rl
Največji ilorenski dnevnik
IV Združenih državah „ VeUa za Tte leto ... $6.00
I Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
GLAS NARODA
List _ slovenskih .delavcev v Ameriki«
The largest Slovenian Daily m the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers*
TELEFON: CHeteea 8—$«7§
Entered ss Second Class Matter. September 21, IMS, at the Pest Office st New York, N. I, under Act of Concreeg of March 3. 1879
TELEFON: CHeleee «—«71
NO. 171. — STEV. 171.
NEW YORK, THURSDAY, JULY 23, 1931. — ČETRTEK, 23. JULIJA 1931
VOLUME tttit _ LETEV ZZZE
LONDONSKA KONFERENCA DOSEGLA SPORAZUM
namen konference je bil utrditi pojemajočo vero v finančno moč nemčije
O novem posojilu ni nobenega govora, pač je pa predvideno podaljšanje kratkoročnih kreditov. Konferenca je bila preračunana na splošni du-šeslovski učinek. — Stimson je prodrl s svojim predlogom, naj državne banke ne preklicujejo kratkoročnih kreditov, ki so jih dale Nemčiji. Curtius in Bruening bosta jutri odpotovala.
LONDON, Anglija, 22. julija. — Finančni ministri sedmih narodov so se nocoj popolnoma sporazumeli glede sredstev, katerih se bo treba poslu-žiti, da se reši centralno Evropo, predvsem pa Nemčijo, pred finančnim in gospodarskim polomom.
Sklepi ministrov bodo jutri predloženi na plenarni seji konference.
Kot se je izvedelo iz zanesljivega vira, bodo vsebovala priporočila naslednje točke:
Evropske centralne banke bodo za tri mesece
sk0r0st0tis0č smrtnih nesreč
Lani je izgubilo v Združenih državah pri raznih nesrečah devetinde-vetdeset tisoč oseb življenje.
American Safety Council poroča, da je bilo leta 1930 v Združenih držuvah devetindevetdeset tisoč OAMDEN, N. J.. 22. julija. — Mrs. smrtnih slučajev vsled raznovrstnih Fiorence Estornelle je obdolžila nesreč. To je največje število smrt- j vieraj c,/0jega moža, dr. Camilla nih slučajev v vseh letih, odkar vo- K^meHa, uglednega* tukajšnjega
pastor in lepa cerkvena
pevka
Zena uglednega pastorja je pričala, da se je njen mož spečal z dvajsetletno cerkveno pevko.
dijo toza<devne statistike.
p. storja, da se je pečal z dvajset-
nesreč je povzročila prehitra vožnja.
Ugotovilo se je, da so ženske dosti boljše šoferke kot px moški. Med enimi, ki so povzročili smrtne ne-sreje, je bilo 9.4 odstotkov moških in le šest odstotkov žensk.
Nesreče v domovih — oparjenja, eksplozije, zastrupljen j a itd. — so zahtevale trideset tisoč človeških . _ življenj, dočim je bilo na ta način obnovile kredit v znesku sto milijonov dolarjev. I o-, poškodovanih nad štiri milijone lju-
zadevni kredit je bil dan nemški državni banki. No- di.
V industrijah se je smrtno ponesrečilo devetnajst tiso: oseb, nad dva milijona in pol se jih je pa po-
Pri avtomobilskih nezgodah se je ( ^tno cerkveno pev^o Ann McKen-lani ponesrečilo 33,000 oseb, nad en no ter da ima ž otroka, milijon jih je bilo .pa več ali manj | Pastor se je hotel ločiti od svoje poškodovanih. Največ avtomobilskih žene ter navedel za vzrok ločitve, da
i£a je zapustila. Ona je pa včeraj pjvedala, zakaj ga je zapustila.
bene direktno, novo posojilo ne bo dovoljeno.
Razne vlade naj naroče svojim državnim bankam, naj z vsemi sredstvi preprečijo preklic kratkoročnih kreditov, danih Nemčiji.
Tozadevni predlog je stavil ameriški državni tajnik Simson.
Osnuje naj se poseben odbor, ki bo preiskal možnost poznejših kratkoročnih kreditov.
Odbor naj bo pod kontrolo svetovne banke ter naj ima pravico uvesti preiskave v Nemčiji, da za-more urediti vse potrebno za take kredite. (Tudi to je baje Stimsonov predlog.)
Po sestanku finančnih ministrov je bilo izdano sledeče oficijelno poročilo:
— Finančni ministri so zborovali v zunanjem uradu od štirih popoldne do osmih zvečer. Popolnoma so se sporazumeli glede poročila, ki naj bo predloženo v četrtek plenarni seji konference.
Splošno se domneva, da bo na jutrišnji seji poročilo sprejeto.
Poročila glede vročih debat, nesporazumov in odstopa nekterih ministrov so se polegla.
Finančni ministri so priznali, da se tiče sporazum začasne zasilne odredbe, koje cilj je ojačiti vero v nemške finančne zmožnosti.
Konferenca je bila nekaka demonstracija, ki je bila vprizorjena, da se pomiri razburjene duhove javnosti, ki nalaga denar ter da se da mednarodnim finančnikom priliko baviti se z zakasnelimi načrti z ojačenje nemških kreditov.
Upati je, da mednarodni, finančniki ne bodo zamudili prilike ter bodo izrabili odmor v političnih sporih za štabilizacijo nemških kreditov.
Veliko si tudi obetajo od prijateljskih odnosa-je v, ki so nastali meti posameznimi zastopniki na konferenci.
Zvečer je bilo objavljeno, da sta nemški državni kancler Bruening in minister Curtius obvestila .nemški zunanji urad, da bosta že jutri zvečer odpotovala iz Londona.
Na konferenci je bil zavrnjen predlog francoskega finančnega ministra, naj se dovoli Nemčiji dolgoročno posojilo, v zameno naj pa Nemčija obljubi, da bo držala v šahu ekstremne politične stranke.
Zvečer je bilo objavljeno, da se je napetost med
škodovalo.
STAVKARSKA VODITELJICA BO DEPORTIRANA
BOSTON, Mass., 22. julija. — Mlada organizatorica Miss Edith Bergman, ki je bila zelo aktivna za komunistično organizacijo National Tetxile Workers Union, bo deportirana na Poljsko. Aretirana je bila tekom zadnjega tekstilnega štrajka v Lawrence.
— Skoro vsak večer se je odpeljal s kako žensko z avtomobilom — je dejala — posebno piko pa je imel na mlade in lepe cerktne pevke. Med njimi mu je najbolj ugajula dvajsetletna Ann McKenna.
Večkrat ju je presenetili, ko sta se objemala v pas tor javi pisarni. Pred letom dni je oa prišla pevka k nji in ji solznih o*i povedala, da je pastor oče njenega otroka.
Ko je Mrs. Estornelle vprašala ;ile obložnico svojega moža če je res, kar pravi t mladai deklica, jo je prijel za vrat ter jo pričel daviti.
krvavi boji
v	w. v1rgin1j1
V boju med štrajkarji in stavkokazi je padlo nad štirideset strelov. — Stavkokaz Thomson u-smrčen.
WHEELING, W. Va., 22. julija. — Pred Kinleyville premogovnikom, ki je last Pittsburgh West Virginia Coal Company v bližini Wellsburga, je prišlo do vročih spopadov med štrajkar j i in stavkokazi.
Vsega skupaj je bilo oddanih nad štirideset strelov. Stavkokaz Wm. Thomson je oblelral mrtev na tleh, več njegovih tovarišev je bilo pa ranjenih. Tudi štrajkarji imajo precejšnje izgube.
Boj je nastal, ko so se hoteli podati stavkokazi v rov pod zaščito kempanijskih najetež^v.
V	Wellsburghu je bilo aretiranih enoinšestdeset premogarjev, ki so korakali proti Steubenville, Ohio, kjer se je vršilo veliko zborovanje slikarjev.
Oboroženi pomožni šerifi so are-tiroli štrajkar je na trgu pred okrajno jetnišnico.
pobiranje davka v
nemčiji
Iztir jevalci davka so dobili naročilo, naj napravijo izjeme le v izrednih slučajih. — Boji med nacijonalisti in komunisti.
BERLIN, Nemčija, 22. julija. — Nemški pobiralci in iztirjevalci davku so dobili povelje, naj skušajo kolektati davke, bodisi zlepa, bodisi zgrda. Naro)eno jim je bilo, naj se ne ozirajo na izgovore ter naj se v najskrajnejšem slučaju poslužijo tudi rubežni.
Izjemo naj napravijo edinole v slučaju, če nalete na obdavčenega človeka, ki v resnici nim-a ničesar.
Vlada je odredila najstrožje kazni za one državljane, ki so zaostali s svojimi davki oziroma so dali napačne podatke. Kdor ne bo plačal dohodninskega drjuvka do 31. julija, bo strogo kaznovan.
Vsaka kompanija, ki ima več kot Oblasti, ki so popolnoma v rokah ^>et Us°~ <*°**rjev tujezemskega ka-
premogovnih baronov, so že sesta- P1Lala" m°ra	Zadevno pri-
javo do 29. julija.
solzne bombe proti delavcem
Scrantonska policija je pripravljena, da zatre nemire, ki bi utegnili izbruhniti na konvenciji United Mine Workers.
NAČRT ARABCEV
ZA PALESTINO
LONDON, Anglija, 22. julija. — Poročila židovske brzojavne agen-ture pravijo, da je angleški državni podtajnik za kolonije sprejel načrt za. kolonizacije in razvoj Pale-' s tine.
SCRANTON, Pa., 22. julija. — Tukaj se vrši konvencija 1. okraja United Mine Workers of America'. Ker se je bati, da se bodo nemiri ponovili, je policija pripravljena na vsak slučaj. Če ne bo drugače, se bo tudi idanes posluževala plinskih bomb. Prostor, kjer se vrši konvencija, je močno zastražen.
Med nasprotnima strankama/ posreduje senator James J. Davis, ki je postal včeraj žrtev plinske bom-
POSTAVA PROTI
"VEDEZEVALCEM"
V New Yorku je vse polno ciganov, cigank in drugih podobnih in-dividujev, ki se bavijo s prerokovanjem iz kart. Na ta način izvabijo iz lahkovernega občinstva vsako leto najmanj petindvajset milijonov dolarjev.
Proti takim '".vedeževalcem" bo v
DORMUNT, Nemčija, 22. julija. — Dimes so se završili tukaj vroči spopadi med komunisti in fašisti. Dva komunista sta bila usmrjena, večje število jih je bilo pa ranjenih. Tudi nekega policista -so morali odvesti v bolnišnico.
FRANCIJA 0 RAZOROŽENJU
novi Stadij revolucije na Španskem
V Sevilli so se završili vroči poulični boji. — Veliko oseb je bilo mrtvih in ranjenih.
SEVILLA, Španska, 22. julija. — Včeraj so se zaivršili tukaj vroči boji med revolucij ona mirni štrajkujo?i-mi sindikalističnimi delavci in policijo. Pet delavcev je bilo mrtvih, nad trideset pa ranjenih. Tudi policija je imela precejšnje izgube.
Sindikalisti si zahtevali živila za stradujoče prebivalstvo ter so sa skušali med Calo in Jereno poslu-žiti nekega vlaka, na katerem je bilo vse polno živil.
V mestih Dos Hermanos, Utreri in Carmoni so sindikalisti izropali prodajalne živil.
Governer je obtožil župana mesta Dos Hermanos sindikalističnih nagnenj ter ga opusti iz službe.
Med Sevillo in -bližnjimi kraji j a prekinjena brzojavna zveza.
Meščani so izrabili priliko ter so postavili na stran oblasti, katera branijo svoje interese proti delavcem.
Mesto Se villa je podobno oboroženemu taborišču. Po ulicah se vr-še aretacije v masah. Kdor je le količkaj na sumu, da pripada sindi-kalistični zvezi, je aretiran.
V AVTOMOBILU SE
JE USMRTIL
PARIZ, Francijo, 22. Francoski memorandum, glede raz-kratkem sprejeta najstrožja postava.1 oroževanja, ki je bil sprejet, bo naj--- ~	brž objavljen jutri v Parizu.
WILS0N0VA VDOVA SE Kot se ^ ******* «izro-
ir UD HI V I 17 V ADO A VC ^ ta;inik:u Uge n'aradc)V d<*u-
JE VRNILA IZ VARoAVh mente, ki se tičejo odredb, ki so za-
--j krivile vojno leta 1914. Ti dokumen-
Te dni je dospela na krovu par- , ti temelje nu varnosti dogovorov in nika "Leviathaina" v Združene dr- razoroževanju.
žave Mrs. Woodrow Wilson, vdova | Memorandum je bil meseca ja-
pokojnega .predsednika. V Varšavi nuarja tega leta izročen tajništvu tedaj je pa dvakrat zaporedoma pd-
Naih-t je bil objaivljen tudi v Je- be pa ^ je že toliko opomogel da bo
ruzalemu.	za mogel nadaljevati s posredova-
Objava načrta se je zgodila skup- jern
no objaviljenjem pisma, katero i>Xvis bo skušal pregovoriti Tho-je poslal kolonijami minister Lord masai Maloneya in druge nearado-Passfield vrhovnemu poveljniku v.voljneže naj x poslui;ujejo miro-
ilestini.	iljubnih sredstev napram predsedni-
Načrt priporoma, sestavo seznama ku Johnu Boylanu. ogorčenje proti Aratoev, ki so pripravljeni izroati Boylanu pa je tako veliko, da bo zemljišča Židom.	' najbrž moral odstopiti.
Na temelju tega načrta naj bi se pripravilo Arabce za naseljenje.
Kakorhitro bi dal vrhovni komi- Naročite se na -Glas Naroda" — sar svoje dovoljenje, bi se ta načrt največji slovenski dnevnik v Zdru-takoj izvedlo.	jienih državah.
SHELBY, N. C., 22. julija. — 35. julija, —'letni Thomas J. Phillips, prodajalec avtomobilov iz Lenoira se je ustrelil v svojem avtomobilu. Tako že vsaj pravi 37-letna vdova Charlotte Yount, ki se je vozila, ž njim. Vdova je izpovedala sledeče: — Phillips me je povabil, naj se peljem ž njim v bližnje mesto. Naenkrat je ustavil avtomobil in rekel, naj grem pogledat, če ne pušča pnevmatika. Stopila se m na cesto.
je prisostvovala odkritju spomeni- jLige narodov, kot temelj pripravka, ki je bil odkrit na -čast njenemu ljalnih odredb za splošne konfe-
mozu.
LEPA STAROST
Včeraj je umrl v Mattawan, N. J., Silas P. Tompkins, ki je praznoval 10. januarja svoj stoti rojstni dan. Rojen je bil v Morris County ter se je sam izobrazil za civilnega inženirja. Svoječasno je trgoval tudi s premogom. Zapustil je priletno hčer.
renče.
čilo. Phillips se je ustrelil sam.
Oblasti prav dosti ne verjamejo njeni izjavi.
denarna nakazila —
dala posebna francoska delegacija v Berlin. Laval je rekel, da so se nemški državniki jako spretno ba-vili s težavnim problemom.
PARIZ, Francija, 22. julija. —Tukaj prevladuje mnenje, da bo prišlo do gospbdarske zveze med Nemčijo in Francijo in sicer na temelju načrta, ki ga je izdelal Aristide Briand za panevropsko zvezo.
Francija pozorno zasleduje razvoje v Nemčiji in na londonski konferenci. Ako bodo pogajanja med ministrski predsednikom Lavalom in državnim kanclerjem Brueningom uspešna se bosta podala L^aval in Briand v bližnji bodočnosti v Berlin ter
STRAŠEN VIHAR
NA POLJSKEM
VARŠAVA, Poljska, 22. julija. — Silen orkan je skoro popolnoma u-ničil lublinSki okraj.
Devetnajst ostb je -bilo usmrčenih in tristo ranjenih. Vihar je porušil nad tisoč hiš. Škoda je ogromna.
skušala najti temelj za gospodarsko zvezo med Francijo in Nemčijo toliko zmanjšala, da se bo po-| obema državama.
NAPAD NA MACDONALDA V POSLANSKI ZBORNICI SE JE IZJALOVIL
LONDON, Anglija, 22. julija. — Skoro istočasno s sestankom mednarodne ministrske konference, je bila vlada izpostavljena v poslanski zbornici najstrožji kritiki in sicer v obliki resolucije, katere so sprejeli konservativni člani zbornice.
* Predlog je bil sprejet od vse kon-servatvne stranke, a tudi liberalci so glasovali zanj. Zavrnjen pa je bil predlog z 278 glasovi proti 230.
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO			V ITALIJO	
Din 500 ............	.......... $ 9.35		Lir 100 ....................	9 5.75 $11.30 $16.80 $27.40 $54.25
Din 1000 ...........	__________ $ 18.50		Lir 200 ....	
Din 2500 ...........	........... $ 45.75		Lir 300 ...................	
Din 3000 ...........			Lir 500 ................	
Din 5000 ___________	________ 5 90.50		Lir 1000 _____________	
	.......... $180.00			
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina: znaša 60 centov za vsako posamezno n&kiu žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, bi $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50 — $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25.
Za izplačilo večjih meskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinnxjlh lirah ali dolarjih, dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih n>>>,< lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporasomr te slede načina nakazila
Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbin« Ji«,
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. T.
Telephone BA relay 7—0380

NEW YORK, THURSDAY, JULY 23, 1931
UBQBI BLOYKNS DAILY ta U. *. A.
[
"Glas Naroda"
1
^	Owned and Published by
**	ILOVKNIO PUBLISHING COMPANY
(A Corporation) mnk Sakser. President	L.
Benedlk, Treat
Place of biubeM of IU W. lath Street,
the corporation and Borcoih ef Manhattan,
of above officers: New York City. N. Y.
Iz Slovenije.
Prepir, pretep in streljanje.
Q L A S NARODA (▼eice of the People)
Issued Ktctt Day Except Sundays and Holidays
fie celo leto velja
In Kanado---
Ca pol leta--
1* četrt leto____
lift
Ameriko
___$6.00
$3.00
.41 £0
Za New York sa celo leto «7.00
Za pol leta_____________________43.50
Za Inozemstvo sa celo leto —.37.00 Za pol leto ..................................$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
-niM Naroda" lxhaja vsaki dsn lsvaemM nedelj In praanlkov.
Dopisi brca podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se govoU poftUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, pradmo. da m tudi prejinje blvaliKe nssnant, da bltreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", £1$ W. l$tb Street, New York, N.
Telephone: CHelsea 3—3878
TUDI AMERIKA JE POTREBNA PODPORE
Na gasilski veselici na Planirju v Štepanji vasi je nastal hud prepir med posestnikom Antonom Valentino! jem iz Štepanje vasi in Županovim iz Hrušice. Bila sta že dalje časa v sovraštvu, na veselici sta se nekaj časa gledala postrani in je prišla nenadoma do žalostnega dogodka. Valenlinčiču, ki je ponujal Župmovemu naposled spravo, so zagrozili neki ljudje, naj se spravi s poti sicer bo huda. Takoj za tem so ga pograbili in ga je nekdo uda-
--i ril s topim orodjem po čelu, da se
- mu je pocedila kri. Ta napad je iz-
bla- zval še hujši pretep. Ljudje so se razdelili v dve stranki. M|ed splošnim ravsanjem je nekdo potegnil revolver ter ustrelil. Projektu je za-Valentinčičevega hlapca, 22-let-nega Alojzija Škrabo, in sicer v trebuh. Škrabo so takoj prepeljali v splošno bolnico, kjer so ga ponoči operirali. V stvari je uvedena od strani žandarmerije stroga preiskava.
i'red par dnevi smo sporočili, da se je večji del delavskih voditeljev, bankirjev in ljukli, ki se pečajo z javnimi vprašanji, dogovoril s predsednikom Združenih držav, da l>i 'bilo treba sklicati posebno zasedanje kongresa, da razmišlja o vprašanju nezaposlenosti.
Sedaj pa poroeajo iz Wasbingtona, da predsednik i I no ver ne misli vee nato. da bi sklieal posebno zasedanje kongresa.
Združene države bodo izgubile svoje najboljše pri-prijatelje, ee bi privolile v to. Nemčiji je bil dovoljen 1110-ratorij, ki bo koristen v glavnem tainošuji buržnaziji, do-ehn !»<» imel nemški narod le malo od tega.
"Lal>or", oficijelni organ bratovščine železničarjev, je prinesel v svoji zadnji številki izjavo," ki daje izraza naslednjim mislim:
— Debata glede olajšanja bede v Evropi, je bila prekratka. Ne smemo pozabiti, tla je beda splošna tudi
Smrt uglednega Koeevarja v Gradcu.
Iz Gradca je prišlo v Kočevje poročilo, da je tamkaj umrl državni bibliotekar dr. Hans Schleimer. Pokojnik je bil rojen kovčevski Nemec iz Koprivnika in je bil že dolgo vrsto let v Avstriji kot višji uradnik v ministrstvu prosve-te. Zadnja leta je bil knjižničar državne biblioteke v Gradcu.
Celovški podžupan je Kočevar.
V Celovcu je bil izvoljen za mestnega podžupana poštni sekretar K.,-nig. Novi celovški podžupan je doma iz Starega trga pri Kočevju.
Tudi ženske se pečajo z vlomi.
go obleke, robce, nogavice, plete in drugo, ;vse last Kambičevih.
Tukajšnje prebivalstvo se splošno čudi, kaj je privedlo obe posest-nici do tega žalostnega koraka. Obe posestnici imata male otroke, do-čim sta njuna moža v Argentini.
,Voda zahteva žrtve.
V Bosutu ob Dravi je pri kopanju v Dravi utonil 13-letni gimna-zijalec V. Her cog. Nekateri tovariši so opazili, da se Hercog potaplja, a ko so ga iz vode spravili na kopno, je bilo že prepozno. Mladi dijak je bil že mrtev.
Iskra lokomotive je užgala streho vagona.
13. julija se je zgodila pri dopoldanskem potniškem vlaku, ki vozi iz Maribora v Zagreb, mala nesreča. V enem vagonov in. razreda je Milan Skrbinšek, režiser iz Maribo-rar, nenadoma opazil, da tli streha. Potniki v kupe ju so hitro opozorili na ogenj sprevodnika, ki je vestno pazil na to, da se ne bi zgodila večja nesreža. Ko je potem vlak pri-vozil na Zidani most. so vagon eva-
VZROKI NEMŠKE FINANČNE KRIZE
Dunaj, 11. julija. ko je nastopil val nezaupanja, so Težkoče, ki so v zadnjem času na- ! c^edale vse sile, ki so ga skušale stopile v nemškem denarstvu je po- ,zavmiti- Niu končni sporazum v stbno izzval polom dunajskega Kre-!Parizu «lede Hooverjevega morato-ditanstalta, ki je imel najtesnejše rija" u Prinaža Nem^'1 vendar od~ stike z nemškim bankartsvom. Od- goditev plačila reparacij 1x1 1800 nategovanju inozemskih kreditov v ;^<>v mark, ni mogel prinesti po-Avstriji so kmalu Cedile odpovedi širjenja, kapjti stabilnost nemške-inozemskih kreditov v Nemčiji. Ne- ga kreditne-a gospodarstva je bila zaupanje, ki se je v inozemstvu po-'v tem trenutl™ že preveč poruše-javilo glede varnosti naložb kapi- ina" .
tala v Nemčiji, je kmalu povzročilo1 Tako 'vidimo- ** Je morala nem" u sode poln pobeg kapitalia, takoino- državna banka pretekle dni po-
| Peter Zgaga I
\ tej deželi.
Nekako šest milijonov ameriških mož in
Pred tremi meseci je bilo na Omoti pri Semiču vlomljeno pri posestniku Kambiču v shrambo, iz katere so neznani dolgi prsti odnesli vso boljšo žensko obleko, tako da domače ženske niso mogle niti k služ-Žensk bi božji v cerkev. Orožniki so takrat
je brez dela, in Wall Street zopet kupiei svoje dobieke po sv<»ji volji.
—	Pomožna sredstva teh ljwdi so izerpana.' Kredita nimajo nobenega. Zima se bliža z naglimi koraki
—	Kam naj se obrnejo l Plaeilna sila našega denarja je nazadovala. Evropa ne more pomagati, ker je itak zadolžena.
—	Voditelji železničarjev bi morali pozvati Herbert;! Hooverja, da se spomni svojih rojakov, eeprav gre Je za lačne proletaree in obubožane farmer je!
Ne vznemirjajte
si zaradi nečiste kaži
Severn's Eako odpravi mučni print, srbečico, pomaga odpraviti maroge, pusta kožo gladko in zdravo. Zanesljivo 50 let. V vseh lekarnah. Vzorec ZASTONJ. Pišite W. F. Severa Co^ Cedar Rapids, la.
Rabite Severa'« Skin Soap za prijetno kolo. .*

POPRAVEK.
Mr. John Dolčič nam piše iz Qirard, Ohio:
Prosim, da. popravite pomoto, ki jo je napravil vaš škrat. V mojem depisu sem napisal: Volitve se vrše 11. avgusta, shod pa 5. avgusta, v listu je pa tiskano: volitve se vrše 2. avgusta, shod pa 5. avgusta. To se ne ujema, da bi se shod vršil pozneje.
Prosim, da popravite to pomoto, ker rojakom se čudno zdi. Volitve se vrše torej 11. avgusta.
VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUŽENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM
Denar je pri nas varno naložen in ga ža-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih
zelo
važno.
Vloge obrestujemo po 4°/o
Sakser State Bank
NKW YORK, M. T.
napeli vse sile, da hi prišli tatovom na sled. Bilo pa je vse prizadevanje brezuspešno. Tudi Kambičevi so zavrgli upanje, da bi še prišli kdaj do ukradene obleke, ker so bili prepričani. da so tatvino izvršili cigani.
Pri nas je navada, da hodijo ženske sorodnikom pomagat pri žetvi. Tako je prišla 9. julija tudi posest-nica M. iz Semiča štv. 79 žet na Omoto. Pri tej priliki je opazilo eno Kambičevih deklet, da ima posest-niea M. nekam čudno pobarvano o-
seči tudi po 200 milijonskem kreditu Goldiskon banke. Nadaljna po-i moč inozemstva je postahi tako nujna. da se je moral predsednik državne banke dr. Luther z letalom podati v London in Pariz, da< iz posluje proiongacijo sedanjega 100 milijonskega dolarskega kreditu. inozemskih novčanih bank in da do-jbi nove velike kredite, tako za državno banko, da .vzdrži stabilnost Zaradi ogromno narasle potrebe 1 marke, kaker tudi za velike denar-po devizah je morali nemška | ne iravode. ki jim spričo odpoveda-Reichsbank prodati v inozemstvu' nih in deloma že vrnjenih kreditov znaten del svojega zatega zaklada.1 preti popolna imobilizacija. Na drugi strani je seveda skušala z 2% povišanjem diskonta in z dru-
zemskega kakor tudi domačega. Po cenitvah strokovnjakov je bila Nem- ! 'tja cd početka junija primorana vrniti inozemstvu za nad 2 milijardi mark kratkoročnih kreditov, kar je imela sveda najtežje posledice za Nemško državno banko. V kratkem času 6 tednov, je ta novčanična banka oddala za okrog 1600 milijonov mark deviz.
—	Ja, saj pravim. — današnja mladina je pa res od sile.
Osemletni sinček je prišel domov, pa je oje opazil na njegovem prstu majhen prstanček.
—	Kje si pa to dobil? — ga je vprašal.
—	Sosedova Ana mi ga je dala. Toda obljubiti sem ji moral, da se bom poročil ž njo.
—	No, kaj takega pa še ne — je vzrojil oče. — Komaj osem let si star, pa ti že take stvari rojijo po glavi.
—	Nikar se ne razburjaj, oče, —■ ga je potolažil nadebudni sinček — saj mi niti v glavo ne pade, da bi jo zares vzel.
— To bo pi res nekaj krasnega — je vzkliknila sladka ženica. — Ravno zdaj sem čitala, da bo vsa hišna dela opravljala elektrika, če bo znanost še nekaj časa tako napredo-Reichsbank z reskom.pt ni m kredi-! vala kot napreduje sedaj. Samo na
gimi ukrepi restrigirati menični portfelj, da obvaruje predpisano kritje obtoka bankovcev, kar pa ji
kuirali in hitro pogasili tlečo stre-;ni uspelo, ker je bilo nemško gospo-
inozemskih primorano
ho. Kakor se sadi, se je streha, ki je darstvo po izgubljenih brla spričo hude vročine, popolnoma kratkoročnih kreditih izsušena, vnela po iskri iz lokomotive. Škoda je neznatna.
;tom spričo odpovedanih milijardnih šumb bo treba pritisniti, pa bo vse
delo opravljeno.
— No. ti ti si boš s tem malo na boljšem. — je rekel mož. blagajne. Če pa državna banka da — Zakaj — ga je vprašala.
zneskov inozemskih kratkoročnih kreditov ne more več zadostiti obveznostim in bodo morali zapreti
Kaj vse
ima na vesti Mohorko.
morilec
Državno tožilstvo je izdelalo obtožnico proti Rudolfu Mohorku, rojenemu 2. aprila 1906 v Mariboru ter proti Frideriku Klančniku, rojenemu 13. aqrila 1894 v Bezini pri Konjicah, usnjarskemu pomočniku. Mohorko je obtožen:
1. zaradi hudodelstva tatvine treh verig v vrednosti 450 I>in; 2. poskusa zločinstva raabojništva, ker
sta skupno T Rudolfom Kovaiem ponoči 14. septembra 1929 v Puščavi s kladivom in z nožem napadla kmeta Jakoba Grešnika in Jakoba Vicmana, ki sta- se vračala s sejma iz Maribora ter sta ju hotela oropati za izkupiček prodane živine v znesku 23,000 Din; 3. zaradi zločinstva razbojništva, ker sta skupno s Friderikom Klarržaalkom in Rudolfom Kovačem dne 8. oktobra 1929 na Šobru s sekiro ubila kmeta Rudolfa Kanclerja in mu odvzela 2500 Din; 4. zaradi prestopkov prikrivanja in potuhe. ker je pomagal raz-pečavati ukradeno blago; 5. zaradi treh zločinov tatvine; 6. zaradi zločinstva razbojništva, ker je v noči na 5. april 1931 v Jetovcu s sekiro usmrtil kmeta Alojza Dobaj-a, nje-
v težkoče zašlim denarnim zavodom nova sredstva, petem ne more -več vzdržati stabilnosti marke. Pri tem je treba upoštevati, da je grozeOa plačila nezmožnost bank edina posledica odtegnjenih velikih inozemskih krediteov in beua nemškega kapitala samega, ne pa morda velikih izgub, ki bi šele nastale, če dejansko pride do polomov z vsemi ne-
tednu porabljen zaradi nadaljnje vi- , ^"^lednimi Poledicami za kreditno
' gospodarstvo.
poseči po kreditih pri svoji novča-nični banki. Ob koncu junija se je situacija tako poostrila, da je morala Reichsbank iskati pomoči pri inozemskih novčaničnih bankah, ki so ji dale do 16. juL rediskontni kredit cd 100 milijonov dolarjev <420 milijonov mark). Ta kredit pa ni zadostoval in je bil že v prvem
bleko. Ko je mladenka posestnico govo sestro Kunigundo in njegovi natančnejše opazovala, je spoznala, da je bila oblečena v njeno obleko. ki je bila samo pobarvana.
Kambičevi so to takoj javili orožnikom, ki so 10. julija naplavili pri posestniki M. hišno preiskavo in našli razno c bleko. Osumljena poses tnica je bila odvedena na orož-niško postajo, obenem pa so orožniki poklicali Kambičeve, da so pregledali obleko, ki so jo dobili pri M. Kambičeva dekleta so ugotovita, da je obleka res njihova.
Pcsestnica M. je v poče&ku trdovratno tajila, da bi bila ona pokradla obleko. Trdila je, tla jo je našla na cesti. Ko pa orožniki 'le niso odnehali, in so jo trdo prijemali, je naposled priznnla tatvino, in izjavila, da ima ostalo ukrfadeno obleko, kolikor je niso našli pri njej, shranjeno pri posestnici B. v Kaš-či št. 2. Orožništvo je šlo tudi tjakaj, <ia se prepriča, koliko je na izjavi resnice. Posestnica B. ni hotela v početku ničesar slišati o kafki tatvini in je šele na osrejši nastop narednika Kolbina priznala, da ima ukradeno blago res shranjeno v hiši. Dobili so orožniki pri njej mno-
h;erki Alojzijo in Terezijo ter re-jenca Rajmunda Gosaka, jih oropal za 4500 Din, 2 srajci, 3 pare nogavic, 1 žepni nož, britev, 1 klobuk in zimsko suknjo; 7 zaradi prestopka, ker je ;v preiskavi lažnjivo pričal proti Ludviku Hriberskemu.
Friderik Kkančnik pa je obtožen sodelovanja pri razbojništvu nad Rudolfom Kanclerjem na Šobru. Zaslišanih bo 12 glavnih prič, ostalih 70 izpovedi pa bo samo prečita-nih. Dan razprave še ni razpisan. Vršila se bo v bivši porotni dvorani.
soke potrebe po devizah. Hooverjev t predlog za enoletni moratorij med- } državnih dolgov namreč ni mogel v celoti (vzpostaviti porušenega nezaupanja.
Razvoj zadnjih <lni je pokazal vso težo situacije. Navzlic pomirljivim izjavam državnikov je deviza "proč od marke" zajela najširše kroge prebivalstva, kakor tudi ves finančni svet. Oni nemški radikalni krogi, ki so z namenom doseči znižanje reparacijskih obveznosti, vedno slikali gospodarska stanje Nemčije v najslabši luči, so dejansko mnogo pripomogli k temu, da je v inozemstvu in v Nemčiji sami nastopilo tako razpoloženje, ki se je na mah iz-premenilo v popolno nezaupanje in paniko, *čim so se pojavile posledice poloma dunajskega Kreditanstalta, ki bi sicer ostale za Nemčiji brez večjih pretresljajev, Pri tem niso upoštevali psiholoških momentov;
Situacija, v katero je danes zašlo nemško kreditno gospodarstvo je morda brez primere v zgodovini de-narsva in je le posledica do skrajnosti potencirane g a nezaupanja, ki je nastopilo v času, ko so se .v nem- sva se zvečer malo prepirala, jaz
— Zato, ker nimam ne na hlačah in na suknji nobenega gumba več, odkar sem se oženil.
Sodnik je vprašal obtoženca:
—	Zdaj mi ga povejte, zakaj ste vrgli ženo iz drugega nadstropja na ulico?
—	Iz pozabljivosti — je odvrnil obtoženec.
—	Kako iz pozabljivosti? — se je začudil sodnik.
—	Prej smo stanovali v pritličju, prejšnji teden smo se pa preselili .v drugo nadstropje. Kot ponavadi.
škem gospodarstvu pričeli pojavlja ti že znaki ozdravljenja od gospodarske krize. Saj je število brezposelnih delavcev od februarja nazadovalo že za nad 1 milijon.
Če Nemčija ne bo dobila takojšnje pomoči od inozemstva, potem se je bati najhujšega. V resne težkoče je že zašla znana Darmstadter und Naticnalbank. to je druga največja. banka Nemčije.
2pMr f -Ako imate Izostalo, ne-
no	naročite si moje staro-
krajsko zdravilo. Cena zavoju J3.— Plftlte ml z popolnim zaupunj^m?
MRS. MARGARETA LESKOVAR 507 E. 73rd St.. New York. N. V.
STO USMRČENJV 24 LETIH
TRENTON, N. J., 21. julija. — Včeraj je minilo 24 let, odkar so začeli uporabljati v državi New Jersey električni stol. Včeraj je bil usmrčen na njem 43-ietni Bona-ventura Mardela. On je bil stoti zločinec, ki se je spokorU na električnem stolu v državi New Jersey za svoje grehe.
Mardella je lani usmrtil svojo ženo.
VSI IZ LITTLE FALLS IN OKOLICE TER iz BLIŽNJIH NASELBIN NAJ PRIDEJO NA
: : PIKNIK : :
KI OA PRIREDITA
Društvo Marij« Pomagaj, K. S. K. J. in Slovenska Godba
) v NEDELJO, DNE 26. JULIJA 1931
na Stop 44 (Gun Club), Herkimer Road
IZ VESTNA PUAČA	OKUSEN PftHUOZK
IZBORNA GODBA Začetek ob 10. vri dopoldne.	Vstopnina 25c za odrasle.
Nesreča ne počiva!
u. Podvrženi ste eni sli drugi vsak dan. STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA
Tudi smrt
KAJ 8TB PA
OBRAMBO SVOJIH OTROKt
Ali »te U zavarovani sa slučaj bolezni, nezgode ali smrti f Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliike Jednote. Nada jednota plačuje največ bol-niške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova druitva se lahko vstanovijo v Združenih državah z 8. (lani. Pristopnina presta.— Berite najboljii slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojssnila na glavnega tajnika, Joseph Pishler, Ely, Minn.
aiMMBMH^
sem pa pozabil, da smo se preselili za dve nadstropji višje.
Iz Little Falls mi poroiajo. da bo v nedeljo velik piknik na Stop 44, Herkimer Road.
Piknik priredita društvo Marija Pomagaj in Slovenska Godba.
To je sicer nekoliko čudna kombinacija, toda ime je stranska stvar.
Vsako društvo si mora samo pomagati, pa naj ima še tako visoko obetajoče ime. Če je pa še dobra godba zraven, je pomoč toliko uspešnejša.
Tistemu, ki bi se utegnil nad imenom spedtikati, naj povem, aa so šli slovenski farani v New Yorku dne 4. julija k Revnemu Hudiču, pa jih vseeno ni hudič vzel.
Kot so mi sporočili, bo na pikniku vsega v izobilju. Za stare bo dvoje vrste dobrot, za mlade pa soda in ajskrim. Brez plesa pa tudi ne bo, saj bo igodba sodelovala.
Ne samo iz mesta, tudi Iz okolice bodo prišli v velikem številu.
Mike Selan mi je rekel, da bo privlekel vse iz Fly Creeka. Če z avtomobilom ne bo šlo, se bo pa svojega trucka pošlimi.
Jaz bi pa pozval Newyorcane, tki so na počitnicah v okolici Coopers-towna in Worcestra, naj pridejo, da bodo že vsaj vedeli, kaij je piknik.
V Little Falls se vse drugače piknik uje, kot pa na Long Island-u.
Delegacijo iz Cooperstownsa naj vodi Jože Marčun, Pavel Zaiaznik naj pa iz Worcestra pripelje svoje prijatelje. Toliko Vrtmlčanav kot jih bo v nedeljo na pikniku, ni videl Pavle še nikdar v svojem življenju.
Z a trdno sem pa prepričan, da se prihodnje leto ne bodo lfcttlefallski pikniki več mašili na Stop 44 in nikjer drugod kot edinole na Jack Mi-hevčevi farmi.
Jack ml je rekel, da bo čimprej mogoče zgradil na svojem posestvu primerno barako za ples.
Za mladino je velikega pomena, ker teče voda po njegovi farmi.
Stari, ki ne dajo dosti za vodo, bodo pa drugod našli dovolj zabave.
Za letos torej vsi na Stop 44, Herkimer Road. Prihodnje leto pa nasvldenje pri Jacku MJhevcu, fci Ima toMko prijateljev, kolikor Je
Slovencev v Little- Falls in okolici.
□
Ill IIIOII1«
NEW YORK, THURSDAY, JULY 23, 1931
IN LARGEST ILOTOfl DUL* in t
Pri vratih Je pozvonilo.
Dama je vrgla čez ramena lahen ogrtač, nataknila na noge copatke iz rdeče svile in vprašala skozi ključavnico:
—	Kdo Je?
—	Oprostite, jaz sem, — je odgovoril pred vrati tih in boječ glasek:
—	Kdo jas? — Ali ne bi hoteli tega pob liže pojasniti? — je vprašala dalje.
Odprla je majhno kukalo in videla, da stoji zunaj nekakšen vajenec.	i
—	Kdo ste vi? Kaj pa želite?
—	Oprostite, mojster me je poslal k vam. Prinašam vam naslanjač, ki ste ga izročili v popravilo.
—	Nu, in prav zdaj ste ga morali prinesti, ko nI doma služkinje.
—	Oprostite, bil sem ie dvakrat tu, pa ni bilo nikogar doma...,
—	Vstopite torej v božjem imenu.
Vrata so se odprla, vajenec Je prinesel naslanjač in ga porinil v
kot. Snel je čepico in pogledal damo v obraz, nato pa šel z roko preko čela.
Dama ga je motrila od nog do glave: Bil je visok, širokih pleč, o-zek v boke, obraz je imel ožgan od solne a in pod čelom so se mu svetile velike jasne oči. Na zgornji ustnici so poganjale prve brčice, čelo pa so obrobljali kodrasti lasje.
—	Hm, — je rekla. — Kaj sem vam že hotela povedati.... Da, denar pošljem mojstru po služkinji.
—	Prosim, izvolite, — je dejal vajenec in se priklonil ter hotel oditi.
—	Nu, nu, kam pa se vam tako mudi? Saj ste gotovo trudni. Sedite za trenutek. Zvrnili boste šilce žganja. Stopite naprej in pazite, da se vam ne spodrsne na zlikanem parketu.
—	Prosim, — Je dejal vajenec in stopil naprej. Dama mu je z roko pokazala pot v salon. Stopical je polagoma za njo. Oba sta sedla.
—	Tako, — Je dejala dama in mu ponudila čašico, — le osvežite se. Vzemite tudi malo prigrizka. Samo parite, da ne boste metali mrvic po tleh. Nu, kako vam je? Ali vam je vš^č pecivo?
—	Prosim da, meni Je vse všeč, — Je odvrnil vajenec s plahim gladom.
—	Mislila sem si, da je tako. Ko liko pa ste stari.
—	Šestnajst jih imam, milostiva.
—	In popravljate stole? Koliko jih napravite na dani
KOSE
IZ najboljiegs Jekla, z rinčkom —-24, 2», 28, 30 in 32 pilctv Mg« «8 —
6 kos po ...................... $1.73
»i ■ ■ ■ i i. ■
Klcplln« orodje po____»1.25 In $1.50
Pralea po ................30c in 40c
M olika..........................—.90
Srp ............................—.»0
Brusni kamen...................—.50
Kibrfen ta repo z 2 nolema |M5 PoSmlna prosta.
MATH. PEZDIB
Bok 772, City Hall Sta., New York. N. Y.
NAGACENA SOVA
—	Oprostite, jaz jih še ne delam. I zvečine nosim popravljene predmete naročnikom na dom.
—	Tako, tako.... Tedaj ste že i-mell priliko videti mnogo lepih s|anovanj? Gotovo vam večkrat ponudijo šilce likerja in malo sladkega prigrizka, kaj?
—	Oprostite, to se zgodi prav redko.
—	Kako to?
—	Prosim, Jaz moram skoro vedno počakati na hodniku. Če pa dobim denar, moram hitro proč, da se gospoda ne jezi, ker Je morala plačati!
—	Tako, tako.... Torej se pravi, da sem vas jaz mnogo lepše sprejela kakor drugi?
—	O mnogo, mnogo lepše milostiva, — je potrdil vajenec.
—	Nu, to me zelo veseli. Ali pa tudi vste, da ste prav prikupen fant?
Vajencu je bilo nerodno, da je slišal to priwianje iz teh ust. Začel je hitreje dihati, kakor da mu zapira sapo.
—	Oprostite, prosim, žganje me je tako razburilo, da moram hitreje dihati.
—	Nu, nu, takšne besede.... Kdo bi si mislil, da vam je vroče že
od šilca nedolžnega žganjčka.... Veste kaj — napravimo poskus, izpraznite to čašico na moje adrav-je! Boste?
—	Bom, — je dejal v zadregi vajenec.
In je zvrnil šilce na dušek.
—	Ah! — je mlasknil z jezikom ko je postavil šilce zopet na mizo.
—	Bravo! — je dejala gostiteljica. — To je bik> junaško, vidKe!
Nato se je dama udobno vsedla na divan poleg njega ln prekrižala noge. Z gornjim životom pa se je nagnila nekoliko naprej, da so se razbrale črte njenih grudi pod svileno srajco.
Vajencu je postalo mučno. Za trenutek se je ozrl po njej, potem je obrnil oči v strop, od tam pa je preskočil na točko nad vrati.
—	Nu, — Je dejala dama, — kako se počutite zdaj? Ali vam je še vedno vroče?
—	Oprostite, zdaj ml je še bolj vroče kakor prej.
—	Ah, ne ponavljajte venomer besede "oprostite". Govorite, kakor da ste doma. Povejte mi na primer, čemu gledate proč, medtem ko vam obraz naravnost žari. Ali čutite kakšno hrepenenje?
Dama je zanihala z nogo.
Vajenec jI ni odgovoril. Prekrižal Je roki ln vlekel prste, da so mu pokali v členkih.
—	O, saj vidim, da ste zelo pre-kupen lant... Če vas kaj tišči, le pevejte mi, priznajte brez strahu in bojazni...
....Tukaj Je v resnici. .. zelo.... vroče.
—	Čujte, zdaj pa gotovo nekaj prikrivate, — Je rekla dama. — Prepričana sem, da ste hoteli povedati nekaj drugega. Čemu ste pretvarjate? Tak ohrabrite se ven-
dar! Postanite mož, ne bodite cunja... Nu? Kaj boste rekli?
—	Ne.... Rad bi. ..
—	Nu torej, le pogum! Kaj bi radi?
RIMSKA POLEMIKA
Rim, 10. julija, jcejev brat je pobi samozavesti, ko
! ugotavlja, da se je narod postavil Vsi tukajšnji listi se še vedno ba-'^	^ ^^ .<Cerkvene 0_
vijo z zadnjo papeževo encikliko. ^^ ^ ^ ^^^le procesije,
Obširna poslanica načenja toliko ^ vedo da ^ ni požara> kjer gori
novih vidikov* da je bilo listom sko- le s>ama Cerkev je slabo računa_
la~.
ŽRTVE CIVILIZACIJE
in temeljito. Doslej so listi, ki v stvari postopajo po enoletnem načrtu, obdelali podrobno formalno stran en-ciklike ter neprikrito obdolžili francoskega kardinala Vanneuf-villesa, nadštevilnega apostolskega protonotarja in člana višjega* sveta >
Ah, vi ste res velik otrok. Kar kongregacije za širjenje vere, da "je
povejte!
—	Oprostite, ko pa me je tako
sram....
—	Torej dragi moj fant, kaj bi radi?
—	Če ml dovolite....
—	Seveda vam dovolim. Samo recite.
—• Rad bi tisto.... nag a če no sovo, ki stoji na veji nad vrati....
MILIJONSKI PROCES NA POLJSKEM
širil vero na ta način, da je posredoval prvo cbjavo poslanice v inozemstvu". Glasilo Arnalda Musso-linija se je celo povzpelo do reto-ričnegra vprašanja: "Kolik delež je neko ka^binijersko državo> ki ni_ imel ta politikujoči monsignor pri ma nobene ingereilce na višje, du-sestavi enciklike?" Vatikansko gla-'hovne zadeve> aU moderno ž^jenje silo je ostro zavrnilo to insinuacijo
Drugi listi zopet najbolj komentirajo oni del enciklike, kjer je govora o mentalnem pridržku, ki si ga naj izgovore verniki, kadar stopajo v službo fašizma in polagajo potrebno prisego s čimer da si pa-r ž pris ,aja nekuko višjo oblast nad države. Pri tej priliki navajajo pre-t€kle čase, ko je cerkvena oblast smatrala državno silo za svojo posvetno reko, ki služi le eksekuciji. Arnaldo pravi: "Cerkev bi želela le
in žalitev papeža in "Popolo" je zavrnitev pokorno spravil med vljudnim opravičevanjem.
je znatno pomnožilo naloge in funkcije države".
Vsa fašistovska polemika pa v splošnem ne sega globlje, dasi si Ker je republika na papeževo po- | možna prizadeva, kompromitirati slanico očividno izdehana po danih papeževo poslanico z razčlenjeva-na^odilih. in ker hoče režim krivdo ^ njem in iztrgovanjem posameznih za nastali spor odvaliti popolnoma ( delov iz celote, da ima lažji uspeh, od sebe, postopajo -Hankarji v svo- Vendar pa so si vsi člankarji v enem
Konec 19. stoletja je kupil ruski car Aleksander n. o priliki svojega obiska v bližini Čenstohove štiri posestva od nekega nemškega naseljenca. Po njegovi smrti so ime-nja pripadla velikemu knezu Miha jlu in prestolnasledniku 'Nikolaju. Ko pa Je Nikolaj zasedel carski prestol, se je zapuščini odpovedal v prilog bratu, in tako je postal njih lastnik veliki knez Miha jI Aleksandrovič.
Ruska revolucija je tudi njega pokosila, njegova morganatska žena, grofica Brašova in njen sin Jurij pa sta srečno pobegnila iz sovjetske Rusije in prišla po dolgih ovinkih v Pariz. Kod sta hodila, pričajo zgovorno tranzitni vizumi v njih potnih listih. Našteli so jih nič manj kot 48.
Mati in sin sta se znašla v emigraciji brez sredstev. Tedaj se je grofica domislila čenstohovskih posestev in se je začela zavzemati za to, da bi jih dobila nazaj od polj- j ske vlade. Toda pojavile so se te- ■ žave. Riška pogodba med Rusijo in Poljsko izrečno določa, da pripadejo vse posestva bivše ruske dinastije poljski državi. Zato so v Varšavi zahtetfali predložitev listin, da čenstohovska posestva niso bila last Romanovih, ampak pokojnega velikega kneza. Grofica je morala vrhu tega predložiti izka-zilo ,da je njen mož resnično mrtev.
Z vsemi temi dokumenti se je vdova velikega kneza obrnila na sodišče ln prosila, naj se prizna, da so posestva njenega pokojnega J moža njena last. Ampak oblast še ni bila zadovoljna. Zahtevala je še celo kopo drugih uverenj, kar je povzročilo tožiteljici ogromne stroške. Sodišče v Čenstohovi pa je njeno tožbo celo zavrnilo. Nato se je grofica pritožila na varšavsko vzkH-cno sodišče. To je zdaj odločilo, da se grofica oprosti vseh pravdnih stroškov, pravda sama pa se bo v kratkem obravnavala naprej. Za grofico stoji bivši vrhovni komor-nik na ruskem dvcyu Birjukov, njene interese pa zastopa podpredsednik poljskega senata, advokat Boguckij. Čenstohovska posestva so vredna več milijonov zlotov.
Zapadno od Hebridov teži majhno otočje, ki se imenuje po največjem otoku Sv. Kil d a. To so nerodovitne in skalovite pečine, ki je težko pristati na njih. Samo na enem mestu je pristop lažji. In verp-d*ar je tu 'bival pogumen in zdrav rod, ki je stoletja kljuboval vsem neprilikam, sam s svojo pomočjo. Kakor hitro pa so se začeli na škotski kopnim zanimati za ta rod, ka-korhitro so otvorili do tja. zvezo s parnikom, osnovali šolo in poštni u-rad, se je vse spremenilo. Ljudstvo je tako degeneriralo, dra se ni znalo j niti samo več preživljati, obubožalo je. začelo izumirati in končno se je moralo obrniti do vlade, da bi ga preselili na Hebride ali na Škotsko. To se je tudi zgodilo in tako je zapadlo toč je Sv. Kilda ponovno sramoti in pozabljen j u.
Znani škotski pisatelj ivfacGregor. ki je nekaj časa preživel na otočju, je ob priliki te izpraznitve napisal knjigo, ki ve povedati mnogo zanimivega o njem in njegovem nekdanjem prebivalstvu. To prebivalstvo se nikoli ni preživljalo z ribami, ki jih je smatralo še iz poganskih časov za svete živali. Zadovoljilo se je z morskimi pticami, njihovimi jajci, in pred vsem s svojevrstne
Dopisi.
Brooklyn, N. Y.
Društvo "Ali American" je sklenilo, da priredi izlet oziroma piknik dne 26. julija na našim rojakom že dobro znanem hri-bčku pri Revnem Lazarju, Union Turnpike Rd. in Queens Bouleward.
Ker se mi Slovenci najbolje zabavamo v prosti naravi, se vas brez izjeme ljudno vabi na piknik.
Tem potom se vam zagotavlja, da boste sigurno postreženi v vsakem-oziru.
To je namrej še dokraj mlado društvo ter je njega članstvo večinoma tukaj rojeni slovenski naraščaj. Če se hočete prepričati, o njih pristni nagnjenosti do naše ljube domovine. nas gotovo ne pozabite.
Da so pa za člani tudi stare slovenske korenine, ne smete prezreti. Oni vum bodo nudili, kar zgoraj omenjenim ni mogoje.
Vsestransko se priporoča
Odbor.
jih odgovorih sila previdno, da bi popolnoma edini, in ni lista, ki bi vzbudili videz spravljivostl in miro- opustil priliko, da ne bi citiral me-Ijubncsti. V meritum spora se je sta, kjer papež daje priznanje fa-; pasmo ovac, ki jih je samo redilo, med drugimi poglobil zlasti ducejev iizma. S ponosom omenjajo, da je Te ovce so pedobne s:rdin.skim brat Arnaida ki je v dveh dolgih papež še nedavno obsodil pokret. muflonkam. Hirtanci, kukor so ti e>ankih obravnaval encikliko, priza- "Action Fransaise" in da je ista V ljudje imenovali sami sebe, jih niso devajoč si, da naslika cerkev in dr-' soda doletela hitlerjevce. Fašizem |strijli, temve: so jih skubli kakor žavo, katolicizem in fašizem kot dve p:, eta mora biti nekaj, kar je zvi- j gesi. živali pa so to potrpežljivo pre-sliki, ki si v ničemer ne nasprotu- j šeno na'd vsakdanje strankrarstvo,: našale.
jeta, marveč se samo dopolnjujeta,' nekaj, kar je tako trdno in solidno,' Res nenavaden je bil pisemski
promet tega ljudstva iv prejšnjih časih. Izdolbli so kos lesa, položili v vdolbino pismo in nove:: za stro-
ako se obe držita dogovorjenih j da bi ne bilo umestno in pravično smernic lateronske pogodbe. Kako dotikati se ga na sličen način. Pa-je moglo kljub temu priti do spoia >pež to dobro pojmuje, zaključujejo med obema, pa pojasnjuje Arnaldo t fašistični Usti z vidnim zadoščenjem, i ške, jo zaprli hermetsko s pokrov-s trditvijo, da je papeža pri sestav-i zato je *v encikliki po dolgem nego-jcem. vžg-ali nanj besedi "please ljanu enciklike nedvomno napač- j dcvanju in kritiki fašističnih me- j open" ter spustili vso zadevo ob za-no informirala njegova okolica.; tcd. zapisal tudi tele besede: "Stem hodnem vetru v morje. Valovi so Postopek pri razpuščanju Katoliške pa nikakor nočem obsoditi < faši- j odnesli pošto s seboj in skoraj vedno akcije je bil tak, da se ne more go- < stične) stranke in (fašističnega) re- ■ je dosegla kraj svojega namena. V
voriti o kakršnemkoli nasilstvu. Du- :žima kot takega'
DRUŠTVA
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" m
nI«
CEHE ZA OGLASE SO ZMERNE
S

CENA DR. KERK0 TEGA BERILA JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko
KNJIGARNI UAS NARODA
m Waal it
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabavo.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premera meri globus 6 inčev. — Visok je 10 lnčev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
ONI, Kt IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA
"GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE,
GA DOBE ZA —

75
99
"GLAS NARODA
216 West 18 Street	New York, V. Y.
I nasprotno smer je bilo zaradi stal-I nega toka, te vrste dopisovanje ne-j mogoče. Ko so začeli pa miki vezi ti ; pošto sem in tja se je idila seveda končala.
In še marsika j drugega se je končalo, ljudstvo pa se je izselilo. Samo ovce so ostale na otočju in —miši. ki so jih bili zanesli sem parniki s Škotske. Zanimiva je ta rej z mišmi! Nikjer druge se niso mogle za-rediti. samo v poštnem uradu. Zoološki vrt v Edinburgu si je hotel preskrbeti nekoliko teh živalic v študijske svrhe, p3 ni ma^el dobiti niti ene. ker niso preživele razmeroma kratke poti čez morje. Sedaj bodo pač v zapuščenem poštnem uradu poginile kikor ovce. ki so ostale na otočju. V nekolikih letih bodo morda sram še morske ptice obljudovale samotne čeri, ki jih obiskujejo samo viharji in zaliva voda.
ITALIJA BO POMAGALA ALBANIJI
TIRANA, Albanija, 22. julija. — Italija 'bo dala Albaniji vsako leto približno štiristo milijonov dolarjev brezobrestnega posojila in sicer za toliko časa. dokler ne spravi albanska vlada v red svojega proračuna.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLAND T STREET NEW YORK, N. T.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7« ure zvečer«
Poslužujmo se vsi brez izjeme le stare in stanovitne domače banke.
NUNA POBEGNILA IZ SAMOSTANA
Ves Olomouc govori zadnje dni o mladem dekletu, hčeri uglede obitelji, ki je bila nedavno posvečena v nuno in je dobila pri tem novo ime Marija. Novinka, ki se piše Marija Charvat. je hči znanega olomouškega trgovca. Je zelo lepo in komaj 18 let stara. Zadnje mesece se je pripravljala na pre-oblečenje v samostanu, govori se pa. da se za nunski poklic ni odločila prostovoljno, ampak pod pritiskom svoje matere, ki je bila ' hčer nekoč ko je bila bolna, zaobljubila in je zdaj hotela izpolniti obljubo, ki jo je bila dala Bogu. Hči je p«d materinim vplivom privolila. da gre v samostan, čeprav ni čutila za to pravega poklica.
Pred nekaj dnevi pa je novinka ponoči izginila iz svoje celice. Pobeg se je izvršil v ?elo pustolovskih okoliščinah. Mlada nuna je splezala po zidu nizdol s pomočjo lestev z vrvi potem ko je v celici i odložila nunsko obleko. Ni dvoma, da je bil pobeg dogovorjen, kajti lestve so bile od zunaj, brez njih pa . ni bilo mogoče iz samostana.
Govori se. da je bila mlada nuna ; pred odhodom v samostansko življenje zaročena z nekim mladim j inženjerjem, ki ni hotel tudi potem, ko je Marija odšla v samostan. odstopiti od tega. da mu jo vzamejo. Podoba je, da ji je on pomagal pri begu ali vsaj, da je mlada novinka ravnala dogovorno z njim. ko je dala slovo nuski celici. Ta domneva je tem verjetnejša, ker se je razneslo, da je tudi inže-njer zadnje dni izginil iz Olomou-ca. Prednica samostana je naznanila pobeg nune Marije policiji, ki je, kakor veleva njena dolžnost, začela zasledovati begunko. Nato pa je dobila prednica od cerkvene oblasti migljaj, naj se zasledovanje ustavi, ker ni mogoče nikogar prisiliti k porvratku v samostan. Ne-pokomo nuno bodo torej, če jo sploh dobijo v roke, izročili njenim staršem, ti pa bodo ukrepaii, kaj se zgodi z njo poslej.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO ** Oreater Mew York in okolico, ink.
PrvdMdnlk: FRANK HOTKO
507 E. "3rd St.,
New York City Podpredsednik: MICHAEL UREK.
1716 Gates Avenue,
Brooklyn. N. Y.
Tajnik in arhivar:
JOSEPH POCJACHX1K,
&80 Liberty Avenue.
Willis ton Park. L.. I Blagajnik: PETER RODE.
m Alpha. Place.
Glendale. L. L Zapisnikar: RADO V A VPOTIC H.
22-15 — 28th St..
Astoria, L Isl. Nadzorni Odbor: ANTHONY KOŠIR NIK, Mill - SSth Rd..
Richmond H11L L. M FRANK LUP8HA,
431 Morris Avenue,
Roclrvllle Center. L. Isl ANTON CVETKOVICH MS Seneca Ave
Brooklyn. N. T.
Kdor izmed rojakov ali rojakinji še ni član tega društva naj vprašal svojec« prijatelj« ali prijateljico ali| pa enega izmed odbornikov sa natančna pojasnila. V nesreči se idol potna kaj pomeni hiti član dobrega ] društva.
To društvo je sicer najmlajše, da najmočnejše bodisi v ali članstvu. Društvo je ▼ tem krat-1 kem času svojega obstanka izplačalo že skoro 14 tisoč bolniške in nad I šest tisoč smrtne podpore ter ima| ▼ blagajni skoro «17,Mt.M.
Druttvo zboruje vsako Četrto eobote svojih drufttvenih prostorih v American I Slovenian Auditorium, 2S3 Irving Ave., [ Brooklyn. N Y.
*Q 111 I I I O B r
NEW YORK, THURSDAY, JULY 23, 1931
Bi IilOBT novm DAILY to U. B. Z.
SPOKORNICA
Dm ROMAN IZ ŽIVLJENJA. »■""■
Za Glas Naroda priredil G. P.
5	(Na<ialjevanje.)
Če bi imel grof Harold še eno sestro, potem bi se zahvalil zvesti £lu±Jbnik tudi te).
Odkorakala sta naprej k visokim drevesom, kjer so ležali trije grobovi.
Grof Harold je izgledal kljub svoji špotni obleki zelo odličei.
Njemu se je videlo takoj plemenitega človeka v najboljšem smislu besede.
Kontesa je brla zelo ljubka in očarljiva prikazen, čeprav je nosila te priprosto obleko. Bila je zelo elegantna in mična.
Obraz kontese je bil nekoliko potemnel. Krog ust je ležala lahna poteza žalosti.
Ko sta dospela do grobov, sta sedla na klop.
—	Zakaj je šel ože pravzaprav na južni zapad? Zakaj ni ostal v Nemčiji? Ali veš to?
Obraz Harolda je potemnel.
Izgledal je zcpet trd in oster in njegove oči so bliskale kot brušeno ^eklo.
—	Ne vprašaj me zato, Juta, kajti jaz biti ne mogel dati nobenega zadovoljivega odgovora. Dal sem svojo besedo očetu, da ne bom izdal ničesar. On mi je nalcžil moifc. Pred svojo smrtjo pa me ni mogel od vezati moje besede. Raditeja moram molčati, čeprav grem v Nemčijo. MCtfOče boš izvedela s kake druge strani.
—	Torej ne bom nikdar izvedela!
—	Ne od mene. Če pa bi izvedela v Nemčiji od kake druge strani, je boleli usoda tako. Jaz nisem obvezan usodi molčati.
Naslonila se je na njegovo glavo.
—	Jaz te ne bom nikdar več mučila z vprašanji, vendar pa te vpra-. am. kar lahko odgovoriš. Enkrat jem stavila isto vprašanje očetu in on je postal zelo bled ter zapustil sobo, ne da bi odgovoril. Vsled tega .si nisem več upala na dan z vpraša-njn. Eno pa mi lahko paveš: — Kdaj in kako je umrla naša mati?
Grof HaroLd pe štrlel na grob svojega »leta. Moral je odgovoriti na to vprašanje.
Sestri nista vedeli, da je Harald le polovični brat in da je imel drugo mater.
Ni vedel. kako naj odgovori na to vprašanje, na katero sploh ni U'! pripravljen. Vsled tega je rekel nekoliko obotavljaje:
—	Natančnih p:datkov glede te^a nimam, Juta, Mogoče boš izvedela vse v Nordeggu in tudi glede :*e sar je oče od mene zahteval molk.
Naj ti to sedaj zadostuje.
Juta je pokimala.
—	To 'bom stcrila. Vse to pa ni sedaj zelo važno. To se tiče nas treh ljudi, kajti mi ne moremo vzeti svojih grobov s seboj. Mislila pa sem, cta bcm v Nemčiji lahko našla grob moje matere.
—	To pusti v miru počivati, Juta. Njeha ljubezen bo ostala pri nas. kjerkoli se mudimo. Ona ni za-kopan-a in bo vedno zvezana v nami, kot bo tudi v bodočnosti. Tukaj prihaja Huia. Bog ve, kaj nam pri-i>aia?
Hula je sporočil prihod novega belega gospodarja.
Gospod Viljem Sundheim je prišel.
Brat in sestra sta se vrnila v hišo ter pozdravila gospoda Sund-heima.
Bil je svež, energičen gospod, sredi tridesetih let.
Živel je že par mesec* v na jugozapadu, enkrat tukaj, enkrat tam ter se dcbro seznanil z razmerami.
V zadnjih par tednih je bil ponovno na farmi kot gost in radi tega jo Je poznal dobro. Brat in sestra sta vedela, da se bo kmalu poročil z mlado nemško damo, ki je živela s svojim bratom, zdravnikom, v Wind-huku.
Zadnji posli so bili hitro rešeni in Juta je zelo ugajala gospodu Sundheimu. Rekel je. da bo skrbel za grobove ranjkih.
Harold Je stavil le še en pogoj.
Sundheim je obljubil to s svojo častno besedo.
Ko so hoteli iti k mizi, je prišel Hans von Krasni k z nekim tovarišem.
Gospodje so se napotili prejšnji veber s konji od Windhuka. Hans von Krasnik je hotel poiskati Harolda in Juto ter se predvsem posloviti od grotu svoje neveste.
Njegov tovariš ga je spremljal, da napravi zadnji obisk pri bra-lu in sestri. Poročnik Wenckhaus je bil zelo vesel mlad človek, ki je vedno skrbel za dobro razpoloženje.
Harold je objavil, da postal majoratni gospodar Nordeggu.
Hans von Krasnik je prijateljski stisnil roko, nakar je rekel proti Juti:
—	To me veseli. Juta. Sedaj boš imela takoj domovino. Nordegg leži v eni najbolj krasnih okolic naše domovine!
—	Pri moji veri, drjgi grof, to je krasno! — je zakričal poročnik Wenkhaus. — Lahkega srca se boste ločili od farme. Dobor urejen nemški majorat bi mi bil ljubši kot farma na jugoeapadu, čeprav je vesica!
Vsi so čestitali Harold u, gospodje so pili na zdravje tega vesele&u dogodka.
—	Na farmi bo sedaj stanoval gospod Sundheim? — je vprašal mladi poročnik.
—	Tako je, — je odvrnil slednji.
—	No, potem ste vsi napravili dobro kupčijo. Vse je gladko izteklo in moram vam čestitati. Mi moramo seveda upati, da bomo mi vojaki brea domovine tudi enkrat dosegli odprto hišo, kjerkloi nas bo pot vodila mimo!
—	To Je častna stvar, gospod poročnik. Jaz bom vedno vesel, če vas bom mogel pozdraviti. Zaenkrat se morate seveda zadovoljiti s stanovanjem samotarja, ker nisem še oženjen, — je rekel Sundheim.
—	Ne še? Potem se odpirajo lepi izgledi za bodočnost!
—	V par letih bom pripeljal ženo.
—	Bravo! Sedaj izpijmo čašo na zdravje današnjega gostitelja in ;*rlhodnjo čašo na zdravje bodoče gospe farmerice! Nemška deklica, kaj ne, gospod Sundheim?
—	Samopoaebi umevno 1
ČaAe so zopet zazvenele.
Po Jedi Je stopila Juta h Krasniku.
—	Veseli me zelo, dragi Hans, da greš z nami v Nemčijo!
Poljubil ji Je roko.
—	Ker hočem vendar enkrat dobiti dopust. Vsled tega je zelo naravno, da lahko potujem z vami!
—	Koliko časa pa Imaš dopust?
—	Za enkrat sem si izgovoril pol leta.
—	Ali se boi v resnici vrnil semkaj? — je vprašala Juta. * v
Pogled Hans a je zle tel skozi okno ter proti počivališču Marije.
—	Tega še ne vem. Obiskati moram svoje sorodnike ter znance. Mene je pred leti nasilje vleklo semkaj. Pretiho in preozko mi je bilo v stari domovini. Sedaj pa sem se pošteno navaličal. Mogoče bom ostal doma, če bom mogel vzdražti. Medtem sem napravil majhno premoženje, ki me bo usposobilo živeti doma zopet z borno plačo. Kot rečeno, če bom vzdržal. Tega ne vem še.
—	Na vsak način moraš priti za nekaj mesecev v Nordegg kot gost,
Hans.
Hans mu je stisnil roko.
—	To obljublim rad, Harold. Kakorhitro bom pozdravil vse svoje sorodnike, pridem zagotovo. Zelo blizumi ne stopi nikdo. Stariši in sestre so mrtve. Nečaki, tete in drugi sorodniki pa zahtevajo tudi svoje pravice. Nikomur nočem napraviti hudo, čeprav se bom v svojem srcu tujega čutil. K vama pa me bo ivleklo srce. Z vama me veže premočna vez!
Zopet je poletel njegov pogled k 'grobu Marije.
Juta ga je pogledala.
—	Moj dragi Hons. Ti si in ostaneš na brat, kaj ne, Harold?
Harold mu je stisnil roko.
iDalje prihodnjič.)
RAZBURJENJE ZARADI PAPIGE
«

KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
Čudno in obenem komično zgod-oo je priobčil te dni pariški dnevnik "Paris-Midi": V uLici Rue Jouffry so okrog polnoči hišnika
kah sta pa vdrla skozi okno v sobo. Vsi so bili prepričani, *tia se je v sobi odigralo nekaj strašnega. Salon je bil slavnostno razsvetljen.
zbudili pretresljivi klici na pomoč. | v sredini na mizi pa je stala klet-Mož je zbudil ženo, nakar sta oba j ka s krasno pisano papigo. Ko je pohitela k dvigalu in se peljala vi ugledala stražnike, se je začela na peto nadstropje. Iz stanovnja i-i ves glas dreti: "Na pomoč, na po-gralke madame Cilonove so priha-I moč, ah, umiram!" Seveda o do-jali pretresljivi kriki: "No pomoč,J zdevnem zločinu ni bilo nobenega na pomoč, umiram, umiram!" —j sledu. Stražnika sta vzela kletko s
Hišnik je nekaj časa poslušal, hotel je v stanovanje, toda vrata so bila zaklenjena. Turobni kriki so Zbudili tudi druge stranke v hiši, ljudje so se začeli zbirati pred stanovanjem in skušali s silo vdreti vrata. Kriki "No pomoč, na pomoč, ah, umiram!" so se venomer ponavljali.
Ker stanovanja ni bilo mogoče odpreti, je hišnik telefonično pozval policijo. Že čez nekaj minut je prihitel policijski avto z 10 policisti, ki so naglo zdrveli po stopnicah v peto nadstropje. Ves njihov napor, da bi odprli vrata, je bil
papigo in jo kot corpus delicti odnesla na policijo.
Na cesti so se med tem odigrali razburljivi prizori. Pred hišo se je zbralo več tisoč ljudi, prispelo je še več avtomobilov s policisti in reševalnih V020V, kajti vse je bilo prepričano, da se je v ulici odigral grozen zločin. Papigo so s kletko vred odnesli na policijski komisari-jat, toda pri "zaslišanju" niso izvedeli od nje ničesar drugega nego: "Na pomoč, na pomoč, ah, u-miram!"
Naslednjega dne se je na poli-
(Nadaljevan Je.)
PESMI Z NOTAMI:
NOTE ZA KLAVIR
(Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek -po.... .30 10 zvezkov skupaj ----------------2.50
NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA
Album slov. narodnih pesmi
(Prelovec)____________At
Šest narodnih pesmi (Prelovec) A0 Pesmarica moških zborov
(Bal a tka)_____________1-—
1.1«
Kretan je Parnikov
— Shipping N#wt —1
MEŠANI In MOŠKI ZBOR
zaman, tudi poklicanemu ključav-; ciji javila papigina lastnica, gleda-ničarju se to ni posrečilo. Vrata so liška igralka madame Cilon. Ta je
bila od znotraj zavarovana s težkimi železnimi zapahi.
Policija je nato obvestila gasilce. Gasilci so prihiteli na dveh avtomobilih in napeli dolge pnevmatične lestve, nakar so splezali v stanovanje. Razbili so okna in roloje, dva stražnika s samokresi v ro-
pojasnila zakaj gre Igralka je večer popreje memorirala dramatični prizor, učena papiga pa je pazno sledila njeni patetični deklamaci-ji. Ko je igralka odšla na obisk k znancem ter zaklenila stanovanje, je papiga ponavljala, kar ji je o-stalo v spominu.
S 1. AVGUSTOM bodo cene voznim listom za ven in nazaj (Bound Trip) v III. razredu znatno znižane in ravno na isti dan priredimo mi
NAŠ SKUPNI IZLET
po FRANCOSKI PEOGI s parnikom
rIle de France"
Cena vozili m listom III. razreda do Havre in nazaj samo $147._,
do Ljubljane in nazaj samo $177., in do Trsta in nazaj samo $155.
PRIHODNJI IZLETI Z ISTEM PARNIKOM IN PO ISTI PROGI SE BODO VRŠILI NA:
26. avgusta	11. septembra	2. oktobra
PRIHODNJI IZLET
po COSULICH PROGI, ko bodo znatno znižane cene za tja in nazaj v veljavi, se bo vršil na — 21. AVGUSTA
Z LADJO
rrVulcania"
PRIHODNUI IZLETI PO TEJ PROGI SE BODO VRŠILI NA:—
9. septembra 25. septembra 13. oktobra
Cena voznim listom III. razreda do Trsta in nazaj samo $153.—
ZNIŽANE CENE BODO V VELJAVI OD — 1. AVGUSTA PA DO 15. OKTOBRA
SE JE CAS Pridružiti se enemu naših izletov, kdor želi potovati v prijetni in veselo razpoloženi družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi, tem boljši prostor dobd. Mi smo V tem poslu že nad 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo-remo dati vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo kakor tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno, pravilno o vsem podučeni.
MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, C. S. LINES In druge
ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN. VIZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO
Cakser State Bank
Cortlandt Street New York, N. Y.
Priložnostne pesni (Gram) Slovenski akordi (Adami«):
..L svezek .....................70
IL zvesek..................."5
Pomladanski odmevi. L In IL av^
vsak ........................45
Ameriška slovenska Ura (Holmar) 1.— I Orlovske himne tVodoplv«:) ....1.20 10 moških in mešanih zborov —
(Adamič) ............••..*. .45
MOŠKI ZBOR
Trije me&kl zbori (Pavtl«) m
izdala Glasbena Matica .........49
Narodna nagrobnlca (PavčlC) .. .55 Gorski odmevi (Laharnar) 2. mv. .451
SAMOSPEVI:
Stlrjl samospevi. Izdala Glasbena
Matica ...................... .45
Nafti hmlnl ..................... M
MEŠANI ZBORI:
Planinske, IL sv. (Labarnar) .. .45 Trije mtčanl zbori. Izdala Glasbena Matica ....................45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NUN:
Domovini, (Foester) ............ .41
Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (I^abarnar) Četvero In petero raznih glasov *.... .45
Jaz bi rad rodetlh roi, mački zbor s bariton solum In priredbo za dvoopev ...................... J64
V pepelntenl noči (Sattner), kan-tauta za soli. zbor ln orkester,
Izdala Glasbena Matica.......15
Dve pesmi (Prelovec). za mofikl
zbor in bariton solo............ Jtt»
Kupletl (Grum>. Učeni Mihec,— Kranjske 6ege In navade, Ne-sadovijstvo. 3 zvezki skupaj ..L— Kopleta Kosa Moča (Parma) _ .41
PESMARICE GLASBENE MATICE:
L Pesmarica, a redil Hubad ...2.5» 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvtkariUČ) L, ln 8. zv. aknpaj...................
MALE PESMARICE:
Št. 1. Srbske narodne himne .. Št. la. Što čutiš, Srbine tutol ..
Št. 10. Na planine ............
Št. 11. Zvečer .....T............
ŠL 12. Vaaovale« .............. JJ
Narodne mml za mladino i9.U rovnik) I. n. in m. stopnja
PO ......................................................20
Vse 3 stopnje skupaj .................50
Slavček. zbirka šolskih pesmi —
(Medved) .................... JJ
24.	julija:
New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Koma. Napoil. Genova
25.	jutija: France. Havre-
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg
28.	julija: Aquitania. Cherbourg
29.	julija:
Oeorge Washington. Cherbourg. Ham-bourg. Hamburg
N>w York, Cherbourg. Hamburg
30.	julija: Vulcunia, Trst
31.	ulija:
Majestic, Cherbourg
1. avgusta:
IV «le Fratioe. Havre Leviathan, Cliebourg
3. avgusta:
trenwn. Cherbourg. Brt-men
5.	avgusta:
Albt-rt B^llin, Cherbourg. Hamburg Prt-si»lfnt Hurtling, Cht-rbouig. Hamburg
BerenBaria, Cherbourg
6.	avgusta:
Stuttgart. Cherbourg, Bremen
7.	avgusta:
Evr-jpa, Cherbourg. Bremen Olympic. Cherbourg. Volentliim, Boulogne sur Mer, K«»tt»*r-dain
8.	avgusta:
St. lv>uis. CherlM,urg. Hamburg I~ai>lazid. Cherbourg, Antw-riK-n
12.	avgusta:
Hamburg. Cherbourg. Hamburg Muuretania. t'lierLourg America. Cherbourg. Hamburg
13.	avgusta:
• ;«-[i»-r:it von Steuben, Boulogne 511» M«-r. Bi*-mc-n
14.	avgusta:
ivruilaiid, Cherbourg. Antwerpen Augustus, Naj-oli, Cenwvi
15.	avgusta:
l'aris. Havre
Columbus. <*herbourg. Br»-m»-n Mtinirric, Chertiourg
Stateii.iam, Boulogne sur Mer, IIoMer-dain
19. avgusta:
Iteutsclilaml, ^"herlioiirg, Hamburg Aquitania. Cheibourg Leviathan, t"h«-rl<ourg Prisidftit ftoosevelt, Cherbourg. Hamburg
21.	avgusta:
S:Uurnia. Trst
Bremen, Cherbourg, Bremen Majealio. Cht-rbouru Belgenland, Cherbourg. Antwerpen New Amsterdam. Iiout'>£ue »ur M«-r, Rotterdam
22.	avgusta:
Franc*. Havre
Milwaukee, Cherbourg. Hamburg
24.	avgusta:
IMianir, Cherbourg. Hamburg
25.	avgusta:
Kuropa. Cherbourg, Bremen
26.	avgusta:
He de Kram e, Ha.vre
New York, Cherbourg. Hamburg
ItereiiKaria. Cherbourg
tleorge Washington. Cherbourg. Hamburg
27.	avgusta:
Berlin. Boulogne sur Mer. Bremen
28. avgusta:
«Hympic. Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur M«*r, ter dam
31. avgusta:
Republic. Cherbourg. Hamburg
P.ot-
parniki z znakom izlet v Jugoslavijo.
O. oznaCI skupni
20. avgusta:
Dresden, Bremen
NARAVNOST v JUGOSLAVIJO
Nova jadranska orjaka
SATURNIA ia VULCANIA
sta odlična med največjimi in najhitrej. šimi ladjami sveta. Uzorna siuiba vji Čaka* Uljudnl. pozorni uslužbenci, ki govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljših hote-• lih. In samo pomislite na kratko, cene-' no železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej.
j Odločite se za potovanje vnaprej!
VULCANIA I 30. julija	9. septembra
SATURNIA j 21. avgusta	25. septembra
i Katerikoli	vam bo r^servirul kaLiiio
COSULICH LINE
j 17 Battery Place	New York
Vojaške narodne Narodne vojaAke
(Pregelj) ....
(Kod) (FerJanCMi)
Jt*
.5» .L-
Llra, srednješolska, 2. svezk* ska-
»J .......i...................L-
Troglasnl mladinski zbori:
Mefianl In mofikl zbori. (Aijsfl) — 3. svezek: Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Dlvna noč.........4*
5.	svezek: Job; V mraka; Dneva nam pripelji iar; Z vencem tem ovenčam slavo; Trlgiav ...... .4»
6.	svezek: Opomin k veselju; Sveta noč: Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ....... .4«
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorotlna Iskrica; Pri svsdbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .4t
S. svezek: TI osrečiti jo hotl (mešan zbor) ; Prijatelji ln senca (mešan zbor) : Stoji, solnčIce stoj; Kmetskl hiši............ .4»
CERKVENE PESMI:
Domači clad, Cerkvene pesmi sa mešan zbor ....................
12. Tantum Erco. (Premrl) .... JI
Mašne pesmi sa mešan sbar. _-
(Sattner) ................... Jt
12 Panjre Lingua Tantum Kri« Geni tori. (Foerster) ............ JI
12 Panjfe Linjcua Tanftnm Erc« Ge-
nitori (Gerbič» .............. Ji
Hvalite Gospoda v njerovlh svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom, (Premrl) .............. JU
10 obhajil nib in Z v tast presv. Srca Jezusovemu. (Gram) ...... Jt
Mlssa In honorem St. fsrphl — (Pogachnlk) ................. .4»
Kjric ■••••••••••SSSSSSSSSSSSSS*
K fvetemo* Rešnjemu telesa —
(Foerster) ................... .4»
NBtolaJ..................... M
NOTE ZA CITRE:
Koželj ski: Poduk t Icrmnjv na
eitrah, 4 zvezki__________S.5#
Buri pridejo, koračnica.......... JU
ZNATNO ZNIZANJE
CENE do LJUBLJANE
TRETJI RAZRED TJA IN NAZAJ
samo
EKSPRESNI PARNIKI	KABINSK1 PARNIKI
U. S. Davek Posebej
Zgornje cene se prično s 1. avgustom. — Round tri p tiketi veljajo za dva leta.
POSE B X I VLAKI OD BRKMERIIAVENA
IZ NEW YORKA V JUGOSLAVIJO V SEDMIH
DNEH
NAJHITREJŠA PAROBRODNA SLUŽBA NA SVETU Pojasnila dajo vsi lokalni agentje ali
NORTH GERMAN LLOYD
57 BROADWAY
NEW YORK
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodne pesmi sa fiorfiu
raškl zbor in petje. (Bajukj ..L* Bonn M na planince. Pod puri slov.
nar. pesmi. (Bajuk) ..........L_
Ns Gorenjskem Je fletne..........L-
RAZGLEDNICE:
Newyorike. Različne, ducat .... .4*
Velikonočne, božične In novoletne
ducat ......................... tn
Iz raznih aloveoskih krajev, ducat .44
Narodna note, ducat.............4t
posamezne po ................ M
ZEMLJEVIDI:
Stenski zemljevid Slovenije na močnim papirju s platnenelml pregibi ............................7jt
Pok rajni ročni zemljevidi:
Dravska Banovina _______________ J3»
Jugoslavija _______________________________ J4
Gorenjska .................... j•
Slovenske Gorice, dravsko Maj-
skopolje ..................... Ji
Ljubljanske In mariborske
Pohorje. Kozjak .........
Celjska kotlina. Spodnje
sko posavje ................
Prekmnrje In Mednmnrje .. KamniSke planine. Gorenjska ravnina ln ljubljanske »olje
Zdraienih Mali ..
veliki
JI
Nova Evropa .................. J4
Alabama. Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky la Tennessee. Oklahoma, Indiana. Montana, Mississippi, Washington. Wyoming, vsaki po ...... Jt
Zmljevidl:
..Illinois. PMumylvanla. Muhhm-ta, Michigan. Wisconsin. Wtmt Virginia, Ohio, New York — vM-
kl po ........................ .4«
Velika
Knjige pobijamo poštnine prosto
"GLAS NARODA"
116 W. 18. St.,
New York
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava "G. N."