i
s
c
4J
Znamenita leta naše zgodovine
Kralj Matjaž in kmet
,,Kdo pa si ti?” vpraša kmet \i-nenaden. „Kralj Matjaž sem! Stopi bliže in pojdi z menoj v to kočo, da se prepričaš o tem na svoje oči.” Voznik vstopi, a Kralj Matjaž mu veli: „Stopi mi za ledja pa poglej preko desnega ramena skoz tole okno!” Kmet ga sluša in zagleda ravno polje, široko in dolgo. Po vsem polju prek in prek pa stc-je drug pri drugem oboroženi vojaki s svojimi konji. A vse je mirno in tiho. Nihče se ne gane, kakor (la bi spali konji in ljudje.
„Evo ti črne vojske,” reče Kralj Matjaž začudenemu kmetu. „Poglej zopet skozi okno!” Korošec pogleda, kralj pa prime polahno za sabljo ter jo malo potegne iz nožnice. A v tem trenutku vsa vojska oživi. Vojaki privzdignejo glave, konjički pa začnejo kimati in hrzati ter udarjajo s kopiti.
„Vidiš,” pripomni nato Kralj Matjaž, „temu ne bo dolgo in jaz vstanem ter potegnem sabljo iz nožnice. Topel veter bo vel tedaj in vdihnil vsem ljudem eno misel. Tedaj poskačejo moji vojaki na konje in črna vojska bo stala v bran za sveto staro vero...”
Matija Majar Ziljski
1369. se je podvrgel Habsburžanom tudii Trsi, čemur so nasprotovale sicer Benetke, ki pa so 1382 dokončno izgubile oblast nad tem obetajočim pristaniščem.
1409. so prvič pridrli na Slovensko Turki in potem so skozi 200 let leto za letom pustošili naše dežele.
1411. je zavladal slovenskim deželam Ernest Železni Habsburški, ki jih je povezal v takoimenovano „Notranjo Avstrijo“ s središčem v Gradcu.
1414. je bil Ernest Železni ustoličen na Gosposvetskem polju za koroškega vojvoda. To je bil zadnji vladar, ki je bil ustoličen po istarem znamenitem slovenskem obredu.
1456. je v boju s Turki padel zadnji celjski grof Ulrik II. Rodbina celjskih grofov je skušala zajeti čim več slovenskega ozemlja in je bila dolgo časa hud tekmec Habsburžanom. Grb celjskih grofov (tri zlate zvezde na modrem polju) je prešel v slovenski narodni grb.
1475. je dal cesar Friderik splošen ukaz o utrditvi mest za obrambo pred turškimi vpadi. Prišlo je do novih davkov, nemirov in bojev med velikaši ter do razvrednotenja denarja. Med ljudstvom se je razširilo nezadovoljstvo. Nastajale so kmečke zveze, s pomočjo katerih so se hoteli kmetje zavarovati pred turškimi pustošenji in pred neprestanimi dajatvami graščakom. Iz teh „bundov“ je prišlo do kmečkih „puntov“.
1478. je izbruhnil prvi veliki kmečki upor in sicer na slovenskem Koroškem v okolici Beljaka. Zajel je kmečko ljudstvo po 'dolini Zilje In Roža. Ta akcija pa ni dosegla svojega namena, ker so se prav tedaj pojavili Tutki in uničili kmečko vajislko. Vendar kmečki upori s tem diso prenehali. V tej dobi so se skušali polastiti čim večjega 'kosa slovenske zemlje Benečani, ki so si podredili Tolminsko. Z druge strani so izrivali habsburški vpliv iz naših krajev tudi Madžari.
1489. je padel v roke ogrskega kralja Matija Korvina Slovenj Gradec in ogrska vojska je pridrla vse do Ljubljane. Korvinova vlada je pomenila za naše ljudstvo dobo notranjega miru, pravice lin blagostanja nasproti prejšnji habsburški razrvani dobi s težkimi dajatvami in vednim strahom pred Turki. Zato so naši ljudje ohranili „Kralja Matjaža“ v lepem spominu.
1491. ,so vdrli Turki skozi Belo krajino in mimo Brežic na Dolenjsko, pridrli do Planine, Vrhnike in Ljubljane.
Odvalimo kamen!
Velika moč.
Kdo «e je ne bi veselil?!
Dolga in ostria zima se je poislloivila od nas. Sonce nas obsipa s svojimi svetlimi žarki. Priroda se odeva v novo cvetje in zelenje. Povsod se razlega prijazno ptičje petje.
Pomlad.
Velika noč je praznik pomladi.
A ne samo to.
Nam kristjanom Velika noč pomeni mnogo več. Velika noč, spomin Gospodovega trpljenja ter zmage nad grehom in smrtjo, je «ačetak še druge, DUHOVNE pomladi, razcvet novega krščanskega življenja.
Pri evangelistu Matejiu beremo, da je angel Gospodov odvalil kamen, ki je zapiral Gospodov grob. Prenesimo to dejanje, ki pomeni velik prevrat v Jezusovem bivanju na zemlji, na naše osebno življenje. Odvalimo ituidi mi kamen, kamen verske mlač-nioisti in otopelosti, ki 'duši naše krščansko življenje.
Velika noč kliče po notranji obnovi.
+
Priznajmo! Potrebni ismo duhovne obnove biollj kolt presušena zemlja vode. Naše krščanstvo je namreč zelo pogosto samo neka zunanjost, ki nima pravega odnosa z notranjostjo.
Smo katoliški kristjani, a večinoma brez lastne izaslluge. Kolt ismo po starših podedovani svoj priimek, talko ismo dobili tudi plemeniti naslov kristjana. Bili ismo krščeni, hodili h krščanskemu naulku, prejeli smo Prvo sv. obhajilo. Vse, „kot zahteva Stara eavada“...
A ta „navada“ ni nikoli do kraja prešinila naše notranjosti.
Jezus ni postal vzor lin voditelj našega življenja.
Ko ismo zapustili šoto, smo nadaljevali s to „krščansko tradicijo“, posebno dokler
smo živeli v 'domačem krščanskem okolju. Tudi v tujini, kamor iso nas pognale gospodarske ali politične razmere v domovini, je še ostalo nekaj od našega krščanstva. A vse to je cesto tako mehanično, brezdušno, brez pravega temelja in smislla.
Kristus nima pravega mesta v našem življenju.
Med našim krščanstvom in vsakdanjim življenjem je vedno večji prepad.
Kot je Kristus bi! zaprt v ječi groba, tako nas pritiska k tlom kamen nerazumevanja duhovno/sti, kamen površnega presojanja stvarnosti, kamen posvetnosti im nemarnosti ter ovira naš polet kvišku.
+
Odvalimo kamen!
Proč mora kamen krščanstva iz navade, ki nas ponižuje na neke vrste robotov, ki delujejo brez lastnega doživljanja in prepričanja.
Kamion navade je grobni kamen našega krščanstva.
Odvalimo ta kamen!
V grob zaprto krščanstvo /s svojim vzvišenim naukom o človeku in svetu naj vstane k novemu življenju.
Kajti samo ŽIVLJENJE RODI ŽIVLJENJE.
Kaj naj namreč Cerkev počne is kristjani, katerih krščanstvo je brez življenja?! Nič!
Ti so Kristusovi veri saimo v sramoto in delajo napoto resničnim kristjanom.
Odvalimo torej ta kamen!
Pomislimo na veliko čudo v zgodovini človeštva: Dvanajst preprostih ribičev je izvedlo popolno DUHOVNO REVOLUCIJO tedanjega sveta!
Tega niso dosegli is isvojo vdleumnoistjo, učenostjo ali zgovornostjo, marveč s tem,
'ker so do izadinjega vflakna svojega bitja bili polni „življenja v .Kristusu“.
Življenje rodi življenje.
+
A mi?
Ali je v nais to „življenje“?
Kol smo že prikazali, bore malo ali celo nič.
Kaj tedaj?!
Velika noč je tu.
Kristus je vstal. Zmagoslavno!
Pa bi mi še vnaprej tičali pod kamnom otopelosti, nerazumevanja in nedoslednosti?!
Nikar!
Prebudimo se!
Odvalimo kamen!
Vstanimo!
Vživimo ise v težke, a velike čase sodobnosti. Odprimo oči! Mi maramo videti, razumeti !
Apostoli iso izpeljali dulhovno revolucijo svojega časa, ker so svetu v duhovni stiski dali Jezusa in njegov evangelij.
Bodimo ponosni, nas čaka ista naloga.
In ne 'obotavljajmo se, ker v silni stiski sodobnosti časi hitro dozorevajo. „Današnje človeštvo, ki se je nenadoma znašlo na robu prepada, čaka na Jezusa, čeprav se morda tega ne zaveda. Pričakuje, da bo dulh Jezusov popolnoma preikvasil njegovo življenje. Doba, ki se iz našim rodom začenja, je doba Jezusa Kristusa.“ (P. iR. Lombardi)
+
Odvalimo kamen!
Ce bomo vstali v novo življenje kristjana, resničnega kristjana, kjer se življenje sklada s Kristusovim naulkom, zunanjost z notranjostjo, bomo po zgledu apostolov sposobni svoji idoibii dati Kristusa, kar je naše poslaništvo, in s tem izpeljati novo duhovno revolucijo, ki bo človeštvo vodila v novo pomlad, v kateri se bo za daljšo dobo sijajno uresničil Gospodov velikonočni pozdrav:
„MIR Z VAMI!“
In človeštvo bo lažje razumelo tolažilni klic Velike noči, da nas Gospod ni ustvaril za trpljenje, temveč za radost, in ne za smrt, marveč iz a življenje, življenje brez konca.
V-fco.
Kdo je Krisius?
„Verjiemite, da me vedno znova pretrese to vprašanje. Na svetu ni tako močnega in pretresljivega vprašanja kot to. O, ko bi mi Gospod dal milost, da vam dopovem, kaj čutim v svoji duši! Pazite, to so stvari, ki site jih mogoče že slišali, ali ne vem, če site jih razumeli, Ako vam Jezus dopusti, da vsaj nekoliko razumete nldgovor na to vprašanje, bo morda to spoznanje preobrazilo vaše življenje.
Ko je siveti Pavel bil vzet v 'tretje nebo, je vzkliknil: ,Ne vem za nič, razen za Jezusa Kristusa! Kaj je zame ljudska modrost, umetnost, bogastvo, slava, vse . .. pred 'Spoznanjem Jezusa?’“
('Pater Lombardi, D. J.)
Iz velikonočnega jerbasa
Ob novem letu je izšel slovenski prevod znamenite poljudne znanstvene knjige zgodovinarja Jožefa Ricciottija „Jezusovo življenje“. Na 678 straneh popisuje ta knjiga okoliščine Jezusovega delovanja in trpljenja. To knjigo se splača prebrati. Sedaj pred velikonočnimi (dnevi je zanimivo prebirati, kako je bilo is Pilatom. Iz šole vemo, da je Kristus „trpel pod Ponči jem Pilatom“. Toda ta zadeva z Jezusom za Pilata niso bile mačkine solze. Kaj vse je ta Rimljan poizkusil, da bi ise izognil obsodbi Kristusa. Ko se je Pilatu že zdelo, da je našel pravi izhod, mu je žena skrivaj poslala opozorilo: „Nič ne imej s tem pravičnim, kajti veliko sem trpela danes v sanjah zaradi njega.“ Riocidtti pravi, da je bilo malo prej dovoljeno visokim 'uradnikom rimskega cesarstva jemati is seboj na daljna službena mesta žene, medtem ko v prejšnjih rimskih repu-blikansfcih časih to ni bilo dovoljeno.
Pred par leti so našli v Palestini ploščo z napisom, v katerem je omenjeno ime Pon-cija Pilata. Doslej »mo vedeli za Ponči j a Pilata le iz evangelijev, iz ustnega izročila in iz zgodovine, ki jo je napisal Jožef Llavij.
Od nekdaj je spoved veljala za dušno operacij», katere se vsak prav tako boji kot telesne. Zato Itako rad Odlaša z njo in se ji
sfcuša tna vise naioine i:zagniiti. Seve, če se ji kanemo ile poidivinže, je vesdl, zlasti če dušno po id öligem času zopet izaiživi. Luther je ta odpor 'člorvaka piroiti ispavedi poiralbil Sebi v prid im nastopil proti njej ter ise vsem „zajcem“ pred to operacijo prikupil. Ko so pa v novejšem časiu zmanisitveniki zaičeili globlje proučevati Ičlavdšlkio idiuiševnoist ,im z njo tako imenovane duševne bolezni, iso odkrili nekaj čisto nasprotnega. V spovedi so našli najuspešnejši 11 ek proti razmiim 1 duševnim boleznim, povzročenim po mori neizpovedane 'krivde. Potem so prišli še verski zgodovinarji, ki iso na podlagi zgodovine narodov dokazali, 'da je spoved naravno razbremenilno isiredisitvo za oibiremenijiene duše, zato Je v eni 'ali v drugi obliki pri vseh narodih, ^ato so tudi protestanti začeli zahtevati:
„Spoved je treba znova vpeljati, ker je kratikomalo potrebna.“ Mnoge proitestanltiske ločine so jo res spet vpdljale. Oh, ta spoved, tako osovražena in vendar v globini obteženih src tako zaždl'ena, da, naravnost zahtevana! ‘Hvala Bogu zanjo!
Verujem, pa ne živim po veri . . .
„Jaz verujem, ampak v cerkev ne hodim. Nimam časa...“
Kolikokrat slišimo te besede in tisti, ki talko pravijo, se niti ne zavedajo nespametnosti tega, kar 'govorijo.
Saj so podobni tistemu, ki bi dejal: „Seveda, jaz vem, da imaim mater, ampak mati meni ni mar. Rad imam svojo mater, k njej
pa ne igrem. Mati si želi, da ibi hodil ik njej na obisk, jaz pa nimam za to ne smisla ne časia ..
Braiviiš, ida veruješ v Boga. Če res veruješ v Boga, ga boš ljubil, se boš zanimal za to, kaj mislili, kaj hoče, boš žiivell tako, kot je njemu všeč.
Nikakor si ne smeš ustvarjati Boga po sivo ji domišljiji, po svojih željah. Ni dveh Bogov, eden, ki ukazuje prisostvovati službi božji, prejemati zakramente, drugi pa ne ...
Kdor res veruje, todii živi po veri.
Kdor po veri ne živi, ne more reči, da veruje.
♦
Prvi mož preteklega leta
Ameriški list „Time“ je proglasil papeža Janeza XXIII. za „molža leta 1962“. S tem je hoteli poudariti, kako velikega pomena je za vse človeštvo lani začeti vesoljni cerkveni iZib'or, in fcafco vdliko spoštovanje vzbuja v svetu oseba sv. očeta Janeza XXIII. Na tako preprost in ljudem dostopen način je znal papež s sklicanjem koncila združiti ne le vse katoličane, ampak pritegniti tudi druge kristjane in drugoverce, da so se vsi začeli zavedati Skupne naloge v sodobnem svetu.
0 božiču je delo vesoljnega cerkvenega zbora doživelo kratek odmor, sedaj pa so se že spet začela razipravUjainja v raznih odborih talko v Rimu kot po raznih delih sveta. Prvo zasedanje koncila je prineslo marsikatero izkušnjo, kako je treba (delati, da sie lahko v kratkem času na čim bolj demokratični način olbravna vdlifco vprašanj.
Koi obsedenec je
Moderni človek je razdvojen v sebi, od-dvojen od bližnjega in oddaljen od Boga. Le redko bi našli človdka, ki je sam razdvojen, 'zavidljiv im kritičen, pa ne bi bil talk tudi proti Bogu. Kdor sovraži sebe, sovraži tudi Boga. Ne more najti smisla za lastno življenje, noče ‘dišati o veri, zato se mu zdi svet le kaos, saj ne vidi ničesar, kar naj bi uredilo svet razen sile in sovraštva. Le korak dalje je še potreben, da začne preganjati Boga in one, ki verujejo, in nič ni tako ozkega, kot je brezboštvo.
Če prebiraš evangelij, boš bral pri sv. Marku o človeku z nečistim duhom, ki je bil prav tabo razdvojen kot je človek današnjega časa. Kristus ga vpraša: „Kako ti je ime?“ Odgovori mu: „Legija mi je ime,
Medtem skuša papež is pomočjo svojih posebnih ‘sodelavcev z razgovori in posvetovanji doseči v svetu še večje uveljavljenje vere in 'Cerkve. Vse je pirasematilo, ko so (sovjetske ‘oblasti izpustile iz internacije v Sibiriji edinega dkrajinsfcega nadškofa Slipija din mu doivolle, da je odšel na obisk v Rim. Napo-vadujejio še druge reči, ki kažejo neko vsaj začasno bolj milo komunistično zadržanje ‘do Cerkve.
-Sredi marca so člani komisije za podelitev Balzanove nagrade pod predsedstvom sovjetskega delegata podelili letošnjo Balzanovo nagrado za mir papežu Janezu XXIII. S tem je ta — lahko rečemo nevtralna — komisija pred vsem Svetom poudarila pomen delovanja papešibva v sodobnem, času, neodvisnost Cerkve od raznih političnih blokov in njeno (blagodejno delo v korist današnjemu človeštvu.	R.
človek razdvojen
ker nas je mnogo.“ Človek v svoji razdvojenosti želi, da bi bilo njemu podobnih veliko. V njem je /tudi tisoč strahov, ker sie boji sam selbe. Nikdar ni srečen. Evangelist nadaljuje, da je ta človek živel v grobeh in v gorah im je kričal ter se tolkel s kamenjem. Sam sebi je bil najhujši sovražnik, bil je ločen od drugih in je živel v samoti, a ne zaradi lepote v naravi, niti zaradi varnosti. Bežal je pred bližnjim, ker ga je sovražil. Bil je tudi nevaren. „Večkrat so ga hlilli vklenili v okove in verige, pa je verige raztrgal in okove strl in nihče ga ni mogel ukrotiti.“ (Mk, 5, 5.) Osamljenost je vedno žalostna. Življenje brez Boga človeka odtrga od ljudi.
Evangelijski obsedenec je bil tudi ločen
ad Boga. Ko je opaiziil Kriisitasa, je krieail: „Kaj imaš ti z men-öj, Jezus, Slin Boga naj-višijaga? Roitlim te pari Bogu, ne moioi m'e!“ Tako ise je skušal skritli pred Bogom. Kristusovo usmiljenje pa je bilo močnejše in ga je oizdravil.
Takega zdravnika rabi itiudi modemi človek, ki končno v resnici ni moderen. Razlika jie gotovo v tem, da je orni revež živel v času Kriistoisovem pravzaprav še v stori zavezi, moderni človek pa je v krščanski dobi. Drugače sta isi pa podobna.
Kako naj sedanji človek najde svoj mir? Gotovo ne tako, alko bo de zaprt sam vase, če bo le iiskall po svoji podzavesti, v silah, ki jih ne pozna, pa so v njem, če jih pa pozna, jih pa ne obvlada, čeprav jim bi pel slavo in čast. V globinah naše duševnosti je marsikaj, a vendar ni to vse, kar bi bilo res kaj vredno v življenju naše duše. So še druge moči izven nje. Ako se zdi človeku, da je kakor v ječi, ga je pač treba iz ječe rešiti. Mir v dušo ne ho prišel sam po sebi, kot se človek ne more dvigniti s tem, da se prime za lastna ušesa.
Pomoč mora pribi ud zunaj njega, in ne samo človeka, temveč božja. Edino le Bog more obnoviti mir v človeku, mu dati luc v temi in ga zadovoljiti v nesreči. „Naša luč“ je v letošnji prvi številki na 5. strani objavila zgodbo: „To je pa tisočkrat res“. Gospa Apolonija je hotela nasveta „dober svet, velik in močan dober svet, da bom vedela, kaj mi je storiti.“ Kako hitro ji je praktično Bog dal dober svet, ko je zbudil v njej toplo ljubezen do bližnjega v nesreči. „Ob tuji nesreči človek nehote pozabi na isvoje bolečine.“ Pomoč je gospe Apoloni: ji prišla od zunaj.
Ko je Kristus ozdravil onega obsedenca, so ga našli, da „sedi Oblečen in je zdrave pometi,“ kar pomeni, da se zaveda spet sebe, da v njem ni več sovraštva. Kristus ga je vrnil spet njegovim ljudem: „Pojdi do-nrov ik svojim ljudem in jim oznani, kako velike reči ti je Gospod storil in kako se te je usmilil.“ (Mik 5, 19). Tako je ne samo nehal sovražiti Boga, ampak ga je začel celo oznanjati. Iz Savla je postal Pavel.
Podobno je z današnjim človekom.
V tišini svojega srca more najti Boga,
V katoliški ceikvi v Malmö na švedskem na veliki petek med obredom odkrivanja križa
kot poje psalmist: „Iz globočine kličem k Tebi, o Bog!“
Nad vse važno je vprašanje, kakšen je človek. Vodikova bomba je veliko manj nevarna v rokah sv. Frančiška kot pa navadna puška v razbojnikovih. Ljudje so nevarni, ne stvari. Zato je treba delati za spremenitev modernega človeka. Ako se je človek zaprl vase, ga more iz ječe osvoboditi isamo Bog, in sicer kot nekoč Petra. Bog bo gotovo odprli vrata ječe, če bo le človek izrazil željo po tem. Bog človeka ne bo zapustil, ako človek noče. Ni nobenega razloga za obup. Izgubljena ovčka je obrnila Kristusovo pozornost na sebe bolj kot vsa čreda, ki se je mirno pasla. S srcem in rolko ji je pomagal nazaj na zelene pašnike in k čredi.
Moderni človek je sicer mnogokrat podoben pastirju, ki je celo čredo izgubil. Šel
jo je iskat in sam piri sebi raoitlroivafl: „Saj vem, da je v .tej dollini, pa grem v drugo pogledat.“ Koit da ne bi imel poguma iska-'tii rešibve tam, kjer je mogoča. Toda moderna doba vedno bolj pritiska na vsakega posameznika, da si iuidi zase in d okončin« oidgovoirli na vprašanja: odkod, zakaj in čemu. Odgovor na vse to ib« našel 'le pri Bogu isiamem, ki pa jasno pave, da se ijiuib-ezen do bližnjega meri po ljubezni do sebe. Ta zapoved velja in je globoko zapisana v naši naravi, celo itafco, da je niti človek sam zbrisati ne more. Lahko j« prebarva ali zakrije, toda omet bo odpadel in barva obledela in spat bo stala pred njim.
Bo še.
1100-letnica prihoda
sv. Cirila in Mefoda med Slovane
Letošnje leto je jiulbildjn« leto, v katerem sie bomo krščanski, posebno isileivansiki narodi spiomonjali 1100-letnike prihoda apostolov in očitdljeiv sv. bratov Cirila in Metoda med naše prednike. Moravski knez Rastiislav je L 862 pisali biizanitinislkemiu cesarju Mihaelu UL, naj mu pošlje blagovestnika, ki bo učil njegovo 'ljudstvo Kristusove vere v domačem jeziku. Cesar je za to pridobil sv. brata Cirila in Metoda iz Sol uma, ki sta potem prispela na Moravsko v začetku leta 863, torej pred 1100 leti.
Svata brata sta delovala tudi med našimi predniki in ista dvakrat potovala preko Slovenije v Rim. Siloveiniski knez Kocelj ju je igoisMljiubno sprejel in jima preskrbel učencev. Jugoislovainisfci škofije so letos v posebnem pastirskem pismu povabili vse katoličane v Jugoslaviji nia tsllovesno praznovanje tega jubileja. Ljubi jamski nadškof Vovk je povabil vernike, da pristopijo k apoistolstvu sv. Cirila in Metoda, in želel, da naj pri tej akciji za 'zedinjenje ločenih fcniistjamov po-sdbn« sodeluj e j O' v letošnjem maju. Pm'zmilk sv. Cirila ®n Metoda bo odslej tudi pri nas kot drugod po svetu dne 7. julija. Od praznika apostolov Petra in Pavla id« praznika naših blagovestnikov je ravno 9 dni. Gospod nadškof poziva letaš na slovesno praznovanje te devetdnevnioe is posebno željo, da naj bi Bog našemu narodu postal mno-
go svetih dušnih pastirjev, da bi v njem «hranjali vero in izvestobo Cerlkvi.
Tudi drugod po svetu bodo praznovali ta jubilej. Iz Anglije bo šlo posebno romanje na grob isv. Cirila v Rim. V Salzburgu pa bodo priredili v ispormin slovanskih blagovestnikov posebne študijske 'dneve.
tiček
za žene
GOSPA MAJDA SVETUJE ...
Drage gospodinje !
Ko p« mračnih zimskih dneh posije spo-mlladamslko sonce, je čas, da si zavihamo rokave in temeljito očistimo stanovanje. Šele ko iz vsakega kota odstranim« zadnji prašek, ko se vse bliska in siveti, srn« zadovoljne in hitro pozabimo na utrujenost in napore, ki smo jih vložile v to delo. Najpametneje bio, če se čiščenja lotimo, kadar ne kurim« več in so vse peči že očiščene. Zelo važno je, da ta naporni posel opravimo p« smotrnem načrtu.
Za uvod pospravimo predale in omare. Izpraznimo jih, obrišimo z vlažno 'krpo in memjiajmio papir! Za kuhinjsko omar« je najprimernejši povoščen paplir ali polivinil. Vso star« in nerabno kram« zavrzimo! Lahko vetrovno, suh« vreme izkoristim« za čiščenje zimskih oblek. Temeljito jih s/krtačimo, «čistimo madeže, prekrtačlim« in spravimo! V omare «basim« v vrečkah sivko (1-a-vemdel) in sredstvo proti moljem! Pred čiščenjem «parimo zavese! Najprej jih izprašim«, potem pa bele in pralne zavese preko molči namočimo v blagi milnici. Naslednji dan bombaževinasite zavese kuhamo, pred likanjem pa rabi« naškroibimo. Zavese iz umetnih vlaken (idiolen) samo iizžmikamo v mlačni milnici, dobro izplakmlimo, nieoiž-ete obesimo, likati jih ni treba. Pisane zavese dajmo v kemično eiiätilmiico! Pri pranju doma se nam kaj rade močno uskocijo. Oper,im« tudi prtičke in preobleke blazin!
Zdaj pa je na vrsti čiščenje. Svetujem Vam, da si delo razdelite in očistite po en prostor dnevno. Tako ne zanemarite oislta-lega gospodinjstva im ise ne utrudite preveč. Vsaj en prostor mora biti vedno po-
Velikonočni žegen doma. „Oj mladost ti moja, kam si šla..bi človelk najraje zapel ob pogledu na jerbase, iz katerih so nekoč naše mamice delile pirhe in kolače.
polniomia v radiu, saj veste, da nas prav takrat, ko smo najbolj vneto zaposlene s krtačo in vedrom, najraje preseneti obiislk. Dan poprej se prepiri,čajte, da so omela, krtače in sesalec v redu, ida imate dovolj čistilnih sredstev na zaloigi. Kalko neprijetno je, če vam ,sredi dela poide pasita za parket! Pripravite si dovolj čistih krp! Pri delu šte-dite z močmi, ,saj niste stroj. Večkrat si pri-vošičilte par minut oddiha, za težko dviganje in nošnjo pa si poiščite pomoč! Izogibajte ®e prepiha, da ne bos,te po končanem delu morale leči v posteljo!
Torej na delo! Znesite iz prostora, bar se le da. Slike snemite, obrišite in varno spravite! Odmaknite pohištvo od siten, preproge, posteljnino in oblazinjeno pohištvo nesite na zrak! Ometite strop, stene, obrišite kar-oiise, zgornji in zadnji del pohištva! Ko čakate, da ise prah poleže, očistite predmdte, ki ste jih znesle iiz prostora. Preproge stepajte na narobni strani, skrtačite z obeh strani in na pravi strani zdrgnite s pestjo ožetega kislega zelja! To poživi barve.
Umazane rase operite v milnici in dobro zravnane pustite posušiti. Preko posteljnine in oblazinjenega pohištva preigimiite krpe, ki ste jih namočile v vodi s kisom in dobro ožele. Zidaj rahlo stepajte! Vse te predmete zračite v send! Zdaj očistite senčnike in žarnice pri svetilkah in pomijte vrata in okenske okvire z milnico! Očistite in pollo-ščiite pohištvo! Okna pomijte, kadar ne sije na šipe sonce. Ne pozabite notranjih in zunanjih okenskih polic in rolet!
Nazadnje očistite tla! Različne vrste tal zahtevajo različno nego. Posvetujte se s trgovcem v drogeriji. Zdaj ste sikoiro pri kraju. Postavite pohištvo na svoje mesto in obrišite še enlkrat prah. Preigrnite preproge, obesite zavese, položite prtičke in očiščene Okrasne predmete na svoje mesto! Obesite stike! Šopek pomladansklih cvetlic im lončnice (iste očistile njihove lončke in obrisale prašne liste?) so kot pičica na i, ne smejo manjkati!
Ko je v redu stanovanje, očistite balkon, teraso, podstrešje, klet in pralnico. Tudi ti
prastari patiröbujejiO po zimskem spanja viado in krtačo. Prav na kancu ačiistite metle, sesailce in krtače ter operite oumje. V bojta prati nesnagi so blilli ito ivaši zivesti zavezniilki, prilvoiščite jtkn zasluženo nego. Ne pozabite na svojo (zunanjost! Pa piremaigajte sivo j e nagnjenje, dia bi tiraniziraile svoje drage: „Vise je čisto, pazi, kam stopiš!“ Rajši se skupno z njiimii poveselite doma, ki ste ga s toiElko ljubeznijo očistile, da bo bivanje v njtem vsem prijetno.
Veliki teden
Veliki teden naj bo v družini res spokoren: brez kina, gledališča, bučnih zabav. Naši predniki ,so biitli brez tega vse življenje; tudi mi bomo zdržali en teden.
Prve dni velikega tedna končaj velikonočno čiščenje: nikar ne odlašaj do velikega petka ali sobote! Takrat tso najisivetejši dnevi našega odrešenja. Takrat moraš imeti časa, da se udeležiš svetih obredov in da se poglobiš vase. Tudi velikonočna spoved naj (se opravi že prve dni velikega tedna. Na veliki četrtek pa naj bo družiinslko velikonočno obhajilo.
Pri razlagi zadnje večerje otrokom omeni, kako je Jezus postavil zakrament sv. Reš-njega Telesa: šel je v smrt, a je le hotel ostati med nami. Zato je ostal v beli hostiji. Tisti mali beli krulh je Jezusovo telo. Zato pred njim molimo. Nobenih razlag, kako je ito mogoče! Jezus je rekel — in to zadostuje.
Veliki petdk naj bo dam posebne pokore, predi vsem pri jedi. Otroke popelji v cerkev, pokaži jim prazen tabernakelj, izmoli križev poit!
Na Veliko soboto jim pokaži božji grob. Naj vidijo, kaj so naši grehi naredili iz Jezusa! K velikonočnemu žegniu boido pa kar sami sillili, če so že kdaj videli ta že-gen. Pripravi primemo, ne preveliko košaro. Bahavost je povsod grda! Vanjo zloži vse po našem slovanskem običaju in razlagaj otrokom: jajca pomenijo kaplje krvi, hren trpljenje, kruh sv. obhajilo, meso brezmadežno Jagnje itd. Ko prineseš do-
mov, se ne daj omehčati nobenim prošnjam: zeigen jemo šele po velikonočni maši! Slabo spričevalo si pišejo starši, ki ne znajo otroku nikdar reči: ne!
Na Veliko soboto proti večeru pripoveduj otrokom, kako so Jezusa zastražili, kako je Jezus v nedeljo ves poveličan vstal; kako so se vedli stražniki, žene, apostoli, komu se je Jezus prikazal. Jezus je zmagal greh in smrt! Zato je to najlepša noč, velika noč! Odrasli bodo šli k polnočni maši, otroci pa k jutranji šm k vstajenju. Vsakemu bom,o veselo voščili vesele praznike!
Velika noč naj bo ves dan poln veselja, radosti, trkanja oziroma sekanja pisank (pirhov) in drugega poštenega razvedrila.
Veliki teden in velika noč je posebna priložnost, ko lahko otroškim dušam poveš mnogo lepih naukov, ki jih ne bodo pozabili celo življenje in jih bodo spremljali povsod, 'kjerkoli bodo hodili. Otrok je neprecenljiv zaklad. „Njih angeli v nebesih gledajo obličje mojega Očeta,“ je dejal Jezus o otrocih. Ustvarjeni so za večnost!
Iz: „Prvi koraki“.
SILVIN SARDBNKO:
r{)e(ikc) nožna
Zaslišim radostno vest...
Ne jokaj! Danes odkrije ljubezni moje se moč.
Nad mojim grobom zasije Velika noč.
Ta noč za grob bo grozotna: poslej ni večnosti zanj.
Ta noč za smrt bo strahotna — in konec smrtnih bo sanj:
Velika noč.
Skoz okna tesno zaprta, in skoz zaklenjeni hram prihaja z oljskega vrta v svetlobi čudežni k nam:
Velika noč.
„Le pojte, Sionske hčere, sinovi Sionski vsi!
Iz moje močne se vere veselje vaše rodi :
Velika noč.“
Za praznik Kristusovega Vstajenja pogrnjena miza
	
	
Za kakšnega me imajo . . . ?
Si že kdaj mislil na to? Delaš v itolvanni all v delavnici z delovnimi tovariši. Veöji del avojiega aiivijenja preživiš v družbi ko-lagiov, sodelavcev, tovarišev.
Ne sme ti biti vseeno, kaj oni o tebi mislijo. Ali so s teboj zadovoljni in so radi v tvoji družbi; morda se te pa iziogtifoaj® in jim je tvoja navzočnost neljtulba, zoprna? Oid vsega tega zavisi, ali bo v tvojem življenju zadosti isionoa, tqplolte in lepote . . .
Kolikor je v delavnici tovarišev, toliko je seveda tudi sodb o tebi. Prav dobro te poznajo in ničesar lepega — a tudi nelepega na tebi jim ne uide.
Nikoli ne boš vsem ustregel in budi ne vsem všeč. Vendar se je v neki mori le treba ozirati na to, kaj mislijo drugi.
Okušaj si pa najprej ustvariti čim bolj resnično sodbo sam o sebi! Zato odgovori prav odkritosrčno z „da“ ali z „ne“ na sledeča vprašanja:
1.	Ali si ob nesporazumu z delovnim kolegom nedostojen, surov?
2.	Ali si tovarišu, ki je imel nesrečo, škodoželjen?
3.	Ali dolgo ne pozabiš na žalitev, katera se bi zdi krivična?
4.	Ali se pri delu izmikaš na račun tvojega kolega?
5.	Ali si misliš: kaj me briga, če mojega tovariša pri delu obtožujejo?
6.	Ali se olb neuspehu tovariša pri delu ponašaš s svojim znanjem?
7.	Ali si zadovoljen, če je šef nezadovoljen s tvojim kolegom?
8.	Ali postaneš kmalu nervozen, če ima tvoj kolega uspehe?
9.	Ali te delo tako zaposluje, da se niti ne spomniš godu tvojega kolega?
10.	Ali sl nezaupljiv, ker si bil nekoč razočaran; ali misliš o vsakem prej slabo kot dobro?
Tako boš dobil ogledalo svoje družabnosti in dobrote do bližnjega. S tem boš spoznal, kaj storiti, da boš bolj priljubljen v družbi.
® Jk JI I ¥.S * E *
■
Vzgajajmo našo mladino, že v ifcujini rojeno, da ibo 'vzljubila našo narodno nošo in se .postavljalia z njo. Fant in idetole — ko se poinočata, naj bo narodna noša del vajine balle. Še otrokom jo postita v spomin in ponos tar v rabo pri islovesnoisltilh naroda. Zatorej — fantje in možje, dekleta in žene, otroci, če nimate še narodne noše — nabavite si jo! V skupnosti in is skupnimi močmi se napravi hitreje, bolje in ceneje.“ Tako smo brali v prvi letošnji številki argentinske „Svobodne Slovenije“.
Sredi Brazilije deluje rojak Roman Gre-gorig iz Trsta kot prolfasor tehnične fakultete na nmiveirai v Bdlo Horizonte. Nedavno je lizšla v Švici njegova knjiga o prevodnikih toplote. iProf. inženir Gregorig je prej deloval 11 let v Milanu, nato 11 let v Švici do 1. 1957. Sedaj ga vabijo na univerzo v zahodnem Berlinu.
Iz Avstralije smo zvedeli za dve žalostni novici: Ob eni uri ponoči je mož ustrelil ženo, katere truplo so našli potem v njegovem avtu. Rajna Kristina Sterle je bila doma v Koizariščah pni Ložu na Notranjskem. Zapušča 4 mladoletne otroke. Od leta 1952 je fcfla v Avstraliji. V cestni nezgodi z motorjem pa je našel smrt Milan Glivar, po poklicu pleskar.
List „Katoliški misijoni“, ki že 40 let izhaja (od tega 15 let v tujini in sicer v Argentini) poroča marsikaj zanimivega o idelo-vaniju slovenskih misij omar jev in misijonark po svetu. Nad 50 Slovencev danes .deluje v (Tiisiljonilh. |So v nasladrijilh deželah: na Japonskem (6), na Formoizi (4), v Honjg Kongu (3), v Burmi (1), Siamu (2), Juž. Vietnamu (1), Indoneziji (1), Zah. Pakistanu (1), Indiji (17), v Južni Afriki '(9), Gvineji (1), Taingamyiki (1), Kongu (2), Juž. Madagaskarju (1), Juž. Rodeziji (1), Sev. Rodeziji (1), Čadu (1), v pokrajini Las Lomitas v Argentini (3). A gotovo še niso vsi našteti. To »o 'danes strokovnjaki našega naroda, ki vzgajajo manj razvite narode in jim pomagajo; zato je vredno vedeti, kje imamo te 'svoje idealne ljudi. Zaslužijo, da jim po-
magajo vsi Slovenci in jim stoje duhovno in gmotno ob strani. S svojim delom in žrtvami pomagajo dvigati ugled slovenskega naroda med ljudmi drugih ras.
V Timminsu v Kanadi so rojaki prvič priredili materinsko proslavo. — Slovenci v Hamiltonu v Kanadi so tudi sklenili sezidati svojo cerkev in župnijislko dvorano. V spomin na škofa dr. Gregorija Ražmana jo bodo posvetili sv. Gregoriju Velikemu. Vso akcijo za izbiranje prispevkov in sredstev vodi tamkajšnji izseljenski duhovnik dir. Lojze Tomc. — Rojaki v Winnipegu sredi Kanade (j,ih je blizu 20(T)^pa so 'zvedeli, da je naprodaj protestantska cerkev z 'dvorano in obsežnim zemiljiščem. Sestavili iso odbor '(duhovnika še nimajo) in sklenili cerkev kupiti in jo preurediti iza katoliško službo božjo. Za 300 sedežev prostora je v njej. S podjetnim 'delom so pokazali svojo vernost in 'zavednost. — Ali niso rojaki v Kanadi daleč pred nami v Evropi? Vsekakor moramo reči, da so res požrtvovalni, ko sami s svojimi darovi in žrtvami vzdržujejo duhovnike in grade cerkve in domove.
Leta 1933 je začel izdajati č. g. Jože Kastelic, (izseljenski duhovnik v daljni Argentini ililsit „Duhovno življenje“, ki slavi letos 30 let izhajanja. Po tragični smrti g. Kastelica '(ki je deloval prej v 'Franciji), je list urejeval č. g. Janez Hladnik, po 1. 1949 pa mlajše moči.
slovenci doma
__i______..	.
Med raznimi prometnimi in drugimi nesrečami, ki so se zgodile po naših krajih v preteklih mesecih, polnih mraza in bolezni, posebej omenjamo pretresljiv dogodek, ki se je zgodil v Litiji ob Savi. 28. febr. je šel 8-letni fantiček čez železnico, kljub temu da so bile zapornice spuščen e. Pridrveli je ekspresni vlak in ga povozil do smrti.
Ptuj je najbolj znano slovensko „karne-vakko“ mesto. Nad 20.000 gledalcev pustnih maškar ga je iletos obiskalo za pustne 'dni. Nastopilo je v njem okoli 3.000 raznih maškar. Iz bližnjih krajev Ob Muri je prišlo
Stična na Dolenjskem s starodavnim samostanom ,.belih menihov”. Že od konca vojne sem je velik del samostana odvzet redovnikom, vendar ti lahko še vsaj deloma nadaljujejo svoje stoletno poslanstvo, medtem ko so trapisti v Rajhenburgu (Brestanici) še vedno razgnani po raznih krajih Slovenije.
kar 81 ikuirenitov, nalto iskupina „pokarjev“, „pilolhairjev“, orači irz Lanooive vasi, postni plesači iz Pobrežja in še dnuge staroidavne ipuistne šeme, ki iso 'se po .bedi kraijiih obranile med .Slovenci še .izza poganskih časov.
Društvo ljubiteljev znamk v Krškem je izdalo posebni pisemski ovitek v spomin na znamenito bitko na Krškem polju, v kateri je 5. fahr. 1573 padlo v boju ;s plemiško vojsko okoli 6000 kmetov.
Potrošnja kave pri nals iše kar naprej narašča. — V Ljubljani je 16.000 smetnjakov, posod >za smeti is pokrovom. — Najbolj obiskana turistična .točka v Sloveniji je Po-isitojnsfca jama, takoj iza njo pa pride na vn&to Ljubljanski grad.
Prvo znano štetje pirebivavsitva po naših krajcih je bilo leta 1754. Takrat so našteli 700.000 prebivavcev. .Prvi sodobni popis prebivalstva pa je bil leta 1857, ko so našteli 1,101.854 ljudi. — iSlovenai iso v Jugoslaviji prvi v kupovanju lavtomolbilov „fickov“ iz Kragujevca. .So pa žal tudi prvi po izumiranju. Zmeraj manj otrok ise rodi in zmeraj več jih matere 'zavržejo še pred rojstvom.
Že več mesecev se vleče debata o novi ustavi. Ustava bo sedaj kmalu proglašena. Jugoslavija potem ne bo več „ljudska“ federativna republika, ampak „socialistična“ federativna republika. Tudi jugoslovansko zastavo bodo predrugačilli. Ne ho več mo-dro-bela-irdeča, ampak isamo rdeča is komunističnim grbom.
Potnikom na meji odišlej ni treba več izpolnjevati prijav za ocarinjen j e predmetov, ki jih prinesejo v dirlžavo. Je dovolj, da blago prijavijo ustno, nakar carinik pove, koliko morajo plačati, kar Store lahko takoj aJli v 7 dneh. če pa se z o carinjenjem ne -strinjajo, morajo blago, pismeno pinijavilti in blago shraniti na meji. Za televizorje, magnetofone, radijske sprejemnike, harmonike, puške, icigareitni papir, vžigalo e kamenčke in krizno veljajo posebne tarife za ocarinjen j e.
V Petrovčah so zaprli .edino gostišče v kraju in edino trafiko.
Na mednarodnem šahovskem turnirju na Nizozemskem je 21-letni Ljubljančan Bruno Parma zasedel 4. mesto din dobili pravico do naslova šahovskega velemojstra. To je tretji Slovenec, ki si je priboril ta naslov (doslej
le dr. Milan Vidmar i,n dr. Vasja Pirc) in deveti Jugoslovan, ki je postal velemojster v šaihiu s 64 polji.
V	Kamniku je največ ji slovenski zasebni miuizej. Zbranih je namreč oikrog 3500 raznih predmetov, ki jih je izlbral rajni živinozdrav-nik 'Sadnikar. V tem muzeju so celo stare poštne kočije.
V	istarodavnem st iškem samostanu je umiri 844etni opat dr. Avguštin Koisteilec. Na pogrebu tega uglednega dostojanstvenika so fcillli 3 jugosl. škofje, cis terci jamski opat iz Mekreraua ob Bodenslkem jezeru in opat iz Moigile na Poljskem. Cilsteircijamskemu opatu iz Stamisa na Tirolskem pa jugoislov. oblasti niso pustile na pogreb, kor zna dobro sta venski in je dolgo d rib o deloval v Stični v koiniist našega naroda. Ko je svoj čas umrl v Gorici nadškof 'Sedej, italijanski fašisti podobno niso pustili na pogreb škofa Jegliča.
V	Čepovanu je bila že od nekdaj močno razvita čipkarska obrt; letos pa je vpisana v čipkarsko šolo le še ena učenika. — V Črnomlju deluje belokranjska železolivarna in
Strojna tovarna iz imenom „Belt“ in se uspešno razvija. — Mariborske železniške delavnice slavijo letos 100 let. obstoja. Danes je v njih zaposlenih 3300 delavcev.
V Jugoslaviji pripravljajo nove zakone o pokojninskem zavarovanju.
Januarja je umrl v Martjancih pri Murski Solbclti upokojeni župnik Andrej Berden. — Zaradi močne odjuge so nastale v krajih ob Ščavnici, Glolbetki in Muri velike poplave. Marsikje je voda vdrla v kleti. Na Ravenskem je bila večina njih pod vodo. Največ škode je voda naredila cestam.
80 let je dočakal priljubljeni slovenski slikar Maksim Gaspari, doma iz Selšaka pri Cerknici, po očetu Furlan in po materi Slovenec. Njegove risar! j e »o se med našimi ljudmi zelo priljubile, ker zna tako narisati, da je preprostemu slovenskemu človeku risba razumljiva in všeč. Gasparija odilikuje bogastvo motivov, posebno iz našega kmečkega življenja. Njegove risbe dihajo vedrost, bude v človeku vedrost, samozavest in vero v prihodnost.
Levo zgoraj: Starodavno znamenje ob cesti, ki vodi v stiski samostan. — Desno zgoraj: Grb sti5ke opatije. — Levo spodaj: Cistercijanski samostan v Stični z znamenito cerkvijo Žalostne Matere božje. Desno spodaj: Samostansko dvorišče s hodniki.
ANGLIJA
Dnugoid po 'Svetu pravijo, da Slovenci na Aingilašlkem premalo poročajo o svojem živ-Ijenjiu. Tako so na pr. iza Miklavža najeli kar mes/tao giledaliSče, čeprav vedno trdijo, da jih ni veliko. Pa povejmo isedaj še to, da so biillii res skoraj vsi na odru, dvorano pa so napolnili druigi narodi. Tiste pa, ki bi radi kaj podrobnega vedeli o tem, vabimo, da pridejo pogledat letois, saj smo že rezervirali listo gledališče za 14. december . . .
Tudi sedaj imamo nekaj novic, srečnih, vese-. Uh, pa tudi žalostnih. 11. februarja je v glavni misijonslki hiši Soiutfh Shields pri New-castliu naredila večne zaobljube sestra Aignes Žužek, ki je zdravnica ter je kot misijonska sestra delovala že dalj časa v Pakistanu. Prav gotovo bo kmalu spet na poti v misijone, kjer ji želimo polno božjega blagoslova!
Dr. Jože Jančar je postal klinični predavatel j za psihiatrijo na univerzi v Bristolu. V svoji strdki je poznan po vsem svetu. Rektor univerze je Sir Winston Churchilli. G. äok-torjiu čestitamo z željo, da bi mogel še mnogo dobrega storiti za trpečega človeka.
I. Jurjevčič v Blakwooidu, S. Wales, ise je uvrstil med rojake, ki imajo svoj dom ter ga je dal blagosloviti. Naj mu bo prijeten in topel po tako ostri zimi!
Popolnoma je pogorela 20. februarja tovarna električnih luči, ki nosi sicer tuje ime: Western Woodcraft Co., lastnika sita pa Slovenca J. Derniullc in M. Jug. Zaposlovala je 60 delavcev. Škodo cenijo nad 10 tisoč funtov, zavarovana ista bila pa le za 3 tisoč. Gašenje je otežkočilo pomanjkanje vode, ki je Sila vsa zamrznjena. Lepo pa je da je njima občina ponudila šolo, ki je me uporabljajo in kamor sta že namestila nekaj strojev ter upata, da bo v času, ko boste to brali, njun dbrat že v polnem teku.
K prilogi, ki je bila v marčni „Naši luči“, moramo dodati še to, da bo sv. maša tudi v Častiefordu na cvetno soboto 6. aprila ob 9. zjutraj. — V Rochdale bo kot lansko leto, sv. maša pa ob 11. dop. v kapeli dekliške šole Beaohwood na Manchester Road in sicer na veliko nedeljo. — V Haslingdenu bo »v. maša na veliki ponedeljek ob 11. dop. v župnijski cerkvi Bury Road. — V Burnileyu ho sprememba v toliko, da bo sv. maša na ve-
liko nedeljo ob 5. pap. v cerkvi St. Mary’s sredi mesta. Pol ure prej prilika za spoved. Blagoslov jedil bo na veliko soboto v zasebnih hišah po dogovoru oh 12.30 — 1.00 pop.
BELGIJA
Charleroi-Mons-Bruxelles
Osebne novice: Gdč. Pavla Janc, ki je nedavno prišla iiz domovine v Belgijo, se je 23. fdbir. poročila v Gharleroi (Vitlc-Hante) z domačinom Evgenom Mahieu. Želimo obema sreče in božjega blagoslova v novem življenju!
Konec februarja se je podvrgla lažji operaciji ga. Neža Bizjak iiz Ftleurosa. Zdravila se je v bolnici St. Joseph v Gillly. Sedaj je že doma. — Stanko Klavžer iz Wamfercee-Bau-let je znova v bolnišnici Centre de Traumatologie v M on t igny -sur -S ambre. Ima zlomljeno levo nogo. Ko se je 8. marca vračal pomoči domov, ga je na Vieux Campii-naire podrl na tla melk avtomobil s tako silo, da se je onesvestili. Ko se je zavedel, ni bilo o avtomobilu ne duha ne sluha. Za nekaj mesecev bo moral oistati v 'bolnici. — Dalj časa je bolehala doma v Quaregnonu ga. Ivanka Felc. Sedaj ji gre zdravje na bolje.
Obveščamo: Tudi letaš bomo imeli v tem delu Belgije tradicionalno slovensko prireditev, ki privabi vsako leto ne le rojake iiz področja Gharleroi, Borinaže in Bruslja, temveč tudi one iiz Limburga. Bo v nedeljo, 28. aprila v dvorani „Familia“ v Giily-Haies. Na sporedu je poleg deklamacij naših najmilajših in pevskega nastopa „Jadrana“, še veseloigra v treh dejanjih „Detektiv Megla“. Vsi toplo vabljeni!
Liege-Limburg
Za leto 1963 so člani slovenskega društva „Slavček“ v Geniku na rednem letnem občnem izboru izvolili sledeči odbor: predsednik ga. Cesar Marija, podpredsednik g. Mežnar Martin, tajništvo: ga. Vozel Milka in g. Ža-keilj V., blagajna: ga. Berlec Marija in~g. 'Korošec Ferdinand, .zastavonoše: g. Mežnar Peter im g. Golar Jože, preglednika: g. Kravanja Stanko im g. Jakoš Vinko, pevovodja: g. Novak Stanko in njegova soproga ga. Alojzija. — Za občni zbor in usodo našega. društva je mied člahTTIaHalo rzrednix-xafti-manje. A je 'näWeffVjavnem oiBračunu ven- 4 dar manjkal rojak, ki je v pretekli poslovni j dobi, rie ravno v^iQiiTSiF^ialälfiikuipniostl. imel 1 vedno glavno besedo! Ogr omna večina j e
a J čutila, da mora naša organizirana skupnost j ubrati novo pat. To se je zgodilo. A težav U ne manjka. Poseben p robi em je naš dom. Vzdrževati se mora sam, ne kot doslej iz društvene blagajne. V tej poslovni dobi je naš dom uspel zbrati v svojem okrilju skoro vse rojake. Razveseljivo! Toda z napori smo šele na začetku. Naš dom mora postati ne samo privlačna točka, temveč tudi duhovna in moralna opora vseh rojakov v občini Gemk. V svojem delu za skupnost novi odbor, ki ga požrtvovalno vodi ga. Marija Cesar, računa na naklonjenost in pomoč vseh slovenskih rojakov. Vnaprej topla zahvala!
Tuldi pri Slov. kulturnem in pevskem društvu „Slomšek“ v Eiisdenu je že pred meseci nastopila nova poslovna doba. Sestava odbora je skoro ista kot lani: predsednik g. Revin-šelk Stanko, podpredsednik in režiser g. Ja-keilj Jurij,' tajnik g. Kum Vinko, podtajnik ga. Lizi Bomk, blagajnik g. Lipovšek Ivan, drugi blagajnik ga. Rogelj Marta, preglednika: g. Franc Mrak tim g. Johan Sintič, zastavonoša g. Heini Viranit ter g. Jože Mra-kič, pevovodja ig. Rogelj Vili. — „Slomšek“ .s svojim moškim in mešanim Izborom vrši izredno važno poslaništvo tv izseljeni Sloveniji. Saj je pravi čudež, da isi more mala skupina, kot so Slovenci v Eiisdenu, privoščiti pevski izbor, ki vzbuja spoštovanje in .občudovanje Slovencev in tujcev. Društvu želimo, da bi moglo še vnaprej tako odlično služiti idealom, ki so bili dragi njegovemu vzorniku škofu Slomšku. — Naša pesem zasluži pomoč vseh slovenskih rojakov.
Slovansko katoliško skupnost v Eisdenu je hudo .zadela izguba .zvestega člana g. Alojzija Rutarja, roj. 16. 6. 1903 v Drašči vasi. Nepričakovano se je poslovil od nas. Bil je izredno priden delavec, ljubeč mož, skrben oče, odprtih rolk ;za našo organizirano skupnost im cerkev im slovenskega duhovnika, bratsko gostoljuben za •vse, ki iso potrkali na njegova vrata. Slovo od takega moža je posebno bridko. Edina tolažba so besede Gospodarja vseh stvari: „Prav, dobri in zvesti služabnik, v malem isi bil zvest, čez veliko te bom po-
stavil:	pojdi v veselje svojega gospoda“ (Mt 25,	21). Slovenci, Poljaki,
Ukrajinci in Flamci so s „Slomškovo“ zastavo na čelu slovesno spremljali blagega pokojnika na njivo počitka. — Užaloščeni soprogi ge. Mariji, hčerki Mimici, sinu Ivanu in isorodnikom izrekamo krščansko sožalje. Počivaj v miru, blaga duša!
Nismo še poročali, da je že v aprilu 1962 gdč. Terezija Spec iz Serainiga sklenila zakonsko zvezo z g. Angelom Paula. Čestitamo!
V	družini rojaka g. Kavse Marcela iz Win-terslaga so dobili hčerko Ivanko. Bog ji daj srečo!
V	Vuchtu sta g. Udave Anton in soproga ga. Jožefa v demači družbi praznovala 25-letako poroke. Pridružujemo se čestitkam ostalih.
V	bolnici v Genku še vedno zelo trpita ga. Avsec in ga. Markovič; tam se zdravi tudi ga. Pec. G. Hočevarja iz Eisdena in g. Mlakarja iz Jemppe-a zelo muči rudarska bolezen. Ga. Spec iz Serainga se zdravi v Spa. Ge. Novakovi, ge. Senica, ki je padla na .ledu, in g. Čopu (vsi iz Watescbeja) se je zdravje, hvala Bogu, obrnilo na bolje. Enako je spet na nogah g. Berginc Florijan iz Vivegn,is-a. Težko je bil bolan tudi g. Krpač Franc, častni član društva „Slomšek“, v Eisdenu. Skoro vse naše moške, ki imajo zaprašena pljuča, je težko prizadejala letošnja huda zima. — Skrivnost velikega petka naj vsem trpečim in žalostnim nudi oblilo tolažbe.
Vabimo na velikonočno procesijo, ki bo kot vsako leto ob 5.30 zjutraj v Eisdenu. Čas spovedovanja in blagoslova velikonočnih jedil zveste iz priloge, opozarjamo pa že tu, ida v Eisdenu na veliko soboto zvečer ne bo priložnosti iza slovensko spoved, pač pa kak dan prej.
*•
Na posledicah rudarske bolezni, katero je potrpežljivo prenašal, je umrl 30. 1. 63 v bolnišnici v Lanakenu Justin Polavtdar, roj. 16. 4. 1900 v Grižah. Na zadnji poti ga je spremljalo veliko rojakov kljub hudi zimi. Na pokopališču je spregovoril pokoj, članu Društva sv. Barbare poslovilne besede predsednik društva Franc Gostiša. Naj mu bo lahka tuja zemlja, ostalim pa naše sožalje.
Nismo še poročali o smrti rojaka Ivana Jurca, upokojenega rudarja, ki je delal v Limburgu in v GhaJtelineau pri Gharleroi ter je umrl 16. 1. letos v krogu svoje družine na svojem domu blizu Huy (Liege). Preostalim naše iskreno sožalje.
FRANCIJA
Pas-de-Calais
Višek cerkvenega 'leta je veliki teden. Pri-pravimo s>e iz'lasti noitranje, da bomo s Kristusom vstali!
Cvetna nedelja: Blagoslov oljk in zelenja, nato maša v Lieviniu db 8., M e ric onrt-M ineis db 10., Bmay ob 5. uri pop.
Veliki četrtek — Spomin postavitve sv. Rešnjega Telesa: Prilika za spoved in maša v Mericoiurt ob 16.30, Bimay ob 18. Lie-vin ob 20. uri.
Veliki petek — spomin Gospod o ve smrti: Prilika iza spoved in obredi iz obhajilom so v Bruay-u (križev polt) db 9. uri, v Meri-court obredi ob 14. uri, v Lievinu obredi db 17. uri.
Na vdliiko soboto bo blagoslov jedil v Bmuay-iu ob 12., v Lievinu ob 16., Fosse 8 ob 17., v Mericoiurt ob 20. uri (skupaj z obredi velike sobote), v Lievinu obredi z mašo ob 23. uri.
Na veliko noč, dne 14. aprila, bodo maše v ,Lieviniu ob 8., v Mericoiurt ob 10. uri, v Bruayiu ob 13. uri, v Armentieres ob 17. ■uri.
Po dolgi mučni bolezni je v Gospodu zaspala 17. februarja v 81. letu starosti ga. He-lana Per, roj. Dolinšek. Ob obilni lUideležbi je bila pokopana 20. 2. v Bruayiu.. Preostali im a sinovoma in hčerki naše sožalje. Naj s e odpo-ičije v Gospodu! — Po 11-letnem bolehanju je v Bruay-en-Artois umrl 20. februarja iza silikozo Jožef Kranjc, star 69 let. Prikopan je bil ob obilni udeležbi slovenskih in poljskih prijateljev. Zapušča ženo, dve hčerki in dva sinova. Družini naše sožalje.
Zahvala. — Ob izgubi nepozabne mame Helene Per, roj, Dolinšek, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovavcem in spremIje-vavcem na njeni zadnji poti. — Družina Per.
Pariz
Sveta maša za Slovence je vsako nedeljo ob petih popoldne v 'kapeli Montcheuil, 35 rue de Sevres, Pariz 6°, metro: Sevres-Ba-
bylone. — Slovenska pisarna je odprta vsak torek in vsak četrtek popoldne: 7 nue Gu-tenberg, pritličje, levo, Pariz 15°, metro: Ghariles-Micibeils, tel. BLOmat 89-93.
Velika noč, praznik Kristusovega vstajenja, mora pomeniti tudi naše vstajenje, vstajenje iz greha v življenje milosti in vere. Na tej poti nam bo pomagala velikonočna obnova, ki ise bo vršila na predvečer in na cvetno nedeljo, 7. aprila, kot je bilo že objavljeno na posebnem sporedu. Potrudimo sie, da bomo izrabili to priložnost! — Na Veliki četrtek, 4. aprila, bomo imeli ob osmih zvečer sveto mašo v naši kapeli. — Na Veliko noč bo svata maša kot poniavadi ob petih popoldne, spovedovanje od treh dalje.
Sestro Rozalijo Šmalc so predstojniki poslali kot prednico v hišo slovenskih usmiljenk v Toronto v Kanadi, Kamor je prišla, je s svojim vedno vedrim razpoloženjem prinesla veselje. S svojim vsestranskim delom in s svojo pravo ribniško iznajdljivostjo je v petnajstih letih svojega bivanja v Parizu mnogo napravila in mnogo pomagala na vseh področjih, iza kar se ji vsi iz srca 'zahvaljujemo ter ji obenem želimo dosti božjega blagoslova na novem mestu.
3. marca je bila krščena Nadja M ir el a Gabršček. Z njenim očetom Ignacem, ki' je doma iz iGalbrja pri Tolminu, in z njeno materjo Emo 'Fratnik doma iiz Stopnika pri Št. Viški gori, se veselimo sreče'mlade družine.
Društvo Slovencev v Parizu pripravlja za prvo nedeljo v maju i(5. 5.) veseloigro: „Micki je treba moža“. Igrali bodo v dvorani na 35 Avenue Emile Zola, Pariz 15° (metro: Javell ali Charles-Michels). Skupna sv. maša bo na istem naslovu ob petih popoldne, takoj nato pa ise začne igra. Vsi prijazno vabljeni, da se boste v domači družbi od srca nasmejali.
Na 'biinkoštni pomeddldjlk (3. junija) bo društvo priredilo izlet v dolino Loire, da si bomo ogledali svetovno znane gradove Ghambond, Ghenonceaiux, Amlboise, kakor tuldi mesta: Orleans '(kjer bomo imeli sv. mašo), BI o is in Tours. Prijave sprejema Slovenska pisarna.
Charente-Maritime — 23. februarja se je v Aulnay poročila Matilda Ndžič, doma iz Nedeliice v Prekmurju. Za življenjskega druga :si je izbrala Maurica Ohampeau. Poročne obrede je opravil g. Čretnik iz Pariza. Mlademu paru naše čestitke.
Poroka Kristine Duh iz Gomilic in Rolanda Legros v Franciji (Seine-et-Oise)
Loiret — Skupno mašo bomo iimöli na 'belo neddljo, 21. aprila, oib 'enajstiih 'dopoldne v Tivamoou. PriložnoBt iza spoved je pred mašo v župnišču. Vsi prijazno vabljeni.
Normandija — Sveta maša za Slovence in priložnost za 'velikonočno 'Spoved bo na velikonočni ponedeljek, 15. aprila, v Lisieux, ob enajistiilli dopoldne v cerkvi St. Desir (nova cerkev, na Route de Caen).
Mantes-la-Jolie — Sveta maša za Slovence bo v neddljo, 28. aprila Ob ideseti uri v 'kapeli (bolnice (Kapital iOvil, nasproti postaji Mamtes-Station). Vsi prijazno vabljeni.
Iz vzhodne Lotaringije
Iz naše pisarne:
V zadnji številki ste pogrešali poročil iz naših krajev. Zato sporočamo sedaj novico, da, zgodovinski dogodek: (Preselil sem se v novo stanovanje: Merlebach, 1 Rue du Dauphine. Hiša stoji čisto na samem. Če se pripeljete z vlakom ali z avftobusom, imate do nje le kratko pot proti rudniku Reumaux. Vdč kot 10 let sem prosil za drugo stanovanje, pa je bila leta in leta huda stiska za stanovanja. Zadnjo prošnjo je podpisal tudi - meški škof in merldbaški župnik. Končno ' se je le izpolnila ta dolgoletna želja. V novem stanovanju je velika čakalnica, lepa pisarna, spalnica, soba za knjižnico, arhiv in muzej ter soba za gosta. Rojaki in domačini so mi velikodušno priskočili na pomoč in preskrbel: opravo in iviSe potrebno za stanovanje. Naj ise jim tu na kratko zahvalim: Vaša imena in darila bodo napisana v zgodovini naše Misije, naš dobri nebeški Oče pa vam bo napolnil srca z milostjo in svojim mogočnim blagoslovom!
Veliko žalost je prinesla smrt našim družinam: 18. 1. je umrl Rudolf Janc iz Frey-
minga, 57 let Star, večkrat previden s sv. zakramenti, cerkveno pokopan 21. 1. v Frey-mingu. — V bolnici Petke Ross e! le je umrl nenadoma Anton Skaza iz Habsterdicka, cerikveno pokopan 8. 2. — 20. 2. se je poslovili od tega sveta Karel Jazbec, 73 let star, padel je na ledeni cesti, tako da ni več vstal: cerkveno pokopan 23. 2. Bil je član kat. delavske organizacije in katoliškega sindikata. — 8. marca je zgodaj zjutraj umrl, previden s isv. 'zakramenti, rojak Franc Šinkovec, rojen 10. 9. 1900 v Telčaih pri Škocijanu, ooe .dirigenta ceiikv. zbora „Slomšek“, velik prijatelj slovenskih duhovnikov, priden kot čebelica, skrben oče, navdušen član našega pevskega društva „Triglav“. Po velikem trpljenju je mirno zaspali v Gospodu, tako da so bolniki, Iki so ležali z njim v isti sobi, .izjavili: „O da (bi mogel tudi jaz tako mirno umreti!“ — Vsem imenovanim, ki so rešeni tega mrzlega sveta odhiteli v ljubeznivi lolbjem usmiljenega nebeškega Očeta, želimo večno, lepše življenje, žalostnim družinam pa izražamo krščansko sožalje.
Po tromesečnem ledu in snegu težko čakamo pomladi. Pomlad je že prihitela v družine, ki 'so veselo in hvaležno 'Sprejele nova deteta: Bogdan Kamin, sin Alojzija in Marije, krščen 20. 1. v Merldbaohu, Irena Mar-šič, hči Franceta in Marije, krščena 24. 2. v Nancy, Marko Curk, sin Leopolda in Jožefe, krščen 3. 3. 1963 v Merlebachu. — Tudi neprijavljenim otročičem želimo srečo in mirno življenje!
Po božji blagoslov sita stopila 2. 2. pred oltar: Marie-Rose Šoba in Micihel Hayaux v Cite la 'Chapelle, Marija Žužeilj in Jean Back, stanujoča v Belle Roche. Ne pozabite na prisego pred oltar jem in Bog ne ho pozabil vaših družin!
Bližajo se velikonočni prazniki! Naš program je:
Cvetna nedelja, 7. 4. v Merlebachu: spoved od 6— 8. ure v župni cerkvi, od 9.—10. v Hospice Ste. Elisabeth), ob 10. uri blag. oljk in sv. maša. — V Behren Cite bo spoved od 4.-5. ure pop., nato sveta maša ob petih popoldne.
Veliki ponedeljek: Merlebach: spoved 6.30—7.30 v župni cerkvi; v Cite Jeanne d’Arc: spoved od 15— 16 ure (tudi g. Dejak), ob 16. uri bo skušnja za petje.
Veliki torek, 9. 4., v Cite Jeanne d’Arc: spoved od 7.-8. ure (g. Dejak). Ob osmih: sv. maša, vmes
spovedovanje. — V Farebersviller-Cite: spoved od 16.—17. ure (g. Dejak), ob 17. uri sv. maša.
Velika sreda: v Habsterdicku bo od 7.—8.30 spoved (g. Dejak), ob 8.30 sv. maša; v Cite des Chenes bo od 15.—16. ure spoved (g. Dejak), ob 16. uri sv. maša.
Veliki četrtek, 11. 3. bo v Creutzwaldu spoved od 6.30—8.30 (Cite Neuland); v Merlebachu spoved od 16.—17. ure v župnijski cerkvi.
Veliki petek: v Merlebachu in Freymingu je spovedovanje bolnikov od 8.—11. ure.
Velika sobota: v Merlebachu (župna cerkev), spoved od 7.-8. ure, popoldne ob 15. uri pa blagoslov velikon. jedil v Hospice Ste. Elisabeth, nato spovedovanje v župni cerkvi od 15.30—17. ure.
Velikonočna nedelja: v Merlebachu v župni cerkvi od 6.-8. ure spovedovanje; v Flospice Ste. Elisabeth od 9.—10. ure, nato pa ob 10. uri slovesna sv. maša. Velikonočni ponedeljek: v Creutzwaldu bo v koloniji Maroko spovedovanje od 6.-7., v koloniji Neuland od 7.-9. ure, ob 9. uri pa v Neuland slovesna sv. maša.
Pridite fc sv. spovedi, k sv. obhajilu, praz-.mujmo Veliko moič ;z živo vero in z vsem trudom za naše vstajenje in večno življenje!
Po lepih velik, praznikih se bližamo mesecu majmiku. Uredimo si vse tako, da bomo 1. maja prosti, da boiste lahko pohiteli k Mariji v Hafosterdick, kjer bo naša slovesna sv. maša ob 10. uri. Radi bi, da bi letos med nami praznovali ta dan slovenski duhovnik g. Prane Kofkel svojo zlato mašo. O tem bomo še poročali v domačih čas opisih. — Msigr. Stanko Grims iz Merlebacha.
Ob Luksemburgu Aumetz. — Ga. Vončina je 13. februarja obhajala 74-letnico rojstva. Naslednji petek smo se pevke zopet zbrale k pevski vaji in po vaji smo ji s hvaležnim spoštovanjem in pristlčnim veseljem trknile kozarec belega z iželjo, ida bi mogle skupaj še marsikatero zapeti, bodisi na pevskih vajah, bodisi v cerkvi. Gospa je po rodu Čehinja, a božja Previdnost jo je italko zvezala s Slovenci, da se je dvakrat poročila in oba moža sita bila Slovenca. Tako je zdaj drugič vdova že menda več kot 25 let in bi j.i bilo dolgčas brez Slovencev in še bolj dolgčas brez slovenske pesmi ip,osebno cerkvene. Bila je vneta pevka pred vojsko pri slavnem slovenskem pevskem izboru, vneta tudi za vsako slovensko in češko stvar, le žal Čehov ni v Auroatiziu. Vsem bodi za zgled njena pobožnost in njena vernost. Bog jo ohrani še mnogo let!
NEMČIJA
Bavarska
Zakoncema Adalbertu in Pridi Hernaus iz Rattenburiga-Laaber se je 2. marca rodil peti otrok, sinko, ki je bil 9. marca v tamkajšnji župni cerkvi krščen. Prejel je ime /Kristijan. — Staršem iskreno čestitamo, malemu pa želimo božjega blagoslova za vse življenje!
(Spomlad spet privablja naše rojake na sezonsko delo v Nemčijo. Vedno več jih je tu. Saj tudi ni čudno, ko pa v socialistični domovini vlada latentna, t.j. prikrita brezposelnost. Po cenitvah „Naših razgledov“, partijskega časopisa v Sloveniji, je ta zvrst brezposelnosti dosegla približno 20 odstotkov
aikiti'wnega preibivaiktiva, to je ca 150.000 ljudi. To se piraivi, ida je tolilko Ijiuidi iv prodKvodmji preveč, da pa jili v njej kiljiuib it emu dinžjjio, in ile na mailo odipuščajo, ker se boje od-Tsrite goisipoidairslke krize. — To seveda siM naše Ijuidi v tujino. Bog ve, 6e bi pokojni pisatelj Ivan Cankar itudi danes še napisal besede: „Domovina, ti isi kakor zdravje!“?
Priprave na veliko noe ®o po vseh krajih Bavarske, kjer je Vsaj manjše število rojakov, ki stanujejo v istem mestu. Na splošno so do-Ibro .obiskane. Razveseljivo je, da se nekateri že aktivno priikljiučiuj ej o verskemu življenju po župnijah. Tam tudi izvrše svojo versko dolžnost.
■ Opozarjamo na lepe velikonočne karte s ;slovenskimi voščili, ki jih za malo ceno lahko naročite pri slov. duhovniku v Münch enu.
Baden-Württemberg
Poroke: Dne 22. februarja sta se v Wild-foadu poročila Jernej Grašič iz Nožič pri Kamniku in Vera Krese iz Ajdovca; dne 9. marca pa v Kirchheim/Teck Franc Sernel in Milka Peterlin. Obema paroma iskreno čestitamo in jima želimo božjega blagoslova na skupni življenjski poti.
Porok bi lahko bilo še par, a so morale biti odložene, ker se od začetka ni ubrala prava poit. Zaročenci so rekli, da so pisali svojim domačim, naj jim od maitičnaga urada preskrbijo in pošljejo rojstni list, ki je potreben za civilno poroko. Potem so čakali, a nazadnje so dobili odgovor, da jim matični urad dokumentov ne izda, Iker so v Nemčiji. Sladila je zadrega in zaskrbljenost in odložitve poroke.
Ako je kdo, ki je prišel v Nemčijo in se namerava tukaj poročiti, prinesel s seboj rojstni list, potem je vse v redu. Od tu pisati ponj pa je največkrat brezuspešno. Sliši se, da je treba to delati preko jug. konzulata in da se zadeva vleče več mesecev, če sploh dobiš. S pisanjiem in čakanjem se izgublja čas. Vedite, da se zaideva uredi tudi brez rojstnega lista, ako na tukajšnjem matičnem uradu takoj od začetka poveste, da / roj. lista ne morete dobiti. Po nekaterih uradih se zadovoilje z zapriseženo izjavo, da je kdo rojen dne tega in tega ter tam in tam; kot nadomestilo za civilni rojstni list .upoštevajo tudi cerkvenega: potem pa matični urad naredi prošnjo na Oberiandesgericht Stuttgart za „Befreiung von der Beibringung des Ehöfähiigikeiitsizeuignisses“ (spregled
eri predložitve za poroko potrebnih papirjev). V .dobrem tednu je potem pot do poroke .odprta. 'Če v^s_ bodo po dokumentih le terjali kljub temu, .da site jim 'pojasnili, da jih ne morete dobiti, še ne ustrašite, izseljenski duhovnik varinbo pomagal. Neka-tefTlhatiičm uradi, zlasiti po manjših krajih, niso namreč imeli še nobenega takega primera „demokratičnosti“. Drugod pa. .so tega že vajeni in nič ne oporekajo. Sodnija v .Stuttgartu samem je dala ta navodila izs. duhovniku.
Kdor pa dokumente ima, marajo seveda hiti prevedeni v nemščino. Po zakonu iz februarja 1961 so tudi za to pooblaščeni ' izs. duhovniki. Ni treba torej pošiljati dokumentov za prevod boigve kam.
Visi rojaki so nadalje vabljeni k pridnemu obiskovanju naših maš in družabnih večerov. Število udeležencev povsod narašča, petje ponekod lepo uspeva. Sedaj za veliko noč bo, kjerkoli bo služba božja, pred mašo priložnost za spoved. Pristopite vsi k sv. zakramentu, da bo res velika noč v dno srca vesela.
Enaindvajset nageljnov je podaril France Štokar iz Hildena v Nemčiji svoji nevesti Dragici Sever za poroko (19. 1. letos). Za vsako leto njenega življenja torej po en nagelj. Upamo, da ji bo tudi v bodoče rad nosil te lepe simbole ljubezni!
Porurje
Ljudsko gibanje: Pravzaprav bi ga bili v zaidnjiih ibainiih predpuista pričakovali več, kot ga je ibilo. V .začetku leta je vse šušljalo im namiigavalo, koliko porok bo prinesel pred-puisit, v resniici pa sta ®e le dva para pri-biliižala oiltarjiu. Drugi ženini iso se menda zaradi mraza bolj tdržali peči in pustili neveste čakati na pomlad. Sicer pa, kaj bi se v 'to spuščali! Kar ni bilo, ni bilo! Zapišimo Je, kar je bilo!
V Altenessenu ista isi obljubila življenjsko zvestobo 22. januarja Slavko Arnuš, rojen v Kicarju pri Rtulju, in Katica Považanj, rojena >v Hodcu na (Hrvaškem. Tik pred pustom, 24. felbmanja sta se v Alsdorf u zvezala še Stanislav Luštek in Marica Bevo, oba iz župnije Mirna peč, ženin iz vasi Dal. Kardeljevo, nevesta pa iz vasi Gor. Kartel j evo.
Družinski naraščaj smo [zabeležili v dveh druži,nah, olbe v Esisenu. (Srčkano hčerkico ista dobila zakonca Alojz in Ida Piuzi in sta ji dala pri krstu 24. 2. ime Marjetica. Faint-soldat, pa je prinesel veselje v družino Edvarda in Ivanke Salobir. Pri krstu 3. marca je dobil angelsko ime Mihael.
Poleg razveseljivih novic o porokah in krstih, poročamo tokrat tudi žalostno vest, da je bil 19. februarja v Osterfeldiu pokopan rojak Staroislovenec France Hladin. Pokojni je lb.il rojen leta 1888 v Dobju na Štajerskem. Od leta 1907 naprej je živel kot rudar v Osterfeldiu, a je ostal vseskozi zaveden Slovenec, pošten in veren mož. Pogrešali ga bomo pri naših prireditvah, na katere je s isvojo ženo rad prišel. Naj počiva v miru! Gospe soprogi in isoroidnifcom iskreno sožalje!
Pustna veselica: Na pustno nedeljo, 24. 2., je kar gomazelo Slovencev po ulicah Ober-hausena. Kot roji čebel so navalili iz vseh koncev in krajev Porurja na slovensko pustno veselico, ki je hila v dvorani gostilne Wi-schermann-Krdger v Osterfeldiu. Medtem ko iso že od petih popoldne naprej v dvorani slovenski godai drobili polke in valčke, so zunaj brneli do sedmih zvečer Opeli, Tau-musi in VW-i, v katerih so fantje in možje dovažali na ples svoja dekleta in žene. Včasih ®o se samo filmske ijgrallke tako vozile na prireditve! Danes pa so se časi spremenili!
Pustne prireditve se je uldelležilio skoraj 500_ rojakov. Da iso se potem iStene dvorane res tresle, ko so skupno zapeli „Regiment po cesti gre ... “, ne bo menda nihče več dvomil.
Na pustni veselici (24. 2. letos) v Oberhausen-Ostcr-feldu v Nemčiji so igrali slovenski godci. — Med plesnimi odmori je nastopil tudi duet Ciril-Vid. — Slovenske porurske „zvezde” so kuhale in servirale pristno domačo robo.
AVSTRIJA
Linz. — V spomin plemenitim dušam zapišimo nekaj podatkov o naših slovenskih karmeličankah, ki so tukaj končale svojo zemeljsko pot. V Ljubljani so jim brezbož-niiki razrušili samostan in cerkvico, ne da bi jim za to dali kakšno odškodnino. Nekatere te razgnane redovnice, ki se posvečajo predvsem molitvi in žrtvovanju za duše, so potem našle svoje zavetje v Avstriji. Dne 19. 2. 1954 je umrla v Linzu vsestransko talentirana in delavna Frančiška Slana (s. Marija Angela Trpljenja Jezusovega), roj. 1870 v Polhovem gradou, pri karmeličankah od 1. 1893. — Dne 14. 6. 1956 je umrla tudi v Linzu Marija Pogačnik (is. Marija Jožefa Matere božje), duša molitve že od mladosti, veselega značaja, hvaležna in srečna v svojem poklicu, roj. 1868 v Ljubljani, pri karmeličankah od 1. 1892. — Dne 15. 9.
1950 je za/tisniila svoje Otči v Linzu Marija Petiri'č (s. Marija Karmela), roj. v Vipavi 1878, pri karmeličankah od 1. 1922.
NIZOZEMSKA
Društvo isv. Barlbare v Heerieriheide je na svojem 'letnem oibonem zboru za tekočo poslovno dobo izvolilo sledeči odbor: predsednik \g. Fr. Gril, podpredsednik g. Fr. Golob, 'tajnik g. Leo Kgjbič, podtajnik g. Fr. Grošelj, blagajlnlirig. 'St. Povh, poidblagaj-nik ig. Oto Januš, pregledniki g. Leon Str-man, g. Händler in g. B. Omerzu, zastavonoša g. Karel Taschauer. Ročno na delo in Bog daj srečo!
Slovenska pisarna v Heerllerfieide sporoča, da bo tudi letois v začetku avgusta možnost skupnega potoivanja v Slovenijo. Točen dan odhoda in povratka objavimo v prihodnji številki „Naše luči“. Podrobnejša pojasnila dalje Slovenska pisarna ali pa g. Gril Fr., Kampstraat 154, Heerlerheide.
Naši pevci v Lindenlheuvelu se pod vodstvom g. Reberška pridno vadijo in pri slovenski službi božji prav lepo prepevajo-. Čestitamo!
Rojake vabimo, naj bi pridno obiskovali naše bolnike. Naša pozornost jim je v veliko ultdho v časih bridkosti.
V	družini g. J. Gulblbels in ge. Roze Železnik v Geileenu so ddbili hčerko, ki je pri sv. krstu dobila ime Silvija. Čestitamo!
V	Hoensbroeku sta 4. 2. 1963 v krogu zelo številne družine praznovala 40-letnico po-
roke ig. Jakob Klander in njegova soproga iga. Roza Bedher. Iskreno čestitamo in želimo božjega blagoslova.
G. Železnik Filip, ki si je pri delu zlomil nogo, .se zdravi na domu. — G. Župančič iz Beerisidala ise že dalj časa zdravi v bolnici v Tleerlenu. — G. Boh iz Brunssuma, ki je bil zdlo težko ranjen v rudniku, je že v domači oskrbi. A bo moral še nekaj mesecev ostati v postelji... — Celo vrsto naših rojakov muči rudarska bolezen. Skrivnosti velikega tedna naj vsem našim bolnikom prineso tolažbe!
Spored velikonočnih opravil je objavljen v posebni prilogi rojakom na Nizozemskem. Vabimo na velikonočno procesijo, ki bo kot po navadi.
Sestavo novega odbora Društva sv. Barbare v Linidenheuveliu, pri katerem baje ni sprememb, bomo objavili prihodnjič.
„Obiskal sem v Belgiji v Ramegnies-Chin pri Tournai lep zavod, v katerem se šolajo brezplačno tudi marsikateri slovenski fantje pri slovaških salezijancih. Hvalevredna je ta skrb tujega duhovnika, ki govori slovensko in -skrbi tudi za naše fante. Fantje se uče raznih obrti in večinoma dobro izdelajo v šoli. čudim se, da ni koga med njimi, ki bi kaj napisal o svoji šoli in o tem domu krščanske ljubezni v „Našo luč“. Ni prav,
ii življenja naših na Švedskem: Pretekli božič pri Kolaričevih v Lundu.
fantje, ko moiloite o talko lepi stvari in o talko pomembni z-adevi za vas in za naše ljudi.“ I. Kolenc, Franaija.
„Visalko zrno ima klico, po kateri se prične žiiivljenje, bodisi rastlin, dreves, živali, v človeštvu... O klica zgubljena v blodeči temi, ki hoče prebiti v svetlobo. Srčno se smeji zgodaj v jiutnu temnoriumene lepote sonca in pije solzo v slabi luči daljnega sonca in pije vesele zbujene zlate sončne žarke...“ A. Cerpnjak, Francija.
„Ali je kaj takega sploh mogoče, kot ste pisali v marčni štev. Naše luči, da je nam-\reč konzul prepovedal duhovnikoma, ki sta šla na dopust v Slovenijo, tam maševati v navzočnosti vernikov in opravljati druga duhovniška dela? To je pa lep znak verske svobode v naši domovini! Tukaj nas Nem-. ci vedno sprašujejo, Ikaiko je z versko svo-| bodo pri nas doma. Ali nimamo potem prav, če rečemo, da je pri nas doma ravno tako, kot je bilo pod Hitlerjem? Slovenci v svetiu žellimo iti z razvojem naprej in obsojamo vsako nasilje — in seveda tudi tako nazadnjaško zadržanje...“ — M. K., Düsseldorf.
„Sem hlapec Jernej / pri Vitanju doma, / v raztrgani bajturi, / ki tri okne ima. — Mi džavol streho je razdrl, / še bajto bi mi bil podrl, / al’ Bog tega ni dopustil, / ker je hlapec Jernej noter bil. — F. G., Hlapec Jernej z Angleškega.
„Nedavno sem bral v uglednem francoskem dnevniku „Le Monde“ sledeči članek: „Beograd, 21. februarja 1963. — Birokracija ima (svoje metode, katerih navadni smrtnik ne more doumeti. Da te metode vodijo včasih do nemogočih stvari, o tem nam priča naslednji dogodek, ki se je dogodil v Novem Sadu, glavnem mestu Vojvodine. V dogodek so vpleteni: (zdravnik 'dr. Miomir Petkovič, neki uslužbenec in ravnatelj največjega krajevnega podjetja za prodajo avtomobilov, ..Avto-Voj vodi na“. Imenovani zdravnik, ki ima avto Fiat, je šel na podjetje, da kupi kroglične ležaje. Preden mu je uslužbenec izročil robo, je zahteval oid njega osebne podatke. Zakaj to? „Takšno je naše načelo,“ odgovori uslužbenec. „Žalimo imeti kontrolo nad vsemi našimi odjemalci.“ — Zdravnik je protestiral, češ da ga noben zakon ne zavezuje, ida bi moral dati (svoje ime. Ker o tem ni mogel prepričati uslužbenca, se je obrnil na ravnateljstvo podjetja, kjer mu je bilo rečeno, da je to zgolj formalnost in da sicer lahko vpiše kakršnakoli ime. Da bi torej zadostil tej goli formalnosti, zdravnik
ni hotel pokazati svoje osebne izkaznice, marveč je izjavil, da se piše: „Brigitte Bardot“. Uslužbenec je bil s tem (zadovoljen, zapisal je gornje ime in zdravnik je lahko odnesel kroglične ležaje. — Nekaj časa nato je dr. Petkovič zopet moral kupiti nadomestni del za svoj avto. Isti postopek kot prvič, s to razliko, da se je tokrat predstavil pod imenom: „Charles Chaplin“. — Še dvakrat se je dr. Petkovič moral ponovno obrniti na imenovano podjetje. Uslužbencu, ki je „samo izpolnil svojo dolžnost“, je enkrat izjavil, da je „Jožef Stalin iz Moskve“, drugič „Gang kajšek iz Formoze“. — Pred dvema tednoma je dr. Petkovič šdl kupit k Avto-Vojvodina žarnico za žaromet svojega avta. Uslužbenec ga vpraša: „Vaše ime in priimek?“ „Jezus Kristus,“ mu odgovori zdravnik. Uslužbenec molči par trenutkov, gre nato ven in se vrne z ravnateljem. „Tovariš,“ mu pravi ravnatelj, „ti nisi Jezus Kristus. Sicer pa bi bilo (bolje zate, da daš kakšno drugo ime.“ Zdravnik vztraja pri svojem in noče dati drugega imena. Sledi oster prepir, ki se konča is tem, da ravnatelj pove dir. Petkoviču, da mu njegovo podjetje ne bo več prodalo niti vijaka. Zdravnik skomigne z rameni in odide, medtem ko sliši, kako se ravnatelj z ■ogorčenjem dere za njim: „Jezus Kristus? Nemogoče. Ima nas za bebce.“ — L. C., Francija.
„Prav vso „Našo luč“ prečitam od začetka do konca, saj je vse tako zanimivo. Tudi doma smo bili naročeni na mesečnik „Družino“. S. P., Köln. — „Do sedaj nismo 22 let ničesar 'slovenskega dobivali v hišo. Škoda, da nismo že prej vedeli za „Našo luč“. “ — „Veliko lepega je v njej! Vendar je premajhna. V tujini je vsaka domača beseda ■dragocena.“ — K. Z., Švedska.
NASA MATI
Če bi mogel naložiti materino trpljenje kakor nalagamo opeko posebno še zaradi neizmerne ljubezni do svoje družine, bi sezidal steber do neba.
Trud, ki smo ga imeli zaradi nje, v njeni dolgoletni onemoglosti in bolezni, je komaj za par zrnjev truda.
To je nekakšna primera. Šele ob njeni smrti sem spozna!, da je bilo par kapljic truda in še te so se posušile, preden so mater položili v blagoslovljen grob.
Pravijo: „Če bi hinavščina, nevoščljivost ali sovražnost gorela, bi ne bilo treba drv.”
Če bi pa materina ljubezen gorela, bi v hiši ne potrebovali nobene druge razsvetljave.	„ .
POSTNA PREKMURSKA
Ena ptička priletela in dežele štajerske.
Ona si je pesem pela od Marije in Jezusa.
Ljuba ptička, kje si to cula, ali si sama si izmislila.
„Jaz si nisem izmišljevala, sem jo peti slišala.
Pela sta jo dva zidarja, ki sta cerkev zidala.
To nista bila dva zidarja, to sta bila angela.
Jezus je na križu visel dolge cele uri tri.
Marija je pod križem stala in se bridko jokala.
„Stopi Sin moj doli s križa, da te bodem zibala.”
„Jaz ne morem doli s križa, ker sem močno gor pribit.”
Svojo mater je izročil svetemu Janezu, svojo dušo je izročil Očetu nebeškemu.
(Poslala Katica iz Pariza)
V Nemčiji se dogaja . . .
V pioinuinslkam mestu Obeiribausen imajo trenutno 7526 tujcev, od teh 2096 žena, po večiimi ®o to sami delavoi. med njimi je tudi ne maijhnio število Slovencev! (Vendar šteje sosednje „Kruppovo mesto“ Essen največ tujcev.)
Nemci so mnenja, da bi lahlko izhajali tudi brez 800.000 tujih delavcev, če bi vsak zaposleni Nemec delali vsaj dve uri na te-
den več. Zapaidna Nemčija ima dejansko najkrajši delovni čais od vseh drugih ev-iroipškilh industrijskih dežel. Zaradi delavcev gostov izgubi Nemčija Idtnio 1.5 do 2.5 milijarde DM. Tega mnenja je nadzorni predsednik Henle, Kilödkner-Humbioild-Deiutz AG. (Delavci pa so mnenja, da ima Nemčija od njih tudi dolbiček.)
V mestu Dortmund je sodišče obsodilo ndkega lastnika stanovanja na 9 mesecev zapora (pogojno), 1500 DM denarne kazni sodišču in še 1000 DM denarne kazni za Rdeči križ. Za nič vredno, skrajno slabo sltanov-anje je namreč zahteval od grških in španskih delavcev za 600°/o previsoko najemnino in je tako dobil mesečno 2300 DM. (Ej, ko bi naši islovenisfci delavci ne bili tako pohlevni in potrpežljivi, bi imela nemška sodišča še več opravka s takimi izkoriščevalci, Rdeči križ pa še več denarja!)
Važno za vse tiste, ki pišejo v Francijo im Belgijo: Vse poštne takse so odslej iste 1 za Nemčijo, za Francijo in Belgijo! (Presneto, ko bi tudi Jugoslavija kmalu vsito-: pila v „EWG“, pravijo, tisti, ki veliko pišejo domov.)
Tudi tole se je zgodilo, seveda v zapadoi svobodni Nemčiji: Poslanec stranke GDU, obenem Strokovnjak za prometna vprašanja, je Ml pred sodiščem v mestu Nienlbiurgu zaradi prekoračenja dovolj ene hitrosti obsojen na 20 DM denarne kazni. Vozil je 60 km, smeli bi pa le 50 km na uro! (Kaj, ko bi si to obsodbo vzdli tudi naši fanitje k srcu?!)
KatoMlčani škofije Essen v Porurju so za misijonsko nedeljo 1962 darovali 532.000 DM za misijone. Vsak ofbiskovavec cerkve na misijonsko nedeljo je dal povprečno 1,07 DM za misijone. Samo malo mestece Sterkrade jie darovalo 19.000 DM za misijone.
Dsem vojakom doma in po sveiu
žalimo obilje velikonočnega veselja
SLOVENSKI IZSELJENSKI DUHOVNIKI V ZAPADNI EVROPI
LEV DETELA:
Duö’&fy s
VESOLJSKA POVEST
4.
Ubiti 'je še vedno ležal na ittleh. Priisbopiil sem in iga natančno pregledal. Uistreljen je 'biil v glavo, najbrž iz neslišno pištolo.
Ositali so ®e izbrali ofo JadEsoniu. Ta je di-bal težko, z glavo, naslonjeno na Bobrove prsi. Videl sam, ikalko je nenadoma odprl oöi lin nas v .smirfbnam Strahu pogledali. Ustnice iso se mu pregani,le, kot da bi hotele imenovati krivca, vendar je nenadoma samo globolco zavzdihnil in umrl.
„Krogla je ibila (zastrupljena,“ je rekel Bobnov in nas pogledal. Učenjak je prebledel, ljudje so se vtzniamiirili. Vsakdo jc bil vidno zaskrbljen, nihče ni nikomur izau-pal. Posebno isumiljiv sem jim bil jaz, ki sem oidikrill .zadevo, vedel pa sem, da mi učenjak zaupa. Mehanik Čin me je mrko pogledal 'in irelkel: „Res imate slabo spanje!“
čutil 'sem, da mi je zakipela 'kri v žilah. Možje so molčali. Kitajec Gn mi je bil sumljiv, niepomljiivto sumlijliv.
V petih 'Urah. bomo priispeld do območja domnevnih 'Ognjenih pošasti. Namesto da bi se pripravljali na morebitno obrambo, pa smo bili zbegani, prestrašeni, razvrvaoi.
„Zgodil se je neverjeten zločin. Storilca ali storilce bomo seveda našli,“ je resno spregovoril učenjak. „Zagotavljam vam, da bom storil vse, da bosta odslej očuvana varnost im irad! Zločinca seveda verjetno ne bomo odkrili itakoj, tudi ne pričakujmo, da se bo prostovoiljno javil, vendar ga borno našli — in to še pred vrnitvijo na Zemljo. Tukaj nas je samo šest, zato bo delo lahko. Zločinec se bo izdal s svojimi na-daijmiimi dejanji.“
„Debre,“ je velel učenjak, „prevzemite krmilo!“
K skladišču is hrano in k prostoru, v katerem je bilo atomsko eksploaivo, je učenjak postavil dva Stražarja, Svaneja in Bobrova. Mehanik Čin je odpiral fcomizarve rn pripravljal kosilo, midva z učenjakom pa sva se zaskrbljeno posvetovala.
„Odslej bo eden od maju vedno pokonci. Uredila si bova zadevo tako, da bova izmenoma sipala popoldne in ponoči, kolikor pač lahko v našem položaju o noči sploh govorimo. Vsekakor ne izpustite ljudi iz oči. Zdi se mi, da gre za špiionažno zadevo nasprotnega 'bloka. Preprečiti hočejo naš reševalni načrt in si zadnja (tisočletja na Zemlji urediti pod svojo mrtvaško komando, ob stalni grožnji in napovedi skorajšnjega konca svata. Prosim vas, nosite orožje «talno pri sebi!“
Poslušal sem učenjakov vznemirjeni, rahlo privzdignjeni iton. V njegovih besedah sem zaslutil izredno modrost; zia trenutek sem se počutil varnega, kolt da se žločiin ni izvršili.
„Res se čudim,“ sem rekel, „da varnostna Služba ni odkrila zločinskega načrta. Saj je bili pripravljen že vnaprej.“
„Temu 'dejstvu se čudim tudi sam,“ je rdkel učenjak, „toda verjetno je bil zločin bolje pripravljen — kot je pripravljena naša varnostna služba.“
Mehanik Čin je pozvonil z velilkim, rdečim zvoncem. Kosilo je bilo gotovo.
„Servirajte vsakomur posebej, na njegovem delavnem mesltu,“ je rekel učenjak. „Saj vidite, da iso razmere izredne!“
„Razumem, gospod,“ je rdkeil Kitajec z zahrbtno vzhodnjaško vljudnostjo.
„Mož mli je sumljiv,“ sem rdkel, ko se j’e Čin oddaljil.
„Meni tudi,“ je presenetljivo pribil učenjak.
Odšel sem v pilotovo kabino. Vsekakor sem hotel ugotoviti, ali je Debre odklon, ki ga je ponoči izvršili ,zločinec, že lahko popravil.
„Katko je, fiant,“ sem rekel, ko sem stopil v kabino.
„Slabo,“ je rekel. „Zločin nam je povzročil najmanj pet ur zamude.“
„No,“ sem rdkel, „to ni najhujše. Glavno je, da ste lahko zopet našli pravo smer.“
„Uro pozneje bi bilo prepozno,“ je rekel Debre in me pogledal.
„V nevarno cono, kjer so morda ognjena bitja, bomo prišli potemtakem šele pozneje, precej pozneje,“ sem pristavil.
„Zagotovo,“ je rekel Ddbire. „Približalo pet ur pozneje pri (tej, to je piredsvetlobni faitrasifci.“
„No,“ isem rekel v sanebu. „Nikakor nisem mislil, da bi morali vključiti svetlobno ali celo nadsvetlobno hitrost.“
„To bi bila največja neumnost. Pri taki, izredni hitrosti bi bili v trenutku mimo cilja, daleč od našega Sonca, v tujem sončnem sistemu. Tedaj bi 'bili iza vedno izgubljeni.“
(D alj e prihodn jič)
^ Belokrajinska. — Ivan je bili med zadnjo vojno navdušen partizan. Po svobodi leta 1945 je zapisal svoji materi v Belo krajino: „Draga moja mati, pošiljam ti tople pozdrave iiz [svobodne Ljubljane! Tvoj sin Ivan Nemanič.“ Da bi več koristil napredku dežele, se je pozneje vpisali na vetcrioansko šolo v Zagrebu. Čeprav visok gospod, ni pozabil na mater. Rad ji je poslal kako kartico s pozdravi: „Mati, prejmi lepe pozdrave iz svobodnega Zagreba od tvojega sina Ivana Nemaniča!“ Ko je šola napravila skupni izlet v Beograd, se je Ivan tudi tam spomnili svoje matere in ji pisal: „Pošiljam ti tovariške pozdrave iz svobodnega Beograda, tvoj sin Ivan Nemanič.“ Zgodilo pa se jie, da je Ivan nekaj let pozneje pisal materi iz Frankfurta v Nemčiji: „Prejmi iskrene pozdrave od svobodnega Ivana Ima-viča!“
Zagledana v moža. — Neža je prišla v trgovino in nenavadno veliko nakupila. Potem pa je s tako lahkoto štela bankovce na pult, kot bi jih bila pobrala na cesti. „Oprostite gospa, iti bankovci iso pa napačni“, je spregovoril trgovec, ko jih je pogledal proti luloi. „Kako napačni, saj jih je moj mož sam naredil!“ se začudi Neža...
Po revoluciji. — Nekdaj bogati in ugledni trgovec Gašper je v ljubi jamskem hotelu zaprosil za .sobo 4. razreda. „Kako to, da se zadovoljite s tako preprosto sobico, ko je vendar vaš sin vzel včeraj sobo 1. razreda?“ se začudi vratar. „Moj sin si lahko kaj ta-
kega privošči, ker ima bogatega očeta!“ odvrne Gašper.
Drug drugemu v nesrečo. — „Saj ne morem noben večer zdržati doma“, potoži Ven-deliin gostilničarju. — „Zakaj pa ne?“ — „Saj veš, kako slabe volje je vedno ona!“ — „In zakaj .je isialbe volje?“ — „Zato, ker ne more prenesti, da grem vsak večer v gostil-mio.“
Po poroki. — „Ti, veš, meni se zdi, da je bila nevesta danes zelo utrujena pred 'oltarjem.“ — „Ni čuda, saj je dolgo tekala aa ženinom, ida ga je dobila.“
Pod copato. — „Ali moja draga,“ pravi mož pod copato svoje žene, „že pol ure govoriš in jaiz še do besede nisem prišel.“ — „Da,“ odvrne žena, „nobene nisi spregovoril, si pa ves čas talko izzivalno gledal in poslušal, da jaz tega kratko malo ne prenesem.“
Med govorniki. — „Si že kdaj govoril pred množico?“ — „Že.“ — „O čem pa?“ — „O juridionih problemih.“ — „Kaj pa si povedal?“ — „Da sem nedolžen.“
Pred sodnikom. — „Ste bili že kdaj kaznovani?“ — „Da“. — „Zaradi česa pa?“ — „Z glavo sem udaril ob zid.“ — „?“ — „Da, glava ni bila moja.“
Nemogoče. — Žena vpraša v trgovini: „IPiroisim, ali imate obleko, ki bi se zdela mojemu možu poceni, prijateljicam pa draga?“
Med prijatelji. — „Kdaj mi boš vrnil posojenih pet tisoč? Ko sem ti jih dal, si tako zatrjeval, da si jih izposojaš za kratko dobo ...“ — „No, da, saj je bilo tudi res. Dva dni sem jih imel, pa jih ni bilo več.“
Med ponosnimi očeti. — „Moj sin je pravi fenomen. Nima še treh let, pa zna že brati, pisati in igrati na klavir.“ — „To ni nič! Moj ima komaj dva tedna, pa že ve, da je življenje težko, polno bolečin in da je mir na svetu v večni nevarnosti.“ — „To je nemogoče. Kako si to Spoznal?“ — „Preprosto. Fant joče ud jutra do večera.“
Profesorska. — Profesor je pozabil dežnik. Žena se jezi in pravi: „Povej vsaj to, kdaj si opazili, da ga nimaš?“ — „Ko sem stopil v vežo in isem ga mislil zapreti,“ odvrne mož.
Voščilo
Lani februarja je promoviral na monakovski univerzi za doktorja zdravilstva Viljem šebjamič, doma iz Prekmurja. K prvi obletnici promocije mu iskreno čestitajo mama in prijatelji ter mu želijo mnogo sreče in božjega blagoslova.
Uganka
REŠITEV IZLOČILN1CE ZADNJE ŠTEVILKE
Lama, emu, orel, pes, arara, raca, detel. — Leopard.
Naša pošfa
Iz Belgije nam je poslal V. O. pozdrave tamkajšnjih štajerskih fantov, ki so menda z zavistjo brali letošnjo prvo števiko „Naše luči”, ki je pisala, da — na svetu lepših fantov ni, kot so dolenjski furmani. Vabijo nas, naj gremo gledat v Belgijo, kako se Dolenjci tam učijo voziti kolesa... — No, no, fantje! Nikar takoj zares! Vsi smo Slovenci,
pa bodimo Štajerci, Dolenjci, Primorci ali Gorenjci. Enkrat pridejo eni na vrsto, drugič pa drugi.
*
Še nekaj rojakov nam je poslalo številke „Naše luči”, ki smo jih želeli. Tudi tem se lepo zahvaljujemo.
=1=
Na Opčinah v Trstu je izšla nova knjižica na 44 straneh: Sveti Janez Boško. Jo priporočamo.
*
M. š„ Kempten/Nemčija: Sliko moremo objaviti, če nakažete vsoto 15 DM, kolikor nas stane tozadevni kliše. Vrnemo jo pa lahko, če nam pošljete točnejši naslov.
*
Družba sv. Mohorja vam trenutno lahko še postreže s par Koledarji 1063 in z vsemi ostalimi knjigami.
Priporoča tudi naslednje knjige:
Zbornik Svobodne Slovenije za 1. 1983. Pomembna knjiga, ki vsako leto izide v Argentini, cena 80.- šil.
Janez Arnež, Slovenia in European Affairs, 208 strani, broš., 75,— šil.
Thomas M. Barker, The Slovenes of Carinthia, 302 str., broš., 125.— šil.
Josip Jurčič, George Koziak, A Slovenian Jani-zary, broš., 40.— šil.
Zanimivos}!
Pet velikih tovarn avtomobilov je na svetu:
Največja: General Motors (USA), nato Mercedes-Benz (Nemčija)
Fiat (Italija)
Volkswagen (Nemčija)
Renault (Francija)
NASLOVI SLOVENSKIH IZSELJENSKIH DUHOVNIKOV
ANGLIJA:	Ignacij Kunstelj,
Offley Road 62, London S. W. 9., England (Tel. RELiance 6655, izg. Rilajens).
BELGIJA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Liege, Belgique (Tel. 04/233910). - Kazimir Ga-berc, Grand’ rue 211, Charleroi, Belgique (Tel. 07/328435).
FRANCIJA: Nace Čretnik, 4 nie Saint Fargeau, Paris 20 (Telefon MENilmcntant 80-68;
Ciril Lavrič, 7 rue Gutenberg, Paris 15 (Telefon BLOmet 89-93). — Stanislav Kavalar, 17 rue Claude Debussy, Elevin (Pas-de-Calais), France. — Anton Dejak, 33 rue de la Vic-toire, Aumetz (Moselle), France. — Msgr. Stanko Grims 1 rue du Dauphine, Merlebach (Mcsel-le), France. — P. Jakob V uči na, 6, rue de France, Nice (A. M.), France.
NEMČIJA: Ciril Turk in Ivan Ifko, oba: 42 Oberhausen-Sterk-rade, Mathildestrasse 18, West-Deutschland (Telefon 62576). — Dr. Franc Feie, 7 Stuttgart-S, Heusteigstr. 49/11, W. Deutschland (Tel. 707970). — Dr. Janez Zdešar in Franc šeškar, oba: Ziebiandstr. 32/11 Rgb., 8 München 13, W. Deutschland, (Tel. 550293).
NIZOZEMSKA: Vinko Žakelj, nie des Anglais 33, Luik, Belgie.
NAŠA LUČ
mesečnik za Slovence na tujem
12. letnik 19 6 3
©
Izide desetkrat v letu (vsak mesec razen junija in avgusta).
©
Za uredništvo odgovarja dr. Janko Homböck. Založba: Družba sv. Mohorja. Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Vsi v Celovcu.
Printed in Austria
Dopise za številko, ki izide konec meseca, mora uredništvo prejeti vsaj do 10. v mesecu, člankov ne vrača.
©
List lahko naročiš pri bližnjem poverjeniku ali pa naravnost pri upravi v Celovcu.
©
Če list naročiš pri upravi, stane na leto 30 šil. ali protivrednost: 60 Mr, 6 NF, 4,50 h. gld, 5 DM, 750 lir, 12 angl. šil., 8 norv. kron, 6 švedskih kron, 9 danskih kron, 15 avstralskih šil., 1,50 dolarja.
O
Uredništvo in uprava imata naslov:	„Naša luč”, Viktrin-
ger Ring 26, Celovec-Klagenfurt, Austria.
Velika noč
je pred nami, rojaki, velika noč, največji krščanski praznik, poln upanja, radosti in prelepih spominov, kako je bilo doma na velikonočne dni.
Zato ima ta številka vašega lista več velikonočnih misli in slik, primernih za veliki teden. Blagoslovljene in milosti polne velikonočne dni vam želita uredništvo in uprava lista. Naj odmeva v vaših srcih, dragi bralci, letos zares starodavni veseli vzklik: „Aleluja!”
Kaj svetuje tokrat gospa Majda ženam in gospodinjam, preberite na strani 6. Za može je v tej številki več zanimivih vprašanj, ki jäh dobe na strani 9.
6