Gospodarske stvari. Vinoreja ali vinstvo. (Spisuje Francn Jamšrk.) ,,Vini)grad obiiePvati Slovencev vsak inora znati; Ktlor delal prav ne bo, Naj pije pa vodo." Siomšek. I. Vinaka trta, trs ali loza. Viaska trta je grm s kolenčaatimi vejami, ktere se apeajajo s svojimi žvegeljnu podobaiaii rokicami (viticami) po drugem grmovji ia drevji, če ji ni človek nalašč zato kola postavil. Listi so dolgopeceljaati, okroglo-arčasti, troali petero-krpasti. nejednako ia debelo aapiljeai, kteri so spodaj kosmati, dokler so mladi. Mali, rumenkasto-zeleai cveti izraato v gostih kitah, diše prijetuo, ,,resedi" podobao, ia imajo peterozobčasto čašo ia petero veučevili lističev, ki pa imajo to čuiliio posebnost, da niso pri dau skup zrašoeni, kakor je to pri drugem cvetji, anipak pri vrbu. V e n e c čepi tedaj aa vseli peterih prašnikih ia na pestiči, kakor okrogla sti-ešica. Plod (jagoda) je dvojno- do četvero-seraensk (peokast), verlosočuat, vreznosladek ia aavadao podolgovat. Po barvi je grozdje ali ruraeakasto. svetlo-zeleno, rudečkasto ali pa modro. Vinika ali divja vinska trta je posebao pripravaa za vrtae izbice in za zakrivanje golih aten. Njeno listje postaae rudeče na jesen. Prvotni dom obče-priljubljeue viaske trte je Azija. Ze Noe jo je vzrejal ia ž njeaega ploda pijaoo pripravljal. V južnem Kavkaza aahajajo se še daadaaešnji najlepše in aajvece trte (tudi podivjane), na kterib zrastejo grozdi po 5 do 7 kg. težki. Podaebje jej tam posebuo ugaja, ker jo orjaško pogorje pred mrzlimi, zlasti severaimi vetrovi varuje, okoli ležeca morja pa vrociao po leti zraaajšujejo, kajti ta plemeaita rastliaa pozebe v trdej zimi (koliko trsov, zlasti starih ia starikavili, je 1880 1. po aašili vinogradih popokalo!) ia vaaliae v prehudej vroTiai; tedaj ljubi aajbolj zmerao podaebje; vroči ia mrzli pas pa sta ji pogabaa. Iz sv. Pisma bi se dalo dokazati, da ao Egipcani in Izi*aelci davno pred Kristusom grozdje in vino poznali. V Europo so priaesli Feuičani vinsko trto iz Azije ia sicer aa južno Francosko vže 600 let pr. Kr., na Gerško pa okoli 1M) 1. pr. Kr., od koder se je po Italiji razaesla. Riraski cesar D omicijan je bil sicer prepovedal trto, a dobri cesar Prob (267 1. po Kr.) ki je sam rad viao pil, je celo zapovedal jo aasaditi za Reaom ia po Paaoaiji. Takrat ao jo zasajali po Slovenskem, Hrvaškem, Ogorskem ia S rbsk em. Apno za ribnike. Jeseni, ko ae je ribnik poribil, se po ribnikovib jarkili, po kterib se voda pretaka, apnovega mleka t. j. v vodi raztopljeuega apaa aalije. V tem apnovem mlekn vzamejo vsi ribam škodljivi mroesi koaec, posebno ribjim ikraai škodljiva riba ,,zet" ia ,,kozak" črni hrošč, ki se najvee od mladih ribic živi in jili neštevilno veliko polovi. Ko se potem ribaik zopet začne aatekati, je apaovo mleko ngoaobljivo svojo moo že veojidel izgubilo iu koristiiim ribam nič več ue škoduje, ia se tako očiš- ceu noniK zopet labko z mladim ribjim zarodom nasadi. ; Tako se je aa primer nekemu goapodarju v ribaiku 3/]fi hektare velikem, kterega so atudeaci napajali in kterega je več let zaporedoma rabil v to, da je postervine zalege v ajem čez leto redil, veliko veliko škodljivih rib ,,zeti" imenovanih zaredilo, ki so mu več let zaporedoma med poatervino zalego veliko kvara aapravile. Jeseai leta 1879 je toraj po vodnih jarkih, ki so mu ribaik napajali, potem ko je bil vodo iz ribnika izpustil, toliko apaovega mleka dal politi, da so vse ribe zeti koaec vzele. Nasledki so bili prav iznenadni. »Spomladi leta 1880 je dal 1500 rib kaliforaiškega losoaa v ribaik nasaditi ia ko je poaaeje dal ribiti, nalovili ao 1782 čratvih loaosov. Kdor si hoče živinskc krine prihraniti. 1. Naj gleda aa to, da živini take krme ne zaiaajka, v kteri je dosti beljakovine. Toraj naj razae krme pametno med aeboj pomešava. 2. Naj gleda da ai dobi najbolj dober kup krepke krme. 3. Naj akrbi tadi za toplo krmo ia za topli hlev po zimi, kteremu pa ae pomanjkuje o pravem času čistega zraka. Svinjske gnjati hranjevati in krače muh, črvadiae ia drage gajuaobe varajejo, za to jih je treba v nalašč za to aapravljeae žaklje iz gostega za žaklje narejeaega platna potekniti. Žaklji ae potera trdno zavežejo ia na suhem če mogoče proti severni atraai obrajeaem prostoru pod atreho obeati. Tikvino seme ae da prav leliko lušiti, če se pred lušenjem s kropom popari. Na primer: J5 pinte seaieaa ae dene v globoko skledo, ae polije s pol maselcem vrele vode, ae premeša in hitro trdno pokrije, ter kakih 8—10 ur pokrito pusti. Potem so mebaaice vlažaf mehke, da se lehko lušijo. G. Vrbanova. Vabilo k seji kmetijske poddmžnice Celjske, ki bode zborovala dae o. lebr. t. 1. ob 3 uri popoldne v gostilni gosp. Kožerja v Cel ji po sledečem sporedu: 1. Poročilo o delovaaji kmetijske poddrnžnice v pret. letu. 2. Govor o limeljarstvu — po aem.ški gosp. Dr. AVilhelm iz Gradca, po sloveaski gosp. Hauaenbiclil iz Žavca. 3. Predlogi poddružioaega odbora. 4. Volitve: a) poddružičnega predsednika, b) dveh po.slancev k glavaeam zboru v Gradec. 5. Posamezai nasveti. — Dovoljea je vstop tadi neadoai.