Prostorske in materialne razmere šol so tudi v naši občini različne
Obravnava poročila ostanju in problemaliki vzgoje in izobraževanja v osnovnih šolah naše obdne za šolsko leto 1984-85 je kot peta točka dnevnega reda med dvanajstimi (čeprav prva, ki je bila vsebinska in ne zgolj formalna) trajala kar dve uri. Zato ni čudno, da k potrpežljivosti delegatov, ki so se 10. februarja udeležili seje skupščine občinske izo-braževalne skupnosti, ni pripomoglo niti dejstvo, da je bil zbor upo-rabnikov že na samem začetku nesklepčen in so kljub temu proti tretji uri popoldne drug za drugim zapuščali malo sejno dvorano v kultur-nem domu Španski borci.
Poročilo je tudi tokrat pripra-vil Zavod za šolstvo, enota Ljub-ljana. nastalo pa je na podlagi statističnih podatkov, podatkov, ki jih posredujejo ravnatelji in ufadni obiskovalci — delavci Zavoda po šolah. O tem, kaj pri-naša sporočilo, je na seji dokaj obširno spregovorila njegova se-stavljavka pedagoška svetovalka Irma Veljič; že uvodoma je ugo-tovila, da na uspešno delo šole vplivajo predvsem delavci (miš-ljeni so profesorji in učitelji), prostorske in materialne možno-sti. Ti pa se tudi v naši občini od šole do šole zelo razlikujejo.
Tako imajo nekatere osnovne šole v občini celodnevni pouk, drugje komaj shajajo z dvema izmenoma, ponekod pa zaradi prostorov ne morejo zagotoviti niti telesne vzgoje. Razmere so najbolj pereče na OŠ Edvarda Kardelja in zdaj tudi na OŠ II. grupe odredov. Kako je mogoče, da se naši otroci šolajo v tako neenakih razmerah, so se spraše-vali tudi nekateri udeleženci te seje.
Kar zadeva usposobljenost učiteljev, se je njihova izobrazba v obravnavanem šolskem ietu popravila. Na predmetni stopnji je bilo v letu 1984-85 še vedno 31 učiteljev — od 213 (14,5 od-stotka) brez zahtevane izobrazbe; v šolskem letu 1983-84 je bilo takih 19 odstotkov. Na razredni
S                                                         "V
Predstavnita OŠ DoLsko je v razpravi povedala: »Naredili smo vse, da bi zavarovali otroke na bitri zasavsld cesti, kjer omejitve hitrosli ne upošteva nihče. Nismo uspeli glede semaforja; rekli so nam, da bi morali postaviti 60 semaforjev, ker je na tej cesti to-liko nevarnih mest. Videli smo rešilev v podhodu, pa za to ni de-narja. Holeli smo imeli šolo na drugi strani cesle, ker tam stanuje več kot polovica naših učencev, pa so upravne službe nastopile s svojimi argumenti.«
stopnji je učnovzgojni proces vodilo 188 učiteljev, 18 z neu-strezno izobrazbo (9,57 odstot-ka); leto poprej je bil ta dostotek 11,7. Stanje se ni izboljšalo v oddelkih podaljšanega bivanja, kjer približno 38% pedagoških delavcev nima ustrezne šole.
Interesne dejavnosti izvajajo šole same in s pomočjo zunanjih
sodelavcev. Vanje ie vključenih, če verjamemo podatkom, okoli 93 odstotkov vseh učencev. To zavidljivo število nekoliko kazi dejstvo, da na vseh šolah to ni tako uspešno. Na OŠ Edvarda Kardelja sodeluje v teh dejavno-stih le 305 šolarjev od 1293. Kot že nekaj let doslej, je bil učni uspeh tudi v šolskem letu 1984-85 v naši občini najslabši v Ljubljani. Osip je znašal nekaj nad lOodstotkov — drugje med 4 in 7 odstotki. Eden izmed vzrokov je prav gotovo tudi ta, da se je v občino priselilo veliko novih učencev, ki imajo pravi-
loma slabši učni uspeh.
Za varnost učencev povsod ni dovolj poskrbljeno. Šole same tu ne morejo storiti vsega. Znan je primer iz lanskega leta v Dol-skem, ko je na hitri in prometni zasavski cesti izgubil življenje učenec tamkajšnje šole.
V poročilu je tudi ugotovljeno neustrezno         prehranjevanje
otrok. Le-ti so od doma navajeni enolične hrane in odklanjajo obroke v šolah. Narašča število debelušnih otrok, kar je posle-dica pretiranega uživanja hrane s preveč ogljikovimi hidrati.
Tako v poročilu kot v razpravi je bilo rečeno, da bi morala šola v naravi postati sestavni del ob-veznega programa pouka, sicer se bo socialna diferenciacija še poglabljala. Slišati je bilo tudi misel, da bi morali uvesti sistem napredovanja učitelja v razredu. ne pa tako, da gre iz učilnice za pisalno mizo.                       D.J.