333
Vnanje države.
Rim- Sv. oče poslal je prireditelju zadnjega francoskega romanja v Rim, Harmelu, pismo, 8 katerim se mu zahvaljuje ter globoko obžaluje, da so bili romarji v Rimu zasramovani ter da se je ž njimi grdo ravnalo, ne da bi dali k temu posebnega in tehtnega povoda.
Srbska skupščina sklicana je na dan 13. nov. 1891.
Ruski car vrnil se bode torej iz Danske gotovo preko Berolina na Rusko ter bode obiskal nemškega cesarja. Nekateri listi sklepajo, da se je premenil načrt potovanje — ruski car imel seje vrniti namreč po morju domov — vsled zadnjega sestanka ruskega ministra za vnanje reči Giersa z italijanskim ministerskim predsednikom Rudinijem.
Tudi se poroča listom, da pojde Giers iz Italije v Wie8baden ter da ostane tam dalje časa, da bode blizu svojega vladarja, ki pride v Berolin baje koncem tega meseca, ako bi ga slučajno potreboval.
Rusko posojilo se je podpisalo 7 in pol krat.
Ruska carica je darovala za stradajoče na Ruskem 2 milijona rubljev.
Virtemberško. Ker je postal po smrti virtem-berškega kralja Karola ter nastopu novega kralja Viljema II. vojni poveljnik v Gradci feldcajgmajster vojvoda \Vurttemberg virtemberški prestolonaslednik in je novi kralj izrazil željo, da bi bival vojvoda vsaj nekaj časa v letu na Virtemberškem, kar bi pa seveda motilo službovanje njegovo v našej vojski, zaprosil je vojvoda Wurttemberg presvetlega cesarja, da ga opusti iz avstrijske službe, ter se bodo stalno naselil   na Virtemberškem.
V Švici se je vršilo dne 18. t. m. splošno glasovanje o carinskem tarilu. Za novi carinski tarif jih je glasovalo 211.781, proti njemu pa 146.820.
Francosko. -— „Temps" zatrjuje, da ni imelo potovanje Giersovo v Italijo nobenega političnega pomena ter da so bili njegovi pogovori z Rudinijem jako kratki. „Temps" ve povedati to iz gotovega vira. Najverodostojnejši vir bi bila ministra Giers in Rudini. Ker je pa Rudini jako zapet diplomat, a Giers več sluša nego govori, ni prav verjetno, da bi bila ona dva obvestila Tempsovega urednika o svojih pogovorih.
Minister Faliieresu na Francoskem izdal je okrožnico, v katerej se izraža proti romanju v Rim. Nadškof Gouthefoulard je pa pisal ministru, da se ne more udati njegovi okrožnici. Zato se bode moral škof zagovarjati pred policijskim sodiščem Seinskega departementa. V enakih slučajih velja zakon, kateri predpisuje za napade proti pravicam in avktoriteti ministrov, trimesečno do petletno ječo, oziroma 300 do 6000 frankov globe.
S Cetinja   se poroča z dne 18 t. m,  da je porta sklenila, da se odvzame Albancem novošegno orožje.