PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni -'Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevni! i>. —I O o- 71 > ES o o -C 4? O „ £ p ~. <: 3> ~ O O 73 -t* ^ r1 IS"? l i-! h: > Z 3> nije) Poštnina plačana v gotovini Abb postale 1 gruppo Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 93 (12.725) Trst, nedelja, 19. aprila 191 c_ t! > Mazaške akcije: materialni krivci in moralni sokrivci ACE MERMOLJA Fašistična mazaška akcija po spomenikih padlim v dolinski, miljski in tržaški občini, mazanje grobnic na pokopališču pri Sv. Ani, grožnje , ki so jih neznanci po telefonu izrekli Radiu Opčine, predvsem proti oddaji »Drugi Trst«, vse to dokazuje, da gre za širše organizirano akcijo. Namen akcije? Vedno isti: napeti strune nacionalne mržnje in nadaljnje kopanje jarkov, ki v našem mestu delijo ljudi. Kaj zapisati o skrunilcih grobov in spomenikov? Verjetno ne gre izgubljati veliko besed, saj jih dejanja sama označujejo. Le to je treba zapisati, da mazači niso popolni neznanci, nasprotno, gre za običajne skupinice, ki že več let vihtijo svoje čopiče. Verjetno pride tudi do generacijskih menjav, saj je mazaštvo v našem mestu nekakšna črna šola. Nato sledijo fašistični shodi po slovenskih vaseh in druge provokacije, posebno še, ko diši po volitvah. Pomembno je označiti moralne sokrivce, tiste, ki si ne mažejo rok z barvami, ki ne lazijo ponoči od spomenika do spomenika in med grobnicami, ampak sedijo na kakem uglednem stolčku. Ne bo odveč, če obnovimo, krajši seznam omenjenih moralnih sokrivcev, ki niso le znani tržaški fašistični veljaki: V prvi vrsti so sokrive stranke, skupine, krožki in lože, ki programsko razvijajo nacionalno mržnjo, podpihujejo neko iredento in plašijo ljudi s slovansko nevarnostjo, rdečo grožnjo, balkanizacijo in drugimi parolami. V drugo skupino sokrivcev bi postavili vse tiste politične veljake, ki s prenapetim nacionalizmom in s podpihovanjem narodnega sovraštva kujejo svoje politične kapitalčke. Na žalost jim pomagajo tudi tisti, ki jih vodi po poti protislovenstva politični oportunizem (beri predvolilna računica). Vidno mesto moralnih sokrivcev si zaslužijo prav gotovo tista sredstva množičnega obveščanja, ki ne obveščajo, ampak soustvarjajo sliko nacionalno monolitnega Trsta, ki se na robu »omikanega« sveta bori proti vsem, ki bi želeli »razbiti« omenjeno monolitnost. NADALJEVANJE NA 2. STRANI KPl bo jutri v zbornici formalno predlagala sestavo referendumske večine Fanfanijeva vlada je včeraj zaprisegla polemike med strankami pa ne pojenjajo RIM Amintore Fanlani je včeraj zasedel svoje mesto v Palači Chigi in tudi že vodil prvo sejo ministrskega sveta. Toda novega predsednika vlade ni pričakal njegov predhodnik, kot to narekuje tradicija: Bettino Craxi se je namreč že predsinočnjim odpeljal z letalom ministrskega predsedstva v Tunizijo, tako da ga je moral pred Fanlanijem zamenjati Giuliano Amato. To je bilo zadnje znamenje politične nevljudnosti, ki zgovorno kaže, kako ostri so odnosi med PSI in KD, in ki so ga na seji ministrov tudi primerno ožigosali. Craxijeva poteza pa je tudi odraz njegovega odnosa do novega kabineta, proti kateremu je izstrelil predvčerajšnjim znane puščice, ki so oplazile celo predsednika republike. Kritike, ki jih je izrekel tajnik PSI, niso ostale brez sledov: KD je v celoti podprla ravnanje državnega poglavarja, PSI pa je polemiko potrdila, čeprav s pojasnilom, da Craxijeve besede niso bile naperjene proti Cossigi. »Korektnost in tankovestnost, ki ju je pokazal predsednik republike, ko je zagotovil, da bo razvoj krize privedel do sestave takšne vlade, kakršna naj se predstavi v parlamentu z vnaprej izoblikovano večino je poudaril pravosodni minister Rognoni (KD) sta bili naravnost vzorni. Toda večine ni bilo na dan, kvečjemu smo imeli opraviti s hipotezami in poskusi. Sicer pa se niti Craxijeva vlada ni obnesla pred parlamentom.« Rognonijev strankarski kolega Granelli je pribil naslednje: »Če se hočemo kljub ostrim nasprotjem spet resno lotiti tvorne politične razprave, moramo pomesti s polemikami okrog vedenja državnega poglavarja, ki so zgolj pretveze, sicer pa destabilizacijske in nevarne ustavni ureditvi.« Odgovor socialista Labriole: »Res ni mogoče razumeti nervozne reakcije G. R. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Predsednik nove vlade Amintore Fanfani in njegovih 24 demokristjanskih ministrov takoj po včerajšnji zaprisegi pred državnim poglavarjem (AP) Spodletel upor v Argentini BUENOS AIRES - Argentinski demokraciji je uspelo, da je ohranila svojo težko priborjeno svobodo. Upor 14. pehotnega regimenta v Cordobi je namreč spodletel, del upornih vojakov je kapituliral in se predal oblastem, vojške enote, ki so naklonjene predsedniku Alfonsinu pa so pripravljene na naskok vojašnice Čampo de Mayo pri Buenos Airesu, kjer se je zabarikadiralo 300 upornih oficirjev. Argentina se je sinoči idejno strnila ob svojem predsedniku, ki je že drugi dan prebil v vladni palači Časa Rosada, da bi z nočnim sit-inom simbolično »branila demokracijo«. V noči se je prebivalstvo zbralo na znanem trgu Plaza de Mayo, da bi demonstriralo proti upornim vojakom in izrazilo svojo solidarnost in podporo še mladi, kdaj morda neokretni, a pogumni argentinski demokraciji. Prvič v zgodovini tragičnih argentinskih državnih udarov je prišlo tudi do tega, da se je na stotine prebivalcev OBVESTILO BRALCEM Iz tehničnih razlogov smo morali urejanje današnje barvne številke Primorskega dnevnika zaključiti nekaj ur prej kot običajno. Bralcem se oproščamo za morebitne pomanjkljive vesti in jih prosimo za razumevanje. zbralo pred vojašnico Čampo de Mayo in napadlo vojaško stražo. Množica je bila oborožena s puškami in ročnimi bombami in je ob petju argentinske himne prisilila stražarje, da so nazadovali za kakih petdeset metrov. V vojašnici tli še zadnje žarišče vojaškega upora, ki ga je povsem neuspešno zanetil major Guillermo Barreiro. O njegovi usodi ubežnika zaenkrat ne vemo še ničesar. Predsinočnjim mu je uspelo zbežati in od tistega trenutka dalje lahko samo domnevamo, da si je priskrbel zatočišče v kaki sosedni državi, lahko pa bi se tudi začasno skrival na kakem veleposlaništvu. Njemu zvesti oficirji, ki so zbežali iz Cordobe in se zaprli v vojašnico Čampo de Mayo, so zdaj v sila neugodnem položaju. Še včeraj je poveljnik upornih oficirjev polkovnik Aldo Rico sklical tiskovno konferenco in skušal posredovati radijski intervju o upravičenosti upora. V Argentini ni nihče slišal njegovega govora, pač pa so se pri Buenos Airesu začele zbirati redne vojaške enote iz mest Parana, Chaco, Corrientes, Misiones in Entre Rios, ki so pripravljene na naskok vojašnice. Vrhovno poveljstvo vojske je že degradiralo vse uporne oficirje in tiste častnike, ki niso pokazali dovolj odločnosti. Medtem pa se je predsednik Alfonsin zahvalil svojemu političnemu našprot-niku, tajniku generalne konfederacije dela Ubaldiniju, ki ga je v teh težkih trenutkih vsestransko podpiral. Jutri v Alžiru sprava v PLO ALŽIR — Na jutrišnjem zasedanju v predmestju Alžira palestinskega nacionalnega sveta bo prišlo do pomiritve med Jase-rom Arafatom in palestinskimi odpadniškimi skupinami. To bo omogočil pravkar sklenjeni sporazum, po katerem bodo v novem palestinskem parlamentu sedeli tudi predstavniki osmih odpadniških skupin, ker bodo preklicali jordansko-palestinski sporazum, Arafat pa bo na sestanku obsodil campda-vidski sporazum iz leta 1979. V zameno bodo oporečniki tudi formalno sprejeli spravo in bodo enotno nadaljevali »sveto vojno — to so Arafatove besede — dokler ne bo na minaretih v El Kudsu (Jeruzalemu) plapolala palestinska zastava«. • Fanfanijeva vlada NADALJEVANJE S 1. STRANI tiskovnega urada pri Kvirinalu na stališče PSI o zaključku vladne krize. Preprosto citiranje ustavnega določila o pristojnostih predsednika republike in dolžnostih komaj sestavljene vlade, ki narekujejo oblikovanje večine, ne pa likvidacije parlamenta, ni bilo nič drugega kot dol-žnosten in umesten poziv k zavrnitvi iz-kušnjav in drugačnih poskusov. Toda, če socialisti resnično nasprotujejo predčasnim volitvam in hočejo referendume trdijo komunisti lahko to dokažejo. »V debati, ki se bo začela jutri v poslanski zbornici napoveduje član tajništva KPI Chiaromonte bomo komunisti formalno predložili predlog, ki je že bil v ospredju pogovorov med Nat-to in zastopniki drugih strank v teh dneh: to je predlog o vladni večini, ki naj jo sestavljajo brez izjeme vse tiste sile, katerim so pri srcu referendumi.« Kaže pa, da ta pobuda ne bo prodrla. Napetost je tudi na levi tako huda, da je malo možnosti za uresničitev »alternativne« večine brez KD; tudi zato, ker se zdi, da socialisti niso zainteresirani za takšno večino. Dejstvo je, da se vse stranke druga za drugo pripravljajo na predčasne volitve, to pa seveda le še zaostruje polemike. »Volilno kampanjo bodo vodili vsi proti vsem prerokuje glasnik demok-ristjanske levice Galloni to pa zato, ker se je en cikel končal, ne da bi mu pripravili sprejemljiv nadomestek. Po izkušnji z narodno solidarnostjo ne moremo jemati v poštev možnosti "velike koalicije", v kateri bi prišla do veljave KPI na škodo PSI.« • Mazaške akcije NADALJEVANJE S 1. STRANI Poglavje zase so varnostne sile, ki bi morale izslediti mazače, pa jih ne. Obljubam na žalost ne sledijo dejanja in mazači mirno opravljajo svoj nečastni posel. Vsi tisti organi, ki so dolžni braniti zakone, bi morali vedeti, da živimo v pravni državi, kjer smo pred zakonom vsi enaki, z enakimi pravicami in dolžnostmi. Zakoni pa so nad političnimi računicami in jih je treba kot take spoštovati. Oskrumbe spomenikov in grobnic, fašistična apologija in druge žalitve, provokacije in grožnje, vse to je protizakonito in je zato potrebno krivce kaznovati. Je to res nemogoče? Ob zaključku še velikonočna misel: poleg klobas, kislega vina in potic ostaja mestu ob zalivu še kaj, ki bi mu pomagalo preskočiti jarek senilne hudobije? Obstaja še kakšna vrednota, ki naj rodi plodno in od črvičkov sovraštva ne-načeto seme? Velika noč v znamenju turističnega booma in obnove tradicij Ko bi praznovali v Capriju brez avtomobilov z velikonočnim golobom iz zmrzovalnika? RIM — Že sinoči se je turistični promet na italijanskih cestah in avtocestah nekoliko polegel. To seveda še zdaleč ne pomeni, da bi lahko zamudnikom svetovali vožnjo z avtomobilom, saj je turistov, predvsem domačih, na italijanskem cestnem omrežju še pa še. Policijske enote, ki skrbijo za promet, ugotavljajo, da so se vrste na avtocestah res nekoliko skrajšale, ostajajo pa vedno dolge poldrugi kilometer, kar pomeni, da se lahko dodobra »skuhate« v pločevinasti škatli, ki ji pravimo avtomobil. Vremenske napovedi so turistom in turističnim operaterjem sila naklonjene, zato se bodo turisti še naprej potili tudi v vrstah za vkrcavanje na vsemogoče trajekte, ki vežejo Apeninski polotok z bližnjimi otoki. Gre seveda za povezave z velikimi otoki, predvsem s Sardinijo in Sicilijo, pravega velikonočnega naskoka pa so bili letos deležni manjši trajekti in hidrogliserji, ki omogočajo turistom, da se nau-žijejo prirodnih lepot otočkov. Izjema je letos otok Capri, kjer so lokalne oblasti preudarno prepovedale avtomobilski promet. Manj avtomobilov pomeni predvsem večje število gostov, ki se lahko mirne duše sprehajajo po mestecu in posedajo po romantičnih kavarnah, verjetno v upanju, da jim pogled pade na mimoidoča Sereno Grandi. Čakajoč na turistko Grandijevo pa bodo vsekakor plačali skodelico kave tako, kot bi si privoščili požirek božanskega napitka. Seveda se niso vsi turisti podali na italijanske otoke. Marsikdo se je odločil za obisk k sorodnikom ali za ogled kulturnih zanimivosti, ki jih ponujajo italijanska velika in mala središča. Kdor je izbral prvo varianto, se je raje podal na pot z vlakom ali z letalom, še posebno, ker ponujajo letalske družbe posebne popuste za družine, ki letijo ob koncu tedna. Tako je domači velikonočni »letalski turizem« zabeležil porastek v vrednosti 30 odst., medtem ko so železnice prodale 30 do 40 odst. vozovnic več. Že včeraj se je sicer direndaj na železniških postajah in na letališčih znatno zmanjšal. Kdor je izbral ta prevozna sredstva, je namreč načrtoval, da bo veliko noč praznoval v letoviščarskem kraju ali doma, zato se je odločil za najmanj naporno varianto. Kdor pa se gre turista, je izbral avtomobil in vse nevšečnosti, ki spadajo zraven. Strastnim voznikom je v tolažbo le to, da bo do ponedeljka promet zaprt za težka vozila in tovornjake. Ustavljeni tovornjaki so omogočili tudi razbremenitev prometa na obmejnih prehodih. Tujci še vedno pritiskajo na italijanska vhodna vrata, predvsem na tista, ki se odpirajo na Nemčijo in Avstrijo. Na obmejnih prehodih z Jugoslavijo se tudi poznajo znaki velikonočnih praznikov. Na Šentilju je treba biti dokaj potrpežljivi, saj je treba prečakati - v trinajstih avtomobilskih in dveh avtobusnih kolonah - tri do pet ur vrste. V vrstah, v čakalnicah, na plaži pa si lahko velikonočni turisti vsekakor kvarijo počitnice tudi z razglabljanjem o razburljivem vprašanju, ali so tradicionalne jedi pristne in sveže ali ne. Tudi velikonočni čas beleži, žal, svoje sezonske polemike. Tokrat je priplavala na površje afera zmrznjenih »velikonočnih golobov«. Italijanske tradicionalne velikonočne slaščice naj bi, tako kot v božičnem času »panetone«, hranili od lanske velike noči v zmrzo-valnih skrinjah in jih nato prodajali v novi obleki in z novo ceno. Če se.~vam drago plačana »colom-ba« drobi, ko jo režete, potem so vam podtaknili staro slaščico. Pa nič ne de, si lahko še vedno opo-morete z rezino pristne salame, ki naj bi si, glej glej, utrla pot med jagnjetino in velikonočnim pršutom. Jubilej slovenskih komunistov in prihod Tita na čelo partije TRBOVLJE Več kot deset tisoč ljudi iz vse Slovenije se je včeraj zbralo na osrednji slovesnosti ob 50. obletnici ustanovitve KP Slovenije in obletnico Titovega prihoda na čelo partije. Ustanovni kongres KP Slovenije je bil v noči med 17. in 18. aprilom 1937 v Čebinah nad zasavskim revirjem, včerajšnjemu slavju pa so prisostvovali trije preživeli udeleženci ustanovnega kongresa - Pepca Kardelj, Vencelj Perko in Albin Vipotnik. Slovesnosti so prisostvovali gostje iz vse Jugoslavije, med temi tudi član predsedstva SFRJ Nikola Ljubičič in predsednik ZSMJ Hassim Redžepi. Ni slučaj, da se je ustanovni kongres slovenske KP odvijal prav v Trbovljah, v tem kraju se je namreč, že v drugi polovici 19. stoletja, začelo razvijati slovensko delavsko gibanje, ki je zadobilo svoj višek v organizaciji petih velikih stavkovnih gibanj izrazito političnega značaja, ki so ogromno pripomogli k jačanju nacionalne in razredne zavesti Slo- O revolucionarni poti KP Slovenije in KP Jugoslavije ter o aktualnih vprašanjih je govoril član predsedstva SFRJ Stane Dolanc. V slavnostnem govoru je Stane Dolanc podčrtal usodni značaj ustanovnega kongresa KP Slovenije in je obenem analiziral delovanje in položaj komunistov v Sloveniji in Jugoslaviji pred petimi desetletji. Govornik je posebno pritegnil pozornost na Titov prihod na čelo KPJ, kar je vplivalo na njeno preobrazbo v idejno-politično čvrsto organizirano moč, ki se je takrat osvobodila oportunizma, sektaštva in dogmatizma ter se s tem usposobila za vodstvo revolucionarnih akcij jugoslovanskih množic. V svojem govoru je Dolanc potrdil princip skupnega kulturnega prostora, ob tem pa še dodal: »Zavedamo se, da pojavi slovenskega nacionalizma ogrožajo predvsem interese slovenskega naroda in da je nacionalizem, v katerikoli obliki, nezdružljiv s politiko Zveze komunistov Jugoslavije.« Delegatska vprašanja tudi o zunanji politiki LJUBLJANA - »Zakaj Jugoslavija ne naveže diplomatskih, ekonomskih in drugačnih državnih stikov z Izraelom in Južno Korejo?« To je bistvo delegatskega vprašanja Janeza Lukača v jugoslovanski skupščini, ki bi glede delegatskih vprašanj utegnila pomeniti prelomnico. Tej točki dnevnega reda doslej v zvezni pa tudi republiških skupščinah niso posvečali posebno veliko pozornosti ne sestavljavci dnevnih redov, zlasti ne vprašani in zato nanje niso bili posebno pozorni tudi novinarji. Kot omenjeno, pa je šlo ondan za nevsakdanja vprašanja. Poleg Lukačevega (slovenski delegat se je ob vprašanju hkrati zavzel za navezovanje državnih odnosov z omenjenima državama), jih je bilo slišati še nekaj izjemno aktualnih. Zarija Martinovih: Katere tuje države so dolžne Jugoslaviji in koliko? Zlato Graber: Kaj je z napovedano jadransko magistralo, za katero nekatere države (Švica, Avstrija, Švedska) nudijo investicije? Je za to zakonska podlaga ali obstajajo morebitne ovire za realizacijo? Tihomir Živkovih: Ali so točni podatki (objavljeni v Komunistu), da je jugoslovansko gospodarstvo prevzelo le 33,9 odstotka dolgov v tujini, preostalo pa banke in družbene organizacije? In: Kaj je s trditvijo, da je bilo kar 70 odstotkov tn»_ jih kreditov porabljenih" v" namene, »od katerih ni mogoče pričakovati, da bodo vrnili en sam cent?« Odgovore dobe običajno delegati na naslednji seji delegatske skupščine. Ker tako mine precej časa, vprašanja pa so aktualna, so odgovore nanje skušali izbrskati novinarji že prej. Dnevniki so se (ob tujih dolgovih) lotili morebitnih odnosov Jugoslavija - Izrael oziroma Južna Koreja. Povprašali so nekaj bivših ali sedanjih slovenskih družbenopolitičnih delavcev, ki se tako ali drugače ukvarjajo z zunanjo politiko. Prvi intervjuvanec je ob tej pobudi mislil, da gre za prvoaprilsko šalo. Ko so ga prepričali v resničnost delegatskega vprašanja, je dejal, da se ne misli izjasniti o njem, da pa se je sicer pripravljen kadarkoli pogovarjati o jugoslovanski zunanji politiki... Diplomatske spretnosti je vešča tudi tovarišica, ki je menila, da ima Janez Lukač pravico to vprašati v jugoslovanski skupščini, saj menda iz delegatskih klopi ni prepovedano nobeno vprašanje. Upala je še, da bo delegat dobil odgovor, saj tudi ta zadeva ne bi smela biti tabu... Tretjega nikakor niso mogli dobiti, četrti pa je izjavil, da vprašanje zasluži resno pozornost in resno pretehtanje. Da so o tem na republiški in zvezni ravni že govorili, je povedal, čeprav nekateri krogi v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve pobudi nasprotujejo. In dal je še krasen nasvet: naj za mnenje vprašajo predsednika slovenske socialistične zveze Jožeta Smoleta... Tega seveda nismo storili. Ob nešte-vilnih gromkih besedah o podružblja-nju jugoslovanske zunanje politike se je novinarjem to uprlo. Zlasti pa ne gre, da bi bil predsednik SZDL Slovenije večno slovensko trobilo, pa naj gre za praznovanje božiča, odprtost meja, devizno zakonodajo, Novo revijo, štafeto in številna druga aktualna in življenjska vprašanja, o katerih bi po svoji funkciji in plačilu zanje morali razmišljati in se v javnosti opredeljevati številni drugi. Tako pa počakajmo, kaj bodo prisotni odgovorili na delegatsko vprašanje Janeza Lukača... B. L. Južnotirolec Stanislav Zgaga včeraj končal gladovno stavko BOČEN Južnotirolski učitelj slovenske narodnosti Stanislav Zgaga je po enem mesecu opustil gladovno stavko. Zanjo se je »etnični oporečnik«, odločil, ker se je med popisom leta 1981 proglasil za Slovenca, medtem ko na Južnem Tirolskem uradno priznavajo samo Nemce, Ladince in Italijane. Zaradi tega je zgubil volilno pravico pa tudi pravico do javne službe, ljudskega stanovanja in socialnega skrbstva. Po prizivu na državni svet so mu bile te pravice sicer priznane, a jih še zmerom ne more uživati. Njegov protest se je prek senatorja KPI Mascagnija razlegel do Cossige in tudi sicer dvignil veliko prahu ter izzval široko solidarnost povsod, razen pri desničarjih in Magnagusovi SVP. Beg ustaše iz ameriške ječe NEW YORK — Iz jetnišnice v Otisvillu (država New York) je pobegnil zloglasni ustaški zločinec Zvonko Bušič, 41 let, ki so ga obsodili na dosmrtno zaporno kazen zaradi preusmeritve letala in uboja policista. Tožilec Frank Dev-lin opozarja, da je hrvaški zločinec verjetno oborožen in se rad poigrava-z bombami. Bušič je s svojo ženo in pajdašema 10. septembra 1976 preusmeril potniško letalo ameriške družbe TWA, namenjeno proti Chicagu, v Pariz. Tu so se lopovi predali proti obljubi, da smejo nekatera evropska in ameriška mesta posuti z Jugoslaviji sovražnimi letaki. V New Yorku pa je policista ubila bomba, ki jo je nastavil Bušič, in jo je hotel varnostnik onesposobiti. Japonska in ZDA pred pobotanjem? TOKIO Tokijska vlada je odločno obsodila Reaganov protekcionistični sklep o uvedbi 100-odstotnih carin na uvoz japonskih barvnih televizorjev, električnih svedrov in podobnih elektroaparatov, namiznih računalnikov in kompjuterjev za obdelavo podatkov. Gre za povračilni ukrep, ker so Japonci kršili dvostranski sporazuzm o trgovanju s kompjuterskimi polprevodniki: z ene strani niso odprli domačega trga ameriškim polprevodnikom, z druge strani pa so izvajali dumping, torej prodajali svoje polprevodnike po nižji ceni od dogovorjene. Japonski minister za industrijo in zunanjo trgovino Tamura je ameriške obtožbe ogorčeno zanikal, v isti sapi pa pomirjevalno izjavil, da ne bo njegova država odgovorila na to z represalijami: »Res je, čez Tihi ocean se razlegajo hude besede, trgovske vojne med državama pa le ne bo.« V resnici bo posebni japonski odposlanec seznanil Američane z novimi japonskimi pobudami za prebroditev spora, ki so deloma že v teku: v zadnjem času so Japonci povečali nakupe ameriških elektronskih naprav pa tudi začeli spet višati cene svojim izdelkom in jih prilagajati mednarodni tržni politiki. Vsekakor bo Japonska vložila priziv proti ameriški protekcionistični potezi pri arbitražni ko-ega carinskega in sporazuma GATT, je "Reaganova odločitev krivična. Opazovalci omenjajo pri tem možnost, da utegne was-hingtonska administracija sklep o 100-odstotnem carinjenju japonskih elektronskih naprav odpraviti še pred razsodbo omenjene komisije GATT, seveda le, če bo japonska vlada prenehala z dumpingom in bolj na široko odprla vrata ameriškim proizvodom. (dg) SLOVENIJALES TRGOVINA doma in v svetu dobro poznan e ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma - Via G. B. Martini 3 S.A.C.A.T. IMPORT-EXPORT nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu sledeči: Sproščena in moderna ženska kupuje nogavice in kopalke v novi trgovini Cheri Collant KORZO ITALIA 11 (bivša Canetta) STALNA RAZSTAVA (vstop prost) NOGAVIC IN KOPALK italijanske in francoske modne novosti Poviški kapitala POSOJILA Kuponi izplačljivi 1.11.1987 Polletje 1.5.1987 31.10.1987 Skupna vrednost 1.11.1987 1981-1988 ovrednoteno (Einstein) 6,50% = = 1984-1993 ovrednoteno II. em. (Cavendish) 6, = % —1,291% 2,128% 1984-1993 ovrednoteno VI. em. (Davy) 4,70% 0,90% 5,8425% izplačljivi 16.11.1987 semester 16.5.1987 15.11.1987 povišana vrednost 16.11.1987 1985-2000 ovrednoteno II. em. (Tesla) 4,70% 0,47% 2,97% Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu. N ek at ev e ne moti sporna preteklost avstrijskega predsednika Po daljšem bojkotu prva vabila Waldheimu na državniške obiske DUNAJ — Prvi državniški obisk dr. Kurta Waldheima je zdaj določen: med 1. in 4. julijem bo predsednik republike obiskal Jordanijo. Tako so sporočili iz njegovega kabineta v Hofburgu ter dali vedeti, da je dogovorjeno še za najmanj štiri države, ki da naj bi jih v kratkem avstrijski predsednik obiskal. Omenili niso nobene. Vsekakor pa namignili, da je v potovalnem katalogu dr. Waldheima poleg še nekaterih arabskih držav še ena vzhodnoevropska in celo ena zahodnoevropska država. Da je vabilo iz te države že tako blizu realizacije, so povedali ljudje iz predsedniške pisarne, da bi utegnilo priti do obiska v še neimenovani državi celo pred snidenjem s kraljem Huseinom. Jordanski suveren je bil vsekakor prvi, ki je ponudil avstrijskemu predsedniku roko iz njegove osamitve. V svojo državo ga je povabil letošnjo zimo, ko je kot vedno s svojo lepo družino smučal v Vorarlbergu. Kmalu zatem je neki v Parizu izhajajoči arabski dnevnik najavil, da je Waldheim kot »odgovor na cionistič-no kampanjo zoper njega« prisrčno vabljen v Egipt. Zdaj konkretno o Egiptu ni nobenega govora, čeprav bodo na predsedniškem obiskovalnem programu po vsej verjetnosti vsaj še dve arabski državi. Led je torej prebit. Začelo se je mučno. Takoj po njegovi izvolitvi lanskega junija so se na ameriškem pravosodnem ministrstvu začeli baviti z idejo, da bi šefa druge republike celo uvrstili na »watch-out« listo, seznam oseb, ki niso v ZDA kdove kako zaželene. Potem je prišlo še do dveh sila neljubih dogodkov: najprej se je razširilo, da je Waldheima povabil japonski cesar Hirohito. Tako vsaj je preuranjeno javil avstrijski veleposlanik v Tokiu, kmalu zatem pa je iz prestolnice dežele vzhajajočega sonca prišel demanti. S svojo znano ljubeznivostjo so se Japonci opravičevali, češ da bo to z vabilom VValdheima pomota, ker da takšen visok obisk iz Avstrije v nadaljnjih nekaj letih na Japonskem ni predviden. Za naslednjo nevšečnost je poskrbel belgijski kralj Baudouin, ki je kategorično odbil pokroviteljstvo nad »Europalio« (ki jo bo letos pripravila Avstrija), v kolikor bi bil njegov sopokrovitelj dr. Kurt Waldheim. Z nekaj spretnimi diplomatskimi potezami so to »belgijsko zadevo« zgladili: pokrovitelja ne bosta suverena dežele gostiteljice (kot je bilo doslej vseh šestkrat) in dežele razstavljavke, ampak kraljevina Belgija in republika Avstrija. No, zdaj je led prebit. Samo, da se enkrat začne, pravijo. Potem bo steklo kot po maslu. BARBARA GORIČAR Nesreča pri Banjaluki Na železniški progi Banjaluka - Doboj je pri kraju Ukrina iztirilo šest vagonov; dva sta se prevrnila in padla v strugo reke Snjegotine. V nesreči je izgubila življenje dvajsetletna Lilijana Ramanovič. Strojevodja in 9 potnikov je bilo huje, 16 pa lažje ranjenih (Telefoto AP) Odnosi v filipinski vojski so še vedno zelo napeti ' MANILA - Vladne sile so včeraj v generalnem štabu filipinske vojske v Manili zadušile upor, ki ga je vodil Ernesto Librado, bivši podčastnik Marcosovih »pretorijancev«. Včerajšnji upor je odraz napetih odnosov, ki vladajo v filipinski vojski, saj je ta že tretji primer, odkar je Aguinova februarja postala predsednica države, in pričajo o krčevitem odporu Marcosu še vedno zvestih sil. Iz tega zornega kota bodo izidi upravnih volitev, ki bodo na Filipinih 11. maja, še kako pomembni. Včeraj ob zori je skupina kakih 70 vojakov s tovornjakom vdrla v trdnjavo Bonifacio ta je oddaljena približno le kakih 15 kilometrov od predsedniške palače — in je iz zapora osvobodila 100 vojakov, ki so sodelovali pri poskusu državnega udara preteklega 27. januarja. Poveljnik generalštaba filipinske vojske Fidel Ramos je novinarjem izjavil, da so vladi zveste sile prestregle upornike na poti iz trdnjave (upornikom se je pri begu pridružila le polovica zapornikov), le-ti pa so se zabarikadirali v bližnjo stolpnico, kjer so vzeli za talce skupino civilistov, več vojakov in štiri oficirje filipinske vojske. Po osmih urah pregovarjanja je poseben odred vojske vdrl v zgradbo, osvobodil talce ter prisilil upornike k predaji; v akciji je bil ubit eden izmed upornikov, dve osebi pa sta bili ranje- Na sliki (telefoto AP); oklepnik filipinske vojske pred generalnim štabom v trdnjavi Bonifacio. Francozi bolj radikalni, Italijani nekoliko manj Tik pred poplavo kratkih kril PARIZ — Nič ne pomaga... Modni eksperti so se odločili za prava mini - mini krila, Francozi le za minikrila, Italijani pa za kratka krila, vendar so pustili odprta vrata tudi dolgim krilom, da bi potolažili vse tiste ženske, ki nimajo takih atributov, da bi se pojavile v tako kratkih oblačilih, ki ne pokrivajo ničesar, razkrivajo vse... Torej se vračamo v dobo kratkih kril, kot pred tolikimi leti, ko je angleška modna ustvarjalka Mery Quinn zaslovela po vsem svetu s svojo revolucionarno zamislijo o tej novi tendenci. Pesimisti so tedaj napovedovali, da se kratka krila ne bodo obnesla, ker jih ženske pač ne bodo sprejele, oziroma osvojile, optimisti so bili prepričani, da bo nova modna tendenca prodrla, da se ne bodo ženske ustavile pred zaprekami niti neprimerno postavo, niti pred nič kaj lepo oblikovanimi nogami. Zmagali so optimisti. Moda se je tedaj zelo razširila in kratka krila so si omislila vse, grde in lepe, vitke in okrogle, z lepimi in grdimi nogami — skratka vse, ali skoraj. Takšna krila se nam obetajo tudi sedaj; le da bodo, v primeru s tistimi iz let 50. in 60. let veliko bolj tesna, telesu prilegajoča, le v italijanskih verzijah tudi nabrana in zvončasto krojena. V Franciji so kratka krila že na pohodu. Nosijo jih mlada dekleta in žene, vse ostale pa so že na tem, da se otresejo predsodkov in si jih tudi privoščijo. Kdor ne gre s časom, je izgubljen, si mislijo in gredo v prvo bojno linijo... Ženske v Italiji so bolj previdne. Počakajmo, kaj bodo storile mlade in tiste, ki se lahko ponašajo z lepo postavo in vitkimi nogami; potem se jim bomo pridružile. To pomeni, da tudi tu ženske že popuščajo ter da se nam obeta resnični »boom« kratkih kril v vseh oblikah in krojih. Ker pa smo takorekoč pred vrati poletja, vam posredujemo sliko z najdražjo kopalno obleko na svetu. Izdelali so jo na Japonskem. Napravljena je iz usnja, na njej pa je všitih okrog 150 diamantov, od katerih ima največji kar 6 karatov. Cena teh kopalk doseže bajno vsoto 200 milijonov jenov, kar je nekaj več kot eno milijardo in 700 milijonov lir. Upravičeno se torej lahko sprašujemo, kdo si bo lahko privoščil take kopalke. Izvedenci pa pravijo, da se bo kli-entela za to kopalno obleko prav gotovo našla... N. L. Ob spoznanju, da razviti vsiljujejo dvostranska pogajanja Dolžniška kriza držav v razvoju le nova oblika neokolonializma Izraz »neokolonializem« je po sili razmer zmeraj bolj pogost v jeziku neuvrščenih. Prisiljeni smo ga ponavljati in nanj opozarjati predstavnike vseh treh takorekoč zaostalih celin, saj vsaj del razvitega sveta ravna z njimi ne kot sodelavec, marveč kot izkoriščevalec, ki nenehoma tuhta, kako bi še bolj izkoriščal. Naglasil ga je predstavnik brazilske vlade, ko je ta te dni uradno predlagala skupen sestanek posojilodajalcev in dolžnikov, ki naj bi obravnavali problematiko dolgov »resno, izčrpno in celovito«. Braziliji, kot tudi večini drugih dežel v razvoju, očitno gra za to (vprašanje je, če bo v tem uspela), da bi se osvobodila pasti bilateralnega reševanja. Brazilija je tudi sporočila, da odklanja sestanek samo s kreditorji, češ da bi ti prišli pripravljeni za to, »da ne popustijo«. Taki enostranski sestanki so potemtakem brez haska. Razvite države objektivno izničujejo še kako velike napore za vračanje dolgov tudi s tem, da ne dajejo novih kreditov, kajpak pod boljšimi pogoji. Iz Latinske Amerike se je lani prelilo v zahodne banke nad 22 milijard dolarjev, novih kreditov pa ni bilo več kot za osem milijard. Brazilski glasnik, ki je kar vztrajal na izrazu »neokolonializem«, čeprav ga ta dežela ni bila dosti vajena, je preprosto ugotovil, »da namesto novega denarja, ta beži«. Zaostajanje nerazvitega dela sveta, ki mu navsezadnje gre samo za enakopravnejši odnos, potrjujejo podatki o trendu gospodarskega razvoja. Še pred desetimi leti je bil trend razvoja nerazvitih hitrejši od razvitega sveta (v Jugoslaviji je bil na primer kar za 1,8 krat hitrejši), danes pa je stopnja rasti veliko počasnejša. Stanje ponazarja inflacija: medtem ko je bila še pred osmimi leti inflacija pri nerazvitih in razvitih v glavnem enaka, je zdaj pri nerazvitih večinoma žal skokovita. Dokazov »neokolonialističnega« ravnanja je veliko, najbolj otipljivi pa so tile: razvite dežele so s pomočjo dolgov dejansko priklenile nase nad 60 odstotkov držav v razvoju, zlasti v Afriki in Latinski Ameriki. Dobršen del gospodarsko zaostalega sveta je danes domala v mat položaju. Takorekoč bogate države ne dajejo več kreditov pod ugodnimi pogoji, izdelale so pravo pravcato kategorizacijo dolžnikov, odpovedale so se pogajanjem s tistimi organizacijami in ustanovami, ki skupinsko predstavljajo države v razvoju, se pravi v bistvu neuvrščene. Stikov na primer ni več med bogatimi in znano Skupino 77, ki v Združenih narodih zastopa nerazvite. Če je od teh stikov kaj ostalo, ti niso več na ravni poštenega partnerstva. Ocena gospodarskega stanja držav v razvoju na primer v skupini, ki se pri koordinacijskem biroju neuvrščenih ukvarja z gospodarsko problematiko, v bistvu deli stališče, da gre v vsakem primeru za neokolonializem, kajpak v prebrisani obliki. To je seveda življenjska zapreka za države v razvoju, ki so prikrajšane domala za vsako perspektivo suverenega napredka. Glede na tako stanje se pri nekaterih izmed teh pričenja vse bolj uveljavjati spoznanje, da bi bilo le prav, če bi določene zamisli začeli oblikovati v predloge; najbolj izstopa potreba po tesnejšem gospodarskem sodelovanju med nerazvitimi, saj bi si s tem ustvarili čvrsto podlago za bodoče pogovore z razvitimi. Nastali bi novi pogoji, ki bi deželam v razvoju omogočili tudi upravičeno postavljanje zahtev. Razviti namreč še zmeraj izvažajo nad 40 odstotkov svojih gospodarskih dobrin v nerazvite dežele in ne morejo biti kot zainteresirani, da se ta odstotek poveča. To pa bodo dosegli le, če bodo omogočili sprostitev trgovine tudi pri državah v razvoju, skratka, če bodo po preprosti gospodarski logiki pristali na to, da bodo »revni«, brez krčevitih naporov, lahko pričeli bolj nemoteno vračati dolgove. Nemara pa je napočil tudi čas, da prično nerazvite države vse bolj konkretno pretresati, med drugimi, zamisel o ustanovitvi posebnega sklada dolžnikov, pa tudi že davno idejo o Banki Juga, ki bi lahko igrala ne le pomembno gospodarsko, marveč tudi politično vlogo v utrjevanju gibanja neuvrščenih. MIRO KOCJAN Cunja R. Eredi s.d.f. TRST Prevzemamo vse vrste prevozov za Evropo ■ Azijo - Severno Afriko IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA EKSKLUZIVNA GLAVNA ZALOGA Rogaška mineralna voda - Radenska Pršut »S. Daniele« Pivo: Puntigam in Reininghaus Mineralna voda in pijače Lissa in Crodo Briška vina in Kraški teran DRIOLI Telex 460441 Tel. (040)213944 TRST — Ul. Rismondo 9 — Telefon 761884 — 761819 TRG SV. ANTONA PODLOGE - GALANTERIJA A. Pertot POMORSKA AGENCIJA TRST Ulica Ginnastica 22 MEDITERRANEA s. a r. I. ¥ Tel. 795998 Ulica Milano 4/1 Tel. (040) 7369 TRST vsem poslovnim partnerjem in prijateljem vošči vesele velikonočne praznike Telex 460087 MEDMAR I Telegr. MEDIMARE AGENCIJA Edi Prelec :Loi^ISi ZAVARUJE • pred nezgodami • avtomobile • pred požari • potovanja z letalom • pred tatvinami • kredite • stavbe • penzije • blago na kamionih, vlakih, ladjah • jamstvo v carinskem poslovanju • poroštvo (iva, invim itd.) NUDI brezplačno konzulenco in pravno pomoč v primeru avtomobilske nesreče v Italiji in v tujini. Ul. Cicerone 8/A 34133 TRST Tel. (040) 630674 TRST Ul. S. Lazzaro 18 — Tel. 68124 Vse modne novosti in konfekcije usnjene galanterije AUTOPETELIN Audi TRST — Ul. Carpison 1 (vogal Ul. Coroneo 33) — Tel. (040) 762383 Pooblaščena mehanična delavnica za ZOLKSI/ZAGEN in AUDI Prodaja originalnih nadomestnih delov VOLKSI/VAGEN, AUDI in CITROEN TRST - VIDEM UVOZ - IZVOZ UVOZ ISTRSKEGA VINA IN KRAŠKEGA TERANA ZALOGA DOMAČIH VIN IN LIKERJEV Miran Kuret TRST — Riva Gulli 1/E — Tel. 305430 Sedež: 33100 VIDEM — Ul. Roma 42 — Tel. (0432) 502424 Podružnica: 34135 TRST — Scala Belvedere 1 Tel. (040) 43713/4 — Telex 460319 - FRIEX OBUTVE PRINCIPE S.RU TRST Ul Mo 5V55-J6/ TRST Korzo Italia 19 — Tel. 68586 Largo Barriera Vecchia 8 — Tel. 727027 €0 C, II ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA Auto Jolly SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA D. Z O. Z. — UVOZ - IZVOZ TRST - Ulica Geppa 9 Tel. 69316 - 69558 - 61579 Telex 460559 - PP 185 Filiala GORICA: kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 TRST — Ul. Valdirivo 24 — Tel. (040) 61835 CVETJE - SOBNE RASTLINE VENCI - ARANŽMAJI Savina TRST — Ul. delHstria 10 Tel. 755590 ts///jws//jws/ysyr////wtf/^s/y,sj&s//z*r//sjws/jws/ysjrs/y/zrsyssj&s/ssjvs//7j&//yj&s/f^^ Iz hodnika odvečnih stopinj SANDOR TENCE Zakulisni pogled na vladno krizo Mogočna palača poslanske zbornice, ki kraljuje na Trgu Montecito-rio, je od vedno osrčje političega življenja v državi, posebno ob pomembnih parlamentarnih razpravah in seveda ob vladnih krizah, ko je vzdušje po hodnikih in po uradih, ki so namenjeni novinarjem, res edinstveno. Tudi med to vladno krizo je bilo razpoloženje na višku, tako da si imel večkrat vtis, da nisi v parlamentu, ampak sredi živahne vaške tržnice, kjer se vsi poznajo, kjer vsi nekaj vedo in kjer vsi hočejo predvsem nekaj zvedeti. Tudi vratarji in natakarji v restavraciji, ki te radovedno sprašujejo, kaj meniš o krizi in kdaj misliš, da bo predsednik Cossiga razpustil parlament, tako da bodo oni takrat, brez težav in brez skrbi, lahko mirno odšli na dopust. Najbolj živahno je na glavnem hodniku, ki ga vsi poznajo kot »Transatlantico« (pravijo mu tudi hodnik odvečnih stopinj), kjer se od jutra do poznega večera sprehajajo poslanci, časnikarji, ministri in njihovi sodelavci, ki jih tukaj vsi brez dlak na jeziku imenujejo »portabor-se«. V začetku misliš, da je naziv »portaborse« žaljivka, potem pa opaziš, da gre rčs za osebe, ki dejansko nosijo aktovke ali torbe tega ali onega ministra. V »Transatlanticu« se odloča, pravi stari rek, zbornica pa te sklepe nato samo potrdi, če je res, da sta Moro in Berlinguer pred leti prav na tem hodniku odprla pot prvi vladi »demokratične solidarnosti«. Če je poslanska zbornica podobna živahnemu vaškemu trgu, je senat podoben staremu gosposkemu stanovanju, kjer že desetletja vse teče po točno začrtanih ritmih in urnikih, brez posebnih pretresov in političnih potresov. Tudi senatorji se ponavadi vedejo kot ugledni gospodje, ki se pogovarjajo tiho, ne dabi nikoli mahali z rokami ali neo- likano po nepotrebnem dvignili glas. Politično življenje v Palači Madama poteka zato nekoliko odmaknjeno, v tipičnem angleškem slogu. Za razliko od poslanske zbornice moški brez kravate nimajo vstopa, kot je v posebni okrožnici pred kratkim energično zapovedal predsednik Fanfani. Ko sivi človek postane protagonist Smrt Enrica Berlinguerja je pustila v komunistični partiji in v vsej demokratični javnosti veliko praznino. Sardinski politik je bil tudi iz človeškega vidika zelo priljubljen med ljudmi in cenjen med nasprotniki, tudi med tistimi, ki so »nevarnost komunistične zmage« dosledno postavljali na prvo mesto političnega boja. Ni naključje, da je pred pogrebom takrat prestopil prag partijskega sedeža v Ulici Botteghe oscu-re (čeprav po stranskih vratih) celo misovski kolovodja Almirante, ki gav začetku, kot poročajo takratne časopisne kronike, ni hotel nihče sprejeti. Iz razumljive zadrege se je prvi pogumnoopomogel bivši partizanski komandant Pajetta, ki je nepovabljenega gosta vljudno sprejel in se z njim zadržal v krajšem pogovoru. Toliko o spoštovanju, ki ga je bil deležen pokojni sekretar KPI. Tajnikova nepričakovana smrt je takoj odprla delikatno vprašanje nasledstva. Vsi so napovedovali, da se bo izbira omejila na »trojico« Oc-chetto, Lama, Napolitano, po dolgi in tudi polemični razpravi pa so člani centralnega komiteja nepričakovano potegnili iz cilindra ime Ales-sandra Natte, nekdanjega Togliatti-jevega tajnika in dolgoletnega predsednika komunističnih poslancev. Mnogim, tudi znotraj partije, se je ta izbira zdela prenagljena, konec koncev zgrešena in v nasprotju z načeli pomladitve strankinega vodstva. 67-letni profesor iz Ligurije je siva osebnost (tudi v oblačenju), je negotov in je dejansko primeren le ža upokojitev, so bili mnenja mnogi, ki so se spraševali, kako bo lahko »sramežljivi in nekoliko nerodni« Natta kljuboval močnim osebnostim, kot sta npr. Craxi in De Mita. Prvi javni nastopi novoizvoljenega sekretarja so v resnici potrdili napovedi teh kritikov. Naj navedemo samo primer njegovega nastopa v uspešni televizijski oddaji Raffaelle Carra, v kateri sprva ni hotel sploh sodelovati in je na koncu klonil le pod pritiskom najožjih sodelavcev, ki so ga prepričali, da se voditelj KPI ne sme bati televizijskih kamer in televizijske publike. Natta se takrat ni izkazal in je zapustil v gledalcih vtis skoraj bogaboječega in nebogljenega starčka. Pravega politika pa spoznaš v težkih in delikatnih trenutkih, ne toliko iz tega, kar reče, ampak predvsem iz tega, kar naredi. Ta zapletena in v marsičem zagonetna vladna kriza, med katero je bilo zjutraj nemogoče napovedati, kaj se bo zgodilo popoldne, je pokazala, da je bil Natta eden redkih, če že ne edini tajnik stranke, ki si je upal iskreno povedati (in dokazati), da so ljudski referendumi samo pretveza v labirintu političnih spletk in prepirov dosedanje vladne večine. Elektronika si utira pot Elektronika si počasi utira pot tudi v politiki. Poslanci in senatorji so se že pred leti odpovedali tradi- Sedež poslanske zbornice . v Palači Montecitorio cionalnemu (in utrudljivemu) glasovanju z dviganjem rok, sedaj pa mnogi razmišljajo, da bi računalnike uvedli tudi na upravnih in političnih volitvah ter tudi na referendumih. Stare glasovnice bi nadomestil neke vrste video, podoben televizijskemu sprejemniku, na katerem bi volivec s pomočjo posebnega svinčnika označil simbol stranke in preferenčno številko kandidata, za vse ostalo pa bi poskrbel računalnik. Volilni rezultati bi bili tako znani v zelo hitrem času (morda že v nekaj minutah), tak način glasovanja pa bi odpravil možnost neveljavnih glasovnic, ki jih je bilo na zadnjih parlamentarnih volitvah preko milijon. Načrt za uvedbo elektronskega glasovanja vzbuja posebno med proizvajalci kompjuterjev seveda veliko zanimanje, bolj previdni pa so politiki in strokovnjaki ustavnega prava, ki mimo številnih težav praktične narave podčrtujejo, da bi računalniki verjetno postavili v dvom pravico do tajnosti pri volilnih izbirah. V pričakovanju te »revolucije«, ki, kot kaže, ni še za vogalom, nam ne preostaja drugega, kot da pogledamo, koliko bodo pravzaprav stale državo prihodnje volitve. Strokovnjaki notranjega ministrstva računajo, da bodo državne blagajne v primeru volitev prikrajšane za približno 400 milijard lir. Največ denarja bo država potrosila za tiskanje glasovnic, lepakov in za ureditev volišč, kar 100 milijonov lir pa bo šlo za nakup volilnih svinčnikov, tudi zato, ker zakon prepoveduje rabo kemičnih peres. Pa še zanimivost: na jugu Italije je precej razširjena navada, skoraj že tradicija, da si volivec »za spomin« pridrži svinčnik. semena - rastline - drevesa - sveže cvetje - lončnice UL. MAOVAZ 46 TRST (S. SERGIO) TEL. 280596 Bazar Dolina STRAIN ALDO bonboniere - tobakarna - parfumerija - bazar - pisarniške potrebščine - fotografski artikli - igrače - spominčki | DOLINA — Tel. 228186 vošči vesele praznike Zadružna gostilna DOLINA Dolina 230 —Tel. 228187 bife in restavracija Ob delavnikih nudimo takoj pripravljena kosila z našim bogatim enojnim obrokom po 7.000 lir - Zaprto ob sredah! PEKARNA MLEKARNA SLAŠČIČARNA OTA LAURA KOFOL BOLJUNEC BOLJUNEC 46 Tel. 228425 HOTEL RESTAURANT - TOTOCALCIO - TOTIP Vesele praznike vošči SONIA domjo 47 — Tel. 820229 1 Družina LOVREČIČ La Combustibile DOMJO listin w». ■ ' "S H -------------------------------------------------------------------------------------------------------------r ..... ..................................................................................................................................................................................................... R O . TRGOVSKO PODJETJE Z MESOM IN ŽIVINO import - export MILJE - TRST Vakuumsko pakiranje mesa SEDEŽ IN KLAVNICA: ŽAVLJE — Ul. Flavia di Stramare 8 Telex SOPROZ 460462 — Tel. 231041 (5 linij) SKLADIŠČE: TRST — Ul. Pečenko 2 Tel. 569273 - 4 Vs/s7*s/vrj&/ssj!rs?/7jrssy/yws//jMr/ysj&s/v7JKrs/*jarsy?sjKr///r&/y’/sjw///7Ar^^^ Med Slovenci na Koroškem Izjave ministrice Havvlicek povzročile zaskrbljenost CELOVEC — Obisk ministrice za pouk dr. Hilde Hawlicek prejšnji teden na Koroškem je zaradi nekaterih izjav, ki jih je bilo ob tej priložnosti slišati od nje same in tudi od deželnega glavarja VVagnerja, predvsem med neposredno prizadeto slovensko narodno skupnostjo povzročil novo zaskrbljenost in upravičeno ogorčenje. Tajnik ZSO dr. MARJAN STURM je v tej zvezi poudaril, da za koroške Slovence ostajajo slej ko prej merodajna zagotovila kanclerja Vranitzkega, da mora priti v vprašanju dvojezičnega šolstva do sporazumne rešitve, pri kateri morajo Slovenci enakopravno sodelovati. Tudi ministrica Hawlicek je pri februarskem razgovoru s pred- KPI in PSI o tovarni Danieli TRST, SKRUTOVO — Usoda tovarne »Danieli Natisone« iz Špetra je še vedno negotova, če že ne zapečatena. O tem problemu bo tekla razprava na javnem zborovanju, ki ga prireja KPI v sredo ob 17.30 v Skrutovem (Sv. Lenart); prisotni bodo člani pokrajinskega in deželnega vodstva KPI. O usodi te tovarne so na posebnem sestanku razpravljali tudi deželni takjnik PSI Saro, podpredsednik deželne vlade Renzulli, odbornik za industrijo Francescutto, špetrski župan Marinig, podpredsednik Gorske skupnosti Adami in odbornik za produktivne dejavnosti v isti ustanovi Carlig. Na sestanku so socialisti z odločnostjo potrdili, da je treba vsekakor za usodo te tovarne najti pozitivno rešitev. stavniki koroških Slovencev jasno izjavila, da bo zvezna komisija obravnavala vse predloge in modele ter na podlagi le-teh izdelala svoj predlog za izboljšanje pouka za vse otroke. Med obiskom na Koroškem je ministrica imela priložnost spoznati koroško stvarnost, je menil Sturm: deželni glavar in šolska oblast sta ji na primeru dveh šol prikazala ločevalni model, v Bilčovsu pa je ministrica v razgovoru s starši in učitelji lahko spoznala drugo plat, namreč željo ljudi, ki hočejo skupno šolo sožitja in sodelovanja brez ločevanja. »Zato smo z začudenjem prebrali v tisku njene izjave, da bolj ali manj sprejema koroški predagoški model. Očitno je deželni glavar izvajal nanjo tak pritisk, da je pač izjavila to, kar uradna Koroška rada sliši.« V smislu konstruktivnega nadaljnjega dela zvezne ekspertne komisije upamo, je dejal tajnik ZSO, da se je ministrica Hawlicek po vrnitvi na Dunaj spet povrnila k svojemu stališču, da mora namreč zvezna komisija priti do rešitve brez veta s katerekoli strani na podlagi strokovnih pedagoških argumentov. Osrednji tajnik NSKS FRANC WE-DENIG je izrazil razočaranje, da se ministrica po obisku komaj dveh šol na Koroškem zdaj zavzema za ločevalni model koroške pedagoške komisije in da je »prevzela linijo koroškega Heimatdiensta«. Potemtakem prejšnje trditve ministrice, da si prizadeva za skupno rešitev ob upoštevanju koroških Slovencev in v sodelovanju z .njimi, niso več verodostojne, je dejal We-denig in dodal, da je ministrica s tem svojim stališčem že vnaprej določila tudi rezultat posvetovanj zvezne strokovne komisije. Pravtako se je o tem vprašanju izjavil predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov ERIČ KUMER, ki je med drugim dejal: »Zelo smo ogorčeni, da za ministrico za pouk ne veljajo več pedagoški argumenti, temveč izključno volilno-taktični, saj je znano, da bodo kmalu spet deželnozborovske volitve.« Koper: večji pretovor KOPER — V koprski luki so v prvih treh mesecih letošnjega leta pretovorili 976.342 ton blaga, kar je za 127.107 ton več kot je bilo planirano. Največ blaga so pretovorili v temeljni organizaciji Sipki tovori in sicer 616.590 ton, kar je za 82.000 ton več kot v lanskem obdobju. V temeljni organizaciji Generalni tovori pa so pretovorili za 41 odstotkov več blaga kot je bilo načrtovano. Na posnetku: v koprski luki imajo zdaj dovolj dela. ZORAN VLAJIČ Na Žalah posmrtni ostanki narodnega heroja S. Mašere V Boki Kotorski leta 1941 uničil rušilec Zagreb, da ne bi padel v roke sovražniku PP: v Piranu in Šmarjah na visoki ravni Konec preteklega tedna so na reviji Primorska poje domačo pesem predstavili zbori iz zamejstva, Brd, z Obale in Krasa občinstvu y Piranu in Šmarjah. V petek zvečer je bil koncert v Tartinijevem gledališču v Piranu, ki je bilo polno do zadnjega kotička. Pevce in poslušalce je pozdravil predsednik piranske občinske konference SZDL Jože Lesnik. _ Na reviji so se predstavili Števerjanski oktet pod vodstvom Lojzeta Hledeta, ženski zbor Rado Simoniti pod vodstvom Rozine Konjedic, moški zbor Divača z Edijem Ra-cetom in trije mešani zbori. Janko Babič je vodil zbor društva upokojencev Koper, Tomosov zbor je nastopil pod vodstvom Branka Bratuža, mešani pevski zbor Vrtojba pod vodstvom Zdravka Lebana. Zbrano občinstvo je prisrčno nagrajevalo zbore s toplim aplavzom, najprisrčnejši sprejem pa so doživeli pevci in pevke iz Dobrovega, koprskega Tomosa in mladi pevci vrtojbenskega mešanega zbora. Piranski večer Primorska poje je dokazal, da prihaja na to revijo vse manj nepripravljenih zborov. Takore-koč na tem nastopu ni bilo slabega zbora, čeprav je kakovost nekoliko nihala, vendar ni zašla prenizko, tako da lahko vsem nastopajočim in zborovodjem čestitamo za vložen trud. Koncert v soboto v Šmarjah pri Kopru pa lahko ocenimo kot enega najprijetnejših, pa tudi letos enega najkakovostnejših -tako po organizacijski kot po izvedbeni plati. Gostitelj je bil šmarski pevski zbor France Bevk, ki se je izkazal z veliko organizacijsko sposobnostjo. Izkazali so se tudi vsi nastopajoči, med katerimi so bili kar štirje zamejski zbori. (it, Ih) LJUBLJANA — Po 46 letih so v petek v družinsko grobnico na ljubljanskih Žalah položili posmrtne ostanke narodnega heroja SERGIJA MAŠERE, ki je 17. aprila 1941. leta skupaj s prijateljem, tudi mornariškim oficirjem MILANOM SPASIČEM, uničil rušilec Zagreb, da bi ne padel v roke sovražniku. Spasičeve posmrtne ostanke so pokopali že kmalu po dogodku, medtem ko so bile sledi za Mašero dolga leta prava skrivnost. Sergij Mašera se je rodil v Gorici 1912. leta, njegove korenine pa segajo v vasico Matajur pod Matajurjem. Po 1. svetovni vojni se je družina preselila v Ljubljano, kjer je končal gimnazijo, zatem nadaljeval in z odliko zaključil študij na Pomorski akademiji. Aprilski zlom Jugoslavije je Mašera dočakal na rušilcu Zagreb, ki je bil zasidran v Boki Kotorski. Ni priznaval kapitulacije, temveč se je hotel bojevati za svojo državo in čast domovine. Na tiskovni konferenci v Ljubljani, v pripravah na skorajšnji pokop posmrtnih ostankov Sergija Mašere, je spomin na aprilske dni pred 46 leti obudil oficir Jugoslovanske vojne mornarice v pokoju, sodelavec Mašere na rušilcu Zagreb, NIKOLA SAFO-NOV: »Kljub podpisanemu premirju, so Italijani bombardirali Dubrovnik. Zato je poveljnik ukazal, naj se posadka izkrca, ker nam je bilo prepovedano, da bi se branili. Artilerijski oficir poročnik bojne ladje Sergij — je zaprosil poveljnika, naj mu dovoli ostati na ladji in jo v primeru potrebe skupaj s prostovoljci tudi braniti. Poveljnik je to zavrnil.. 16. aprila zgodaj zjutraj smo se izkrcali na kopno in enako tudi naslednje jutro... ...Popoldne so ostali na ladji poleg mene samo še poveljnik, poročnika bojne ladje Mašera in Spasič in nekaj drugih. Po drugi uri popoldne sta na ladji ostala le še Mašera in Spasič. Okoli petih popoldne je "Zagreb" zletel v zrak. Uničila sta ga Mašera in Spasič in pri tem tudi sama padla...« Po dogodku je na obali tedaj 15-let-na domačinka LJUBICA KORDIČ PO- POVIČ našla lobanjo z globoko rano na čelu in ožgano. Ne da bi z gotovostjo vedela, čigava je, jo je shranila v dobri veri, da jo bo, po starem ljudskem prepričanju, lahko izročila materi padlega. Skrivnost je hranila vse do 1985. leta, ko je zgodbo izpovedala novinarju Politike, že novembra istega leta pa so lobanjo izročili ljubljanskemu inštitutu za sodno medicino. Dolgotrajen postopek identifikacije posmrtnih ostankov Sergija Mašere je vodil prof. dr. Janez Milčinski. Da bi se izognil čustvenim vplivom, je lobanjo izročil prof. dr. Zvonetu Žajdeli, uglednemu strokovnjaku, ki je identificiral tudi 180 žrtev letalske nesreče na Korziki. Delo je prof. dr. Milčinski takole opisal: »Postopek je tekel po ustaljenih normah, ki jih poznamo in smo od vsega začetka vedeli, da ne moremo računati na absolutno gotovost, ker smo imeli le lobanjo in eno uporabno fotografijg za primerjavo. S pomočjo prof. dr. Žajdele s stomatologije, ki je pri nas vodilni strokovnjak za zadeve obraza, za estetiko in mimiko in podobno, z njegovimi velikimi izkušnjami in osebnim raziskovanjem, je le našel stvari, ki so nas premaknile preko splošne možnosti do velike stopnje verjetnosti. Pri tem smo se morali varovati, da bi na nas ne vplival čustveni odnos zlasti moj, saj sem Mašero osebno poznal v mladih letih. Skupaj sva bila pri skavtih in se vedno dobro razumela. Seveda ga imam dobro v spominu in reči moram, da sem bil zelo zadovoljen, ko so mi zaupali vodstvo tega postopka. Danes sem prepričan, da smo vendar spravili na piano od dokaznega gradiva vse, kar je bilo mogoče in da lahko z vsem zaupanjem položimo te posmrtne ostanke k počitku v domači grob.« Posmrtne ostanke narodnega heroja Sergija Mašere so z vojaškimi častmi pokopali v družinsko grobnico v petek popoldne. Pogrebnih svečanosti so se udeležili predstavniki Jugoslovanske vojne mornarice in predstavniki številnih ustanov po vsej Jugoslaviji, ki nosijo ime po tem slovenskem heroju. MIRJAM MUŽENIČ Mesnica »CARSKA« NABREŽINA CENTER 144 - TEL.: 200020 TRŽIČ — UL. TIMAVO 15 — TEL.: 0481/72574 PONUDBA TEDNA: MLADA PEGATKA ZAJCI DOMAČE KOKOŠI TELEČJA PEČENKA 4.300 5.300 2.800 8.900 lir lir lir lir DELIKATESNI MESNI IZDELKI: čevapčiči, klobase lastne izdelave, klobase na sicilijanski način, »hamburgerji« na razne načine: s sirom, papriko, čebulo, ah oljkami. VSI MESNI IZDELKI SO ODLIČNE KAKOVOSTI TRŽIČ: ZORZIN IVANA — trgovina z mesom na debelo in na drobno 30. Tragedijo neke manjšine FULVIO TOM IZZA Prevod: Majda Capuder Mladoporočenca iz Ulice Rossetti COPVRIGHT ZTT Nekoč pobrska po žepih in ker ne najde niti beliča, se v resnici spusti v jok, tako da ga je moral Pino, njegov začasni tovariš v celici, zbuditi iz sna. In ko se drugič vrne domov brez darila zanjo, pravi: »Izkopal sem si oči, jih raztopil v zlati peni in ti jih ponudil. Bil sem slep, toda pomisli, vseeno sem te videl ti pa jih nisi hotela, odklanjala si jih in ker sem ti jih na vsak način hotel podariti, si zagrabila kupo in zlila po tleh moje oči in se smejala...« Dani, spet na svobodi, se mu prikaže z živim, polnim telesom, spozna ga in se mu nasmehne, lepa in elegantna kot še nikoli: kot bi zrasla iz nejasne literarne preobrazbe in iz vzburljive teme podzavesti in se znašla v žmahtnem vsakdanjem življenju. Glejte, kako jo vidi on, neozdravljivi sanjač, pod nenehnim bičem čutil, ki mu ne dajo, da bi ušel iz sfere resničnosti: »V tebi je nekaj tako prvinsko zdravega in dehtečega, da se mi ob pogledu nate zazdi, kot da ne gledam deklice pač pa košček kraške zemlje z brinčkom na njej in ko veter razpiha tvoje ljubko krilce, se zdi, kot da se zibljejo veje kakega grmiča.« Stanko, omamljen od nje, ki je vsa živa stala pred železno mrežo in komaj čakala, da ga zagleda, je verjel ali pa se je delal, kot da verjame v njuno duhovno prilikovanje, ki naj bi ju končno napravilo vredna drug drugega. Zdaj je svobodna, obnaša se lahko, kot ji narekuje njen zdravi nagon in kot je primerno za lepo mlado gospo. Pravzaprav ji popolnoma zaupa, saj si zasluži zaupanje od tistega trenutka dalje, ko mu ni več, tudi v času pred duhovno dozorelostjo, storila kake hujše krivice. V zameno naj ona skuša razumeti zahteve zaljubljenega jetnika, ki se mora zadovoljiti samo s tem, da jo vidi, in da ji piše vse bolj modra in svežine polna pisma, ki samo še poglabljajo njegovo čustvo; in zato naj mu pusti, da občuduje njene lase, ki so podobni barvi zrelega žita na kraškem hribu in njena usta »majhna in sladka kot razpočena češnja«, pa vrat bele golobice in prsi, ki bi že lahko dojile njuno punčko, ki ji bosta dala ime Magdalena; obožuje njene »pametne« ročice in gležnje, tako tanke v čeveljcih iz mehkega usnja. Zdaj ko je bila Dani spet sredi vsakdanjih, ah, kako dragocenih opravil! — in uživala zdaj pozornost staršev, zdaj intimnost stanovanja, ki je bilo pripravljeno, da sprejme svojega prvega razpolagalca, ali pa ko je na kopanju, na skalnatem nabrežju v Barkovljah, pripovedovala prijateljicam o svojih izkušnjah iz konfinacije - zdaj je lahko Stanku vračala vse te male nežnosti. Njena pisma so bila napisana z lahkotno in ljubečo roko. »Objela bi s soncem ožarjeni zrak in mu povedala, da ljubim življenje in tebe.« Tu se je pač potrudila, da je morda zato, ker ji je bilo v zabavo, posnemala njegov stil: »Hočeš poljubček, ves rdeč, rdeč od mene?« Zaprosi oblake, »ki se, podobni malim božanstvom, poigravajo na jutranjem nebu in prisostvujejo moji petite levee«, naj njenemu ljubemu izročijo pozdrave. Iz obdobja, ko je še stanovala v hiši frančiškanskih sester, si je Dani zapomnila neko misel matere prednice, ki jo je zdaj izraženo v prispodobi, prikrojila na njune razmere. »Tako kot v vsakem še tako drobnem koščku zdrobljene hostije še naprej živi Jezus Kristus, tako diha moja ljubezen zate iz slehernega mojega giba, dejanja in misli.« To so bile kajpak koncesije, nemalo izsiljene in sad dobre volje s strani Tomažičevega dekleta, ki je svoja mnenja več kot dobro premlela in nazadnje prišla do zaključka, da si je vredno obdržati tega moža, ki ima sicer glavo v oblakih, a je noro zaljubljen vanjo. Ubogi Stanko, zadosti, da se je spomnil na skorajda provokativno upiranje, s katerim se mu je na poročnem potovanju v Assisiju postavila po robu, ko ga ni hotela spremiti v svetnikovo kripto, in že je imel več kot dovolj razlogov za svoje zadovoljstvo. Toda zaenkrat ni prišlo v poštev in je bilo izključeno, po mojem, tudi za prihodnost, da bi on zahteval njeno popolno predajo na področju vere. Dovolj je, če že on resnično veruje in izpolnjuje dolžnosti dobrega kristjana, saj si je moral katolik v njem v potu svojega obraza služiti odrešenje in to za ceno neizogibnega odrekanja telesu. Zadostovalo bi, če bi ona znala ceniti in kvečjemu vrniti blagoslov na čelo, da bi molila k angelu varuhu in prosila, naj jo obvaruje vso čisto, kot jo je hotela mati narava, dovolj bi bilo, če bi ob igranju Griega začutila, »kako se ji srce trga od sladke bolečine in kako ji duša trepeta kot ločkova vejica v vetru«; potrjevala naj bi se mu kot zmeraj ista in zmeraj nova, tako kot kraško podzemlje, to pribežališče divjih golobov, ko stopiš vanj in se eni sobani magičnih stalaktitov prida še druga, še večja in lepša in nato tretja in tako naprej. Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini na Proseku PROSEK 280 — Tel. 225137 se priporoča cenjenim gostom PRVOVRSTNE DOMAČE JEDI IN DOMAČA VINA — LEPA DVORANA — PROSTOREN VRT V SREDIŠČU VASI vesele velikonočne praznike vam želijo... BAR - SLAŠČIČARNA »LUKSA« PROSEK 140 — Tel. 225286 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA MALALAN PROSEK 160 — Tel. 225220 TRGOVINA JESTVIN DESPAR Najemnika ANITA in SILVERIJ SLAVEC OPČINE — Narodna ul. 63/1 Tel. 211026 Društvena prodajalna na Opčinah USNJENA GALANTERIJA ROKAVICE OPČINE — Alpinska ul. 87 — Tel. 211054 Urad: Alpinska ul. 95 — Tel. 213274 TORBICE ŽENSKA OBUTEV želi vesele velikonočne praznike PODJETJE OPČINE — Proseška ul. 18 — Tel. 212720 Včlanjena v »Skupaj na Opčinah« Alojz Daneu Prodaja GRADBENEGA MATERIALA - LESA - IZOLACIJSKEGA MATERIALA ŽELEZNINE IN DRUGEGA OPČINE — Proseška ulica 13 — Tel. 211044 MESNICA DANIELI MARINO OPČINE — Narodna ul. 69 Tel. 211097 GOSTILNA VETO OPČINE Proseška ulica 35 — Tel. 211629 Sprejema rezervacije za poročna kosila, svečane priložnosti, organizirane družbe TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR Marta & Alenka OPČINE — Narodna ul. 42 Tel. 211026 Eletromarket HI-FI - AVTORADIO - TV OPČINE Ul. dei Salici 1 — Tel. 211155 MARKET PRALNIH PRAŠKOV UDOVIČ s. d. f. OPČINE — Narodna ulica 28 VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE ČISTILNIH NAPRAV HOTEL - RESTAVRACIJA □AIMEV OPČINE — Ul. dei Gardi 3/1 — Tel. 211336 - 213592 jfurlan cvetličarna MARA BAZOVICA — Ul. Gruden 48 Tel. 226517 GOSTILNA IN PIZZERIA, TOBAKARNA Lastnik KARLO GUŠTIN GOSTILNA MILIC BRIŠČIKI — Tel. 227330 želi vesele velikonočne praznike MAHNIČ najemnik GUŠTINI OLGA REPENTABOR Tel. 227125 BAZOVICA Ul. I. Gruden 29 -'Sr Ja <0 HOTEL - RESTAVRACIJA KRAS pri BOŽOTU REPENTABOR 1 — Tel. 227113 AVTOKAROSERIJA RADKO GUŠTIN GOSTILNA COL 4 Tel. 227284 »Pod Tabrom« PEKARNI RUDOLF MARC RESTAVRACIJA - HOTEL Suzana in Giuliano Kariš ZALOGA GRADBENEGA IN SANITARNEGA MATERIALA TER PLOŠClC KARLO GRGIČ BAZOVICA 176 — Tel. 226185 »Pesek« COL (Repentabor) št. 8 Tel. 227120 | poroke - poslovna kosila g^ZOVICA | slavnosti - prenočišča Ul. S. Kosovel 24 I PESEK 69 (Trst) — Tel. (040) 226294 Tel. 226171 vsem gostom voščimo vesele velikonočne praznike IMPORT - EXPORT MESNICA Albin Bak MAGDA MARC POHIŠTVO BAZOVICA i voSči Slovblc PADRIČE 116 — Tel. 226184 Ul. I. Gruden 64 Tel. 226147 | prijateljem, znancem in odjemalcem vesele velikonočne praznike TRST — Ul. S. Cilino 38 — Tel. 54390 JESTVINE JESTVINE Silvan Grgič PADRlCE 37 — Tel. 226293 SONJA BAZOVICA Kosovelova 9 { GI0VANNI MANZIN | PRODAJA NA DEBELO | Šunka, suho meso, | sir in jestvine FoiLccn, Ul. S. Cilino 52 — Tel. 567845 I TRST—Bazoviška 92 PRIPRAVLJEN BETON, PESEK, GRAMOZ, GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL, ASFALT, PRIVATNA NAROČILA Tel. 55443 - 54680 Razgovor z vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije Triletni deželni razvojni načrt Bitka za trg in kakovost LJUBLJANA - Uvajanje tržnega gospodarstva in tržne logike bi v naj-večji meri lahko motiviralo jugoslovanski gospodarski stroj in mu dalo novega zagona za premeščanje hudih težav, s katerimi se že vrsto let sooča. V načelih je uvajanje tržne logike sprejeto, v praksi pa je njeno uveljavljanje počasno in protislovno, bremenijo ga številni predpisi in težnja k socializaciji, egalitarizmu. Družba najbrž ni še povsem zrela za bitko za stabilizacijo, vendar zorenje je dolg proces in nekateri premiki v miselnosti so vidni, na primer pri izvoznikih. Tako bi lahko sintetično strnili pogovor z vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije, ki ga je v prejšnjih dneh priredila komisija za izobraževanje pri Društvu novinarjev Slovenije. V nekajurnem razgovoru so predsednik GZ Marko Bulc in podpredsednika Dolfe Vojsk ter Andrej Miklavčič s svojimi odprtimi razmišljanji dali dokaj izčrpno sliko težav, s katerimi se otepa slovensko in jugoslovansko gospodarstvo, ob njih pa orisali prizadevanja Gospodarske zbornice za iskanje poti, ki vodijo iz krize. Gospodarska zbornica Slovenije, kot je dejal predsednik Bulc, ni oblast, je pa lahko moč, saj izraža vest in zavest gospodarstva, katerega asociacija je. Za letošnje leto si je GZ zadala pet temeljnih nalog: 1. Ugotoviti in predlagati temeljne smernice ekonomske pglitike, ki naj bi motivirala gospodarstvo, da doseže zastavljene cilje. V tem okviru je sicer vloga GZS omejena, ker tse približno 80% ukrepov sprejema v Beogradu in le 20% v Ljubljani, vendar tudi ta del lahko spodbudi slovensko gospodarstvo. 2. Pripraviti koncept prehoda od obstoječega na tržno gospodarstvo. O tem se sicer veliko govori, vendar vprašanje je, kako cilj operativno doseči. Vendar temu cilju polagajo pri GZ veliko važnost, saj ocenjujejo, da je prehod na tržno gospodarstvo eden najbolj učinkovitih ukrepov za izhod iz krize, ker motivira k dobremu gospodarjenju. Obenem pa pri GZ menijo, da bi s takim prehodom očuvali samoupravljanje in pripravili učinkovito obrambo pred etatizmom in centralizmom. 3. Začeti z bitko za prestrukturacijo in modernizacijo slovenskega gospodarstva. Ta bitka je temeljnega pomena, saj sta po oceni GZ sodobna tehnologija in znanje, ki to tehnologijo obvladuje in upravlja, edino perspektivna. To pa pomeni pripravo planov ter prehod od planov do projektov, finančnih konstrukcij in uresničitve zamisli. 4. Dopolnilno izobraževanje vodilnih ljudi v podjetjih ter njihovo usposabljanje za nove naloge slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva. V tem okviru so pri GZ že oblikovali skupine mladih strokovnjakov, ki hodijo na nekajmesečno izpopolnjevanje in spoznavanje najbolj zahtevnih zahodnih trgov. Skupno s fakultetami načrtujejo letne šole za izvedence v podjetjih, razmišljajo pa tudi o strokovnem izpopolnjevanju delavcev s pomočjo delavskih univerz. 5. Bitka za kakovost. Ravno na tem področju bo potreben največji napor, ker je treba predrugačiti miselnost. Vendar po mnenju GZ je to bitka odločilnega pomena, saj je danes največja prednost Japoncev in ZDA dejstvo, da so začeli in v veliki meri uspeli v bitki za kakovost proizvodov, za kakovost dela in kakovost odločanja. Seveda Slovenija sama vsem tem nalogam ne more biti kos, potrebna je pot dogovarjanja in spreminjanja miselnosti v celotnem jugoslovanskem prostoru. Vendar, po mnenju GZ Slovenije, je to edina možna pot. V. T. iiliiaiiiliiliiiiSiiiillliliiliiiailliliilliilliiiffllffiiliiil nntvrmnt * vatni# iiilliiliiiliiiiiiiiiiii iiliii :::: iiiii ::::::::: iiiiiii :::::::: ::::::: ... J mtronat inuL vetuje ho ris sim ;ta Pokojnina za bivše ital. vojake Vpr.: »Tudi jaz sem si, kot toliko drugih jugoslovanskih državljanov, priskrbel potrdilo o služenju v italijanski vojski za uveljavitev italijanske pokojnine. V Vidmu pa so mi namesto običajnega vojaškega lista izdali le suhoparno potrdilo, da sem bil vojak od leta 1939 do leta 1944. Je ta dokument sploh veljaven? Pride sploh v poštev vojaščina po letu 1940? Je realno, da bo Italija izplačala pokojnine, ali gre le za propagando?« T. G. V teh zadnjih dveh letih in pol je bilo o uveljavljanju pokojnine po konvenciji bivših italijanskih vojakov - sedanjih jugoslovanskih državljanov - že toliko napačno povedanega in napisanega, da ne bo odveč, če še enkrat posredujemo nekaj osnovnih informacij. Pa pojdimo po vrsti, kot ste zastavili vprašanja. Dokument, ki vam ga je izdal videmski vojaški urad, je povsem veljaven, saj gre za poenostavljen izpisek iz vojaškega lista, kakršnega npr. v Trstu ne izstavljajo. To pa po dogovoru zadostuje za uveljavljanje pokojnine po italijansko-jugoslovanski konvenciji. Dovolj je akreditacija enega samega tedenskega prispevka (redno delovno razmerje ali pa služenje vojaškega roka), da se konvencija aplicira in ima jugoslovanski državljan, ki prejema delavsko pokojnino v Jugoslaviji, z retroaktivno veljavnostjo največ desetih let pravico do razlike do minimalne italijanske pokojnine (trenutno 397.400 lir na mesec). Vojaščina je vedno priznana v pokojninsko dobo, ne glede na obdobje služenja vojaškega roka: informacija, da -se upošteva le do začetka druge svetovne vojne 10. 6. 1940, je povsem neosno-vana. Kar pa zadeva izplačevanje pokojnin, je sicer res, da postopek teče precej počasi, vendar pa so nekateri že vnovčili kar. čedno visok italijanski sorazmerni del pokojnine in isto pravico imajo vsi bivši italijanski vojaki (tudi udeleženci posebnih bataljonov), saj je 1NPS s posebno okrožnico parificiral simbolične »vojaške« prispevke z efektivno delovno dobo. OBVESTILO OBRTNIKOM IN TRGOVCEM Patronat INAC obvešča obrtnike in trgovce, da 25. t. m. (oziroma 27. zaradi praznikov) zapade rok za poravnavo prvega obroka pokojninskega zavarovalnega prispevka. 1NPS je že prejšnji teden odposlal poštne položnice obrnikom, v teh dneh pa trgovskim zavarovancem. Kdor ne bo dobil položnic na dom do srede, naj to nemudoma (do 12. ure v sredo, 22. t. m.) javi (tudi telefonsko na številko 62785) na Patronat, da pravočasno vloži prošnjo na INPS za ponatis duplikata. Po novih predpisih že za en sam dan zamude namreč aplicirajo 25% globe na neplačani znesek. Sredstva za prevoze in varstvo okolja Finančna razpoložljivost je predpogoj za realno postavljanje razvojnih načrtov in to na gospodarskem kakor tudi na socialnem področju. Deželni upravitelji predvidevajo, da bodo do leta 1989 razpolagali z 8.613 milijardami lir, in sicer za leto 1987 s 3.009, za leto 1988 z 2.927 in za leto 1989 z 2.737 milijardami. Ugotavljamo torej predviden padec dohodkov, kar sicer ni zaskrbljujoče, če podrobno pogledamo vire dohodkov in namembnost nekaterih skladov. Dohodke dežele lahko uvrstimo v tri osnovne skupine. V prvo spadajo lastni dohodki dežele, ki izvirajo iz statutarnih določil in osnovnih državnih zakonov: ti dohodki predstavljajo le 39% skupnih dohodkov. V drugo skupino (39%) spadajo državne dotacije z vezano namembnostjo; sredstva so v glavnem namenjena za financiranje zdravstvene službe in za državni sklad za posodobitev prevozne mreže. V tretjo skupino (12%) spadajo izredni državni prispevki za popotresno obnovo in za financiranje obveznosti iz Osimskih sporazumov. Prav te dotacije bi se morale v naslednjih treh letih krepko zmanjšati (v letu 1987 znašajo 452, v letu 1988 394 in v letu 1989 le 197 milijard). Za financiranje obveznosti iz Osimskih sporazumov ima dežela na razpolago v naslednjih treh letih 132 milijard lir. S temi sredstvi bi morali dograditi cestne povezave na tržaškem področju. Načrt ne predvideva za letošnje in naslednje leto dotacij za predor pod goro Monte Croce Carnico. Presenetljivo pa je, da je predvidenih 5 milijard za razvoj turistično-trgovskih središč ob avtocestah. Posebna pozornost in znatna sredstva so namenjena razvoju in vzdrževanju pristaniških dejavnosti. V tem letu bi moralo tržaško pristanišče prejeti 32 milijard; s temi sredstvi naj bi predvsem delno krili tekoči poslovni primanjkljaj, ostala sredstva pa so namenjena posodabljanju skladišč in delni ureditvi starega pristanišča z dograditvijo tako imenovanega Adria-terminala, ki bi bil v glavnem namenjen železniškim tovorom. Za tržaško pristanišče bo na razpolago še 7 milijard za ureditev zemljišč, last pristaniške ustanove, ter za izdelavo investicijskih načrtov. Pristanišče Porto Nogaro naj bi imelo na razpolago dve milijardi v glavnem za razširitev obstoječih naprav in za poglobitev lagune in kanala, ki povezuje pristanišče z Jadranom. Vprašljivo je, ali je omenjeni načrt v skladu z državno zakonodajo, ki predvideva preureditev vsega pristaniškega delovanja, izravnavo bilanc itd. Menimo, da ne bi bilo smotrno nadaljevati ali pričeti z novimi investicijami, dokler vlada ne bo izdala okrožnic, ki bodo točno navajale namembnosti posameznih pristanišč. v Nadaljnja poldruga milijarda je letos namenjena za promocijo in za znižanje prevoznih tarif do pristanišč. Dežela bo tudi pripravila, v sodelovanju s specializiranim vzhodnonemškim inštitutom, posebno analizo pomorskega prometa iz vidika ladij, ki bodo prevažale tovor okoli sveta. Skratka, dežela je s tega vidika osvojila smernice, ki jih je pred nedavnim pripravila evropska komisija za organizacijo prevozov v Sredozemlju. In končno so 2 milijardi in 600 milijonov lir namenili vzdrževanju deželne obale. V naši pokrajini naj bi delno popravili valobrane v Grljanu, Barkovljah in v miljski občini. Zanimivi so tudi posegi v korist cestnega tovornega prometa, čeravno znašajo skupna razpoložljiva sredstva le 800 milijonov lir. 100 milijonov bi koristili za razvoj konzorcijev med prevozniki, 200 milijonov je namenjenih špediterskim podjetjem za nabavo specifične opreme, nadaljnjih 500 milijonov pa za delno kritje stroškov leasinga na prevozna sredstva. Na tak način deželna uprava meni, da bo spodbudila prevoznike k posodabljanju prevoznega parka, da bi bili kos vedno večji mednarodni konkurenci. Letališču v Ronkah je dodeljenih 750 milijonov za delno kritje upravnih stroškov, 2 milijardi pa za posodobitev in razširitev infrastruktur. Posebno pozornost je dežela posvetila tudi varstvu okolja, saj je bilo kar 5 milijard lir namenjenih za delno ureditev naravnih parkov. Med naravne parke, ki bodo deležni dotacije, spada tudi področje jezer Doberdob in Sabličev in Dolina Glinščice. Občine bodo prejele še dodatna sredstva za ureditev mestnih ali primestnih zelenih območij in sprehajališč. ODO KALAN Jugoslavija, ki je dolga leta živela v dokaj spokojnem socialnem miru, brez velikih pretresov, demonstracij in stavk, se zdaj sprašuje, ali ne bodo zaostrene gospodarske razmere razburkale duhove. Še bolj se o tem sprašuje tujina, ki je v letošnjem valu stavk zaslutila velikanske spremembe, ki naj bi se dogajale v državi, in iz česar je že sklepala, da se je začela rušiti trdnost družbe in države. Kako je s trdnostjo, naj govorijo drugi, kje so ekonomski vzroki za nedavne stavke, ki se še nadaljujejo, pa smo že pisali. Upamo si trditi, da bo v prihodnjih mesecih podobnih socialnih gibanj, napetosti in protestov še ali več, saj se nekatere stvari v jugoslovanskem gospodarstvu res dokaj spreminjajo in te spremembe kažejo, kako kruta je ekonomska realnost, te se hočeš soočiti z njo. Kruto je za podjetja in delavce navsezadnje že spoznanje, da plač ni moč dvigovati kar tako povprek, glede na to pač, kako raste inflacija. Vlada je takšno spoznanje, kot smo pisali, vsilila podjetjem in delavcem s trdo administrativno roko, kar je povzročilo odpor, negodovanje in stavke. Vlada zaradi strahovite rasti inflacije v letošnjih prvih mesecih — če bo šlo tako naprejj bo ob koncu leta inflacija krepko preskočila 100 odstotkov — ni imela niti časa niti prave možnosti, da bi reagirala drugače, da bi po normalni poti prisilila podjetja v spoštovanje ekonomskih zakonitosti tudi pri izplačevanju zaslužkov. Negodovanja in protestov pa bo veliko tudi v bodoče zaradi spremenjenega sistema obračunavanja poslovnih rezultatov in zaradi dokaj zaostrenih predpisov o sanaciji in stečaju podjetij. Vendar se zdi, da takrat protesti ne bodo leteli na vlado, ampak drugam. Najnovejši podatki kažejo namreč, da se je lansko poslovno leto zaključilo z izgubo kar 2300 jugoslovanskih podjetij. V teh podjetjih je zaposlenih okoli 600 tisoč delavcev. Celotna tekoča izguba se je lani povzpela na 633 milijard dinarjev. Sama številka še nič ne pove o tem, kakšna je vrednost teh izgub, zato primerjava: če bi hoteli pokriti te izgube, bi moralo gospodarstvo prispevati tretjino tistega denarja, ki ga je sicer lani namenilo za akumulacijo in rezerve. V dveh mesecih, kolikor časa so v podjetjih Gospodarsko pismo iz Slovenije Bo ohranjena delavčeva varnost? preračunavali poslovanje, so sicer našli kritje za nekaj več kot 200 milijard dinarjev izgub. Denar so prispevala tista podjetja, ki z izgubarjem neposredno sodelujejo. Zdrava podjetja so si tako morala naložiti kar precejšen balast. Nič ne bi bilo hudega, če bi takšna pomoč pomenila, da ima podjetje, ki pomaga, tudi večjo pristojnost pri poslovnih odločitvah, ki naj bi slabo podjetje potegnile izpod vode. Toda navadno »mora« pomagati zaradi tesne povezanosti direktorjev in občinskih veljakov, pri čemer pravi ekonomski razlogi niso upoštevani. Kaj pa z vsemi ostalimi podjetji z izgubo? Nov zakon, ki velja šele letos, zahteva, da se tako podjetje lahko izogne stečaju le, če dobi sposobnega sanatorja, torej podjetje, ki je sposobno najeti sanacijska posojila za reševanje izgubarja in ki je sposobno pripraviti tudi pravi program za rešitev. Toda kdo bo našel toliko podjetij, ki bodo sposobna reševati druga podjetja? Dogodki v zvezi s stečajem celjskega pohištvenega podjetja Savinja dokazujejo, da takih »botrov« skorajda ni. Celjski Savinji ni uspelo dobiti nobenega podjetja, ki bi se čutilo sposobno reševati nasedlo ladjo, pa čeprav je Savinja vključena v za slovenske razmere velikansko združbo podjetij, v Slovenijalesov tozd. Torej bodo nasedli z veliko težavo našli vlačilca, ki bi jih izvlekel. In če ga ne bo, bo samodejno sprožen stečajni postopek. Sprožila ga bo služba družbenega knjigovodstva (kakor se v Jugoslaviji imenuje državna finančna kontrola). Časi, ko so se v samih občinah župani in politiki odločali, ali naj gre neko podjetje v stečaj ali naj ne gre, so očitno minili. To pa pomeni, da bo lahko kar naenkrat precej delavcev na cesti, brez zaposlitve. Ti delavci pa bodo predstavljali močan družbeni naboj nezadovoljstva, ki se lahko sproži prav v vsakem trenutku. Zaradi zaostrenih predpisov o stečaju se bo kar naenkrat znašlo precej podjetij pred bankrotom. Številka bo velika predvsem zato, ker zdaj v gospodarskem sistemu ni nobenega pravega mehanizma, ki bi zagotavljal, da bi se pravočasno odnehalo z nerentabilno proizvodnjo in našel drug proizvodni program še prej, preden se znajde podjetje pred stečajem. Tako je zaradi tega, ker podjetje ni povsem samostojen gospodarski subjekt in zaradi tega tudi ni pod udarom vseh tržnih zahtev in zakonitosti. Zaradi sorazmerne nesamostojnosti bo stečajni postopek še bolj zapleten. Mnogo podjetij se bo v stečaju znašlo tudi zaradi ekonomske politike, ki je posamezna podjetja močno prizadela s svojim ukrepanjem. Za večino stečajev pa bodo zlasti odgovorne vodilne ekipe v podjetjih in tudi v občinah, na primer gibanja na trgu in spremembe v gospodarski politiki. Na dan bo torej butnila krivda subjektivnih faktorjev (direktorjev na primer), manj pa bodo objektivne okoliščine vzrok za stečaje. Zaostrena stečajna politika je dobrodošla sprememba v gospodarskem sistemu in jo gospodarstveniki na splošno odobravajo. Zaradi nje pa se bo odprlo povsem novo vprašanje, ki ga jugoslovansko gospodarstvo v glavnem ni bilo vajeno: Kam z delavci iz podjetij, ki morajo v stečaj? Nekaj malega izkušenj sicer je, saj je v državi že moralo nekaj velikih podjetij v stečaj, vendar je šlo v glavnem za povsem nova podjetja, ki so morala v stečaj zaradi napačne naložbene politike. Značilno je, da je v zadnjih letih v Beogradu, ki ima močnejšo industrijo kot vsa Slovenija skupaj, ostalo brez dela zaradi stečajev vsega skupaj 3.163 delavcev. Tudi sicer zaposleni delavec skorajda ne bi mogel izgubiti službe. Delavec ima zato občutek popolne varnosti in se ne boji za svoje delovno mesto. To pa seveda pomeni, da bi se lahko marsikatero podjetje rešilo pred propadom, če bi pred tem lahko odpustilo določeno število delavcev. Ker tega ne more, mora čakati na stečaj, ki tudi poslej ostaja edina možnost za masovno odpustitev delavcev. Če bodo spoštovali predpise, bo moralo zdaj v stečaj precej več podjetij. Občutek varnosti se bo polagoma začel topiti. Delavca bo začelo skrbeti za delovno mesto. To bo lahko zelo odločilno vplivalo na povečanje delovne discipline, na kakovost dela in navsezadnje tudi na poslovni uspeh podjetja. To bi bile ha neki način velike pridobitve za jugoslovansko gospodarstvo, ki mu vseh teh značilnosti primanjkuje. Vendar pa je te pridobitve treba postaviti na tehtnico skupaj z delavčevim nezadovoljstvom in se odločiti, kaj tvegati. Doslej se je zaradi nezadovoljstva nekajkrat že odstopilo od začrtane usmeritve, od gospodarske reforme. Kot je videti, rezultati niso bili dobri. JOŽE PETROVČIČ BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Ulica F. Filzi 10 —Trst VABILO DELNIČARJEM Gospodje delničarji so vabljeni na izredni in redni občni zbor, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, dne 28. aprila 1987 ob 18. uri v prvem sklicu in V SREDO, 29. APRILA 1987 ob 18. uri v isti dvorani v drugem sklicu z naslednjim dnevnim redom: Izredni občni zbor: 1. povišanje družbene glavnice od lir 2.400 milijonov na lir 10.000 milijonov z izdajo 760.000 novih navadnih delnic, od katerih se podeli 360.000 delnic delničarjem brezplačno in 400.000 delnic proti plačilu v opcijo delničarjem ; 2. spremembe čl. 4, čl. 5 in čl. 15 družbenega statuta. Redni občni zbor: 1. poročilo Upravnega sveta; 2. poročilo Nadzornega odbora; 3. predložitev bilance poslovnega leta 1986 in zadevni sklepi; 4. določitev sejnine upraviteljem in honorarja nadzornikom; 5. imenovanje članov družbenih organov. V smislu čl. 4 zakona št. 1745 z dne 29.12.1962 se smejo udeležiti občnega zbora s pravico do glasovanja tisti delničarji, ki bodo položili svoje delnice pri družbinem sedežu vsaj pet dni pred občnim zborom. Domneva se, da se bo vršil občni zbor v drugem sklicu. UPRAVNI SVET Mesec dni po izvajanju dekreta o superglobah Širokopotezni načrt o parkiriščih le na začetku poti k uresničitvi Točno mesec dni je potekel od vstopa v veljavo vladnega dekreta, ki je potrojil globe za prekrške v mestnem prometu, zlasti za nepravilno parkiranje, ki od tedaj »stane« avtomobilista kar najmanj 37.500 lir, vprašanje parkirišč v mestnem središču in na periferiji je pa slej ko prej povsem odprto in nič ne daje misliti, da bi v doglednem času našli rešitve, ki bi ponujale avtomobilistom možnost, da prometnih pravil ne kršijo. Nekaj se sicer na Občini dela in načrtuje, toda za rešitve, ki bodo terjale najmanj nekaj let, preden bodo nova parkirišča omogočala kolikor toliko znosne razmere v mestnem prometu. Pri najmanj 150.000 avtomobilih občanov, ki trpajo tržaške ulice, in še nekaj tisočev vozil tujcev, ki jih vodi pot v naše mesto, bi bilo potrebnih vsaj 10.000 novih parkirišč, nam je dejal občinski odbornik za urbanistiko in promet Lucio Vattovani, ko smo ga po dolgem prizadevanju vendar dobili na pogovor. Občinski odbornik se zaveda nujnosti problema, toda spoprijemati se mora z vsakovrstnimi težavami, od zamujenih priložnosti iz preteklosti do nezadostnega števila osebja v občinskem uradu, ki se ukvarja z vprašanjem prometa, kar vse otežuje iskanje učinkovitih in hitrih rešitev. Občina je (oziroma pravilneje župan) sicer že pred enim mesecem prejela splošno študijo prof. Caracoglie z inštituta ta ceste in prevoze tržaške univerze o ureditvi parkirišč, toda o njej ni še niti razpravljal občinski odbor niti ga pristojno odborništvo ni prejelo v proučitev od župana. Vattovani sicer razpolaga z izvodom študije in nam je bil pripravljen posredovati njene glavne usmeritve in predloge. Načrt prof. Caracoglie predvideva gradnjo novih parkirišč za skupno 7.100 vozil v treh fazah. Mimo tistih, ki so že v gradnji (bivši Silos pri železniški postaji za okrog 900 avtov) ali so zanje že pripravljeni načrti (pri novem sedežu zavarovalne družbe Lloyd Adri-atico za 830 vozil in na področju bivše pivovarne Dreher za 150), naj bi v prvi fazi zgradili podzemska parkirišča pod Ponterošom (za 520 avtov), na področju glavne bolnišnice (za 600) in v Ulici Salem (kar za 1.200 vozil). V drugi fazi naj bi spet skopali podzemsko parkirišče (sedanja tehnologija naj bi odpravila nekdanje zapreke) za 600 vozil pod Trgom Ulpiano (za kar se baje že poteguje 5 zasebnih podjetij, ki bi kapaciteto celo hotela dvigniti na 800 do 900 mest), predvideno je tudi parkirišče na področju starega rimskega gledališča (za 500 avtov) in na Stari mitnici (za 400 avtov). Hkrati so v tej fazi predvidena parkirišča za 530 avtomobilov kar pod Kanalom in na področju ulic Kolonja in delFEdera (za okrog 500 vozil). Tretja faza predvideva gradnjo skupnih 2.200 parkirišč v predoru Donota, v ulicah Gambini, Carpison, na Marsovem polju in na področju Rojana. Caracogliov načrt pa še izpopolnjujejo glede možne namestitve parkirišč na obrobju mesta, kar ne bo težko uresničevati toliko zaradi pomanjkanja primernih prostorov, kot bolj zaradi manjše zainteresiranosti zasebnikov, da bi se lotili manj donosnih gradenj parkirišč, ki bi na periferiji bolj služila reziden-čnemu prebivalstvu. Načrti so torej kar obsežni in obetavni, toda povsem drugače je z njihovo realizacijo. Gradnja toliko parkirišč je pač zelo draga stvar, nam je'dejal odbornik Vattovani, in je tudi ni mogoče, mimo demagoških pozivov, ki prihajajo z več strani, uresničevati kar čez noč. Zato misli Občina prepustiti naj večji del izvajanja načrta zasebni pobudi, sama bo pač skušala pospešiti do skrajnosti postopke, ki so v njeni pristojnosti, od urbanističnih normativov do izdaje dovoljenj in sklepanja konvencij z zasebniki, ki bi se hoteli posla lotevati. Kako se bodo torej stvari pomikale? Odbornik Vattovani je mnenja, da bo lahko občinski odbor sprejel svoje odločitve glede načrta o parkiriščih, ki ga je pripravila univerza, upoštevajoč tudi dopolnila, ki zadevajo parkirne prostore na periferiji, v roku dveh mesecev. Nato bo moral seveda o njem sklepati tržaški občinski svet, tako da je pričakovati (ali vsaj upati), da postane izvršljiv še v tem letu. Medtem skuša občinska uprava omiliti prometne težave z nekaterimi kratkoročnimi ukrepi, kot je ureditev prometnega vozla okrog Trga Garibaldi (kar bo stalo z novo semaforizacijo okrog 500 milijonov lir), ali kot je »poskusna« preureditev prometa okrog Ponteroša (polagoma opuščajo zamisel o graditvi novega mostu čez Kanal) in v Ulici Conti, kjer naj bi uvedli preferenčne pasove za javna prometna sredstva. Medtem pa ne nameravajo izvajati s prekomerno strogostjo določil vladnega dekreta o superglobah (tudi zaradi tega, ker ob rimski krizi ni gotovo, da ga bo parlament potrdil), razen morebiti za ulice, ki so namenjene hitremu prometnemu pretoku, kot so Korzo, ulice Carducci, Battis-ti, Rossetti, Roma, Baiamonti, Drevored D’Annunzio in še kakšna druga. Tudi poveljnik mestnih redarjev nam je potrdil, da se pač služba odvija normalno, kot pred vstopom v veljavo dekreta, in da dokler ni alternativ (oziroma novih parkirišč) morajo redarji bolj pomagati avtomobilistom, kot jih pa kaznovati za prekrške pri parkiranju, ki se jim skoraj ni mogoče izogibati. (Iv) Predsinočnjim v repenski Kraški galeriji Z razstavo Alessandra Bulla začetek sezone Kraške hiše Z odprtjem slikarske razstave v repenski Kraški galeriji v petek zvečer se je začela letošnja sezona kulturnih prireditev Kraške hiše, sezona, ki veliko obeta in ki bo trajala vse do novembra, seveda po že ustaljenem urniku, ko je Kraška hiša odprta publiki: ob nedeljah in prazničnih dneh od 11. do 12.30 ter od 15. do 18. ure. Kakor dokazujejo podatki zadnjih časov, se zanimanje za Kraško hišo neprestano veča in to ne le pri našem, domačem prebivalstvu, pač pa veliko več pri ljudeh, ki prihajajo v naše kraje od drugod, tudi od daleč, saj obiskujejo Kraško hišo tudi Američani, Avstralci, ljudje iz vse Evrope, da ne govorimo o obiskih iz raznih krajev Italije, posebno šolskih otrok. Prav te dni, v četrtek, si je Kraško hišo z zanimanjem ogledala večja skupina študentov iz Piemonta. Toda vrnimo se v Kraško hišo. Letošnja sezona, kot smo že poudarili, veliko obeta. Predsednik zadruge Naš Kras Egon Kraus je v svoji uvodni besedi napovedal v Kraški galeriji več slikarskih razstav folklornega in obrtniškega značaja. Seveda pa bo Pred srečanjem s slovenskimi organizacijami SSk protestira pri Rubbii ker je ni povabil na srečanje Vprašanje gradnje sinhrotronskega svetlobnega generatorja bo spet na dnevnem redu prihodnji teden, ko se bodo na njegovo povabilo sestali s predsednikom družbe Sincrotrone Tri-este, Nobelovim nagrajencem za fizi-ko Carlom Rubbio, zastopniki slovenskih organizacij in ustanov. Kot je znano, je Rubbia že ob prvem srečanju s predstavniki organizacij, ki upravičeno zastopajo mnenje in interese neposredno prizadetega prebivalstva in v širšem smislu tudi slovenske narodnostne skupnosti, pokazal določeno razumevanje in odprtost do problemov, ki so mu jih tolmačili, bolj kot tržaška občinska uprava, ki je pri izbiri lokacije sinhrotrona v neposredni bližini Bazovice povsem zanemarila utemeljeno nasprotovanje krajanov. Na tem drugem sestanku, ki bo v torek, 21. t. m., bo hotel Rubbia po vsem sodeč seznaniti zastopnike Kraške gorske skupnosti, rajonskega sveta za Vzhodni Kras, Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Kmečke zveze in Koordinacijskega združenja kraških vasi z razvojem načrtovalnega dela in postopka za uresničevanje svetlobne- ga generatorja in si bo bržkone prizadeval, da pridobi njihovo naklonjenost ali vsaj nenasprotovanje nadaljevanju načrta. Toda zastopniki teh organizacij in ustanov so mu že pred srečanjem posredno odgovorili s tiskovnim sporočilom, ki smo ga objavili 12. t. m., v katerem ponavljajo nasprotovanje lokaciji pri Bazovici in izražajo pričakovanje, da bo deželna konferenca o teritoriju, ki je bila že davno napovedana, spremenila to izbiro. V zvezi s tem srečanjem pa se je oglasilo z odprtim pismom prof. Rubbii tudi pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti, ki ugotavlja, da se je predsednik družbe Sincrotrone Trieste sestal s predstavniki istih ustanov in združenj že 30. januarja in obžaluje, da ni povabil tudi izvoljenega predstavnika SSk v tržaškem občinskem svetu. V sklepu pisma poudarja tajništvo SSk, da »na takih srečanjih ne more biti odsotna ta važna komponenta od ljudstva izvoljenih predstavnikov, če naj omenjena srečanja pomagajo odprto in konstruktivno reševati težke probleme v zvezi z gradnjo sinhrotrona«. Priprave na proslave ob dnevu osvoboditve Bliža se 25. april, ko se bodo borčevske in napredne organizacije, kot tudi občinske uprave, s spominskimi svečanostmi in s polaganjem vencev pred spomenike in spominska obeležja vseh, ki so padli v boju za svobodo, spomnile 42. obletnice vsesplošne vstaje italijanskega ljudstva. V prihodnjih dneh bodo občinske uprave in zainteresirane organizacije objavile urnike svečanosti, na katere bodo povabile napredno slovensko in italijansko javnost. Odbor za postavitev spomenika NOB za Skedenj, Kolonkovec in Sv. Ano in sekcije 4. okraja, je že določil 26. april za večjo protestno manifestacijo pred začasnim spomenikom v bližini glavnega vhoda v tržaško pokopališče. Manifestacija, povezana s spominsko svečanostjo, bo ob 10.30, z njo pa hočejo člani odbora, skupno z napredno javnostjo, odločno protestirati proti izjavi tržaškega župana Staffieri-ja v zvezi s problemom postavitve spomenika padlim na tem kraju, ki je za vse — za svojce padlih, za bivše borce in aktiviste, pa tudi za vse, ki se borijo za mirno sožitje na tem območju, za dobre odnose med obema sosednima državama, predvsem pa v spo- min žrtev, ki so padle v boju za osvoboditev Trsta — izrednega pomena. Odbor se obrača na vsa društva, napredne organizacije ter na občane, ki jim je ta spomenik pri srcu, da se svečanosti polnoštevilno udeležijo in tako potrdijo upravičenost zahteve, da se zadeva premakne z mrtve točke ter da se odgovorni končno prepričajo o upravičenosti zahteve, da se postavi padlim tega območja dostojen spomenik. Odbor za organizacijo spominskih svečanosti od Sv. Ivana, z Vrdele, iz Lonjerja in s Katinare je ob 30-letnici svojega delovanja že napovedal spominsko svečanost pred bivšim Narodnim domom pri Sv. Ivanu, kjer je spominska plošča za padle v boju za svobodo, pred spominsko obeležje v spomin padli borki in antifašistki Almi Vivodi, pred spominsko ploščo v Pod-lonjerju in pred spomenik padlim iz Lonjerja in s Katinare. Spominske svečanosti bodo predvidoma 28. 29. in 30. aprila v večernih urah. Da bi se dogovorili o poteku teh spominskih svečanosti, se bodo člani odbora, drugih organizacij in društev ter prebivalci zbrali v torek, 21. t. m., ob 19.30 v restavraciji Donatello v Drevoredu R. Sanzio 11. osrednja in najpomembnejša manifestacija Kraške hiše v celotnem letošnjem programu že tradicionalna Kraška ohcet, ki se bo tokrat ponovila že trinajstič. Ob tem velja dodati, da se bosta na letošnji ohceti, ki se zadnje čase ponavlja vsako drugo leto, vzela dva domačina, da bo torej ta pomembna in zelo zanimiva folklorna manifestacija letos ustrezala svojemu prvotnemu namenu, namreč spodbujanju porok med domačimi ženini in nevestami. Nova sezona se je začela, kot smo rekli, z odprtjem slikarske razstave mladega domačega mojstra Alessandra Bulla, katerega mati je domačinka, Repenka, oče pa tržaški Italijan. Alessandro Bullo, ki je star komaj 22 let, je napolnil galerijo s kakimi tridesetimi deli. Gre za dober ducat malih olj, praktično že minislik, ter za približno toliko srednjevelikih in večjih del. Alessandro Bullo, ki ima pri vsej svoji mladosti za seboj že več let resnega slikarskega dela, se slikarsko izraža v naivi in to v povsem zreli, v nekaterih primerih tudi zelo lepi naivi, ki vsekakor spominja na hlebinsko tovrstno likovno izraznost, pa čeprav mladi mojster hlebinske šole niti ne pozna. Slikarstvo je vzljubil in svoj talent odkril že kot otrok ter se razmeroma zgodaj, že v deški dobi opredelil za ta težavni način izražanja. Za njegovo likovno govorico so zelo značilne zelo čiste in sveže, včasih močne barve. Nadalje je značilno dejstvo, da najraje obdeluje zimske motive, seveda zasneženo pokrajino, lahko rečemo podeželsko idilo s kmečkimi domačijami, majhnimi zaselki, golim drevjem, potoki itd. Ob tem velja dodati, da je svoja najboljša dela naslikal na steklo, da se je začel oddaljevati ali celo umikati od zahtevnejše, napornejše, hkrati pa tudi veljav-nejše in bolj pristne naive na steklu, seveda v kolikor namerava nadaljevati po doslej zelo uspešni poti naive hlebinskega navdiha. Vsekakor je mladi mojster z razstavljenimi deli dokazal, da dobro obvlada način tovrstne likovne govorice in želeti bi bilo, da bi po tej sicer zelo zahtevni in naporni poti tudi nadaljeval. Posebno bi bilo priporočljivo, da bi se loteval večjih del, kjer prihajajo do izraza njegove sposobnosti; odlična tehnika, smisel za kompozicijo, živa domišljija in tudi občutek za barvno harmonijo. (Fre) Prispevajte za »Dijaško matico« razmišljanje ob nekem pismu uredništvu Moč odporništva je bila v iskanju resnice Fischerjevo pismo z vprašanji, ki jih je postavil, me je spodbudilo k razmišljanju. Pripombe so povsem osebne, vendar resnično se na straneh dnevnika, razen morda v nekaterih redkih izjemah, ob pisanju o fojbah opazi zadrega. V tem pogledu je dnevnik dejansko zrcalo tega, kar se dogaja v naši skupnosti, ki je prav tako v zadregi, ko je govor o nekaterih aspektih naše polpretekle zgodovine. Zadrega, kot pravilno ugotavlja Fischer, izhaja iz samoobrambe, iz strahu, da ne bi dali nasprotniku, ki fojbe izrablja strumentalno, dodatnih argumentov za ostro napadalno kampanjo. Kajti zopetno pogrevanje vprašanja fojb ima danes nedvomno krajevne razsežnosti (ni naključje namreč, da prihaja vprašanje vselej na dnevni red vzporedno z razpravo o pravicah Slovencev), sodi pa tudi v širši, vseevropski poskus blatenja odporniškega boja proti fašizmu in nacizmu. Tudi od tod zadrega, previdnost, opreznost. Napadalni kampanji pa so se pridružile bridke izkušnje zadnjih desetih ali petnajstih let, ki so pokazale, kako se lahko osvobodilni boj nekega naroda sprevrže v nekaj povsem drugega. Kampučija in Vietnam sta bila grenka izkušnja za vso današnjo levico, zamajala sta marsikatero gotovost, odprla marsikatero vprašanje. Nedvomno se tudi zaradi tega uveljavlja nek stereotipen pogled na preteklost, na odporništvo in na osvobodilni boj, ki ostaja, razen v besedah, kot svetinja v omarici, pred katero se vsi poklonimo, tedanjih idealov, načel, globoke humanosti pa ne znamo posodabljati, prilagajati sodobnemu času in družbi. In najbrž je ravno v tem pristopu vzrok - seveda ob številnih drugih, ki zadevajo predvsem odgovornost oblasti - da se mladi tako malo zanimajo za preteklost, da jo čutijo tako malo svojo. Prav zato se mi zdi, da se je treba o tem obdobju spet zamisliti, razpravljati, ga poglabljati. Pa ne zato, da bi postavili na glavo celotno tolmačenje zgodovine ali da bi težili za neko bolj ali manj prikrito rehabilitacijo fašizma in nacizma. Nikakor ne. Zgodovina je že izrekla svojo obsodbo nacizma in fašizma in ta obsodba je nepreklicna. Nekatere probleme in vprašanja odporniškega boja pa je tudi treba po-lobiti, o njih razpravljati, sicer se lah-o pretvorijo v spono preteklosti, ki nas vklepa in nam ne dopušča jasnejšega in treznejšega pogleda v sedanjost. In fojbe, se mi zdi, so eno od teh vprašanj. Zavedam se, da doslej nisem odgovoril na osrednje in najbolj izzivalno Fischerjevo vprašanje: fojbe da ali ne. Lahko bi se rešil z nekim ne vem, saj se nisem z vprašanjem izrecno ukvarjal. Vem pa vsekakor, da se revolucije ne delajo z rokavicami. Zato rečem fojbe da, pa čeravno ne v razsežnostih, o katerih se govori danes. Osebno sem prepričan, da je prišel čas, da se tega vprašanja lotimo z znanstvenim pristopom, trezno in odgovorno, predvsem a brez vsakega strahu ali občutka rivde. Konec koncev moč odporniškega gibanja, osvobodilnega boja in revolucije je bila tudi v pogumu, da v vsem zasleduje resnico. Vojmir Tavčar Odprto pismo smetarjev občinski upravi za izboljšanje službe mestne čistoče Delavci službe mestne čistoče so naslovili tržaški Občini in vsemu prebivalstvu odprto pismo, v katerem ugotavljajo, da je njihova marljivost in prizadevnost pri opravljanju dela premnogokrat deležna brezbrižnosti nadrejenih in uprave, obenem pa navajajo vrsto zahtev za izboljšanje službe. Gre predvsem za kritje nezasedenih mest v staležu smetarjev in za strokovno rekvalifikacijo dela osebja, za ločeno pobiranje nekaterih vrst mestnih odpadkov, ki so lahko strupene (kot so baterije ali dotrajana zdravila), za popolno mehanizacijo pometanja, odpravo nezakonitih odlagališč, tehnični pregled in obnovo prevoznih sredstev, prilagoditev upepeljevalnika protionesnaževalnim normam in za izdelavo resnega načrta za izboljšanje službe mestne čistoče. Skupščina na CGIL za brezposelne V Trstu je uradno vpisanih v sezname brezposelnih 7.000 ljudi, verjetnejše ocene pa govorijo o vsaj 12.000 brezposelnih, predvsem mladih z manj kot 30 leti. Spričo resnosti vprašanja sklicujeta sindikat CGIL in Center za informiranje brezposelnih prihodnjo sredo, 22. t. m., ob 17. uri na sedežu CGIL v Ulici Ponda-res št. 8 javno skupščino, na katero vabijo brezposelne, mlade in uslužbence brez stalne zaposlitve. Na njej bodo orisali možnosti zaposlovanja na osnovi izrednih naložb za zaposlovanje v tržaški pokrajini. Poskrbeli naj bi tudi za mlade slovenske družine Občina predvideva potrebo po novih otroških jaslih Tržaška občinska uprava bi se ne rada znašla nepripravljeno pred morebitnimi novimi potrebami po šolskih, zlastih pa predšolskih storitvah, v razmerju pač z demografskimi gibanji. Zato je odbornik za šolstvo Ne-rio Tomizza sklical v preteklih dneh na poglobljeno razpravo o teh vprašanjih pristojno svetovalsko komisijo. Kljub stalnemu upadanju števila prebivalstva, ki ga tržaška občina beleži že več let, se namreč prikazujejo nekatere perspektive, ki narekujejo nove potrebe, zlasti na področju storitev za predšolske otroke. Generacija, ki se je rodila v letih med 1960 in 1970, se namreč približuje dobi, ko bo statistično godna za poroko, je naglasil na sestanku Tomizza, pri čemer je pričakovati, da bosta oba poročenca zaposlena in bosta potrebovala primerne strukture za nego otrok že kmalu po rojstvu. Postavlja se torej potreba po večjem številu otroških jasli, ki jih sedaj Občina premore samo 5, ki lahko sprejmejo samo 260 otrok. Odbornik se je zato zavzel za odprtje novih otroških jasli v razničnih mestnih okrajih. Najprej bi jih lahko ustanovili na Rovtah, kjer že obstaja primerna struktura, ki jo začasno uporablja otroški vrtec, in na področju pri Sv. Ani pri stadionu, kjer je treba le skleniti pogodbo z Zavodom za ljudske hiše. Tema dvema strukturama, ki bi bili med drugim tudi v bližini delovnih mest na industrijskem področju, bi bilo treba dodati, meni odbornik Tomizza, vsaj še dve otroški jasli: ene za potrebe slovenskih mladih družin in še eno tako strukturo v zahodnem predelu mesta, za kar bi lahko prišla v poštev obnovljena Vila Prinz. Odprtje novih otroških jasli bi tudi ugodno vplivalo na povečanje zapos- lovanja mlade in specializirane delovne sile, saj bi v povprečju lahko zaposlili po 20 negovalk, medtem ko bi se večji stroški lahko krili z vzdr-ževalninami, ki jih plačujejo družine, in pa s prispevki, ki jih dodeljuje deželna uprava za take namene. S tem v zvezi je Tomizza seznanil svetovalce, da pripravljajo nove pravilnike za delovanje tako otroških jasli kot vrtcev in dejal, da je v otroških vrtcih sicer dovolj prostora, da pa bo treba nekoliko povišati prispevke staršev za hrano, kot terja novi finančni zakon. Po drugi strani pa je odbornik hkrati predlagal, da bi zvišali meje dohodka za družine, ki so lahko oproščene plačevanja vzdrževalnine. Na sestanku so pregledali tudi razmere v raznih šolskih zavodih, ki spadajo v pristojnost tržaške občinske uprave. Tako so ugotovili, da obstajajo nekateri problemi, za katere pa so že nakazane tudi možne rešitve, v višjih srednjih šolah Carli, Pet-rarca, Nordio in Galvani, medtem ko je treba poskrbeti za prilagoditev novim varnostnim normativom šolske strukture v ulicah Fianona, De Mar-chi, Rossetti in Praga. O vseh teh problemih je odbornik Tomizza vzel na znanje mnenja in predloge številnih prisotnih občinskih svetovalcev in se je obvezal sklicati v kratkem nov posvet o vprašanjih predšolskih in šolskih struktur. V soboto občni zbor Openske hranilnice V soboto bo v Prosvetnem domu na Opčinah redni občni zbor Openske hranilnice in posojilnice. Dnevni red predvideva med drugim poročila upravnega sveta in nadzornega odbora, razpravo, določitev vsot za sprejem v zadrugo, določitev najvišjih posojil za posameznike ter izvolitev štirih članov upravnega in vseh članov nadzornega odbora. Začetek ob 9. uri. Natečaj za dve mesti ravnatelja na naših nižjih srednjih šolah Deželni šolski urad opozarja, da je bil z objavo v Uradnem listu z dne 8. aprila letos odprt natečaj za dve mesti ravnatelja na slovenskih nižjih srednjih šolah, ki ga je razpisal deželni šolski skrbnik lani. Prošnje na kolkovanem papirju za sodelovanje na natečaju morajo zainteresirani s priloženimi zahtevanimi dokumenti nasloviti s priporočenim pismom na Deželno šolsko nadzorništvo Furlanije-Julijske krajine. Trg sv. Antona Novega 6, Trst, v roku tridesetih dni od dneva po objavi razpisa v Uradnem listu. Obvestilo tržaške občine Tržaška občina obvešča, da bodo danes in jutri uradi pogrebne službe zaprti. Urad za prijavo smrti bo odprt jutri, 20. aprila, od 8. do 10. ure. Za obvestila o smrti na domu ali v zasebnih zdravstvenih domovih se morajo zainteresirani obrniti na dezinfekcijsko službo KZE (tel. 7761), za prenos trupel v mrtvašnico pa na občinsko pogrebno službo (tel. 820424). Tudi včeraj živahno na mejnih prehodih Kdor je hotel v četrtek in petek po bencin ali nakupe v obmejne jugoslovanske kraje, se je znašel pred dolgimi vrstami avtomobilov, v katerih so tuji turisti čakali na vstop v Jugoslavijo. Podobna situacija je bila tudi včeraj na vseh obmejnih blokih, le da so bili tokrat v glavnem turisti iz Trsta in iz raznih krajev dežele, ki bodo preživljali velikonočne praznike v bližnjih letoviških krajih Istre. V četrtek in petek smo v vrstah opazili zelo veliko število švicarskih turistov. Tu ni šlo za zdomce, saj so bili vsi opremljeni s čolni, ali drugimi plovili ter je bilo, že po prtljagi in njihovih vprašanjih, kje dobijo nadaljnje informacije in koliko poti jih še čaka do cilja, videti, da prihajajo prvič preko italijansko-jugoslovanske meje. Letos si obetamo veliko turistov prav iz Švice, so nam povedali na turističnih poslovalnicah v Kopru in Piranu. Naši turistični delavci v Švici so opravili veliko koristnega dela in sedaj pričakujemo sadove tega dela. Na obmejnem bloku na Pesku je bilo v teh dneh veliko Nemcev, Avstrijcev in tudi italijanskih turistov iz raznih krajev od Rima, Turina, Firenc, Bologne itd. Ti so se odločali za počitnice v Opatiji, ali dalje v Dalmaciji. Hoteli v Istri in gornji Dalmaciji, predvsem na otokih, so dobro zasedeni, smo izvedeli pri turističnih agencijah. Dobro so že zasedeni tudi pristani za jahte in čolne v vsej Istri. Povoljne vesti smo dobili tudi pri hotelirjih in lastnikih restavracij, kjer imajo mize rezervirane za danes in jutri. Delavci Aquile pri miljskem podžupanu Usoda žaveljske rafinerije Aguila je še vedno zavita v gosto meglo, zaradi česar je povsem upravičena skrb osebja, ki že tri mesece ne dobiva plač in ne vidi pred sabo jasne perspektive glede nadaljevanja proizvodnje in dela. Delavci naftne čistilnice se zato obračajo na vse krajevne forume, da jih podprejo v njihovih prizadevanjih za rešitev obrata. V petek je njihovo delegacijo sprejel miljski podžupan Jacopo Rossini skupaj z odbornikom Menegazzijem. Na srečanju so delavci Aguile izrazili posebno zaskrbljenost nad namenom francoske družbe Total, ki je lastnica podjetja, da začne »bonifiko« naprav (oziroma njihovo onesposabljanje za nadaljnjo proizvodnjo) ravno 23. t. m., ko je napovedan sestanek vseh prizadetih strani pri Deželi. Rossini je zagotovil prisotnost miljske občinske uprave na skupščini, ki bo v torek v rafineriji, in je takoj poslal Deželi brzojavno zahtevo, naj skliče predvideno srečanje vseh partnerjev dan prej, to je 22. t. m. Pokrajina se bo zavzela za obnovo nečitljivih opozorilnih tabel ob meji Table, ki na Krasu opozarjajo mimoidoče, da se nahajajo v bližini državne meje, so v številnih primerih nečitljive, orjavele in skrite med vegetacijo. Večino omenjenih tabel so postavili namreč že pred nekaj desetletji in bi jih bilo treba zamenjati z novimi. Za ta problem se je pred kratkim zavzel pokrajinski odbornik za naravne dobrine Alberto Dini, ki je nanj opozoril tudi občine tržaške pokrajine. Urad tržaške obmejne policije je mnenja, da so za postavljanje in vzdrževanje obmejnih tabel pristojne občinske uprave. Zato je odbornik Dini še marca vprašal tržaško, miljsko, repentabrsko, devinsko-nabrežinsko, dolinsko in zgoniško občino, kaj nameravajo storiti, da bi rešili to vprašanje. Obenem pa je Dini izjavil, da je pokrajinska uprava pripravljena sodelovati pri eventualni skupni akciji za postavitev novih in učinkovitih tabel. Prizadevanja sindikalnih vodstev za Tržaški LIoyd in železarno Krajevne sindikalne organizacije si močno prizadevajo, da razčistijo in odprejo nove perspektive neobetav-nemu stanju v krajevnih proizvajalnih dejavnostih, ki jih že dolgo let prizadeva opazno nazadovanje. Tako so se vodstva pokrajinskih sindikatov CGIL, CISL in UIL v preteklih dneh spoprijela s perečimi vprašanji Tržaškega Lloyda in škedenjske železarne Terni, ki še zlasti potrebujeta novih jasnih načrtov in določnejših perspektiv. V zvezi z bodočnostjo tržaške pomorske družbe so se pokrajinski tajniki CGIL Treu, CISL Tersar in UIL Trebbi sestali s pooblaščenim upraviteljem Tržaškega Lloyda inž. Ricci-jem, s katerim so pregledali perspektive reorganizacije podjetja, zlasti v zvezi s pridobivanjem kontejnerskega prometa iz sosednih evropskih in drugih držav ter s potrebo po večji povezavi družbe s pobudami Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče. V železarni Terni pa so sklicali delavsko skupščino, katere so se udeležili tudi pokrajinski tajniki kovinar- »Compania delPatto« v gledališču Cristallo Od četrtka, 23. aprila, do nedelje, 26. aprila, bo gostovala v gledališču Cristallo rimska gledališka skupina »Compania delVatto« z delom »Mise-ria e grandezza nel camerino n. 1«. Avtor dela je znani gledališki kritik dnevnika »Avanti« Ghigo De Chiara, ki se v ironičnem tonu rad obregne ob gledališke like in »tike«. Igralci — Renato Campese, Marcello Mandč, Ste-fanella Marrama, Gennaro Canavac-ciuolo, Gloria Sapio in Dimitilla Cala-mai — igrajo sami sebe, pri tem pa ustvarjajo izredno komično, tu pa tam tudi malce grenkobno vzdušje. Tekst pravzaprav odpira oči nad vsem, kar se dogaja za zastorom, v sobah glavr nih igralcev. Režija je delo Marca Mateja, scena pa Camille Righi. Ob klavirju spremlja Alfreda Messina. Urniki predstav: v četrtek in petek ob 20.30, v soboto ob 16.30 in ob 20.30, v nedeljo ob 16.30. ■ V dvorani Študentskega doma bo v sredo, 22. aprila, ob 21. uri manifestacija na temo »Leto dni po Černobilu«, ki jo prireja Proletarskademokra-cija. Manifestacijo, na kateri bo govor o jedrskem vprašanju, bo sklenil koncert skupine Treves blues band. Nesreča na delu: zidar padel z zidarskega odra Mlad zidar se je včeraj popoldne hudo ponesrečil na delu. Fulvio Perot-ti, 23 let, bivajoč v Trstu, Ul. del Ber-gamino 14, se je včeraj popoldne odpravil na delovno mesto v Ul. Cassa di Risparmio, kjer ima podjetje Benussi e Tommasetti v zakupu popravila neke stanovanjske hiše. Mladenič naj bi se podal na delo zato, da bi kontroliral zidarski oder. Med pregledom je iz doslej še neznanih vzrokov padel z zidarskega odra nekaj metrov v globino in se hudo poškodoval. Nihče ni videl, kako se je nesreča pripetila. Lastnica bara Borsa, ki se nahaja v bližini, je opazila, da nekdo stoka v pločevinasti lopi, kjer delavci hranijo delovno orodje, in opozorila agente letečega oddelka. Le-ti so poklicali Rdeči križ. Z rešil-cem so ranjenca prepeljali v katinar-sko bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da se je Perotti pri padcu udaril v glavo in se ranil po obrazu, poškodoval pa si je tudi kosti v kolku. Ko so mladeniča pripeljali v bolnišnico, je bil še v šoku. Zdravniki so zanj izdali prognozo okrevanja v dveh mesecih. Z motorjem v avtomobil V Ul. Conti se je včeraj v zgodnjih popoldanskih urah pripetila lažja prometna nesreča. 17-letni Alessandro Passico, bivajoč v Trstu v Ul. De Ami-cis, se je vozil na svojem motorju gile-ra 125, ko je iz neznanih vzrokov trčil v nasproti vozečo pando, ki jo je upravljal 20-letni Michele Rinaldi, bivajoč v Ul. Revoltella 36. Passico je padel z motorja in se udaril v desno nogo in roko. Rešilec Rdečega križa ga je pripeljal v glavno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima mladeničkostne poškodbe. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku. Zdravil se bo 15 dni. ■ Tržaška občina je odredila prepoved parkiranja v Ul. Madonnina pred poslopjema s hišnima številkama 5 in 7, da bi tako omogočili popravila pročelja tamkajšnje stavbe. Prepoved velja do izteka del. skih sindikatov, na katerem so poglobljeno proučili program, ki ga je predložila družba glede ohranitve zaposlenosti ter ekonomske in proizvodne ozdravitve podjetja. Pri tem so ugotovili pozitivno soglasje s predlogi sindikatov glede prednostne proizvodnje litega železa, ki jo je treba vertikalizirati, da se doseže večja donosnost. Sklenili so, da je vsekakor treba pospešiti soočanje in pogajanja s podjetjem, prav tako pa stike z deželno upravo. V ta namen so tudi zahtevali nujno srečanje s predsednikom deželne vlade in načelniki svetovalskih skupin. Požara pri Slivnem in na Dolgi kroni V včerajšnjih popoldanskih urah sta se v tržaški okolici vnela dva požara, od katerih je imel eden znatne razsežnosti. Okrog poldne so gasilci prejeli telefonski klic, da se je na Dolgi kroni v miljski občini vnel požar, ki je zajel grmičevje in borov gozdiček. Miljski gasilci so se v sodelovanju s skupino gozdnih čuvajev takoj lotili boja z rdečim petelinom. Po približno petih urah napornega dela jim je uspelo pogasiti ogenj. Drugi požar se je vnel popoldne na Krasu v bližini Slivnega, a je bil manjših razsežnosti. Na kraj je prihitela skupina openskih gasilcev, ki je gasila ogenj približno dve uri. Vzroki obeh požarov še niso znani. ZAHVALA Ob izgubi našega predragega Bogomira Zega se iskreno zahvaljujemo msgr. Kretiču, pevskemu zboru Fantje izpod Grmade, sorodnikom ter vsem, ki so sočustvovali z nami. Žalujoči svojci Štivan, 19. aprila 1987 ZAHVALA Ob izgubi drage' Sofie Turk vd. Peric se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Šempolaj, 19. aprila 1987 t Zapustila nas je naša draga mama, nona, sestra in teta Matilda Petelin vd. Pertot Pogreb bo v torek, 21. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu v nabrežinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: sin Renato z družino, snaha Slavica z družino, nečakinja Ida z družino, brata Alojz in Viktor z družinama ter drugo sorodstvo. Nabrežina, Hunzenschwil, Trst, Cordoba, 19. aprila 1987 t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Mio Rutino (GIANNI) Pogreb bo v torek, 21. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na proseško pokopališče. Žalostno vest sporočajo: žena Marija Bukavec, mama, sestra, svaki, svakinji, nečaki in nečakinje. Prosek-Devinščina, 19. aprila 1987 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta) ZAHVALA Vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage Marije Rubino por. Karis in jo spremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Miro in družina Trst, 19. aprila 1987 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in none Frančiške Lukač vd. Glavič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na poslednji poti. Posebna zahvala dolgoletnemu zdravniku dr. Vinku Miliču za skrb in nego, kakor tudi msgr. Jožetu Prešernu in gospodu Mariju Gerdolu za pogrebni obred in besede slovesa. Obenem tudi lepa hvala vsem plemenitim darovalcem v dobrodelne namene v spomin na našo drago pokojnico. Vsi njeni žalujoči Trst, Rodik, 19. aprila 1987 19. 4. 1986 19. 4. 1987 Ob 1. obletnici smrti drage mame Antonije Bandi vd. Kraljič se je spominjajo Alma, Darjo, Romana in Mirko z družinami. Prebeneg, 19. aprila 1987 19. 4. 1977 19. 4. 1987 Ob 10. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Vladimira Slavca se ga s hvaležnostjo spominjajo žena Marta ter Miranda in Vojko Boljunec, 19. aprila 1987 .SLOVENSKO ^ STALNO „ „ ^GLEDALIŠČE V TRSTU Gostovanje Drame SNG Ljubljana JOSEPH KESSELRING ARZENIK IN STARE ČIPKE Komedija v treh dejanjih (štirih slikah) Režija DUŠAN MLAKAR V petek, 24. t. m., ob 20.30 v soboto, 25. t. m., ob 20.30 v nedeljo, 26. t. m., ob 16. uri IZVEN ABONMAJA ABONENTI IMAJO POPUST! SEKCIJA KPI E. BERLINGUER - NABREŽINA priredi v sredo, 22. t. m., ob 20. uri v dvorani I. Gruden v Nabrežini večer na temo: GLASNOST, PERESTROJKA IN ŠE KAJ Časnikar Stojan SPETIČ bo govoril o svojih vtisih ob nedavnem bivanju v Sovjetski zvezi v vetru reform Gorbačova. *«^SKO 'GLEDALIŠČE V TRSTU Patrick Stiskind KONTRABAS Režija: ŽARKO PETAN Igra ANTON PETJE Jutri, 20. aprila, ob 16. uri -RED G - popoldan na dan praznika v torek, 21. aprila, ob 19.00 -IZVEN ABONMAJA v sredo, 22. aprila, ob 16.00 -RED H - mladinski KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI gledališča SSG Slovensko stalno gledališče gostuje s predstavo A. Millerja SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA v Ljubljani (Drama) 19., 21. in 23. t. m. ob 19.30, ter 22. t. m. ob 15.30 in 19.30; v Kočevju pa 20. t. m. ob 19.30. ROSSETTI Od 22. do 26. t. m. bo na sporedu ČUDEN PAR z Monico Vitti, Rossello Falk in Oraziom Orlandom. Režija Franca Va-leri. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti (tel. 69406). VERDI V sredo ob 20. uri (red E/A) četrta predstava opere LA LADY MACBETH D. Šostakoviča. Dirigent Niksa Bareza, režiser Giulio Chazalettes. KULTURNI DOM - Nova Gorica Velika dvorana Kulturnega doma Jutri, 20. t. m„ ob 20.30: zadnji koncert glasbenih abonmajev sezone 1986/87. Nastopil bo sovjetski ansambel tolkal Marka Pekarskega. koncerti Glasbena matica - Trst obvešča svoje abonente in obiskovalce koncertov, da je nastop TRŽAŠKEGA OKTETA prenesen na torek, 28. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Prodaja vstopnic od torka, 21. t. m., dalje v Pasaži Protti. Glasbena matica ima na razpolago vstopnice za koncert Mladinskega orkestra GUSTAV MAHLER, ki ga vodi Clau-dio Abbado. Koncert bo v soboto, 25. t. m., ob 19.30 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Cena prevoza in vstopnice je 20.000 lir. Rezervacije sprejema GM, Ul. R. Manna 29, od 9. do 12. ure. razne prireditve kino ARISTON - 17.00, 22.00 True stories, kom., ZDA 1986, r. David Byrne, i. J. Goodman, A. McEnroe. EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Scuola di polizia IV, kom., ZDA 1987, 90'; r. Jim Drake; i. Steve Guttenberg. EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 II giorno prima, dram., It. 1986, 120'; r. Giuliano Montaldo, i. Zeudi Araya, Ben Gazza-ra. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Soul Man, dram., ZDA 1986, r. Steve Miner; i. Thomas Howelle, Rae Dawn Chong. NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Nightmare — i guerrieri del sogno, srh., ZDA 1986, 100'; r. Chuck Russell; i. Freddy Krueger, Patricia Argpette, □ NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Mosguito ' Coast, dram., ZDA 1986, 117'; r. Peter Weir; i. Harrison Ford, Helen Mirren. FENICE - 16.00, 22.15 La vedova nera, krim., ZDA, 1987, 91', r. Bob Rafelson, i. Theresa Russele, Debra Winges. MIGNON - 16.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Ran-da Haines; i. William Hurt, Marlee Matlin. EDEN - 15.30, 22.00 Ramba sfida la bes-tia, porn., □□ CAPITOL - 16.30, 22.00 Over the Top, dram., ZDA 1987, 105'; r. Menahem Golan; i. Sylvester Stallone, David Men-delhall. ALCIONE - Zaprto zaradi popravil. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Tre uomi-ni e una culla, kom., fr. 1986; r. Coline Ferreau; i. Andre Dussolier, Roland Gi-rand. VITTORIO VENETO - 15.45, 22.05 II co-lore dei soldi, kom., ZDA 1986, 120'; r. Martin Scorsese; i. Paul Newman, Tom Cruise. RADIO - 15.30, 21.30 Femmine scatena-te, pom. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□ izleti Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR v torek, 21. t. m., ob 12. uri v prvem sklicanju in v sredo, 22. t. m., ob 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo v dvorani Kulturnega doma na Proseku. Svetovalska skupina SLOVENSKE SKUPNOSTI p deželi Furlaniji-Julijski Benečiji vošči vsem rojakom v zamejstvu, matici in po svetu srečne velikonočne praznike in mnogo dobrega na naši skupni slovenski poti. čestitke razstave Danes praznujeta rojstni dan KRISTINA iz Rupe pri Gorici in EMIL VIDALI iz Trsta. Obilo sreče in zdravja ter mnogo let življenja jima želi družina Peric. V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -razstavljata ANI TRETJAK in SERGEJ GLINKOV. V umetnostni galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 (1. nadstr.) - bodo v sredo, 22. t. m., ob 18. uri odprli razstavo jugoslovanske slikarke Brede BEBAN. Danes praznuje 80-letnico rojstva LOJZE GERZELJ Da bi bil še dolgo tako zdrav, aktiven in dobre volje, mu želijo žena Elizabeta, hči Nada s Pavlom in njegovo mamo Lojzka. včeraj-danes KD Kraški dom organizira v nedeljo, 3. maja, izlet na Koroško. Vpisovanje pri Vesni Guštin - Repen 54, Olgi Vodopivec - Repen 140, Mari Guštin - Col 12. Društvo slovenskih upokojencev -Trst obvešča izletnike za Črni vrh, da odpelje jutri, 20. t. m., avtobus ob 8. uri s Trga Oberdan. Kriška sekcija VZPI-ANPI sporoča, da je še nekaj prostih mest zp izlet v Toskano. Informacije in vpisovanje v baru Doma A. Sirk. Danes, NEDELJA, 19. aprila VELIKA NOČ ’ Sonce vzide ob 5.13 in zatone ob 18.55 - Dolžina dneva 13.42 - Luna vzide ob 0.48 in zatone ob 8.34. Jutri, PONEDELJEK, 20. aprila HILDA PLIMOVANJE DANES: ob 0.19 najvišja 35 cm, ob 7.53 najnižja -40 cm, ob 15.31 najvišja 11 cm, ob 19.05 najnižja 7 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 0.52 najvišja 23 cm, ob 9.22 najnižja -33 cm, ob 18.23 najvišja 18 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,6 stopinje, zračni tlak 1023,4 mb narašča, brezvetrje, vlaga 69-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giovanni Cherin, Mar-zio Tommasini, Raffaella Ardolino, Piero Coronica, Marco Maurarelli. UMRLI SO: 87-letni Narciso Doria, 79-letni Giuseppe Brandolin, 89-letna Gius-tina Battiston, 73-letni Romano Zuccolin, 80-letna Gioia Canevas vd. Sorbara, >90-letna Angela Valente, 72-letna Andrea Borsatti, 82-letna Pierina Berdardoni, 74-letni Sogliero Bean, 71-letna Anna Bres-san, 63-letni Fulvio Miani, 83-letni Ser-gio Pozzatti, 78-letna lolanda Cragnaz, 83-letni Mario Stefančič, 74-letni Renato Marsilli. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 19. aprila 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Ul. delllstria 35. Dnevna služba - tudi od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - od 8.30 do 13. ure ter od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Ponedeljek, 20. aprila 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). Dnevna služba - tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 ( Milje). Darujte v sklad Mitje Čuka KNJIGARNA - PAPIRNICA ^LEONARDO" Korzo Puccini 6 NOVA TRGOVINA Gabriella Vallon »LEONARDO« bomboniere za: poroke, rojstva, obhajila in birme MILJE — Ul. Verdi 6/B Tel.: 040/274688 Zveza slovenskih kulturnih društev priredi v sodelovanju z Dijaškim domom Srečko Kosovel v Trstu dvodnevni seminar UVOD V PSIHOMOTORIKO. Prvo srečanje bo v soboto, 25., in v nedeljo, 26. t. m. Seminar bo praktičnega značaja in je namenjen vzgojiteljem, animatorjem, učiteljem, staršem ipd. Pojasnila in prijave na Zvezi slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303. Mladinski krožek Prosek-Kontovel vabi na predavanje z diapozitivi KARA-KORUM '86, ki bo v četrtek, 23. t. m., ob 20. uri v Soščevi hiši na Proseku. Naš gost bo Duško Jelinčič. V petek, 24. t. m., bo v Cankarjevem domu v Ljubljani simpozij na temo KOPITAR V VUKOVEM ČASU. Začetek ob 21. uri. Slavistično društvo Trst vabi k udeležbi slaviste in zgodovinarje. Za toč-nejše informacije tudi glede prevoza z osebnimi vozili se lahko obrnete na prof. Marijo Cendo - tel. 761158. Potovalni urad AURORA vabi na naslednje izlete in potovanja: od 25. aprila do 1. maja - z ladjo ISTRA do MALTE in nazaj. Cena od 585.000 lir dalje; od 15. do 17. maja - na MALI LOŠINJ. Cena 125.000 lir; od 15. do 17. maja - na RAB. Cena 125.000 lir; 16. in 17. maja - na KRK. Cena 79.000 lir; od 22. do 24. maja - na PAG in v ZADAR. Cena 149.000 lir; 23. in 24. maja - na PLITVIČKA JEZERA (poroka pod slapom). Cena 137.000 lir; od 18. do 23. junija - v MAKEDONIJO in na OHRIDSKO JEZERO. Cena 445.000 lir; od 19. do 27. junija - v MOSKVO in LENINGRAD. Cena 935.000 lir; od 19. do 26. junija - na DANSKO, ŠVEDSKO in NORVEŠKO. Cena 1.550.000 lir. Na razpolago so programi za letovanja v Jugoslaviji, Grčiji, Španiji, Turčiji in Tuniziji. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Milano 20, tel. 60261. FERNETIČI (tel. 229355) - samo od 8.3Q • do 13. ure in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od torka, 21., do sobote, 25. aprila 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje). Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 ( Milje ). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE 83 79 3 78 13 47 88 84 57 75 66 43 52 10 47 39 30 5 59 74 30 39 70 19 69 22 10 30 49 90 76 89 16 12 28 4 41 34 58 4 86 20 61 85 42 26 48 40 45 46 ENALOTTO 2 2 1 2 1 X 2 2 X KVOTE: 12 35.375.000 lir 11 1.027.000 lir 10 90.000 lir 2X2 Za BERLIN še dve mesti Čitatelje obveščamo, da imamo za potovanje v BERLIN dne 18. maja na razpolago še dva prostora. Interesenti naj se, prosimo, javijo uredništvu našega lista tel. 764832 ali agenciji AURORA tel. 60261. FRIZERSKI SALON KLARA SESLJAN 52 — TEL. 299021 mali oglasi OSMICO je v Repnu št. 2 odprl Stano Ravbar. Toči belo in črno vino. PRODAM počitniško prikolico roller super 2001, malo rabljeno, za 4 - 5 oseb. Tel. 200634. PRODAM kmečki voziček goldoni, nosilnost 600 kg, in frezo goldoni. Tel. _ 200634. ŽENSKA srednjih let, vitalna, išče v Trstu zaposlitev za nekaj ur dnevno. Lahko tudi tipkanje v slovenskem jeziku. Tel. 575436. PRODAM stanovanje v dvonadstropni hiši, stari 27 let. Ogrevanje, kuhinja, 2 spalni sobi, dnevna soba, shramba in 500 kv. m vrta in dvorišča na Opčinah. Cena 105.000.000. Tel. 228390. NUDIM lekcije iz angleščine za srednje šole in prve razrede višjih. Tel. 742074. OPEL ASCONA v dobrem stanju prodamo po ugodni ceni. Tel. 0481/882240 in 882300. DUŠAN RADOVIČ iz Nabrežine obvešča cenjene obiskovalce, da je znova odprl svojo klet. Vabljeni! GOSPA srednjih let, prizadeta na očeh, išče pošteno žensko za spremstvo in družbo tudi ponoči. Tel. 734639 od 9. do 12. ure in od 15. ure dalje. PRODAM po ugodni ceni nov plug znamke BIAGIOLI Universal. Tel. 227215. OSMICO je v Slivnem št. 25 odprl Fran-dolič. Toči belo in črno vino. PRODAM stanovanje v Rojanu samo privatnikom. Kuhinjica, dnevna soba, 2 sobi, kopalnica, 2 balkona in klet. Tel. 723671. VESPO 125 TS letnik 78, na novo pobarvano, z vetrobranom, rezervnim kolesom, čelado in zavarovano do julija '87 prodam za 700.000 lir. Tel. 418315 (urnik trgovin). VAS ZANIMA, kaj lahko astrologija pove o vas, vašem življenju... Se želite bolje spoznati? Sporočite mi na naslov: REGULUS cas. Aguilinia 34100 Trst točno uro, datum in kraj rojstva ter svoj naslov. Za horoskop boste poštarju ob povzetju plačali 40.000 lir. CENTRO DEL COLLEZIONISMO Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/ 762488 — komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence , najrazličnejših starinskih predmetov itd. BONBONIERE za vse svečane priložnosti: trgovina VIVIANA — Opčine, Narodna ulica 44/b. VEDEŽEVALKA iz kart in dlani razodeva vašo prihodnost. Tel. 040/731074. GOREČKE, rože in sadike za vrt v rastlinjaku Valterja Švare (ex Miroslav Šva-gelj - Vinjan 4 A) na poti za Škofije. ZARADI obnovitve prostorov prodaja trgovina MICA v Nabrežini vse artikle (parfume, kozmetiko, igrače in drugo) po polovični ceni. PRODAM audi 80, formel E, 1600 kub., letnik '82, v dobrem stanju. Tel. na št. 756365 popoldne in zvečer. SE ŽELITE učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu, z izkušnjo večletnega poučevanja francoskega jezika v Trstu, nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje. Tel. 566256. * ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA išče hišico z vrtom (tudi potrebno popravil). Tel. 828234. <,v€o^° W a * • PANDA 30 - 1980 - črne barve • PANDA 45S - 1985 - bele barve • UNO 45 - 1985 - rdeče barve • UNO 45S - 1983 - bron/metal, barve • RITMO D GL - 1981 - sivo/metal, barve • BMW 320 - 1978 - modro/metal, barve • GOLF - 1980 - črne barve • PEUGEOT 104 GL - 1980 - modre barve oblačila — obutve SESLJAN 41/D Obveščamo cenjene stranke, da v mesecu aprilu nudimo promocijsko prodajo ob nakupu obutve in intimnega perila Obenem voščimo vesele velikonočne praznike! nedeljski televizijski in radijski sporedi i Ram __________________________] 9.00 Risanka: Biskitts 9.20 Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino - Pomladanski koncert 10.25 Maša 12.30 Risanka: Braccio di Ferro 13.00 Dnevnik - Ob enih 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica... in 18.20 Športne vesti: 90. minuta 19.50 Vreme 20.00 Dnevnik 20.30 Film: Festa di laurea (kom., It. 1985, r. Pupi Avati, i. Carlo Delte Piane, Aurore Clement, Lidia Broccolino) 22.10 Koncert: Yves Montand 23.00 Boks: svetovni naslov v super velter kategoriji, McCallum-McCrory (neposredni prenos iz Phoenixa-Arizona) 24.00 Dnevnik 00.05 Glasbena oddaja: Musicanotte -Pianoforum (pianist Arthur Greene, dir. Emil Čakarov, Ludwig Van Beethoven - Koncert št. 5 v Es-duru opus 73 za klavir in orkester) ' <£ RAI 2____________________ j 9.00 Otroška oddaja: Buongiorno domenica 10.05 Nanizanka: La mia terra tra i boschi - Un ragazzo mendicante (po romanu Petra Roseggerja) 10.30 Filmska matineja: Meglio un mercoledi da leone... (kom., ZDA 1947, r. Preston Sturges, i. Fla-rold Lloyd, Jimmy Conlin) 12.00 Informativna oddaja: Orpheus -Človeška čustva 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Glasbena oddaja: Piccoli fans 15.40 Športna oddaja: Studio & Stadio - vmes motociklizem 250 cc (neposredni prenos iz Misana) 16.40 Variete: Chi tiriamo in ballo 19.40 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Llspettore Derrick -Un uomo senza scrupoli 21.40 Informat. oddaja: Aboccaperta 22.45 Dnevnik 23.00 Oddaja o židovskem življenju in kulturi 23.25 Informativna oddaja: Obnova muzejev RAI 3 I 10.00 Tenis - turnir Parioli (prenos iz Rima) 11.30 Glasbene oddaje: Speciale Juli-an, 12.00 Dancing to the hits, 12.20 Dancemania 13.20 Nadaljevanka: II sindaco di Cas-terbridge (i. Alan Bates) 14.15 Športni prenosi: tenis mednarodni turnir (prenos iz Firenc), kolesarstvo (prenos iz Liegea Belgija) 17.20 Film: La ragazza cinese (dram., ZDA 1943, r. H. Hathaway, i. G. Tierney, G. Montgomery) 19.00 Dnevnik 19.25 Deželni šport 19.45 Glasbena oddaja: Di Gei Musiča (1. del) 20.30 Dokument: Biblija - Raziskovanje mozaikov v Monrealu 21.45 Dnevnik 21.50 Izobraževalna oddaja: Časovni stroj - Zgodovinski videoclip 22.35 Nogometno prvenstvo B lige 23.20 Dnevnik 23.35 Glasbena oddaja: Jazz Club -Kvintet Paola Fresuja fe* RTV Ljubljana 9.15 Poročila 9.20 Otroška matineja - Živžav: Risanke, Indijanske legende 10.15 Lutke in lutki 10.20 Nanizanka: Fračji dol (10. del) 10.25 Nadaljevanka: V pričakovanju jutrišnjega dne (2. del - pon.) 11.25 Šopek domačih (11. odd.) 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 15.35 Nadaljevanka: Malu (12. del) 16.30 Šport: odbojka ženske (reportaža iz Maribora) 16.50 Film: Prostor na soncu (ZDA 1951, r. George Stevens, i. Mont-gomery Clift, Elisabeth Taylor) 18.45 Risanka 19.00 Danes: Kino, nato Turistični nagelj - neža 19.26 Vreme in dnevnik 20.05 Nadaljevanka: Potovanje v Vuč-jak (Krleža-Štivičič, 12. del) 21.10 Zabavna oddaja: Zdravo (nova kontaktna oddaja, ki bo segala na področje športa, rekreacije in humorja z glasbo) 22.30 Poročila Q TV Koper_________________________ 14.00 Športni pregled 19.00 Nad.: Primož Trubar (3. del) 20.00 Dok.: Ladje na Jadranu 20.30 Politična rubrika: Sedemdni 21.00 Nad.: Vita e morte di Penelope 22.00 Nan.: II brivido delLimprevisto 22.30 Nanizanka: I grandi-registi 23.30 Rubrika: Mestni zapiski - Razpečevanje mamil na stadionih Amy Irving kot Anastazija na Canale 5 ob 20.30 jUT CANALE5 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Nabožna oddaja 10.00 Nanizanki: Mary Benjamin, 10.50 Aliče 11.50 Informativna oddaja: Punto 7 12.55 Glasbena oddaja: Su-perclassifica show 14.20 Zabavna oddaja: Buo-na domenica 17.00 Sodna rubrika: Forum 18.00 Nanizanka: Orazio 19.30 Glasbena oddaja: Sor-risi Superstar 20.30 Film: Anastasia, 1'ulti-ma dei Romanov (r. M. Chomsky, i. O. Sharif, O. De Havilland) 22.30 Dosje o filmu Anastasia 23.15 Nanizanke: Mc Gru-der e Loud, 0.15 Squa-dra speciale, 1.15 Mis-sione impossibile ^ RETEOUATTRO 8.30 Film: La fuggitiva (dram., It. 1941, i. Anna Magnani, Jone Voleri) 10.15 Nanizanki: Con affetto Sidney, 10.45 Bravo Dick 11.15 Informativna oddaja: Parlamente in 12.10 Nan.: Cassie & Co. 12.50 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, Masters 14.30 Nanizanki: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti 15.50 Nanizanka: La fami-glia Holvak 16.45 Nanizanke: Arniči per la pelle, 17.40 Sembra facile, 18.10 Devlin & Devlin, 19.00 College, 19.30 New York New York 20.30 Film: Ricche e famose (kom., ZDA 1981, r. George CukOr, i. Jacgue-line Bisset, Candice Bergen) 22.45 Film: The Rose (dram., ZDA 1980, r. Mark Ry-dell, i. Bette Midler, Alan Bates, Frederic Forrest) 1.10 Nanizanka: Ironside fj) ITALI Al__________J 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Rascal, Popples, Piccole donne 10.30 Športna oddaja: Šport ZDA (košarka NBA in football NFL) 13.00 Športna oddaja: Grand Prix (motociklizem) 14.15 Glas. odd.: Deejay 16.15 Nanizanki: Master, 17.10 L'uomo di Singa-pore 18.10 Informativna oddaja: Controcorrente 19.00 Risanke:. Jem, Alvin show, Muppet babies, I Puffi 20.30 Variete: Drive in 22.15 Tednik o kinemato-grafiji 23.10 Boks: Julio Cesar Cha-vez-Francisco Thomas da Cruz (lahka kategorija) in Lloyd Honey-ghan-Maurice Blocker (welter kategorija) 1.10 Nanizanka: Šerpico TELEPADOVA 13.00 Risani film: Storia di Aliče fanciulla infelice 15.00 Nadaljevanka: Bolero 15.45 Informativna oddaja: Week-end 16.30 Risanke: II fichissimo del baseball, Gigi, Transformers, Voltron, Casper, Jabber Jaw 19.30 Nanizanka: Dr. John 20.30 Film: Sam Whiskey (pust., ZDA 1969, r. A. Laven, i. Burt Rey-nolds, Angie Dickin-son) 22.20 Nanizanka: Spy-Force 23.25 Aktualna oddaja: V prvem planu 24.00 Nočni film: Un ladro in Paradiso (kom., It. 1951, r. Domenico Pao- lella, i. Nino Taranto, Geppa) ^_____TELEFRIULI 14.10 Variete: Domenica con Telefriuli 16.15 Nanizanka: Maggior-domo persignora 16.45 Film: Una gita scola-stica (pust., It. 1983, r. Pupi Avati, i. Carlo Delle Piane, Tiziana Pini) 18.30 Nanizanka: Una fami-glia piuttosto intra-prendente 19.00 Športna oddaja 19.30 Dokumentarec: Dove incomincia il giorno 20.30 Film: State buoni se potete (kom., It. 1983, r. Luigi Magni, i. Johnny Dorelli, Philippe Le- r°y) 22.30 Film: Ouarto potere (dram., ZDA 1940, i. Joseph Cotten, Dorothy Comingore) 00.30 Glasbena oddaja: News dal mondo 3§E TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Zadnje vesti in športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 9.55 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: Pomlad hoče biti Velika noč (Bruna Pertot); 10.45 Mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Nediški zvon; 12.45 Mozaik; 13.20 Glasba pg željah; 14.10 Glasbene skice; 14.10 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom; 15.30 Velikonočna radijska igra: Križev pot (Mirko Mahnič, rež. Marjana Prepeluh); 16.30 Športne novice; 17.30 Zadnji del popoldanskega programa: telefonski razgovori in nagradno tekmovanje s poslušalci; 18.10 Velikonočna simfonična glasba. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Dnevni koledar; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Moški zbor Zasip pri Bledu in mešani zbor KPD Prežihov Voranc z Raven na Koroškem; 16.05 Humoreska tedna; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Radijska igra; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 14.30 S športnih igrišč; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj Radia Koper; 16.30 Primorski dnevnik, nato objave in šport; 17.00 Zaključek; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.45 Oddaja o športu; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 I magnifici sette; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Tedenska popevka; 15.00 Dance parade; 15.30 Šport; 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00-6.00 Nočni spored. RADIO OPČINE Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras; 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za Vzhodni Kras. 9.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD_ Tabor; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna nedelja: rezultati prvenstev v Italiji in Jugoslaviji, poročila in komentarji; med oddajami glasba. ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi i Ram___________________________ 7.20 Rubrika: Uno Mattina 9.35 Nanizanka: Professione pericolo - Hanno rubato un film 10.30 Rubrika o gospodarstvu 10.50 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nanizanka: La famiglia Brady 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Pronto... chi gioca? 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik. Tri minute... 14.00 Pronto... chi gioca? (2. del) 14.15 Mladinska oddaja: Pista 18.00 Dnevnik 18.05 Nabožna oddaja: Osmi dan 18.30 Nanizanki: Pika Nogavička (16. del), 19.00 Mednarodno letališče 19.40 Almanah jutrišnjega dne 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 Film: Indovina chi viene a cena (kom., ZDA 1967, r. Stanlev Kramer, i. Spencer Tracy, Katharine Hepburn, Katharine Houghton) 22.20 Dnevnik 22.30 Filmske novosti 22.35 Zabavna oddaja: Marisa, la nuit 23.40 Dnevnik - zadnje vesti RAI 2_________ | 10.00 Film: Caprice la cenere che scotta (krim., ZDA 1967, r. F. Tashlin, i. D. Day, R. Harris) 11.35 Rubrika: Cordialmente 13.00' Dnevnik - Ob trinajstih 13.25 Dnevnik. Ce da vedere 13.30 Nadaljevanka: Quando si ama 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Film: Toto e i re di Roma (kom., It. 1952, r. Steno in Monicelli) 16.15 Motociklizem: svetovno prvenstvo v F 1 (prenos iz Misana) 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 TV Film: Mamma Elisabeth (r. P. Wendkos, i. S. VVinters) 18.15 Športne vesti 18.30 Nanizanka: LJspettore Derrick 19.30 Dnevnik, vreme, dnevnik 20.15 Športne vesti 20.30 Nadaljevanka: Capitol 21.35 Aktualna oddaja: Focus 22.30 Dnevnik - Nocoj 22.45 Aktualnosti: Mixer - anketa 23.30 Rubrika: Odprti studio 23.45 Nočni film: Schiavo d'amore (dram., ZDA 1934, r. J. Cromwell, i. Bette Davis) A« RAI 3 _____________ 12.25 Film: Le avventure e gli amori di Omar Khyyam (pust., 1956, r. William Dieterle, i. Cornel Wil-de, Debra Paget) 14.00 Tenis - mednarodni turnir (prenos iz Firenc) 14.30 Mladinska oddaja: Jeans 17.00 Kratki film: Reverse Angie -NYC March ,82 (1982, r. Wim VVenders) 17.15 Film: L'esploratore scomparso (pust., ZDA 1939, r. Henry King, i. Spencer Tracy, Cedric Har-dwicke, Richard Greene) 19.00 Dnevnik in vreme 19.35 Deželne športne vesti 20.05 Izobraževalna oddaja: L'altra faccia di... (5. del) 20.30 Zabavna oddaja: Ridere all ita-liana - Basta guardarlo (3. del) 21.40 Dnevnik 21.45 Nadaljevanka: Tenera e la notte - Napoli il massacro edilizio 22.15 Film: Uno, due, tre! (kom., ZDA 1961, r. Billy Wilder, i. James Cagney, Horst Buchholz) 00.05 Dnevnik RTV Ljubljana 10.00 TV Mozaik: Zrcalo tedna 10.20 Film: Agatha (VB) 17.00 TV mozaik (pon.) 17.20 Poročila 17.25 Spored za otroke in mlade : Radovedni Taček - Knjiga (8. odd., osta oddaje bosta Primož Suho-olčan in Miran Čanak) 17.40 Otroška oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Zgodba o detektivu Jodu 17.45 Otroška nadaljevanka: Zadnje poletje otroštva (3. del) 18.15 Naša pesem 86: iz tekmovalnega sporeda pesmi Pavla Šivica (obvezna je bila V pozni noči) in-Slavka Mihelčiča (8. odd.) 18.45 Risanka 19.00 Danes. Obzornik 19.26 Vreme in dnevnik 20.05 Nadaljevanka: Močno zdravilo (3. del) 21.00 Aktualno: Pogovor s predsednikom CK ZKS Milanom Kučanom 22.00 Dnevnik 22.15 Jugoslovanska teveteka (2. odd.) [_ ^jP) TV Koper ______________ 14.00 TV novice 14.10 Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški program 17.30 Rubrika: Start 18.00 Rubrika: Zdravnik in otrok 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: GORICA — Novosti v zvezi s finansiranjem slovenskega šolskega centra REPEN — Spet odprta Kraška hiša VIDEM — Razstava del arhitektov Furlanije-Julijske krajine TRST — Silvij Kobal - človek in igralec 19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Mesto danes 20.00 Ponedeljkov šport 20.25 TV novice 20.30 Film: Una strana famiglia (kom., r. Noel Black) 21.50 TVD Vsedanes 22.00 Rubrika: Zdravnik in pacient 22.40 Nanizanka: Hazel 23.35 Baletna oddaja: Srečanje z Be-jartom in Boulezom (1. del) Jj CANALE 5______________ 7.00 Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija 8.00 Rubrike: Forum, 8.30 Magazine, 9.25 Come stai 9.00 Nadaljevanki: Aspet-tando domani, 10.00 General Hospital 11.10 Kvizi: Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.40 II pran-zo e servito 13.30 Nadalj.: Sentieri 14.30 Film: Lultima freccia (pust., ZDA 1952, r. Joseph Newman, i. Tyro-ne Power) 16.30 Nanizanka: L'albero delle mele 17.30 Kviz: Doppio slalom 18.00 Nanizanki: Love Boat, 19.001 Jefferson 19.30 Variete: Studio 5 20.30 Film: Anastasia, 1'ulti-ma dei Romanov (2. del) 22.30 Tednik: TivuTivu 23.45 Nanizanki: Sguadra speciale, 0.45 Missione impossibile ^ RETEOUATTRO 8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Bryan, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moo- re, 12.30 La piccola grande Neli 13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Annette, Mila e Shiro, Masters 14.30 Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo 16.15 Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava 17.20 Nad.: Febbre damore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie 19.30 Nan.: Charlie's Angels 20.30 Film: Tenera e la notte (dram., ZDA 1962, r. Henry King, i. Jenni-fer Jones) 23.20 Film: Rollercoaster - Il grande brivido (krim., ZDA 1977, r. J. Gold-stone, i. George Segal, Richard Widmark) 1.30 Filmske novosti ^H) ITALIA 1 8.20 Naniz.: Gli eroi di Ho-gan, 8.40 Fantasilandia 9.30 Film: Unamiciziauna-avventura (kom., ZDA 1972, r. L. VV. Katzin, i. D. Jr. Arnaz, M. Evans) 11.00 Naniz.: La strana cop-pia, 11.30 Quincy, 12.30 T. J. Hooker, 13.30 Tre cuori in affitto 14.00 Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Time out 16.00 Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Paperina, Georgie, Lupin 18.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Licia dolce Licia 20.30 Film: Dr. Creator specialista in miracoli (kom., ZDA 1985, r. Ivan Passer, i. P. OTo-ole, M. Hemingway) 22.35 Variete: Lupo solitario 23.45 Film: La guerra dei mondi (fant., ZDA 1953, r. Byron Haskin, i. Gene Barry, Ann Robinson) 1.05 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick I TELEPADOVA j 13.00 Risanki: Casper, Top Cat 14.00 Nad.: Happy end 15.00 Rubrika: D come don-' na 16.30 Risanke: Il fichissimo del baseball, Gigi,' Voltron, Transformers, Ghostbusters 19.00 Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Flamingo Road 20.30 Film: Il favoloso dottor Dolittle (fant., ZDA 1967, r. Richard Fleis-cher, i. R. Harrison, S. Eggar) 22.20 Šport: Catch 23.20 Filmske novosti 24.00 Nočni film: I moschet-tieri del mare (pust., It. 1961, r. Steno, i. A. Pie-rangeli, R. Alda) ^ TELEFRIULI 15.30 Glas. odd.: Musič Box 18.30 Rubrika: Vanita 19.00 Dnevnik 19.30 Variete: 11 cappello sulle ventitre 20.30 Film: Lbrgoglio degli Amberson (dram., ZDA 1942, r. Orson VVelles, i. J. Cotten, D. Costello) 22.30 Film 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 13.20 Ned. nog. tekma 14.00 Dogodki in odmevi 19.00 Športna rubrika 19.30 Dogodki in odmevi 19.45 Športna rubrika 23.15 Športna rubrika (pon.) 23.45 Dogodki in odmevi 23.55 Športna rubrika (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, Poročila; 8.20 Velikonočne pesmi, vmes Koledarček; 9.00 Spomin na Mirka Erjavca; 10.00 Glasbene skice; 10.15 Igra: Pirhi za mamo (L. Susič); 10.35 S koncertnega repertoarja: J. S. Bach - Velikonočni oratorij; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, liki iz naše preteklosti - Peter Bonomo, mozaik; 13.20 Primorska poje; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Otroški kotiček: Srečanje z novo pesmico; 14.30 Glasbene skice: 16.00 Osebno; 17.00 Mi in glasba: orglar Lorenzo Ghielmi v ricmanjski cerkvi; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbene skice. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.50 Križemkraž; 14.05 Zbori; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z...; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simf. glasba; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Glasba; 00.05 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.40 Mladi primorski glasbeniki; 14.05 Novosti v diskoteki; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Šport; 17.40 Primorska poje '87; 18.00 Še pomnite, tovariši. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo, otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Srečanje s psihologinjo; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Zdravo, otroci; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 18.00 High po-wer; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras,- 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za Vzhodni Kras. 10.00 Matineja in horoskop; 14.00 Besede in glasba; 17.00 Kuharski nasveti; 18.30 Športni komentar; 20.30 Bonton; med oddajami glasba. (SCEIE. - ocaiPtiK '£>ei/etak GORICA — Ul. V. Veneto 49 Tel. 82159 - 33524 TBTO VRH SV. MIHAELA 48 Tel. (0481) 882005 - 882488 | Sovodnje ob Soči (Gorica) Telex 461229 ČER-PEX | KRAŠKE SPECIALITETE IN DOBRA VINA IZ NAŠE DEŽELE OSlsOt J. >./. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Scorianz Sergio PODGORA (Gorica) — Ul. IV Novembre 24 — Tel. (0481) 390611 vsem odjemalcem vesele velikonočne praznike ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI 34170 GORICA Uprava: UL. ALVIANO 56 — Tel. 83411 Urad za promet: Terminal S. Andrea — Štandrež Tel. 21131/32/33/34 —Telex 460119 KOVINARSKA DELAVNICA KLEPARSTVO Franc Cavdek SOVODNJE — Malnišče 10 Tel. (0481) 882450 AVTOKAROSERIJA Gaiotto & Podgornich llEAL casal Ul. Raštel 17 ARTIKLI ZA DOM IN GOSPODINJSTVO VSAKOVRSTNA DARILA - PORCELAN - KRISTAL EKNOMEC GORICA — Korzo Italia 76 Tel. 81032 STROJI IN OPREMA ZA URADE BLAGAJNE REGISTRATORJI SVVEDA TOMAUTO Ul. Nizza 15 — Tel. (0481) 83923 • ZASTOPSTVO ZA GORIŠKO AUSTIN ROVER SAS. GORICA AUSTIN MINI • AUSTIN METRO • AUSTIN MAESTRO • AUSTIN M0NTEG0 ROVER 1300 • ROVER 1600 • ROVER 800 • ROVER 825 svojim strankam vošči vesele velikonočne praznike ESPEG0 s.r.l. ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI Tel. (0481) 22079 S£L0 s.r.l. IMPORT- EXPORT Tel. (0481) 21313 - 22035 GORICA — Korzo Italia 255/4 Telex 460155 ESPEGO ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE IN KOVAŠKI IZDELKI F.LLI TABAJ sne Miloš - Rajmund GORICA Ul. A. Gregorčič 15/1 — Tel. 21025 Ul. S. Michele 266 — Tel. 21514 MOTEL NANUT GORICA Tržaška 118 — Tel. 20595 Gostilna pri Mirotu Domača kuhinja, pristna vina goriškega okoliša SOVODNJE Prvomajska ul. 92 — Tel. 882017 TRGOVINA JESTVIN Dušan Pelicon SOVODNJE — Prvomajska 52 Tel. 882060 TISKARNA FOTOSTAVEK OFFSET Grafica goriziana GORICA — Ul. della Croce.1 Tel. 85766 M ^ | a t i PROIZVODNJA-INSTALACIJE-KLEPARSTVO Marzolt & JVaMt I MUilž MAR'° UVOZNIK. RADENSKE TRI SRCA IMPORT - EXPORT PIVA UNION IN SADNIH SOKOV FRUCTAL 34170 GORICA — Ul. Trivigiano 13 — Tel. (0481) 21945/6 žlebovi - cevi - čelne obrobe - stenske obrobe - dimniške obrobe - strešna okna - strešni zračniki iz pocinkane pločevine - pečeno barvane pločevine - bakrene in prokromane pločevine ŠTANOREŽ (GO) - Ul. A. Gregorčič 20/2 - Tel. 21828 OPTIKA - FOTO - KINO ALTRAN GORICA Korzo Italia 41 Tel. 83124 GRADIŠČE Ulica Giotti 8 Tel. 92324 URARNA- ZLATARNA | VIRGIUO BRATINA | želi vsem odjemalcem | vesele velikonočne praznike TRŽIČ | Corso del Popolo 28 — Tel. 72674 TRGOVINA ČEVLJEV Andrej Čotar GORICA — Raštel 72 Tel. 83667 ZLATARNA IN URARNA ŠULIGOJ ŠPORTNI POKALI RAFINIRANO ZLATO ZA ZOBE GORICA UL Carducci 49 —Tel. 85657 GOSTILNA SOBAN JAMLJE 50 Tel. 75044 RAČUNALNIKI - STEREO HI-FI NAPRAVE VSEH ZNAMK ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI - RADIO TV Jožef Kerševani IMPORT - EXPORT GORICA — Korzo Italia 90 - Tel. 84643 IMPORT - EXPORT Sedež: GORICA Ul. Duca d’Aosta 146 Tel. (0481) 34763 - 84776 Telex 460655 Filiala: TRST ZAŠČITNA SREDSTVA ZA POLJEDELSTVO KEMIKALIJE IN BAZNA KEMIJA teknop ,o GOSTILNA DVOR Briška vina - Domači pršut ŠTEVERJAN — Tel. 884035 GOSTILNA s. r. I »PRI TILDIcc Rupnik Marija OSLAVJE 5 —Tel. 85447 želi vesele praznike A. MLAKAR S.r.l. Import - Export SERVISNA DELAVNICA OM ZA POPRAVILO DIESEL MOTORJEV GORICA Ul. Terza Armata 105 Tel. (0481) 20425 Telex 460484 Žalosten je veliki teden Velika noč je nedvomno največji praznik krščanstva, ki se praznuje prvo nedeljo po pomladanski polni luni, kot je določil že cerkveni zbor v Nikeji. To je praznik veselja, saj je po nauku katoliške vere božji sin vstal od smrti, zaključuje pa se tudi postna doba, glede katere je bila Cerkev v preteklosti dokaj nepopustljiva. Laikom in celo kleru je sicer dovoljevala šemljenje in norenje v pustnem času, zelo stroga pa so bila pravila glede dobe med pustnim torkom in velikonočnim praz-novanjam. Post kot priprava na Kristusovo vstajenje je trajal 40 dni in se je začel na sredo po pustni nedelji - na pepelnico, ki jo je za začetek postnega časa določil koncil v Beneventu leta 1091. Na ta dan so morali verniki v cerkev, da so si v znak kesanja potresli pepel po glavi, vsaj simbolično. Tako za pepelnico kot za velikonočni petek je še vedno predpisan "strogi post" ali točneje dan vzdrževanja od mesnih jedi, čeprav so danes cerkvena navodila na splošno precej popustljivejša in je štiridesetdanski post postal le spomin. Postna doba vzhodne Cerkve se je začela teden prej in so jo imenovali nedeljo opustitve mesa, našo pustno nedeljo pa je Cerkev imenovala Do-minica ante carnes tollendas - nedelja pred odvzemom mesa ali car-nisprivium - odvzem mesa. Italijanski carnevale je baje nastal iz izraza čarne(le)vale, iz njega pa so se razvili še drugi ljudski nazivi za pustni čas. Slovenski pust naj bi bila okrnjena oblika Pusti meso!, v nekaterih slovanskih jezikih pa se je ohra- NADJA KRIŠČAK nila neokrnjena oblika, kot v češčini masopust in v poljščini miesopust; podoben pomen ima izraz v grščini, medtem ko pomeni nemška Fas-tnach - postno noč ali noč pred postom. Svojstveni in nazorni so izrazi v srbščini in hrvaščini: karnevalu pravijo namreč mesojedje, to je čas, ko se sme jesti meso, ali poklade, ki izhaja iz besede klasti - prilagati jedi. Cerkveni obredi velikonočnega časa so v katoliški cerkvi nadvse bogati, čeprav nekoliko manj izrazi- ti kot v preteklosti. Praznovanje se v bistvu začne že na oljčno nedeljo, ko si verniki kupijo oljkovo vejico -"palmeco", da jo nato hranijo doma celo leto. Staro vejico isti dan zažgejo. Na veliki četrtek zjutraj v cerkvenih zvonikih zavežejo zvonove, odvežejo pa jih šele v soboto zvečer ali celo opolnoči. Nekoč, ponekod še dandanes, so zvenenje nadomestile raglje. Na veliko soboto duhovnik v cerkvi blagoslovi ogenj in vodo. Običaj je bil, da so gospodinje odnesle domov malo žerjavice in z njo zanetile peči. Ko so še uporabljali zidane peči, se je za pripravo velikonočnih sladic več gospodinj zvrstilo pri isti peči, nekatere pa so zaupale pečenje vaškemu peku. Približno eno uro je moral ogenj goreti, da se je peč razbelila, nakar so jo počistili s posebnim omelom. Glavno opravilo gospodinj je bila prav gotovo peka sladic (pinc, presncev, titol in potic) Ljudska umetnost se izraža z butaro (zgoraj), z belokranjskimi pisanicami (spodaj desno), z vzorci na lesenem pirhu (spodaj levo), sprošča pa se ob igri (na sredi) in kuhanje "živce". Družine, ki so premogle prašiča, so na ta dan skuhale tudi cel pršut. K velikonočni maši so gospodinje nosile "žegnat" dobrote, ki so jih pripravile za velikonočno kosilo ali Igrica s pirhom Med velikonočne zanimivosti, ki nimajo liturgičnega pomena, spada zanimiva igrica, s katero so se najpogosteje zabavali odrasli. Imenovali so jo "jegra na soud", v Barkovljah pa so jo poznali kot "peclanje". Tudi v najrevnejših hišah so ob velikončnih praznikih pripravili veselo barvane pirhe. Dandanes, in seveda v zadnjih letih, si človek lahko nabavi vrsto pripomočkov, da so pirhi čim bolj raznoliki in zanimivi: barvne praške, lepljive slikice in še marsikaj podobnega. Letos so se tako pojavili pirhi s fotografijo, ki naj bi predstavljali zadnji modni hit. Ljudska umetnost pa si je v glavnem pomagala z naravnimi barvami: prijetno rjavo barvo je mogoče doseči tako, da jajca kuhamo v vodi z ostanki kave; raznolike in prijetne vzorce je mogoče ustvariti z narezano čebulo. Igrica, ki sem jo omenila, je precej enostavna, terja pa vseeno nekaj spretnosti: iz vnaprej določene razdalje, ki je seveda za vse sodelujoče enaka, je treba v pirh, ki smo ga postavili ob zid ali drugačno oporo, zatakniti kovanec. Kovanec navadno razbije jajčno lupino, nekoliko teže pa je zadeti jajce tako, da kovanec ne izpade. Kovance, s katerimi so odrasli ciljali, je navadno pobrala otročad, pravilno zadeto jajce pa je postalo last spretnega odraslega. bogato malico, ki je bila takoj po glavni maši. Še v povojnem času so po mnogih vaseh gospodinje nosile blagoslavljat poln "plenjer" dobrot, po eno pinco, krožnik živce, jajca, sol in še marsikaj. Vse so pokrile z belim prtom, na katerega so dale šopek poljskega cvetja. Navada se je nekako še ohranila, le da gospodinje odrežejo majhen košček pince, ki ga simbolično nesejo v cerkev. Skoraj vsaka jed bogatega velikonočnega jedilnika ima svoj liturgični pomen. Jedli so na primer kuhano meso s hrenom: meso predstavlja Kristusovo telo, hren pa pejin, ki naj bi ga Kristus pil na križu. Živca spominja na potres, jajca so simbol petelina, ki je zapel, ko je Peter Kristusa zatajil. Pinca naj bi spominjala na kruh, ki ga je Kristus delil apostolom. Ob veliki noči je bila skoraj v vsaki fari procesija, ponekod celo po dve. Marsikje se je običaj tudi še ohranil, spremljajo pa ga simbolični dogodki, ki obnavljajo Kristusovo vstajenje od mrtvih. Tako, recimo, medtem ko verniki sledijo procesiji, odnesejo Kristusov kip iz grobnice. Običaj je bil tudi, da so gospodinje na okna, pod katerimi se je vila procesija, pogrnile boljši prt ali preprogo in pristavile cvetje ali sveče. Ljudski običaji na Slovenskem ob velikonočnem praznovanju i/ Od procesije do kola Če je bilo v norem pustnem času vse dovoljeno, je strogi štiridesetdanski post ljudem odrekal pravico do vsake zabave in je zato tudi skušal omejiti vsako možnost. Prepovedani so bili plesi in poroke, prepovedano je bilo veseljačenje in Čerkev je narekovala, da se morajo verniki postiti in posvečati svoj čas molitvi. V prejšnjih časih so se ljudje zvesto držali cerkvenih določil glede pritrgovanja v jedi in pijači in se vedli dokaj spokorno. Na Slovenskem je bila v tem času najbolj razširjena in stara domača pobožnost, skupna molitev žalostnega dela rožnega venca. Skrivnosti so napovedovali na začetku desetk s pesmijo in tako se je v raznih slovenskih pokrajinah ohranila vrsta prisrčnih in ljudsko preprostih roženvenskih pesmi, ki opisujejo Kristusovo trpljenje. Slovensko izročilo vseh pokrajin pozna tudi zlati očenaš, nekakšen ljudski pasijon, ki spominja na Kristusove dogodivščine in smrt. Starejše ženske ga ponekod molijo kot redno večerno molitev, v Benečiji pa se je celo ohranila molitev z melodijo. Na veliki četrtek so verniki hodili zvečer v cerkev, da so tam molili križev pot, kasneje doma pa so še peli pesmi o Jezusovem trpljenju ali posebne litanije. Ta na- vada je bila doma na Štajerskem, Koroškem, Dolenjskem in v Istri. V Železnikih na Gorenjskem so se nekdaj fantje zbirali pri cerkvi malo pred polnočjo, da so zapeli velikonočno pesem, nato pa so streljali z- možnarji. Procesije na velikonočno nedeljo so sicer nekaj povsem običajnega, svojstvena pa je bila procesija v Kropi. Imenovali so jo divja procesija, saj je bila povsem ljudski običaj, ki mu je duhovščina nasprotovala. Procesije, ki je ni vodil duhovnik, so se mladi udeleževali v parih, starejših ljudi pa ni bilo zraven. Prirejali so jo pred vstajenjem v cerkvi in peli srednjeveško velikonočno pesem Kristus je od smrti vstal. Velika noč ni bila torej samo verski praznik veselja, temveč tudi praznik sprostitve, ob katerem so si ljudje spet privoščili boljše jedi, zato tudi na samo velikonočno nedeljo toliko dobrot. Velikonočni ponedeljek je bil včasih praznik mladine, ki si je na ta dan v mnogih krajih prirejala plese ali zabave. Na Gorenjskem nad Mrtuljkom so fantje in dekleta na ta dan popoldne hodili od hiše do hiše, pri vsaki so malo zapeli in nekaj pojedli. Zelo znano je bilo v Belikrajini Metliško obredje, ki se je sicer bolj v turistične namene ohranilo še do danes. Mladina se je zbrala zunaj mesta na prostoru, ki je bil posebej določen za kolanje. Igre in kolo vodi dekle, ki mora imeti še posebno doneč glas, da lahko sama zapoje prve verze vseh pesmi. Imenujejo jo vojarinka in za dekle je to posebna čast. Prva pesem je Igraj kolo, ne postavaj, ob kateri se začne odvijati kolo. Navadno sledijo igre most, rešetca in nema igra z robčeci, zaključijo pa fantje s petelinjim bojem. Nazadnje sestavijo fantje turn tako, da stopijo eni drugim na ramena in se trdno držijo za rame, navadno v treh "nadstropjih". Turn se ob koračnici počasi vrne proti mestu, sledijo mu dekleta .in drugi manj spretni plesalci, ob njih pa seveda radovedneži. Velikonočnemu praznovanju sledi še drugi precej razširjen ljudski praznik, o katerem smo pred časom že pisali in ki napoveduje prihod pomladi - jurjevo (24. aprila, letos samo nekaj dni po veliki noči). Jurjevanje je bilo najbolj razširjeno v Beli krajini, čeprav so ga poznali tudi po Koroškem, Štajerskem in Dolenjskem. Jurjeva nedelja je bila navadno zadnja nedelja v aprilu. Fanta so ovili v zelenje, spremljali so ga fantiči s piščalmi in rogovi iz lubja, dekleta so zraven pela. Slovesni sprevod je šel do reke, kjer so Zelenega Jurija simbolično vrgli v vodo. Tudi ta praznik se je v Črnomlju v skoraj nespremenjeni obliki ohranil do današnjih dni, ko se je spremenil v dobro obiskano turistično prireditev. publiest oglasna agencija primorskega dnevnika Telefon: (040)775275 PROMOCIJSKA PRODAJA BARV MOOUETTE popust od 15% do 30% ORODJE AEG popust 20% ‘ ' *' STENSKE TAPETE popust od 20% do 50% BARVE IN LAKI popust od 15% do 30% LAKIRANE LESENE OBLOGE 9.500 lir m2 3?, Ul. Coroneo -— vogal Ul. Zanetil OB PONEDELJKIH ODPRTO Kratka zgodovina tržaškega astronomskega observatorija Ko so zvezde vsakdanji kruh Kontrolna miza sodobnega teleskopa Zametek tržaške astronomske opazovalnice (TAO) sega v obdobje Marije Terezije, ko je leta 1753 odredila ustanovitev pomorske šole. Samostojna astronomska opazovalnica izvira iz leta 1850; komaj petnajst let kasneje so jo premestili v Pulj pod upravo takratne Vojne mornarice. Leto potem, 1866., so ustanovili državno pomorsko opazovalnico, kateri so kasneje priključili še meteorološko opazovalnico. Prvi sedež je bil na Trgu Hortis, kjer se sedaj nahaja višja pomorska šola. Konec prejšnjega stoletja so opazovalnico premestili v gradič, ki je bil takrat zraven mesta in bil zato prikladnejši za astronomske raziskave. Gre namreč za današnji sedež TAO v Ulici Tiepolo. Do konca prve svetovne vojne sta v tem kraju delovala tudi seizmološki in meteorološki inštitut. Ob priključitvi Trsta k Italiji je opazovalnica začela popolnoma samostojno delovanje (medtem so premestili omenjena inštituta v Ulico Romolo Gessi, kjer se še sedaj nahaja Geofizikalna opazoval- nica). V tistih letih je imela TAO 25-centimetrski refratkor Reinfel-der, Troughtonov in Simmonsov meridianski krog in manjši ekvatorialni Steinheil. Istočasno so kupili 50-centimeterski reflektor znamke Zeiss. Delovanje opazovalnice je potekalo skoro nemoteno vseskozi med obema vojnama. Leta 1938 so morali poiskati novo mesto za teleskope, saj so gradili veliko stavb okrog opazovalnice, ki je bila vse dotlej v gozdu. Kupole teleskopov naj bi se preselile na Opčine, toda vojna je prekinila vsa dela. TAO je zaživela komaj leta 1947, ko je prevzel mesto direktorja profesor Leonida Marvin. Situacija ni bila dobra, saj so bila poslopja poškodovana in samo s pomočjo takratnega župana in s privoljenjem Zavezniške vojaške uprave je uspelo vodstvu opazovalnice popraviti poslopja in jih odkupiti, kar je bržkone edinstven primer v Italiji. Gre namreč za to, da je TAO lastnik zemljišča in prostorov, v katerih deluje, ki so po navadi domanska oz. državna last. Od leta 1898 do leta 1947 je sestavljalo osebje opazovalnice direktor, astronom, asistent in še tehnik ter čuvaj. V petdesetih le- tih so povečali število osebja; medtem, oziroma takoj ob zaključku vojne, so ustanovili na tržaški univerzi znanstveno fakulteto in dodelili poučevanje astronomije direktorju Tržaške astronomske opazovalnice. Profesor Marvin je ohranil mesto vodje TAO do leta 1964, ko je nastopila na njegovo mesto Margherita Hack. Njej je pred kratkim sledil direktor doktor Giorgio Sedmak, ki sodeluje z observatorijem že od leta 1965. Ena izmed značilnih raziskav tržaških astronomov je bila opazovanje dvojnih zvezd, ki se je kvalitetno izboljšalo, ko so zgradili v laboratoriju TAO fotoelektrični fotometer. Za časa Marvinove uprave je Tržaška astronomska opazovalnica obogatela s pridobitvijo novih instrumentov. Leta 1967 so dogradili novi sedež na bazovski gmajni. Ko so namestili 30-centimetrski teleskop Cassegrain in polmetrski Zeiss, so se opazovanja znatno izboljšala. Prav tako so v tistih letih zgradili manjši radioteleskop, nato pa de- setmetrski paraboloid s pomočjo finančne podpore Zračnih sil ZDA (USAF). V sedemdesetih letih so dokončali gradnjo metrskega teleskopa in predvsem s pomočjo dr. Sedmaka prešli v novo fazo. V prejšnjem desetletju niso namreč še uporabljali informatike v povezavi z astronomijo. Astronomi so potrebovali za interpretacijo slike, delo ene noči, večkrat tudi celo leto dni. Razvoj radioastrono-mije in kasneje satelitov sta bila v delu astronomov prava revolucija. Po eni strani je bila na enkrat na voljo ogromna količina podatkov, po drugi strani so lahko znanstveniki razpolagali izključno s satelitskimi informacijami po šest mesecev, morda leto dni. Nato so bile te informacije na voljo vsem. Izkazalo se je, da tradicionalne metode niso uporabne, treba je bilo razpolagati ž računalniki. Tržaška astronomska opazovalnica je dandanes povezana z raznimi računalniškimi omrežji, kar omogoča izredno kvalitativno delo in postavlja TAO v sam vrh tovrstnih inštitucij. Raziskave astronomov segajo v polji optične astronomije in pa ra-dioastronomije. Gre za nebesne pojave zvezdne fizike, kot so dvojne zvezde, spremenljive zvezde in še spektrografske raziskave ter študije s področja sončne fizike. Za vsako od teh in še mnogih drugih raziskovanj bi kazalo pisati mnogo več, bodisi zaradi pomena kot obsežnosti argumentov. Za zaključek naj še omenimo, da skupina astronomov preučuje tudi nove instrumente za raziskovanje. Tržaška astronomska opazovalnica je med drugim zelo aktivna na področju priprave študijskih kongresov in predavanj za širšo javnost. Pripravil: DIMITRIJ GRUDEN Vsakdanje »orodje« zvezdogleda Meridianski krog je astronomski daljnogled, nastavljen tako, da je vrtljiv okoli vodoravne osi. Služi pri določevanju trenutkov prehoda nebesnih teles čez krajevni poldnevnik in višino teh svetil nad obzorjem. Ekvatorial je instrument za nastavitev daljnogleda, ki nam omogoča (s pomočjo časovnega mehanizma), da obdržimo opazovano nebesno telo poljubno dolgo v vidljivem polju. Ekvatorial je vrtljiv okoli dveh osi, okrog časovne ali polarne osi, vzporedne z vrtljivo osjo Zemlje, in okrog deklinacijske osi, ki je pravokotna na časnovno os. Teleskopni reflektorji zbirajo svetlobo na osnovi refleksije (odboja), refraktorji pa imajo za objektiv lečo, ki zbira luč. Fotometer je vrsta instrumenta, s katerim merimo količino svetlobne energije, ki jo odda neko svetilo v časovni enoti. Poznamo tri vrste fotometrov, med temi je tudi fotoelektrični, ki sloni na lastnosti alkalnih kovin, kot so na primer kalij, natrij, cezij in druge, da izsevajo elektrone, ko nanje pada svetloba. Število izsevanih elektronov je prav tako odvisno od moči vpadajoče svetlobe. Radioastronomija. Medtem ko tradicionalna astronomija, ki jo imenujemo tudi optična astronomija, sloni na vidni svetlobi, uporablja radioastronomija valove, ki jih beležijo radijski sprejemniki. Najvažnejši sestavni del radijskega teleskopa je kovinska antena, ki ima največkrat obliko paraboličnega zrcala, njen premer pa je odvisen od namena radioteleskopa. Spektroskop je namenjen predvsem raziskovanju in analizi svetlobe. Njegov najvažnejši sestavni del je prizma iz optičnega stekla oziroma defracijska ali uklonska mrežica, ki imata to lastnost, da razklanjata svetlobo v osnovne barve, v spekter. V astronomiji se spektroskop uporablja pri določevanju kemične sestave Sonca in drugih nebesnih svetil, ki jo ugotavljajo z analizo jakosti in razporeditve črt v spektru. Sodelovanje s kolegi iz tujine Raziskovalci Tržaške astronomske opazovalnice so aktivni tudi na mednarodnem nivoju. Poleg organiziranja kongresov za širšo mednarodno astronomsko skupnost razvijajo vrsto opazovanj v sodelovanju s tujimi znanstveniki. Nekateri tržaški astronomi so istočasno tudi vodilni člani mednarodnih organizacij. Raziskovanje, načrtovanje in gradnja številnih instrumentov v laboratoriju TAO bi terjali posebno poglavje zase. Ni davno od tega, ko je širša javnost zelo pazljivo sledila eksploziji supernove v Magelanovi meglici. Prav takrat je marsikdo slišal za tržaškega astronoma, ki je bil med jprvimi opazovalci tega izrednega pojava v Čilu. Slo je za doktorja Giovannija Vladila, ki se je prav takrat nahajal v Evropski juž- ni opazovalnici - European Southern Observatory (ESO) v La Silli. ESO je nastala v šestdesetih letih v Čilu na pobudo Francije in Nemčije, katerim so se pridružile še Belgija, Danska, Holandska, Švedska, Švica in Italija. Južna opazovalnica je nastala, da bi evropski astronomi lahko raziskovali tisti del vsemirja, ki ni viden s severne poloble. Vsaka država je pristopila k tej ustanovi z določeno kvoto,- Italija se je včlanila v ESO leta 1982 in njen delež znaša 18%. ESO se je razvil v zelo veliko opazovalnico: v La Silli so predvsem najsodobnejše naprave za optično raziskovanje vsemirja, toda tudi radioastronomija se hitro razvija, saj so komaj dogradili 15-metrsko paraboloidno anteno za študij milimetrskih valov. Na 2.400 metrov visokem platoju severno od Santia-ga in v puščavi Atacama bodo zgradili tudi Very large telescope: gre za štiri osemmetrske teleskope, ki delujejo na podlagi optične interferometrije in so razporejeni na črti. Upravljal jih bo računalnik, ki bo sestavil iz svetlobnih signalov vsakega teleskopa sliko, katero bi lahko dobili le z orjaškim teleskopom,.(tega ni mogoče zgraditi zaradi fizičnih zakonov). Kmalu bodo izginile kupole teleskopov, ki jih vsi poznamo. Nadomestile jih bodo balonske strukture; te imajo prednost, da ne oddajajo toplote kot vsako poslopje, ki se ponoči ohladi in zato ustvarja zračne vrtince, ki motijo zelo občutljive instrumente. cassa leimALin \zn aiitigiama oi»iciHA-7ign;srii:____________ 1-llfAMILMICA IN POSOJILNICA OPČINC-TItST VAB I L O Spoštovani član! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 24. 4. 1987 ob 11. uri in v drugem sklicanju v SOBOTO 25. APRILA 1987 ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, Ulica Ricreatorio 1, z naslednjim DNEVNIM REDOM 1. Poročilo Upravnega sveta in Nadzornega odbora 2. Razprava o poslovnem obračunu 1986 in o poročilih, glasovanje za odobritev poslovnega obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička 3. Določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo 4. Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim prosilcem 5. Višanje Osrednjega jamstvenega sklada in sprememba pravilnika le-tega 6. Volitve treh upraviteljev in celotnega nadzornega odbora 7. Določitev sejnin in honorarjev 8. Slučajnosti Če se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti drugega člana. Vsakdo mora ob vstopu v dvorano obvezno izročiti vabilo. UP RA VNI SVET SESTAVLJIVE POLICE NA ZAKLOP BREZ VIJAKOV IN ŽEBLJEV JE POSTAVITEV POLIC IZREDNO LAHKA OBRTNA DELAVNICA Vošči vesele velikonočne praznike Goriška ulica 22 — Doberdob — Telefon: 0481/88033 GRADBENO PODJETJE INŽENIRING UVOZ - IZVOZ STROJI, TEHNOLOGIJA IN MATERIAL ZA GRADBENO INDUSTRIJO BENEDILspa ČEDAD — Ulica Manzoni 14 — Tel. (0432)730614 Telex: 450009 BENDIL I vošči vsem sodelavcem vesele velikonočne praznike kultura □ stran 21 »Lady Macbeth iz mcenskega okraja« kvalitetno sklenila sezono v Verdiju JOŽE KOREN Gledališče Verdi je svojo letošnjo bogato in pestro operno sezono, v kateri ni manjkalo redko izvajanih del, sklenilo z opero ruskega (sovjetskega) skladatelja Dimitrija Šostakoviča »Lady Macbeth iz mcenskega okraja«. To delo smo v Trstu že gledali na odru slovenskega Kulturnega doma pod naslovom »Katerina Izmailova«, to je pod imenom glavne junakinje, če se ne motim v izvedbi zagrebške Opere. Za sedanjo uprizoritev, prvo v zgodovini gledališča Verdi, je bila izbrana izvirna verzija, tista, ki jo je Šostakovič napisal leta 1932 in ki je bila prvič izvedena leta 1934 skoraj istočasno v Leningradu in v Moskvi. Odločitev je bila povsem umestna ne le iz spoštovanja do avtorja, marveč tudi iz' umetniških razlogov, saj je delo v izvirnem konceptu močnejše v svoji scenski in glasbeni ekspresivnosti, kot pa pod pritiskom takratnih političnih in lažno moralističnih razmer v stalinsko-ždanovski Sovjetski zvezi popravljena verzija, v kateri je delo po prepovedi v letu 1947 lahko šele leta 1963 dočakalo ponovno uprizarjanje. Libreto za »Lady Macbeth iz mcenskega okraja« je priredil skladatelj sam po noveli Nikolaja Leskova, napisani leta 1865. Zgodba na močno naturalistični način takratnega časa pripoveduje o okrutni življenjski usodi mlade in lepe kmetice Katarine Izmailove. Nesrečno poročena z bogatim trgovcem Zinovi Izmailovom se zaljubi v postavljaškega, toda moralno šibkega Sergeja, najemniškega sužnja Zinovijevega očeta Borisa Timoiejeviča Izmailova, in da bi lahko uresničila svojo zamorjeno pasi-onalnost v okrutnem ozračju Izmailovih, zastrupi najprej tasta Borisa, nato skupno s Sergejem ubije moža Zinovija in sklene svojo mračno življenjsko pot skupno s Sergejem v izgnanstvu v Sibiriji, kjer doživi še poslednje življenjsko razočaranje, ko jo Sergej zapusti in se zaljubi v mlado izgnanko Sonjetko. Katerina naredi še svoj zadnji »zločin«, ko pahne Sonjetko v mrzlo sibirsko jezero in še sama skoči vanj. Besedo zločin sem namerno dal v navednice, kajti po sami Šostakovičev! razlagi Katarina ni kruta ženska, ni zločinka. Zločine zagreši iz upora proti sivini in vulgarnosti ambienta, v katerem je prisiljena živeti, je ženska, ki se muči v zadušenosti svojih pasionalnih čustev in ki hoče iz spon vulgarnega, nasilnega, mračnega in moralno pokvarjenega ambienta sredi prejšnjega stoletja. Takemu razumevanju Katarinine usode ustrezna je tudi Šostakovičeva glasba, kompaktna in silovito ekspresivna v svoji simfonični strukturi, navznoter vsebinsko razčlenjena na eni strani v čustveno-lirični svet, v katerem se gibljejo dejanja in čustva Katarine Izmailove, na drugi strani pa v mračno groteskni svet ambienta, v katerem se kruta zgodba odvija. Šostakovičev glasbeni izraz je moderen in izrazito nekonvencionalen kot v bistvu nekonvencionalen je ves njegov opus. Partitura je pregnetena z močnimi toni, ki na najbolj pasionalnih mestih scenskega dogajanja prehaja v pravo eksplozijo zvokov, kot se na drugi strani umirja v liričnih izpovedih Katarine Izmailove. Režiser tržaške postavitve Giulio Chazalettes je vse te vsebinske, scenske in glasbene značilnosti uskladil v zaokroženo delujočo enoto, z učinkovito izpeljavo množičnih prizorov v kontrastu s scensko zamegljenostjo, s katero je poudarjal mrakobnost ambienta, ljudi in časa, v katerem se zgodba odvija. Na ta način je ob ključnih prizorih na povsem zastrti sceni prepustil besedo muziki kot vernemu tolmačenju nevidnega. Scena Ulisseja Santicchija je s svojo strogo strukturo ponazarjala dom Timofejevičev kot ječo, kar je povsem ustrezalo značaju dela. Jugoslovanski dirigent Nikša Bareza (ki je v Verdiju že gostoval pred leti) se je pokazal kot odličen interpret Šostakovičeve glasbe. Orkester je znal sprostiti in razgibati v vseh njegovih inštrumentalnih skupinah, pri čemer je le na nekaterih mestih z zvočno silovitostjo preglasil oder. V naslovni vlogi Katarine Izmailove se je beograjska sopranistka Radmila Bakočevič tržaškemu občinstvu še enkrat predstavila kot umetnica velikega formata, ki je igralsko in še zlasti pevsko zahtevno vlogo podala vseskozi prepričljivo tako v njenih lirično-čustvenih kot dramatičnih poudarkih. Glasovno in pojavno dober je bil Martin Egel kot Boris Timofijevič Ismai-lov, predvsem glasovno pa nekoliko manj izrazita Giuseppe Fallisi kot Zinovi in Richard Burke kot Sergej. V manjših vlogah sta izstopala basist Ivan Sancin kot policijski šef in kot stražar, ter baritonist Vincenzo Sagona kot pop. Sicer pa so tudi ostali nastopajoči ubrano prispevali svoj delež k uspehu uprizoritve, ki je kvalitetno sklenila operni repertoar gledališča Verdi v sezoni 1986J87. Skoda, da tega ni moglo v celoti dojeti premiersko občinstvo, katerega tradicionalistični okus se je pokazal v precejšnjem številu praznih sedežev in predčasnim zapuščanjem dvorane. Prepričljiv koncert pianistke Khvitije MARKO OZBIČ Krožek za umetnost in kulturo je v sodelovanju z Združenjem Italija - SZ priredil v sredo, 15. t. m., v mali dvorani gledališča Verdi koncert sovjetske pianistke Marine Khvitije. Študij je pianistka dokončala na konservatoriju v Tbilisiju, pod vodstvom profesorja Šukašavilija, na moskovskem konservatoriju pa še pri svetovno znanem mojstru Jakovu Zaku. Na mednarodnem tekmovanju »Smetana« na Češkem je prejela drugo nagrado, posebno priznanje pa je dobila na mednarodnem tekmovanju »Marguerite Long« v Parizu. Je solistka gruzijske filharmonije. Prvi del koncerta je obsegal 24 Chopinovih preludijev op. 28. Avtor je s tem delom hotel ustvariti nekaj podobnega Bachovemu Dobro uglašenemu klavičembalu, oz. vrsto skladb v vseh durovih in molovih tonalitetah. Pod navidezno preprostostjo skrivajo nekateri preludiji najrazličnejša, globoka avtorjeva čustva. A. Rubinstein je te preludije imenoval bisere Chopinovega opusa. Najbolj znan je preludij št. 15 v Des-duru (Preludij deževnih kapelj). Skladatelj ga je napisal v samostanu Valdemosa na otoku Mallor-ca, v neki jesenski noči, poln žalosti in zagrenjenosti, medtem ko je poslušal trkanje dežnih kapelj na streho. Znani so tudi preludiji št. 4 in 6 (ki so ju izvajali skupaj z Žalno koračnico na njegovem pogrebu) in št. 20. Poleg mnogih preludijev lahkotnejšega in igrivejšega značaja (kot je npr. št. 7 v ritmu mazurke), so tudi žalostni in otožni (npr. št. 4 in 15), pa tudi taki, ki so polni navdušenosti, skorajda strasti. Pianistka je s svojim izvajanjem dokazala izredno tehnično spretnost, saj so bili tudi najhitrejši, zato tudi najtežji prehodi, zelo dobro odigrani. Morda je zaradi obrabljenega klavirja, ki ni bil kos komaj obnovljeni dvorani, izvajala nekatere preludije silovito, z veliko uporabo pedala, ali pa je bil faktor ža tako izvajanje njen odločen temperament. Pri drugih (npr. št. 12, 14, 20) je melodijska linija prišla premalo do izraza, ali je bila razlika v 'dinamiki, ki ustvari napetost in kontrast med različnimi mislimi, skromna. Večino preludijev pa je odigrala zelo dobro, tako da jo je bilo kar užitek poslušati. V drugem delu koncerta je Khvitija izvajala dve Schumannovi skladbi: Arabesgue op. 18 in Carnaval op. 9. Schumann je Arabesgue napisal v letih 1838-39, ko si je na Dunaju služil Dedijer: »Resnica je bila del naše partizanske etike in samožrtvovanja« VVALTER ŠKERK že smo poročali, da sta Vladimir Dedijer in njegova žena Vera Križman podarila svoj zajetni osebni arhiv Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Arhiv šteje preko 250 zapečatenih zavitkov arhivskega gradiva. Ravnatelj NUK Tomo Martelanc nam je dejal, da nameravajo material računalniško katalogirati. Pri tem naj bi tudi izdelali bibliografijo del in člankov Vladimira Dedijerja. Hkrati z arhivom predaja Dedijer NUK tudi gradiva, ki so zbrana še na drugih lokacijah v tujini in gradiva, ki so shranjena pri posameznikih v Sloveniji in Jugoslaviji. Dedijer je namreč dal en del gradiva izjemne zgodovinske vrednosti raz- V petek v Tržiču začetek pomladanske glasbene sezone TRŽIČ — V petek, 24. aprila, se prične v Tržiču spomladanska glasbena sezona v priredbi tamkajšnje občinske uprave. Vrsta koncertov, ki so posvečeni francoski glasbi iz konca prejšnjega stoletja, z naslovom »Proustov čas«, bo v tržiškem mestnem gledališču. Uvodni petkov koncert bo v celoti posvečen glasbi Clauda Debussyja. Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana bo pod taktirko Pierra Dervauxa igral skladbi Images in Prelu-de a 1'apres midi d'un faune. Ljubljanski orkester je že poznan tržiški publiki, saj je imel v vsaki sezoni zadnjih let po več koncertov. Pierre Dervaux je bil prvi direktor orkestra pariške Opere od 1947 do 1970. Vodil je orkester tudi leta 1978 za opero Car-men, v kateri sta pela Teresa Bergama in Placido Domingo. Kasneje je vodil orkestre v Qu-ebecu, v Nici, v deželi Loire. Sedaj poučuje na Ecole Normale de Musigue. Je tudi docent na višji glasbeni šoli v Parizu. Naslednji koncert spomladanskega festivala v Tržiču bo v torek, 28. aprila. Nastopita Teatra Gioco Vita in Tam Teatra Musiča. Na sporedu bo nekaj gledaliških komadov na glasbeno spremljavo Debussy-jevih skladb. (mw) množiti v več primerkih in jih skril na več mestih pri svojih starih tovariših iz časov revolucije, da ne bi padlo v roke določenim osebam, ki bi ga takoj uničile. V preteklosti pa je Dedijer že odstopil del svojega osebnega arhiva raznim kulturnim ustanovam. V knjigi Izgubljeni boj J. V. Stalina je na primer potožil, da je daroval Slovenski akademiji znanosti in umetnosti rokopis Adamičevega dela Orel in korenine, a da s strani Akademije ni nikdar dobil potrdila o prejemu tega zadnjega rokopisa Louisa Adamiča. NUK bo dobila tudi mikrofilme vseh dokumentov, ki so shranjeni v Bentley Histori-cal Library Michiganske univerze v ZDA. V tem arhivu je shranjena vsa dokumentacija o boju Russlovega sodišča, ki mu je takrat Dedijer predsedoval, zoper.ameriško agresijo v Vietnamu in drugih državah Indokine. Tu so shranjeni še Dedijerjevi zapiski od leta 1960 do leta 1970, gradivo, ki ga je uporabil za knjigo Sarajevo 1914 in še gradivo, ki ga je uporabil za druga zgodovinska dela, ki jih je napisal, ko je bival v Združenih državah. Sam Dedijer nam je povedal, da velja ta ameriški arhiv 130 tisoč dolarjev, da pa je arhiv, ki ga je podaril NUK, trikrat večji. Sicer pa so Dedijerjevi že v preteklosti gmotno podprli razne javne ustanove. Vera Dedijer je na primer leta 1953 od honorarja za prvi zvezek Prispevkov za biografijo Josipa Broza Tita darovala občini Nikšič 540 tisoč dolarjev za gradnjo bolnišnice, ki so jo poimenovali po Dedijerjevi prvi ženi dr. Olgi Popovič Dedijer, in postojnskemu gledališču narodne osvoboditve 30 tisoč dolarjev. V arhivu, ki ga bo hranil NUK, so dokumenti o življenju in delu J. B. Tita, Milovana Djilasa, Aleksandra Rankoviča, Edvarda Kardelja ter celotno gradivo za biografiji Ivana Steva Krajačiča in Josipa Vrhovca. V arhivu je za več kot 300 strani pogovora med Stanetom Kavčičem, Rudijem Rizmanom in Dedijerjem. Te pogovore, in pogovore, ki jih je imel z Mikom Tri-palom, in Edvardom Kardeljem, bo Dedijer objavil v 4. zvezku Novih prispevkov za biografijo J. B. Tita. V arhivu so shranjeni tudi avtorjevi dnevniki iz Teherana, iz različnih zasedanj OZN in iz Mirovne konference v Parizu. Več dokumentov zadeva t. i. dachauske procese. Izredno obsežno pa je gradivo o genocidu, med drugim tudi 0. genocidu Slovencev v Avstriji in Italiji. Shranjen je tudi zapisnik pogovora, ki ga je imel Dedijer na radiu Trst A z novinarjem Stojanom Spetičem, kjer je prvič obrazložil svojo tezo o t. 1. spontanem genocidu v mnogonacio-nalnih državah. V arhivu so tudi pisma, ki jih je Dedijer poslal Pertiniju in Craxiju v zvezi z genocidom slovenske manjšine v Italiji. V arhivu je na razpolago vsa dokumentacija, ki jo je Dedijer uporabil za študijo o karizmi državnikov v 20. stoletju. Nadalje je v arhivu gradivo za knjigo Poljub smrti, ki jo je Dedijer nameraval napisati skupaj s Sartrom. V tej knjigi sta nameravala preučiti, kako oblast kupuje intelektualce od začetkov do današnjih dni. To naj bi bila pravzaprav enciklopedija heretikov. Potrebno bo še najmanj deset let dela, preden bodo enciklopedijo lahko objavili. Zaradi tega je Dedijer podpisal pogodbo s prof. Rudijem Rizmanom, s katero se je prof. Rizman obvezal, da bo knjigo dokončal. Vsi dokumenti iz arhiva bodo dostopni javnosti, razen tistih, ki jih bo sam dr. Dedijer označil kot zaupne, oziroma jim bo odredil rok, do katerega ne bodo dostopni za javno uporabo. Dr. Dedijerja smo zalotili v Univerzitetni' knjižnici ravno med tem opravilom. »Mi partizani smo bili v nekem smislu pravi apostoli,« nam je dejal. »Resnica pa je bila naše glavno orožje. Zato se še danes trudim, da bi ohranil in obdržal to življenjsko filozofijo. Resnica je bila del naše partizanske etike in partizanskega samožrtvovanja. Zato prosim današnje generacije, da spoznajo našo partizansko etiko in upoštevajo dejstvo, da jih je od predvojnih 12 tisoč komunistov za ideale padlo kar 9 tisoč. Na žalost pa je v današnjih vladajočih jugoslovanskih krogih ostalo zelo malo naše prvobitne partizanske etike.« kruh s komponiranjem in z izdajanjem svojih skladb. Skladba je po obliki rondo. Temi, ki je živahna, skorajda plesna, sledi obsežen, liričen, ekspresiven moment. Tema se v teku rondoja pojavi trikrat, vendar vsakič neizpre-menjeno (kar je tipično za klasično obliko). Pianistka je Arabesgue lepo Izpeljala. Še posebno je prišel do izraza kontrast med temo in ostalimi elementi. . Schumannov Carnaval je po obliki suita za klavir. Čeprav se je ta oblika razvila in dosegla svoj višek v baroku, ni popolnoma usahnila v romantiki, ponovno pa se je uveljavila v 20. stol. (Prokofjev, Stravinski...). Skladba je nastala v letih 1834-35, v dobi Schumannove ljubezni do Ernestine von Fricken iz Ascha na Češkem. Skladatelj piše o svojem Carnavalu takole: »Carnaval je priložnostna skladba, zgrajena večidel na notah A S C H (rojstni kraj njegove zaročenke), razen treh ali štirih stavkov. Naslove posameznih stavkom sem dodal pozneje.« Vseh stavkov je 22 in so med seboj združeni v celoto, v vsakem izraža Schumann svojo lastno osebnost, ali spomin na skladatelja, ki mu je posebno pri srcu. Tu pa tam navaja misli na svoja prejšnja dela ali na osebnosti iz italijanske commedie delLarte. Pianistka je Carnaval zaigrala prepričljivo; nekateri stavki so izzveneli kar silovito, a hkrati živahno, skoraj razbrzdano, vendar kot pravi rek: »Enkrat na leto je dovoljeno noreti«, je tak stil pristajal Schumannovi skladbi. Program je bil premišljeno izbran in pianistka je žela veliko odobravanje občinstva, saj je morala na željo prisotnih zaigrati še poskočno Chopinovo Mazurko op. 7 št. 1 v B-duru. Ljudski glas - božji glas Dramska skupina KD Slavec iz Ricmanj je pred dnevi gostovala na Opčinah s Feiglovo veseloigro »Ljudski glas — božji glas«. Po vsem sodeč so Ricmanjci, ki jih je za nastop pripravil Drago Gorup, pustili pri občinstvu lep vtis. Dokazali so tudi, da je tovrstna oblika društvenega kulturnega dela nadvse hvaležna in daje nastopajočim mnogo zadoščenja Nogomet: v prijateljskem srečanju z ZRN Ta »azzurre« ugoden le izid V 27. kolu 1. jugoslovanske nogometne lige Derbi kola bo v Beogradu ZRN - Italija 0:0 ZRN: Immel, Rolff (od 65' Reuter), Pfliigler (od 46' Frontzeck), Kobler, Herget, Buchwald, Littbarski, Mattha-iis, Vdller, Thon, K. Allofs. ITALIJA: Zenga, Bergomi, Nela, De Napoli, Ferri, Tricella, Mancini (od 75' Bagni), Giannini, Altobelli (od 46' Do-nadoni), Dossena (od 58' Matteoli), Vi-alli. SODNIK: Thomas (Niz.); GLEDALCEV: 60 tisoč; KOTI: 7:2 KOELN - Z razpletom prijateljskega srečanja med pomlajenima reprezentancama je lahko zadovoljen predvsem Beckenbauer, selektor »azzur-rov« pa se z gostovanja vrača sicer nepremagan, a brez prave ekipe. Obramba se je sicer, kot vedno, izkazala (z Zengo na čelu), drugače pa, razen Vi-allija, ni mogoče nikogar pohvaliti. Vezna linija Nemcev ni zaustavila, tako da so imeli stalno terensko premoč, v napadu pa so se Italijani opira- li le na posamezne pobude odličnega Viallija. V prvem polčasu so imeli nemški nogometaši dosti priložnosti. Od daleč sta poskušala Kobler (3') in mladi as Thon (13', 33' in 35'), čigar streli so vsakič zahtevali bolj ali manj težek poseg Zenge, v 33' pa se je razvnela gneča zaradi zaporednih strelov z neposredne bližine Pfliiglerja, Vollerja in Allofsa. Streli so se odbili od vratarja ali od nog branilcev. Voller je dvakrat poskusil tudi z glavo, a zaman. Italijani so bili v napadu malo aktivni, najbolj nevaren pa je bil Vialli z dvema streloma v 22. in 44. min., ki ju je Immel moral odbiti nad prečko v kot. Manj zanimiv je bil drugi polčas, v katerem ostaja beležka kronista brez omemben vrednih dogodkov, čeprav se razmerje sil ni spremenilo in zadetek ZRN je takorekoč visel v zraku, Italijani pa so izvedli večje število, sicer neizdelanih protinapadov. Pred krajšim premorom zaradi priprav reprezentance za odločilno kvalifikacijsko tekmo za EP s Severno Irsko, bodo v 1. jugoslovanski nogometni ligi danes odigrali 27. kolo. Od vodilne trojice bo pred najtežjo nalogo Velež, ki gostuje v Nišu pri solidnem Radničkemu. Pred mnogo lažjo nalogo pa bostra vodilni Vardar in Hajduk. Skopski nogometaši bodo gostili Sarajevo, ki jim je sicer v prvem delu zadalo eden redkih porazov (0:1), a jih tokrat le ne bi smelo presenetiti, Spličani pa bodo gostili že odpisani Spartak. Derbi kola bo vsekakor v Beogradu med Partizanom in Crveno zvezdo. Za četrtouvrščeni Partizan bi poraz pomenil konec upanj v zvezi z napredovanjem, Crvena zvezda pa bi se morala dokončno odpovedati ambicijam po uvrstitvi v pokal UEFA. V 2. ligi bo Maribor gostoval v Ki-kindi, kjer računa na osvojitev točke. Več bo težko doseči, ker vijoličaste še naprej prestijo številne poškodbe. V slovenski ligi bo vodilni Integral Olimpija gostil nevarni Elkroj. Ljubljančani so v dosedanjih štirih tekmah spomladanskega dela vselej zmagali. DANAŠNJI SPORED V 1. ZNL: Hajduk - Spartak, Radnički - Velež, Vardar - Sarajevo, Sutjeska - Dianmo (V), Crvena zvezda - Partizan, Priština -Budučnost, Osijek - Sloboda, Željezni-čar - Čelik, Dinamo (Z) - Rijeka. Osim zbral reprezentante Za tekmo EP s Severno Irsko je selektor jugoslovanske reprezentance Osim sklical naslednje nogometaše: Ravnic, Ivkovič, Miljuš, Baljič, Elsner, Hadžibegič, Arslanovič, Sabanadžovič, Vulč, Zoran Vujovič, Jankovič, Škoro, Katanec, Smajič, Stojkovič, Savevski, Asanovič, Zlatko Vujovič, Tuce in Pančev. Sanchez in Real Madrid Slaba kri v Mehiki CIUDAD MEXICO - V Mehiki se očitno ne morejo sprijazniti s tem, kako Real Madrid ravna z njihovim asom Hugom Sanchezom. Kot znano, slednji hoče zapustiti špansko društvo, čeprav se pogodba še ni iztekla, a pri Realu zavlačujejo z ispisnico. Vsa zadeva je v Mehiki dobila izreden odmev in Špance obtožujejo celo rasizma. Seveda je stvar veliko bolj zapletena in so vmes še drugi interesi. Za Sanchezovim odhodom v Španijo je namreč tudi močna mehiška televizijska družba »Televisa«, ki neposredno prenaša vsa srečanja Real Madrida, tudi pokalna. Mehiška državna televizija »Imevision« brezplačno prenaša tekme italijanskega prvenstva. Za odhod Sancheza bo torej potreben »pla-cet« Televise, saj bi bila prisiljena vključiti v svoj program tekme ekipe, h kateri bi Sanchez prestopil. To pa spet terja nove dogovore. Nogomet: v včerajšnjem 29. kolu italijanske B lige lepa zmaga ter za vsakogar nekaj Triestina - Triestina - Taranto 2:1 (1:0) STRELCI: v 36. lachini, v 57. min. De Vitis, v 73. min. Causio. TRIESTINA: Gandini, Bagnato, Orlando, Dal Pra, Cerone, Biagini, Di Gi-ovanni (v 74. min. Costantini), Strappa, De Falco, Causio, lachini (v 67. min. Cinello). TARANTO: Incontri, Biondo, Gri-delli, Donatelli, Serra, Paolinelli, Pao-lucci, Picci, De Vitis, Tavarilli (v 51. min. Russo), Dalla Costa (v 63. min. Conti). SODNIK: Dal Forno (Ivrea). KOTI: 8:2 za Triestino. RUMENI KARTON: lachini, Paolinelli in Russo. GLEDALCEV: 7000. TRST — Če ne bi bilo krasnega gola »mladeniča« Causia, bi lahko ta članek naslovili »lachini superstar«. Bližal se je namreč že konec prvega polčasa, ko so se v bistvu gledalci sončili na tribunah, igralci pa na igrišču. Takrat pa je temperamenti Pasguale lachini poskrbel za pravi »šhow«. Dobro je namreč vedel, da že dalj časa ni bil protagonist, saj kak mesec sploh ni stopil na igrišče, pa si je mislil, da je tega že dovolj. Zabil je krasen gol v voleju, nato pa stekel pod tribuno vseh »vipov« ter naenkrat pozabil, da ima roka pet prstov. Kazal in mahal je namreč le s samcatim sredincem v očitno nedostojni gesti. Jasno je, da so ga nato gledalci klicali z... »zoološkimi« vzdevki, sam pa se je nato ob koncu polčasa gledalcem opravičil ter se jim večkrat priklonil. »Zoološki« vzdevki so se v trenutku spremenili v »božanske«. V drugem polčasu ga je sodnik opomnil, trener Ferrari pa nato zamenjal. Ko je odhajal z igrišča, so mu vsi kot nori ploskali. Tudi De Falco ni hotel živeti v senci svojega temperamentnega tovariša, zato je v 52. min. silovito potegnil v nasprotnikov kazenski prostor, kjer ga je »libero« Paolinelli zrušil. Enajstmetrovka je bila očitna, vendar sodnik o tem ni hotel nič slišati. Takrat je vseh 7 tisoč gledalcev močno podvomilo v Trenerja nista... Ko smo po zaključku tekme čakali na nogometaše in trenerja obeh ekip, smo vsi ugibali, kako bo lachini obrazložil svojo, blago povedano, polemično gesto proti gledalcem takoj po doseženem golu ter nato svojo skesanost in opravičilo tem istim osebam na tribuni »izbrancev«. Komaj se je »krivec« pojavil, so ga že obkrožili novinarji, tako da je bil lachini med svojo izjavo ponižen, skoraj majhen. Njegove besede pa si lahko kar predstavljamo. »Opravičujem se še enkrat za svojo gesto, vendar morajo ljudje razumeti, v kakšnem stanju je večkrat nogometaš, ko ga s tribun stalno žalijo. Pač govorijo, da dobiva mnogo denarja ipd. Sicer pa je, vsaj kar se mene tiče, incident zaključen.« sodnikovo zakonsko srečo in mu to tudi glasno izrazilo v veselem poječem skandiranju (be-ko, be-ko). Kaj je morda slednji kaj posumil in se še hitrejše vrnil v Ivreo kot sicer ? Ali pa ne velja več rek »Vox populi, vox dei« ? Za (sicer redke) ženske predstavnice na tribunah pa je pomislil Cinello, ki je kar na igrišču improviziral javno slačenje hlačk, ki mu jih je strgal neki nasprotnik. Takoj nato je za Taranto izenačil De Vitis, ki je sam dal večino Tarantovih golov (z včerajšnjim jih je dvanajst). Fant ima res dosti klase, žal pa je videla iste tekme Zanimivo je, kako trenerja nasprotnih ekip vidita vsak svojo, čisto različno tekmo. Ferrari je namreč dejal nekako tako: »Zadovoljen sem z igro in izidom, saj smo nasprotnika nadigrali. Če bi nam sodnik dosodil enajstmetrovko, bi tekmo zaključili že mnogo prej.« Trener Taranta, sivolasi Veneranda, pa je s precejšnjo samozavestjo (morda celo aroganco) dejal, da bi njegova ekipa zaslužila vsaj točko, če ne dve. »Tržačani so dali svoj prvi gol iz protinapada, drugega pa po naši napaki.« Dva krasna gola je torej spremenil v... nič. Svoj advokatski govor (in se nam je vsem kar zdelo) je tako zaključil: »Pa kakšno tekmo ste vi videli?«. Možak ne bo naredil diplomatske kariere!., (dj). eden redkih v ekipi, ki se otožno pogreza v »pekel« C-l lige. Gledalci so se skoraj že sprijaznili z neodločenim izidom v sicer zelo lepi tekmi, ko se je Causio spomnil, da ima »samo« 38 let in da se vpliv pomladi (saj je bilo tudi zelo toplo) na take »mladeniče« pač mora poznati. V »double-pasu« z De Falcom je v akciji, ki jo je sam začel skoraj na sredini igrišča, ukanil nasprotnikovega vratarja, ki mu je pač šel nasproti, ko pa se imenuje...Incontri. Tekma se je kmalu nato končala, gledalci pa so bili z njo zelo zadovoljni. Njihovi ljubljenci so osvojili obe točki, videli so tri res lepe zadetke, vložke zrele za »night«, ter se nato še sprostili ob prepričanju, da je pač sodnik nesrečnež. Kaj pa Taranto? To je poštena ekipa kovačev in gozdarjev (ki so seveda zelo cenjeni obrtniki) z redkimi »intelektualci« (Paolinelli, Biondo) in enim »moštrom« (De Vitis). Vsi pa so prav gotovo simpatični fantje... DUŠAN JELINČIČ RIM - Nagradni fond Totocalcia je ta teden znašal 13.430.701.301 lir. Tri-najstice (2699) bodo prejele po 2.488.000 lir, dvanajstice (69.768) pa po 95.600 lir. Zmagoviti stolpec je naslednji: 111-1XX-11X-122X. rezultati IZIDI 29. KOLA Arezzo - Sambenedettese 1:0, Bari - Vicenza 1:0, Campobasso - Catania 4:0, Cesena - Cagliari 1:0, Cremone-se - Pescara 2:2, Genoa - Piša 1:1, Lecce - Parma 1:0, Messina - Bologna 1:0, Modena - Lazio 1:1, Triestina - Taranto 2:1. LESTVICA Cremonese 29 12 11 6 28:21 35 Cesena 29 12 10 7 28:21 34 Pescara 29 12 9 8 35:28 33 Piša 29 12 9 8 28:22 33 Messina 29 11 11 7 24:18 33 Genoa 29 9 15 5 33:27 33 Parma 29 8 16 5 22:17 32 Lecce 29 9 12 8 26:26 30 Bari 29 7 15 7 21:22 29 Triestina 29 9 14 6 25:18 28 Arezzo 29 6 16 7 24:22 28 Modena 29 9 11 9 23:33 28 Lazio 29 12 11 6 32:20 26 Bologna 29 5 15 9 26:28 25 Vicenza 29 7 10 12 23:30 24 Catania 29 6 12 11 20:31 24 Sambenedet. 29 7 10 12 17:26 24 Campobasso 29 6 11 12 22:24 23 Taranto 29 6 10 13 22:31 22 Cagliari 29 7 9 13 23:36 18 PRIHODNJE KOLO (26. 4.) Arezzo - Lecce; Bologna - Bari; Cagliari - Triestina; Catania - Parma; Vicenza - Cesena; Modena - Genoa; Pescara - Campobasso; Piša -Messina; Sambenedettese - Cremo-nese; Taranto - Lazio. »Safari reli«: gneča pri vrhu NAIROBI - Danes ponoči se je zaključil prvi del avtomobilskega »Safari relija«, v katerem se po 46 kontrolah časa položaj na vrhu ni še nič razjasnil. Od 53 posadk jih je sicer odstopilo 14, vendar sta med temi le dve, Mehta in Blomguist, ki bi se lahko potegovali za končni uspeh. Dirka se bo zaključila jutri v Nairobiju. Vrstni red po 46 kontrolah časa: 1. Waldegaard (Sve.) toyota 1.59"22 pena-lizacije; 2. Mikkola (Fin.) audi 2.16 "02; 3. Rohrl (ZRN) audi 2.20''58; 4. Eriksson (Šve.) VW golf GTI 2.22'Tl; 5. Torph (Šve.) toyota 2'4T'02; 6. Zanussi (It.) nissan 2.53 "48;; Vic Preston (lancia delta) je trenutno 15. Včeraj pa je prišlo do hudih incidentov (ranjenih je bilo več kot sto oseb, od katerih 10 težje), ko policija v Kisumu ob jezeru Viktorija ni dovolila gledalcem, da bi stopili v prostor, namenjen tekmovalcem. Finec Aaltonen in Kenijec Drews (opel kadeti) sta imela precej težav in jih ni med prvimi desetimi na lestvici (foto AP) Kajak in kanu za »Pokal Soča '87« Najuspešnejši tekmovalci ZRN BOVEC — Prvi dan mednarodnega tekmovanja v kajaku in kanuju na divjih vodah za »Pokal Soča '87« je na brzicah te reke pri vasi Trnovo med Bovcem in Kobaridom nastopilo v slalomu v čudovitem vremenu več kot 110 tekmovalcev iz Avstrije, ZRN, Češkoslovaške, Italije, Švice in Jugoslavije. Za slednje je bilo obenem eno izmed izbirnih tekmovanj za sestavo državne slalomske reprezentance. Največ uspeha so včeraj imeli predstavniki ZRN, saj so kar v treh od štirih kategorij posegli po najvišjih mestih. Jugoslovanski kajakaši in kanuisti pa so osvojili dve drugi in eno tretje mesto. REZULTATI KAJAK 1: 1. Micheler (ZRN) 135,19; 2. Skok (Jug.) 135,25; 3. Čižman (Jug.) 136,64; 4. Hilgert (ČSSR) 137,94; 5. Ab-ramič (Jug.) 137,96. KAJAK 1 (ženske): 1. Messelhaeuser (ZRN) 159,31; 2. Micheler (ZRN) 160,81; 3. Koštalova (ČSSR) 170,64; 4. Steinle (ZRN) 171,32; 5. Kastelic (Jug.) 172,58. KANU 1 (moški): 1. Kuebler (ZRN) 146,93; 2. Vidmar (Jug.) 150,14; 3. Heinz (ZRN) 151,13; 4. Martinis (Jug.) 154,83; 5. Moos (ZRN) 156,66. KANU DVOSED (moški): 1. Rohn -Šimek (ČSSR) 155,31; 2. Loose - Hem-mer (ZRN) 156,04; 3. VVolkenaer - Zimmermann (ZRN) 161,39. Danes bo na tej progi še eno mednarodno tekmovanje v slalomu, ki ga organizira Kajak klub Soške elektrarne iz Nove Gorice. Minibasket: v 2. kolu »Trofeje Jadrana« Brežanom tekma z Domom BREG - DOM 60:16 (24:10) BREG: Novak 4, Gobbo, Koren, Tul 4, Canziani 2 (2:2), Cah 14, Ivanič 2, Mingot 4, Zeriali 4, Klabjan 2,. Bembič 2, Vodopivec 4, Samec 16. DOM: Bednarik 5 (1:2), Gergolet 4, Jakin, Ferežin, Sošol 2, Zuljan, Prinčič, Primožič 5 (1:2) Dolinsko-goriški derbi se je končal z gladko zmago Brežanov, ki imajo v svojih vrstah večje število bolj izkušenih posameznikov, zato je bila njihova skupinska igra bolj homogena. (L. K.). IZIDI 2. KOLA: Breg - Dom 60:16, - Kontovel - Sokol 56:32, Polet - Bor odložena. LESTVICA: Kontovel 4, Bor, Polet in Breg 2, Sokol in Dom 0. PRIHODNJE KOLO (25. 4.): Dom -Kontovel; Bor - Breg; Sokol - Polet (vse tekme bodo ob 11. uri). ZINI & ROSENVVASSER BREG - LIBERTAS 60:59 (29:28) BREG: Novak 14 (1:2), Gobbo 1 (1:2), Kocjančič, Koren, Cah 10, Ivanič 1 (1:2), Mingot 4, Zeriali (0:2), Pintarelli, Klabjan 10, Ota, Bembič 2 (2:4), Vodopivec, Samec 15 (3:4). Brežani so v zadnji prvenstveni tekmi tesno, a zasluženo premagali solidni Libertas. (L. K.) V prijateljski rokometni tekmi Poraz krasovcev RK JADRAN - KRAS TRIMAC 39:29 (16:9) JADRAN: Nedoh, Uršič, Mičovič 6, Šiškovič 14, Rodica 5,_ Velikonja 3, Mavrič 5, Samardžija 1, Škapin 1, Miklavčič 4. KRAS TRIMAC: Glavina, Skupek 4, Raseni 13, Kozlovič 6, Simoneta 2, Pegan, Volk, M. Milič, M. Grilanc 4. Krasovi rokometaši so na Kozini odigrali prijateljsko tekmo z domačo mladinsko vrsto. To je bila druga od številnih trening tekem, ki jih nameravajo rdeče-beli izpeljati do konca sezone. Gostje so tokrat nastopili oslabljeni. (Z. S.) Odbojka: v L ženski diviziji na Goriškem Derbi mlajši ekipi Agoresta SOVODNJE AGOREST - OLVMPIA 3:2 (15:13, 13:15, 15:6, 8:15, 15:8) AGOREST: Furlan, Grillo, Krašček, Ožbot, Rinelli, Černe, Luvisutti, Flore-nin, Tomšič, Pavšič. OLVMPIA: Bertolini, Kosič, Verdi, Vetrih, Vinci, Bednarik, Antoni, Kos-tnapfel. V goriškem derbiju je mlada ekipa Agoresta v borbeni in napeti tekmi dosegla prestižno zmago proti izkušeni ekipi 01ympie, ki ima že od vsega začetka kot cilj napredovanje, vendar je njena igra premalo iznajdljiva in sledi ustaljenim shemam. V tretjem setu je prišla na dan večja zbranos-tPrinčičevih deklet, ki so zasluženo zmagale ta zahteven derbi. (D. R.) UNDER 14 ŽENSKE SOVODNJE AGOREST - SOČA ČERIM-PEX 3:0 (15:11; 15:6; 15:11) SOVODNJE AGOREST: T. in A. Kuzmin, Ceselli, Fajt, Petejan, Jarc, Adzori, Milocco, Pahor, Devetak, Flo-remin, Grillo. SOČA ČERIMPEX: A., E., M. in S. Černič, Floremin, Devetak, Tunic, Prinči, Hlede. V sovodenjski telovadnici se je odigral derbi med Berdonovimi in Coti-čevimi varovankami. Srečanje je bilo živahno in borbeno, učinkovitejša je bila ekipa Sovodenj Agorest, ki je bila bolj spretna ob mreži, medtem ko so nasprotnice bile dobre v sprejemu, a njihova igra je bila preveč statična. (D. R.) DOM AGOREST - AZZURRA 0:3 (4:15, 8:15, 13:15) DOM AGOREST: Bratina, Passini, Braini, Tanja in Katja Gaeta, Makuc, Hvalič, Paulin. V povratni tekmi z Azzurro so do-movke izgubile z enakim rezultatom, s katerim so v prvem delu zmagale. Izid posameznih setov pove, da se je poznala odsotnost dveh ključnih igralk. Dom Agorest je zaradi tega poraza zgubil prvo mesto na lestvici, ki ga je doslej delil še z dvema ekipama. (D. R.) Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000 - din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Mon-tecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretla De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska LJ ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Zanimivi izsledki pregleda splošne telesne pripravljenosti na goriških srednjih šolah Po raziskavi antropometričnih značilnosti in gibalnih sposobnosti, ki je bila opravljena lani na srednjih šolah vseh smeri s slovenskim učnim jezikom v Gorici in po objavi dosežkov, srednjih vrednot in primerjalnih diagramov - kar je bilo napravljeno tudi leta 1983 - smo se letos usmerili v obravnavo Cooper-jevega testa. Zaenkrat smo na višjih srednjih šolah zaključili s preverjanjem dijakov, medtem ko bodo dijakinje verjetno opravile test v zadnjem mesecu pouka. Zakaj smo izbrali Cooperjev test? Morda je prvi razlog v tem, da nismo ne leta 1983 in ne leta 1986 opravili pri meritvah gibalnih sposobnosti teka na 600 m, to se pravi teka, pri katerem prideta vztrajnost in zdržljivost krvnega obtoka že precej v poštev. Dijaki in dijakinje takega teka niso posebej vadili, vzgojitelji jih zato nismo hoteli pustiti na tako preizkušnjo. Drugi razlog pa je v tem, da je Cooperjev test že sam po sebi zanimiv, verodostojen in po svetu precej odmeven. V primerjavi z v prejšnjih letih opuščenim tekom na 600 m pa precej težji- Za kaj gre? Iz knjige Telesna vzgoja, šport in rekreacija, ki jo je na- pisal Drago Ulaga in ki je doživela že več ponatisov, razberemo, da je dr. medicine Kenneth H. Cooper izdelal izvirno metodo vadbe, ki je bila prvotno namenjena samo ameriškim pilotom in astronavtom. Coo-perju je šlo za učinek vadbe na srce, ožilje, dihala in tudi na druge organe. Za zadovoljivo telesno kondicijo je sestavil tablice, po katerih je treba vsak teden doseči 30 točk, kar pa ni ravno enostavno. Preden se kdo odloči, da vadi po njegovi metodi, mora ugotoviti, kako je s telesno kondicijo. Preveriti je treba, koliko poti zmore preteči v dvanajstih minutah. Na osnovi izida tega preverjanja deli Cooper kandidate za redno aerobično vadbo na pet razredov. Za moške do 35 let starosti je razdalja preko 2.800 m ocenjena s prav dobro, pod 1.600 m pa s slabo. Če upoštevamo, da na splošno dijaki na višjih srednjih šolah ne dosegajo še popolne telesne zrelosti, zlasti glede zdržljivosti pri dolgih naporih, smatram, da smemo imeti zanje za prav dober izid razdaljo nad 2.400 m. Na goriških višjih srednjih šolah smo test izvajali meseca marca. Zabeležili smo naslednje izide: letnik 1972 je povprečno dosegel 2.566 m, letnik 1971 2.493 m, letnik 1970 2.565 m,. letnik 1969 2.659 m in letnik 1968 2.540 m. Splošno povprečje vseh dijakov znaša 2.566 m. Samo trije so tekli pod 2.000 m, najboljši pa je dosegel 3.130 m. Enaindvajset dijakov je preseglo razdaljo 2.800 m, kar je, kot smo napisali, tudi po Cooperju prav dobro. Test je opravilo 115 dijakov. Po mojem mnenju in vtisih so izidi pregleda dokazali dobro splošno telesno pripravljenost dijakov, zlasti če upoštevamo, da razen majhne peščice ne vadijo specifično teka na dolge proge in se specifično ne ba-vijo z lahko atletiko. Zabeležiti je treba tudi, da so vsi dijaki opravili test v popoldanskih urah, potem ko so se že dokaj iztrošili v deloma dopoldanskih in nekateri tudi še v popoldanskih učnih urah. Vsi so tudi opravili dvanajstminutni tek v okviru vsakdanjega normalnega delovnega ritma in ne morda po specifični pripravi, ki bi lahko upoštevala sprostitev, primernejši urnik prehrane ali morda celo primerne vremenske prilike. Vsi pa so vadili že nekaj mesecev po nekaj minut vsako učno uro; mnogi so seveda vadili v okviru odbojkarskih, nogometnih, košarkarskih in smučarskih moštev. (R. A.) Nogomet: turnir pokrajin Jutri Trst - Gorica tudi z našimi igralci Te dni se je v raznih krajih Furlanije - Julijske krajine začel nogometni turnir pokrajin, ki je namenjen igralcem 3. amaterske lige. Jutrišnje srečanje, ki bo ob 15.30 v Špetru ob Soči, bo zelo zanimivo tudi za zamejsko športno stvarnost. Srečali se namreč bosta izbrani vrsti Tržaške in Goriške. Standardni vratar Tržačanov bo igralec Gaje Zemanek, medtem ko je go-riški selektor Livio Vidoz izbral tudi veznega igralca Sovodenj Marka Fajta, ki je že lani nastopal na tem turnirju. SPDT vabi vse svoje člane in prijatelje na izlet na Ivanac (1167 m) v Beneški Sloveniji. Izlet bo z osebnimi prevoznimi sredstvi jutri, 20. t. m. Zbirališče ob 8. uri na Trgu Ulpiano (pred tržaško sodno palačo) ali ob 8.15 na glavnem trgu v Sesljanu. Vabljeni! SK DEVIN vabi svoje člane na društveno in meddruštveno tekmovanje, ki bo v soboto, 25. t. m., na SVIŠČAKIH s pobratenim društvom SK Snežnik. Po tekmi bosta piknik in nagrajevanje. Informacije pri odbornikih društva. Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello danes ob 15.30 Rekreacijsko in tekmovalno kolesarjenje po mestu »S kolesom po mestu« Jutri se bomo tudi po Trstu vozili s kolesom. Skupno z drugimi vsedržavnimi manifestacijami, ki težijo k podčrtavanju tesnega sodelovanja med športno dejavnostjo in okoljem (posebej življenje v mestnih središčih), prireja UISP, v sodelovanju z Italijansko kolesarsko zvezo in organizacijo »Primavera ciclistica«, manifestacijo »S kolesom po mestu«. Prireditev se bo odvijala istočasno v vseh italijanskih mestih, tako da bo najprej na sporedu kolesarjenje po mestnih ulicah za vse ljubitelje kolesarjenja, nato pa dirka na kronometer za člane na razdalji enega kilometra. Zmagovalci dirke na kronometer bodo 3. maja nastopili v Citta di Castello. na vsedržavnem finalu v okviru mednarodne ekipne dirke na kronometer »Cop-pa delle Nazioni«. Start kolesarskega sprehoda po mestu bo v Trstu ob 9. uri na Trgu Unita, start dirke na kronometer pa ob 10.30 na Sprehajališču S. Andrea. Organizacija tekmovanja v Trstu je poverjena Kolesarskemu klubu Adria Rešim iz Lonjerja, v sodelovanju s pokrajinskima zvezama UISP in Kolesarske zveze. (R. Pečar) Na sliki: po kolesarski dirki za trofejo ZSŠDI bo KK Adria Rešim jutri v Trstu organizator prireditve »S kolesom po mestu«. Za smučarska društva je čas obračunov Pri ŠD Mladina zadovoljni s pravkar zaključeno sezono Z društvenim smučarskim tekmovanjem, ki je bilo pred kratkim na Cimi Sappadi, se je v bistvu zaključila smučarska sezona ŠD Mladina, ki je vsekakor bila zelo uspešna. Začela se je namreč že oktobra lani s predsmučar-sko telovadbo, ki jo je vodila prof. Lo-redana Kralj in katere se je udeležilo prav lepo število rekreativcev in rolkarjev, ki so se udeležili mnogih pro-mocionalnih tekem, kot so rolkarsko tržaško prvenstvo, pokal Grmada, slalomski tek med količki na travniku, maratonski tek itd. Na vseh teh tekmovanjih so se rolkarji kar lepo izkazali. Prav tako so se smučarji Mladine, ki sestavljajo združeno tekmovalno ekipo, redno zbirali, trenirali in se tudi podajali na poletno smuko. Tradicionalni smučarski sejem je nadvse uspel, prav tako tudi društveno zimovanje, ki je bilo prvič na Pohorju. Slednjega se je namreč udeležila 40-članska skupina, ki je opravila smučarski tečaj in zaključno tekmovanje. Bilo je tudi mnogo avtobusnih smučarskih izletov, predvsem ob priliki zamejskih tekmovanj. Smučarska izletniška sezona se je zaključila prav v nedeljo, 5. aprila, ko je bilo na Cimi Sappadi tako tržaško smučarsko prvenstvo kot tudi društveno tekmovanje Mladine. Smučarji Mladine so bili na tržaškem prvenstvu odlični, saj so z 28 tekmovalci osvojili zelo dobro peto mesto. Smučarski odsek ŠD Mladina posveča mnogo pozornosti predvsem najmlajšim. Slednji so se udeležili kakih dvajsetih tekmovanj, od šolskih do mladinskih in raznih federacijskih pokrajinskih in deželnih iger. Seznam najmlajših tekmovalcev SD Mladina je sledeč: Moški: Aleš Plesničar (letnik 1978), David Bogateč (1978), Robert Volčič (1977), Alex Prašelj (1977), Borut Plesničar (1977), Erik Tence (1975). Ženske: Mateja Bogateč^ (1982), Monika Kete (1980), Jasmina Štrekelj (1978), Martina Kufersin (1978), Valentina Šu-ber (1976), Sara Perini (1976), Tanja Spacal (1975), Nicoletta Kralj (1975), Klavdija Ferluga (1975). Od gor navedene mladeži so bili najbolj aktivni in uspešni Valentina Šuber, Borut in Aleš Plesničar ter David Bogateč. Preidimo k društvenemu tekmovanju, ki je potekalo ob res idealnem vremenu. Udeležilo se ga je nad 45 smučarjev, ki so bili porazdeljeni v osmih kategorijah. IZIDI Miške: 1. Jasmin Štrekelj 2T2"33; 2. Martina Kufersin 2'29"87; 3. Monika Kete 2'35"36. Miški: 1. Borut Plesničar 1'28”00; 2. Aleš Plesničar T30"09; 3. David Bogateč 1'44"04; 4. Alex Prašelj 1'48"38; 5. Fabio Germani 2'05"89; 6. Dean Rebec-chi ŠTETO. Mladinke: 1. Valentina Šuber 1'27"74; 2. Tanja Spacal 1'38"05; 3. Nicoletta Kralj 139"51; 4. Klavdija Ferluga T52"96; 5. Lara Prašelj 2T8"82; 6. Sara Kralj 2'36"55. Mladinci: 1. David Taučer 1T5"82; 2. Erik Tence T25"44; 3. Adriano Ferluga T38"10; 4. Marko Papucci T54"94; 5. David Sfarčič 1'58"23. Andrej Papucci je odstopil. Člani: 1. Giulio Taučer 1T0"93; 2. Christian Cosoli T13"60i 3. Paride Sos-si 1'22’T8; 4. Darko Pahor 1'32'T0; 5. Christian Sfarčič 1'56"30. Odstopil je Giorgio Tence, diskvalificiran pa je bil Edvin Guštinčič. Amaterji: 1. Ennio Bogateč l'25"04j 2. Boris Bogateč 1'30"47; 3. Rado Šuber T37"47; 4. Edi Plesničar 1'41'T1; 5. Silvio Taučer 2'46"56i 6. Mario Kralj 4'23"03. Dame: 1. Mara Plesničar 2'08'T2; 2. Nadja Ferluga 2'40"43; 3. Anica Kufersin 2'59"55. Odstopila: Alda Šuber. Veterani: 1. Karlo Pangos r26"64; 2. Saško Ferluga r37"64. NAJBOLJŠI ABSOLUTNI ČASI Moški: 1. Giulio Taučer 1T0"93; 2. Christian Cosoli 1T3"60; 3. David Taučer 1T5"82. Ženske: 1. Valentina Šuber 1’27"74; 2. Tanja Spacal r38'74; 3. Nicoletta Kralj T39"51. Društveni prvak Giulio Taučer PONUDBA VELJA ZA RAZPOLOŽLJIVE AVTOMOBILE IN M ZDRUŽLJIVA Z DRUGIMI PONUDBAMI MILIJON MILIJON MILIJON MILIJON DO 20. APRILA TVOJ RABLJENI AVTOMOBIL VELJA NAJMANJ 1 MILIJON LIR PRI NAKUPU m mm mrpm NOVEGA AVTOMOBILA MULJU ZASTOPSTVA: ANTONIO GRANDI S.p.a. Ul. Flavia 120 PLAHUTA GILBERTO & C. S.n.c. Drev. Miramar 19 - Ul. Flavia 104 SUCCURSALE Dl VENDITA FIAT - Ul Čampo Marzio 18 TRIESTE AUTOMOBILI S.r.l. - Ul. del Giacinti 2 - Ul. di Roiano 6 Po končanem prvenstvu v ženski odbojkarski C-2 ligi Borovke dosegle manj od pričakovanega Za ambicije borovk je bil usoden poraz na domačih tleh z Latisano V komaj minulem odbojkarskem prvenstvu ženske C-2 lige je šesterka Bora Friulexport dosegla 3. mesto. Po končanem tekmovanju smo imeli krajši pogovor z Igorjem Možetom, ki je tehnični vodja Borove šesterke in odbornik odbojkarskega društva pri tržaškem športnem združenju. Kako bi ocenil končno uvrstitev Bora Friulexport v sezoni 1986-1987? »Mislim, da je končni uspeh nekoliko slabši od pričakovanega. Na vsak način pa je potrebno pripisati tak razplet okoliščinam, na katere smo naleteli med samim prvenstvom. Moč ekipe Bora Friulexport je bila taka, da bi lahko osvojili eno od prvih dveh mest, ki sta omogočala napredovanje v višjo C-l ligo. Stopnja motiviranosti pri igralkah je bila različna in temu primerna je bila angažiranost in seveda prisotnost na treningih. Poleg tega pa tudi sami pogoji za delo niso obetali boljšega končnega uspeha.« Kaj pa bi povedal o konkurenci v tej enotni deželni ligi, ki je v pretekli sezoni štela 12 ekip? »Mislim, da je bila konkurenca dokaj slaba, če seveda izvzamem prve tri šesterke Ceramiche D'Arte Vivil iz Ville Vicentine, ki so zmagale z 42 točkami, Foče Colori Latisana 40 in Bor Friulexport s 34 točkami. To ni nič drugega kot logična posledica stanja ženske odbojke v naši deželi. Opravičljiva je bila slabša kakovost pri nekaterih ekipah, ki so igrale z mlajšimi odbojkaricami, ki v znanju še napredujejo. Kar se tiče ostalih šesterk, za katere igrajo starejše igralke, pri katerih ni mogoče pričakovati večjega napredka, smo že na nivoju rekreacije«. Kakšni so programi z ekipo Bora Friulexport za naprej? »Za naprej je v največji meri odvisno, kaj se bo izcimilo iz združene ekipe Meblo, ki jo mi v celoti podpiramo. Vsekakor pa bomo letošnjo postavo Bora Friulexport pomladili«. Se je pri šesterki Bora FriuIexport v komaj končani sezoni kakšna igralka posebej izkazala ali pa napredovala? »Posebej bi pohvalili Martino Ukmar, ki si bržkone zasluži nastopanje tudi v višji ligi. Pohvalo zasluži tudi podajačica Marina' Knez, ki je prestopila iz mladinske ekipe (under 16) v člansko, ter proti koncu sezone povsem zadovoljila in dokazala, da v prihodnje lahko nanjo računamo.« (G. F.) stran Hlik i & m: _ - i “m*:.... I £‘ > I 1 m* T; > k i ' ti , j 51 iiBft m - - ; v :-r-.i;Vv ■ r.. •„ . % x % *r VgMti 1 i, ”4»' ' ^ j .. v • ^ Lv ,c - I ■n w . ^ 4 i Ufi IB Ci&šJ . ^£3 v j.f *•->* 'VA-m'■,■ ■ 'J\ '■‘fflEMaBam m&tsSm iPtfe .* / i pmmt - 'i v?* 6 i n:-;-\I - ■j' a~^'-, • ^•.v-'■' w*ri wm>-WD^li 'ft KMEČKA BANKA V '; ; " • KMEČKO DELAVSKA «Ko“„ N,« V SOVODNJAH l/' A A rr t*' \/ s'\ r a. i-^ i a t>i-> a k.ii> ___ IPSM ' 4 < v.s -- - w -- « , » * v^‘ ^ ^ * v TA v .jv/ v J/Ari KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRAMU MITA IM poeom Mir-A m a a i i HRANILNICA IN POSOJU.NICA NA OPČINAH KMEC KA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. TRST .' '• ^lu r. - i ■ M ■. Frl --^ ■ ■ V Imr?»r4i/r ^v- v—t; M M4: , i - ^ ■ ■ 'V. m~m \x/■/('■':■