Vporaba vprežaih krav in rekviriranje živine. Dobili smo sledeči! dopis, ki ga je pisal km«t iz mariborske okolice: V naši deželi je vpelja^io rekviriranje govoje živine. Za vsako posamezno občino je določeno, koliko glav živine raora dati vsak mesec živinoprometnemu zavodu. Sprva je še šlo glariko. Bilo je toliko odvišne živine, da nihče ni gojdrnjal, ako mu }e iiakupovalec ,,zapisal", d"a mora nekaj živine oddati. A sedaj je postala stvar drugačna. Jiemljejo nam vprožno živino, naSe edine in najboliše anoči na. posestvih, To je hudo! Zadnji teden ie bil pri meni nakupovalee in mi je zapisal zadnji par volov in mi je rekel, da jih moram f)rve dni meseca a.vgusta. ocldati.. Vpr*šani se, kako bom sejal letos ozimno, kako spraivijal pridelke s strmih njiv na dom, kakb vozil steljo m drva iz globokih grabnov v gozdu, 'k'ako gnoj na njive, kako bom odpeljal pridelke v mesto? Prosim v imenu svouih krnetskih tovarišev in ubogih gospodlnj, ki so snme na obširnib posestvHi, naj vojaške in politične oblasti vpoštevajo naš mnčni pdložaj in naj izposhijejo, da se to vsakemu kmetu pustilo vsaj en par volov. Z vprego krav pri n&s ne bo šlo! Le poglejte! Saj imamo same bolj šibik-e _rave. Kaiko bom oral ž njimi v težki ilovnati zemlji, in kako vozil težke tovore? In _e eno! Kaj bo z naoiin plemenom? Saj z brejimi kravami ne moremo delati. Krava, 6e mora prenaporno delati, rada zvrže in zopet je goveji zarod manjši. Upam, da se bo dala rcč tako izpeljati, da naše kmetijstvo ne bo unifieno. Ali bi se m dalo z rekviriranjem pričeti sedaj v drugih deželah, ki so še bogatej&e glede goveje živjne? Po mojem mnenju bi se v pokraijinah v ravnini lalrlco vzelo za 50% več živine kot v hiiibovitih kraijih, V ravnini se lahko s telicami in kra^rami ali malimi junčki mnogo ložje dela kot v lrribovitem ozemlju * mo&nimi voli. Naj bi se to na meradajnem mestu ypoštevalo. Imam še ,dve želji. Zelo, zelo v naših krajih primanjkuje bikov-plemenjakov. V mariborsbem okraju je več občin, kjer ni nobenega bika. Dolžnost mevodajnih oblasti bi bila, da sedaj, ko se število živine z rekviriranjem tako močno kr^i, skrbi tudi' za, goveji zarod. In kakb je mogoče, da bi se gtevilo ga^reje živine pomnožilo, ako se bo na eni štrani mora^ /O; s kravami voziti in orati, na drtfgi strani pa je veliko pomanjkanje bikov. To so moje želje glede rekviriranja živine. Ce pa se nam¦¦ že volii vziamejo, naj M se nain dalo konje, k'i jih vojaštvo nujno ne potrebuje. Tovarne, lijakerji in razne graščine dobijo vojaške konje, zakaj se jih ne bi dalo tudi nam ubogim kmei<»- vaki«in! -•¦¦*¦ • • >¦ Cesarski namestnik grol Clary je glede vprašanja vpirežne živine razposlal po cteželi sledeči oklic. Naprošeni smo, da ga priobčimo, Oklic se glasi: ,,Svetovna vojna gre (retjemu leBu nasproti. Naši hrtibri vojaki morajo še nadalje imeti zadostno hrane. Najbolj praktična vojaška, hrana je goveje meso. Ojbilna oddaja deželo težko zadene, to(fa mi ne stnemo in nečemo pridrževati,. Bilo bi greh našo živino skrivati. Poznamo število naišili volov. Volovsko meso je boljša vojna hrana, kakor kravje raeso. SosednG dežele imajb le malo volov in morajo oddati dobro in prav dobre krave za preskrbo atrmadp. Toda, mi lahko ohranimo skoro vsako dp.bro molzno kravo, kravo s teletom — in pleme, Ce damo vole. Vsa bortodnost reje leži v boljšem delu Stevila krav'. Istira se; mora kolikor mogoče prizanašati, To je možno le a.ko se odjdajo voli. Ako storijno to, bo živinoreja deželo po vojni naprej prospevala in prinašala dohodke. Ak;o pai prizanašamo volom, moramo žrtvovati dragocene krave, vničimo živinorejo in prizadenemo tleželi za dolgo vrsto let velikansko škodo. Ne poslu- Sajte onih, ki odsvetuiejo! Oni svetujejo po mišljenju in svetujejo slabo,. ker od tega bi imeli škodo vsi, vsa dežela in vsak kmet! Obrat sedanjega težavnega vojnega časa zagotovimo kljub temu, da oddamo polagoma vole. JVli vprežemo za vsakega oddanega vprežnega vola, menjaje po dve kravi; zatorej mora|mo začeti učiti krave vprogati takoj v c-eli deželi; ne čaka,jte dotlej, da se voli odvzamejo! Vprogajte že sedaj poleg volov kirave in velike tel.ice! Krave se lahko navadijo vleči, lažje <kakor voli. Tretji že dobro vlečejo. Krave se dajo bolje voditi kakor voli, V lahki vpregi gredo tudi bitreje. Da se mleko kolikor le mogoče malo o&kioduje, se naj vprcgajo krave pri težkem delu samo poldnevno: torej namesto enega vola cel dan, po eno kravo pol dneva. Po prvemtednu uka dobi krava zopet veft mleka. Le pri težki vpregi nai njivi izigubi naučena vprežna krava povprečno 1 tretjino mleka. Za težko vprego se sedem mesecev in dalje noseče živali ne smejo vpregati, Pred vpreganjem oiclžaigajl« rogove kon&ine in, prirežite kravam paricV,e. V Svici, na Tirolskem in na Solnogra^kem se vporaMjajo skoro za vse poljedelske vprege krar ve; za: oranje, vlrr5enje, košnjo, dovažanje in odvažanje; te krave dajo vendar mnofio mleka, so. pri tein zdraive' in prinašajo lepa teleta« Tainikaj je prav malo vprežnih volov. Mi bomo storili. kar je mogoče, da omejimo oddajo volov na najpotreliieišo množino in da jih kmalu razdelimo — toda zabraniti te oddaje ne moremp in ne smemo! Čas \e preresen in žahteva te žrtve. 'S a m o o n e m u s e b o p r I z a n a š a 1 o d o z a d n j e g a, k i n i m a n o b enih n a d om e s Ł n i h ž i v. a 1 i (koni, mladib violov, vprežnih krav), ali si jih ne more priskrbeti, Kdor pa zna z voli voziti, stori to tudi pirav lahko s kravami in telicami. Vse je sarno navada in če se poizkusi — lažja, ldakor si mislimo. Pomagajte torej vsi in začnite povso(d takoj! Pozneje' bomo od sedanjega, narašfiaja mladili volov imeli zopetdovolj volov." , Iz tega naraestnikovega oklicaje posneti, da se bo posestniku, ki ima n. pr, samo en par volov, samo eno kravo in poleg nje samo mlaclo, drobno živino, z oddajo volov prizajnašalo. Knkor hitro pa ima kdo d\e kravi ali poleg krave večjo telico aji bika, bo moral vole oddati, Kdor torej poleg enega para volov nima nadomestne vprežne živine, naj se v slučaju, da se mu hočeodvzetizudnji par volov, sklicu"e na oklic eesarskaga par$es^hika št. 2-1263-616, ki je nabit po vseh občinah^ ^. ¦¦¦•¦