l*to XLIV - št. 38 - CENA 17 din Kranj, petek, 17. maja 1991 'AZUR- Kam. vina & proizvodnja "N ---------- Vrfipol/e 170 YU 61240 Kamnik, telefon S !ax (061) 832-875 Na smrt obsojeni državni sovražnik Volitev se ne boje politiki, ampak kritični novinarji Gore!»\sKa banKa VOrani Pisatelji o nacionalizmih - Okoli štirideset pisateljev iz dvaindvajsetih držav in prav toliko domačih je te dni na Bledu raz Povijalo o narodih in nacionalizmih. Srečanje je s prijaznim nagovorom odprl radovljiški župan ing J'adimir Čeme, za njim pa je udeležence pozdravil minister za kulturo dr. Andrej Capuder in me dru8im poudaril izredno težko vlogo pisateljev v današnjem času. Organizator - Slovenski PEN ~ s* P^v gotovo ni zavedal, da se bodo prav v času tega pisateljskega premišljevanjaprhias o^^, naPetosti odvijale vse dobre in slabe oblike najrazličnejših nacionalizmov. - VoU^ŠttKM $WM Trgovanje Izkušnje nas uče, da v današnji Jugoslaviji (kolikor jo je sploh še ostalo) po nekajdnevnem, morda tedenskem zatišju vselej ponovno pustoši politični vihar. Le največji optimisti, če sploh kdo, so zato pričakovali, da bo izvolitev Mesiča minila mirno. In res ni, na televiziji pa so nam po zadnjem dnevniku zaželeli mirno noč, kakor navadno, ko v jugoslovanskem loncu najbolj kipi. Ob kopici vročih besed, ki so že bile in bodo še izrečene ob zadnjem zapletu v Beogradu nam v ušesih najbolj odzvanja: trgovanje. Milan Kučan je nanjo alergično reagiral in s tem dal vedeti, kako je politikom za javnost neljuba. Toda, kakorkoli obračamo stvari, na koncu pogajanje vendar ni nič drugega kot trgovanje, lepše rečeno dogovor o ceni. S tem, da nam je ti^Bn skupaj v primeru jugoslovanskega ^^Ufedstva že vnaprej znana: pat pozicija kovnici. Priznati pa je treba, da so politiki pri tem spretno vnovčili razdruževanju na jugoslovanski ra- ova okrog Vas do čenj, potem las na rekon tje torej, ki smo štva na Gorenj-občini pa tudi v ok(>nwt^mvzaprav točneje h gospodinjstev na Gorenj, ejema Gorenjski glas redno vs, vni, o srbski krivdi za propad Jugoslavije, o mehkem državnem udaru itd. Zaplet v Beogradu je seveda šel na roko slovenski vladi, saj je slovenski parlament brez večjih pripomb sprejel osnutke osamosvojitvenih zakonov, če psihološki pritisk še ne bo povsem popustil, lahko pričakujemo, da bodo prihodnji teden tudi dokončno sprejeti. Seveda pa Slovenijo do 26. junija in po njem čaka še veliko trgovanja in nikakor se ne kaže slepiti, da s tem ni povezana tudi naklonjenost mednarodne skupnosti. Natančneje naših največjih upnikov, ki jih seveda najbolj zanima, če bodo dolgovi vrnjeni in prav v zvezi s tem lahko pričakujemo Jinančne restrikcije, kar je za novo državo največji udarec. Zavedati se moramo, da je v ozadju njihovega vztrajanja na enotni Jugoslaviji prav skrb, da ob jugoslovanskem razdruževanju dolgovi ne bi preprosto izpuhteli. Pogajanja, da ne rečemo razdružitveno trgovanje na črepinjah Jugoslavije, nas torej neusmiljeno čakajo, v vsakem primeru, če bomo ostali awzani ali ne več. % M. Volčjak otrebovala 44,5 milijona eJ m vsak petek, tok . sJavili tudi tistim, ki ni, Sa casopi, Cas, nanj kolp0i k' P0:nrno led v osebno H branega dopisa n Ze 44. 'Os *0 i Goriniskega je pn strani. 'morda ipujet :ek o naj izhaja ih. Le-tevilke ,c Gorenjski 8lQs <:ha,^^^^BKo 24 straneh (ob petkih redno na 2f^l^ar 32 straneh). Vsak petek ""i časopis dve prilogi: Odprte strani z zahtevnejšim branjem ali Snovanja s kulturno vsebi-J° ter »GLAS 16« s podrobnimi RTV in kino Poredi, razvedrilnim branjem, nagradno kri-anko in praktičnimi nasveti. Prvi torek v mese-u Jet v Gorenjskem glasu priloga za športnike '"'reativce »Glasova Stotinka«, občasno pa '» rekr pr'Pravljamo še dodatne tematske časopisne i '%e (v današnji številki npr. o zavarovalstvu zavarovalnici Triglav OE Kranj). ^_ Gorenjskem glasu pripravljamo časopis ta-,da Je v njem vsakič najmanj dve tretjini c nin strani in do ene tretjine informativno ".°Pagandnih sporočil, vključno z malimi ogla-V l°krat je vsebina časopisa nekoliko druga-ši a'pZatoie t^di njegov obsega precej obsežnejših 2ato- ker Je izšel v več kot 60 000 izvo' • s° se za svoje sporočilo v njem odločili v obCej^niem številu podjetij, ki Vas na ta način te^es^J° ° sv°ji ponudbi proizvodov in stori-z ®anašnji Gorenjski glas je torej izjemen "0 J1"1 obsega 48 strani in zaradi nekaj več VJlLS?lf! sPoročil - v torek ter vseh drugih šte-obf ČQsopisa pa bo časopis v standardnem mQesu. VSaJ 20 strani povprečno, od tega naj- nj dve tretjini bralnega dela. su ? pem kako poročamo v Gorenjskem glaske udarek dajemo dogajanju na Gorenj-Vljem. v njenem širšem pojmovanju, kajti za ži-niemh del° IJudi v gorenjski pokrajini so pozam tUdi P°vezave v Sloveniji, Jugoslaviji. nej/JU,VU- ifd- Zato spremljamo vsa pomemb-a dogajanja v republiški skupščini in vladi. udl^^JBflskih parlamentih, v strankah ^ 'gih forumih. Spremljan^^^omentira-'clogodkc v gospodarsLMjB^K^u, kulturi, športu. vzgoiUn izo^MBfl^Uftaalncm varstvu; pti^j^^mnati^^totili^^erji renjskeg^^^^^^e^^^val^^()gaja- o ana-zor-sebi-'me-svoja oblemih. , - in bo dober časopis, , Tložnost, da se nanj napolnitvijo naročilnice, ki jo pošljite na yski glas, 64000 Kranj ali oddajte na naših prodajnih mestih. Zakaj postati naročnik Gorenjskega glasa? Zato, ker se to preprosto in zanesljivo zelo izplača. Enostaven račun: en izvod tega časopisa stane 17,000 din, za tri mesece skupaj pa je za naročnike strošek naročnine vsega 330,00 din. V trimesečju naročniki prejmejo najmanj 25 (večkrat kar po 26) številk časopisa, zato je za redne naročnike Gorenjskega glasa po vsega 13,00 din. A to sploh še ni vse: individualni naročniki Gorenjskega glasa z 20 odstotkov popusta lahko oglašujejo v tem časopisu (mali oglasi, osmrtnice, zahvale); pri različnih akcijah (Glasovi izleti; Glasove kulturno zabavne prireditve) so vstopnice oz. stroški za naročnike veliko nižji, vsaj za tretjino in več. Za naročnike časopisa so posebna presenečenja tudi na Gorenjskem sejmu, vsaj enkrat letno izžrebane naročnike popeljemo na prijeten izlet - posebna prednost za naročnike pa je, da zanje časopis redno prinaša najugodnejše tržne informacije: obvestila o ugodnih nakupih, nasvete vseh vrst, nagradne igre in drugačne komercialne pristope najrazličnejših panog ter podjetij. Gorenjski glas prinaša tudi obvestila o razpisih (npr. posojil, prednostnih list, dražb itd.) in gradiva, za katera so organizirane javne obravnave. Skratka, živeti z Gorenjskim glasom je lepše in ceneje- In še naše povsem konkretno povabdo: izpolnite naročilnico za Gorenjski glas, objavljamo jo na zadnji strani, z njo pa boste (enako kot ostali naročniki) na prodajnih mestih (poglejte oglas na zadnji strani!) kupili dve vstopnici za koncert, 24. maja na Bledu, s 33-odstotnim popustom! Želimo Vam prijetno branje in na svidenje vsak torek ter petek. Gorenjski glas a BPT stečajnega upraviti ajcna i/ Ljubljane. sprtjCT stečaj pravnika Ma- (er^^^^Mgtern^T" le; stiska $We večja, ipw^no pred izpla-Tač, denarja zanje pa petka naprej pa smo brez zemeljskega plina, je povedal v.d. direktorja BPT Jakob Štabuc, za finance zadolženi Janko Maček pa je dodal, da ni nikakršne možnosti za pridobitev 44,5 milijona dinarjev, ki bi rešili BPT. Sodna izvedenka Alenka Žni-daršič-Kranjc je v svojem mnenju namreč zapisala, da bi se BPT izognil stečaju le v primeru, če bi uspel dobiti toliko nepovratnih sredstev. Z njenim izvedeniškim mnenjem v celoti soglaša tudi kranjska SDK. Sodišče je tako lahko le ugotovilo, da so zaradi dolgotrajnih likvidnostnih težav in insolventnosti izpolnjeni pogoji za uvedbo stečaja in s stečajnim postopkom tudi začelo. Za stečajnega upravitelja je določilo diplomiranega pravnika Matijo Robleka -Majcna iz Ljubljane, 4. septembra ob 8. uri pa bo na arna z jo, kar velik^udarec, saj PT zaposlenih 818 ljudi, ki so z uvedbo stečaja praktično na cesti, koliko jih bo še zaposlenih pri dokončanju tekoče proizvodnje, bo odredil stečajni upravitelj. Žalostno je seveda, ker gre za tovarno, ki ima več terjatev kot dolgov, vendar pa je le malo izterljivih, izvedenka je ocenila, da bi kompenzacija lahko uspela le 10- do 15-od-stotno. BPT ima tudi precej premoženja, vendar pa je vprašljiva tržna vrednost štirih elektrarn, ki so ocenjene na 20 milijonov mark, saj zanje kupca ni, elektrogospodarstvo jih je pripravljeno le brezplačno prevzeti, kar za BPT seveda nikakor ni ugodno, saj bi tovarna s tem izgubila zaslužek s prodajo elektrike. • M. Volčjak Afil I D KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249 V Sloveniji te dni poteka nabor prve generacije vojaških obveznikov, ki bodo služili vojaški rok v enotah teritorialne obrambe. Nabor opravlja stalna naborna komisija, katere sestavo potrjujejo pristojni republiški organi. Predsednik komisije je po novem rezervni in ne aktivni oficir, zato je naborni postopek bistveno poenostavljen. Poleg tega, da naborne komisije skušajo čimbolj upoštevati pred/nanje, sposobnosti in želje nabornikov, je precej sprememb tudi pri služenju vojaškega roka. Bodoči vojaki bodo služili 7 mesecev, poveljevanje bo v slovenskem jeziku, bolj učinkovito bo izobraževanje, vojaki pa bodo imeli tudi nekatere ugodnosti pri koriščenju izhodov in dopustov. Zanimivo je, da doslej ni bilo večjega zanimanja za civilno služenje vojaškega roka. Naš posnetek je z nabora v kranjski občini. M. G., foto: Jure Cigler Q ®©Mmm%ZGhAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek. 17. maja 1991 NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE KOSNJEK Obujanje mrtveca Jugoslovansko zvezno predsedstvo se je zadnje leto sicer sestajalo in skušalo odigrati vlogo kolektivnega šefa umirajoče države, vendar je bila njegova vloga medla. Osmerica je odločala, priporočala in grozila, vendar njenih odločitev nihče ni jemal resno, razen tega pa je bil državni vrh posebno zadnje čase postavljen v drugi plan, saj je postajal pokorni sluga armadnega vrha, čeprav je vztrajno poudarjal svojo vlogo vrhovnega komandanta in prepričeval, da vojska ničesar ne stori brez njegovega soglasja, pobudo pa je nekaj časa jemal v roke Markovič s svojo vlado, kasneje pa seji republik oziroma republiških predsedstev, čeprav tudi od njihovega sestankovanja ni bilo nobenega haška. V predsedstvu je tudi zavladala pat pozicija. Skoraj vsako glasovanje je bilo neodločeno 4 : 4 in vsaka možna rešitev je bila na ta način blokirana. Predsedstvo je zaradi nesposobnosti ukrepanja mrtvo, zato so vsi sedanji poskusi, da bi ga ponovno formirali in mu dali operativno moč podobni obujanju mrtveca. Ko pišem ta sestanek, iz Beograda še ni bilo vesti, ali je zvezna skupščina izvolila tri nove člane zveznega predsedstva iz Vojvodine, Kosova in Črne Gore. Izvolitev treh novih članov naj bi "ohladila" Črnogorce, da bi dali svoj glas za Stipeta Mesiča in s tem omogočili izvolitev Hrvata na položaj predsednika predsedstva s petimi glasovi za in tremi proti. Tudi če bi se to zgodilo, položaj ne bo nič drugačen. Predsedstvo bo ostalo takšno, kot je, razmerje moči bo izenačeno, pa tudi sprememb v stališčih posameznih članov oziroma republik ni pričakovati. Tak položaj bo še naprej nevaren, saj se lahko zgodi pravi udar, mehka inačica je bila v sredo z neizvolitvijo Stipeta Mesiča izvršena, država lahko še bolj nekontrolirano in krvavo razpade, na glavo pa si lahko vsi skupaj, tudi Slovenci, nakopljemo tujino, ki bo razsojala, kaj bo z nami in Jugoslavijo. Kakšno pa želi svet videti, pa nam je znano, saj bistvenih sprememb pri stališčih do nas (še) ni. Slovenija v takih razmerah ne bi smela popuščati in sklepati kompromisov, čeprav je politika v bistvu kompromis. Če že trdimo, da Srbija nima pravice do treh članov v zveznem predsedstvu, ker s tem blokira večinsko voljo štirih republik, potem bi bili hudo nenačelni, če bi pristali, da kosovskega in vojvodinskega člana predsedstva predlaga Srbija, ki je oblast v pokrajinah ukinila. Edino razumno bi bilo soglasje za novega črnogorskega člana. Hudo nenačelni in popustljivi bi bili, če bi v tem položaju klonili, saj bi priznali Srbiji vlogo komandanta v Jugoslaviji, razsojevalca v krizi, obenem pa bi zanikali naše stališče, da so jugoslovanske republike enakopravne, enakovredne in suverene. V tem primeru pa gre za grobo poniževanje republike Hrvaške, za zanikanje pravic drugemu, katere pa so za drugega samoumevne, seveda, če ji to ustreza. Zato mora naše republika zagovarjati ustaljeni vrstni red predsednikovanja v predsedstvu, kolikor časa ho ta organ še živel, obenem pa pohiteti z osamosvojitveno strategijo. Sedaj je namreč jasno, da se štiri republike v Jugoslaviji lahko dogovorijo 0 morebitnem medsebojnem sodelovanju, seveda šele potem, ko bo vsaka zase uveljavila svojo suverenost in državnost, da Jugoslavija v sedanjih okvirih ni več možna, da v kakršni koli novi nimamo kaj iskati, da pa lahko iščemo na Balkanu partnerje, ki bodo voljni z nami normalno sodelovati, tako kot se priliče sodobnemu svetu. Bodo mogoče zadnji dogodki tudi marsikomu v tujini odprli oči. Peticija za vrnitev slovenskih vojakov, ki bo poslana Kučanu, Pererletu in Bučarju Kličemo k razumu in predvsem k miru! Dovolj je rožljanja z orožjem in politike, ki se lomi na hrbtih »malih ljudi«. V Makedoniji so pred dnevi prižgali svečke žalosti in spomina. V naši deželi, Sloveniji, jih ne želimo. Zahtevamo vrnitev vseh 6000 slovenskih vojakov, preden bo prepozno! Ime in priimek Naslov Podpis Kranj, 14. maja 1991 (/polnjene peticije pošljite na uredništvo Gorenjskega glasa in Radia Kranj. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Gisopisno podjetje GORENJSKI CiLAS, Mote Pijadeja I. _£25j_ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem_ Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bi/jak Direktor CP Glas in glavni urednik: Marko Valiavec Odgovorna urednica: l.eopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Danita Dolenc. Helena JelovOan. Jože Košnjek. Lea Mencinger. Stojali Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Marija Volčjak. Cveto Zaplolnik Danica Zas rl-Zlehir. Andrej Žalar. Štefan ?argi_ Obli kovanje: leoi ['okorn Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Diakslcr. Nada Prevc_ lektoriranje: Marjeta Vo/lič. Fotografija: Gorazd Sinik, Jure ( iuler_ Tisk: Podjetje PILO - TCK. Tisk časopisov in revij. Ljubljana_ Uredništvo: Moše Pijadeja I. lelelon: 21 l-X(>M. 21 1-835. lelcfax: 213-16.1_ Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463. telcfax: ((164) 21 1-835 _ Mali oglasi: telefon. 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivniku; uradne ure: vsak dan 7,— 13.30. ob sredah do 16 30 (Cesta .11 A 16).___ Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena i I voda 17.00 din. Naročnina: trimesečni obračun: /a drugo trimesečje 1991 412.50 din (popust individualnim naročnikom za plačano naročnino do 25. 5. 1991: 20°o). Naročnina za tujino: 140 DEM oz. preračun v ostale valute, obračun enkrat letno. Oglasne storitve: po ceniku CP. Oproščeno plačila prometnega davka (l!r. L. RS 7/91). IZGORENJSKIHPARLAMENTOV Zasedanje radovljiške občinske skupščine V Radovljici bodo izdali občinske obveznice Denar bodo porabili predvsem za urejanje razmer v gospodarstvu. Radovljica, 15. maja - Zbori radovljiške občinske skupščine so v osrednji točki dnevnega reda sprejeli predlog odloka o izdaji občinskih obveznic in osnutek programa (skupaj s pripombami iz skupščinske razprave), ki določa, za kaj naj bi denar, zbran s prodajo obveznic, porabili. Kot določa odlok, bodo v občini izdali obveznice v skupni dinarski protivrednosti deset milijonov mark, denar pa naj bi porabili za sofinanciranje dobrih programov, za prestrukturiranje, lastninjenje in zagotavljanje delovnih mest v gospodarstvu ter za financiranje gospodarske infrastrukture. Obveznice se bodo glasile na tuje plačilno sredstvo, izplačljive pa bodo v dinarjih. Izdali jih bodo v vrednosti po sto, dvesto, tisoč in pet tisoč mark. Rok odplačila bo pet let (v desetih polletnih obrokih), obresti bodo 12-odstot-ne in bodo izplačljive vsake pol leta. Veljati bodo začele 1. avgusta letos in jih bo mogoče zamenjati za druge vrste vrednostnih papirjev ali jih uporabljati kot plačilno sredstvo. Kupci obveznic bodo imeli pri nakupu stanovanj, ki so v lasti radovljiške občine, tudi do deset odstotkov popusta, če bodo stanovanje plačali z obveznicami. Ponujali jih bodo tudi na borzi v Ljubljani. Kot je dejal predsednik izvršnega sveta Jože Resman, odlok o izdaji obveznic formalno temelji na zveznem zakonu, ki zdaj še velja, pravna logika pa izhaja iz prakse, kakršna je v Sloveniji, predvsem pa v zamejstu. Če bodo prodali vse obveznice, bodo zbrali za deset milijonov mark sredstev, ki jih bodo porabili predvsem za prestrukturiranje in last- ninjenje gospodarstva, za oživljanje programsko in tehnološko zdravih delov podjetij, za izrabo sproščenih proizvodnih zmogljivosti, za ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest, za oreanizi- ranje nove proizvodnje... Do denarja, zbranega z obveznicami, bodo glede na merila občinske vlade upravičeni le tisti, ki bodo zagotovili dober razvojno-sana-cijski progam, preoblikovanje podjetja v delniško družbo, sodelovanje občine pri upravljanju podjetja (glede na njen delež) in usposobljeni vodilno ekipo. Denar, zbran z obveznicami, pa bodo namenili tudi za druge občinske potrebe in sicer: 200 tisoč mark za sofinanciranje proizvodno poslovnih prostorov v Centru drobnega gospodarstva v Dvorski vasi, 100 tisoč mark za ureditev in zaprtje odlagališča komunalnih odpadkov na Črnivcu, kjer je prostora za odlaganje še za nekako šest let, 500 tisoč mark za sofinanciranje vozliščne telefonske centrale v Radovljici, Delegati radovljiške občinske skupščine 50 na seji v sredo domala brez večjih pripomb sprejeli poročilo o delu državnih organov. Odlok o poslovnem času so dopolnili tako. da bodo penzioni, gostilne, okrepčevalnici in slaščičarne lahko odprti med 7. in 24. uro, ob petkih in sobotah pa lahko do ene ure, ukinili so predpisovanje obveznega, minimalnega časa poslovanja in dopolnili kazni z novimi spremembami zakona o prekrških. Ko so obravnavali osnutek odloka o priznanjih občine Radovljica, so med drugim sklenili, da priznanj letos ne bodo podeljevali, ker javni razpis in postopek za določitev datuma občinskega praznika še ni končan. Sprejeli so tudi odloka o ureditvi plovbe in o javnem redu in miru v- radovljiški občini, soglašali s ponovno izvolitvijo Bogdana Grčija za predsednika sodišča združenega dela v Kranju in zavrnili imenovanje mag. Miha Tolarja iz Hlebe za načelnika Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Pri točki o delegatskih vprašanjih in pobudah je Jože Dež man (LDS i predlagal, da bi bohinjske vode vrnili Bohinjcem. Ko so obravnavali problematiko urejanja kamnoloma v Kamni Gorici in obnovo ceste Radovljica - Podnart, so sprejeli tudi sklep, naj republiški cestni inšpektor ugotovi, kolikšni osni pritisk je dovoljen na tej cesti, sicer pa so delegati iz Upniške doline zagrozili, da bodo jeseni izvedli napovedano splošno blokado ceste, če bo "tudi današnja oblast postavljala Upniško dolino na stranski tir". Radovljičani se bodo vključili v Svetovni slovenski kongres Bomo kot narod končno le dozoreli Spomenka Hribar je Radovljičanom pojasnjevala pomen junijskega Svetovnega slovenskega kongresa in jih pozvala, naj se še naprej vključujejo v dejavnosti kongresa. Radovljica, 13. maja - Republiško poslanko Spomenko Hribar, pobudnico Svetovnega slovenskega kongresa in predsednico odbora za pripravo kongresa, je v imenu Rado\ Ijičanov nagovoril predsednik radovljiške skupščine inž. Vladimir Čeme in dejal, da je dolžnost Radovi j ičanov vključevati se v dejavnost kongresa, ne samo zaradi velikega pomena za slovenski narod, ampak tudi zato, ker Slovenci po svetu poznajo občino po Brezjah in Bledu. Spomenka Hribar je dejala, da Svetovni slovenski kongres izhaja iz predpostavke, da so vsi Slovenci enakopravni člani slovenskega narodovega telesa. Prejšnji sistem jih je delil, nekaterih pa ni priznal. Matična domovina po novem ne bi bila skrbnik Sloven- cev po svetu, ampak so ti avtonomni, sicer člani slovenskega občestva, vendar predvsem sami odgovorni za svoj obstanek in razvoj, kar pa ne pomeni, da jim matica ne bo pomagala. Vsak Slovenec, kjerkoli je, je odgovoren za slovenstvo. V Svetovni slovenski kongres je vgrajena sprava kot nasprotje sovraštva. Zahtevna naloga kongresa bo nekakšen popis vseh slovenskih ustvarjalcev po svetu in jih povezati na profesionalni osnovi. Tako bi odpadlo ločevanje na osnovi zgodovine in ideologije. Skratka, naloga kongresa je povezati slovensko nacijo in njegove ustvarjalne moči. Nihče nam ne bo odpustil, če bomo to priložnost zamudili. Spomenka Hribarje dejala, da je lahko vsak član Svetovnega slo- 5. otroški turistični festival Kamen spotike Nova gorica, 17. maja - Danes se na 5. otroškem turističnem festivalu imenovanem "Turizmu pomaga lastna glava", srečujejo najmlajši turistični zagnanci iz dvanajstih slovenskih osnovnih šol. Festival so lani uspešno pripravili na Bledu, letos pa se podmladkarji srečujejo v Novi Gorici. Svojemu letošnjemu srečanju in tekmovanju so dali podnaslov "Kamen spodtike", z njim pa naj bi opozorili odrasle, kaj je v njihovem turističnem kraju narobe in kako bi se dalo to popraviti. Srečanja se udeležujejo tudi podmladkarji iz Osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja z Bleda in Osnovne šole Matija Valjavca iz Preddvora. • V. S. Plinifikacija in zdravstvena postaja Škofja I>oka, 16. maja - V ponedeljek, 20. maja, ob 16. uri bodo na skupni seji zasedali odborniki vseh treh zborov škofjeloške skupščine. Med drugim bodo govorili o osnutku odloka o lokacijskem načrtu za mestni primarni plinovod ter o gradnji zdravstvene postaje v Ži-reh, za katero naj bi dali garancijo, da bo denar zanjo tudi v proračunih za prihodnje in 1993. leto, s čimer bi se gradnja letos lahko začela. Odborniki se bodo seznanili tudi z delitvijo denarja za odpravo posledic poplav in o dosedanjih porabi proračunskega denarja ter predlogu izvršnega sveta za njegovo delitev naprej. Po izkušnjah s prejšnjih dveh sej parlamenta lahko pričakujemo, da bo spet nekoliko vroče ob predlogu za imenovanje javne pravobranilke Gorenjske. Ponovno bodo glasovali tudi o imenovanju načelnika uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Predlagan je Mihael Tolar iz Lesc. • H. J. venskega kongresa, vendar ima samo en glas, tudi stranke, sicer se bo politika prenesla tudi v Svetovni slovenski kongres. V odgovorih na vprašanja občinstva je Spomenka Hribar povedala, da bi bila velika napaka, če bi bil kongres izven Slovenije, kar je del emigracije zahteval, da bo odbor kongresa deloval naprej kot strokovno telo, da je nezaupanje Slovencev iz Argentine do Slovenije in kongresa razumljivo, saj so ti ljudje globoko ranjeni z odrezanostjo od domovine velikim hrepenenjem po njej, predvsem pa moramo tem ljudem zaupati mi in jih ne begati. Argentinci težko verjamejo, da med Slovenci v domovini ni več razdora. Osamosvojitev Slovenije, sprava in promocija Slovenije so glavne naloge kongresa, nedvomno pa se bo treba dogovoriti, kaj bosta v prihodnje počela Slovenska izseljeniška matica in ministrstvo za Slovence po svetu. Matica po mnenju Hribarjeve lahko deluje naprej in vzdržuje ki zaradi premajhne zmogljivosti že nekaj let onemogoča širitev telefonskega omrežja in vključitev novih naročnikov, 150 tisoč mark za prenovo gradu na Bledu, predvsem za ureditev muzejskega dela, 200 tisoč mark za razširitev golf igrišča na Bledu (sedanje je postalo premajhno), 1,5 milijona mark za posodobitev dostopne žičnice na smučišče Vogel (zamenjava stebrov in kabine bi omogočila prevoz šeststo ljudi na uro), 100 tisoč mark za sofinanciranje turističnih programov, s katerimi bi pridobili nove goste (vodenje po planinskih in gozdnih poteh Julijskih Alp, čolnarjenje po Savi. turno smučanjm gorsko kolesarjenje, letenje z zmaji, spadali, z jadralnimi letali). lw> tisoč mark za urejanje gradu Kamen v Begunjah, šest tisoč mark za ureditev trgovine, ki bi se ukvarjala s prodajo izdelkov, potrebnih za nekatere kulturne dejavnosti, 60 tisoč mark pa še za sofinanciranje izgradnje poslovnih prostorov v objektu na Gorenjski cesti v Radovljici. Ko so poslanci obravnavali osnutek programa, ki naj bi ga (W financirali z denarjem, zbranim z obveznicami, so menili, da mora program še naprej ostati odprt za nove pobude in da je tudi Prl razdeljevanju denarja za naložb s področja gospodarske to"* strukture in za vse druge tr«W pripraviti ustrezna merila. Marko Bezjak je v imenu socialist1; čne stranke predlagal, da naj W del z obveznicami zbranega denarja namenili tudi za izgradnjo čistilne naprave v Radovljici- V liberalno-demokratski stranki se sprašujejo, zakaj naj bi denar namenjali tudi za vozliščno telefonsko centralo, in poudarjajo, dajf telefon "komercialna zadeva-Delegat zbora združenega dela m predstavnik blejskega turističnega gospodarstva je predlagal, da bi v program vključili tudi "Pomočijo alpsko regije" oz skupnO nastopanje turističnih krajev ;z alpskega področja na turistični'1 borzah.* C. Zaplolnik Radovljiški program V Radovljici imajo prog'""' vključevanja občine v dejavnost Svetovnega slovenskega kongresa. Na Studorju bom odprli obnovljeni kniff** dom. prireditve bodo na j' dovskem gradcu. Alenka b"'1' lova pripravlja Linharta*' bare t. v dejavnost pa se čujejo Agencija Razot glavski narodni park. /./'"'»"' tov oder, Brezje, vključil' P bodo tudi Bled z otokom. vkli"-tri- stike tistimi Slovenci, s ka mi je sodelovala že doslej i» l°L bilo dobro delo. Na _ vpras" ^ kakšne zastave bomo izobesi ^ kongresu, je Spomenka 'ji odgovorila, da bi bilo lahko brez. njih, kot je bil P"m,crvjU. spravni slovesnosti v K.oc ^ Zastava z zvezdo, nove pa » bi bila za večino odbijajoča- ^ čanje je zaključila z mish.10-Slovenci nikakor ne moremo P litično dozoreli in še v'cdno^ j mo po pravilu, da naj "sosec1 del* du § tem moj prav kar koza crkne • . sami sebe mučimo in bloku"' • J. Košnjek Zasedanje kranjske skupščine Kranj, maj - Za četrtek, 23. maja. ob 15. je sklicano osmo .^^j^lc f sedanje zborov kranjske skupščine, na dnevnem redu jc °.^^\»~ zdravstvenem prispevku v letošnjem letu, poročilo o poslovanj' • rj. da stavbnih zemljišč v lanskem letu in letošnji program naJ°^ z(jrii' naučni načrt sklada, izvolil; naj bi nepoklicne sodnike sodišča ^ ženega dela v Kranju in sprejeli sklep o prenehanju delovanj za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. . ;.,jen0 Pre ' |o 0 7. sejo družbenopolitičnega zbora, na dnevnem redu je P°,r°,t.,isk3 obrambnih in varnostnih pripravah v Kranju lani ter Po končanem skupnem zasedanju bodo nadaljevali s pr—~*&fi ;jo družbenopolitičnega zbora, na dnevnem redu je P°j imbnih in varnostnih priprav; th v Kranju lani ter t3C'^p0ra-vprašanja in odgovori. Sledila bo 8. seja družbenopolitičneg' nju. na njej naj bi izvolili predsednika sodišča združenega dela v N* j.ra' Po končanem skupnem zasedanju pa se bo sestal tudi 2• eV it jevnih skupnosti, na dnevnem redu je poročilo o porabi sr^ -eVariJC osnovno dejavnost krajevnih skuposti in za investicijsko.v/ oračuf1 prostorov v lanskem letu ter predlog razdelitve letošnjih P ^raš3' skih sredstev krajevnim skupnostim, na koncu pa delegatsK nja in odgovori. JELOVICA petek, 17. maja 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. stran (mmmmmmGiJKS ^rugi del odprte seje slovenskega parlamenta o osamosvojitveni zakonodaji Dva koraka bližje svoji državi ^°kratna obravnava prelogov za izdajo zakonov in osnutkov zakonov, s katerimi utemeljujemo samostojno vcnsko državo, je bila uspešna. Poslanci so sicer imeli veliko pripomb, vendar so, lahko bi rekli da razen enem zakonu, pripravljene osnutke pohvalili. j^'Jana» 15. maja - Zbori slovenske skupščine so danes na ločenih se-čak ra.vnava" paket osamosvojitvenih zakonov in jih uspeli, proti pri-Pok Van^u' Uravnavati in kot osnutke sprejeti v enem dnevu. Lepo se je tovar a>'°' ^ Pomeni priložnost, da so uspeli gradivo proučiti, se posve-kar ' ")r' tem sc dobiti mnenja vseh pristojnih odborov in komisij, l0 s v?e Je manjkalo pri četrkovem prvem poskusu te obravnave. Zaplet-cion i 'e.Pr' Podlogu za spremembo zakona o osebnih dohodkih funk-arjev in delavcev v državni upravi in pri garanciji za kredit za ceste. oročaii smo žc, da poteka ^ravnava in sprejem osamosvojene zakonodaje po nekoliko |jkr;*jšanem postopku, v katerem So namesto treh le dve fazi. Dagnja zasedanja vsekakor lahko "Cenimo kot uspešna, saj sta bili , "'stvu opravljeni dve fazi ^edlog za izdajo zakona in os-"u'ek zakona). Celodnevnemu Redanju pa nikakor ne bi mogli "tati površnosti, saj je bila veči-2 zakonov v razpravah kar te-^elJ'to prerešetana, v nastopih Poslancev pa je bilo čutiti goto-!0sl "n prepričanost v pripombe, 1 So jih podajali. Osnutki zak Ofjn! P°dročja notranjih zadev, ban^°V s luJino, monetarnega in 2ak0 siste.ma so bili- razen |tj sona 0 deviznem poslovanju, *on v? V družbenopolitičnem kritik Cel° zavrniti (ostra jc padala iz vseh koncev dvorane), pohvaljeni in ocenjeni kot primerna osnova za nadaljnje delo. Seveda pa niso bili vsi zakoni deležni enake pozornosti. Največ razprave so vzbudili osnutki zakonov o Narodni banki Slovenije, državljanstvu, bankah in hranilnicah ter že omenjeni devizni zakon. Pri zakonu o Narodni banki Slovenije niso manjkala vprašanja o novem slovenskem denarju (ki se mu ta zakon izogiba), vprašanja v zvezi s plačilnim prometom, nadzorom, odnosom do bank in garanciji za sedanje dinarske in devizne depozite. Slišali smo celo predlog, da naj (po vzoru prakse v Avstriji) sedanja Narodna banka, temelječa na jugoslovanskem dinarju, nadaljuje delo do neizbežnega stečaja, nova centralna banka Slovenije pa naj postopoma gradi nov mone- tarni sistem na novi slovenski valuti. Zelo deljena mnenja so bila pri zakonu o državljanstvu, kjer sta se izoblikovala zlasti ob vprašanju pogojev za pridobitev državljanstva Neslovencev dva pogleda: liberalni in konzervativni oz. restriktivni. V imenu (številčne) majhnosti Slovenije so eni zagovarjali restriktivnost, drugim pa bi to pomenilo zaplotništvo. Zahteva, da se ta zakon sprejema po postopku kot ustavni zakon , ni bila sprejeta, sklenjeno pa je bilo, da se državljane pozove, da na Sekretariat za notranje zadeve naslovijo svoje pripombe. Za zakon o bankah in hranilnicah so delegati ugotavljali, da po nepotrebnem teritorialno omejuje hranilnice, vprašljivo je ukinjanje internih bank v podjetjih pa tudi upravljanje teh intitu-cij je potrebno bolje domisliti. Največ kritik pa je bil, kot že omenjeno, deležen zakon o deviznem poslovanju. Slišali smo, da je v bistvu prepisan dosedanji zvezni zakon in da razvite dežele takih zakonov ne poznajo. Ta jugoslovanski izum, ki utegne uničiti monetarno reformo, je torej potrebno temeljito spremeniti, če ga že potrebujemo v "prehodnem obdobju". Za vseh 11 osamosvojitvenih zakonov je bil torej sprejet sklep, da lahko vlada na podlagi pripomb iz razprave pripravi predloge zakonov. Obširni dnevni redi zborov pa so bili razširjeni naknadno še s tremi točkami: dvema zakonoma o osebnih dohodkih ter zakonom o garanciji za posojilo, ki bi omogočilo nadaljevanje gradnje avtocest na Gorenjskem in Dolenjskem. Pri zakonih o OD funkcionarjev in delavcev v državnih organih seje razvila polemična razprava, ki je v bistvu pomenila poravnavanje nekaterih računov v zvezi s sprejemanjem proračuna. Za zahtevano sanacijo materialnega položaja zaposlenih v sodstvu ni bilo soglasja, pač pa je bil sprejet sklep, da se OD v državni upravi prouče in po 1. juliju uskladijo z gospodarstvom. Menda seje prvikrat v tem mandatu zgodilo, da so bili, ob glasovanju o garanciji za ceste, poslanci Družbenopolitičnega zbora soglasni, vendar je bil zakon o garanciji zavrnjen v drugih dveh zborih... • Š. Zargi Kratko predstavitev osamosvojitvenih zakonov nadaljujemo z zakoni s področja notranjih zadev on o državljanstvu Re. ? 0 državljanstvu predvideva tri načine pridobitve državljanstva orj r e Slovenije: po rodu (po starših, kjer je že dovolj, da je eden r» • , • R$ 2° ltelJev državljan RS), po teritorialnem načelu (kraj rojstva v Z;3K0n O tUJCM tijra|t,0,r?'ce neznanih staršev oz. staršev brez državljanstva) in z na- pa bi veljali še dve leti (varianta 1 leto) in bi se tudi 1 leto (var. 6 mesecev) po sprejemu tega zakona lahko še izdajali. pretj12ac'jo. Pri pridobivanju državljanstva z naturalizacijo pa so l°vliV določeni pogoji: 10 let (varianta 5 let) bivanja v RS, zago-goVQ na Asistenca, nekaznovanost z daljšo zaporno kaznijo, vsaj po-'n° obvladovanje slovenskega jezika, pozitivni odnos do RS in ne l^V^0 spričevalo o tem, da ni bolan oz. da njegovo zdravljenje koVtl°, bremenilo RS. Naturalizacija brez pogojev bi veljala za stro-drUfi'h s'ovenske izseljence in zamejske Slovence. Za državljane ftič rl. rePublik, se za tiste, ki so rojeni v RS ne predpisuje pogojev. S tem zakonom se želi urediti položaj tujcev, ki se jim želi omogočiti večjo pravno varnost, zagotoviti večjo odprtost meje in hkrati utemeljiti lastno begunsko politiko. Status tujca bo imel v Sloveniji vsakdo, ki ne bo imel državljanstva RS in zanj bodo veljali nekateri posebni predpisi. Z veljavnim potnim listom bodo v Sloveniji lahko tujci do 3 mesece, turisti in poslovneži, ki pridejo k nam samo z osebno izkaznico, pa do 30 dni ter v katerih primerih in pod kakšnimi pogoji je te roke mogoče podaljšati. Zakon predvideva tudi izdajo viz (tudi delovnih) ter pogoje za njih pridobitev. Nenazadnje bodo določeni tudi ra- r«8fh Prosi,: ""rajo v 6 mesecih po uveljavitvi zakona za državljanstvo za- 7\no\ ,n Wr%r^,^A 1 c~i----- ostale pa bi se poleg lojalnosti RS predpisala še minimalna Zl°8' ™ prCp°Ved VSt°pa V Slovenijo. Jeva) tn'anJti (v osnutku so variante od 1 do 15 let). Zakon če|no "dl Prenehanje državljanstva (odpust, odrek, odvz* Posebnih primerih dopuščal dvojno državljanstvo ^kon o potnih listinah Zakon o prehajanju čez državno mejo in varovanju državne meje Kljub temu da ni rešeno vprašanje režima na slovensko - hrvaški meji, od tega pa bo odvisna organizacija carinske službe, zakon o meji ?err, °n°rn o potnih listinah državljanov Republike Slovenije prev- nanovo urejuje mejni in obmejni režim s številnimi bistvenimi no-da; "aša republika vse pristojnosti za izdajanje teh listin. Način iz- vostmi: poslej naj bi državno mejo varovala le policija (in ne vojska, %kJUSe želi uskladiti s standardi Evropske skupnosti, hkrati pa po- kot doslej), ukinja se 100-metrski obmejni pas in poseben režim orne-kr;i>e 1,1 vrste listin tako poenostaviti, da bo postopek izdajanja čim jenega gibanja v njem ter način pregledovanja ob prestopu meje. Do-W '• Zmanjšuje se število vrst potnih listin (opušča se otroški potni slej obvezni pregled prestopnika meje zamenjuje diskrecijska pravica "'nost pa bi bila 10 let (za osebe mlajše od 18 let pa 5 let), pooblaščenega organa za pregled. Sprostitev obmejnega gibanja in ' možnosti prestopanja meje zak rističnih in drugih prireditvah. v.eljav (ražij-?1 uPravni organ mora obrazložiti morebitno zavrnitev izdaje možnosti prestopanja meje zakon predvideva tudi ob planinskih, tu za zavrnitev so skrčeni), dosedanji jugoslovanski potni listi jarici parlamenta o zaključnih izpitih ^Pogajanji do kompromisa? PŠ^ne' mala " Poslanci Družbenopolitičnega zbora slovenske *JPfavi| „ *° danes na svoji seji - ta zbor se je danes edini sestal, da bi pttenjj * končano delo že dveh prekinjenih sej - precejšnjo pozornost v' 4> letn-rL°b'emat'''' zak,Jučnih izpitov, zaradi katerih so bili dijaki 3. na srednjih šol na ulicah nekaterih slovenskih mest. Kljub °jev, Se P°rom, da bi ta tematika ne postala predmet medstrankarskih im " lireHi^an'ta.rs'<0 ODarvanim opredelitvam v celoti niso uspeli izo-»■ 'dih, če ^an'h je bilo več variant možne rešitve težkega položaja 'V||'h sta|^av Se Do v P°l°žaju, ko obe sprti strani vztrajata na ultima-"scih, težko pogajati. j|om.jsj?zPravi o poročilu skupne univerzah upoštevati kot merilo ^e Sln,Zh°rov SkuPščine Repu- pri sprejemu. Omenjeni predlog 'ovenije je bilo ugotovlje- 1 komisija ni prizade-stališča dijakov in 'ehta|a °k'asti, pač pa je le pre- bili enotni vsi poslanci - zdi naj ministra se sicer, v prizadevanjih za uvedbo mature - da je eksterna matura edina prava rešitev, so JVstranar.gUrner>ie dijakov, na boljši, ima pa eno napako: pome-pri ! '.n tališča ter utemelji- ni administrativni pritisk (neka-Slr°kovn hJnega ministrstva in teri so celo posumili v obračunala institucij, na drugi, vanje) na univerzi. Ob znanem j;' so Drbnoi- dejstvu, da bo na zaključnem iz-J"n v pn/-nali, da so dijaki, ki ka" v razrn'tl " a" u,jar"' pitu le redkim učencem spodrsni lb lr>krat«„Ku nekaJ dni "grozi" |0, sprejemni izpiti na univerzi ^erjene"0 Pirjanje že sicer vHSffi znanja: zaključni- i, ežkem ln sPrejemni izpiti, ' "roj. n nelogičnem položa pa bodo zelo selektivni, bi to pomenilo, da bi v jeseni morala ponovno na zaključne izpite kar precej dijakov, ki sprejemnih iz- STRANKARSKE NOVICE Občni zbor radovljiških krščanskih demokratov Radovljica, 15. maja - Člani radovljiške podružnice Slovenskih krščanskih demokratov se bodo zbrali na občnem zboru v soboto, 25. maja, ob 19. uri v Festivalni dvorani na Bledu. Na zbor so povabili ugledne vladne predstavnike, ki naj bi pojasnjevali aktualne politične razmere v Sloveniji, socialno problematiko in problematiko slovenskega železarstva. • C. Z. Slovenija bo dobila novo stranko Stranka krščanskih socialistov Ljubljana, 17. maja - Danes, 17. maja, ob 17. uri bo v dvorani na Komenskega 7 v Ljubljani ustanovni zbor Stranke krščanskih socialistov, politične organizacije Slovenskega krščansko socialnega gibanja. Gibanje in stranka izhajata idejno iz krščanskosocialnega gibanja, ki gaje na Slovenskem začel dr. Janez Evangelist Krek in ki seje uveljavilo kot dejavnik sodobne gospodarske, socialne, kulturne in politične preobrazbe slovenskega naroda. Slovensko krščansko socialno gibanje je gibanje za prenovo slovenske družbe in deluje kot kulturna in socialna akcija. >u ■ CQloo m tu K"«"«-«- precej CJUČnell;'moratorija na pjtov nebi uspešno opravilo. Ne K , Osami- pe LDS je ostal mo- ^.tSe?' večina se ic "as!-' izpi,1'-P° kateri naj bi za- Zoper rasno čistost kaže namreč pozabiti posebnosti ob letošnjem vpisu, ko se bo zaradi majhnih zaposlitvenih mož-CC namer.,v " Ja ' C dljakl' nosti in'sprememb v zvezi s slu-hJa na univf. • nadalJcvatl šo- ženjem vojaškega roka, število sprei VSem- kl bodo kandidatov za študij skoraj pod-, ■11 pri7n.m;ne1,lfpite; ,Pav b.1 v°Jil0- Razmišljanj, kako poveča " slišali. "Kljub žaljivemu izsilje .U.niv.erii. vsem': kf bodo J le u Sje lokii*1!1 kot /akl.iuček ti kapacitete na univerzah', nismo N?Sifcukik -e-nvi' k.ijoje *9ki- ^eli- Jv minislre dr Pe' vanju države na ulici." se je veči m^ iznh lV 1 P°Ia8ai° na zavzela za pogajanja. • S 'P", ki ga morajo na Žargi Ljubljana, 13. aprila - Izvršni odbor Liberalnodemokratske stranke je obravnaval osnutek zakona o državljanstvu in nasprotoval, da bi zakon terjal rasno čistost. Stranka se zavzema, da lahko prebivalci drugih republik s stalnim prebivališčem v Sloveniji dobijo slovensko državljanstvo brez omejitev, lahko pa bi se mu tudi odpovedali. Protestirajo proti pogojem, kot so znanje slovenščine, težja bolezen, pozitivni odnos do Slovenije in podobno. Liberalni demokrati so tudi za internacionalizacijo jugoslovanskega konflikta. Libe-ralnodemokratska stranka Slovenije je tudi pismeno ostro protestirala pri predsedniku italijanske Liberalne stranke Renaru Altissimu, ker ta stranka uradno začenja ponavljati zahteve po vrnitvi dela slovenskega ozemlja Italiji in spremembi Osimskih sporazumov. • J. Košnjek NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Igra živcev Če že slovenski član predsedstva Jugoslavije dr. Jane: Drnovšek po neiivolitvi Stjepana Mesiča za novega jugoslovanskega predsednika izjavi, da se je predsedstvo znašlo v popolni blokadi in s tem v nepredvidljivem položaju, potem imam tudi podpisani vsaj tokrat pravico, da dogodek ocenjujem iz položaja, kakršen izgleda pred rokom oddaje teksta. Vsi skupaj smo se znašli v položaju, ki se ne spreminja več iz dneva v dan, temveč že iz minute v minuto. To pa pomeni, da se jugoslovanske politične igre že odvijajo s tisto naglico, kjer imajo trdni živci večjo vlogo od pregnane diplomacije. Slovenski politiki so se doslej izkazali kot vešči diplomati in to tako tisti, ki se lahko pohvalijo z dolgoletnimi izkušnjami v bivšem političnem sistemu, kot tudi oni, ki so se s politiko srečali šele po prihodu na oblast. Večina današnjih oblastnikov je bila dolga leta določena od političnega vplivanja, zato je povsem razumljivo, da so se vsaj na začetku znašli v precejšnjih zadregah. Danes je očitno, da so se visoke politike učili izredno spretno in hitro, zato se tudi lahko uspešno spadajo z zagovorniki bivšega sistema. Predvsem tistimi v Srbiji in Črni Gori. Trditev, da Jugoslavije že nekaj časa ni več, se je z ustavno krizo po neodločenem glasovanju o izvolitvi Stjepana Mesiča, pokazala za čisto resnico. V tistem trenutku je Jugoslavija izgubila predsednika in podpredsednika predsedstva in se znašla v pat poziciji, o kateri strateg povojne in njegove posmrtne ureditve Jugoslavije - Josip Broz Tito - ni niti sanjal. Maksimalni domet Titove vizije razvoje naše države je bil, da bi po njegovi smrti lahko posamezne republike skušale okrepiti svoj vpliv, pa jih je zato brzdal s kolektivnim vodstvom države, kjer se predstavniki menjajo enkrat letno. Niti na misel pa ni Titu prišlo, da bi lahko nekatere republike minirale bodočega predsednika Jugoslavije. Ravno to se je v sredo tudi zgodilo. Srbija, ki sicer neprestano poudarka, kako hreni enotno Jugoslavijo, je namenoma povzročila ustavno krizo, saj ji le ta omogoča uresničevanje velikosrbske politike. Pri tem ni zanemarljiv vzdržani glas Črne Gore, s katerim je ta srbska podružnica pomagala srbskim igram, hkrati pa se galantno izognila odgovornosti. Srbija se je odločila za zelo podoben korak, kot tedaj, ko je predsednik dr. Borisav Jovič odstopil, da bi se potem spet povrnil na predsedniško mesto. Tu gre za politiko zavestnega ustvarjanja kriz, ki naj bi pripeljale do izrednega stanja po vsej državi. Toda kolikor so krize stanje negotovosti jugoslovanske prihodnosti, so hkrati tudi odraz neperspektivnosti politike neke republike, ki se ne zna ustanoviti pred svojimi apetiti po širjenju ozemlja. V sodobnem svetu, kjer prihaja do še pred kratkim nepojmljivega sodelovanja med npr. ZDA in Sovjetsko zvezo, si Srbija namesto prijateljev ustvarja sovražnike. Namesto da bi njeno vodstvo iskalo zaveznike, izgublja še tiste, ki so mu bili doslej naklonjeni. Tako si republika na eni strani sicer povečuje imaginarno ozemlje, na drugi pa prehaja v vedno večjo izolacijo, ki bo imela v združeni Evropi zanjo katastrofalne posledice. Kot že rečeno, se v Jugoslaviji zdaj ne odvijajo več politične igre, ampak igre živcev. V njih bodo zmagovali tisti, ki so doslej predvideli reakcije na najrazličnejše variante razvoja jugoslovanske krize (tako mogoče kot nemogoče). V jugoslovanski realnosti sama politološka znanost ni več dovolj, saj mora biti prepletena tudi s psihologijo in številnimi drugimi vedami. Slovenski politiki so zadnje časa dovolj pogosto ponujali pripravljenost na sporazumno razdružitev in ureditev razmerja z drugimi republikami, vendar vse kaže, da so naletevali na gluha ušesa. Sedanje razmere vsekakor samo še pospešujejo slovensko samostojnost, po nekaterih dogodkih v zadnjem času pa lahko sodimo, da za Slovenijo tokratna ustavna kriza ni posebno presenečenje. Scenarij, ki je skoraj gotovo pripravljen tudi zanjo, se bo v naslednjih dneh verjetno že začel uresničevati. Otroški direndaj jutri zanesljivo bo! Kranj, 17. maja - Otroški direndaj, ki ga je že za minulo soboto pripravljala kranjska Vzgojnovarstvena organizacija, jutri zanesljivo ne b« odpadel. Če bo deževalo, bo priredtev namesto na parkirišču pred sku, ščinsko stavbo, v njeni avli. Otroški direndaj se začenja jutri ob pol desetih dopoldne, vodila ga bo pevka Romana Krajnčan, sodelovala pa bo vrsta zanimivih gostov. Prišla bosta Marko Okorn in Nace Simončič iz televizijskega Radovednega Tačka, čaral bo čarovnik, kot klovn bo otroke zabaval Kondi Pižorn, lutke Gledališča čez cesto bodo uprizorile skeč, na odru pa se bodo vrstili tudi otroci kranjskih vrtcev in predstavljali svoje vsakodnevne interesne dejavnosti. Vrtec obljublja tudi predstavitev likovne, lutkovne, tehnične, glasbene in drugih delavnic, kjer bodo otroci ustvarjali in izdelke nato za spomin odnesli domov. Vmes bodo zabavna tekmovanja. Romana Krajnčan pa bo uprizorila tudi tekmovanje za zlati glas Direndaja. Otroci si lahko obetajo tudi modno revijo iz kranjskih otroških butikov, mikavno ponudbo na stojnicah, kjer bodo za simbolični dinar lahko kupili tudi v vrtcih spečene slaščice, urejanje otroških pričesk, srečelov... Starši pa bodo čas, ko se bodo njihovi malčki zabavali na veselici, lahko prebili ob posebni stojnici bližnje restavracije na Brionih. Ponovimo: tudi ob slabem vremenu Otroški direndaj ne bo odpadel, pač pa ga bodo izpod milega neba preselili v kranjsko občinsko avlo. • D. Ž. Festival mladih liberalnih demokratov Mladi liberalni demokrati na Ptuju Ta konec tedna so mladi liberalni demokrati določili za svoj festival. Danes, jutri in v nedeljo bodo zbrani na Ptuju. Kranj, 17. maja - Uradni del festivala MLD se bo začel s svečano otvoritvijo na dvorišču ptujskega gradu, danes zvečer ob 20. uri. Vse navzoče bodo predvidoma pozdravili predsednik LDS Jožef Školč, predsednik MLD Roman Jakič, podpredsednik lFLRY-ja Alessandro Stricca, predsednik Odbora za mladinska vprašanja Skupščine RS, predsednik MSS Janez Škulj ter gostje iz Hrvaške, Srbije, Nizozemske, Švedske in Italije. Poleg zabavnega dela Festivala, bodo na Ptuju v Srednješolskem centru organizirane tudi tri okrogle mize in sicer: okrogla miza (18. maja ob 10. urt) o Šolski politiki, katere gost bo tudi dr. Vencelj; okrogla miza (18. maja ob 15. uri) o Kulturi mladih z gosti: dr.Gantar in Andrej Fištrovec in okrogla miza (19. maja ob 10. uri) o Mirovni politiki z naslednjimi gosti: Sodržnik, Mencin, Hren, Olenik ter predstavnika RSLO in JLA. • M. Peternelj (gmsm'sssgmGLAs 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 17. majajo KRATKE GORENJSKE Med željami je tudi trgovina - V krajevni skupnosti Ljubno v radovljiški občini, kjer so v minulem obdobju uspešno uresničevali naloge tako na komunalnem kot drugih področjih, in kjer so na primer tudi že letos uredili in asfaltirali cesto pri stanovanjsko-trgovskem centru v Ljubnem, zdaj pa imajo v načrtu med drugim tudi razširitev pokopališča, izgradnjo mrliških vežic, žarnega zidu in ureditev okolice, je med željami, ki pa jih sami ne morejo uresničiti, tudi trgovina na Posavcu. Predsednik sveta krajevne skupnosti Miro Ambrožič je med nedavnim obiskom in pogovorom v krajevni skupnosti poudaril, da so sicer s preskrbo v zadnjem času v krajevni skupnosti zadovojni; še posebej v Ljubnem. Na Posavcu, ki je po številu prebivalcev v krajevni skupnosti postal nekako največje naselje, pa ima Špecerija Bled še vedno dokaj "osiromašeno" trgovino (na sliki). V krajevni skupnosti so pripravljeni, da se o tem pogovorijo. - A. Ž. Uresničevanje programov Že lep čas je tega. ko so bili na primer programi krajevnih skupnosti zgolj seznami želja krajanov, ki so jim vodstva včasih prikimavala tudi zato, da bi v danem trenutku opravičevala svojo sposobnost in zavzetost, da je dogovore treba spoštovati. Kmalu se je namreč izkazalo, da vseh želja ne gre metati v isti koš in potem na večino želja lepo pozabiti. Takšne "računice" so se, če ne prej, ob zaključku določenega srednjeročnega obdobja izkazale za nevarne, saj so si jih krajani, če ne drugače, na ta način zapomnili, da naslednjič niso bili več "radodarni" pri podpori, kdo naj bo tisti, kijih bo zastopal v naslednjem obdobju. Pravzaprav so se v krajevnih skupnostih pri različnih telefonskih, cestnih, vodovodnih in drugih akcijah "naučili", da velja v program zapisati tisto, kar bodo potem vsi skupaj tudi sposobni narediti. In pri tem so bili pogosto zelo kritični tudi potem, ko so se odločili, da bodo program uresničili. Skupni dogovor je pomenil domala vedno sporazumno odločitev in ustvarjalno dogovarjanje, tudi kadar je šlo za občutljiva vprašanja, s katerimi so bila povezana različna soglasja in dovoljenja za pridobitev potrebne dokumentacije. Ta bogata izkušnja izpred nekaj let je tudi zdaj pri dogovarjanju in skupnem odločanju za reševanje problemov v krajevnih skupnostih v ospredju; marsikje celo bolj, kot denar, ki ga bodo zbrali in delo, ki bo potrebno. Pa vendar se na tem področju še vedno včasih in kje neprijetno zapleta. Če so že v kraju za to. da se lotijo dela, pa začetek akcije (skušajo) zapletati izven krajevne skupnosti... % A. Žalar Javni protest Rdečega križa Slovenije Rdeči križ Slovenije najodločneje protestira zaradi ravnanja oboroženih kninskih izgrednikov. ki so preprečili dostavo humanitarne pomoči RK Hrvaške ogroženim prebivalcem Kijeva. Gre za necivilizirano in nehumano dejanje, v nasprotju z mednarodnimi konvencijami in obveznostmi, po katerih mora vsaka oblast dovoliti uresničevanje človekovih pravic, zagotovitev minimalnih življenjskih pogojev, tudi vojnim ujetnikom, kaj šele sodržavljanom. Kninske oblasti so z. zaplembo zdravil in onemogočanjem delovanja Rdečega križa storile nečloveško dejanje, kakršnega so si v preteklosti dovolili le najbolj mračni režimi in vojske. Celo Huse-in v zadnji zalivski vojni ni oviral Rdečega križa in Rdečega polmeseca pri nuđenju pomoči. Rdeči križ Slovenije zahteva od RK Jugoslavije odločno ukrepanje, da se zagotovi normalno delovanje Rdečega križa Hrvatske, spoštovanje humanitarnih načel in Ženevskih koncvencij. V primeru nadaljnjega onemogočanja humanitarne pomoči mora Rdeči križ Jugoslavije takoj obvestiti Mednarodni Rdeči križ v Ženevi in ga zaprositi za posredovanje. ti----- 1 U II! 111 (D LE LEDIT LE LE RTV SERVIS JANEZ KERT OPREŠNIKOVA 82 KRANJ TEL. 064/216-945 AKCIJSKA PRODAJA SATELITSKI INDIVIDUALNI SISTEMI VRHUNSKI MODEL PACE SS 6060 STEREO (made in England) CENA Z MONTAŽO 16.900,00 din Delavnica odprta: PON.. PET. TOR.,SRE.,ČET. SOBOTA 8. -16. 12.-16., 9. -11. 6. maja je v kranjski občini potekel rok za prijave KS Občinski proračun veliko "prekratek" Komisijo za razdelitev denarja za prijavljena dela iz krajevnih skupnosti čaka težka naloga. V veC kot polovici prijav za dodelitev denarja iz občinskega proračuna pa so še vedno javne poti oziroma ceste. Kranj, 16. maja - V proračunu občine Kranj je letos načrtovano 3,6 milijona dinarjev za sofinanciranje gradenj in obnov komunalnih objektov in naprav v krajevnih skupnostih. To so tiste gradnje in obnove, ko so investitorji krajevne skupnosti. Podobno kot prejšnja leta oziroma lani pa je tudi letos sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Kranj aprila poslal vsem krajevnim skupnostim v občini razpis za zbiranje prijav za gradnje in obnove teh komunalnih objektov in naprav ob upoštevanju Pravilnika o dodeljevanju sredstev krajevnim skupnostim. Rok, ko so krajevne skupnosti lahko vložile prijave, je bil 6. maj. Čeprav nismo pričakovali, da bi bili ta trenutek že znani rezultati oziroma odločitve, katere krajevne skupnosti v občini bodo uspele na letošnjem "natečaju", nas je zanimal odziv iz krajevnih skupnosti in morebitni pregled načrtovanih del, pa tudi nenazadnje morda ocena, kakšne so možnosti za uresničitev prijavljenih programov krajevnih skupnosti. Zato smo se obrnili na Franca Markuna, vodjo odseka za cestno- komunalno, vodno in stanovanjsko gospodarstvo ter promet v sekretariatu za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Kranj. "Do roka se je prijavilo 30 krajevnih skupnosti, po roku pa še tri, in vložilo prijave za 40 nalog oziroma investicij. Že po prejemu vlog smo v naši službi ugotovili, da v celoti izpolnjuje pogoje samo 5 krajevnih skupnosti. 20 krajevnih skupnosti ima v prijavah določene pomanjkljivosti in jih bo treba v razgovoru in na terenu ob ogledu razčistiti in ugotoviti, ali je možno te njihove zahtevke upoštevati. Ka- že pa, da 15 nalog iz 8 krajevnih skupnosti niti formalno ne izpolnjuje pogojev. To je za zdaj ugotovila le služba. Seveda pa bo vloge obravnavala posebna komisija, jih pregledala in tudi same projekte oziroma načrtovane naloge na terenu ter potem pripravila predlog za obravnavo in sprejem v izvršnem svetu." Iz prijav je razvidno, da se tudi letos v krajevnih skupnostih lotevajo predvsem obnove javnih poti oziroma cest, saj je na primer med 40 načrtovanimi nalogami kar 22 cest. Po 4 krajevne skupnosti načrtujejo gradnjo in obnovo mrliških vežic in razširitev pokopališč, gradnjo telefonskega omrežja in izdelavo projektne dokumentacije. Po 2 krajevni skupnosti sta prijavili gradnjo kanalizacije in obnovo javne razsvetljave, potem pa še ena KS postavitev avtobusnega postajališča, ena pa zunanjo ureditev zgradbe oziroma parkirišča pri stavbi krajevne skupnosti. "Vrednost vseh investicij v prijavah je 44,3 milijona dinarjev; pri čemer z 20,6 milijona dinarjev za gradnjo telefonije izstopa KS Bes-nica (všteta pa je v skupni znesek Razstava cvetja v Cerkljah Največja doslej Cerklje, 16. maja - V Cerkljah pod Krvavcem se že nekaj mesecev pripravljajo na letošnjo 25. razstavo cvetja in 22. razstavo lovstva, ribištva, čebelarstva in obrtništva, ki bo v prostorih osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah od 4. do 7. julija. Otvoritev razstave pa bo v sredo, 3. julija, ob 19. uri, združena s povorko narodnih noš. Glavna oblikovalca, če ju tako imenujemo, razstave sta letos Štefan Močnik in Miha Jerina, tradicionalno prireditev, ki bo letos obeležila tudi 30-Ietnico Turističnega društva Cerklje, pa pripravlja 19-član-ski organizacijski odbor, katerega predsednik je Janez Kuhar. "Letos smo k sodelovanju povabili tradicionalno zveste raz-stavljalce iz vse Slovenije, kot so na primer Cvetličarna Ljubljana, Rast in Semenarna Ljubljana, Agraria Čatež, Mercator-KZK Kmetijstvo - obrat Vrtnarija Zlato polje, Arboretum Volčji potok, Lončarska zadruga iz Komende, Hortikulturno društvo Portorož, Pogačarja iz Kamnika in vrsto zasebnih vrtnarjev. Večina učilnic bo letos namenjena cvetju, oblikovanju šopkov in ikeban. Kar precej prostora pa smo namenili tudi prodaji cvetja in lončnic. Vsem, ki bi radi razstavljali in prodajali, svetujem, da se prijavijo Mari Tarman v naši turistični pisarni v Cerkljah ali po telefonu na številko 064/211 062 do 25. maja." Tokrat prireditelji posebno pozornost namenjajo turističnim društvom v kranjski občini, povabili pa so tudi TD Dolsko in Lesce ter Hortikulturno društvo Kranj. Prvič naj bi se na razstavi predstavile krajevne skupnosti pod Krvavcem z bogatim narodnim in kulturnozgodovinskim izročilom. Predstavljene bodo obrti, ki gredo počasi v pozabo. Na razstavi, ki bo največja doslej, bo sode- Janez Kuhar lovalo tudi društvo Vrtnarjev Slovenije. "Pričakujemo okrog 500 raz-stavljalcev in okrog 15 tisoč obiskovalcev. Pripravljamo Zeleno posvetovalnico, še posebej se pripravljajo cerkljanski lovci, ki so vključeni v sekcijo pri Turističnem društvu. Predstavili se bodo ribiči, čebelarji, cerkljanski obrtniki s svojimi izdelki. In nenazadnje celotna krajevna skupnost že nekaj časa živi v pripravah na to prireditev.." Vzporedno z razstavo bodo potekale takrat v Cerkljah tudi nekatere prireditve. Pripravljajo tekmovanje harmonikarjev, lovci bodo organizirali tekmovanje na Štefanji gori, dogovarjajo pa se tudi za modno revijo. Pričakujejo pa, da bo na razstavi sodelovalo tudi okrog 200 gospodinj iz vasi pod Krvavcem. Slednje bosta od 17. do 20. junija tudi obiskala člana organizacijskega odbora Franc Bolka in Marjan Jagodic. • A. Žalar H koroškim jezerom in na Prežihovino Kranjski upokojenci se bodo junija udeležili še enega zanimivega izleta. 10. junija ob 7. uri bodo odšli na avstrijsko Koroško, in sicer v Železno kaplo. h Klopinskemu jezeru. Dobilo vas, Glohas-nico. Pliberk (možnost nakupov), nato pa nazaj na slovensko stran, v Kollje. na Prežihovino. Prijave sprejema društvo na Tomšičevi 4 ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne, do vključno 5. junija. Deloma ob letošnih prijavah iz krajevnih skupnosti preseneča, da so še vedno daleč pred vsemi načrtovanimi akcijami v krajevnih skupnostih javne poti oziroma ceste. Še bolj pa preseneča, da so občani pripravljeni tudi v teh časih zagotoviti tolikšno lastno udeležbo v dinarjih. Ponekod so se del celo že lotili... Pravilnik določa, da morajo krajani sami zbrati 30 odstotkov sredstev in sicer 15 odstotkov v denarju, ostalo polovico pa lahko z delom ali materialom... Med 40 prijavljenimi akcijami pa jih je velika večina iz izvenmestnih krajevnih skupnosti v občini... tudi prijava za gradnjo mrliških vežic KS Gorice in Golnik). Brez Besnice in Golnika pa KS načrtujejo za 22,7 milijona dinarjev različnih del. Krajani so pripravljeni sami prispevati (brez upoštevanja Besnice) 5 milijonov dinarjev (z Besnico več kot 12 milijonov) in še dodatno delo ali material. Sicer pa krajevne skupnosti (brez Besnice) prosijo za 11,8 milijona dinarjev, skupaj z Besnico pa 18,5 milijona dinarjev." Primerjavo z Besnico in nje smo prikazali zgolj za' predstave, za kolikšno investicij1 gre in koliko so krajani že pnspe' vali, saj akcija že nekaj časa W* ja. Sicer pa teh nekaj številk p0' ve. da denar v občinskem $0% čunu predstavlja le približno-odstotkov, za kolikor v prijava" del prosijo krajevne skupni1-1"' (brez. KS Besnica pa je to 30 odstotkov). Zato ni moč pričakovati, da bo občina iz prorači.na \w ko zagotovila 70 odstotkov sredstev glede na prijavljene investicije in udeležbo (30 odstotkom krajanov. Komisijo torej W* težka naloga. Najprej bo poV** na odločitev o selekciji: ali dena razdeliti v manjših deležih m.n bile zato načrtovane investicij okrnjene, če ne bi krajani p'sP.; vali še več. kot so se dogovori' • ali pa denar razdeliti samo 0**? terim krajevnim skupnosti"1-lahko končajo naloge, ostale P bi ostale brez. Franci Markun je Pove<,a!vj0 bodo krajevne skupnosti, k« b!r, uspele na "natečaju" denar najijj lahko dobile proti koncu p°'l£ Gunija). Katera krajevna skupn°s bo uspela, pa je ta trenutek ne* goče napovedati. Morda bi "' enostavna in najlažja "b'rokrI. ska" pot, vendar nenazadnje o j narja tudi v preteklosti nikdar bilo dovolj in so ga dobile b . dobile.tf krajevne skupnosti, ki so vsaj malno izpolnjevale pogoje; - ^ v zmanjšanem odstotku. P°cv ^ bo torej treba nekako do/aC|a|,. junija. Takrat bomo najbrž z| ko govorili o predlogu.• ^ Gasilska tekmovanja Kranj - Na Gorenjskem je 125 gasilskih društev in V^JJ-fli bo ta mesec udeležila s svojimi desetinami občinskih tekmo Takoj po vojni pa so gorenjski gasilci tekmovali malo c|ruža ^ sicer so obnavljali domove, nabavljali opremo, pridobivan člane ter se strokovno usposabljali. Danes se večkrat sliši)o ne, da so v povojnih letih gasilci opravili nekaj milijonov pr , vojnih delovnih ur. Na ta način so iz požganih gasilskih do zrasli novi, lepši... # (ip) Prodaja lončnic |7 Cerklje - Turistično društvo Cerklje organizira danes, maja, in jutri (v soboto) prodajo lončnic in sadik Vrtnarij«' ,{ bad iz Dobena nad Mengšem. Sadike in lončnice bodo naPr:lJir: po zelo ugodnih cenah. Akcija bo potekala danes popoldne. J pa ves dan pred turistično pisarno v Cerkljah. • (kj) i* Žalna maša Luže - V vasi Luže v krajevni skupnosti Visoko v kra^ občini bodo na gasilskem domu vzidali spominsko ploščo, teri bodo imena vseh krajanov, padlih med zadnjo vojno-danjim štirim se bo tako pridružilo še trinajst imen. ^a'np0 tffi nost z mašo bo v nedeljo, 19. maja, ob 15. uri na Lužah. " fl0' smo imeli, bili pa smo brez hrane. Naša skupina je imela boj' ^ stor določen na dvorišču tovarne sladkorja. Jedli smo sladi*0.j,orju, in druge proizvode iz sladkorja. Sodili smo, da bomo ob slijepa čeprav brez vsake druge hrane, zdržali. Toda krepko smo S //. Že po nekaj obrokih se nam je sladkor uprl, potem pa sej igguS0 bil. Po sladkorju je smrdelo vse, da je šlo na bruhanje. ti0 se že napravili izpuščaji, gnojno vodeni mehurji, iz katerih J voda. Sladkorja sem bil tako sit za vse svoje življenje. Petek, 17. maja 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN @®)2J1IM©IKSGLAS Bled: 24. mednarodno srečanje pisateljev STARI NACIONALIZMI V NOVI EVROPI Potrditev vizionarske intuicije literatov Do skrajnosti napete politične razmere v Jugoslaviji niso zaustavile številnih tujih udeležencev, ki so z veliko zagnanostjo prišli na 24. mednarodno srečanje pisarjev, ki se je začelo v torek na Bledu in se zaključuje danes z izletom v Kropo in piknikom. Še Več, upam si trditi, da je letošnje udeležence izredno aktualna tema v slovenskem in jugoslovanskem prostoru narodi - nacionalizmi - pisatelji, še posebej spodbudila k razmišljanju in razpravljanju o njej. Ko je organizator - Slovenski PEN center izbiral temo letošnjega srečanja, se gotovo ni zavedal, da bo prav v času tega srečanja na Bledu postalo njegovo vizio-narstvo osmišljeno in da se bodo Prav v Jugoslaviji do največjih napetosti razvijale vse dobre in slabe oblike najrazličnejših nacionalizmov. Blizu štirideset tujih literatov •2 dvaindvajsetih držav in prav toliko domačih (poleg Slovencev še Hrvatje, Makedonci in Albanci s Kosova) seje zbralo na okro-8;ih mizah v hotelu Park. . Vrč je razbit - je povzel po Kle-istovi veseloigri v uvodnem referatu Drago Jančar - in za to smo krivi vsi: ker smo govorili vsak zase, ker nismo drug drugega poslušali, ker smo pustili, da so se spori razrasli, ker nismo nič sto-rili za to, da bi se zaustavili. Vsakdo, ki je začel govoriti o kulturnih pravicah svojega naroda, pa čeprav je govoril o enakih pravicah drugega naroda, nosi kamen sPotike in krivde, saj je to morajo naleteti na odgovor. Prav tako Je s stališča večnosti enako kriv listi. ki se je zavzemal za politične svoboščine in kaj tvegal za demokratično družbeno ureditev, kot tisti, ki je zatiral. Prej je manjšina zatirala večino, zdaj večina manjšino, in tako naprej, zares do večnosti. Michnigov referat je predstavila njegova rojakinja Julia Hart- wig. V svojih pogledih na nacionalizem pravi Michnig, da boj za lastne narodne pravice ni nacionalizem, ampak je nacionalizem pometanje s pravico drugih do nacionalnega in človeškega dostojanstva. Nacionalizem koloni-zatorjev je zmeraj najbolj odvraten in nesprejemljiv. Nacionalizem je navadno tehnika bega pred odgovornostjo za preteklost. Je tudi tehnika oblikovanja podobe o lastnem narodu - tujerodci ne sodijo vanj. Na to seje hrvaški predstavnik spraševal, kje smo danes. Ljudstva v našem delu Evrope so bila predolgo obtežena z mlinskim kamnom totalitarizma, zato zdaj, ko kamnov ni več, izgubljajo ravnotežje in tla pod nogami. Vračamo se nazaj v 19. stoletje nacionalizmov. Spekter dednega sovražnika je živ. Nastaja kolektivno sovraštvo, ki so mu podlegli celo nekateri pisatelji, člani PEN-a, ki so zatajili svoj lasten podpis listine PEN-a. Duhove je razburila Francozinja Monique Garnier - Lancon, ki je sicer zelo dobro definirala pojem nacionalnosti in nacionalizma, vendar pa se ni mogla ogniti osnovni dispoziciji razmišljanja z vidika večinskega, v tem primeru francoskega naroda. Tako morda tudi lažje razumemo njeno zamenjavo v uvodnem nagovoru, ko je (brez kasnejšega opravičila) zamenjala Slovenijo s Slovaško in postavila naš ljubljanski Francoski kulturni center Charles Nodier kar v Bratislavo kot slovensko prestolnico. Slovenci smo sposobni ceniti madžarske dosežke in dostojno predstavljati svoje, nam priznava madžarska predstavnica Eva Toth, ki je dodala, da smo vsi nacionalisti, odvisno pa je, v kolikšni meri je kdo nacionalist. Poljak Marek Zaleski je poudaril, da je nacionalizem še vedno kuga v državah, ki so se osvobodile spon v zadnjih dveh letih v Evropi. Razstava in mapi PREGLJEVE ILUSTRACIJE PESNITEV Ljubljana - V Moderni galeriji so sinoči odprli razstavo izvirnih ••ustracij slikarja Marija Preglja na temo Homerjevih epov Iliade "i Odiseje: prvo pesnitev je slikar predstavil kot lavirane risbe, drugo pa v gvaših. Gre vsekakor za pomemben dogodek, saj so ilustracije, ki K? nastajale med leti 1949 in 1951, prvikrat v celoti predstavljene. Saka pesnitev je opremljena s petindvajsetimi ilustracijami, ki kov SpavlJaJ° slikarjevo osebno interpretacijo homerskih juna-'otn stava 00 na og'ed do 16. junija, avtorica razstave in ce-kara8a ProJekta Pa je Helena Pogačnik Grobelšek. Izjemna sli-dru k predsfavitev obeh epov bo predstavljena še v nekaterih '•usf galerijah v tujini in v Jugoslaviji, letos poleti pa bo nekaj Eofjf^ £° vsei verJetnost< na ogled tudi v Groharjevi galeriji v seje v^f* £azstay' Pa sta izsla tud> ponatisa ilustracij Iliade in Odi-°dtis p 'm'''ram izdaji, vsak s po petindvajsetimi litografskimi gaje !. Pregljevih ilustracij. Zahtevno delo je založnik Moderna di Srn zauPa'a tiskarni Gorenjski tisk, kjer so obe mapi v nakla-Ustre l2y°dov. vzorno pripravili. Ilustracije so opremljene z nernš!nim' Verz' 'z ODen pesnitev v grščini ter v angleškem in rnaD- ern Prevodu ter seveda v slovenskem jeziku. Uvod v obe stelic k nap'Sa' •(*r' "'ure Mikuž, spremno študijo pa dr. Jože Kana z Je tud' izbral verze, vsaka ilustracija pa je tudi opremlje-rnerje' °n°grafsko in slogovno analizo. Pregljeve ilustracije Ho-dUcjr Vln pesnitev, ki so v času nastanka izšle neustrezno repro-pan vanf..ln v pomanjšanem formatu, se zdaj predstavljajo v maja enpVC -St' or'g'nalov; skupaj z razstavo se takšna prezentaci-Vpjs ^a najpomembnejših spomenikov naše moderne umetnosti sDlr>Je ta'co v slovensko kot širšo zakladnico likovne umetnosti un- • L. M. Tržaški Slovenec Boris Pahor se je spraševal, kako da so vedno nacionalisti tisti, ki se branijo in ne tisti, ki napadajo, kar izpade kot obsodba tistih ljudi, ki so za svobodo. Pisatelj, rojen v Sloveniji, je genetsko Slovenec. Civilizirani Evropejec je za dialoško nacionalnost. Spoštuje tuj jezik, kulturo in narod. Sprejema dialog, ker je prepričan, da nihče ni lastnik ene same resnice. Tako je razmišljal Igor Torkar. Albanec Besnik Mustafai je opozoril na tragično resnico, da albansko ljudstvo nima časa razmišljati o svojih resnih in perečih nacionalnih problemih, ker je lačno. Nacionalizem močnih držav je zelo škodljiv in ogroža svetovni mir. Obstaja pa nacionalizem, ki je koristen: ta, ki so ga izkusili mali narodi, ki so bili predmet represije in zatiranja s strani večjih narodov, je med drugim povedal Korejec Hyun Bok Lee. V posebni izjavi za Gorenjski glas pa je predsednik slovenskega PEN-a Boris A. Novak odgovorih. Ali so vtisi po referatih in razpravah dosegli vaša pričakovanja? Zdi se mi, da je bilo odprtih ogromno perečih, krvavih problemov, ki jih živimo, tudi v Jugoslaviji, na najbolj tragičen možen način. Imeli smo seveda tudi priložnost slišati odlične razlage nacionalnih problemov z različnih koncev sveta, in take informacije so zmeraj zelo dobrodošle za primerjanje z našo lastno izkušnjo. Upam. da je srečanje uspešno, seveda pa je bistveni namen tovrstnih srečanj ravno v kontaktih, ki jih na ta način vzpostavimo. Najbrž je eden izmed bistvenih namenom PEN-a, mednarodne organizacije pisateljev, v tem, da poskuša v časih, ki so polni konfliktov, nerazumevanja, prezira, strahu in sovraštva, obdržati raven odprtega dialoga in odprtost do sveta v celoti in hkrati seveda s spoštovanjem kulturne in nacionalne identitete vseh udeležencev, vseh narodov na svetu in seveda vseh posameznikov, kajti literatura vselej spregovori predvsem posamezniku, njegovemu srcu in duši. Kako razmišljate o Evropi narodov, o koterije bilo precej besed, ali se bo uresničila tudi ta pisateljska vizija? Torej ta trenutek, ki ga zdaj doživljamo, je bil s strani pisateljev že zdavnaj napovedan, in slovenski pisatelj, se zdi, da smo se pravzaprav z vsemi močmi borili za vse te politične spremembe, ki so se zgodile. Seveda pa te spremembe prinašajo nove probleme, družbeni kontekst je seveda bistveno spremenjen, vendar pa se mi zdi, da ta listina PEN-a, na osnovi katere delujemo, predstavlja najboljše možno izhodišče tudi za naslednje obdobje. Gre pa seveda za to, da se ta proces osamosvajanja narodov, ki je popolnoma legitimen, nadaljuje, in izpelje na miroljuben način, vendar pa brez kakršnegakoli sovraštva. Ob tem moram reči, da bom kot predsednik PEN-a deloval v smislu kar se da velike kulturne tolerance in odprtosti od vseh drugih narodov, vključno z jugoslovanskimi narodi. Zdi se mi, da nas čaka tukaj nov korak v dviganju civilizacijske in kulturne stopnje in da je odgovornost pisateljev v tem. ko smo artikulirali nacionalne zahteve narodov, da sedaj artikuliramo tudi bistveno najglobljo človečnost. Seveda pa se popolnoma strinjam, da je ta Evropa narodov oz. regij tista prihodnost, ki si jo vsi želimo, kaže pa, da bomo vsaj v nekaterih delih Evrope morali iti skozi teman tunel strašnih dramatičnih dogodkov, preden se bo to zgodilo. Tako je žal naša skupna izkušnja, da se vse to, kar smo sanjali, ne more zgoditi čez noč. To bo pravzaprav dolgotrajen in mukotrpen proces in mi se pravzaprav nahajamo le na začetku, na pragu bistvenih sprememb. Ko smo se borili proti prejšnjemu režimu smo imeli iluzijo, da se bodo v trenutku, ko bo ta režim padel, odprla vrata blaginje, demokracije, sreče. Seveda zdaj vidimo, da to ni stvar trenutka, ampak del dolgotrajnega procesa. Rad bi pa povedal tudi to, da pisatelji po mojem najglobljem prepričanju čutimo enako kot drugi ljudje. Razlika je mogoče le v tem, da smo se po svojem poklicu navadili te stvari formulirati. Mi pač izrazimo tisto, kar sem prepričan, da čuti kot problem, radost ali rano velikanska večina ljudi. Prepričan sem, da ni bistvene razlike v tem, kako mi razmišljamo o stvareh, in med načinom, kako velikanska večina naših ljudi razmišlja o tem. Tomaž Bole Pevska obletnica JUBILEJ Z NOVIM JMEN0M Kranj - Z jutrišnjim koncertom v dvorani kranjske Gimnazije bo Obrtniški moški pevski /bor Kranj proslavil svojo desetletnico. Ob tej priložnosti bo zbor spremenil tudi svoje ime: nazivu bo dodal ime dr. Janeza Bleiweisa, med drugim tudi prvega urednika Rokodelskih novic. Za jubilejni koncert, ki je obenem tudi letna predstavitev pevskega programa, je dirigent Janez Foršek dosedanji železni pevski repertoar dopolnil tudi z nekaterimi najbolj uspelimi pou-stvarjalskimi pevskimi dosežki zadnjih let. Tako kot že na vseh dosedanjih pevskih nastopih bo v koncertnem programu tudi vrsta solističnih nastopov zborovskih pevcev. Obrtniški pevski zbor Kranj sodi pač med zbore, ki se lahko pohvalijo kar z nekaj odličnimi solisti (Franci Juvan, Janez Grašič, Janez Vreček, Jože Ogrin in Jože Bukov inski). Za ta moški pevski zbor, ki je od nastanka pa do danes nastopil več kot stodvajsetkrat, od tega je bila skoraj polovica samostojnih koncertov, je značilen tudi nenehen pritok novih pevcev. Če so že na začetku in tudi kasneje pevcem prerokovali, da bo njihova zagretost za petje in nastopanje kratkega veka, se je izkazalo prav nasprotno. Ne le, da se pevci, vsak po svoje obremenjen s svojim poklicnim delom, utegnejo zbrati dvakrat na teden na pevskih vajah, zbor postaja očitno privlačen tudi za nesta-novske člane: od prvotnega 12 - članskega zbora ob ustanovitvi je zbor zdaj članstvo kar potrojil. V desetih letih so se seveda pevci tudi menjali, toda nekakšno "pevsko jedro" se je ohranilo celo desetletje, za kar imata ne nazadnje zasluge tudi oba dosedanja predsednika zbora Franc Juvan in Ivan Kranjc. Za vztrajanje in redno delo v pevskem zboru pa je potrebno poleg veselja do petja tudi kaj drugega: tudi glasbeni repertoar, ki ga ta zbor razširja tako na Gallusa do slovenske umetne in narodne pesmi, tujih narodnih pesmi, črnskih duhovnih pesmi in drugih. Vsako leto se predstavijo na pevskih revijah, tudi letos na gorenjskem srečanju odraslih pevskih zborov v Kamniku. Skupaj z ostalimi slovenskimi obrtniškimi zbori pa so letos izdali svojo prvo kaseto s predstavitve na republiški reviji obrtniških pevskih zborov. Za kranjski Obrtniški pevski zbor je značilno vsekakor tudi to, da ne nastopajo le doma, pač pa so v teh letih navezali vrsto pevskih stikov z različnimi kraji: najmanj enkrat na leto nastopijo v Radencih in Moravcih, na Blejskem otoku, na Joštu, tradicionalno pa je tudi njihovo nastopanje v zamejstvu predvsem v Furlaniji. • L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled razstava fotografij iz ciklusa Life Antonia Živkoviča. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Janez Hafner. V Gauloises Blondes clubu bo danes, v petek nastopil Jimmy Stanič s triom. V ponedeljek, 20. maja, ob 19.30 bo v Prešernovem gledališču nastopila skupina Advent s koncertom duhovne glasbe; izkupiček koncerta je namenjen Porodnišnici Kranj. JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja fotografije Lado Jak-ša. V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo likovne ustvarjalnosti učencev osnovnih šol občine Jesenice. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši so na ogled dela akad. kiparja Staneta Jarma. ŠKOFJA LOKA - V dvorani Loškega odra bo danes, v petek, ob 20. uri mojster Bojan Adamič predstavil diapozitive (v novejši tehniki) na temo Maske ob spremljavi računalniško sin-hronizirane glasbe. Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v restavraciji hotela Transturist v večeru šansonov nastopila dramska igralka in pevka Jerca Mrzel. V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Marij Vrenko. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava likovnih del Marijana Jesenovca na temo Animalizem. V mini galeriji skupščine občine Škofja Loka razstavlja akvarele Evgen Guštin z Jesenic. V osnovni šoli Cvetko Golar razstavlja tapiserije Silva Bernik - Horvat. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled likovna razstava Stavbna dediščina Tržiča, kot jo vidi Mirko Majer in Velenja, kot jo vidi Adi Pirtošek. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava Narod-na čitalnica v Kamniku._ KONCERT ZBORA GALLUS Kranj - V nedeljo, 19. maja, bo ob 20. uri v kranjski župnijski cerkvi koncert Komornega zbora Gallus iz Kranja, ki ga vodi Angela Tomanič. Ob 400-letnici smrti Jakoba Gallusa je ta cerkveni pevski zbor izbral program sestavljen iz Gallusovih motelov za božič, post, veliko noč, binkošti in verz iz 80. psalma ter štiri stavke iz maše na miksolidijski način. V glasbenem programu sodelujeta organistki Polona Gantar in Mojca Rozman, ki bosta igrali motete za božič, predpost, posvetitev cerkve in Ave Maria. GOSTOVANJE RADIŠKIH _IGRALCEV_ Javornik - Jutri, v soboto, 18. maja, bo ob 19.30 v Kulturnem domu na Javorniku nastopila dramska .skupina Slovenskega prosvetnega društva Radiše s predstavo Friedricha Diirren-matta Meteor. Režija je bila v rokah Nuži Wieser, predstavo pa so pripravili še scenograf Saša Kump, lektor Janko Mess-ner, glasbo je izbral Heino Fischer. Vsebina komedije Meteor, ki jo predstavlja enajstčlanska igralska skupina, je umiranje, smrt. Zavest o bližajoči se smrti daje človeku ogromno moč, moč razdejanja. Pred obličjem smrti se njegov individualizem čezmerno stopnjuje. Družbene, prijateljske, družinske vezi kar naenkrat nimajo več niti najmanjšega pomena. PEVSKI NASTOP V RADOVLJICI Radovljica - V avli osnovne šole A.T. Linharta bo danes, v petek, ob 20. uri lep kulturni večer. Ljubitelji zborovskega petja bodo lahko poslušali koncert več radovljiških pevskih zborov v treh delih. V prvem bo nastopil Ženski pevski zbor Almira, v drugem Moški zbor KUD Stane Žagar - Plamen Kropa in Moški zbor DPD Svoboda Podnart s posamičnim in skupnim nastopom. V tretjem sklepnem delu pa se bodo v skupnem nastopu predstavili Ženski pevski zbor Almira, Ženski pevski zbor Vezenine Bled, Moški pevski zbor KUD Stane Žagar - Plamen Kropa in Moški zbor DPD Svoboda Podnart. Posebni gost večera bo sopranistka Zlata Ognjanovič. Pevce bosta spremljali na klavirju Jožica Potočnik in Tina Gašperšič na harmoniju. Zbore bodo vodili: Branko Pirih, Egi Gašperšič, Andreja Pe-ternel in Marija Kolar, spored pa bo povezovala Branka Konc. PlCMANOVA RAZSTAVLJA V _PARIZU_ Kranjska slikarka Nataša Pičman se zadnji čas pogosteje pojavlja v tujih galerijah. Prav te dni razstavlja na pariškem Montparnassu. Pariško likovno občinstvo je mlado slikarko že spoznavalo na nekaterih njenih dosedanjih razstavah v Parizu, zdaj pa je v galeriji Vaugirard predstavila svoja likovna dela v grafični tehniki. - Na sliki: Nataša Pičman, Afrodita in Pozej-don, poliestrska smola, 1991, Pariz. ODLIČJA SVOBODE Ljubljana - Na Zvezi kulturnih organizacij Slovenije so včeraj podelili tradicionalna odličja Svobode prizadevnim organizatorjem kulturnega življenja. Odličja Svobode z zlatim listom so prejeli: dr. Bruno Hartman iz Maribora, Franci Končan - Krščanska kulturna zveza Celovec, Franc Lačen s Ptuja, dr. Janko Malle - Slovenska prosvetna zveza Celovec, Irena Pavlic - Odbor ZKOS za mednarodno sodelovanje, Nužej Tolmajer - Krščanska kulturna zveza Celovec in Vlado Tušak iz Lenarta. Odličje Svobode s srebrnim listom pa so prejeli: Stanko Arnšek iz Raven na Koroškem, Valentin Bogataj iz Škofje Loke, Ivica Bažant - KUD Slovenski dom Triglav Karlovec, Milena Jamšek iz Trbovelj, Jože Koporec iz Novega mesta, Ciril Kraigher iz Radovljice, Marija Radmilovič iz Pesnice, Franc Tratar iz Žalca in Zdenko Vogrič - Zveza slovenskih kulturnih društev Gorica. °g'ed osnovnih sredstev ^lO UrA grščine v višini 10% je istega dne od e- Nakup , na javni licitaciji je po sistemu vide dni Vc°' j °k plačila za izlicitirana osnovna sredstva e :l^atve m osta|e stroške plača kupec ^•°ddtne '"formacije dobite po tel."064/41-263 kNARSrFRANC Direktor: mag. JANEZ TAVČAR 2J vezenine bled Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, p.o. objavlja naslednja prosta dela in naloge: VODENJE PRODAJE (domači trg) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — VII. stopnja strokovne izobrazbe - dipl. ekonomist za komercialno dejavnost ali VI. stopnja strokovne izobrazbe -ekonomist — 3 leta delovnih izkušenj na strokovnih delih s tega področja Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni na naslov: "VEZENINE" BLED, p.o., Kadrovsko splošni sektor, Kajuhova c. 1, 64260 Bled, p.p. 50. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. Za podrobnejše informacije nas lahko pokličete po telefonu št. 064/77-291 (vodja kadrovsko splošnega sektorja). TRGOVINA DOM ŽABNICA IN ^ TRGOVINA ELTRON ŽABNICA Vam na enem mestu nudita ugodne nakupe za: |>t GRADBENI MATERIAL • VODOVODNE INŠTALACIJE od temeljev do strehe BARVE IN PREMAZE jupol, gašeno apno, lesni premazi... ventili, fitingi, cevi, PVC program... • CENTRALNO OGREVANJE peči, bojlerje, črpalke, regulacijo... • ELEKTRO MATERIAL <- žice, stikala, doze, fleksi cevi... ZAGOTAVLJAMO VAM: • Široko paleto artiklov po konkurenčnih cenah • Organiziranje prevoze na vaše gradbišče OBIŠČITE NAS IN SKUPAJ BOMO IZPOLNILI VAŠE ŽELJE! Žabnica 68 tel. / fax.: 064/44-539 klub%ufc>Ul* GLAS 10. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Jamstvo Sveženj osamosvojitvenih zakonov, ki jih premlevajo v slovenskem parlamentu, se nanaša na notranje zadeve in finance. Gospodarski del paketa ima dvojni značaj, po eni sirani odcepitvenega, po drugi reformnega, slednji je neobhodno potreben, če želimo živeti po principih sodobnega sveta. Zakoni so torej napisani po evropsko, kakor radi rečemo principom sodobnega sveta, na kar generalnih pripomb v glavnem ni. Če so, pa vsebujejo vprašanja, zakaj je vlada ponudila le finančno ogrodje samostojne Slovenije, ni pa v njem zakona o privatizaciji, brez katerega novi gospodarski zakoni ne bodo zaživeli. Ali pa, zakaj v svežnju ni zunanjetrgovinskega zakona, na kar razlagalci novih zakonov odgovarjajo, da se zavedajo, da bi bilo ob visokih carinah potrebno zmanjšati vsaj necarinske dajatve, ki so pri nas prav tako velike. Novi gospodarski zakoni so torej reformni predvsem v tem smislu, da bodo v Sloveniji vzpostavili četrto - monetarno oblast, ki naj bi bila neodvisna od izvršilne in zakonu o Narodni banki Slovenije lahko rečemo kar krovni zakon. Nanašajo se torej na denar, zlasti na domačo valuto in njeno vrednost, kar je seveda imanentno gospodarsko vprašanje. Zatrjevanja piscev novih zakonov, da so naravnani na trdno domačo valuto seveda lepo zvene. Navsezadnje so tudi podobne Markovičevc obljube lepo zvenele, še lepše pa je bilo poceni kupovati marke v naših bankah, kam je vse to pripeljalo, pa ni potrebno več pojasnjevati. Z dokajšnjo mero realizma torej že zdaj lahko rečemo, da je trdna domača valuta vsaj trenutno le pobožna želja, saj jo bodo požrešna poraba, katastrofalne gospodarske razmere in svetovna nekonkurenčnost našega gospodarstva nedvomno hitro zmehčale. Drugače rečeno, nekaj so zakoni, nekaj pa je praksa. K temu pa je treba pristaviti, da vsaka inflacija (celo predpisana revalorizacija) pomeni prelivanje, na boljšem pa bomo vtoliko, da se bo odvijajo znotraj Slovenije. Poleg stabilnosti domače valute je nedvomno eno najpomembnejših vprašanj jamstvo za hranilne vloge, ki je vpleteno v več novih zakonov, ne le v zakonsko ustanovitev agencije za zavarovanje depozitov bank in hranilnic. Kako občutljiva stvar je jamstvo, seveda ni potrebno pripovedovati, saj jo na lastni koži že občutijo vsi. ki ne morejo dvignili deviznih prihrankov, zelo grenka izkušnja pa je bil za mnoge polom banke Les. Izkazalo se je, kako piškavo je lahko neomejeno jamstvo države in pisci novih slovenskih zakonov takšnega, ki je v bistvu najslabše, tudi ne ponujajo več. Pravijo, da naj bi država ščitila drobne varčevalce, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo hranilne vloge zavarovane do določene vsote, kar je v navadi tudi v tujini. Od nove agencije za zavarovanje depozitov bank in hranilnic si vsaj nekaj let vsega tudi ni moč obetati, saj se bo s plačevanjem zavarovanja moral v njej najprej nabrati denar, da bo imela tudi jamstvena moč. Še bolj občutljivo pa je vprašanje, kakšen režim bo veljal za "zatečene" hranilne vloge. Odgovori so megleni (odvisno od uspešnosti pogajanj?) in sklepamo lahko, da drugačen kot za nove hranilne vloge, pri čemer seveda ne gre za tehnično vprašanje, temveč za vprašanje, koliko denarja, bolje rečeno, privarčevanih slovenskih deviz bo državi Sloveniji uspelo dobiti iz Beograda. Kdor pomni, kaj se dogaja z denarjem, ko se rojevajo in umirajo države, optimist nikakor ni. Iskra Terminali širi sodelovanje s Sovjetsko zvezo Po podpisu pogodbe za postavitev tovarne telefonskih aparatov v Moskvi je Iskra Terminali te dni še razširila sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Z zunanjetrgovinsko firmo V/O Mashpriborin-torg i/. Moskve, ki opravlja uvozno-izvozne posle za ministrstvo zvez Sovjetske zveze, so podpisali pogodbo prodaji telefonskih in mikrofonskih vložkov. Posel je letos vreden 700 tisoč dolarjev, možno pa ga bo razširili. Sovjetska PTT je že tradicionalni kupec izdelkov Iskre Terminali, podpisana pogodba predstavlja nadaljevanje dolgoletnega sodelovanja, sklenjena je bila kljub" temu. da so Sovjeti omejili nakup pri nas. gre pa za direktno plačilo v trdni valuti. Trgovina TON ŠPORT V Skofji Loki (pri hotelu Transturist) Nudimo vam TV, VIDEO HI-FI, avto radie različnih tujih proizvajalcev po ugodnih cenah Montaža avto radia Za vse artikle 12-mesečna garancija, Prodaja na 3 obroke PO ŽELJI DOSTAVA NA DOM! delovni čas od 9. do 12., od 14. do 20. ure ZIDK Tavčarjeva 29, Kranj poleg pivnice Evropa modne in kvalitetne tkanine otroška oblačila do 16 let Odprto: od 8. do 19. ure, sobota od 8.-13. ure tel.:21-340 Kranjski posvet o osamosvajanju Slovenije Tujci se boje zapore meje Igor Bavčar pravi, da mednarodna skupnost na osamosvojitev Slovenije ne bo reagirala sovražno, kar pomeni, da finančnih restrikcij ne bo. obsegu lahko kreditirala, predvsem na začetku (privatizacija, denacionalizacija), omejeno bo na desetino proračuna. Seveda to pomeni, da bodo temu ustrezno manjše možnosti za kreditiranje poslovnih bank in podjetij. Prehod na domačo valuto bo lahko hiter; če bo v Jugosla- viji dosežen sporazum, bo di- Kranj, 14. maja - Kranjska vlada in Območna zbornica Kranj sta pripravila razgovor z gorenjskimi politiki in direktorji, ki se ga je udeležil tudi slovenski notranji minister Igor Bavčar, zato so se vprašanja finančnega osamosvajanja Slovenije prepletala z notranjimi zadevami, predvsem zavarovanjem meja. Najbolje jo je izrazil Edvard Jurjevec iz Gorenjskega tiska, ki je dejal, da prihaja do težav pri poslovnih stikih s tujimi partnerji, ki se boje zapore meja. odnosov in vodila le makroekonomsko politiko. Z zakonom o Narodni banki bomo v Sloveniji dobili četrto, monetarno oblast, ki bo neodvisna od izvršilne oblasti, Narodna banka naj bi vladi le Posvet je bil pohvale vreden uvod v zasedanje slovenske skupščine, ki te dni obravnava sveženj osamosvojitvenih zakonov, s katerimi po besedah Igorja Bavčarja moramo izpričati voljo, da želimo živeti po principih sodobnega sveta. Z osnutki zakonov, ki jih je poslala v parlament, želi slovenska vlada pokazati, v kakšno smer in kam želimo zakoličiti svojo suverenost na področju gospodarstva in notranjih zadev. Podobni so evropskim, prehodne določbe pa vsebujejo izhodišča za pragmatično ure-jenje teh vprašanj po formalni osamosvojitvi, da se bo slovensko gospodarstvo lahko prilagodilo novim razmeram in ne bodo pretrgani tokovi s svetom in z Jugoslavijo, kar bo seveda v marsičem odvisno od pogajanj, pogovori se te dni že inte-zivno začenjajo. Imamo zagotovila, je dejal Bavčar, da mednarodna skupnost do slovenskih namer ne bo reagirala sovražno, kar je zelo pomembno, saj to pomeni, da ne bo reagirala s finančnimi restrikcijami. Ogrodje slovenskega finančnega sistema sestavljajo osnutki zakonov o Narodni banki Slovenije, o bankah in hra- Pri sklepanju poslov s tujimi parnerji imamo že zdaj težave, saj govore o nevarnosti zapore meje, kolikor dlje bomo odlašali, toliko večje bo ekonomsko izčrpavanje, ki je na Hrvaškem že očitno, je dejal Edvard Jurjevec iz Gorenjskega tiska. Igor Bavčar je odgovoril, da nas hrvaška izkušnja lahko veliko nauči, predvsem v tem smislu, da ne bomo popuščali korak za korakom. V procesu osamosvajanja Slovenije je več rizičnih stopenj, ena nedvomno ob sami razglasitvi, prizadevamo si, da bi proces potekal sporazumno, zavedamo pa se možnosti, da osamosvojitve Slovenije vse republike ne bodo priznale, kar je povezano tudi z možnimi intervencijami. Vendar pa vam zagotavljam, je dejal Bavčar, da tega fizično ni moč v popolnosti izvesti, zapora meja z Zahodom je skrajno sredstvo, ki ga lahko uporabi le JLA, povezano pa je z generalnim konfliktom, zato JLA po njem verjetno ne bo posegla. Naša suverenost pa bo odvisna tudi od povsem pragmatičnega obvladovanja ilegalnih prehodov meja v Italijo in Avstrijo, saj jih je bilo v prvih štirih mesecih letos že 4.000, kar je toliko kot lani, so pa predvsem ekonomskega značaja. Od odnosov Hrvaške z drugimi deli Jugoslavije pa bo tudi odvisno, kakšna bo slovensko-hrvaška meja. nar ostal kot začasno plačilno sredstvo, če sporazuma ne bo. bo Slovenija lahko z dekretom uvedla novo valuto. Največje spremembe prinaša zakon o bankah in hranilnicah, saj je opuščeno dosedanje finančno čudaštvo, finančne ustanove v Slovenije pa se bodo morale temu prilagoditi do leta 1996. Izpoljevati bodo mo rale določena merila, predpisa- na so tudi pravila nji poslovanja, tako bodo, denimo, zaradi zaščite varčevalcev za zbiranje hranilnih vlog P0' trebovale dovoljenje Narodne banke Slovenije. Vsako leto Pa bo zanje obvezna revizija Narodne banke, v primerih davčnih utaj jo bo lahko zahteval tudi sekretar za finance. Jam- nilnicah, o Agenciji Republike Slovenije za zavarovanje depozitov bank in hranilnic, o deviznem poslovanju, o kreditnim razmerjih s tujino in o cenah. Njihovo izhodišče je ekonomska reforma hkrati z osamosvajanjem Slovenije, kar pomeni, da upoštevajo novo lastninsko strukturo, drugačen način upravljanja, država pa naj bi se umaknila iz ekonomskih dvakrat letno poročala o svojih ukrepih. Zakon je napisan predvsem v smislu trdne domače valute, intervenirala bo lahko le pri odnosih s tujino, domačih intervencij pa ne bo, saj bo le tako domača valuta stabilna in potemtakem ne bi bilo potrebno predpisovati revalorizacije. Država Slovenija bi imeia račun pri Narodni banki Slovenije, ki bi jo v omejenem stvo ne bo več zastonj, ban bodo morale hranilne vloge^^. varovati pri Agenciji ^P11^. ke Slovenije za zavarovanje pozitov bank in hranilnic-nekakšen privesek v zakonu ostajajo hranilnice (predvs\ zaradi poštne, ki je zvezne^ značaja), ki naj bi po n0 zakonu zaživele v letu dni- Q V "navezi" je tudi zak°nza. predsanaciji bank, ki naj b' čel veljati kmalu, saj sicer nO. zakone ne bo moč uresničev^ Sanacija bank je možna lej1' .,■ kaj letih, za kar naj bi pr'doDć tudi tujo finančno P°m kj Predvideni so štirje P0^0^. sanacije, v letošnjem s cijo skem proračunu je za sarl.ar(ja bank že predvidena 1 mihJa dinarjev. • M. Volčjak Z učinkovito promocijsko akcijo naj bi pridobili vsaj nekaj tujih gostov Aduta sta potujoči avtobus in minister Pet minut pred dvanajsto sta Republiški sekretariat za turizem in gostinstvo ter Studio Marketing pripravila pronio livu" akcijo, ki jo prav te dni začenjajo v Nemčiji. Kranj, 15. maja - Kot je na ponedeljkoVi tiskovni konferenci povedal direktor Studia Marketing Jernej Repovž, so z obstoječimi skromnimi sredstvi (seveda v primerjavi z našimi turističnimi konkurenti) zadnji hip skušali narediti največ kar je ta hip še mogoče. Časa za pripravo prve večje samostojne promotivne akcije slovenskega turizma na tujih tržiščih je bilo malo, Slovenija pa si ta hip ne more privoščiti velikih in dragih oglašanj po tujih medijih. Zato so se odločili za bolj neposreden pristop - to je z nekakšnim potujočim avtobusom in sklicevanjem tiskovnih konferenc v tujih, nemških in avstrijskih mestih. V Italiji pa bo več poudarka na oglaševanju v dnevnih časopisih v bližnjih in nam naklonjenih področjih. Čeprav seje promocijska akcija začela zelo pozno se naši turistični delavci tolažijo, da bo imela še vedno velik učinek, kajti tudi pri konkurentih (npr. Turčija, Grčija...) letos promocijske akcije zaradi zalivske vojne kasnijo. tudi dolgoročno, saj naša us merl' tev ne sme več biti iskanje r { iz sezone v sezono, amp^ 11 M mo biti na tujih trgih vseskozi akcija naj bi na vseh treh ^. skupaj stala okrog 900 ^soCfy škili mark. od tega bo y, dele/ porabljen v Italiji-Stanovnik Vodja projekta Marko Rogač je povedal, da bo posebno opremljen avtobus (seveda z dovoljenjem nemških in avstrijskih oblasti) imel postaje v vseh regijskih središčih, že prej pa bodo njegov prihod najavili v lokalnih medijih obveščanja. Bo nekakšna "'gibljiva turistična agencija", opremljena s promocijskim gradivom, turističnim strokovnjakom in dvema hostesama, ki bodo prijazno odgovarjali na vpra- šanja. V Nemčiji se je akcija začela že v sredo, 15. maja, in do trajala do 18. junija, v Avstriji pa se bo začela 22. maja in bo trajala do 14. junija. Malce drugačna bo promocija v Italiji, kjer bo poudarek na oglašanju v šestih najpomembnejših časopisih in prisotnost v 1 1 elitnih turističnih agencijah. Tiskovnih konferenc, ki bodo ob teh akcijah, se bo udeležil tudi minister za gostinstvo in turizem Ingo Paš, ki bo odgovar- jal na vprašanja tujih novinarjev. Pred odhodom pa je sam dejal: "Radi bi, da bi Slovenijo spoznali kot posebno turistično destinaci-jo, ne pa. da jo tujci poznajo le kot severozahod Jugoslavije. Pri nastopu na tujih trgih bomo predvsem predstavljali, kaj lahko ponudimo, skušali pa se bomo izogniti političnim vprašanjem, čeprav že sedaj vemo. da to ne bo povsem mogoče. Prepričan pa sem, da je akcija, kljub zelo neobičajnim razmeram v državi in seveda s tem tudi v turizmu, pomembna tako kratkoročno kot 2. JUNIJ 1991 Ljubljana, 14. maja - Kranjska Sava je v Ljubljani (za Dekorativno) odprla nabavno prodajni center, natančneje preselila ga je v nove prostore, saj začetki segajo v leto 1977, ko je Sava v Javnih skladiščih odprla svoje skladišče. Novi prostori nudijo bistveno boljše pogoje za delo, novost je vzorčna soba, kjer se kupci lahko seznanijo z izdelki, v bližini bodo odprli tudi maloprodajno enoto, z Megradom pa se dogovarjajo za opravljanje montaže potniške in tovorne pnevmatike. Sava ima sedem nabavno prodajnih centrov po Jugoslaviji, v njihovem okviru pa devet skladišč in 20 prodajaln, praktično v vseh večjih mestih. V Sloveniji poleg Ljubljane še v Kranju, Kopru in v Mariboru, oskrbujejo približno pet tisoč kupcev, med njimi so tudi zasebna podjetja, vulkanizerji in trgovci. V teh enotah je zaposlenih 70 ljudi, ki ustvarijo 25 milijonov prometa mesečno, kar predstavlja približno 30 odstotkov skupnega prometa Notranje trgovine v Savi. M. V. Foto: A. Gorišek V Iskri MKD so začeli z izdelavo enega od sklopov za ban ko na*eZ0| za sodelovanje z berlinskim delom firme IBM, s katero so sti j„ li že oktobra lani. Po končanih dogovorih marca so v mes ^3 pf uspeli pripraviti proizvodnjo sklopa "cash gate". Pri pripraV'. '|,!'/ osvajanje nove tehnologije, pri kateri gre poleg mehanske in ^o0ci»'" obdelave tudi za elektronsko obdelavo posameznih k°!n^:(. šc |r ustreznim pristopom se podjetju odpirajo možnosti za osvaj JJ^jj v gih podsestavov za bankomate. Predvidena realizacija posla tos več kot milijon DEM. M. G., foto J. Cigler BOGATA IZBIRA KONKURENČNE CENE petek, 17. maja 1991 OBVESTILA, OGLASI 11. STRAN d®m®mJ©3EHGLAS Na podlagi 17. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev iz občinskega proračuna za razvoj novih delovnih mest v drobnem gospodarstvu (Uradni list RS, štev. 20/91) objavlja Izvršni svet Skupščine občine Škofja Loka RAZPIS o sofinanciranju novih delovnih mest v drobnem gospodarstvu '• Za odpiranje novih delovnih mest v drobnem gospodarstvu je v občinskem proračunu za leto 1991 namenjeno 4.250.000 din. Dodeljena sredstva za eno novo delovno meto lahko znašajo praviloma največ 100.000 din, s tem, da bo nova zaposlitev trajal a vsaj 3 leta. 2- Za sredstva lahko zaprosijo: - samostojni obrtniki - mala in srednja podjetja v zasebni, mešani ali družbeni lasti - občani, ki so pri pristojnem občinskem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis podjetja v sodni register. Sredstva se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov - nakup opreme - obratna sredstva Sredstva se dodeljujejo v obliki posojil in sovlaganja. Najdaljša doba vračanja posojila je 4 leta, za obratna sredstva 1 leto s 5-% obrestno mero in revalorizirano vrednostjo posojila glede na gibanje indeksa cen na drobno v R Sloveniji. Sredstva sovlaganja mora investitor odkupiti v realni vrednosti po 4-ih letih, sovlagatelj pa je v tem času soudeležen pri dobičku po zaključnem računu v sorazmerju z vloženimi sredstvi. " Prijava na razpis mora vsebovati: - prošnja za sredstva - ustrezna dokumentacija Vsebina prošnje in navedba ustrezne dokumentacije je razvidna v Pravilniku o dodeljevanju sredstev iz občinskega proračuna za razvoj novih delovnih mest v drobnem gospodarstvu (Uradni list RS, štev. 20/91). |i Prošnje za dodelitev sredstev z ustrezno dokumentacijo se vlože pri Sekretariatu za družbeni razvoj Občine Škofja Loka, Poljanska c. 2 v roku 15 dni od objave razpisa. % Izvršni svet Skupščine občine Škofja Loka bo po 30-ih dneh od dneva poteka roka za vložitev prošenj sprejel sklep o dodelitvi sredstev. P Dodatne informacije dobijo vsi zainteresirani na Sekretariatu za družbeni razvoj Občine Škofja Loka (tel. 621-465) pri Mariji Jesenovec in Ljubi Šifrer. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Škofja Loka Vincencij Demšar Prodajamo: stanovanja v stanovanjski hiši v Škofji Loki - center • MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT • NA VOLJO SO STANOVANJA V VELIKOSTI OD OKOLI 25 DO 35 kv. m. • MASARDE • PREVZEM STANOVANJ JANUARJA 1992 Vse podrobnejše informacije vsak delavnik med 8. in 14. uro in po telefonu 061/51-493. ABA - svetovanje in organizacija pri prometu z nepremičninami in informatiki, 61210 Ljubljana, Plemljeva 5. SE PRIPOROČA 1 Za vse vas, ki čakate na delo ali pa bi si v kratkem času radi močno izboljšali življenjski standard, ponujamo enkratno priložnost! Postanite naš redni ali honorarni sodelavec! Resni interesenti naj kličejo po tel. 064/50-714 vsak delavnik do 14. ure. PROGRAM Prog ram STYLING v SALONU POHIŠTVA Prodajnega centra SLOVENIJALES Razstava in ekskluzivna promocijska prodaja Od 6. maja do 8. junija Brezplačno svetovanje arhitekta Popust 15 % Takojšnja dobava Pohištvo STYLING po okusu uspešnih ljudi. lildrr PRODAJNI CENTER SL0VMMIS LJUBLJANA, TITOVA 52 Integral Tržič obvešča cenjene potnike, da 6. 5.1991 odpira TURISTIČNO POSLOVALNICO v Kranju na Maistrovem trgu 11 Poslovalnica bo odprta ob ponedeljkih, četrtkih in petkih od 11. do 15. ure, ob Sfedah pa od 7. do 15. ure. p°slovalnica bo vsako prvo soboto v mesecu odprta od 7. do 13. ure. I Poslovalnici bo možen nakup mesečnih vozovnic za vse Integralove avto Kl vozijo skozi Kranj. Prodajali bomo vozovnice za sezonsko linijo i rzio Možnostjo nakupa in rezervacije vozovnice do 1 meseca naprej. Razen prodaje vozovnic bomo nudili še naslednje storitve: organizacija izletov, ekskurzij in ogledov sejmov ter športnih prireditev. °r9anizacija verskega turizma, rgani2acija prevozov po domovini in tujini. *~*,ct\ *>qa Pokličete nas lahko na telefonski številki- 064A217-867 ali 064/50-39« • VAŽNO SPOROČILO IZ PODJETJA CONSULT 6t COMMERCE ŠKOFJA LOKA • KOLIKO DAVKA BOMO PLAČALI PREVEČ Po zakonu o dohodnini je vsak občan - davkoplačevalec dolžan sam skrbeti za pravočasno in pravilno napoved dohodnine. Kdor želi to obveznost pametno izpolniti, bo moral uveljaviti vse olajšave, ki mu jih dovoljuje zakon. Pri tem je potrebno vedeti, da v času, ko bo potrebno izdelati in oddati napoved dohodnine za leto 91 (30. junij 1992) ne bo več mogoče pridobiti dokazov (računi, pogodbe,...) za uveljavitev olajšav za leto 1991. Da se izognemo tej neugodnosti, je potrebno, da se čimprej privadimo sprotnemu spremljanju vseh svojih dohodkov, da znamo določiti višino olajšave, ki nam jo zakon dovoljuje, da znamo v svoje življenje pametno vključiti izdelke in storitve, za katere se prizna olajšava in da se privadimo sproti zbirati in shranjevati dokumente o izdatkih. • DAVKARJEM BOMO DALI VEČ, KOT JE POTREBNO Po evforični najavi dohodnine, ki je pri davkoplačevalcih vzbudila mrzlično zbiranje računov za zdravila in knjige v prvih dveh mesecih, danes potrebnih opozorilnih informacij skoraj ni več zaslediti. Če ob tem pomislimo, da se s časovnim odmikom od problema oz. informacije vse več stvari pozabi in opusti, lahko sklenemo, da bomo ob letu, zaradi lastne pozabljivosti, dali "dacerjem" bistveno več, kot bi bilo potrebno. Zelo enostavno se lahko o tem prepričate tako, da pogledate, kolikšen je znesek računov, ki ste jih dosedaj zbrali. Ce ta znaša manj kot 7,7 % vaših dohodkov in boste do konca leta tako nadaljevali, ste zagotovo med tistimi, ki bodo "darovali" davkariji. Razmislite, ali ste letos kupili že kaj za obnovo stanovanja, (barvo, parket, stensko oblogo, vrata, okno, pipo, izolacijski material, steklo, umetniško sliko ali plastiko, idr.), ste kupili obveznice, ste iz lastne denarnice plačali popravilo ali rezervni del za stroj, obiskovali kakšen izobraževalni tečaj, ste kupili športno opremo za otroka ali pa ste plačali kaj drugega, kar se lahko po 7. členu zakona šteje v olajšavo. Ali imate račune? Imate Zakon, da lahko preberete 7. člen? • KAKO SI POMAGATI Pri tem, katere dokumetne zbirati, kako jih shranjevati, da bodo zagotavljali preglednost ter omogočili pravilno in enostavno izpolnitev prijave za dohodnino, kako si zagotoviti stalen pregled o tem, koliko "bonusa iz naslova olajšav" moramo še izkoristiti oziroma koliko dohodnine bomo morali po prijavi doplačati, nam prebiranje časopisnih člankov ne bo v zadostno pomoč v vašem boju z davkarji. Nujno je imeti pri sebi eno od obstoječih brošur o davkih ali vsaj Zakon o dohodnini. Takšne knjižice in pojasnila, ki jih boste našli v časopisih, vas bodo vpeljali v vlogo uspešnega davkoplačevalca. Spomnite se samo, koliko časa ste porabili, da ste ugotovili višino svojih dohodkov in sešteli zneske shranjenih računov. Ste jih sploh našli? Ali si predstavljate, koliko težje bo to Čez leto dni, ko boste morali izdelati napoved dohodnine? Če si želite delo olajšati, vam je na policah knjigarn trenutno v najboljšo pomoč Priročnik za arhiviranje dokumentov za napoved dohodnine, ki gaje izdalo podjetje Consult & Com-merce. Priročnik na pregleden način navaja, katere vrste dokumentov zbirajte in katere podatke - zneske iz dokumentov potrebujete za izdelavo napovedi dohodnine. Priročnik omogoča možnost preglednega arhiviranja dokumentov po vrstah dohodkov in olajšav ter omogoča vpis podatkov v ustrezne evidenčne kartone, s čimer vam poenostavi izračun dohodnine. CONSULT & COMMERCE ŠKOFJA LOKA IN GORENJSKI GLAS ZAKAJ BI PLAČALI PREVEČ DAVKA GORENJSKI GLAS in MERKUR omogočata bralcem Gorenjskega glasa nakup PRIROČNIKA ZA ARHIVIRANJE DOKUMENTOV ZA NAPOVED DOHODNINE s popustom! T t -----Xg maloprodajna cena 410.00 din cena za bralce Gorenjskega glasa 270,00 din Priročnik lahko kupite v naši malooglasni službi na Cesti JLA 16 v Kranju, ali pa priloženi kupon nalepite na dopisnico, napišite naslov Gorenjski glas, Cesta JLA 16, 64000 Kranj in PRIROČNIK vam bomo poslali PO POVZETJU! (Račun za priročnik gre med davčne olajšave)! 2«: a. «i z ex Psi z 5 iti 11 So => o Ml Z O o o ca O O a a > e o co oa as Z ČL w$!$mmi:: glas 12. stran OBVESTILA, OGLASI Petek, 17. maja 1991 Vse za otroka dobite.. ,,,pri civGiii na mm Kranj, maja - Saj že poznate ZAJČKA tam sredi blokov na Planini, na ulici Janka Puclja; enega malega, kjer dobite vse za vašega malčka do dveh let, z igračami in plenicami vred, in ono drugo, večjo trgovino ZAJČEK, v kateri gostuje tudi kočevski TRIKON s programom hlač za vse velikosti in okuse, kjer pa dobite vse za otroke od treh do šestnajstih let in kar je najpomembnejše - vso opremo za dojenčka, od chicco posodic do največje stajice in zložljivega vozička senčnikom. Začnimo najprej z malim ZAJČKOM, kjer imajo vse za nego dojenčka, oblačila od prvih nežnih kompletkov, v katere so zaljubljene mamice, do pravih športnih hlačk, ki se tako imenitno podajo našemu . hlačmanu, mehkih igračk, chicco programa, copatk, kap, spodnjega perila, pa tudi trenirk za leto, dve starega. Dobro so založeni tudi s plenicami, tistimi novimi, pampersovimi, ki dobro vpijajo in je dojenčkova ritka ves čas lepo na suhem. Pa vso tisto drobnarijo za šolarje dobite tudi tu. Drugi, večji ZAJČEK, ki bi bil sosed prvemu, če bi ne bilo vmes črno-bele butike, pa je namenjen večjim stvarem: oblačilom za večje otroke, od treh do šestnajstih let, in kot smo že zgoraj povedali, bogati izbiri TRIKON hlač, ki jih pozna vsa Gorenjska, saj kdor hoče kupiti res poceni in kvalitetne hlače, kupuje pri TRIKO-NU. Poseben poudarek pa je dan opremi za otroka. Poseben prostor so zapolnili z njo. Prav o tej opremi bi radi danes spregovorili, kajti zlepa ne najdete s takšnim blagom tako dobro založene trgovine. Česa vsega ne najdete: otroške vozičke, športne in manj športne, zložljive in one druge, jedilne stolčke za naše najmlajše, da so nam vsaj pri mizi na enakem nivoju, stajice, previjalne mizice, nahrbtnike za nošnjo otrok, pri kateri se otrok tako imenitno počuti, ko opazuje vse s ptičje perspektive, hojce, avtomobilske otroške sedeže, previjalne torbe, večje, manjše, bolj nežne in divje pisane. Kompleten Odejin program dobite, veliko pa je tudi izdelkov italijanske firme Chicco. Večje nakupe lahko opravite na dva čeka. Trenutno pri ZAJČKU, enem in drugem, poteka nagradna igra. Vsak kupec, ki v trgovini ZAJČEK zakupi nad 200 din, dobi nagradni kupon. Žrebanje bo v soboto, 25. maja, ob 10. uri. Glavni dobitek je pralni stroj Gorenje, drugi športni voziček in tretji avto sedež za dojenčka. Vse vas čaka v trgovini, dobitke si lahko že ogledate! In kako sta odprta ta dva ZAJČKA? Manjši je od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, večji pa je dopoldne enako odprt, popoldne pa od 15. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. Če potrebujete kakšno informacijo, pokličite po tel.: 325-103. Telefonska številka velja za oba ZAJČKA. fOO RAČUNALNIŠKI PREGLED VIDA (BREZPLAČEN) A 8000 STEKEL V SKLADIŠČU A 4000 OKVIRJEV NA ZALOGI tt SLUŠNI APARATI OPTIK G4TTERER BELJAK / VILLACH RINGMAUERGASSE2 (VKASTNER&6HLER) Tel. 9943-4242-23970 OBČINA ŠKOFJA LOKA Škofja Loka, Poljanska c. 2 IŠČE NAJEMNIKA FOTOKOPIRNICE za opravljanje dejavnosti fotokopiranja in tiskanja. Fotoko-pirnica se nahaja na Poljanski c. 2 v Skofji Loki. Možnost najetja oziroma odkupa tiskarskih in fotokopirnih strojev! Razmerje med občino Škofja Loka in najemnikom bo urejeno z najemno pogodbo. Informacije dajemo po telefonu 621-465, interna 38. Pisne ponudbe sprejemamo do 30. maja 1991. I.' i--f!-! fj, flUTOBUSM PREVOZI Za manjše in večje skupine po najnižjih cenah. tel. 064/74 830 GRADBENO IN KAMNOSEŠKO PODJETJE p. o. KRANJ MIRKA VADNOVA 1, KRANJ UPRAVA® n.c.064/214-751 DE KAMNOSEŠTVO, GRAMOZNICA ® 211-962 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM ® 211 ŽIRO RAČUN ŠT. 51500-601-13752 GRADBENA OPERATIVA • izvajanje vseh vrst nizkih gradenj • izvajanje adaptacij, manjših visokih gradenj • prevozi, izkopi • prodaja peska, betona in drugih gradbenih materialov KAMNOSEŠTVO • izdelava in vgrajevanje okenskih polic, tlaka, stopnic in drugih izdelkov iz različnih vrst marmorja in granita STANOVANJSKO KOMUNALNA BANKA D.D. DENAR JE V DANAŠNJIH ČASIH TEŽKO ZASLUŽITI, ŠE TEŽJE GA JE PRAV OBRNITI V Stanovanjsko-komunalni banki smo se naučili gospodariti z denarjem tako, da ohranimo njegovo vrednost. Vsa dolgoročna sredstva, ki nam jih zaupate, revaloriziramo in nato še realno obrestujemo. Pri vodenju deviznega in dinarskega poslovanja smo zanesljivi in nudimo razne ugodnosti. Poznamo tudi vse oblike poslovanja z vrednostnimi papirji in s tem povezane prednosti. Nudimo celo vrsto kratkoročnih in dolgoročnih posojil za dejavnost podjetij, malih podjetij in obrtnikov, za stanovanjsko-komunalne namene, še posebej pa smo konkurenčni pri potrošniških posojilih za naslednje namene: - nakup novih avtomobilov - nakup rabljenih avtomobilov - samo preko pooblaščenih predstavnikov - plačilo carinskih dajatev ob nakupu avtomobila - plačilo prometnega davka ob nakupu avtomobila - plačilo telefonskega priključka - nakup blaga za osebno rabo - nakup gradbenega materiala - nakup ozimnice in premoga - nakup šolskih potrebščin - plačilo šolnine. Zato, če želite imeti dobrega partnerja pri reševanju vaših denarnih zadev, nas obiščite v: Ekspozituri Kranj, Likozarjeva 1, kjer poslujemo od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure, ob sobotah ne poslujemo Agencija Radovljica, Šercerjeva 18 in Škofja Loka, Novi svet 22, kjer poslujemo v ponedeljkih in torkih od 12. do 18. ure in ob sredah, četrtkih, in petkih od 7.30 do 14.30 ure, ob sobotah ne poslujemo. VEČ KOT PARTNERJI, VEČ KOT BANKA alples industrija pohištva Železniki INŽENIRING PROIZVODNJA VAM NUDI OPREMO BIVALNIH IN POSLOVNIH PROSTOROV PO VAŠIH ŽELJAH. 64228 Železniki, telex: 34-557 Yu alples, tel: 064/67-121, telelax: 064/66154 Petek, 17. maja 1991 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN @©IMSS«m(GLAS LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI, p.o. Kidričeva 56. 64220 Škofja Loka Telofon 064/632 181: Telefax 064 631 ograjni elementi B razred po ceni od 26-35 din/kos Po\eq tega vam pri nas nudimo še masivne smrekove obloge rai-nih 6ebe\\n, zakotne kotne in okusne letve, okrasne stropnike... HOBI TRGOVINA Na Trati v Škofji Loki odprta od 8. - 16. ure ob sobota od 8.-12. ure tel. 632-181 gosti Tedna MERKURJA ob 17. uri KURJA GLOBUS Za dneve od 20. do 24. maja smo v prenovljenih prostorih v blagovnici GLOBUS v Kranju pripravili prireditve, predstavitve, nagradno igro in praktične nagrade za kupce. Prikazi delovanja proizvodov od 13. do 18. ure IEH3UK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ŠKOFJA LOKA • V Frankovem naselju v Škofji Loki gradimo stanovanja in Poslovne prostore za prosti trg. • Hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah gradimo vse vrste °bjektov visokih in nizkih gradenj. .• Z visoko strokovnimi skupinami gradimo in adaptiramo lndividualne hiše. • Nudimo kvalitetne storitve kleparjev, sjavbmh klJučavničarjev, in vodoinstalater j ev z vašim ali našim materialom, ki ni obdavčen. • Smo izjemno konkurenčni pri opravljanju storitev s težko gradbeno mehanizacijo. . . • Dostavljamo in vgrajujemo beton pri individualnih gradnjan P° dogovoru. Garancija betonskih znamk in vgradnje. OBIŠČITE NAS V TRGOVINI, KJER BOSTELMKO KUPILI VES GRADBENI MATERIAL DO III. GRADBENE FAZE. NUDIMO VAM TUDI STROKOVNO SVETOVANJE. PREPRIČAJTE SE O UGODNIH CENAH! ZAUPAJTE NAM, NE BO VAM ŽAL! Tel. komerciala 620-371 trgovina 620-658 ponedeljek AGROPOP torek Franci PETEK sreda Franc KOŠIR četrtek Romana KRAJNČAN Petek Helena BLAGNE BLACK & DECKER - Grosuplje ELMA - Črnuče EMO - Celje ISKRA - ERO Kranj HELIIOS-Domžale Oljarna Domžale bo vsakemu kupcu cvrtnika v tem tednu podarila 2 I olja za cvrtje. Vsi, ki se boste odločili za nakup od 20. do 24. maja (do 18. ure), boste sodelovali v nagradnem žrebanju v petek, 24. maja, ob 18. uri. Nagrade so prispevali: ISKRA - ERO, BLACK & DECKER, ELMA, HELIOS, EMO in MERKUR. Pri nakupih nad 1.000,00 din smo za vse kupce poleg 10 % znižanja cen pripravili tudi PRAKTIČNE NAGRADE. IZBERIT IVI MER CA TOR - IZBIRA Trgovsko podjetje, d o o KRANJ V naših poslovalnicah z gradbenim materialom v Hrastju in v Stražiš-ču smo pripravili za vas POSEBNO PONUDBO naslednjih artiklov po starih in izredno ugodnih cenah: • bitumenski izolacijski trak • armaturne mreže • stavbno pohištvo LIP Bled • roletne omarice • radiatorji Jugoterm in • gašeno apno Obveščamo vas, da krmila prodajamo v poslovalnici v Stražišču in ne več v diskontu pri železniški postaji. Obiščite nas v naših poslovalnicah. Delovni čas je v Hrastju od 7. do 18. ure in v soboto od 7. do 12. ure ter v Stražišču od 7. do 16. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. IZBERITE IZBIRO! "i 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI Železniki, 15. maja - Skupaj z delavci Tehtnice in Nika so v Elektro- notorjih v Železnikih pred kratkim počastili 45 let tovarne. Njen osnovni proizvodni program so. kot pove že ime. elektromotorji, s katerimi po razvoju, tehnologiji, kakovosti nenehno sledijo zahtevam vetovnega trga. Večino elektromotorjev namreč pošiljajo v razviti svet. V strukturi elektromotorjev, kijih delijo na profesionalne motorje in motorje za široko potrošnjo, imajo cilj povečevati delež pro- esionalnih motorjev, v katere je vgrajenega več znanja in tehnologi-/e pa manj fizičnega dela ljudi. Med motorji za široko potrošnjo še ''dno prevladujejo agregati za sesalce; teh v Železnikih izdelajo približno dva milijona na leto, razen tistih, kijih vdelajo v doma narejene sesalce, so namenjeni izključno za izvoz. Drugi del proizvodnega programa so gospodinjski aparati. Na osnovi mednarodnih tehnoloških kooperacij jih v tovarni izdelujejo skoraj 60 vrst. S tem dajejo možnost jugoslovanskim kupcem, da za dinarje dobijo svetovno kakovost. Po številu tovrstnih aparatov so vodilni v Jugoslaviji. Tretji program, ki se počasi osamosvaja, so razna orodja in oprema, ki nastaja v tovarniški orodjarni. Proizvodnja je že prerasla potrebe domačega trga, zato so je prisiljeni približno tretjino izvoziti. Letos bodo na evropskem trgu zanjo iztržili blizu dva milijona mark. Za obvladovanje tako široke palete motorjev in aparatov v Elektromotorjih rabijo veliko ekonomsko in tehnično moč. Za zdaj zaposlujejo še vse delavce, nikogar niso odpustili, pionirje tovarne, ki so s svojim 35, 40-letnim delom najbolj zaslužni za njen razvoj, so ob odhodih v pokoj nagradili celo z odpravninami. Preostalim 1500 zaposlenim, za zdaj izvoz, ki ga letno povečujejo za petnajst do dvajset odstotkov, zagotavlja dovolj dela. »Za letos in tudi za prihodnja leta smo optimisti,« pravi direktor Tone Rakovec. »Glede na dinamiko na svetovnem trgu se nam posebnih pretresov ni bati, res pa je usoda veliko odvisna od stabilnih političnih razmer v Jugoslaviji oziroma Sloveniji. Če bo stabilnost, bomo zunanje partnerje lahko obdržali in pridobili tudi nove. Za letos že imamo precej novih naročil. Računamo, da bomo ustvarili okrog 40 milijonov dolarjev izvoza.« V sedanjih razmerah postaja rahlo vprašljiv jugoslovanski trg, vendar imajo v Elektromo- torjih svoje videnje, kako ga bodo obdržali tudi v primeru drugače oblikovane države. »Naš cilj je, da vsi delavci obdržimo delo. Seveda moramo za to marsikaj spremeniti znotraj tovarne, dati večji poudarek prodaji in razvoju, ostale službe pa omejiti na minimum. Trenutno delamo primerjavo z nemško firmo, da bi se v razmerju med režijo in produkcijo podobno organizirali ter s tem povečali konkurenčnost in dohodek. Zaradi velike odvisnosti od mednarodnih kooperacij so nam že lani nekateri napovedovali črne dneve. Napovedi se na srečo niso uresničile, nasprotno, potrjuje se, da so kooperacije prava pot. Negovali jih bomo s sklepanjem bolj trdnih povezav tudi v tehničnem smislu. Z nekaterimi kooperanti imamo že izdelane pre-delaborate za sovlaganje v našo tovarno, ki pa so za zdaj zaradi negotovih političnih razmer pri nas še "na čakanju",« pravi Tone Rakovec. Zaradi težkih časov in še težjih, ki bržkone prihajajo, zaradi velike naslonjenosti tovarne na zahodni trg, zaradi hotenja, da bi na poslovanje, na dobro in slabo, sami vplivali, pa tudi zaradi negotovosti, kako se bodo lastninsko preoblikovale velike firme, so se v Železnikih odločili za temeljit rez, sami prevzeli odgovornost za svojo tovarno in preprečili, da bi kdorkoli, razen njih samih in morda države, posegal vanjo. Od aprila so samostojna firma Elektromotorji Železniki. Ime Iskre bodo uporabljali samo še v dogovoru s holdingom Iskra v primerih, zlasti na domačem trgu, kjer ta blagovna znamka še kaj pomeni. Pred tem so v Celovcu ustanovili "lastno firmo, da bi pre- mostili jugoslovanske sistemske probleme v finančnem p0' slovanju s tujino in da bi lah**! uporabljali tuj denar, ki je št"rl do petkrat cenejši kot v domačih bankah. Firma seje izkazala za uspešno potezo že v zadnjem kvartalu minulega lefa-letos upravičenost le še potrJu' je. Ker se pojavlja kot tuja firma, brez negativnega pP. predznaka, je zaslužek že; Prl nabavi materialov precejšen-Prek nje bodo speljali tudi g voz in po potrebi poslovanje se razširili. Poleg trdnejše naslonjeno^ na zunanje kooperante v t' tromotorjih tudi v Pr'nod.n^rg računajo na jugoslovanski t g; Predvsem od njegove odprt°*a Imate malo denarja pa velik stanovanjski problem - srčkana hišica 63 m? že 19.900 DEM (259.000,00 din) Luksuzna atrijska hiša 140 m2 samo 40.700 DEM (530.000,00) Enodružinska hiša z izkoriščenim podstrešjem - 120 m2 samo 28.600 DEM (372.900,00 din) dobava v standardnem obsegu Ne zamudite te, morda zadnje priložnosti, da si ustvarite topel dom - JELOVICA JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka 64220, Kidričeva 58, tel. (064) 632-209, 631-241, fax. (064)631-835, 632-261 PRODAJNA MESTA ŠKOFJA LOKA (064)631-241, KRANJ (064)211-232, MURSKA SOBOTA (069)22-921, CELJE (063)25-881, NOVO MESTO (068)22-772, NOVA GORICA (065) 23-660 IZOLA (066)61-238, MH S 4 - 30 130 m2 modificirana PREDNOSTI MONTAŽNE GRADNJE: • hitra gradnja • preprost transport • zidarska dela niso potrebna • preprosta suha montaža • takoj uporabni prostori • boljša izkoriščenost prostorov • majhna teža • dobra toplotna izolacija • dobra odpornost proti požarom • CENEJE IN HITREJE OD KLASIČNE GRADNJE STAVBARSTVO Razdrto (067)56-840 GRADBENIK Maribor (062)31-980 TAJLES Trzin (061)712-341 Montažni objekti JELOVICA so primerni tako za trgovine, delavnice, poslovne prostore, skladišča ali gostinske lokale tako v zasebni kakor tudi v družbeni lasti. Načrti objektov niso izdelani tipsko, ampak se z vsakim kupcem posebej pogovorimo in tako pri vsakem načrtu upoštevamo želje, potrebe in možnosti naročnika. Orientacijska cena navedenih objektov je 5.000,00 din/m2 grobo montiran objekt in okoli 11.000.00 din/m2 za objekt "ključ v roke", brez temeljev - odvisno od zahtevnosti in obsega del. Zunanja stena montažne hiše s fasado Tapeta - Mavčna plošča Mavčna plošča Poliuretan Mavčna plošča Zrak Salonit Jubizol fasada s 40 mm stiropora Lesen okvir ZUNANJA STENA CENA od 750,00 din - 1.200,00 din/m PREDELNA STENA CENA od 400,00 din - 800,00 din/m Petek, 17. maja 1991 15. STRAN GLAS TORKAR Meditacija o razkuštrani mladosti Sed • mošolci. Petelinčki, ki smo se pravkar preklju-p'e,'jaJc pubertete. Domišljavi, bojeviti - turški 0, 'nčki. Kikirikali smo okrog deklet pa tudi n °g Profesorjev. Ob začetku šolskega leta smo z rscnimi kreljutmi in z odprtimi kljuni bojevito P Vrnete. Bili smo še kar zadovoljni. Le za vražjo *'J0 še nismo vedeli, kdo bo profesor. Potem je j*rv° uro kemije stopilo v razred - mlado dekle. Ječnozobka! V živahnih in hkrati trudnih ter .zavestno izmikajočih se očeh ji je tlela zame-jj'Jena dobrota. Vzpetini lic rdeči, kot dve češnji "stavki. Majhen nos rdeč le malo manj kot lici. Sm Ll!čkin ozkih, bledih ustnic ji je zdel resen [r|tll,jaj. Okrog glave so ji viseli ravni prameni 2tKih, na fanta ostriženih las. Zato so bila njena niesa videti večja in bolj štrleča, kot so bila v res-j^- Nobene šminke, nobenega pudra. Skratka, [(jarKial! Oblečena preprosto, športno in za nas -tol k pele''nčke - ne dovolj žensko vabljivo in jj"0" premalo ugledno. Čokata. Nogometaško cpke noge v bombažnih nogavicah. Te noge so ale v nizkih čevljih, sumljivo podobnih čevljem ^oškonogo. ^orakala je na kateder s športno podjetnimi, hi-Ca'm' koraki, kot da je pred njo napeta ciljna vrvi- atere profesorje bomo imeli za različne , '.smo ogorčeni, užaljeni. Nas - na gimnaziji naj-h.J slavne sedmošolce da bo učil kemijo začetni-Sp suplentek v kikli? Molče smo se zarotniško ^ gledali. Dekle na katedru je mirno reklo: »Ime ^ Je Marija Perpar. Diplomirala sem na kemi-'' rp oddelku univerze. V vašem razredu bom [n°učevala kemijo.« Jf poučevala vražjo kemijo. Z odporom smo iri(jCe Priznavali, da je poučevala dobro. Kljub telo ,SrTl° j° uro za uro poslušali malomarno. Tudi ',Ca> da je rekorderka v metanju krogle, nas ni cala. Trmasto smo se dogovorili: ko bo mle- 'Ca'a. odgovori na njeno vprašanje čimbolj beda-•ako"! Vs' nas'ednji vprašanci naj odgovarjajo cn02 ' ,a- 11 masio klicat 1 Pr'ce'a spraševati, naj prvi, ki ga bo po-*& . i kot prvi. |a°^a'i smo uro, koje prvič spraševala. Poklicali^ »parija Avčina. današnjega uglednega pedia-jo jr ar'J je kar planil k tabli. Z lažnjivo zbranost-k|et z angelsko nedolžnim pogledom je lovil de-»X >Ve Dekle je mirno vprašalo: ^ . In. kaj mi veste povedati o kemizmu lesa?« JCln je odgovoril: trio 5 ^o bi povedal... no... če les žagamo, dobiti žganje...« rret i U n erriana deklina, niti s trepalnicami ni trznila, ig s - ' Je komaj opazno napela. In velika uše- '•" malce zardela Ulj Q ^ Avčin, če les žagamo, dobimo žaganje. Bi los-,o° 8 lc8a - vedeli še kaj povedati o kemizmu »Ne, gospa profesor, zaenkrat ne bi vedel ničesar več.« »Hvala. Naj pride k tabli Fakin Boris.« Leno sem se dvignil in odzibal k tabli. Spotoma sem fantom pomembno pomežiknil. »Fakin, kaj mi veste povedati o kemizmu lesa?« »Ja... kako bi povedal... no... če les žagamo, dobimo žaganje...« Ušesa vpraševalke so postala rdeča, kot dva prezrela jajčasta paradižnika. »Res je, Fakin, če les žagamo, dobimo žaganje. Bi mi. poleg tega, vedeli še kaj povedati o kemizmu lesa?« »Ne, gospa profesor, zaenkrat ne bi vedel ničesar več.« »Hvala. Naj pride k tabli...« Prišli so k tabli še trije. Vsi trije so opisani prizor ponovili do besede enako. Dekle je imelo ušesa tako goreče rdeča, da ne bi bil čudež, če bi ji iz ušesnih mečic pričela kapljati kri. Seveda smo vsi specialisti za kemizem lesa dobili železobetonske faj-fe. Zato so študenti besedo fajfa malo popačili v Fifa in s tem imenom mlado suplentko krstili za vedno. Danes ugledna univerzitetna profesorica za organsko kemijo Dr. Marija Perpar, je še zdaj za mnoge, na kratko, kar Fifa. Pel specialistov za kemizem lesa Fifa ni več poklicala k tabli - do konca leta. Upali smo, da nam bo omogočila popravilo naših fajf vsaj zadnjo uro. Pa nam ni omogočila. Petorici je mirno primazala popravni izpit. Na dan popravnih izpitov smo Fifo čakali na hodniku pred razredom. Majhni, pohlevni in podzavestno v sklenjeni vrsti ramo ob rami. Nikjer slavnih turških petelinčkov. Čakali in čakali smo gospo profesor molče. Prišla je s športno podjetnimi koraki in z desno ramo nagnjeno malo naprej. Pred našo pohlevno vrsto se je za hip ustavila, drugega za drugim resno pogledala in potem povabila v razred - kar vseh pet skupaj. Ponižno sedemo v prve klopi. Fifa sede za kateder. Pogleda nekam v strop pa skozi okno pa v tablo in potem počasi vpraša: »Kaj mi veste povedati o kemizmu lesa?« Specialisti za kemizem lesa skoraj hkrati planemo pokonci, ker hočemo drug drugega prehiteti. Fifa se hudomušno nasmehne, pogleda nekam v strop pa skozi okno pa v tablo in potem počasi reče: »Hvala. Popravni izpit iz kemije ste vsi opravili s prav dobrim uspehom.« Mešanica sramu, veselja in občudovanja nas je prilepila na klopi, da smo v njih molče obsedeli. Tudi Fifa je molčala. Le megleni sij dobrote v njenih trpkih očeh se je za hip zbistril. Tudi odšla je molče. S športno podjetnimi hitrimi koraki in z desno ramo nagnjeno malo naprej, kot da je nekaj metrov pred njo napeta ciljna vrvica. '<•> ti Urednikova beseda Odprte strani začenjamo z meditacijo pisatelja Igorja Torkarja o razkuštrani mladosti, ki jo dopolnjujemo s fotografijami Jureta Ciglerja o dijaških demonstracijah, ki so se v torek začele v Ljubljani in drugih slovenskih mestih. Hkrati je meditacija tudi uvod v intervju, ki ga je ob ponovnem izidu knjige Blazni Kronos Igorja Torkarja pripravil Marko Jenšterle. Uvodni članek je o svobodi tiska napisal Jože Košnjek, ki se je pogovarjal tudi s kolegico Ljerko Bizilj ob izidu njene prve knjige Cerkev v policijskih arhivih. Intervju je objavljen na drugi strani Odprtih strani. Zadnjo stran smo odprli pismom in odmevom. Vabimo k sodelovanju! Leopoldina Bogataj KOŠNJEK Racija in svoboda tiska v očeh jugoslovanskih opozicijskih strank Molitev se bojijo kritični novinarji, pa nesposobni politiki ^rubV'na k°Ja m demolo je bilo vprašanje no-i«vaJa ^ana Trivića iz šarate dKega Yutela: kdaj bo konec kQl Teokracije, da bomo živeh WUdJe? s tem je hotel opo-tovai na Pritiske volilnih zma-%2£V na sredstva javnega iWS,CanJa, ki po silovitosti in večkrat presegajo $tvj Kint7 Pol»*nega marke->m fne fkonomije. V raz-Po Jugoslovanskem kotlu ovitvah Žarka Joka- ugot novica iz beograjske Nove de-mokratije sredstva javnega obveščanja pod hudim vplivom nacionalizmov, nacionalnih vprašanj in nacionalnih hege-monizacij. Če želi kdo ubrati treznejši, ne pa evforični pristop, je hitro izbran za narodnega izdajalca. V Srbiji je to posebej hudo, čeprav se je po marčevskih demonstracijah v Beogradu začela deblokada medijev, vendar obstaja realna nevarnost, da se bodo vrnili stari časi. Dr. Ciril Ribičič, predsednik stranke demokratične prenove je dejal, da so aktualna politična dogajanja na področju javnega obveščanja v Sloveniji posejana s pritiski in posegi vladajoče koalicije zoper svobodo tiska in obveščanja, kar potrjujejo afera "labodji spev", poskus odvzema akreditacije novinarki Dela v skupščini, afera v kranjskem radiu, zamenjava funkcionarjev, od ministra do vladnega predstavnika za tisk in vodje skupščinske službe za obveščanje v zadnjih tednih in ustanavljanje vladnih glasil, ki se financirajo iz proračuna. Ljubljansko srečanje kaže, da je širjenje svobode tiska sku- Omejitve niso izraz demokracije Dr. Ciril Ribičič: "Neprepričljivo je zatrjevanje, da so omejitve, ki jih uvaja parlament, pač izraz demokratično izražene večinske volje državljanov na svobodnih volitvah. Javnih glasil ne smeta obvladovati državni monopol in aktualna politika, ampak so eno najpomembnejših sredstev v rokah civilne družbe za obvladovanje in nadzor oblasti. Toliko bolj je razlika med javnimi in podržavljenimi glasili očitna in usodna v tistih obdobjih, v katerih vladajoča koalicija izgubi večinsko podporo med državljankami in državljani in poizkuša tO prikriti oziroma nadomestiti z državnim nadzorom nad informativno družbeno sfero. Takšno obdobje se je po moji sodbi v Republiki Sloveniji že začelo." Odrekanje polnoletnosti Dr. Slavko Splichal: "Uveljavljene spremembe zakona z oblikovanjem strankarsko določenega sveta RTV Slovenija zato nedvomno pomenijo strateški umik v procesu demokratizacije množičnih občil in vračanje na preživeli model državne radiotelevizije, ki je bil in je še v dobršni meri uveljavljen v Vzhodni Evropi. Sprememba zakona tudi ni bila v prid predstavnikom civilne družbe oziroma javnosti. Je v popolnem nasprotju z bistvom te ideje. V celoti odpravlja avtonomijo javnosti, saj njene predstva-nike v Skupščini oziroma Svetu RTV imenuje slovenski parlament, torej organ zakonodajne oblasti. Svetu RTV Slovenija, enako kot stari zakon, odreka polnoletnost, saj morajo dobiti sklepi glede kadrovskih rešitev (imenovanje direktorjev in urednikov) soglasje v slovenskem parlamentu, čeprav parlament sam imenuje vse člane sveta RTV Slovenija. Nova ureditev tudi zaposlenim v RTV Slovenija odreka pravico participacije oziroma možnosti, da sami neposredno izberejo svoje predstavnike. To odgovornost prevzema na svoja pleča parlament, kar spet pomeni odrekanje polnoletnosti producentom RTV programov." pen interes ideološko zelo različnih opozicijskih strank. Ribičič je dejal, da je sistem, v katerem bodo neuspešni politiki na volitvah kaznovani z izgubo oblasti, še daleč. V novinarske hiše se vračata državna cenzura in monopol. Zato se volitev bojijo kritični novinarji, ne pa nesposobni politiki. Volitve pomenijo pravi potres za novinarske hiše. Ti procesi so po Ribi-čičevem mnenju toliko bolj boleči v okoljih, v katerih je bila stopnja demokratizacije pred volitvami na zavidljivi višini, in kjer so ti procesi uperjeni zoper novinarje, ki so bili v prejšnjem sistemu najbolj zaslužni za odpravljanje omejitev svobode tiska. Uvajanje novih omejitev svobode tiska in informiranja ne bi smelo biti dovoljeno z nobeno večino (tak amandma ima ameriška ustava), niti kvalificirano ne. Dr. Slavko Splichal, profesor komunikologije na Univerzi v Ljubljani ugotavlja, da so pritiski na javna glasila običajna, naša pa so značilna zaradi velike ostrine. Vendar svobode medijev ni mogoče zagotoviti enkrat za vselej, ker je vsaka oblast nagnjena k podrejanju pisane in govorjene besede. Povsod gre za bistveno dilemo: ali bodo mediji instrument države ali civilne družbe. Pri nas prevladuje prva rešitev, za zdaj pa se nanaša predvsem na Radiotelevizijo, ki se s tem vedno bolj politizira, zgublja pa na nacionalnem kulturnem pomenu. Civilna družba se s tem potiska na obrobje, škodljivost takega početja pa je prej ali kasneje spoznala vsaka družba. GLAS 16. STRAN Petek, 17. maja 199] JOŽE KOŠNJEK LJERKA BIZ1LJ, novinarka Televizije Slovenija, je napisala knjigo Cerkev v policijskih arhivih Na smrt obsojeni državni sovražnik Davek, ki ga je Cerkev zaradi tega plačala, bomo še nekaj časa čutili. Cerkev ima v zgodovini slovenskega naroda zelo različno vlogo. Enkrat ima veliko zaslug za omiko, kulturo, za jezik, drugič je to teptala. Za dobra dela pa bo terjala plačilo. Pa tudi ljudje, ki so bili zatrti, ali pa imajo občutek, da zaradi svojega prepričanja niso mogli napredovati ali početi tisto v življenju, kar bi radi, bodo sedaj hoteli to nadoknaditi. To se že čuti v Sloveniji. To so drugi narodi že preživeli, vendar so ti prepiri za Slovenijo lahko usodni, pravi avtorica knjige. Promocija knjige Ljerke Bizilj Cerkev v policijskih arhivih bo danes, 17. maja na RTV Slovenija v Ljubljani. Knjiga je izšla v samozaložbi. Naročila sprejemajo na naslovu: Ljerka Bizilj, Zgornje Gameljne 4, Ljubljana -Šmartno, cena pa bo 400 dinarjev. Avtorica se je odločila, da bo dobiček podarila Teološki fakulteti. To je prva knjiga s tega področja, dokumentarna, z mnogimi, prvič objavljenimi dokumenti. Kateri so razlogi, da ste se lotili te teme oziroma te knjige? Kot mi je znano, se odnosa policije do Cerkve še nihče ni lotil, vsaj na tak način ne. So vas morda izzvale razmere, v katerih so postale aktualne tako imenovane "tabu teme"? "Težko rečem, kateri so bili razlogi. Tabu teme pa so se začele že prej odkrivati. Na primer. Jaz sem delala pred dvema letoma oddajo Moč ali nemoč slovenskega liberalizma, torej sedemdeseta leta, Kavčiča in tako tako naprej. Že prej se je začelo taliti in tudi sama sem se začela že prej s tem ukvarjati. Potem sem delala lani neko Omizje z dokumentarnim uvodom o spravi oziroma narodnoosvobodilnem boju ali državljanski vojni, tako da sem se v polpreteklo zgodovino precej poglabljala. To je izziv, še posebej, če prideš do dokumentov. Sem pa imela lani pogovor z nadškofom. Potem me je nekdo vprašal, ali bi napisala knjigo o nadškofu. Knjige nisem mogla pisati, ker jo je že napisala Jelka Kušarjeva. Potem sem pa le razmišljala in sem prišla do zaključka, da je sistem, v katerem smo živeli, najbolj očiten prav v odnosu oblast - Cerkev, čeprav prejšnja oblast ni ravnala grdo samo s Cerkvijo, ampak tudi s svojimi ljudmi. Ampak, ta odnos je najbolj izrazit, najbolj krut. Potem sem zaprosila notranje ministrstvo, Bavčarja, za pogied v arhive. So mi nekako odobrili, čeprav predvidevam, da so mi informacije dozrfali. Očitno so se odločili za taktiko, da pri še živečih ljudeh ne kaže delati prevelike zmede. Iz teh dokumentov je mogoče razbrati sistem, kako je deloval, potem delovanje same Udbe, kar je prav zanimivo, kako je bilo to razpredeno, kakšne lovke je imela ta hobotnica. Zanimivo pa je tudi samo cerkveno delovanje." Cerkev je bila torej v prejšnjem sistemu strogo nadzorovana. "Zelo strogo. Usmerjana celo. Zadnjih deset let mogoče ne več toliko, prej pa sta policija in oblast storili vse, da sta lahko potihem usmerjali te cerkvene tokove. Obstaja dokument, da je že leta 1947 nastajal natančen načrt, kako razdvojiti slovensko Cerkev, da Ljubljana ne bi postala center. To so načrtno počeli, iskali na najrazličnejše načine ovaduhe V cerkvenih krogih, tudi z izsiljevanji, zapiranji. Po vojni je bil namreč trend, da bi mimo Rima organizirali in obvladovali Cerkev. Nekateri pravijo, da je takrat Udba ustanovila Duhovniško društvo. Duhovnike so na primer prisiljevali, da so se včlanjevali, so jih zapirali za stvari, ki so z današnjega zornega kota nerazumljive in nedokazljive, in če so se potem ti duhovniki odločili, da se včlanijo v društvo, so jih spustili. "škof Rozman je bil slovenska tragedija in po pričevanju tudi cerkvenih predstavnikov tudi zelo labilna osebnost. Bil je dobričina, kije hodil prosil za komuniste in svoje najprej Italijane, potem pa Nemce, ni se pa znal postaviti na čelo slovenskega naroda, kar je bila takrat njegova naloga. Udba pa ga je spremljala tudi po vojni in preko njega tudi slovensko emigracijo. Še bolj zanimivo pa je, da ga je spremljala še 20 let po njegovi smrti. " Dijaški protesti so \ torek dosegli vrhunec, saj so dijaki ohromili dobršen del ljubljanskega prometa. Kljub nekaterim mnenjem, češ da se je mladina vedla nekulturno, ni prišlo do nobenih >ećjih izgredov, kar med drugim potrjuje tudi zgledno sodelovanje s policijo, ki je dijakom posodila nekaj megafonov in v»alkie talkijev. Na sliki: Tik pred pogovori v republiški skup- So bili pod tako strogim nadzorom tudi najvišji predstavniki Cerkve na Slovenskem? "Tudi. O njih precej govorim. Škofa Vovka so na primer kar pogosto vozili v Tacen pod Šmarno goro na zasliševanje in ga zjutraj vsega izmučenega pripeljali nazaj in mu prepovedovali govoriti, kaj se je dogajalo. Vendar so imeli vsi škofje, do današnjega, enako taktiko. Brega niso nikoli prestopili, ampak so spregledali oblastno igro in se vključili vanjo do neke mere, ki so si jo sami določili. Kazali so se morda celo lojalni do oblasti, da so lahko za Cerkev čim več iztržili. Skratka, storili so vse, kar so lahko, da bi se ubranili. Proti metodam, s katerimi se je šlo nad njih, se praktično ni dalo braniti, se ni dalo umakniti ali rešiti. Če se je nekdo iz oblasti odločil, da se te uniči, pa naj si bil cerkveni predstavnik ali kaj drugega, so te." Kakšne so bile te metode? "Dovolj je bilo, da so te kompromitirali. Za nekega cerkvenega dostojanstvenika, duhovnika, je bilo dovolj, da so razširili govorice, da sodeluje z oblastjo. Na tak način so tudi preprečili, da bi kdo postal škof. Na Primorskem so se na ta način rešili dr. Močnika, ki je bil apostolski administrator v Solkanu, pa so ga pravzaprav izgnali iz Slovenije, oziroma iz Jugoslavije." Kaj pa verniki, posebej tisti, ki so svoje prepričanje javno izkazovali? "Ankete so sicer govorile, da so bili verniki enakopravni, ampak to ni bilo res. Kdor je izkazoval svojo vero, je bil nekako šikaniran. Ljudje so to skrivali. Zlasti povojna desetletja so bila kruta. Sicer pa je bil informacijski sistem, ki ga je imela Udba in z njo oblast, tako natančen, da je recimo nekdo "bogu za hrbtom" izrekel oblasti nevšečno besedo, pa naj je bil iz vrst cerkve, pri pridigi, ali kje drugje, da je obiast zanj drugi dan že vedela. Ta informacijski sistem je bil neverjeten. V občinah so bili varnostni kolegiji, v katerih so bili vsi od župana, izvršnika, predstavnika Udbe, SZDL in tako naprej, in v teh kolegijih se je vse zbiralo. Med ljudmi so imeli ovaduhe in privržence in ljudje, ki so razlagali, večkrat niti vedeli niso, da so ovaduhi. To je bilo tako razpredeno, da te mreže, kljub drugačnemu sistemu, ni.mogoče odpraviti preko noči. Še kakšne volitve bodo morale biti mimo, da se bo to spremenilo, če se sploh bo." Ali je bila pod nadzorom samo rimskokatoliška Cerkev, ali tudi ostale, delujoče v Sloveniji? "Tudi druge so bile pod nadzorom, ampak mnogo manj, saj so tudi zanemarljive po številu. Imajo pa dokumente tudi o drugih verskih skupnostih. Vendar, če je sto dokumentov o rimskokatoliški Cerkvi, je o ostalih en sam." Pri prebiranju in zbiranju gradiva ste verjetno srečali zanimive primere kontrole policije nad Cerkvijo. Lahko poveste enega, dva. Mogoče katerega z Gorenjskega? "Teh primerov je kar precej, tudi z Gorenjske. V teh arhivih imajo sezname duhovnikov, ki so jih po vojni zapirali in razlo- ge. Verjetno so redki duhovniki, ki niso bili aretirani ali vsaj pripeljani na zaslišanje. Pri nekem duhovniku piše, da ga je treba držati v priporu tako dolgo, da ne bo pripravljen pričati. Najprej je bil kaznovan z neko globo, potem pa so dodali še to. Drugače pa je zadnje desetletje ta bitka nadškofa Šuštarja in slovenske Cerkve za priznanje Božiča, za karitativno dejavnost, za to, da so smeli v domove za ostarele, je bila kar naporna. In ravno z Gorenjske je izrazit primer, ki ga v knjigi mogoče sploh ne omenjam, je pa zelo izrazit. Na Jesenicah je bila menda zelo ostra upravnica doma za ostarele in ko so se že vsi dogovorili, da bodo duhovniki smeli v dom in bodo lahko imeli obred, če ljudje to želijo, vendar ona tega ni dovolila in izjavljala, da samo prek njenega trupla. Celo Gorenjski glas je o tem pisal. Potem ko je morala na vse pritiske vendarle dovoliti, je takrat, ko je duhovnik prišel, dom zaklenila in odšla. To je bilo precej kruto. Nekateri direktorji teh domov so bili tako zagreti zoper vero in Cerkev, da niti okrožnice dr. Frle-ca, takratnega podpredsednika republiškega izvršnega sveta, niso pomagale, in so bili bolj papeški od papeža." Najhujša leta so bila gotovo po vojni. Med katere sovražnike države, sistema in naroda je bila takrat uvrščena Cerkev? "Cerkev je bila najhujši notranji sovražnik sistema, ker je bila pač nekakšna konkurenca. Bila pa je tudi po vojni edina, na neki način dovoljena opozicija, ki jo je partija dovoljevala, vendar jo je hotela strogo nadzorovati in usmerjati, pa seveda uničiti, kar se je že med vojno pokazalo. Udba je škofa Rozmana spremljala tudi po vojni. Še bolj zanimivo pa je, da ga je spremljala še 20 let po njegovi smrti. Knjiga, ki jo je dr. Jakob Kolarič zunaj pisal in se je pri Mohorjevi družbi v Celovcu tiskala, je bila tako pomembna, da v arhivu piše, da so z operativno akcijo prišli do krtačnih odtisov. Natančno so vedeli, kaj je v Injigi, in da Za nadzor nad Cerkvijo je w potreben velik aparat. "Zanimivo je, da so Cerke* spremljali strahotno natančni kar se vidi v evidencah, poroo-lih. Vse so risali, pisali in W« pošiljali v Beograd. Iz teh dokumentov imaš občutek, kol oi so se trudili, da bi bilo prikaz nega čim več protidržavneg3 delovanja Cerkve. Če ga A«* lo, ga je bilo treba najti, sicei bi Udbi očitali, da slabo deluf Vendar se je po letu l%6. P° protokolu med Jugoslavijo j" Vatikanom, precej spremenil0 in se ne zapira več toliko. "iV zornost je bila preusmerjena P* verski tisk in na prekrške. Pre| so duhovnikom očitali sovražno dejavnost in sodelovanje2 okupatorjem še po vojni. P0' tem pa so prišli na vrsto p^'' ški, ne le davčni, ampak Pri' metni. Predvsem pa so se J jemno trudili, da so imeli v evidentirano. Objavljam ment, kako natančno so SpjjJ' Ijali ekonomsko pomoč Cer^\ V njem je razdeljeno, koliko >! lingov, koliko mark. vse na P mer. Za vsako maleiiskot. kU prišla iz tujine, je policija oe' da tabele, vrisovala Ijen" Potem so to de\i\\ na doVO in nedovoljeno pomoč." Je šel ta nadzor tudi med m duhovnike med i:M'IJ1'"1' zdomci? "Zlasti med politično emigrl1^ jo. Zlasti prek Rozman«/*; emigracijo kar hI uhe spremljali. Svoje ovauu.-imeli tudi med emigranti tO so potem obveščali Vdbo * svoje nadrejene. Redno so P sali poročila. O Rozmanu-1 vsako leto napisali port*1; kaj počne, kako se usmerja Knjigo bodo prebirali tudi ¥ dje, ki so na tej ali oni BjJ neposredno prizadeti. P^caii jete reakcije? "Verjetno bodo. Imena se^jj vjjajo. Grmič je v nerodni v gi. So zapisniki, kako se M| govarjal z oblastjo. V besedi pišem, daje Grin»*.;f.:-, nesrečna oseba. On je verJF f to, kar je počel. Pravijo. dy'j. 80-letih, ko naj bi postal «• borski škof, hodil papeža P "Delovala je tako imenovana mini koordinacijo, ro jaz nisem nikoli slišala. Mini koordinacija jc bih' -jV skrivno telo, poleg verske komisije in drugih uradi" ^ stituvij. Kaj bo pa verska komisija obravnavali!' j(l odločila in kako, se je pa vse odločilo na mini koordl.A ji, v kateri so bili predstavniki SZDL. Udbe, Vre.-M verske komisije, javni tožilec na primer, pa še kaksi'1 j. ni. ki so navzven zgleda/i nedolžno, na primer člani t (jf. sedstva SZDL, imeli pa so tako tiho nalogo. Na W »gj dinaciji se je vse odločilo: kaj bo objavila lc^eV':,^'jj\h bo v časopisih, kako bo objavljeno, koga se bo obs < in kako se ga bo obsodilo, če se ga bo moralo- ^e,lyj)l lo trajalo do 86. leta, dokler ni bil ustanovljen prt ^ ^ za svet za odnose z verskimi skupnostmi, pa je 1(1 koordinacija kar sama razpadla. " je to strašen pamflet, in so zato naročili urednikom časopisov, da skritizirajo to knjigo. Knjigo so potem tudi prepovedali. Sploh je delovala v teh zadnjih letih tako imenovana mini koordinacija, za katero nisem nikoli prej slišala in verjetno večina ni. To je bilo neko skrivno telo poleg uradnih institucij. Tu se je vse odločilo." Ali so bili samostani pod enako kontrolo kot posvetni del Cerkve? "Po dokumentih, ki sem jih videla, jih ni preveč nadzorovala. Zelo, zelo podrobno in popolnoma ločeno od vseh so spremljali jezuite. Obravnavali so jih kot ovaduhe, tudi kot notranje, vatikanske, pa seveda tiste, ki so imeli veliko stikov s tujci. To pa je bilo od vojne sem vse do včeraj zelo nevarno. To je bilo sumljivo in tiste, ki imajo stike s tujci, je bilo treba natančno nadzirati." Nie si«1 čevati. On je takšen. ju ga ni mislil. Pravijo p*v^ danes med visokimi & mi dostojanstveniki r" kije odigral deli. Te stvari so većpJ2ti. ^ jih je treba tako raiU" ,p pa je kdo v cerkventn J cerkvenih krogih sode Udbo, bi pa jaz tajili- j po tem, kar se obsojati nemočnega Zaroti se ni dalo upre" V tem spopadu tned^A njeno oblastjo in <•1 ()fdp šlo za hud spopad tiranih sistemov. f) "To je točno. Cerkev letno tradicijo in je Pa" ■. & od komunizma. Pa &n $A ki ga je plačala, še en ^fc** preživela, vendar bo^aj Verjetno pa je ,I11L ,4Ur,e. '* | državi tudi svoje ova" nji. da je bila dobro °^e\* svojo igro, da je Pre Jjtek, 17. maja 1991 OBVESTILA, OGLASI 17. stran dmmmmmciLAS Po izredno konkurenčnih cenah vam nudimo opremo za vaše stanovanje in sicer: predsobe, kuhinje, dnevne sobe, spalnice, otroške sobe, iz lastnega proizvodnega programa sedežne garniture Kofce, Kanin, Domino in Trenta ter masivno borovo pohištvo. Poleg tega vam pri nakupu v sredah in četrtkih svetuje dipl. ing. arhitekt za notranjo °Premo. Kupljeno pohištvo brezplačno dostavljamo kupcu na dom in po želji tudi sestavimo. ?P. kvalitetni ponudbi tudi kvalitetno pohištvo.Vsaj se iniamo z kupci, ki se držijo pregovora: >£M TOLIKO BOGAT, DA BI POCENI KUPOVAL!« Iskra MKD Podjetje mehanskih konstrukcij in delov p.o. Ljubljanska 24/a 64000 KRANJ Tel.: 064/218-861 int. 27-50 Fax.: 064/211-341 NAŠE GLAVNE DEJAVNOSTI — izdelava mehanskih sklopov — izdelava vseh vrst kovinskih delov, od razreza, obdelave na NC strojih in končne zaščite z lakiranjem ali galvanskimi nanosi — izdelava delilnikov za PTT — izdelava kovinskih regalov za opremo trgovin, skladišč, delavnic in shramb — izdelava zložljivih monterskih miz — izdelava delavniške opreme, kot so delovne mize, omarice in vozički za shranjevanje orodja in regali — izdelava omar za shranjevanje orožja in arhiva, ter garderobnih omar — izdelava omar namenjenih hranjenju garderobe in prtljage na avtobusnih in železniških postajah, ter šolah — selektivno zlatenje na najsodobnejših napravah NUDIMO PROSTE KAPACITETE — predelava pločevine — iakiranje — galvanske obdelave: cinkanje v navezi, selektivno zlatenje OMARA ZA SHRANJEVANJE OROŽJA PROGRAM OPREMA DELOVNIH MEST OGLASITE SE PRI NAS IN ZAGOTAVLJAMO VAM, DA NE BOSTE RAZOČARANI, NUDIMO VAM KONKURENČNE CENE. mik GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA Vabimo vas med vršace Karavank in Savinjskih Alp, med gozdove in ob izvire čiste zdravilne vode. Preživite nekaj lepih pomladnih ali poletnih dni v našem zdravilišču in uživajte v lepotah neokrnjene narave. Za maj in junij ter julij smo vam pripravili izjemno ugodno ponudbo: Maj Junij in julij 7 dni 10 dni 14 dni 7 dni 10 dni 14 dni 1. Počitniški program 3.450 4.610 6.030 3.795 5.070 6.640 2. Klimatski program 4.630 6.050 8.010 5.095 6.655 8.810 3. Aktivni oddih 4.920 6.410 8.520 5.410 7.050 9.370 4. VVeekend paket 1.380 1.520 Pri plačilu storitev takoj ob prihodu nudimo 5 % popust! Izredna priložnost za upokojence: Maj Junij In julij 7 dni 10 dni 14 dni 7 dni 10 dni 14 dni 1. Počitniški program 2.940 3.920 5.125 3.230 4.310 5.645 2. Klimatski program 3.935 5.140 6.810 4.330 5.660 7.490 3. Aktivni oddih 4.180 5.450 7.240 4.600 5.990 7.970 4. VVeekend paket 1.180 1.230 V ceno paketov je vključeno: — Bivanje na osnovi polnega penziona v hotelu Vesna v 1/2 sobi — Zdraviliške storitve po programu — Neomejena uporaba bazena in savne — Animacija in rekreacija pod strokovnim vodstvom — Družabne prireditve v hotelu, krajši izleti v okolico — Vsak dan brezplačna skupinska gimnastika v bazenu Gostje, ki koristijo počitniški program, imajo dodatno še 1 x brezplačno biserno ali zeliščno kopel. Otroci do 5 let imajo brezplačno bivanje, otroci od 5 do 12 let pa 40 % popusta. Nudimo obročno odplačevanje (3 obroki)! Z veseljem vas pričakujemo! , _ ... ... ' r ' Naš naslov: Terme Topolsica, 63326 Topolsica Tel.: 063/891-120, 114-141 Telex: 33606 TERTOP YU Fax: 063 891-167 (mmm Z uu Cei C o < h- (/) oŠ GORENJSKI GLAS PETEK, 17. MAJA 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej; sporedi Leja Čolnar; oblikovanje Igor Pokorn; lektorica Marjeta Vozlič Ne iščite teh modnih oblačil kjerkoli! V KRANJU JIH LAHKO KUPITE sy SAMO PRI NAS! 3ADiO 91.3 FH RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN! Po veličastnem koncertu za vse slovenske vojake nekako poskušamo na kranjskem Radiu ponovno usmeriti vse sile v pripravo programa. Preden zapišemo nekaj besed o nekaterih naših akcijah v prihodnjem tednu, izkoristimo priložnost in se tudi preko časopisnega papirja zahvalimo vsem tistim, ki ste se udeležili torkovega koncerta v športni dvorani na Planini v Kranju. Obenem pa opomnimo, da lahko vsi tisti, ki to želite, še vedno podpišete peticijo za takojšnjo vrnitev slovenskih vojakov domov (v prostorih Radia Kranj). Danes popoldne, petek, 17. maja, vas vabimo k sodelovanju v nagradnem kvizu trgovine Trenča, jutri vam bomo posredovali aktualno informacijo v zvezi s prodajo tovarne Elan, popoldne pričakujemo v studiu dramsko umetnico Jerco Mrzel in člane skupine Psihomodopop. Posebej pa bi želeli opozoriti na novo redno oddajo Radia Kranj -vsako soboto ob 18. uri boste lahko prisluhnili aktualnim novicam namenjenim vernikom. Oddajo bo pripravljal kranjski dekan Stanislav Zidar. V ponedeljek bo okrog 14.20 na programu stalna oddaja o športu, v sredo, 22. maja, bo okrog 17.20 gost v studiu dr. Janez Jereb, ki bo govoril o računalnikih v izobraževanj u. Za konec še to: počasi se približuje prvi rojstni dan kranjskega Radia in lahko vam zaupamo, da za ta dan pripravljamo celo vrsto presenečenj! VREME Nestanovitno vreme Pratika nam napoveduje za soboto, 18. maja, veter, za nedeljo, 19. maja, nestanovitno, za ponedeljek, 20. maja, prvi krajec, za torek, 21. maja, meglo, za sredo, 22 maja, dež, za četrtek, 23. maja, toplo in za petek, 24. maja, jasno vreme. Lunine mene V ponedeljek, 20. maja, bo prvi krajec ob 20. uri in 46 minut. Ker se Luna spremeni zvečer, bo po Herschlovem vremenskem ključu lepo vreme ob severu ali zahodniku in dež ob jugu ali jugozahodniku. Koledar imen Sobota, 18. maja: Erik, Veno, Vencelj, Srečko Nedelja, 19. maja: Peter, Vitomil, Stine, Celestin Ponedeljek, 20. maja: Berni, Akvila, Rok, Bistra Torek, 21. maja: Lenč, Drejc, Srečko, Feliks Sreda, 22. maja: Milan, Emilijan, Renata, Rita Četrtek, 23. maja: Željko, Zinka, Rozina, Roman Petek, 24. maja: Marjanca, Johana, Suzana, Ivana. Tečaji cvrenja in pečenja Delavska univerza Škofja Loka sporoča, da bosta naslednja tečaja cvrenja krofov in"flancatov ter peke potic 23. in 24. ter 30. in 31. maja v njihovih prostorih na Podnu. Za začetek junija pripravljajo tečaj italijanske kuhinje. Vse tečaje bo vodil kuhar Andrej Goljat. V DANAŠNJI PRILOGI PREBERITE V današnji petkovi prilogi smo vam poleg televizijskih in satelitskih sporedov ter sporedu iz naših kinodvoran, pripravili tudi zanimivosti iz narodne in zabavne glasbe. Začenjamo pa z nagradno igro, v kateri bomo srečnim izžrebancem razdelili 50 vstopnic za veliki koncert, ki bo 24. maja v športni dvorani na Bledu. Tako malo je lepih spomladanskih dni, da je treba izkoristiti vsako prijetno urico za sprehod. Foto: Jure Cigler POSOJILNICA - BANKA ŽILA BELJAK / VILLACH Beljak / Villach, Kaiser Josef Platz 6, Tel 9943-4242-27377 Brnca / Hart, vznožje Korenskega sedla - ob glavni cesti (odprto tudi ob sobotah'!') Ziljska Bistrica / Feistritz Gail it VISOKE OBRESTI ZA VLOGE £ BANČNA TAJNOST ti •it UGODNA MENJAVA -Ct SLOVENSKA POSTREŽBA * PETEK SPOREDI 17. maja 1991 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 10.10 15.30 15.40 16.50 16.55 17.00 17.05 18.05 18.10 18.10 18.20 19.00 19.15 19.30 19.55 19.59 20.20 21.05 21.55 22.00 22.20 0.15 Video strani TV mozaik Klub Klobuk, ponovitev Velik zasuk, ponovitev francoske nadaljevanke Video strani Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik TV mozaik: Tednik, ponovitev EP Video strani Spored za otroke in mlade Risanka Hči morskih valov, norveška nadaljevanka Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Izgubljeni svetovi, izginula življenja, angleška poljudnoznanstvena oddaja V Citvju, angleška nanizanka EP Video strani TV dnevnik Sova Dragi John, ameriška nanizanka Laura Laur, ameriški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Umag: Tenis - ATP turnir, prenos 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Maribor: Tele M 19.00 Videomeh, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Oči kritike 21.10 Koncert Berlinske filharmonije v Izraelu 22.35 Yutel, eksperimentalni program 23.30 Satelitski programi, poskusni prenosi L PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Živeti kakor vsi normalni ljudje, dokumentarna serija za mlade 10.00 Šolski program: Edukon, kontaktna oddaja 11.30 Slovenski muzeji in galerije: Pokrajinski muzej v Mariboru 12.00 Poročila 12.10 Nevarno mesto, ameriški film 14.05 Culico na rame 15.05 Portret skladatelja Josipa Hat-zeja 15.50 J. Hatze: Vrnitev, opera 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Pogovori o znanosti 17.30 Živeti kakor vsi normalni ljudje, dokumentarna serija za mlade 18.00 Hrvaška danes 18.45 Polna hiša, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Roe proti VVadeu, ameriški film 21.35 Duoptrija, talk show 22.25 TV dnevnik 22.45 Slike časa 23.45 Yutel 0.40 Poročila TV HRVATSKA 2 13.20 Video strani 13.25 Dober dan Spregledali ste - poglejte 13.35 Splošna praksa, serija 14.25 Kvizkoteka, ponovitev 14.40 Umag: Tenis, ATP turnir, prenos 18.30 Usodni privid, ponovitev zadnjega dela ameriške nadaljevanke 19.20 Dober večer 19.30 Glasbeni vsakdan 20.15 Pakistan - dežela in ljudje, potopisna serija 20.50 Nostalgija 21.25 Alf 22.00 Poročila 22.20 SP v tae-know-doju, posnetek 23.20 Neučakana pištola, ameriška nanizanka 0.05 Neum: Kronika festivala JRT 0.50 Canneski dnevnik TV AVSTRIJA 2 TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 19.30 20.10 21.30 22 20 22.30 Športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka, otroški program G.T., risana serija Bober, Don Chuck, risanka Rojeni za življenje, dokumen tarna oddaja Dickensove dogodivščine, nadaljevanka TV dnevnik Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Družinske vezi 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 Divje vode, ponovitev filma 12.10 Fred Basset, risanka 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Zahodno od Santa Feja, serija 14.00 Liebling Kreuzberg, serija 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Otroški program 15.05 Ostržek, Pleši, lutka, pleši, risanka 15.30 Am, dam, des 15.55 Zeleni pašnik 16.10 Dusty, avstralska serija 16.35 Mozartov kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Naši Hagenbeckovi, serija 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Evropski policisti: Peklensko potovanje 21.10 Znane osebnosti kuhajo 21.20 Pogledi s strani 21.30 Taffin, britansko-ameriški film; Piere Brosnan, Ray McAnallv, Alison Doddv; Taffin izterjuje dolgove v irskem mestecu. Po naključju odkrije, da namerava veleindustrialec zgraditi kemično tovarno na zemljišču, kjer naj bi uredili že dolgo načrtovano otroško igrišče. Sprva Taffin lahko prepriča odgovorne, da umaknejo ta projekt. A ko ga surovo napadejo pretepači, ve, da bitka še dolgo ne bo končana. 23.05 Šport 23.25 Plaz, ameriški film, 1978, Lee Marvin, Robert Shavv, Linda Evans, Maximilian Schell, Joe Namath, Horst Buchholz, Mike Connors; Harrv VVargrave, agent ameriške tajne službe, mora spraviti na Zahod sovjetskega generala Rusi poskušajo dobiti v roke prebežnika, preden bi ta lahko spregovoril. Sprožijo plaz, da bi zadržali vlak. 0.50 Čas v sliki 8.30 Vremenska panorama 15.45 Leksikon umetnikov 15.55 Monte Cartlo Storv, italijanski film 17.30 Srečanje z naravo, oddaja o živalih 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Milijonsko kolo, nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Srhljiva zgodba za lahko noč: Plaček Tom; Kaj se zgodi, če varuško Palčka Toma prenesemo v hladni, futuristični svet? Nastane srhljiva risanka za odrasle. 22.45 Jean Fabre, Modra ura, oddaja o kulturi 23.50 Čarovnica Gisele; Da gredo čarovnice s časom, dokazuje ta kratki film. V njem je gledalec priča divji zasledovalni vožnji z metlo na raketni pogon. 23.55 Rešitev privida. Umetnost med materialnostjo in nematerial-nostjo 0.25 Svet Dermota Finna; Najstarejša zgodba na svetu - fant se zaljubi v dekle - ima v tem kratkem filmu presenetljiv preobrat. 0.40 Spitting Image, satirična lutkovna serija 1.05 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja - 11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30 23.00 Slo vencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija 14.30 - Domače novi ce 1 - 15.00 - Petkov ocvirek 15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija 16.00 - Obvestila - 16.30 -Doi.iače novice 17.00 - Tema -18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa SLOVENIJA 1 21.05 VClTYJU angleška nanizanka. V nekaterih nadaljevankah spremljamo življenje in delo detektivov in inšpektorjev na policijskih postajah, poklicne in zasebne dogodivščine odvetnikov v odvetniški pisarni ali novinarjev v veliki časopisni hiši. Tokrat so na vrsti bančni uslužbenci v eni od velikih mednarodnih bank v Londonu. To so ljudje kot vsi drugi s svojimi osebnimi problemi, težavami in drobnimi radostmi, ki imajo nekaj hib, pa tudi dosti odlik. Le pri svojem delu morajo biti energični, previdni in natančni, saj z vsako odločitvijo tvegajo - njihovo tveganje pa je včasih vredno milijone (trdne valute). Osemintridesetletna Hannah Burgess, Avstralka, je ena najbolj trdoživih članov tega tirna. Na delo pride prva in odhaja domov zadnja. Žal ne zna potegniti črte med poklicnim in zasebnim življenjem. Ob njej so še mlada, vznemirljiva Finka Sirkka, prijazni in pridni Chas, hladnokrvni Leo-nard, nemirni Declan, ljubka Mic-helie in »stoprocentno nori« Max ter mnogi drugi. Nanizanka ima trinajst delov. ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96.8 Mhz. 89.8 Mhz 96,0 Mhz 87.7 Mhz 101.1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica, Gorenjska Bohinj MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas tel.: 064/28-210 PRIDITE ■ PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO! KINO 17. maja CENTER amer. kom. POLICAJ IZ VRTCA ob 17.. 19. in 21. uri STORŽIČ amer. trda erot. ZELO RAZUZDANO DEKLE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. ris. film PEPELKA ob 18. uri, predprem. franc. filma CRYANO DE BERGERAC ob 20. uri KOMENDA amer. akcij, film OBRAČUN V PREDMESTJU ob 20. uri LAZE amer. srhlj. kom. OBSEDENA ob 19. uri ČEŠ NJICA amer kom. BULL DURHAM ob 20. uri RADOVUICA amer akcij, film ŠKANDAL V HOLLYWOODU ob 20. uri BLED amer. črna kom. LJUBIM TE DO SMRTI ob 20. uri O* Ov < •"9 < w H U C < <—> Z U C* O o z < 00 C\J ^ /Z ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN j DOBRI, PRIJAZNI UČITELJI Za otroke in starše Mara Potokar Profesorica angleščine na škofjeloški osnovni šoli Cvetko Golar je že osemindvajseto leto, pa vendar se ji zdi, kot bi šele dobro začela. Zelo rada ima otroke, zaradi njih tudi svoje delo, z zadovoljstvom ugotavlja, da prav vse uspe nauči-• ti tistih osnov, ki so posebej pri tujem jeziku nujno potrebne za normalno delo v srednji šoli, za svojo strokovnost, prizadevnost in uspešnost pa je bila že velikokrat nagrajena v občinskem in republi-škem merilu. Nemalo zaslug ima za pro-idor na novih metodah učenja temelječega angleškega kompleta učbenikov "Project English" tudi v naše šole. Ker morajo za delo s temi učbeniki učenci že nekaj znati, je na šoli uspela s pobudo, da začnejo s pripravo na pouk angleškega jezika že v četrtem razredu in letošnja generacija ima tako za seboj že skoraj trideset ur na igri temelječega seznanjanja s tem svetovnim jezikom. Najbolj pomembno pa je, da zaradi njene predanosti poklicu in nekakšnega prirojenega čuta za tisto pravo, uspešno pot za motiviranje otrok, učenci Mare Potokar angleški jezik ne le poznajo, ampak ga imajo tudi radi. Pri urah angleščine se tako dobro počutijo, da so učiteljico vzeli kar za "svojo". Ko smo Maro Potokar vprašali, v čem je skrivnost njenega uspeha, je odgovorila, da bi si najbrž morali ogledati kakšno od njenih učnih ur. Raje bi govorila o svojem delu, o vsem, kar bi še rada uresničila, o škodi, ki jo dobro znanje jezika iz osnovne šole velikokrat utrpi v srednji šoli, če ga ne znajo izkoristiti... Moje vodilo pri poučevanju je, da se otroci jezika ne le naučijo, ampak ga tudi vzljubijo. Zavedam se, da je poučevanje tujega jezika posebej odgovorno, saj učenec brez tega osnovnega znanja, ki mu ga moramo dati, ne bo uspel slediti pouku v srednji šoli, kjer je razlaga večinoma že v tujem jeziku. Vedno skušam uporabiti tudi vsa nova in boljša sredstva in metode in opažam, da je z leti in z izkušnjami ta želja vse večja. Pri tej novi metodi učenja, ki temelji na konverzaciji in igranih dialogih, se moramo vsi bolj truditi, a uspeh je veliko večji. V odnosih do otrok pa je najpomembnejše biti pošten, enak do vseh. Pohvaliti je treba tudi slabega učenca. Dober učitelj pa ni tisti, ki da dobro oceno, ampak tisti, ki znanje oceni pošteno. Tisti, ki poznajo Maro Potokar in njeno sestro Simono Mrak, ki je tudi učiteljica, pravijo, da sta rojeni za ta poklic. Mara Potokar se strinja, da imata obe najbrž precej tega v genih in pravi, da bi se za ta poklic vedno ponovno odločila. • T. J. Uspešna računalnikarja V soboto je bilo republiško tekmovanje mladih računalnikarjev, na katerem sta se izjemno dobro izkazala učenca osnovne šole iz Železnikov. Tatjana Rant iz 4. razreda je zmagala v mlajši skupini, Andrej Benedik iz 8. razreda pa je bil v svoji skupini drugi. V šoli Prešernove brigade v Železnikih negujejo računalništvo že več let, sprva kot krožek, ki pa je potem prerasel v fakultativni pouk. Vodi ga Franc Rant, sicer učitelj matematike in fizike. V mlajši skupini je združil nadarjene učence od drugega do četrtega razreda, v starejši pa so učenci s predmetne stopnje. Pouk je enkrat na teden. »Moj cilj je, da večino otrok naučim, da bodo znali delati z računalnikom, nekatere boljše pa, da bodo znali delati ustvarjalno,« je po sobotnem uspehu dejal Franc Rant. Vsako leto računalnikarji iz Železnikov sodelujejo na izbirnem republiškem tekmovanju, vsako leto se v obeh skupinah najde kateri, ki ga računalništvo tako omami, da mu fakultativni pouk v šoli ni dovolj, ampak se poglablja tudi doma. • H. J. Očiščevalna akcija Včeraj smo vsi učenci pobirali smeti. Nabrali smo polne vreče. Mislim, da bi morali vsi bolj paziti na čistočo. Ali nam res ni nič mar, kakšen je naš kraj? Vržeš en papirček in misliš: "Ah, en papirček, kaj pa je to?" In če to naredi sto ljudi, je že zasvinjano. Res bi lahko bolj pazili! Petra Pintar, 2. r. OŠ Sorica Nova knjiga -"Kratkočasnik" Kranj, maja - Založba za najmlajše, Harlekin iz Kamnika, je pred slabega pol leta izdala zanimivo knjižico "Zmajček Bim", ki je navdušila mlade bralce - po duhovitosti pa tudi njihove starše. O drugi knjigi pa pravijo takole: "Kratkočasnik smo pripravili zato, da ne bi bilo več tolikokrat slišati: Joj, kako mi je dolgčas! Le kaj naj počnem?" D V knjigi je namreč zbranih okoli 300 najrazličnejših družabnih iger, namenjena pa je vsem, ki se radi zabavajo, pa žal največkrat pravil iger ne poznajo. Kratkočasnik bo zato izreden priročnik za vzgojiteljice v vrtcih, za voditelje izletov, tabornike, otroke in starše. Na 168 straneh je okoli 100 ilustracij za lažje razumevanje in spoznavanje igric. Kratkočasnik bo imel 168 strani, v založbi Harlekin pa so se odločili za zbiranje prednaročil, kajti tako bo knjiga cenejša. Za 200 din jo že lahko naročite na naslov: Harlekin, Cankarjeva 14, 61240 Kamnik. • V. Stanovnik Kaj je zame trd oreh Zame je trd oreh pisanje spisov. Čeprav mi beseda lahko teče, naredim zelo veliko pravopisnih napak in ločila postavljam na napačna mesta. Zaradi tega dobim slabo oceno in zelo meje strah, kaj bo rekla mami. Zato je pisanje spisov zame trd oreh. Petra Bergant, 6. a r. OŠ heroja Bračiča,Tržič Ob izidu zbirke Muca Maca se peti uči Pesmi in pesnjenje Pesmi so posoda, ki jo napolnimo s čustvi, znanjem in spoznanjem. Če so verzi prazni, potem ne sestavljajo pesmi. So le verzificira-nje, vaje v spretnosti; pripravljanje posode za čas, ko bo duša postala studenec. Kdo bi si drznil takemu pisanju reči nekoristno opravilo? Neža Maurer Misli, ki jih je zapisala Neža Maurer, so uvod v samostojno izdajo pesniške zbirke Muca Maca se peti uči, ki sojo pripravili v uredništvu Loške medle v osnovni šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki. V njej so zbrali pesmi mladih pesnikov od prvega do osmega razreda in jo likovno opremili. Ob izidu pesmarice so pripravili literarno srečanje v šolski knjižnici, na katero so prišli starši, učenci in učitelji pa tudi pesnica Neža Maurer. \ SOBOTA SPORED1 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 22.30 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 23.15 Yutel 0.10 Poročila 8.20 8.30 8.30 9.00 9.15 9.25 9.50 10.45 11.45 12.30 15.35 15.45 16.15 16.20 16.50 16.55 17.00 17.05 18.30 19.00 19.10 19.15 19.30 19.55 19.59 20.20 20.35 22.05 22.10 22.30 1.15 Video strani TV mozaik Angleščina - Follow me Radovedni Taček: Zob Zbis: E. Farjeon: Vrtnica male gospodične Alf, ameriška nanizanka Rok, rada te imam. Kaja, kratki igrani film Zgodbe iz školjke Večerni gost: Mira Omerzel- Terlep Oči kritike Video strani Marlboro music show, ponovitev EP Video strani Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Najstnice, ameriški film Skozi hudičeva vrata, ponovitev angleške dokumentarne oddaje Že veste? Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Utrip Žrebanje 3x3 Titanic EP Video strani TV dnevnik, šport, vreme Sova Na zdravje!, ameriška nanizanka Twin Peaks, ameriška nadaljevanka Dobra roba, ameriški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 12.55 Umag: Tenis - ATP turnir, polfi- nale, prenos 18.00 Kavarna, ponovitev 19.00 Muppet show: Pearl Bailev 19.30 TV dnevnik 20.15 Filmske uspešnice: Dr. Živago, angleški film 23.20 Tenis - ATP turnir, polfinale, posnetek iz Umaga 0.20 Zaključni večer TV festivala Neum '91, posnetek 1.15 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.15 8.20 8.30 10.00 10.00 10.30 11.00 11.30 12.00 12.30 13.55 14.40 14.50 15.20 15.35 16.25 16.30 18.00 18.55 19.30 20.00 20.15 21.50 22.10 Poročila TV koledar Vesela sobota, spored za otroke Izbor šolskega programa Izza zelenih vrat TV gledališče: Drama Vojna Krajina na Hrvaškem: Življenje v Krajini in demilitarizacija Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija Danes skupaj Mladi Tom Edison, ameriški film Mikser M, zabavna oddaja Sedmi čut Narodna glasba TVteden Ex libris Poročila TV avkcija Vrnitev na otok zakladov, angleška nadaljevanka Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana serija TV dnevnik Intervju tedna Igrani film TV dnevnik Športna sobota TV HRVATSKA 2 12.15 Video strani 12.20 Dober dan - spregledali ste - poglejte 12.30 Alf 12.55 Neučakana pištola, ameriška, nanizanka 13.40 Umag: Tenis - ATP turnir, polfinale, prenos 18.00 Pakistan - dežela in ljudje, potopisna serija 18.30 Nostalgija, ponovitev 18.55 Glasba 19.30 Glasbeni vsakdan 20.05 Simpsonovi, ameriška risana serija 20.45 Arsenio Hali Shovv 21.45 Zakon v LA, ameriška nadaljevanka 22.35 DP v nogometu: Dinamo - Crvena zvezda, posnetek 23.20 Nočne ptice 0.20 Neum: Kronika festivala J RT 1.05 SP v ta-knovv-doju, posnetek TV KOPER 16.00 Športne oddaje 17.30 Andanta e ritorno, oddaja v živo 19.00 TV dnevnik 19.30 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.40 Čarobna svetilka - otroški program 19.50 Naš prijatelj Koper, 3. del oddaje ob obletnici TV Koper 20.30 Ljubimec mladeniča, francoski barvni film 22.20 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Družinske vezi, serija 9.30 Angleščina 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Geisha Bov, ameriški film; Jer-ry Levvis 12.30 Hallo Austria, hallo VVienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Binkoštni izlet, avstrijski film 15.00 Noetova barka, O lovcih in roparjih 15.30 Otroški program 15.55 Kapitan Smodnik na črni svinji, risanka 16.00 VVurlitzer 17.00 MiniČVS 17.10 In ti si klovn, risanka 17.30 Odštevanje, oddaja o okolju 18.00 Čas v sliki 18.05 Nogomet 18.30 Sin z otoka, Darila 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Reci A, oddajo vodi Peter Rapp 22.05 Model in vohljač 22.45 Mrtve mačke ne govorijo, ameriški film; Raquel VVelch, James Stacv, Luke Askevv, Don Chastain; Mlada plesalka Mic-hele pobegne pred psihopatskim morilcem v LA. Ta jo krivi za svoj propadli zakon in jo namerava ubiti, prav tako tudi svojo ločeno ženo. 0.20 Čas v sliki 0.25 Divje postelje, italijanski film, Silvia Kristel, Uršula Andress, Monica Vitti, Michele Placido, Laura Antoneli in drugi TV AVSTRIJA 2 žinski zakladi pod drobnogledom 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Točke, metri in sekunde, 1. del 17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Magazin Alpe - Jadran 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Ob 75. rojstnem dnevu Glenna Forda; Peščica čudežev, ameriški film; Glenn Ford, Bette Daviš, Hope Lange, Arthur O'Connell, Peter Falk, Thomas Mitchell 22.25 Čas v sliki 22.30 Šport 23.00 X-large Nightline 23.50 The Storv of Rock'n'roll, prvi del dokumentarne serije o zgodovini ročk and rolla; John Dy-lan, Joan Baez, Jacson Brown, Susane Vega 0.20 Atribute to Bob Dvlan, portret ob njegovem 50. rojstnem dnevu 1.00 Hard to Handle, Bob Dvlan in Tom Pettv v Avstriji 2.00 Depeche Mode, Film o angleški skupini 2.30 Dancin' Thru the Nite, plesni videi Poročila Ex libris 1. RADIO ŽIRI 16.00 - 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP - pogovor s sponzorjem oddaje - 19.00 -Odpoved programa - SLOVENIJA 1 17.05 NAJSTNICE ameriški barvni film; režija: Alan Metter; igrajo: Sarah Jessica Parker, Lee Montgomerv, Morgan Woodward Mlada dekleta so nora na ples, pa če imajo še tako stroge starše in zahtevno šolo. Kako ne bi bila, ko pa je ples obnoril ves svet. Glasba je v zraku, slišiš jo na vsakem koraku, ritem je v krvi, samo poskusiti je treba, se odzvati. Dekleta, ki nastopajo v današnjem filmu, so doma v Chicagu in obiskujejo strogo katoliško šolo. Ja-nev kar na začetku prizna, da rada posluša glasbo, telovadi in da je zaljubljena v ples. Ko jo kasneje sošolka poskuša pregovoriti, da bi se udeležila plesne avdicije za televizijski nastop, ji Janey smehljaje razloži, da je to rahlo nemogoče, ker ima za očeta generala Pattona. Ampak, kadar se dve dekleti za nekaj odločita, ju ne ustavi cela armada. Poslužita se vseh možnih zvijač, trmasto se spopadeta s kopico nepričakovanih problemov, saj se je tudi bogata in razvajena hči poslovneža odločila, da se tekmovanja udeleži, pa ne samo to, ampak tudi da postane zmagovalka. Intrige seveda stopnjujejo napetost. Janev pozabi na strah pred očetom. Trdno je odločena, da se udeleži tekmovanja, ne nazadnje zaradi tega, ker je v partnerja, ki ji ga je pripeljalo na pot naključje, do ušes zaljubljena. Ljubezen da polet vsaki stvari, kaj šele plesu... Vsi ljubljanski obiskovalci plesnih šol pozor: nastopajo konkurenti iz Amerike... EGLAS KINO 18. maja CENTER amer. kom. POLICAJ IZ VRTCA ob 17. in 19. uri, prem. amer. kom. BULL DURHAM ob 21. uri STORŽIĆ amer. akcij, film KICKBOXER ob 16. uri, amer. trda erot. ZELO RAZUZDANO DEKLE ob 18. in 20. uri ŽE-LEZAR amer. ris. film PEPELKA ob 17. uri, prem. amer. ljub. drame HAVANA ob 18.45 in 21. uri DUPLICA predprem. franc. filma CYRANO DE BERGERAC ob 18.45 in 21. uri TRŽIČ amer. akcij, film OBRAČUN V PREDMESTJU ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. zab. film ŠE 48 UR ob 18. uri. amer. akcij, film ŠKANDAL V HOLLYWOODU ob 20. uri BLED amer. pust. film NAKLJUČNI POPOTNIK ob 18. in 20. uri BOHINJ amer. zab. film VSI ZMAGUJEJO ob 20. uri NOVO V KINU 14.50 Leksikon umetnikov 15.00 Umetnina in ponaredek, Dru- BULL DURHAM ameriški film; igrajo: Kevin Costner, Tim Robbins, Susan Saradon Kevin Costner postaja z vsakim filmom bolj trdno zasidran v srcih občinstva in kritikov. Njegov najnovejši film Buli Durham je pri ameriški kritiki dobil najvišje ocene. Durham je mestece v Severni Karolini in Durham Bulls so njegovo drugorazredno baseballsko moštvo. Costner igra Crasha Davisa, veteranskega igralca basebalia, ki mu zaupajo nehvaležno nalogo: trenirati mora prihajajočo baseballsko zvezdo Calvina La Loosha, ki ga kličejo Nuke (Tim Robbins). Darovi so med Crasha in Nuka precej nepravično porazdeljeni: Crash je strasten igralec, a ne dovolj nadarjen, da bi se prebil v prvorazredno moštvo, Nuke ima talenta na pretek, a ga poleg basebalia zanima še mnogo drugega. Recimo ženske. In tu se vmeša Susan Saradon (ena od treh eastvviških čarovnic), ki igra strastno podpornico durhamskega moštva Anne Sa-vov. Njeno navdušenje gre tako daleč, da vsako leto izbranega mladega igralca povabi v svojo posteljo. In letos je na vrsti Nuke. Toda tudi Crash ni ravnodušen do nje in potem ko dekle precejšen del filma prebije v napačni postelji, na koncu vendarle spozna, kje je njeno mesto... Le kdo ne bi...? Predpremiera filma bo na sporedu v kinu Center v soboto, 18. maja, ob 21. uri. / NEDELJA SPOREDI 19. majal991 j PROGRAM TV SLOVENIJA 9\ Os < W H W a- c/f - on tu o< O O < co CM 8.30 Video strani 8.40 Otroška matineja, Živ žav 9.35 Hči morskih valov, norveška nadaljevanka 10.15 V znamenju zvezd: Bik, ponovitev nemške dokumentarne serije 10.45 Muppet shovv: Pearl Bailev, ponovitev 11.10 Alpski večer Bled 91 11.40 Obzorja duha 13.00 Križkraž, ponovitev 14.35 Video strani 14.40 Saga o Forsvtih, angleška nadaljevanka 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.10 Cross Creek, ameriški film 19.05 TV mernik 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Diploma za smrt, nadaljevanka HTV 20.55 Pomladni 3x3, prenos iz Portoroža 22.15 EP Video strani 22.20 TV dnevnik, šport, vreme 22.40 Sova Kremplji in praske, ameriška nanizanka Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka 23.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.00 Umag: Tenis - ATP turnir, finale, prenos 17.00 Športno popoldne, vključitev 18.00 Barcelona: Rokomet (m) za PEP: Barcelona - Proleter Naf-tagas, prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Pot na brezpotjih: Camel trop-hy Zagreb 91, dokumentarna oddaja 20.25 Razlaščenci, dokumentarna oddaja 21.00 Ciklus filmov R. W. Fassbinder-ja: Berlin Alexanderplatz, nemški film 22.50 Športni pregled TV Beograd 23.35 Yutel, eksperimentalni pro-g ram 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Kronika Rusinov in Ukrajincev 9.45 Poročila 9.50 TV koledar 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke 12.00 Sadovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Daktari, ameriška nanizanka 13.55 Družinski magazin 14.25 Sestanek brez dnevnega reda 16.35 Veni, vidi 16.40 Cervantes, francosko-italijan- sko-španski film 18.45 Leteči medvedki, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Črno in belo, drama TV Novi Sad 21.05 Boj za demokracijo, dokumentarna serija 22.05 TV dnevnik 22.25 Ave Marija, posnetek koncerta 23.20 Športni pregled TV Beograd 0.05 Yutel 1.00 Poročila TV HRVATSKA 2 12.15 13.00 14.30 14.55 17.00 18.00 19.30 20.00 0.00 Fluid, ponovitev Kar najdeš, je tvoje, ponovitev ameriškega filma Športno popoldne Umag: Tenis. ATP turnir, finale, prenos Košarka, NBA liga Rokomet: PEP, finale (m): Barcelona - Proleter, prenos Glasbeni vsakdan Sedma noč 3 + 3 + 1 = teden Murphy Brovvn, humoristična serija Gost sedme noči Reportaža Srečanje z likovnim umetnikom in začetek avkcije v dobrodelne namene NLF, nagradana igra Nočni klici TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Aktualna tema, ponovitev 20.10 I brotos del west, italijanski barvni film 21.30 Globus 22.00 TV dnevnik 22.10 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 23.00 Športna oddaja TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 11.00 12.00 13.00 13.10 13.35 15.00 15.05 15.10 17.00 17.10 18.30 19.30 19.48 20.15 21.15 21.20 23.30 0.05 0.10 Čas v sliki Zlata kočija, italijansko-franco-ski film Apokalipsa, dokumentarna oddaja Tednik Čas v sliki Družinske vezi, serija Kosmatinčeve dogodivščine, ameriški film Nekoč Hiša v Jeruzalemu, 50. del Razbojnik Hotzenplotz, otroški film Mini ČVS X-large Sin z otoka Čas v sliki Šport Ob 100. rojstnem dnevu Ric- harda Tauberja Vizije Stvarjenje, Oratorij Josepha Haydna Verujem v svetega duha, za mnoge kristjane je in sveti duh neznani bog Čas v sliki Ex libris TV AVSTRIJA 2 12.0 Video strani 12.05 Dobro jutro Spregledali ste - poglejte 9.00 Čas v sliki 9.05 Katoliška maša 10.15 Universum: Tibet - upor duha, ponovitev 1. dela 11.00 Mozartov koledar: Manheim - raj glasbenikov 11.05 Skladbe iz Manheima, koncert za flavto in orkester 12.15 Mozartov koledar: Slavni Wei- land in skeptični Mozart 12.20 Salzburška Fantazija, Kvartet za flavto, violino, violo in violončelo v D-duru 12.40 Kulturni tednik 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 Ekološko oko, Strup v vodi, zemlji in gozdu 15.00 Športno popoldne 16.30 Pomorska svilena cesta, 6. del 17.15 Klub za seniorje, sestanek z vsemi, ki so po srcu mladi 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Avstrija v sliki 18.55 Verska oddaja 19.00 19.30 20.15 22.25 22.30 22.35 0.20 Avstrija danes Čas v sliki James Bond 007 - Samo za tvoje oči, britanski film; Roger Moore, Carole Bouquet, Topol, Lynn-Holly Johnson, John Člo-ver Čas v sliki Šport Moja temačna gospa, ameriški film Človek, ki je prišel iz ledu, ameriški film; Timothy Hutton, john Lone, Lindsay Crouse, David Sommer l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba 1. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - EPP - radijski koledar - 10.00 - Minute za šport in rekreacijo - 10.20 - Alpetou-rovo turistično okence - kino - 11.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi - 13.30 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otroke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot -10.15 - Slovenci v svetu -10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - Čestitke poslušalcev - 13.00 - Tema - 14.00 - Čestitke - 15.00 - Razgovor - 16.00 - Čestitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP -18.59 - Odpoved programa SLOVENIJA 1 17.05 CROSS CREEK ameriški film; režija: Martin Ritt; igrajo: Mary Steenburgen, Rip Torn, Peter Coyote, Dana Hill. Pri nas neznana ameriška pisateljica Marjorie Kinnan Ravvlings -film opisuje njeno resnično življenjsko zgodbo - se je vrsto let preizkušala kot zapisovalka grozljivega romana. V priljubljeni formi 18. stoletja, za katero je značilno klišejsko dogajanje, se je bržkone poskušala izogibati tistim pravim, kočljivim literarnim temam časa, v katerem je živela. Kljub temu pa je bila nekega dne pripravljena zamenjati udobnost newyorškega meščanskega življenja za osamljene, negosto-Ijubne kraje floridskih pomarančnim plantaž. To se je zgodilo leta 1928, ko se je sama, s skrom no prtljago, v kateri ni manjkal pisalni stroj, naselila v samotni hiši, nadvse potrebni popravila, na jugu Floride. V tem trenutku je postala gospa Marjorie Kinnan Ravvlings prilagodljiva, neustrašna, žilava, vztrajna ženska, predvsem pa odločna, da korenito spremeni svoje življenje. Spoznala je sosede, ki so se še kako razlikovali od ljudi, ki so sodili med njene ne-wyorške znance; poskušala se jim je približati in jih razumeti Bila je dobra opazovalka in tako ji je novo okolje, v katerem ni manjkalo ostrih in neprijaznih trenutkov, postalo pravi vir navdiha. Strašljive zgodbe grajskih guvernant, so zamenjale zgodbe, v katerih so se ji razkrili ljudje iz novega okolja. Ob njih je našla občutek za samo sebe in moč, s katero je svoj pisateljski talent lahko resnično uveljavila. Dokaz za to je pomembna ameriška nagrada za književnost, Pulitzerjeva nagrada. GLAS KINO 19. maja CENTER amer. kom. POLICAJ IZ VRTCA ob 17 in 19. uri, predprem. franc. filma CYRANO DE BERGERAC ob 21. uri STORŽIČ prem. amer. VValt Disneveve ris. PEPELKA ob 16. uri, amer trda erot. ZELO RAZUZDANO DEKLE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. ljub. drama HAVANA ob 17. in 19.15 uri, prem. amer. trde erot. GLOBOKO MODRO ob 21.30 uri DUPLICA amer. akcij, film KICKBOXER ob 10. uri, prem. amer. srhlj. kom. OBSEDENA ob 17., 19. in 21. uri TRŽIČ amer. kom. BULL DURHAM ob 17. in 19. uri RADOVUICA amer. pust. film OTOK Z ZAKLADOM ob 18. uri, amer. zab. film ŠE 48 UR ob 20. uri BLED amer. kom. LJUBIM TE DO SMRTI ob 18. uri, amer. zab. film VSI ZMAGUJEJO ob 20. uri BOHINJ amer. pust. film NAKLJUČNI POPOTNIK ob 20. uri NOVO V KINU CYRANO DE BERGEBAC francoski film; glavni vlogi: Gerard Depardieu in Anne Brochet. Film Cyrano de Bergerac je film o dolgonosem Rostandovem junaku, ki ga je režiser Jean-Paul Rappenau posnel v Franciji in na Madžarskem. Film je vsaj po dolžini in obsegu eden največjih francoskih projektov: okrog dva tisoč igralcev in statistov, prav toliko kostumov in prava orožarna, v kateri je med drugim tristo mečev, petsto sulic, petsto mušket, sto pištol in ducat topov. V studiu in na prostem je bilo treba zgraditi štirideset prizorišč. Režiser Rappenau pravi, da je Depardieuja izbral zato, ker ve, da je sposoben »istočasno izražati oba aspekta junaka: njegovo bleščečo in njegovo trpečo stran.« Tudi Depardieu je verjetno zadovoljen, kajti film je gotovo eden od vrhuncev njegove kariere. PONEDELJEK SPOREDI _20. maja 1991 SLOVENIJA 1 20.05 ZADNJI VLAK, drama HTV V središču dramskega dogajanja je Franjo VVeber, električarski mojster pri železnici. Ker je v takih letih, ko začno močno popuščati in je zdravje vedno slabše, mu v podjetju prigovarjajo, naj pusti delo in se upokoji. Švabo, tako ga kličejo v službi, pa ima svoje delo rad, navezan je na sodelavce in si nikakor noče priznati, da je že odslužil svoje, zato o upokojitvi noče niti slišati. Boji se, da bo postal nekoristen in družbi odveč. Namesto da bi počasi popuščal, si nalaga še več dela, ko se pogovarjajo o pravicah delavcev, je neizprosen borec za pravice. Ob tem pa nehote doseže ravno nasprotno. Spremeni se v prepirljivca, pride v spor z nadrejenimi... Za dramo Zadnji vlak je scenarij napisal Tibor Wagner, delo pa je režiral Vanča Kljakovič. Igrajo: Slobodan Milovanovič, Ivan Lovriček in drugi 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV Mozaik, ponovitev 9.00 Ciciban, dober dan. O-o-o okroglo 9.15 Pojdi nekam, ne ve se, kam: Bradač in golobradec, lutkovna igrica HTV 9.30 Šaljivi ples, ponovitev 9.35 Zvočnost slovenskih pokrajin: Koroška, ponovitev 9.55 Utrip, ponovitev 10.10 Zrcalo tedna, ponovitev 10.25 TV mernik, ponovitev 15.00 Video strani 15.10 Obzorja duha, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.10 TV Mozaik: Pomladni 3x3, ponovitev 18.30 EP Video strani 18.35 Spored za otroke in mlade 18.35 Radovedni Taček: Klešče 18.45 Alf, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Tibor VVagner: Zadnji vlak, drama HTV 21.10 Osmi dan 22.00 TV dnevnik, vreme 22.20 400 let slovenske glasbe 23.20 Sova: Gledališče Rayja Bradburvja, angleška nanizanka Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka 0.45 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.10 Cannes: Podelitev zlatih palm, prenos 20.00 Pesem je... Tomaž Pengov 20.30 Po sledeh napredka 21.00 Sedma steza, športna oddaja 21.20 Omizje Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Zlata nit, otroška serija 10.00 Šolski program 10.00 Za zelenimi vrati 10.30 Bodite z nami 10.45 Iz vašega čtiva: Aleja glagolja-šev 11.15 Family album, tečaj ameriške angleščine 11.45 TV leksikon: Šavout ali zgodba o ruti 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Mornarski kapitani Orebiča, dokumentarna oddaja 12.45 Odrešitev, kanadski film 14.30 Boj za demokracijo, dokumentarna serija 15.30 Vrtoglavica, oddaja o filmu 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Šolski program: Family album, tečaj ameriške angleščine 17.30 Zlata nit, otroška serija 18.00 Hrvaška danes 18.45 Potepam se in snemam: Varaždinska garda, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Boljše življenje, humoristična serija TV Beograd 20.50 Sedem dni v svetu, zunanja politika 21.20 TV Dnevnik 21.45 Kinoteka Hollvvvooda: Parnell, ameriški film 23.45 Yutel 0.45 Poročila TV HRVATSKA 2 16.45 Video strani 16.50 Dober dan Spregledali ste - poglejte 17.00 Zakon v Los Angelesu, ponovitev 17.45 Nočni klici, ponovitev ameriške nanizanke 18.30 Dober večer 18.35 Rumena minutka 19.30 Dnevnik 20.00 Risanka 20.15 Svet športa 21.15 Cosby show, ameriška humoristična nanizanka 21.45 Slepa vera, ameriška nadaljevanka 22.40 Poročila 23.00 Mož, imenovan Sokol, ameriška nadaljevanka TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški pro- g: 3 m Stanlio in Olio 19.50 Glasbena oddaja 20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.00 Nova Gorica, dokumentarna oddaja 21.30 TV dnevnik 21.45 6. krog - šport iz zamejstva TV AVSTRIJA 1_ 9.00 Odiseja 2001, britanski film; Keir Dullea, Gary Lockvvood 11.20 Vsakdanje zgodbe 12.05 Izginuli menihi 12.30 Veni Creator Spiritus, Binko-štna razmišljanja 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi, serija 13.35 Plesni čevlji in zelena vrata, avstralski film; Barbara Step-hens, Henri Szeps, Oueenie Ashton in drugi 15.15 Comedy Capers 15.30 Zlatolaska in trije medvedje, risanka 15.30 Tretji zmaj, znanstvenofantastični otroški film 17.10 Lisica zvitorepka, risanka 18.30 Sin z otoka. Duša in telo 19.20 Znanost danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Akrobati, Ljudje iz zimskega vrta Andrea Hellerja 21.15 Gledališčnik, igra Thomasa Bernharda 23.35 Arnold Schonberg in dunajska šola, dokumentarna oddaja TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Vojna brez konca, britanski film; Ben Kingsley, Don Hen-derson, Alex McCovven 10.20 Samson in Delila, avstrijski nemi film 12.55 Novo v avstrijskem filmu 13.40 Potovanje v Tunizijo 14.30 1000 mojstrovin 14.40 Ali ljubite klasiko? 15.45 Koncert v Bad Gastainu 16.45 Neminljiva slava Burgundije 17.30 Lipova ulica, Vesele Binkošti 18.00 Čas v sliki 18.05 Družinske vezi, serija 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.15 Kraj dejanja, Smrtonosna preteklost 21.50 Kuharski mojstri 21.55 Čas v sliki 22.05 Suhi časi, britanski film; Mic- hael Palin, Maggie Smith 23.35 Magnum, Skrivnosti Delte ena 0.20 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - reklame - obvestila - 17.00 - Ponedeljkov trič-trač - 17.30 - Zakajčkova mini šola -17.50 - Vroča tema: Nevošljivost -18.00 - Skriti predmet - 18.30 - Strelsko društvo bratov Kavčič - 19.00 -Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa - FILMNET 7.00 The Jokers, komedija 9.00 The Heist, akcijski 11.00 Maigret Voit Rouge, triler; Jean Gabin 13.00 CHOMPS 15.00 Spy, triler 17.00 Ca- ught in the Draf 19.00 Mery Per Sem-pre, drama 23.00 Old Gringo, vestem 1.00 Fear in the Night, triler 3.00 Loot 5.00 The Oblong Box, grozljivka RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.15 Že spet ti 9.40 Film 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Bojna zvezda Galactica 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.20 Ekipa A 20.15 Šef 21.15 Film 22.45 10 pred 11 23.25 Možnost za ljubezen 23.55 Moški magazin 0.45 Film SCREENSPORT 8.0 Mednarodni moto šport 9.00 NBA košarka - tekma polfinala končnice 11.00 Monster trucks 12.00 Speed-way - svetovno prvenstvo 13.00 Rally - Korzika 14.00 Baseball - Houston Astros : St. Louis Cardinals 15.00 Konjske dirke - VVindsor 16.00 NHL hokej - Stanley Cup, finale 18.00 VVrestling 19.00 GO - moto šport 20.00 Formula ena - dokumentarec o letu 1971 20.30 Španski nogomet 21.00 Boks 22.30 Francoska rugby liga 24.00 Tenis - Niče, finale 1.30 Britanski moto šport KINO_ 20. maja CENTER amer. ris. VValt Disneya PEPELKA ob 18. uri, amer. sodna drama NEDOKAZANA KRIVDA ob 20. uri STORŽIČ IN ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVUICA amer. akcij, film ŠKANDAL V HOLLYWOODU ob 20. uri BLED amer. pust. film OTOK Z ZAKLADOM ob 20. uri Nekateri pa res znajo. Manager skupine New Kids on the block pričakuje, da bo svetovna turneja prinesla dobiček v velikosti 125 MIO dolarjev. - Igralec in producent Michael Douglas je ustanovil glasbeno založbo Third Stone Records. - V času zalivske vojne je VVhitnev Houston posnela ameriško himno (Star Spangled Banner) kot singl ploščo. Ste pričakovali kaj drugega kot uspeh? - Medtem ko gre težkometalna pevka Doro svojo pot in pripravlja nov album, so izdali največje uspehe skupine VVarlock, v kateri je prej prepevala. Naslov: Rare Diamonds. Z. Bavdek L ZA DOM IN DR UŽINO UREJA: DANICA DOLENC ON ON < H W Cu a i—< u m +—> tu oŠ O a < LO CVJ Učinkovito smrekovo mazilo Oni dan je v naše uredništvo prihitel naš bralec g. Kavčič, ki ni mogel prehvaliti smrekovega mazila, izdelek prof. Konca iz Nakla. Rad bi, da bi tudi drugi Gorenjci spoznali kvalitete mazila, ki je njemu osebno pomagalo pri celi vrsti tegob. Veseli smo bili njegovega obiska in v celoti objavljamo njegov zapis, kako je mazilo uporabljal in kakšen je bil učinek. Ce ima kdo od vas, dragi bralci, podobna spoznanja, naj nam to sporoči. Prav je, da si v časih, ko se bomo glede zdravljenja morali čim več sami znajti, drug drugemu pomagamo s preskušenimi nasveti. Takole piše g. Kavčič: Ali naj verjamem? V zadnjem času rastejo kot gobe po dežju ponudbe za različne žavbice, ki imajo po navedbah proizvajalcev čudežno moč za ozdravitev številnih tegob in bolezni. Med njimi je tudi nekaj takih, ki niso pomagale, škodovale pa tudi ne. Dobro leto je od tega, kar sem izvedel, da v Naklem pri Kranju izdeluje mazilo z vsebnostjo smrekove smole z dodatkom nekaj rož prof. Ivo Konc. Na podlagi logičnega razmišljanja sem prišel do sklepa: če smola z zasmolitvijo obnovi poškodovano skorjo debla smreke, mora le-ta imeti v sebi snov predvsem pa energijo! To sončno (bioenergijo) akumulira v sebi in jo uporabi za obnovo staničevja (celic) ter tako obnovi skorjo na deblu smreke. Torej, če smola pomaga drevesu kot živemu delu narave, zakaj ne bi pomagala pri obnovi celic človeku? V nekaj primerih sem se o tem osebno prepričal. Vraščen noht palca na nogi sem po odstranitvi namazal s smolo, povil z gazo. Palec se je lepo zacelil. Po operaciji ateroma na glavi sem rano mazal z mazilom. Vse se je lepo zacelilo. Na dokaj močan urez v palec roke sem dal mazilo, tesneje povezal, da palec ne bi krvavel. Po pol ure nisem čutil nobenih bolečin. Po tednu dni z večkratnim namazom je bila vreznina za-celjena. Opekline na prstih roke so prenehale po pol ure od premaza. Ni bilo vodnih mehurjev in v nekaj dneh o poškodbi nobenega sledu. Če ne bi sam doživel ozdravitve, ne bi verjel. Tako pa sem se prepričal o učinku mazila pri odpravi vnetja grla in porebrni-ce. Grlo je bilo živo rdeče vneto, a čez pleča sem imel občutek, kot da sem obložen z mokro cunjo. Aspirin, čaji, med niso dali želenega učinka. Iz nosu mi je še kar naprej teklo. Po tretjem premazu z mazilom čez lopatice hrbta in nekajkratnem mazanju na vratu v območju grla in znotraj nosnih odprtin je vnetje prenehalo. Grlo je dobilo normalno barvo, bolečine na hrbtu so prešle. To so moje osebne izkušnje. Prilagam pa navedbe učinka mazila, ki jih navaja proizvajalec. Pri resnejših zadevah je treba biti oprezen ter se posvetovati z zdravnikom, ki na podlagi rezultatov preiskav in izvidov predpiše ustrezno zdravljenje. Marsikatera pot in strošek pa sta pri manjših zadevah prihranjena, saj na podlagi mojih izkušenj mazilo učinkovito deluje. Ne nazadnje naj omenim, da sem se marca pri štihanju vrta prehladil ter me je na hrbtu v območju ledvic rahlo bolelo. Po nekajkratnem namazu z mazilom v omenjenem območju pa sta bolečina in neprijeten občutek popolnoma prenehala. Ni vse zlato, kar se sveti, toda v danem primeru pa se splača poskusiti, saj odkar uporabljam to mazilo, tudi sam verjamem v njegovo učinkovitost." Vse o vrtnicah Kranj, 17. maja - Danes, v petek, 17. maja, bo ob 17. uri v sejni sobi št. 14 skupščine občine Kranj zanimivo predavanje dr. Aleksandra Šiftarja "Vse o vrtnicah". Predavanje predavatelja Šiftarja, direktorja Vrtnarstva Sobota iz Murske Sobote, ki je med vrtnarji znan tudi kot pisec knjig in priročnikov o vrtnarjenju, bo spremljano z barvnimi diapozitivi. Hortikulturno društvo Kranj vabi vse, ki bi radi kaj več izvedeli o "kraljicah vrtov", da se predavanja udeleže. POSKUSIMO ŠE ME Pri Založbi Mladinska knjiga je lani izšel že drugi ponatis dela znane slovenske kuharice Kristine Mere - Matjašič z Bleda "Kuhajmo po domače". Gospa Kristina je že upokojena in rada priskoči na pomoč v hotelskih ali gostinskih kuhinjah, kjer bi se kuharice in kuharji radi naučili kaj več, dali na mizo gostom novo, preskušeno jed. Oni dan smo jo srečali v gostilni Aleš na Bregu, kjer je gospodinjo ravnokar učila pripravljati šarloto, sladico, ki jo pozna tako nekdanja ruska kot dunajska kuhinja. Pregrešno dobra je ta svetovno znana sladica, pravi gospa Kristina. V njeni kuharici "Kuhajmo po domače" je ne bomo našli, kajti ta je namenjena slovenski kuhinji, našli pa jo bomo čez čas v njeni naslednji knjigi, ki jo pripravlja in ima delovni naslov "Diplomati pri mizi". Gospa Kristina Mere - Matjašič je namreč kuhala tudi za najbolj zahtevne goste, diplomate, vladarje... Iz izbora receptov za to knjigo, nam je za bralke Gorenjskega glasa zaupala, kako se naredi šarlota, sladica, ki poteši še bolj razvajenega sladokusca. Šarlota 1 liter mleka, 8 rumenjakov, 10 dag sladkorja, 12 ploščic želatine ali 4 dkg zmlete želatine (dobi se v apoteki, živilskih trgovinah). Morda se vam pri prvem poskusu šarlota ne bo posrečila. Tudi Lojzki Aleševi, gostilničarki z Brega pri Kranju, se ni. So specialitete, ki ti uspejo šele po večkratnih poskusih. Zato je toliko več vreden nasvet preskušene kuharice, kot je gospa Kristina Mere - Matjašič. - Foto: D. D. Rumenjake mešamo s sladkorjem in počasi dolivamo mleko, v katerem smo prej skuhali va-nilijevo paličico. Mešamo na sopari, da se zgosti. Masa ne sme zavreti, doseže lahko le 80 stopinj C. Potem jo potegnemo na rob štedilnika (ves čas mešamo) in vmešamo namočeno in odcejeno želatino. Še naprej mešamo z metlico, da se masa ohladi. Ko se začne strjevati, ji primešamo sneg 3 beljakov in 3 del stepene smetane. V sneg smo dodali še 10 dag sladkorne moke ali kristalnega sladkorja. Okus požlahtnimo še s 1/2 del maraskina ali kakšne druge aromatizirane pijače (lahko uporabimo tudi rum, a najboljši okus da prav maraskino). Še toplo maso zdevamo v modelčke - za male potičke, pudinge - ki jih prej oplakne-mo s toplo vodo, da se bo, potem ko jo bomo zvrnili na krožnik, raje odločila od posodice. Napolnjene modelčke damo za nekaj ur v hladilnik, da se šar-lote ohlade in dodobra strde. Potem jih zvrnemo na krožnik, obrizgamo s stepeno smetano, obložimo s sadjem - rdeče jagode, marelice, banane, ananas in podobno - lahko pa jih še malce prelijemo s prav takšnim sokom, s kakršnim sadjem smo jo obložili. In na kaj moramo pri pripravljanju šarlote najbolj paziti? Gospa Matjašičeva opozarja, da pravočasno umešamo sneg in smetano, in sicer šele potem, ko je masa že dovolj hladna in kompaktna. Pretopla masa bi sneg in smetano zvode-nela. Prav tako sme biti mleko le mlačno, ker bi prevroče str-dilo rumenjake. TEMA TEDNA DEMOKRAJCI Če komu morda doslej še ni bilo jasno, kaj se pravzaprav v tej nesrečni Jugoslaviji dogaja, se mu je zanesljivo preblisnilo ob najnovejši ustavni krizi, kot se neskončnemu in brezplodnemu boksanju v našem zveznem predsedstvu fino reče. Karkoli ali kdorkoli že stoji za to novo krizo - spet smo napolnili prve strani najbolj uglednih svetovnih časopisov. Tako, da nas imajo tam v belem svetu zanesljivo že pol »kufer«. Res me zanima, kdo nas sploh še resno jemlje in kdo nas bo v prihodnje resno gledal - nas, mojstre kriz in nenehnih prispevkov k vsesplošni družbeni noriji. In tako žanjemo tisto, kar smo sejali. Zdaj je pač dokončno jasno, da k nam niti pomotoma ne bo nobenega turista. Samo kakšni nepoboljšljivi avanturisti in čustveno labilni primerki bodo prikukali skozi karavanški predor, vse ostalo se bo na daleč izognilo državi, v kateri absolutno ničesar ni tako svetega, da ne bi bilo lahko že v naslednji minuti prekletega. Da bo ja vse skupaj še huje, ob morju tudi domačih turistov ne bo. Zdaj že za to ne gre več, da domači turisti na morje niti ne morejo, ker nimajo denarja - zdaj tudi že nočejo iti! Le kdo pa si upa z družino skozi Plitvice ali Knin, ko pa je zanesljivo lahko prepričan, da ga bodo v najboljšem primeru vsaj devetkrat ustavili, v najslabšem primeru pa obstrelili ali odstrelili. Kot muho! Kakšen pravni red, kakšen mir - v tej državi, če sploh to je država, si torej že jutri lahko maltretiran, zastreljen ali zaboden. Hvala lepa! Zato ni niti najmanj čudno, da se nas normalni svet izogiba. Kar pa dosega take razsežnosti, da smo - tudi v Sloveniji -že na meji katastrofe. Tudi ekonomske, kajti prekinjajo se celo posli in pogodbe. Kako pa to izgleda v praksi? Živel Murphy Ilustrativen je primer iz Kranjske Gore, ki ima - začuda -nekaj britanskih turistov. Le - ti so kljub vsemu kar ostali. Pa se zadnjič znajdejo pred hotelsko recepcijo v hudih dvomih. Hotel je namreč organiziral izlet iz Kranjske Gore na kakšnih štirideset kilometrov oddaljeni Bled. Reeeptorki so zastavili naslednje vprašanje: »Povejte nam no, pa je potovati na Bled sploh varno?« Presenečena receptorka je seveda na vse pretege zatrjevala, da je pot absolutno varna in da se jim v Sloveniji zanesljivo ne bo nič in zares nič zgodilo. Kako pa se je ob tem vprašanju kot turistična delavka počutila, nam je pa seveda kristalno jasno. Bedno! Kako pa je bilo turistom, ki so na poti nenehno oprezali, kje jih bo naskočila kakšna paravojaška formacija? Najhuje je kajpak to, da se nam stanovalcem v tej Jugoslaviji že zdi, da se nam pravzaprav nič ne dogaja, saj vse norosti kar trajajo in trajajo, ob vseh dnevnih novicah pa se počutiš kot en betežni črviček. Če te dnevno ne preseneča državni ali kakšen drug federativni vrh, te pa domači parlament ali pa vrle nam domače stranke. Dva Slovenca - tri stranke je pač naša realnost, da o strankarski živahnosti in veleumnih potezah z leve in desne niti ne govorimo. Imamo preklemano srečo, da slovenskega jezika živ krst ne razume. Če pa bi tistih pet turistov, ki so še pri nas, v navalu dolgočasja lahko prebiralo naš tisk, bi razumeli kvečjemu vsak dvajseti članek. Saj kakšni resni duši res ne more biti umljivo. kako se more v tako resnih časih kakšnih sto strank dvomilijonskega naroda permanentno obkladati tudi tedaj, ko gre celo za narodovo preživetje. V tej državi in v tej deželi pač veljajo vsi Murphyjevi zakoni in tudi vsi tisti, ki jih je veliki Murphy imel v mislih, pa jih ni zapisal. Slovenski parlament, recimo, zvesto uresničuje njegove zakone sestankovanja. Kar poglejmo: predlog o preložitvi je vedno sprejet ali: če je stvarem namenjeno, da bodo šle na slabše, bodo na slabše tudi šle! Murphy ima pri nas domovinsko pravico in ni ga vraga, ki bi ga znal in zmogel vreči s trona. • D. Sedej Udeleženci 3. zasedanja pastoralnega zbora ljubljanske nadškofije so v duhu časa med drugim preverili tudi rabo pridevnika »krščanski« oziroma »katoliški« v slovenskem knjižnem jeziku. V bogati razpravi so našteli vrsto že pozabljenih pa tudi čisto novih pridevniških rab, kot npr.: krščanski sindikat, krščanski delavci, katoliški dijaki, krščansko protialkoholno združenje, katoliški izobraženci, katoliški časnikarji, krščanski laiki, itd. Pridevniška raba »krščanski klerikalizem« se jim edina ni zdela ustrezna in so jo odločno zavrnili zaradi tega, ker se obe besedi začenjata na k. Resni politični analitiki predvidevajo, da se bo volilni delež SKD na prihodnjih volitvah skokovito dvignil. Krščanski demokrati so namreč edini med vsemi slovenskimi političnimi strankami, ki bodo od države zahtevali, da omogoči družinskim očetom zaslužiti toliko, da lahko preživijo celotno družino. Kranjski oblastniki si vsi po vrsti pulijo lase, odkar so izvedeli, da bo za novega pomočnika republiškega ministra za informiranje imenovan Dušan Rogelj. Ker se, kot je splošno znano, v zdrahe okoli Radia Kranj doslej sploh niso vtikali, sedaj mrzlično iščejo krivca za to, da jim je bil tako pomemben medijski mož tako rekoč pred nosom »odstopljen« s funkcije odgovornega urednika. Minister Vencelj je proti ukinitvi zaključnih izpitov, s katerimi je obdaril slovenske srednješolce, zato ker ne more biti proti nečemu, kar je zapisano v zakonu. Ker v nobenem zakonu tudi ne piše, da minister nima vedno prav, bo še naprej vztrajal pri svojem. Ker je bil edini govornik, ki ga je mlado občinstvo na kranjskem »Koncertu 6000«, posvečenem mladim Slovencem na odsluženju vojaškega roka v JLA, izžvižgala, je kranjski župan Vitomir Gros svoj protiprotest izrazil tako, da je na žuru ostal do konca. Po ugotovitvah sveta RTV, postaja televizijski program čedalje slabši. Rudi Šeligo, predsednik sveta, je napovedal, da je odločen na dvig njegove kvaliteta vplivati tako, da bo v prihodnje podpiral vse predloge, ki pomenijo subverzijo dosedanjega programa. demokratizator Ko± / ČLOVEK, NE JEZI SE Črna vdova, vročina in pokanje V torek (bilo je 14. maja 1991) so se zgodile Slovenske novice. To je novi barvni dnevnik, ki ga od torka naprej izdaja Delo Ljubljana. Ob skoku novega časopisa na trg je podjetje Delo seveda v svoji palači na Titovi 35 v Ljubljani (popularno imenovani »črna vdova«) pripravilo priložnostno slovesnost z govori, stoječim bifejem, šampanjcem »Valvasor« in drugimi tehničnimi podrobnostmi, ki sodijo zraven. Slovenske novice je med prvimi vzel v roke slovenski minister za informiranje Jelko Kacin, popotnico v tržno bitko pa je novemu časopisu posvetil član slovenskega predsedstva Ciril Zlobec. Ko so v tiskarni še nastajali novi tisoči izvodov Slovenskih novic, je bilo v pritlični dvorani »črne vdove« že hudo vroče in tudi pokalo je zaradi odpiranja šampanjca. Jasno je, da Gorenjski glas, ki prihodnje leto praznuje svoj 45. rojstni dan. želi prijetno popotnico v vročini in pokanju rojenih Slovenskih novicah. Dolarji, zeleni dolarji Področje makroekonomije ter podatkov, s katerimi strokovnjaki v njej operirajo, je včasih zelo zanimivo. Nekaj številk, ob katerih se navadnim smrtnikom lahko zvrti v glavi: celoten jugoslovanski pridelek pšenice in koruze (v enem letu) je po svetovnih cenah vreden 2,5 milijarde dolarjev. Do konca aprila je Republika Hrvaška zaradi nemirov izgubila 3 milijarde dolarjev, ker so stali vlaki, ladje, polja so ostala nezorana, demonstracije so zamenjale tekoče trakove, dodatni policijski odredi tudi stanejo, turisti so se na široko ognili nevarnim krajem... In? Jugoslavija bi lahko pridelala še več ter s koruzo in pšenico iztržila kak dodaten dolar - ampak kot stvari trenutno rastejo, bo veliko več tisočev dolarjev še prej zapravila. AKlaMatOR Zavarovanje je najboljša naložba Lani je slovensko zavarovalstvo obeležilo častitljivo 90. obletnico. K temu jubileju smo v Zavarovalnici Triglav dodali še en pomembni razvojni korak: zaključili smo obdobje delovanja zavarovalne skupnosti kot vzajemne zavarovalnice na delegatskih osnovah in se preoblikovali v močno delniško družbo. Zavarovalnica Triglav je in še bolj bo najmočnejša slovenska zavarovalnica z najbolj pestro ponudbo vrst zavarovanj premoženja ter oseb, z najkvalitetnejšim servisom zavarovalnih storitev zavarovancem. Poslovna politika Triglava pa je usmerjena v še večjo prisotnost na zavarovalnem trgu Slovenije ter dela Hrvaške. Zakaj? Predvsem zato, da se obseg sklenjenih zavarovanj še poveča in s tem še izboljša varnost premoženja ter oseb. Lani smo v Zavarovalnici Triglav fakturirali 6,5 milijarde dinarjev zavarovalne premije, za letos načrtujemo realno povečanje na 7,8 milijarde dinarjev. Takšen obseg sredstev omogoča Triglavu, da je močna zavarovalnica leta 1990 izplačala 3,8 milijarde dinarjev odškodnin za škode, pri čemer smo škodne primere rešili hitro in v zadovoljstvo zavarovancev. Zavarovalnico Triglav, ki je od začetka letošnjega leta delniška družba, je ustanovilo 441 delničarjev. Pred tremi dnevi so se Triglavovi delničarji sestali ter ob informaciji o poslovanju prejšnje Zavarovalne skupnosti Nada Klemenčič določili ukrepe za uresničevanje poslovne politike Zavarovalnice Triglav, delniške družbe, za letos. Tako v premoženjskih zavarovanjih kot v osebnih zavarovanjih načrtujemo povečanje števila, pri čemer smo že pripravili nekaj zanimivih novosti v posameznih vrstah zavarovanj. Zavarovalstvo je zelo pestra stroka in Vam ponuja ogromno možnosti - želimo Vas ohrabriti in spodbuditi k razmišljanju, da Vaša doslej sklenjena zavarovanja vendarle še ne dajejo primerne varnosti ter da bi veljalo Vašo osebno in premoženjsko zavarovanost še izboljšati. Razmislite in odločite se v tej smeri - ne bo Vam žal! Generalni direktor Nada Klemenčič Zvonjenje pred. Čeprav je zgodovina zavarovalstva še dosti neznana, prvi zapisi kažejo, da so že stari Grki in Feničani poznali nekakšno pomorsko in življenjsko zavarovanje. Egipčani pa so celo že pred 4.500 leti pred našim štetjem imeli nekakšno združenje kamnosekov in si s prispevki zagotovili nagrobne spomenike... Slovensko zavarolalstvo je lani zabeležilo častitljivo obletnico, letos, pa prav tako, ko je največja zavarovalna hiša v Sloveniji - Triglav postala delniška družba. Tudi Gorenjska na področju zavarovalništva nikdar ni zaostajala, marveč je bila najmanj sestavni del del slovenskega zavarovalstva. In takšni so na tem področju tudi jutrišnji pogledi. O tem se lahko prepričate v ponujeni zavarovalniški prilogi v današnji številki Gorenjskega glasa. Naj bo priročnik v razmišljanju, "zvonjenje pred točo...", kako zavarovati naše skupno in vsako posamično premoženje, kako si s sklenitvijo življenjskega zavarovanja na osnovi devizne klavzule zagotoviti ekonomsko varnost, kako s plačilom zavarovalne premije dati možnost Zavarovalnici, da sodeluje pri preventivnih ukrepih na primer v prometni varnosti, protipožarnih vlaganjih, novih znanstvenih odkritjih v zdravstvu in drugod... Priročnik torej, ki naj Vas spomni, da imamo eno samo življenje, ki ga velja varovati... Učinkovito in varno Na Gorenjskem je zavarovalstvo organizirano od 1946. leta. Skromni začetki so bili takrat v Kranju, kjer je tudi danes sedež Območne enote Kranj. V okviru gorenjske enote pa delujejo tudi poslovna enota Jesenice, predstavništva v Radovljici, Škofji Loki in v Tržiču ter zastopstva v vseh večjih krajih. V vseh obdobjih je bilo gorenjsko zavarovalstvo sestavni del slovenskega; tako po vsebinski kot organizacijski plati. In tako je tudi pri zadnjem oblikovanju slovenske zavarovalnice v enovito delniško družbo na Gorenjskem prevladalo spoznanje, da "mini" zavarovalnice ne morejo zavarovancem -fizičnim in pravnim osebam -zagotoviti potrebne varnosti; še zlasti, ker v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji zavarovalnice zavarujejo vse: od šivanke do nuklearke. Zato je bila pravilna odločitev, da postane Območna enota Kranj sestavni del enovite in s tem največje zavarovalniške družbe na Slovenskem. Kranjska oziroma gorenjska enota pa ob takšni sedanji organiziranosti zavarovalstva v Triglavu še vedno ostaja najpomembnejša za gorenjske zavarovance, saj jim bo še naprej z raznovrstnimi zavarovanji zagotavljala potrebno gospodarsko in s tem tudi socialno varnost, strokovno delo in svetovanje ter kvalitetne, hitre in učinkovite zavarovalne storitve. Tudi v prihodnje bo gorenjska zavarovalna hiša ureja- Franci Lotrič la vse vrste zavarovanj, reševala odškodninske in druge zahtevke ob škodah iz teh zavarovanj, preprečevala možne škode s tako imenovano preventivno dejavnostjo in seveda usmerjala začasno prosti denar v gospodarstvo. Jutrišnja usmeritev bo tako sestavljena iz prizadevanj, da v okviru pravil stroke ponudimo zavarovancem tisto, kar je najpomembnejše za zagotavljanje njihove varnosti ob nesrečah in še posebej v iskanja novih rešitev za razna množična zavarovanja (požarna, stanovanjska, avtomobilska, nova osebna zavarovanja...). Še naprej pa ostaja tudi geslo: kdor hitro da, dvakrat da; v zavarovalstvu pa tudi: ob škodi se meri kvaliteta in pravilnost vsakega zavarovanja. Direktor Območne enote Kranj Franci Lotrič KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST Kranjska območna enota Zavarovalnice Triglav Zgodovina zavarovalstva je še dosti neznana. Med jtajsta-rejše sodita pomorsko in življenjsko zavarovanje... Že stari Feničani in Grki so poznali zavarovanje trgovskih ladij in njihovega tovora. Med najstarejšo obliko zavarovanja pa prav gotovo sodi življenjsko zavarovanje, ki pa je bilo nekdaj drugačno, kot je danes. Na podlagi nekega papirusa so namreč ugotovili, da so Egipčani že 4.500 let pred našim štetjem imeli neko združenje kamnosekov, katerega člani so prispevali določen prispevek za pogrebne stroške in postavitev nagrobnih spomenikov... V Sloveniji je bila leta 1900 ustanovljena Vzajemna zavarovalnica. Bila je tudi prva zavarovalnica na Slovenskem... Do druge svetovne vojne pa so delovale v Sloveniji predvsem tuje zavarovalnice... Kranjska območna enota Zavarovalnice Triglav danes na Gorenjskem izpolnjuje na področju zavarovanja pomembno poslanstvo. Zavarovalno zaščito nudi gorenjskim zavarovancem s 300.000 zavarovanji v več kot 60 vrstah zavarovanj. Iz teh zavarovanj na leto obravnavajo okrog 42.000 škodnih primerov, kar pomeni, da je pri vsakem sedmem zavarovanju zabeležen škodni dogodek in uveljavljen odškodninski zahtevek. Za ta zavarovanja je bilo lani plačanih 577 milijonov dinarjev zavarovalnih premij in izplačanih 238 milijonov odškodnin in zavarovalnin. Sicer pa je bilo minulo leto na Gorenjskem, kar zadeva tako imenovana škodna dogajanja, zelo ugodno. Obveznosti za zagotavljanje izravnav nevarnosti izven Gorenjske (tako imenovano pozavarovanje) so za 123 milijonov dinarjev presegale tovrstne prihodke. 27 milijonov dinarjev je bilo namenjenih za preventivne programe in 90 milijonov za stroške poslovanja. Nekaj več kot polovica zavarovalne premije je bilo lani zbrane za več kot 85 odstotkov zavarovanj, ki so bila sklenjena z občani. Na prvem mestu.so bila lani avtomobilska zavarovanja (AO - obvezna zavarovanja) z 31 odstotki. Drugih avtomobilskih zavarovanj (kasko. poškodbe voznika) je bilo 24 odstotkov. 12 odstotkov je bilo požarnih zavarovanj, 10 odstotkov stanovanjskih, 14 osebnih in 9 odstotkov vseh drugih zavarovanj. Podobne zavarovalnim razmerjem so tudi škode, kjer pa so seveda odškodnine od primera do primera odvisne od višine nastale škode in vrednosti zavarovanega premoženja. Vrednosti zavarovanega premoženja so pri zavarovancih —pravnih osebah praviloma usklajene z dejanskimi vrednostmi zavarovanih stvari. Velja pa, da pri občanih to razmerje komaj presega polovico dejanske vrednosti zavarovanih stvari in sicer praviloma pri tistih zavarovanjih, ko vrednost stvari določajo zavarovanci sami. Kranjska območna enota pa sicer deluje v okviru enovite delniške družbe Zavarovalnice Triglav. Po tako imenovanih zavarovalnih merilih, kot so število zavarovancev, zavarovalne premije, obravnavani škodni primeri in J$kodnine ter zavarovalnih rezervah (namenska sredstva za nadpovprečne škode: tako po obsegu, kot po številu) predstavlja Območna enota Kranj danes 12 do 14 odstotkov celotne Zavarovalnice Triglav ir< je na tretjem mestu. Pred "Kranjskim Triglavom" sta le območni enoti Ljubljana in Celje od skupno sedemnajstih organizacijskih enot te družbe. V zavarovalniški dejavnosti je zelo pomembno urejanje oziroma sklepanje zavarovanj in reševanje škodnih primerov. Ker zavarovancu sklenitev zavarovanja pomeni finančno breme, ob nesrečnem dogodku pa se potem najprej vpraša, koliko mu bo zavarovalnica povrnila za škodo, v zavarovalni hiši Triglav skrbijo, da so njihovi ljudje strokovno usposobljeni. Druga njihova osnovna naravnanost pa je, da škodne primere rešujejo hitro in v skladu s pravili. Zelo pomembna v Triglavu je tako imenovana preventivna dejavnost. Z drugimi besedami to pomeni preprečevanje škodnih primerov, izboljševanje zavarovalnih rezerv in nenazadnje seveda potem tudi zmanjševanje premijskih obveznosti za zavarovance. Glavno vprašanje, ki se pri tem zastavlja je, kaj vse bi lahko naredili z denarjem, ki je namenjen plačilu za nastale škode na avtomobilih, opremi in ljudem. In ali teh škod res ni moč preprečiti... In nenazadnje pozna zavarovalna dejavnost tudi škode, pri katerih je potrebno dodatno zavarovanje oziroma pozavarovanje. To so na primer primeri, ko gre za letalske nesreče, velike tovarniške požare, potopitve ladij, nuklearne nevarnosti, težke prometne nesreče. Za tovrstne škode si hiša Triglav zagotovi pokritje pri drugih zavarovalnicah največkrat v tujini. Območna enota Kranj Območna enota v Kranju je srce zavarovalne dejavnosti na Gorenjskem. Tu je namreč uprava z vsemi potrebnimi službami za sklepanje najzahtevnejših premoženjskih in osebnih zavarovanj. Poklicni strokovnjaki za sklepanje zavarovanj in drugi tehnični strokovnjaki (ocenjevanje in reševanje škod) zagotavljajo hitro in nemoteno reševanje zavarovalnin dejavnosti in postopkov. Posebej zahtevna so razna industrijska zavarovanja in zavarovanja zastojev proizvodnje (šomaž), odgovornostna, montažna, transportna in kreditna zavarovanja. Razvoj industrijske tehnologije pa zahteva nenehno prilagajanje zavarovalnih dejavnosti in tehnologije novim nevarnostim. Območna enota v Kranju, kolikor je le mogoče, nenehno spremlja in tudi vpliva na spremembe tako imenovanih zavarovalnih podlag, da bi na ta način zagotavljala čimvečjo varnost gospodarstvu. Sicer pa so v tej hiši hvaležni za vsako pobudo za izboljšanje dela. Njihovo pravilo je: Zavarovančev interes za kakovostno zavarovalno storitev je tudi interes Zavarovalnice Triglav. Območna enota Kranj, Kranj, Oldhamska 2 Telefon: 064/212-853, 218-381 Telefax: 214-882 DELOVNI ČAS: - vsak dan od 8. do 15. ure - vsako sredo od 8. do 16. ure OCENJEVANJE POŠKODOVANIH VOZIL: - vsak dan od 8. do 12. ure - vsako sredo od 8. do 12. in od 14. do 16. ure Za sklepanje avtomobilskih zavarovanj deluje služba tudi na šalterju AMD Kranj in Avtoservisu Labore - vsak delavnik od 7. do 19. ure - ob sobotah od 7. do 12. ure V Kranjski območni enoti Zavarovalnice Triglav izvaja zavarovalna opravila na Gorenjskem 215 zaposlenih. Dobra polovica delavcev vsak dan sodeluje z zavarovanci. To so zavarovalni zastopniki in delavci na predstavništvih, ki jih je nekaj čez 80. 15 zaposlenih ureja zavarovanja v podjetjih, 30 pa jih rešuje škode. Kranjska območna enota Zavarovalnice Triglav nudi zavarovalne storitve in usluge zavarovancem oziroma prebivalcem Gorenjske na sedežu območne enote v Kranju, v poslovni enoti na Jesenicah in v predstavništvih v Radovljici, Škofji Loki in v Tržiču. Na domu pa Vas redno obiščejo zavarovalni zastopniki, ob nesreči pa tudi cenilci škod. VARNOST INVESTICIJE JE OBRATNO SORAZMERNA Z VIŠINO VLOŽENIH SREDSTEV < n t- cn cd CvJ Varno premoženje • mirno spanje On On < < H ►j O 1—< C/3 '—1 »i O O Z Ste že pomislili, kako nastane zavarovalno razmerje? Skoraj vedno je za to treba skleniti zavarovalno pogodbo. Običajno temu pravimo tudi podpis zavarovalne police... Za jamstvo zavarovalnice pa je treba spoštovati še nekatera druga določila, ki so našteta v posameznih zavarovalnih pogojih. Tako na primer nasploh velja, da jamstvo zavarovalnice nastopi ob 24. uri tistega dne, kot je v polici naveden začetek zavarovanja in seveda pod pogojem, da je takrat plačana tudi premija... Zavarovalnica običajno z občani sklepa dolgoročne zavarovalne pogodbe (do deset, izjemoma pet let) in zanje daje tudi določen popust na premijo. Znane pa so tudi kratkoročne zavarovalne pogodbe, ki veljajo do točno dogovorjenega dneva; vendar ne dlje kot eno leto... Sestavni del zavarovalne pogodbe so zavarovalni pogoji, ki natančno določajo pravice in obveznosti, ki nastanejo s sklenitvijo zavarovanja med zavarovancem in zavarovalnico... Med najstarejše in tudi najbolj razširjene zavarovalne vrste pri nas sodi požarno zavarovanje. Proti požaru je moč zavarovati vse (!): različne gradbene objekte, inventar in opremo (stroji, razne naprave, inštalacije...), zaloge in, če je posebej dogovorjeno, tudi denar in vrednostne papirje, stvari, ki so v popravilu, obleke delavcev... Kmetje lahko proti požaru zavarujejo na primer traktor in druge stroje (če že nimajo zanje sklenjeno kasko zavarovanje)... Zavarovanec pa se lahko odloči še za zavarovanje proti poplavam, izlivu vode iz vodovodnih in odvodnih cevi, proti zemeljskim in snežnim plazovom, izteku nevarne tekočine ali plina. Spomnimo se samo, koliko škode so naredile zadnje novembrske poplave lani. Zavarovalna premija je odvisna predvsem od načina gradnje objektov (materiali...). Že v sedanjem ceniku pa Zavarovalnica Triglav priznava določen popust vsem, ki imajo na primer v proizvodnih obratih določene varnostne naprave (javljalci požarov...). V prihodnje pa bo ta, tako imenovana individualizacija rizika, še večja. Poleg požarnega pa je med premoženjskimi zavarovanji prav gotovo najbolj množično stanovanjsko zavarovanje, ki mu v vsakdanjem pogovoru pravimo tudi kombinirano zavarovanje stanovanjskih premičnin. Iz požarnega zavarovanja namreč vključuje vse požarne in druge nevarnosti, iz vlomskega zavarovanja tveganje vlomske tatvine in ropa. Dodana pa je temu zavarovanju tudi "odgovornost" zasebnika za škodo povzročeno drugim. Pri stanovanjskem zavarovanju je zelo razširjeno dodatno zavarovanje gospodinjskih strojev in aparatov (TV, pralni stroji, hladilne skrinje...). Posebej pa se je moč z zavarovalnico dogovoriti, da le-ta prevzame jamstvo tudi za škode, ki nastanejo zaradi razbitja stekel. Predmet stanovanjskega zavarovanja so vsi stanovanjski predmeti; stvari, ki jih zavarovanec uporablja; oprema stanovanja in stvari za osebno uporabo; gotovina, vrednostni papirji, umetniški predmeti... Ob posebnem dogovoru (in plačilu) so zavarovani tudi pleski, slikarije, tapete, obloge... Gospodinjske stroje je moč prav tako zavarovati po posebnih pogojih. Vse bolj pomembno postaja tudi vlomsko zavarovanje, ki vključuje praktično vse, kar vlomilec lahko odnese ali poškoduje (razen stvari razstavljenih na sejmih in pa motorna vozila oziroma prikolice). S sklenitvijo zavarovalne pogodbe o zavarovanju stekel si zavarovanec zagotovi pravico, da lahko pri zavarovalnici uveljavi škodo, ki je nastala pri razbitju oziroma lomu stekla in drugih stvareh, kot so na primer reklamni napisi, školjke, umivalniki, plošče iz umetnega kamna, ogledala, nagrobniki... Znano je tudi strojelomno zavarovanje in gradbeno—montažno zavarovanje. Slednje je pomembno za gradbene firme in zasebne graditelje. Gradbeno zavarovanje namreč krije škode, ki bi nastale zaradi nevarnosti, ki jih krije požarno zavarovanje, izliva vode. ki jih povzročijo atomosferske padavine, gradbene nezgode, škode zaradi napak v dokumentaciji in podobno. In nenazadnje omenimo vedno bolj aktualno zavarovanje elektronskih računalnikov. Za te vse bolj redne naše vsakodnevne "spremljevalce" je zavarovalnica pripravila posebne pogoje, po katerih so le-ti praktično zavarovani za vse nevarnosti, ki lahko te naprave ogrožajo (voda, para, elektrika...). Premoženjsko zavarovanje je torej z vsemi zavarovalnimi vrstami tisto, ki nam zagotavlja mirno spanje. Pri tem pa še tale nasvet: Pri morebitni zamenjavi zavarovalnice velja dobro premisliti, saj ima konkurenca lahko včasih tudi grenak priokus. Poslovna enota Jesenice Premoženjska zavarovanja so poleg avtomobilskih najbolj številna. V tej skupini je največ požarnih zavarovanj (skoraj 36.000 in od tega 5.700 kmetijskih gospodarstev). Devet od desetih tovrstnih zavarovanj je premoženje pri občanih. Sklenjenih pa je tudi več kot 2.100 požarnih zavarovanj, industrijskih in obrtnih rizikov v gospodarskih organizacijah in pri občanih, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo. Lani je bilo 600 škod iz požarnih zavarovanj občanov in 140 iz industrijskih rizikov. Ob viharju 1984. leta je bilo na Gorenjskem izplačanih 7.000 škod, v lanskih novembrskih poplavah pa 350. Poškodovanih objektov je bilo veliko več, vendar niso bili zavarovani. Tudi zavarovanje stanovanjskih premičnin je pogosto (29.000, kar pa pomeni le komaj vsako drugo gospodinjstvo). Pogostnost škode pri tem je kar 10-krat večja kot pri požarnih zavarovanjih. Lani je bilo na primer iz tega zavarovanja kar 5.400 škod. Sicer pa je med stanovanjskimi premičninami zavarovanih le 5.400 gospodinjskih strojev in aparatov in ima komaj vsako 5. gospodinjstvo ima zavarovan vsaj en gospodinjski stroj. Z rizikom vloma je sklenjenih 7.300 zavarovanj.... Zavarovanj stekel je 1.400, skoraj vsako peto zavarovanje pa beleži škodo... Strojelomnih zavarovanj je 750, iz vsakega zavarovanja pa sta povprečno izplačani več kot dve odškodnini... Podjetja imajo po posebnih pogojih zavarovanih kar 210 računalniških sistemov. Iz teh zavarovanj pa je bilo izplačanih 47 odškodnin. Poslovna enota Jesenice je največja operativna enota območne enote Kranj. Povezanost z območno enoto ji omogoča sklepanje, ocenitev in likvidacijo večine zavarovanj in škod. Jeseniška poslovna enota je pomembna tudi zato, ker je številnim gorenjskim zavarovancem blizu. Tesno sodelovanje podjetij, posebno Železarne Jesenice s poslovno enoto, je omogočilo hitro likvidacijo škod. Tudi občani lahko hitro in neposredno sklenejo v poslovni enoti katerokoli premoženjsko ali osebno zavarovanje; predvsem pa uveljavijo pravice iz zavarovanja. Poslovna enota Jesenice, Jesenice, Cesta Maršala Tita 16 Telefon: 064/81 145, 81 196, 81 184 Telefax: 85 061 Delovni čas: - vsak dan od 8. do 15. ure - vsako sredo od 8. do 16. ure V navedenih urah je vsak dan tudi ocenjevanje poškodovanih vozil. Občani pa lahko sklenejo vse vrste avtomobilskih zavarovanj tudi v Integralu na Jesenicah in sicer - vsak dan od 7. do 18. ure - vsak petek od 7. do 15. ure VELIKOST ŠKODE JE PREM0S0RAZMERNA Z VREDNOSTJO STVARI, NA KATERIH NASTANE Zavarovanje odgovornosti, izgube dohodka, posojil Se vam zdi nenavadno, da lahko zavarujete odgovornost, izpad dohodka, posojilo ali celo najrazličnejše težave, ki se tako rade dogajajo na potovanju ali med dopustom. No, da ne bi preveč poenostavljeno razumeli in pri tem ugibali, za kaj pravzaprav gre pri naštetih zavarovanjih, jih malce bolj opišimo. Dajatve zavarovalnice iz zavarovanja odgovornosti se pretežno nanašajo na odškodninske zahtevke, ki jih postavljajo delavci svojim delovnim organizacijam zaradi poškodb pri delu. V skladu z zavarovalnimi pogoji pa delovne organizacije odstopajo potem zahtevke zavarovalnici v nadaljnji postopek. Zavarovalnica pa v dkviru zavarovalnih vsot (poenostavljeno rečeno velikosti zavarovanja) potem rešuje njihove zahtevke. Višina premije za proizvodno dejavnost (podjetje, obrt) je odvisna od izbrane kombinacije zavarovalnih vsot. nevarnostnega razreda in višine osebnih dohodkov. Sicer pa zavarovanje odgovornosti lahko sklenejo tudi zasebniki in druge pravne osebe, ki nimajo proizvodne dejavnosti, nadalje za kmetije in gozdove, hišne in zemljiške posesti, živali, gostilne, bifeje, koče. za športne in druge prireditve, za cerkve... Pri reševanju škod se na zavarovalnico obračajo z odškodninskimi zahtevki tudi oškodovanci, ki so se ponesrečili pri zasebnih obrtnikih oziroma podjetnikih (novejše trgovine). Ker ne poznajo tovrstnih zavarovanj, zasebniki za zdaj v glavnem nimajo zavarovane odgovornosti, zato mora zavarovalnica takšne odškodninske zahtevke zavračati in oškodovancem svetovati, da zahtevke uveljavljajo neposredno pri podjetniku. Med zanimivimi primeri zavarovanja odgovornosti je kritje odškodninskega zahtevka, če pride do zdrsa ali padca na spolzkih tleh v trgovini ali v mehanični delavnici. Pri stanovanjskem zavarovanju je takšno zavarovanje odgovornosti lahko uveljavljeno, če otrok s kolesom na primer povzroči škodo tretji osebi, ali če pes popade nekoga, če rože padejo z okna... Odgovornost vsebuje tudi gradbeno in montažno zavarovanje, zavarovanje sejmov, projektantska odgovornost (ko je poškodovan objekt, oprema v njem) ali proizvajalčeva odgovornost za izdelke, ki jo oškodovanci uveljavljajo zaradi škode, ki so jo imeli z izdelki, ki so jih kupili... Zavarovanju obratovalnega zastoja zaradi požara pravijo v zavarovalni stroki tudi šomaž (francosko). To zavarovanje pokriva škode oziroma izpad dohodka zaradi požara, strele, toče. viharja, eksplozije, padca letala, zaradi prireditev in demonstracij. Pod izpadom dohodka razumemo celotni dohodek, osebni dohodek ali nekatere poslovne stroške. Planirani dohodek in stroški so tudi osnova za obračun premije. Pri tem pa je pomembno, da zavarovanje obratovalnega zastoja preneha vedno, ko se izteče veljavnost požarnega zavarovanja. In kaj so kreditna zavarovanja? V zavarovalnici poznajo tako imenovano "čisto" zavarovanje kredita in "zavarovanje terjatev", do katerih prihaja zaradi prodaje blaga. Zavarovanje odobrenih kreditov je postalo zanimivo v zadnjih letih, koje tudi veliko močnih podjetij zašlo v plačilne težave. Kreditodajalec lahko odobreni kredit podjetju zavaruje pri zavarovalnici, ki bo kredit poravnala, če ga podjetje dolžniku ne more. Uveljavljeno pa je tudi zavarovanje potrošniških, stanovanjskih, obrtniških in drugih kreditov, ki jih banke, trgovine ali podjetja dajejo občanom... V zadnjih letih, ko je nelikvidnost začela groziti tudi uspešnim podjetjem, je postalo zanimivo tudi zavarovanje terjatev za slučaj stečaja, do katerih prihaja pri prodaji blaga... In nenazadnje je moč zavarovati terjatve tudi proti kupcem-obrtnikom. V takšnih primerih jamči zavarovalnica za škode, ki nastanejo, ker kupec-obrtnik kljub opominom ne poravna svojih obveznosti. Pri turističnem zavarovanju pa že ime pove. da gre za zavarovanje oseb in stvari med turističnim potovanjem ali na letovanju. To zavarovanje vključuje na primer tatv ino vozila, stroške reševanja in prevoz zaradi prometne nesreče ali okvare vozila, smrt, trajno invalidnost, stroške zdravljenja in stroške prevoza umrlega zavarovnea, tatvino, vlomsko tatvino, rop in uničenje ali poškodovanje prtljage in osebnih stvari, odgovornost zavarovanca, prekinitev in kasnejšo vrnitev s turističenga potovanja ali letovanja. Zavarovanje je moč skleniti (družinsko ali skupinsko zavarovanje) najmanj za 8 dni, velja pa za potovanja oziroma letovanja na območju Evrope... ČE OBSTAJA MOŽNOST, DA GRE STVARI, BO ŠLA NAROBE TISTA, NAJVEČJO ŠKODO Zavarovanje odgovornosti kot samostojno zavarovanje spremljamo le pri zavarovanju splošne odgovornosti, projektantske odgovornosti ter proizvajalčeve odgovornosti za izdelke. Sicer pa je zavarovanje odgovornosti sestavni del nekaterih drugih vrst zavarovanj (stanovanjska, gradbena, montažna, zavarovanja sejemskih prireditev)... To zavarovanje imajo sklenjeno po večini vsa podjetja. Teh zavarovanj je bilo lani 540, rešenih škodnih primerov pa celo 370... Predvsem podjetja, ki izvažajo na zahtevne tuje trge, pa morajo za posamezne izdelke tudi obvezno zavarovati proizvajalčevo odgovornost zanje. Teh zavarovanj je bilo lani 5, zavarovanci pa so uveljavili le eno škodo... Za projektantsko odgovornost pa ima kranjska Zavarovalnica Triglav le eno zavarovanje.e Turistično zavarovanje je bilo na novo uveljavljeno šele lani skoraj sredi turistične sezone. Sklenjenih je bilo 16 takšnih zavarovanj. Letos pa jih pričakujejo več, saj je tveganje na potovanjih in letovanjih precejšnje; kar kažejo tudi prijavljene škode... Število zavarovanj kreditov je lani precej upadlo. Sklenjenih je bilo 255 tovrstnih zavarovanj in od tega le 5 zavarovanj izvoznih kreditov. Ostala so bila zavarovanja potrošniških, stanovanjskih, kmetijskih in obrtniških kreditov, s katerimi je bilo zavarovanih več kot 82.000 posojilojemalcev. Pri teh zavarovanjih pa je bilo 233 odškodninskih zahtevkov... Predstavništvo v Radovljici Predstavništvo Radovljica, Radovljica, Kranjska cesta 19 Telefon: 064/74-061 Delovni čas: - vsak dan od 8. do 15. ure - vsako sredo od 8. do 16. ure Ocenjevanje poškodovanih vozil je vsak ponedeljek. NAROBE LAHKO VEČ KI BO POVZROČILA < < u C C/f o H-1 C/3 z o o z < DC H CZ> b 00 Proizvodnja hrane postaja na Gorenjskem vedno bolj pomembna dejavnost. V kmetijstvu je pri tem še posebej precejšen dohodek od živinoreje. Živali so usmerjane v hitrejšo rast in večjo proizvodnjo mleka. Vendar pa so živali pri tem postale tudi občutljivejše za razne nevarnosti, ki spremljajo živinorejo. Bolezni in nezgode živali ter s tem povezani pogini in zasilni zakoli so vse pogostejši. Kadar je nujen zasilni zakol, ali pride do pogina, lahko le zavarovalnina - odškodnina nadomesti izgubljeno žival in na ta način ublaži škodo. Tako zavarovanje v tem primeru daje nekakšno gospodarsko in socialno varnost živinorejcu. Pri tem je zelo pomembno tudi sodelovanje z veterinarsko službo. Ker pa je nenehno naraščanje stroškov pri zdravljenju pogojevalo vedno večje izgube, so v zavarovalnici morali uvesti soudeležbo zavarovancev pri pokrivanju stroškov zdravljenja. Letos je ta soudeležba 30-odstotna. Sicer pa po pogojih osnovnega zavarovanja kmetje lahko zavarujejo kopitarje, govedo, ovce, koze in prašiče. Živali lahko pri tem z doplačilom (ali brez) zavarujejo tudi za kritje inflacije. Za nova zavarovanja ali za nove živali, ki se ob preureditvi zavarovanja nanovo zavarujejo, je čakalni rok (karenca) 14 dni. Čakalni rok pomeni, da pri bolezni ali poginu v 14 dneh po sklenitvi zavarovanja zavarovanec ni upravičen do odškodnine. Ta čakalni rok pa ne velja, če ima kmetovalec pogodbo z zavarovalnico o dolgoročnem skupinskem zavarovanju živali... Da bi bila proizvodnja hrane stabilnejša, je zavarovanje govedi na večjem območju Slovenije regresirano iz občinskih skladov za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe. Tudi ustrezni republiški sklad že od leta 1987 regresira del premije za zavarovanje najkvalitetnejšega plemenskega goveda. Pri tem pa lanske analize kažejo, da so bila goveda večinoma prizadeta zaradi bolezni vimena, pitanci in prašiči pa zaradi bolezni prebavil in infekcij dihal. Rejci, ali veste, da lahko svoje plemenske živali še dodatno zavarujejo proti poginu teleta zaradi prezgodnjega poroda, za porod mrtvega teleta, za pogin teleta kljub pomoči veterinarja pri porodu in za pogin teleta 24 ur po porodu (z doplačilom pa tudi 10 dni po porodu)? Rejci, ka oddajo svoje živali na organizirano planinsko pašo, jih lahko zavarujejo proti izginotju, tatvini ali padcu živali v prepad... Lastniki lahko zavarujejo pse proti poginu ali nezgodi; vendar morajo biti psi čistokrvni in z rodovnikom... Poleg naštetih pa zavarovalnica pod posebnimi pogoji zavaruje tudi ribe, čebele, perutnino, prepelice in druge živali, ki se gojijo organizirano. Pomembno pa je tudi zavarovanje posevkov in plodov. Spomladanske pozebe so na primer prizadele že veliko sadnega drevja. Sicer pa zavarovalnica pri tem zavarovanju jamči za škode, ki nastanejo po toči, požaru, udaru strele, dodatno pa tudi proti pozebi, viharju in poplavam. Med najstarejše oblike zavarovanja pa sodi zavarovanje blaga med prevozom. Tako se je na primer že v 11. stoletju ob jadranski obali razvila posebna oblika pomorskega zavarovanja. Takrat so blago na morju ogrožali predvsem razbojniki, pa tudi viharji in nenadni požari na ladjah. Danes se blago največkrat poškoduje pri nakladanju, razkladanju in tudi med prevozom. Takšne škode sodijo danes v transportno zavarovanje, ki se deli na več oblik in sicer glede na vrsto prevoza, relacijo... Premija pa je odvisna tudi od vrste in vrednosti prevažanega blaga. Blago je vedno zavarovano tudi med vmesnim skladiščenjem. Lastnik a li prevoznik pa blago lahko tudi dodatno zavaruje proti posledicam vojnih dogodkov, političnih nemirov in stavk. Zavarovalnica Triglav je to dodatno zavarovanje običajno uporabljala pri prevozih blaga v nekatere dežele Bližnjega vzhoda in Afrike. Danes (žal) postaja tovrstno zavarovanje vse bolj aktualno tudi pri nas. Zavarovalnica mora izplačati odškodnino v 30 dneh od dneva, ko je dobila vso dokumentacijo, ki je potrebna za rešitev oziroma izplačilo takšne odškodnine. Odškodnina za blago pa v nobenem primeru ne more biti večja od vrednosti blaga; razen za stroške reševanja in stroške izvedencev. Ker na Gorenjskem v kmetijski proizvodnji prevladuje živinoreja, je med kmetijskimi zavarovanji največ zavarovanj živali. Pri kmetih je sklenjenih 2.400 zavarovanj živali in skoraj 3.000 živali v koopera-cijskih razmerjih, s katerimi je zavarovano več kot 30.000 živali. Najbolj številna so zavarovanja govedi, saj je s 4.300 zavarovanji zavarovanih kar 26.000 govedi, kar je skoraj 65 odstotkov vse goveje živine na Gorenjskem. S 750 zavarovanji pa je zavarovanih več kot 2.300 prašičev... Lani se je število teh zavarovanj nekaj zmanjšalo, ker se je zmanjšal delež sredstev v proračunih za tovrstno zavarovanje. Sicer pa so zavarovanja po večini sklenjena tako, da krijejo tudi stroške zdravljenja živali. Tako je bilo lani opravljenih 18.600 veterinarskih posegov pri zavarovanih živalih, poginilo, ali bilo prisilno zaklanih, pa je skoraj 700 zavarovanih govedi. Odstotek obolevnosti je torej 70, odstotek smrtnosti pa 2,4... Izplačane odškodnine so bile lani za skoraj 30 odstotkov večje od vplačanih zavarovalnih premij... Lani pa je bilo sklenjenih tudi 650 zavarovanj posevkov (predvsem žitaric, krmnih rastlin in oljne repice na skupno 1200 hektarih). Le s 5 zavarovanji pa so bili zavarovani sadovnjaki na 65 hektarih. Sicer pa je bila iz tovrstnih zavarovanj prijavljena le ena škoda... Pri tansportnih zavarovanjih beležijo v Kranjskem Triglavu 4.000 zavarovanj. Kar 3.200 je mednarodnih ler 600 domačih kar-go zavarovanj. Poleg pomorskega kaska (160) je zadnje čase v porastu letalsko kasko zavarovanje. Pri kargo zavarovanju je bilo skoraj 800 škodnih primerov, škod pri letalskem zavarovanju pa lani ni bilo... Višina izplačanih odškodnin je bila le za 3 odstotke nižja od vplačanih zavarovalnih premij za to zavarovanje... Predstavništvo v Tržiču Predstavništvo Tržič, Tržič, Bračičeva ulica 4 (AMD) Telefon: 064/50 045 Delovni čas: - vsak ponedeljek od 8. do 10. ure - vsako sredo od 14. do 16. ure - vsak petek od 8. do 10. ure Poškodovana vozila ocenjujejo vsak ponedeljek od do 10. ure. PREJ ALI SLEJ PRIDE DO NAJSLABŠE KOMBINACIJE NESREČNIH OKOLIŠČIN Prometne nesreče so bile in bodo Promet nenehno narašča, z njim pa tudi nevarnosti in nesreče voznikov, potnikov in pešcev. Ogrožena so vozila in drugo premoženje. Posledice prometnih nesreč pa so pogosto zelo hude. Denar v teh nesrečah še zdaleč ni vse, vendar tudi popravila poškodovanih vozil in poravnava drugih škod niso poceni. Kar precej denarja za odpravo posledic nezgod v prometu pa si lahko zagotovimo z zavarovanjem. Med vozniki je dobro znano zavarovanje avtomobilske odgovornosti oziroma obvezno zavarovanje. Glavni namen tega zavarovanja je materialna zaščita udeležencev v cestnem prometu. To zavarovanje vključuje vse tiste obveznosti, ki so navedene v zavarovalnih pogojih in v polici, vendar pa je dobro, da vemo, do katerih zavarovalnih vsot so škode krite. Višine teh vsot so predpisane z zakonom in letos veljajo za tovorna vozila in avtobuse do 2 milijona dinarjev, za vsa ostala vozila pa do 1 milijon dinarjev. Ker pa ob hujših nesrečah te vsote praviloma niso dovolj velike, Zavarovalnica Triglav predlaga podvojene zavarovalne vsote. Dobri vozniki pa imajo v Triglavu pri plačilu premije popust in sicer od 10 do 50 odstotkov (glede na leta). Vsem tistim, ki v petih letih niso povzročili nesreče, pa Triglav doda poleg 50-odstotnega popusta tudi brezplačno zakonsko določeno zavarovalno vsoto. Nasvet ali pa kar zlato pravilo pri tem zavarovanju pa je, da si oškodovanec in zavarovanec (povzročitelj nezgode) takoj po nezgodi izmenjata podatke o vozilih, zavarovanju vozil in osebne podatke. Pri težjih nesrečah pa je potrebno poklicati prometno policijo. Sicer pa je zelo dober "pripomoček" pri prometnih nezgodah Poročilo o prometni nezgodi (evropski obrazec), ki velja tudi v tujini. Tako imenovano obvezno zavarovanje je že precejšnje zagotovilo, da nas materialna škoda ne bo preveč prizadela. Vendar pa pravo "varnost" daje le avtomobilsko kasko zavarovanje, saj vključuje vse vrste prometnih in drugih poškodb na vozilu iz najrazličnejših vzrokov (poleg prometne nesreče še padec ali udarec kakega predmeta, požar, strelo, eksplozijo, vihar. točo. snežni plaz, padec letala, manifestacije, demonstracije, tatvino, zlonamerna ali objestna dejanja tretjih oseb, poplave...). Posebnost kasko zavarovanja pa je tudi, da ga je moč skleniti na več načinov in sicer kot polno kasko zavarovanje ali pa kot delno kasko zavarovanje. Slednje pokriva le določene škode. Najbolj znana oblika delnega kasko zavarovanja je tako imenovana kombinacija D oziroma E, ki krije tudi razbitje stekel. Manj znana pa je na primer kombinacija H, ki pokriva škode, do katerih prihaja običajno po tako imenovanem neznanem povzročitelju na parkiriščih. Vključuje pa to zavarovanje tudi strešne snežne plazove, poškodbe zaradi ledenih sveč. In nenazadnje je novost v Triglavu tudi tako imenovana kombinacija I. To zavarovanje pokriva stroške za najem drugega vozila (če je bilo zavarovančevo vozilo poškodovano). V Triglavu so za zavarovanje polnega kaska pripravili več vrst oziroma oblik sklepanja zavarovanj. Ena takšnih je na primer skupinski ali kolektivni avtokasko. Na Gorenjskem je že kar dobro znan in razširjen med zaposlenimi v podjetjih. Letno premijo za takšno zavarovanje je moč plačati v 10 obrokih (na primer ob izplačilu osebnega dohodka). Razen tega pa imajo zavarovanci pri tem zavarovanju tudi l()-odstotni popust na zavarovalno premijo. Manj znane in ne dovolj uveljavljene so tudi še nekatere oblike avtokasko zavarovanj za pravne osebe in obrtnike, za vozila trgovskih organizacij na preizkušnji... Posebna oblika avtokaska zavarovanja je tudi zavarovanje tujih vozil, ko so na popravilu v avtomobilskih oziroma mehaničnih delavnicah. Delovna in vlečna vozila pa je moč zavarovati tudi proti strojelomu. Za vsa ostala vozila pa tudi velja, da je moč zavarovati v njih opremo, kot so na primer radijski sprejemniki, prtljaga, orodje, pribor in druga prenosna tehnična sredstva. Podobno kot pri odgovornostnem oziroma obveznem zavarovanju pa imajo tudi v avtokasku zavarovanju dobri vozniki, ki niso povzročili nesreče, od 10 do 50 odstotkov popusta (glede na leta) na zavarovalno premijo. Obvezna in avtokasko zavarovanja je moč sklepati v tehničnih bazah Alpetoura na Laborah, v AMD Kranj, na sedežu Območne enote v Kranju, na Poslovni enoti in na Integralu na Jesenicah ter v poslovalnicah v Radovljici, Škofji Loki in v Tržiču. Predstavništvo Predstavništvo Škofja Loka, Škofja Loka, Kidričeva cesta 1 Telefon: 064/620-196 Delovni čas: - vsak dan od 8. do 15. ure - vsako sredo od 8. do 16. ure Ocenjevaje poškodovanih vozil je vsako sredo. Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti vključuje na Gorenjskem 92.000 vseh vrst vozil. Največ je seveda osebnih (57.000). V skupnem številu obveznih zavarovanj je tudi več kot 20.000 zavarovanj tujih vozil ob prihodu prek meje in več kot 6.000 zavarovanj vozil na poskusnih vožnjah... Iz teh zavarovanj je bilo lani na Gorenjskem 4.400 škod, poškodovanih pa je bilo tudi 160 oseb. Odškodnine so po vrednosti pogosto visoke in že vrsto let presegajo znesek tako imenovane tehnične premije. V statistiki kasko zavarovanj je več kot 38.000 zavarovanj, vendar ima le okrog 14.000 zavarovanj polni kasko. Več kot 22.000 zavarovanj se nanaša na delni kasko, okrog 1.000 pa je tako imenovanega strojelomnega zavarovanja na vozilih in okrog 1.000 zavarovanj prtljage. V kranjskem Triglavu ocenjujejo, da je s polnim kasko zavarovano le vsako 5. oziroma 6. vozilo. To kaže, da številni vozniki "računajo", da bo povzročitelj nasreče nasprotno vozilo in da bo odškodnina izplačana iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Sicer pa število kasko zavarovanj že narašča, ker so možni ugodnejši načini plačevanja premije... Zelo malo pa je zavarovanih na Gorenjskem traktorjev, čeprav škode niso tako redke. Zanimiv je nenazadnje tudi podatek, daje bilo lani med 2.000 škodami iz kasko zavarovanja kar polovica takšnih iz polnega kasko zavarovanja. Tako je bilo poškodovano vsako 10. vozilo, ki je bilo zavarovano s polnim kasko... ČE STVARI PREPUSTIMO NJIM SAMIM, SO NAGNJENE K TEMU, DA SE GIBLJEJO OD SLABEGA NA SLABŠE Ino samo življenje imamo. Zavarujmo ga\ On On < < u H U IX c/f Z w O a < rr h- 06 CM Življenjsko zavarovanje je edino med vsemi več kot šestdesetimi vrstami različnih zavarovanj, ki ima poleg rizika, če pride do primera, tudi hranilno vlogo. V vsakem primeru so življenjska zavarovanja dolgoročna zavarovanja in jih je moč skleniti za 5, 7, 10 ali 12 let. Praviloma se z eno polico lahko zavaruje ena oseba, znano pa je tudi tako imenovano vzajemno zavarovanje, ko sta z eno polico zavarovani dve osebi in je druga najpogosteje zakonec. Življenjsko se je moč zavarovati od 14. do 70. leta starosti. S podpisom ponudbe, na kateri so vsi podatki o zavarovancu, podpišeta pa jo sklenitelj zavarovanja in zavarovalni zastopnik oziroma delavec, je življenjsko zavarovanje dogovorjeno. Zavarovanje se začne vedno 1. v mesecu in s tem datumom začne veljati tudi jamstvo. Naknadno po sklenjeni ponudbi pa zavarovanec dobi tudi polico. Vse do lani je inflacija življenjska zavarovanja denarno zelo siroma-šila. Da bi temu zavarovanju ohranili realno vrednost, so se v Triglavu odločili za novo obliko in sicer za tako imenovano zavarovanje z revalorizacijo. Tako se zdaj zavarovalna vsota in premija vsako leto 1. aprila in 1. oktobra zvišujeta. Zvišajo se zavarovanja, ki so veljala vsaj štiri mesece, zvišajo pa se tudi zavarovalne vsote za doživetje in zavarovalne vsote dodatnega nezgodnega zavarovanja. Sicer pa se zavarovalna vsota po preteku prvega meseca trajanja zavarovanja mesečno verižno valorizira v skladu z mesečno rastjo cen na drobno, in sicer v primeru predčasne smrti. Poleg zavarovanja z revalorizacijo pa so lani v drugi polovici leta v Triglavu začeli sklepati tudi zavarovanja v tuji denarni enoti, za katero se odloči zavarovanec. Pri tem zavarovanju je vsakdo zavarovan za dinarsko protivrednost tuje denarne enote (DEM, ATS, USD in LIT). Zavarovalno vsoto zavarovalnica izplača v dinarski protivrednosti in sicer po tečaju, ki velja na dan izplačila. Premije za tovrstno zavarovanje pa se plačujejo vsak mesec v dinarski protivrednosti in po tečaju, ki velja 8 dni pred zapadlostjo premije. Za novo sklenjena zavarovanja pa se tečaj sproti prilagaja. Pri zavarovanju z valorizacijsko klavzulo in zavarovanju v izbrani tuji denarni enoti je vsakdo zavarovan tudi za doživetje in dodatno nezgodno zavarovanje. Zavarovalno vsoto za doživetje zavarovalnica izplača po poteku zavarovalne dobe; ali če je zavarovanec umrl, še preden je zavarovanje poteklo. Ob izplačilu doživetja se upravičenec lahko odloči za celotno izplačilo glavnice ali pa si s to vsoto zagotovi rentno zavarovanje. Pri zavarovanju v tuji denarni enoti pa je možno dodati tudi tako imenovano "dnevno odškodnino", do katere je zavarovanec upravičen za čas zdravljenja zaradi nezgode. Pri osebnih zavarovanjih pa je zelo razširjena oblika tudi nezgodno zavarovanje. Ta zavarovanja pa so urejena tako, da se lahko zavarujejo že otroci ob rojstvu. Zelo razširjeno pri nezgodnem zavarovanju je kolektivno nezgodno zavarovanje, v katerega je na Gorenjskem vključenih kar 80 odstotkov vseh zaposlenih. Delavci so zavarovani pri tem zavarovanju v službi in kadar niso na delu. Podobno je tudi zavarovanje šolske mladine, ki je prav tako zelo razširjeno. Sicer pa je nezgodno zavarovanje moč skleniti za najrazličnejše nevarnosti (vozniki in potniki v motornih vozilih, športniki, lovci, ribiči, gasilci, letalske posadke in potniki, hotelski gostje in kopalci v bazenih in kopališčih, vlagatelji hranilnih vlog, porabniki električne energije, smučarji, udeleženci različnih iger, tečajev smučanja...) in za določen ali nedoločen čas. Posebna vrsta zavarovanj je tudi zavarovanje potnikov v javnem prometu. To zavarovanje je obvezno, pogoje pa predpisuje zvezni izvršni svet. Pri tem zavarovanju zavarovalnica povrne tudi izgubo na zaslužku (do dogovorjene vsote), pri večini zavarovanj pa je dogovorjena tudi dnevna odškodnina, ki je že nekaj časa tudi najbolj pogosta. Razen tega so v zavarovanje vključili tudi povračilo stroškov zdravljenja; vendar samo tistih, ki so nastali zaradi nezgode. Nova oblika pa je povračilo stroškov zdravljenja, ki jih mora podjetje plačati zdravstvu za nesreče pri delu. V zavarovalni hiši Triglav pa na področju osebnih zavarovanj pripravljajo tudi novosti pri pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju. Na Gorenjskem je bilo lani sklenjenih nekaj več kot 30.000 življenjskih zavarovanj, kar je okrog 5.000 manj kot leto prej. Lani je zavarovalna hiša Triglav namreč vodila akcijo za odkup starejših, z visoko inflacijo močno razvrednotenih zavarovanj (skupaj več kot 14.000). Hkrati je bilo nanovo sklenjenih okrog 10.000 kvalitetnih življenjskih zavarovanj (večina z valorizacijo zavarovalnih vsot; 2.000 pa v izbrani tuji denarni enoti). V začetku minulega leta pa je bilo izločenih (iz portfelja) še okrog 12.000 zavarovanj s povprečno premijo le 10 dinarjev... Ena od najpomembnejših letošnjih nalog v Triglavu oziroma v Območni enoti Kranj je: obnoviti čimveč po sili razmer izgubljenih zavarovanj. Konec leta, ko naj bi imeli 19.300 življenjskih zavarovanj, bo v zavarovanje vključeno okrog 31.000 oseb. To pa bo komaj 20 odstotkov gorenjskega prebivalstva, ki se lahko zavaruje... Sicer pa je bilo lani okrog 6.000 škodnih primerov iz življenjskih zavarovanj. Ker so bila zavarovanja razvrednotena, so bile povprečne odškodnine skromne in zavarovanci so bili velikokrat zelo nezadovoljni. Z novimi oblikami zavarovanj teh neprijetnosti ne bo več... Med nezgodnimi zavarovanji je po številu največ avtomobilskih nezgodnih zavarovanj in sicer več kot 1.100... Lani je bilo sklenjenih še 310 obveznih zavarovanj potnikov... S 380 zavarovanji gostov, obiskovalcev in turistov pa je bilo zavarovanih na Gorenjskem nad 300.000 oseb. Iz vseh teh zavarovanj pa je bilo okrog 6.000 škodnih primerov. V posebni skupini zavarovanj - imenovani AO-plus - ko gre za zavarovanje voznika in oseb v avtomobilu za telesne poškodbe, je bilo sklenjenih lani 30.000 zavarovanj... In morda še tale misel: Ob vse nižjem življenjskem standardu, lahko tudi skupno osebno nezgodno zavarovanje precej omili stisko zavarovanca oziroma nujegove družine. Zato naj bi o tem razmislila podjetja in obrtniki, ki tovrstnih zavarovanj še nimajo sklenjenih, ali pa, ko jih obnavljajo... V vseh predstavništvih na Gorenjskem - v Radovljici, Škofji Loki in v Tržiču - lahko občani sklepajo vse posle ali dobijo potrebne informacije o vseh vrstah zavarovanj. Tako na primer zasebniki lahko sklepajo premoženjska zavarovanja, zavarovanci lahko prijavijo vse vrste škod. V določenih dnevih, kot je razvidno iz informacij o delovnem času, cenilci ocenjujejo tudi avtomobilske škode. V poslovalnicah oziroma predstavništvih, ki so v središčih večjih mest, pa je možno vsak trenutek dobiti tudi zeleno karto. Sicer pa so v vseh večjih krajih Gorenjske zavarovalni zastopniki, ki so vsak dan na terenu in je zato včasih (ob manjših škodah) z njimi težje navezati stik. En zavarovalni zastopnik sklepa zavarovanja inje usposobljen za druge storitve za povprečno okrog 2.500 občanov. Zastopniki na primer sklepajo vse vrste premoženjskih in osebnih zavarovanj. ČE OBSTAJA MOŽNOST, DA LAHKO GRE KAJ NAROBE, BO MAH083 TUDI ŠLO Preprečevati in varovati Pomembno področje zavarovalniške dejavnosti so tudi aktivnosti, s katerimi je moč preprečevati škode zaradi požarov, prometne in druge nesreče, poškodbe pri ljudeh, točo, bolezen in pogin živali... Prav tako je zavarovalstvo navzoče pri zmanjšanju neugodnih učinkov pri že nastalih škodah: gašenje požarov, hitra zdravniška pomoč ob nesrečah, reševanje poškodovanega premoženja, Tem aktivnostim v zavarovalstvu pravijo preventivna in represivna dejavnost, na kratko pa kar "preventiva". Načinov in poti tega delovanja je več. Najpomembnejša so vsekakor prizadevanja za spoznavanje nastajanja škod in načinov, kako le-te preprečiti ali vsaj ublažiti njihove učinke. Najbrž ni potrebna podrobna razlaga in utemeljevanje za to, da so na primer prometni predpisi, prometni znaki in druga pravila namenjeni vsem, ki smo udeleženi v prometu, zaradi reda in varnosti. Podobno bi lahko ugotavljali za varstvo pri delu. Tudi tu veljajo red in pravila, ki preprečujejo poškodbe, ali celo hude nesreče s težkimi posledicami. Še posebej široka je preventiva na področju požarnega varstva in zajema dejavnosti, kot so priprava negorljivih gradbenih materialov, vgrajevanje naprav za sporočanje in gašenje požarov, vzgoja in izobraževanje za strokovno ukrepanje pri požarih in nenazadnje sodi v preventivo tudi učinkovita gasilska služba. In kako se v te programe vključuje zavarovalstvo? Vozniki na primer dobro poznamo "kupone pri obveznem - avtoodgo-vornostnem zavarovanju". Njihov namen je spodbujati voznike k varni vožnji z denarno olajšavo, ki pomeni nižjo zavarovalno premijo v naslednjem zavarovalnem obdobju. Enak način ugodnosti velja za avtokasko zavarovanje. Seveda "imajo kuponi" tudi obratni učinek: izguba že priznanih popustov ali celo povečana premija, če je voznik odgovoren za eno ali več škod v zavarovalnem letu. Pri nekaterih zavarovalnih vrstah pa so premije odvisne tudi od zavarovalno teh- ničnih rezultatov (razmerje med izplačanimi odškodninami in vplačanimi tehničnimi premijami). Te rezultate nenehno spremljajo pri posameznem ali skupini zavarovancev. Nekoliko drugače se ugodnosti pri premijah kažejo pri požarnih zavarovanjih. Tu je višina premije odvisna na primer od gorljivosti gradbenega materiala (leseno-zidano), vgrajenih samodejnih naprav za gašenje, razvejanosti hidrantnega omrežja, organizirane gasilske službe, naprav za javljanje požarov, načina skladiščenja gorljivih snovi... Seveda pa to niso vse preventivne aktivnosti, ki se odražajo v tako imenovanih premijskih sistemih oziroma strokovno rečeno "v individualizaciji rizika". Zelo pomembno področje preventivnega delovanja je tudi neposredna denarna pomoč zavarovancem, ki se odločajo za posamezne preventivne (preprečevalne ) ukrepe. Na Gorenjskem je na primer dobro znano sodelovanje Območne enote Kranj pri gradnji protipožarnih naprav (požarni zidovi, skladišča gorljivih snovi, vod oh ram i in vodna zajetja), pri nakupu opreme za gašenje, gradnji telefonskih omrežij, zagotavljanju varnosti v cestnem prometu, obrambi pred točo, pri zdravljenju živali, zagotavljanju varnosti na smučiščih, pri delu, šolski mladini, nakupu reševalnih vozil... Lani je na ta način sodelovala kranjska območna enota Triglava kar pri 154 akcijah s 27 milijoni dinarjev; deloma z ugodnimi posojili, deloma pa z denarjem v nepovratni obliki. Ohranjanje že doseženega V Gorenjski območni enoti Zavarovalnice Triglav d. d. imajo letos zelo smel načrt. Ohraniti želijo doseženo število zavarovanj. To pa pomeni, da morajo obnoviti oziroma skleniti nanovo 300.000 zavarovanj in sicer 260.000 zavarovanj premoženja pri občanih in 40.000 zavarovanj v podjetjih, organizacijah in zavodih. Kar 87 odstotkov vseh zavarovanj naj bi torej bilo v zasebnem sekotorju. G8 V podjetjih so vedno večje težnje, da se iz zavarovanj izvzemajo posamezni objekti, starejša vozila in tudi posamezne vrste zavarovalnega kritja. Vendar pa bodo vseeno poskušali ohraniti vsako zavarovanje in mu dogovoriti primerno zavarovalno jamstvo. Cilj zavarovalnice namreč je, da bo v teh nestabilnih časih podjetjem zagotovljena vsaj minimalna gospodarska varnost. Sicer pa bodo najštevilnejša avtomobilska zavarovanja (138.000, od tega 97.000 zavarovanj avtomobilske odgovornosti in 41.000 kasko zavarovanj). Število kasko zavarovanj bodo skušali tudi povečati s ponudbo za skupinska kasko zavarovanja v 120 gorenjskih podjetjih. Požarnih, stanovanjskih, vlomskih in zavarovanj stekel načrtujejo letos 78.000. V tako imenovani skupini industrijskih zavarovanj je v načrtu številka 3.150. V kmetijstvu upajo, da bodo celo presegli načrt 4.500 zavarovanj živali; saj ob podpori sredstev iz občinskih proračunov ta hip obnova zavarovanj ugodno poteka. Tudi načrt 600 zavarovanj posevkov ne bi smel biti nedosegljiv. Zelo smele načrte imajo pri osebnih zavarovanjih. Zavarovancem bodo vedno ponudili tudi avtomobilsko nezgodno zavarovanje voznikov in potnikov kot dopolnitev drugim avtomobilskim zavarovanjem. Sklenili naj bi 5.000 novih zavarovanj in na ta način število vseh povečali na 17.000. Dokaj uspešno že potekajo obnove kolektivnih zavarovanj v potjetjih in pri obrtnikih. Z novimi vrstami zavarovanj pa računajo tudi na nova kvalitetna življenjska zavarovanja. Možnosti so, kot ocenjujejo, da tudi tu presežejo načrtovanih 6.200 novih zavarovanj in uresničijo številko 19.300 zavarovanj. oZavarovalne premije naj bi dosegle več kot milijardo dinarjev in se na ta način skoraj podvojile; seveda ne zaradi inflacije, čeprav le-ta vseeno že kaže, da bo presegla načrtovano. Prav zato pa bo realno povečanje premij prav gotovo zahtevna naloga, za katero pa ocenjujejo, da jo bodo lažje uresničili pri občanih kot v podjetjih. Sicer pa naj bi največ premije dosegli letos v avtomobilskih zavarovanjih, tem pa bi sledila industrijska, stanovanjska, požarna in vlomska, osebna ter vseh vrst drugih premoženjskih zavarovanj. Delničarji zavarovalnice Triglav so se sestali Ljubljana, 14. maja - Zavarovalnico Triglav, delniško družbo, je v drugi polovici lanskega leta ustanovilo 441 delničarjev, ki so v ustanovitveni kapital družbe vplačali 3536 delnic. Od začetka letošnjega leta Zavarovalnica Triglav posluje kot delniška družba, delničarji pa so tokrat na svoji skupščini obravnavali spremembe statuta družbe, poslovno politiko največje slovenske zavarovalnice ter nekaj kadrovskih zadev. Zavarovalnico Triglav, d. d., bo tudi vnaprej vodil 21-članski začasni upravni odbor pod predsedstvom Mitje Svetelja, ki sicer predseduje Skupini Emona Ljubljana, njegov namestnik v upravnem odboru pa je Danilo Kovačič, direktor HIT Nova Gorica. Delničarje iz gorenjske regije v začasnem upravnem odboru Zavarovalnice Triglav zastopata Jelka Vidali, podpredsednica poslovodnega odbora Železarne Jesenice, ter Franc Balanč, finančni direktor Save Kranj. Do naslednje skupščine, ki bo predvidoma junija, bodo delničarji uskladili dopolnitve statuta delniške družbe ter tedaj zaključili postopke konstituiranja organov Zavarovalnice Triglav. Obenem bodo pripravili razpis dodatne izdaje delnic družbe, upravnemu odboru pa so naložili zajeten obseg naloge ter pristojnosti pri izvajanju poslovne politike in vodenju družbe. ig? KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST 5* < — < w H W o. < - t/3 —j z. cć O O < cc 00 CM g: — < ■a < a. - —> z w O o z < Polž -protetto <3a peimaneivza.\ .(trajno zavarovan) Polž je odslej trajno zavarovan V Triglavskem narodnem parku na Bledu, ki meri 85.000 hektarov, imajo zaposlenih 15 naravovarstvenih nadzornikov, čuvajev, ki skrbijo za varstvo divjadi, spremljajo lovske goste, odrejajo odstrel divjadi, opravljajo sanitarne odstrele, skrbijo za pripravo krme ter nenazadnje opozarjajo obiskovalce parka na red in čistočo v parku. Petnajst lovskih čuvajv je malo, če se Triglavski narodni park primerja s parki po svetu: v italijanskem Paradisu, parku, ki je velik 50.000 hektarov, imajo, denimo, zaposlenih 60 čuvajev. Vodja nadzorne službe v Triglavskem parku je Julijan Črv, za vodenje gozdarskega področja pa je zadolžen Miha Marenče. Z njima smo se pogovarjali o delu nadzorniške službe, o problemih in prepovedih, ki veljajo v Triglavskem narodnem parku. »Poleg stalno zaposlenih imamo v parku še 30 prostovoljnih nadzornikov, ki enako kot poklicni opravljajo dela in so večinoma domačini,« pravita. »Na obrobju parka je štirinajst lovskih družin, ki imajo svoje lovsko - gojitvene načrte. Z njimi imamo predstavniki parka us-klajevalne sestanke, saj prihaja včasih do različnih pogledov na odstrel divjadi. Eden izmed problemov je ris in v parku so trije. Predlanskim smo se odločili, da risa začasno trajno zavarujemo do leta 1995 in tako sledili evropskemu interesu, da se obvarujejo ogrožene vrste. Zavarujejo pa se lahko le tako, da je vrsta razširjena na večjem območju. Triglavski park je v trikotu treh držav, zato so nam naselitev risa priporočili in se vrsta danes povezuje z naselitvijo na Kočev- skem in dalje v Gorskem Ko-tarju. Dela pa seveda škodo, na drobnici in je zato v interesu lovskih družin, da ga v parku ni. Mi pa sledimo mednarodnemu evropskemu interesu, da je bistvo vsakega parka pestrost vrst. Če je ris v osrednjem območju, bo zavarovan, če gre na mejno območje, ga bodo odstrelili - dogovoriti bi se morali za skladno, enotno politiko. Miha Marenče, vodja gozdarskega področja parka Eden izmed problemov je tudi divja paša drobnice v parku, saj divjadi jemlje življenjski prostor, razen tega pa je drobnica prenašalka različnih bolezni. V parku seveda nismo proti paši drobnice, ne dopuščamo pa, da se pase vsepovsod in da je tega vedno več. Vsaka dejavnost v parku mora namreč biti nadzorovana, če smo se seveda zavestno odločili, da park imamo in da ohranimo prvobitno naravo. Veliko se tudi govori o komercialnem lovu v parku, ki je za nas nujen, saj parka ne bi mogli vzdrževati, če te dejavnosti ne bi dopustili. Park se mora večinoma sam vzdrževati, medtem ko v svetu določena parkovna območja izvžamejo iz gospodarske dejavnosti, z drugimi območji pa gospodarijo, a vse je podrejeno temeljnim načelom parka. V parku moraš nadzorovati stalež divjadi, tega ni mogoče prepustiti sami naravi. V parku na Bavarskem, denimo, velja celo takšen režim, da spomladi nažene-jo v obore vso jelenjad in slabotno in neodporne postrelijo v oborah, ostalo jelenjad pa naženejo v park. Seveda pa tak park v celoti financira država. Muflo je v našem parku ne-avtohtona vrsta, a je bil v park naseljen in smo ga tako podedovali. Vsekakor pomeni obogatitev, vendar pa je seveda res, da v parku neavtohtone vrste niso dovoljene - enako je z ribami, recimo amerikanko. Muflone imamo v nekaj kolonijah na Pokljuki, v Bohinju, v Trenti. Nad škodo, ki jo povzroča, se pritožujejo predvsem gozdarji, vendar pa ne moremo ničesar storiti; muflon je pač v parku. Naslednji problem je nabiranje zelišč in rastlin na območju Triglavskega parka. Zaradi obsega, ki ga je doseglo divje nabiranje, bi bilo nujno, da bi dobili zakon o varstvu okolja in narave, tako pa se vse skupaj urejuje tako, da so kazni prav smešne in simbolične, nadzorniki pa nimajo nobenih pravil pooblastil, da bi nabiralništvo omejili ali ceio preprečili. Če bi v parku ljudje nabirali le zase, bi bilo zelišč in gozdnih sadežev za vse dovolj - tako pa gre za komercialno nabiranje za velike firme in v velikih količinah. Že nekaj let v parku odobrimo nabiranje z dovolilnicami in tako nadzorujemo, naš cilj pa je, da bi bilo v določenem delu parka, v rezervatih, prepovedan vsakršen odvzem in vsakršna dejavnost, v naslednjem delu parka ne bi bilo gospodarske dejavnosti, bil bi pa nadzorovan, v delu parka, na obrobju, pa bi se lahko opravljala kmetijska, gozdarska dejavnost, turizem, lov in ribolov. Takšne so pač norme vseh svetovnih parkov in če hočemo, da bo tudi Triglavski park v svetu priznan, bomo to hočeš nočeš morali urediti. Treba se bo odločiti, kakšen je Julijan Črv, vodja nadzorne službe v TNP naš interes: park ohraniti ali ne. Med tistimi, ki naravnost ropajo Triglavski park z divjim nabiranjem zelišč, so poleg tujcev seveda tudi domačini, ki se ukvarjajo s preprodajo. V parku boste lahko naleteli na kombije iz Italije, na zbiratelje ptičjih jajc, ki točno vedo, kdaj in kam morajo iti, na nabiralce vrtnih polžev, ki jih naberejo na tone, na Italijane, ki nabirajo gobe za preprodajo. Učinkovite hi bile samo kazni tako kot povsod po svetu, kjer jim prav zaradi izjemno visokih kazni niti na misel na pride, da bi po parkih v tako velikih količinah nabirali sadeže ali zelišča.« Prav zdaj je Zavod za naravno in kulturno dediščino v Sloveniji predlagal, da se že letos z občinskimi odloki zavaruje veliki vrtni polž in tudi lovne vrste žab. Žabje na dovolilnico mogoče uloviti 30 - zdaj pa naj bi z občinskimi odloki zavarovali tudi žabe. Vrtnega polža torej ne bo več mogoče nabirati - koliko pa bodo nabiralci sami to upoštevali, pa bomo videli. Vse dotlej, dokler ne bo učinkovite kaznovalne politike z dokaj visokimi kaznimi, tudi občinski odloki ne bodo kaj prida pomagali. 9 D. Sedej L TOREK SPOREDI 21. maja 1991 / / L PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Šolska TV: Zemljepisne posebnosti: Potovanje v skrajnost 10.50 Angleščina - Follovv me 11.15 Sedma steza, ponovitev 11.35 Osmi dan, ponovitev 12.20 Omizje, ponovitev 14.40 Video strani 14.50 TV mozaik: Angleščina, ponovitev 15.15 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev 18.00 EP Video strani 18.05 Spored za otroke in mlade 18.05 Periskopov raček: Programski jezik Logo 18.15 Ciciban teče v zeleni dan, lutkovna predstava 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Ime mi je Steven, ameriška nadaljevanka 21.00 Novosti založb: Odprta knjiga 21.10 Fluid: Grammv '90, zabavno-glasbena oddaja HTV 21.50 TV dnevnik, vreme 22.10 EP Video strani 22.15 Sova Črnigad, angleška nanizanka Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka 23.30 Video strani 21.OS V velikem planu, kontaktna oddaja 22.35 TV dnevnik 22.55 Kinoteka Evropa, Hanussen, madžarski film 0.45 Yutel 1.45 Poročila 2. PROGRAM TV SLOVENIJA i, PROGRAM TV F, /ATSKfl 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Mali svet, oddaja za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.10 Zgodbe iz muzeja: 0 violini 10.25 Informatika 10.40 Mojstri glasbene delavnice: Tolkala 11.10 V vrtincu stoletij: Pulj 11.40 Gobe 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Arsen Lupin, ameriški film 13.40 Beethovnova simfonija št. 5 14.40 Od našega dopisnica: Milano 15.45 Mali svet, oddaja za otroke 16.15 Video strani 16.30 Poročila 16.35 TV koledar 16.45 Šolski program: Zaščitimo sredozemsko medvedko 17.15 Znanstveni inštituti in univerza 18.00 Hrvaška danes 18.45 Otroška bolnica, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zgodbe Jeana Gionoja, francoska nanizanka 20.55 Žrebanje lota 21.07 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 Čas v s/iki 22.30 Klub 2 Poročila TV HRVATSKA 2 16.25 Video strani 16.30 Dober dan Spregledali ste - poglejte 16.40 Cosbv show, nanizanka 17.10 Svet športa, ponovitev 18.00 Slepa Vera, ponovitev ameriške nadaljevanke 18.50 Dober večer 20.00 Sreča pa še večja 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Risanka 20.15 Na zdravje!, ameriška humoristična serija 20.50 Petdeset plus 22.15 Slepa vera, ameriška nadaljp-vanka 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 Naša pesem: Mešani pevski zbor Glasbena matica Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer, Svet Jamesa Joycea, irski dokumentarni film 22.35 Yutel, eksperimentalni program TV KOPER 16.00 Športne oddaje 16.30 6. krog - šport iz zamejstva 17.30 Primorski regionalni program: Studio Koper 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.10 Zadnji šolski dan, italijanski barvni film 21.30 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 22.20 Žrebanje lota 22.25 TV dnevnik 22.45 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 11.55 12.15 13.00 13.10 13.35 14.50 15.00 15.05 15.30 16.10 16.35 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.22 19.30 20.00 20.15 21.07 21.15 22.45 23.30 0.30 TV AVSTRIJA 2 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Šolska TV 17.30 Orientacija 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Zarjovi, lev! Živalski kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Da ali ne HLMNET 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 7.00 The Ugly Dachshund, Disnevjev film 9.00 My Dear Secretary, romantična komedija; Kirk Douglas, Lorai-ne Day 11.00 Zulu Dawn, zgodovinski film; Burt Lancaster, Peter OToole, John Mills 13.00 Mieux Vaut Courier, triler 15.00 Biloxi Blues 17.00 Old Gringo, vestem 19.00 Plain Clothes, zabavni triler 21.00 Fire and Rain, drama 23.00 VVarlock, triler 1.00 Gre-at Balls of Fire 3.00 man at the Top 5.00 The Greek Tycoon RTL PLUS 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila -17.00 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved programa - Čas v sliki Družinske vezi, serija Angleščina Šolska TV Studio VValta Disneya predstavlja: Kosmatinčeve dogodivščine, ponovitev Glasbena skrinja Trdnja Evropa, Vzhod Čas v sliki Pan-optikum Tom Sawyer, ameriški film Mojstri jutrišnjega dne Otroški program Tudi hec mora biti Aru, dam, des Šest Bartonovih Mini leksikon Mini ĆVS VVurlitzer Čas v sliki Mi Sin z otoka Znanje danes Čas v sliki, vreme ' šport Universum Pogledi s strani Dolga pot domov, ameriški film; Kevin McCarthy, Mike Preston, Margareth Gobson Magnum Slavvomir Kulpovvicz Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 6.00 Dobro jutro in poročila 9.45 Film 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Ham-mer 13.25 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Mini Playback show, ponovitev 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider 20.15 Film 22.00 Ekskluzivno 22.55 Zakon 24.00 Film 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf -, 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan z Bracom Korenom, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC -18.59 - Odpoved programa SCREENSPORT 8.00 Konjske dirke - Irska 8.30 Španski nogomet 9.00 Britanski moto šport 9.30 Šport v Španiji 9.45 Bow-ling 11.00 VVrestling 12.00 NBA - košarka - tekma polfinala končnice 14.00 lndy dirke 15.00 Dirke NHRA 16.00 Konjske dirke - Francija 16.30 Boks 18.00 Odbojka na plaži 19.00 Super kolesarji 19.30 Speedway -svetovno prvenstvo Na podlagi 37. čl. zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) je izvršni svet skupščine občine Radovljica na svoji 28. seji dne 16. 4. 1991 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Bled 1. člen Javno se razgrne osnutek Prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Bled, ki jih je izdelal Planum GE Biro ZUB Bled, pod št. 975/87 in 581/90, v juniju 1987 oz. februarju 1991. 2. člen Osnutek prostorsko izvedbenega dokumenta se posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev, ki se opravi v prostorih KS Bled, Ribno, Boh. Bela, Zasip in Gorje ter v avli SO Radovljica. Razgrnjeno gradivo obsega tekstualni in grafični del kompletno gradivo je na vpogled tudi na Upravi za urbanizem občine Radovljica, Gorenjska 18. 3. člen V času javne razgrnitve, ki poteka od 17. maja do 17. junija, bodo v tangiranih krajevnih skupnostih izvedene javne obravnave, ki jih organizira Uprava za urbanizem občine Radovljica v sodelovanju s KS. 4. člen Sklep o razgrnitvi se opravi v časopisu Gorenjski glas. Številka: 350-5/86 Predsednik IS SO Radovljica: Datum: 24. aprila 1991 Jože Resman KINO 21. maja CENTER amer. ris. PEPELKA ob 18. uri, amer. sodna drama NEDOKAZANA KRIVDA ob 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. ZELO RAZUZDANO DEKLE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR predprem. amer. romant. kom. ZELENA KARTA ob 18. in 20. uri CERKLJE amer. kom. POLICAJ IZ VRTCA ob 19. uri RADOVUICA Ni predstave! BLED amer. akcij, film ŠKANDAL V HOLLVVVOODU ob 20. uri Os Os ti H ti 0- r/f < ti I—> ti eS O O < t— oo LO C\J Big Barid B.TV L^ljana Orkester RTV Ljubljana je bil ustanovljen v prvih dneh po osvoboditvi, ko je v njem igrala skupina vnetežev, glasbenikov predvsem študentov. Prvi javni nastop je imel 27. junija 1945 ob otvoritvi Postojnske jame, septembra pa je bil tudi uradno nastavljen. Zato je prav naš orkester najstarejši umetniški ansambel te vrste v državi. . Ob rednem delu za programske potrebe domače radijske hiše, ki se ji je kasneje pridružila televizija, je orkester mnogo nastopal pred živim občinstvom (v živo) v Sloveniji, Jugoslaviji in na tujem. S širokim repertoarjem, ki sega od popevk in plesne glasbe do modernega jazza, sodi naš orkester v sam evropski vrh tovrstne glasbene poustvarjalnosti. Plesni orkester RTV Ljubljana oziroma Big Band - tako mu na kratko pravimo - je zrel, zdaj delno pomlajen, poklicno uglašen in zvočno brezhibno utečen glasbeni korpus s presenetljivo veliko mero veselja in navdušenja. Nekateri glasbeniki igrajo v manjših jazzovskih sestavah, gostovali pa so tudi kot solisti v velikih mednarodnih orkestrih. Dirigent in umetniški vodja Jože Privšek je izoblikoval poseben zven orkestra, po katerem ga lahko prepozna tudi neuko uho. Poleg izenačenosti vseh sekcij, ki je ena glavnih odlik Big Banda, ne smemo pozabiti na odlične soliste, med katerimi izstopajo saksofonista Andv Arnol in Milko Lazar, trobentač Petar Ugrin, pianist Silvo Štingl, pozavnist Alojz Krajnčan in Emil Spruk ter bobnar Ratko Divjak. Big Band RTV Ljubljana je nastopil na mnogih samostojnih koncertih v domovini in tujini. Na številnih mednarodnih prireditvah je doživel nedeljena priznanja kritike in poslušalcev. Sodeloval je na skoraj vseh festivalih jazza v Jugoslaviji, na Madžarskem, Poljski, Zahodni Nemčiji, Sovjetski zvezi, Avstriji in Italiji. Med pomembne nastope štejemo tudi sodelovanje orkestra na MIDEM-u v Canne-su (Francija). Mednarodna kritika je visoko ocenila dosežke tega ansambla in ga uvrstila med najboljše v Evropi. Orkester je posnel šest samostojnih plošč, od katerih je zadnja posneta z ameriško pevko Joan Faulkner. NAGRADNA IGRA Kulturni klub Bled nam je za 24. maj pripravil v športni dvorani na Bledu lepo prireditev. Skupaj s časopisom Gorenjski glas organizira Rallv Saturnus Show, na koncertu pa bodo nastopili: Tereza Kesovija, Vice Vukov, Big band RTV Slovenija pod vodstvom Jožeta Privška, Oto Pestner, New Svving kvartet, voditelja pa bosta Tajda Lekše in Oliver Mlakar. Vstopnice po 150 dinarjev prodajajo: Alpetour, potovalna agencija Kranj v Kranju, v Škofji Loki, Tržiču in v Radovljici, Atlas Bled, Kompas Jesenice, Slovenijaturist Bohinjska Bistrica, Turistična društva Cerklje, Kranjska Gora in Škofja Loka, Murka, prodajalna Elgo Lesce, pošta Žirovnica in Gorenjski glas - mali oglasi. Cesta JLA 16, Kranj. Za naročnike Gorenjskega glasa velja posebna ugodnost: dve vstopnici po ceni 100 dinarjev. Poleg tega pa poleg vstopnice lahko kupite še nalepko za avtobusni prevoz po enotni ceni 50 dinarjev. Prevozi bodo iz Škofje Loke, Kranja, Tržiča, Jesenic in Radovljice do Bleda in nazaj. Naša nagradna igra: V kuponček vpišite odgovor na vprašanje: Naštejte vsaj tri člane orkestra Big Band. Izžrebali bomo 25 nagrajencev, ki jim bomo poslali dve vstopnici za veliki koncert, ki bo 24. maja na Bledu. Vaše odgovore pričakujemo do ponedeljka, 20. maja, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (na dopisnicah). Kupon Ime in priimek. Naslov_ Odgovor. Jaka Platiše 17, Planina III, Kranj # bogata izbira ekskluzivnih italijanskih kopalk # rolke, kotalke, gorska kolesa po izredno ugodnih cenah Pričakujemo vas od 8. do 12. in 15. do 19.20, ob sobotah od 9. do 13. ure. PREJELI SMO Pogovor s Francem Koširjem, stalnim vojnim dopisnikom z Jesenic (Moped show na Valu 202, 11. maja 1991) Vprašanje: Najavili so vas kot vojnega dopisnika z Jesenic. Mislite, da je to v redu? Odgovor: Jaz bi bil kar raje predvojni dopisnik. Vprašanje: Kot trenutne razmere kažejo, boste zelo v kratkem. Odgovor: A mislite, da bo vojna? Vprašanje: A morda še ni? Odgovor: Na Jesenicah je še ni. Na Jesenicah nam kar dobro kaže. Vprašanje: A za vojno? Odgovor: Ne, za turistično sezono. Vprašanje: Kako je to mogoče? Dalmacija bo prazna, Jesenice pa polne? Od kod bodo pa prišli turisti? Odgovor: Od nikoder. Jeseničani bodo kar doma ostali. Vprašanje: Kaj pa tujci? Odgovor: Upam, da bodo šli domov! Mislim, da bi moral Franc K. malo pobrkljati po svojih rodovnih koreninah. Če že ne ve, od kod poganjajo, pa naj vsaj razmisli, do kod segajo. Saj vsi vemo, da ni dolgo tega, ko je slovenstvo prodajal za oberkrajnerstvo. Želim mu še na dolga leta domačih viž z zlato trobento - in ne z rafali. Nada Sever, Jesenice »Vsi poznajo moj glas, ampak le nekateri obraz,« se pritožuje Chris Thompson. Pevec in kitarist, ki je popeljal skupino Manfred Mann,s Earth Band na pota svetovne slave. Z albumom »Beat of Love« bo poskusil priti v ospredje. Z. Bavdek /SREDA SPOREDI 22. maja 1991 i. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 I. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 8.50 Video strani_ 9.00 TV mozaik, Živ žav, ponovitev 9.55 T. VVagner: Zadnji vlak, ponovitev drame HTV 10.50 Ime mi je Steven, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.10 Video strani 15.20 Sova, ponovitev 16.50 EP Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 TV Mozaik: Bajke na Slovenskem: Varuhi narave, ponovitev dokumentarne oddaja 17.40 EP Video strani 17.45 Spored za otroke in mlade 17.45 Risanka 17.50 Klub Klobuk, kontaktna oddaja 19.00 Risanke 19.15 TV okno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Ljubo doma..., ameriški film 21.40 Videogodba 22.25 EP Video strani 22.30 TV dnevnik, vreme 22.50 Sova Alf, ameriška nanizanka Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka V znamenju zvezd: Dvojčka, nemška dokumentarna serija 0.30 Video strani 17.20 Video strani 17.25 Dober dan - spregledali ste - poglejte 17.35 Na zdravje!, ponovitev 18.05 Slepa vera, ponovitev 18.55 Dober večer 19.00 Velikani, dokumentarna oddaja 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Risanka 20.10 Glasbena oddaja 21.10 Nova doba, dokumentarna serija 21.30 Slepa vera, ameriška nadaljevanka 22.25 Poročila 22.45 Dokumantarec 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - 2. PROGRAM TV SLOVENIJA sto smrti 11.25 Anton Pavlovič Čehov 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Spoznajte Joeja Doea, ameriški film 14.45 Dobro jutro, Jazzerji 15.30 Doba športa 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Šolski program; Naši likovni umetniki: Vlado Bukovac 17.30 Gimnastika, otroška serija 18.00 Hrvaška danes 18.45 Življenje s četniki, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Moderni časi, oddaja o filmu 20.30 Jezus iz Montreala, kanadski film 22.45 TV dnevnik 23.05 Iz črnega dosjeja: 1945, dokumentarna oddaja 0.05 Yutel 1.05 Poročila TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.10 Buck Rogers, serija 21.00 Islam, angleška dokumentarna serija 21.30 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 22.20 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 9.05 16.00 Satelitski programi - poskusu 9.30 prenosi 10.00 18.30 Mostovi 10.30 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Mari bor 12.00 19.00 Poslovna borza 12.00 1915 TV ruleta 13.00 19.30 TV dnevni 13.10 20.00 Danes v skupščini 13.35 20.25 Športna sreda 14.00 22.30 Svet poroča 14.45 23.15 Yutel, eksperimentalni pro gram 15.00 15.05 15.30 15.55 1. PROGRAM TV HRVATSKA 16.10 16.35 17.00 17.10 9.15 Poročila 18.00 9.20 TV Koledar 18.05 9.30 Gimnastika, otroška serija 18.30 10.00 Šolski program 19.22 10.00 Bodite z nami 19.30 10.10 Zakaj?, zakaj? 19.53 10.25 Zaščitimo sredozemsko med 20.00 vedko 20.15 10.55 Skice iz Indije: Varanasi me 21.55 22.00 22.45 1.00 TV AVSTRIJA 2 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Zavarovana družba, 6. del 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pisarna, pisarna, novi začetek 18.30 Ključavnica, pogled v domove zvezdnikov 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v siiki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Prisluhniti signalom, zadnji del 21.45 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport Nogomet - Kvalifikacijska tekma za EP: Avstrija Fererski otoki 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Za ljubitelje narod-no-zabavne glasbe -18.00 - Oddaja iz resne glasbe - 19.00 - Odpoved programa Čas v sliki Družinske vezi Francoščina Šolska TV Prisluhnite signalom, ponovitev Sančo in Pansa, risanka Reportaže iz tujine Čas v sliki Mi, ponovitev Zahodno od Santa Feja VVichertovi iz soseske Naš mlaj, zapis o zgodovini in pomenu stare tradicije Otroški program Duck Tales Vremenar, lutkovna igrica Jaz in ti pošta s Kasandro Kot pes in mačka Mini atelje Mini ČVS VVuriitzer Čas v sliki Mi Sin z otoka. Pomirjevala Znanje danes Čas v sliki Vreme Šport Razpeta med dvema ljubimcema, ameriški film; Lee Remick, George Peppard, Joe Bologna Pogledi s strani Dallas, V norišnici Frances, ameriški film; Jessica Lange, Sam Shephard, Kim Staniey, Bart Burns Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa FILMNET 7.00 Le Quai Des Brunes, drama; Je-an Gabin, Michele Morgan 9.00 Elfie, risanka 11.00 Matewan, drama 13.15 The Uninvited 15.00 240-Robert, akcijski film 17.00 The Burbs, drama; Tom Hanks 19.00 The Man VVho Saw Tomorrov 21.00 Child's Play 23.00 Playboyev nočni klub, erotika 23.30 Sometimes Svveet Susan, erotika 1.00 Danger in Paradise, akcijski 3.00 Bright Lights; Big City, drama; Mic-hael J. Fox 5.00 Dadly Pursuit, akcijski film; Sidney Poitier, Tom Beren-ger RTL PLUS 6.0 Dobro jutro, Evropa, poročila 9.10 Film 11.00 Tvegano 12.00 Vroča na- SLOVENIJA 1 20.05 LJUBO DOMA... ameriški barvni film; režija: Lee Grant; igrajo: Christine Lahti, Jeff Daniels, Scott Marlovve, Kathy Bates, C.CH. Pounder. Film Ljubo doma je pripoved o štiričlanski družini, ki se je pridružila milijonom na rob eksistence in družbenega življenja odrinjenih Američanov. Film se začenja v Pittsburgu, proletar-skem ameriškem mestu, kjer požar uniči dom mladi družini, istočasno pa ostane mož in oče brez dela. Tako je družina v trenutku socialno ogrožena in razen sorodnikov ni nikogar, ki bi jim hotel (ali mogel) pomagati iz tako hude eksistenčne stiske. Družina se začne bojevati za eksistenco in pojavljajo se napetosti in prepiri, ki izvirajo iz negotove prihodnosti. Mož išče delo in družina stanovanje in predvsem slednje je zanje povsem nedosegljivo, saj ne morejo zbrati dovolj denarja, da bi lahko plačali kavcijo in najemnino vnaprej. Prostor na soncu si izborijo v slumu, zanj se morajo fizično boriti z drugimi brezdomci. Obraniti morajo prisvojeno revščino, kletne prostore, ki bodo morda njihovo stanovanje. Družina začenja na dnu in vprašanje je, ali se bo lahko kdajkoli vrnila na življenjsko raven, ki jo je živela pred nesrečama, ki sta jo doleteli. grada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov 18.45 Poročila 19.15 Angel se vrača 20.15 Umor je njen konjiček 21.15 Domovinske melodije 22.10 Sternov TV magazin 22.50 Primarij dr. VVestphal 23.50 Boj proti mafiji 0.40 Angel varuh New Yorka SCREENSPORT 8.00 Jadranje 9.00 Super kolesarji 9.30 Ameriški profesionalni boks 10.30 Konjske dirke - Francija 11.00 Odbojka na plaži 12.00 Bowling13.15 GO - moto šport 14.15 Šport v Španiji 14.30 Francoska rugby liga 16.00 NHL hokej 18.00 Surfanje 19.00 Golf 21.00 Boks, prenos KINO 22. maja CENTER amer. ris. PEPELKA ob 18. uri, prem. amer. romant. kom. ZELENA KARTA ob 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. ZELO RAZUZDANO DEKLE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij, filma OBRAČUN V PREDMESTJU ob 18. uri, amer. trda erot. GLOBOKO MODRO ob 20. uri DUPLICA prem. amer. ljub. drame HAVANA ob 20. uri RADOVUICA amer. zab. film ŠE 48 UR ob 20. uri BLED Ni predstave! ZELENA KARTA ameriški film; igrajo: Gerad Depardieu, Andie MacDovvell, Bebe Neuvvirth, Gregg Edelman. Po uvodnih afriških ritmih, ki nas popeljejo v bar Afrika nekje v New Yorku, se Zelena karta začne s poroko, ki pa ni nič kaj romantična, je hladno in brezosebno dejanje iz praktičnih razlogov. Bronte Parris-hevi zagotavlja že dolgo želeno stanovanje s prekrasnim zimskim vrtom sredi Manhatna in Georgeu Faureju, francoskemu imigrantu, zeleno karto, dovoljenje za bivanje v Ameriki. Nikoli več se ne namerava srečati, toda vladni oddelek za imigracijo misli drugače, - preverja njuno skupno življenje. Os. Os ti E 0- iti < ti o '—1 ti O O Z < rr y- oo co CM V sredo, 22. maja 1991, bo med 17. in 19. uro na valovih Radia Žiri, v okviru Glasbene srede tudi majska oddaja V ritmu valčka in polke, z mozaikom vižarskih novic in svežih novitet narodnozabavno glasbene produkcije. Sledila pa bo rubrika Glasbeni gost, kjer bo ob novih melodijah možno v živem kontaktnem pogovoru z Rudijem Jevškom zvedeti vse, kar vas zanima o njegovem ansamblu, če boste poklicali po telefonu 691-214. Uvrstitev petih »naj« viž: 1. Naj muzika živi - Ansambel Melos 2. Bodeča neža - Ansambel Jevšek 3. Mlajši več ne bomo - Ansambel Jožeta Burnika 4. Zemlja, hvala ti - Ansambel Ivana Ruparja 5. Raj pod Triglavom - Ansambel Lojzeta Slaka Predlogi petih »novih« viž: 6. Za košček sreče - Slovenski muzikantje 7. Brhke Gorenjke - Alpski kvintet 8. Najini spomini - Bratje iz Oplotnice 9. Šopek cvetja - Ansambel Slavka Pluta 10. Spomladanska vedrina - Trio Lupine Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah smo izžrebali Maričko Mavec, Šorlijeva 31, Kranj, ki bo prejela glasbeno kaseto. Objavljeni kupon nalepite na dopisnico ali razglednico in pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1,64226 Žiri. Sodelujte! KUPON: Ime in priimek:. Naslov:_ Glasujem za skladbo:. Novi predlog skladbe:. Mnenje o oddaji:_ Za glasbenega gosta predlagam:. "Čedalje boljši ste!" Prijeten večer z Vladom Kreslinom, škoda le, da je bil njegov nastop v četrtek, tako rekoč sredi delovnega tedna in je bil tudi zato obisk manjši kot običajno. Vendar pa vse to Vlada ni motilo. S svojim nastopom je spodbudil tudi obiskovalce, ki so, bolj ko se je čas odmikal, prepevali njegove pesmi skupaj z njim in nazadnje še sami. Vlado je med posameznimi skladbami - Namesto koga roža cveti, Črna kitara, Od višine se zvrti,...- pripovedoval šale in spodbujal "sekstet" iz občinstva, ki mu je pri petju vneto pomagal. Po nastopu sem se pogovarjala z njim v pisarniških prostorih kluba Gauloises Blondes in se prepričala, da je izjemno prijeten sogovornik. Vlado, od kod vaše zanimanje za etno-glasbo? Vlado Kreslin: "Povsem po naključju. Rad igram muziko, kjer najdem fine ljudi, s katerimi lahko sodelujem. Nikoli pa si nisem mislil, da bom pel ljudske pesmi. Moje sodelovanje z Beltinško bando se je začelo iz čiste šale na neki veselici, kjer smo skupaj nastopali, za štos." In kako ste potem prepričali še mamo in očeta, da nastopata skupaj z vami? Vlado Kreslin: "To je bil spet čisti hec. Za Zelene smo imeli koncert in onadva sta bila med občinstvom, ko sem nastopal. Enostavno sem ju sprovociral, iz zafrkancije. In sta prišla na oder..." Kaj je z Martinom Krpanom? Vlado Kreslin: "Delamo, imeli smo kadrovske menjave. Sicer pa igramo okoli, samo na Gorenjskem bolj malo." Slovenska popularna glasba? Vlado Kreslin: "Mi je všeč, če kaj novega, izvirnega po-gruntajo. Seveda, če je novost okusna." Novo radijsko vodstvo, glede na to, da ste zaposleni na Radiu Slovenija? Vlado Kreslin: "Novo vodstvo še ni prišlo do izraza. Če so pravi ljudje na pravih mestih? Eni so, drugi niso, kot vedno." Je v našem prostoru možen neodvisen Radio? Vlado Kreslin: "Moral bi biti možen neodvisen radio, ne vem pa, ali bo ta, ki ga imamo, funkcioniral tako. Ali bo taka konstalacija zvez,... Mislim pa, da je dobro trenutno razcveta-nje lokalnih radijskih postaj." Zakaj danes niste pripeljali s seboj tudi Beltinške bande? Vlado Kreslin: "Finančno se ne bi izšlo. To preveč stane, to je že kompletni koncert." Današnji koncert? Vlado Kreslin: "Vzdušje dobro, pozna se, da je četrtek in tudi to, da povsod vlada "čudno" vzdušje. Saj so tudi kranjske ulice popolnoma prazne." • Mojca Peternelj, foto: Jure Cigler Prejšnji teden se je pri nas v uredništvu oglasil Ivan Kram-berger in povedal, da je bil na "generalnem" zdravniškem pregledu v bolnišnici na Jesenicah. Vsi tisti, ki vas je skrbelo, da je dobri človek iz Negove zbolel, se lahko potolažite. Ivan pravi, da mu ni nič, in da se bo, kljub neuspelemu shodu v Kranju, spet vrgel v predvolilno kampanjo in se še naprej zavzemal za Gorenjce. Slikar Branko Cušin s Koroške Bele je v začetku maja pripravil razstavo v beljaški banki Raiffeisenbank pod naslovom Pomlad v Ziljski dolini. Slikar je razstavil 13 slik z motivi iz Ziljske doline. Na otvoritvi razstave je bil tudi predsednik jeseniške občine dr. Božidar Brudar. Slikar Branko Čušin tudi sicer rad razstavlja na sosednjem Koroškem -pripravil je tudi že veliko razstav v dobrodelne namene. • D. S. / ČETRTEK SPOREDI 23. maja 1991 J L PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Benji,"ameriška nanizanka 9.25 Mostovi, ponovitev 9.55 Heroji, avstralska nadaljevanka 15.10 Video strani 15.20 TV Mozaik, Mostovi, ponovitev 15.50 Sova, ponovitev 16.50 Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Mozaik, ponovitev 17.10 Čas negotovosti: Mandarinska revolucija, angleška dokumentarna serija 18.05 Po sledeh napredka, ponovitev 18.35 EP Video strani 18.40 Spored za otroke in mlade 18.40 Novosti založb: Preiistajmo skupaj 18.50 Zbis: B. Ćopić: Čriček išče sonce 19.05 Risanka 19.15 TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Velik zasuk, francoska nadaljevanka 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik, vreme 22.20 EP Video strani 22.25 Sova Ti in jaz. angleška nanizanka Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka 23.35 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 17.30 19.30 20.00 20.30 20.55 21.35 22.05 23.35 Satelitski programi - poskusni prenosi Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana TV dnevnik Danes v skupščini Skozi hudičeva vrata, angleška dokumentarna oddaja Iluzije, plesna pesnitev Svet na zaslonu Retrospektiva filmov Jožeta Babica: Po isti poti se ne vračaj, slovenski film (čb) Yutel, eksperimentalni program L PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Ne daj se, Floki, otroška serija 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.05 Lutke sveta: Petrica Kerempuh 10.20 Premisli in naredi sam 10.35 Kroženje strupenih snovi v naravi 10.55 V svetu pajčevin 11.15 Skrivnostni jezik slike 11.30 Svet danes 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Adamovo rebro, ameriški film 15.00 Dolgo potovanje, TV drama 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Nova odkritja, poljudnoznanstvena serija 17.30 Ne daj se, Floki, otroška serija 18.00 Hrvaška danes 18.45 Mati božja trsatska, dokumentarna oddaja 19.15 Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV dnevnik 22.40 Glasbena scena: Alkemija notranjega zvoka: Branko Despot 23.35 Yutel 0.35 Poročila TV HRVATSKA 2 16.40 Video strani 16.45 Dober dan Spregledali ste - poglejte 16.55 Nova doba, ponovitev dokumentarne serije 17.10 Slepa vera, ponovitev 18.00 Dober večer 18.05 Igre v Ciboni 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Risanka 20.15 Kako je nor ta svet, humoristična nanizanka 20.50 Tudi to je življenje 22.00 Slepa vera, zadnji del ameriške nadaljevanke 23.0 Poročila 23.20 Splošna praksa, avstralska nanizanka TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 19.25 19.50 20.30 21.45 22.00 Športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program Velika noga, ameriška nadaljevanka Aktualna tema »Tutti frutti«, glasbena oddaja TV dnevnik Tutti frutti Juke Box, glasbena oddaja v živo TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 12.00 12.15 13.00 13.10 13.35 14.00 14.45 15.00 15.05 15.30 16.10 16.35 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.22 19.30 20.00 20.15 21.20 21.30 23.15 0.20 Čas v sliki Pisarna, pisarna, ponovitev Zemlja in ljudje Šolska TV Poslušajte signale, ponovitev Znanje Klub za seniorje Čas v sliki Mi, ponovitev Zahodno od Santa Feja Kung fu Bulvarji sveta Otroški program Fračji dol Am, dam, des Super babica Uspešnice in napotki Mini ČVS VVurlitzer Čas v sliki Mi Sin z otoka, težaven bolnik Znanje danes Čas v sliki Šport Harald Juhnke; Dobrodošli v klubu Pogledi s strani La Boom II - Zabava se nadaljuje, francoski film; Sophie Marceau, Claude Brasseur, Pi-erre Cosso World Music Avvards 1991 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 17.05 Leksikon umetnikov 17.15 Ubijamo, ker imamo radi, Tiger 18.00 Pisarna, pisarna, Zajtrk s šampanjcem 18.30 Povej resnico! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer, oddaja za ljubitelje filma 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Minute za šport in rekreacijo -Zdravstveni nasveti - 18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi -18.40 - Iz zgodovine naših krajev -19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Teaj angleškega jezika - 15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 -Odpoved programa FILMNET 7.00 The Burbs 9.00 Those Calloways, Disnevjev film 11.15 Scared to De-ath, grozljivka 13.00 The Lonely Pas-sion of Judith Hearne 15.00 Rootin Tootin Roundup 17.00 Bright Lights, Big City, drama 19.00 Dinner at Eight, komedija 21.00 The Principal; John Belushi 23.00 The Mesa of Lost Wo-men 0.15 The Last Temptaition of Christ, drama 3.00 L A Bounty, triler 5.00 The Pit and the Pendulum RTL PLUS 6.00 Risanke 6.10 Mask 6.35 Film 9.40 Film 11.00 Film 12.00 Vroča nagrada SLOVENIJA 2 22.05 PO ISTI POTI SE NE VRAČAJ retrospektiva filmov Jožeta Babica; slovenski črno beli film; igrajo: Ljubiša Samardžič, Jože Zupan, Miha Baloh, Miranda Caha-rija, Vesna Krajina, Petre Prličko Vrnitev Jožeta Babica v Slovenijo ima navezave na njegovo ustvarjanje v BiH in Hrvaški. Bivanje v južnih republikah je bila zanj izkušnja, ki je ob prebiranju časopisnih informacij porodila idejo za nov, v sodobnost usmerjen film, zelo aktualen, problemski in zaradi tega tudi politično problematičen. Film o sezonskih delavcih iz drugih republik v Sloveniji ni bil nihče vesel, ni ga bila vesela slovenska politika, v Bosni in Hercegovini filma niso dovolili predvajati, pravzaprav pa s filmom niso bili in niso mogli biti zadovoljni niti gledalci v Sloveniji, saj je bilo zrcalo, v katerem so se lahko gledali, preveč neizprosno. Avtorji filma Po isti poti se ne vračaj so prenesli v film aktualno situacijo prihajanja nizko-kvalificirane in nekvalificirane delovne sile v Slovenijo, ki je te delavce sicer potrebovala, ni pa bila pripravljena človeško zanje poskrbeti. Ob tem pa je šlo tudi za spopade, ki izvirajo iz drugačne mentalitete in kulturnega prostora, ki je močno drugačen od slovenskega, v katerega je ta delovna sila (samo to so ti ljudje za Slovenijo bili) prihajala. 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Ham-mer 13.25 Kalifornijski klan 14.35 Film 15.10 Divja vrtnica 15.55 Buck James 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Tridimenzionalni show 20.15 Film 22.05 Film 23.55 Film 1.25 Hammer SCREENSPORT 8.00 Golf 8.30 Super kolesarji 9.00 Konjske dirke - Irska 9.30 Boks 11.00 Surfanje 12.00 Konjske dirke - Irska 9.30 Boks 11.00 Surfanje 12.00 Konjske dirke - Francija 12.30 Britanski rally 13.00 Tenis - EDE turnir 16.30 Šport v Franciji 17.00 Jadranje 18.00 VVrestling 19.0 Britanska formula 3000 20.00 lndy dirke - Indianapolis 21.00 Argentinski nogomet 22.00 Nogomet - Barcelona : Real Sociedad in Osasuna : Real Madrid 0.30 Golf David Lee Roth kljub svojim 35 letom veselo zažiga s svojim rock'n rollom. Leta pri skupini Van Halen so mu koristila, vendar David ne bi bil David, če bi se zadovoljil s tem, kar ima. Zapustil je skupino in začel s solistično kariero. Naslov novega album in tudi svetovne turneje je A little ain.t enough. Problemček pa le obstaja. Kaj David po koncertu naredi z ženskim spodnjim perilom? Z. Bavdek KINO 23. maja CENTER amer. romant kom. ZELENA KARTA ob 18. in 20. uri STORZIC amer. akcij, film KICKBOXER ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film OBRAČUN V PREDMESTJU ob 18. in 20. uri DUPLICA prem. amer. kom. POLICAJ IZ VRTCA ob 20. uri RADOVUICA amer. zab. film PORKYJEVE VRAGOLIJE ob 20. uri BLED amer. zab. film ŠE 48 UR ob 20. uri BOHINJ amer. akcij, film ŠKANDAL V HOLLYWOODU bo 20. uri s-, s- < < 2 ti H ti — c/f < ti >—> Z ti as O O < rr F- 00 CM \ PRIJAZNI NASMEH Ivanka Zorman Po telefonu je prišel glas z žabniškega konca, naj se vendar oglasimo v njihovi M trgovini Živil, kjer imajo tako prijazno in sposobno poslovodkinjo, da je zlepa ne najdeš. Odlično se razumejo, še več, so kot dobri stari prijatelji. Ravnokar je odpravljala enega od dobaviteljev v skladišču, tik pred tem pa ji je ena od sosednjih gospodinj prinesla ~m cel pekač pravega vročega dišečega bu-reka. Da bodo vendarle spoznale, kako j odlično vlečeno testo prodajajo, s katerim je gospodinji zelo olajšano delo. Je mar lahko še kakšen boljši dokaz, da se res dobro razumejo?! "Pogosto sosede prinesejo kakšne dobrote, ki jim dobro uspejo. Tudi potičko, krofe in podobno. Sploh so zelo pozorne. Me smo prijazne, seveda, saj gre to vendar k poslu. In če si trideset let v trgovini, če so stranke dobre in če nimaš nikogar nad sabo, da te sekira, ni težko biti prijazen," se smeje Ivanka s svojim nalezljivim smehom. Ivanka Zorman je bila kar 14 let v trgovini v Zadružnem domu na Primskovem, šesto leto pa je poslovodkinja v Žabnici, kjer je trgovina že dolgo dolgo let. Majhna je, zato je takoj gneča, na uslugo sta pa le dve trgovki. Dopoldne, ko je najbolj kritično, sta obe, če je treba Ivanka potegne tudi tja do četrte ure, ko je najhujše mimo. Kot bi bili zasebni trgovki, se morata obnašati. Prej so bile tri, zdaj le še dve in vse mora biti narejeno. Vsa živila dobijo Žabničani in okoličani v svoji trgovini, delikatese in nekaj galanterije, da ljudem ni treba za vsako malenkost v Škofjo Loko. Kakšna dva meseca nazaj so preuredili delikateso in obogatili ponudbo sirov, mesnin in podobnega. Se že podrenjajo v trgovini, stranke vse razumejo. Najhujši problem so parkirni prostori. Tesno ob hiši je cesta, ob strani hiše se lahko ustavita dva avtomobila, tretji je pa že na sosedovem dvorišču. Tu se zaenkrat ne da nič pomagati. Tudi za večjo trgovino ni izgledov. Načrti so že bili, da bi nanovo zidali čez cesto, a je vse padlo v vodo. Zdaj bodo morali biti kar s tem zadovoljni. Sicer pa, pohlevnih ovčic gre veliko v eno stajo, Žabničani imajo pa svojo trgovino radi, čeprav je majhna. • D. Dolenc v Kranjski Gori Strojno vezenje za obogatitev izdelkov - Zasebnica Olga Bre-zarjeva iz Britofa pri Kranju je že pred leti odprla obrt - strojno vezenje, za aplikacije, za katere se odloča vedno več naših tekstilnih tovarn in zasebnikov, ki prodajajo tekstilne izdelke. Pred časom je v svoji delavnici namestila tudi dva sodobna avtomatična stroja, ki ji bosta omogočila hitrejše delo in večjo kvaliteto. Za aplikacije se odločajo vsi tisti, ki poznajo sodobne modne trende, sa se s strojnimi vezenjem obogati in polepša vsak izdelek. Največ naročil dobi od firm in zasebnikov, ki svoje izdelke opremijo z zaščitnimi znaki, nemalo pa je naročil tudi od raznih športnih in drugih klubov. Tako se njene aplikacije, ki jih napravi po želji naročnika, pojavljajo na oblačilih vseh vrst, na prtih in prtičkih, na športnih dresih. Sprejema tudi manjša naročila. D. Sedej Čitalnica bo odprta popoldne Občinska knjižnica Jesenice obvešča obiskovalce, da bo časopisna^ čitalnica poslej odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure. Čitalnica je v preddverju otroškega oddelka, vendar bo dostop vanjo z zadnje strani pri izhodu iz kinod-vorane. Našemu turizmu se letos zaradi političnih razlogov ne obeta dobra sezona. Kljub temu pa kranjskogorski turistični delavci niso vrgli puške v koruzo in so pripravili vrsto zanimivih turističnih prireditev. Predsednik kranjskogorskega turističnega društva Jože Borštnar pravi: »Naredili bomo vse, da bi bila poletna turistična sezona kar najboljša. Stalno se udeležujemo vseh turističnih sejmov: bili smo v Parmi, vse hotelske hiše so se predstavile na sejmu v Zagrebu, Milanu in v Bariju, ob koncu maja pa bo propagandni spot o Kranjski Gori na italijanski televiziji. Za Kranjsko Goro so italijanski gostje pomembni in upamo, da bodo prišli. V Kranjski Gori zelo dobro sodelujejo vse hotelske hiše. Slabši so časi, bolj se »sile združujejo«. Smo optimisti in upamo, da bo poletna sezona v Kranjski Gori prodana 80-od-stotno. V zadnjem času smo precej denarja vložili v propagando ob karavanškem predoru. Kranjska Gora se bo povezala s Turistično zvezo Slovenije, preko računalnika, tako da bomo ob predoru sposobni ponuditi vse informacije o prostih zmogljivostih v vseh slovenskih krajih. Na ploščadi ob predoru bomo imeli svoj prostor, kjer bodo turisti lahko dobili informacije dan in noč. Turistično društvo Kranjska Gora je postavilo 60 klopi ob jezeru v Jasni in ob vršiški cesti, kjer bo tudi otroško igrišče. V naslednjih treh tednih bomo imeli tudi novo jezero v Jasni, v katerega bo napeljana voda iz Pišnice, tako da bo dovolj pretoka in da v jezeru ne bo prišlo do gnitja. Med letošnjimi novostmi so Vandotovi dnevi, ki bodo v Kranjski Gori od 6. do 9. junija. Uspelo nam je dobiti vse Vando-tovo knjižno bogastvo, ob sodelovanju z Univerzitetno knjižnico v Ljubljani. 6. junija bomo prikazali prvi film o Kekcu, 7. Jože Borštner junija bo drugi film o Kekcu, 8. junija pa bo celodnevni program z otvoritvijo Vandotove sobe v Liznjekovi hiši, ko bo slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl. Ob tej priložnosti bo predstavljena nova pesniška zbirka Josipa Vandota, ki še ni bila objavljena. Popoldne bodo še skoki s padali, za Prisankom pa otroške igre brez meja na temo iz Kek-čevih pripovedk; sledil bo koncert v cerkvi in pred cerkvijo Partljičeva igra Kekec je Kekec. V nedeljo bomo prikazali še tretji film o Kekcu. Radi bi, da bi ta prireditev prerasla v vseslovensko, ko naj bi se Vandotovih dni udeležili otroci iz slovenskih šol. Kranjska Gora je skupaj z Lokostrelsko zvezo vložila kandidaturo za svetovno prvenstvo v lokostrelstvu leta 1994, saj smo prepričani, da je taka prireditev tudi komercialno zanimiva. Vendar pa bi morali v Martuljku zgraditi manjši poligon. Ne nazadnje smo skupaj z Vidom Černetom pri Turističnem društvu pripravili material za izdajo monografije o Kranjski Gori. Slikovnega in pisnega materiala od leta 1903 dalje je za okoli 300 strani.« • D. S. Michael Shenker (MSG) je ponovno z nami. Zbral je posameznike in jim dal skupno ime - Contraband. Tu so: Share Pedersen (Vixen), Tracii Guns (L. A. Guns), Richard Black (Shark Island) in Bobbv Blotzer (Ratt). Definitivni Ročk. Z. Bavdek Film nagrajen s sedmimi oskarji - Dances With NVolves. Eden izmed teh sedmih je tudi za glasbo. Delo Johna Barrv ja. Johnu, staremu mačku, je tudi tokrat uspelo. Izkazal pa se je tudi Randv Nevvman. Njegova je glasba v filmu Avtakenings, v katerem briljira (kot vedno) Robert de Niro. Z. Bavdek NAGRADNA KRIŽANKA 2 3 4 |5 i 6 7 8 9 10 1 11 I 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 I I 22 23 24 25 26 27 Če s pomočjo številk prenesete črke iz križanke v zgornji lik. boste dobili sporočilo pokrovitelja križanke Nagrade: 1. vikend paket za dve osebi v hotelu Kokra na Brdu 2. ribiška karta za 7 dni za lov v jezerih na Brdu 3. 4 ure tenisa pod reflektorji na Brdu 4. vožnja s kočijo po Brdu 5. ustrojena koža damjaka 6., 7. in 8. nagrada praktično darilo Gorenjskega glasa v vrednosti 800,00 din 9. m 10. praktično darilo Gorenjskega glasa v vrednosti 400 00 din. Rešitev: sporočilo pokrovitelja križanke nam na dopisnici pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa Kranj, Moše Pijadeja 1, ali oddajte v malooglasni službi na Cesti JLA 16 najkasneje do četrtka, 23. maja 1991, do 8. ure. Komisija za žrebanje nagrad AVTO ŠOLE BB, Begunjska 10 (tel. 216-245) v sestavi Stanko Logar (predstavnik bralcev) ter Alenka Krmelj in Božena Avsec (Gorenjski glas) je izmed 1209 prispelih rešitev izžrebala takole: 1. nagrada - 10 ur vožnje v šoli BB Anica Perne, Mlakarjeva 24, Kranj 2. nagrada - 5 ur vožnje v šoli BBMiha Pegam, Moša Pijade 36, Kranj 3. nagrada - tečaj cestno-prometnih predpisov, Damijan Kuhar, Ul. Staneta Rozmana 4, Kranj 4. nagrada - darilo Gorenjskega glasa, Kaja Dolinar, Tončka Dežmana 6, Kranj 5. nagrada - darilo Gorenjskega glasa, Jožica Potočnik, Groharjevo 8, Škofja Loka 6. nagrada - darilo Gorenjskega glasa - Tjaša Mezgec, T. Dežmana 6, Kranj Prvi trije nagrajenci dobijo nagrade v AVTO ŠOLI BB, Begunjska 10, Kranj (tel.: 216-245), ostali pa v uredništvu Gorenjskega glasa na Cesti JLA 16, Kranj. STROKOVNJAK. IZVEDENEC. SPECIALIST ZA RADIJSKO TEHNIKO GL MESTO AFR DRŽAVE ZlMBABVE RUSKA VLADARSKA RODBINA 0ĆE SODOBNIKI KELTOV OSKAR KOGOJ ŠVICARSKI HOTEUR IN PEVEC IVIC0I RUSKO ŽEN IME SVETIŠČE NEDA ARNERIĆ NAROD V NIGERUI FRANCOSKA PISATELJICA IGEORGE IZDELOV GODAL IZ CREMONE PUĆ EGIPČANSKI BOG SONCA ZIDNA OBLOGA DANSKI BI0KEMIK IHENRICK! DEL KORANA MESTO V JUŽNI TURČUI "DRŽAVNA BLAGAJNA MESEC ŽIDOVSKEGA KOLEDARJA MILENA DRAVIC JAP DRSALKA MIDCRI DALJŠE OBDOBJE ADAM BOhORIČ ROMUNSKI TENISAČ NASTASE NEM MESTO OB REKI KOCHER LETOV PRI OPATUI NACUE LJUDSTVA TRČENJE MIK PRIVLAČNOST PERJE PRI REPI TERENSKO VOZILO. _Dl!L_ GVINEJA GAŠIVICTOR AVSTRALSKI MEDVEDEK KI ŽIVI NA DREVJU ALBERT EINSTEIN KAREL OŠTIR PROTESTIRANJE PRAŠIČEK V NIZ RAZPOREJENI PREDMETI REKAMA SLOVAŠKEM VZKLIK NA BIK0-BORBAH IVAN TAVČAR NEKDANJI TURŠKI VEUKAŠ TUR GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI GL MESTO ■ kOREjE ANTON NOVAČAN STAR0GR DIDAKT PESNIK TONE RAZINGER AM FILM IGRALEC ROBERT DE I EMIL SMASEK IRENA URBANČIČ VOZNIK TANKA BALERINA PAVLOVA PASJA HIŠA PRITOK V1SLE NA POLJSKEM UJČEVA ŽENA (DAVID. -DOKTOR ŽIVAGO-i !!^M7. maja 1991 OBVESTILA, OGLASI 31. STRAN ©MMMM©IEIIGLAS Import Export, d.o.o.,Tržič Koroška 26, 64 290 Tržič tel.: 064 50348 fax.:064 52-079 Market Deteljica, Tržič tel.: 064/50-439 "ORDMENDE JV- VIDEO.....AUDIO.. Orion BELA TEHNIKA ZEROVVATT KONSIGNACIJSKA PRODAJA EDINI NA GORENJSKEM * * sodelovanju z EMONO COMMERCE in EMONO GLOBTEC ;jf,i cas od pon. do petka 8. - 11., 14. - 19. ure sobola 8.-11. ure Kranj, Hrastje 52 a Vabimo vas v naš servisni center v Hrastju, kjer imamo pestro izbiro kmetijske mehanizacije po ugodnih cenah. t TRAKTORJI IMT • TRAKTORJI TOMO VINKOVIČ • PRIKLJUČKI VSEH VRST ZA TRAKTORJE IMT IN TOMO VINKOVIČ freze, kultivatorji, plugi in traktorske prikolice • REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE IMT IN TOMO VINKOVIČ • PROGRAM LASTNE PROIZVODNJE, ŠKROPILNICE IN ATOMIZERJI VSEH TIPOV • AKUMULATORJI, GUME IN RAZNA DRUGA OPREMA POTREBNA ZA KMETOVALCE INFORMACIJE ® 064/324-033, 324-034 H Agromehanika Lth loške tovarne hladilnikov, p.o. kidričeva 66, 64220 škofja loka TEL.: (064)632-451 UGODNO vabljeni v MALOPRODAJO LTH Vabimo vas na ugoden nakup! NUDIMO: Zamrzovalne skrinje vseh tipov (220,300,380,5301) - klasični pokrov, pomični (prozorni) GLASS, MIRROR, TINS, MAMUT ZS-350, hladilne in zamrzovalne omare, gostinske hI. pulte, (SATURN, VENERA, NEPTUN) toplotne črpalke, brusilne stroje, aksialne ventilatorje, hI. vitrine, sladoledni aparat, hladilec mleka, sobne klima naprave. Delovni čas trgovina - Maloprodaja DELAVNIK od 8. - 16. ure SOBOTA od 8. -12. ure IZKORISTITE UGODEN NAKUP, VABLJENI! ČE SI TUDI VI ŽELITE, DA BO DOBER ZAČETEK POL DELA, POTEM STORITE PRVI KORAK Z NAKUPOM V PRODAJALNAH KRANJSKEGA MERKURJA. Znižanje cen izdelkom proizvajalca HELIOS Domžale za zaščito lesa in kovin, za dekoracijo notranjih prostorov, fasadne barve, barve za avtomobile (reparature Mobihel) 25°/< Znižanje cen izdelkom proizvajalca BELINKA Ljubljana. (beltop, belton, belles, virga, belocid, fentin, super blesk, beli on, beli lux) Predstavitve proizvodnega programa bodo od 15. do 18. ure v naslednjih dneh: - 21. maja GLOBUS v Kranju, - 22. maja BARVE LAKI v Škofji Loki, - 23. maja BARVE LAKI v Radovljici. ZNIŽANJA CEN VELJAJO ZA TAKOJŠNJA PLAČILA IN ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG PRI NAKUPIH NAD 300,00 DIN DO 25. MAJA. mmm^m^mjis 32. stran OBVESTILA, OGLASI Petek, 17. maja 199^ moderni interieri NUDIMO: • OTROŠKE IN MLADINSKE SOBE IZ UVOZA • PO IZREDNO UGODNIH CENAH POHIŠTVO ZA OPREMO DNEVNIH SOB KUHINJ • VRTNE GARNITURE • SPALNICE ŽE ZA 13.950 A^\B moderni interieri • MIRKA VADNOVA 7, KRANJ, 24-546 • TITOV TRG 5, KRANJ 21-485 • SKLADIŠČNA 5, JESENICE, 81-179 Moravske Toplice so eno najmlajših zdravilišč v Jugoslaviji, ki pa si je v zelo kratkem času pridobilo mednarodni sloves. Za to se ima zahvaliti tudi svoji legi, saj leži prav na tro-meji z Avstrijo in Madžarsko, komaj dobrih sto kilometrov oddaljen od Gradca in še nekaj manj kilometrov od madžarskega Szombathelvja. Toda nič bi ne pomagala tudi bližina meje in interes gostov, če bi ne bilo tu prizadevnih, pridnih in prijaznih Prekmurcev, ki so v teh dvajsetih letih na mestu, kjer je pred desetletji pritekla na dan termalna voda, zgradili moderen zdraviliški center z dvema velikima hoteloma, številnimi bazeni, rekreacijskim centrom, kampom, restavracijami in kdo ve še čim. Se vedno pa so tu male prijazne s slamo krite hišice s 160 ležišči, kjer gost najde pristni stik s prekmursko pokrajino in tisti pravi mir, ki si ga marsikdo od nas že želi. A naj predstavimo oba hotela, ki zaslužita vso pozornost. Hotel TF.RMAL je B kategorije, ima 252 ležišč v dvoposteljnih sobah. Klimatizirani hodniki ga povezujejo z ambulantami, restavracijami, fizioterapijo in bazeni. ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Za naše zdravje, počitek, pravo rekreacijo Moravske Torjlice vabil Hotel AJDA pa je tako nov, da je prve goste sprejel šele lansko jesen. Ima 6 apartmajev, vsak meri 69 nr, 111 dvoposteljnih in 40 enoposteljnih sob. Vse imajo seveda kopalnice, balkon s pogledom na slikovito prekmursko pokrajino, televizor, telefon, minibar in vse drugo udobje, ki ga gost v hotelu s štirimi zvezdicami pričakuje. V hotelu je zdravstvena služba in zobni zdravnik, pa bazeni, savna, restavracije, pivnica, aperitiv bar, prava "dunajska kavarna", klubski prostori za preživljanje prostega časa ob igranju biljarda, šaha in podobnega. Verjetno vas najbolj zanimajo bazeni. Naj vam povedo, da jih je kar devet, nekateri so napol- Martjanci, maja - Ko gledaš ta dva prelepa najmodernejša hotela AJDA in TERMAL sredi prekmurske ravnice, se zde male, s slamo krite hišice, ki so pomenile začetek Zdravilišča Moravske Toplice, daljna, daljna preteklost. Danes so Moravci eden najmodernejših zdraviliških centrov s termalno vodo pri nas in v svetu, po svoji zdravilnosti pa edinstveni. Kaj vse zdravijo vrelci tople in mineralne vode, ki prihajajo na dan vzdolž murske doline, kjer teče tektonski prelom, strokovnjaki še vedno raziskujejo. Zaenkrat pa je znano, da kopanje v moravski termotermalni vodi pomaga pri vnetnih revmatskih boleznih, degenerativnem revmatizmu, nesklepnem revmatizmu, pomaga zdraviti poškodbe in stanja po operacijah lokomotornega sistema, zdravi kožne bolezni in še kaj. Poleg vsega tega pa Moravske Toplice nudijo gostu vse, kar danes zahteva moderni zdraviliški turizem. njeni s termomineralno drugi pa z navadno vodo, eni so toplejši, včasih kar vroči, drugi spet normalni, kjer se da pošteno zaplavati. Kakšna temperatura vode vam bo najbolj ustrezala, boste odločali sami, oziroma vaš zdravnik, ki vam bo priporočil terapijo v tem ali onem bazenu. Dolgčas vam v hotelu ne bo, kajti vabijo trgovinice s spominki, prijetni kotički za klepet. Vabijo sprehodi v naravo in izleti v bližnje vasice, kjer je doma pristna prekmurska obrt - lončarstvo. In ne pozabite obiskati cerkvic, kot je staro-gotska v Martjancih, ena najstarejših na Prekmurskem, in Plečnikove cerkve v Bogojini, posebnost, ki jo občuduje ves svet. Pa še to: Prekmurje je PoZtlir po dobri kuhinji, saj se tu sata dunajska in madžarska^, hinja. Vsekakor ne smete mov, ne da bi okusili prekV ski bograč in prekmurske i nice. V Čardi veljata obe J za hišno specialiteto. Le pridite in spoznajte kraj^ Muri od blizu. Saj jih do* ; mo ob branju del Miška * \t ca, pisatelja Prekmurja, tisto, kar doživiš sam, P'V^Vj del tebe. Prekmurje in °J jjj prijazni ljudje zaslužijo- ^ spoznamo, da vidimo, seže ta naša Slovenija- ^ ^ bomo lahko ugotovi"- 8i i majhna je moja domov „d tako raznolika... NajleP* tem svetu! Petek, 17. maja 1991 v/V//// 33. STRAN CHLAS t MARKO JENŠTERLE Življenje ima tudi varnostni faktor pogovor z Igorjem Torkarjem Pisateljska pot Igorja Torkarja je slovenski javnosti kar dobro znana, saj so nje-Soya_dela vedno zadevala na stroge meje, ki so jih postavljali različni režimi. Ta-*Qj>e je Torkar z zaplembo srečal že pri prvi pesniški zbirki Blazni Kronos, mno-S°_]gt kasneje pa je tudi povojna politika dolgo tehtala, ali naj roman Umiranje na obroke sploh spusti med bralce. Zdaj se je Torkar odločil, da se javnosti predstavi s ponatisi pesniških zbirk Blazni Kronos 1940, Verzi za odrešilno rabo, Ba-!jda_o smehu in Jetniški soneti. Vse skupaj so izšle pod naslovom Zvezde so Hfj^pe kaplje krvi, njihova skupna točka pa je vsekakor v tem, da so ti verzi tudi danes izredno sveži in aktualni, pa čeprav so nastajali v čisto drugih režimih in časih. :- Zbirka Blazni Kronos, ki ste jo 9 samozaložbi izdali tik pred drugo svetovno vojno, je zaradi naprednih pogledov doživela zaplembo. Ker se ravno z njo začne najnovejša knjiga, bi bilo dobro, če bi bralcem malce več Povedali o tem dogodku. To, da je dr. Natlačen zaplenil wazni Kronos, je bila za knjigo najboljša reklama, sicer pa 0 tem obstaja zanimiva anekdota. Pokojni Ivan Rob, znan s'ovenski pisatelj, jaz in policijski uradnik Vrečar, ki pa je že Pred vojno absolutno delal /a 'evo usmerjeno mladino, med vojno pa sploh za OH, smo sedeli v gostilni pri Katrci in 'grali tarok. Ko je Vrečar igral Pagat ultimo, je malo šaljivo dejal: »Ampak pagat ultimo je sarno še danes, čez dva dni ga Jte bi) več.« Potem je šel, midva 7 Robom pa sva malo razmišljala, kaj naj bi to pomenilo. Po N&linktu sem šel drugo jutro na kolo in po vseh knjigarnah Pobral vse izvode knjige. Pustil sem le po enega za policaje, ostale pa nesel v gostilno KoŠak na Čopovi. Tam je bila Natakarica Minka, ki je nato rn.i'go naprej prodajala pod Sl»nkom. Blazni Kronos je bil ra?prodan v štirinajstih dneh, Sa.i so ljudje naročali takole: *Minka, dva deci, pa Blazni Pronos.« fedaj je od izida minilo že več *°t 50 let. Vmes so bili zapori, v°jna, daehauski procesi... Za P°natis Blaznega Kronosa ste "ajhrž morali imeti neke motili Predvsem ste morali preso-koliko je knjiga v teh časih "hualnu. J^e samo jaz, ampak cela vrsta 'Judi se je strinjala, da je teh j*v'a.iset satiričnih sonetov še aktualnih, kot so bili pred Petdesetimi leti. Zadnji štirje -''"/ija 1940 - so prav preroški, *er so napovedovali totalno ^Jno. In dejansko se je to tudi ^»dilo. Kar pa se strank tiče. Paniranja med njimi in vsega rugega, so soneti najmanj toli-K° aktualni, kot so bili tedaj. t* lahko označiva tudi za ''Zijo 1990«... udi. Še posebej glede na naš P*r'ament, v katerem se še ved-0 gredo ravbarje in žandai je. ^ar to pomeni, da tudi med enta časoma lahkt> potegne-enačaj? ^katere razlike vendarle ob-j?JaJ°' Mi smo tedaj imeli Stesr ^ pa so se nam kma,u li.sr'• ^er|e''smo v Prvo socia-»o'in° državo' sa.iso ljudje oh s , u Stalinu« dobivali kar l/ne oči. Toda kakorkoli že, ^generacija je ideale imela, ne r>a J° primerjam z današnjo, dai kakšne imajo mladi se-•Vvi sto enako seveda ni. ra? i ,Voino se je vse nekako ra Oehlo le na dva glavna tabo- " "a klerikalce in liberalce. Pa se vam zdi, da bo do te delitve spet prišlo? Malo me je strah, zato upam, da se to ne bo ponovilo. In sicer ravno zato, ker na primer danes ob tem najinem pogovoru po sosednji republiki drdra-jo tanki. To so trenutki, ki jih ni mogoče več kontrolirati. V teh razmerah bi morali vsi Slovenci, ne glede na njihove barve, predvsem skrbeti za razumno premišljanje in na nezaleta-vo odločanje v trenutnih razmerah. Toda, ali ni ravno v naši slovenski naravi, da se vedno, kjerkoli že smo, delimo med sabo? Res je, ravno zaradi tega se tudi bojim... Nič nimam proti neki ideologiji, ampak ko ideologija dobi oblast v roke in se nato prodaja kot edina odrešilna bilka, takrat se stvari končajo. Za to kontrolo pa bi najbrž morala skrbeti ravno opozicija... Mi se parlamentarnega življenja šele učimo, ampak če opazujem današnjo opozicijo, se mi zdi, da pozablja na avtokri-tiko. Če bi se tega zavedala, bi bila lahko včasih celo še ostrejša, vendar ne s prozornim namenom, da samo tolče, ampak s konkretnim predlogom. Tukaj opozicija precej greši. Ne trdim, da vsi, nekateri prenovitelji pa vsekakor pozabljajo na to, kakšno dediščino je prevzela nova vlada, in da so tudi sami krivi za dolgove, smog in tako dalje. Vlada v senci se mi zdi prav otroško smešna. Ona je tipičen primer tega udarjanja, namesto da bi neki določen problem obravnavala resno in ga nato predlagala v demokratično debato. Velikokrat pravite, da ste zapornik vseh režimov. Toda kljub temu vam je uspelo ohraniti nekak optimizem, ki ga je navsezadnje čutiti tudi iz vaše literature, čeprav jo pogosto opredeljujejo hude življenjske izkušnje. Knjiga Zvezde so strjene kaplje krvi je sicer vsa v znaku zaporov in taborišč, toda tudi upornega smeha v Baladi o smehu, na primer. Kako vam je uspelo premagati travme, ki jih je na vas puščal zapor? Šest let in pol je ostalo v zaporih. Odprli pa ste eno bistvenih vprašanj, na katero sem celo sam našel odgovor šele v zadnjih letih. In to ravno preko svoje literature. Zelo dolgo sem živel s čisto preprosto travmo »nekriv - kriv«. Ker sem ves čas jasno in razločno dokazoval, da nisem čisto nič kriv, je to moji literaturi zelo škodovalo. Cela vrsta mojih dram in nekaterih pesmi je umetniško trpela ravno zaradi tega, ker sem literaturo izkoriščal za dokazovanje nekrivde. Šele z Balado o smehu, Jetniškimi soneti, obema romanoma (Deseti bratje in Umiranje na obroke) in od 19 gledaliških in osem televizijskih iger v petih do šestih delih pa mi je uspelo mojo osebno travmo dvigniti na obče človeško raven. S tem je moja literatura zelo pridobila na umetniški kvaliteti. Ob vsem tem pa je še nekaj. Življenje ima nekak varnosti faktor, saj v glavnem prej pozabljaš hude stvari in ti v spominu ostajajo šaljive, svetle in sončne strani, ki jih je tudi v mojem življenju veliko. ... tudi v taborišču in zaporih? Tudi. Samo za primer tale anekdota: V taborišču smo se vsak večer zbrali na »apel placu«, ko so nam razdelili tisto »opeko kruha«. Edino, kar je imelo nekaj kalorij. Dal sem jo v žep, vendar mi jo je nato v gneči nekdo vedno ukradel. Zato sem si nabavil 3,5 metra dolgo vrvico, nanjo privezal to »opeko«, drugi del pa na gumb. Ko se je vrvica napela, sem začel vleči, da bi videl, kdo je prijel za trnek. Človek se je pustil privleči. I.ageraši so naredili špali r in se smejali, saj sem »ujel« trikratnega morilca. Bil je tako presenečen, da sem ga dobil na tako originalen način, da mi je v smehu dejal, kako si zaradi tega zaslužim pol svojega kruha. Od tedaj dalje pa je bil neke vrste moj zaščitnik, saj meje začel spoštovati. Vse skupaj se je dogajalo sredi najhujših taboriščnih dni, pa mi je anekdota ostala za vedno v spominu. To je ta varnosti faktor v življenju. Za ljudi s tako biografijo, kot je moja, pa je to kar odrešilni faktor. Za literaturo je izredno nevarno, če se spusti na agitpropov-sko raven. Vaša vendarle ni tako ideološko opremljena, tudi zaradi tega, ker ste vedno skušali ohranjati distanco do vseh ideologij, ki so bile na oblasti... Že po naravi sem samohodec. Vedno sem se boril za demokratično, humano in dialoško družbo, ni me pa kaj dosti brigalo, kako se bo ta družba imenovala. Toda za predvojno družbo zdaj pogosto pravijo, da je bila demokratična, in da jo je nasilno prekinila revolucija... Ste jo vi čutili kot demokratično? Kje pa. Sploh ne. Pred vojno je bilo vse zreducirano na liberalce in klerikalce, vse drugo pa je bil drobiž. Ti dve stranki pa sta ob prihodu na oblast vedno naganjali vse idejne nasprotnike. Zelo malo je bilo demokracije. Rad pa bi opozoril na to, da se je na Slovenskem tedaj, še posebej na univerzi, v ilegali začela pojavljati tudi komunistična partija, ki je pridobivala tudi mlade na univerzi. Toda ravno naša skupina okrog časopisa 1551 je ustanovila Slovenski klub, ki je prvi ostro protestiral proti tedanji partiji, ker je bila sramotno servilna do Komin-terne. Ta skupina Slovenskega kluba je bila prva, ki je pokazala zobe. In večina teh ljudi je dobila črne pike za vse življenje. To je seveda razumljivo, saj je KP vedno na prvo mesto postavljala internacionalizem. Časopis 1551 je lepo zapisal: Ne Moskva, ne Rim, ampak Ljubljana. . Samohodcem je bilo vedno težko, saj se tudi sedaj ljudje pogosto vežejo na neke ideologije. Samohodna pot ni lahka. Pri pisateljih se problem zastavlja tudi v tem ali naj bodo samo pisatelji ali tudi družbenopolitična bitja. Seveda je temeljna naloga pisatelja, da predvsem »dela v slonokoščenem stolpu in ustvarja«, če uporabim Župančiča. Mislim pa, da je v trenutkih, ko se pojavijo strankarski ali ilegalni ideološki pritiski, ki začno gristi korenine tvojega naroda, tudi pisatelj dolžan stopiti iz slonokoščenega stolpa in nastopiti kot družbenopolitično bitje. Seveda pa mora biti gluh in slep za vse vabe strank... Toda občutek imam, da ravno v teh časih marsikomu to ni uspelo. Res je. Če vzamem samo moje pisateljsko društvo. Marsikdo je čisto preprosto šel v razne stranke in postal njihov klavrni advokat. Zakaj pisatelje tako mika vstopiti v politiko? Oblast je mikavna. Ne razumem pa predvsem tistih, ki jih tudi v prejšnjem sistemu niso dobivali po glavi in so bili zelo poslušni in vneli borci za tisto ideologijo, zdaj pa so čisto drugačni. Ali današnji čas vendarle ne opravičuje ogromnega števila pisateljev v politiki in na oblasti? Mislim, da je večina šla vanjo kar s tihim računom za osebno korist. Nekoč mi je prijatelj dejal, da je edini resnično pošten politik postal Gandi, pa sem mu odgovoril, da je pozabil, kako nikoli ni prišel na oblast. Če se opiješ od alkohola, imaš vedno neko zdravilo, če pa postaneš opit od oblasti, za to ni zdravila. Kaj pa je huje, če se pisatelj spusti v politiko ali politik v pisateljevanje? Oboje je slabo, če ni druga stvar še slabša. Je pa nekak podzavesten gon v politikih. Če pogledava zgodovino, vidiva, da so tudi razni kralji hoteli imeti ob sebi umetnike, in če se je le dalo, je tudi vsak nekaj pisal, risal, komponiral... To je nekak skrit manjvrednostni občutek... Vsaka oblast seveda hoče imeti svoje dvorne slikarje... Mislim, da močna pisateljska osebnost dela predvsem s svojim orožjem. Seveda pa samo registrira stanja, ni pa dolžna in tudi ne more dajati zdravil. Za to so drugi. Glede osnosa raznih umetniških zvrsti do politične oblasti pa bi dejal, da vsaka oblast skrbi za svoje ideologije, za postavljanje svo- jih ljudi na ključna mesta. Vedno tudi presoja, katera zvrst umetnosti ji je bolj nevarna. Glasba ji ni nevarna, likovna tudi ne preveč, nevarnejša pa je beseda, še posebej če gre na oder. Janez Menart je nekje napisal, da je količina cenzure v direktnem sorazmerju z veličino avditorija. Samostojna umetnost vedno nasprotuje nekemu ukazovanju, določenim zakonom in podobno. Pomembna umetnost je bila vedno v sporu z oblastjo katerekoli barve. Ce se ob koncu spet vrneva k najnovejši knjigi, potem je opaziti, da ste pomembno vlogo namenili tudi likovni opremi. Že Blazni Kronos in Kurenta je ilustriral Nikolaj Pirnat, zdaj je delo opremil Vlasto Kopač, vaš daehauski kolega. Vrsta pesmi govori o nasilju, o zaporih, taboriščih. Katera ilustracija pa bi bolj ustrezala tej vsebini, če ne tista, ki je nastajala v enaki morilski klimi. Vse Kopačeve risbe so nastajale v Dachauu, ko je bil ta še pod SS-om. Mnogi so namreč likovniki postali šele po osvoboditvi taborišča. Kopač pa je dobesedno z vsako risbo nosil glavo v torbi. Tako kot tudi mi s soneti, napisanimi na papir in njihovim prepisovanjem. Srednješolci na ulicah Ljubljane Ko dvigne se dijak... Ura je bila že krepko blizu polnoči, najvztrajnejši dijaki tretjih in četrtih letnikov pa so še vedno ostajali na Kraigherjevi ploščadi v Ljubljani. Dan, ki so ga pustili za sabo, je bil sila poln dogodkov, pa tudi dokaj naporen. Zbirati so se pričeli že okoli osme ure zjutraj, do tretje ure popoldne pa so zasedli del Titove ceste. Kot je dejala Alenka Kunaver, predsednica Zveze dijakov Slovenije, so se ves dan trudili priti v stik z dr. Francetom Bučarjem; pa jim to seveda ni uspelo. Uspel pa je dan kot tak. Množica je bila morda na trenutke prenapeta, je menil Matej Kurent, predsednik Zveze četrtošolcev Slovenije. Uspeh bojkota v torek je bil predvsem v tem, da so bili v centru pozornosti slovenske javnosti in medijev. Poleg tega pa so s tem svojskim dejanjem dokončno opozorili nase tudi republiško vlado. Torek burnih dogodkov, tako neprimernih za Slovenijo, ki si želi v Evropo, seje že prenašal v sredo. Dva šotora na ploščadi sta sicer čakala na zaspance, vendar, kot je dejal eden od organizatorjev Milan Erdženovič, najbrž ne bosta uporabljena, saj seje za prenočevanje na ploščadi odločilo preveč dijakov, pa tudi ena neprespana noč, s kitaro in prijatelji pomeni več kot spanec. V sredo pa naprej: pred parlament, na pogovore z vlado in do konca, do ugodne rešitve... • J. Drnovšek Dijaki so se tudi v sredo zbrali pred republiško skupščino Cordon sanitaire: možje v modrem niso imeli veliko dela. Slike: Jure Cigler (ŠSMSISESOTEnGLAS 34. STRAN Petek, 17. maja Odgovor g. Vitomirju Grosu Res me je g. Vitomir Gros spomnil na to, da bi bilo treba ustanoviti skupščinsko komisijo za Svetovni slovenski kongres, in prav je imel. Sama na lo nisem pomislila, ker je Svetovni slovenski kongres civilna pobuda, vendar je prav, da taka komisija obstaja - kot posrednik med civilno družbo in oblastjo. Sicer pa tudi druge Grosove pobude v parlamentu niso za v koš - o tem pa ni tekla beseda v mojem odgovoru na njegov intervju. Na tisto, kar sem mu očitala, žal, ni odgovoril. To, da me namesto tega žali, spada očitno med njegove navade. Sicer pa je vse bolj očitno, da hoče Vitomir Gros na vsak način doseči razdor med menoj in argentinskimi Slovenci, še postfe-stno jih hoče prepričati, da sem šla k njim s prikritimi nameni. In da ima, seveda, on prav. V ta namen se posluži še antične zgodbe o Antigoni in jo razlaga čisto poljubno, po svoje. G. Gros pravi: »V Argentini sicer nimajo nič proti, če kdo želi gospo Hribarjevo razglasiti za slovensko Antigono, težava je le v tem, da oni nočejo biti njeni Polinejki.« Ni sicer jasno, kaj je hotel g. Gros s to izjavo povedati, ali to, naj bi jaz želela, da bi bili slovenski emigrantje mrtvi (kajti Antigona je pokopala mrtvega brata Polinejka) ali pa to, da jih imam jaz za izdajalce (kar je po antični zgodbi Poli-nejk bil). Predvsem si oglejmo, kaj nam pove zgodba sama: Antigona je pokopala svojega mrtvega brata, ker je bil človek in njen brat - ne glede na to, da je bil izdajalec. To je sploh ni zanimalo. Gre torej za odnos do mrtvih. In samo to. O živih »Polinejkih« antična zgodba ne govori. In kaj imajo s to zgodbo opraviti »Polinejki« v Argentini? Oni so, hvala bogu, živi. Za izdajalce pa jih jaz nimam: kdaj sem že javno zapisala (če bi g. Gros kaj bral, bi to vedel), da je absurdno imeti (v metaforičnem pomenu) polovico nekega naroda za izdajalce in da je bilo upreti se boljševizmu, kakor so ga skusili na lastni koži, legitimno dejanje, ki pa je, žal, v pogojih okupacije le še bolj okrvavilo vojno. Zapisala sem bila, da je izdajstvo v pravem pomenu besede lahko samo individualno dejanje iz koristo-lovstva in kot tako tudi najbolj zavrženo človeško dejanje - tudi tega je bilo veliko, vendar pa ni mogoče polovice naroda imeti za izdajalce. Če bi že šli na to, bi morali imeti komuniste, ki so v času okupacije delali krvavo revolucijo, tudi za izdajalce. Smo mar narod izdajalcev? Drugo je vprašanje sodelovanja z okupatorjem v boju proti boljševizmu: sodelovanje je bilo in tega ni mogoče zanikati. Sodelovanje ni že avtomatično izdajstvo. Celo sodelovanje z okupatorjem ima v pogojih državljanske vojne poseben pomen. Za »pravo« izdajstvo je potrebno »več«: neposredna škoda oziroma smrt ali mučenje izdanega. Z druge strani pa je tudi jasno, da tisti, ki so sodelovali v anti-komunističnem boju, ne morejo zanikati soodgovornosti za to. Državljanska vojna je možna, če si sovražno stojita nasproti vsaj dve strani. In kaj sem slovenskim emigrantom v Argentini obljubila? Da bodo v Sloveniji sprejeti normalno, kot naši ljudje, enako kot vsi drugi. Nič drugega. Za konec še nekaj humoristi' čnega iz logike g. G rosa: pravi, da so se nekateri upirali prejšnjemu sistemu že davno pred pojavom obeh gospa, gospe Puhar-jeve (ki. mimogrede, nikoli ni bila v partiji!) in moje malenkosti. Verjamem, o tem ni dvoma in tako nasprotovanje tudi spoštujem, da se razumemo. No. eden od teh naj bi bil najbrž g. Gros. Ne dvomim. Ampak, prosim. Grosov zaključek: »Seveda pa se o kakšnem nasprotovanju prejšnjemu režimu pri nas ni smelo pisati, razen seveda nekaterim pooblaščenim kritikom in predvsem humoristom (naročenim).« Hm, sprašujem, kaj so bili ljudje, na primer dr. Jože Pučnik, pa Viktor Blažič, pa Franc Mi-klavčič (o, koliko jih je bilo!), ki so zaradi svojega pisanja sedeli po zaporih, pooblaščeni kritiki ali humoristi (naročeni)? Zanimiva logika, ni kaj: tiho nasprotovanje režimu je bilo težje in vrednejše (predvsem pa danes več šteje) kakor javno, ker da je bilo pooblaščeno oziroma naročeno s strani režima, ki ga je tako pisanje ogrožalo in majalo... Mene pri vsem tem moti to, da tisti, ki so nekdaj nasprotovali režimu, a potiho, ker se o tem ni smelo pisati, hočejo danes nadoknaditi svoje nepisanje oziroma nejavno nasprotovanje. Nadoknaditi na ta način, da prili-vajo olje na tleči ogenj zamer in sovraštva, namesto da bi delovali spravno in racionalno, in to danes, ko nam je od vsega najbolj potreben nacionalni konsenz o temeljnih nacionalnih stvareh! Spomenka Hribar Odgovor Vitomirju Grosu Gospod Vitomir Gros na začetku svojega odgovora pravi, da nisem več na tekočem z dogodki v Argentini. Povedati mu moram, da tudi sedaj skrbno spremljam vse, kar se dogaja v tej državi. Toda niti slučajno mi ni znano, da bi medtem odkrili, da so dokumenti o izginulih (de-saparecidos) v Argentini izmišljotine, saj naj bi po pisanju gospoda Grosa izginule našli kot komunistične gverilce v raznih krajih sveta. Ker poleg tega pravi, da niso bili tudi tako redki primeri, da nekatere matere izginulih otrok sploh nikdar niso imele, se mi zdi najbolj pošteno, da vse te trditve enostavno podpre z dokazi. Če že polemizirava o tej temi, potem rešitev za vse skupaj resnično vidim le v čisto konkretnem dokazovanju. Za dokaz z moje strani mu medtem spet ponudim poročilo posebne komisije pod vodstvom pisatelja Ernesta Sabata, objavljeno v knjigi Nunca mas, ki je leta 1984 izšla pri Editorial Universi-taria de Buenos Aires in je doslej doživela že petnajst ponatisov. Na 16. strani omenjene knjige je komisija navedla, da je v Argentini še vedno 8.960 ljudi, ki so izginili v času vojaške diktature. Močno dvomim, da bo gospod Gros s svoje strani dokazal, da to ni res. Kot sem že povedal v prvem odgovoru, se neuradne številke o izginulih gibljejo še mnogo višje, vendar je že uradna grozljivka. Tudi ko piše o slovenskem arhitektu in pisatelju Viktorju Sulčiču, gospod Gros stvari ne pozna prav dobro. Na koncu namreč pravi, da bi bilo dobro, če bi o Sulčiču kdo kaj več napisal slovenski javnosti in potem doda, da bi bil morda to lahko kar jaz. Če bo gospod Vitomir Gros vzel v roke Delo z dne 27. 7. 1989, bo hitro ugotovil, da sem to že storil v obširnem članku z naslovom Predvojna slovenska emigracija je navezala stike s povojno, sicer pa sem Sulčiča pogosto omenjal tudi v drugih tekstih o slovenski emigraciji v Argentini. Nekako se mi zdi, da je tudi tu problem predvsem v tem, da gospod Gros ne pozna tukajšnjega pisanja o slovenski emigraciji, saj je o Viktorju Sulčiču doslej ogromno pisala dr. Irena Mislej, kije tudi pripravila razstavo v Argentini. V bogatem katalogu razstave o Sulčiču, ki je bila v Ajdovščini, ljubljanskih Križankah, Trstu in v Novi Gorici (vse leta 1989), pa bo našel tudi podrobno bibliografijo člankov o njem do leta 1988. Med tistimi, ki so slovensko javnost seznanjali s Sulčičem v, času omenjenih razstav, pa je bila tudi Alenka Puhar. Marko Jenšterle Prvomajsko sporočilo Glas, 30. 4. 1991 Naslov bi se lahko glasil tudi Praznična vremenska napoved in bi se popolnoma ujemal s povabilom (napovedi) g. Bartola Gorenjcem na prvomajska srečanja. Gospod Bartol, zanima me, kdaj in kje ste prebrali, da hoče (tako pač namigujete) sedanja oblast ukiniti ta praznik? Kajti jaz že imam spisek (predloge) bodočih praznikov. Nikjer ni omenjena ukinitev prvega maja. Nasprotno pa izgleda, da bi nekateri s čudnimi akcijami, govoricami, kakršnih že dolga leta ob prvem maju ni bilo, radi zbudili sile, ki bi prav gotovo segle tudi v tako razmišljanje. Kriv bi bil pa, saj vemo kdo, Demos! Zelo ganljivo opisujete »bedo« dveh (jaz jih osebno poznam več) gorenjskih delavcev, nezave-dajoč se, da ste vi kot predsednik sindikata prvi, ki bi moral poskrbeti (zahtevati) za njuno koeksistenco. Saj je konec koncev vaš OD odvisen od članarine vaših članov (tudi njune). Zato me čudi, da se jezite na republiško oblast in le medlo omenjate kršilce delavskih pravic, to je direktorje. Preveč je (da jih ne bi našteval) kršenja njihovih pravic s strani vodstva podjetij in me že ves čas čudi, da kot sindikat to dopuščate, ko pa vem, da se (kot predsednik iz prejšnje sestave sindikata) z direktorji dobro razumete. Tam imate (udi svoje sindikalne zaupnike, ki so hkrati zaupniki direktorjev. Pa ničesar »dejansko« ne ukrenete. V Republiki smo kljub velikim pompom vseh medijev za april (glede na marec) znižali OD za 13,5 %. Regresa še nismo dobili, ker ni denarja. Morda bo sedaj, ko smo si že odtrgali, le toliko v blagajni, da bomo lahko rekli, da je za regres (?). Takih dejanj se lahko poslužijo vsi, tudi sindikati, za boljše življenje vseh nas. Na zahodu so, kamor se vsi radi obračamo, vodje sindikatov strah in trepet direktorjev. Pri odpuščanju delavcev so največji borci na strani vsakega posameznika, vedno v nasprotju z vodilnimi. Vodstvo sindikata (vsaj letos) pa ceni delavca tako, da je od njegovega zaslužka (potom vodstva v podjetjih ali članov - končno je vseeno) pridobilo sredstvo za prvomajsko »klobaso« in tako utišalo glas proti opoziciji. Pa še kakšen popust in to je vse, kar ima delavec v proizvodnji od vas, sindikalistov. Če boste vi v podjetjih zahtevali dosledno izvajanje zakonodaje, kije, in ne tisto, ki si jo izmišljajo direktorji in njihovi pomagači (če ni nove, se upošteva staro zakodajo oziroma konec koncev vsaj podpisano mednarodno pogodbo o delavskih pravicah), bodo vaši delavci zadovoljni. Seveda pa pri tem tudi vi ne bi smeli pozabiti (delavci niso) na osamosvojitev Slovenije, ki ima svoje trenutno socialno poslabšanje. Tega pa nikakor ne bi smel nositi izključno samo delavski razred. Poštena delitev denarja naj bi bila povsod obvezno, nepoštena pa strogo kaznivo dejanje. Tudi sam sem v parlamentu že nekajkrat povedal, ob razpravi sindikatov, ki se bore za večjo rento brezposelnim, da ne podpiram socialne bede. Vendar pa bom podpiral tisti sindikat, ki se bo boril za delavca, ki dela osem in več ur za skoraj enak delež kot brezposelni (izvzamem tiste, ki čakajo na prvo zaposlitev). Da pa se ne bi vrteli v začaranem krogu, ali podajanju ping pong žogice, predlagam: 1. Zahtevajte odstranitev (zamenjavo) vodstev povsod tam, kjer je podjetje v izgubi in neredno prikazuje finančno slanje (kajti če jim nekdo ne plača danes, ampak jutri, še ne pomeni, da tretji dan ne morejo plačati svojega dolga; tako pa delavci, ko delajo mesec dni za minimalni OD, zaradi neplačil še vedno ne dobijo v naslednjem mesecu več, čeprav je upnik že plačal). Delavci naj dobijo plačilo za delo in ne knjižico. 2. Da se zamenja celotno vodstvo, kjer ni v zadnjih petih letih ustvarjanje dobička vsaj enega leta ali popolnega padca. Poslovanje na plus minus bilanci že dolgo (več let) čutim, da je nekaj gnilega v deželi tej. 3. Zahtevajte odprte kuverte plač. 4. Zahtevajte, da se prekine podpisovanje kolektivnih pogodb (to je moje osebno prepričanje že od vseg začetka; o tem sva se tudi osebno pogovarjala). Pogodbe so po mojem mnenju grobo kršenje človekovega dostojanstva, ker mora delavec podpisati hlapče-vanje sistemu, ki (največ je takih, so pa izjeme) do sedaj za podjetje niso nič, ali skoraj nič, storili (pardon - morda odpustili večje število delavcev), ali hlap-čevanje vodstvom, ki so komaj prišla v podjetje. Ne nasprotujem pa podpisu pogodbe, kjer je lastnik znan (pri nas je trenutno to samo zasebnik). 5. Da vodilni v podjetjih predložijo svoje programe za prestrukturiranje svoje proizvodnje (če je to potrebno) iz izhoda iz krize pred svoj kolektiv, brez odpustov. 6. Če so odpusti nujni, naj bodo tudi iz administracije. Tu, vidite, pa spet sindikat molči! Odpuščanje delavcev iz neposredne proizvodnje in ne advekvatno iz administracije, je dokaz nesposobnosti vodstev. Bolje rečeno, dela se brez programov, kriva za to pa je tako ali tako spet vlada (opravičujem se zaradi izjem). Pa še nekaj, g. S. Bartol, bi rad povedal in to brez polemike. Vsi dobro vemo, da so se tudi v preteklosti dogajale malverzacije (kraje, utaje itd.), ki so se na žalost končale z nagrado na višje delovno (ali politično) mesto. Vse to pa je treba plačati! Plačujemo pa danes vsi, le krivdo (moralno), nasilje, spet plačujemo ne-krivi. Vidite, boljševizem ima globlje korenine, kot to sami ugotavljate. Včasih je bila prva stran časopisa ob takih praznikih namenjena eminentnim osebam in ne reklami za »stranko« SDP (oziroma bivšim članom ZK brez prenove). P. S.: Bog jim odpusti, saj ne vedo več, kaj govorijo... O, vedo, vedo! Tisto, kar so sami, ko so bili še na oblasti, strogo prepovedali, da ne rečem zakrivili, spet izkoriščajo v svoj prid. Pa brez zamere! Franci Feltrin javna prošnja gospodu Zoranu Poliču in slovenskim narodnim herojem Ker je tudi Gorenjski glas objavil navedeno prošnjo naslovljencem za oceno znanega Kardeljevega povelja Ivanu Mačku-Matiji, v katerem je med drugim ukazano: »Duhovne v četah vse postreljajte. Prav tako oficirje, intelektualce itd. ter zlasti tudi kulake in kuhi ške sinove«, objavljamo tudi odgovor Stanislava Klepa na njihovo stališče, izrečeno v javnem pismu 4. maja: (Deutsche Fernkabekgesellschaft) Najprej zahvala gospodu Zoranu Poliču in tovarišem na odziv. Prispevka namreč ne morem drugače imenovati. Združeni ob Lipi sprave smo od vas želeli oceno sedaj znanega tajnega povelja Edvarda Kardelja poveljniku slovenskih partizanskih čet Ivanu Mačku-Matiji z dne I. 10. 1942. Trudili smo se. da bi naša prošnja bila vljudna in da bi jo naslovljene! razumeli. Pa je niste, o čemer priča že prvi stavek, s katerim trdite, da nimam nikakršne pravice pozivati vas na meni očitno odgovornost. Če vas je prošnja za oceno groznega po- velja prizadela, to še ne more biti razlog za odrekanje moji pravici do vprašanja, ki zadeva ves slovenski narod, tudi vas in mene. Zato ker je imelo to povelje za slovenski narod hude posledice in je najtesneje povezano z množičnimi grobišči. Namesto da bi ocenili povelje, gospod Zoran Polič, speljujete razpravo na stranski tir in me prosite, da »pred javnostjo vendarle enkrat razkrijem«, kako sem deloval kot politični komisar v partizanski vojski in če morda nisem zagrešil kaj takega, kar da želim danes popraviti ali prikriti ter da se zato obračam le na preteklost in da zato skušam na svoj način osvetliti dogodke, na vsak način pa spraviti partizana z okupatorjevim plačancem belogardistom. Žal mi je, ker nočete govoriti o stvareh, ki zahtevajo oceno in so pomembne kakor za našo preteklost tako tudi za našo sedanjost in prihodnost, in se vam moja preteklost zdi pomembnejša kot grozno povelje. Sam sebi še zdaleč ne pripisujem takega pomena, kakor mi ga vi s tovariši, ker so pač moja dejanja (in nehanja) v kritičnem času bila manj pomembna kot vaša. Čepa že moram, vam povem, da sem kot mladenič bil odločno narodnostno in jugoslovansko usmerjen, da sem se kot jugoslovanski dobrovoljce v dneh okoli 12. aprila 1941 z orožjem v roki srečal z nemško predhodnico pred Županjo, da sem že ob koncu maja 1941 kot delavec s skupino Mariborčanov kot protinacist bil obravnavan na Gestapu v Praš-nicu na Poljskem, da sem zaradi javno izraženega prepričanja, da bodo Rusi prej v Berlinu kot Nemci v Moskvi, iz skupine Mariborčanov bil v začetku novembra 1941 poslan v delovno taborišče Židov in Poljakov v Žito-mir. Da sem kot bolnik in jetnik v nemškem vojnem lazaretu 902 v Žitomiru ostal živ, se moram zahvaliti, podobno kot Alojz Ži-bert, božji volji in sreči, precej pa tudi staremu »Oberstu«, komandantu bolnice, ki sem ga ohranil v spominu kot človeka z lastnostmi, ki sem jih pri naših komunističnih voditeljih pogrešal. Leta 1942 sem bil med organizatorji protinemške dejavnosti v, sedanjem Kidričevem. Kot partizan in politični komisar čete in štabni častnik XIV. divizije pa se nočem ocenjevati. To prepuščam mojemu tedanjemu nadrejenemu armadnemu generalu v pokoju Ivanu Dolničarju. Zaradi moje »buržoazne miselnosti« sem bil decembra 1945 izključen iz Partije. V svojem delu sem vedno ravnal častno in tudi v partizanih nisem nikdar dobil povelja, ki bi ga iz moralnih razlogov ne mogel izpolniti, medtem ko je moj prijatelj, tudi komisar, take ukaze sprejemal. Na svoj prispevek v NOB k zavezniški zmagi sem ponosen, ne pa tudi na prispevek k zmagi komunizma, ki sem mu kot partizan pomagal na oblast. Med vami in menoj je razlika, za katero pa upam, da bo kdaj presežena. Vi in vaši somišljeniki nočete sprave z nekdanjimi domobranci (seveda tudi ne z mobilizirana v sovražne armade). Iz katerega razloga, če ne iz prepričanja v vašo večvrednost?? Jaz pa pravim (in z menoj združeni ob Lipi sprave), da so tudi oni vredni spoštovanja, posebej še zato, ker je bil njihov boj proti leninisti-čnemu nasilju upravičen. Zanikanje tega nasilja je sprenevedanje, ki ga avstrijski filozof Kari Popper imenuje intelektualno nepoštenost. V vašem pismu moje poglede na Kardeljevo povelje imenujete »pisarjenje«, da bi mu odvzeli težo in ljudi odvrnili od razmišljanja o njem. Seveda verjamem, da nihče od vas, ki smo vas prosili za oceno (razen morda narodne heroj-ke L. Š.) ni pomagal sestavljati pisma, a o tem, da poznate njegovo vsebino, pravo ali nepravo, le iz dosedanjih prerekanj v časopisih, močno dvomimo. Toda mi vam nismo očitali pomoči pri sestavi pisma in pove- lja, marveč smo vas zaprosili samo za njegovo oceno. Vi svoje ocene niste dali. Kot pravnik, zgodovinar in partizan razumem vašo zadrego. Tudi razumem vašo jezo name. Tudi to, da ste pisali tudi v imenu še živečih slovenskih narodnih herojev. Združeni ob Lipi sprave ne pošiljamo nikogar na zatožno klop. Želimo samo spravo, brez katere ni prihodnosti slovenskega naroda in slovenske države. Tudi nasprotujemo sporazumu, da bi se o naši preteklosti ne razpravljalo, ker bi s tem opogumljali tiste, ki na tihem soglašajo z množičnimi poboji. Po navedenem Kardeljevem povelju mora vsak razumnik skleniti, da je Partija z njim prešla že v drugo in se pripravljala za tretjo etapo revolucije, v kateri mora uničiti vse svoje sopotnike. Verjamem, da pri tem povelju niso sodelovali niti akademik Josip Vidmar niti Kocbek, Josip Rus niti drugi vidni predstavniki OF. Toda povelje je bilo ukazano in izvajano v imenu OF. Or je tako bila samo zunanja fasada partije in leninistične revolucije. Osvobodilna fronta je bila » popolni lasti partije, soustanovitelj OF pa so bili samo vaba, s katero je Partija k sodelovanju pritegnila ogromno število zavednih Slovencev. Menim, da Jj navedeno tajno povelje neizpodbitni dokaz, da si je Partija podredila OF za dosego oblasti nekateri sopotniki Partije v Or pa so si domišljali, da imajo v njej besedo. Tak vtis je ustvarila tudi okrogla miza na radiu 24* aprila, na kateri so sodelovali eminentni slovenski državniki politiki in znanstveniki zgodovinarji, vsi nekdanji visoki funkcionarji Partije (sedaj člani SDP), torej avtoritete, med njim' tudi vi gospod Zoran Polič. To je bilo neprepričljivo medsebojno prijateljsko prepričevanje že pfe' pričanih, kjer je bilo glavno zamolčano in objektivnost zapostavljena. Več resnice kot vaše omizje pove o OF Josip Rus v Delo-vem podlistku. V prepričanju, da je navedeno Kardeljevo povelje ključ za vrednotenje in razumevanje NOB-Osvobodilne fronte, državljanske vojne in revolucije in odločujoči vezni člen množičnih gr0' bišč, ne morete reči, da vas slovenske narodne heroje tO P"' velje zadeva manj kot druge Slovence. Ker doslej niste nikjC zavzeli jasnega stališča do mn°' - slona); žičnih pobojev, kije največja venska narodna tragedija in večja narodna sramota, smo vas pričakovali pogum, da bo vsaj to povelje ocenili. ^a,nehi(l tega pa mi svetujete, da bi V dobro, če s vojih problemov < preteklosti ne bi poskušal resV* ti na račun poštenih borcev aktivistov, pa tudi ne na ra<-1 . žrtev, ki jih je slovenski na", vj prispeval za zavezniško stvar svojo svobodo v zadnji vojni Ne vem, gospod Zoran polič in slovenski narodni heroji nf kaj mislite, ko govorite o rntffl* problemih iz preteklosti, ki daj1 ^ poskušam reševati na račun P°' št enih borcev. Prosim in zame' vam od vas, da javno povešteka teri so moji problemi iz Pret.., klosli, ki jih poskušam reševa''0 Da bi mogel o vas ohraniti dol> mnenje. Moji problemi iz preteklost'-katerih govorim, so bolj vaši moji. To pa so problemi nin°"a čnih pobojev, so problemi vseg slovenskega naroda. M, Združeni ob Lipi sprave S* Kardeljevo pove/je ocenili » zločinsko, v njem ni drobim^ narodnoosvobodilnega in *'° m škega. Namesto da bi tO P(>vc'j(). ocenili tudi vi, ste se ternf' ^ -of rite o izdajalcih in belogard'^ gnili s preizkušeno boljševi^' metodo, napadu name. K° # posredno opravičujete P" -^j Razlika med vami. »PoS Lfd' borci« in med nami »nep°s mi«, je samo v pojmovanj11 rale in človečnosti. , M, V tem smo si daleč vsaKL $ Na kraju spoznavam, a ()(,e. Kardeljevo povelje vendar* ^ nili... in umikam očitek, niste. Hvala. kra^J Stanislav Klep, * 1^,17. maja 1991 OBVESTILA, OGLASI 35. STRAN (MŠŽMOT^GLAS HISA VAŠEGA NAKUPA na vsakem koraku v starem delu mesta Kranja in na Jesenicah, na Bledu, v Kamniku in v Škofji Loki MAGNET d. o. o. j*ofja Loka pod Plevno 31 2 Vašim zaupanjem - do zaupanja drugih gorenjke, gorenjci, Podjetja, obrtniki, trgovci, gostincu Bi želeli obvestiti Škofjeločane o svojih dejavnostih? I JIAGNET d. o. o. Sk. Loka z velikim (4 m x 90 cm) ' ELEKTRONSKIM DISPLAYJEM montiranem na avtobusni P°staji v Škofji Loki Vam omogoča, da za 240,00 din obvestite naimanj 150 x na dan širok spekter potencialnih strank. G* IMATE SPOROČILO POKLIČITE 'gf 632-019 AVTO MOTO DRUŠTVO TRŽIČ Avto moto društvo Tržič sprejme v redno delovno razmerje INŠTRUKTORJA PRAKTIČNE VOŽNJE v avto šoli za B kategorijo. Sklenitev delovnega razmerja je možna takoj. Kandidati naj pošljejo pisne prijave na naslov Avto moto društvo Tržič, Ul. Heroja Bračiča 4, 64290 Tržič, ali pa se osebno zglasijo v pisarni društva. AKORDEON d. o. o. KRANJ, Koroška cesta 67 Za šolsko leto 1991/92 vpisujemo učence v GLASBENO ŠOLO za naslednje inštrumente: harmonika, klavir, kitara, prečna in kljunasta flavta, mala glasbena šola in električne klaviature. Informacije po telefonu 212-007 dopoldne ali v večernih urah. Kmetijska zadruga SLOGA Kranj Trgovina, Cesta 1. maja 65, Kranj (Planina) Po konkurenčnih cenah prodajamo traktorje ZETOR Nudimo vam stroje za osnovno obdelavo zemlje, gnojenje, setev in sajenje UGODNO stroje za košnjo in spravilo sena, puhalnike, traktorske kiperske prikolice, škropilnice, stroje za drobljenje žita, molzne stroje, hladilne bazene, cisterne za gnojevko, vrtne kosilnice in motorne žage, rezervne dele in kardane, Jonsered. Obiščite nas ali nas pokličite po tel. 325-032 in 325-750. Prodajamo po sistemu "ključ v roke o.KRANJ 16. maja 1991 smo v Kranju na Ljubljanski cesti 22 odprli nov, sodoben prodajni salon. Ob tej priložnosti smo za vas, naše kupce, zagotovili omejeno količino vozil RENAULT, kijih boste lahko prevzeli takoj ob nakupu. Obiščite nas ! RENAULT ©®H:@KIrJJ©E?HGLAS 36. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 17. maja 1991 etiketa proizvodnja etiket in tiskarske storitve, p.o. 64226 žiri industrijska ul. 6 telefon (064)691-260 telex 34610 telefax (064)692-261 PROIZVODNI PROGRAM: ETIPRES PROGRAM (strojno prenašanje motivov s temperaturo) TISKANE TEKSTILNE ETIKETE (za tekstilno in obutveno industrijo) ETITAPE (tekstilni trak za direkten tisk z barvo) SAMOLEPILNE ETIKETE (za vse panoge industrije) KARTONSKE ETIKETE (iz različnih vrst kartonov, posamično ali v kolutih v več barvah) EMBLEMI PAPIRNE ETIKETE MIO KAVA cd >l\l >co Cd cd o cd C/D ZZ3 O okus in aroma vaših želja o cz cn ž3' OJ O 3 da bodo izP°lnJevali naslednje 1 ^nčana srednja medicinska šola - smer za srednje sestre v Pravljen strokovni izpit ofiidati ™j svoje prošnje oddajo v roku S dni od dneva fena naslov. Zdravstveni dom Škofja Loka, Stara cesta ,(*220 škofja Loka. v Gorenjskem glasu Pokličite J ^ 218-463 ^> KONTAKT TRŽIČ, LOM 53, TEL: 51-746 BTV GORENJE 20 % POPUST. na tovarniške cene za gotovino FINELINE 561 14.345,-EKSKLUZIV 632 TT X 18.990,-NOBLES 712 18.250,- MOŽNA DOSTAVA NA DOM SGP GRADBINEC KRANJ po. PROJEKTIRAMO IN IZVAJAMO vse VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ DOMA IN V TUJINI. PRIPOROČAMO VAM izvajanje GRADBENIH IN OBRTNIŠKIH DEL PO FAZAH GRADNJE: - 0PAŽENJE IN BETONIRANJE BETONSKIH KONSTRUKCIJ - STROJNA IZDELAVA BETONSKIH ESTRIH0V - IZK0PI.STR0JNE IN PREVOZNE STORITVE - KLJUČAVNIČARSKA IN KR0VSK0 KLEPARSKA DELA - TESARSKA IN MIZARSKA DELA PRODAJAMO BETONSKE, KOVINSKE, LESENE IZDELKE IN POLIZDELKE. NUDIMO VAM RAZNE UGODNOSTI IN POPUSTE GLEDE NA OBSEG DOGOVORJENIH DEL. POKLIČITE NAS, POTRUDILI SE BOMO IN UPRAVIČILI VAŠE ZAUPANJE. SGP GRADBINEC KRANJ, NAZORJEVA 1 TEL 064/216-361_ STE +Ž-yr AVTOŠOLA VOZNIK? O Begunjska 10, Kranj J J tel.:(064)216-245 ČE ŠE NISTE... TEČAJ CESTNO-PROMETNIH PREDPISOV ZAČETEK 23. maja - LAHKO DOPOLDNE ali POPOLDNE EGLAS MIZARSTVO OVSENIK Jezerska c. 108, Kranj, tel. 064/325-770 Sprejemamo naročila za SOBNA, VHODNA in GARAŽNA VRATA in več različnih tipov BALKONSKIH OGRAJ. Ponovno imamo na zalogi KOTNE TALNE LETVE - smreka, hrast LETVE ZA OKVIRJANJE SLIK - smreka GARDEROBNE STENE - hrast Obiščite naš razstavni salon na Jezerski cesti v Kranju, lažje se boste odločili! 'mmmmz-GLAs 38.stran OBVESTILA, OGLASI Petek, 17. maja 1991 I SERVISNO PODJETJE KRANJ p.0. Podjetje za izvajanje zaključnih obrtnih, servisnih in instalacijskih del v gradbeništvu 64000 KRANJ, Tavčarjeva 45 p.p. 29 tel.: n.c. (064)211-282 komerciala: (064)214-750 računovodstvo: (064)213-544 ŽR 51500-601-10563 Nudi investitorjem, ki so se odločili za novogradnje, adaptacije ali popravila kompleksno ponudbo storitev. Kvalitetno in v dogovorjenih rokih izvajamo in izdelujemo: • klučavničarska dela od tega zlasti nadstrešnice, vrata po posebnih zahtevah, predpražne mreže, pokrove jaškov, sidrne ploščice za fiksiranje ograjnih stojk, skladiščne regale, ograje, kovinske stopnice ipd. • slikopleskarska dela polaganje oblog in finalnih tlakov v materialih po izbiri ter polaganje klasičnega in lamelnega parketa • mizarska dela od tega zlasti stavbno pohištvo, lesene stene, lesene pode, stenske in stropne obloge ter druge izdelke iz masivnega lesa • stavbno kleparska dela z vsemi izdelki ter krovska dela • vsa zidarska dela,polaganje keramičnih oblog, postavljanje gradbenih odrov • napeljavo vodovodne inštalacije in vzdrževanje • električno inštalacijska dela in vzdrževanje ter montiranje centralno ogrevalnih naprav, razvodnih inštalacij in ogrevalnih elementov ter vzdrževanje in predelave GRADIMO, PREUREJAMO IN VZDRŽUJEMO Z ROKO V ROKI! Oglasite se in pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! Informacije po tel: 211 -282 ali 21 4-750 -t PODJETJE LAHKE OBUTVE p o . Strojarska 12 Žin Tel : 064-69-332 POMLAD - POLETJE '91 V NASI OBUTVI JE POLETJE LEPŠE ŽIVILA Kvalitetna ponudba je vse bolj pomembna Tako hitro gradijo nove trgovine in obnavljajo stare, da jim človek komaj sledi. Već kot se demdeset trgovin imajo na skr-bi, vsaj polovica ima zrav. bifeje, locirane pa so od Ljubljane do Rateč. Komaj srno pred nekaj meseci v Drulovki pri Kranju dobili najsodobnejši nakupovalni center, že ugotavljamo, da je že leto dni od odprtja nakupovalnega centru v Cirčah, in slišimo, da imajo spet nekaj trgovin v prenavljanju. Kot bi nekakšna nova konjunktura zajela vse skupaj Prav je tako, tudi novogradnje in obnavljanje trgovin dajejo nekakšno upanje, da bomo vendarle nekako prebredli vse te težave in potem zaživeli na novo. Preddvor je poln romantike Prenavljanja pa so deležni tudi njihovi gostinsko-turistični objekti. Dve leti nazaj so po obnovili hotel Bor in grad Hrib v Preddvoru, kjer imajo danes gostje izredno bogato ponudbo, od čolnarjenja, tenisa na pokritem igrišču, vožnje z gorskimi kolesi, jahanja do savne in ko/metičneua salona. Hotel Bor z gradom Hrib se je dobro uveljavil kot seminarski turizem. Sem radi prihajajo gostje, ki si želijo mirnega vaškega okolja, bližine hribov. Poskrbljeno pa je tudi za razvedrilo; v hotelu je disco Skala in nočni klub. Grad HRIB je znan po odlični domači kuhinji, še bolj pa morda po svojem slovitem drevoredu zvestobe. In da ne pozabimo: grad Hrib ima zdaj tudi svojo poročno dvorano. Vse torej lahko opravite tu, če iščete res pravo romantiko. Grad Hrib ima zdaj tudi svojo trgovino spominkov "Sviloprejka". kjer najdete marsikatero umetniško stvaritev. Brez njih ne gre S kranjskimi ŽIVILI iz dneva v dan Na Jezersko pozabljamo >ruga takšna točka, ki pa še ni t)volj izkoriščena, je Jezersko, rugi Davos, oziroma kraj, ki na za zdravje še boljše pogo-', kot sam Davos. Največji za-igaj, prenova Kazine, jih še tka, ta čas pa je na voljo iz-;dno lepo urejena depandan-\ Planika. Najraje pa se vsak tavi pri brunarici ob Planšar-cem jezeru, kjer je vse tako le-n naravno, domače. Pri Živili že razmišljajo, da bodo malu spet začeli z organizira- Kranj, maja - Roko na srce in priznajmo, da so ŽIVILA firma, ki zasluži vse spoštovanje. Pa jo glejmo iz naše vsakdanje plati, ko gre za naš vsakodnevni obisk s cekarjem v njenih trgovinah, ali ono drugo, malo bolj redko, pa zato toliko bolj praznično, gostinsko-turistično plat, ki si jo sicer vse bolj redko privoščimo, včasih si jo pa le. Če ne drugega, vsaj kavico popijemo na terasi restavracije Park, hladno pivo v pivnici Evropa v Kranju, kozarec osvežilne pijače nad zeleno gladino jezera Črnava v hotelu Bor ali gradu Hrib v Preddvoru, ali si privoščimo pošteno malico v njihovi brunarici pri Planšarskem jezeru na Jezerskem, kjer je tak zrak, da bi ga rezal in se ti prav zaradi njega mimogrede oglasi želodec... njem nabiranja zdravilnih zelišč na Jezerskem in v okolici, ki se navadno zaključijo prav ob jezercu. Ob koncu tedna je v Kazini odprt tudi disco. Kar malo preveč pozabljamo na Jezersko, na edinstvene možnosti, ki jih daje nekoč in še danes med zdravniki v svetu tako cenjeni zdraviliški kraj. Še največkrat se ga spomnijo planinci, saj sta Češka koča in Ledine med najbolj obiskanimi našimi planinskimi postojankami. Mohorjeve šnite in še kaj Kranj je še najbolj na gosto preprežen z gostinskimi lokali ŽIVIL. Zelo priljubljena je restavracija PARK, kjer je prijetno posedeti na terasi, ves svet pa hodi mimo, prijetno je tudi v pivnici Evropa, kjer imajo največjo izbiro piva v Kranju in morda celo na Gorenjskem, pečejo odlične pizze in pripravljajo dober golaž. Kolodvorska restavracija je znana po dobrih malicah, prav tako restavracija ŽIVIL v GLOBUSU, kjer prav tako pripravljajo dobre malice in kosila. Najbolj jo oblegajo kranjski gimnazijci, posebej še kiosk s hamburgerji in podobnimi hitro pripravljenimi jedrni, po katerih najraje segajo mladi. Ne smemo pozabiti tudi SAMOPOSTREŽNE RESTAVRACIJE pri kinu Center, ki je povsem prenovljena in kjer se poceni in dobro najeste ob vsakem dnevnem času, od jutra do večera. Pa še nekaj ne smemo pozabiti, mlečne restavracije KEKEC na Maistrovem trgu, ki je prav tako vsa prenovljena, ter si KOLAČEK, od koder P^„0 jo odlične sladice ^^„gi"" sladice kranjskih potreb, med u^nr» Pr,P< tudi odlične, samo tu vljane "Mohorjeve Šrute ; ste jih že pokusili, kajne-' Dobro organa«* grosistična prodajo ■ Ae$ Široka, vsestranska je 11 ^ nos t ŽIVIL. Da zmore j bremena, ji omogočajo ka skladišča v Naklem'^ je tudi uprava jirrn*y hodijo nabavljat blag jty sebniki, trgovci. lt<>st'p-' hotelirji, vsi, ki pač raM bro in hitro oskrbo j> nih skladišč: Poleg vsenM hrambenih artiklov, l^i svežega sadja in -e . „ftr nudijo tudi zamr:"JeJ' gram - ribe. testa, zeli \v sladolede in podobno, jt letne suhomesnate iz" Jjgjfr bogato izbiro sirov'- p? naročanja je povse . _ je pov>*- *i\r prost: kdor želi. dafa<4 LA redno oskrbujejo ^ dogovori z njihovo prl službo, obiskal gaf°aZrf trgovski potnik in dogL ;/ se bosta za redne doba> lenega blaga. s ^ek, 17. maja 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 39. STRAN OTSJ)MJ^]IGLAS dopolnilne dejavnosti kmetij Prve "kmetije odprtih vrat" (kmalu) tudi v kranjski občini Možnost dodatnega zaslužka za kmetije ob sprehajalnih in izletniških poteh. K,rani> is. ukvi boli maja - V kranjski občini je trinajst kmetij, ki se že ukv,arjajo s kmečkim turizmom, na več kot dvajsetih kmetijah se J a'i manj pospešeno pripravljajo na sprejem prvih gostov ali o „. -----J rv^r~^..~ ..^.^J^... ,,. .... fe«^.« ■---" «nzmu na kmetijah" za zdaj le še razmišljajo, na štirih kmetijah spi -Se v kratkem odločili za "kmetije odprtih vrat", ki so po do-^ aanjih izkušnjah ponekod le prehodna oblika k bolj zahtevnemu nečkemu turizmu. "Preureditev kmetije za krnečki turizem je finančno in judi drugače zelo zahtevna na-ki so jo brez družbene po-m°či sposobne uresničiti le gospodarsko precej močne kmeti-Kpravi kmetijsko-gospodinj-ska svetovalka Mojca Jemec in Poudarja, da je za prehodno °bdobje "kmetija odprtih vrat" ?e'o primerna oblika dopolnilih dejavnosti kmetij, še toliko bo'j, ker se delovna mesta zapi- faJo in ostajajo brez dela tudi a) -čke ženske, ki so doslej de- kmečke le Po kranjskih tovarnah." Če- P[av so najboljše možnosti za kmetije odprtih vrat" ob do-r° obiskanih sprehajalnih in 12letniških poteh, po katerih Predvsem ob koncu tedna, ob j^znikih ali v času dopustov h'l.iJo izletniki, pa so se v kranj-pi občini odločili, da razvoja l°vrstne dejavnosti ne bodo sP«dbujali samo v hribovskem SVetu, ob sprehajalnih poteh, *^Pak povsod, kjer bodo kme-J.Je za to pokazale zanimanje. a vse skupaj ne bi bilo preučeno samovolji in neredu, So.Pripravili tudi pravilnik z ^aJnujnejšimi zahtevami, ki naj J'h tisti, ki se odločajo za kmetije odprtih vrat", tudi iz-Po,nili in jih spoštovali. po pravilniku je "kmetija ^Prtih vrat" kmetija, ki je ■ sPosobljena gostom, turistom Q, Popotnikom, ki si zaželijo krepčila, prodajati na kmetiji Pr'delano hrano in doma pri-eno pijačo. Ali to pc da na takšnih kmetijah gone bi smeli ponuditi vina. n[a^.'*eno P'jačo- Ali to pome-stom j^a 'n druge kupljene pijače/ j["ez Gradišar, svetovalec za i Jeyne skupnosti pri kranj- CV^ 'zvršnem svetu, in Mojca Jernec sta pojasnila, da kmetije fetu'*1 Vrat ne bi smele Proda-Se kuPljenih pijač, razen če bi |aL,Za to posebej registrirale, in o Pa doma kuhano žganje doma pripravljeni sadni razne sokove, mleko. Km • ln mesne izdelke... b0 et,Ja, ki se odloča za to, da "astežaj odprla vrata po-izletnikom, turi- rn0r, "? najavljenim skupinam, PoSo' IZpoln-ievati tudi druge 6 Je: poskrbeti mora, da je kmečko gospodarstvo primerno urejeno, da domačija znotraj in zunaj ustreza pristnemu kmečkemu okolju, da je urejena okolica, da je za izletnike v hiši in pred hišo urejen prostor za goste, da je poskrbljeno za njihovo varnost (varovalni jaški, silosi, remize za stroje, psi itd.), da kmetija posluje v razpoložljivem prostem času, predvsem ob koncu tedna in ob drugih dela prostih dneh, da nosilec turistične dejavnosti na kmetiji opravi tečaj iz higienskega minimuma in živilski pregled, da ne toči alkohola na gostinski način... Pravilnik tudi določa, kakšen je postopek, da kmetija sploh lahko pridobi naziv "kmetija odprtih vrat". Komisija za kmečki turizem, v kateri so kmetijsko-gospodinjska svetovalka, predstavnik Gozdnega gospodarstva Kranj - TOK Preddvor, arhitekt, svetovalec izvršnega sveta za delovanje krajevnih skupnosti in podpredsednik izvršnega sveta za drobno gospodarstvo in turizem, oceni, ali je kmetija primerna za pridobitev naziva "kmetija odprtih vrat", opozori na pomanjkljivosti in določi rok, do kdaj naj bi jih odpravila; pogoje za delo pa pregledata in izdata ustrezno mnenje tudi tržni in sanitarni inšpektor. "Kmetija odprtih vrat" mora na vidno mesto hiše namestiti tablo z ustreznim znakom in domačim imenom kmetije, izpolnjevati mora tudi prostorske, tehnične, proizvodne in higienske pogoje. Med prostorske sodi urejeno dvorišče in urejena soba za postrežbo in krajši počitek, med proizvodne raznovrstnost kmetijske pridelave, ki je tudi pogoj za raznolikost ponudbe, med tehnične sodijo urejeni dostopi, informativne table, oprema, med higienske pa čistoča in red (tečaj iz higienskega minimuma, zdravniški pregled za zaposlene v živilski stroki, pozitivno inšpekcijsko mnenje). Kmetija lahko začne z delom, ko ji komisija za kmečki turizem izda sklep o nazivu "kmetija odpr- ^'osvetne šege, navade in modrosti že posadili fižol F Včeraj je bil teškov Janez" l]Ucist ^er. se mojnik posebno rad shladi v začetku meseca, je infe °},e}%odaj vezalo vremenska pravila na svetniške godove ja jn"a ,n nevarne dneve" obdolžilo sv. Pankracija, sv. Servaci-fharca"p~°"'fac'Ja- ki godujejo drug za drugim. 12.. 13. in 14. H'\ lir p°nekod pravijo, da se "po svetem Servati ni mraza ba-h'acaU^)ci S0 PrePr>eani, da "sladko vince v klet poteče, če Pan-sonce peče". Pravij^eden'm "acijem" sledi 15. maja god sv. Zofije, za katero r°sve, ' fje r°da "mokra"; kot piše Niko Kuret v knjigi o sta-Pfdevek *egafl m navadah, pa ji pri tikajo celo bolj nespoštljiv Pfeg0v V Sl'l' krajini se Zoftjinega dežja še posebej boje, saj *ebe 0rprav'> da "sveta Zofija vino popij a". Boje pa se tudi po-^lovcn"'''} ^..dnevih "ledenih svetnikov" in Zofke marsikje v Ui kurijo po sadovnjakih in vinogradih, hišah i ° dnf fc(" Sofija goduje tudi Izidor, ki ga je v starih ^oli,vie m°goče videti na tablah v bogkovem kotu: klečečega v ^udi n.Sr^' nJ've- Kmetje so se mu priporočali predvsem ob pre- "*f> ali preveliki suši. '"(/A. ^^J' v četrtek, 16. maja, pa je godoval sv. Janez Nepo-pruvij0'yu. k<)' zavetniku "fižolove letine" v okolici Škofje Loke 'e 'udi i/es*ov Janez", drugje pa "fižolovec" in podobno. Znan bih, m(} °' :av?tnik zoper obrekovanje in poplave, nekdaj ga ni nJem ' srednji in v delu Zahodne Evrope, da ne bi bilo na Pije P,a* Podobi češkega svetnika Janeza Nepomuka. V Kro-fcfe na ?P" "a nJeS0V godovni dan prirejala posebne bojne re" Mostovih, ki vodijo čez K ropa rito. Andrej Tavčar Janez Gradišar Mojca Jemec tih vrat" in ko ji upravni organ izda odločbo o priglasitvi. Prvi tečaj o higienskem minimumu se bo začel 21. maja na Delavski univerzi v Kranju in bo trajal štiri dni. Vsak tečajnik naj bi plačal le sto dinarjev in še posebej literaturo, vse ostalo pa naj bi krila občina iz sredstev, ki jih v proračunu posebej namenja za pospeševanje kmetijstva. Doslej so za tečaj prijavljeni štirje; upajo pa, da se bo še kdo in da bo zanimanje tolikšno, da bodo jeseni lahko pripravili še enega. Andrej Tavčar, sekretar sekretariata za gospodarstvo, pravi, da je "kmetija odprtih vrat" za zdaj novost v kranjski občini in da bo potem verjetno zanimanja za tovrstno dejavnost še več, ko bodo nekatere tudi dejansko odprle vrata. Dobri zgledi namreč bolj vlečejo kot kakršnekoli kampanjske pospeševalne akcije. O tem, kakšne davke naj bi plačevale "kmetije odprtih vrat", smo vprašali Niko Cen-čiča, pomočnika direktorja kranjske uprave za družbene prihodke. Kot je dejal, sodi dejavnost "kmetij odprtih vrat" Niko Čenčič med dopolnilne dejavnosti kmetij, za katere veljajo poleg splošnih določb zakona o dohodnini še posebne določbe, ki opredeljujejo davek od dohodka iz dejavnosti. Po teh določbah je davčna osnova dobiček, davek se plačuje kot akontacija dohodnine med letom, razlika pa po vložitvi davčne napovedi in ustrezni odmeri. Zavezancem, ki so nanovo začeli opravljati dejavnost, se dobiček prvega leta poslovanja ne obdavči, v drugem letu poslovanje se obdavči 34 odstotkov, v tretjem letu poslovanja pa 66 odstotkov dobička. Če pa gre za demografsko ogrožena območja, se dobiček prva tri leta ne obdavči, v četrtem letu 50 odstotkov, v petem pa 75 odstotkov dobička. Čeprav se zdi, da davčni primež precej omejuje razvoj turistične dejavnosti in vseh dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, pa poznavalci razmer pravijo, da vse skupaj le ni tako hudo in da je mogoče prav za takšne in podobne dejavnosti pričakovati nekatere spremembe, ki bodo spobujevalno vplivale na njihov razvoj. • C. Zaplotnik Foto: G. Sinik Slovenski osamosvojitveni zakoni in kmetijstvo Slovenija bo sama določala zaščitne cene Ljubljana, 15. maja - V svežnju osamosvojitvenih zakonov, ki jih v teh dneh obravnava slovenska skupščina, je tudi slovenski zakon o cenah. Po tem zakonu naj bi Slovenija sama določala zaščitne cene kmetijskih pridelkov. Povedano nekoliko bolj natančno: republiški izvršni svet naj bi bil tisti, ki bi določil kmetijske pridelke, za katere bi predpisali zaščitno ceno, določil pa naj bi tudi višino teh cen. Predstavniki Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke so sicer predlagali, naj bi zaščitne cene določal Kmetijski inštitut Slovenije oz. naj bi jih določal republiški izvršni svet na predlog kmetijsko-gozdarskega ministrstva, vendar pa slovenska vlada njihovega predloga ni upoštevala, ker meni, da naj tisti, ki sprejema odgovornost za kmetijsko pridelavo in preskrbo s hrano, določa tudi zaščitne cene. Vlada pa obljublja, da bo pri pripravi predloga zaščitnih cen "ustrezno upoštevala podatke kmetijskega inštituta", tako kot jih tudi upošteva odbor za mleko, ki deluje v okviru sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predlog, da naj bi zaščitne cene določala vlada na predlog kmetijskega sekretariata pa zavrača z utemeljitvijo, da je cenovna politika v pristojnosti sekretariata za tržišče in splošne gospodarske zadeve; poudarja pa, da se bo sekretariat za trg pri pripravi predloga posvetoval s kmetijskim sekretariatom. Že pri pripravi predloga o cenah je bilo več pripomb, da bi zakon dopolnili še z določbo, po kateri bi bil "uvoznik dolžan v primeru, če je uvozna cena nižja od zaščitne cene, plačati ustrezno razliko". Vlada tudi tega predloga ni sprejela in sicer zato. ne, ker je skupščina že lani novembra sprejela zakon o dajatvah pri nakupu živine, mesa, mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov. Ce bi želeli tovrstno zaščito domače proizvodnje razširiti še na druge izdelke, bi po mnenju vlade morali dopolniti lani sprejeti zakon ali sprejeti novega. • C. Z. Arondacije Ali bo zakon o denacionalizaciji zajel tudi popravljanje krivic, ki so jih prejšnje oblasti povzročile kmetom z arondacijami oz. s prisilnim združevanjem kmetijskih zemljišč za družbena posestva, ali ne, je osrednje vprašanje, ki si ga kmetje zastavljajo na raznih shodih in sestankih. Vprašanje je še toliko bolj "žgečkljivo", ker so arondacije na marsikaterem območju povzročile več gorja kot, denimo, agrarna reforma, denacionalizacija, zaplembe in drugi ukrepi povojne revolucionarne oblasti, in ker je bilo veliko arondacij izpeljanih na podlagi predpisov, ki so jih oblasti sprejele po letu (1958). ki sicer v predlaganem zakonu o denacionalizaciji velja kot "meja " med krivičnim in nekrivičnim obdobjem. Da so bile arondacije predvsem politični ukrep za podržavljanje zasebnega kmetijstva in ne samo "agrarnotehnični", kot poskušajo nekateri dokazovati, ni nobenega dvoma, prav tako ga ni o tem, da so bile "krivično dejanje", ki ga je ob nacionalnem soglasju za popravljanje povojnih krivic treba popraviti. Zdi se, da je zdaj vprašanje samo to, kako te arondacije popraviti - ali že v okviru zakona o denacionalizaciji ali v okviru novega zakona o kmetijskih zemljiščih. Kmetje, ki se bojijo, da se jim bo priložnost za popravljanje krivic, storjenih z arondacijami, izmuznila iz rok, vztrajajo pri tem, da jih je treba vključiti že v zakon o denacionalizaciji, v vladi so odločitev o tem prepustili republiškemu sekretariatu za pravosodje in upravo in sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (naj se sama dogovorita), minister za pravosodje dr. Rajko Pirnat pa je že izzval precej negodovanja z izjavo na nedavni okrogli mizi v Rogaški Slatini, da arondacij ne bo v zakonu o denacionalizaciji. Reševanje tega problema ni tako preprosto, kot nekateri poudarjajo. Gre namreč za zelo raznovrstno problematiko, ki jo je težko spraviti na isti imenovalec in težko povsem pravično zakonsko urediti. Nekateri so za arondirano zemljo dobili nadomestna zemljišča, s katerimi so tudi zdaj zadovoljni in jih ne bi bili pripravljeni menjati, drugi so dobili glede na tedanjo nizko tržno vrednost zemlje tudi dokaj dobro odškodnino, tretji so zemljo oddali predvsem zato, da so si pridobili družbene ugodnost (otroške doklade, na primer); dosti pa je bilo primerov, ko so za kvadratni meter zemlje dobili tako skromno plačilo, da je bilo mogoče z njim kupiti le škatlico vžigalic ali cigaret in so se mu zato tudi odrekli... Problem pa ni zapleten samo zaradi raznolikosti problem, ampak tudi zato, ker zadeva tudi ob nadaljnjo usodo slovenskih družbenih posestev. Slovenska vlada pa se doslej še ni povsem natančno izrekla o tem, kaj namerava s posestvi. Jih bo ohranila, bo ohranila le dobre, slabe pa prepustila likvidaciji in razkosanju, bo likvidirala vse po vrsti...? • C. Zaplotnik MEŠETAR Matjaž Kežmah iz Slovenskih Konjic izdeluje in prodaja različne vitle in puhalnike. Poglejmo nekaj cen! vrsta stroja cena (v din) vitel z desko, 4 t puhalnik za seno tip 500, z elektromotorjem puhalnik za seno tip 500, traktorski pogon puhalnik za seno tip 300, z elektromotorjem puhalnik za seno tip 300, na traktorski pogon 12.000,00 8.700.00 9.800,00 7.200,00 8.400,00 Podelitev priznanj in nagrad Škofja Loka, 15. maja - Kmetijska zadruga Škofja Loka se kljub težkim časom ni izneverila tradiciji in bo tudi letos podelila priznanja in nagrade zaslužnim kmetom-zadružnikom in zadružnim delavcem. Podelili jih bodo na prireditvi, ki bo danes, v petek, 17. maja, na kmetiji Matevža Debeljaka (po domače pri Podmlačanu) v Jarčjem brdu. O tem, kdo bo dobil priznanja in nagrade, bomo pisali v torkovi številki. • C. Z. SEMENARNA KRANJ, Tomšičeva 30 PE H T A VRTIČKARJI, KMETOVALCI! V SEMENARNI »PEHTA« NA TOMŠIČEVI 30 V KRANJU VAM PO KONKURENČNIH CENAH NUDIMO: • domača in tuja semena, travne mešanice, sadike okrasnih rastlin, grmovnice, • zemljo za presajanje lončnic, mineralna In bio gnojila, • zaščitna sredstva v mali in večji embalaži, • cvetlično posodje, korita, keramiko, • vrtno orodje in opremo iz programa »Gardena«, • svilene rože, barvne kristale, • razne folije za prekrivanje rastlin, • strokovne nasvete s področja zaščite rastlin. Po starih cenah je na zalogi še nekaj radazina, ciatrala, ridomila, cidokora, bakrenega apna, seneorja ild. Odprto: vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 19. ure. v soboto od 8. do 12. ure Vabljeni GLAS 40. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 17. maja 1991 H IKOM PAS O L I D A Y S • POČITNICE '91 - DOMOVINA < PLAČATE DO KONCA MAJA - LETUJETE DO 30 % CENEJE Umag, Novigrad, Poreč, Rovinj, Pula, Mali Lošinj, Baška, Punat, Rab, Bol, Supetar, Hvar, Komiža, Biševo, Dubrovnik, Bohinj • BOGATA PONUDBA • HOTELSKI IN ZASEBNI APARTMAJI, HOTELI A IN B KATEGORIJE v Istri, Kvarnerju, Srednji Dalmaciji, itd. • NOVOSTI • KOMPASOVI KLUBI • DRUŽINSKI KLUB NOVIGRAD/ISTRA, 10 dni • SONČNI KLUB HVAR/htl. Sirena - B kat., 7 dni • KOMPASOV KLUB, OTOK KATARINA/ROVINJ šole tenisa, jadranja na deski, plavanja za otroke, športne igre, najem gorskih koles MTB CARRERA, zabava in izleti KOMPASOVO ŠPORTNO POLETJE • TENIŠKI KAMPI, VIKENDI, ŠOLE, MLADINSKI TENIŠKI KAMPI • JADRANJE NA DESKI, POTAPLJANJE • ŠOLA JADRANJA IN TEČAJ ZA VODITELJE ČOLNOV, Portorož, 18. - 22. 5. • NAJEM JADRNIC IN MOTORNIH JAHT 30 % ZNIŽANJE CEN ZA LEGEND 41, SUNRISE 34, ELAN 33, BIANCA 320 GLISERJI IZ PORTOROŽA DO 13. 7. 20 % ZNIŽANJE • OLDTIMERJI - KRIŽARJENJE MED OTOKI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE IN POSAMEZNIKE, 7 dni (JAVORAK, BIJELA VILA, KAPETAN LUKA) • APP. LANTERNA, POREČ: bivate 21 dni, plačate 14 dni, itd. PRODAJA FANATIC/ALPHA ART OPREME najnovejši program za leto 1991 - ugodne cene Informacije/vplačila: KOMPAS HOLIDAYS, Titova 12, Ljubljana, tel.: 061/221-765, 222-340, 222-333 • POČITNICE 91 - TUJINA • ŠPANIJA - Palma de Mallorca, Menorca, Ibiza, Costa Brava GRČIJA - Krt, Kreta, Rodos, Santorin TUNIS - Hammamet, Nabel, Djerba CIPER - Larnaca, Limassol AŽURNA OBALA ALŽIRIJA - Tipaza KRF, poseben program, 9 dni, že od 270 USD dalje (2. - 11. 6.) KOMPAS AS za otroke do 70 % ceneje odhodi z letali, z let. Brnik HERLEC SVETING Podjetje za finančno, računovodsko svetovanje in inženiring d.o.o. Olševek 74, 64205 PREDDVOR, telefon: 064-43346 PONUDBA STORITEV PODJETJA Zasebno podjetje vam nudi kvalitetne storitve s področja: • vodenja poslovnih knjig in izdelava računovodskih izkazov pravnih oseb in obrtnikov • svetovanja s področja financ, računovodstva in davčne politike • opravljanja ekonomsko finančne revizije poslovanja • izdelave poročil in analiz poslovanja • izdelave pravilnikov o finančnem in računovodskem poslovanju • organiziranja in izobraževanja o načinih in metodah finančnega računovodskega in knjigovodskega poslovanja • strojepisne storitve Cene in plačilni pogoji se določijo sporazumno z naročnikom glede na vrsto in obseg storitev. Za morebitno sodelovanje in zaupanje se vam zahvaljujemo. KAJ SVETUJE MODRI JANEZ? VSE ZA SOLO KUPI DANES! Če MODRI JANEZ reče VSE, tudi MISLI VSE. Knjige, zvezki, šolske torbe, copati, radirke, šestila, ravnila in vse tiste drobne in pomembne stvari, brez katerih v šoli pač ne gre. Sicer pa je MODRI JANEZ letos pripravil tudi novost: EKOLOŠKI ZVEZKI iz RECIKLAŽNEGA PAPIRJA, da se bodo lahko tudi naših otrok otroci učili o drevju v naravi in ne le po spominu učiteljev. Prihranek časa in denarja; zajamčena cena; brezobrestno obročno odplačevanje; dostava na dom -pa MIREN in BREZSKRBEN DOPUST je le nekaj prednosti, zaradi katerih ne kaže odlašati ali celo zamuditi roka lodo 6 T STARŠI! BODITE POZORNI! Do 31. maja izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Mestni trg 26 LJUBLJANA 2 S,5 ° o rs al O C s * s I s« o > 25 „FUL" DOBRE NAGRADE Obvestilo!! I^PII^MrHI KRANJ, Cankarjeva 4, tel. 214-787 NOVO PRI NAS • kitajski lestenci • kitajski vrtni senčniki ŠE VEDNO PRA VI NASLOV ZA VSE, KI IŠČEJO PRIMERNO DARILO • široka ponudba nakita iz poldragih kamnov • brezplačno aranžiranje Delovni čas: od 9. - 19. ure, sobota od 9. 12. ure PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE, DA JE LEPO VEDNO LEPO FORD ESC0RT razprodan po vsej Evropi -FORD KAP0SI JIH DOBAVLJA! Kljub največjim težavam vam lahko Ford Kaposi, avstrijski pogodbeni zastopnik Forda v Celovcu ponudi omejeno število tovarniško novih modelov escort, dobava maj/junij. Izkoristite to priložnost. ZAGOTOVITE SI ŠE DANES SVOJ NOVI FORD ESCORT. Naši telefoni so dnevno od 8. do 12. in od 13. do 18. ure zasedeni. Kličite 9943-463-42200/15 ali 9943-463-42200/21 Kaposi _ CELOVEC, PICHELDORFERSTR. 219; ŠENTVID OB GLINI, FRIESACHERSTR. 6 TOVARNA ČRPALK ERNST VOGEL v Gesellschaft m. b. H, ČRPALKE ZA VSAK NAMEN: • INDUSTRIJSKE ČRPALKE • HIŠNE VODNE ČRPALKE • j^p^^j^'gpf^jl^ prodajaCELOVEC : SEAtHvp TCfEFoSSS!«^ • VODOMETNE NAPRAVE TELEFAX: 9943-463-45697-21 Ejtek. 17. maja 1991 OBVESTILA, OGLASI 41. STRAN ©@MgSJ^©ISIGLAS «1 SKOfMLOKA O Ds ir Škofja loka bla2eva ulica 3 Tel.: (064) 620 381 MIZARSTVO tel. 632 360 STEKLARSTVO 621-534 • MIZARSTVO • ZAKLJUČNA DELA • KERAMIČARSTVO, PEČARSTVO • POLAGANJE PODOV t PARKETARSTVO, STEKLARSTVO Z DOBAVO IN POSTAVITVIJO KRUŠNIH PEČI SKRBIMO ZA OHRANJANJE TRADICIJE NA GORENJSKEM /-— NOVO! NOVO! NOVO! TEKSTILNA TOVARNA ZVEZDA KRANJ SAVSKA CESTA 46 je odprla I10VO industrijsko prodajalno na Savski cesti 46, z vsemi vrstami centelin - medvlog za lahka in težka oblačila centelin - medvlog za srajce centelin - medvlog za usnjena in krznena oblačila centelin - medvlog za obutev centelin - vseh vrst trakov za oblačila Krojači, šivilje, izdelovalci obutve Ne pozabite na centelin lepljive medvloge! Prodajalna odprta vsak dan od ponedeljka do petka od 7. ■ 15. ure. NOVO! NOVO! NOVO! MERCATOR - Meso - Izdelki TrtfiA d. o. o. Škofja Loka 64220 Škofja Loka, Mestni trg 20 telefon: h. c. (064)622-171, 622-172, 622-173,622-174 l!aše Podjetje posluje pod nazivom Mercator - Meso-lzdelki, d.o.o. s sedežem v Škofji Loki, Mestni trg 20. ^'avna dejavnost je klanje živine, opravljamo pa med drugim še naslednje dejavnosti: I prec|elava, konzerviranje in pakiranje vseh vrst mesa % .[9°vina na debelo z živilskimi proizvodi [r9ovina na drobno (meso, mesni izdelki in razno delikatesno blago). r9ovinsko dejavnost na drobno opravljamo v vseh petih gorenjskih občinah v naših 34 Spalnicah P°d nazivom MERCATOR - MESO-IZDELKI Škofja Loka. V vseh naših cen uValnican dobite vsak dan sveže meso in raznovrstne mesne izdelke p0 konkurenčnih nah< v večjih poslovalnicah pa tudi raznovrstno delikatesno blago. Visoka prehrambena vrednost in odlična kvaliteta olj Ji ulii GuIlCu Vrsta zlatih odličij na mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu, lansko leto Veliki kristalni pokal za kakovost in zlate medalje za vse tri vrste olja - Konzum Cekin in Cekin-Special iz Tovarne olja Oljarica iz Kranja. Tovarna olja Oljarica iz Kranja je največja oljarna v Sloveniji, saj predela kar 60 odstotkov vseh potrebnih količin jedilnega olja v naši republiki. Delovni kolektiv, ki kvaliteto svojih izdelkov dosega s sodobnim tehnološkim postopkom predelave in stalnim nadzorovanjem proizvodnega procesa, že vrsto let dosega zavidljive uspehe na svojem področju. Po trikratnem ocenjevanju Domusa - organizacije, ki strokovno ocenjuje kvaliteto olj na trgu - v lanskem letu, se v Oljarici lahko pohvalijo z odličnimi rezultati. Trikratno ocenjevanje kvalitete njihovih naključno izbranih izdelkov iz proste prodaje, jim je prineslo dvakrat oceno prav dobro in enkrat oceno odlično s 96,5 zbranih točk od skupno 100, ki jih Domus podeljuje za kvaliteto olj na našem trgu. Potrebno je povedati, da te visoke ocene za kvaliteto dobivajo vse tri vrste olj: Konzum, Cekin in Cekin-Special. In kaj je tisto, po čemer lahko ta olja ločimo od drugih? V čem je skrivnost njihove kvalitete? Čisto sončnično olje Cekin-Special ima izjemno biološko vrednost. Vsebuje namreč linolno kislino in vitamin E. Li-nolna kislina je življenjsko pomembna mašČobna kislina, ki jo lahko užijemo le s hrano. Vsak odrasel človek dnevno potrebuje 10 gramov linolne maščobne kisline. Če se boste torej odločili za uporabo olja Cekin-Special, vam na to nujno količino linolne maščobne kisline ne bo potrebno misliti. Nič manj kvalitetni pa nista ostali dve vrsti olja, ki ga izdelujejo v Tovarni olja Oljarica iz Kranja. To sta Cekin in Konzum. Jedilno olje Cekin je me- šanica, sestavljena pretežno iz sončničnih olj. Olje Konzum pa je čisto rastlinsko olje. Obe olji imata visoko prehrambeno vrednost. Pri umetnosti kuhanja si boste torej, če boste le želeli in izbrali, lahko pomagali z olji Cekin-Special, Cekin in Konzum. Vsa tri olja so primerna za kuhanje, cvrtje in začinjanje. Odlična so tudi za pripravo hladnih omak, ki se podajo h kuhanemu ali pečenemu mesu. Vsa tri olja so že dolgo vrsto let prisotna na našem domaČem trgu in so po zagotovitvah proizvajalcev in ocenjevalcev najboljša izmed vseh. S svojo proizvodnjo olj, Oljarica Kranj pokriva 40 odstotkov domačega trga. Del svojih proizvodov izvažajo na hrvaški in bosanski trg, nekaj olja pa predelajo tudi za zagrebško tovarno olja Zvezdo, ta ga nato prodaja pod svojo blagovno znamko. Naj-1 večja količina predelanega olja letno je znašala kar 26.000 ton, največja prodana količina em-baliranega olja pa 18.400 ton! Vse tri vrste olj lahko dobite v enolitrskih steklenicah in eno-ali dvolitrskih plastenkah. Za večje potrošnike pa posebna embalaža: olje v plastični ali pločevinasti 25-litrski embalaži. Sodobna tehnološka proizvodnja seveda omogoča tudi novosti in vedno nove izdelke. Tako Oljarica Kranj že predstavlja svoj nov izdelek: palmovo olje za vse vrste cvrtja, še posebej za cvrtje pri visokih temperaturah - v popularni posodi s poslovenjenim imenom cvrtnik ("friteza"). Omenjeno olje bo, kot obljubljajo proizvajalci, že kmalu na policah v trgovinah. Ob koncu naše predstavitve Tovarne olj Oljarica iz Kranja in njenih visoko kakovostnih in iskanih izdelkov vam lahko samo še zaželimo: Dober tek z olji Cekin-SDecial, Cekin in Konzum! SUK0PLESKARSTV0 ŠKOFJA LOKA TAVČARJEVA UL 21, tel. 632-700 PODJETJE S 35-LETNO TRADICIJO V ŠKOFJI LOKI IZKUŠENI PLESKARJI VAM LAHKO: • izdelajo fasado po sistemu JUBIZ0L (naravni material) • obnovijo in prepleskajo fasado - novo, staro, gladko in teranovo z apnom ali acrvlcolorjem • prepleskajo stavbno pohištvo - novo ali staro • prepleskajo nove ali stare izdelke iz lesa ali kovine • izravnajo in preslikajo nove ali stare stene v vašem stanovanju z apnom, disperzijskimi barvami (jupol), valit ometom, mozaikom ali ostalimi materiali po vaši izbiri • protipožarno zaščitijo les ali kovino VSE NAŠE STORITVE SO BREZ DAVKA IN JIH LAHKO NAROČATE BREZ NAROČILNICE. Z NAROČILNICO STANOVANJSKE ZADRUGE PA LAHKO KUPITE PRI NAS VSE VRSTE MATERIALOV IN SE DELA LOTITE SAMI: # gašeno apno za beljenje • vseh vrst notranjih barv • vseh vrst barv in zaščite za les in kovino # stvropor vseh dimenzij # lepila za parket in tapete • vseh vrst polnil: kningips, mavec, stvronol, juboiin kit, polifix kit, fugirna masa. PREPRIČAJTE SE V KONKURENČNOST NAŠIH CEN 01 ■mm^m^MiFmuKs 42. stran OBVESTILA, OGLASI lesna industrija Idrija p.o. iHK SALON POHIŠTVA PREDOSLJE Iz našega programa pohištva vam po zelo ugodnih cenah nudimo SPALNICE, OTROŠKE SOBE, DNEVNE SOBE, JEDILNICE, PREDSOBE Kupljeno pohištvo vam brezplačno dostavimo ter hkrati montiramo! Prodajna akcija od 17. maja dalje / v Kulturnem domu v Predosljah. Salon ARK v Idriji - telefon 065/71- Vsak dan od 12. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Ml VAM NUDIMO VSE TO IN san STANOVANJSKA ZADRUGA STIK MIRKA VADNOVA 1. KRANJ TELEFON: 064/214-751 ŽIRO RAČUN: 51500-662-43388 • svetovanje • projektiranje • nadzor • nabava gradb«, lega materiala brez plačila prometnega davka • izvedba • 5 % popust na ponudbo iz programa podjetja gradnje SAMSUNG Electronics TV 51 cm, teletekst cena 12.990.00 din TV 51 cm, scart, 40 progr. cena 11.490,00 din VIDE0REK0RDER - 3 glave cena 11.490.00 din VIDEOPLAYER - daljinsko uprav, cena 7.890,00 din HIFI STOLP - DC - dalj. uprav, cena 10.990.00 din MOŽNOST NAKUPA NA 3 - 12-MESEČNO POSOJILO! del. čas od ponedeljka do petka 9. do 12. ure, od 15. do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tel.: 212-367 TURISTIČNO DRUŠTVO Škofja Loka Mestni trg 10, tel.: 064/620-268 Odprto: od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure • široka ponudba unikatnih ročnih izdelkov, spominkov in daril • intormativno propagandne storitve • sprejemanje malih oglasov • organiziranje prodaje na stojnicah v Škofji Loki • druge turistične dejavnosti OTROŠKA TRGOVINA Tomšičeva 16, 64000 KRANJ Delovni čas: od 9. - 12. ure, od 15. - 19. ure ZELO BOGATA IZBIRA OTROŠKIH POMLADANSKIH OBLAČIL 0-16 let UD KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 KOLESA - GORSKA, MESTNA in DIRKALNA, kvalitetna, uvožena, lahko za Al okvirjem, z garancijo in servisof11' so na voljo v trgovini VALY - Žagar, Betonova 16 a, Kokrica, Kranj, tel.:215-750. Obiščete nas lahko tudi na Sejmil kolOS na Kokri" 18. in 19. maja. ^ Pri nakupu strokovni nasv ni lin ugodno prodaja svoje izdelke v novi industrijski prodajalni na Jesenicah ;i> it nas ■ informacije po telefonu int. 29-04 oV> »a*:«a"'?oswV,.»wo-. • betonsko železo in pletene žične vrvi • vlečeno jeklo • vlečeno žico - črno, pocinkano in nerjavečo • pločevino - navadno in nerjavečo • hladno oblikovane profile • vratne podboje • dodajne materiale za varjenje - elektrode in varilne žice • žeblje • končne izdelke - diske za kmetijske stroje, kljuke za žlebove, snegobrane, žlebove, kotličke za bojlerje Obratovalni čas vsak dan od 9. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. K S 9, j* \ S s % S lo 8095 Petek, 17. maja 1991 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK 43. STRAN &EUGLAS V begunjskem Elanu so minuli torek pripravili sre-'gor Tr*n ^JPske8a letalskega centra iz Lesc. Stečajni upravitelj !tvu v er J'"« je izročil priznanja za ekipni uspeh na svetovnem prven-paj, j ^/.^^'ju v Wengnu, kjer so osvojili peto mesto. Roman Pogača r "Jo sv P°.seDno priznanje, "Bloškega smučarja", ki ga v Elanu po-I, e'Ovnim prvakom, ki si priborijo zveneč naslov m Planil so pripravili sprejem za tekmovalce ALC Lesce Bled Odločajo živci in izkušnje ci, L^'katerem športu so poleg znanja in dobre pripravljenosti pomembni tudi dobri živ-n ^ 1 Padalci so že večkrat dokazali, da so junaki, v svojih vrstah pa imajo od prejšnjega tudi svetovnega prvaka v paraskiju, Romana Pogačarja. .14. maja stanje v Elanu pa je bila tu-^'ložnost. da so pogumni le-*[ natančneje predstavili zani-2j športno zvrst - paraski, v „Tem so letos tretjič orgamzi-1 svetovno prvenstvo. Čeprav Paraski v Evropi in Ameriki, r Popularen, je pri nas zaen-at« slabe znan. "Kakšnih tri-R štirideset let se že govori o r"ni zvrsti paraski. Začelo se i Epskih deželah, vzrok -4 Polrebe, pa so naprimer pristop v Pili- soc. n; Pru'n°bmočJa- reševanja v pn-rask:e;reč v Alpah in podobno. Pad/. kombinacUa smučanja ^'cdai' vendar pa moram ji d da sta to dve tekmova-^ Zrn ek d°seženih mest pa minfgovalca. Tako se posebej veleslalomu, nato pa na njihovih smu- še v skokih. V primeru, da imata dva tekmovalca enako število točk iz uvrstitev je boljši tisti, ki ima boljšo uvrstitev v skokih s padalom. Naj tudi povem, da so bile na minulem svetovnem prvenstvu mnoge reprezentance boljše v smučanju, mi pa smo razliko nadoknadili pri skokih, kjer smo krepko močnejši, kjer odločajo živci in izkušnje. Čeprav imam veliko izkušenj pa priznam, da me je bilo v VVen-gnu. na veliki višini, ko smo skakali na več kot dvatisoč metrov visok cilj, po daljšem času spet malo strah. Vendar pa je bilo skakanje v čudoviti naravi tudi svojevrsten užitek..," je povedal svetovni prvak Roman Pogačar. j|resurno jahanje v Bobovku uj^j' 15. maja - Konjeniški klub Kranj je organizator tekmovali Imenskih klubov v dresurnem jahanju v kategorijah A, L in Kra ekrnovanje bo to soboto. 18. maja, ob 9. uri v Bobovku pri !WU' pole8 skladišča Chemo. Organizatorji so pripravili tudi m srečelov. Vstopnine ni. • V. S. ^edn-arodni avto rally Saturnus 91" ^ a. Loka, 15. maja - Letošnja 14. mednarodna prireditev SATURNUS 91" bo v dneh od 23. do 25. maja, štela pa ■ prJj *ns*vo Jugoslavije, prvenstvo Avstrije, evropsko prvenstvo \ie('c '"di za MITROPA pokal. Skupna dolžina proge je 455 ki-°v. od tega je 215 kilometrov hitrostnih preizkušenj. HP1 PROD SS /TV i Stancai* HP HRUŠICA 6 11 1« >^na? -rrvega ,ckmovalca bo v petek, 24. maja, ob 11.31 iz-h>aja Izvoli, kjer bo tudi cilj prvega tekmovalca po itinerarju %a • ob 00.57 uri zjutraj. Tekmovalci to pot ne bodo imeli o^nj11 "odo vozili neprekinjeno. Za Gorenjce pa bo najbrž. )Sz. pi,v °g'ed preizkušnje na odesku Logatec - Rovte - Za-Jh 5 Urr,010^ ^' J° ho vec kot 110 posadk prvič prevozilo med itd2|.25,n l6'5uro, drugič med 18.10 in 19.15 uro ter zadnjič LSl oh ln ^.00 uro. Pri tem je potrebno omeniti, da bo cesta „ eku dne 24. maja med 13. uro in 25. maja do 01. ure i kot i t0^nJ' prireditvi bo zelo močna, saj je prijavljenih BJGtoJn'A30 posadk, vseh pa organizator ne bo mogel sprejeti. ^^°dni^J' Prireditvi bodo zastopane tudi tovarniške posadke iz if°n Za^rŽav' ^na ot' novost' prireditve je specialna preizku-I v Li Ktku Prireditve v veliki gramoznici H P Prod pri Stane-Pphjjjil"'Jani, pravi užitek pa bo gotovo spremljati tudi hitro-E de>u t ULni° ROVTE- Želja organizatorja pa je, da bi tudi na Jalcj 'ekrnovalne proge, kjer bo v službi AMD Škofja Loka, V v £°*,ovali navodila, tako da bi prireditev lepo uspela in P°nos vsem športnim zanesenjakom. • L Križaj iSeiili maja - 1 etos bo priljubljeni pohod na Stol, ki se ga tora ležl,° že več kof 60 tisoč Planincev in dru8'h Pr'Jaie i ' "»slednjo soboto, 25. maja. |Sci[jdi,cv Jc v svoje roke prevzela Zveza telesnokulturnih or-j.Si |0,tiSCnice. ki se je z dosedanjim tehničnim odborom z vso CVend ' priP|;iv. Zaradi zmanjšanja stroškov bo pohod ' g°0<| v'.'i pa lri|sa pohoda ostaja nespremenjena. Pohodr A r nJe planincev bo 25. maja Pohod na Stol i0 .. -■■»«., in. »c )e z dosedanjim m nri"'..... Zaradi zmanjšanja stroškov bo pohod le en B^Val Pa lrasa P°rioda ostaja nespremenjena. Pohodniki se ' Ni v Vas°rjevega doma povzpeli na vrh Stola, ter se nato po K,].,,11,11 v dolino, kjer bo prijateljsko srečanje udeležencev. :~ tudi goslavijc. prizadevajo pa reattvnih f|. .'o]e ■■■ * uuiino. Kjer no pnjaieijsKo srečanje uus»«.v.. rHce £đ°mačih planincev organizatorji na pohod Vabijo Kjbi pT. /a"iejsiva in drugih delov Jugoslavije, pri/adevaji %t\ '1(>d dohil Se večjo veljavo v okviru športno reki iltuVSa|.^delovni skupnosti Alpe - Jadran. |L --—"111 1MI|il!UMl - .l.iui.l.i. u, d Pohodni k bo dobil značko in knjižico za vpis pohoda, tle ^ajselkratni udeleženci pa bodo dobili plakate oziroma i|aupravlianjem in OJAČEVA f,EVpo£'taro FENDER VIBRO LUX ^^^631 784 R Gorenje Mu- 10 kt; Igor,, . " Kosor, z rotacijskim co J? 'n doma narejeno prikoli- ■P/odam za 1.500 DEM. « 7279 eno 16-kubično dvobrazdni PLUG SLaV?9'0 rab'i ^-376 pTEHTNICO, 100 kg. « P^r-Ul^seren 728- Uvoženo plastificirano PLUTO, prodam_« 83-727, po 20. uri 5940 Prodam suhe smrekove OBLOGE (opaž), za oblaganje sten in stropov, smrekov, borov in macesnov LADIJSKI POD, vseh vrst ŽAGANEGA LESA ter strešne in razne LETVE, « 64-103 __7010 Prodam 20 kosov ŠPIROVCEV, 100 kosov KOMBI PLOŠČ hrahlit in 100 kosov SIPOREKSA, deb. 5 cm. Dolenc, Kuraltova 4, Šenčur 7178 Prodam dva RADIATORJA, dim. 70 x 90 cm. « 45-643_7223 Zelo ugodno - do 45 odstotkov ceneje, prodam DIMNIK Schiedel, dim. 1 x 16 cm in 1 kub. m. bele silikatne OPEKE. « 310-592 7238 Prodam GRADBENE ELEMENTE in PUNTE za šolanje. Poklukar, Zg. Gorje 67 7254 Prodam suhe smrekove PLOHE. « 49-156_7308 Ugodno prodam rabljeno strešno OPEKO špičak.« 633-435 7310 Prodam LETVE za fasadni oder, PUNTE, BANKINE in betonske CE VI. Janez Demšar, Vincarje 15, Škofja Loka_7392 Rabljeno strešno OPEKO špičak, 4.000 kosov, prodam po 2,00 za kos. « 215-891, zvečer 7401 Prodam 45 m rabljenih ŽLEBOV za 7283 vu štiStJP*0 PEC kuppersbusch, Lotk0v ceneje. « 329-678 _7287 nielC,Vrtno KOSILNICO bore- hišo.« 78-472 7451 ia'ria nafto® 310-256 7288 t°rno kneJ?1'?"0 italijansko mo- rskoKoc,LNICO in bočno trak-KOSILNICO.«© 68-662 ferj^—_7296 T>ICn KAMER0- TELEFON -Af5AF)atecjega dometa in FO-Prodam. « 802-581 7315 N'K 0 dam kombiniran ŠTE-,r^6čo 2 elektrika), trajno- 'Cni RAnrA;.Uppersbucsh i" elek-AD|ATOR. S 52-358 7332 IZOBRAŽEVANJE INSTRUKCIJE za angleščino, za srednjo šolo, iščem. « 620-321 _ 7207 Dipl. ing. fizike uspešno INŠTRUI-RA matematiko, fiziko in kemijo, za vse stopnje. « 215-461, int. 613, dopoldan ali 217-817, popol- dan_7324 PREVAJAM in INSTRUIRAM an-gleško in italijansko. « 212-317 _7336 INSTRUKCIJE iz matematike in fizike, za visoke in srednje šole ter priprave na zaključne izpite, nudim. ■» 323-163 7424 Kupim PODSTREŠJE, primerno za preureditev v stanovanje. « 620-321 7209 Kupim 10 dni starega TELETA si-mentalca« 620-159 7216 Kupim KOMBAJN za krompir. « 41-578_7234 Kupim visoko brejo TELICO si-mentalko, iz A kontrole. « 65-754 _7273 V Kranju kupim STANOVANJE, do 47 kvad. m., s centralnim ogrevanjem, v pritličju ali 1. nadstropju, z dvigalom. « 213-112, po 16. uri _ 7281 Kupim 10 dni starega TELIČKA si-mentalca. « 802-042 7298 Kupim rabljene SALONITNE PLOŠČE, dim. 125 x 90 cm. « 40-375_7322 Kupim suhe smrekove DESKE, deb. 50 mm. « 691-676 7355 Kupim star KOZOLEC ali samo lesene stebre. « 57-482, Smuk Simon, Retnje 40, Tržič 7464 Hitra, poceni In zanesljiva pot do Idealne teže. Telefon. 064/326-608 LOKALI Na Jesenicah oddam v najem LOKAL - Bife Okrepčevalnica. Infor- macije na « 84-167_7170 PROSTORE, približno 100 kvad" m., s telefonom, dajem v najem za mirno obrt ali skladišče, na Jesenicah, C. 1. maja. Informacije na « 82-104 7220 V centru Škofje Loke prodam PO-SLOVNI PROSTOR, v izmeri 51 kvad. m. « 620-713, po 20. uri 7314 LOKAL za mirno obrt, v Lescah, oddam v najem. « 74-009, od 14. do 18. ure_7339 Takoj najamem PROSTOR za trgovino, v Škofji Loki. « 46-171 7376 GD Koprivnik v Bohinju razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo starega GASILSKEGA DOMA na Ko-privniku. Dražba bo v nedeljo, 26. 5. 1991, ob 10. uri, pred objektom GD Koprivnik. Objekt ter lokacija sta zelo primerna za trgovsko ali obrtno dejavnost, skladno s pogoji TNP, zato ni možna preureditev v vikend. 7387 LOKAL, opremljen za prodajo tekstilnih izdelkov, na Sp. trgu v Škofji loki, oddam v najem. Šifra: DO 5 LET 7388 MOTORJI KOLESA Ugodno prodam športno KOLO Colnago, okvir 54. Informacije na « 324-730_7169 Dekliško avstrijsko KOLO, prodam. Bergant, Lahovče 63, Cerklje, « 41-273_7192 Prodam AVTO M ATI K A 3 S, izvo-zni model, letnik 1986. « 329-620 _7202 MOPED ATX 50, rdeče barve, dodatno opremljen, prodam. « 801 -094_7248 Prodam BT 50, letnik 1987. « 79-474_7249 Prodam Tomos AVTOMATIK, rdeč, lita platišča, smerni kazalci, maska oziroma nov. Ropret, Ul. Janeza Puharja 2, Kranj 7250 APN 6, odlično ohranjen, prodam skupaj s ČELADO, za 850 DEM v dinarski protivrednosti.« 74-724 ___7337 Prodam KOLO ponv. Kurirska pot 3rCerklje_7365 Prodam MOTOR CTX 80, letnik 1989. Cena po dogovoru. Podpur-felca 5, Škofja Loka 7380 Prodam FIAT UNO 60 S, letnik av-gust 1986.« 621-387 7381 ŠOLE, UČITELJI IN UČENCI OBIŠČITE NAS V NAŠEM TABORU V ANKARANU, KO BOSTE POTOVALI NA SLOVENSKO OBALO. DOLGOLETNA TRADICIJA IN SOLIDNE STORITVE, SAJ NAS VENDAR POZNATE. ŠE IMAMO PROSTA MESTA V PREDSEZONI. ŠTUDENTSKI CENTER V LJUBLJANI UPRAVA Cesta 27. aprila 31, Ljubljana telefon in fax:218-156 Ugodno prodam MOPED APN 6, star 2 leti in mpško KOLO, na 10 prestav. Franc Žos, Loka 64, Tržič, « 50-865_7420 OBVESTILA J & J TV, VIDEO, HI-FI, SERVIS. Popravljamo vse vrste TV, VIDEO, HI-FI NAPRAVE. « 329-886 5871 POPRAVILO TV, radioaparatov, vi-deorekorderjev; MONTAŽA satelitskih anten. RTV SERVIS "ORBI-TER". Kert, Oprešnikova 82, Kranj, « 216-945_6394 Servis TV, VIDEO, AUDIO naprav -"Pišljar", vam nudi popravila s 3-mesečno garancijo. Smledniška 37, Kranj,« 323-159_6825 ROLETE, ŽALUZIJE in razna druga SENČILA, izdelujemo, montiramo in obnavljamo. « 216-919 6963 Cenjene stranke obveščamo, da ponovno SPREJEMAMO NAROČILA za lamelne zavese, žaluzije in rolete. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, 64208 Šenčur, « 061/50-720 - Kličete lahko tudi v delavnico na « 43-345 7006 "SILKO TECH" izvaja vsa PARKE-TARSKA, PLESKARSKA, dimit in jubizol FASADE. « 328-441 7153 "POSEK" d.o.o. Lesce vam nudi hi tro in poceni kompletne usluge POSEKA in SPRAVILA lesa, v vašem gozdu.« 73-580 7186 Izdelujem in prodajam SMETNJAKE - KONTEJNERJE iz pocinkane pločevine.« 324-457 7257 Vsa ZIDARSKO - FASADNA DELA opravimo hitro, solidno in poceni. « 213-629, od 12. do 13. ure in od 19. do 22. ure (Bene)_7264 Opravljam vsa ZIDARSKA DELA. « 218-779_7320 POSEK in SPRAVILO LESA do ce- ste. « 75-485 _7394 Nudimo MONTAŽO STAVBNEGA POHIŠTVA, VRAT in OKEN, MONTIRAMO vse vrste lesnih oblog, z vsem izolacijami ter ADAPTACIJE podstrešnih stanovanj in vsa PLESKARSKA DELA. Informacije na « 328-672, dopoldan ali v večer- nih urah_ 7432 Ste mladi in podjetni ter vas ni strah provizijskega plačila. Pridete! Zurich Kossmos - Zavarovalniška družba vas pričakuje. Predstavitev našega produkta bo v sredo, 22. 5. 1991, ob 16. uri, v hotelu "Kompas" na Bledu. 7445 Preddvor EDINI LOKAL, KI SVOJIM OBISKOVALCEM NIKOLI NE ZAPRE VRAT OSTALO Prodam manjši lesen ČEBELNJAK. Praprotna polica 11, Cerklje 7112 Prodam POČITNIŠKO PRIKOLICO Adria 500/81, 3 + 2. Cena 40.000,00 din. Informacije na « 802-661, po 15. uri_7129 Prodam betonske STEBRE za kozolec, na 14 oken. « 81-441, int. 22-54, dopoldan_7188 Prodam dobro ohranjeno 9-delno ZAJČNICO.« 213-418 7259 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK Peg in športni otroški VOZIČEK Tribuna« 311-252 7292 Ugodno prodam izmenično GU-GALNICO. « 216-037_7300 Ugodno prodam razno GOSTINSKO OPREMO. « 88-220 7309 GLISER Kliček, Yamaha 28, popol-na oprema, prikolica, cerada, prodam. Šimic, Sp. Besnica 54 7335 Prodam dobro ohranjeno BRAKO PRIKOLICO in ŠOTOR za tri ose be. « 692-597_7jW Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Cena po dogovoru. Emil Grm-njak, Sp. Gorje 3 7350 Prodam zbirko KNJIG "Naša beseda" - 92 knjig. « 82-986 7374 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. « 46-057_7389 Prodam 10 m kostanjevih DRV. « 46-327 7396 Prodam PRIKOLICO Adria 550 ali zamenjam za osebni avto. « 329-001_7399 Dekliško obhajilno OBLEKO, za močnejšo deklico, prodam. Ogled v soboto popoldan. Toni, Utik 48/a, Vodice nad Ljubljano 7427 Prodam prevozni ČEBELNJAK, s 50 družinami. Informacije na « 45-558 7452 Menjam zadrge, krajšam in krpam obleke. Hitro in poceni! Tel. 064/326-608 PRIDELKI Kvalitetni jabolčni KIS, domač, prodam. Cena 18,00 din za liter. Zavrh 9, Ljubljana (pod Šmartno goro) 7239 Prodam jedilni KROMPIR dezire. « 40-308 7338 Menjam SENO za bikca, težkega od 100 do 140 kg. Trboje 100, Kranj __7384 Prodam več vrst ROZ. « 79-643 _7391 Ugodno prodam belo MOKO, tip 500, v vrečah po 50 kg. Suha 32, Kranj,« 43-000 7428 Podjetje ABE Zagorje ob Savi išče več honorarnih sodelavcev z Gorenjskega za komercialno delo na terenu. Tel. 0601/62-091 in 62-094 od 10. do 12. ure. POSESTI Prodam kuhinjsko MIZO, novo žensko KOLO in ČOLN ELAN 401. « 323-916_7465 STAN. OPREMA Zelo ugodno prodam rabljeno SEDEŽNO GARNITURO in dva, skoraj nova JOGIJA Meblo Termal, dim. 90 x 190 cm.« 213-418 7258 Poceni prodam SEDEŽNO GARNITURO. « 213-822 7312 Ugodno prodam SEDEŽNO GAR-NITURO. « 215-229_7352 Prodam otroško POSTELJO z jogi-jem, predsobno OMARO ter OMARO za garderobo ter OMARO za garderobo. Anica Vardič, Kriška 5, Kranj - Drulovka 7386 STANOVANJA 1-sobno starejše STANOVANJE v Kranju, potrebno manjše adaptacije, ugodno prodam, delno kredit. « 74-462_7154 1- sobno ali 2-sbono STANOVA-NJE, v Kranju ali okolici, nujno išče mlada družina. Miro Flinčec, Kovor 67, Tržič_7174 Zamenjam 2-sobno STANOVANJE na Zlatem polju za 3-sobno ali 2- sobno s kabinetom. « 218-966 _7190 V Kranju ali bližnji okolici najamem SOBO ali GARSONJERO. « 061/347-578, od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure (Barbara) 7206 GARSONJERO, 33 kvad. m., na Planini pri Kranju, s telefonom, opremljena in takoj vseljiva, prodam za gotovino. Informacije so možne v soboto, 18. 5. 1991, od 7. do 12. ure na « 324-669 7301 Takoj oddamo v najem 2-sobno STANOVANJE. Predplačilo! Vse resne ponudbe na « 46-030 7313 Večje ali manjše STANOVANJE oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku. 7340 V Voklem prodam starejšo HIŠO z vrtom. « 41-644 7151 Prodam starejšo HIŠO v Šenčurju. « 45-222_7171 Prodam HIŠO v Kranju, Smledni-ška 2 (Čirče). Ogled in informacije: 18. maja 1991, dopoldan, na licu mesta 7189 no- •5» V najem oddam, za 5 let, 1-sta vanjsko HIŠO, v okolici Kranja. « 326-681_ 7221 V najem vzamem GARAŽO v Kranju. « 329-956_7330 Enonadstropno HIŠO, prodam ali oddam v najem, najboljšemu ponudniku. Stojan Kondič, Sp. Du- plje 74__7409 Prodam GARAŽO na Jesenicah, na Tavčarjevi cesti. Cena 7.000 DEM« 82-678_7429 Prodam GARAŽO v centru Tržiča. Cena po dogovoru. « 50-318, popoldan 7438 PRIREDITVE GLASBO, HUMOR in ZABAVNE IGRE za ohceti, nudita glasbenika. « 42 827 6829 POZNANSTVA Fant, 40 let, s poklicem in novo hišo, želi SPOZNATI dekle. Šifra: POMLAD_7282 Sem kmečki fant, star 29 let, z avtom in srednje mehanizirano kmetijo, službo ter novo hišo. SPOZNATI želim dekle, z vsaj malo smisla za kmečko življenje v dvoje, v okolici Kranja. « 213-507 7317 Osamljena, IŠČE dobrega prijate-Ija, nealkoholika, starega do 45 let, v znamenju leva, vodnarja ali tehtnice, po možnostjo s sliko in kratko predstavitvijo. Šifra: OSAMLJENA 7342 RAZNO PRODAM Prodam miniaturni KLAVIR, dobro ohranjen, VZMETNICE za zakonsko posteljo - šlarafija, premična VRATA, predsobno OMARO, PISALNO MIZO in štiri kuhinjske-STOLE. Jenkova 10, Kranj 7121 Prodam nov 50-litrski BOJLER in novo strešno OKNO, dim. 120 x 115 cm. Voglarjeva 9, Naklo 7177 Prodam 380-litrsko zamrzovalno SKRINJO Gorenje in kvalitetni go-sji PUH, 8 kg. « 325-893 7208 Malo rabljeno SEDEŽNO GARNITURO in barvni TV Gorenje, star 4 leta, velik ekran, brezhiben, poceni prodam. « 216-108 7286 Prodam LEŽIŠČE z jogijem in ra-bljeno strešno OPEKO. « 312-259 _7306 Prodam HARMONIKO B, Es, As, skoraj nova in OBRAČALNIK za kosilnico SIP Sokol 145. « 45-332 _7319 Prodam bukove BUTARE in PLO-HE.« 45-787 7328 ZLATARNA GOLDIE Cankarjeva ulica RADOVLJICA Pri nakupu nad 990,00 din dobite vstopnico za SATURNUS RALLY SH0W Zamenjam družbeno STANOVA NJE, 75 kvad. m., za enako ali manjše. « 325-262_7412 Kupim starejše STANOVANJE v Škofji Loki, Medvodah in Kranju. « 620-789_7436 Prodam sončno 3-sobno STANOVANJE in GARAŽO, v Tržiču - Bistrica. « 061/210-197, do 14. ure oziroma « 061/212-696, od 16. ure dalje 7440 Družbeno STANOVANJE, 50 kvad. m., na Planini III., zamenjam za večje, lahko tudi v okolici Kranja. « 326-298_7456 VOZILA_ Ugodno prodam GOLF diesel, le tnik 1986. Kajzer, Prebačevo 58, Kranj 6908 Prodam JUGO 55 Koral, letnik september 1990, 6.000 km, še v ga ranciji. Cena 11.000 DEM. Ogled v soboto. C. JLA 25, Kranj 7099 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1990, bele brave, prevoženih 8.500 km. « 48-502_7150 ŠKODO 110 L, letnik 1974, prodam za rezervne dele. « 41 -644 7152 Novo vetrobransko STEKLO za star tip Golfa, prodam 20 odsto tkov ceneje. « 218-344 7173 Ugodno prodam LADO SAMARO, letnik 1989. Mladinska 1, Kranj Zahvala Ob jubileju 50-letnice skupnega življenja čutiva dolžnost, da se vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem zahvaliva za številne čestitke in dobre želje. Posebna zahvala gre prijaznemu matičarju za izredno lep zlatoporočni obred, kranjski Stranki demokratične prenove, predsedniku RK Kranj Jožetu Aljonu, krajevni organizaciji RK Primskovo, Heleni in Stanetu Kalanu in vsem, ki so se naju spomnili ob tem visokem jubileju. Za vse še enkrat prisrčna hvala. Lojzka in Rado Kopač, Primskovo WmHliM©IESGLAS 46. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek, 17. maja 199^ Prodam Z 750, letnik 1979. 70, Šenčur Voklo 7176 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987. Ogled popoldan. Slavko Kokalj, Ci-rilova 10, Kranj 7181 Ugodno prodam dobro ohranjen 126 P, letnik 1986, registriran do maja 1992.« 45-271_7185 Prodam ALFA ROMEO 33, 1.500 ccm, letnik 1986. Sp. Brnik 75, Cerklje_7187 Prodam MITSUBISCHI Colt, letnik marec 1988. © 78-574 7193 Prodam 311-952 R 4 TL, letnik 1986. « 7194 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, registrirana do marca 1992. Ogled 19. 5. 1991. Marjeta Alenkič, Selo 43, Žiri_7197 LADO NIVA, letnik december 1987, višnjevo rdeče barve, prodam za 8.500 DEM. « 061/347-870, ob delavnikih, zvečer _7199 VOLVO 244 DL, bencinar, letnik 1977, ugodno prodam.« 79-051 _7200 Prodam Z 750, letnik 1974, registrirana do novembra 1991. Britof 297, Kranj, « 329-440_7201 GOLF diesel, letnik november 1986, prva barva, kasko zavarovan, prodam. V račun vzamem Jugo. « 70-201_7203 Ugodno prodam FIAT 850, letnik 1982 in MOPED Mery 4. « 78-919 ___7204 Prodam Z 750, letnik oktober 1983, dobro ohranjena, registriran do oktobra 1991, 26.C00 km. « 061/611-517 7205 OPTIKA POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 18 nasproti porodnišnice Telefon 212-196 VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV, STEKEL IN SONČNIH OČAL PREGLEDI VIDA: ponedeljek, sreda od 14. - 15. torek od 15. - 17. ure ure I Odprto: od 8. sobota od 8. 18. ure 12. ure SE PRIPOROČAMO! I Prodam JUGO 1989, 16.000 km. « 323-814 55 Koral, letnik Cena 7.800 DEM. 7210 Prodam GOLF diesel, letnik 1984 in APN 6, letnik 1987. Sr. Bela 43, Preddvor 7211 Prodam JUGO 45 AX, « 621-633 letnik 1987. 7212 Prodam LADO karavan, stara 2 leti. Franc Demšar, Predmost 12, Poljane 7213 Prodam Z 695-036 128, letnik 1987. « 7218 SPAČKA, letnik 1974 in DIANO, letnik 1980, oba obnovljena, prodam.« 311-105 7219 Prodam FIAT UNO 60 S, 1987, 40.000 km« 49-226 letnik 7224 Prodam R 4, letnik 1985. Brane Bernard, Ljubljanska 17, Bled 7227 Ugodno prodam ŠKODO 105 L, le-tnik 1982, z motorjem Škode 120 L, registrirana do konca septembra 1991. Cena po dogovoru. Informa cije na « 89-020, od 7. do 14: ure (Vehar)_7229 Prodam OPEL VECTRA 1.6, rdeče barve, 5 prestav, 1. registracija januarja 1991, prevoženih 13.000 km in OPEL ASCONO 1.6, bele barve, 1. registracija avgusta 1986, v odli-čnem stanju. « 88 501_7230 FIAT 126 P, letnik november 1979, generalno obnovljen, prodam, za 1.200 DEM« 212-354 7241 Prodam 1990. « JUGO 55 Koral 50-260, int. 525 letnik 7242 Prodam Z 750, letnik 1980. Tavčar, Poljanska 61, Škofja Loka 7247 Prodam Z 128, letnik 1988. jevič, Dražgoška 7, Kranj Andre-7251 Prodam JUGO 1989.« 89-146 45 Koral, letnik 7252 Prodam R 18, letnik 1982. Cankar jeva 12, stan. 5, Radovljica 7253 Prodam JUGO 55 Skala, letnik de-cember 1988. « 42-607, popoldan Prodam GOLF dizel letnik 85. 15 uri. Partizanska 8, Šenčur ® 41 068 Po Ugodno prodam KOMBI Z 850, le tnik 1979.« 212-716_7261 Prodam OPEL REKORD 2000, le-tnik 1980, na novo registriran. Crn-kič, Hrušica 209, Jesenice 7263 Prodam Z 101, letnik 1979. Rudolf Ogrinc, Nova vas 17, Preddvor _7265 R 4 GTL, letnik 1986, ugodno prodam. Andrej Pagon, Pot pod Gradiščem 4, Naklo, « 47-484 7266 VELIKA IZBIRA BLAGAJN SHARP TRIMMEL BAHNH0FSTR. 55 CELOVEC Ugodno prodam 126 P, letnik 1980. Alenka Rode, C. na Belo 27, Kranj, « 217-770_7267 Prodam Z 126 P, letnik 1977, obnovljena, registrirana celo leto. Žura, Zl. polje 4, Kranj 7268 Prodam ŠKODO 105, letnik 1981, zelo lepo ohranjena, registrirana celo leto. Informacije na « 324-813 7269 letnik 1979, 7270 Ugodno prodam R 4, bele barve.« 68-614 Za R 4 GTL prodam MOTOR z menjalnikom, letnik 1984 in drugu RE-ZERVNE DELE.« 218-639 7346 Prodam Z 750. Cena po dogovoru. Slađan Stamenkovič, Rudija Papeža 3, Kranj 7347 Prodam Z 750, letnik 1979, prevo-ženih 17.000 km, neregistrirana in MOTOR M 14. « 632-642 7349 Prodam JUGO 45, letnik 1982 in Z 750, letnik 1983. Stupan, Cegelnica 46, Naklo, « 48-138, popoldan Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, registriran 9. 5. 1992. Pretnar, Šut-na 81, Žabnica 7357 Prodam malo karamboliran JUGO 45 Koral, letnik 1989. Mlaška 107, Kranj 7358 GOLF diesel, letnik 1990, 21.000 km, rdeč, z dodatno opremo, prodam« 631-364_7359 Prodam Z 750 LE, letnik 1981, regi-strirana do marca 1992. Okroglo 19, Naklo_7361 Prodam JUGO 45, letnik 1981. Žale 5, Radovljica 7362 Prodam GOLF bencinar, letnik 1986, registriran do maja 1992 in BT 50 S, letnik 1988. Janez Pretnar, Krnica 42, Zg. Gorje 7364 Frey BELJAK/VILLACH JUG - PRI KGM AVENVVEG 105 Tel. 9943-4242-35422 NAJMODERNEJŠE, NA NOVO ZGRAJENO BMVV PODJETJE VAM NUDI VELIKO SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV IN DODATNE OPREME. RAZUMLJIVI SO TUDI PRVOVRSTNI SERVIS Prodam 325-167 Z f 101, letnik 1986. « 7271 Prodam SIMCO 1307, letnik 1979, registrirana do maja 1992, dobro ohranjena in obnovljena. Cena 4.000 DEM. v račun vzamem Jugo 45. « 79-523_7276 Prodam Z 101 GTL 65, letnik 1984. « 51 540, od 18. ure dalje 7277 CITROEN AX 11 TRE malo vožen, prodam. Kranj letnik 1987, Struževo 4, 7280 Prodam VVARTBURG« 216-728 7284 R 18, letnik 1982, srebrn, odlično ohranjen, prodam.« 215-389 _7285 Prodam Z 101, letnik 1977, registrirana do marca 1992. « 323-567 _7289 LADO NIVA, stara 3 leta, registrirana do 20. 12. 1991, prodam. Gorenjska c. 30, Radovljica 7290 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. Cena 5.000 DEM. « 82-989, po 15. uri_7291 Prodam Z 128, letnik 1988. Damjan Česen, Pipanova 76, Šenčur, « 41 -504_7295 Prodam GOLF diesel, letnik 1989. « 622-575 7297 Prodam 57-836 Z 750, letnik 1985. « 7299 Prodam Z 101 Konfort, Delavska 5, Kranj letnik 1980. 7302 f: RTV SERVIS PORENTA Breg ob Savi 75, tel.: 40-347 vaš TV aparat popravi v enem dnevu • satelitska TV _ če imate težave s spreiemom TV kanala A, pokličite Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1977. Ul. 1. avgusta 11, stan. 19, Kranj _7303 Prodam JUGO 60 Koral, letnik 1989, prevoženih 20.000 km. « 75-595, Danica_7311 Prodam JUGO 55 AX, rdeče barve, letnik 1988.« 50-532_7316 Ugodno prodam FIAT 126 P. Cena 18.000,00 din. Metka Kapler, Zg. Bitnje 10, Žabnica, « 310-687_ Prodam Z 101 Jugo 11, letnik 1987, dobro ohranjena, registrirana do novembra 1991 in R 6, registriran, v dobrem stanju, poceni prodam ter OPEL KADETT, letnik 1979, dobro ohranjen, registriran do aprila 1992, poceni prodam. Boris Horn, C. revolucije 8, Jesenice 7326 Prodam FIAT 126 P, letnik 1978, re-gistriran do avgusta 1991, za 800 DEM in PRIKOLICO za osebni avto, za 500 DEM. Prežihova 13, Bled,« 77-958_7327 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1983, troje vrat, registrirana do aprila 1992. « 621-186_ 7331 Prodam PEUGEOT 305, starejši le-tnik, lepo ohranjen. « 214-540 _7333 JUGO 55 Skala, letnik november 1988, prodam« 51-877 7343 Prodam R 4 GTL, letnik 1985, MO-TOR za R 4 GTL, letnik 1984 in VW hrošč, letnik 1975. « 217-604 7345 NEMŠČINA - POLETNA ŠOLA — 30-urni tečaji za učence, dijake in odrasle Inf. po tel. 622-942, Kon. (prof. Meta Konstantin) Prodam FIAT REGATO 100 SIE, letnik 1988. « 75-090 7369 Ugodno prodam Z 101, spredaj ka-rambolirana. Informacije: Video klub "Mango", Lesce 7370 Prodam karambolirano LADO 1600, letnik 1980.« 721-362 7373 Ugodno prodam MAZDO 323 Se-dan, letnik 1988/89. « 802-535 _7375 Prodam JUGO 55, letnik 1988. Be-ton, Hotemaže 70, Preddvor 7377 Prodam lepo ohranjeno Z 101 luxe, letnik 1978, registriran do 1. 9. 1991, 70.000 km in dve zimski GUMI. Cena 2.200 DEM. « 213-539 _7379 GOLF, letnik 1979, ohranjen, prodam. Ogled v soboto. Korošec, Golnik 55_7385 JUGO 45, letnik december 1988, prodam. « 74-270, dopoldan ali 73-132, popoldan 7390 Prodam R 4, letnik 1988, registriran do maja 1992. Matjaž Grčar, Kidričeva 22, Kranj 7395 Ugono prodam ALFA ROMEO 33 1.300 S, letnik 1987, dobro ohranjena. « 68-413 7397 Ugodno prodam GOLF JGL, letnik 1982. Janez Gomilar, Podhom 33, Zg. Gorje 7398 R 4 GTL, letnik 1988, 329-606 prodam. « 7400 Prodam FIAT UNO 1985.« 217-720 45 S, letnik 7402 Prodam VW 1200, letnik 1976, na novo registriran. « 70-709 7403 Prodam Z 101, letnik 1987, garaži-rana, registrirana do junija 1992. Ropret, Cankarjeva 32, Radovljica _7404 GOLF diesel, letnik december 1989, karamboliran, nevozen, prodam. Pivka 8, Naklo, « 47-372 7407 ORTNER BELJAK / VILLACH ® TOYOTA ZEHENTH0FSTR. 26 TU 9943 4242 41310 SUBARU Opit &«*nc* +t PICC0STRASSE 42 TU 9943-4242 26494 Prodam karamboliran BMVV 1602, letnik 1970, celega ali po delih. « 631-656_7425 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1990, 5.400 km, registriran do marca 1992. Polanič, Delavska 44/a, Kranj - Stražišče 7426 Prodam BMVV 118, letnik 1978. Ogled v soboto in nedeljo. Bevk, Tominčeva 31, Kranj - Stražišče, « 310-736 7433 Prodam 217-391 Z 750, letnik 1981. « 7434 Prodam Z 750, letnik 1984, 44.000 km, garažirana. « 217-119 7437 Prodam VISO 11 RE, letnik avgust 1987 in DIANO, letnik december 1979. « 41-213_7442 LADO 1300, letnik 1986, prodam. « 78-087_7443 Prodam Z 128, letnik 1983, registri-rana celo leto. « 326-294 7446 Prodam 126 P, letnik 1982, registri-ran do maja 1992 in R 4, letnik 1978, registriran do aprila 1992. Ogled vsak dan. Struževo 2/c, Kranj_7448 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987, žensko KOLO pony, moško KOLO na 5 prestav in ČRPALKO Grund-foos za centralno kurjavo. « 328-026_7449 Z 128, letnik 1984, prodam. « 88-153_7450 Prodam Z 101, letnik 1977, dobro ohranjena, registrirana do konca avgusta 1991. « 84-241 7454 Prodam dve DIANI, ena obnovljena, registrirana in ena neregistrirana. Britof 138, Kranj 7455 Prodam Z 101 Skala 55, letnik 1988.« 215-941_7457 Prodam R 4 GTL, letnik april 1986. Ogled popoldan. Luskovec, Grad 26, Cerklje_7458 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, registrirana do 29. 4. 1992. « 217-452 7459 Za PRODAJO zanimivega artikla, nudim plačilo takoj. « 329-580, od 18. do 21. ure 7225 Samo pridnim in poštenim nudimo redno ali honorarno zaposlitev na področju PRODAJE zelo iskanega artikla. Ker potrebujemo le omejeno število delavcev, se čim hitreje javite! « 327-058, od 20. ure dalje 7243 REGISTRACIJA firme, delovna vi za, vlaganje v donosne posle, v Avstriji. Šifra: AVSTRIJA 1991 7305 PREVOZI S TOVORNIM VOZILOM DO 1,5 T ® 215-797 ŠIVILJA, na relaciji Podbrezje - Tr-žič - Duplje, s prostorom za delavnico, dobi delo na domu. Šifra: TRAJNO SODELOVANJE 7325 Zaposlim PRODAJALCE in PRO-DAJALKE, za prodajo na stojnici, AKVIZITER JE ter trgovske POTNI-KE. « 47-491_7351^ V Gostilni honorarno ZAPOSLIMO žensko z znanjem kuhanja in za POMOČ v kuhinji.« 70-293 7360 Iščem pridno ženo za ČIŠČENJE, nekaj ur dnevno, iz okolice Škofje Loke. « 327-901_7378 Takoj zaposlim PKV ali KV PLE-SKARJA.« 213-143 7382 ZIDARJI! Oddam notranje OMETE v hiši. Pisne ponudbe oddajte na malooglasni oddelek. Šifra: SO-LIDNO_7411 Iščem ZASTOPNIKA za prodajo knjig. Odličen zaslužek, tedensko izplačilo! Zaželen lasten prevoz. Informacije na « 51 299, po 19. uri_7413 Iščemo honorarne sezonske PRODAJALKE - PRODAJALCE sladoleda, na Bledu, Jesenicah, Kranju in Škofji Loki. « 75-884, od 10. do 12. ure 7444 Auto-Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 182, TEL.: 9943-483-21415 SERVIS NADOMESTNI DELI KAROSERMSKI DELI I MEHANIČNA POPRAVILA » KLEPARSKA POPRAVILA » LAKIRANJE VELIKA IZBIRA NOVIH AVTOMOBILOV EKSPORTNE CENE GOVORIMO SLOVENSKO DODATNA OPREMA SPOJLERJI - SPREDNJI, ZADNJI STRESNI, ALUMINIJASTA PLATIŠČA, AVTORADIJI + AVTOZVOČNIKI, SPREDNJA MASKA Z ŽAROMETI -GRETJE NA MESTU«, OKRASNE ČRTE MEOLENKE + DOLGE LUČI AVTOPREPROGE - TUDI IZ GUMIJA SEDEŽNE PREVLEKE, SNEŽNE VERIGE, GUME VSEH VRST SONČNE STREHE ITD... (Audi) SUBARU REX, letnik 1986, 49.000 km, prodam ali zamenjam za večji avto. Dovje 114, Mojstrana, « 81 -740, int. 341, v soboto cel dan 7408 Prodam Z 101, letnik 1985, registri-rana do marca 1992. « 46-609 7414 Želite AVTO s pomično streho, letnik 1988, JUGO 1.1 GX, dobro ohranjen, pariško modre barve in aluminijasta platišča. Pokličite na « 51 243, po 15. uri 7415 Prodam Z 750, registrirana do marca 1992. Sr. Bitnje 92, Žabnica 7416 Prodam Z 750. Ivan Kavčič, Šem-peterska 14, Kranj 7417 Prodam Z 750, letnik 1980, dobro ohranjena. « 68-388 7418 LADO 1200 S, letnik november 1987, beš barve, 43000 km, me-glenke, prevleke, kljuka, garažirana, prodam. Cena 7.800 DEM. « 633-686_7461 Z 101, letnik 1978, ugodno prodam. « 328-133_7462 Po delih prodam KOMBI IMV 1600, neregistriran, karoserija in motor Moriš, generalno obnovljen. Dolenc, Podlubnik 155, 6 nadstropje, Škofja Loka 7463 Poceni prodam R 4 TLS, letnik 79, v voznem stanju. « 88-106 7466 VOLVO 244 DL, letnik 1975, nere-gistriran do aprila 1992, ugodno prodam. « 65-584 zvečer 7467 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1988, prevoženih 26.000 km. « 311-344_7468 Prodam Z 101, letnik 1979, v dobrem stanju. Ogled dopoldne. « 48-065_7469 Ugodno prodam SUZUKY SJ 410, letnik 1987, dodatno opremljen. « 721-288_7470 Prodam SIMCO Horizont GL, letnik 1978. Informacije na « 73-888, od 13. ure dalje 7472 ZAPOSLITVE ► ________________________ KV REZKALEC išče redno zaposlitev. Šifra: RESNI DELAVEC 6991 Iščemo ŠIVILJO za delo na domu. Šifra: NATANČNOST_7104 Če bi radi ZASLUŽILI za počitnice, avto ali za normalni standard življenja in imate proste vikende. Pokličite na « 42-106, ob delavnikih, od 20. do 22. ure 7198 AVTO ELEKTRIČAR - VOZNIK, z 12- letno prakso v mednarodnem in domačem transportu, z B, C, E kategorijo, išče honorarno ali redno zaposlitev. Šifra: PREVOZNIK _7447 Iščem DELAVCA za pokrivanje strehe s tegolo. « 51-272, od 14. do 19. ure, razen nedelje in ponedeljka_7471 ŽIVALI__ Rjave JARKICE ter 20 do 80 kg težke PRAŠIČE, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, « 65-546 5824 JARKICE, stare 10 tednov, cepljene proti kugi, prodajamo vsak dan. Suha 5, Kranj (pri Predosljah) 6852 Ugodno prodam 9 tednov stare JARKICE. Oman, Zminec 12, Škofja Loka,« 621-475 6867 Prodam 21 mesecev staro TELICO, kvalitetna, za zakol. Luže 6, Šenčur _7172 Prodam štiri KRAVE, po izbiri. « 061/813-335_7179 Prodam KRAVO simentalko, breja 5 mesecev, drugo tele. Tenetiše 44, Golnik_7183 Prodam KOBILO, z lansko in letošnjo žrebico. Zg. Bela 19, Preddvor _7191 Prodam KOZO z mlekom. Golnik 75 7195 Prodam 14 dni starega TELETA si-mentalca. Milan Štebe, Podboršt 14, Komenda 7214 STORITE NEKAJ ZASE! Znebite se odvečnih kilogramov in cigaret z akupunkturo. Kranj, tel. 215-050. Prodam ZAJCE, pasme ovnac nemški lisec, za nadaljno rejo_ * 631-409_____li- Prodam 1 teden dni starega BI _ CA. « 65-098 __ Mladiće, apriko PUDLETvThunsko leglo, prodam. Informacije na * 212-635 ali 214-183 /J' Prodam PRAŠIČKE, težkTo^20 do 50 kg in mlado KRAVO s teie tom. Globočnik, Letališka 7, ^ čur - Voglje ______ Prodam 4 leta staro KOBIlO, rn'r' na in več KOMATOV, skoraj no^ Pipanova 40, Šenčur^_____--Prodam KRAVO simentalko, ki ^ drugič telila konec meseca, ro vec 65, Podnart___ Prodam TELIČKO simenTalko, stara 10 tednov. Pšata 11, Cerklje Prodam dva PRAŠIČA?""^ kg. Lancovo 28, Radovljica Prodam 8 mesecev brejo TE simentalko. Frelih, Žabmca4_ Prodam 7 dni starega BIKCA• ^ novec, Podbrezje 3, Duplje^^^ Prodam KRAVO s teletom. P0'!* ca 6, Zg. Gorje____ Prodam 8 mesecev staro TEL_ . simentalko.« 312-191 Prodam 10 dni starega BIKCA^ mentalca.« 721-333 Prodam 10 dni starega črno-^-^ ga BIKCA. Visoko 71 .Šenčur /« Prodam 8 tednov staro TELICO sl mentalko. « 73-689 Prodam KOZE z mladiči ali Kovor 77, Tržič iov stare Pui" za nadaljno rejo. Oman, B-3^ 1/d, Rateče - Planica__-^"7j Prodam 10 mesecev staro TEL, Prodam 6 tednov stare PURAff 722? eDJ KO frizijko. Črnivec 19, BrezjeJ^; Prodam dve KRAVI, Črnomelj, P. izbiri, breji 7 me«<=ev. JezersK , 2, Kranj____J2> Prodam več plemenskih OVC ^ JANČKOV.« 620-956 _J^k Prodam 7 tednov starega Bl£ simentalca. Gabrk 3, Škofja 1°*^ -—TLTNi- Prodam 15 mesecev staro •'^ CO in TELETA. « 74-745^ Prodam 10 dni starega TELt^ Košnik, Sr. vas 84, Šenčur^_. Oddani prijazno 7 mesecev PSIČKO mešanko - koker ŠP3'1^ « 57-313_ PURANE, pazinske, stare 5 tedj\ in japonske PREPELICE, ^°°4 « 329-492 _J^p Prodam dva BIKCA, težka od -do 300 kg. Lenart 6, Cerklje. g3 42-882____!A Prodam 100 kg težkega BlKc^ mentalca.« 48-590 GOSTINCI TRGOVCI Ugoden nakup register blagajn na 2 obroka tel. 064/632-165 kali' Prodam dve KRAVI, dobri ci.« 217-448____ISj Prodam pritlikave srebrno j, PUDLE, mladiče, z rodovni"..« « 622-212__□ Prodam 9 mesecev brejo Mavčiče 109__ Ugodno prodam 1 leto stare,0„. KOŠI nesnice, za zakol ali no rejo. Češnjica, « 70-4l0_^x^ Prodam rjave JARKICE. Bele^ va 49, Šenčur, « 41-875 PEUGEOT TALB0T BRODNIK • PRODAJA. DELI IN SERVIS Beljak/ Villach Klagemurlerstr 37 Tel »943 4242 2*38« Zasebno podjetje "Prosper" d.o.o., Bohinj, išče trgovske POTNIKE in AKVIZITERJE, za distribucijo različnih artiklov. Dober zaslužek! "Prosper" d.o.o., Bohinj, Triglav ska 35, p.p. 17, Boh. Bistrica 7307 Tečaji za nezaposlene osebe, za prekvalifikacijo, dokvalifik3'' jo oz. priučitev: TEČAJ ZA KURJAČA NIZKOTLAČNIH KOTLOV TEČAJ BLAGAJNIŠKEGA POSLOVANJA TEČAJ ZA PRIUČITEV V POKLICU VODOVODNI INSTA^ TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG ZA ZASEBNO OBH1 ZASEBNO PODJETJE Informacije: Delavska univerza Kranj, tel. 217-481. Petek, 17. maja 1991 MALI OGLASI, OGL ASI_47. STRAN ^©Mi^ISaGLAS Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila sodelavka VVO Kranj TONČKA JERAM roj. 29. 9. 1938 Ohranili jo bomo v lepem spominu. Sodelavci VVO Kranj V nedeljo, 19. maja 1991, bo v vasi Luže ŽALNA SVEČANOST za padlimi vaščani v 2. svetovni vojni. Žalna maša bo v cerkvi na Lužah, popoldne ob 15. uri. Potem bo odkritje spominske plošče. Vabljeni sorodniki žrtev in ostali občani ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica JANEZA HROVATA ^e iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sose-dorn, znancem, gasilcem in pevcem, prisrčna ^hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI: Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta MILANA ČADEŽA se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nama v težkih trenutkih izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala govorniku ZB NOV Škofja Loka tovarišu Galičiču za poslovilne besede ter godbenikom in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČA: žena Mimi in sin Boris Škofja Loka, 2. maja 1991 Zapustila nas je draga mama, žena, babica in sestra IVANKA PRIMOŽIČ iz Žirov Od nje se bomo poslovili v petek, 17. maja 1991,ob 16.30 izpred mrliške vežice na Dobračevi. VSI NJENI ZAHVALA Ob izgubi našega očeta in starega očeta JANEZA ŠENKA roj. 1897 e zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, Pevcem, g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. VSI NJEGOVI Nova vas, 9. maja 1991 V SPOMIN Leto dni zdaj že mineva, ko med nami tebe ni. V naših bolečine, ki kriči: »Ljubi sin in brat, oj, zakaj te ni?!« Utihnil je tvoj glas, ostalo je tvoje srce in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. . maja je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi sin in brat ANTON MOČNIK Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov mnogo prerani grob. ŽALUJOČI: mami, ati in sestri ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete, tašče MARIJE MARKIČ roj. Urbane se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za izpete žalostinke. VSI NJENI Strahinj, Duplje, Naklo, Britof, Trboje, 8. maja 1991 ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče, dedek, svak, tast in praded IGNAC GODNOV p. d. Jurežev iz Potarjev ^valjujemo se sorodnikom, dobrim sosedom: Odričarjevim, Španovim, posebej Peharčevim in Kuštrovim. Najlepša hvala tudi bratom Zupan za na domu £Pete žalostinke, prijateljem in znancem planine Konjščice ter vsem, ki ste nam Jezili sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi rdn-ji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Zamanovi za dolgoletno zdravljenje, ^•Marčunu in zdravniškemu osebju bolnišnice Golnik, g. župniku Mačku za v;,lsk' 6- kaplanu Silvu za lep pogreb, pevcem iz Loma, Francu Tislerju za poslo-Une besede ob odprtem grobu, praporščakoma ter kolektivoma Lepenke in MjF -t- v-x •■ _i__t • • x/i„_i -x \/^o.^> ?<» anl-r-it ickrpnu hvala VSI NJEGOVI Potarje, Tržič, Naklo, Studeno, Ferlach, 7. maja 1991 V SPOMIN Nihče ne ve za bolečno, odkar v našem domu Tebe ni, a spomin nate vsak dan bolj in bolj živi. Žalost, solze, bolečina, Te zbudila ni, tiho nema je gomila, kjer počivaš mirno Ti. IVANU MARKOVIČU 18. maja mineva peta pomlad, odkar je utihnil glas in utihnilo njegovo plemenito srce. Ostali so le sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se zares ne vrne več. Z bolečino in ponosom hranimo nanj spomin. Vsem, ki se spominjate njegove vedrine in kadarkoli postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala! VSI NJEGOVI Lesce, 17. maja 1991 ZAHVALA Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (Gregorčič) Mnogo prezgodaj smo se po hudi in zahrbtni bolezni poslovili od naše drage hčerke, sestre, vnukinje, nečakinje in sestrične ALENKE TOLAR s Prtovča nad Železniki Zćllf* oddelka Pediatrične klinike, dr. Dolničarjevi. dr. Anžičevi, u.. . in tovarišicama Tanji in Alenki. Hvala dr. Fortum .z UKC ».^^^g*^, Ovijen«. Najlepše si zahvaljujemo ^»^^5^ k emu "bo- '-ivuenia. Najlepše se zahvaljujemo ruai suuciavv*.« „,..,.•«.< • . ' 7bo. r> Prijateljicam, 8. a razredu, tov. razredničarki, šolskemu mladinskemu Pevskemu zbo pCS0rt k\ M *i| f»r(J %\ «e t % tili; '» l N J, K 4 P Je s Si, t: K;