Maribor, Koroško ulice 5. „STRAŽA“ uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti v*ak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon St. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Maribor, dne 13. avgusta 1909. Hapočsina lista: Celo leto . 12 h Pol leta . 6 K Četrt leta . 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik I. II. veliki shod hrvaškega kat. nar. dijaštva v Spljitu. (Konec.) Pojjoldne sq zborovali najprej načelniki orga-nizacij, potem pa se je vršila velfjka, slavfnostna seja. Predsednik Hrvatske, F. Gqjoviö, |e referira! o 'nalogah duhovniške posvetile inteligence. t Bogoslovec Lukovič iz Zadra govori o kulturi in krščanstvu. To je bilo eno najbolj dovršenih predavanj. V jčem ,tiči vatikanski kulturni pometa krščanstva? V tem da je preobrazilo vso človeško družbo, posameznikaj, rodbino, državo. S tem Je položilo najmočnejše temelje, n|a katerih sloni vsa moderna kultura,. Stara p a,ganska kultura ni znala rešiti problema, odkod je človek, zakaj ins čemu? Pojem o Bogu ji je bil zelo ;zmede(ti. Saj se je častilq v Ri-mu do 30.000 bogov. Eoljiko sooiajlnjih krivic je bilo v starem feejk|u(!'; JV rimskem ceeajrshviu je bilq okoli šest milijonov svobodni/h in naid 100 mjlfjonovl sužnjev. Se-le krščanstvo je odpravilo sužnpst ju pa neenakost posameznikov v rodbini ini družbi,. Francoska revolucija si je po krivici prisvojila geslo: svoboda, bratstvo in enakost Te ideje so po svojem bistvu iz krščanstva, ki Jje prvo, dalo pravo svpl.odo, bratstvo in enajkost. Kiafcp' velikajnski prevrat' jet povzrocjlp krščanstvo V pazijranjp /o Rodbini! Žena je bila v' stanem veku sužnja moževa, itn istotako Ptroci. Mož je bil /vi svoji rodbini Vsemogočen, kakor rimski imperator. Delo je bilo nevredno rimskega državljana, delali so suknji. Celo največji pagalnski /filozofi, kakor Plaiton in Aristotel, se niso anogli oprostiti tega naziranja. Kaj je povzdignilo ženo? Kaj je dalo delu pravo veljavo? Krščanstvo,! Kgko velika razlika med pojmom stare paganske in krščanske države! Stana država ja bila vsemogočna kakor bogf. Posajmeznik je (bil proti nji ničla. Državljanskih pra\(ic, kakor jih poznamo danes, takrat sploh ni bilo. Ideja enakosti in ravnopravnosti pred bogom in zakonom je krščanska. In te ideje so preosnovaJe svet in ne moč orožja, jampak moč krščanskih idej je premagala staro plagansko kulturo in ^gradila, novo — kjrf-ŠČansko. Pomen krščanstva v versko-nravnem, 'kulturnem in socialnem oziru je velik. Kamorkoli se ozremo j /na polje znartosti, in (umetnosti, povsod vidimo siadove krščanske kulture. Dubrovnik, zibeljka hrvaške umetnosti, je bil tudi močna trdnjava katoliške misli med Hrvati. /In smelo trdimo;, Sla je ravno vera bhranila hrvaški narod v orjaišfcih turških bojih. Kata je veljalo nekdaj, velja tudi danes. Razmere na Hrvaškem so danes žalostne. .Natmen našega katoli-ško-n a rodnega gibanja (pa je: Preporod hrvaškega naroda v Kristusovem duhu. Predsednik Velimir Deželič poživlja v svojem slavnostnem govoru vse katoliško-misleče dijake na delo za blagor hrvaškega ljudstva. Kakor v začetku shoda tako je tudi sedaj (si svojim patetičnim govorom naravnost elektriziral najvzoče občinstvo. Zvečer ob .Kil. uri (smo se (vkrcali na ladijo „Daniel Ernö.“ Bilo je viharno vreme.’ Namenjeni smo bili v Kotor, a zarafli morske bolezni smo morali iti v Dobrovnik. Ladijo smo Ostavili? jv Sinžu, odtod pa smo šli deloma peš, deloma z voz m? v Dubrovnik. Dubrovnik je krasno mesto z divino, lepo lego ob morju. V historičnem oziru «Je zelo zamimi/v. Sajj jo Dubrovnik središče prvih hrvaških umetnikov, tukaj je jživel tudi Gundulič, slavni pesnik Osmana, ki ihm ju Spomenik. 'Mesto, šteje okoli 11.000 prebivalcev. Na gričih in gradji sq Še da j: res močne utrdbe. Kar nam je v Dubrovniku posebno ugajalo, so lepe, čiste ulice in hiše, zidane vt italijanskem slogu,. Kako burno in slavno preteklost ima Dubrovnik. Bil je dolgo časa republika, jdo Napoleonovih časov. Prvi udarec, ki je zadel Dubrovnik, je bil ■velikanski potres, ki je razrušil celo mesto. 0,d tega časa je začel Dubrovnik hirati. Od nekdanje dubrovniške slave je ohranjena še. samo senca, zgodovina,’ ki pripoveduje o slavnih dubrovniških patrici-jih in, njihovi svobodi. Dne 5. t. m. zvečer smo se udeležili evharistične procesije. Pred procesijo nam je še pridigoval prevzvišeni ljubljanski škof dr. Jeglič Že dolgo pred slavnostnim sprevodom se je zbiralo po ulicah kmečko ljudstvo iz okolice, moški in ženske, vsi oblečeni v pestrih narodnih krojih. Bilo je veselje opazovati te krepke tipe dalmatinskega ljudstva, kajti ma-lokje se naj/le toliko lepih ljudi, kakor ravno v Dubrovniku. Tisoči in tisoči ljudstva so prišli ta, dan nalašč v mesto, da se udeleže evharistične procesije. Dijakov nas je bilo 750, Slovencev pa okoli 120 — duhovnikov in dijakov. Ponoči lob; y212. uri smo zopet odpluli na morje. Žal nam je bilo, da nismo mogli videti Kotora Vihar nam je bil zelo pokvaril maš program. Tud’ zdaj je bilo morje precej nemirno iiv ladij a se je zelo zibala. Nekateri so se bali Iti po morju domu. ker traja vožnja iz Dubrovnika v Reko 24 ur Zato so jo raje ma!hinili črez Mostar in Sarajevo. Toda vožnja po morju je bila prijetnejša kot smo se nadejali. Slabejšim je sicer nekoliko škodovala, ker «a bili še od prejšnje noči zelo utrujeni. Večinoma pa smo se/ počutili zelo dobro. Zbijali smo Šale in prepevali lepe slovenske in hrvaške pesmi... Zjutraf smo prišli na otok Hvar (I essina), kjer so nas pozdravili ljudje z godbo in navdušenimi živio-klici. V Spljitu smo se ustavili za; več ur,, da smo si ogledali mesto, ki šteje okoli 25.C00 prebivalcev. Spljit ima zelo lepo lego in leži v središču solnfine Dalmacije. Akoravno je največje mesto, vendar ni glavno mesto, ampak še vedno Zader, ki je za polovico manjši kot Spljit. Hrvati sicer zahtevajo, da postane Spljjt glavjho mesto, la vlada noče o tem nie slišati. Mestna občina, je v hrvaških rokah, Habjanov je tukaj zelo malo. Ljudstvo pa jje zelo pokvarjeno večinoma liberalnega in socialdemokratičneiga duha,. Dr. Sinodi,a^ca, voditelj tukajšne socialdemokracije, je zelo pokvaril ljudstvo. Najlepši razgled na mesto in okolico je z bližnjega griča/ in z zvonika stolne cerkve', ki se nahaja v nekdanjem Dioklecijanovem mavzoleju. Dioklecijan si je dal tukaj zgraditi velikansko palačo, ki je obsegala 30.000 kvad. met. in v kateri Še dailies stanujejo ljudje. Tu je preživel Dioklecijan svoja zadnja leta 305—311. 'Nekateri deli Dioklecijanove palače so seveda razrušeni, drugi pa so zope;; popravljeni. Zelo zanimiv je spljitski arheološki mir e j, v katerem se nahajajo stare rimske izkopanine Ravnatelj Bulič, eden izmed najgenijaljnejših ljudi kar jih živi sedaj na, Hrvaškem, si je pridobil velikanske zasluge, da je odkril staro mesto Sajlono. Kot arheolog slovi po vsem omikanem svetu in marš5katera znanstvena aikademija, ga je imenovala častnim članom. Bulič je duhovnik in državni poslanec. Ob 1. uri smo zapustili Spljit in se podali naprej proti Zadru. Tu smo se hoteli izkrcati, da si ogledamo mesto. Toda policija nam ni dovolila. Na obrežju nas je čakala velika množica ljudi. Duhovniki in tiijakii iz Zadra so izstopili,, drugi pa smo morali odriniti naprej. Minulo nedeljo ■ so bile tukaj velike demonstracije proti hrvaškim Sokolom. ItalijanaŠi so z brutalno silo napadli Sokole, enegia so celo nevarno ranili. Drugi dan so napadli tudi nas, kakon simo že poročali, škandal je, da se godijo take reči v ustav- poDr.iKn/K. Morje. Prvikrat jo je videl — črnolaso Evfrozino San-teiros — Pedro BtSrboso na vjisokem železnem mostu, ki veže Oporto s predmestjem Vida Neva de Gaia. Obstal je in zrl ter hitel za njo, sledeč ji po vseh ulicah in trgih. Sla je z očetom svojim, Rodri-guezom Santeiros, plaha in otožna v bolnišnico Dos Alienados. — Gotovo obiščeta kakega ubogega bolnika, je govoril (sam seboj Pedro Bprboso. Pozabil je že, da je Šel zjutraj iz doma z namenom, nakupiti stvari za l,adijo, kar jih potrebuje pri ribjem lovu. Sel je v malo priprosto gostilno, naročil si kozarec sladkega vina ter sedel k nizkemu oknu temne gostilniške sobe, tako da je lahke* opazoval bolnišnico nasproti. Počasi je srkal rujno kapljico. Pri zadnjem požirku je zaklical: — Hola, gostilničar! Se eno kupo! Vaše v|ino je dobro, a moja žeja uprav velika! Stari Angelo Gambi se Je razkoračil, postavil preefc svojega gosta vnovfičf polno kupo ter se nar smehnil, rekoč: , _ — Imate posebino srečo! Bil Jje prvi kozarec iz soda(,f in to veste^ kdor tega dobi, izpolni se mu ena želja! Pedro je pogledal starca ter se mu pomenljivo nasmejal, položil nal mizo srebrn denar ter se neprestano oziral skozi okno. Hlastno jle popi! drugo kupo, pogledal na uro in hitro, vstal. Dve celi uri ,je Zamudil samo zaradi dvojice črnih, ognjenih oči! Kako je/ mogel biti tako brezumen, tako otročji! — Zdravi, gostilničar,!, je še zaklical med vrati],, ozrl se še enkrat proti bolnišnici in žvižgajoč napev narodne pesmice se je izgubil v gnječi na ulici. * • Tretji dan po tem je prišel Pedro Barbaso v malo ribiško vasico ob morskem obrežju. Vas se je imenovala Espinho. Pr e,tik dobrim letom se je /omožila njegova sestra z ribičem Gesino, ki je, imel. v tej vasi borno kočo. Mož ji. jje umrl vsled .pljučnice^,*katero si 'je nakopal med lovom na sardinie, ko ga je zalotil vihar na morju. Pedro je obljubil,, da bo pomagal vdovi zlasti pri vzgoji otrok. To., mu bo» tem ložje, ker je sam- izurjetal mornar, poleg tega pa zna spretno izdelovati različne lesne izdelkje,, rezbarije, Jesene kipce i. [dr. Vse, tar ke stvari rajdi pokupijo in ‘dobro plačajo tujci, ki vsako leto obiskujejo Espinho zaradi krasne lege in vedno stanujejo v omenjeni ribiški vfisici, od koder je zlasti pripraven kraj za morske kopeli. Precej oddaljena od morskega obrežja stoji koča vdove Gesina; nizka je in mala, okna tako ozka, da ta e skozjf nje ne vidi niti morje. Le v tihih nočeh se sliši bučanje ali vihar, ali pa Iskrivfeiosttao pljuskanje morskih valovi, kii, se s silo zaganjajo ali pa nalahko objemajjp morsko obrežje, kjer stoji, vasica.^ Tlhjci let poredkoma! 'zahajajo v mal(qf vdovino kočo, dasi je bivališče prav snažno in lično! od zno- traj. To stored le, akta ni (v novih hišah ti!k/ obrežja več prostora za bivanje. Glavfii dohodekl prebivalcev je lov na sardine. Seveda/ jim m|nogo pripomore/ k blagostanju denar, ki ga dobe od tujcev. Le vdovci» Gesino je ostala vedno ubožng, ker so se vsled oddaljenosti njene koče od morja tuj^i le malokdaj oglašali/ pri njej. »0(na, je najubožjnejsa v vasi Espinho. Pedro,- Ba/rboso je zamišljen stal ob 'morskem obrežju, taa, katerem) so. bila ličnla bivališča, ter zrl na bleščečo gladino sinjega morja, Čigar povjrŠina se je kot srebro leskjef/ala ob jasfnilh sol®(Snih žarkih. VrnivŠi se je vstopil s prekrižanima rokama pred vdovo Gesino ter jo vprašal: — Kdo je lastnik one bele hiše ItikJJ obrežja z visokimi okni in rdečimi okrasUti/ vsa okna polna cvetic ? ( — Rodrignez Santeiros. —. Gotolvo ima mož mnogo premoženja? Vdova je molče pritrdila. — Premoženje, denar in srečo (ima. Bil je prejšnjfl čase» ravno tajco ubog, kot\ vsi «drugi, in se preživljal z ribištvom. Imella pa je njegova hišica prost lin Ji e p razgled na» morje, zato so se tujci ka.r trgali zg stanovanja pri njem ter mu plačevali veliikjk tevote za' najemšjčino. Ko so, vias razširili in dozidali tudi cejjkev, je prodal staro'ter si sezidal to ponosno poslopje. Mož je sedaj najpremožnejši v na,-Ši dasi. — In vi vsi ste mu, sevedaj nevoščljivi? Tudi ti, Marija Gesino? Vdova je globoko vzdihnila. — Naj bo, kakjor hoče, tožila ne bom. Toda stari Santeiros je menda s srečo v naj ožiti zvezi. ni 'Avstriji! Laška iredenta se razvija pod stražo ajvstrijskih bajonetov, Hrvate in Slovence, ki pojejo „Lepa naša domovina“, pa zapirajb. Kdaj bo konec tem neznosnim razmeram? V glavnem mestu Dalmacije fci/ (Hrvat ni varen življjejnlja, da, celo v mesto ga ne pustijo. V Reki na primer nismo smeli razviti s\{oje zastave in nositi trakov;. ako pa Italijani ali Madžari priredijo kako slavnost, je vse v zastavah. Kje je tu enakopravnost? Kje je Še sploh avstrijska ustavnost ? « * * Večer na morju! Kolikokrat smo sanjali o morju v svojih mlar dih letih! Marsikateri je že čifcal Homerjevo „Odi-sejo“ ali pa Heinejevo .„Nordseebilder.“ Kako smo si takrat želeli videti morje in se peljati z ladijjo daleč, daleč po širnem oceanu! In zdaj se nam je uresničila naša vroča želja. Skusili smo vse, kar smo si želeli, imeli smo prijetno vožnjo po mirnem morju, doživeli simo pa tudi morsko nevihto in kot prigrizek Še celo morsko bolezen. In zdaj za slovo prekrasen solnčni zahod na morju! Ladija je zapustila zadersko luko in plula proti severu. Zbrali smo se na krovu in zapeli našo veličastno narodno himno i,,Lepa naša domovina, oj junaška zemlja mila . . .“, da je odmevalo v mogočnih akordih od skalnatih bregov bližnjih otokov. Solnce se je pogrezalo v morje, zadnji solnčni žarki so ptoljubljali dalmatinsko obal In otoSke. Morje se je žarilo v najpestrejjših barvah. — Poezija na morju! Sel sem. nanzgornji krov laflijje in sem zrl v daljavo Še dolgo po tem, ko je izginilo solnce v morskih valovih in je legel na morje tihi mrak. Spodaj se je razlegalo Bnakomerno udarjanje stroja in akordi naiše prekrasne pesmi: „Buči, morje Adrijansko! Nekdaj bilo si slovansko, ko po tebi hrastov brod — vozil je slovanski rod, ko ob tebi mesta bela naših dedov so cvetela, ko so jadra njih vojske Še nosila njih ime. Tiho morje, kam si d’jalo, al’ brodove pokopalo, sl jih zbilo ob peči, da jih videti več ni? Morje ni jih pokopalo, ob peči jih ni razd’jalo, da jih videti ni več, tega kriv je tuji meč. (Simon Jenko.) Da jih videti ni več, — tega kriv je tuji meč! To je tragika vse naše zgodovine. * * * Dne 7. t. m. zjutraj smo se pripeljali v Reko. Tu smo se razšli na vse strani naše divne domovine, Slovenci proti severu, Hrvati proti Zagrebu. Nekateri smo si Še prej ogledali Trsat nad Sušakom, ki slovi kot romarska božja pot daleč naokrog. Ko so se zbrali zastopniki hrvaškega katoliško najrodnega dijaštva pred štirimi leti na Trsatu na svojem prvem sestanku, se jim ni niti sanjalo, da seme, kE (so (ga takrat posejali, obrodi (v tako krait-kem času tako obilen sad. Napredek katoliško-na-rodnega gibanja med hrvaškim dijaštvom najbolj dokazuje, kako željno je pričakovala trojedina hrvaška kraljevina resne, delavne, katoliške mladine. Socialne razmere na Hrvaškem so daines zelo slabe. Tega ne taji nihče. Zato pa mora hrvaška katoliška mladina vse svoje moči posvetiti socialnemu pre- Prostor in zemljišče mu je prepustih* morje, denar pa knu puščajo tujci. Mi pa, kg(r. nas je ostalih, živimo pd žuljev svojih rok. Pedro ni ničesar odgovoril na to, ampak zapel veselo pesmico v posebnem' narečju, ki se poje v Mi randi; Marija ga je pozorno poslušala. Pedro je imel prijeten glas, poln in čist, kot glas zvona vi Dos Clerigjos. Tbda to narečje ji ni bilo znano in ni ga razumelaj Ko je končal, ga je vprašala: i— Kakšna je ta pesem? — Cul sem jq popevati v T.raziv oz< Monies; vsebina je tajko preprosta, a vendar izraža poseben ponos. Domislil sem se je, ko si mi pripovedovala o sreči in bogastvu starega Santeira. Vsebina pesmi je približno ta-le: Ljubša kot ponosna palača meni moja mala je koča, ker se nanjo z zavistjo tujec in gost ne obrača. — Ali naj te naučim te pesmice, Marija? Odmajala je z glavo. — Odkar je Gomez mrtev, se mi je celo petje omrzilo. Po kratkem odmoru, med katerem je Pedra opazovala, gia vpraša: —i Meiiiš li, da naj b/a itjudi meni moja koča ljubša, kot ona lepa hiša na obrežju? — Gotovo, Marija jGesino! — In zakaj? — Vsekakor zato, ker tam ne vidiš morja, ne čuješ njegovega bučanja, ker se njega valovi ne zaganjajo z vso silo ob kočo. — Jjaz naj torej to hvalim,, kar ravno dela mojo kočo tako burno? porodu hrvaškega ljudstva; kajti v socialni ideji je rešitev hrvaškega naroda. Andrej Veble. Veliki sestanek slov. kat. narodnega dijaštva v Ljubljani. Slovensko katoliško narodno dijaštvo priredi letos svoj glavni sestanek v Ljubljani v dneh 30. in 31. velikega srpana in 1. kimavca in vabi nanj vse prijatelje in somišljenike. Spored mu je: V ponedeljek, dne 3 0. vel. srpana: Ob J43. uri popoludne zborovanje znanstvenih odsekov akademičnih društev Danice in Zarje v mali d\farani hotela ,Union. Nato občni zbor Leonove družbe. Ob 7. uri zvečer pozdravni večer v veliki dvorani hotela Union. V torek, d n e'3 1. vel. srpana: Ob 8. uri žjutraj sv. mašla v stolnici. Po sv. maši občni zbor Slovenske dijaške zveze v veliki dvorani hotela Union. 1, Slovensko vseučilišče in Jugoslovani. (Ref. pilil. 1. Malome, Danica.) 2. Profanna in teološka znanost. (Rei. theol. I. Omahen, Ljubljana.) Ob 3. uri popoludne: 2. Zgodovina naše ljudske izobrazbe. (Ref. cand. iur. F. Kovač, Zarja.) 4. Dijaštvo in socialno delo. (Ref. cand. iur. A. Veble, Danica.) Ob 7. uri zvečer komerz v veliki dvorani hotela Union. Pri pozdravnem večeru in komerzu sodeluje Slovensko glasbeno društvo Ljubljana. Dijaki, ki se nameravajo udeležiti sestanka in reflektirajo na to, da jim preskrbi pripravljalni odbor stanovanje, naj se priglase nemudoma na naslov: Stanko Masič, stud. iur., Ljubljana, Zalokarjeva ulica 10,. Ker hoče pripravljjalni odbor poskrbeti za skupne obede, naj vsakdo javi, lali se želi udeležiti tudi teh. Po sestanku se vrši pri Sv. JoŠitu nad Kranjem socialni tečaj za dijake. Trajal bo od ß. kimavca popoludne do 4. kimavca dopoludne. Vodila ga bosta gg. dr. Evg. Krek in prof. Evg. Jarc. — Oglase zanj sprejema gori imenovani. Politični pregled. Seja Slovanske Jednote. Predsednik Slovanske Jednote poslanec Udržal je sklical sejo parlamentarne komisije Slovanske Jednote na 17. avgusta ob 9. uri dopoldne. Konferenca krščanskih socialcev. Parlamentarno komisijo krščansko-socialnih poslancev je dr. Lueger sklical k seji za danes. Razpravljali bodo o položaju. Češki deželni zbor. Dan sklicanja češkega deželnega zbora bo določil najbrže še-le ministrski svet dne 18. avgusta; mogoče pa, da bo odločitev padla Še-le začetkom septembra, ker ni izključeno, da se bo hotela vlada pred odločitvijo pogovoriti s češkimi in nemškimi poslanci.' Pri konferencah med obema strankama pa bo vlada prevzela samo vlogo posredovalca. —, Gotovo, Marijia; tvoji otroci, menim, da bi bili lahko bogatejši, nego Dni boga#iega Santeira. Vdova je zmajala z glavo. Dasi ni razumela Pedrovih besed, mu vendar ni ugovarjala. Ni ga hotela spraviti v slabo voljo, ker je imel dosti skrbi zanjo in za njene otroke. Ko sta se naslednjo nedeljo vračala od maše iz vaške cerkvice, je stisnil nen/adoma Marijino roko ter jo Šepetaje vprašal: — Kdo je ona-le dek^Cca z (granatnimi drar guljoi pa vratu? 'Marija GesdPo se je (nasmehnila. — Katera druga v vasi Espinho je pač v stanu oblačiti svilnati jopič in si vpletati lase z zlatim glasnikom, kakor le hči starega Santeira? — Za Boga, šepetal je Pedro; lepa je, kakor jutranja zora in ponosna kot kraljica. Med kosilom ga vpraša Marija: — Zakaj si tako molčeč in zamišljen, Pedro? — Kakor v snu se mi dozdeva, da sem pred nekaj dnevi, mudeč se v Oportu, videl 'Sapteirovo hči iti v bolnišnico Dos Alienados. — To je mogoče. Santeirova mati biva radi neke neozdravljive bolezni tamkaj, in Sapteiro jo večkrat obišče s svojo hčerko Evffrozino. Poslej je Pedro jel pogostoma zahajati na morsko obrežje. Vozeč se po morski gladini vf lahne zibajočem se čolnu je prepeval pesmice s svtjim srebrnočistim glasom); njih odmev, pa je segal (do bele hiše, kjer je sedela za oknom, polnim cvetočih nageljnov lepa Evfrozina ter se ozirala za njim.' V celi vasi ni bilo enakega Pedru; bil je vitke postave, povoljne moške lepote, drzen in pogumen. Proti hanu Rauchu. Hrvatsko koalicijsko časopisje ostro napada bana barona Raucha, ker je pristopil kot ustanovni član s zneskom 200 K k dunajskemu ogrskemu društvu. Srbsko-hrvatsika koalicija vidi v tem tendenco maclžarizacije. Oficiozni listi pa zavračajo te napade in izjavljajo, da dunajsko ogrsko društvo ni politično, ampak samo človekoljubno društvo, ki podpira ubožce dežel ogrske krone, najsibodo Ogri ali Hrvatje. Protektor društva da je prestolonaslednik. Prijeti vohuni. V trdnjavi v Aradu s,o zalotili dve osebi, ki sta hoteli fotpgrafirati utrdbe. Ko sta moža videla, da sta opazovana, sta skušala/ uteči skozi trdnjavska vrata, kar pa se jima ni posrečilo. Pri osebni preiskavi so našli jako kompromitujoče dokumente. Eden izmed aretirancev je srbski nadporočnik Zd. Pribičevič, drugi pa je turški častnik, čegar ime do-sedaj Še niso mogli dognati. Vojaška, oblast je odredila najstrožjo preiskavo. Ogrske zastave na Rumimskem. Ko je bil avstrijski prestolonaslednik pred par tedni na Rumunskem, se je raznesla vest, da je rumunsko prebivalstvo žalilo ogrsko zastavo. ^ To vest je potem ogrski zunanji minister dementiiri. V zadnjem času pa je potoval po Rumunskem ogrski poslanec Nagy ih je tam izvedel, da se je ogiska zastava, res bila žalila. Poslanec konstatira to v nekem listu in poživlja zunanjega ministra, čegar svo-ječasni dementi je torej laž, da preskrbi zadoščenje. Ko bi pa minister na svojem dementu vstrajaJ, naj ga postavi pred sodišče, kjer bo svoje trditve dokazal. Zaslišati bi se pa moral pri obravnavi tudiav-stro-ogrski poslanik v Bukarestu, princ Schönb lrg-Hartenstein. Krečansko vprašanje. Posredovanje Avstr o-O grške in Nemčije. Pariz, 12. avgusta. Agence* Havas poroča: V političnih krogih se zelo Čudijo, kako je mogoče, da so, se/ <£>o par,iš|kem časopisju razširjane ideje smatrale kot uradni predlog Francoske, kakor na primer, da je skrajna potreba, da se pogaja s Turčijo radi ureditve krečaeskega vprašanja in da se tega pogajanja udeležita tudi 'Avstro-Ogrska in Nemčija. Vojske ne bo. Carigrad, 12. avgusta.. Kakor se Čuje, so nekateri člani turškega kabineta označili odgovor krecanskega ministrskega predsednika Rhalysa kot zadovoljiv. V diplomatskih krogih se smatra ta odgovor dobro sestavljen. Turški poslanik v Atenah najbrže ne bo odpoklican,. Splošno vlada mnenje, 'da se bo krečansko vprašanje rešilo mirnim potom. Velevlasti in Kreta. Carigrad, 12. avgusta. Poslalniki Italijo, Rusije, Francoske in AngjleŠke so izročili turški vladi izjavo, v kateri odobravajo korektno postopanje grške vlade in zahtevajo, naj se odslej porta obrne v vseh vprašanjih, tičočih se Krete, na velevlasti, katerih' iskrena želja je, da se ohrani mir, Prvi sultanov adjutant Remze Bey je bil nenadoma odstavljen. To dejstvo |e tukaj izzvalo veliko presenečenje. Zadoščenje krečanske vlade, K a n e a, 12, avgusta. KreČanska vlada je pripravljena dati v prinoipu zadoščenje radi razobeše- Prinesel ji je nekoč med raznimi rezbarijami tudi lepo izdelano malo srčece ter ga ji podaril. Zahvalila se mu je z iskrenim pogledom in mu stisnila) roko. Očetu pa' Se pjokazala le rezbarije, ki jih' je kupila, srčece pa je skrila na srebrni verižici v nedrije. Od tega Časa se ji je razjasnil pogled, obraz ji je postal cvetoč, lica zarđelaJ Vsakokrat ko je začulfc, njegov spev, mu ja mahala Ijinbezenjski pozdrav z robcem izza cvetic na pkfnu, in kp je odhajala iz cerkve, se mu je vedno! \najljubczniveje nasmejala.. Nekjega dne pa se je oblekel krepki mladenič v popolnoma nov Žametast jopič, ovil si okrog vratu svilnat rudeč robec ter se napoti} ponosno in samozavestno v belo hišo na obrežju. ’ Prišel je prosit starega Santeira roke njegove edine hčerke. Evfrozina je Pedru prisegla .zvesitobo in trajno ljubezen, zagotavljajoč ga,j da bo le njegova, nikogar drugega, ker ga tako iskreno ljubi, bolj kot vse na svetu. Po solnčnojasnih dnevih sreča so prišli temni oblaki nad Pedra in njegovo mladog upanja koprnečo ljubav. Stari Santeiros se je izprva zaničljivo' smejal, potem pa je postal jeze ves iz sebe in divji pokazal je Dedni vrata/ ter še za ^odhaJialočDrn vpil z odurnim glasom: — Ce se bo Še kak tebi enak beraški pritepenec drznil ozreti za mojim otrokom In denarjem, le povej mu, da ho dal Rodrjjguez Shntejros hčer j le takemu zetu, Id mu bo polnovreden in ž njim enako premožen. * (Konec prihodnjič.) nj a grške zastave na trdnjavi. Z o;zirom na notranji položaj pa želi, 'da ee ji da za izpolnitev tega daljši termin. KreSani za Grško. K a, n e a, 12. avgusta. V tukajšnjih merodajnih krogih vlada mnenje, da bi velevlasti nikakor ne pripustile napada -Turčije na Grško, že zato ne, ker Mladoturkom ni toliko za Kreto, kakor pa za to, da pokažejo Evropi svojo novo vojno moč. Ce bi pa prišlo do skrajnega, potem pa bodo KreČani šli kot en mož v boj za Grško. '(Mir z a g o t' o vi 1 j e n , London,, 12. avgusta. Italijanski poslanik je izjavil, da se je v krečanskem vprašanju že doseglo sporazumljenje in da je zato vsaka vojna spletka izključena. Cehi in (Nemci. Nemci so pričeli zdaj na Dunaju preganjati Cehe, Pretepajo se nemški kulturonosci ponajveč med seboj ob svojih demonstracijah, in pa s policijo. — Nemci groze z bojkotom čeških‘konzumentov na Dunaju. Češko časopisje poziva zato Cehe, naj sel ogibajo Dunaja. Razburjenje v Crnigori. Iz Bara se poroča, da so nekaj Časa sem Crnogorci zopet zelo razpoloženi za vojno. Vojno razpoloženje je naraslo, ko so dobili Črnogorci dar rusr skega carja :■ 'Šest 26 cm (havbic, 16 10 cm havbic, Štiri 12 cm oblegovalne topove, vse izločeno ruske orožje. Nadalje so 'še dobili 24 poljskih, 18 gorskih in 50 hitrostrelnih topov, več tisoč pušk, veliko streljiva in nekaj šotor jev. Došlo je tudi 200 ruskih inštruktorjev: častnikov in.podčastnikov. Priredili so več pojedin, na kaler-ih so hujskali proti A v strofi grški. Z nekim ruskim generalom so tudi ogledali mejo. Govoril, je tudi (črnogorski vojni minister, ki jo izjavil, da je vojska z Avstro-Ogrsko neizogibna in da bodo kaznovali Črnogorci Avstro-Ogrsko vsaj najkasneje črez osem mesecev. Špansko. Dne 11. t. m. je umrl v barcelonski bolnišnici kot žrtev svobodomiselne krvoločnosti pater Martino. Po liberalcih, socialdemokratih in anarhistih nahujskano barcelonsko ljudstvo je napadlo .reveža in ga grozno mučilo. Iztaknili so mu obe očesi.. Da ne ču-jejo bolestnih njegovih vzklikov, so mu zašili, usta. Ne dovolj muk! Krvoločni liberalci so mu odsekali vseh pet prstov na desni roki. A. ni bila Še vtešena liberalna pohlepnost po rnujki „jfja.rja“! So rebra so mu polomili. Po liberalcih in njihovih socialistično anarhističnih zaveznikih nahujskano ubogo ljudstvo je ubogega patra zato tako mučilo, ker je bil drzen dovolj,,! ,da s,e jje upal miriti ubogo, po liberalcih k demonstracijam zapeljano ljudstvo. Raznoterosti. K obstrukciji Nemški listi tudi krščansko-soci-jalni, dosledno obsojajo obstruct jo in ljuto napadajo voditelje iste. Izjemo dela le revija „die Freistatt“, ki je prinesla članek izpod peresa nekega A. L, Gall-brunna v kateri predvsem zavrača svobodomiselne nemške stranke, ki nimajo pravice se proti slovanski obstrukciji pritoževati, ker so jo velikokrat .same uporabljale, Nato se obrne „Freistatt“ v ostrem tonu proti krščansko-socijalnemu poslancu Bielohlaweku, ki je brez povoda napadel dr. Kreka) in piše med drugim: „Globoko je treba obžalovati, da se je neki kr-ščansko-socijalni poslanec, ki vi to ni imel nobenega povoda, tako daleč spozabil, da je osebno napadel dr. Kreka, kateremu se ima krščansko ljbdstvo zahvaliti toliko vzornih socialnih del. Clankar se potem povprašuje, kaj je neki najglobji vzrok opozicije in tu predvsem izklučuje, da bi za opozicijo tičala sama nagajivost ali sebičnost. Tako piše: j„Vo'ditelji so topot katoliški Slovenci. Resni in ugledni možje so stali na čelu obstrukcije. Ali se ne pravi goljufati samega sebe, akb si umišljajo, da /ti možje, ki že tako' dolgo stoje v službi ljudske vzgoje ter nesebično stvarno delajo na gospodarskem in socijalnem polju, le iz samega veselja do zanikovanja zadržujejo razpravo o socialno in gospodarsko-politično tako važnih postavah?“ Nemogoče je, izvaja „Freistatt“ dalje, da bi katoliški slovenski voditelji bili nasprotniki parlamentarnega in treznega parlamentarnega flela, „saj če bi se svoj čas na krščanski podlagi organizirani Slovani ne bili tako energično bojevali in stvarno sodelovali, bi Še danes ne imeli ljudske zbornice!“ Kaj torej slovansko obstrukcijo najbolj nagiba, da vodi boj proti vladi? Clankar čisto pravično pravi: odpor proti germanizatoričnemu centralizmu nemških strank ia vlade, M povdarja da je njena najvažnejša naloga ščititi Nemštvo. Opozicija, to, priznava „Freistatt“ odkrito, ima upravičene motive za svoje postopanje, njen končni namen je 'doseči enakopravnost slovanskega življa v Avstriji, Nobenega vpoštevanja ni vredno kričanjel o panslavizmu, izvaja! članka,r dalje. „Krščanski Slovenci in Hrvati so v najtežavnejših gasih pokazali, da so zmožni se Czai avstrijsko domovino žrtvovati.“ „Freistatt“ svetuje, naj se krščansko misleče stranke v parlamentu združijo in priporoča nemškim krščajnskim socijalcem, ki danes stoje v eni vrsti s „Frelsinnom“, da se naj s krščanskimi^ Slovani pobratijo. !. ...n I Mladeniški shodi. V nedeljo dne 29. avgusta se vrši mladeniški shod v Sv. Križu na Planini. Cerkveni govor ima č. g. dr, Korošec. — Dne 29. avgusta se tudi vršf mladeniški shod v. St. Juriju ob južni železnici za tamošnje okoliške župnije. — Dne 12. septembra se vrši mladeniški' shod na Sv. gorah pri Sv. Petru. Govorita gospoda dr. Korošec in Žebot. . Sredi meseca septembra bo mladeniški shod pri Sv. Lenartu v Slov. gor. — Drugi shodi se še določijo. Na primiciji gospoda Kuharja v Brstju je nabral gospod Mihael Brenčič, veleposestnik v Spuhlji pri Ptuju, za Slovensko kmečko #vezo 22 K, za šentiljski dom pa 26.14 K. Hvala lepa! Se enkrat liberalno falotstvo. Ker nočejo prenehati v N. D. in N, L. grda sumničenja in obrekovanja naših dež. poslancev v ptujsko-ormoškem okraju, češ, da nista obiskala po toči prizadetih krajev in si ne ogledala povzročene škode, smo povprašali na najkompetentnejšem mestu v tej zadevi ter izvedeli sledeče: Na dan nesreče, t. j. v soboto 24, julija t. 1 je bil g. župnik in deželni poslanec Ozmec doma ter se pripravljal na svoja dva govora, katera je imel v nedeljo pred- in popoldan. Zaznal jt za grozno nesrečo v ormoškem okraju v nedeljo opoldne in se s prvim, t. j. popoldanskim brzovlakom podal v poškodovane kraje. Ker je bil za isti dan povabljen tudi na pogreb svojega preblagega) sos;eda' v domačiji Obrižu, raj. Andraža BedjaniČ, peljal se je v Središče. Med potjo je imel kolikor toliko priliko videti grozno nesrečo doli hitro od moškanjske postaje, pa blizu do Središča, Zato se je drugo jutro zgodaj v svojem in g. soposlanca imenu telegrafično obrnil za takojšnjo precenitev Škode ter hitro in izdatno podporo ponesrečencem na c. kr. namestnijo in pristojno c. kr. glavarstvo. Da bi zasledoval, kako daleč proti izhodu je pobila toča vinograde, se je podal v pondeljek predpoldne v gorice, odkoder se je vrnil šele ob % 3. popoldne. Sredi'škemu „lačenbergerju“, ki je spravil to novico v N. D., menda iz zavisti ali maščevanja, da sam ni bil povabljen na „imenitno zabavo", bodi povedano, da je ,g. poslanec na povratku se moral oglasiti tudi v župnišču, da si je vzel od prejšnjega sprevoda tam shranjene reči s seboj domov, da se je mudil le kratko časa tamkaj, ker je obiskal še pred odhodom svojo teto, ter se odpeljal s netim vlakom v svojo župnijo,. Vrnil pa se je domov zato, da odpravi tekoče uradne opravke, ker župnik ne dobiva uradnega dopusta kakor visoki „uradnik iz Dunaja“, da bi se lahko po več tednov zabaval po toplicah ali vsaj več dni brez najvažnejšega vzroka bil odsoten od svojega urada. Cez en dan, to je v sredo predpoldan pa je bil g. dež. poslanec Ozmec zopet na kraju nesreče ter si isti in celi naslednji dan s tovarišem 'K. Meškom ogledoval škodo no najbolj prizadetih občinah velikonedeljske, ormoške in svetinjske župnije. Priče zato so razven velikonedeljskega župnika, trgoviški župan Meško, nadalje posestniki, oziroma župani: I. Heber, Kuharič Florijan in Kuharič Mat., libanjski župan Novak in mnogi drugi. Teden pozneje t. j, 5. avgusta, ko sta ogledavala c, kr. nemestnik in deželni glavar škodo, je bil g. dež. poslanec zopet v Ormožu, da je opozoril visoka gospoda, naj bi šla pregledovat Škodo po toči tudi v ZavrŠko župnijo. ITo so resnična dejstva. Zdaj pa primerjamo, kako pišeta o isti stvari liberalna „N. D.“ in „N. L,“ Pod zaglavljem: „Dež. poslanca Ozmec in Meško na delu“ piše:, Župnik Ozmec je tisto soboto (t. j, 24. julija,) obhajal v veliki družbi v velikonedeljskem župnišču god sv. Jakoba v pondeljek popoldan pa je spet obhajal v središkem larovžu „Anino“ ter se imenitno zabaval, potem pa se je odpeljal domov k S, Lovrencu, „N. D,“1 Št. 171 in „N. L.“ Št. 35 v dopisu iz Ormoža: V torek, sredo in četrtek je obiskal naš državni poslanec g. dvor. ni svetnik dr. Ploj skoraj vse vi našem okraju po toči prizadete občine. ... Se le ko sta naša dež. poslanca izvedela, da je dr. Ploj v okraju, sta se spomnila na svojo dolžnost ter začela Škodo ogledovati v sredo popoldne v velikonedeljskem farovžu." V dopisu iz Vičavec pri Veliki nedelji: „Naših kmečkih poslancev Ozmeca in Meška ne vidimo, tukaj sedaj, ko je sila in potreba.“ „N. D.“ št. 176, Svetovali bi . . . naj okrtači tisto duhovništvo z g. dež. poslancem Ozmecom vred, ki ima žalostno korajžo prirejati ob takem času, ko ljudje obupufjejo in gladujejo — cele gostije. „N. D.“ Št. 177 cd 6. avg. „Kdor se ob splošni revščini gosti kakor dež, posl. Ozmec ... ta ni ljudski prijatelj“ Takšnih, resnici naravnost nasprotujočih in opetovanih poročil je zmožen le hudoben človek ali po domače falot; in ker je v dopisih jako prozoren namen, da dopisnik opravlja službo liberalnega priganjača ■— torej liberalen falot. Zasluži-li takšno poročanje drugi priimek, kakor liberalno falotstvo,?! Cesar za spravo. Listi poročajo, da bo cesar ob priliki, ko mu bodo ma rojstni dan ministri Čestitali, nasproti ministrskemu , predsedniku Bienepthu povdarjal potrebo sprave med Cehi in Nemci in se bo sklicala tozadevna konferenca. Naš cesar do obiskal 31. avgusta virtemberške-ga kralja. V friedrichshafenskem gradiču bo sijajen vojaški sprejem. Kralj sprejme avstrijskega icesarja v pristanišču, po zajtrku si avstrijski cesar ogleda Žeppelinove zrakoplove in delavnice. Zeppelin se bo vozi] pred cesarjem z zrakoplovom. Cesar se bo nato, odpeljal čez Mainau v. Bregen c. Angleški kralj je došel v Marijine Vare in sicer le kot zasebnik, zato tudi ne obišče našega cesarja v IŠlu. Naš cesar je kralja brzojavno pozdravil, za kar se mu je angleški kralj tudi brzojavno, zahvalil. Kdo imenuje v Avstriji vseučiliške profesorje? V „Münchener Neueste Nachrichten“ piše pod vseu-Čiliškimi poročili: „Na nekem lavstrijskem vseučilišču z nemškim učnim jezikom bo bržikjone v bližnjih semestrih popolnih več profesorskih mest in sicer: ena profesura za kovinsko plavžarstvo, ena z» mineralogijo in geologijo, ena za geodezijo in bržkone tudi ena za strojegradstvo. Sposobni strokovnjaki so vabljeni, da v svrho daljnih informacij stopijo v zvezo z nemškim narodnim svetom v Trebnici pri Lobošicih ob Labi.“ iV Trebnici pri Lobošici na Labi sede torej strokovnjaki, ki jih je izvolil nemški narod, da odločajo v strokovni vsposobljenosti vseučilišČnih profesorjev ! Trava sramota je, kako kompromituje in smeši Dar usiljivih gospodov resne skrbi avstrijskih Nemcev. Nemška znanost v Avstriji vendar še ni odvisna od gospoda Pradeja, kljub njegovemu doktorskemu naslovu. Naučno ministrstvo, kateremu se je komaj posrečilo, da bi bilo pridobijo v zadnjih letih kako moč od zunaj, izkazuje rado, politiškte usluge, in plačuje z učnimi stolicami nesposobne, a dobro protežirane kandidate. Nemške šole v Avstriji se zistema-tično korumpuje in uničuje, ai nemški „narodni svet“ so lahko hvali, da „deluje“ za nemški narod v Avstriji.“ Prišli smo torej pod „objektivno“ Bienerthovo vlado že tako daleč, da ne le o oddaji uradniških, ampak tudi o oddaji vseučiliških stolic odločajo nemški „Volksrati“. To je pač že višek korupcije! Kljub temu pa liberalci Še vedno strupeno napadajo naše poslance, da so napovedali taki vladi boj do skrajnosti in jo toplo zagovarjajp. Tuki ljudje, ki se zavzemajo za Bienerthovo vlado, v kateri sedita Hohen-burger in Stürgkh in katera je odvisna od nemških „Volksratov“, pač ne zaslužijo drugega imena, kakor: izdajice slovenskega naroda. Kako grozno tlačijo „kulturonosci“ Nemci poljsko ljudstvo, kaže najbolje sledeči dogodek: Poljsko društvo^„Oswiata“ v Lengu, je slavilo pred. kratkim svojo 15 letnico. Na sporedu je bila popoldne vrtna veselica, zvečer pa diletantska poljudna igra „Genovefa“. Seveda se je državno nevarne veselice udeležilo tudi prusko uradno orožništvo,, katerega načelnik je presegal za veliko vse one hlepuhe, ki se zde v rokavicah pred vrsto, motreč civiliste, vzvišeni nad vse meje popolnosti, katere navdaja in jim boža dušo neki čut vzvišenosti, pod katerega vplivom so zmožni vsake sirovosti. Ta deus _qui .... je prepovedal že popoldne prepevati na ograjenem veseličnem prostoru poljske pesmi. Ko se je zmračilo, se je zbralo v . dvorani nabito polno občinstva, ki je Čakalo, ida se dvigne zastor ih prične predstava. Toda vsemogočni je vihtel dalje svoj bič. Prepovedal je nenadoma, ravno pred začetkom, da se igra ne sme igrati v poljskem, marveč edino le v blaženem nemškem jeziku. Seveda so se morali reditelji in igralci temu tevtonskemu za-rukancu pokoriti, kajti nad njim plava veličastno železni krempelj nemškega orla. Ker so se bali izgredov, Če igro radi tega odpovedo, so jo igrali mimič-no, pevske točke pa z la-la-la. Po drugem dejanju vpraša orožnik, Če so vsi igralci iz Lenga. Ko so mu povedali, da so tudi iz sosednje občine Škorca, je ljut nad to drznostjo razsodil, da je prepovedano hoditi v druge vasi igrat, in prepovedal igro. Občinstvo je bilo silno ogorčeno in prišlo bi bilo do izgreda, da se ni posrečilo vplivnim voditeljem jih pomiriti, nakar so se kmalu razšli, Cujmo o tem postopanju Šle sodbo Nemcev, a ker mi jo Čutimo in je ni treba izražati. „Kölnische Zeitung“ konča svoje tozadevno jako ostro poročilo z besedami: „In kaj takega se drzne imenovati pri nas neomejeno in slobodno izvrševanje meščanske prostosti?“ Pozor rojaki! Ameriška dražba „Sv. Rafaela“ je poslala slovenski podrnžnici „Sv. Rafaela“ v Lnbljani poziv pod gorenjim naslovom s prošnjo, da se priobči v vseh slovenskih listih in s svarilom, naj se ljudje sedaj ne izseljujejo. V dopisu pravi ameriška Rafaelova dražba: „Silno žalostno je gledati, kako si fo te na Ellis Islanda zdihujejo in jokajo, ko vidijo, da je vse njih upanje zastonj, da morajo nazaj v domovino, še predno so stopili na ameriška tla. Dolg so naredili, da so plačali pot — z npom, da si tukaj kaj zaslužijo, a nazaj morajo v revščino. Te postave (ki jih navaja oglas) se izvršujejo do črke natančno. Zatorej prosimo, da nemudoma opozorite rojake na te naredbe, da ne bodo hodili zaman sem“. Priobčujemo oglas, obenem pa prosimo vse slovenske liste — brez razlike — da ga v interesu dobre stvari priobčijo v prihodnji številki: Oglas slove: „Ellis Island (Kastel-garden) v Npw Yorkn je dobil novega zapovednika, komisarja W, Williamsa, mesto bivšega Roberta Watchor-na, Z novim komisarjem se je izdatno izpremenilo tudi poslovanje naselniške oblasti. Novi komisar je izdal naredbe strogo po državnih naseljeniških zakonih, Rojaki naj pazijo: 1. Vsak izseljenec mora pokazati nadzornikom pred vstopom v 'Ameriko najmanj 125 kron ali 25 dolarjev in pa plačan mora'imeti poleg tega vožni listek prav do svojega cilja. 2. Ako bi ne imel te svote, mora na Ellis Islandu toliko časa čakati, da dobi to svoto. Toda kar je sedaj drugače in strožje: mu sme to vsoto poslati le oče, mali, mož, žena, sin, hči, morda včasih svak, nečak, stric, teta, t. j, taki, ki so že postavno dolžni zanj skrbeti. V vseh drugih slučajih mora pa vlada določiti, ali se dovoli izseljencu, da sprejme denar ali ne. Postava namreč prepoveduje, da se reveži '(pauperes) ne sme- / jo pustiti na suho, ker bodo najbržje morali biti za/ A N / . v \ breme javnemu usmiljenju, ali usmiljenju takega posameznika. Ako pa izseljenec nima že dovolj denarja, 'da bi mogel na suho, in torej prosi prijatelja ali znanca, da mu da to vsoto, je že breme zasebnemu usmiljenju, torej je zoper, izseljeniško postavo in ne sme na suho. V takih slučajih sicer izseljeniški misijonarji izposlujejo od parobrodnih družb, da jim vrnejo denar, kolikor so plačali za železnico do kraja, kamor so bili namenjeni, da jim poiščejo v mestu gotovo delo. In ako je izseljenec čvrst in krepak, se tem prizivom tudi ugodi. Vendar resno svarimo rojake, da gotovo vzamejo seboj toliko denarja, da bodo v New York prinesli vsaj še 125 K, t. j. 25 dolarjev. Dalje naj se nikar ne zanašajo, da jim bo prijatelj ali sorodnik poslal v New lYork potrebno vsoto, ko bode že tukaj. Ako ne, so že v nevarnosti, da bo dolga pot do New; lYorka zastonj. Glede slabotnih, nad 45 let starih, pohabljenih nerazvitih je pa sedaj še strožje. Takim prav resno odsvetujemo, naj nikar poizkušajo priti sem, ker je zelo dvomljivo, če bodo sploh pripuščeni, Le žena k možu, mož k ženi, otroci k staršem, ali starši k otrokom, le v teh slučajih je dovoljen vstop. V drugih slučajih pa je skoro gotovo, da se ne bo dalo dobiti dovoljenje za vstop. Zatorej, rojaki, bodite premišljeni in oprezni, ako se izselite v sedanjem Času, NaselniŠke postave se sedaj strogo izvršujejo. Ako vam tudi morda kak „A-merikanec“ drugače pove, ali ako kdo iz Amerike piše, da ni tako, nikar ne verjemite, da ne boste bridko varani. Samo danes je bilo na Ellis Islandu pridržanih nad 2000 izseljencev in jih je bilo poslanih nazaj nad 400. In to gre dan za dnem. Družba sv. Rafaela izpolnuje svojo dolžnost in resno svari: „Ne v Ameriko!“ Zlasti sedaj ne. Ako pa že mora biti, pa naj vsakdo preje dobro premisli, (vse uredi, vzame dovolj denarja seboj in potem Šele naj poizkusi. Najbolje pa naredijo naši rojaki, Če se obrnejo na „Družbo sv. Rafaela“ v New IYörku za svet. Tudi družba sv. Rafaela v Ljubljani daje vsaktera pismena pojasnila. Pripomnimo še, da sta bila prvi teden meseca julija zavrnjena v domovino tudi dva Slovenca. — Družba sv. Rafaela. V Štajersko. Mariborske novice. Poštna vest. Trgovinski minister je imenoval poštnega ofioijala Edvarda Schench v Maribora za poštnega kontrolorja. Smrtna kosa. Dne 10. avgusta jie umrla učiteljska kandidatinja na zavodu šolskih sester, go-spiea Marija PovŠe, hčerka g, M. PovŠeta, nadspre-vodnifcaf južne železnice. — Kap je zadela v sredo črevljarskega mojstra .Stefana Grobelška. Pogreb je bil danes popoldne. Vojaško oskrbovališče bo kupovalo od 20. avgusta naprej vsak dan od 6. do 11. ure dopoldne: 200 stotov pšenice, 900 stotov rži, 2950 stotov ovsa, 1900 stotov sena, 1750 stotov slame za nasteljo in 1350 stotov slame za postelje, Vsa bližnja pojasnila in pogoje daje omenjeno vojaško oskrbovališče ustmeno in pismeno. Pretepi. V nedeljo zvečer je nastal med mizarskim pomočnikom Janezom Vrbanjšek in med nekim domobrancem v Melinji prepir, med katerim je vojak z bajonetom težko ranil VrbanjiŠeka nai licu. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnišnico. — V Studencih je med prepirom in v pijanosti, neki Franc Medič vrgel tamošnjega čevljarja Janeza Kukec s tako silo ob tla, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnišnico. Izpred sodišča. Anton Lah iz Spodnje Poljsr kave, Fra/nc in Janez Kirbiš'iz Starošinc/In Jožef Kirbiš iz Prepolja so se dne 22. marca; 1909 stepli s fanti iz Prepolja, ki so prišli v Starošince, Pri tepežu je bilo več fantov težko ranjenih. Orožniki so dognali, da so bili ,najhujši zgoraj črnjenjem in zato je sodišče prisodilo Lahu 3 mesece, ostalim trem pa vsakemu po 4 mesece itežke ječe, — 401etni Jožef Ploj,, posestnik v .Oseku, okraj St. Lenart v Slov. gor., je stal pred sodiščem radi nevarnega žuganja, Žena( in hči obtoženega imjate zelo žalostno usodo; Ploj ju dan za dnevom pretepava tako, da morata včasih po noči na pol oblečeni iskati zavetja pri sosedih. Dne 22. 'julija 'je Ploj posebno divjal. Žugal je ženi in hčeri, da ju ba ubil. (To ga je vendar spravilo na obtožno klop in dobil je Štiri mesece težke ječe. Celjske novice. Dijak umrl na potovanju. Nagle smrti je umrl dijak celjske gimnazije Jožef Podgoršek, doma v Slivnici pri Celju. Prišediši v Kamnik, poslal je prijateljem šest razglednic. Pri pisanju ga je prijel želodčni krč in je bil v pol ure mrtev. Kot legitimacijo je imel „Potovalno listino Slov. dijaške zveze“. Njegovi sošolci ga bodo ohranili v blagem spominu, N. v m. p. Sankcionirana postava. Cesar je potrdil postavo o spremembah za vodovodni red mesta Celje od 3. dec. 1908. Afera Aistrich-Wosclmagg. Druga obravnava se vrši v pondeljek dne 16. avgusta, Ker bo pri tej obravnavi gotovo velik naval celjskih Nemcev, j‘e bilo predsedstvo okrožnega sodišča toli prijazno, da je prepustilo porotno dvorano za obravnavo. Mariborski socialdemokrati prirede prihodnjo nedeljo izlet v naše mesto, kjer prirede popoldne pri zelenem travniku veliko ljudsko veselico. Na kolo- dvoru se vrši slovesen sprejem, nato pa slavnostni sprevod po mestu z novoustanovljeno železničarsko godbo. Strela, V torek je ddarila strela v hišo posestnika Vrečkota v Arclinu pri Vojniku. Na mesto požara je šla tudi celjska požarna bramba, ki pa ni stopila v akcijo, ker je že vojniška požarna bramba lokalizirala ogenj. Skoda ni posebno velika, ker je bila hiša v slabem stanu in zadnji čas sploh nihče ni stanoval v njej. Ptujske novice. Preložitev ceste. Občina Polenšak pri Ptuju je bila, kakor znano, zelo hudo prizadeta od zadnje toče. Občinski zastop tamkajšnji je z ozirom nato prosil okrajni zastop v Ptuju, naj preloži gorsko pesto v PolenŠaku. V zadnjih dneh 'je že deželni inženir Pohlhammer prevzel trasiranje ceste; ako ne bo lakih posebnih zadržkov, se äodo dela v najkrajšem času pričela v prid ubogega prebivalstva, ki bo dobilo pri grajenju Česte dela in zaslužka, Zopet žrtev Drave. V sredo so imeli pijonirji vaje pri lesenem mostu. Pri tem se je prevrnil nek čoln, v katerem so bili en praporščak in dva pijo-nirja. Praporščak in en piionir sta se rešila plavaje iz deroče reke, drugi1 $ijonir je bil pa že od veslanja tako zmučen, da ,ni mogel se rešiti in je utonil.- Prihiteli so drugi pač na pomoč, a prišli so prepozno. Valovi od zadnjega dežja narasle Drave so že pogoltnili svojo nesrečno žrtev. Živinjski semenj v Št. Vidu. V Št. Vidu pri Ptuju bo v pondeljek dne 16. avgusta velik Živinjski semenj in se pričakuje obilne (udeležbe od strani kupcev. Tatvina. Neki dami je bila te dni ukradena zlata ura z zlato verižico. Tatu še niso izsledili. Truplo v Dravi. Mestni stražnik je opazil v sredo zjutraj okoli 6. ure pri mestnem mostu moško truplo v Dravi. Obvestil je takoj moštvo tukajšnjega pionirskega bataljona, katero je truplo potegnilo iz vode. Zdravnik dr. Gregorec je konstatiral, da je bil utopljenec star 30 do 35 let in da pripada sodeč po obleki delavskemu stanu. Ker se je truplo našlo izven mestne meje, je bilo prepeljano v mrtvašnico v Rogoznico. Doslej še niso mogli doznati, kdo bi bil utopljenec. Drugi kraji. Sv. Jakob v Sl. gor. V soboto zvečer so se tukajšnji fantje na; vasi kratkočasili, kar pride kakih 15 fantov iz sosednje župnije k sv. Jakobu vasovat. Neznani fantalin je kar brez vzroka potegnil nož iz žepa in ž njim 24 letnega Janeza Bračka, posestniškega sina z Poženita, na licu težko ranil. Sv. Lenart v Slov. flor. Že zadnjič enkrat ste g. urednik poročali, koliko smole se drži našega gospoda Dr. Zirngasta. Raditega se ga tudi že celo vsi št. lenartski Nemci ogibljejo, kolikor se ga le morejo. Danes je prišel z nekim tujcem k nekemu tukajšnjemu trgovcu (Nemcu) fehtat, da naj bi prodajal „Štajerca“, toda, ko je ta zagledal Zirngasta, je takoj obema pokazal vrata ter jima še pomagal hitreje priti črez prag. Mi bi g. Zirngasta samo to svetovali, naj se hitro pobrati z našimi slov. pikliberalci, kakor so se že drugi in sreča mu bo mila! Volitve v okrajno bolniško blagajno pri Sv. Lenartu V Slov. gor. so se vršile v nedeljo dne 8. avg. 1909, pri katerih so Nemci z vsemi glasovi prodrli, ker se Slovenci teh volitev sploh niso vdeležili. Pač sramota! Kajti z lahkoto bi Slovenci zmagali, toda seveda oni veliki gospod, ki se vedno ob svoja prša tolče kot najboljši narodnjak, se zopet ni upal gospodu Sedmineku zameriti, ter je ta dan šel raje v Ruše s svojimi „Sokoli“! Vi, gospod doktor Gorišek, kaj pa k temu pravite? Primite tega „gospoda“ vendar že enkrat za ušesa ter mu vcepite prave pojme narodnjaštva! St. Janž na Dr. polju. Dan za dnevom vozijo kamenje za dravski nasip. To je ugodno za voznike, ki sicer v tem času ne bi imeli posebnega zaslužka. Sicer je pa tudi ta zaslužek dvomljiv. To bi vedel povedati Stefan Ekart, kmet v Staršah. V pondeljek 9. t. m. vozil je tudi on kamenje. Ko popoldne dospe na določen kraj in že hoče na dom, pade mu eden konj in je pri priči mrtev. Prizadeti ima tem večjo škodo, ker je bil konj eraričen žrebec, ki ga je bil prevzel od države za 3200 K. će* nekaj let bi bil postal žrebec njegova last, sedaj pa taka izguba. Torej dvomljiv zaslužek pri tem kamenju. Slov. Bistrica. iTutajšnjegaj ključavničarskega pomočnika Franca Gumaeja je v nedeljo na ulici nek dragonski stražmojster s palico tako po glavi udaril, da je moral Gumzej v bolnišnici M Mariboru iskati zdravniške pomoči. Konjice. Novo šolsko poslopje Šest-razredne slov-, okoliške šiole bo ta mesec dogotovljeno in dne 31. t. m. slovesno blagoslovljeno. Staro Šolsko poslopje pa se bo 15. kimovca na javni dražbi prodalo. „Stajerc“ je baje že v skrbeh, da bi staira šola prišla v roke ^klerikalcem“ ter pravi, dai se to nikakor ne sme zgoditi. Kdo bo le tebe vprašal, nemškutarski bedak? Ali misliš, da so naši zavedni slov. kmetje tako neumni, da bodo v lastno skledo pljuvali? Se zelo motiš. Slovenska šola ostane v slovenskih rokah. — Pri tej priliki bodi opozorjeno na dejstvo, da nemškutarji delajo z vso silo na to, da dobi razpisano mesto Šeste učne moči na slov. Šoli Nemka učiteljica Bur-garell-Rhoden iz Loč, To pa se ne sme zgoditi, ker sicer stariši otrok k tej učiteljici ne bodo pošiljali v šolo. Okrajni pa tudi deželni šplski svet naj si to dobro premisli in zapomni, ker — strune so napete. Konjice. Sodnik dr. Rostoch odide v Šoštanj. Daši Nemec, je bil še precej priljubljen. Zahtevamo na njegovo mesto Slovenca, ki ga ni pri peli c. kr. sodniji, — Notica o postopanju g. okraj, sodnika dr. Doležela v pupilarnih zadevah in not, kandidata Schmida je izvrstno pomagala, le Schuln je biDprestavljen. — G. Ogorevc st. je kupil Prusovo hišo na trgu, kjer se nahaja c. kr. poštni urad. Bolje bi bil storil, če bi si kupil hišo kakega Nemca, ki jih ponujajo, — pa „kšeft je kšeft“, kajne g. Ogorevc, — Okrajna hranilnica širi med ljudstvo reklamne listke v. nemškem in slovenskem (!) jeziku, da bo odslej uradovala dva/-krat na teden. Ali je taka reklama dovoljena? V svojo korist zna slovenski, a slovenskih pobotnic in drugih listin noče podpisovati!. Silno veliko ima naloženega slovenskega pupilarnega denarja, s katerim si dela dobiček ter podpira ž njim nemškega otroka, za katerega je dala 1000 K; a vkljub temu se najdejo Slovenci, ki imajo tam svoj denar naložen. Žalostno! — „Vorschuss-Verein“ ali „vekselkassa“ že obžaluje, da je kupil Kocbekovo hišo za ogromino svoto 27.000 K, ker se ne rentira vkljub povišanju stanarine. Kumte Še Helene Wesensehegove posestvo, Če ne ga dobijo Slovenci v roko. Brežice. Gospode urednike naših političnih listov zaboli gotovo vedno srce, kadar dobijo kak dopis, v katerem se omenja geslo: Svoji k svojim; radi bi ga natisnili, toda v dnhu že gledajo škodoželjen obraz in grabežljivo roko z znanim svinčnikom. Toda tndi najstrožji drž. pravdnik pod solncem ne more zabraniti praktičnega izvajanja zgor-njega gesla, kakor se to godi nekaj časa sem v našem mestecu, boljše rečeno, izven mesta v Savi in Krki, od — rib. Vse mesto in tujci, ki prihajajo sem, govore o izredni sreči pri ribjem lovu našega vrlega gostilničarja v Nar. Domu g. Koštomaja. Some in sulce, prave velikane, da ne govorim od drugih rib, vlovi prav igraje, da že ne ve včasih, kam ž njimi. Ker ni doma. dosti konaumentov, pošilja je v Zagreb in na Dunaj za lepe kronce. Drugi lovci pa, ki niso slov. narodnosti, ali pa tudi „mlačni“ Slovani, ne vjamejo nič, k večjemu da jim gre tuihtam kak ribji starček, ki je življenja sit, ali pa kak nesrečno zaljubljen mladič na trnek. Zavist je tudi med ribjimi lovci doma, posebno pa pri nas. Policija in mestna občina je hotela g. Koštomaja od vode odvezati, pa ni šlo, tudi ne bi bilo nesrečnim ribičem nič pomagalo, ker ne marajo ribe za nje. Razglasiti ob vodi ribam, da je prepovedano in nekrščansko takšno ravnanje, tudi ni, kazalo, in tako so se za sedaj vdali tihi resignaciji, katero lomi onemogla jeza, ko vidijo srečnega narodnega lovca bahato ribe domov voziti ali celo še se dati ž njimi fotografirati. Da bi ga kura —! G. Koštomaj sicer trdi, da temelji vsa ta sreča na njegovi spretnosti, drugi pa so „fušaiji“, toda lovcem ni vsega verjeti, latinsko zns» vsak več ali manj, ribji lovci pa brž čas grški, ker so imeli Grki dosti z vodo in na vodi opraviti. Spretnosti našemu g. lovcu odrekati, pa tudi drugi lovci niso od mnh, pravi vzrok ribje sreče bo še kje drugje. Nek stari brežiški purgar je veliko svojo že sicer belo glavo belil in premišljeval, od kod ta čudna prikazen, da ne rečem dogovorjen štrajk med ribami, dokler se mu ni te dni posvetilo v glavi. Uganjka je rešena, in sicer tako-le sklepa čisto pravilno naš starček. Ti salaminski Slovenci so svoj čas raztrosili na tisoče letakov in lepakov na skrivnostno tihi način po Štajerskem in Kranjskem, ter ž njimi razširili geslo: Svoji k svojim. Naše okr. glavarstvo, ki je pri vsaki stvari tako počasno, je še le čez nekaj dni poslalo svojega naj zrno žnejšega uradnika iskat in spravljat po občinah lepake in letake, ko je že bilo davno prepozno. Nesrečni veter pa je med tem raznesel tiste letake tudi v Savo in Krko, in naše ribe, ki se do sedaj niso nikdar prav nič v politiko vtikale, so sedaj čisto spremenjene. Vrag jih naj razume. Morda pa je res tam pri iztoku Krke v Savo povodnji mož, ki je dal ribam strog ukaz, kako se naj v bodoče obnašajo v smisla teh letakov, katerih ednega si je v spomin obesil v svoj kristalen gradič. Kaj naj rečemo na to? Ribe uče! Koroško. Skocijan. Kaj radi se ponašajo Nemci s svojimi učenjaki, ki jih. slave kot potomce starih nemških rodbin, čeravno so čestokrat Slovani, ki so zatajili svoj narod in udinjali prebrisano slovensko glavico Nemcem našim zatiralcem. Tak Nemec slovenskega rodu je Janez Ude, mlad učenjak, ena glavnih kapacitet na graškem vseučilišču in izboren sodelavec katoliških listov, iki bi sedaj v psovanju Slovencev skore radi prekosili v tem poslu že izvežbane nemške liberalce, Janez, Ude je rojen pri nas, v lepem Sko-cijanu v Podjuni, Njegov oče, Peter,, učitelj v Skoci-janu, sin Marije Ude, kra-marice v Mohljičab, je doma v Solčavi na Spod. Štajerskem in njegova mati je Breznikova vi Železni Kapli. Brez dvombe oba Slovenca, Da je temu tako, nam dovolj povesta botra, ki sta prisostovala krstu Janezovemu, Bila sta Miha Ruš, bivši župan zavedne Skocijanske občine, in Janez Zilan, p. d. Hrovat v Srejah, Idi še živi in je obče znan kot narodnjak. Slučajno sem izvedel za te por datke in menda ne bo zamere, ako jih izročim javnosti, kajti znano je, s kakim ponosom govori posebno nemška katoliška mlada inteligenca o Jlanezu Ude, krojnem doktorju:i bogoslovja, modroslovja in rvrava. Mi vemo, kdo je, da je po rojstvu Slovenec od nog ,do glave, da so vsi, ki so pripomogli Janezu do krsta, od očeta do babice, ki ga je nesia h krstu, sami Slovenci. — Ali rporamo ravno mi biti tisti narod, ki razsvetljuje s svojimi zvezdami tuje in Še celo nemško nebo? Kdaj vendar bo prodrla misel, da je treba najprej skrbeti za svoj narod in potem Še le za tujega? Zastavimo vsa sredstva, da vzgajamo mladino v narodnem duhu, v ljubezni do domače grude! S« K. S. izobraževalno društvo v Dobrlivasi priredi na Veliko Gospojnieo, dne 15. avgusta t. L, društven shod in sicer popoldne po blagoslovu v društvenih prostorih. Na sporedui so govori in skoro gotovo tudi petje mešanega zbora dobrovskega.. Slovenci in prijatelji društva, pridite gotovo! Kotmaravas. V nedeljo,, dne 5* septembra 1909, bode na Plešivcu pri Mat. Prosekarju p. d. Razaju velika ljudska veselica s petjem, deklamacijami itd., pri kateri bodeta sodelovala dva pevska) zbora in u-darjali tamburaši. Sv. Križ pri Crnečah. Pred nekaj dnevi se je dovršila tukaj zanimiva bitka dveh sovražih si ženk. Po hribu doli je podila ena svojo nasprotnico, da so krila kar frfotala,. Preganjana se je zatekla v stanovanje župnišča, pripravljeno za duhovnike, ki prihajajo vsak potek fc sv. Križu, preganjalka za njo in v trenotku ste bili obe v postelji v pritličju, kjer sta si pulili lasje. Končno sta se utrudili, in ena je Šla ven, druga se je pa zaprla v sobo. Babja jeza se zopet vzbudi oni, Ki je bila zunaj, dai je začela treskati po vratih, Ker pa so bife duri zaprte, je same jeze poskakovala in začela zunaj puliti travo. Ženska jeza je res nagla in huda, zato se možje; le vadite v potrpežljivosti! Spodnji Dravograd. Minolo soboto so potegnili tukaj iz Drave že napol sejgnitega utopljenca. Obleka je bila že čisto razpadla. Ne ve se, kdo da je mrlič. Trbiž. Hlapec Prane Filijp, ki je bil- na iVi-Šarjih zasačen v duhovniški obleki, je dobil pri glavini obravnavi en mesec ječe. Vložil; je' p)riživu Vojakov imamo tukaj in tudi po vaseh Kanalske doline precej velüko. V Trbižii zidajo velikang(koi vojašnico. Polentarjem se ne bo zljubilo prekoračiti meje. Spital. V Zgornjem Dravograda bodo odkrili dne 15. avg. spominsko ploščo nemškemu pesniku, bivšemu polkovniku domačega domobr. polka št. 4, Frid. Marsu. Celovec. Zadnjo soboto se je napotilo tukajšnje pevsko društvo v Monjikovo. Napravili so tam v nedeljo koncert. Kajpada se » je mnogo hajlalo in javkalo radi težkoč avstrijskih Nejcev. Vodila sta Celovčane slovenska prijatelja Metnic in Ijabmik. Beljak. V nedvjo popoldne je v takozvanem drugem št.-lenartskem ali vaškem jezeru vtonila 13 letna šolarica Lizika Ziegler, hči ' železn. ključavničarja. Pri kopanju navzoči oče je ni m^gel več rešiti. Še le nek dijak jo je potegnil mrtvo iz vege. Nemški časniki zabavljajo, čes da so ljudje „še vedpl tako neumni“ da se kopljejo v tem jezera, čeravno je p okoli njega toliko „Warnungstafeln“. kranjsko. 0 m „Slovenski STarod“ kar besni, ker, se je 'Orlovska slavnost V Kamniku tabo sijajno obnesla. Ker drugače ne (nore ničesar kritikovati, si pa izmišljuje take gorostasne budalosti,; M jibi je jejdino zmožen „Slovenski Narod“ med vsemi slovenskimi časopisi, izvzemši] „Nar. Dnev.“ Jezi ga izvrstni vspeh dveletne mlpde organizacije in ^ato je rabil v zadnji Številki taka izraze, ki niso za poštenega človeka.: Še hlapec j h dandanes ne rabi več takih, ker je bolj omikan, lot vsi liberalno-frakarski svobodomisleci, ki jim je eleganca v oblekah in cilindrih, v besedah in obnašanju pa gnoj. Jezi ga pa tudi to, da so sokolska d uštva zapustila prvotna načela, na katerih temelju ji slavni ,Tyrš s Fügtnerjem ustanovil njih društva. iGlavni smoter teh načel je bila ob ramba proti vnaiijemu sovražniku in krepitev telesa v telovadbi za tf boj. Strankarstva so po teh načelih strogo izključena' in ravno tako pijančevanje po vsaki telovadni šri. Naj bi Šel sam prej v Kamnik, potem pa sodil! I Nesreča iv. Triglavskem pogorju. V nedeljo na večer sta šla zdravnik dr. Stoje iz Ljubljane in nadučitelj Petrovčič iz Kranjske gore na Škrlatico v Triglavskem pogorji. Od kranjsKo-gorske strani je Škrlatica zelo strm? in rekel bi, skoraj nedostopna. Oba omenjena hribollzca sta šla na Škrlatico od omenjene strani« Er« i