POSEBNA IZDAJA „SLOVENCA". Posamezna številka SlBV. 144. Izven Ljubljane S vin. VVi\QY]eV. v uÉiaai, v ponedeljek, 29. innile m. Lelo XLII = Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . , K 28-— 2-20 za en meseo za Nemčijo oeloíetnc 29--35'- za ostalo inozemstvo ■V LJubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ „ 2-— ¥ ipram preleman meseSno „ 1*70 = Sobotna izdaja: = za celo leto......>, 7-— sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12*— Inserat! : Enoatolpna petitvrsta (72 mm): ■a enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... „13 „ za večkrat primeren popust. hroena aznanlla. zatnrale,osmrtnice itd.: enos.olpna i p itvrsta po 2 j vin. ' Poslano: . enoBtolpna petitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri pop. Bedna letna priloga Vozni red Iti" Uredništvo je v Kopitarjevi nliol àtev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma ss ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. .— Upravnlštvo je v Kopitarjevi alloi ât. 6. — Račan poštne hranilnice avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — tlpravnlškega teleiona št. Iii8. ;■•!•:-.-v..- ¿ .. .. 4 Zopet stresa v lepih solnčnih praznikih Avstrijo pregrozna novica. Njena nada in trden njen up, nadvojvoda prestolonaslednik Fran Ferdinand je mrtev. Ž njim je tudi morala iti v smrt zvesta spremljevalka njegovega življenja vojvodinja Hohenberg. Tudi njej, materi, morilčeva roka ni prizanesla. V Konopištu, tam v bratski češki zemlji na prestolonaslednikovem gradu, ji je bila deca, ko je kroglja prodrla njeno plemenito srce. Srce se stresa ob toliki brezsrčnosti, ki mori v zblazneli besnosti. Prestolonaslednik je bil umorjen, ko je vršil svoje dolžnosti. V soboto se je udeleževal velikih vojaških vaj v Bosni in še soboto je izdal po končanih vojaških vajah v Tarcinu, na visočini 1000 korakov severno od Odzaka armadno povelje, ki poudarja največjo zadovolj-nost nad odlično vežbanim moštvom ter »najiskrenejšo zahvalo častnikom in moštvu, ki so se tudi v burnih časih zadnje preteklosti sijajno obnesli«. Na koncu njegove zahvale so zadnje njegove besede, ki jih je zapisal v življnju: »To povelje naj se objavi takoj vsem vojakom v njihovih materinskih jeziki h.« Avstrija — njeni moči in vplivu je bilo posvečeno vse prostolonasledni-kovo življenje. Bil je pravi Avstrijec s srcem in dušo, globokoveren, — zato so ga sovražili vsi, ki so sovražniki prave, trdne podlage prestolu. Njegov cilj je bila moč, velikost Avstrije — zrli smo zato nanj z upanjem tudi avstrijski Slovani. Tisti, ki si Avstrijo predstavljajo, da bi en narod z nasilstvom vladal nad drugim, mu niso bili prijatelji, on pa ne prijatelj njihovih stremljenj, ki so največja nevarnost za državo. Vsem narodom pravična država, zadovoljnost vseh narodov tako se je vedno govorilo, da se glasi prestolonaslednikov program. Dobro je poznal važnost pozicije Slovencev in Hrvatov, poznal je njihovo zvestobo in trdno računal nanjo. Naš narod z veliko žalostjo sprejema strašno, pretresljivo vest o smrti svojesra prijatelja na odličnem mestu. Morilec, mlad dijak, je sam priznal, da je izvršil atentat iz nacionalističnih velesrbskih nagibov. To govori cele zvezke o značaju gibanja, ki ga mi vedno z vso odločnostjo pobijamo, ki pa ima žalibog zavestne ali nezavestne — to je v efektu nerelevantno — propagatorje v jugoslovanskem ozemlju, kateri nastopajo s čedalje večjo nesramnostjo. Nad vse značilno je, da se ti brezvestni elementi nahajajo v kričečem protislovju z iskrenimi čutili ogromne mase habsburških Jugoslovanov, katere pretresa ob tem groznem dogodku neizmerna žalost, neizmerno ogorčenje in sveta jeza nad izvržki jugoslovanskega rodu, ki iščejo spas v hudodelstvih in krvi. Hrvaško-slovenski narod zre ob prerani rakvi ljubljenega prestolonaslednika — moral je v grob star šele 51 let — poln srčnega sočutja, zavzet neomajne zvestobe in vdanosti in zaupanja do sivolasega nositelja krone, svojega ljubljenega vladarja in še bolj vroče kot kedaj se dviga molitev naša proti nebu: Bog obvari, Bog blagoslovi, Bog čuvaj Avstrijo in njenega preljublje-nega vladarja! XXX C Äi w - , v y II f^ " Z M> • gji . -• fear-. . ■}.;»-... - At"-; •-■¿v , J J 'flapp^ Vojvodinja Hohenberg. Vest o strašnem dogodku v Sarajevu nam je došla v Ljubljano včeraj popoldne. Takoj smo jo javili na deski našega uredništva. Na stotine in stotine občinstva se je kmalu zbralo pred našo tiskarno in neslo žalno vest po mestu Raz naše tiskarne vihra črna zastava. Do tri četrt na 10. uro včeraj zvečer smo dobili ta-le poročila: Prvi napad na prestolonaslednika. — Prestolonaslednik rešen. Sarajevo. 28. junija, ob 1. uri popoldne. Ko se je dopoldne peljal nadvojvoda Franc Ferdinand s soprogo vojvodinjo Hohenberg v mestno hišo, je vrgel nekdo bombo v avtomobil. Oba sta ostala nepoškodovana. Več oseb je bilo ranjenih. Bomba je lahko poškodovala le vozača v drugem avtomobilu, ki je sledil nadvojvodovemu, polkovnika grofa Boosa Waldbecka, ravnatelja vojaške pisarne nadvojvodove, podpolkovnika Merizija, adjutanta deželnega šefa Potioreka. Poleg teh je ranjenih šest oseb iz občinstva. Napadalec je bil tiskar iz Trebinja. Po slovesnem sprejemu v mestni hiši se je peljal nadvojvoda s svojo soprogo dalje po mestu. Sarajevo. Prvi napad na prestolonaslednikov avtomobil je izvršil srbski stavec Cabrinovi č. Napadalca so zaprli. Sarajevo. Pri prvem bombnem napadu na prestolonaslednika je bilo ranjenih okoli 20 oseb, med njimi tudi neki odvetniški koncipijent. Bomba je eksplodirala s toliko močjo, da so posamezni kosi prebili železne žaluzije sosednjih trgovin. Drugi usodni uapad. — Prestolonaslednik in njegova soproga mrtva. Dunaj. Iz Sarajeva je došlo uradno potrjeno poročilo, da se je po prvem atentatu izvršil na prestolonaslednika drugi atentat. Vse se tu čudi, kako da policija po prvem atentatu ni bila tako previdna, da bi preprečila, da bi se prestolonaslednik nadalje izpostavljil nevarnosti. Po sprejemu v mestni hiši sta se nadvojvoda in njegova soproga peljala po mestu. V bližino nadvojvodovega avtomobila se je priril 19 let stari dijak osmega gimnazijskega razreda Princip, ki je oddal na prestolonaslednika dva strela iz brovninga. Kroglja je prodrla nadvojvodu v obraz in mu šla v glavo, vojvodinja je bila zadeta v bližino srca. Nadvojvodo in ujegovo soprogo so prepeljali v konak, kjer sta kmalu na dobljenih poškodbah umrla. Množica je takoj prijela in aretiranega napadalca osmošolca Principa in ga skoro lin-čala. Sarajevo. Nadvojvoda je bil od kroglje zadet v vratno žilo. Nadvojvoda se je v vozu vzravnal, nato pa padel v voz nazaj. Vojvodinja se je dvignila in je s svojim telesom krila soproga. Nato pa sta počila nakrat še dva strela, ki sta jo zadela v spodnji život. Sarajevo. Po atentatu je vozil nadvojvodov avtomobil takoj v konak. Ondi sta nadzdravnik dr. Artenstein in zdravnik dr. Plazzo poizkušala svojo umetnost, a brezuspešno. Vojaški ku-rat Canek je molil nad mrtvima mrtvaške molitve. Začasno sta trupli v konaku položeni na mrtvaški oder. Dunaj. Nadvojvodo Frana Ferdinanda so svarili, naj se bosenskih vojaških vaj ne udeleži, ker je veliko-srbska agitacija zadnji čas se ondi zelo razširila. Prestolonaslednik je pa svarila odločno odklanjal iu je samo poizkušal, da bi pregovoril svojo soprogo, naj ga ne spremlja. Karlovi vari. Ko je brat umorjene vojvodinje grof Chotec izvedel o atentatu, se je onesvestil. Sarajevo. Pri sprejemu visokih gostov je sarajevski župan nagovoril prestolonaslednika in njegovo soprogo ter izražal veselje prebivalstva nad njuji-nim obiskom. Končal je svoj nagovor z besedami: »Živeli naši ljubi gostje in Bog ohrani našega presvitlega cesarja!« Prestolonaslednik Franc Ferdinand je odgovarjal, da se s posebnim veseljem zahvaljuje za sprejem in vdanostne izjave cesarski hiši. V srbo-hrvatskem jeziku je rekel županu: »Prosim Vas, sporočite prebivalstvu moj pozdrav, kakor tudi zagotovilo moje naklonjenosti.« Vojvodinji Iloheniberg je bil ob tej priliki izročen šopek cvetlic. Med prebivalstvom je vladalo splošno veselo razpoloženje vsled visokega obiska. Dunaj. Med prebivalstvom vlada veliko razburjenje. Mnogi ljudje jokajo, ko čujejo vesti o smrti prestolonaslednika in njegove soproge. Velike množice se zbirajo na cestah in trgih. Ves Dunaj stoji pod vtiskom groznega čina. Dunaj. Vest o strašnem umoru prestolonaslednika in njegove soproge je tu strahovito učinkovala. Začetkoma ni hotel nihče verjeti, da se je zgodilo nekaj tako strašnega. Kmalu so pa prišla uradna poročila. Vsa gledišča in zabavišča so v znak žalosti zaprli. Iz vseh javnih poslopij se že vijo črne žalne zastave. Vse napovedane veselice so odpovedane. Dunaj. Vojvoda Cumberlandski je prišel k cesarju, pri katerem se je mudil dalje časa. Danes opoldne se cesar vrne na Dunaj, da odredi vse potrebno. Vrne se danes na Dunaj tudi nadvojvoda Karol Franc Jožef, na katerega sedaj preide prestolonasledstvo. Prestolonaslednik žrtev obširne zarote. Sarajevo. Napadalec, 191etni osmo-šolec Gabrilo Princip je doma iz kraja Grahovo, okraj Livno, ter je dalje časa študiral tudi v Belgradu. Pri zaslišanju je izjavil, da je že dolgo časa imel namen iz n ac i o n a 1 i s t i š k i h ozi-rov izvršiti atentat na kako visoko stoječo osebo in jo usmrtiti. Čakal je, da se pripelje avtomobil nadvojvodov in zavije v Franc Jožefovo ulico. Ko je ondi avtomobil počasi vozil, je dvignil roko, da strelja, za trenutek se je pa obotavljal, ko "je videl, da sedi v vozu tudi vojvodinja. Nato pa ae hitro odločil, oddal zaporedoma dva strela. Morilec taji, da bi imel sokrivce. Prvi atentator, 21 let stari stavec Cabrino-vič, je pri zaslišanju izjavil, da je bombo dobil v Belgradu od nekega on-dotnega anarhista, katerega imena pa noče povedati. Tudi ta taji, da bi imel sokrivce. Pri zaslišanju se je Cabrino-vič obnašal jako cinično. Ko je vrgel bombo, je hotel skočiti v reko, da bi pobegnil, pa ljudje so ga prijeli, pretepli in izročili policiji. Nekaj korakov od drugega atentata so našli tretjo bombo, katero je ondi pripravljeni tretji atentator vrgel proč, ko je videl, da se je Principu atentat posrečil. Sarajevo. Že prejšnji teden so srednješolski profesorji opozarjali deželno vlado na sumljivo obnašanje srbskih srednješolskih dijakov in na razširjeno velikosrbsko propagando med njimi. Zadnji čas so se opetovano vršili na ulici napadi dijakov na profesorje in na uradnike. S r b sk i list »Narod« je včeraj izšel s s r b -s k o t r i k o 1 o r o na prvi strani i n j e prinesel č la'n e k o proslavi na K o s o v e m. Zadnje dni se je izvršilo v Sarajevu več hišnih preiskav. Včeraj so tudi izvršili celo vrsto hišnih preiskav — okolu 37 —, kjer so našli mnogo kompromitujočega gradiva. Policija jo prepričana, da se gre za pravcato organizirano zaroto. Policijskega šefa sarajevskega Gaerte splošno napadajo, ker ni izvršil vseh varnostnih priprav. Kako je sprejel cesar žalostno vest. Išel. Ko je cesar izvedel o smrti prestolonaslednikovi, je bil nekaj časa kakor omamljen. Šele po dolgem času se je zavedel. Solze so mu lile i'c oči. Takoj je dal povelje, naj se vse pripravi za takojšnji njegov odhod na Dunaj. Cesar se vrne na Dunaj danes. Išel. Ko je cesar izvedel za presto-lonaslednikovo smrt, je vzdihnil: »Meni ne ostane nič prizanešenega.« Nato je šel v svoje prostore, kjer se je jokal. Iz Išla odpotuje cesar na Dunaj danes ob 6. uri zjutraj. Sožalnice. Dunaj. Danes se zbere skupni ministrski svet. Namerava se sklicati tudi sožalna seja državnega zbora, kdaj se pa to zgodi, o tem se bo posvetoval ministrski svet. Sarajevo. Predsedstvo deželnega zbora je javilo kabinetni pisarni na Dunaju svoje sožalje in ogorčenje prebivalstva nad strašnim dejanjem. Ob 4. uri pop*, včeraj se je sešel sarajevski občinski svet k sožalni seji, ob 5. uri popoldne pa deželni zbor. V celi deželi je popoln mir.* Rim. Laški zunanji minister je javil Berchtoldu svoje sožalje. Rim. Posebne izdaje listov prinašajo poročila o smrti prestolonaslednika in njegove soproge. Listi, ki imajo na svojem čelu sliki prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Hohenberg, pišejo obširno o značaju prestolonaslednikovem iu o njegovem življenju. X X X Za nedeljo dne 5. julija v Ljubljani napovedana spominska slavnost 500 letnice vstoličenja zadnjega vojvode v slovenskem jeziku je preložena na nedoločen čas. Po včerajšnji posebni izdali „Slovenca" došla poročila! Dunaj. O atentatu v Sarajevu so došla zvečer še naslednja poročila: Ko je bil izvršen prvi atentat, je košček bombe ranil pobočnika prestolonasled-liikovega podpolkovnika Merizzija. Podpolkovnik Merizzi je bil ranjen v vrat. Nadvojvoda je zapovedal avtomobil takoj ustaviti. Podpolkovnika Merizzija so takoj prepeljali v garr.i-zijsko bolnico. Nato se je prestolonaslednik odpeljal v sarajevsko mestno hišo. Prebivalstvo, ki je zaznalo za ponesrečeni prvi napad, je srčno, uprav navdušeno pozdravljalo nadvojvodo in njegovo soprogo. V mestni hiši je prestolonaslednika in njegovo soprogo sprejel sarajevski občinski zastop. Župan je pričel z nagovorom na prestolonaslednika. Prestolonasledniku in njegovi soprogi se je videlo, da sta bila vsled atentata nekoliko razburjena. Komaj je začel župan govoriti, že ga je prestolonaslednik prekinil: »Ob slovesni priliki se pride sem, pričakovati bi bilo, da bom prijazno sprejet, pa na človeka mečejo bombe. Tako — sedaj pa nadaljujte!« Župan je nato nadaljeval svoj govor, katerega so spremljali »Živio«-klici navzočih. Po sprejemu v mestni hiši je izrazil nadvojvoda željo, da bi obiskal v garnizijski bolnici podpolkovnika Merizzija. Ko se je peljal prestolonaslednik s svojo soprogo proti muzeju k garnizijski bol- nici ter je avtomobil zavil z nabrežja v Franc Jožefovo ulico, je oddal napadalec Princip svoje smrtonosne strele. Prva kroglja je prodrla karoserijo avtomobila in zadela vojvodinjo Hohenberg v desno stran trebuha. Drugi strel je zadel prestolonaslednika v vratno žilo. Vojvodinja je padla v naročje pre-stolonaslednikovo. Bila je takoj nezavestna. Nekaj minut pozneje se je onesvestil tudi prestolonaslednik, ki je imel vso obleko okrvavljeno. Prestolonaslednik je bil v par trenutkih mrtev. Napad se je izvršil z bliskovno naglico. Mnogo okolu stoječih vsled ropota avtomobilov ni čulo niti strelov, clasi je ulica na kraju atentata jako ozka. Ravno vsled tega, ker je ondi ulica ozka, je mogel napadalec streljati iz neposredne bližine. Nekaterim damam se je napadalec Princip že pri prvem atentatu zdel sumljiv, ker je stal ob vogalu in je imel roko v žepu. Na izrecno željo nadvojvodovo so opustili vojaške odredbe po prvem atentatu, ki so jih nameravali izvršiti po prvem atentatu, ker se je nadvojvoda izrekel, da naj dnevni program kljub prvemu atentatu ostane neizpre-menjen. V avtomobilu nadvojvode so sedeli deželni šef Potiorek, ki ni ranjen, grof Harrach, ki je vodil avtomobil, in pobočnik major Bordoff. Nihče od teh ni ranjen. Sarajevo. Takoj ko je prestolonaslednik došel v Sarajevo, je šel takoj med ljudstvo. Z avtomobilom se je peljal v Kabiljino trgovino, kjer sta s soprogo nad eno uro nakupovala raznih narodnih vezenin in drugih stvari. Ko sta prišla v prvo nadstropje trgovine, pokazala se je najprej na balkonu vojvodinja Hohenberg, nato pa njen soprog. Velika množica naroda se je zbrala in ju burno pozdravljala. Narod je gosta burno pozdravljal, ko sta korakala skozi špalir do avtomobila. Rajna vojvodinja Sofija Hohenberg se je v soboto dopoldne s svojim spremstvom v avtomobilu peljala iz ilidža v Sarajevo, kjer je obiskala katedralo, kjer jo je sprejel pomožni škof Šarič 's kanoniki. Obiskala je tudi samostan sv. Avguština, kjer si je ogledala razstavo paramentov, ki jo je priredila Marijanska kongregacija dam, nato je obiskala seminarsko cerkev, mladeniški dom in samostan usmiljenih sester sv. Vincencija Pavlanskega. Rajno vojvodinjo so povsod slovesno sprejeli in ji povsod izročali cvetlice. Po mestu jo je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Ob 3. popoldne se je vojvodinja peljala nazaj v ilidže, kamor je došel istočasno tudi rajni nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand. Zvečer, ko se je vreme zjasnilo, sta nadvojvoda in nadvojvodinja še promenirala v parku. Dunaj. »Wiener Zeitung« prinaša o atentatu v posebni izdaji sledeče uradno obvestilo: »Njegova cesarska in kraljeva visokost, presvetli gospod nadvojvoda Franc Ferdinand je bil v nedeljo, dne 28. junija dopoldne v Sarajevu težko obstreljen in je kratko nato preminul.« O smrti vojvodinje Hohenberg ni bilo izdano uradno obvestilo, ker po obstoječih zakonih vojvodinja Hohenberg ni članica cesarske hiše. Zadnja dvorna pojedina. Ilidce. V soboto ob 7. zvečer sta rajni prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova do smrti mu zvesta žena priredila zadnjo dvorno pojedino, h kateri so bili povabljeni nadškof dr. Stadler, provincial frančiškanov, namestnik deželnega šefa dr. Mandič, načelnik deželnega računskega dvora pl. Rolionyi, vsi sekčni načelniki in drugi dostojanstveniki, kakor tudi najvišji dostojanstveniki ostalih konfesij v Bosni. Zadnje velike vaje v Bosni pod vodstvom rajnega nadvojvode prestolonaslednika Franca Ferdinanda. V soboto zjutraj se je peljal nadvojvoda prestolonaslednik s posebnim vlakom iz Ilidja na postajo Ivan, od tu je jezdil na Ivanovo sedlo. Vaje je vodil deželni načelnik fem. Potiorek. šlo je za to, da se pokaže, kako morejo večji deli armade v gorovju vaditi. Vreme je bilo zelo slabo. Deževalo je, v gorah, kjer so bile velike vaje, je celo snežilo. Prvi strel med »sovražnikoma« je padel na gričih pri Sv. Ivanu. Sovražnika sta trčila skupaj v najhujšem dežju. Siva megla je pokrivala in se plazila po gričih, kjer so vojaki vadili. Ob cesti iz Sarajeva v Mostar od Aliposinmostu do Tarcina se je razvil 15. armadni zbor, a tudi 16. armadni zbor se je dobro razvil in potisnil celo nekoliko sovražnika nazaj. V soboto, 27. t. m. se je razvil boj, oba armadna zbora sta skupaj trčila. Nadvojvoda prestolonaslednik je ukazal ob M. dopoldne vaje odtrobiti. Ogledal si je še vojake in izdal na griču, 1000 korakov Cesar krepak. 181. O cesarju se poroča, da je cesar takoj ko je dobil poročilo o smrti nadvojvode, šel v svoje sobe in dasi ga je vest silno pretresla, delal d« sedme ure zvečer ter reševal tekoče zadeve. Sprejel je tudi celo vrsto oseb, ki so mu poročale o dnevnih dogodkih. Kljub razburjenju se cesar prav dobro počuti. Odpovedane slavnosti. Gradec. Jutrišnja slavnost odkritja spomenika »bateriji mrtvih« r Gamlitzu se vrši v najožjem krogu. Vse vojaške slavnosti odpadejo. Brno. Velika sokolska slavnost, ki se je danes tu vršila, je bila takoj odpovedana. Celovec. Celovški župan je odposlal cesarjevi kabinetni pisarni kondo-lenčno brzojavko, v kateri je izrazil globoko sožalje celovškega prebivalstva vsled bridke izgube. Sarajevo. Po vsem mestu visijo žalne zastave. Na mestu atentata se zbira ogorčena množica. Nemški cesar. — Angleži. Kiel. Cesar Viljem je zaukazal, naj vse nemške bojne ladje v znak so-žalja izobesijo zastave na pol droga. Istotako naj izobesijo tudi avstrijske zastave, ker je bil pokojni prestolonaslednik admiral nemške mornarice. Angleške bojne ladje v Kielu so sledile zgledu nemških ladij. Cesar Viljem je izrazil brzojavnim potom sožalje našemu cesarju. Vse predstave v gledališčih so se prekinile in gledališča zaprla. London. Kralj je takoj odposlal brzojavno sožilnico. Zrakoplovne tekme v Aspernu prekinjene. Dunaj. Ko je došla na zrakoplovno letališče v Aspernu vest o napadu v Sarajevu, je bila tekma v polnem teku. Nadvojvoda Karol Albreht je takoj odšel. Letalcem so s signali dali znamenje, naj prenehajo s konkurenco. Večina je to takoj storila. V zadnjem trenutku je nadporočnik Bier dosegel nov svetovni rekord. Dvignil se je z dvema pasažirjema 5440 metrov visoko. Nemški birokrati tudi povzročili razburjenje v Sarajevu. Sarajevo. »Hrvatski Dnevnik« poroča: »Prepovedujejo nam, da jo r*v nateljstvo ilidžanskega kopališča okrasilo ilidžanske zgrade in rondo z mnogobrojnimi zastavami: Ivallajevi-mi, avstrijskimi, mažarskimi, hrvatskimi in srbskimi. Nekega dne pred prihodom prestolonaslednika je došel, da pregleda priprave za sprejem r Ilidžu, neki zelo, zelo visok gospod. Ko jc zapazil hrvatske in srbske zastave, se je razljutil in rekel: »Herunter damit! Ich kenne da keine Kroaten und keine Serben; ich kenne nur Bosnia-ken, Österreicher und Ungaren! Herunter damit!« In takoj so morali odstraniti hrvatske in srbske zastave. Mi ne moremo jamčiti, da so bile ravno navedene besede doslovno izrečene. Dejstvo pa je, da so po nalogu onega gospoda odstranili vse hrvatske in srbske zastave. Vzdržujemo se vsakega nadaljnjega komentarja, ker se bo o tej zadevi temeljitejše govorilo v saboru. Umorjeni protektor slovanske cerkve v Pulju. Pulj. Med tukajšnjimi Slovani je velika žalost. Umorjeni prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je nedavno prevzel Protektorat nad zgradbo nameravane nove cerkve sv. Antona Padovansega v Pulju, ki bi bila zbirališče za 20.000 katoliških Slovanov v Pulju, ki doslej nimajo nobene cerkve. Prošnje za milodare za to cerkev so bile razposlane nekaj dni pred smrtjo nadvojvode. Atentati dobro pripravljeni. Sarajevo. Prva bomba je imela obliko steklenice in je bila napolnjena z žeblji in nasekanim svincem. Vržena je bila z veliko močjo. Tudi več dam in otrok je lahko ranjenih. Oficijal deželne vlade Ivan Reich je težko ranjen na nogah. V Belgradu. Belgrad, 29. junija. Vest o napadu v Sarajevu je došla sem včeraj popoldne. Začetkoma ji ni nihče veroval. Ko so pa prišle uradne vesti, je nastala v mestu strašna konsternacija. Mesto je bilo v slavnostnem razpoloženju — Srbi so včeraj praznovali obletnico bitke na Kosovem. Jako mučno je bilo, ker je takoj prišla na površje misel, da so atentat nezreli ljudje združili s to slavnost-jo. Slavnost je bila tako; prekinjena. Prestolonaslednik Aleksander je poslal kondolenčno brzojavko na Dunaj. t Nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je bil rojen 18. decembra 1863 v Pragi. Oče njegov je bil nadvojvoda Karel Ljudevik, ki se je poročil leta 1862. v Benetkah s hčerjo kralja obeh Sicilij Ferdinanda II., princeso Marijo Anunciato, ki mu je povila rajnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, nadvojvode Otona, Ferdinanda, Karla Ljudevika in nadvojvodinjo Margareto. Staremu sedem let jc umrla Francu Ferdinandu njegova mati, njegov brat Oton jc bil šele pet let star, sestra pa šele eno leto. Oče nadvojvoda Karel Ljudevik se je leta 1873. tretjič oženil s princeso Marijo Terezijo, hčerjo portugalskega infanta Don Mi-guela, ki mu je povila nadvojvodinji Marijo Anunciato in Elizabeto. Marija Terezija je bila osirotelim otrokom nadvojvode Karla Ljudevika zelo skrbna, dobra mati. Oče je bival najrajši v svoji rodbini, kjer je bilo življenje zelo priprosto. Kako da je mrzil oče rajnega Franca Ferdinanda vsako razkošje, dokazuje dejstvo, ker se ni po železnici vozil s posebnimi vlaki in niti ne s salonskimi vozini, s katerimi se navadno še celo ministri vozijo. Mladi nadvojvoda Franc Ferdinand je bil že kot mlad deček zelo resen, postaven, tak je tudi ostal. Nadvojvodo Franc Ferdinanda niso vzgojili za vladanje. V detinski njegovi dobi ni nihče niti slutil, da postane kdaj mladi nadvojvoda prestolonaslednik. Saj je vse upalo na prestolonaslednika princa Rudolfa, a kljub temu se je moral seveda veliko učiti. Vodil je njegove študije prošt dr. Gottfrid Marschall, poznejši dunajski pomožni škof. Oče rajnega prestolonaslednika je umrl leta 1896. Bolezen si je nakopal, ko je potoval skozi Palestino. Prestolonaslednik ni bil ob njegovi smrti navzoč, ker je bil sam bolan in so ga o smrtni bolezni zato tako pozno obvestili, da je došel šele, ko je oče že umrl. Rajni prestolonaslednik je bil vojak z dušo in s telesom. Vstopil je v armado kot poročnik. Služil je v pehoti in v kavaleriji. V dragonskem polku št. 4 je služil kot ritmojster. Njegov šva-dron je bil najboljši. Rajnik je pa tudi poznal vsakega vojaka, vsakega konja. Poleg poslov kot častnik je pa tudi vso «krb posvetil zbirkam umetnin. Slivl_>r,i iittctiiik. jo pj*i.fcjLopii rajni prestolonaslednik zopet k pehoti in je služil pri češkem pešpolku št. 102, ki ga je tako ljubil, da je še pozneje rad pravil, kako da je bil s tem slovanskim češkim polkom zadovoljen. Ko je dne 30. januarja 1889. v Mayerlingu umrl rajni prestolonaslednik Rudolf, se je že znalo, da bo nadvojvoda Franc Ferdinand moral kdaj nositi težko a slavno krono Habsbur-žanov. Nadvojvoda Franc Ferdinand je takrat resno bolehal in je leta 1892. in 1893. potoval okolu sveta, da se ozdravi in je zato tudi začasno izstopil iz armade. A ko je zopet okreval, je sklenil, da zopet vstopi v armado. Cesar je svojemu nečaku začetkoma nameraval poveriti divizijsko poveljstvo v Lincu, a je nečaka še bolj počastil in je izdal lastnoročno pismo, s katerim ga je podredil le sebi, »da boste lahko sami vodstvo pri večjih vajah prevzeli in da boste imeli vpogled v vso vojno silo, tako na kopnem, kakor na morju.« Nadvojvodi Franc Ferdinandu je pošiljal vladar tudi vedno v vpogled važne akte, osobito prošnje, osebne zadeve, da se tako praktično izuri za vladanje. Cesar je tudi nadvojvodi Francu Ferdinandu nakazal kot stanovanje grad Belvedere in ga je kmalu povišal za generala kavalerije. Prestolonaslednik Franc Ferdinand se je 1. julija 1. 1900. poročil s Čehinjo, grofico Sofijo Chotek. Četudi je cesar želel, da bi bil nadvojvoda Franc Ferdinand poročil kako princeso, je v svoji veliki dobrotljivosti dovolil, da je rajni nadvojvoda poročil pobožno, lepo češko grofico. Zakon je bil nad vse srečen. Dne 28. junija 1900. je nadvojvoda izjavil, da se za svoje otroke odpove pre-stolonasledstvu. Grofica Chotek je bila od cesarja povzdignjena v kneginjo, pozneje v vojvodinjo Hohenberg. Poročena sta bila na Češkem. Na Dunaju je bival rajnik najrajši v Belvcdcru, a še rajši kakor na Dunaju je bival v svojem gradu Konopište s svetovnoznanim rožnatim vrtom, nedaleč od postaje Benešav, tam, kjer je svoj čas bival slavni Wallenstei'n, veliki Friedländer. Svoj rožnati vrt je rajnik sam nasadil, kakor gozdove okoli gradu. V gradu samem so razstavljene velike zbirke rajnega nadvojvode. Kako je živel rajni nadvojvoda? Med delom in skrbjo. Njegovemu dvoru je bil prideljen najvišji dvornik, maršal in njegova vojaška pisarna. Cesar je nadvojvodo pred kratkim še povišal za glavnega nadzornika cele oborožene sile in mornarice. Reševati je moral veliko aktov; ko je reševal akte, je sprejemal in je moral reševati tudi poročila svojih oskrbnikov, ki so vodili gospodarstvo na Konopištu, Chlumecu, Art-stettnu in Bluhnbachu. Pred vsem je rajni nadvojvoda posvečava! vso skrb vojaškim agendam, a cesar ga je vprašal v vseh važnih zadevah za svet. Časopise je rajnik sam čital in si ni pustil predlagati samo izrezkov. Časopise so morali rajniku vedno za njim pošiljati, kadar je potoval. Vstajal je rajnik zgodaj. Hitro je rešil še zaostanke prejšnjega dne, ker zjutraj so že dohajali drugi spisi, ki jih je odposlanec iz Schônbrunna prinašal. Najsrečnejši trenutki so pa bili tisti, ki jih je prebil s svojo ženo, vojvodinjo Hohenburg, s katero je tudi zdaj skupaj umrl. Rajna vojvodinja Hohenburg je živela svojemu možu in otročičem. Zaj-trkovala je prestolonaslednikova rad-bina skupno z otroci, ki so bili najbolj srečni, kadar je na pianu zaigrala. Po zajtrku je vojvodinja Ilohenberg kaj šivala ali pletla, prestolonaslednik je pa kaj čital, nato se je pa podal v pisarno. Znano je, da je bil rajni nadvojvoda Franc Ferdinand veren katoličan, kar ni nikdar skrival in je tudi strogo zahteval, da so se njegovi otroci versko vzgajali. Tudi zdaj, ko je bival pred svojo smrtjo v Sarajevu, je bil pri sveti maši, in ko bi ne bila pretrgala zločinska kroglja niti njegovega, življenja, bi bil danes na ladji navzoč pri sv. maši. Da se je moral prestolonaslednik pečati tudi še s politiko, je samoobsebi umevno, ampak pretiravajo tisti, ki so tolikokrat lagali o nasprotstvu med vladarjem in prestolonaslednikom. V prvi vrsti se je rajnik pečal z armado in pa z mornarico. Znal je v armadi dobiti može, ki jim bil res napredek armade pri srcu. Z vsem svojim vplivom je pa delal na to, da bi moč države vzdržal in povečal tudi na morju. Rajnik je zelo cenil in spoštoval Jugoslovane in Čehe. Najrajši je bival v Konopištu, kjer je s svojimi lovci in delavci češko govoril. S svojo rodbino si je pozimi izbral kot bivališče Miramar, tisti bajnokrasni grad, ki ga je zgradil meliikanski césar Maksimilijan. XXX Ob žalostnem dogodku, tem žalost-nojsim za nas Jugoslovane, kar jc zapeljani jugoslovanski mladič ustrelil nadvojvodo in njegovo soprogo, se danes vsi zvesti naši dinastiji spominjamo modrega našega vladarja, cesarja trpina Franca Jožefa I. Ta plemeniti, dobrotljivi vladar mora popiti vso kupo grenkosti in žalosti. Framasonski Mehikanci so ustrelili njegovega brata, mehi-kanskega cesarja Maksimilijana, grenko kupo žalosti je pil naš vladar ob nenadni smrti cesarjeviča Rudolfa v Mayerlingu, bodalce blaznega anarhista Luchenija je usmrtilo njegovo ženo, cesarico Elizabeto, včeraj pa so brezvestni morilci usmrtili prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda. Z vladarjem, našim cesarjem, sočustvuje I slovenski narod, ki najhujše obsoja po svobodomiselnih jugoslovanskih sanjačih namišljeno in izvedeno zločinstvo! Novi QvsirljsKi nresiüioiiosleiiiiik. Novi avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef je bil rojen leta 1887, in je mladi princ, v katerega stavi Avstrija svoje nove upe, sedaj v 27. letu starosti. Njegov oče nadvojvoda Oton, brat pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, je bil najpopularnejši človek svojega časa. Zlasti na Dunaju je bil znan med ljudstvom. Ako je vodil skozi glavni drevored Pratra svoj štirivprežni voz, ali če je jahal na iskrem konju, ga je vse pozdravljalo. Nadvojvoda Karel Franc Jožef še ni bil tri leta star, ko so se stavili nanj že vsakovrstni upi in so v njem videli bodočega cesarja. L. 1889. je namreč umrl prestolonaslednik Rudolf in od tega trenutka je bilo vprašanje prestolonasledstva na dnevnem redu. Nadvojvoda Franc Ferdinand je bil takrat še neoženjen, in ker svet takrat še ni poznal princa, ki se je zgolj bavil z raznimi študiji, je sodil, da se bo odpovedal prestolonasledstvu na korist svojega malega nečaka Karola Franca Jožefa. Ko je nadvojvoda Franc Ferdinand pozneje obolel in je šel iskat zdravja izven Avstrije ter je pri tej priliki celo svoja vojaška mesta opustil, je bil svet prepričan, da se bodo dogodki leta 1848. ponovili in da bo sivemu vladarju Francu Jožefu sledil na prestolu mladoletni nečak Karel Franc Jožef. To so bile seveda vesti, ki so se še bolj ponavljale, ko je nadvojvoda Oton zastopal namesto obolelega nadvojvodo Franca Ferdinanda pri raznih slavnostnih prilikah cesarja. Bolezen prestolonaslednika Franca f erdinanua so razni ljuuje razvpiti za neozdravljivo, govorili so celo o antipatiji cesarja napram svojemu nečaku. Napram tem vestem je nadvojvoda odkrilo nastopil in izjavil, da pride v poštev kot prestolonaslednik edino nadvojvoda Franc Ferdinand. Proti prestolonasledniku Francu Ferdinandu so gotovi ljudje vprizonli celo publicistično gonjo in ga razvpni za sovražnika Nemcev in Madjarov. Toda povzročiti spor med bratoma nadvojvodoma Otonom in Franc Ferdinandom se ni posrečilo. To je gotovo lepa poteza iz življenja nadvojvode utona. Vsekakor je bit nadvojvoda Karel Franc Jožef določen za bodočega prestolonaslednika, ko se je nadvojvoda Franc Ferdi-lun.u poročil z grofico Zofijo Chotek. Življenje mladega nadvojvode je seveda vzbujalo vsled tega v vseh krogih zanimanje. Ze kol otrok se je moral učiti raznih jezikov avstrijskih narodov in ko je bil star kouiaj 10 let, je znal ze govoriti ogrsko. Nekoč ga je pozval cesar na dvor, da bi se prepričal, kako napreduje v raznih učnih predmetih. Mladi princ je prišel k cesarju oblečen v mornariško obleko. Kljub precejšnjemu pogumu pa je vseeno prišel spočetka nekoliko s lira, kajii cesar ga je nagovoril v ogrskem jeziku, na kar ni bil pripravljen. Toda kmalu se je opogumil in na cesarjeva vprašanja je v precej korektni mažarščini odgovarjal, vsled česar ga je cesar pohvalil in pozval, naj se le pridno uči jezikov. Nadvojvoda Karel Franc Jožef je večji del svoje mladosti preživel oh strani svoje matere, nadvojvodinje Marije Jožefe, ki je prišla na Dunaj 17 let stara s saškega dvora. Njena vzgoja je bila globoko religiozna in znano jc, da se je njen brat Maks odpovedal posvetnim častem in oblekel duhovsko obleko. Posvetila se je mlada nadvojvodinja izključno vzgoji svojih dveh majhnih siuov, nadvojvodov Karola in Maksa. Poleg tega se je bavila najrajše s slikarstvom. Toda to tiho in mirno življenje se je kmalu končalo. Po smrti cesarice Elizabete in ko se je poročila soproga pokojnega prestolonaslednika Rudolfa, Štefai.ija, z grofom Lonyayem, je postala prva dama na dvoru in udeleževati se je morala kot taka tudi vseh dvornih slavnostij, pri katerih je nastopala ob strani cesarja. Vzgoja, ki jo je nudila Marija Jožeia svojima sinovoma Karelu in Maksu, jj> bila zelo skrbna; pred vsem pa je skušala vcepiti v mlada srca verski duh, ki je prevejal tudi njo. Za nadvojvodinjo Marijo Jožefo in nadvojvodo Karola Franca Jožefa je prišel jeseni leta 1905. dan ločitve. Nadvojvoda Karel Franc Jožef je bil uvrščen kot poročnik k 7. di 'agonskemu polku, ki je imel gar-nizijo v Brandysu na Češkem, kamor je moral oditi. To so bili za ljubečo mater težki trenutki. Sin ji je moral obljubiti ob slovesu, da jo bo pogosto obiskal, kolikor mu bo dopuščala vojaška služba. Mladi nadvojvoda se je moral poleg vojaških spretnosti učiti tudi drugih znanosti, kajti bil je določen za cesarja. Profesor Braff, ki je postal pozneje poljedelski minister in ki je svak velikega češkega politika Ladislava Riegerja, ga je poučeval v narodnem gospodarstvu, finančni znanosti in trgovinski politiki, profesor Ott v kanoničnem in cerkvenem pravu, profesor Albrich in profesor Pfaff pa sta ga uvajala v juridične znanosti. Vsi učitelji so dali mlademu nadvojvodi izpričevalo, da je nadarjen in priden učenec. Svojo obljubo, da se bo vračal k materi, kadar mu bo služba dopuščala, je točno izpolnjeval. Že o Božiču se je vrnil domov in ne le mati, temveč tudi Dunajčani so čutili v sebi ponos, da se je vrnil zali častnik v njihovo sredo. Za veseljem pa je prišla kmalu tudi žalost. Lepi novoletni dan leta 1906. je zvabil tudi njega na drsališče. Eden izmed šolskih otročajev, ki so se podili po drsališču, se mu je zakadil pod noge, vsled česar je nadvojvoda padel. Nekateri v bližini nahajajoči se gospodje so mu hoteli pomagati na noge, toda nadvojvoda je omenil smehljaje; »Saj se ni nič zgodilo!« A kmalu je spoznal, da je stvar resnejša. Zlomil si je namreč nogo. Kljub bolečinam pa je bila prva njegova misel pri materi. Izrečno je prosil policijskega komisarja, ki je šel k telefonu, naj ja njegovi materi ničesar ne sporoči, da bi se ne prestrašila. Ko so došli zdravniki konštati-rali, da si je zlomil nogo, ga je mučila le ena misel, kako bi povedal o nesreči svoji materi. Prepeljali so ga domov z avtomobilom. Mati se je seveda zelo prestrašila, bolnik pa ji jc poljubil roko in rekel smehljaje: »Ne boj se, mama, saj se mi ni mnogo zgodilo!« Zdravnik dr. Charas, ki ga je tudi zdravil, je pozneje izjavil, da je v svoji praksi imel malo bolnikov, ki bi s tolikim mirom in šegavostjo prenašali svoje bolečine, kakor jih je nadvojvoda Karel Franc Jožes. Komaj je ozdravel, je takoj odpotoval k svojemu polku v Brandys in nastopil službo. Nadvojvoda Karo! Franc Jožef je sploh popoln vojak in napram svojemu sivemu stricu, vladajočemu cesarju, kaže isto sveto spoštovanje kakor zadnji v državi. Kmalu pa so se čule vesti, da pogosti obiski mladega nadvojvode na Dunaju niso veljali le skrbni materi, temveč tudi prince-zinji Žiti Parmski, za katero se je vnelo njegovo mlado srce in ki je danes kot nadvojvodinja Zita njegova srečna soproga. Princezinja Zita Parmska je bila širši javnosti malo znana do onega trenutka, ko so se čule vesti, da jo snubi mladi nadvojvoda. Na gradu vojvode Parmskega v bližini Dunaja je vladalo veselo in idilično rodbinsko življenje. Otrok je bilo veliko in v veselem in srečnem rodbinskem življenju so vzrastli otroci vojvode Roberta v neposrednji bližini večnih lepot in čudežev narave. Javnost se je veliko pečala z vprašanjem, kdo bo soproga mladega prestolo-naslednika in bodoča avstrijska cesarica. Pojavljala so se ob raznih prilikah razna domnevanja in vest o njegovi zaroki s princezinjo Parmsko je mnoge presenetila. Kmalu pa se je vsa pozornost obrnila na princezinjo Žito: kdo j«-pravzaprav ta princezinja Parmska in kdo je skoval to zaroko. Kmalu se je zvedelo, da ta zaroka nima političnega ozadja in da se je izvršila le vsled obojestranske ljubezni obeh zaročencev. Zaroka se je praznovala v malem rodbinskem krogu. Kmalu se je tudi praznovala poroka in cesar je pri svatovščini napil mlademu paru s sledečimi besedami: »Nadvojvoda Karel si je izbral princezinjo Žito za družico svojega življenja. Čestitam mu k tej izvolitvi njegovega srca in pozdravljam nadvojvodinjo Žito z iskrenim veseljem kot članico svoje hiše.« Z veseljem je sprejelo vest o tej poroki prebivalstvo in povsod so pozdravljali mladi par z iskrenimi čustvi. Poznejši dogodki, ki se tičejo novega prestolonaslednika in mlade njegove soproge, so znani. Naj bi ju varoval Bog na poti življenja pred žalostno usodo pokojnega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge, v blagor avstrijskim narodom! Dnevne novice, Jutri ob 6. uri zjutraj »Slovenec« zopet izide! Deželni glavar dr. Ivan šusteršič je takoj, ko je v Ljubljano prišla prva vest o atentatu na prestolonaslednika in tragični smrti prestolonaslednika in njegove soproge, poslal sožalno brzojavko kabinetni pisarni na Dunaj. Javna poslopja so vsa razobesila črne zastave. Ob smrti prestolonaslednikov! so si mnogi nadeli žalne črne ovratnice ▼ znak žalosti in v znak ogorčenja. Profesor verouka na ljubljanskem moškem in ženskem učiteljišču je postal dosedanji profesor verouka na knezoškofijskih zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, č. g. dr. Jožef Demšar. — Zlati zaslužni križec s krono je podelil cesar učitelju na moški kaznilnici v Mariboru Henriku Triehnik. — General pehote pl. Englisch-Popavich je na Dunaju umrl star 64 let. — Za rektorja inomoškega vseučilišča je bil izvoljen profesor anatomije dr. Rudolf F i c k. —Utopil se je v Soči pri Gorici sed-mošolec nemške gimnazije H e k t o r D e 1 c h i n, star 17 let, sin računskega svetnika pri gozdnem ravnateljstvu v Gorici Ivana Delchina. Šel se je kopat s tovariši v Sočo pod konjedercem. Učili so ga plavati: onemu, ki ga je držal na vrvici, je spodrsnilo. Delchin je bil v večji vodi, močan tok ga je potegnil nase, prijel ga je morda krč in Delchin je utonil. Truplo iščejo, pa ga še niso našli. Vest o tej nesreči se je hitro raznesla po mestu in povsodi so jo občutili s soža-ljem za stariše. Delchin je prva letošnja žrtev deroče in mrzle Soče. Koliko jih bo še? Aretacija. Včeraj zvečer je bil aretovan v Ljubljani delavec Jakob Gantar, vpokojeni orožniški straž-mojster. Ko je čul o smrti prestolo-naslednikovi, jc dejal: »Prav je naredil.« Navzoči civilni stražnik je povzročil aretacijo. Gantar je bil nekdaj tudi sluga pri okrajnem glavarstvu, kjer je bil radi nerodnosti odpuščen, nato je bil tudi občinski tajnik na Viču, kjer so ga tudi odslovili radi nered-nosti. To so pač znaki njegove nenormalnosti. Prav čudno pustolovstvo ljubljanskega policijskega stražnika. Iz Trsta se poroča: Prej v Trstu, sedaj v Ljubljani službujoči policijski stražnik Karel Spanicek se je 25. t. m. zagovarjal pred tržaškim okrajnim sodiščein zaradi poneverbe. Ponoči na 4. februarja je šel Spanicek, ki ni imel takrat službe, v kavarno »Minerva«. Družba se je izborno zabavala, zlasti živahna je bila neka Berta Marold, ki je za šalo vzela Ivanu Zopanskyju dragocen briljanten prstan in ga vtaknila v Spanickov žep s poredno opazko: V policistovem žepu bo prstan varnejše spravljen kakor v Zopanskyjevem. Saj tako se trdi. Ko sc je družba dvignila, je Zopansky zahteval prstan od policista nazaj. Spanicek je preiskal vse žepe, a prstana ni našel. Da prepreči škandal, je obljubil, da povrne škodo, dasi je bila to dolžna pravzaprav Maroldova storiti, iles je prinesel Spanicek drug briljant-ni prstan, a ker je bil vreden le 70 K, medtem ko je Zopanzky za svoj bri-ijantni prstan plačal 180 kron, je zadevo oblasti ovadil. Državno pravdni-stvo je nato dvignilo obtožbo proti Ma-roldovi in proti Spanicku radi poneverbo. Berti Maroldovi vabila niso mogli dostaviti, Spanicek je pa zatrjeval svojo nedolžnost in je izjavil, da je z ozirom na beg Maroldove prepričan, da je ta le navidezno prstan vtaknila v njegov žep, a da ga je dejansko sama spravila. Ko ga je vprašal sodnik, zakaj da je izjavil, da škodo povrne, če je nedolžen, je obtoženec izjavil, da je to storil z ozirom na svojo izpostavljeno službo, da vsako pozornost odvrne. Sodnik je obtožencu veroval in ga je oprostil. Proti Maroldovi, :;a katero poizvedujejo, se vloži tožba radi tatvine. Nogometna tekma. Ker je »Hrvaški akademični športni klub« v Zagrebu odpovedal sodelovanje pri včerajšnji nogometni tekmi zaradi znanih dogodkov pri tekmi med ljubljansko »Ilirijo« in »Gradjanskim športnim klubom« iz Zagreba, se je vršila včeraj popoldne na bivšem dirkališču v Tivoliju nogometna tekma med ljubljansko »Ilirijo« in graškimi športniki, ki se je končala z izidom :>:2 v korist gostom. Pe sveta. PROŠNJA ISE BOLJETINCA ZA PO-VRATEK V SRBIJO. Drač. Znani vodja Albancev Isa Boljetinac, ki je od nekdaj veljal za sovražnika Srbije in ki se v zadnjih dneh, ko je hitel na čelu Miriditov knezu Wie-