NASLOV NAROČNIKOM IN BRALCEM - NAROČNIKOM IN BRALCEM Gotovo ste že opazili, da vaš tednik »hujša«. Takole med prsti se opazi, da gaje manj, sicer pa si v uredništvu prizadevamo, da ostaja vsebina enako bogata. Malo smo ga — zaradi razmer — preuredili, zato boste morda pogrešali katero od rubrik. Prosimo za razumevanje, saj ne gre za našo samovoljo, pač za že znane težave pri proizvodnji časopisnega papirja. Tiskarne ga dobivajo premalo, zato so časniki in revije vse tanjši. Naihujša pa je negotovost, v kateri smo ob koncu redakcije (še vedno!). Vemo le to, da je v Večerovi tiskarni, kjer tiskajo vaš list, papirja le še za eno številko Vestnika — tudi manj obsežno. Sicer pa smo optimisti, zato vam kličemo — na svidenje čez teden dni! Leto XXXV. št. 25 Murska Sobota 30. junij 1983 CENA 13 DIN VESTNIK Z OTVORITVE MDA „GORIČKO sončno vreme v nedeljo popoldne je bilo zares prava dobrodošlica brigadirjem prve iz-mene republiške mladinske delov-ne akcije ,.Goričko 83”, ki jo se- -»avljajo MDB ,.Vojka Smuč” iz „el "Prva inženirska 7. korpu- 'z Ljubljane-Center, ,.Karel Barbarič” — brigada Rdečega križa Slovenije, ,.Franjo Golob” Dravograda in ,.Stane Zagar-W’ iz Kranja. V brigadirskem naselju v Gornjih Petrovdh 50 Jih domačini, podobno kot Prejšnja leta, znova prisrčno ^Prejeli. Na prireditvenem Prostoru pred petrovsko osnovno olo se je na otvoritveni slovesno-1 obralo kar precej brigadirjev, ™oivalcev tamkajšnjih krajev-" skupnosti in gostov. Navzoče je najprej pozdravil ^osednik sveta KS SalovciRudi nat0 pa ie spregovoril postni govornik, predsednik §tPfnskeBa sindikalnega sveta jn an Pintarič. ,,Izražam splo-u kadovoljstvo občinske druž-j “Politične skupnosti in vseh Dren ?°P°htičnih organizacij in sivo v,xn sem’ da tud' zadovoli’. vzdo?t nov krajevnih skupnosti tei at .^^žarske meje, da se v koiji srečate brigadirji mla- dinske delovne akcije s tukajšnjim prebivalstvom. Ob uspešno izvedenem letošnjem programu se bodo ob delu krepile naše vezi, razvijala naša ekonomska rast in stopnjevala naša obrambna sposobnost. Zato bodite brigadirji ponosni na svojo odločitev za bri- gadirsko delo in še naprej stopajte po začrtani Titovi poti,” je med drugim poudaril tovariš Pintarič. Milan Jerše OB DNEVU SAMOUPRAVLJALCEV SAJ NAM KAR DOBRO GRE! Pomurski politični delavci so v zadnjem času večkrat zatrdili, da so v Jugoslaviji izredno težke razmere, da so malo boljše v Sloveniji in še boljše v Pomurju, kar naj bi javnost prepričalo, da smo Pomurci v posebnem, recimo kar ugodnejšem položaju. To se menda kaj hitro izkaže, ko začnemo preverjati socialno sliko prebivalstva in čeravno ni na voljo vseh podatkov, smemo reči, da nam kar dobro gre. Resda smo pri poprečnih realnih osebnih dohodkih globoko pod slovenskim poprečjem, kar najbolj boleče občutijo delavske družine v mestnih središčih, da imamo na terenu vseh štirih občin kar nekaj hudih socialnih problemov, da je že čez dva tisoč nezaposlenih in da je na tujem s trebuhom za kruhom okrog pet tisoč zdomcev — vse to je res, res pa je to le ena plat medalje. Druga, ki bistveno spreminja družbenoekonomski položaj pomurskega delavca in kmeta pa je, da je pri nas izredno razvito šušmarstvo (lepše: popoldansko delo), da imamo med 37 tisoč zaposlenimi visok odstotek tkim. dvoživkarjev (polkmetje, poldelavci) — mimogrede: čistega kmečkega prebivalstva je okrog 32 odstotkov — nadalje, da tudi tistim dva tisoč in še nekaj, kolikor jih je prijavljenih na skupnosti za zaposlovanje, ne gre ravno slabo, saj so deležni ali varstvenih dodatkov ali denarnih pomoči ali pa enostavno pohajkujejo in se znajdejo, kakor pač najbolje vejo in znajo, in ne nazadnje, da gre veliko sklenjenih takšnih in drugačnih poslov po poteh zvez in poznanstev. Če je temu vsemu vsaj približno tako, se ni čuditi, da recimo v zadnjem času pri nas ni večjih socialnih nemirov, neštrajkov, prekinitev dela ali izsiljenih sestankov (vsaj ne omembe vrednih!), prav tako niso pogosti prisilni dopusti zaradi pomanjkanja surovin ali reprodukcijskih materialov in tudi delovna disciplina ni — vsaj v splošnem ne — hudo problematična. Bolj problematični so medsebojni odnosi po delovnih kolektivih, ki jih kali po eni strani marsikje neurejen sistem nagrajevanja po delu, drugje dobesedno »kaplarski«, »naredniški« odnos zlasti srednjih, to je strokovnih sestavov do delavcev, in spet drugje lažna solidarnost, ki ima očitno vse več pristašev. To je po svoje presenetljivo, kajti nesporno je, da smo sicer v Pomurju znani po več sto uspelih referendumih in — kar je še zlasti pohvalno — po sosedski pomoči, ki jo bo veljalo še bolj negovati in razvijati. Verjetno bi se morali ob vsem tem dotakniti še oskrbe prebivalstva, pa osebne in skupne porabe in še česa, saj bi se le tako približali tistemu, kar nas ob 27. juniju, dnevu samoupravljalcev Jugoslavije, tudi najbolj zanima: kdo v resnici samoupravlja in kdo upravlja? Na primerih, ki smo jih razkrili, se bržšas da poiskati vsaj nekatere odgovore. Branko Žunec SLOVESNA OTVORITEV MDA »GORIČKO 83« — Na prireditvenem prostoru pred osnovno šolo v Gornjih Petrovcih, kjer je že sedmo leto zapored brigadirsko naselje, je bila v nedeljo dopoldne slovesna otvoritev republiške akcije »Goričko 83«. Foto: M. Jerše v Brigadirski zdravo na Razkrižju PO DOBREM SPET SLABO? V preteklem letu so bili na podr-čoju zdravstva v Pomurju pa tudi v soboški občini nekateri pomembni premiki, saj je soboškemu zdravstvu lani uspelo pokriti izgubo iz leta 1981, pa tudi na področju zdravstvenega varstva se je položaj izboljšal. To so ugotovili na seji vseh zborov soboške občinske skupščine, ki ji je minuli petek prisostvovala tudi delegacija občinske zdravstvene skupnosti. Kljub nepopolni kadrovski zasedbi beležijo uspehe v osnovnem zdravstvu, bolniški stalež v letu 1982 se je znižal, zabeležili pa so porast storitev v specialističnem zdravstvenem varstvu, in to predvsem na račun zmanjšanja dragega bolnišničnega zdravljenja. Slednje pa še vedno močno bremeni sredstva zdravstvene skupnosti, saj porabijo za hospitalno zdravljenje kar 43 odstotkov vseh sredstev. Zaradi poostrenih kriterijev se zmanjšuje tudi neupravičen odhod na zdravljenje zunaj Pomurja, zdraviliško zdravljenje je prišlo v realne okvire, prav tako pa tudi poraba zdravil. Vsi ti podatki veljajo za leto 1982, medtem ko se položaj po podatkih za prve tri mesece letos spet poslabšuje. Letos se spet pojavljajo nekatere materialne težave, zato so predlagali, da bo potrebno takoj, ko bodo znani polletni gospodarski rezultati, revalorizirati sredstva za splošno in skupno porabo, zdravstvu pa zagotoviti sredstva, da bo lahko okrepilo predvsem kadrovsko zasedbo. Trenutno primanjkuje v pomurskem zdravstvu okrog 50 zdravnikov, saj zaradi neustreznega načina nagrajevanja zdravniki odhajajo v razvitejše regije. Poseben problem v občini predstavlja zdravstveno varstvo kmetov. To namreč močno bremeni sredstva zdravstvene skupnosti, saj bi morali kmetje kriti 50 odstotkov stroškov svojega zdravljenja, s prispevki pa krijejo le 37 odstotkov. Občutnejše povečevanje teh prispevkov pa ne bi bilo primerno, saj so ti kmetje že doslej v Sloveniji s prispevki najbolj obremenjeni. Če je Pomurje žitnica Slovenije, so menili na petkovi seji, potem bi morala tudi širša družba namenjati več skrbi in predvsem sredstev zdravstvenemu varstvu teh kmetov. L. Kovač občine. Seje sta se med adeklfta tudi predsednik SRS Minko Hafner in častna občanka ter prvoborka Ela Ulrih Atena. Gostje so bili še predstavniki vseh pomurskih občin in občine Čakovec ter predstavniki mestnega sveta Lenti in domovinske ljudske fronte iz Monoštra. O razvoju občine sta govorila Pavel Berden in Jože Feher, podpredsednik občinske skupščine. Predsednik občinske skupščine Mirko Hajdinjak pa je razdelil plakete in priznanja posameznikom in organiza- cijam. Plaketo občine so prejeli Jože Varga, Stanko Mlinarič in temeljna organizacija združenega dela Poljedelstvo in govedoreja iz Lendave. Pismena priznanja pa so dobili Anton Horvat iz Turnišča, TOZD Opekarna Dolga vas, Alojz Horvat iz Gorenje-Varstroja, kulturno društvo Štefan Raj iz Turnišča in Drago Mikluš iz Benice. Jani D. MEDALJA ZA DOMAČO PAMET GORENJE-VARSTROJU ZA DVOTOCKOVNIK Da se tudi z dosežki domače pameti daleč pride, priča bronasta medalja, ki jo je na 11. mednarodni razstavi izumov, tehničnih izboljšav in novosti na Reki — bila je od 10. do 17. tega meseca — prejela lendavska delovna organizacija Gorenje-Varstroj. Predstavila se je sicer s kar šestimi svojimi proizvodi, vendar seje pokrovitelju, tj. gospodarski zbornici Jugoslavije, ki je tudi podeljevala nagrade in priznanja, zzdel najimenitnejši dvotočkovni varilni aparat, za katerega je — kot rečeno — Gorenje-Varstroj iz Lendave tudi dobil bronasto medaljo. Proizvod, ki je plod izključno domače pameti in edini te vrste v Jugoslaviji, je zasnovala in razvila skupina avtorjev iz razvojnega oddelka, realizirali pa so ga v prototipnih delavnicah tozda Tovarna varilne opreme. B. Žunec moravska noc - PLES NA BAZENU v nedeljo, 3. julija 1983 od 10.00 do 02.00 Pečen vol in ostale specialitete na žaru. Zabaval vas bo ansambel VESELI PLANŠARJI s pevcem Damirjem Korenom. VLJUDNO VABLJENI! RADENSKA - MORAVSKE TOPLICE aktualno doma in posvetu Nevarna palestinska nesoglasja »Izraelu pride prav vsak spopad in vsaka zdraha v PLO«. je izjavil izraelski zunanji minister JicakŠamir. To ie bila tudi prva uradna izraelska izjava ob nastanku napetosti znoter palestinskega Potres v Papeževo potovanje na Poljsko se je končalo s škandalom. Odstopiti je moral namestnik glavnega urednika vatikanskega dnevnika »Os-servatore Romano« Virgilio Levi, kije v uvodniku, dan po koncu papeževega potovanja zapisal, da je Lech Walensa »izgubil bitko« in da odhaja s prizorišča. Incident v vatikanskem listu je mogoče razumeti kot izraz različnih mnenj v Vatikanu o položaju na Poljskem. Z odstopom so hoteli zanikati oceno prvega vatikanskega komentatorja, da seje papež pogajal z generalom Jaruzel-skim in da je na teh pogajanjih žrtvoval Lecha Walenso. Nekateri ob tem trdijo, da le Levi zapisal samo tisto, kar mislijo vsi pozorni opazovalci dogajanja na Poljskem. »Nevšečne osebe se morajo včasih umakniti v imenu vi- žarišču dogodkov PAPEŽ IN GENERAL Papežev obisk na Poljskem je za nekaj časa zasenčil ostala svetovna dogajanja predvsem zaradi vprašanja, kaj bo ta obisk prinesel za bodočnost Poljske. Nastop Janeza Pavla II. v Vroclavu, Poznanju in v Katovicah je bil bolj podoben političnemu zborovanju kot pa srečanju dušnega nadpastirja s svojimi verniki. V Vroslavuje papež izrazil zadovoljstvo, da je to mesto po več stoletjih postalo po drugi svetovni vojni spet poljsko. V Poznanju in v Katovicah je Janez Pavel II. poudaril, daje probleme na Poljskem mogoče reševati samo z resničnim dialogom med oblastmi in družbo. Papež brani pravico do svobodnega sindikalnega združevanja, zagovarja delo Solidarnosti v preteklosti, nikjer pa ne pravi, da mora biti Solidarnost danes nosilec te politike. Najbrž je papežu jasno, daje ta trenutek osvobodilnega gibanja. Iskrenost diplomatske izjave, ki bi ji težko našli primero. šjih interesov skupnosti,« je zapisal Levi v uvodniku. Ta trditev velja sedaj tudi zanj, ki je bil enajst let drugi človek v vatikanskem dnevniku. Opazovalci vidijo za odstopom Virgilia Levia papeževo roko, kajti namestnika glavnega urednika pri tedniku »Osservatore Romano« imenuje papež sam. „NEMSKA” POLITIKA V koaliciji CDU-CSU in f DP bo verjetno spet prišlo do spora zaradi tako imenovane nemške politike. Po tolmačenju, ki ga je pred dobrimi desetimi leti dalo zvezno ustavno sodišče k vzhodnim pogodbam, obstaja Nemčija v pravnem pogledu v svojih mejah iz leta 1937. Notranji minister Zimmermann, član bavarske CSU, ki je pristojen tudi za potrebna sprava z generalom Jaruzelskim. Papežev obisk je bil že pred tem. ko je stopil na varšavskem letališču na poljska tla. pod žarometi različnih stališč in mnenj. Za mnoge (na Zahodu) se je zdelo nemogoče, da se je poglavar katoliške Cerkve in povrhuše Poljak odločil za ta obisk. Za druge je poseben nesmisel to. da se je papež sestal z generalom, ki je objavil vojno stanje v državi, prepovedal »neodvisne« sindikate Solidarnost, zamrznil obljubljene reforme, medtem ko »nosilci resnične Vodja palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat se je pred dnevi udeležil v Pragi na kongresu »Za mir in življenje, proti atomski vojni« (na sliki). Nenaden Arafatov obisk v Pragi mnogi ocenjujejo kot poskus, da pridobi Moskvo za pomiritev med Palestinci. Kot je Arafat izjavil za kuvajtski časopis »Al Vatan«, želi sovjetski predsednik Andropov hitro razrešitev Arafatovega spora z Damaskom. Arafatovi nasprotniki trdijo, da dela Arafat napak, ko si prizadeva podporo Sovjetske zveze, češ, če bi ga Moskva zares podpirala, bi že zdavnaj objavila besedilo sporočila, ki naj bi ga Arafat „ dobil iz Moskve. polkovnikom Abu Muso, izrazilo svoj dvom v pravilnost poti Jaserja Arafata. Prišlo je do oboroženih spopadov med pristaši Muse in Arafata, kritično vzdušje pa je sprožilo tudi večjo diplomatsko aktivnost. da bi spor zgladili. Arafat je obtožil Sirijo, da se vmešava v zadeve PLO. zato mu Sirijci niso več dovolili prihoda v Damask. Podobno kritiko je Arafat naslovil tudi na Libijo. Med Palestinci na zasedenem bregu Jordana je že prišlo od demonstracij v prid Arafatu, ki je napovedal, da bo v »naslednjih dveh tednih« sklical sestanek palestinskega narodnega sveta oziroma palestinskega parlamenta v pregnanstvu. Podporo Arafatu je izrazila tudi SFRJ. ustavna vprašanja, je konec januarja dejal o pravnem položaju Nemčije tole: »Pri novi zvezni vladi ne bo čutiti tendence, da bi omejevala obravnavanje nemškega vprašanja na ZRN in NDR in da pri tem ne bi upoštevala vzhodnonemških področij onkraj Odre in Nise.« K tej izjavi je zunanje minist- kaj več kol namen naneže-vega obiska na Poljskem: 500-letnica znamenite podobe črne matere božje na Jasni Gori ori Czenstocho-wi. To je bilo srečanje dveh doktrin. Tisočletne krščanske in doktrine »realnega socializma«. Wojciech Jaruzelski je tisti, ki zdaj plačuje račune vseh »obnov« iz časov Gomulke. Giereka in njunih predhodnikov. General je papežu pojasnjeval. kako seje Solidarnost zaradi vplivov od zunaj izneverila dogovorjenim načelom in deželo pripeljala na rob kontrarevolucije. Papež je naglašal potrebo po »resnično samostojni poljski državi«, veliki evropski dr- SEST TEDNOV AVSTRIJSKE KOALICIJE globus Šest tednov po avstrijskih parlamentarnih volitvah seveda ni mogoče oceniti kolikšna je moč sedanje koalicijske sociali-stično-liberalne vlade. V javnosti prevladuje vtis, da v vladi nihče ne ve, kdo pije in kdo plača in da vsak minister po svoje razlaga vladne cilje. Novi kancler Sinowatz je to stanje pred nedavnim komentiral s trditvijo, da odločitve vlada sprejema kot celota, da pa posamezni njeni člani govorijo zase in v skladu z lastnimi stališči. Dvoje takšnih različic o istem perečem vprašanju je zadnje čase slišati iz ust socialističnega ministra za socialna vprašanja Dallinger-ja in liberalnega podkanclerja Stegerja. Dallinger se zavzema za to. da bi do leta 1987 skrajšali delovni teden s 40 na 35 ur in tako ustvarili nove pogoje za zaposlovanje. Steger temu nasprotuje in se zavzema le za smotrnejšo investicijsko politiko s spodbujanjem zasebne pobude. Stegerja prt tem podpirata desničarska gospodarska zbornica s predsednikom Sal-lingerjem na čelu in vodja sindikatov Benya. Neučinkovitost vlade se kaže tudi ob nejasnostih glede obdavčevanja hranilnih vlog na anonimnih hranilnih knjižicah. kar je na parlamentarnih volitvah aprila letos pomagalo pokopati tudi bivšega kanclerja Kreiskega. V zvezi s tem še nimajo odgovora, kje dobiti 20 milijard šilingov, da bi zakrpali državni proračun, ki je prekratek za celih 100 milijard šilingov. Finančni minister napoveduje nove davčne obremenitve, drugi podkancler in minister za gospodarstvo te trditve zanika. V vrstah socialistične stran-• ke je nemir; krepi se predvsem leva smer. Predsednik mladinske organizacije Josef Cap, ki je na vrhu tega giba- rstvo, ki ga vodi liberalni voditelj Hans-Dietrich Genscher, poslalo svojim veleposlaništvom v Washington, Pariz in London teleprintersko navodilo, ki drugače tolmači nemško vprašanje. Navodilo se glasi: »Pogodbe, ki smo jih sklenili z državami Varšavskega pakta, bomo ne samo uresničevali, ampak jim bomo še naprej dajali življenjsko vsebino.« va. oprta na zaupanje ljudi, tudi močna. Wojtyla je na sestanku s poljskimi škofi pozval k enotnosti okrog kardinala Glempa. od generala Jaru-zelskega pa je zahteval, naj zagotovi svobodo ne samo državi, ampak tudi državljanom. Lahko bi rekli, da vse to ne sodi k nalogam papeža (ka-'kor tudi ni normalno, da državo vodi general). Papež ima za seboj poljske množice. general pa vojsko, ki lahko te množice kroti. Iz vsega tega bi lahko povzeli, daje dialog med papežem in generalom v tem trenutku resnično potreben.' Je himna (ne)primerna^^ V zvezi z napovedjo v odboru z določanjem državne himne ukvarjala P bo v kratkem dala predlog ZIS-u, da J 0 sprejeti do marca 1985 itd., itd. Borba P l946 d0 po poskusih oblikovanja nove himne: od (aVije'' (jil' domira Minderoviča, Hercigonjeve p0 razpisov in razprave v SZDU Iz štirih desetletij dolge zgodbe'5spa^nj«,^5« njanju jugoslovanske himne lahko sKAliiSio'/^,ocia'V kar preveč trudi, da bi se otresli nase »H J rj o *' aje> preveč podobna poljski himni, da „ priz3";^^^ naravi države. V resnici moti to vztrajn Q nekaj spremenili »s predpisi«, ne pa ^jgnaf0” vljanjem vseh jugoslovanskih narodov r^iti^ tt to sploh potrebno. „,nihova Ni naš namen, da bi ponovno vprašanju, ali nam je res potrebna nova pa Skrajni čas bi bil, da pustimo himno P'' dela? nami. Kaj zdaj res nimamo nujnejseg nja se pripravlja na strankin kongres, ki bo oktobra. Takrat bo Bruno Kreisky vajeti SPO predal sedanjemu kanclerju Sinowatzu. Člani socialistične- stranke ne morejo prenesti, daje novi pravosodni minister liberalec Harald Ofner. ki je bil do nedavna še advokat in zaupnik neonacistične študentovske organizacije »Akcija nova desnica«. Avstrijci, dolga leta vajeni modre in preudarne besede svojega kanclerja Kreiskega, se težko privajajo novim razmeram, ki pa so dejstvo. Iz nesoglasij, koalicijske vlade lahko še največ potegne opozicijska Ljudska stranka. Nekateri napovedujejo, da bodo nove parlamentarne volitve že čez dve leti. Takrat pa se bo reklo »biti pripravljen«. WASHJNGTON - Neka anketa je pokazala, da bi eden izmed dveh demokratskih kandidatov — bivši podpredsednik Mondale ali senator Glenn (vesoljec) — premagala sedanjega predsednika Reagana, če bi znova kandidiral za ameriškega predsednika. BONN - Vlada ZR Nem-čijeje objavila načrt zakona, s katerim se daje denarno nadomestilo tistiin tujcem na začasnem delu, ki se želijo vrniti v domovino. Predvideno je. da bi vsak delavec dobil 10.500 mark, za vsakega otroka pa še po 1500 mark. STOCKHOLM - Svet je za vojaške namene lani pora-b'l 750 milijard dolarjev, promet z orožjem pa se je povečal za 80 odstotkov. To so pred dnevi sporočili na mednarodnem inštitutu za raziskovanje miru v Stockholmu. , WASHINGTON - Mednarodna banka za obnovo in razvoj je Jugoslaviji odobrila 215 milijonov dolarjev za razvojne načrte zasebnih kmetij v SR Srbiji. CARACAS - V državah Latinske Amerike je bilo od leta 1970 ubitih 200 novinarjev, 170 jih pogrešajo, približno 1200 pa so jih izgnali » druge države. Ta podatek so sporočili na seminarju o južnoameriškem novinarstvu. Samo tisto kar že sprejeli zakon o zagotavljanju plačil med porabniki družbenih sredstev. Čeprav bo zakon začel veljati šele 1. januarja, torej tul Ppl leta, je bistvo v tem, da vsi tisti, ki ne bodo poravnali svojih obveznosti, torej dolgov, ne bodo mogli izplačevati višjih osebnih dohodkov, preden ne bodo dokazali. da so svoje obveznosti po ravnali. To pomeni, da bodo osebni dohodki lahko v višin Prejšnjega leta, oziroma v W" lanskih poprečnih dohodkov, k naj bi bila kazen za vse, ki» n disciplinirani v medsebojnih nančnih poslih. V razpravi ob sprejemanju # kona so ooozariali. kako kaznovani tudi prizadevni ' uspešni proizvajalci, ki pa s0. . znašli na zatožni klopi zato, jim nedisciplinirani kvarijo ra ne. Ta ugotovitev le potrjuje, medsebojnih odnosih stvan urejene in da skušajo nekai delovne organizacije reševati težaven položaj z dena^ transakcijami, seveda M ‘ drugih. Gre za nesprejemljiv^ jav. da nekateri porabijo česar še sploh niso ustvariti, roma zaslužili. Ob tem pridemo do ne & grenkega občutka, saj 0°,^ nedisciplino kaznovani pf^M proizvodni delavci. vendar P J :3 bo dana priložnost razep znotraj kolektivov. opU.^ili bomo z grožnjo kazni spo med delavci zanimanje z usodo, o kateri mnogokra čajo drugi mimo delavcev^ Napovedi o oživljanju gospodarstva se žal doslej niso uresničile. kajti po prvih uspehih v začetku leta, je proizvodnja zastala na tako imenovani ničelni točki, kar pomeni, da nismo zvišali rasti proizvodnje. Čeprav smo se pri tem v glavnem izgovarjali na pomanjkanje surovin, ne smemo prezreti še vrsto drugih pomanjkljivosti. ki pa niso vedno posledica zgolj gospodarskih težav po svetu. Predvsem gre za tako imenovano notranjo zadolženost med posameznimi delovnimi organizacijami, višina teh neporavnanih dolžniško upniških obveznosti pa znaša kar 220 milijard dinarjev, oziroma vsoto, ki jo potrebujemo v Jugoslavijiza dve in pol mesečne osebne dohodke. Doslej smo najčešče govorili o dolgovih do tujine. Tokrat velja opozoriti, da je nastopila v podjetjih velika dinarskasuša, takoda je v sedanjem trenutku povpraševanje tako po dolarjih kot po dinarjih. Da bi nekako izplavali iz zagat, so delovne organizacije začele zavlačevati z izplačeva VESTNjJfL^ STRAN 2 Bodo zaloge prikolic merili na hektarje Kljub temu da se v Womerskem.5erl>SrQroservisu iz Murske operantu pri proizvodnji traktorskih pn ° hfenih proizvodnih Sobote ubadajo s težavami nepopolno 1 gume in drugo. liivosti in pomanjkanjem repromateriala, zmoglji’0841' * [ -KAS Kočevje odločili za povečanje P[°' --j transportnih „ 'neb oziroma pomanjkanja dela v indu. J traktorskih prikolic opreme so se namreč odločili za Pyo,zvo“H v načrtovanju proiz-'šnetijstvo. Za slednje so se odločili žara mehanizacije, ki so j 'odnje težjih prometnih cestnih vozil m gra „rjinim opozorilom SOZI Pahnile v težave. Zato so se prek noči kljub sv .-stv0 bGROS odločili za proizvodnjo prikolic za Od odločitve jih ni odvrnilo niti dejstvo, da imamo prav v Slove-niji največjega proizvajalca trak-torskih prikolic za kmetijstvo in m so proizvodne zmogljivosti za tovrstno proizvodnjo v državi iz-koriščene le 60-odstotno. S slednjim bodo ob tem, da spravljajo v totave lastno organizacijo, nedvomno povzročili težave tudi naj-cjemu proizvajalcu prikolic za ™eujstvo ljutomerskemu Teh-wstroju,katerega proizvodnja in načrti so usklajeni v okviru pro-Aronev kmetijske opreme r? ur 'n so ta^ potrjeni v Pnbliškem srednjeročnem pla-za to srednjeročno obdobie. ^evamo igro s kmetijskimi nkT j ?am’jehkrati s prizadetimi osodil tudi odbor za razvoj in čin v°ms't0 Priliko pri medob-. s« gospodarski zbornici za . ’nurJe, med drugim tudi zato, 0 ? inkim ravnanjem ITAS v „ a Obsloi največjega proiz-lraklorskih prikolic za 'jhvo v državi, ki je na manj razvitem območju in je njegov delež v dohodku ljutomerske občine še kako pomemben za nadaljnji razvoj pri iskanju poti iz nerazvitosti. Omembe vredno je še, da v ITASU doslej še niso pokazali zanimanja za pobude Tehnostro-ja in združenja AGROS, da bi se raje odločili za dolgoročno sodelovanje s sestavljeno organizacijo. Slab posluh za resnost težav pri proizvodnji prikolic za kmetijstvo pa bo prav gotovo plačal tudi ITAS s še večjimi težavami. V SOZDU AGROS zato računajo, da bo v danem primeru ustrezno ukrepala tudi republiška gospodarska zbornica in po svojih močeh pomagala najti pravo pot za preprečevanje podvajanja zmogljivosti v proizvodnji kmetijskih prikolic, saj so številne poslovno zgrešene odločitve eden od pomembnih vzrokov za zastoje v proizvodnji in celo za brezposelnost. Boris Hegeduš i Več ali manj ' otrok? moramopričakovati, da b°vs postni strukturi o^etja toliko motenj v obnavljanj v depopulacijo. Toda to je n^^i. v spričo drugačnega gibanja prebivalstva v Slov Sl,e ^ofrMa,,/e >e namreč: kaj animira taka™Sf'r^ V ih^ii očii VSe t0 vsa) ublažiti, če ne že pov . nekih bi-Drek!b °vir ?° je ve^no ni neke občutne nezapo družinskih Povhov, d°bivanje stanovanja in urejanje 8otrokinvelik 2a odlna SICer velika ovira pri odločanju za J omejevanje o^er v SrhT- m°rebiti še d^ H ^vih razlogov za tdh^/e UJ‘ ln Sloveniji je veliko, vendar ni pr rešitev za in zakonsko že davno t^jfVizttmP ? drobnem gospodarstvu, za vk j ., vedno tuje ^.^nLf^novanj in marsičesa še. kar je 1 Udarjen ju in t^finiiju, v stanovanjskem in drugem g Podvisni od ds '^novan u Predolgo preveč pasivizira ljudi, ktiCirajo kot ni kapZ druzbenih sredstev ki se prevečkrat prakticir j Polariz^ pr,e^Pu dveh skrajnosti, ki so ^^ečtelno rojeva So ?c Drebivmnespokrai‘nama:v Vojvodinisena dovanje v otrok, kar ie natvečje "a ŠLi',,a Hrvn-bC”1 kolse v Srbiji rojeva letno na tisoč p j 7g 14-7' v Sloveniji 16,3. v BiH ^^kar^ 'rad: ko tč ‘n na kosovem, ki je očitno druga sk / nercegovini Zp Mak^niji. Črni Gori in Bosni m p«Vra;e8« ni bij k Prstek po vojni naglo zmanjševal, hliko< s ^hv^avred' W bi demografsko obravnaval kakorni kier ^luiočih Jč Pravzaprav ne bi bilo zaskrbljujoči g k okrajin, Puilalite&ni samo v nerazvitih območjih Srbije brez p Pr0(i „ IŠnje p , ! ne pade tako drastično. ... rMjnosti, so '^ot^ršnbn r° tem’ kako liudi pripravit' k več) , lrc_ >Q,° Ofn Dov SČusom prisiljevanja (s prepovedjo p w I iopreo evan’u ^splava tudi za desetkra itdk)neaci.() g ^,reič'>lk Prudič, bU,s,avno’ temveč tudi v nasprotju z w^e ovira i ^i^^iučev, k,n So zatorej za sproščanje odnosov, (jviranost I a,5lva in t^ “ 'iudi.v del°~ so za večjo materialno motivira ' ' za večanje števila rojstev. Viktor Sirec | Kadar človek konča šolo, je to zares velik dogodek v življenju. In kdo tega ne bi proslavil! Toda to, kar so zadnja leta postali pohodi maturantov po mestnih ulicah — ni le slovesna in vesela povorka mladih, temveč tudi marsikaj drugega (brezvestno vpitje, žaljenje. . .) — najbrž presega meje pravega veselja. In če temu sledi še večerno popivanje (valeta), se zares velja zamisliti, kam vse to vodi. Da so lahko posledice boleče, je med drugim pokazal dogodek v gostišču v Strukovcih, kjer so proslavljali zaključek šolskega leta maturanti 4. a razreda splošne gimnazije srednješolskega centra iz Murske Sobote. Pretep, ki ga je tamkaj izzvala skupina fantov iz Puže-vec — za svoje dejanje bodo seveda odgovarjali pred sodiščem — se je namreč, kot je znano, končal, tragično. Med ljudmi še vedno krožijo najrazličnejše govorice o neprimernem obnašanju maturantov (ob prisotnosti nekaterih njihovih učiteljev), vendar pa je marsikaj izmišljeno, neresnično, čeprav si morajo maturanti del krivde najbrž pripisati tudi sebi. Že zaradi tega, ker so si dajali duška svojemu veselju tudi z alkoholom. Ni bil le ta dogodek v Strukovcih povod za širši razgovor na srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve v RES TAKO, MATURANTI? Murski Soboti, ki je bil pretekli četrtek, zgodilo pa se je vendarle tako, da se običajno zganemo takrat, ko se pripeti nekaj nepredvidenega. Sicer pa namen tega razgovora, kateremu sta prisostvovala tudi predsednik pomurskega medobčinskega sveta socialistične zveze Boris Prejac in sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov Geza Bačič, ni bil v tem, da bi ugotavljali, kdo je kriv in kdo ne v strukovskem primeru, temveč kritično in samokritično spregovoriti, kje so vzroki, da se kaj takšnega sploh lahko zgodi. Tisto noč so namreč imeli valete tudi ostali maturanti srednjih šol v soboški občini, ki niso bile dosti manj bučne. In kaj podobnega bi se lahko pripetilo tudi drugje, kateremu koli razredu. Potemtakem se samo po sebi vsiljuje vprašanje, kaj je z vzgojo mladih. Nekateri preveč hitro kažejo s prstom na šolo, češ tam premalo storijo za vzgojo otrok. Pedagoški delavci, če to lahko sklepamo iz razprave prisotnih na razgovoru, se sicer zavedajo in hkrati priznavajo, da niso do- volj uspešni na vzgojnem področju — vendar ne toliko iz subjektivnih kot iz objektivnih razlogov. Ugotavljajo, da so programi prenatrpani in tako jim enostavno največkrat zmanjkuje čas za vzgojni namen učne snovi. Se bolj jih skrbi to, da so enostavno velikokrat nemočni, saj se učenci, denimo, za ukor skorajda ne zmenijo, ocen iz vedenja pa ni več. Nadalje, učenci lahko izostanejo od pouka 3 dni, ponekod pa kar ves teden in za opravičilo zadostuje le podpis staršev, kar so nekateri znali in uspeli še kako izrabljati. Učenci omenjenega 4. a razreda so si tako v tem šolskem letu nabrali čez 3 tisoč ur izostanka. In začuda, kaj se dogaja s štipendijami, ki jih prejema precej srednješolcev, nekateri celo višje, kot so osebni dohodki posameznih delavcev! Ta denar marsikateri učenci trošijo, kakor se jim zdi, tudi za popivanje, ker jim pač že starši dajo dovolj denarja za šolanje. In tako smo pri starših. V mnogih primerih je tako, da svojim otrokom dovoljujejo ponočevanje, jim tudi v ta namen dajejo PO POGOVORU VINKA HAFNERJA S PREDSTAVNIKI INA NAFTE LENDAVA Položaj še zmeraj izredno težaven Čeprav je predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner skupaj z Gezo Bačičem in predstavniki lendavske občine Ina Nafto obiskal prav v sredo, na dan lendavskega občinskega praznika, ni pogovor z »belimi rudarji« izzvenel prav nič praznično. Nad 1080 članski kolektiv te delovne organizacije se je namreč v zadnjih letih nagrmadilo toliko čmih oblakov, da bo težko skoznje posijal žarek rešitve. V čem so osnovni vzroki za sedanje težave v Nafti? Začnimo z znano avanturo imenovano načrt za izgradnjo druge faze rafinerije z zmogljivostjo dveh milijonov ton predelane nafte letno. V skladu z dogovorom v Sloveniji, v SOZD Ina Zagreb in med Slovenijo in Hrvatsko, so Lendavčani pred leti na Poljskem naročili vso potrebno opremo. Cena opreme, 30 milijonov dolarjev. Pomlad 1981 je prinesla znamenito odločitev v Sloveniji, da rafinerije, v Lendavi ne bomo gradili. In je nismo. Oprema pa je prihajala, kot je bilo s pogodbo zmenjeno. Ker imajo tudi Poljaki velike težave, je bila oprema v celoti odposlana v Lendavo šele te dni, kjer jo carinsko skladiščijo. Lendavčani upajo, da jo bodo uspeli prodati, pri tem pa imajo velike težave. Samo letos znašajo obveznosti Ina Nafte na račun te opreme 550 milijonov dinarjev. Drugo breme je Jugoslovanski naftovod, oziroma njegov lendavski krak. Zanj znašajo letošnje obveznosti 960 milijonov dinarjev, trajale pa bodo še vse do konca desetletja. Pa tudi nanj so se Lendavčani priključili, ko so še računali, da bodo predelovali namesto 650 tisoč, dva milijona ton nafte. Tretje breme so krediti iz naslova gradenj tovarne metanola. Ti so večinoma devizni, zato absurd, da znaša vsota, ki jo morajo odplačevati po štirih letih odplačevanja več kot v času najetja kreditov! Četrto breme, ki izvira iz prejšnjih treh je kompletna dinarska in devizna nelikvidnost delovne organizacije. Iz tega spet izvira, da dolgujejo na vse strani, bankam, dobaviteljem domače nafte, uvožene zaradi pomanjkanja deviz skorajda ne predelujejo, delajo zato le s 60 odstotki zmogljivosti, dohodek je manjši, naftovoda ne uporabljajo, čeprav ga morajo plačevati, in tako v krog ... Naslednji problem, ki bi bil verjetno še najlaže rešljiv, je v zvezi z metanolom: za kubični meter surovine, zemeljskega plina, dajejo po 16,28 dinarjev, za kilogram metanola, ki je produkt, dobijo 17,30 dinarjev. Za kilogram metanola se porabi 1,1 kubičnega metra zemeljskega (Ne)zaposlovanje mladih Na ustanovni seji odbora za izobraževanje, zaposlovanje in kadrovsko dejavnost pri Medobčinski gospodarski zbornici Pomurje v Murski Soboti je bil poudarek na ugotavljanju razmer pri zaposlovanju v prvem trimesečju letos. Nekoliko pozno so člani odbora ponavljali že znane trditve o tem, kako zaposlovanje pri nas ne raste, nasprotno, v večini pomurskih občin upada, med nezaposlenimi pa so predvsem mladi in iskalci prve zaposlitve. Združeno delo razvojnih programov nima, če pa obstajajo, v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah niso izvedljivi. Vsako leto pa osnovno šolanje končuje 1800 mladih, kar bo sčasoma pomnožilo vrste čakajočih na delo, prav tako pa je občuten vedno večji pritisk zdom- cev, ki bi se zaradi pomanjkanja dela za tujce na zahodu radi vrnili domov. Izhodišče za razpravo je bila informacija, ki jo je pripravila strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Pomurja, v živahni razpravi pa so izstopala še naslednja mnenja: Da je še vedno prevelik razkorak med šolsko teorijo in delovno prakso. Čeprav slednji velja za združeno delo v celoti, je bil v povedanem poudarek predvsem na drobnem gospodarstvu. V obrti vedno češče iščemo nova delovna mesta, ne upoštevamo pa dovolj pripomb obrtnikov na usmerjeno izobraževanje in usposobljenost mladih, ki prihajajo iz poklicnih šol. Ob delovni neizkušenosti jim potrdila o opravljenem šolanju ne koristijo vino in prodala 1.300 ton letnih tržnih presežkov grozdja lendavskega okoliša v letu 1983, 1984 in 1985. Tako so se dogovorili proizvajalci grozdja Kmetijske zadruge Lendava, KG Rakičan in DO Ljutomerčan, ker sedaj ni moč urediti ustreznih predelovalnih zmogljivosti za prevzem grozdja v Lendavi. O dogovoru so podpisali samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev, s katerim so se TOZD Ljutomerska klet, Kmetijska zadruga Lendava in Kmetijsko gospodarstvo Rakičan obvezali, da bodo združevali sredstva za namestitev desetih cistern, ki bodo lahko sprejele 300.000 litrov vina. Povečanje zmogljivosti v ljutomerski kleti bodo finacirali s 1,682 milijona kreditov izvajalca del, 1,9 milijona bo sredstev Interne banke ABC Pomurka, od podpisnikov pa bo 1,638 milijonov prispeval Ljutomerčan, 3,780 milijona KZ Lendava in 500.000 din KG Rakičan. Ljutomerčan pa se je s podpisom SaS obvezal, da bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju povratno združeval sredstva za ureditev kleti za prevzem grozdja v Lendavi, ko bo zaradi obnovljenih vinogradov v ljutomerskem okolišu njihova klet premajhna. Boris HEGEDUŠ denar in celo svoje osebne avtomobile. Na drugi strani pa premalo storimo za to, da bi lahko mladi svoj prosti čas koristno izrabili, da bi v kinematografih vrteli zares kvalitetne filme, take, ki ne bi kvarno vplivali na vzgojo mladih. Masovna zbirališča zanje postajajo torej gostinski lokali. In koga skrbi, kako uresničujemo prepoved točenja alkoholnih pijač mladoletnim osebam!? Četrtkov razgovor je tako pokazal, da se je potrebno večkrat pogovarjati o vzgojnih problemih mladih. Zato so sklenili, da bodo morale vse osnovne organizacije zveze komunistov in zveze socialistične mladine v srednjih šolah temeljito analizirati vzgojne razmere in sprejeti ukrepe za izboljšanje stanja, v šolah pa bodo morali biti tudi bolj budni do kadrov, ki poučujejo mlade, več bo treba storiti glede nagrajevanja po delu in se bolj nasloniti na mladinsko organizacijo, le-ta pa prav tako mora oceniti metode in oblike svojega dela. Nenazadnje, naj bi v začetku šolskega leta v okviru socialistične zveze pripravili poglobljeno oceno razmer v srednjem šolstvu, in to s poudarkom na vzgoji mladih. JOŽE GRAJ SPOZNANJA VARSTVENIKOV OKOLJA: plina. Račun je preprost... Zadnji problem je status lendavske Ina Nafte. Je v hrvaškem SOZDu Ina, kjer vendarle menijo, naj lendavske probleme razrešuje SR Slovenija. Njena poslovna banka je Privredna banka Zagreb, ki pa jih že nekaj časa ne spremlja, ker ne poravnajo dolgov. Med rešitvami je zato tudi, da bi se Nafta odcepila od Ine in se povezala v kak nov slovenski energetsko kemijski SOZD. Končajmo: dve rešitvi sta možni ta hip: sporazumna sanacija, ki jo predlaga delovna skupina slovenskega izvršnega sveta, ki pa nima podpore ne v Ini ne v Privredni banki Zagreb, ne v Jugoslovanskem naftovodu. Slednji vsi bolj zagovarjajo stečaj. Ta pa nima podpore predvsem v Lendavski delovni organizaciji, strokovnjaki pa ocenjujejo tudi, da ne bi smeli stečaja zagovarjati niti upniki, ki bodo lahko v stečajnem postopku »skasirali« zgolj petino dolgov. Stečaj ne more biti niti v interesu jugoslovanske lesne industrije, ki je močno odvisna od lepil, ter drugih panog, ki spet uporabljajo metanol in formalin iz Lendave. Kakorkoli že sedaj kaže, rešitev mora biti hitra, saj njeno zavlačevanje nikakor ne zmanjšuje sedanjih lendavskih tegob, kvečjemu narobe. M. Dora Omajana ravnovesja Onesnaževanja in zastrupljanja voda je čedalje več, često tudi zaradi nestrokovne rabe sicer izredno strupenih zaščitnih sredstev v kmetijstvu. Na rovaš nesmotrne pozidave kmetijskih (obdelovalnih!) površin gre letno v nič tudi po par deset hektarjev zemljišč. Hidromelioracije niso usklajene z agromelioracijami, saj večidel mislimo le na izsuševanje, zanemarjamo pa namakanje določenih območij. Tako med drugim krnimo ali vsaj ožimo življenjski prostor simbolu Pomuija — štorkljam. Primer čezmernega razmnoževanja golobov pri tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti svari na porušeno biološko ravnotežje, saj lahko golobi v prezračevalnih napravah povzročijo okužbo dietne otroške hrane. Marsikje klavrn odnos do kulturne dediščine in pristne etnološke podobe krajine ob Muri je dokaz več, koliko nam je mar za naše okolje. Pomursko društvo za varstvo okoija — pred kratkim je imelo letno skupščino — je v vse prej kot hvaležnem položaju in zdi se, da mu hočejo ponekod naprtiti posle, ki bi jim mirne duše smeli reči birokratski. V mislih so nam veliko, posebej, če ne dobijo zaposlitve, saj se tako združeno delo kot mala obrt odločata raje za priučene delavce, s tem pa prihaja do razvrednotenja ne le šolanega mladega človeka in časa, ki ga je poleg energije vložil, ampak tudi za šolanje porabljenih sredstev. Problem, ki je že dalj časa prisoten in ga nekako ne znamo (ali pa nočemo) odpraviti, je pogodbeno zaposlovanje upokojencev, katerim se vrata (s črtanjem spornega člena v zakonu) spet na stežaj odpirajo, pa bi bilo prav, da bi jih zaprli. Brigita Bavčar takšna in drugačna mnenja in ekološke ocene, ki jih mora društvo dajati k lokacijsko-tehnični dokumentaciji za gradnjo določenih objektov. V zadnjih petih letih je moralo takih mnenj in ocen izdati na ducate, pa vendar so ga — kot je razvidno iz poročila o delovanju društva večkrat enostavno ignorirali. Prepričevanje javnosti — čistilne akcije, predavanja, drugi javni nastopi varstvenikov okolja — da z varovanjem okofja varuje tako sebe kot svoje potomce, še ne zaležejo dovolj. Kaže, da bo moralo priti do kakšne večje okužbe saj zastrupitev rib v potoku jemlje no bolj kot nepomembno epizodo — da se bomo vendarle spametovali. B. Žunec LJUBLJANA Za večjo odprtost Evropski svet, v katerem ima Jugoslavija status opazovalca, pripravlja posebno študijo o položaju narodnostnih manjšin v posameznih evropskih državah. V ta namen je inštitut za narodnostna vprašanja Slovenije pripravil informacijo o pravno-političnem in jezikovno-kultumem položaju pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji ter jo posredoval posebni komisiji pri Evropskem svetu. Z vsebino študije so se na kratko seznanili Člani komisjje za narodnosti pri skupščini SRS, jo sicer sprejeli, hkrati pa poudarili, da bi jim morali v prihodnje dati na vpogled takšne in podobne informacije že med nastajanjem, preden bi jih poslali v tujino, da bi tako lahko dali nanje tudi svoje pripombe. Na seji komisije so obravnavali tudi informacijo o raziskavah na narodnostno mešanih območjih, ki jih izvaja inštitut za geografijo, katerih namen je ugotoviti prostorski, ekonomski in socialni položaj pripadnikov narodnosti. Tako se bo v kratkem v Dobrovniku začel že 11. mladinski raziskovalni tabor, za katerega vlada precejšnje zanimanje. Ob tej informaciji so člani narodnostne komisije menili, da bi bilo prav, če bi se z ugotovitvami raziskav seznanila tudi širša javnost, saj bi tako lahko tudi hitreje reševali še nekate ra odprta vprašanja narodnostnega razvoja. J. G. 1983 STR/KN 3C > LENDAVA Kvalitetna vina se uveljavljajo Tudi letos je vinogradniška skupnost občine Lendava pripravila razstavo vin. Z razstavljenimi vini so želeli opozoriti na vse boljše kletarjenje, kar je bila vedno pomanjkljivost lendavskih vinogradnikov. Tako je denimo letnik 1982 kvalitetnejši kot letnik 1981, kljub temu da je bila kvaliteta slabša. Lani so lendavski vinogradniki prodali tudi 938 ton pridelka, kar je skoraj za 30 krat več kot leta 1977, ko se je začel odkup grozdja. Med letošnjimi razstavljalci vin so dobili priznanja za najboljšo kvaliteto Ludvik Kiraly iz Čentibe, Jože Magyar iz Lendavskih goric, Matija Varga iz Strehovec, Franc Šimonka iz Lendavskih goric, Stanko Mlinarič in Jože Kocon iz Čentibe, zunaj konkurence pa SOZD ABC Pomurka. Pokroviteljica letošnje razstave je bila Kmetjj- ska zadruga Lendava. Jani D. foto: B. HEGEDUŠ Z inovacijami do večjih prihrankov Inovacijska dejavnost dobiva tudi v pomurskih organizacijah združenega dela vse pomembnejše mesto. Prihranki na račun tehničnih izboljšav znašajo ponekod tudi več deset milijonov dinarjev, tam, kjer so inovatoiji za svoje delo ustrezno nagrajeni, pa takšnih izboljšav ne manjka. Tako so, denimo, v ljutomerskem Tehnostroju na račun tehničnih izboljšav samo v lanskem letu prihranili blizu 15 milijonov dinarjev, za prihranek pa so inovatorji prejeli 330 tisoč dinarjev nagrade. Da bi pospeševali inovacijsko dejavnost, je bila pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje ustanovljena komisija za oceno inovacijskih dosežkov, ki so v fazi prenosa v proizvodnjo. Ta naj bi z razpisi spodbujala inovacijsko dejavnost, banka pa bi s sredstvi omogočila njeno realizacijo. Kljub temu da doslej takšnega razpisa še ni bilo, je komisija že prejela nekaj predlogov, še letos pa bodo razpise poslali vsem temeljnim organizacijam združenega dela v Pomurju. Ko so člani komisije sprejemali kriterije za ocenjevanje inovacijskih dosežkov, so kot osnovni pogoj postavili, da mora biti rezultat tega dosežka nov uporaben proizvod, ki je sposoben za industrijsko proizvodnjo, proizvod pa mora biti tudi tehnično in ne le komercialno uspešen na tržišču, kar pomeni, da mora tudi po kvaliteti zadostiti vsem kriterijem. Med prvimi, ki so komisiji predložili svoje proizvode, je ljutomerski Tehnostroj. Kot že rečeno, ta delovna organizacija dosega v zadnjem času na področju inovacij pomembne uspehe, rezultati pa se odražajo tudi v proizvodnji. Tako je od leta 1978 rasel celotni prihodek v tej delovni organizaciji po 57-odstotni poprečni letni stopnji, v letu 1981 pa je porasel celo za 100 odstotkov, medtem ko je dohodek porasel za 76 odstotkov. Takšen odstotek povišanja v letu 1981 je rezultat nekaterih tehničnih izboljšav, saj so med drugim znižali težo enoosne prikolice za 130 kilogramov, fizično produktivnost pa so povečali za 32 odstotkov. Izboljšave, ki so jih tokrat predložili komisiji v oceno, pa se nanašajo predvsem na tro-silec hlevskega gnoja in na nosilne osi pri kolesnih dvojicah. L. Kovač PRIMAT USPESNO IZVAŽA V lendavskem Primatu bodo letos izvozili za nekaj čez 2,3 milijone dolarjev, kar je za 4,5 krat več kot v lanskem letu. Letos bi naj izvozili 1800 ton dvižne ter skladiščne opreme, od tega večji del na konverbilno območje. Delavci te temeljne organizacije združenega dela so letos na deloviščih v Iraku in v Nemčiji. Letos jih še čaka montažno delo v Iraku, odpira pa se tudi izvoz v Španijo. Akumulatorski viličarji, ki jih izdelujejo skupaj z nemškim partnerjem, so se že dobro uveljavili na tujih tržiščih, zato s prodajo ni težav, zatakne se samo pri preskrbi z reprodukcijskim materialom, zlasti domačim. V temeljni organizaciji se sicer otepajo z izgubo v prvem trimesečju, kar je seveda nerazumljivo zaradi dobrega izvoza, toda neredna plačila pač povzročajo takšne nelogičnosti. Kljub vsemu upajo, da bodo vse izvozne posle uresničili, s tem pa si zagotovili tudi potreben reprodukcijski material in surovine za prihodnje leto. Jani D. Komisija za delovna razmerja VIZ Lendava TOZD osnovna šola Joško Talanyi-Janez Dobrovnik razpisuje dela in naloge: za nedoločen čas s polnim delovnim časlom: — kurjača — snažilca Zaželeno je znanje slovenskega in madž. jezika. Predvidena je poskusna doba. Prednost imajo kandidati, ki nimajo zaposlitve. Prijave pošljite komisiji za medsebojna delovna razmerje osnovne šole JTJ Dobrovnik v 8 dneh po objavi razpisa. Z 11. SREČANJA SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE | Kontrola med kladivom in na Dokler se bodo člani samoupravne delavske kontrole bali za svoja delovna mesta zaradi preglasnega opozarjanja na določene slabosti in napake in dokler ne bodo deležni trdne moralno-politične podpore iz samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, posebej sindikata, vse dotlej bodo ali v vlogi dežurnega gasilca (tako je še največkrat!) ali »kolektivnega policaja«. Tako bi lahko bilo najkrajše sporočilo z nedavno končanega dvodnevnega 11. srečanja sa-moupravljalcev Jugoslavije na temo Uresničevanje samoupravne delavske kontrole, ki se gaje v Cankarjevem domu v Ljubljani udeležilo kakih 250 delegatov iz 219 klubov samoupra-vljalcev iz vse Jugoslavije. Govoriti z jezikom prakse za prakso je bilo vodilo 40 in več razpravljal cev, ki niso zgolj leporečili ali grmeli visokodonečih parol z govorniškega odra, marveč se že prvi dan podali v nekatere delovne kolektive mestnih občin Ljubljane, da bi s kolegi izmenjali izkušnje. Sicer pa že uvodno spoznanje meri na to, da se organ samoupravne delavske kontrole često znajde med kladivom in nakovalom, kar spet pomeni, da je enega in drugega dovolj, da pa tudi ne manjka skrajnosti in različic. Pravzaprav se jeziček na tehtnici veljave kontrolnega samoupravnega organa delavcev najraje prevesi na stran ugotavljanja bolj ah manj obrobnih, nebistvenih spodrsljajev ah lažjih kršitev delovne discipline. Delegati so brez dlake na jeziku razkrivali primere, ko se denimo predsednik ah posamezen član delavske kontrole neposredno, pri vrataiju tovarne peča z be- leženjem, kdo je zamudil ali kdo je predčasno zapustil delovno mesto. Neredko se gredo v delavski kontroli preiskovalce in delavcem pregledujejo torbe, vrečke ah kar pač imajo s sabo na delo ali z dela. Privoščijo si celo tako svetohlinstvo, da na veliki zvon obešajo, če je na primer delavec za strojem po nesreči zakrivil škart, nič pa ne vidijo in ne slišijo, ko že malone po vsem kolektivu odmeva, daje direktor razbil službeni avtomobil ali si s poslovnimi partneiji in še kom za naročilnico pripravil »presenečenja vseh sort«. Tiho so ponavadi tudi takrat, ko se v organizaciji združenega dela zadolžijo do vratu ali pride do zgrešenih poslovnih odločitev, zlasti še pri naložbah. Menda pa tega, da bi morala samoupravna delavska kontrola pogosteje stopiti na »sceno«, ko so pred vrati periodični ali zaključni računi ter pri občasnih kontrolnih pregledih inšpekcijskih organov ali službe družbenega knjigovodstva, ni treba posebej razlagati, so pribili razpravljalci na 11. srečanju sa-moupravljalcev. Ker so naloge, s katerimi se ukvatjajo člani samoupravnega delavskega nadzora kot po pravilu občutljive, še raje kar neprijetne in spotakljive, je izrednega pomena, da so ljudje, ki OB 5-LETNICI ZDRUŽENJA OBRTNIKOV V LENDAVI Pred petimi leti so tudi v Lendavi ustanovili združenje samostojnih obrtnikov. Sedaj šteje 175 članov, od katerih je največ avtoprevoznikov (43), slede gostinci (34), vanj pa so včlanjeni seveda še vsi ostah obrtniki. Žal pa se v združenje ne vključujejo občani, ki imajo dovoljenje za opravljanje postranske dejavnosti. Teh je namreč kar 162! Odkar imajo o-brtniki svojo organizacijo niso več prepuščeni sami sebi. Združenje tudi veliko prispeva k razvoju obrti,‘k ustreznejši davčni politiki, odpravlja nelojalno konkurenco, pomaga obrtnikom-začetnikom, ne nazadnje si tudi pri banki prizadeva za kreditiranje drobnega gospodarstva. V okviru prireditev ob prazniku občine Lendava so se obrtniki predstavili z razstavo izdelkov. Predstavili so jih izdelovalci plastičnih predmetov, šivilje, fotograf, mizar, modelni mizar, kovinostrugar, čevljar in cvetličarka. Glede na število obrtnikov in paleto njihovih izdelkov se zdi, daje bila to sila skromna razstava, toda upoštevati je treba, da je bila PRVA. Vsak začetek pa je težak. Pa tudi prostor ni omogočal razstave v večjem obsegu. Prihodnje leto je treba izbrati večjo dvorano in pritegniti več razstavljalcev. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Lendava Ludvik Jerebic je v otvoritvenem nagovoru ugotovil, da je drobno gospodarstvo v občini še vedno slabo razvito in se njegov delež v narodnem dohodku občine že nekaj let zmanjšuje. Za lansko leto predstavlja zgolj 2 odstotka. Torej bo treba narediti pogumnejše korake pri širitvi ustreznih obratovalnic. Med drugim tudi zategadelj, ker bi se tako lahko zaposlili številni nezaposleni. Lendavska občina ima glede na število zapo- Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja pri TZO Dobrovnik razpisujemo prosta dela in naloge POSPEŠEVALCA TZO Dobrovnik za nedoločen čas. Pogoji: Višja ali srednješolska izobrazba agronomske smeri z enim letom delovnih izkušenj Prednost pri izbiri imajo kandidati moškega spola. Kandidate prosimo, da nam pošljejo pismene ponudbe z dokazili v osmih dneh po objavi tega razpisa na naslov: ABC POMURKA KZ LENDAVA TZO DOBROVNIK 69223 DOBROVNIK v Prekmurju OBISK NEMŠKE DELEGACIJE kovalom nadzor opravljajo, dodobra podkovani. V nasprotnem se znajo problemi le še zaplesti, kajti če kje, potlej so prav pri uveljavljanju kontrolne vloge v samoupravljanju delavci šele na začetku poti. Ob tem je razumljiveje, da takim bele hse v samoupravi zapolnjujejo državni organi z ukrepi in predpisi, ki so se v zadnjih dveh treh letih toliko razbohotili, da resno krnijo samoupravne pobude. Pri delavski kontroli očitno manjka zgledov, čeprav nismo brez njih. Najbolj svež primer je novomeška IMV, kjer seje njihova samoupravna delavska kontrola spoprijela z malverzacijami pri vplačevanju avtomobilov, znamk R-18 in R-9. Na spisku tistih, ki so od letošnjega januarja pa do sredine aprila dobili omenjena vozila po zvezah in za dinarje — znano pa je, da lahko navadni smrtniki vplačajo te vrste avtomobilov samo zdinaiji deviznega izvora — seje našlo kar nekaj zveznih in republiških funkcionarjev. Spisek je zajeten in šteje najmanj 40 imen in priimkov. Razčiščevanja kajpada še niso končana in organ samoupravnega delavskega nadzora kot tudi druge samoupravne organe in družbenopolitične organizacije v novomeškem IMV čakajo še hude preizkušnje. Vsekakor pa recepta za take in podobne primere ni. Branko ŽUNEC Obrtniška razstava slenih največji odstotek nezapo- mogla tudi obrtna zadruga, a z slenih — 8 odstotkov. K hitrejše- ustanovitvijo predolgo odlašajo. mu razvoju obrti bi lahko pripo- S Sobočan OBISK NEMŠKE Vzorna skrb za naše delavce v AUDI-NSU Na povabilo občinskega sveta 'veze sindikatov v Murski Soboti se je prejšnji teden mudila na obisku v Pomurju petčlanska dekga-eija sindikata in uprave Audr NSU iz Ingolstadta v Zvezni republiki Nemčiji. Ob začetku uradnih razgovorov je ugledno delegacijo iz mesta Ingolstadt, kjer je največ naših delavcev na začasnem delu v tujini, pozdravil član predsedstvi CK ZKS in sekretar MS ZKS za Pomurje Geza Bačič, nato pa ji« je toplo dobrodošlico izrekla predsednica pomurskih sindikatov Mira Marko. Med drugim je poudarila, da se v sedanjem obdobju sindikalni delavci pri nas zlasti ukvarjajo z vprašanji gospodarske stabilizacije in socialne varnosti delavcev, pri čemer je omenila tudi nekatere spodbudne rezultate n> področju tekstilne industrije Kmetijstva. Tudi vodja nemške delegacije Franz Maurer je omenil, da se v ZRN prav zdaj, podobno kot P" nas, najbolj ubadajo s problemom brezposelnosti. V Audi-NSV P trenutno zaposlenih okrog 21 ti** delavcev; od tega jih je 990 « Jugoslavije, prednjači pa Slovenil1 z 564 delavci, iz Pomurja jih K okrog 4oo, Kot je bilo rečeno, * ^ti dokaj dobro organizirani r sindikatu, imajo celo svoja P# stavnika v obratnem svetu, * zastopata tuje delavce, hkrati pa J1 50 poverjenikov iz naše države sindikatu kovinske industry Spodbudno je prav gotovo de) vo, da se je v zadnjem času velik naših delavcev izučilo raznih P° licev, na novo pa so zaposlil' * nekaj mladih Jugoslovanov. Po® tega pa ne gre prezreti vzorneS odnosa do naših delavcev v A«" NSV, kar je nedvomno spodita za nadaljnjo krepitev sodelovanj med sindikatoma. Med tridnevnim obis,ko^ji' Pomurju si je delegacija iz A NSV ogledala proizvodne ProS. Mesne industrije ABC P01”1!nj kjer so se zanimali za tehno proces in sindikalno delo v velikem kolektivu. Dbiskau Avtoradgono, kjer so jim proizvodnjo kontejnerjev, og pa so si tudi skulpture v Vidmu ( Ščavnici in galerijo Domači/ Selišču. Zadnji dan pa so.so Ingolstadta sprejeli na obči sindikalnem svetu v Cendav, predstavili obrat Leka ter vsko galerijo in muzej. Ml-"" O -- BAKOVCI Obračun pred tretjim krajev^ praznikom _ e V slogi sta moč in odlika Ba-kovčanov, smo zapisali po obisku našega uredništva v februarju v Bakovcih. Malo časa je minilo od takrat, pa vendar seje medtem že marsikaj spremenilo. Dogovarjajo se in delajo tako, da se bodo lahko ob tretjem krajevnem prazniku, 4. julija, pohvalili z novimi uspehi. Ob koncu marca so organizirali obsežno očiščevalno akcijo. Mnogi, starejši in mlajši, so se odzvali povabilu krajevne skupnosti in spravili odpadke in vsemogočo navlako na primerno mesto, precej časa pa so porabili tudi za čiščenje potoka Mokoša. Takih skupnih opravil naj bi se v prihodnje lotih pogosteje, so menih predvsem tisti, ki hočejo živeti v urejenem in zdravem okolju. Precej dela in denarja so že vložili v dograjevanje rekreacijskega centra, ki postaja čedalje bolj vabljiv za športnike, ljubitelje športa in tiste, ki bi se radi sprostili. Prav v teh dneh urejajo dvo-stezno balinišče. Trudijo se, da bi v kraj pogosteje privabili udeležence delavskih športnih iger, v goste pa tudi vrhunska športna moštva. Spodbuda je že tu. Nova spodbuda. Za prizadevno delo so ob koncu maja v Preboldu dobili priznanje. Med vaškimi krajevnimi skupnostmi so namreč za delo na športnem in rekreacijskem področju osvojili drugo mesto v Sloveniji. Da bi delo tudi v prihodnje potekalo s tako in še večjo zagnanostjo, so pred kratkim na osnovi programov del sredstev razdelili društvom in organizacijam, ostala pa bodo jeseni. Ugotavljajo namreč, da sredstva iz krajevnega samoprispevka dotekajo skoraj tako, kot so predvideli. Kako bo s prevleko na občinski cesti od gostišča »Izletnik« do Malih Bakovec? Zanesljivega odgovora na to vprašanje še nimajo, negodovanj pa je čedalje več. Tudi zamisli o asfaltiranju ceste od Bakovec do Kroga in do Dokležovja še niso opustili, čeprav bi morali k investiciji primakniti tudi svoj delež. Še bodo potrebna dogovarjanja. NOVI PROIZVO^1 PROSTORI^ V počastitev občinskega praznika nove proizvodne prostore temeljne o “yarstr°l'o Purlen, delovne organizacije Gorenje ^jh s^egde dratnih metrov novih prostorov je velja, lJteHte. tU^ dinarjev, v njih pa bodo priP^ftLv*!! brost0^^ kasnejšo montažo na gradbiščih. Izd .j, pro elemente za ventilacijske sisteme. V usposabljali tudi delavce za montažna ,ejavc.|je slovesnosti ob otvoritvi novih prostor« jne P' govoril predsednik izvršnega sveta skup ye« ' proslavo pa je popestril še Kmečki ok VESTNI^' STRAN 4 Mrliška veža je P°d sl^jo vendar še se niso odlogu': j' # bodo dograjevali takoj, ah P bodo prej lotili nadzidavala j škega doma. Ne samo v s Potrošnikom se bodo dogovoriti. Se en uspeh: ob prazniku bodo predah na s dograjen gasilski dom sKjNrf funkcionalnimi prostori za P be družbene in civilne zase narodne obrambe v kraje pnosti. Osrednja s[oveSvjH tud‘ tretjega julija, ko bodo raz pionirski gasilski prapor- $ J- WČJA VAS ČLOVEK IN NJEGOV POKLIC KMETIJA IN SODARSTVO Kmalu boljša bližnjica Novi brod v Krogu je marsiko-m, posebno kmetovalcem, skrajšal pot, malo manj mikavna pa je ta bližnjica za avtomobiliste in ostale. Na cesto od broda do V udje vasi so namreč navozili le debel Pamoz. Končno sta se krajevni skupnosti Krog in Križevci pri Ljutomeru dogovorili, da bodo v kratkem na utrjeno cesto razgrnili k dvesto kubičnih metrov drobne-gramoza. -js- *" I VERŽEJ Čeprav je (bilo) moč v marsikaterem poklicu bolj zaslužiti kot v kmetijstvu, pa je prekmurski človek le močno navezan na zemljo; obdeluje jo, čeprav se mu to vselej ne splača. Taka ugotovitev velja tudi za kmeta in sodarja Matijo Litropa iz Crenšovec: če bi delal samo sode, bi v denarnico zašlo več bankovcev, kot pa jih zdaj, ko mnogokrat odloži sodarsko orodje in prime za plug. Ta močna navezanost na zemljo ga torej precej stane, saj mu je sodarstvo tudi uradno le dopolnilno delo. Ne manjka pa seveda tudi ljubezni do dela z lesom! Na dvoru- Zemijig-e S - mIade JMmčane -js- V PREMISLEK- šču se suši več skladovnic dog. Ta le mojster ni tak, kot nekateri drugi, ki izdelujejo sode iz surovega lesa. Hlod ustrezne dolžine razkolje na štiri dele, nato pa po ,,vitrah” z žago izreže doge in jih s pomočjo domačih zloži v skladovnico, kjer se les za sode suši najmanj eno leto. Iz suhega lesa je sod težje narediti, vendar si Matija pomaga s stroji in potem gre delo lažje od rok. Bolj pa so zadovoljni tudi kupci; sod iz suhega lesa je namreč veliko lepši in seveda kvalitetnejši za vino. Človek bi pričakoval, da bo zdaj, ko tudi iz prekmurskih vino- gradov vsako leto vinogradniki prodajo več grozdja, za sodarje manj dela, ker pač ni toliko vina, pa je povsem drugače. Vsi sodarji, pa tako tudi črenšovski, imajo dovolj dela. Gorice namreč vse bolj bogato rode in vina je kljub prodaji grozdja veliko. Nekateri pridelovalci sodov ne morejo izprazniti po nekaj let, zato so jim potrebni novi. Posoda pa je potrebna tudi za pridelek z domačih brajd. Vinogradniki in kletarji potebujejo tudi kvalitetne lesene kadi . . . Taka posoda je potrebna tudi gospodinjam, ki vlagajo zelje, repo . . . Sodarji, tudi Matija ni izjema, pa izdelujejo tudi čebre (tiinke) za zaseko in pečeno meso. Dela je torej dovolj in črenšovski sodar, ki mu je sicer kmetija prva, je včasih v škripcih — delavnik je prekratek, še zlasti od junija do novembra. To je čas, ko je tudi na polju veliko opravil. Matija se seveda trudi, da sode vsem naročnikom pravočasno izdela. Vzame toliko naročil, kolikor zmore narediti. Sicer pa sode tudi popravlja. Prav v času mojega obiska je nek občan pripeljal močno dotrajan sod, vendar ga mojster ni zavrnil; rekel je, da bo sod popravil. Poklica se je izučil v rojstni Lipi pri sosedu. Za njegove rokodelske spretnosti je zvedel sodarski mojster Hodnik in ga zvabil v svojo delavnico. Kmalu na to se je Matija poročil z mojstrovo hčerjo in tako ostal v Crenšovcih. Petnajst let je delal v družbi s tastom, zdaj pa že prav toliko časa opravlja delo sodarja sam. V zadnjem času mu tu in tam pomaga sin, ki je pravkar končal osnovno šolo in ga zdaj usmerja v lesarsko šolo. Fant ima veselje, oče ima vse potrebno orodje, izkušnje, zato za mlado moč dela ne bo manjkalo. ZAKAJ SLABSI ODZIV OBČANOV? Na razširjeni seji predsedstva K K SZDL v krajevni skupnosti Lendavska mesta M urska Sobota so kritično spregovorili o izvedbi nedavnih zborov občanov. Pripombe so bile predvsem na račun slabe udeležbe. Pretresali so namreč izvajanje referendumskega programa, predlog programa za letošnje leto, razen tega pa je šlo tudi za evidentiranje delegatov za skupščino K S, organe krajevne konference Š. SOBOČAN socialistične zveze itd. Ob tako aktualnih vprašanjih se zdi slaba udeležba na zborih občanov nerazumljiva, karje bil primer tudi na nekaterih ponovljenih zborih. Pokazale pa so se tudi organizacijske napake. čemur seje treba v prihodnje nedvomno izogniti, da bi do izraza prišel zares širok demokratični izbor kandidatov za razne funkcije v krajevni skupnosti. Milan Jerše nogomet. V Lipovcih namreč namenjajo posebno skrb športni dejavnosti. Že v prejšnjih letih so zgradili nova igrišča, v okviru športnega društva, ki je lahko za zgled ostalim, pa delujejo sekcije za hokej na travi, mali nogomet in odbojko. AVTOBUSNI POSTAJALIŠČI IN TELEFON V Lipovcih imajo sprejet srednjeročni program razvoja kraja in ga dokaj uspešno uresničujejo. V letošnjem letu so na poljske poti navozili okrog 600 kubičnih metrov gramoza, kar je stalo 150.000 dinarjev. V programu imajo ureditev dveh avtobusnih postajališč, tako da krajanom v slabem vremenu ne bo treba čakati avtobusa na prostem. Avtobusni postajališči bosta pri stari osnovni šoli in pri gostilni Rajbar. Dela bodo predvidoma sta- la okrog 200.000 dinarjev. Zavzemajo pa se za razširitev telefonije. V Lioovcih sicer že imajo 14 telefonskih naročnikov, vendar čaka še 80 krajanov. Predvidevajo, da bodo telefonsko omrežje uredili od julija do septembra. Ob glavni cesti Lipovci—Beltinci je telefonski kabel že položen, potrebno ga je le še okrog 700 metrov do naselja in po naselju. Krajevna skupnost Lipovci bo po besedah predsednika sveta Jožeta Tivadarja prispevala okrog 30 odstotkov vrednosti investicije od denarja zbranega s samoprispevkom, ostalo pa bodo plačali naročniki sami. Tako bo v kraju na 2,5 gospodinjstvi en telefon. OBNOVILI BODO STARO OSNOVNO ŠOLO Za prihodnje leto načrtujejo obnovo zgradbe bivše osnovne šole, kjer nameravajo urediti večnamensko dvorano, prostor za potrebe ci- kraja vilne zaščite in društveno dejavnost. Želja krajanov je tudi, da bi čimprej zgradili nov most čez potok Dobe!, kajti lastniki zemljišč na drugi strani imajo težave s pospravili poljščin. Vodna skupnost Dra-va-Mura kljub zagotovilom, da bo most zgradila, odlaša z deli. GASILCI PRAZNUJEJO 60-LETNICO Gasilsko društvo Lipovci letos praznuje 60-letnico delovanja. Jubilej bodo proslavili 10. julija, ko bodo na slovesnost povabili tudi gasilce iz sosednjih krajev in društva, s katerimi sodelujejo. Gasilsko društvo Lipovci, ki ima člansko, mladinsko in pionirsko ekipo ter desetino mladink, je dobro opremljeno, ima dve motorni brizgalni in gasilsko vozilo, in že od leta 1951 gasilski dom. Feri Maučec V skladu z določili zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81), družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 15/81)- in pravilnika Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti in po sklepu odbora za solidarnost razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota IX. NATEČAJ za pridobitev stanovanj kupljenih s sredstvi solidarnosti A. Za stanovanja v M. Soboti B. Za stanovanja v stanovanjskem objektu v Beltincih Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah: 1. Delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo kot poklic obrtno ali drugo dejavnost; 2. Občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih; 3. Občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje borci NOV; če izpolnjujejo naslednje splošne pogoje: — da prosilec stanovanja ni imetnik stanovanjske pravice do primernega stanovanja ali lastnik primernega vseljivega stanovanja, prav tako tudi ne osebe, ki z njim stalno stanujejo; — da ima prosilec za stanovanje stalno bivališče na območju občine Murska Sobota; — da prosilec oz. njegova družina doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; — da si prosilec oz. njegova družina ne more rešiti stanovanjskega vprašanja pri ožjih članih družine (zakoncu, starših, otrocih), ki so lastniki ali imetniki stanovanjske pravice večstanovanjske hiše, stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske normative v smislu družbenega dogovora; — da prosilec sam oz. z družino, ki se je na lastno željo vselil v manj ali neprimerno stanovanje, že najmanj dve leti pred natečajem stanuje v tem stanovanju; — da se upošteva socialno stanje prosilca oz. članov njegove družine po merilih, ki veljajo za vse druge oblike pomoči, upoštevaje stališče, da vrednost premoženja ne presega 20 % vrednosti standardnega stanovanja, ki bi mu pripadalo po merilih družbenega dogovora (Ur. list SRS, št. 15/81). Za člana družine se v smislu pravilnika štejejo: zakonec in oseba, s katero živi imetnik stanovanjske pravice oz. prosilec stanovanja v življenjski skupnosti najmanj dve leti, otroci, posvojenci, starši imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca, tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice oz. prosilec stanovanja dolžan vzdrževati po zakonu in živijo v skupnem gospodinjstvu. Pristojni občinski center za socialno delo preverja podatke o članih družine oz. o osebah, ki živijo z imetnikom stanovanjske pravice oz. prosilcem stanovanja v ekonomski skupnosti in daje za iste ustrezno mnenje; in naslednje posebne pogoje: Delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih so upravičeni do pridobitve solidarnostnega stanovanja, kolikor izpolnjujejo naslednje pogoje: — da znesek skupnega poprečnega mesečnega dohodka na člana družine ne presega 50 % poprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu pred razpisom natečaja za solidarnostna stanovanja, kar znaša 7.180,00 din; — da samski upravičenec s skupnim poprečnim mesečnim dohodkom ne presega 60 % poprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu pred razpisom natečaja za solidarnostna stanovanja, kar znaša 8.619,00 din; — da upravičenec-samohranilec s skupnim mesečnim dohodkom na člana ne presega 60 % poprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu pred razpisom natečaja za solidarnostna stanovanja, kar znaša 8.619,00 din. Za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih veljajo enaki pogoji kot za delavce v prvem odstavku. Za borce NOV in kmete-borce NOV ter vdove in za delo nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev NOV ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja. Prosilci solidarnostnega stanovanja morajo v svoji vlogi podrobneje opisati svoje družinske razmere in priložiti naslednja dokazila: — potrdilo o premoženjskem stanju; — potrdilo o dohodku prosilca in za delo sposobnih članov družine v letu 1982; — potrdilo o številu družinskih članov; — potrdilo o stalnem bivališču iz katerega mora biti razvidno, koliko časa stanuje v zadnjem stanovanju; — morebitna zdravniška potrdila o primeru kronične bolezni prosilca ali članov družine, — potrdilo o prijavi morebitne brezposelnosti za delo nesposobnih prosilcev ali za delo sposobnih članov družine; — za mlade družine še: poročni list in potrdilo o skupni delovni dobi zakoncev (izpis iz delovne knjižice); — mnenje o upravičenosti za pridobitev stanovanja, ki ga podajo: a) za zaposlene — organizacije združenega dela, b) za upokojence — društvo upokojencev, c) za invalide — društvo invalidov, č) za borce NOV in kmete borcev NOV — občinska organizacija ZB NOV, d) za zaposlene pri zasebnih delodajalcih — občinska sindikalna organizacija, e) vsi prosilci morajo predložiti mnenje pristojne krajevne skupnosti. Vloge z vsemi dokazili je potrebno poslati na naslov ,,Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota, Trg zmage 4 v Murski Soboti." Natečajni rok poteče 20. 7. 1983. Nepopolne vloge in vloge prispele po poteku roka ne bodo obravnavane! O rezultatu natečaja bodo udeleženci seznanjeni v 7 dneh po sprejemu prednostne liste, od skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota. STRAN 5 šport AKTUALNO V TELESNI KULTURI DOGOVOR O VRHUNSKEM ŠPORTU Te dni se je v Murski Soboti sestal strokovni svet za vrhunski šport pri zvezi telesnokulturnih organizacij in obravnaval osnutek družbenega dogovora o položaju vrhunskih športnikov zveznega razreda v Sloveniji, ki je v javni obravnavi do konca meseca junija. Razpravljalci so ugotovili, da je to pomemben in potreben dokument. V glavnem so tudi soglašali z njegovo vsebino, menili so le, da bi moral konkretneje opredeliti vlogo perspektivnih športnikov. Strokovni svet je tudi razdelil 370.000 dinarjev za prvo polletje letošnjega leta za opravljeno amatersko strokovno delo v 12 športnih panogah. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je uvedba vodenja trenerskih dnevnikov sicer dala boljše rezultate, vendar pa jih ne vodijo povsod sproti. Zato so sklenili, da bodo v jesenski sezoni to delo spremljali z občasnimi kontrolami o izvajanju strokovnega deta po predloženem programu treningov. Do konca tega leta bo svet za vrhunski špoft pri zvezi telesnokulturnih organizacij v Murski Soboti tudi izdelal normative in kriterije za vrednotenje strokovnega dela, ki bodo začeli veljati v začetku prihodnjega leta. Svet za vrhunski šport je tudi dal soglasje odbojkarjem in odbojkaricam Pomurja iz Murske Sobote ter nogometašem Beltinke iz Beltinec za sodelovanje v kvalifikacijah za drugo republiško ligo. F. Maučec NAJBOLJŠI BELTINČARJI V Murski Soboti je bilo občinsko tekmovanje pionirjev in pionirk soboške občine za mali atletski pionirski pokal Slovenije. Zal so se tekmovanja udeležile le štiri soboške in beltinska osnovna šola, kar je dokaz, da atletiki v osnovnih šolah namenjamo premalo pozornosti. Na tekmovanju so imeli največ uspeha Beltinčarji, ki so osvojili največ prvih mest. Rezultati — pionirji — 60 m: L Klemenčič(Bel)8,7,2. Križanič (Bel) 8,9 in 3. Berden (OŠ 1)8,9; 300 m: 1. Gobec46,9,2. Mihelič 47,1, (oba OŠ I), 3. Serec (OŠ II 47,7; 600 m: 1. Kuzma 1:42,1, 2. Hko 1:50,8 (oba Bel), 3. Habjanič 1:55,8; Daljava: 1. Baligač (Bel) 456, 2. Horvat (OŠ 1433, 3. Baligač (Bel) 426 cm: Višina: 1. Žižek (OŠ I) 135, 2. Barabaš (OŠ II), 3. Kolmanič (OŠ II) in Mikič(Bel) po 130; Krigka: I. Erjavec (Bel) 9,02, 2. Mujdrica (Bel) 8,82 in 3. Tinev (OŠ III) 7,54; Rezultati — pionirke — 60 m: 1. Antolin 8,9,2. Sabotin 9,0(obe Bel). 3. Flisar (OŠ I) 9.1; 300 m: 1. Pergar (OŠ III) 49,0,2. Škafar (Bel) 49,1. 3. Kolar(OŠ HI)52,4;600m: 1. Jerebic(Bel) 1:56,6,2. Horvat(OŠ 11)2:02,6, 3. Jerebic (Bel) 2:04,1; Daljava: 1. Horvat (Bel) 439,2. Kociper (Bel) 410, 3. Korošec (OS III) 393 cm; Višina: 1. Horvat (Bel) 125,2. Nedeljko (Bel) 125.3. Gabor (Bel) in Rituper(OŠ lil) po 120 cm; Krogla: 1. Tkalec (Nel) 8,32, 2. Maje (Bel) 8,13, 3. Krauthaker (Bel) 7,06 m. F. M. Obrtno podjetje »KOMUNA« Beltinci, delovna enota mlin, obvešča odjemalce, da zaradi rednega letnega čiščenja ne bodo zamenjavali žitaric od 9. julija do 30. julija 1983. KMETIJSKA ZADRUGA UUTOMER - KRIŽEVCI o. sol. o. Križevci pri Ljutomeru TOZD MURSKO POLJE Po sklepu delavskega sveta objavljamo LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev začetna cena din: — traktor ,,ZETOR" prednji in zadnji pogon, — motor za kombi IMV, — brane — 3 kosi, — elektromotorji — 5 kosov, — sejalnica ,,HASIA", — agregat, — sejalnica ,,GAMA 18" — 2 kosa — trosilec umetnega gnojila ,,VICON", 75.000,00 din 3.000,00 din kom. 1.000,00 din kom. 700,00 din 20.000,00 din 30.000,00 din kom. 25.000,00 din 4.000,00 din Poleg osnovnih sredstev bo možno na licitaciji odkupiti razne vrste drobnega inventarja (primež, vrtalni stroj, razna perutninska oprema itd). Licitacija bo 3. julija 1983 ob 8. uri na dvorišču PE Kmetijstvo storitve Veržej. Interesenti si lahko ogledajo osnovna sredstva in drobni inventar na dan licitacije od 7.30 naprej. Na licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe z enakimi pogoji. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati 10-od-stotno varščino od začetne cene. V prodajno ceno ni vključen prometni davek, ki ga mora plačati kupec. AMD GORNJA RADGONA DOGOVOR ZA NADALJNJE DELO Na nedavnem občnem zboru AMD Gornja Radgona so delegati z vso resnostjo obravnavali dosedanje delo in se dogovarjali o bodočih nalogah. V društvu namreč delujejo samo amaterski delavci, ki so s svojim vztrajnim delom in ob pomoči širše družbene skupnosti dokazali, da so sposobni organizirati največje prireditve v speedwayu. Tako so doslej bili že dvakrat organizatorji finala svetovnega prvenstva v speedwayu na 1.000 metrov dolgi peščeni stezi, ki je v Gornji Radgoni edina v naši državi. Pred nedavnim paje bilo AMD Gornja Radgona tudi organizator četrfi-nalne dirke za svetovno prvenstvo. j Kljub stabilizacijskim prizadevanjem in popustljivostjo nekaterih članov društva so v preteklosti uspeli zgraditi nekatere pomembne objekte, ki so potrebni za tovrstne prireditve. V tem mandatnem obdobju je bila v celoti obnovljena tekmovalna steza, zgrajena zaščitna ograja, tribuna s 1.300 novimi sedeži, asfaltirane so bile dodatne površine, urejen (ne dokončno) press center in drugo. Mnogi strokovnjaki menijo, da so ti objekti eni najkvalitetnejših. Finale svetovnega prvenstva sicer ni prinesel dovolj finančnih sredstev, ki bi lahko zadovoljile ambiciozne načrte članov društva, zato so morali najeti kredit pri AMD .Gorenje-Varstroj, da bi pravočasno poravnali dolgove. Četrtfinale svetovnega prvenstva letos pa je bil tisti mejnik, ki ni pomenil samo sanacije finančnega stanja, temveč tudi potrditev politike AMD, ki si jo je društvo zastavilo leta 1981 ob organizaciji drugega finala svetovnega prvenstva. Društvo, ki nima zaposlenega profesionalca, ne dobiva od širše družbene skupnosti, pomembnejše finančne podpore, gmotno pa ga podpirajo nekatere delovne organizacije. Društvo tudi tesno sodeluje z ostalimi AMD, zlasti s pobratenima v Mladenovcu in Krškem. Na ob- čnem zboru so se dogovorili, da si bodo prizadevali v društvo pritegniti čimveč novih članov, zlasti mladih. Izvoljen je bil tudi nov upravni odbor. Za predsednico je bila izbrana Danica Sukič, za sekretarja pa Vlado Jelen. R. J. ROKOMET Polana zmagovalec V počastitev praznika občine Lendava je bil v Lendavski tradicionalni rokometni turnir ženskih ekip, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Rezultati: Beltinka:Toko 11:9, Polanatlndip 19:7, Indip:To-ko 11:14 in Polana:Beltinka 21:9. Vrstni red: 1. Polana, 2. Beltinka, 3. Toko in 4. Indip. Š. Žerdin KOŠARKA Zmagala Tima-MTT V Radencih je bil mednarodni košarkarski turnir moških ekip, na katerem so nastopila tri moštva: TIMA-MTT iz Maribora, ABC-Merkur iz Gradca (Avstrija) in Po-murje-Radenska. Rezultati: TI-MA:Merkur 106:74, Pomurje-Ra-denska:Merkur 86:88 po podaljšku in TIMA:Pomurje-Radenska 89:106. Vrstni red: 1. TIMA-MTT, 2. ABC Merkur Gradec in 3. Ra-denska-Pomurje. Hokej na travi V prijateljski tekmi je Pomurje v Mariboru premagalo tamkajšnje hokejiste z rezultatom 4:1. Gofe za Pomurje so dosegli: L. Zelko 2 ter Mesarič in Korpič. S to tekmo je končan spomladanski del tekmovanja. Jesenski del se bo začel 21. avgusta s turnirjem v Čepincih in 27. avgusta s turnirjem v Murski Soboti. AKCIJA »NAUČIMO SE PLAVATI« ODPRAVLJANJE PLAVALNE NEPISMENOSTI Znanje plavanja je pomembna telesnokuiturna veščina, stvar kulturne ravni vsakega posameznika, pa tudi naroda. Z akcijo »Naučimo se plavati« že vrsto let v soboški občini načrtno skrbijo za odpravljanje plavalne nepismenosti. Primerna vodna površina je prav gotovo najvažnejši činiteij, žal pa v soboški občini razpolagajo le z dvema bazenoma v okviru soboškega rekreacijskega centra, vse ostale vodne površine pa niso primerne za učenje plavanja. Kljub temu pa uspešno izvajajo akcijo, v kateri v prvi vrsti vključujejo 'VVZ, šole, osnovne telesnokulturne organizacije, mladinske in sindikalne organizacije, nem radnje pa tudi starše. Stem,da smo otroka naučili plavati, .mo mu omogočili določeno varnost v vodi ter odprli nov svet igre polne veselja in zdravja. Ne smemo pa ob tem pozabiti na izreden vpliv vode, zraka in sonca, ki so s plavanjem tesno povezani, na človeški organizem. Občinski štab akcije »Naučimo se plavati«, ki deluje pri ZTKO občine Murska Sobota pričakuje, da se bo tudi letos vključilo v akcijo blizu 2.000 občanov, najrazličnejših kategorij in starosti. Učenje plavania se bo odvijalo v okviru šole v naravi ob morju, v kolonijah (Baška) ter v soboškem rekreacijskem centru. Vsi udeleženci akcije, bodo ob poizkusnem znanju plavanja prejeli — bronastega delfinčka z diplomo. Če pa bodo preplavali širino bazena pa prejmejo srebrnega delfinčka. Za zlatega delfinčka pa je potrebno z vmesnimi počitki plavati nepretrgoma 15 minut. V soboškem rekreacijskem centru bodo pričeli z učenjem plavanja v torek, 5. julija 1983 ob 9.00 uri. Prijave zbirajo v blagajni kopališča. KONJENIŠTVO FISKO drugi v poskusnem derbiju Na hipodromu v Stožicah je KK Ljubljana pripravil velike konjeniške dirke. V kasaškem sporedu so nastopili tudi ljutomerski kasači in dosegli nekaj izvrstnih rezultatov. V osrednji dirki — poskusnem jugoslovanskem kasaškem derbiju je Fisko (M. Hanžekovič, Veržej) zasedel drugo mesto med 12 štiriletniki. Fanta (Slana, Ljutomer) pa je bila tretja. Zmagovalec Parnas (Selinšek, Maribor) je dosegel čas 1:24,1. V središču zanimanja obiskovalcev je bila tudi dirka najhitrejših konjev, na 1600 m z avtoštartom, kjer je v prvem teku zmagala Fegrina (Alojz Slavič, Križevci), v drugem pa Dimitrija MS (Marko Slavič, Ključarovci). Tako sta si Fegrina in Dimitrija MS razdelili prvo in drugo mesto. KAJAKAŠTVO ClNC-TITAN prvaka Na reki Soči je bilo republiško člansko prvenstvo, v spustu in slalomu na divjih vodah. Tekmovanja so se udeležili tudi članf BD Mura iz Kroga in se odlično odrezali. To še posebej velja za dvojico Činč-Titan, ki sta bila v spustu prva in osvojila naslov republiškega prvaka, v slalomu pa sta zasedla drugo mesto. Štefan Varga pa je v spustu zasedel tretje mesto. KOLESARSTVO Spremljali bomo i - . ^avno prvenstvo krožni tekmo^lni za prvenstvo posameznikov^ VRH-GORNJA VRH-JANŽE bodo prevozihX^/G?m^R^^^ ki je dolga 13 kmm l krat. Start in čili n evc*krat> mladinci šestkrat in ml. mladinoJ*ir Radencih kjer bod T,^83 Prvenstva bo pred hotelom RADIN’| lotno dogajanje5 r?m8edatl od 14' do I8J0 ure “koT«1^3^ namreč organiziral • 8faniza(or dirke kolesarski klub „POMURJE o dogodkih ™ ki bo gledalce sproti obve« 18 30 uri tudi nm»l °Vfa n' pr°si- Na startu in ciliu tekmovania bo prvensko SFRJ rezultatov « podelitev nagrad za posam« stvo pra^fako ‘ Pa b° v Murski Soboti ekipno državno prv^ STANJEVCI foh?t n' tekmovalni progi MURSKA SOBOTA' SpomenikaZmage) Tn cest^~MURSKA SOBOTA (z obratomicM 33,333 km, mladici dvak™80 r°d° prevozdi mla&^ KolesaX d "t d akrat ah. 66>666 km in člani trikrat ah 1« » že pozna in :ih zna 6 posar^e^nikov s skupnim startom naše obri reja vsako leto nn sprepliJati> saj kolesarski klub športnemu fc" dirke’ Nekoliko manj so pom^ mo osnovne podatke ek!pna tekmovanja, zaradi ‘egaP^tL šteje po 4 tekmoval '°,vPtnih tekmovanjih. Vsaka tekmovalna razdalji 25 metrov tak Od.kater,h morajo najmanj trije prid skozi J^ v ekipi, v Murski SohnotV3™"^ čas tretjeplasiranega tekmo presledkom ori ck,pe startale s triminutnim ča kom pri članih Pr IPC,b ln mlajših mladincih in petminutnim? prvenstvu 198"> in startaIa najslabše uvrščena ekipa na dr®' ekipo bo Z , na>bo1^ ekipa iz istega prvenstva. terePtekmovaIce g™™™' P° katerem bodo gledalci razpoznal., pe. Tako bodoči k!uba bo tudi številka, ki pomeni vrstni red štari3^ tekmovalne nrn» da C' ahk? ves čas tekmovanja na katerem kob d čin tudi usneh ugotav,JaIi časovni razmak med ekipami m n mobriu nnrtP S3meZne ekipe' Na Primer ekipi, ki bo imela na nutzX±° Št7nk° ,0’ bomo odšteli 9x3 minute, toF^ številko 1 Or»a t0’ da Je ta ekipa smrtala 27 minut za ekipo s in 100. km V«. nizatPr tekmovanja bo meril točen čas na 25., ^j. nem mestu pred P°dalke bodo sProti vnesli na oglasno desko। J odvijalo tek m spomenikom zmage v Murski Soboti, kj , / ekiPnem prvenstvu vse od 9. pa do 13. lotno tekmovanje fn™ ,ahko ^k gledalec z zanimanjem spre OrganizatJ , .poznai tudl njegov potek. sprejel prijave vseh naih drzavne8a Prvenstva 1983 je že pred rokom sp. Pravkar kon&r 0,jSih jugoslovanskih kolesarjev, kljub temu tega se pomnr J meduarodno kolesarsko dirko po Jugoslaviji- f ski Soboti velik erM športnemu občinstvu obeta v Radencih< rj. reditveudei “ in smo tudi Prepričani, da se bodo P isto&snoA.^ v.cim večjem številu. Organizator tekmova^ in ciljnem rn P,r°S1 M d'sciPIiniranost gledalcev ob progi, na "odstv"T ~ ter ude,e«nce v prometu za upoštevanje drugih teža^P ova^a d,r^e, da ne bi prišlo do nesreče alt Podjunji od fž 30 deM»raV ‘ak° orSamzator obvešča, da bo petek, dne8j^ei vrh in v UaeoZaprla cesta na relaciji Radenci-KapeM'^. DA—Mačkove° °c 8’3° do ure na relaciji Murska Sobo icejn udeležence v n' Stanjvsk> breg za ves promet. Prosimo p' le naprej za h vitjem o" “ raZUmevanJe in se jim za diSC'pil skeg^nnenah PclPnavab in P°da,kih o organizaciji ccstn^fr!:eCk. da” pred startom 3 SFRJ bomo bra,ce Vestnika seznanili še v četrte $ Pred startom prvenstva za posameznike. »a stadionu v Lendava) DRUGI ^P^bliško prven^nJl Ma tretia in hkrati ki Gornia Radgona Trd-3 katen so prvi£ nastopili tudi t k^ ta osvojila prvo in jOkrat sta slavila Omerzel in Žibert iz ^jt Radgone. Sledijo Horvat drUP mest0- Treti‘ Je bil Kocmut (Ljublja^^ L.^ (oba G V Lendava), GerjeviČ(gfa Radgona) itd. Na dirkT In }’ Kekec (°ba GV Lendava , nogo. dirk! Je padeJ Jože Ke^c (GV Lendava) m si l lomdtk°rVato^U(GVkLendP^^ je °SvojiI Zibert (KrSk<>) \ ., (^fško) po 22 . aval 23, Jaušovcem (GV Lendava)1 Prihodnjo nedeljo na d\JauSovec in Omerzel bosta za tretje mest a h^nem prvenstvu v Prelogu. MOTOKROS — DRŽAVNO IN REP. PRVENSTVO Odličen nastop Hajdini r«*3’ AMD Štefan Kovač iz Murske Sobote je P republ' ov>^ na 1230 metrov dolgi stezi v Mačkovcih držav te motokrosu v razredu 125 ccm. . nastoP^uiha jc V prvi dirki za republiško prvenstvo J® . :aj< in *7 stoP'“ji, med njimi sta bila dva domačina Marjan Haj ^ogel gajd'; avri' ji tem ko Jože Rogan zaradi poškodovane rOl< -in Marjan s]zi oSr rel' Miško Kranjec mlajši pa je spremljal tako n,m t,v f”‘«aparata, s katerim se je doslej že veli-nJec in SVet ,na.razstavi umetniških fotografij pod naslovom ob Muri, ki je na ogled v galeriji Lendava. —------------- Foto: S. Celec bolj oddaljene skupine, ki bivajo dva ali več dni pri nas in se jih zares ne bi izplačalo vabiti le za 10-minutni nastop na sklepni prireditvi. Sicer pa velja poudariti, da bo malone ves letošnji program popolnima nov, čeprav bodo gostovale tudi skupine, ki so že nastopile v Beltincih, kajti predstavile se bodo z novim programom. Prve prireditve se bodo pričele že teden dni prej (31. julija), ko bo otvoritev narodopisne razstave v Beltincih (njena vsebina bo letos izdelovanje pisanic — temenic ali remenk), potekala pa bodo tudi tekmovanja v pastirskih igrah po okoliških krajih. V petek, 5. 8., ob 20.00 bo v beltinskem parku gostovala skupina s Češkoslovaške s celovečernim plesno-običaiskim programom. Naslednji dan bodo poleg večera jugoslovanskih plesov (skupina Sava Kranj), popestrenega z ljudskimi pevci in godbeniki, štiri skupine nastopile po turističnih in drugih krajih pomurske pokrajine, še prej — popoldne pa bo demonstracija ljudskih iger v beltinskem parku. Osrednja prireditev USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: ČEBELARSTVO (Kmečki glas Ljubljana), France Bezlaj ETIMOLOŠKI SLOVAR SLOVENSKEGA JEZIKA (Mladinska knjiga) in Dragica Čadež-Lapajne GLINA, LES, PA-P1R, KOVINA (Mladinska knjiga)- njem pa je sodeloval znan slo venski kulturni delavec Josip Vidmar. Razgovoril se je, kako mu je pred mnogimi leti kot lite rarnemu kritiku prišla v roke novela Smeljaj, avtorja Mihaela Kranjca, dotlej neznanega literata. Posegel je po njej in se navdušil, pisatelju napovedal uspešno prihodnost, se z njim seznanil, pa tudi soočal pri branju njegovih številnih del in osebno. » M iško v s voj ih delih obsoj a, pa tudi odpušča,« je med drugim dejal, posebej pa izpostavil Kranjčev odnos do malega človeka, ki gaje pokojni pisatelj tako dobro poznal in skupaj s Prekmurjem ponesel v slovensko literaturo. Lahko bi ga tudi v svet, meni Josip Vidmar, saj je Kranjec eden od klasikov te dobe. Za Ivanom Cankarjem in poleg Prežihovega Voranca ter Cirila Kosmača je prav gotovo največji pripovednik. Med gosti literarnega večera je bil tudi pokojnikov brat Vanek, dramska igralca Evgen Car in Rajko Stupan pa sta številnim obiskovalcem prireditve v lendavskem gradu interpretirala izbrane odlomke iz Kranjčevih del. Prvi je v madžarščini prebral duhovit odlomek iz novele, drugi pa iztočnico knjige Nekaj bi vam rad povedal. Prireditev v počastitev 27. praznika lendavske občine je uspela, čeprav so si jo organizatorji drugače zastavili, saj so jo pripravljali skupaj s častnim občanom svoje občine, ki bi bil tudi osrednji gost, če ga smrt ne bi prej iztrgala življenju. Brigita Bavčar povorko oo v nedeljo, /. avgusta, v njej bo sodelovalo devet folklornih skupin s pisano paleto običajskih oseb in prizorov. Večina povabljenih skupin je že potrdila svojo udeležbo, ponovno pa se je pojavil problem, da prireditelji niso mogli sprejeti vseh, ki bi želeli nastopiti. Razlogi za to niso le materialne narave, izbiro skupin pogojuje tudi programska naravnanost festivala — izvirnost prikazanega programa, ki pomeni negovanje ljudske plesne in glasbene zapuščine, ob tem pa tudi poglabljanje stikov z zamejskimi Slovenci, ki se odraža v stalnih nastopih skupin naših rojakov — izseljencev, pripadnikov naše manjšine v sosednjih deželah Seveda bo program 13. folklornega festivala popestren še z drugimi zanimivimi vložki. Po tradiciji bo potekalo sejmarjenje ljudskih obrtnikov, ki bo v času finalne prireditve. Pomurska založba bo do tega časa izdala novo, razširjeno knjgo Šeg in navad med Muro in Rabo domačina Dušana Rešeka, ki jo bo poleg ličnih folklornih spominkov in domačih kmečkih kulinaričnih specialitet moč kupiti na prireditvenm prostoru, predvidena pa so tudi srečanja med folklornimi delavci. M. Z. sta Gornje Radgone in okolice. Delavcem so vnovič približali slikarstvo, delovni organizaciji pa obogatili z novimi stvaritvami. vp Kulturni koledar ČETRTEK, 30. JUNIJA RADENCI — Ob 18. uri bo v razstavnem salonu hotela Radin otvoritev razstave del likovne pedagoginje — pacientke Zdravilišča Radenci Rozine Šebetič iz Ptuja. NEDELJA, 3. JUNIJA RADENCI — Ob 10.30 bo v zdraviliškem parku promenadni koncert godbe na pihala iz Gornje Radgone. PONEDELJEK, 4. JULIJA RADENCI — V počastitev dneva borca bo ob 11. uri samostojni koncert tamburašev prosvetnega društva iz Cirkovec. Prireditev bo v zdraviliškem parku. razstave MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra je na ogled 6. jugoslovanski bienale male plastike, na katerem se s svojimi deli predstavna več kot osemdeset domačih kiparjev, poleg osmih umetnikov tako imenovane pariške šole, med katerimi je tudi Janez Zorko. V pokrajinski in študijski knjižnici Kulturnega centra je odprta razstava ob 30-letnici smrti enega naših največjih revolucionarjev in mislecev Borisa Kidriča. -urii« PIRAN jotog*1 fotogalerija center murska sobota SLON fOTOGALERm KOLOŠ murska sobota fotogalerija triglav koper V fotogaleriji Kološ (Ulica 17. oktobra 27 A) so na ogled umetniške fotografije Miša Hochstetterja iz Maribora. Izbor in postavitev je delo Jožeta Kološe-Kološa. V likovnem razstavišču Ljubljanske — Pomurske banke razstavlja svoja olja, grafike in tapiserijo znani rojak Jože Horvat-Jaki. ,,Jaki je pesnik, ki pesmi ne piše. Riše jih. Pravzaprav jih niti ne riše, ampak usklajuje različne materiale in jim s svojo energijo daje podobo, ki v prvem trenutku preseneti, nato vzburi domišljajo in te na koncu pusti zmedenega. V absolutnem neredu, ko že obupaš, najdeš nekaj svojega. „Tako je na zloženko, ki je izšla ob odprtju razstave, napisal Dodo, prepričati se kaže, če je temu res tako in se pri bančniških opravilih zaustaviti tudi pred razstavljenim. LENDAVA — V galeriji Lendava so poleg stalne zbirke na ogled umetniške fotografije Miška Kranjca Mlajšega. Prav tako pa je razstavljena tudi muzejska zbirka. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST GORNJA RADGONA razpisuje: 3 štipendije na PA za razredni pouk. K prijavi za štipendijo, oz. vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic je potrebno priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo — overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu. Prijave z dokazili pošljite na naslov: OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST GORNJA RADGONA, Partizanska c. 17. Rok za prijavo je do 15. 8. 1983. Komisija za delovna razmerja OŠ Šalovci razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas: 1 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA ZA PODR. MARKOVCI, PRU ALI U 1 UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE PRU 1 UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVATSKEGA JEZIKA PRU 1 UČITELJA TELESNE VZGOJE PRU 1 UČITELJA ZA BIOLOGIJO KEMIJO PRU Pod zap. 3, 4, 5 možnost poučevanja tudi drugih predmetov. Rok za prijave je 10 dni po objavi razpisa. Stanovanj ni. OŠ „JOŽE HEDŽET" Šafarsko 69240 Ljutomer komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge HIŠNIKA Pogoji: — KV ključavničar ali vodovodni inštalater ali mizar ali pleskar — izpit za kurjača centralnih kurjav — bivanje v kraju šole. Poskusno delo traja en mesec. Kandidati naj’ pošljejo prijave v 8 dneh po objavi. LESNINA proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom n. sol. o., Ljubljana — TOZD tovarna pohištva MIZARSTVO, n. sub. o. Ljutomer, Prešernova 31 RAZPISUJE po sklepu začasnega kolegijskega organa prosta dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri — najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Na voljo je dvosobno kadrovsko stanovanje. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na zgornji naslov z oznako ,,za kadrovsko službo". Rok, v katerem se morajo kandidati prijaviti, je 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. EUGOlfl UN® ELKOM - LINA Lesna industrija Apače, n. sol. o., Apače št. 2 - DSSS - Na podlagi sklepa delavskega sveta DSSS razpisujemo za dobo 4 let imenovanje vodje komercialnega sektorja Imenovan je lahko kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori; — da ima visokošolsko ali' višješolsko izobrazbo ustrezne smeri; — da ima 5 let delovnih izkušenj; — da je moralno in politično neoporečen v skladu s pravilnikom o moralno-političnih pogojih; — da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji sektorja v skladu s cilji DSSS kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti. Prijave na razpis imenovanja naj kandidati pošljejo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva objave razpisa na naslov: ELKOM — LINA, Lesna industrija Apače, Apače št. 2, z oznako ,,razpisni komisiji". O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku razpisnega roka. STRA^ 7 ®beta se kvalitetna folklorna . prireditev kronika Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE KDO ZASTRUPLJA RIBE? 22. junija ob 13.55 uri se je zgodila prometna nesreča v Presi-ki. Angela Rantaša iz Štrigove, ki se je peljala z osebnim avtom, se je v Presiki srečavala z voznikom traktorja, za katerim se je peljal s kolesom Z. A. iz Presike. Ta je nenadoma zavil proti svojemu domu, kar je bilo usodno, saj Rantaševa trčila vanj in ga zbila po cesti. Kolesar se je lažje poškodoval in so ga odpeljali v bolnico. 22. junija je prišlo do prometne nesreče v križišču Tomšičeve in Trstenjakove ulice v Murski Soboti. Telesnih poškodb ni, pač pa gmotna škoda za okrog 100 tisočakov. Voznica osebnega avta Marija Cizerli iz Ptuja je peljala po Tomšičevi ulici in pripeljala v križišče s Trstenjakovo. Tu se ni prepričala, če lahko varno zapelje naprej in je tako izsiljevala prednost pred osebnim avtom, s katerim se je po Trstenjakovi ulici pripeljal Peter Horvat iz Gradišča pri Murski Soboti; njegov avto se je zato prevrnil na bok. Prav tako 22. junija okrog 17.30 uri se je Leo Prassl iz avstrijske Radgone peljal po ulici Štefana Kovača v Murski Soboti. V neposredni bližini križišča pri ulici M. Kuzmiča je naletel na osebni avto, s katerim se je peljala Nada Kovač iz Veščice, ki je zavirala in zavjjala v ulico M. Kuzmiča. Škoda na obeh avtih znaša 90 tisočakov. 25. junija ob 23. uri je voznik osebnega avta Milan Weis iz Ljutomera vozil po lokalni cesti v Jeruzalemu. Ko je pripeljal iz desnega ovinka pri hiši Janka Bukovca v Jeruzalemu, je osebni avto zaneslo na desno stran, kjer je trčil v nasip, od koder se je vozilo odbilo na cesto in ustavilo na desni strani vozišča. Voznika so prepeljali v bolnico, škodo na avtu pa ocenili na 100 tisočakov. 25. junija se je Albert Klek! iz Murske Sobote peljal z motornim kolesom iz Martjanec proti Murski Soboti. Na motorju je kot sopotnica sedela žena Jožica. Zaradi neprimerne hitrosti motorist ni uspel izpeljati levega ovinka v bližini gostilne Baranja (pri Surovini), zapeljal je na bankino, nato pa po nasipu na njivo, kjer sta padla in se oba lažje poškodovala. Škoda na motorju pa znaša kar 80 tisoč dinarjev. 26. junija se je zgodila prometna nesreča v Dankovcih. Štefan Klemenčič iz Murske Sobote se je peljal s kombijem iz Mačkovec proti Murski Soboti. V Dankovcih je ,,sekal” ovinek po levi, zavil na desno in zapeljal na travnik, nato pa še v jarek. Sopotnik Boris Ha-šaj iz Murske Sobote je zletel skozi odprtino, v kateri je (bilo) vetrobransko steklo, sicer pa sta se oba lažje poškodovala. Materialna škoda pa znaša 40 tisočakov. V noči na 24. junij je nekdo vlomil v prostore osnovne šole v Ljutomeru in ukradel hi-fi glasbeno skrinjo gorenjekorting, vredno 70 tisočakov. Za storilcem poizvedujejo. 24. junija se je s cirkularko hudo ponesrečil Alojz Korošak iz Stare Nove vasi. Medtem ko se je žaga vrtela, jo je hotel nastaviti, vendar mu je postalo slabo in je z levo roko zadel ob žago. Hudo si je poškodoval roko nad komolcem. Spet pogin rib! Tokrat v Črncu in v Krki. Medtem ko vzrok za pomor v Črncu še ugotavljajo, za Krko menijo, da je nekdo dal v vodo strup od škropiva, seveda nenamerno. Škoda zaradi poginulih rib v Črncu znaša 20 tisočakov in prav toliko naj bi bile vredne ribe v Krki. Š. S. Založniško,grafično,embalažno podjetje POMURSKI TISK Murska Sobota n.soto Lendavska 1 ZGEP Pomurski .tisk TOZD Tiskarna razpisuje javno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1) Stroj za osvetljevanje Nylonprint plošč, firme BASF, izklicna cena 15.000.— din RNP Pogled na del rafinerije INA-NAFTA Lendava. drugih koncih v Filovcih, Ba- kovcih, Šalovcih, okolici Ptuja finančnih razlogov --itd. Po tistem je vir financiranja na nova delovna & loboka Raziskovanje petišovskega polja. Vrtnina Pg^ S metrov in daje dnevno pet do deset tisoč kubičn* ^^vah W ga plina. Predvidevajo naj bi ta vrtina po končan do 30.000 kubičnih metrov plina dnevno. NAFTA LENDAVA raziskave nafte in plina V spomin na čase, ko so načrpali največ nafte v naši domovini, beli rudarji iz Lendave praznujejo sleherno leto 3. julija svoj praznik — dan rudarjev. DO INA — Nafta Lendava je vključena v SOZD INA — Zagreb ter je sestavljena iz štirih TOZD: Rafinerija, Petrokemija, Strojne delavnice in Energetika. V njih združuje delo 1077 delav-. cev. Poleg teh tozd je v DO še DSSS, v kateri združujejo naloge in dela razvoja in investicij, kadrovske službe, komerciale, pravne in planske službe itd. TOZD RAFINERIJA proizvaja nafto in plin. Čeprav je tega zemeljskega bogastva na tukajšnjem območju ostalo le še malo, pa vendarle letno proizvedejo okrog 3000 ton nafte in okrog 6 milijonov kubičnih metrov plina. Poleg tega pa sta v tem tozd še dva obrata, in sicer obrat Topila, ki proizvaja specialne benzine in maldehidne in melamin-for-maldehidne smole — lepila, ki so namenjena predvsem za lesno industrijo pri proizvodnji ivernih plošč in za industrijo pohištva. Več kot 15-letne izkušnje so porok, da so ta lepila pod skupnim imenom LEN-DUR popolnoma enakovredna najboljšim tovrstnim svetovnim izdelkom. Danes lahko strokov- 2) Stroj za razvijanje fotopapirja Radiooprint TYP DD 1437 z mizo firme AGFA — GEVAERT, izklicna cena 35.000.— din 3) Stroj za razvijanje fotopapirja Radiooprint TYP DD firme AGFA - GEVAERT, izklicna cena 20.000.— din Interesenti naj se svojimi ponudbami zglasijo dne 8. julija 1983 ob 9. uri v sejni sobi ZGEP Pomurski tisk, TOZD Tiskarna, Murska Sobota, Lendavska 1. KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, n. sol. o. Rakičan Razpisna komisija delavskega sveta temeljne organizacije Prašičereja Beltinci, razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let — upravnika ek. enote Nemščak Kandidat za razpisana dela in naloge mora, poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — višja ali srednja izobrazba kmetijske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: Razpisna komisija pri ABC Pomurka — KG Rakičan, TOZD Prašičereja, Beltinci. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. LENDAVA, Rudarska ulica 1 raziskavah nafte in plina na domačih tleh. Do leta 1963 je raziskave v Sloveniji izvajala tedanja Proizvodnja nafte Lendava, financiranje pa je bilo zvezno iz zveznega geološkega zavoda. V času od leta 1945 do 1953 so v severovzhodni Sloveniji bila odkrita nahajališča le na ožjem območju Lendave, v Petišovcih in Dolini. Proizvodnja nafte je bila nekaj nad 60.000 ton, plina pa 65 milijonov kubičnih metrov letno. Raziskave so potekale tudi na ugasnil pa tudi zastarela. Na P°bu odpori fte Lendava m ob in interesne skupnosti v. plin Slovenije je no zagotoviti virN ejen je tud1 nove raziskave. N lafta naj bi vodil W^ila zaradi Lendava, ven^arJ ustanovije' - "’lnt,ov U "nizacija Gradnja vrtalnega stolpa v tozd STROJNE DELAVNICE. TOZD STROJNE DELAVNI- RNP - RAZISKAVE NAFTE IN PLINA Delovna organizacija RNP je sicer še v ustanavljanju, zadala pa si je veliko obveznosti pri ko bi v * topila, ter obrat Dodelave in manipulacije, ki se ukvarja s transportom ter polnjenjem naftnih derivatov. Nafto pridobivajo s sekundarno metodo-liftiranjem, pri čemer uporabljajo zemeljski plin iz globokih petišovskih vrtin. Nafta iz teh polj je znana po izredni kakovosti — to je lahka nafta mešane baze z velikim izplenom lahkih frakcij. Produkti, ki jih pridobijo po procesu atmosferske destilacije so: lahki, srednji in težki bencin, petrolej, lahko in težko plinsko olje, topila ter atmosferski ostanek. TOZD PETROKEMIJA Osnovna dejavnost je proizvodnja in predelava metanola s proizvodnjo: metanola, formalina in lendaforma, ureaformal-dehidnih, fenolformaldehidnih, melaminformaldehidnih in modificiranih smol oz. lepil, izolacijskih in drugih materialov na osnovi sintetičnih smol, ter opravljanje laboratorijskih raziskav in analiz s področja petrokemije. Proizvodnja METANOLA je nov obrat, ki je prvi te vrste po izvedbi in zmogljivosti v Jugoslaviji. Obratujejo tri proizvodne naprave za pridobivanie FORMALINA. Lendaform je zelo stabilna oblika formaldehida in uree, ki jo rabijo za pripravo umetnih smol in je prav zaradi svoje stabilnosti in temperaturne neobčutljivosti ter visoke koncentracije primerna tudi za daljši transport in dolgo skladiščenje. V obratu za proizvodnjo UMETNIH LEPIL — SINTETIČNIH SMOL seje proizvodnja začela leta 1964. Proizvajajo urea-formadehidne, fenol for- njaki INA-NAFTE LENDAVA pripravijo praktično vsako vrsto urea-formaldehidnih lepil, ki jo nudijo tudi tuji proizvajalci. Z LENDUR lepili oskrbujejo okrog 70 odstotkov jugoslovanskega trga. Obrat proizvodnje izolacijskih mas - LENDAPOR je najmlajši v tozd Petrokemija, ki obratuje od leta 1972. Proizvaja izolacijski material, kije na trgu zelo iskan. LENDAPOR je s posebnim postopkom zapenje-na in strnjena fenolformalde-hidna smola. Tako nastale bloke režejo v plošče različnih debelin in jih pošiljalo na trg, predvsem gradbenikom, ki jih uporabljajo kot lahek in negorljiv termoizolacijski material. TOZD ENERGETIKA je posebnega pomena, saj ostale tozd oskrbuje s potrebno energijo — to je s proizvodnjo električne energije, tehnološko vodne paro, tehnološko hladilno vodo, demineralizirano vodo ter z industrijskim in instrumentnim zrakom. je prav tako posebnega pomena, ki ima proizvodni program zasnovan na dveh smereh. Eksterna proizvodnja zajema proizvodnjo različne opreme in vzdrževanje v naftni industriji predvsem za NAFTA PLIN in pa vzdrževanje v tovarnah iveric v Sloveniji. Drugi del pa je vzdrževanje tehnoloških procesov v ostalih tozd NAFTE Lendava. ENOAPOR mn lehdapor izolacij« LENDAPOR uporabljamo za vse vrste top ”|aCija delih zgradbe, v kateri so ogrevani prostor*, njih ^"nalR9*^ ' tal, stropov, predelnih sten, zunanjih in n h (Za K« poljubnih odprtin v betonskih ploščahJ”S ^ni vodovod, centralno kurjavo m plinovoda). gradbrt" LENDAPOR je sodoben negorljiv, lahek dom za toplotno in akustično izolacijo. Lendava je bila pred nekaj desetletji znana le 6000 ton. Leta 1964 je začela obratovati tovarna kot zibelka naftne industrije. Nekoč bogata urea-formaldehidnih lepil. Naslednje leto je bila naftna in plinska polja so že od druge polovice 19. stoletja pa vse do osvoboditve izkoriščale številne tuje delniške družbe. Po letu 1945, ki je obenem tudi rojstvo leto lendavske NA FTE, pa se je zaradi velikih potreb po nafti, ki jih je terjala obnova domovine, nadaljevalo s forsirano proizvodnjo nafte in plina. Že po letu 1952 pa je začela proizvodnja nafte upadati in lendavska Nafta se je od črpanja nafte začela preusmerjati v njeno predelavo in v izgradnjo petrokemičnih obratov. Leta 1962 je začela obratovati enostavna pama destilacija nafte, ki je bila zametek današnje rafinerije. Leta 1963 je bila kot prvi petrokemični obrat v Lendavi zgrajena prva tovarna metanola v Jugoslaviji z letno kapaciteto zgrajena tovarna formalina. Leta 1966 pa se je lendavska Nafta integrirala z INO-industrijo nafte iz Zagreba. Leta 1970 je začela obratovati moderna tovarna formalina, naslednje leto pa je sledila rekonstrukcija rafinerije na kapaciteto 300 tisoč ton letno predelane nafte. Leta 1972 je začela obratovati tovarna termoizolacijskih mas za potrebe gradbeništva, že naslednje leto pa je bila rafinerija usposobljena predelati že 600 tisoč ton nafte letno. Nova tovarna formalina je bila zgrajena leta 1975, ki je že v naslednje letu lahko proizvedla 40 tisoč ton formalina. V tem letu se je dogradila tudi tovarna umetnih lepil, ki je povečala letno kapaciteto urea, melamin in fenol-formaldehidnih lepil na 100 tisoč ton. Lendava Zagreb. Z novimi do 4000 m letošnjem no do te g1 sgiz> predvidene „tuja. tvevokoh lal/ Vsem občanom in poslovnim partnerjem čestitamo ob prazniku belih rU ter se s svojimi proizvodi najtopleje priporočamo! STRAN 8 tokijska panorama kse o ŽETVI temen so Se je za£ela- “ ^spravih^0'^'.v «lavnem ^merjene v «n Slle so zdaJ delka pšenice^p?'0 te,ošnje8a Pr>-da smo se PoT”0 V^a Zapi' žetev dohrn • murc'na letošnjo »»tekali š(evih,riPraVili’ ves fas so ^jihza^i raZ80v°ri. zato do MurskiSns°oW eh na Potr°šniku v Preko ^zda vin kombajnov iz tovar- ne Zmaj, kar 25 teh kombajnov pa je ostalo v Pomurju. 9 novih kombajnov zmaj 133 in 1 kombajn zmaj 142 so kupili kmetje Kmetijske zadruge Panonka, v Kmetijski zadrugi Lendava so nabavili 2 kombajna zmaj 142 in 5 kombajnov zmaj 133, v Kmetijski zadrugi Gornja Radgona 2 kombajna zmaj 133, v Kmetijski zadrugi Ljutomer-Kri-ževci 1 kombajn zmaj 133 in v TOK dežurna služba AGROSERVISA hiehanlkoT iz ^mservis iz Murske Sobote organiziral dežurno 7 ?Urr|a služba doi ' □ 0 Pr'Pravljen' odpraviti okvare na kombajnih. ’ ure na A™ e 27' iun'ia do 31. julija in sicer ob delavnikih od panike. Aurosnr OS®7ISU' P° delovnem času pa so določili dežurne !n Pokličete na telefonsko številko 21-630. rakih od 7 d0 . Jah naAgroservisu ne delajo, medtem ko delajo ob °Vnsrnčasu lahL Ure'- če bo popravilo kombajna potrebno po makSa na telefonoL svoda bo de,° mehanikov na Agroservisu delovala od 6. do 20. ure dežurna ' a^ dodamo deli, kjer lahko dobite dele, ki jih seveda a 0 z rez®rvnimi deli tudi letos težave, vendar \ °' u storili vse, dado večjih zastojev med žetvijo le ne SVETUJEJO Pridelovanje strniščnih dosevkov b »kv^^en Pride| s,rn®nih dosevkov je znan vsakomur, ki se Prt« je’ da Prideš' j Teznja vsch’ ki Pa se ukvarjajo s pridelo-stofa ter s tein amo še pomemben drugi posevek v istem letu na ki Zah * Pon,oremo k dvigu krmne in hranilne baze tega J11 da prjL^alo ročnega dosevkov je v tem, da uvedemo takšne, j°vin. e aiMoGmveč 6 a’ d?jih pospravimo z obstoječo mehanizaci-^ke ( n cnerg’je in v zadnjem času izredno pomembnih Pred ^'a 'n krmlienja »H siliranja ločimo strniščne do-J žetvi Pr’del’>vania prez'mne dosevke (spravilo zgodaj spomladi). Jdpra. ’"^mkoi,ni bistvene razlike. Strniščne dosevke sejemo k Va žemu manio za prezimne na voljo več časa. sta koj^1613 Priprave Za Vse v'sokoin- tenzivne poljščine, saj im opravka z drobnim in dragim semenom. Oranje naj bo izvedeno na globino okrog 20 cm oziroma toliko, da strniščne ostanke dobro zadelamo. V našem običajnem kolobarju namreč sledijo dosevki ozimnim žitom. Priprava zemlje je seveda s predsetvenikom, če hočemo, da čimveč semen normalno vzkali. Gnojenje strniščnim dosevkom (spravilo jeseni) opravimo samo z dušičnimi gnojili, ker fosfor in kalij koristijo iz talnih rezerv. Stročnice in njih mešanice gnojimo z manjšimi dozami dušičnih gnojil (30 kg/ha dušika = 110 kg KAN-a). Križnicam (ohrovt, repica) in travam pa gnojimo s približno 100 kg/ha dušika, kar je enakovredno 400 kg KAN. Ce uporabimo organska gnojila kot so gnojnica in gno- S Ohrovt jU'ka 40~" ' - + 20 + '° kg 'Ca Perko al' petravna 10 kg ™en,™8eliter 5-6 kg/ha Ljutomerčan 1 kombajn zmaj 142. Z novimi kombajni pa seje oskrbel tudi družbeni sektor, saj je Kmetijsko gospodarstvo Rakičan kupilo 2 kombajna zmaj 162, po en tak kombajn pa so nabavili tudi v Kmetijskem kombinatu Gornja Radgona in v DO Ljutomerčan. Kupci iz zasebnega sektorja so kombajne že prevzeli, pravijo pa, da bodo z novimi stroji letos želi že tudi v družbenem sektorju. Medtem ko z gorivom med žetvijo ne bo težav, saj odgovorni za preskrbo zagotavljajo, da bo tega dovolj, pa se zatika pri nekaterih rezervnih delih. Oskrbo z rezervnimi deli kombajne zmaj je prevzel Agroservis, po nekatere dele za uvožene stroje pa bo treba pač čez mejo. Motena je tudi oskrba z vrvico za embaliranje slame. V Kmetijski zadrugi Panonka so nam povedali, daje trenutno na voljo 10 ton vrvice, rabili pa bi je 40 ton. Vrvico dobivajo sproti, med žetvijo pa jo pridelovalci lahko nabavijo v skladiščih temeljnih zadružnih organizacij. Vse pa je nared že tudi za odkup letošnjega pridelka pšenice. V času žetve bodo v skladišču Mlinopeka v Murski Soboti prevzemali pšenico med 7. in 23. uro, v Črncih pri Apačah med 10. in 22. uro ter v Ljutomeru in Križevcih med 7. in 22. uro. Pridelovalci pa bodo pšenico lahko oddali tudi v skladiščih temeljnih zadružnih organizacij. L. Kovač TURNIŠČE: cene pujskov Pretekli četrtek (23. junija) so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču 83 pujskov in jih tokrat tudi vse prodali, kar se že nekaj tednov ni zgodilo. Cene so se gibale od 7.000,00 do 8.000,00 dinarjev za par pujskov. Sejmišče odpirajo ob 7.00. gOP'SUJlt Inkarnatka jevka, doze gnojil primerno zmanjšamo. Prezimne dosevke pa gnojimo poleg dušika tudi s primernimi nitrofoskali tako, da dodamo ob setvi 30—40 kg/ha dušika ter 50—60 kg fosforja in 60—70 kg kalija; na ta način porabimo 300—400 kg standardnega NPK gnojila. Spomladi moramo seveda dodati okrog 100 kg čistega dušika na ha. 75 kg/ha ali aleksandrijska detelja + 25 kg/ha ali perzijska detelja + ljulka 70 + 25 kg/ha ali krmni grah + oves Navadna njivska graška Dognojevanje koruze V prvih tednih po vzniku je rast koruze zelo počasna, zato je tudi potreba po hranilnih snoveh, še zlasti po dušiku, majhna. Ko pa rastline dosežejo višino okoli pol metra, nastopi obdobje zelo hitre rasti, zato mora biti posevek dobro oskrbljen s hranilnimi snovmi. Medtem ko oskrbimo koruzne posevke s celotno potrebno količino fos-fOra in kalija praviloma že pred setvijo, pa gnojimo z dušičnim gnojilom v dveh obrokih: ob setvi s tretjino do polovico skupne potrebne količine, ostalo količino pa potrosimo, ko je koruza visoka okoli pol metra (ko seže do kolen); s tem preprečimo nezaželeno izpiranje dušika iz tal in zato povečamo učinkovitost gnojenja. Za doanojevanie uporabimo KAN ali ureo. Na hektar potrosimo 250 do 400 kg KAN-a ali 150 do 240 kg uree, v odvisnosti od izdatnosti spomladanskega gnojenja z dušikom in z organskimi gnojili, nara- vne in pri' Gnojilo potrosimo med redi posejane koruze in ne poprek, sicer koruzo ožge. Ce uporabimo ureo, jo s plitvim okopavanjem zagrebemo v zemljo, da preprečimo izhlapevanje dušika. Kmetijski inštitut Slovenije Setev opravimo, če je le možno, s sejalnico oziroma s strojem, s katerim razporedimo seme enakomerno po površini. Globina setve pri travah in križnicah naj bo 1—2 cm, pri metuljnicah pa 3—4 cm. Kadar je seme slabo pokrito z zemljo, ga previdno zabranamo, v sušnejših razmerah zavaljamo. Krmna repica (a) in krmna ogršči-ca (b) Varstvo strniščnih dosevkov ni posebej zahtevno. Pravilna setev in gnojenje zagotavljata bujen razvoj posevkov in zato manj plevelov. V primeru pojava bolhačev ali gosenic (na križnicah) posevke takoj poškropimo s sredstvi malathion ali zolone ali sevin po priloženih navodilih. Posebna opozorila: — ne pozabimo na zadostne količine dušika — pri koruzi v kombinaciji z grahom ali grašico jemljemo sorte koruze iz razreda 100 — večje površine pod jarim grahom in grašico sejemo v časovnem presledku, da nam posevek v času krmljenja v drugem delu njive ne poleže in segnije. Premladi posevki vsebujejo premalo sušine. — vsak naj si pravočasno zagotovi primerno seme, ki zagotavlja primeren pridelek. Geza Džuban, kmet. ing. Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja z dne 20. 6. 1983 objavlja za šol. leto 1983/84 naslednja prosta dela in naloge: A) za nedoločen čas s polno učno obvezo 1. učitelj OTP — 2 delavca 2. učitelj OZ — 1 delavec 3. sekretar Centra — 1 delavec B) za določen čas do 31. 8. 1984 1. učitelj PP v VIP elektroenergetika 2. učitelj PP v VIP tekstilni konfekcionar POGOJI: A/1: dipl. ing. elektroenergetike, dipl. ing. cije ali dipl. ing. strojništva A/2: visoka izobrazba ustrezne smeri A/3: visoka izobrazba pravne smeri, 3 leta B/1: višja izobrazba ustrezne smeri in 3 leta tekstilne konfek- delovnih delovnih izkušenj izkušenj B/2: višja izobrazba ustrezne smeri s predhodno končano poklicno šolo Nastop dela za vsa razpisana dela in naloge je 1. 9. 1983. Vse prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku razpisa. Kandidate vabimo na razgovor, ki ga naj predhodno najavijo (telefon 069 21 705). Ustrezne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve, Naselje V. Vlahoviča 12, Murska Sobota. KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n. sol.o. ABC POMURKA KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA, n. sol. o., TOZD MESOIZDELKI, n. sol. o., GORNJA RADGONA, Lackova 10 DELAVSKI SVET TOZD MESOIZDELKI, n. sol. o., GORNJA RADGONA, na podlagi določil 113. in 114. člena Statuta RAZPISUJE prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD Mesoizdelki n. sol. o. Kandidati morajo poleg pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje: — da imajo višjo ali srednjo izobrazbo ustrezne smeri in 5 oziroma 7 let delovnih izkušenj na vodilnem ali vodstvenem mestu v gospodarstvu; — da imajo moralno-politične kvalitete s širšo družbeno aktivnostjo. Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 let. Kandidati naj v roku 15 dni po objavi razpisa pošljejo svoje prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: ABC POMURKA KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA, n. sol. o. kadrovska služba Jurkovičeva 3 69250 GORNJA RADGONA. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka. KMETIJSKI KOMBINAT n. sol. o. medsebojna delovna razmerja TOZD Kmetij- EMPETER PRI GORICI 65290 4 Komisija za ska proizvodnja OBJAVLJA prosta dela in naloge: 1. ŠTIRI DELAVCE ZA ŽIVINOREJO Pogoji: — kvalificiran ali priučen živinorejec — 1 leto delovnih izkušenj 2. VEČJE ŠTEVILO KVALIFICIRANIH ALI PRIUČENIH VINOGRADNIKOV Pogoji: — kvalificiran ali priučen vinogradnik — 1 leto delovnih izkušenj Pod točko 1. je zaželen zakonski par, ker je na voljo družinsko stanovanje. Za navedena dela je predviden 3-mesečni poskusni rok. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Kmetijski kombinat Vipava, Šempeter pri Gorici, kadrovska služba. „POLJOOPSKRBA" soecializirana delovna organizacija za oskrbo kmetijske in prehrambene industrije, import-export z neomejeno solidarno odgovornostjo TOZD-a Zagreb, Varšavska 5 TOZD NOTRANJA TRGOVINA ZAGREB POSLOVNI CENTER MARIBOR, Ljubljanska c. 7 razpisuje prosto delovno mesto za opravljanje del in nalog PRODAJALCA III. za prodajalno v Murski Soboti, Lendavska 37. Pogoji: KV trgovec kovinske stroke in eno leto delovnih izkušenj. Delo je za nedoločen čas s poskusnim rokom en mesec. Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe pošljite na naslov: ,,POLJOOPSKRBA" import-export, Kadrovska služba, Zagreb, Varšavska 5 v roku 8 dni od dneva objave oglasa v časopisu. Kandidati bodo obveščeni o rezultatih izbora v roku 30 dni od dneva izteka roka za prijavo. STRAN 9 ne zgodi se vsak dan Vsak dan porabi človeštvo okoli 4 milijarde šibic. XXX Angleški zdravnik John Addigan se je na Novo leto 1933 stavil, da do konca teta ne bo spregovoril niti besedice. Stava je znašala tisoč funtov in Addigan jo je dobil. XXX Statistika je ugotovila, da ima 14,7 odstotka italijanskih prostitutk visokošolsko izobrazbo. drugjesmo prebrali Največja poplava je leta 1931 orizadela Kitajsko: utonilo je 3 milijone 700 tisoč ljudi. XXX Andre Sabbe (43) trgovec iz belgijskega mesta zee-briigge je v Somaliji posvojil nič mani kot 30.903 otroke. Po tem sodeč je postal oče z najbolj številno družino. XXX Warren Saxon (84) iz ameriške Kalifornije je v enem samem tednu postal praded in prapraded. PRIČA — Bili ste v gostilni, ko sta se obtožena mlatila s stoli. Zakaj niste posredovali? — Saj bi, pa so bili vsi ostali stoli zasedeni. FANATIČNA GARDA TURŠKIH SULTANOV Kot vemo, so sestavljali janičarske čete — imenovane ,,odžak” — mladi kristjani, ki so jih Turki že v otroških letih ugrabili njihovim staršem in jih vzgojili v muslimasnki veri. Te čete so odločale v turških osvajanjih. Ustanovili so jih na pobudo verske ločine der-viševbektašijev. Bili so nekako to, kar so bili evropski bojevniški redovi srednjega veka. Janičarji so se kot strah vzbujajoča pehota proslavili pri vseh bitkah, ki so krepile otomansko cesarstvo, od Kosova do Nikopolja, od Varne do Mohača. Ko se je moč turškega cesarstva začela krhati, so bili janičarji pripravljeni umirati pri Sankt Gotthardu, v Senti in pred Dunajem, da bi ubranili sultanov prapor. Otomanski Turki, ki izhajajo iz plemena Kadži, so prišli iz sosednje Azije, iz Anatolije v 12. stoletju. Kmalu so postali nasledniki države Seldžukov v Mali Aziji, kjer so se bizantinski cesarji in muslimanske državice Ajdin, Karasi in Karaman tolkli za premoč. Tretji Ertogrulov sin Osman je bil pomemben vojskovodja in po njem se imenuje dinastija, ki je nasledila Omajade in Abaside. Omanov sin in naslednik Orkan še je odločil, da bo krepil svoje vojaške sile s pehoto, ki je bila tedaj novost za Turčijo, vajeno boja s konjenico, tako priljubljeno pri stepskih ljudstvih. BILI SO IZBRANA ENOTA V začetku je bilo sicer le tisoč janičarjev, vendar so se takoj pokazali kot izbrana enota: v Filokreneji so dobesedno posekali konjenico bizantinskega cesarja Andronika III. Mlajšega, ki je upal, da bo razbremenil Ni-cejo, katero je oblegala turška vojska. Bizantinci so se morali kmalu odreči obrambi svojih zadnjih posesti v Aziji in od srede 14. stoletja dalje so se otomanske armade znašle na evropski celini. Leta 1356 je padel Galipoli, leta 1362 je bil na vrsti Adriano-pel, ki je namesto Burse postal glavno mesto otomanske države. Leta 1363 so se janičarji spet proslavili v bitki pri Marici, kjer so premagali1' krščansko zvezo, sklenjeno na papeževo pobudo, in vladarje raznih balkanskih kraljestev. Janičarski odžak se je krepil in leta 1386 so janičarji odločili bitko med silami sultana Murata I. in med konjenico princa Karamana, ki se je bil uprl nadvladi otomanskega vladarja. Zdaj je bila Anatolija podvržena in odslej se je usoda turškega cesarstva določala v Evropi. V bitki na Kosovem 20. junija 1389 je stalo šest tisoč janičarjev v središču turške bojne linije in se upiralo silovitim naskokom srbske konjenice. Po več urah zagrizenega boja je Muratova vojska končno zmagala in za več kot štiri stoletja usodno posegla v zgodovino nesrečne Srbiie. Ta zmaga nad krščansko državo je resno vznemirila papeža, ki je pozval vladarje na križarsko vojno. Tako se ie poleti leta 1396 zbrala na Ogrskem prava fran-cosko-burgundska armada, ki se ji je pridružil cvet viteštva Zahoda, s ciljem, da prežene Turke iz Evrope. Do spopada je prišlo 25. septembra 1396 v Nikopolju, ki so ga oblegali križarji. S sto deset tisoč vojščaki je sultan Bajazit Jildirim — Upodobitev obleganja Dunaja julija 1683. Obleganje je trajalo 60 dni. Med 200 tisočimi oblegovalci mesta je bilo tudi veliko janičarjev. Mnogi zgodovinarji pripisujejo rešitev Dunaja poljskemu kralju Janu Sobieskemu, ki je prihitel na pomoč Bliskoviti, ki še nikoli ni tako upravičeno zaslužil tega vzdevka, v pospešenih marših prihitel na pomoč obleganemu mestu. Hotel mu je prihraniti usodo branilcev mesta Rahova, kjer so bili nekaj dni prej vsi' Turki podavljeni. Tokrat je Bajazit poslal v boj trideset tisoč janičarjev; njihova naloga je bila — tako kot na Kosovu — zadržati napad krščanske, konjenice. Spopad je bil strašen. Pod navidezno nepremagljivo težko silo francoskih vitezov so prednje turške vrste, laže oborožene, padale kot snopi. A vitezi, nre- več neučakani, niso počakali na okrepitev, ki bi jo prinesli ogrski pešci, izurjeni predvsem za boj moža proti možu. Takoj so se pognali proti griču, od koder je vodil bitko Bajazit. Toda med njimi in Bajazitom je stalo trideset tisoč janičarjev, pripravlje nih, da se dajo posekati za svojega sultana. Prednja vrsta janičarjev je sprejala silni sunek tisoč petstotih vitezov, ki so prihrumeli v galopu. Toda ,,bojevniki za ve-ro” so se raje pustili posekati na mestu, kot da bi se umaknili le 23 palec. Vitezi v težkih oklepih, z gorečo željo, da zmagajo nad nevernikom, so zadali janičarjem strašne izgube. Vendar sta samozavest nemških in francoskih vitezov ter odpadništvo vlaških in transilvanskih čet postala usodna za kristjane. Ogrski kralj Sigismund je viteze, ki so se tolkli v prvih vrstah, prepustil njihovi usodi in se umaknil proti Donavi. Napadeni od vseh strani so krščanski vitezi klali brez usmiljenja, toda kmalu so podlegli številnejšemu sovražniku. Janičarji so se vrnili med sovražnike in začeli moriti konje pod njimi. Težko oboroženi vitezi se v oklepih niso mogli pobrati s svojih zrušenih konj in brž so postali žrtev turških handžarjev. Zmagovalni Bajazit je jokal od srda, ko je zvedel, kakšne izgube je pretrpela njegova vojska. ’ tem bojnem metežu je padlo deset tisoč janičarjev, tretjina odlično izurjenih mož; vendarle je bil prav janičarski odžak tisti, ki je s svojo stanovitnostjo pred krščansko konjenico odločil zmago. Pijan od maščevalnosti je dal Bajazit sedaj obglaviti tri tisoč ujetnikov. Popoln neuspeh križarske vojske, ki je odšla v boj na papeževo pobudo, je znova prestrašil zahodne vladarje, ki so bih nesložni in oslabljeni prav zdaj ob turškem ogroževanju. NEKAKO TAKO »Veš, ko me je oklofutal in vrgel iz hiše, sem ga zapustila. Bi ti ravnala drugače?« CUPRABLAU za zdrav pridelek----------- X plus zaščitno sredstvo—fungicid v prahu CUPRAFLOW zaščitno sredstvo—fungicid v tekoči koncentrirani suspenziji Najbolj učinkoviti sredstvi za škropljenje proti peronospori na hmelju in na vinski trti, proti kodravosti breskev (v času mirovanja), proti krompirjevi plesni in plesni na paradižniku. BOJMO SE RDEČE MEDUZE Strup rdeče meduze je najstrašnejši živalski strup na svetu. Zanj ni zdravila. Smrt nastopi po 30 sekundah, lahko pa tudi šele po več minutah. Ce žrtev že takoj ne utone in se ji nekako posreči priplavati do obale, umre v strašnih mukah. To meduzo so prvič opazili pred petnajstimi leti, ko so postali avstralski raziskovalci pozorni na številne utopitve ob severnih obalah Avstralije. Ribiči, ki lovijo ob indijskih, burmanskih, tajskih, singapurskih, indonezijskih in filipinskih obalah, dobro poznajo to malo prozorno plavajočo rdečo piramido in pošteno pazijo, da se je ne bi dotaknili z golimi rokami, če se po naključju ujame v mrežo. Kopalci na izlivih rek v Pacifik in na obalah Indijskega oceana se skrbno varujejo tako imenovene ,.lepljive ribe”, pravzaprav neke vrste meduze, ki so jo zaradi barve krstili škrlatna meduza. Njena lepa barva pa je varljiva in je zapeljala že prenekaterega radovednega potapljača. Dotik te meduze je smrtonosen. Ubija hitreje kot kobra. Razlika je le v tem, da je meduzin ,,smrtni poljub” strahovito boleč in človek se dolgo muči, preden umre. Na nekem kongresu o živalstvu v Tihem in Indijskem oceanu so indijski strokovnjaki prvič zbrali podatke o tej nevarni prebivalki morja. Meduza je piramidaste oblike. V višino doseže 10 do 20’ centimetrov. Njena barva se spreminja od vinsko rdeče do okraste. Na spodnji strani ima kakih 50 lovk, dolgih 30 do.40 centimetrov, na vsaki pa po 750.000 ožigalk, katerih strup je podoben kobrinemu. m Dolga pot do diplome Univerza Kolumbija v New Yorku je znamenitemu ameriškemu filozofu Mortimeru Adlerju, ki je te dni slavil svojo 80-letnico, končno izdala diplomo, ki bi jo moral dobiti že pred 60 leti. Nekoliko let po končanem študiju je Adler tudi doktoriral in bil desetletja univerzitetni profesor -nekaj časa tudi na K°' lumbiji. Zgodilo pa seje takole. Adler ob končanem štu-i^nolnil pogoja m ‘itn da diploma osia.^ tletij v arhivu. Adler seje fnedtem naučil plavati. so mu pred tedni vendarle izročili diplomo, so ^u nekoliko pogleda'1 skozi prstema univerzo je Prignal dve priči, ki sta 'zjavili, da Adler resnično zna plavati, pismenega Potrdila pa niso zahteva"- STRAN 10 EZONA DOPUSTOV in potovanj- V ŽENITNI POSREDOVALNICI — Čujte, je ta ženska, ki mi jo priporočate, iz ugledne hiše? — Ne samo to. Tudi hišo ima, samo malo bolj stara je. — Ona, ali hiša? na pot, . -_______________ PREDEN GRESTE Z DOMA Pred nami so letni dopusti. Preden greste . . poskrbite nekaj več skrbi kot sicer svojemu domu predmetom v njem. , l.Temeljito očistite obe strani preproge, na P jozvijteinzvitekovijtesčasopisnim papirjem, n pa ga dajte v plastično vrečo, ki jo na koncu oo zavežite. S knjig odstranite prah in očistite knjižno Polico. Dobro bo tudi, če knjige prekrijete z ve Ji kosom plastične folije. J-Volnene in sintetične prešite odeje dobro očistite z mehko krtačo, namočeno v vodi, ki s j “odalimalo kisa. Vsako odejo zvijte, nato pa zviteK Povežite z vrvico, nato pa vse tako spravljene o ej Prekrijte s prtom. S kosi plastične folije prekrijte vse luči, na-Cinike in televizijski sprejemnik, oe-veaaJih morate še prej dobro očistiti. „ \ času vaše odsotnosti bi sobne rastline uve , žalosti ali od žeje, če jih ne bi postavili v kad. Wo dno dajte kos plastične folije, nanjo pa po-l ,ezmstlinami,nato pa odprite pipo in Pustl.e ““ toliko vode, da bo segla do polovice višine »odeza cvetje. Okno v kopalnici pustite odprto, nčilopa razmaknjeno. Odprtega okna pa seveda Pnporočamo v tistih kopalnicah, ki so v P™' 3’ »oda, če na oknih ni jeklene mreže, ki bi vala pred morebitnimi vlomilci. ., rreden greste na pot, dobro očistite hladilnik. , ?ranie uporabite vodo in detergent, a za izp1" 3 v°do, ki ste ji dodali nekoliko kisa. Dobro ^notranjost, vrata na hladilniku pa pustite Prazen Seveda bo v času vaše odsotnosti hladilnik o^?0?edno PreQ odhodom na potovanje dobro sK'a’ zaPr«e okna, izključite vse gospodinjce na zaPnle pipe za dovod plina in vo • stanovale Pn^° vmes kaj izrednega in tedaj bo nje, namesto s silo, odprli s ključi. KDO VE — Tinči, tole bi vas rad vprašal: se vam je kdaj pri delu zgodilo kaj groznega? — Sploh ne. — Zakaj pa se ga potem tako bojite? Dela, namreč. GOSTINSKA — Natakar, a lahko plačam? — Upajmo. OBLAČILIH ko^^nie 'n ^rokih^'rne^0 mo^° črnih oblačil z mnogo pisanega n^kast^'h, modri if r°i^-v na/razdčnejših barvah, ozkih in širokih črk' ^eP‘> črnih m zelenih), črnih halj s pisanimi rokavi in Eno j,1 bn s Phanimi pikcami, črnih halj z vzorci med takih oblačil kaže tudi naša (črno-bela) ^»ernica po ^&a'^a drobno zrezano čebulo rahlo to damo oprane, potolčene, m . „apriko, pn1 8 na sla ^ndein ,?rxaneb popečemo. Posipljemo z Janino ,^0 dušimo. N a kocke zrezano prekaj tupljen in J15, »:mo i«?"Paraden kolesca zrezane debrecenk , .Malod k na Vernakoščke zlomljeno zelen p v0(je. pok JI . Posebno, P^^Sušemm naribanim Qo mehkega. Serviramo s tarhonyo (s posu Pomoč ponesrečenemu V hujši prometni nezgodi se je pogosto zares težko znajti. Večkrat smo v dvomu, kako poprijeti, da bo naša prva pomoč pravilna in koristna. Ne sme nas zajeti panika, ne sme nas zmesti pogled na okrvavljene poškodovance. Potrebni so naše takojšnje pomoči. Zato se moramo hitro orientirati in takoj napraviti »štiri dejanja za rešitev življenja«, ki jih je pri poškodovancih treba izvesti na kraju poškodbe. Vse drugo ni tako pomembno in z drugimi ukrepi prve pomoči (imobiliziranje zlomov itd) lahko počakamo, dokler ne prispejo reševalci, ki bodo to z boljšo opremo lahko bolje opravili. Ta štiri dejanja so: 1. zavarovanje poškodovancev na kraju nezgode, 2. preprečevanje zadušitve in oživljanje, 3. zaustavitev krvavitve, 4. obvestilo o nezgodi. YAS PRIPIS 21 PRIPIS sr. 25 Lani sem v čolnu po morju drvela, letos bom škafu doma obsedela. (C. V. Predanovci) Po mini modi še mini turizem. (N. t. Ivanjševci) Ko bi le naše gospodarstvo plavalo po tako mirnih vo-dahl (K. K.) Sodarji pozor! Začelo se je vaših pet minut. (K. D. Ivanjševci) Le plavaj, plavaj barčica, da žalost mine, mi za Jadran ZIS pregnal je vse skomine . . . (R. G. M. Sobota) To je celovit paketni aranžma za neposrednega proizvajalca. (J. K. M. Sobota) ZA avtomobiliste NAREDI SAM: RAŽENJ IZ BETONSKIH BLOKOV - V vročih poletnih mesecih nas vse vleče ven na prosto, v naravo ... Prijetno pa je seveda tudi na domačem vrtu, posebej še, če je v njem žar, na katerem pripravljate razne dobrote. Žar lahko seveda kupite v trgovini, lahko pa si ga izdelate sami. Ponujamo idejo: naredite žar, kot ga kaže naša slika. Sestavljen ie iz nekaj betonskih kvadrov, spodnje plošče in seveda rešetke. Dobro bo, če rešetko lahko odstranite, da jo po pikniku lahko operete. Sicer pa iz betonskih oziroma siporeksovih blokov (večjih opek) lahko sestavite raženj tudi drugačnih oblik. Če pa kot odrasel človek nimate domišljije, prepustite zlaganje otroku! Vaš ali sosedov navihanec ima veliko izkušenj z zlaganjem »lego« in podobnih kock, zato mu tudi sestava ražnja, mizice, klopi, polic ... ne bodo delale težav. Pravilen tlak v pnevmatikah Meritve kažejo, da v avtomobilskih pnevmatikah že za pol bara manjši tlak od predpisanega poveča porabo za poprečno 5 odstotkov. Pri poprečni porabi goriva 10 litrov na 100 kilometrov to pomeni pol litra na borih 100 kilometrov, kar v letu dni ob na primer 12 tisoč kilometrih, kolikor jih prevozi poprečni voznik, znese kar 60 litrov. Vozniku, ki se ne meni za tlak v gumah, denar torej kar polzi iz rok. Zato se vsekakor splača tlak redno nadzorovati — priporočajo vsaj vsakih 14 dni. Ni je namreč gume, ki ne bi po malem puščala, ker polimeri, iz katerih so izdelane zračnice oziroma notranja stran gum brez zračnic, niso stoodstotno nepropustni za zrak. Pravilen zračni tlak zagotavlja gumam tudi daljšo življenjsko dobo. Premalo napolnjena guma se namreč pregreje, kar povzroča hitrejšo obrabo tekalne površine, pri občutno premajhnem tlaku pa se lahko nevarno poškoduje notranja struktura gume. Zaradi omenjenega pregrevanja premalo napolnjenih gum in zaradi tega, ker se tudi pravilno napolnjeni gumi pri vožnji dvigne temperatura in s tem tlak zraka v njej, je skrb za pravilen tlak možna le, dokler so gume še hladne. To pa pomeni, daje treba tlak v gumah nadzorovati pred vožnjo oziroma po nekaj kilometrih lagodne vožnje. V vsaki tovarniški knjižici navodil piše, za koliko je treba normalni tlak v gumah povečati, če nameravamo voziti s popolnoma obteženim avtomobilom. Nekateri izdelovalci tudi priporočajo povečanje tlaka za hitro vožnjo. Razne akcije izdelovalcev gum in ugotovitve strokovnih časopisov so pri nas in v tujini pokazale, da se teh priporočil držijo le redki vozniki, morda tudi iz strahu, da bo gumo zaradi previsokega tlaka razgnalo. Resnica je ravno obratna: za nekdj desetink bara večji tlak od normalnega gumi škoduje manj, kot pa če je tlak prenizek, razen tega pa sjiloh ne poveča porabe goriva. Če smo torej v dvomih, raje napolnimo zračnico bolj kot manj. Pa še to: naprave za merjenje tlaka, ki so na bencinskih črpalkah, pogosto ne kažejo prav ali pa so sploh pokvarjene. Dolgoročno se torej splača kupiti dobro zračno tlačilko (na nožni pogon) z manometrom, kar nam ima še to prednost, da se s pnevmatiko lahko ukvarjamo, kadar imamo čas in ne le takrat, ko se ustavljamo na črpalkah. MED SOSEDOMA — Kako rada je moja žena igrala na klavir. Zdaj, ko imava otroka, pa . . . — Otroci so pravi blagoslov, tudi za sosede . . . sestavil Marko Napast slov, družbeni politični delavec reka v Makedoniji razstava vsako tretje leto pritok Volge pevka Kovačič portugalsko otočje čreslovina, strojilo brzostrelka omama pred ope racijo 1 ime dveh dvorcev v Versaillesu slavilne pesmi, hvalnice grška reka delček snovi Zolajev roman veznik riževo žganje g duri številka ena sol solitrne kisline avtomobilska oznaka Romunij r it. film, igralka otok v Molu kih davno germansko ljudstvo kazalni zaimek angleško svetlo pivo geometrijski pojem zvok sol uranove kisline junior Tone Tomšič vrsta drobne čebule — oborožen napad na politika 1 Niti z eno Potem pa to ni bila moja žena. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: maraska, atentat, kavarna, Ema, Man, DA, pola, Onassis, N, mit, Špeh, PN, čarodej, IV, zeli, negativ, alt, ena. IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA PRETIRAVANJE „Tonček, zdaj pa že mald pretiravaš. Hotel si me božati po kolenih, tole zdaj pa je zares že pravo pretirava-nje!" ZAMIŠLJENOST — Vozovnico bi radi? Kam pa potujete? — K teti Ani-ki . . STRAN 11 DRAGI ŠOLARJU Huraaa... Seveda, kdo se jih ne bi veselil? Počitnic vendar! Tile zadnji dnevi pouka so bili kar že prava muka — kajne? No, pa ste vseeno zdržali. Naposled pa so le nastopili tisti časi, ko ni treba delati domačih nalog, se učiti pesmic na pamet, ponavljati snov .. .Veliko skrbi in delaje bilo. Saj sami dobro veste, kakor tudi to, da se tako usposabljate za nadaljnje življenje, za poklic, za deldvno mesto. In znanje je veliko bogastvo, ki si ga lahko pridobimo z učenjem, z branjem knjig. Zato le ne zapravljajte počitnic kar tjavdan! No, seveda vam želim, da bi se lahko velikokrat kopali, šli kam na izlet in sploh, da bi vam bilo kar se da lepo. Tudi mapa, v katero sem spravljal vaše prispevke, bo za dva meseca ,mirovala’. Hkrati me bo spominjala na vašo prizadevnost, saj ste mi zares zelo pridno pošiljali spise, pesmice, risbe in še kaj drugega. Kot da bi nekatere šole tekmovale med seboj, kdo bo več poslal. In potem? Veliko tega nisem mogel objaviti. Se zdaj mi je težko, da je kar precej lepo napisanih prispevkov ostalo v mapi. Včasih ste si bili tudi sami krivi, saj ste mi jih poslali prepozno, ko je bilo tisto, o čemer ste pisali, že zdavnaj mimo. Veste, časopisi pa morajo biti kar se da aktualni. Sicer pa, da vam ne bom predolgo kratil počitniškega miru. SREČNO DO SEPTEMBRA! V RAZMIŠLJANJE MOJIM VRSTNIKOM Svoboda. Kaj pomeni, da imaš domovino z varnim zavetjem? Si pripravljen darovati življenje zanjo? Si jo pripravljen braniti z vsemi svojimi čvrstimi, mladimi silami, do zadnjih moči? Kaj bi storil, če bi stal pred naperjenim sovražnikovim mitraljezom ter čakal, da ti zdaj zdaj prestreli srce in te za vedno loči od krutega, z vojno mučenega sveta? Verjetno veš, da se je našlo v začetku 2. svetovne vojne mnogo mož, trdnih, ki so bili kot jekla vojaških pušk in so stali vsem svojim sovražnikom nasproti z eno samo mislijo: za zmago, za svobodo! Boj za našo domovino je že dolg in sega v razdobja nekaj stoletij. Že naši pradedje Slavani so se borili za svoje ozemlje. Tako je bilo nekoč, tako je bilo m.ed NOB pred nekaj desetletji. Koliko vojnih zločinov in grozodejstev je bilo izvršenih nad nedolžnim ljudstvom! Koliko žrtev je'bilo pobitih in koliko hrabrih plemenitih slovenskih mož in žena je darovalo svojo kri! Ali se tega vsega sploh zavedamo, mi. ki danes živimo v svobodi, z njihovo krvojo priborjeni domovini? Ali se sploh zavedamo, koliko naporov in odločne volje, koliko je bilo potrebno za zmago? In vendar so nam jo priborili. Z njihovo močjo, s pomočjo borcev s Titom na čelu, ki je to ogromno rodoljubno vojsko vodil vsa štiri leta odločno in neizprosno h končni zmagi. Prebredli so mnogo zased, spopadli se z mnogimi so- V MIZARSKI DELAVNICI Ko sem bil mlajši, me oče ni pustil k strojem. Vedno je našel kakšen izgovor. Največkrat je bila temu krivo bojazen, da si ne porežem prstov ali se kako drugače poškodujem. Njegovim izgovorom navadno nisem verjel. Toda nekega dne je prišlo res do poškodbe. Žaga mi je rahlo oplazila prst. Doslej sem delal že na vseh strojih, ki jih imamo v delavnici. Najraje izdelujem majhne lesene izdelke. Tudi očetu pomagam pri večjih delih. Bol me veseli delo za stroji, kakor ročno delo. Najbolj dolgočasno pa se mi zdi čiščenje delavnice. Pri tem delu pa moram biti vseeno skoraj vedno zraven. Odločil sem se za poklic lesarja. To delo sem vzljubil že od malih nog. Ker sta mizarsko obrt opravljala že dedek in oče, upam, da jo bom dobro opravljal tudi jaz. Borožo KNEHTL, 8. raz. COŠ »JOŽE HEDŽET« Šafarsko vražniki. Alije lahko njihovo srce preneslo te krvave prizore? Kaj ni bila to vojna klavnica, v kateri so umirali nedolžni ljudje? Da. A vendar, če ne bi bilo te revolucionarne vojne, ne bi živeli v tem pravičnem družbenem redu. Morda so morale pasti te ogromne žrtve. Misel nanje ni zamrla, poznejše generacije se jih bodo še vedno spominjale, kakor se jih spominjamo mi danes. Da pa ne bi ostali le pri besedah, poskušajmo z raznimi dejanji obudite misel nanje, ki bo živela večno, dokler bo med nami toliko poštenosti, da bomo znali ceniti in spoštovati delo in boj naših očetov. Irena Rguter, 8. r. OŠ VERŽEJ Ta mogočna oseba se sklanja nad mano. Popravlja igranje prstov, ki udarjajo na tipke. Nežno, razumevajoče razlaga; z besedami, ki jih izgovarja, posreduje marsikomu misli, ki jo obdajajo. Ta že priletna ženica stanuje v Murski Soboti, v prometni ulici, nekaj metrov oddaljeni od centra mesta. Svoje dni preživlja v bloku, v drugem nadstropju, kjer je večen direndaj otrok. Nje pa ta direndaj ne moti. Ljubi otroke, starše, ljubi cvetlice, živali. Njena naloga je poučevanje NEZNANEMU VOJAKU Svečka na grobu samotnem brli. Prižgalo jo je drobceno dekle. Gleda v daljavo in solzo spusti. Solza zdrsi, spomin obudi. .. Deček tod mimo gre, o_b grobu ustavi se. Šopek položi tja, da svečka ne bo sama. Nihče ne ve, kdo tam leži, ve le to, da je za svobodo umrl, za naš lepši čas. LJUDJE, KI JIH POZNAMO klavirja. Ni ji zadosti samo poučevanje; vsakega učenca, ki prestopi prag njenega stanovanja, še vzgaja. V svojem otroštvu ni živela razkošno. Mama ji je hitro umrla, oče pa je bil duhovnik. Za glasbo jo je navdušil stric, ki ji je pomagal tudi pri šolanju. Postala je znana pianistka, ki je poučevala na nižji glasbeni šoli v Murski Soboti. Upokojili so jo, vendar ni mogla brez klavirja, zato je začela poučevati doma. Kljub svoji osivelosti in letom še Tatjana Sabo, 6. e OS Drago Lugarič Lendava poučuje. Od svojega otroštvase ni spremenila. Še je živahna, še je ijuoezniva, še ljubi otroke, cvetlice. živali... Doživela je hudo prometno nesrečo. V bolnišnici je ostala nekaj mesecev, todassvojo voljo je premagala tudi te težave. Pomagala je mnogim v težavah m zato marsikdaj koga slišim in tudi sama pravim: »Ta ženica, ANA RITUPER, ustvarja v otmkih tu-deže. S svojim dobrim srcem omehča marsikatero trdo srce.« DalilaKuzmiLLa OSlIJM.SoW Nikoli C e ne bi bilo lune, če ne bi bilo vode, če ne bi bilo zraka -vse bi bilo mirno, ne bi bilo sonca, bilo bi NIKOLI, bilo bi brez konca. y Barbara*^ Semafor Pozor, pozor. v Murski Soboti je semafor Tri lučke ima, mežikati zna. Rdeča, oranžna in zelena poskakujejo kot druga lutHr bena. Rdeča -poglavar si ti, oranžna ti nato sledi, zelena pa avtomobile spusti, Tomi Halas, M-OŠ Crensott' KMETOVA PEST Moj stric je kmet. Ima dela. Zato ima žuijave roke, zj čer in zjutraj mora navoziti km" za 350 prašičev. Spomladi mo povlačiti in navoziti gnojnico1 posaditi koruzo. Za vse to poW huje razne stroje. Ko koru®"' zori, jo požanje. Iz nje naredi m za hrano prašičev. Mislim si,ce hi bilo kmetov, ne bi bilo hran' Hrana pa je potrebna za vse'J"' Urez nje bi umrli. Zato je kmetom močna pest zelo potrebna. Srečko MeolicN-OŠ Bako>cl Vzdolž grobega stebra smo opazili brušeno progo, kakor da bi nekaj izredno težkega drselo navzdol in navzgor, tako da se je grobi kamen v razah obrusil. Zagledali smo se v kolobar ali kapitelj nad stebrom, kije mogočno širok končeval opornik. Prebeljeni kolobar se je ostro odražal, in ob njem se nam je zdel ozki predel, ki je ločil notranji del obroča od stebrove okrogline dvakrat temnejši. Potemtakem bi lahko težko breme strmoglavilo, v kolikor bi ga zgoraj odvezali. V omočju tega kolobarja pa so bile okrog stebra razporejene blazine. Haymen se je med omotičnem spanjem vzravnal in široko odprtih oči blebetal: »Montanus, mar ne moreš mirovati? Ne morem preskrbeti tvojega zlatnika. Popusti. Odloži modro roko—« Nato je začel iz svojega že davno pokvarjenega želodca bruhati vino in zaužite jedi, tako da se je grdo onečedil. ’’Odstranite ga s te mrtvaške postelje!« sem zaukazal. Zgrabili so ga za noge in potegnili z nevarnega ležišča. Toda v svoji blodnosti se je med posvetovanjem splazil nazaj, tako da smo ga morali ponovno prenesti na varno. Potem se je umiril in obležal. »Pst!« je zašepetal Garnitter, prisluškovaje pri vratih. Ugasili smo sveče in umolknili. Z dolgega hodnika je bilo slišati lahke korake. ”Barbka je! Mrha sleparska ...« “Pst!« Nekdo je prisluškoval pri vratih in se nanje naslonil. Les je lahko zaškripal, Haymon pa je postal nemiren. -Kaj čvekaš iz žveplenih plamenov, Portugalec? Potz Schollensau, brat, kako strašno smrdiš iz žrela! Ne dam ti roke — saj si popolnoma črn, ti hudičeva pečenka.« Nekdo je naglo stekel od vrat po hodniku Slišali smo. kako se je Haymon po slami premetaval, bil z nogama po tleh in se končno stoka/e zleknil. Zopet je bilo slišati korake. Trantje so neslišno izdrli dolge rapirje, jaz pa sem izvlekel samokres in ga tiho pripravil za strel. Nekdo je otipaval vrata in zadržano pokašljeval. Kmalu za tem se je odplazil. »Zdaj se morilski psi čutijo varne!« je del Haubusch. Nad nami se je na podu nekaj premaknilo. Nekaj je zaprasketalo. Nekdo je z zamolknim glasom nekaj nerazumljivega govoril. Prekladanje, brušenje, nato pa sikajoče padanje-« Bum! Padlo je težko breme. Ilovnata tla so zvok ublažila. Nekomu so nemirno po njih zacepetali nogi. •’Prižgi luč, Heubusch!« je hripavo zaklical mladi plemič. STRAN 12 Pink, pink! Kresilnik je zanetil žvepleno nitko sveče, ki je ostrega vonja plavkasto zagorela. ••Vsemu!« je hotel zakričati Garnitter, a Heubusch mu je z roko hitro zatisnil usta. Zastal nam /e dih. Široki kameniti obroč nad stebrom ie bil strmoglavljen in je pokopal pod seboj vse blazine. Ubogemu Haymonu je strl nesrečno glavo. V temi se je namreč brez naše vednosti splazil nazaj. Izproženi nogi je razkoračil, roki pa sta se mu krčevito zarili v obleko. Gornji del telesa mu je pokrival morilski kamen. V soju sveče smo opazili, kako mu izpod slame brizga v temnem curku kri. •’Ugasite luč!« je velel mladi plemič stoje pri vratih. -Prihajata!« Ob obeh straneh vrat so se razporedili z rapirji v rokah. Gostilničar in šilonosa žena sta glasno prihajala po hodniku in odpahnila vrata. Na pragu sta obstala. Krčmar je držal v levici veliko hlevsko svetilko, v desnici pa je stiskal ostro sekiro. Razmrše-na ženska je tiščala v svojih krempljih klavni nož. Videli smo ju le za trenutek. Heubuschovo rezilo je na mah predrlo moža, Garnitter pa je prebodel rumeni vrat ostudne ženske, da se je zgrudila kot zaklana svinja. V srce zabodeni krčmar ie bil v hipu mrtev, ženska pa je še pocepetavala, se zvijala in slednjič obležala. -Krvavi pes, ali te je konec?« je kričal Garnitter in del nogo na mrličev trebuh. V hiši je zatulil pes. -Pes! Barbka!« je zavpil Heubusch. -Deklino moramo ujeti, sicer nam ubeži in naščuva proti nam krčmarjeve pajdaše.« Heubusch in mladi plemič sta vzela svetilko in šla iskat gostilniško deklino. Z Garnittrom sva opazila v stropu štiri luknje in vrvi, na katerih je kamen visel, in s katerimi ga je bilo mogoče zopet potegniti kvišku. Skušali smo izvleči mrtvega Haymona. Kameniti obroč pa je bil tako težak, da ga niti vsi skupaj nismo mogli dvigniti. Ko smo vlekli umorjenca za noge, so kosti razbite lobanje tako grdo škrtale, da smo presunjeni opustili prvotno namero. Zaslišali smo strel, ki mu je sledilo cviljenje in plazenje psa, nakar sta prišla Heubusch in Sollengan z deklino, oblečeno v srajco in spodnje krilo. Izvlekla sta jo iz postelje, v katero se je zarila in se delala, da spi. Roki sta ji zvezala z debelo vrvjo. -Nedolžna sem«, je jadikovala Barbka, ko nas ie uzrla. >>Jezus, Marija!« je zahreščala, ko je bčsa stopila v mlako krvi, v kateri sta ležala gostilničar in njegova žena. -Priznaj, mesarica, sicer te pobijem, da boš ležala poleg ostahh dveh ! /e mi aa Psa prot/nama?°ppregovori/ Heubusch. »AH nisi naščU' um^aa aospetin :,^,dru9eganisem zagrešila kot to. n n'sem svOj živ rt Z S a P°slu^at, če že spite. Za a?ara^nica?« jeJ v dan ničesar vedela.« »Kaj pa ft t0’^ h \.r°ki za h rbton^zi Deubusch in pokazal, kajjeP č/en^' Sm° ogrlico iz' iat° ° kovani dragulji so sezaleS,y3ni ^k'zareljvsv^^ kegano g/edaia nk m SOJU- Deklina je od strahu poble .‘lovori'« ,p ..?,og sebe. !rn 'SP ™ onrt' a' ^smilite se~« ".ja »Po ' /c,^le tast neke Je moledovala Barbka in se zvijalo. n 50 jo vrnil n ie bita v kleti—« ppli »Pa B,la K videti hpZ ta krog ust se ji je začela nab^ Dobro s/ se naučka^' Toda Heubuscha ta pnzor ni 9ame kon ' ‘Dokaj se penuretVarjanft’ razbojniška vtacU9a ’^ s kakn° raPtrja. Kpm / 'n vstani!« Ponovno jo je ^^iško t . or mačka in vezamma rokama se je P09nakriH raje tak°J Pogmem, kak^an°JavPila: "če ste me že razk^eZ3l- ° " Pa ba bi me zasluševal rabeljz / n' Deubuscti iQ^^'t0’ kt bi ji lahko predrlo telo. k°dak> ^rn1 / azParata srajco in rlPU 'zpust't ročaj, tako da st Je “hla steber z ninfpada zagore!e nedri. - ;pariZsi / Saapizala, so jo kliknil Garnitter. Cep^ftdmk ^tvemu Haymom mentje. odvtekh k stebru tnftP^jZo / mo zapušča/i Pocj ,statl ft mora/a vtihi in strasm d ^js / seboj svetj/ko Pod. ki je zaudarja! po sladki krvi, eft / veco. S hodnika s St" g°reb poleg umorjenca ^1 / ne- p ka sm° ^šali lajajoče tu/enje pre^ / d'ta sama krKa™^3 Se m'je zasmilila, kajti čutilse/ detmstva izpOstai// Je ^'k^rjenosti. Gotovo ft / rano Obrzdan!nanna slabl Gotici. Nenadzira^ / Pomanjkanje ljubezni' zlorabe otroškega telesa, /sOd / ca Pa mi zevajo č'ao. ft zlostavljali. Marb'ft^soP / študentje še takn aS n' duši tolika brezna? Vp g / ubogega mrtveca s Pametn'' 'n dobrosrčni, bJ^jefK51'^ / glas izrazu S tem Pre^'rom g^da/i name,cebisftlZgtose / molčal in na tihem i^1 seveda nikomur pom^g g0 ijps / ne’ m ker puščamn Z^ OVat' da so človeške seš1 stehe .g / ga varstva. pe doraščati toliko tisoč otrok b Ka p / b^aprav z me9no Pa Samo za naraščaJ re Z prib0^ VESTNIKj J / U n I A 1/ M U 1 USCmgf URADNE ftunlm OBJAVE Leto XVIII Murska Sobota, dne 30. junija 1983 Št.: 18 URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota 155. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Gornja Radgona 156. Družbeni dogovor o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini I^ndava 157. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnih prostorih za mesto Lendava 158. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Lendava 159. Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v TOZD Osnovna šola Jože Kramar-Juš Lendava 160. Sklep o vrednosti točke za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1983 161. Sklep o višini povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v občini M. Sobota 162. Sklep o razpisu referenduma za spremembo že uvedenega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Rogašovci 163. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Turnišče in za del območja KS: vas Turnišče, Gomilica, Renkovci in Nedelica 164. Sklep o uvedbi krajevnega samopripsevka za celotno območje Krajevne skupnosti Turnišče in za del območja za vasi Turnišče, Gomilica, Renkovci in Nedelica 165. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Ljutomer 166. Odredba o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur upravnih organov in služb občine Lendava 155 Na podlagi 111. člena obrtnega zakona (Ur. list SRS, št. 1/79) ter 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave št. 41/81), je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in krajevnih skupnosti, dne 30. 5. 1983 sprejela ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini G. Radgona 1. SPLOŠNE DOLOČBE L člen Ta odlok določa: — deficitarnost in suficitarnost obrtnih dejavnosti — obrtne dejavnosti, katerih razvoj se v občini želi pospeševati — pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti kot postranski poklic — pogoje za sprejemanje gostov na prenočevanje in hrano, ter — pogoje za zaposlitev več kot 5 delavcev pri zasebnih obrtnikih. II. DEFICITARNOST IN SUFICITARNOST OBRTNIH DEJAVNOSTI 2. člen Ob upoštevanju kriterijev četrtega člena dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Gornja Radgona se glede na obstoječe stanje razvitosti obrtnih dejavnosti ugotavlja, da so deficitarne predvsem naslednje storitvene dejavnosti in se kategorizirajo po pomembnosti za občane L čevljarstvo šiviljstvo krojaštvo 2. popravilo gospodinjskih strojev in naprav popravilo kmetijske mehanizacije splošno kovaštvo kolarstvo sodarstvo tesarstvo tapetništvo sedlarstvo 3. popravilo RTV aparatov in antenskih naprav urarstvo Navedene dejavnosti bomo razvijali in vzpodbujali z ukrepi, ki se morajo nanašati predvsem na diferencirane in vzpodbujajoče pogoje zagotavljanja finančnih sredstev, zagotavljanja lokacij in diferencirano davčno politiko. 3. člen Ob upoštevanju kriterijev četrtega člena družbenega dogovora se ugotavlja, da so suficitarne naslednje dejavnosti: — javni prevoz blaga-avtoprevozništvo — javni prevoz oseb-avtotaksi — gostinstvo Teh dejavnosti ne bomo posebej omejevali, pač pa bomo z davčno politiko vplivali na manjši interes odpiranja novih, kar velja predvsem za avtotaksi. gostinstvo pa bomo v razvoju maksimalno stimulirali za kvaliteto storitev ter nudenje in pripravo kvalitetne hrane. III. OBRTNE DEJAVNOSTI KATERIH RAZVOJ SE V OBČINI ŽELI POSPEŠEVATI 4. člen Na osnovi skupnega delovanja v usmerjanju, vzpodbujanju in zagotavljanju pogojev za pospešeni razvoj drobnega gospodarstva v skladu z usmeritvami dogovora o temeljih družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1981 — 85 ter usmeritvami resolucije izvajanja družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1981— 1985 v letu 1983, se bodo razvijale in pospeševale na osnovi verificiranih programov naslednje dejavnosti: — racionalna raba energetskih virov — razvoj in osvajanje mikroračunalniških sistemov in elektronskih sklopov — obdelava podatkov s procesnimi enotami kot integralni del velikih računalniških sistemov — razvoj programov s področja proizvodnje opreme, s katerimi se za agroživiski kompleks (kmetijstvo, živinoreja in sadjarstvo z vinogradništvom) zagotavlja sodobno tehnologijo in zmanjševanje fizične obremenitve zaposlenih — programi, ki se glede na naravne danosti izkoriščajo v smeri prestrukturiranja gospodarstva občine, oz. se vključujejo v izvozne programe ali programe za zmanjševanje uvoza. IV. OPRAVLJANJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC 5. člen Glede na ugotovljene deficitarne obrtne dejavnosti, navedene v četrtem členu tega odloka, bodo lahko delovni ljudje in občani na območju občine Gornja Radgona, v skladu z obrtnim zakonim in s tem odlokom, dobili dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti kot postranski poklic za naslednje dejavnosti: — popravilo gospodinjskih strojev in naprav — popravilo kmetijske mehanizacije — šiviljstvo in krojaštvo — splošno kovaštvo — popravilo RTV aparatov — urarstvo — orodjarstvo — čevljarstvo — kolarstvo — sodarstvo — tesarstvo — domača obrt (lončarstvo, spominki) — tapetništvo - sedlarstvo ua/S 'L vaj} c Pole« navedenih dejavnosti se izjemoma laWs.o kot postranski po klic opravljajo tudi tiste dejavnosti, katere določi izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona. Gospodarsko dejavnost kot postranski poklic lahko delovni ljudje in občani opravljalo le, če imajo strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost za opravljanje take dejavnosti v skladu s Pravilnikom o strokovni usposobljenosti za samostojno opravljanje gospodarskih dejavnosti (Ur. list SRS, št.38/,79), ter izpolnjujejo druge predpisane pogoje. 6. člen Delavci v delovnem razmerju v združenem delu ali delavci, ki so v delovnem razmerju s samostojnim obrtnikom, smejo opravljati dejavnost iz prejšnjega člena tega odloka kot postranski poklic le s soglasjem organa upravljanja svoje organizacije združenega dela, oziroma druge družbene pravne osebe ali samostojnega obrtnika pri katerem so zaposleni. V. PRODAJA NA DROBNO 7. člen Na območju občine Gornja Radgona je podan družbeni interes za prodajo na drobno sadja in zelenjave. Na.tistih območjih občine, kjer ni zadovoljiva preskrba se lahko prodaja na drobno naslednje proizvode: I. živila in gospodinjske potrebščine 2. mešano industrijsko blago iz naslednjih blagovnih skupin: — teksilno in pleteno blago ter konfekcija — vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute — obutev ter izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih snovi — parfumerija, parfumerijsko in kozmetično blago, steklo, porcelan in keramika — papir, pisala in šolske potrebščine 3. časopise, knjige, revije in suvenirje 4. tobačne izdelke, vžigalice in druge potrebščine (razglednice, znamke ipd). Delovni ljudje lahko z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov v svojem imenu, na svoj račun opravljajo prodajo na drobno le če imajo strokovno izobrazbo za opravljanje te dejavnosti ter pod pogoji, ki jih določa zakon o blagovnem prometu. 8. člen Samostojni prodajalec lahko kupuje proizvode iz 10. člena tega odloka pri proizvajalnih organizacijah združenega dela ali trgovinah na drobno. VI. SPREJEMANJE GOSTOV NA PRENOČEVANJE IN HRANO 9. člen Na območju občine Gornja Radgona lahko kmetje oziroma občani, ki imajo status kmeta in dovoljenje pristojnega upravnega organa za opravljanje dejavnosti kmečkega turizma, v svojem zasebnem gospodinjstvu in počitniški hišici sprejemajo na prenočevanje goste ter nudijo gostom in abonentom hrano in pijačo, ki jo v pretežni meri pridelajo na lastni .kmetiji. 10. člen Občani v svojem gospodinjstvu lahko sprejemajo goste na prenočevanje ter tem nudijo tudi hrano in pijačo le preko organizacij združenega dela s področja gostinstva in turizma. 11. člen Način posredovanja sprejemanja gostov na prenočevanje in nudenje hrane iz prejšnjega člena se določi s pogodbo o poslovnem sodelovanju. Pogodba iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati določila o zaračunavanju storitev, o obveznem vodenju evidence, zasedenosti turističnih kapacitet in drugih dolžnosti OZD kot posrednika ter o višini provizije za opravljeno posredovanje. Vil. SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI Z DOPOLNILNIM DELOM DRUGIH OSEB 12. člen Samostojni obrtnik, ki opravlja obrtno dejavnost na podlagi obrtnega dovoljenja in se ukvarja z opravljanjem storitev ter popravil, vzdrževalnimi deli in izdelavo izdelkov, pri svojem delu pa ne uporablja avtomatov ali drugih visoko produkcijskih strojev, lahko na podlagi pogodbe o delovnem razmerju zaposli največ 5 delavcev. 13. člen Če se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtnih in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela, lahko zaposli, tudi več kot 5 delavcev, toda največ 7 delavcev. Dovol jen je iz 5. člena ter 1. odstavka tega člena izda za delo pristojni upravni organ. vm. K/kz.evjsxeedovoCwe. 14. člen Madzor nad izvajanjem tega odloka opravlja medobčinska tržna, delovna in sanitarna inšpekcija. 15. člen Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe 140. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79) in 67. člena zakona o blagovnem prometu (Ur. list SRS, št. 21/77). IX. KONČNE DOLOČBE 16. člen Vsa obrtna dovoljenja, ki so bila izdana na podlagi do sedaj veljavnega odloka ostanejo še v naprej v veljavi. 17. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Gornja Radgona (Ur. objave, št. 25/79 in 10/80). 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin Gornja Radgona, Lendava. Ljutomer in Murska Sobota. Številka: 313-2/82-11 Datum: 30. 5. 1983 PREDSEDNIK skupščine občine G. R. Jože KOLBL 156 Na podlagi .29. člena dogovora o temeljih družbenega plana občine Lendava za obdobje 1981 —1985 ter na podlagi 8. člena družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 14/82) udeleženci sprejemajo DRUŽBENI DOGOVOR O pospeševanju drobnega gospodarstva v občini Lendava 1. člen Podpisniki s tem družbenim dogovorom opredeljujemo: — izhodišča razvoja drobnega gospodarstva, — razvojne usmeritve drobnega gospodarstva do leta 1985 — naloge podpisnikov tega družbenega dogovora, — vprašanja financiranja razvoja drobnega gospodarstva, — medsebojne odnose podpisnikov dogovora. Na osnovi skupnega delovanja v usmerjanju, spodbujanju in zagotavljanju pogojev za pospešeni razvoj drobnega gospodarstva v skladu z usmeritvami družbenega plana občine naj bi pripomogli k večjemu zadovoljevanju potreb prebivalstva in gospodarstva, povečanju zaposlovanja delovnih ljudi v drobnem gospodarstvu ter večjem angažiranju sredstev občanov v produktivne namene. 2. člen Podpisniki dogovora ugotavljamo: — da je družbena obrt slabo zastopana v celotnem drobnem gospodarstvu občine, — da so na področju storitvenih dejavnosti deficitarne naslednje obrtne dejavnosti: popravilo in vzdrževanje motornih vozil, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektričarstvo, popravilo kmetijske mehanizacije, finomehanika, urarstvo, kovaštvo, strojno ključavničarstvo, stavbno kleparstvo, popravilo gospodinjske opreme in aparatov, RTV mehanika, elektroinštalaterstvo, mizarstvo, krojaštvo, šiviljstvo, krznarstvo, vulkanizacija, zlatarstvo, graverstvo, tesarstvo, parketarstvo, pečarstvo in polaganje ploščic, steklarstvo, soboslikarstvo in pleskarstvo, frizerstvo, kemično čiščenje, optika. — da so glede na notrebe dokai dobro razvite naslednje dejavnosti: žaganje drv, pletilstvo, čevljarstvo, zidarstvo in teracerstvo, kamnoseštvo, fotografiranje, gradbena mehanizacija, ki jih pa ne kaže zavirati, če so interesenti za te storitve TUDI IZVEN občine ali se te dejavnosti razvijajo preko kooperacije z industrijo. — da so suficitarne naslednje dejavnosti: avtoprevozništvo — da je v občini zelo slabo razvita proizvodna obrt in kooperacija zasebnega sektorja obrti z organizacijami združenega dela, — da je v občini relativno močno prisotna obrtna dejavnost kot postranski poklic, ki ga bo treba načrtno preusmerjati v redno dejavnost, — da gostinska dejavnost v občini kot celoti ne predstavlja suficitarne dejavnosti, ob tem pa v samem občinskem središču že presega krajevne potrebe in bo treba v bodoče pri odpiranju gostinskih lokalbvv občinskem središču z raznimi ukrepi destimulirati odpiranje gostinskih obratov, ki povečujejo delež prodaje alkoholnih pijač. 3. člen Podpisniki soglašamo z naslednjimi razvojnimi usmeritvami drobnega gospodarstva: — krepitev družbenih enot drobnega gospodarstva; — spodbujanje ustanovitve pogodbene organizacije združenega dela; — spodbujanje razvoja kooperacijske proizvodnje med ^notami drobnega gospodarstva in organizacijami združenega dela, zlasti s področja industrije S CILJEM VKLJUČEVANJA TUDI V IZVOZ IN OBMEJNO GOSPODARSKO SODELOVANJE. — izboljšanje enakomerne oskrbe delovnih ljudi in občanov s storitvenimi dejavnostmi na celotnem območju občine; — organiziranje in krepitev kapacitet drobnega gospodarstva s centralno funkcijo v Lendavi kot občinskem središču ter Črenšovcih. Dobrovniku. Polani in Turnišču kot gravitacijskih središčih; — izboljšanje kvalitete storitev in prilagajanje delovnega časa v obratovalnicah potrebam zaposlenega prebivalstva; — spodbujanje preusmerjanja gostinskih kapacitet zasebnega sektorja na pripravo in prodajo kvalitetne hrane in krajevne specialitete; — v sodelovanju s turističnimi in trgovskimi organizacijami spodbujati ustanavljanje enot drobnega gospodarstva domače in umetne obrti. Naloge podpisnikov dogovora 4. člen Izvršni svet Podpisniki soglašamo, da bo Skupščina občine vodila tako politiko razvoja in usmerjanja drobnega gospodarstva, da bo najmanj enkrat letno obravnavala problematiko drobnega gospodarstva in sprejemala ustrezne ukrepe, ki bodo potrebni za odpravljanje motenj ter zagotovitev razvojnih usmeritev iz 3. člena tega dogovora. Neposredno spremljanje razvoja in pripravo ukrepov zagotovi izvršni svet Skupščine občine. 5. člen Izvršni svet bo v okviru svoje pristojnosti: — tekoče spremljal problematiko drobnega gospodarstva v občini; — skrbel za uresničevanje tega dogovora, tako da bo v letne in srednjeročne plane razvoja občine vnašal stimulativne elemente razvoja drobnega gospodarstva in vsaj enkrat letno obravnaval poročilo o uresničevanju dogovora ter predlagal ukrepe; — analiziral in koordiniral dejavnost podpisnikov dogovora in drugih zainteresiranih za razvoj drobnega gospodarstva; — analiziral davčno in kreditno politiko! politiko zaposlovanja in izdajo obrtnih dovoljenj ter zagotovil selektivno davčno in kreditno politiko, glede na pogoje poslovanja in pridobivanja dohodka; — pospeševal razvoj drobnega gospodarstva z ustrezno davčno politiko in drugimi ekonomskimi ukrepi na ta način, da se bo širila proizvodnja in storitve v obstoječih enotah drobnega gospodarstva ter v novih enotah; — vspodbujalo bo povezovanje drobnega gospodarstva z drugim gospodarstvom na dohodkovnih osnovah ter vspodbujal organiziranost drobnega gospodarstva s področja zasebnega sektorja na samoupravnih osnovah (Zadruge, POZD) — vspodbujal bo krepitev družbenega sektorja obrti; SKRBEL ZA UČINKOVITO DELOVANJE INŠPEKCIJ V ZVEZI S PREPREČEVANJEM »ŠUŠMARSTVA«. 6. člen Obrtno združenje Lendava bo delovalo za pospešen in skladen razvoj dejavnosti na področju samostojnega osebnega dela s sredstvi v lasti občanov. Zato bo: — predlagalo sprejem in sodelovalo pri izvajanju takih ekonomskih in drugih ukrepov, da bo zagotovljeno uresničevanje z družbenimi plani onredelienega razvoja samostojnega osebnega dela: — dajalo pobude in predlagalo rešitve o občinskih odlokih s področja drobnega gospodarstva; — spodbujalo nosilce osebnega dela in občane, še zlasti delavce na začasnem delu v tujini, da bodo vlagali sredstva v modernizacijo, širenje in odpiranje novih obrtnih obratovalnic; — spodbujalo združevanje nosilcev osebnega dela v obrtno zadrugo zaradi njihovega racionalnega vključevanja v kooperacijo in poslovno sodelovanje z industrijskimi in drugimi organizacijami združenega dela v gospodarstvu; — zagotovilo stalno obveščanje nosilcev osebnega dela o potrebah in možnostih kooperacij, proizvodnje proizvodov in storitev in nudilo vsestransko pomoč pri poslovnem usmerjanju; — sodelovalo pri planiranju potreb kadrov; — sodelovalo pri predstavitvi samostojnega osebnega dela na razstavah in sejmih; — spodbujalo oživljanje in širjenje domače in umetne obrti; — spodbujalo nosilce osebnega dela s področja gostinstva v izboljšanje kvalitete in popestritev storitev; — delovalo za uresničevanje družbenoekonomskega položaja delavcev v delovnih razmerjih s samostojnimi obrtniki po zakonu in kolektivni pogodbi 7. člen Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Lendava bo v okviru nalog za razvoj drobnega gospodarstva politično deloval predvsem: — za boljšo organizacijo dela v organizacijah združenega dela, ki pokrivajo področja drobnega gospodarstva in opravljajo storitve za občane; za večjo produktivnost, boljšo kakovost storitev, kar naj bo podlaga za ustrezno vrednotenje dela delavcev in stimulacijo njihove osebne inici-jative pri delu; — za uresničevanje družbeno doeovoriene politike zaposlovanja z usmerjanjem v deficitarne dejavnosti drobnega gospodarstva ter za usmerjeno izobraževanje mladine ir delavcev na ugotovljene potrebe; — za odpravo nezakonitega zaposlovanja delavcev s strani nosilcev osebnega dela in uporabnikov njihovih storitev; — za uveljavljanje družbenoekonomskega položaja delavcev v delovnem razmerju pri nosilcih osebnega dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo; — za vključevanje in uveljavljanje teh delavcev v delegatskem sistemu preko osnovne organizacije zveze sindikatov. 8. člen Občinska konferenca SZDL se bo aktivno vključila v uresničevanje politike razvoja drobnega gospodarstva. Prizadevala si bo za ustvarjanje stabilnih in stimulativnih pogojev za njegov razvoj. Vspodbujala bo širšo družbenopolitično aktivnost pri oblikovanju razvoja drobnega gospodarstva v krajevnih skupnostih ter usklajevanje razvoja drobnega gospodarstva s potrebami delovnih ljudi in občanov. Prizadevala si bo za uspešno sporazumevanje organiziranih potrošnikov in drobnega gospodarstva. Sredstva javnega obveščanja bo vspodbujala, da bodo delovne ljudi in občane seznanjala o pomenu in rezultatih dela drobnega gospodarstva ter pogojih za njegov razvoj tako v združenem delu kot v samostojnem osebnem delu. 9. člen Krajevne skupnosti bodo: — ugotavljale potrebe po storitvah in proizvodih drobnega gospodarstva na svojih območjih ter skupaj s potrošniškimi sveti oblikovale plane kapacitet storitvene in proizvodne obrti; — vnašale elemente tega dogovora v letne in srednjeročne plane KS; — ugotovitve o potrebnih kapacitetah posredovala izvršnemu svetu in ostalim podpisnikom dogovora; — v sodelovanju s potrošniškimi sveti nadzorovale kvaliteto in ceno proizvodov in storitev drobnega gospodarstva in sodelovale pri oblikovanju obratovalnega časa; — v sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo proučevale možnosti za pridobivanje poslovnih prostorov za storitvene dejavnosti. 10. člen Stanovanjska skupnost Lendava bo: — v sodelovanju skrajevnimi skupnostmi, potrošniškimi sveti in obrtnim združenjem ugotavljala deficitarnost poslovnih prostorov za potrebe drobnega gospodarstva; — obravnavala možnosti pridobivanja poslovnih prostorov za družbeni in zasebni sektor drobnega gospodarstva v sodelovanju s hišnimi sveti, lastniki hiš in upravnim organom pristojnim za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve; — v večjih novih stanovanjskih soseskah ob gradnji stanovanj financirala izgradnjo najemnih poslovnih prostorov za potrebe storitvenih obrtnih dejavnosti. 11. člen Skupnost za zaposlovanje bo: — v sodelovanju z obrtnim združenjem in OZD, ki pokrivajo področje drobnega gospodarstva, ugotavljala letne in srednjeročne potrebe po kadrih in jih vnašala v letne in srednjeročne plane zaposlovanja; — skrbela za informiranje delavcev, tudi tistih, ki so na začasnem delu v tujini, o možnosti za njihovo delovno angažiranje v drobnem gospodarstvu v skladu s konkretnimi programi razvoja drobnega gospodarstva v občini; — delovala na prekvalifikaciji nezaposlenih delavcev in delovnih invalidov pri zaposlovanju v drobnem gospodarstvu; — usmerjala mladino v izobraževanje za poklice drobnega gospodarstva. 12. člen Organizacije združenega dela s področja industrije, gradbeništva in zaključnih del v gradbeništvu SE ZAVEZUJEJO, da bodo: — z namenom racionalizacije proizvodnega procesa in večanjem ekonomičnosti poslovanja ugotavljale svoje potrebe po proizvodih in storitvah drobnega gospodarstva in te ugotovitve vnašale v svoje letne plane in srednjeročne plane; — svoje potrebe po proizvodih in storitvah drobnega gospodarstva sporočale Obrtnemu združenju Lendava in organizacijah združenega dela v občini, ki bi lahko bili potencialni nosilci kooperantskih del; — sodelovale pri načrtovanju kapacitet drobnega gospodarstva in tudi s svojimi sredstvi vspodbujale ustanovitev novih enot drobnega gospodarstva ter sodelovale pri reševanju konkretnih problemov, ki se bodo pojavili pri uresničevanju koncepta razvoja drobnega gospodarstva. 15. eten Organizacija združenega deia.ki delno s svojo dejavnostjo posegajo na področje drobnega gospodarstva (Gidos, Integral TOZD Promet, Deloza) bodo: — proučile možnosti razširitve tistega dela dejavnosti, ki se po značaju uvršča v drobno gospodarstvo, in izdelale konkretne programe (investicijske, kadrovske"! — nenehno izboljševale kvaliteto in obseg proizvodnje in storitev in prilagajale delovni čas potrebam delovnih ljudi in občanov; — spremjale razvoj zasebnega sektorja drobnega gospodarstva in izpad v zasebnem sektorju nadomeščale s širitvijo svoje dejavnosti. 14. člen Ljubljanska banka. Temeljna banka M. Sobota bo zagotavljala dopolnilna sredstva za naložbe v drobno gospodarstvo v skladu z razvojnimi kriteriji in pogoji za kreditiranje razvoja drobnega gospodarstva kar bo vključila v sporazume o temeljih plana banke ter letne dogovore o uresničevanju srednjeročnega plana. Tako bo Temeljna banka v skladu z usmeritvami družbenega plana občine zagotavljala dopolnilna sredstva za nakup opreme, gradnjo adaptacijo in nakup poslovnih prostorov ter za obratna sredstva, upoštevajoč deficitarnost dejavnosti, obliko enot drobnega gospodarstva in glede na to ali gre za odpiranje novih enot združenega dela oziroma obratovalnic nosilcev osebnega dela, oziroma na modernizacijo in širjenje dejavnosti. Mnenje o upravičenosti dodelitve dopolnilnih sredstev bo na osnovi usmeritev družbenega plana občine dajal izvršni svet skupščine občine. 15. člen Medobčinska gospodarska zbornica bo preko občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice: — sodelovala pri oblikovanju planov zainteresiranih organizacij združenega dela ter vspodbujala sprjemanje konkretnih programov za razvoj drobnega gospodarstva in spremljala njihovo uresničevanje; — na manjrazvitem in obmejnem območju opčine vspodbujala nastajanje novih enot drobnega gospodarstva; — z namenom smotrnejše delitve dela ter zadovoljevanja potreb po proizvodnji in storitvah, vspodbujala združevanje dela in sredstev v razvoj drobnega gospodarstva; 16. člen Sredstva za financiranje drobnega gospodarstva se bodo zagotavljala: — iz lastnih sredstev posameznih nosilcev drobnega gospodarstva; — sredstev organizacij združenega dela, ki sodelujejo pri soinvestira-nju v nove obratovalnice oziroma razširitve in modernizacije starih; — • iz sredstev banke za kreditiranje razvoja drobnega gospodarstva; — iz sredstev Stanovanjske skupnosti enote za gospodarjenje s poslovnimi prostori; 17. člen Podpisniki soglašajo, da skupščina občine najmanj enkrat letno obravnava problematiko drobnega gospodarstva in sprejema ustrezne ukrepe, ki so potrebni za odpravljanje motenj in pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. 18. člen Podpisniki se obvezujejo, da bodo obveznosti iz tega dogovora začeli uresničevati takoj po podpisu tega dogovora. Postopek za spremembe in dopolnitve lahko začne na predlog kateregakoli podpisnika in se spelje po istem postopku kot je bil dogovor sprejet. 19. člen Dogovor se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, ko ga podpišejo vsi glavni navedeni podpisniki. Udeleženci: Skupščina občine Lendava, Občinska konferenca SZDL Lendava, Občinski svet Zveze sindikatov Lendava, Občinska skupnost za zaposlovanje. Stanovanjska skupnost Lendava, Ljubljanska banka, Temeljna pomurska banka M. Sobota, Medobčinska gospodarska zbornica, Obrtno združenje Lendava, krajevne skupnosti, INA Nafta Lendava, Primat TOZD Skladiščna oprema Lendava, Deloza TOZD Konfekcija V. Polana, Gorenje-Varstroj Lendava, Elma TOZD Elektromaterial Lendava, Integral TOZD Promet in delavnice Lendava, Integral TOZD Gostinstvo Lendava, Mercator Univerzal Lendava, INDIP Lendava, TOKO TOZD Drobna galanterija Žižki, Planika TOZD Tovarna obutve Turnišče. 157 Na podlagi 4. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS. št. 18/74) in 265. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81)je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. 6. 1983 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSLOVNIH PROSTORIH ZA MESTO LENDAVA 3. člen odloga o poslovnih prostorji zamesto Lendava (JJradne objave St. 18/82) se spremeni tako, da se glasi'. »V ožjem poslovnem območju se sme poslovne prostore uporabljati za naslednje dejavnosti: — trgovina široke potrošnje, — specializirana trgovina, — trgovina za osnovno oskrbo, — blagovnica, — specializirana okrepčevalnica za nudenje toplih in hladnih jedil (brez točenja alkoholnih pijač, razen piva); — specializirana mlečna restavracija, — specializirana brezalkoholna okrepčevalnica, — predstavništva, — upravni prostori, — obrtne dejavnosti: izdelava in popravilo predmetov iz kovin in nekovin, ki je vezano na prodajo v poslovnem prostoru; izdelava in popravilo elektrotehničnih izdelkov; izdelava in popravilo lesenih predmetov, ki ne zahtevajo dostave z večjimi tovarnimi vozili; izdelava in popravila tekstilnih in usnjenih predmetov; izdelava in popravilo raznovrstnih drugih proizvodov, ki niso vezani na dostavo z večjimi tovornimi vozili; izdelava živilskih proizvodov, osebne storitve in storitve gospodinjstva.« 2. člen K 5. členu se doda novi tretji odstavek, ki se glasi: »V primeru, da zaradi fizične dotrajanosti ali zazidalnega načrta pride do rušitve poslovnega prostora, v katerem se opravlja dejavnost, ki ni našteta v 3. členu odloka in se na isti lokaciji ne predvideva gradnja novega objekta, je lahko taka dejavnost na novo uvede na drugi lokaciji na ožjem poslovnem območju.« 3. člen V prvem odstavku 7. člena se besedilo >>v roku enega leta« nadomesti z besedilom »do konca leta 1985«. V drugem odstavku 7. člena se beseda »enoletni« nadomesti z besedo »ta«. V tretjem odstavku 7. člena se beseda »odloka« nadomesti z besedo »roka«, beseda »uporabljati« pa z besedo »opravljati«. 4. člen Drugi stavek 9. člena se črta in nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »V primeru adaptacij in rekonstrukcij poslovnih prostorov se zunanji videz stavbe lahko spremeni na osnovi soglasja Zavoda za spomeniško varstvo Maribor. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 36-2/82-7 Dne: 14. 6. 1983 Predsednik Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK l.r. 158 Na podlagi 11 L in 118. člena obrtnega zakona (Ur. list SRS. št. 1/79 in 6/83) in 265. člena statuta občine Lendava (Ur. objave, št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. 6. 1983 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Lendava L člen Prvi odstavek 7. člena odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Lendava (Uradne objave, št. 4/81) se spremeni tako, da se glasi: V skladu z obrtnim zakonom in s tem odlokom lahko delovni ljudje in občani (s stalnim prebivališčem v občini Lendava) opravljajo trajno ali sezonsko storitveno gospodarsko dejavnost tudi kot postranski poklic. Proizvodno gospodarsko dejavnost kot postranski poklic lahko opravljajo občani, ki jim je glavni poklic kmetijska dejavnost. 2. člen K 7. členu se doda novi drugi odstavek, ki se glasi: Delavci v delovnem razmerju v združenem delu ali delavci, ki so v delovnem razmerju s samostojnim obrtnikom, smejo opravljati proizvodne dejavnosti kot postranski poklic za dobo dveh let. Po preteku dveh let se lahko potrdilo podaljša za nadaljnji dve leti, če se na podlagi podatkov Uprave za družbene prihodke občine Lendava ugotovi, da ni dosežen takšen dohodek, ki ga dosegajo za isto dejavnost redni obrtniki in Alptaslymja -s^oyt OT^iiaGy: z&tbUsm^ dela. all saTOOslo\ne^,a oliTTOWa. Sedanji dru^i odstavek postane vretji odstavek. 3. člen Prvemu odstavku 8. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasit Pristojni občinski organ lahko dovoli, da samostojni gostinec. ki se pretežno ukvarja s pripravo in strežbo tople hrane oziroma sprejema goste na prenočevanje ali v turističnem kraju gostom nudi penzionske storitve, zaposli več kot 5 delavcev, toda največ 10 delavcev. Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. 4. člen — Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin. Vrizadeli. xoper kolere \e vtieteri vatasvw ak.re\> to svtvliVaTOa Giaanixa-cijaiTOaptav\co.da.N roVu\5 UwiNloYiioxaUleve, na Sodile iAtStoc« dela oV.S U\u\>ljana. da odtoči o zakonitosti tega sY\e\»a. N Ul. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnih objavah Pomurja. Številka: 022-1/83 Datum: 15. 6. 1983 Predsednik Skupščine občine Lendava Mirko Hajdinjak. 1. r. Številka: 313-1/81-3 Datum: 14. 6. 1983 Predsednik Skupščine občine Lendava Mirko Hajdinjak 1. r. 159 Na podlagi 277. člena in 369. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave Pomurja št. 37/81). 620. člena zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ. št. 53/76) in 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. list SRS. št. 32/80) ter na predlog Družbenega pravobranilca samoupravljanja z dne 5. maja 1983. je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora, dne 14. 6. 1983 sprejela SKLEP o začasnem ukrepu družbenega varstva v TOZD Osnovna šola Jože Kramar-J u š Lendava L Skupščina občine ugotavlja, da so v TOZD Osnovna šola Jože Kramar-Juš Lendava nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in so huje oškodovani družbeni interesi po 6. točki 620. člena zakona o združenem delu, ker šola posluje v nasprotju s predpisi o šolstvu in s tem prizadeva večjo škodo družbeni skupnosti. II. Na predlog ugotovitev, navedenih v L točki tega sklepa. Skupščina občine Lendava izreka za dobo 1 leta naslednje začasne ukrepe družbenega varstva: L odstavi se individualni poslovodni organ in njegov namestnik; 2. razpusti se disciplinska komisija; 3. omejijo se samoupravne pravice delavcev pri sprejemanju delavcev na delo, prenehanju delovnega razmerja, razporejanju delavcev, ugotavljanju in uveljavljanju odgovornosti za delovne obveznosti; 4. Lov. Feher Jože, roj. L 12. 1935, predmetni učitelj, zaposlen v Delavski univerzi Lendava se imenuje za začasni indivudualni poslovodni organ za čas trajanja začasnih ukrepov družbenega varstva; Začasni individualni poslovodni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa, kijih ima po zakonih, ustavi in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih ter samoupravnih splošnih aktih te temeljne organizacije združenega dela. Začasni individualni poslovodni organ prevzame tudi vse naloge, ki izhajajo iz pristojnosti disciplinske komisije, ter prevzame pravico odločanja pri sprejemanju delavcev na delo, prenehanju delovnega razmerja. razporejanju delavcev in ugotavljanju ter uveljavljanju odgovornosti za delovne obveznosti. III. V skladu z določili 10. člena zakona osprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva se začasnemu individualnemu poslovodnemu organu določi nadomestilo osebnega dohodka v višini din 27.000 (z besedo: sedemindvajset tisoč) mesečno, s tem, da se upoštevajo vse eventuelne valorizacije osebnih dohodkov na področju šolstva. IV. Zbor delovne skupnosti le-te temeljne organizacije združenega dela je dolžan v skladu s svojo pristojnostjo pravočasno razpisati volitve nove disciplinske komisije ter skupaj z začasnim individualnim poslovodnim organom poskrbeti, da bodo volitve opravljene pred iztekom začasnega ukrepa družbenega varstva. V. Skupščina občine pooblašča Izvršni svet SO, da spremlja uresničevanje ukrepov družbenega varstva in tromesečno poroča skupščini ter predlaga morebitne dodatne ukrepe, v kolikor ugotovi, da program ukrepov za odpravo motenj ne prinaša željenih rezultatov. VI. Začasni individualni poslovodni organ in njegovo pooblastilo se vpiše v sodni register. 160 Na podlagi 20. čl. Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Ur. objave pomur. občin št. 5/82) in na predlog skupščine Komunalne skupnosti Občine Lendava ter 277. čl. Statuta Občine Lendava (Ur. objave Pomurja št. 37/81) je skupščina Občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 14. 6. 1983 sprejela SKLEP o vrednosti točke za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1983 L Vrednost točke za uporabo stavbnega zemljišča znaša od 1.7. 1983 naprej 0,006 din. 2. Ta sklep začne veljati 8 dan po objavi v uradnih objavah Pomurskih občin. Številka: 420-2/82 Datum: 14. 6. 1983 Predsednik Skupščine občine Lendava HAJDINJAK Mirko, 1. r. 161 Na podlagi 42. člena zakona o cestah (Ur. list SRS, št. 38/81) je skupščina Občinske skupnosti za ceste Murska Sobota na skupni seji obeh zborov, dne 16. junija 1983 sprejela SKLEP o višini povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v občini Murska Sobota I. člen Uporabniki cest plačajo za kmetijske traktorje letno povračilo za uporabo cest v naslednjih višinah: — do 18 KW (25 KM) 530 din - nad 18 — 29 KW (od 26—40 KM) 790 din — nad 29 — 46 KW (od 41 — 63 KM) 990 din — nad 46 KW (nad 63 KM) 1.190 di n 2. člen Sredstva povračila iz 1. člena tega sklepa pobirajo krajevne skupnosti. 3. člen Sredstva pridobljena iz povračila za uporabo cest za kmetijske traktorje so dohodek krajevnih skupnosti in se uporabljajo za vzdrževanje in varstvo cest, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti letno poročajo Občinski skupnosti za ceste o zbranih in porabljenih sredstvih. 4. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati odlok o višini pristojbin, ki se plačujejo za kmetijske traktorje in speicalna vozila komunalnih delovnih organizacij v občini Murska Sobota (Ur. objave št. 4/79). 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Predsednik skupščine ( Občinske skupnosti za ceste Murska Sobota: TOMEC JOŽE, 1. r. 162 Na osnovi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS. št. 3/73 in 17/83) in 31. 92 člena Statuta Krajevne skupnosti Rogašovci. je skupščina krajevne skupnosti Rogašovci na svoji seji dne 12. 6. 1983 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za spremembo že uvedenega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Rogašovci 1. člen Razpisuje se referendum za spremembo že navedenega samoprispevka za območje KS Rogašovci. ki bo dne 17. 7. 1983 na običajnih glasovalnih mestih po posameznih naseljih od 7.00 do 19.00 ure. 2. člen S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v skladu s planom krajevne skupnosti uporabila za: — vzdrževanje vaških cest v posameznih vaseh, — sofinanciranje dograditve gasilskega doma v Juriju, — sofinanciranje ureditve mrliških vež v Juriju, Nuskovi, Serdici, Rogašovci in Sotini. — ureditev vaških domov Ocinje, Kramarovci. Serdici in Sotini. — sofinanciranje izgradnje transformatorskih postaj v Juriju, Sotini. Serdici in Nuskovi, — sofinanciranje ureditve vodovoda zastanovanjske bloke vJuriju. — sofinanciranje izgradnje poštne stavbe. — odkup parcele za potrebe otroškega vrtca, — sofinanciranje ureditve prostorov za knjižnico, — ureditve odlagališča odpadkov, — miniranje kamna v Sotini za potrebe.posameznih vasi, — sofinanciranje ureditve javne telefonske govorilnice. — realizacijo programov po sprejetem samoprispevku na referendumu 14. 12. 1980 3. člen Za izvršitev programa bo potrebno 23.800.000.00 dinarjev, s sa-mopri: pe' kom zbrana sredstva pa bodo predvidoma znašala 4.700.000.00 dinarjev. 4. člen Sprememba že uvedenega samoprispevka naj bi se uvedla za obdobje od L 8. 1983 pa do 31. 12. 1985. 5. člen Spremenjeni samoprispevek bi plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju Krajevne skupnosti Rogašovci in bo znašal v denarju: - — 10 % od katasterskega dohodka. — 2 'h od netto osebnih dohodkov zaposlenih delovnih ljudi in občanov. — 2% od netto OD davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. — 2 % od pokojnin. — 1.600.00 dinarjev letno v pavšalnem znesku delavci zaposleni v tujini in imajo stalno prebivališče na območju KS. 6. člen Samoprispevek se ne more uvesti od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od invalidnin, od pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov, ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oz. na delovni praksi. Zavezanci samoprispevka v delu ne morejo biti noseče žene in matere, ki imajo otroke do 7 let. občani, ki zaradi bolezni in invalidnosti so nesposobni za delo, otroci do 15 let starosti, in moški stari nad 60 let in ženske stare nad 55 let. 7. člen Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju krajevne skupnosti Rogašovci stalno prebivališče bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma o spremembi že navedenega samoprispevka poslana obrazložitev, ki bo vsebovala: namen, program, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, ter obdobje za katero naj bi se sprememba samoprispevka uvedJa. Priložena bo tudi izjava, s podpisom katere bi se vnaprej izrekli za spremembo samoprispevka. 8. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za območje krajevne skupnosti Rogašovci in zaposleni občani, ki še niso vpisani, v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v TOZD-ih ali v delovni skupnostih. 9. člen Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo: * KRAJEVNA SKUPNOST ROGAŠOVCI GLASOVNICA za glasovanje na referendumu, dne 17. 7. 1983 o spremembah že uvedenega samoprispevka za območje KS Rogašovci za obdobje od 1. 8. 1983do31. 12. 1985 v skladu s programom 2. člena tega sklepa v denaiju, ki se uporabi za vzdrževanje vaških cest v posameznih naseljih, sofinanciranje dograditve gasilskega doma Jurij, sofinanciranje ureditve mrliških vež v Juriju. Nuskovi. Serdici, Rogašovci in Sotini, ureditev vaških domov v Ocinju. Kramarovci. Serdici in Sotini, sofinanciranje izgradnje trans form atorskih postaj v Juriju, Sotini. Serdici in Nuskovi, sofinanciranje izgradnje poštne stavbe, odkup parcele za potrebe otroškega varstva-vrtca, sofinanciranje ureditve prostorov za knjižnico, ureditev odlagališče odpadkov, miniranje kamna v Sotini za potrebe posameznih vasi, sofinanciranje ureditve javne telefonske govorilnice, realizacije programov po sprejetem samoprispevku na referendumu dne 14. 12. 1980 in bo znašal v denarju: — 10 % od katasterskega dohodka, — 2 % od netto osebnih dohodkov zaposlenih delovnih ljudi in občanov. — 2 % od netto OD davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. — 2 % od pokojnin, — 1.600,00 dinarjev letno v pavšalnem znesku delavci zaposleni v tujini in imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Ro-gašovci. »ZA« GLASUJEM »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, aa obkroži besedo »ZA«, če se strinja s spremembo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se s spremembo samoprispevka ne strinja. 10. člen Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren svet krajevne skupnosti. I L člen Nadzor na zbiranjem in porabo bo opravljal svet KS, ki bo o tem letno poročal zborom občanov. 12. člen Stroške za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost. 13. člen Ta sklep začne veljati 8 dan po objavi v U radnih objavah pom urskih občin. Številka: 30/83 V Rogašovci dne: 12/6-1983 Predsednik skupščine KS VOURI Rajmund 163 Na podlagi 12. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) komisija za izvedbo referenduma Krajevne skupnosti Turnišče objavlja POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Turnišče in za del območja KS: vas Turnišče, Gomilica, Renkovci in Nedelica. Na referendumu za uvedbo samoprispevka v KS Turnišče za skupni program, ki je bil izveden v nedeljo, dne 12. 6. 1983, so bili doseženi naslednji glasovalni rezultati: Glasovalna enota št. gl. upravič. O OJ Glasovalo o co co □) nevelj. glasov ZA - % PROTI - % Turnišče 1014 947 26 853 84 % 68 6 % Gomilica 510 477 27 390 76 % 60 11 % Renkovci 534 512 24 439 82 % 49 9 % Nedelica 497 456 7 318 63 % 131 26 % SKUPAJ 2555 2392 84 2000 78 % 308 12 % Komisija za izvedbo referenduma ugotavlja, da je referendum izveden v skladu z zakonom, in da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina upravičencev in je tako samoprispevek za skupni program sprejet. Komisija ugotavlja, da so na referendumu, dne 12. 6. 1983 upravičenci glasovali tudi za posebne programe po vaseh in so rezultati glasovanja naslednji: STRAN 15 VESTNIK. 30. JUNI.IA IRM 'nCipuap a vdajaš vSai BU^tp £ tuoLUBjSojds'npvtfsa 9861 'ti ' l £ °P £86 i' £861 '9 Pl rfasjfoAs m rpAo^p^n^f psoudn^s AUAPfpjjf nuipfifny* G\asova\na enota št. 01-upraV' O % 17.00 - čestitkam?1- Pse 2e|ie s 19.00 ln Popravi, “Sfednieaa c. Vk|iuči*ev sPoreda9 ovenskega DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon: 21-232) na eham°r2Čila’ 18-20 Jazz ^l.odd' duo ®'anke-Da-'^Tarzan, Wa, 19^a^Ma’ 19.15 nocoj, m »z 7 v ln radio 1930 TV dn?rnu do zrna’ Vre®e, 19^7 ^^ P 19.55 oddaja 20 nn „ Pa8andna dosjeji’ Rockfordovi 20-50 ZrSa"d?a °ddaja, ^ni kino edna, 21 10 feo, vzhnu;?amstvo eno Snik, Jono l9'30 TV ^nivečefi0? - Plranski a °ddaja T, d°kunientar-K^^an’ski p? .Najb°ljši ^(do^^ ^pro®rarn Vnik in ahka ioSZvami, '00Q ’3° Dne: večJnadaljev ^dovi do-S M 21-00 nR«ležni-n'Mozaik nik’ 22 00 ^Odst^Ptek^Zianost, Ji St«di'ka’ > 17-25dp SOVJe<- I8n? Pecs nou anonska CtT V tei?Portažni ,strani-n °0 Ka 19 30 TV5 Ve' zadnji Tv 16.30 — Glasbena paleta po vašem izboru, 17.00 — Aktualno v soboto, 2. julija, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA ; 9.50 Poročila, 9.55 Iriški venae: 13. srečanje Zveze rezervnih vojnih starešin Jugoslavije »Bratstvo in enotnost« 83, prenos (do 12.00), 17.05 Poročila, 17.10 Deček in zajec, otroška od-dajaTVZagreb, 17.40 Dolgo iskanje: Zulujski Sion, angleška dok. serija, 18.30 Ga-laktika, ameriška nadaljevanka, 19.15 Risanka, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Molly Maguires, ameriški film, 22.00 Zabava vas Zdravko Čolič, 22.45 Poročila. Oddajniki 11. TV mreže: 17.00 Predšolski otroci, posnetek prireditve, 18.00 Ponovitev otroške predstave, 19.00 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavnoglasbena oddaja, 20.30Poezija,2l.05 Poročila, 21.10 Dekle s fotografije, feljton, 21.55 Športna sobota. 22.15 Najstarejše evropske univerze: Sevilla, dok. serija, 22.55 Glasbena oddaja (do 23.25). TV ZAGREB Prvi program 9.50 Poročila, 9.55 XIII. srečanj zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, 15.45 Sedem TV dni, 16.15 Poročila, 16.20 TV koledar, 16.30 Poletno popoldne, 18.30 Mali koncert, 18.45 Neobvezno2,19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Življenje z očetom (film), 21.55 Dnevnik, 22.10 V soboto zvečer. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 11.00 Družinski magacin, 11.30 Igramo frulico. 11.55 Nočni studio, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.00 Prepir v izbi (film), 16.35 Tunizija. 17.00 Bravissimo. 17.55 Spanček. Zaspanček. 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 25 let dunajske mestne dvorane, 22.00 Šport. 22.20 Burke in skeči. Drugi program _15.00 SP°rt’ 19-30 Cas v sliki, 20.15 Ljubi lažnivec (film). 22.10 Melodija smrti (film). TV MADŽARSKA $05 Oddaja za narodnosti. 8.40 Spored za otroke. 9.55 Ponovitve. 14.10 Kratek film. 14.45 Mariin Eden. 4. del. 15.45 Peščena ura. 16.30 Prijateljstvo. >6-55 Vas na pusti. 2. del. 17.55 Moda '83. 18.25 Kviz. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Štirje za Texas, ameriški film. 21.55 TV dnevnik. -2-10 Smrt v Benetkah, italijanski film. J TV KOPER c 18.00 Film — ponovitev. 19.30 ‘VD stičišče. 19.45 Dossier na-^g.ačasa. 20.45 Mladi policaji-^‘jski film. 21.30 Narodna glasba. 22.00 TVD danes. 22.15 «11 im Bild - Čas v sliki. 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Posebna oddaja — Predstavljamo pobratene občine iz SR Hrvaške in Slovenije, 15.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA 9.40 Poročila, 9.45 Živžav, otroška matineja, 10.30 V. Kovačevič: Kapelski kresovi, ponovitev nadaljevanke TV Zagreb. 11.45 625, oddaja za stik z gledalci. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila (do 13.05). 16.10 Poročila. 16.15 Sumljiva oseba — jugoslovanski film (č/b). 17.30 Športna poročila. 17.45 Kranj: Mednarodni plavalni miting — prenos (zaJRTII). 18.55 Ne prezrite. 19.10 Risanka. 19.22 TV in RA nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Svečanost revolucionarne pesmi — prenos s Tjentišta. 21.00 Berlin kaputt, jugoslovanski film. 22.25 Rezerviran čas. 22.45 Športni pregled. 23.15. Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 9.00 Oddaje za JLA (do 12.00). 16.10 Kragujevac: Rokomet za trofejo Jugoslavije — JugosIavija:Romuni-ja prenos. 17.45 Kranj: Mednarodni plavalni miting — prenos. 18.55 120 let ko-njeništva — reportaža. 19.10 Turistični vodič. 19.30 TV dnevnik. 20.00 A. Foerster: Gorenjski slavček, opera TV Ljubljana. 21.10 Poročila. 21.20 V imenu svobode, glasbena oddaja (do 22.20) OPOMBA: 14.45— 15.30 Pojo naj ljudje (samo za JRT I) TV ZAGREB Prvi program 11.50 Poročila, Kmetijska oddaja, 12.00 13.00 Mladinski spored, 14.45 Naj pojo ljudje, 15.30 Morje, ljudje, obale, 16.00 Galakti-ka, 16.45 Narodna glasba, 17.15 Film. 19.00 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Slavnostna revolucionarna pesem (prenos), 22.45 Športni pregled, 23.15 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 11.00 Tiskovna ura. 15.00 Nanga Parbat (film). 16.35 Burleska. 16.45 Toby in Tobias. 17.15 Mojster Eder. 17.40 Čela-dek. 17.45 Klub seniorjev. 18.30 Srečanje živali in človeka. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Aida (opera Giuseppe Verdija). 23.05 Spori TV MADŽARSKA 8.05 Spored za otroke. 14.15 Pesem doni, pesmi Arpada Ba-lazsa. 14.40 Poljubček v štadionu. češki film. 16.00 Priporočamo naše sporede. 16.30 Konjski šport. 17.25 Možgansko prvenstvo. 18.00 Delta. 19.00 Teden. 20.00 Poročila. 20.05 Noč generalov, angleški film. 22.30 Od Kalocse do Pariza; Nicolas Schaffer, portret. TV KOPER ,i . ______ 18.00 Serijski film. 18.30 Festival Bar I983. I9.30 Meščan Urban — kratkomeiražni film. 19.45 Mladi policaji — serijski film. 20.30 Ob skodelici kave. 20.45 Fernandel slikar — celovečerni film — Igrajo: Fernandel. Roberto Risso — Režija M aurice Cloche. 22.25 Sedem dni 2? 4(1 Zeit im Bild - Čas v sliki PRENOS OSREDNJEGA SLOVENSKEGA SPOREDA. TV LJUBLJANA 10.05 Poročila. 10.10 Pojo naj ljudje. 10.55 Tjentište: Osrednja prireditev ob 40-letnici bitk na Sutjeski in Neretvi — prenos. 12.00 »Ljepo ti je druga Tita kolo« — posnetek festivala partizanskih pesmi in plesov. 13.00 Poročila (do 13.05). 15.25 Bombaš je, pa joka — otroška oddaja TV Zagreb. 16.15 Klic iz globine, kanadski film. 17.50 Poročila. 17.55 Sutjeska — I. del dokumentarne serije TV Sarajevo. 18.45 Glasba za mlade. 19.15 Risanka. 19.24 TV in RA nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 V. Kovačevič — T. Radič — V. Kljakovič: Pianist, drama TV Zagreb. 21.3() Odmevi 60-tih let, angleška glasbena oddaja. 22.15 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 16.15 Bosansko-Herce-govski pesniki, oddaja za otroke. 16.30 Poleti, pesem moja — otroška oddaja. 17.00 Igrani film. 18.45 Glasba za mlade. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Raziskovanja. 20.45 Poročila. 20.55 M. Šolohov:Tihi Don, sovjetska nadaljevanka. 21.55 Zabava vas Ivan Kalcina (do 22.55) TV ZAGREB Prvi program 10.40 Poročila, 10.55 Proslava 40-letnice bitek na Neretvi (prenos), 12.00 Posnetek festivala partizanskih pesmi. 13.00 Bitka na Neretvi (film), 15.15 Revolucionarne pesmi, 16.00 Slovenske pripovedke, 16.15 Bosenski ostroški pesniki, 16.30 Poleti moja pesem, 17.00 Film, 18.45 Podij, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pregon (drama), 21.15 Vstaja in morje, 22.15 En avtor, en film, 22.30 Dnevnik. TV AVSTRIJA ______।_____ Prvi program 9.00 J utranja poročila, 9.05 TV všoli. IO.3ONangaParbat(film). 12.00 Risanka. 12.05 Macao. 13.00 Opoldanska redakcija, 15.00 Tik pred počitnicami. 16.30 Narodna glasba. 17.00 Eci, peci. pec. 17.25 Prometna vzgoja, 17.30 Medvedki so prosti. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Kandsko živalstvo. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.05 Doktor Teyran (nadaljevanka). 21.50 Večerni špri. Drugi program 18.00 Vidiki. 18.30 Bonanza. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Korenine. 2I.05 Zajtrk v Corcovadu. 21.50 10 pred 10. ,22.20 Nočni azil (film). /O ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA Ni sporeda TV KOPER 14.00 Odprta meia — ' Jdaja v slov, jeziku. Videoieleks, 17.30 Odprta meja — Oddaja v slove, jeziku Videoieleks. 18.00 Film — Ponovitev. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Dossier našega časa. 20.45 Salul. Champion -serijski film. 21.30 TVD danes. 21.45 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija. 22.00 Festival Bar |983. 22.50 Zeit im Bild — Čas v sliki 16.30 — S popevkami po svetu, 17.00 — Aktualno vtorek, 5. julija, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 18.10 Poročila. 18.15 Sedem stopnic do glasbe: Jurij Raketa. 18.30 Cigani Ivanoviči, glasbena oddaja TV Novi Sad — II. del. 19.00 Soseska, slovenski kratki film. 19.10 Risanka. 19.24 TV in RA nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 G. Markov: Strogovi, sovjetska nadaljevanka. 21.05 Propagandna oddaja. 21.10 Aktualno. 21.55 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 18.00 TV dnevnik. 18.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju. 18.45 Svet, to je glasba — zabavnoglasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 20.45 Le-poglava, dokumentarna oddaja. 21.35 Poročila. 21.40 Odprta knjiga (do 22.10) TV ZAGREB Prvi program 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar. 18.15 Otroška oddaja, 18.45 Svet je glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Teme, 20.50 Dillan Thomas (film), 22.45 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Trije mušketirji (film). 12.10 O režah in vzdrževanju. 12.15 Šport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija. 15.00 Čarlijeva teta (film), 16.30 Dolina m tvih milinov, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Oddaja z miško. 17.55 Spanček Zaspan-ček, 18.00 Risanka, 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Teleobjektiv, 21.00 Vodila ljudske arhitekture. 21.50 Grad (film). Drugi program 16.20 Iz parlamenta, 17.35 TV v šoli, 18.00 Usmeritve, 18.30 Bonanca. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Uganite moj poklic, 21.05 Monaco. 21.50 10 pred 10, 22.20 Klub 2 TV MADŽARSKA 16.10 Inki, angleški kratek film. 16.55 Povesti iz zelenega gozda, risanka. 17.20 Sah mat. 17.40 Video strani. 17.45 Pesem doni. 18.20 Kronika Južnega Alfolda, spored studia Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Vražji deček, nadaljevanka o Voltaire-ovem življenju. 20.55 Studio 83; 22.00 Tina Turner v Budimpešti. 22.50 TV dnevnik. VESTNIK it . . ..... Vai prijatelj! i TV KOPER , TV KOPER TV KOPER 14.00 Odprla meia — Oddaia v slov, jeziku. Videoieleks. 17.30 Odprla meja — Oddaja v slov, jeziku. Videoieleks. 18.00 Salul. Campion — serijski film. 19.00 Obzorja. 19.30 TVD stičišča. 19.45 Dossier našega časa. 20.45 Pretkani Morgan — celovečerni film — Igrajo: Yvette Mimieux. Diane Me Bain — režija: Tay Garnett. 22.10 TVD danes. 22.25 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija. 22.40 Zeil im Bild — Čas v sliki 16.30 — Iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 — Aktualno v sredo, 6. julija, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 18.10 Poročila. 18.15 Prijatelji glasbe: Srečanje v Orahovici, oddaja TV Zagreb. 18.45 Mostovi. 19.15 Risanka. 19.24 TV in RA nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Violette Noziere, francoski film. 21.55 TV dnevnik II. OddajnikMJ. TV mreže: 18.00 TV dnevnik. 18.15 Alice in njena druščina, otroška serija. 18.45 Narodna glasba: Gorenjevaški oktet. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Naša krajevna skupnost: Solidarnost, humoristična serija TV Ljubljana. 20.55 J. M. Jarre: Sad v ustih smrti, balet. 21.35 Medrepubliške športne igre, reportaža. 21.45 Poročila (do 21.50) TV ZAGREB Prvi program 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Alice in prijatelji, 18.45 Gornjevaški oktet, 19.10 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Pet desetletij Oskarja. 21.05 Film. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 J utranja poročila, 9.05 TV v šoli, I0.30 Bila sem moška vojaška vdova (film), 12.15 Teleobjektiv. 13.00 Opoldanska redakcija. 15.00 Tarzan (film), 16.25 Kremenčkovi (risanka), 17.00 Lutke, 17.30 Čebelica Maja, 17.55SpančekZaspanček, 18.00 Tudi ti. ljubi oče?, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nasvidenje, deklica (film), 21.50 Šport Drugi program 16.45 Iz pralamenta, 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Bonanca, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kulturav sredo, 21.05 Primer K (film), 21.5010pred 10,22.20Umelnine /O ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA 8.05 Spored za otroke. 9.55 Ponovitve: Delta; N i ir, i lju-bežen. 16.50 Dogodile:n svetovnega popotnika. ;7.z0 Trije kratki filmi. 18.20 K n niti prah, reportaža. 18.50 Obves.ila., služba za stik z javnostjo 19.30 TV dnevnik. 20.00 Don Giovanni iz Sicilije, italijanski film. 21.50 Voščene figure, TV igra. 23.00 TV dnevnik. LL00 Odprta meja — Oddaja vslo> jeziku. Videoieleks, 17.30 Odprla meja — Oddaja v slov, jeziku. Videoieleks. 18.00 Film — ponovi lev. 19.30 TV D stičišče. 19.45 Dossier našega časa, 20.45 Novo vznemirja — dokumentarna oddaia, 21.45 TVD danes. 22.00 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija. 22.15 Ob skodelici kave — glasbena oddaja. 22.45 Zcit im Bild — Čas v sliki 16.30 — Glasba skozi stoletja, 17.00 — Aktualno v četrtek, 7. julija, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 17.40 Poročila. 17.45 Mogočno morje: Vojne ladje, angleška dokumentarna serija Lj. 18.45 Glasba starega Jadrana: Šibenik. 19.15 Risanka. 19.24 TV in RA nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Tom, Dick in Harriet, angleška zabavna serija. 20.25 Mogočni Mirko: Zgodovina mikroračunalnika, angleška izobraževalna serija. 21.05 Koncert zbora »Obala« iz Kopra. 21.50 TV dnevnik H. Oddajniki II. TV mreže: 18.00 TV dnevnik. 18.15 Nadloge nekega Branimira, otroška oddaja. 18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zlato, drama poljske TV. 21.05 Oddaja iz kulture. 21.35 Poročila (do 21.40) /O ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB Prvi program 18.00 Poročila. 18.05 T. šoli, 18.15 Težave nekega Branimirja, 18.45 Zabavnoglasbena oddaja, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Monitor, 21.05 Velo misto. 22.25 Dnevnik. /O gubij&nska banka Pomurska banke TV AVSTRIJA • t Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Prekleto sedmo leto (film). 12.10O rožah, 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 15,00 Kitare ljubezni (film), 16.25Gibanjejevse, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Prometna vzgoja, 17.30 Obalni pirati, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 TV kuhinja. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Cas v sliki, 20.15 Vrtnice iz Dublin, 21.10 Naše vesolje, 21.55 Večerni šport. Drugi program 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Bonanca. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz. 21.50 10 pred 10. 22.20 Jour fixe z Fof-gangom Krausom TV MADŽARSKA 16.10 Poročila. 16.15 Živalsko gledališče, 2. del. 16.45 Deček s psom, kratki igrani film. 17.00 Na pragu sončne dobe, kratek film. 17.45 TV borza. 18.00 Te-lešport. 18.25 Zgodba nekega poklica, filmski portret. 19.30TV dnevnik. 20.00 Indijanska samota. ameriški film. 21.35 Narodna glasba za orkester. 21.50 Šestinšestdeset. 22.50 TV dnevnik. 14.00 Odprta meia — Oddaia v slov, jeziku. Videoieleks. 17.30 Odprla meja — Oddaja v slov, jeziku, Videoieleks, 18.00 Novo vznemirja — dokumentarna oddaja, 19.00 Miriam Ma-keba — glasbena oddaja. 19.30 TVD stičišče, 19.45 Dossier našega časa, 20.45 Serijski film, 21.30 TVD danes. 21.45 Turistični vodič — V sodelovanju s Komnas-om Jugoslavija. 22.15 Zeit im Bild — Cas v sliki 1983 STRAN 17 tedenski koledar PETEK, 1. julij — Julija SOBOTA, 2. julij — Oton NEDI UA, 3. julij — Tomaž PONEDELJEK, 4. julij — Dan borca TOREK, 5. juljj — Cirila SREDA, 6. julij — Marija ČETRTEK, 7. juljj — Dan izgnancev prodam TELEVIZOR ČRNI BISER, črno-bcli, prodam. Murska Sobota, Miklošičeva 30, telefon 22-383. M-2332 NOV KLINASTI JERMEN ZA KOMBAJN za stiskalnico 25x9250 prodam. Ivanova 58. M-2333 BELO VINO (šmarnica) naprodaj. Sebeborci21. M-2336 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Panonska 66. M-2337 VINOGRAD, 3. letnik, 600 trsov žlahtne sorte, v neposredni bližini Radgone oziroma Radenec, prodam. Informacije po 17. uri: telefon (069) 74-712. M-2338 STISKALNICO NA„PRESPAN” prodam. Alojz Petrovič, Nuskova 32, p. Rogašovci. M-2339 DOMAČE BUČNO OLJE PRODAM. Pečarovci 83, p. Mačkovci. M-2340 TRAKTOR STEYR, 28 KS, prodam. Vadarci 35, p. Bodonci. M-2342 HIŠO in 1,5 ha zemlje v Dolencih prodam. Informacije: Jolanka Jambrašič, V. Mlačevo 59, 61290 Grosuplje. M-2344 WARTBURG LIMUZINA 1976, prevoženih 50.000 km, ugodno naprodaj. Informacije: Babinci 22, p. Ljutomer. In-356 ŽETVENO NAPRAVO ZA KOSILNICO BCS PRODAM. Trnje 89, p. Črenšovci. Le-233 VISOKOPRITLIČNO HIŠO V LENDAVI, Riharjevo naselje 37, prodam. Informacije po 16. uri: telefon 75-684. Le-230 PRALNI STROJ GORENJE PRODAM. Naslov v upravi lista'. M-2296 VINO (jurka, klinton), večjo količino, prodam. Bakovci, Poljska 3. M-2297 STANOVANJE UGODNO PRODAM. Informacije po telefonu 21-688. M-2300 NOVO HlSO v Riharjevem naselju 44 v Lendavi prodam. Informacije po telefonu: 75-678, po 16. uri. M-2302 VINO (belo in rdeče) prodam. Andrejci 7. M-2303 KRAVO, kontrola A, in balirano slamo prodam. Turnišče, Pod logom 9. M-2304 MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 28. M-2305 TAM 6500, prekucnik, registriran do 31. 12. 1983 prodam. Franc Golob, Črešnjevci 70, 69250 Gornja Radgona. M-2306 FOTELJE FJORD, rjav rebrasti žamet, in globok otroški voziček prodam. Toplak, Lendavska 17/C-VII, M. Sobota. M-2307 DVOSOBNO STANOVANJE PRODAM. Albert, Židovska 14, Maribor. Ogled v soboto. M-2309 KARAMBOLIRANO 101, TUDI PO DELIH, PRODAM. Kopitarjeva 8, Murska Sobota. M- 2310 TRIDELNO OKNO (210 x 140), z roleto, novo, prodam. Kodila, Andrejci 14/A, telefon 72-721, po 19. uri. M-2314 PISALNI STROJ OLYMPIA, skoraj nov, in zlato za zobe, 8 g, prodam. Naslov v upravi lista. M-2315 STAREJŠO HlSO (leseno) z gospodarskim poslopjem in 16 arov zemlje prodam. Naslov v upravi lista ali po telefonu 72-721, po 19. uri. M-2314 BELO VINO (šmarnica) ugodno prodam. Panovci 6. M-2319 LEŽIŠČE JOGI in dvodelno omaro prodam. Stefana Kuzmiča 4, Murska Sobota. M-2320 KRAVO, staro šest let, s teletom, proaam. Alojz Pertoci, Rankov-ci 48, p. Tišina. M-2322 ZASTAVO 101, letnik 1977, odlično ohranjeno, prodam. Kous, »- * " S VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobotaj Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), J uš M akovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik. Feri Maučec (šport), Vlado Paveo. Štefan Sobočan. Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gbnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emn (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383: dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina470,00din, polletna 235,00 din. letna naročnina za inozemstvo 1.100,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Murska Sobota, Lendavska 25 A/I. nadstropje, telefon 069 24-195. M-2323 MOPED na 4 prestave, prodam. Klemenčič, Dokležovje 74/A. M-2324 PUJSKE PRODAM. Petanjci 15. M-2325 OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, rabljeno, ugodno prodam. Kodila, Andrejci 14/A, telefon po 19. uri: 21-721. M-2314 TAM 5500, kasonar, primeren za čebele, poceni prodam. Telefon 069 21-817. M-2326 OJAČEVALEC URAGAN, 120 W, zelo dobro ohranjen, prodam. Kobilje 30. M-2327 KADET, letnik 1968, prodam. Lipovci 216. M-2328 DELE ZA AUSTIN 1100—1300 ugodno prodam. Ivan Muhič, Lutverci 51, p. Apače. M-2329 KOMBAJN EPLE HT 211 PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2330 STRESNO OPEKO FOLC PRODAM. Miklošičeva 18, Murska Sobota. M-2331 OBVESTILO Občinska organizacija združenja zveze borcev NOV M. Sobota obvešča občane in borce, da bo osrednja proslava za dan borcev 4. julija 1983 s pričetkom ob 15. uri bivši osnovni šoli v Vidoncih. Proslava bo organizirana skupaj z mladino, prostovoljci teritorialne obrambe in mladino delovne akcije »Goričko 83«. Vabimo občane in vse člane ZB, da se proslave udeležijo. Občinski odbor ZZB NOV Murska Sobota PRIKOLICO ZA ŽIVINO PRODAM. Ogled v popoldanskih urah. Lipovci 19. M-2345 MALE _ PUJSKE PRODAM. Murski Črnci 54. M-2348 APN 4 T, dobro ohranjen, prodam. Močan, Štefana Kovača 21, Murska Sobota. M-2349 MALE PUJSKE PRODAM. Bo-rejci 33. M-2350 R-4, nov, in R-4, letnik 1973, prodam, Vprašati: LIP Bled, M. Sobota. M-2351 Cenjene goste obveščamo, da bo gostišče RAJH m Bakovcih zaprto: od 3. do 21. julija letos zaradi letnih dopustov. 126 P, letnik junij 1980, prodam. Kuzma 25, telefon 78-265. M-2353 KOMBAJN HARIS 630 prodam. Kuzmič, Vidonci 116, telefon 77-072. M-2354 MOPED AVTOMATI K PRODAM. Lipa 80. M-2356 MLADO KRAVO S TELETOM PRODAM. Predanovci 54. M-2358 ŠKODA 110 L, letnik 1974, registrirana do maja 1984, naprodaj. Hartman, Titova 1/B, M. Šobota. Ogled od 15. do 17. ure. M-2359 PUJSKE PRODAM. Horvat’ Tišina 31. M-2360 MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 13, p. Tišina. M-2361 LEPO TRAVO, večjo količino, in drva prodam. Njivo oddam v najem. Brezovci 40, p. Puconci. M-2362 KUHINJSKE ELEMENTE, električni štedilnik, dvodelno pomivalno korito, dva kavča-ležišči, mizo in stola prodam. Helena Ferčak, Arh. Novaka 19/1-7. M-2364 PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1973, prodam po delih. Tišina 30. M-2376 MALE PUJSKE PRODAM. Karel Bertalanič, Krajna 32, p. Tišina. M-2377 DVE ČRPALKI (ena nova) in rezervoar za vodo z avtomatom in manometrom prodam. Goljev-šček, Murska Sobota, 17. oktobra 6. M-2368 LAHKI DVOBRAZDNI PLUG OLT PRODAM. Rogašovci 75. M-2369 Dragima regrutoma Jožetu Sukiču in Cvetku Cvetkoviču iz Vadarec želijo ob odhodu na odsluženje vojaškega roka vse najboljše, mnogo novih prijateljev z željo, da bi se z lepimi spomini vrnila med svoje najdražje — mladinke in mladinci iz Vadarec. KORUZO PRODAM. Rakičan, Partizanska 10. M-2370 KADET 1100, letnik 1971, ugodno prodam. Kramarovci 10. M-2371 ZDOMCI POZOR! Malo kmetijo v Gornjih Slavečih št. 20 prodamo. Interesenti se naj oglasijo v Šalamencih št. 21. M-2374 MOTOKULTIVATOR MIO 350 STANDARD, z garancijo, prodam. Stanjevci 85, p. Gornji Petrovci. M-2375 STANOVANJSKO HIŠO V PREKMURJU, zgrajeno do III. faze, prodam. Informacije po telefonu 9949 7457 8421. M-MM VINOGRAD s kletjo in inventarjem, 21 arov, v Lendavskih goricah 14 prodam. Mihael Horvat, Tomšičeva 12, Lendava. Le-229 GOLF, letnik 1977, ugodno prodam. Šiftar, Strukovci 1, telefon od 13. do 15. ure: 72-506. M-MM KRAVO, staro sedem let, brejo osem mesecev, prodam. Stanka Lipovec, Mekotnjak 6, p. Ljutomer. In-358 KOMBAJN ZMAJ 810 PRODAMO. Ogled: Polana 11, p. Puconci. M-2379 RAZNE REZERVNE DELE ZA NSU 1200 PRODAM. Naslov v upravi lista. M-HH PRODAM TRAČNO MIZARSKO BRU-SILKO, garažna vrata in dvokril-na vrata, primerna za delavnico, prodam. Mizarstvo Šavel, Cvetkova 2, M. Sobota. M-2380 LADO 1300 S, letnik 1980, opremljeno in ohranjeno ter 4 kolesa z bobni, 15-colnazagumivoz, ugodno prodam. Fokovci 2. M-2381 STANOVANJSKO HIŠO V CENTRU LENDAVE, zgrajena pred dvema letoma, površine 196 m2 na 6,5 arski parceli prodam. Ogled možen ob sredah in sobotah od 18. do 19. ure. Dobri Milosavljevič. Lendava, Kidričeva 35. Le-238 PRIKOLICO za traktor, enoosno, novo, nosilnost 5 t, kiper, prodam. Božo Mavrin, Babinci 30, p. Ljutomer. In-364 ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA, dobro ohranjen, prodam. Stara cesta 53, p. Ljutomer. In-363 GOLF, na novo registriran in moped APN 4, star dva meseca, prodam. Banovci 1 — pri žel. postaji Veržej. In-362 ZASTAVO 750, letnik 1975, prevoženih 64.000 km, dobro ohranjen, ugodno prodam. Janez Makoter, Nade Rajh 10/A, Ljutomer, telefon (069) 81-213. In-361 FIAT 125, star dve leti, prodam. Drago Kura, Lendavska 17/C, M. Sobota. M-2382 ŽETVENI KOMBAJN ZMAJ 780, prodam. Ogled pri Ivanu Farkašu, Hotiza 40, p. Lendava. M-2385 STANOVANJSKE PROSTORE, površina 425 m2, prodam. Prostori so primerni tudi za poslovne prostore (pisarne, ipd.). Naslov v upravi lista. M-2334 kupim TRAKTOR TOMO VINKO-V1Č, 30 KS, kupim. Janez Fajh-tinger, Radomerščak 9, p. Ljutomer. M-2298 Dragemu sinu; bratu in vnuku ALEKSANDRU ABRAHAMU iz Šalovec želijo ob odhodu k vojakom srečno pot ter prijetno bivanje v novem okolju in med novimi prijatelji — oče, mama, brat Ludvik, sestra Nada in stara mama. TRAKTOR TOMO VINKO-VIČ, nov ali malo rabljen, kupim. Andrej Kovač, Grad 167. M-2317 ROTACIJSKI SILAŽNI KOMBAJN POTTINGER MEX-2 in tehtnico, nosilnost do 500 kg, kupim.Naslov vupravi lista. M-2321 ELEKTRIČNO KITARO, po možnosti GIPSON ali FENDER, kupim. Stara 1, Murska Sobota, telefon 24-141. M-2343 GRADBENO PARCELO v Murski Soboti ali okolici kupim. Naslov v upravi lista. M-2366 TRAKTOR ŠTORE 404, nov ali malo rabljen, kupim. Franc Mu-žinčič, Razkrižje 57, telefon (069) 83-201, Ljutomer. In-359 zaposlitve ŽENSKO za pomoč pri čiščenju stanovanja trikrat tedensko v dopoldanskih urah iščem. Dogovor ZAHVALA brat Po težki bolezni nas je v 69. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dede Jože Horvat upokojeni mesar iz G. Petrovec K zadnjemu počitku smo ga pospremili 19. junija 1983 v Petrovci h- ^j^žjih Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste na gjevtlu trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala vsem, ki ste ga v tako P oVOrniku pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, gasilcem, pevcem iz Petrove > & Aleksandru Kerčmarju in g. duhovnici Jani za lep pogrebni ob '^veneti111 Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Petrovci terzd Marib°rU osebju internega oddelka bolnišnice v M. Soboti in oddelka za ortopedijo za dolgotrajno zdravljenje in nego. Žalujoči: VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI >» •*&- K^l,'Uba^nob^ kjetvo,mth ok^ kie je tvo a sKr ti skrbela je ^aS' ZAHVALA anozapu! Po kratki in hudi bolezni nas je v 82. letu starosti za ved naša draga mama, botra, sorodnica in sose istila Alojzija Sako^e roj, Šarkan iz Zenkovec pokol Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in vsenJ^iP trent*^*^ spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami v e ^lost' nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za ,^ernega odo govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu in zdravstvenemu osebju 1 -a bolnišnice v Rakičanu za nesebično pomoč v zadnjih dneh njenega Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Danica, soseda Šarika z družino in ostalo sorodstvu ZAHVALA mrosti P1^^ 12. junijaje po kratki bolezni v 78. letu s jedka biti srce dragega očeta, dedka m P Franca Go^e upokojenca iz Markovec m p^^t^ Ob boleči izgubi se iskreno zanvaljujemo vsem sorodnikom, sosedo^., J znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji j jr vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. leči°’m Prisrčna zahvala osebju internega in kirurškega oddelka za lajšanje bo ^reb^jiO^ Kozarju, vsem tistim, ki ste ga obiskovali v bolnišnici, g. duhovniku z P,cj tef pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem kolektiva G. L. Kompas r 6jsta lovske družine, GD Markovci. Čepinci, Budinci, Dolenci in Šalovci e tov. Zorki za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! VSI NJEGOVI FRANCU KOLOŠI iz Sta-njevec želi ob odhodu k vojakom vse najlepše, dobro počutje v novem okolju, po odsluženju pa, da bi se srečno vrnil v domači kraj — Frančiška Kučan. Lepim željam se pridružujeta Feri in Silva iz Ljubljane. vrnitev v domači kraj in mladinci od Jurija. vsak dan od 8-15. ure: Mladinska ulica 36. M-2372 NKV DELAVCA takoj sprejmemo. Javite se po telefonu 21-177 ali osebno pri Ludviku Žaliku, Zvezna 3, M. Sobota. M-2341 sobe OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, oddam samskim. Štefana Kovača 25. M-2372 razno PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala za 7. razred OS Edvard Kardelj, M. Sobota, za šolsko leto 1976/1977. Marija Nemec, Žitna 35, Murska Sobota. M-2299 TRISOBNO, ENOETAŽNO SOLIDARNOSTNO STANO- VANJE v Murski Sobota centralnega ogrevanja, dvo ali dvoinpolso ° centralno v centru M. Sobo te ogrevano. Naslov ^55 telefon dopo dne 2 W oRS(,[ DVE NOVI TKA zaine-GUM1 6OOxl6,prednJ5i)xl6 njam za avtoniobilsKi p Milan Nemec Bog 4? Radenci, telefon 73 w PREKLIC! kl semJihlZ' Preklicujem besede, K opra. rekla v delavnici inse vičujem. M. P- M- POZOR! kibiželela mlada zakonca, K za e. gospodariti na Gorilen> y vzem kmetije, naj ^ačkovcr Pečarovcih št. 5 L P’ M-2367 . ^alok®6^ FANT, star 24 let, 2» ‘del(ie za .n službo, žeh.spoz®^^ skupno življenje. m upravo Ponudbe po/*Jde,^ sl pod »USTVARIVA M-2373 STRAN 18 Solze se bodo morda posušile, a srčne rane nikoli zacelile. l7se naše misli in dejanja. li vsak izmed nas v spomin poklanja. . V SPOMIN junija minevajo tri leta, polne žalosti, odkar nas je zavedno zapustil naš dragi mož. oče in stari oče Ivan Duh iz Lipe J 'buljenje je ugasnilo za vedno. Ostala sta praznina in boleč spomin na tebe, toda v naših srcih živiš in boš živel do konca naših dni. Žalujoči: žena Ana ter sin Jože in hčerka Marija z družinama Jožefa Kozica IN MEM0R1AM 19. junija 1983 mineva žalostno leto, odkar je prenehalo biti srce našega dragega in nikoli pozabljenega očeta, tasta in dedka Se vedno v ' ljubezen in6 !?ko .d°umeli resnico, da nisi več z nami. Tvoj vedri lik, dobrosrčnost, nesebična P emenitost živijo in bodo živeli vedno med nami. Tebe več ni, a v naših srcih boš živel do konca naših dni. Že leti dve te zemlja krije, r gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. V SPOMIN 28. junija sta minili dve žalostni leti, odkar nas je tragično zapustil naš dragi mož in očka Stefan Ftičar iz Velike Polane Čas beži, a bolečina v naših srcih ostaja. Ne moremo verjeti, da te ljubi mož in očka ni in da te nikoli več ne bo med nami. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, se ustavite ob njegovem grobu in na njem prižigate sveče. Žalujoči: žena Elizabeta ter hčerki Štefka in Marjanca ZAHVALA Nepričakovano nas je v 72. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in sestra Ida Poz vek roj. Roudi iz Brezovec 0 večno žalovali tvoji: otroka Rozi in Jože, nevesta Marjeta, zet Rudi, vnukinji Aida in Karmen, ter vnuki Slavko, Robert, Jože in Peter V SPOMIN 28. junija je minilo eno leto polne žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož. oče in stari oče Aleksander Smodiš iz G. Petrovec °Je tvoje življenje. Dom, ki si ga imel tako rad. v katerem smo bili srečni, je ostal prazen. Odšel si od nas tjakaj, kjer ni trpljenja in ne bolečine. Žalujoči: VSI TVOJI ZAHVALA Nepričakovano in brez slovesa nas je v 70. letu starosti zapustila draga mama in stara mama Ana Lebar iz Dolnje Bistrice ’e ZahvaljU' Pril;«-, J Jem° vsem sorodnikom, znancem, sosedom in vsem tistim, ki ste jo 1111 hvala vst> v spremljali na njeni zadnji poti. • ki ste darovali vence in šopke, tovarišici izČrenšovec, ki ji je prva nudila pomoč, pevskemu zboru in govorniku. D. Bistrica, 18. 6. 1983 Z‘a|,Wi otroc;. rn . • vtika, Andrej, Ana, Vera, Angela in Marija z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi d ragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Jožefa Koltaja iz M. Sobote junij- p^ri|^otp, ^5,lclu starosti nepričakovano zapustil,se iskreno zahvaljujemo (|riSrčna^e^ znancern ter KS Selo-Fokovci, ki so ga v tako velikem J; Hoiv.4zdrav a ?V' zadnJ' poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje, k^rri z4ltl za po/rl VenetT|u osebju internega oddelka soboške bolnišnice, posebno oj^''Vo^PctežalosralnOSt v ^asL1 zdravljenja, g. duhovniku za pogrebni obred. društvu invalidov, govorniku in zboru društva invalidov, °hišnice v R V'J^dgona, Ljubljanske banke in ginekološko-porodniškega aktcanu. Lepa hvala tudi predstavniku KS Turopolje za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki sojo spremljali na njeni zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje. Iskreno se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred, gasilcem, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS. Žalujoči: sin Franc z ženo Ireno in hčerko Mirjano, sin Ludvik z ženo Silvo, sestra Karolina in ostalo sorodstvo V SPOMIN Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš 26. junija je minilo eno leto, polno žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož. oče in stari oče Bela Banko iz Sebeborec Odkar te ni. je naše življenje grenko in prazno. Tvoja smrt je pustila v naših srcih veliko praznino in globoko rano. Ne moremo verjeti, da te ne bo nikoli več med nami. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in se ustavite ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Marija ter hčerki Jolanka in Darinka z družinama STRAN 19 v besedi in sliki iz naših krajev GASILSKE S PROSLAVILI 110-LETNICO OBSTOJA *^*s’s**** GD Murski Petrovci je pripravilo slovesnost ob prevzemu nove motorne brizgalne, ki je veljala okrog 300.000 dinarjev. Polovico sredstev so zbrali krajani, gasilci in krajevna skupnost, polovico pa SIS za varstvo pred požari. V Murskih Petrovcih, ki so majhen kraj, gasilsko društvo nekaj časa ni delovalo. Na pobudo mladih pa je delo v društvu zopet zaživelo. V preteklih treh letih so kupili gasilsko vozilo in novo motorno brizgalno ter preuredili gasilske prostore. To je za tamkajšnje krajane velika pridobitev. Ob tej priliki so pripravili kulturni program in zaslužnim gasilcem podelili priznanja. V soboški občini nadaljujejo sektorske gasilske vaje. Tokrat so jih izvedli v Domanjševcih, kjer je sodelovalo 110 gasilcev, v Dolini, kjer seje zbralo 230 gasilcev, v Motvarjevcih, kjer je tekmovalo 90, in v Martinju, Gasilci ponosni na svoje delo Slovesen mimohod gasilcev iz domala vseh gasilskih društev Pomurja in občine Čakovec je pokazal, da so gasilske vrste številne, oprema pa čeda-Ije bolj sodobna. Na ploščadi pred zgradbo občinske skupščine je gasilcem, posebej pa jubilantom iz lendavskega društva ob njihovem 110-letnem jubileju, spregovoril tudi predsednik republiške zveze Branko Božič. O pomenu gasilstva in o gospodarskem položaju v občini je govoril predsednik občinske skupščine Mirko Hajdinjak, goste in gasilce pa je pozdravil tudi predsednik gasilskega društva Lendava Ferenc Haj6s. Lendavski gasilci so pred svojim jubilejem pripraviti tudi uspešno vajo gašenja požara in tako občanom pokazali, kaj pomeni sodobna tehnika v rokah izurjenih gasilcev pri morebitnih nesrečah. Praznik lendavskih gasilcev so obogatili tudi s pe- stri m kulturnim programom. Jani D. foto: Š. Sobočan NOVA DELOVNA ZMAGA ASFALT V KOTU Pred kratkim smo v našem listu zapisali,da v Kotu niso v kotu, torej nočejo zaostati. Želeli so si predvsem 870 metrov asfalta, ki naj bi povezal vas z regionalno cesto. Zelja se jim je uresničila v soboto, kajti tedaj so slovesno proslavili novo delovno zmago. V ta namen so pripravili daljši kulturni program, pozneje pa še plesno zabavo. Poudariti velja, daje asfaltiranje stalo 1 milijon 320 tisoč dinarjev; ki so jih zbrali iz različnih virov, med drugim sta s posojilom pomagali Kapca in Hotiza — vasi, ki skupaj s Kotom sestavljata krajevno skupnost. Ta sloga je še posebej pomembna, saj je prišlo do združevanja sredstev v večnarod-nostni krajevni skupnosti. Š. S. Mednarodno lovsko ,,Divjad ne pozna meja, lovce pa nas tudi več ne bodo razmejevale,” so menili pripadniki zelene bratovščine iz treh obmejnih pokrajin Jugoslavije, Avstrije in Madžarske. Zbrali so se v Monoštru, kjer je zanimiva lovska razstava, za tem pa si nazdravili v bližnjem gozdu, kjer so domačini pripravili po madžarsko začinjeni bograč. Se prej pa so se na prvem tovrstnem srečanju predstavniki lovcev združili v glasovnem sozvočju rogov. Lovski rogisti pod vod- stvom Jožeta Gr leča so skupaj z avstrijskimi ubrano zapihali, v nadaljevanju prisrčnega mednarodnega srečanja pa tudi izmenjali izkušnje. Prekmurske lovce, ki so se polnoštevilno udeležili mednarodnega lovskega srečanja, je vodil predsednik izvršnega o odbora lovske zveze Prekmurja dr. Jože Kocjančič, pri Avstrijcih je imel glavno besedo dr. George Pataki iz Mogesdorfa, med domačini pa je IZREDNO ZANIMANJE ZA POMURSKO ŽIVINO I Po letošnjem mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu, na katerem so pomurski živinorejci za kolekcijo razstavljene plemenske živine prejeli najvišje jugoslovansko priznanje — veliki kristalni pokal Novosadskega sejma, ki so ga tokrat osvojili že tretjič in ga tako prejeli v trajno last, se je zanimanje za plemensko živino iz Pomurja še povečalo. Živinorejsko veterinarski zavod za Pomurje, ki je organizator reje na tem območju, ima proizvodnjo razprodano takorekoč že za nekaj let naprej, to pa potrjujejo tudi sejmi plemenske živine v Murski Soboti. Sredi prejšnjega tedna so pripravili v Murski Soboti kar dva sejma zapovrstjo, na obeh pa so pomurski rejci prodali več kot 200 visokobrejih plemenskih telic. Prvi dan sejma so bili kupci iz ostalih jugoslovanskih republik, drugi dan pa so se jim pridružili še kupci iz Italije, sejem pa so si ogledali tudi predstavniki iz Čehoslovaške, ki se prav tako zanimajo za nabavo plemenske živine iz Pomurja. Rejci so s cenami lahko zadovoljni, saj so se gibale med 100 in 140 tisoč dinarji za plemensko telico. Foto: L. Kovač so člani skupščine ugotovili, da je v lendavski obliti že 3000 krvodajalcev, od tega pa J'5 je prek 1000 takih, ki « udeležijo vsake akcije. Seje se je udeležil tudi sekretar republiškega odbora RK Franc Malovrh, pristna Da ie bila tudi delegacija RK n Zalaegersega. Podelili so tudi 1' zlatih značk tistim, ki so dali kri Prek 30 krat, dve zlati plaketia več kot 50 krat oddano kri k' jubilejno zlato plaketo društvu krvodajalcev INA-Nafte. Posebno priznanje pa so dobile tudi M krajevne organizacije RK ter nK bolj zaslužni za razvoj krvodt-jalstva v občini. Kulturno sodelovanje Prejšnji konec tedna se Balatonfilredu na sosednjem Mdj žarskem mudila skupina zdravilišča Radenci. Pod vodstvo” zborovodje Tomaja Kuharja 11 Murske Sobote se je radenski"# predstavil v znanem letovisk1 kraju ob Balatonskem je^11, Samostojni koncert, ki je bil v deljo zvečer sodi v okvir kultih izmenjave med sosednjima dete ma. Več kot 400 otrok osnovnih šol lendavske občine se je udelezdo šole v naravi na Debelem rtiču pri Kopru. Vsi otroci so se naučili plavati. Spoznali so značilnosti morja in mediteranskega podnebja. Udeleženci letne šole v naravi so se minulo soboto srečno vrnili domov. S. Szunyogh Pridobljene osnove ojaškega obnašanja V učnem centru v Gornjih Ivanjcih je bil tritedenski pouk obrambe in zaščite izvenšolske mladine radgonske občine. Ta čas je usposabljanje tem 80 mla- so se z osnovami vojaškega oboa ^nja in načina življenja, j™ osnovnejšega ravnanja z orozj ’ z ukrepi zaščite v miru in vojM življenjem v naravi in osno srečanje bil najbolj iskan Laci Domiter, znan porabski Slovenec iz Monoštra, ki je bil tudi eden glavnih organizatorjev srečanja. To, da je bilo srečanje prvo, ne pomeni, da je zadnje, ampak se mu po besedah sodelujočih obeta nadaljevanje v bogati lovski tradiciji vseh treh obmejnih deželah, prav gotovo pa ima zelena bratovščina pomemben delež tudi pri utrjevanju stikov med narodi. B. Bavčar Petišovcih so končali pouk obrambe in zaščite mladi, ki ne obiskujejo srednjega usmerjenega izobraževanja. Tovrstno usposabljanje je koristno za mlade, je povedal Mirko Horvat, ki na takih usposabljanjih dela že 17 let. Tokrat se ga je udeležilo 60 mladih, največ iz delovnih organizacij. V taboru so razvili dobro športno in kulturno dejavnost, seveda pa so največ pozornosti namenili strokovnemu izobraževanju. Mladi so spoznali nekatere vojaške veščine, opravili so streljanje in orientacijski pohod. Ob končanem 18-dne-vnem taborjenju so mladi sami poudarili, da so se naučili veliko koristnega, vse to pa bodo prenesli v okolje, v katerih živijo in delajo.. Jani D. dinkam in mladincem, ki so ostali po končanem osnovnošolskem nabiranju znanja doma, nadomestil osnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki jih pridobivajo njihovi vrstniki v srednjih in poklicnih šolah. Spoznali prometne varnosu^ v^ ih seznanil* rd^b<^ starešine £ Tud “X delavci Socialne pomoči upadajo Sočasno s padcem osebnih dohodkov upadajo tudi socialne pomoči. Posebej je to občutno pri denarnih pomočeh (otroških dodatkih), opazno pa pada tudi vrednost razpoložljivih sredstev za te pomoči, kot tudi za pokojnine in preživnine ter denarna nadomestila. Taka je bila ugotovitev na skupščini skupnosti socialnega varstva občine Murska Sobota, na kateri je bila v ospredju obravnava poročila o uresničevanju socialne politike, na dnevnem redu pa je bila med drugim tudi razprava samoupravnega sporazuma o enotnem postopku uveljavljanja soci-alno-varstvenih pomoči, bb Madžarska folklorna skupina Lindau iz Lendave je 18. junija nastopila na tradicionalni prireditvi koprska srečanja. Na zaključni slovesnosti so lendavski folkloristi izvedli nekaj zelo temperamentnih madžarskih plesov. Skupino je spremljal ciganski orkester iz Zalaegerszega. Na večeru folklore so še sodelovale folklorne skupine iz avstrijske Koroške ter ukrajinska in italijanska folklorna skupina iz Pmjavora. Sandor Szunyogh