I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 4) kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". M » - ■■■MMBH Hi V Ljubljani 2. junija 1899. a ft dttđKđfeđMfcđKđKđMfeifeđEsft tf đfeflc đt^feffeifett AA ži^ a jfl&Aft^ nejšega zaupanja, bi sô Politiški oddelek. ne bilo it godilo druzega nič, «i Neumljivo postopanje. zadnjih dnovib î ko bila zaradi nagodbe mej Cislitvansko in mej Ogrsko nastala'kriza dosegla vrhunec, sešel se je izvrševalni odbor desnice na sejo, in je po daljšem posvetovanji o nagodbi sklenil izjavo, katera po- polnoma odobrava vladno postopanje » ter izreka vladi uprav neomejeno zaupanje. Mej tistimi desničarskimi poslanci, ki so to izjavo podpisali, so bili tudi zastopniki slovenskega in istrsko- naroda. Brez njih podpisa bi ta izjava ne hrvatskega bila imela prav nobenega pomena, ne moralnega ne maker je glas večine terialnega, kajti izjava ima pomen poslanske zbornice j ta večina pa se takoj premeni v manjšino, čim se od nje^ ločijo Slovenci in Hrvatje. Slovenski in istrsko hrvatski zastopniki so torej pripomogli vlado do znatnega uspeha, so jo t prav rešili takojšnje politične smrti, storili so torej nekaj, česar vlada nikakor ni zaslužila, in česar mi tudi nikakor ne moremo odobravati. vi j o Mi stojimo popolnoma na stališču tistih, kateri pra-da Cislitvanska glede nagodbe ne sme kapitulirati pred Ogrsko, vemo pa tudi, da pri sedanji krizi ne gre samo, kakor za način uveljavljenja. toliko za nagodbo Kar zahteva Ogrska, to se na noben način ne more do voliti. » Tega ne bo dovolila nobena cislitvanska vlada j naj se imenuje kakor koli, zakaj če bi se ugodilo zahtevi glede bančne organizacije na podlagi popolne paritete čez dobo, za katero se sklene trgovinska in carinska nagodba, Pri to bilo največje izdajstvo. nagodbeni krizi je pred vsem šlo za to j da kakor da bi na mesto te vlade prišlo brezbarvno uradniško ministrstvo, katero bi bilo sklicalo drž. zbor in bilo ž njim poskusilo rešiti nagodbo. Je-li to taka eventuvaliteta, da bi se je mi Slovenci morali ustrašiti ? Nikakor ne. Slovenci nimamo na obstanku Thun Kaizlovega ministrstva nobenega interesa več, kajti postopanje te vlade napram zunajkranjskim pa napram Slovencem in Hr tako da do te vlade ne mo Slovencem v obče zlasti vatom na Primorskem je remo imeti nobenega zaupanja več. Podpiranje tega ministrstva samomor. Na Kranjskem se vlada seveda ne kaže v tisti obliki, kakor na Primorskem. To je ravno f « skrivnost njene politike, da skrbi za to, da Kranjci ne postanemo preveč nezadovoljni, ker si s tem omogočuje svobodno postopanje na Primorskem. Kar počenja vlada na Goriškem, v Istri in v Trstu presega vse meje. Iredentovska hidra še nikdar ni tako ponosno dvigala svoje glave, kakor sedaj, in še nikdar se ni nobena vlada tako očitno, tako ostentativno in poniževalno laskala in sladkala iredentovskim strankam kakor vlada grofa Thuna in Mladočeha dr, Kaizla. Obupni klici se razlegajo iz Primorske po vsi slovenski domovini. Primorski Slovenci in Hrvatje so v očigled temu, da jih vlada prepušča na milost in nemilost Lahom, in podpira z vso silo laška prizadevanja jeli zdvajati in rotili so slovanske poslance, naj zastavijo vse svoje sile, da se to spremeni, če ne, naj nikar vec ne podpirajo te vlade » ki slovensko delegacijo, dasi se brez nje podpore niti jeden trenutek ne more ohraniti bagatelizira in prezira. f Upali smo i da i M >W ti klici iz Primorja ne ostanejo naj se dogovori tako nagodbo, da je zamore Thun-Ka- in to brez obotavljanja izlova vlada uveljaviti s § 14. Ako bi izvrševalni odbor zahtevali pojasnil glede brez vspeha. Prevarili smo se. Ko se je sešel izvrševalni odbor desnice, so zastopniki slovenskega in istrsko-hr- za upnico odprli in vatbkega naroda votirali vladi najslovesnejšo ne da bili ust desnice ne bil vladnega Thunovi vladi izrekel svojega najpopol- morskem. poštovanja na Pri 198 To je postopanje, katerega ne umejemo, katerega pa tudi nikakor ne odobravamo, ker nas prešinja prepričanje, da se s takim postopanjem Slovencem in Hrvatom koplje grob. Politični pregled. 8oletnica angleške kraljice se je praznovala minoli teden na Angleškem z velikanskimi slavnostmi in dobrimi deli. Kraljica Viktorija je bila jedini otrok vojvode Kentskega in princesinje Saksonsko-Koburške. Brat očeta je bil kralj Viljem IV., ki pa ni imel potomcev. Zato je bila Viktorija določena »a prestolonaslednico. Lord Merbourne jo je izobraževal v državnih vedah, zgodovini in vladnih poslih. Ko je Viljem IV. 20. januvarja 1837. umrl, je postala Viktorija kraljica, ki se je dala 28. junija 1838. slovesno kronati. Kraljica je bila čedno in ljubeznjivo dekle, za katero se je poganjalo mnogo visokih snubcev. Kot kraljica pa je morala snubiti samo moža, katerega si je izvolila za moža. To je tudi storila 14. oktobra 1839. je na dvornem plesu izročila šopek svojem u bratrancu, lepemu princu Albertu Saksonsko-Kobur-škemu ter mu povedala, da ga ljubi in da ga prosi, naj bo njen mož. Princ je kraljico že dolgo ljubil, torej se je izvršila poroka že 10. februvarja 1840. Jedva 17 let je trajal ta presrečni zakon, kajti 25. junija 1857. je Albert umrl. Leta 1842. je streljal v Hydeparku neki beraški tobakarnar, Francis, na kraljico, a je ni zadel. Pred dvema letoma je praznovala kraljica jubilej svojega 601etnega, 1. 1887, pa 501etnico vladařstva. Še nobenega vladarja niso ljubili Angleži tako, kakor ljubijo plemenito kraljico Viktorijo Njeno ogromno kraljestvo obsega 350 milijonov duš raznih narodov, ver in plemen; njeno največje svetovno kraljestvo presega po obsežnosti in moči celo cesarstvo Rimljanov starega veka in kraljestvo Aleksandra Velikega. Velikanski napredek v vseh delih angleškega kraljestva je tudi zasluga modre in plemenite vladarice Viktorije. Zato pa doni v treh ziedinjenih kraljestvih, na vseh otokih in morjih navdušeno in iskreno: „God save the Queen!" Notranji položaj v Avstriji je po poročilih dunajskih listov zelo resen. Bije se takorékoč odločilna bitka mej našo in ogrsko vlado. Nagodba mej obema državnima polovicama je tista trdnjava, za katero se biie vroč boj. Dvakrat sta se stranki že spopadli, pred prazniki v Budimpešti, te dni pa na Dunaju. Toda obakrat je bila bitka neodločena. Ogrski ministrski predsednik se trdno oklepa nekega šolskega dogovora, grof Thun ter fin. minister dr. Kaizl pa z vso silo varujeta avstrijske koristi. Ker se vladi mej seboj nista mogli sporazumeti, se je vršil dne 24. m. m. popoludne pod cesarjevim predsedstvom nad dve uri trajajoči kronski svet. Govori se, da avstrijska vlada, ni posebno zadovoljna z izidom tega posvetovanja. Nekak dokaz za to trditev je poznejše posvetovanje avstrijskih ministrov. Tudi „Vaterland" piše, da je skoro neizogibna izprememba v avstrijskem kabinetu, ako se ne doseže edinost pri kronskem svetu. Potem pa piše: Naj se reši zadeva, kakor hoče, tostranska vlada ne sme odnehati v teh vprašanjih. Thunovega kabineta tu ne pride v poštev, kajti tudi noben drug kabinet ne sme pritrditi mažarski zahtevi. Dunaj — Izvrševalni odbor desnice je imel dne 26. maja sejo, katere sta se udeležila tudi ministrski predsednik grof Thun in trgovinski minister baron Dipauli. O tej seji je bil izdan nasljednji komunike: V seji isvrševalnega odbora, sklicani na željo desničarskih strank na današnji dan, se je z ozirom na sedanji politični položaj začasno opustil razgovor o vprašanjih, na katera se je prvotno mislilo, pač pa se je vršilo daljše temeljito posvetovanje o tačasnih pogajanjih glede nagodbe z Ogrsko, na kar je bil storjen naslednji sklep : Izvrševalni odbor izreka novič pripravljenost večine, pospeševati z vsemi močmi, da se doseže za obe državni polovici pravična in primerna nagodba ter iskreno obžaluje, da je bila parlamentarna rešitev nagodbe nemogoča. Izvrševalni odbor odobrava popolnoma stališče, katero je vlada «avzela pri sedanjih pogajanjih z Ogrsko, in je pripravljen podpirati vlado pri tej akciji vsak čas brez zadržka. Izvrševalni odbor bo svoja aela prihodnje dni nadaljeval. % Dunaj. V seji 26. maja izvrševalnega odbora desnice je ministrski predsednik grof Thun najprej pojasnil sedanje stanje nagodbene akcije in izjavil, da vlada od svojega stališča ne more odnehati ter da bode izvajala konsekvence, ako bi njeni nazori ne prodrli. Thun je zajedno prosil desnico, naj ga pri tej akciji podpira. Vsi govorniki so povdarjali, da je dolžnost desnice, vztrajati na strani vlade, na kar se je grot Thun za ta dokaz laupanja zahvalil in ponovil izjavo, da odstopi, ako bo zmagal Széll. Dunaj — Izvrševalni odbor desnice je imel danes 27. maja. dopoludne ob 11. uri sejo, katere so se izvzemši Bi-linskega in Engla udeležili vsi eleni. Jugoslov. klub so zastopali Bulat, Barwinski in Povše. Ministrski predsednik grof Thun je v dve uri trajajočem, velikem govoru kritikoval program nemških obstrukcijskih strank. Naprej je razpravljal o splošnem delu tega programa in pojasnil, da je absolutno nespremenljiv, potem pa je govoril o nemških zahtevah glede posamičnih kronovin. Zlasti obširno se je bavil z nemškimi zahtevami glede Štajerske in Koroške, povdarjajoč, da nasprotujejo besedilu in duhu državnih osnovnih zakonov, in da stoji vlada nepremično na stališču popolne ravnopravnosti. Ko je ministrski predsednik svoj govor končal, je zapustil sejo, pri kateri je ostal trgovinski minister baron Dipauli. Odbor se je zjedinil, da bo imel prihodnjo sejo dne 6. junija, do katerega dne je upati, da bode nagodbena kriza rešena. Mirovna pogajanja na Filipinih. — Po posredovanju Mac Kinleya so se začela mej Američani in Tagali nova pogajanja. V Manili so se sešli zastopniki obeh strank ter so imeli pod predsedstvom Schurmanna sejo. Schurmann je imenom Mac Kinleya predlagal, da se do proglasa defiûitivne ustave, s katere načrti so Tagali zadovoljni, ustanovi nekaka med vlada, ki bi obstajala iz generalnega guvernerja in iz svetovalstva. Guvernerja bi imenoval Mac Kinley, svetovalstvo bi pa izvolili Filipinci po svoji volji. Po nasvetih tega svetovalstva bi sestavil guverner ministrstvo, ki bi obstojalo deloma iz Američanov deloma iz Tagalov. S tem predlogom so bili Aguinal-dovi poslanci zadovoljni, a so zahtevali premirje dotlej, da se popraša ves narod, ali soglaša s tem predlogom. General Otis pa premirja ne dovoli, nego zahteva, da naj odlože Tagali nemudoma svoje orožje. Radi te zahteve pa se nasprotniki ne morejo zjedeniti. Lončarstvo. Svoj čas precej cvetoča, domača industrija na Kranjskem je v zadnjih letih vsled silne konkurence cenenih izdelkov \eleindustrije močno propadla, in morda bi je že ne bilo čisto nič, ako bi se ne bila zanjo zavzela trgovska in obrtna zbornica in pa dež. odbor kranjski. Ti dve korporaciji sta se po zaslugi ces. svetnika Mur-nika na vso moč trudili, da ohranita domačo obrtnost in jej pomoreta do novega razvoja in procvita. 199 > Prvi pogoj temu je, da se izboljšajo izdelki domače poučevanja priporočalo enako postopanje, kakor se obrnosti, v kar je pred vsem treba praktičnega pouka, v zadnjih letih vršil pouk za slamnato pletenje; pri tem Tako kakor doslej ne pojde več. Izdelki domače obrtnosti pa se za plačilo dotičnega potovalnega učitelja imela ne najdejo več kupcev, čim se ne morejo postavljati v izpcslovati državna podpora, za druge tozadevne stroške, isto vrsto z izdelki vêleindustrije. Tako priprosto in pri- kakor za sobe in potrebne delarnice, za material i. t. d. % morali skrbeti lokalni faktorji. Deželni odbor je mitivno kakor dosihdob se domača obrtnost ne more iz vrševati več » ako naj bode za prebivalstvo, kar bilo pa že gledé vseh doslej teh točk pozvedoval ter bo te pozvedbe , vir dohodkov. Lončarstvo je nekoč bilo kaj lep postranski dohodek vsekako v malo tednih dovršil. Ker se mu bo prej ko tudi posrečilo, pridobiti si sposobnega potovalnega ne našega prebivalstva in je lepe svote prineslo kranjski učitelja, bi se s popotnim poukom moglo pričeti še v deželi. Kupčijska in obrtna zbornica se je zatorej potru- teku letošnjega leta. Ker bo pa dežela morala vsaj en dila in to dogovorno z deželno vlado i da postavi to del navedenih stroškov trpeti » treba, da se deželni stroko obrtnosti na novo pcdlago. Uspeh tega prizade- odbor pooblasti j da v pokritje istih sme dovoliti pri- vanja seje pokazal v minolem zasedanju deželnega zbora spevek iz deželnega zaklada kranjskega. > pa se po številkah še ne more določiti. jedni zadnjih sej je ces. svet. Murnik poročal o vpeljavi popotnega pcuka v lončarstvu. Utemeljeval je predlog: Po tem utemeljevanji je zbornica sprejela naslednji svoj poučni nasvet tako-Ie : smislu sklepov visokega deželnega zbora se Deželni odbor se pooblašča, da za stroške za pro deželni odbor v svojem pore čilu do c. kr. deželne vlade z dne 16. februvarja 1893 » 10.379 Î ) gledé pospeše store nega ? materijal i. ki so spojeni z vpeljavo popot pouka v lončarskem obrtu dovoljuje vdeležnim vanja lončarskega obrta izrekel za to, da bi bilo umestno, če se kar najhitreje mogoče nastavi «lovenskega jezika potovalni učitelj, ter da se čim- zmožen poslovodja preje ustanovi strokovna šola, na katerej naj se naprej občinam podpore iz deželnega zaklada. Ta ugodni izid cele akcije zamore biti za naše prebivalstvo največje koristi, če občine ne bodo spale, ampak varovale svojo korist. se razširila v kera poučuje v risanji in modeliranji. Kadar bi bile sposobne učne moči na razpolago, pa naj mično šolo. . kr. ministrstvo za uk in bogočastje je na to Nova socijalno - humanitarna Ameriki. naprava v sledeče prijavilo : Čeravno se iz gospodarskih ozirov na to podjetje posebna važnost poklada, ter se popolnoma prizna, da je ustanovitev strokovne Amerika je dežela velikih človekoljubnih šole za lončarski obrt res potrebna » vendar država ne more obljubiti naprav. Nikjer se ne žrtvujejo tako velikanske svote za dobrodelne, znanstvene, in druge občnokoristne namene, kakor oziru so Američani tam onstran velike luže. tem ustanovitve te šole, ker se mora trdno držati že ob Prvi velikanii seveda ni prezreti, da se povajajo taki opetovanih prilikah zastopanega stališča, da ni naloga P°Javi samo tamka)> kJer ima b°j za obstanek izključno individualističen značaj in vsled tega najpopolnejšo ostrost koder zadobi ta boj tako ostrost, tam se v človeški duši obudi humanitarni nagib z vso silo in dobi izraz v znamenitih filantropiških napravah. države ustanavljati takih zavodov, ki imajo služiti krajevno omejenemu krogu vdeležencev, temveč se mora ustanovitev prepustiti lokalnim faktorjem, h katerej pa utegne z denarnimi sredstvi prispevati država. Deželni odbor je mnenja, da se sedaj še ne more ustanoviti strokovna šola za lončarski obrt, ker dotičnih za Mej najznamenitejše naprave te vrste spada „liga socialna delaa v Novem Jorku, v kateri so združeni učnih moči ni na razpolago Ta razlog pa bo bržkone odlični možje raznih stanov » in kateri stoji na čelu „so v kratkem odpadel, ker si bodo učenci iz Kranjskega, cialni inžener" dr. Viljem Tolman. so obiskovali keramične šole » sposobnost kmalo pridobili ono Prva naloga te lige je izboljšanje zdravstvenih raz » da bodo zmožni poučevati na takšnih šolah, mer delavskega ljudstva, kateri namen Dalje se mora pa tudi povdarjati da deželni poskuša društvo odbor doseči na različne načine industrialnih dvomi » bode mogoče ustanoviti tako strokovno šolo krajih j koder na stroške lokalnih faktorjev. Deželnemu odbor šele v prihodnjem deželnozborskem zasedanji predložiti proračun stroškov ter staviti nasvete. ii pa bo mogoče, ukazom dne decembra 1898 je zrak prenapolnjen z najraznovrstnejšimi tvarinami, je zlasti snažnost kože največjega pomena. Skrbno negovanje kože je jeden prvih faktorjev za ohranjenje zdravja. Iz tega spoznanja je nastalo stremljenje, da se tudi si- zahtevalo c. kr. ministrstvo za » vsakem uk letnem m poročilo, kako je z obravnavami glede omenjene šole št. 32.218 romašnim slojem omogoči i kopanje o bogočastje času, in sicer brezplačno. Novojorška liga je vsled tega Take in pa, naj se stavijo ustanovila v vseh delih mesta brezplačna kopališča nasveti, zadevajoči vpeljavo naprave imajo sicer tudi druga mesta, ali kaj tako veli popotnega pouka. Po dopisu c. kr. deželne vlade z dne 12. decembra 1898, št. 17.643 kanskega nima nobeno mesto, kakor po zaslugi imeno 5 se glede načina tega vane lige Novi Jork * k 200 Za človeško zdravje je nadalje posebno važno i da raztrgan, potem bi bilo vse v redu. Z predčasnim raztr se mudi človek kolikor možno dolgo časa na prostem ganjem mehurja se ni mogla maternica zadosti razširiti zraku, a da se to pospeši, si je novojorška liga postavila nalogo, skrbeti za to, da bode okolica tovarn in delavskih bivališč v prirodnem oziru kar možno prijazna, da se Vodni mehur i kateri mora maternico počasno razširiti in raztegniti. Ker pa je bila pri raztrganju me hurja maternica premalo odprta ni mogla žrebetova bode delavsko ljudstvo z veseljem mudilo na prostem, glava prodreti v medenico pri skrčenju obrodnega za- Povod temu poskusu, ki se sijajno obnesel v neka- držljaja, ampak morala se je pripogniti na levo stran in terih slučajih, je dal bogat tovarnar v Koloradu, kateri je okrog svojih » na pustem kraju ležečih delavskih luž napravil obširne vrtove, in naposled svojo tovarno raz delil na paviljeno, ležečo v prijaznih parkih in zelenih livad. sredi Uspeh te uredbe uprav čudovit, in tovarne, ka tere so delavci smatrali poprej za svoje ječe, so jim zdaj najljubši kraji, v katerih zadovoljno in z veseljem izvršujejo svoja opravila. Stroški tacih naprav so seveda ogromni, a kadar Američan že seže v žep, tedaj položi kaj poštenega na mizo, in zato tudi novojorška liga za socialna dela ni nikdar za sredstva v zadregi. « Kmetijstvo. ...........•»...................... » Križi in težave soseda Antona z živinskimi boleznimi. III. Nesrečni porod sive kobile. (Konec.) Isti ju prime, vleče ven, in ju tudi srečno izvleče do legla. Dalje ne gre. Išče glavo. Veliko truda pa stane, staviti roko v obrodni držatelj preko obeh prednjih nog. Maternica je še premalo odprta. Anton ne čuti od glave ničesar, kot tilnik. Trudi se, da bi glavo izvlekel ven; a vse je zastonj, kobila tišči vedno močneje. Kmetu rojijo vsakovrstne misli po glavi, in ne ve si pomagati. Žrebe se ne pomakne v porodnih prostorih niti za palec dalje. Pri tem tišči kobila strahovito, tako da se je bati za poškodbo droba. Anton ne ve si več pomoči. Misli » da, na soseda in na živinozdravnika, a v svoji razburjenosti se ne ve za kaj odločiti. Končno se pripelje sosed iz mesta. Temu pripoveduje Anton na hitro, kar se zgo se premakniti Sosed je menil, da žrebe zgubljeno na vsak način, istotako je kobila v smrtni nevarnosti ; sedaj ni nobenega sredstva več » kot da se takoj pokliče živino-zdravnik, ki naj bi poskusil žrebe ven izvleči. strahom sliši Anton to poročilo. Proklel je svojo neumno prenaglost! A vse nič ne pomaga več. Hitro napiše sosed par vrstic m košček papirja in da isto svojemu zdravnika. hlapcu î ki je šel v mesto po živino treh urah mu je mogoče priti. Kobila pistaja v tem času vedno slabeja. Uboga žival ječi in stoka î da se mora vsak usmiliti. moleče hrane se kobila niti ni dotaknila, pač pa uboga para vodo z veliko slastjo. Pred- pila Počasno otekava tudi leglo. » To ni nobeno dobro znamenje", meni sosed, „žrebe je gotovo mrtvo. u Zabadanja v ven moleči nogi z iglo ni isto (žrebe^ več občutilo. Strašne ure preidejo. Končno se vrne hlapec z živi nozdravnikom. Živinozdravnik je prinesel orodno skrinjico. seboj tudi Sosed razloži živinozdravniku s kratkimi besedami učin i med tem ko se isti pripravlja za preiskovanje. To trajalo dolgo. Zdravnik je našel pri preiskovanju pre- malo razširjeno maternico, kakor tudi suha in trpka porodna pota, ker je obrodna voda že davno stekla. Glava je bila pred vhodom v medenico udarila nazaj. Takoj si je živinozdravnik prizadeval, da bi (ver-lagert?) glavo zopet prive del noter. ostane odere Nič druzega ne , da pridobe prostora. j kot da se od noge kožo Prvo so privezali eno nogo z močno vrvjo. Z item so jo izvlekli ven, kolikor je bilo mogoče, in jo držali. dilo. Reče mu tudi, da je raztrgal puhor (mehur) meneč, v » da se pospeši porod, in da ostane žrebe živo. Sosed po- jzvlečena s plečetom nekim orodjem je naredil živinozdravnik podolgasti sek na golenici in potem je razparal kožo raz noge do pleč z dolgo veslico. Ko se je to zgodilo, odreže živinozdravnik kožo, visečo dol na verigi, in veli možem prijeti nogo in jo vleči ven. Po več ničemnih poskusih je bila končno cela noga vred drugo nogo so istotako sluša kimaje z glavo, in se pripravlja preiskovanju, ravnali. Zaviha si rokav, poklekne na tla in vpelje svojo dobro namazano roko v porodne prostore. Ko potegne roko za nekoliko časa ven in vstane, Po polurnem težkem delu bili sta obe nogi izvle čeni iz kože koža udov visela je na čoku. Sedaj se je pridobilo veliko prostora. Na novo poreče dvomljivo: Stan je sedaj zelo slab. Lahko pride skusi živinozdravnik glavo na pravo mesto d jati. Končno kobila ob življenje ! Raztrganje mehurja bila je neumnost se je posrečilo, da so privlekli glavo s pomočjo rovnice, in velika prenagljenost. Bi ne bil mehur pred časom Hitro privežejo glavo z močno vrvjo. Bil je pa tudi skrajni čas, da je prišlo žrebe ven, kajti porodni poti so vedno bolj in bolj otekavali. Ker pa so bili porodni poti zelo trpki in suhi Poštne zadeve. Dne maja t. L vršila se je v Spljetu v hotelu Troncoli XVIII redna glavna skupščina društva c. kr. poštarjev in poštnih upraviteljev za Kranjsko, Pri- i morje in Dalmacijo, združena z drugo letno skupščino dru pusti živinozdravnik vliti J/a litra olja s pomočjo gumo- štvene bolniške blagajne Navzoče člane društva iz Kranjske, vite cevi in lijčka, potem pa veli vleči 4 možem. Po 10 Primorja in osobito iz Dalmacije, kakor tudi častne člane, minutah je bilo žrebe izvlečeno do medenice, po nadaljnih minutah je bilo celo ven. Ležalo je na tleh, nekaka krvava masa, in blizo njega veniztrgani sprednji nogi. zastopnike c. kr poštnega in brzojavnega ravnateljstva iz Zadra, g. poštnega nadoskrbnika Riharda Zamagna iz Spljeta pozdravil je v hrvatskem jeziku društveni predsednik A. Schrey, se je ob jednem spominjal umrle vladarice in drugih zadnjem četrtu ure je postala kobila zelo slaba umrlih članov cesarske rodovine. Na to je predaval o posa- in upehana. t Živinozdravnik je pregledal bolno žival. Poškodbe meznih točkah dnevnega reda podpredsednik I. Grego. Volitev izvršila se je tako-le: predsednik Alojzij Schrey, c kr, poštar ni bilo nobene. Srčni udarec bil je še vedno ednakomeren. nekoliko obnemogel i a v Jesenicah, podpredsednik Ivan Grego, c. kr. poštar v Piranu, blagajnik Anton Vodopivec, c. kr. poštar v Postojini, in ob jednem tem gospodom za njihovo neutrudlji^o in po- se Pridni sivec se nekoliko odpočil v četrtu ure. žrtvovalno delovanje izreklo polno priznanje Končala se Tudi je prišel zopet do moči, ko se mu je vlilo s steklenico 25 gm žveplenega hlipa (eter) in */a litra gorke pive. Po dveh urah je hotela žival vstati, a ji ni bilo ure trajajoča skupščina s trikratnim „Zivio - klici1, na ce- sarja. Prihodnja glavna skupščina n se vrši v Trstu. mogoče > s pomočjo hlapcev je vstala. Po nadaljnih par urah snedla je kobila ponuđeno hrano. Sivec bil Efektno tombolo je dovolilo fin. ministrstvo ga-silnoma društvoma v Begunjah in Boh. Beli. Srečolov je dovolilo ministrstvo gasilnemu društvu na Koroški efektih. Beli in sicer s 1400 srečkami in z dobitki v rešen » žrebe pa zgubljeno. Vzrokom tega je smatral tudi živinozdravnik to, kar sosed, namreč, da prezgodaj in prenaglo raztrgal vodeni puhor. Anton Anton je izgubil z lastno krivdo lepo žrebe in je mogel govoriti o sreči, da je bila saj kobila rešena. Častno občanstvo je podelila občina Planina pri Vipavi dež poslancu g. Ivanu Božiču. Iz dež. zbora istrskega. V zadnji seji je bil po daljši razpravi v nasprotju z odsekovim predlogom sprejet zakonski načrt, s katerim se nalaga občuten davek na biciklje. Zbornica je odobrila izvolitev dr. Constantinija. V katoliško cerkev se je povrnil Viktor pl. Ce- €= Novice. Is* WWWWW 'W4WV WWW WWV k» coni v Gorici, ki je bil nedavno s svojo družino prestopil protestantizmu. Kardinalov klobuk prinese knezu in nadškofu dr. Missii, kakor tržaški listi poročajo, papežev nečak grof Ca-millo Peci. vasi, Osebne vesti. Premeščeni so : Nadučitelj v Srednji Ivan Rihteršic v Št. Jurij pri Kranju, nadučitelj Potujčevanje čisti hrvatski vasi Kmeti v Istri v črnem vrhu pri Idriji g. Ivan Pipan v Poljane nad Škofjo Loko, učitelj v Vipavi Karol v občini Umag namerava „Lega" ustanoviti italijansko šolo. Politiški procesi na Goriškem. Min. sredo so Wider v Tržič, učitelj v zaprli bivšega odg. urednika „Sentinelle" Andr. Corsiga. Naj- Tižiču g. Karol Matajc in učitelj v Zireh, g. Lovro Perko prej je bila preiskava v njegovem stanovanju, potem strogo v Zgornji Logatec in učiteljica v Trebelnem, gdč. Pavla Bre- zaslišanje, in rezultat je bil ta, da so ga zaprli. Ta stoji v zov šek v Semič. Mešč. učitelj g. Josip B e z 1 aj je imenovan zvezi s Codermazom. stalnim učiteljem na mestni nemški deški ljudski šoli v Ljub- ljani V komisijo za pogozdovanje Krasa sta bila dne i učiteljica v Dombergu pri Gorici, gdč. Amalija Jel šek 16. m. m. izvoljena gg. Tomo Tollazzi iz Sp. Logatca in A. pa je imenovana za stalno učiteljico v Dragatušu. — Deželno- Pogačnik iz Cerknice, za njiju namestnika sodni svetniki v Trstu gg. Avgust J a k o b i č, Artur Fleischer iz Jeličnega vrha in Jakob Turk iz Ravnika. Ivan Gruden in Emil svetniki. . Fran strstvo vitez Nadamlenski, so imenovani višjesodnimi Pravni praktikant pri celjskem okrožnem sodišču, umer je imenovan avskultantom. — Naučno mini- potrdilo prof Rut ar j a v Ljubljani novič za dobo petih let kot c. kr. konservatorja. ceptni prakt. pistom. Dež vladni kon . Merk je imenovan Župnik v Dolenji vasi dež. sodnim konci- Jos. Jaklič ime Starinske izkopine. Na Spod, Hajdinji pri Ptuju nadaljujejo izkopavanje rimskih starin. Zadnje dni so našli štiri lepe kamne z zanimivimi podobami in napisi. Tudi nekaj rimskih denarjev in svetilk so izkopali. Sodijo, da je bil ondi paganski tempelj. Neverjetno ali resnično. Pod tem naslovom piše novan kanonikom v Novem Mestu. „Edinost", da v konjarici v Lipici pri Bazovici zidajo Občni zbor hlev. Delo je dobil neki Krause. Med 200 delavci je le nekaj političnega društva »Sloge« v težakov, ki so Slovenci in dobivajo po 90 kr na dan, Gorici se je vršil v četrtek ob veliki udeležbi. Razprave so dočim dobivajo italijanski težaki 1 gld. 20 kr. To dejstvo bile dolge in jako živahne. Predlog, naj bi se za ustanovilo posebno glasilo, se je odklonil. Na predlog H. Turne je bil dr. Anton Gregorčič z vsklikom Slogo" . dra. zopet naravnost kričeče. Tujcem dajejo delo in zaslužek; doči ii dajo domačini, ljudstvom je velika. stra- so znani kot dobri zidarji. Nevolja med Min. sredo izvoljen predsednikom. Volitev odbornikov je imela nastopni vspeh:Grof Coronini, dr. Franko, dr. Rojic po 253, Dermastija tica". Iz tajnikovega poročila je bilo razvidno, da izda Matica letos je imela občni zbor „Slovenska Ma- 221, Mašera 241, Grča 192, Klančič235, dr.jTuma 164 ; vmanj- knjig, ki šini so pa ostali uč. Vrtovec 95, uč. Medvešček 85, Ga- kale se bodo so proračunjene na blizo 75 tiskovnih pol. Tis- 3400, bršček 84, uč Križman torej ožja volitev. 68, v 3400, dr. Štrekljeva knjiga slovenskih nauč. Lovrenčič 70 Potreba bo rodnih pesmij pa v 4000 izvodih. Zemljevid slovenskih dežela izide v štirih kartonih. Naročniki ga prejmo po2 gld. Na 202 ) tisne se ga 3000 izvodov. Računski sklep Matice izkazuje 17.286 gld, 55 nvč dohodkov in 16.655 gld. 55 nvč. troškov, bil 20. m Strela ga je ubila. Na Pečinah na Goriškem je m nevihta. 33letni Fran torej koncem 521 gld. prebitka. Premoženje „Matice lanskega je znašalo Logar jedini sin pre leta 58.020 gld 16 nvč možnih starišev iz Prapretne brde, je delal takrat na svojem primeri s prejšnim letom zmanjšalo za 542 gld in se je v zemljišču Ko začelo deževati stopil pod smreko v ka so bili izvolj V odbor tero je udarila strela ter tudi njega ubila Gregorčič ravnatelj dr Fran Detela, prof. dr. Anton vikar Simon Gregorčič, ravnatelj Fran Hubad, prof Anton Kržič, skriptor prof Luka Pintar, prof. dr. Lovro Požar atelj Andrej SenekoviČ, kanonik Ivan Šubic, ravnatelj Wiesthaler Ivan Šušnik, ravnatelj 1757 naši Spomenik pri Kolinu, kjer so 18. junija leta premagali Pru prisotnosti nadvojvode Otona kralj Friderik II se je odkril dne 27. m. m. v bo zastopal cesarja. Pruski bil udri na Češko in po svoji pri Pragi oblegal praško mesto. Glavna avstrijska vojska bila obkoljena v Pragi. Avstrijski vojskovodj novo vojsko in zmagi Daun zbral Poboj. Min. ponedeljek sta se sprla v Podgori pri Šentvidu kmetiška sinova Jan. Porenta in Fr. Brolih radi neke palice. V razburjenosti je zgrabil Brolih gnojne vile ter udaril nasprotnika s toliko silo po glavi, da se je zgrudil nezavesten na tla. Prepeljali so ga v dež. bolnico. Samomor. Pri posestniku Svetku v Gostinčah (občina D. M. v Polju) službujoči pastir Fran Malalan je dne m. m. tako grdo ravnal z gospodarjevo kravo, da je skoro poginila. Malalan jo je še tisti večer popihal, a ga našli v nekem gozdu pri Volavljah obešenega. m. m. so pri Kolinu 18. junija 1757 izvojeval si- Ogenj. Binkoštni ponedeljek opoldne pogorela jajno zmago nad do tedaj zmagovitim Friderikom II. Štirinajst hiša Matije Zalarja v Jablani z vsemi gospodarskimi poslopj pruskih bataljonov je bilo deloma pobitih, deloma vjetih Ce Škodo sanca Daunu Marij V cenijo Terezija se je v prisrčnem pismu zahvalila za 400 gld. Zažgal je petletni na 1400 gld. zavarovan je bil posestnik samo z spomin bojnem polju pri Kolinu na ta slavni dan naše vojske je bil na eplenkami star sedaj pa so razkrili dostojen spomenik preperel spominski kamen Požar. noči tiče u dné Vabilo na CXVIII. odborovo sejo „Slovenske Mauri popoldne v društveni junija 1899. ob 23. min. m. je gorelo v tovarni za sukno v Mostah (občina Breznica). Škoda znaša 5060 gld. Dognalo se je, da je požar prouzročil pomočnik Jakob Tavčar, ko je nekoliko vinjen neprevidno ravnal z lučjo. pisarni Spored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Potrditev o CXVII. odboroví seji in o XXXIV. rednem občnem zboru. Volitev predsednika, obeh podpredsednikov, blagajnika, ključarjev in odsekov. Družba Posameznosti. Cesarska beseda in sv Cirila in Metoda izdala te dni ker se je pripetil zadnje dni podpis. Zanimiv dogodek svoje knjižnice XI. zvezek. Ta številka je bila zaostala ladnji njen že poprej izdani spehljaj nosi XIII. številko, čujoči Fran povodom cesarjevega bivanja v Budimpešti splošnih avdijenc v predsobi vsprejemne dvorane. XI zvezek Josip I Prije Tomo Zupanovega „Naš cesar 2. Vdova nekega stotnika, se je omožila ž njim, ko bil ta že upokojen, in toraj ni imela pravice do pokojnine, je po- popravlja in 10 odstavek iz 66. zabete natis. Drugi natis cesarjevega življ dala cesarju prošnjo na pomoč. Cesar ji je odgovoril: zadeva se bo uže uravnala." „Vaša pomnožuje poprejšnji natis Nov Vsa srečna pride ženska v Kranjski 17 polk pri Kustoci in vitez Zitterer namreč tu predsodbo in ponavlja cesarjeve besede. V tem hipu pa pri- stopi nji neki gospod in jo vpraša, je-li cesar napravil ogersko-slovaškega polka", pa odstavek „Cesarice Eli- kako znamenje na prošnjo. „Nič", mu odgovori vdova. „Vaša smrt in njen pokop Družbin prvomestnik Tomo prošnja ne bo uslišana", pripomni gospod s tako resnim Zupan je daroval ves ta drugi, 5000 proizvodov broječi natis obrazom, da vdova ni niti najmanj dvomila, da govori resnico. družbi zato ker bil prvi namenjen družbi v prid se razprodal z dobičkom. Mnogoštevilne okusne podobice 1. natisa Ta odgovor tako neprijetno zadene ubogo vdovo, da se one- so v tem 2 se pomnožene tako da v knjižici, ki broji 72 strani, 31 podob Nove so namreč: Baron Čehovin mogla zgrudi na tla. Nastal rega je seveda hrup v dvorani, čul tudi cesar v sprejemno dvorano. Ko poizve, kate- kaj Zitterer dunajska mladina pred cesarjem in ; vitez Elizabeta se je pripetilo, naroči vdovi takoj izplačati 1000 gld., obenem malo pred smrtjo. Glede svoje zunanjosti je to najlepša druž pa jo zagotoviti, da cesarjeva beseda ne potrebuje bina knjižica; tiskana Kuga se ie pokazala zvezek jej Slovenci, Metoda ir v stane 20 kr slavnostnem odelu. Posamezni doslej štiri osebe. v Aleksandriji. podpisa. Zbolele so mestu vlada vsled njih 100 pa 15 gld Sezite tega velik strah* po tem novem knjižnem daru družbe sv. Cirila in jajo v druga mnogo ljudij zapušča mesto. Ladije, ki iz Aleksandrije priha- oveselite ž njim sosebno še našo šolsko mladino mesta, strogo preiskujejo. Kon vkradena Franc Čampa p. d. Beljček iz torek zvečer 2000 milijonov goldinarjev, ima dunajski Roth posestnik schild premoženja. To je gotovo ogromna svota, to ve vsak dva konja zaprl po navadi v hlev ter šel počivat Zigmaric pri Sodražici svoja ali ni ga človeka si sredo mogel predstaviti. Zato o njej zjutraj je hotel iti konj krmit a ni našel nekoliko mislij. Že 1 mil je silno mnogo in daje 4% na sta 5, večj najbrž prara", eden 14, drugi ih1/2 pesti visok, mali konj hlevu. Konja leto 40.000 gld. Človek leta star Vredna sta okoli 350 gld. Tatvino so kateri so se sklatili okrog Sodražice. Zdaj se vidi, kako potrebna je v Sodražiči orožniška postaja, izvršili cigani mil. ur. milijono ie star 100 let. Se ni živel že 1 milijon toliko, koliko pa je še 1000 koliko 2000 milijonov? Od Kristusovega rojstva pa do današnjega dne še ni minulo niti 1000 mil. minut; predno katera nam oktobrom sicer zagotovljena začne poslovati z mesecem poteče drugi tisoč utegne biti sodnji dan Kako mogoče, da je Rothschildovo premoženje tako naraslo pomisli, da ta svota daje po 4% v pa bilo IH Hi se letu 80 milijonov gld. mej je 22 kateri Nezgode na železnici. Na progi južne železnice obresti, ki se nikakor ne morejo porabiti in torej pridevajo postajama Ljublj maja tržaški vlak Borovnica in sicer pri Brezovici glavnici vsled tega drugo leto zopet večje obresti daje bil na glavi nevarno ranjen podrl topničarja Ivana Zakrajška, postane vsaj nekoliko razumljivo. Ali Rothschildu ni treba ča Žep v Frančiškanski cerkvi tat. Na binkoštni ponedeljek bil prijet Ivan Kovač skama iz žepa vzel denarnice popoldne dvema žen- kati vse leto na 80 milijonov, dan pada v naročje več milijonov vsled špekulacij mu v časi na Mesto pogorelo. Mesto Davson City v Ameriki skoro do cela pogorelo. Škode je več milijonov. Loterijske srečke v Brnu dne 31. maja t. 28, 58, 62, 66, 89. Na Dunaji dne 27. maja t L: 71, 62, 59, 32, 60. V Gradci dne 27. maja t. 1.: 81, 35, 90, 59, Tržne cene. v Ljubljani dne 27. maja 1899. Pšenica gld kr. » rž gld. 50 kr. ajda 20 kr., ječmen 7 gld. 40 kr., oves 6 gld. gld. 25 kr., proso 7 gld. 50 kr., turšica 5 gld. 55 kr., leča 12 gld. — kr., grah 10 gld. — kr., fižol 12 gld. — ki. Vse cene veljajo za 100 kilog.) Blasnikova tiskarna v Ljubljani na liregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mlad i no ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. i ■ B je gotovo pomagano ali vsaj ulajšano po od meni iznajdenem sredstvu „Maltol". Kašel, hripavost, naduha, bluvanje, plučni in vratni katar, praskanje v vratu po vžitku. Od stotin ljudij z najboljšim vspehom rabljeno, kar mnogo itd. neha vže nekaj dni spričeval in pohvalnih pisem priča Maltol u je bila na razstavi za zdrav- ni nobeno tajno stvo in postrežbo bolnikov v sredstvo, ampak en iz Ekstr. malt comp. po svojem svojstvu Stutgartu 1890 1. odlikovana narejen preparat, katero prodaja je policijsko dovoljeno in od z 2-80 iz dobre 310 4' 80 7-50 8 70 1050 12*40 13-95 l i » > finejše angleške grebenčeste pristne ovčje volne En odrezek za čr*io salonsko obleko fl. 10 Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje ; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld. 1 odrezek 9 gld. 95 kr. peruvien i o dosking, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Ki Amhof v Brnu. Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor! P. n. občinstvo so opozori, da se blago veliko ceneje dobi, ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih. Tvrdka Kiesel-Amof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih r tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata (U)