244 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
razli~ne na~ine nana{ajo na arhive in arhivsko gradivo. Rde~a nit, ki nas vodi skozenj je prav gotovo
delo jubilanta dr. Jo‘eta @ontarja, saj nudi vpogled v slovensko arhivsko stroko, predvsem na njene
za~etke, razvoj in mednarodne povezave, ~emur je bil dr. Jo‘e @ontar tako pri~a kot tudi akter. Govora
pa je seveda tudi o prihodnosti in na~rtih, ki so postavljeni na trdne temelje, in o izzivih, s katerimi se
slovenska dr‘ava spoprijema pri svojem vklju~evanju v nove evropske in svetovne integracije.
Maja Gomba~
Werner Bätzing, Die Alpen. Geschichte und Zukunft einer europäischen Kulturland-
schaft. 2. aktualisierte und völlig neu konzipierte Fassung. München : Verlag C. H. Beck, 2003. 431
strani.
V zadnjih letih so Alpe vedno znova pri{le na naslovne strani ~asopisov in med najbolj pomembna
radijska in televizijska poro~ila po vsej Evropi. Razlog za to so bili sne‘ni plazovi v zimi leta 1999, ve~
uni~ujo~ih povodnji in neviht kot tudi vrsta katastrofalnih po‘arov v tunelih. Posebna pozornost za te
dogodke pa ne temelji le v obsegu teh katastrof, temve~ ka‘e posebno vrednost in pomen, ki ga ima
alpska regija v Evropi. Obravnavana knjiga je popolnoma predelana 2. izdaja knjige iz leta 1991, ki jo
je napisal Werner Bätzing, profesor za kulturno geografijo na In{titutu za geografijo Univerze Erlan-
gen-Nürnberg. V knjigi sta seveda obdelani tako geografija kakor zgodovina Alp, pri ~emer pa je zgo-
dovinski dele‘ tako velik, da zaslu‘i obravnavo v Z^. Komaj katera druga krajina v Evropi je tako
mo~no asociirana z edinstvenimi slikami, predstavami in ob~utki, kakor so to Alpe. @e samo njihovo
ime, ali le ena sama tipi~na alpska fotografija vzbuja pri mnogih ljudeh pozitivne asociacije na lepe,
mogo~ne, naravne krajine in na osvoboditev od vsakodnevnih mestnih obveznosti. Praviloma se teh
slik ne zavedamo in izhajamo iz tega, da so Alpe pa~ take in da te asociacije izziva gorovje samo, torej
da imajo objektiven zna~aj.
V obravnavani knjigi pa seveda ni bilo mogo~e, da bi se avtor pri prikazu Alp preprosto naslonil na
te lepe slike. Kajti te predstavljajo le enega od mogo~ih pogledov nanje, ki je postal popularen {ele pred
dvesto leti v zvezi z industrijsko revolucijo, torej nikakor ni obstajal ‘e od nekdaj. Zato se je treba, zlasti
v sedanji ekolo{ko navdahnjeni dobi, vpra{ati kaj tak{en pogled na Alpe vsebinsko pomeni in katere
vrednosti in vrednote so v njem normativno zajete, da bi ugotovili, ~e ta pogled ustreza, da bi razumeli
sedanje probleme in prihodnje perspektive tega gorstva. Ker pa so Alpe »obremenjene« s posebno
intenzivnimi slikami, nam to spra{evanje hkrati kakor v zbiralni le~i nazorno poka‘e evropske vzor~ne
odnose med ~lovekom in okoljem, kulturo in naravo, mestom in pode‘eljem, med delom in prostim
~asom, med sredi{~em in periferijo. Ukvarjanje z Alpami nam daje izostreno razumevanje Evrope.
Po tradicionalnem pojmovanju so veljale Alpe kot grozne in strah zbujajo~e gore, kot »montes
horribiles«, v katerih skoraj ni mogo~e ‘iveti, oz. v katerih so lahko ‘iveli le barbari na svoj primitivni
na~in. To stali{~e, ki so ga literarno fiksirali rimski pisci pred 2000 leti je nato obvladovalo vso evrop-
sko kulturno zgodovino do konca 18. stoletja. Ta pogled, ki so ga ustvarili izobra‘eni me{~ani, ki so
izvirali dale~ od alpskih krajev, je temeljil predvsem na nevarnostih, ki so spremljale ljudi pri prehodu
~ez Alpe, na na~inu ‘ivljenja v njih, na slabih mo‘nostih agrarne pridelave in na dejstvu, da v Alpah ni
bilo ve~jih kulturnih centrov. Absolutiziranje navedenega pa je bilo sila problemati~no. @ivljenje v
Alpah in njihovo pre~kanje ni bilo vedno in povsod nevarno in te‘avno. Ravno nove rimske ceste so
tedaj omogo~ile sorazmerno hiter in preprost tranzit ~eznje. Alpe niso povsod sestavljene iz krajin, kjer
prevladujejo pu{~e, neustrezne za gospodarsko izrabo, saj so v Alpah precej{nje mo‘nosti za uspe{no
‘ivinorejo. V njih so npr. izdelovali sir, ki so ga izva‘ali v rimska mesta, kjer je bil zelo cenjen. Navse-
zadnje tudi alpski prebivalci niso bili povsem brez kulture, kajti ‘e ‘ivljenje v tem te‘avnem prostoru je
velik kulturni dose‘ek. Zato je {lo pri tradicionalnem stali{~u do Alp za popa~eno sliko, ki je imela z
realnostjo bolj malo zveze. Mestni na~in ‘ivljenja je slu‘il za vrednostno merilo in za strah pred naravo,
ki so ju v mestu zanikali, projicirali pa so ju na Alpe.
Med leti 1760 in 1780 so nato Alpe na hitro popolnoma prevrednotili in iz stra{nih gor so postale
Alpe stra{no lepe, ki se jih ni treba ve~ izogibati, temve~ jih je treba usmerjeno obiskovati, da bi te na

245 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
ljudi naredile vtis in bi jih njihova lepota prevzela. To prevrednotenje se najde najprej v srednjem veku
pri Petrarci, se polagoma okrepi v renesansi pri Josiasu Simlerju in Conradu Gessnerju, in v razsvetljen-
stvu pri J. J. Scheuchzerju in Albrechtu von Hallerju in se nato med 1760 in 1780 dokon~no uveljavi po
vsej Evropi, pri ~emer je imel roman »Nova Heloisa« (1761) Jeana Jacquesa Rousseauja pomembno
posredovalno vlogo. Pravzaprav ni presenetljivo, da je enak proces potekal hkrati na evropskih morskih
obalah, ki so se jih prej kot groze~ih obmo~ij izogibali, zdaj pa so jih za~eli zaznavati kot kraje zdravja
in lepote, tako da so ob njih nastala morska kopali{~a.
Kaj je vzrok te globoke spremembe, ki je ni mogo~e razlo‘iti iz Alp kot takih. Gotovo je v velikem
obsegu ostalina antike in srednjega veka, kjer so kot lepo in prijetno zaznavali samo kultivirano krajino,
medtem ko so {teli morje, obse‘ne sklenjene gozdove, kaj {ele tako mogo~no gorovje kot so Alpe, kot
pustinjo ali pu{~avo. Dotlej je ogro‘ujo~ in nevaren zna~aj tega okolja oviral ljudi agrarnih dru‘b, da bi
naravo estetsko u‘ivali. Prilastek »lep« je praviloma ozna~eval le rodoviten in za izrabo ustrezen del
krajine, nikoli pa ne krajine v celoti. Z nastankom modernega naravoslovja, racionalnega pogleda na
svet v obliki razsvetljenstva in industrijske revolucije, ki se je za~ela po 1760 v Angliji, nekaj desetletij
pozneje pa tudi v celinski Evropi, je narava izgubila zna~aj ogro‘anja in nevarnosti in ljudje so dobili
vtis, da jo obvladujejo. S tem so se spremenile strah zbujajo~e gore v stra{no lepo senzacijo, ki dra‘i
~ute, jih vzburja in prevzema, ki pa ne povzro~a nobenega pravega strahu. Alpe so prvi~ v zgodovini
~love{tva lahko za~eli estetsko zaznavati in u‘ivati kot lepo krajino.
Podlaga te nove krajinske estetike je kompozicijsko nasprotje med ospredjem, ki daje varnost in
gotovost, pogosto v obliki idili~ne pastoralne krajine s kme~ko hi{o, ljudmi v narodnih no{ah in ‘ivljenju
neprijaznim, ogro‘ajo~im ozadjem, pogosto v obliki strme skalnate stene ali velikega ledenika. [ele to
nasprotje daje estetsko dra‘ Alpam: ~ista idila brez ogro‘anja u~inkuje dolgo~asno, ~isto ogro‘anje
brez idile pa ne vzbuja prijetnih ob~utkov. Da pa bi Alpe lahko tako zaznavali so potrebne povsem
dolo~ene to~ke v krajini, iz katerih je mogo~ estetski krajinski vtis z ospredjem in ozadjem. Ker pa so
take razgledne to~ke v Alpah bolj redke, je bila naloga pionirjev estetskega odkrivanja Alp, da so te
usmerjeno iskali in nato druge ljudi seznanjali z njimi. Zanimivo je, da so te to~ke v za~etku le‘ale
zunaj Alp – Rosseau je propagiral znamenit pogled na Mont Blanc z obre‘ja @enevskega jezera –
nekoliko pozneje so jih premaknili na rob Alp, nato pa so jih postopoma premikali ~edalje bolj v no-
tranjost Alp in v ~edalje vi{je vi{ave. O~itno pa se estetska senzacija s ~edalje pogostej{im gledanjem
s~asoma obrabi, napetost pa so ohranjali tako, da so se ogro‘ajo~im goram ~edalje bolj pribli‘evali. V
neki ~asovni to~ki, ko so postale slike najvi{jih vr{acev in najbolj strmih severnih sten ‘e vsakodnevne,
se je ta estetski pogled na Alpe obrabil in ni delal nobenega pravega vtisa ve~.
Da ta nov pogled na Alpe ne nastaja v tem gorovju, temve~ je rezultat modernizacije in industriali-
zacije Evrope, ka‘e pogled na njegove protagoniste. Zgodnje navdu{enje nad Alpami pred 1760 vzbu-
jajo u~enjaki iz zunajalpskih mest. Pionirsko dobo med 1760 in 1880 so mo~no zaznamovali obiskoval-
ci iz Anglije, domovine industrijske revolucije, prvi »pravi« turisti pa za~nejo iz evropskih industrijskih
mest v Alpe prihajati {ele po 1880. Doma~ini so bili zaradi tega estetskega interesa nad njihovimi
gorami sprva zbegani, ker je bilo to z njihovega stali{~a v pravem smislu besede nekoristno ravnanje in
so {teli te obiskovalce Alp preprosto za prismojene, nato pa so se prilagodili in so poskusili od te nove
mode kaj pridobiti predvsem kot gorski vodi~i, kot gostilni~arji, ponudniki tujskih sob in podobnega.
Tudi ta nov »romanti~ni« pogled na Alpe je v zunajalpskih mestih nastal kot popa~ena slika, prav-
zaprav karikatura teh gora. Alpska krajina nikakor ni povsod lepa (to velja le za izbrane lokacije)
estetska perspektiva negira in izpodriva materialno izrabo in spremembo Alp. Te se napa~no zaznavajo
kot idili~na, od ~loveka nespremenjena narava. In v lepo pokrajino spadajo sre~ni, svobodni, preprosti
in nepokvarjeni ljudje, ki ‘ivijo v harmoniji z naravo. Na Alpe projicirana podoba po ‘eljah neke ideal-
ne harmonije med ~lovekom in okoljem pred industrijskim izvirnim grehom se kmalu nato prenese na
Ju‘no morje, na Indijance Severne Amerike in druge eksoti~ne ‘ivljenjske razmere. Ta alpska popa~ena
slika ponazarja, da industrijska dru‘ba ravna z naravo na dva na~ina. V vsakodnevnem ‘ivljenju se
narava v okviru industrijske proizvodnje obravnava kot »material« in se popolnoma ter brezmejno
uporablja in izrablja, ob nedeljah in v prostem ~asu pa se nasprotno kot lepa krajina ob~uduje. To
skrajno nasprotje je mogo~e razumeti le tako, da vsakodnevno uni~evanje narave izzove potrebo po
izravnavi, popravi {kode ali »kompenzacijo« ob nedeljah, da vsakdanjost lahko u~inkovito pre‘ivimo.
Tudi tu se dogodi zanimiv premik. Medtem ko je ta kompenzacija imela v za~etku utopi~no in

246 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
dru‘benokriti~no dimenzijo, ki je bila usmerjena proti tedanjim absolutisti~nim gospostvenim siste-
mom, ki so omejevali in zatirali svobodo gorjancev in proti nezdravemu in moralno pokvarjenemu
svetu mest, ki so jim zoperstavljali zdravo in »~isto« ‘ivljenje v gorah, je ta kritika s tekom ~asa zgubila
svojo ostrino. Od 1880 slu‘ijo Alpe oz. dopust v njih le {e za to, da si ljudje pridobijo mo~i za naporno
vsakdanjost. Kompenzacijska napetost med vsakdanjostjo in nedeljo ~edalje bolj pojema – podobno
kot estetska napetost lepe alpske krajine.
Z za~etkom gibanja za varstvo okolja okoli 1970 se tudi Alpe zaznavajo na novo. Slika alpske idile
se razbije ob zaznavi njihovih okoljskih problemov. Posebno anga‘iranje in ostrina {tevilnih varstve-
nikov okolja pa temelji na tem, da postavljajo romanti~no sliko Alp za merilo in normo, s katerima
kritizirajo moderno propadanje okolja zaradi prometa, razpr{ene zazidave in prav posebej zaradi
turisti~nega odpiranja. Na ozadju idealne harmonije med ~lovekom in naravo dobi moderen razvoj Alp
hitro zna~aj »izvirnega greha«. S tem pa delajo nezavedno s popa~eno sliko, ki jo ima industrijska
dru‘ba o Alpah, ki vse gospodarske dejavnosti iz njih izpodriva in izklju~uje, zaradi ~esar {tevilne
pravilne kriti~ne to~ke varstvenikov okolja dobijo napa~no udarno smer. Pravzaprav je nenavadno na
kako {tevilne elemente stare slike o Alpah kot »montes horribiles« se zdaj navezujejo, da bi prikazali
strahote uni~evanja okolja v njih, ne da bi se tega protagonisti tega ravnanja tudi vedno zavedali. Stara
slika o Alpah je o~itno {e tako globoko zasidrana v kolektivnem spominu, da je ni mogo~e zlahka
aktualizirati. S tem smo pri okvirnem prikazu zgodovine Alp dospeli do sedanjosti, ki jo moramo seve-
da izklju~iti.
Knjiga je zelo pestra in bogata. Iz agrarnega obdobja Alp obdeluje {tevilne komplekse: Alpe kot
naravni prostor, Zgodnje oblike ~love{ke izrabe Alp, Razcvet gospodarstva in kulture v srednjem veku,
Zakasnela modernizacija v zgodnjem novem veku, Osnovno preoblikovanje ekosistemov v agrarnem
obdobju Alp, Ekolo{ka stabilnost alpske kultivirane krajine in Kulturne in politi~ne predpostavke traj-
nostne rabe narave v agrarnem obdobju. Drugih obdelanih kompleksov zlasti iz industrijske izrabe Alp
ter bilanciranja velikih strukturnih sprememb v alpskem prostoru ‘al ni mogo~e predstaviti. Knjiga
pomeni neobhoden pripomo~ek tudi za zgodovinarje, ki se ukvarjajo s kraji in ljudmi v tem pogorju.
Jo‘e Ma~ek
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. Ur . Sandi Sitar . Ljubljana : Slovenska ma-
tica, 2002. 322 strani. (Zvezek ; 15–16)
Po {tiriletnem presledku je iz{el 15.–16. zvezek v naslovu omenjenega zbornika. Kot nekak uvod je
objavljen sestavek Sandija Sitarja Priro~na metoda za sistematizacijo zgodovine naravoslovja in tehno-
logije (str. 7–9). To je grobo vodilo za pisanje sestavkov na omenjenem podro~ju, pri ~emer so navede-
na upo{tevanja vredna gledi{~a in razvojne zna~ilnosti posameznih podro~ij. Avtor razlikuje tri na~ine
pridobivanja in prenosa znanja: izkustveni, in‘enirski in znanstveni. Pri obravnavavi, razvr{~anju in
vrednotenju gradiva pa predlaga sistematiko po naslednjih vidikih: po uporabljenem materialu; po
prevladujo~em tehnolo{kem na~inu in namenu; po uporabljenih strojih; po uporabljeni energiji; po
vrsti prometa; po uporabljeni komunikacijski tehnologiji in po tipu proizvodnje. Dodane se {e smernice
za uporabo.
V okviru Razprav je na prvem mestu ~lanek Draga Ocepka: Paberki iz zgodovine rudarstva (str.
13–24). V njem je dan kratek pregled zgodovine rudarstva v Sloveniji. Najprej je podan pregled prazgo-
dovine rudarjenja v {ir{em prostoru od Bli‘njega vzhoda do Balkana in Srednje Evrope. Navedeni so
najpomembnej{i pravni akti, ki so urejali izrabo mineralnih surovin na obmo~ju sedanje Slovenije.
Orisani so najpomembnej{i rudarski in premogovni objekti pri nas in njihov pomen za razvoj gospodar-
stva in tehnike. Poudarjena je povezava med rudarsko dejavnostjo in razvojem druge industrije, skopi
pa so opisi posameznih rudnikov in premogovnikov.
Sandi Sitar je prispeval sestavek Vetrni mlini (str. 25–48). ^lanek daje prvi celoviti pregled zgodo-
vine vetrnih naprav na Slovenskem od prve listinske omembe vetrnega mlina v 15. stoletju do najnovej{ih
naprav na tem podro~ju v na{em ~asu. Ugotavlja, da je bilo vetrnih mlinov v Sloveniji v primerjavi z