S tečno in uspešno 1980! POSVET O USMERITVAH SOZD EMONA informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana to 10 december 1979 Stabilizacija, povezovanje, izvoz blaga, storitev in znanja ^ubo Fmpan: Če potegnemo črto pod večje naložbe, ki smo jih uspešno Povili pod streho v pravkar iztekajočem se letu, imamo kaj Pokazati: drugi E-center v koprski Semedeli, sodoben market v °stojni, nov zdraviliško-turistični hotel Terme Čatež, hotel olidav Inn v Ljubljani in najnovejši E-center v ljubljanskem 13tepanjskem naselju. Pfed nami je povečanje farme prašičev v Ihanu za 30 tisoč epov, ki jo bomo dokončali spomladi, nova veleblagovnica v (f^ficah, povečan in prenovljen hotelski stoletnik Evropa v eyu in druga največja emonska naložba, nova skupna po-°vna stavba SOZD ob Smartinski cesti v Ljubljani, od katere r'čakujemo zelo veliko, posebno kar zadeva organizacijsko « Poslovanja celotnega sistema Emone; koncentracijo ozi-"»a osredotočenje vseh služb pod eno streho, dvig kadrovsko-v roijovne ravni dela, skratka popolnejše in racionalnejšeposlo-vseh služb, tozdov in delovnih organizacij v okviru Sozd Ees je, da dograditev skupne hiše pomeni nove stroške za °samezne tozde in delovne organizacije, toda gre za možganski hj?ter En>»ne, ki nam na drugi strani prinaša vrsto prednosti: hiai- in bo,i zanes,j‘vo medsebojno komunikacijo ter infor-'n ne nazadnje večjo poslovno uspešnost. Nova skupna sica prinaia s seboj povsem določen nov režim dela v naš ko?r.f!rseči delovnik, nove bistveno drugačne delovne navade, ‘Jih poznamo, ko smo raztepeni domala po vsej Ljubljani, ki l°Pamo v zadnje leto srednjeročnega načrta razvoja 1976/80, st™?* hiti, kakor se dogovarjamo na vseh ravneh, izrazito baši' ■c'Jsho, posebej pri novih investicijskih vlaganjih. Med ve. h>i tozdi in delovnimi organizacijami je namreč še vse prešo 'nye.sticijskih želja in ambicij za vsako ceno, ki tako ča-6en”°.koi gospodarsko niso vedno najbolj utemeljene in upravi-°bči s drugi strani se te ambicije zapirajo v preozke lokalne, hee-„ns*e 'n pokrajinske meje, ki imajo zelo malo ali nič skupil z usmeritvijo SOZD, kakršna je naša. var zadeva nove naložbe v prihodnjem letu, se moramo ob »eji °bvezujočih stabilizacijskih pogojih odločiti za najnuj-bists“ratka za takšne, ki bodo v najkrajšem času doprinesle Potiurii.'- de,ež * povečani proizvodnji hrane, boljši in bolj pestri Kak'P°ve^anemu izvozu blaga, storitev in znanja. petj Z,or smo se že dogovorili, bomo prihodnje leto začeli graditi sfu E-center v ljubljanski Šiški, veleblagovnico v Novem me-določeno zamudo ribogojnico na Krki in blagovnico v VI ab-. Med prednostne investicijske naloge sodijo tudi skupna S v svinjerejo in govedorejo s partnerji na Hrvaškem, v n ',n Hercegovini ter Vojvodini, dolgoročno dogovarjanje za nje [eno oskrbo s koruzo in sofinanciranje kmetijske proizvod-Ce aru.g‘h republikah. ejia $ta izvoz blaga in znanja ter nudenje storitev gostom doma bareJ.'}?vn‘h usmeritev naše SOZD, smo že letos v teh smereh J>o$e/> • močan korak v razširitev tovrstnega poslovanja, še p°s,o? v zunanji trgovini: nova predstavništva in turistične '"bzšir- IUCe v tujini. Tako na primer Globtour povečuje in krat,Ja °bseg poslovanja na Češkoslovaško in Nemško demo-P0 n® republiko, kjer prevzema delo agencije Alpe Adria. Zaieij kletnih pripra v ah pričakujemo, da bomo prihodnje leto rijf.j sJuditi farmo prašičev na Madžarskem, hkrati nam Nige-bi„a prižigajo zeleno luč za gradnjo večjega agroživilskega kom-hripr* ' Jeh>, ki naj bi prav tako startaI prihodnje leto. V z J>as^v, -,e študija za proizvodnjo soje in kasa ve v Tanzaniji, sUn«„_e^a trg* pa prihaja ponudba za organizacijo in gradnjo 10 p£rmarketov. v nas?Vno.poudarjam: največ prizadevanj in naporov moramo V(0r,t loP*jnčem letu 1980 vložiti v povečevanje izvoza blaga, zn*nja- To mora postati osnovna usmeritev vseh tjene tozdov in delovnih organizacij, ki so za to delo usposob-bveij i e za enoten nastop tako na domačem kot tujem trgu, za St,ejšen ainje uresničevanje skupnih dogovorov ter kar najte-'),Jdkn,, '5oročno povezovanje proizvodnje in trgovine na do-Pravosnovah - v jugoslovanskih okvirih, hiei,tp te dni se dogovarjamo in pripravljamo planske doku-'98j_o,za naslednje srednjeročno obdobje našega razvoja čemer morajo še zmeraj prisotne preozke interese trnje „ Premagati širši in daljnosežnejši, zato da bomo hi-*°rist, spešneje napredovali vsi skupaj - v svojo in družbeno t0ŠD °EZrim°Jn razmišljamo o notranjem utrjevanju sistema '"“'■am,, njegovi rasti, sem posebej prepričan, da se ' htez orfLj“ naučiti pravega delovnega dogovarjanja kuPnihnn Č h hesed in preobsežnih kupov papirja - in se bega redJK'ovorov tudi držati in jih spoštovati. S svojega dnev-^rove,„„moramo čimprej odpraviti prazno govoričenje in VarČeVanjU’ P°- Izhodišča za srednjeročni načrt 81/85 PORTOROŽ, 14. decembra - Poslovodni svet SOZD Emona, ki se ga je udeležila večina vodilnih delavcev naših TOZD in DO, je na dvodnevni seji v Bernardinu razpravljal o izhodiščih SOZD za pripravo smernic za srednjeročni načrt 1981-1985 z analizo razvojnih možnosti, ki jih je pripravil poslovodni odbor SOZD Emona. Izvlečke tekstual- nega dela »Izhodišč«, ki govore o skupnih usmeritvah SOZD v naslednjem srednjeročnem obdobju, objavljamo tokrat, prihodnjič bomo podrobneje poročali o stališčih posameznih tozd in naših DO o posameznih in skupnih srednjeročnih načrtih razvoja. Pred nami so izhodišča SOZD za pripravo srednjeročnega plana in analize razvojnih možnosti, ki smo jih pripravili, da bi omogočili TOZD in DO SOZD Emone, da bi svoje planske dokumente pripravljali na čim bolj stvarni osnovi, zlasti medsebojno usklajeno. V tem materialu nismo obravnavali vseh področij družbenoekonomskih aktivnosti, ki jih morajo zajemati srednjeročno planski dokumenti. Poudarek smo dali le skupnim ciljem razvoja posameznih dejavnosti SOZD, organiziranosti na področju V LJUBLJANSKEM ŠTEPANJSKEM NASELJU ODPIRAMO Četrti Emona center št. 99 LJUBLJANA, 19. decembra - V novem ljubljanskem stanovanjskem naselju, ki bo imelo nad 3 tisoč stanovanj in 10 tisoč prebivalcev, te dni odpiramo tretji Emona center v okviru tozd Maloprodaja in četrti nakupovalni center našega tipa v okviru SOZD Emona. Gre za najmodernejši tip samopostrežne trgovine z 2490 kvadratnimi metri koristne površine, medtem ko predračunska naložbena vrednost znaša 77,2 milijona dinarjev. Celotna naložba je bila realizirana iz združenih sredstev interne banke SOZD Emona. V najnovejšem E-centru v Štepanjskem naselju bo zapo- slenih 64 delavcev. Zanj je značilno, da bodo vse prodajne površine v istem nivoju, kar pomeni, da se bodo kupci z vozički sprehajali med prodajnimi policami, izbirali blago in ga odvažali do avtomobilov na parkirišču za 75 osebni vozil. Kar zadeva tehnologijo prodaje, naj omenimo posebne prodajne koške na policah, ki jih bodo delavci menjavali: prazne za polne, s čimer se bomo izognili polnjenju izpraznjenih polic v izbirno-prodaj-nih prostorih. Posebej naj povemo, da bo v novem E centru veliko prostora namenjenega prodajnim površinam za zmrznjene in polpripravljene jedi, bife za stoječe goste in poseben prostor za naše delavce. Razmerje med prehrambenim in nepre-hrambenim blagom bo znašalo 3:2 v korist prvega. Če se izognemu dolgotrajnim zapletom okrog te nujno potrebne gradnje - o tem bomo poročali ob otvoritvi - je bila ta naložba več kot utemeljena, saj je bilo Štepanjsko naselje doslej praktično brez preskrbovalnega centra. Hkrati naš četrti Emona center sodi v okvir srednjeročnega načrta razvoja trgovske mreže v Ljubljani. E-informator Poslovna stavba Emone na Smartinski cesti v Ljubljani ■ POSLOVNA STAVBA SOZD NA ŠMARTINSKI Kakšna bo Emonka? LJUBLJANA, 11. decembra - Temnordeča dvanajstnad-stropna stavba, ki je zrasla ob Smartinski cesti v ljubljanskem predmestju, je nova skupna poslovna stavba SOZD Emona, v katero se bo prihodnje leto spomladi veselilo okoli 950 delavcev iz 16 naših tozd in delovnih organizacij. Emonka, kakor se nove hiše prijemlje ime med delavci, ki se tako ali drugače ubadajo z njo, ima v resnici 16 etaž, kakor pravi Miklavž Sever, direktor naše poslovne stavbe v gradnji ali prvi izmed 90 delavcev, ko jo bodo po dograditvi upravljali in skrbeli zanjo. Tačas prihaja oprema: stoli, mize, žarnice, na poti so dvigala in tisoč drugih velikih malenkosti, ki sodijo pod tako imenovano zaključno fazo gradnje. Da je vsak dan problemov veliko in preveč je samo po sebi razumljivo, zato se s pomočjo Miklavža Severja raje sprehodimo po stavbi izrednih razsežnosti, ki jo bomo morali vsak čas spoznati. Druga kletna etaža pod zemljo je namenjena za energetske in inštalacijske naprave, čeprav je stavba priklučena na toplarno. Tu je potem še zaklonišče oziroma večnamenski prostor, arhiv in ekonomat. V prvi kletni etaži je prostor za oddelek mikrofilma, poštni oddelek, telefonsko centralo, telekse, tiskarno in tehnične delavnice. Pritljičje predstavlja ogromno preddverje z recepcijo, poslovalnico Interne banke in Globtourovim turističnim birojem. Reprezentač-ni del pritličja bo prevzel Blagovni center za vzorčno prodajo. Tu bodo potem še bife, trgovina, prodajalna časopisov in tobačnih izdelkov ter samopostrežna restavracija s 178 sedeži. Na sprehodu po kleti smo pozabili na manipulacijsko dvorišče, pralnico službenih avtomobilov, garaže in parkirne prostore za 250 vozil, ki se bodo čez čas podvojili. V prostorsko skromnejšem mezaninu se bo naselila ekonomska propaganda, služba poslovne stavbe in Blagovni center. Prvo nadstropje je namenjeno (klimatizirano) za naš ERC ali elektronski računski center, ob katerem bosta dve ločeni - večja in manjša - dvorani za sestanke, sprejeme in konference. Drugo in tretje nadstropje bo v celoti zasedel Blagovni center, četrto, peto in šesto pa DO Emona Commerce. Sedmo in osmo nadstropje si bosta razdelila - po današnjem programu - DO Emona Mer-cur in tozd Maloprodaja, v deveto se bo vselila DO Emona inženiring, v deseto DO Emo- na hoteli in Globtour z infor- ■ mativner službo. V tem nadstropju bodo dobile svoje pro- (Nadaljevanje na 4. str.) skupnega delovanja, opredeljevanju naložb, ki bi bile za nadaljnji družbenoekonomski razvoj najbolj ustrezne in analizirane možnosti za realizacijo tako opredeljenih naložb. V planskih dokumentih TOZD in DO bo potrebno natančno opredeliti še vrsto drugih aktivnosti, kot so: • urejanje odnosov s poslovnimi partnerji, s katerimi posamezne TOZD trajno in poslovno sodelujejo in bodo na tej podlagi sklepale z njimi samoupravne sporazume o temeljih plana oziroma sporazuma o skupnih planih ali sporazume o usklajevanju planov (v tej zvezi smo TOZD in DO že posredovali ustrezne obrazce in metodologijo za analizo teh odnosov) • posamezne naložbe, ki so v tem -materialu samo nakazane in ocenjene, bo potrebno natančno analizirati iz vidika njihoVe družbenoekonomske utemeljenosti in učinkovitosti (tudi v ta namen so strokovne službe SOZD že pripravile posebne obrazce in metodologije). V pripravah za sporazum o temeljih plana SOZD bo potrebno opredeliti stališča in se odločiti o določenih združevanjih sredstev tudi za druge namene ne samo za gospodarske, na primer za združevanje sredstev za reševanje stanovanjskih problemov, za izobraževanje in podobno. V planskih aktih TOZD in DO bo treba opredeliti tudi odnose s potrošniki ter z družbenopolitičnimi skupnostmi.Za pripravo vseh navedenih aktivnosti smo v strokovnih službah pripravili za TOZD in DO tudi posebne opomnike z namenom, da bi olajšali delo v teh organizacijah in da bi kolikor mogoče enotno pristopali k tem pripravam. Namen tega materiala je, da ga poslovodni svet (to je direktorji vseh TOZD in DO ter poslovodstvo SOZD) prouči in na tej podlagi pripravi ustrezne dopolnitve in predloge, ki so potrebni delavcem in samoupravnim organom na vseh nivojih za sprejem teh izredno pomembnih planskih dokumentov za naslednje petletno obdobje. I. TEMELJNI RAZVOJNI CILJI 1. Področje agroživilskega kompleksa Pomanjkanje mesa tako za domači trg kot za izvoz narekuje, da to proizvodnjo v tem srednjeročnem obdobju optimalno stabiliziramo in optimalno povečamo. To bomo zagotovili z naslednjimi ukrepi: MESNI INDUSTRIJI JE TREBA ZAGOTOVITI ZADOSTNO KOLIČINO GOVEJE ŽIVINE IN SVINJINE. Ta zagotovitev bo uresničena iz naslednjih virov, in sicer: a. ) s povečanjem proizvodnje v organizacijah Emone; b. ) s pospeševanjem te proizvodnje pri zasebnem sektorju preko DO Kmetijske kooperacije; c. ) s kooperacijo v družbenem sektorju; d. ) z rednim nakupom na trgu. a.) Povečanje proizvodnje v organizacijah Emone se glede na sedanje stanje nanaša na TOZD Po-ljedelstvo-Govedoreja in TOZD Prašičereja. TOZD Poljedelstvo-Govedoreja naj bi povečala proizvodnjo pitanega goveda v tem planskem obdobju v okviru možnosti, ki jih bi dosegla: (Nadaljevanje na 2. str.) EMONA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM E-Globtour tudi v Pragi S prenehanjem zunanjetrgovinskega delovanja turistične agencije Alpe Adria je vso njeno dejavnost v ČSSR in tudi delavce prevzel Emona Globtour, ki se je samoupravno povezal s TOZD Alpe Adria, istočasno pa je Emona Globtour sklenil dogovor z Emona Commerce, TOZD Globus, da njegova dejavnost pokriva tudi dejavnost turizma. Ob koncu letošnjega leta torej dve članici SOZD Emone nastopata skupno v tej socialistični deželi, kar je nov primer dobrega sodelovanja, ki bo rodilo boljše rezultate. Emona je že dolga leta zastopana na tržišu ČSSR, kjer je bila posebno znana s svojo tradicionalno prehrambeno dejavnostjo. Zadnja leta se je ak- tivno vključila tudi v nepre-hrambeno področje in je tako dosedanja oblika predstavništva skoraj postala pretesna. Predstavništvo je letos dobilo v Pragi tudi nove prostore. Če je dosedanji razvoj dejavnosti Emone na tem tržišču imel predvsem blagovni značaj, je leto 1979 prelomno, kajti letos se je dejavnost razširila tudi na turistično področje. Tako v leto 1980 stopamo z novim, popolnejšim nastopom, saj ima sedaj predstavništvo že dve naši in osem čeških sodelavcev. S tem se bo ta socialistična država po obsegu dela na emonski lestvici povzpela pod vrh naših poslovnih odnosov. JOŽE SNOJ (Nadaljevanje s 1. str.) - s povečanjem površin za proizvodnjo krme, - z novimi tehnologijami (even-tuelno pašni sistem pitanja). V zvezi s povečanjem pitane govedi bi nastalo vprašanje pridobivanja telet za pitanje. Pridobivanje telet bo TOZD organizirala v povezavi z DO Kmetijsko kooperacijo. b. ) DO Kmetijska kooperacije bo svojo dejavnost razširila tudi na drugo področje izven svoje sedanje teritorialne in vsebinske aktivnosti. V vsebinskem smislu tako, da bo poleg živalske proizvodnje, ki jo organizira sedaj, organizirala tudi proizvodnjo pridobivanja krme, zlasti krme za predelavo v TMK. Pospeševanje živinoreje v zasebnem sektorju bo DO usmerjala zlasti na proizvodnjo pitanja govedi in to v dveh oblikah: teleta do 200 kg in dokončno pitanje govedi. Proizvodnjo prašičev bo DO Kmetijska kooperacija organizirala skupaj s TOZD Prašičereja tako, da bo TOZD Prašičereja zasebne kmetovalce oskrbovala s potrebnim reprodukcijskim materialom (pujski). TOZD Prašičereja v tem planskem obdobju ne bo povečala svojih zmogljivosti preko 80.000 pitancev letno. S proizvodnjo v kooperaciji in s proizvodnjo v TOZD Prašičereja bo DO Mesna industrija pretežni del oskrbljena s prašiči. Za organizacijo proizvodnje v kooperacijo bodo potrebna finančna sredstva za modernizacijo kmetij. V ta namen bo potrebno vključiti sredstva HKS in sredstva ustreznih skladov DPS. c. ) Proizvodnjo živine v kooperaciji z družbenim sektorjem organizira DO MIZ. Za ta namen bodo potrebna finančna sredstva v obliki kreditov ali skupnega vlaganja s temi proizvajalci. Proizvodnja mesa zajema tudi proizvodnjo za izvoz. Za organizacijo te proizvodnje sta zadolženi DO E Commerce - TOZD Globus in DO Mesna industrija Zalog. Kar zadeva proizvodnjo in predelavo mesa, bo v DO Mesni industriji potrebno proučiti in v planu konkretizirati tudi izpopolnitev, dopolnitev in razširitev asortimana oz. vzpostaviti instrumentarij za stalni tehnološki razvoj na tem področju. Za dosego pogojev nastopa na zunanjem trgu bo v DO Mesni industriji potrebna še nadaljnja rekonstrukcija. Končana bi morala biti najkasneje do leta 1982. Ko govorimo o trajnem zagotavljanju živine za DO Mesno industrijo, so mišljene oblike skupnega pridobivanja dohodka preko skupnega prihodka ali na podlagi združevanja sredstev. Glede proizvodnje poljščin za dnevno oskrbo Ljubljane (krompir, zelenjava itd.) ugotavljamo, da naših površin glede na proizvodno usmeritev v živinorejo v ta namen ne bomo mogli uporabljati, zato se bodo trgovine Emone v tem pogledu povezale z drugimi organizacijami. Iz proizvodnega področja je v zvezi z izvozno usmeritvijo pomembna dejavnost TOZD Agro-plod. Za to TOZD doslej še ni dokončno in dolgoročno opredeljen proizvodni program, čeprav so gradbeni objekti v Ljutomeru že končani. Ta program bo treba med pripravami za srednjeročni program opredeliti in na osnovi tega programa objekt v Ljutomeru ustrezno opremiti. Pri oblikovanju proizvodnega programa te organizacije je treba razčistiti tudi odnose z DO Blagovni center. 2. Surovinska osnova za živalsko proizvodnjo V okviru organizacij bodo povečane njivske površine v okviru možnosti, kar pa je minimalno. Zato bo ta surovinska osnova, t. j. zlasti proizvodnja koruze, v največ jem delu zagotavljena s trajnimi povezavami na podlagi skupnega vlaganja pri drugih proizvajalcih, zlasti v republiki Hrvatski. Za te povezave je zadolžena TOZD Tovarna močnih krmil, sodelovati pa bodo morale tudi trgovske organizacije Emone in DO Mesna industrija, ki s temi komitenti trajno poslujejo. Koordinacijo na tem področju bo opravljal poslovni sektor v SOZD. TOZD Tovarna močnih krmil bo skupaj s TOZD proizvajalci živine proučevala tudi nove tehnološke možnosti v smeri zamenjave koruze z drugimi ustreznimi surovinami. Zaradi boljšega izkoriščanja surovin za krmila bo v TOZD Tovarna močnih krmil potrebna rekonstrukcija in gradnja določenih skladiščnih zmogljivosti za osnovne surovine. 3. Ostale proizvodne dejavnosti Za pekovsko dejavnost, ki je organizirana v TOZD Pekarna Center, ugotavljamo, da v teh proizvodnih objektih ne more ustvariti kvalitetne proizvodnje zlasti ne preusmeritve v specializirane vrste kruha in konditorskih proizvodov. Odločiti se bo torej treba, ali se na tem mestu zgradi nov proizvodni objekt, za kar je lokacija že odobrena ali se obstoječi objekt obnovi in dopolni z novo, popolnejšo opremo, ali pa bo dejavnost ostala v sedanjem obsegu in kvaliteti, kar pomeni hitro stagnacijo in celo nazadovanje. Proizvodnja rib in promet z žabami, polži, ipd. se opravlja v DO Ribarstvo-export. Do leta 1980 bo zmogljivost ribogojnice povečana na skupno ca 120 ton. Tehnično so pogoji s prometom žab, polžev, itd. sedaj neprimerni. Ta DO zato pre- dvideva, da bi morali za promet s temi proizvodi v naslednjem petletnem obdobju zgraditi ustrezne tehnične zmogljivosti. Nadalje predvideva ta DO povečanje ribogoj-niških zmogljivosti za okoli 400 ton. Čeprav je ta proizvodnja ekonomsko in družbeno zanimiva, bo potrebno to problematiko pred oblikovanjem srednjeročnega plana še proučiti tako s finančnega vidika kot z lokacijskih, tehničnih in drugih strani. Poleg navedenih proizvodnih smeri v Emoni ima DO Angropro-met še dve proizvodni dejavnosti, in sicer proizvodnjo otroške konfekcije in proizvodnjo pletarskih izdelkov. Obe proizvodnji bo treba toliko tehnološko in komercialno usposobiti, da bosta poslovali z normalno stopnjo ekonomičnosti in rentabilnosti. Pomembno za to področje je, kar je bilo poudarjeno že ob združitvi v SOZD Emona, da se tu razvije kooperacijska dejavnost za zagotovitev blagovnih fondov, predvsem za izvoz. Za uresničitev teh ciljev v DO Angropromet bo še posebej potrebno sodelovanje SOZD Emona in nekaterih, zlasti pa neposredno zainteresiranih organizacij, kot so DO Emona TRGOVINA NA MALO Na področju trgovine na malo so bili oz. bodo do konca leta 1980 dograjeni naslednji najpomembnejši objekti iz sedanjega srednjeročnega plana: E Center Koseze, E Center Semedela, E Center Kre-menca, E Center Štepanjsko naselje, Blagovnica Brežice, E Center Slepi Janez ter rekonstrukcije in povečanje E Marketa Cigaletova, razširitev prodajnih prostorov Ma-ximarketa ter rekonstrukcija Supermarketa Ljubljana. Pri analizi uresničevanja sedanjega srednjeročnega plana ugotavljamo, da razvoj naložb-v maloprodajni mreži ne teče v skladu s tem srednjeročnim planom. Zato je toliko pomembnejše, da damo temu razvoju v naslednjem srednjeročnem obdobju posebno prednost. To je potrebno zaradi uresničevanja družbene funkcije Emone na področju preskrbe prebivalstva, pa tudi zaradi notranje ekonomske stabilnosti Emone. Zaradi racionalizacije poslovanja v smislu oskrbe, specializacije ponudbe itd. bo bodoči razvoj maloprodaje potekal v dveh smereh, in sicer: Zlati znak zveze sindikatov Janez Zatler, rojen 13. maja 1923, delovodja v DO Emona Merkur, tozd pekarna Center v Ljubljani je letošnji nagrajenec z zlatim znakom Zveze sindikatov Slovenije, ki ga je prejelo pet organizacij združenega dela in šestdeset sindikalnih delavcev. Janez se je vključil v OFleta 1943 v Mozirju, kasneje je bil dobro leto zaprt, po vrnitvi pa je vstopil v NOV. V sindikatu dela od leta 1947, večkrat je bil predsednik sindikalne podružnice, med drugim tudi član predsedstva občinskega sveta ZSS, član mestnega odbora sindikata in predsednik občinskega odbora. Sedaj je predsednik osnovne organizacije ZSS, podpredsednik občinskega odbora sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije in član občinskega sveta ZSS. Iskreno čestitamo! Commerce, DO Emona Blagovni center, DO Mesna industrija in TOZD Tovarna močnih krmil. 4. Področje trgovine Trgovska dejavnost zajema 3 področja, in sicer: 1. Trgovina na veliko, 2. Trgovina na malo, 3. Zunanja trgovina. 4.1. Trgovina na veliko Trgovina na veliko je sedaj organizirana v več DO: DO Blagovni center, DO Posavje, DO Ilirija, DO Dolenjka, DO Jestvina in DO Angropromet. Dejansko je kot specializirana organizacija trgovine na veliko organizirana le DO Blagovni center, medtem ko je v vseh ostalih organizacijah ta dejavnost kot stranska in pretežno za oskrbo lastne maloprodajne mreže. Glede na to se bomo v sporazumu o temeljih plana za naslednje plansko obdobje dogovorili, da bo nosilec odnosov med proizvodnjo in trgovino za celotno trgovinsko dejavnost na veliko DO Blagovni center. Pri tem bodo seveda v sporazumu natančno opredeljeni odnosi med ostalimi trgovskimi organizacijami v Emoni, ki se ukvarjajo s trgovino na veliko. Zlasti bo v tem sporazumu potrebno urediti, katere proizvode oz. katere vrste blaga bodo proizvodne organizacije dobavljale tem organizacijam neposredno in katere preko skladišč DO Blagovnega centra. V tej zvezi bo treba urediti tudi način preskrbe ter ekonomske in druge pogoje, pod katerimi bi DO Blagovni center oskrboval maloprodajno mrežo in druge kupce ostalih trgovinskih OZD. Smiselno na isti način bo morala DO Blagovni center v sporazumu urediti odnose z DO Emona Merkur in z drugimi maloprodajnimi OZD v Emoni t. j., da bodo sporazumno določili, s katerimi proizvodi bo maloprodajna OZD neposredno prek svojih skladišč oskrbovala DO Blagovni center, katere proizvode oz. vrste blaga pa bodo te organizacije nabavljale neposredno pri proizvajalcih. V takem primeru bodo sklenjeni sporazumi oz. dogovori s proizvajalci skupno z DO Blagovni center in maloprodajnimi OZD. Za tiste proizvode, s katerimi DO Blagovni center dela (tu so mišljeni zlasti sadje in zelenjava ter južno sadje ipd.) se DO Blagovni center vključuje tudi v samoupravno interesno skupnost za oskrbo Ljubljane in druge poslovne skupnosti. Izhajajoč iz teh opredelitev, bo politika naložb na področju trgovinske dejavnosti na veliko taka, da v tem srednjeročnem obdobju razširimo samo skladiščne zmogljivosti DO Blagovni center, in sicer na področju neprehrambenega blaga. Skladišča ostalih trgovskih organizacij pa bodo po potrebi le modernizirana in vključena v elektronsko obdelavo. • v blagovniški smeri, • v smeri marketov. Za uresničevanje takega razvoja bodo na tem področju potrebne tudi določene organizacijske spremembe. Glede naložb maloprodajne dejavnosti se moramo v naslednjem srednjeročnem obdobju opredeliti za gradnjo: • določenih oskrbovalnih objektov v novih naseljih Ljubljane, • v drugih večjih potrošniških središčih. Pri tem bo poleg finančnih možnosti Emone in rentabilitete za odločitev o posameznih naložbah pomembna lokacija z vidika možnosti redne oskrbe, vidik pripravljenosti tamkajšnjih lokalnih faktorjev glede dodelitve lokacij in pridobivanja potrebnih dopolnilnih sredstev za naložbo. Glede na komunikacijske povezave maloprodajne mreže z DO Blagovnim centrom ima maloprodajna mreža DO Angropromet Cu-prija poseben položaj. Toda ne glede na to bo glede oskrbe z nekaterimi proizvodi, ki bi na tamkajšnjem tržišču pomenili specialnost, bilo potrebno povezati tudi to mrežo z DO Blagovnim centrom. Dopolnitev in reorganizacija maloprodajne mreže v Čupriji je zlasti pomembna še za to, da se bo ta organizacija ekonomsko okrepila. Posebna oblika razvoja maloprodaje bi bila izgradnja nakupovalnih centrov. Ker gre tu za zelo velike naložbe, bo v tem srednjeročnem obdobju eno tako naložbo možno uresničiti le v primeru, če bomo uspeli v ta namen zbrati od zainteresiranih OZD najmanj 90% sredstev. V tem srednjeročnem obdobju bo treba v okviru Emone dokončno oblikovati nekaj tipov maloprodajnih objektov glede na prodajni program, ki bi nato služili kot osnova za nadaljno gradnjo te mreže. V sporazumih o temeljih planov bodo morale TOZD natančno opredeliti odnose in vzpostaviti sodelovanje s sveti potrošnikov v KS. ZUNANJA TRGOVINA Na področju zunanje-trgovinske dejavnosti je treba v srednjeročnem planu zagotoviti povečanje izvoza in kvalitetno uresničevanje uvoza. Da bi lahko trajno zagotavljali blago za izvoz, se bo morala zunanje-trgovinska organizacija, to je TOZD Globus trajno poslovno in dohodkovno povezovati s proizvodnimi organizacijami v Emoni in izven nje. Pri tem povezovanju bodo morale sodelovati tudi notranje trgovinske organizacije, zlasti DO Blagovni center, ki posluje s takimi proizvodnimi organizacijami, ki lahko zagotavljajo blago za izvoz. Pri svojem delovanju se bo morala TOZD Globus mnogo bolj specializirati tako glede izvoza kakor tudi glede uvoza. Dosedanje izkušnje kažejo, da naša zunanje-trgo- vinska organizacija notranje ni ustrezno organizirana, zaradi česar so nastopile že večkrat zelo velike poslovne napake in gospodarske škode. Zaradi tega se bo morala ta organizacija že pred uveljavitvijo naslednjega srednjeročnega plana oz. v najkrajšem možnem času radikalno organizacijsko in kadrovsko reorganizirati. V zvezi z zunanje-trgovinskim poslovanjem pa bomo morali tudi v SOZD-u kot celoti vzpostaviti ustrezni obračunski sistem, ki bo služil pospeševanju in stimuliranju izvoza in smotrnemu razpolaganju z deviznimi sredstvi oz. deviznimi pravicami. V ta sistem morajo biti vključene poleg zunanjetrgovinskih OZD tudi druge organizacije, ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinsko dejavnostjo, t. j. DO Globtour, DO Inženiring ter hotelske organizacije, prav tako pa tudi vsi neposredni uporabniki deviznih sredstev. Emonine zunanje trgovinske organizacije so še podjetja in predstavništva v tujini. Te bo potrebno na ravni SOZD povezati tako, da bodo služile interesom vseh organizacij združenih v Emoni in njenim poslovnim partnerjem. HOTELIRSTVO IN TURIZEM Ugotavljamo, da je Emona v sedanjem srednjeročnem obdobju in še prej izredno veliko vložila v gradnjo hotelskih in turističnih zmogljivosti, in da še sedaj TOZD, združene v Emoni, prispevajo velika sredstva za pokrivanje izgub in za odplačilo kreditov, ki nastajajo zaradi neugodnih pogojev v TOZD hoteli Bernardin. Zaradi tega, v naslednjem srednjeročnem planu v Emoni ne predvidevamo novih vlaganj v to dejavnost, razen v naslednjem: 1. Ko bo TOZD hoteli Bernardin pričela ustvarjati lastna sredstva, sposobna za investicijske naložbe (kar bo predvidoma doseženo v letih 1984-1985), bi ta sredstva, oplemenitena s krediti bank in z rein-vestiranjem deležev dosedanjih sovlagateljev lahko uporabili za postopno gradnjo dodatnih prenočitvenih zmogljivosti v okviru kompleksa Vile Park, s čimer bi se izboljšalo izkoriščanje skupnih in infrastrukturnih objektov naselja Bernardin. 2. Zaradi izredne dotrajanosti pročelja in nekaterih drugih elementov v hotelu Slavija Maribor bo treba ta hotel generalno obnoviti, ker pa so nekatere infrastrukturne kapacitete, kot so kuhinja, restavracija, ogrevalne naprave, itd. za sedanjo zmogljivost prevelike, bi bilo smotrno ter ekonomsko utemeljeno, da se zmogljivost tega hotela z dograditvijo novih 200 postelj poveča. To bo seveda izvedljivo samo pod pogojem zelo velike udeležbe mariborske banke. 3. Na področju hotelske dejavnosti je potrebno v tem srednjeročnem obdobju realizirati ustrezne poslovne povezave tako s trgovskimi in proizvodnimi organizacijami Emone kakor tudi z drugimi dobavitelji, tako da bodo hotelske organizacije na vseh tistih območjih, kjer je to objektivno mogoče, nastopale skupno. Uveljaviti bo po- Ne glede na to, da sedanje računalniške obdelave obsegajo že precej področij dela, ugotavljamo, da v že obstoječe obdelave še mnogo organizacij (TOZD, enovitih DO in delovnih skupnosti) ni vključeno. Tako npr. s posameznih področji še ni vključeno naslednje število organizacij: • za obdelavo OD 9 organizacij ali 7%, • za obdelavo osnovnih sredstev 15 organizacij ali 22%, • za obdelavo saldakontov 15 organizacij ali 20%, • za blagovno poslovanje 5 organizacij ali 20%, • za potrošniške kredite 6 organizacij ali 40%, • za finančno knjigovodstvo 31 organizacij ali 45%. trebno standardizacijo na vseh tistih področjih, kjer je to mogoče. Vlaganja v razširitev materialne osnove hotelske dejavnosti bodo možna le v primeru, če bo omogočeno združevanje in uporaba deviznih sredstev, ki se v tej dejavnosti ustvarjajo z vsemi OZD združenimi v SOZD. 4. Na prodajnem področju bodo morale hotelske organizacije Portoroža, t. j. TOZD Hotel Riviera in TOZD Hoteli Bernardin, zlasti kar zadeva inozemske goste, nastopati skupno. Ti dve TOZD bosta lahko skupno organizirali tudi vzdrževalne in nekatere druge službe. Isto velja tudi za obe hotelski organizaciji v Ljubljani - TOZD Hotel Slon in TOZD Grand hotel Union. 5. Kvalitetnejša povezava bo morala biti med vsemi Emona hoteli in turistično agencijo Globtour. 6. Turistična agencija Globtour bo še nadalje širila svojo dejavnost tako za domači kot za tuji turizem. Večjih naložb na tem področju ne bo potrebnih, potrebna pa bodo nekatera vlaganja za ureditev obstoječih in odpiranje novih poslov-nic. Dejavnost Rentacara bo v okviru finančnih možnosti potrebno še povečati. DEJAVNOST INŽENIRINGA Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju bo dejavnost DO Inženiring usmerjena v dejavnost tistih poslov, katerih osnova je v dejavnosti organizacij, združenih v Emoni (kmetijsko-živilski kompleks, trgovska in hotelirska dejavnost). V ta namen se bo ta organizacija strokovno in poslovno trajno povezovala z organizacijami, združenimi v SOZD, zlasti kar zadeva izpopolnjevanje tehnoloških in organizacijskih rešitev in z drugimi ustreznimi strokovnimi institucijami. Nadalje se bo povezovala s slovenskimi in drugimi organizacijami, proizvajalci opreme in izvajalci gradbenih del. Njena dejavnost bo usmerjena na celotno jugoslovansko tržišče. Se posebej pa je odgovorna za ugodno devizno bilanco SOZD-a kot nosilec znanja in tehnologije. Tako kot doslej se bo ta organizacija tudi v bodoče angažirala v deželah v razvoju in socialističnih deželah. Da bi navedene naloge lahko uspešno izvajala, se bo morala tudi notranje organizacijsko in strokovno okrepiti, predvsem na komer-cialno-finančnem področju. DEJAVNOSTELEKTRONSKE OBDELAVE PODATKOV, MIKROFILMSKA DEJAVNOST Z ARHIVIRANJEM TER TISKARSKA DEJAVNOST ELEKTRONSKA OBDELAVA PODATKOV Elektronska obdelava podatkov je v Emoni organizirana že ca. 12 let. Sedanje obdelave zajemajo v glavnem: • obračunavanje osebnih dohodkov, • evidenco osnovnih sredstev z obračunom amortizacije ter izračunavanjem revalorizacije, • evidenca odnosov s kupci ih dobavitelji (saldakonti), • blagovno poslovanje za trgovino na veliko ter za maloprodajo6 organizacije, • evidence potrošniških kreditov, • hranilno-kreditno poslovanj6- • vodenje finančnega knjig0' vodstva. Eden pomembnih ciljev v na' slednjem srednjeročnem obdobju torej bo, da se vse organizacije, W so združene v SOZD Emona, °b' vezno vključijo v vse tiste obdela; ve, ki so v ERC že v teku. To n1 pomembno samo zaradi racionah' zacije dela na tem področju, tem' več tudi zaradi tega, da bi z vseh področij lahko za celotni informacijski sistem SOZD dobivali Pra' vočasne, enotne in kvalitetne P°' slovne pokazatelje. Ta cilj bo treba upoštevati tudi pri vseh nadaljnih združitvah drugih organizacij v SOZD Emona. Naslednji pomembni cilji, ki j1*1 bo treba v tem srednjeročnem obdobju uresničiti, so: • iz že obstoječih obdelav b° potrebno podatke bolj smotrn0 vrednotiti in to v tem smislu, °a bodo služili tako za tekoče odločanje raznim uporabnikom ter s3; moupravnim organom kakor tu° za pripravo letnih in operativnih planov, poleg tega pa tudi za učin* kovitejši nadzor poslovanja; • elektronsko obdelavo podat' kov bo potrebno izpopolniti tudi tehnološkem smislu, t. j. tako, °a bodo pasamezne organizacij sKe enote oziroma uporabniki z eleh' tronskim centrom povezani nep°j sredno preko terminalov. To zlas|. velja za dislocirane enote, pa tudj za uporabnike v neposredni bližin centra za tiste primere, ko so ji1!1 tekoči podatki nujno potreb^ npr. podatki o zalogah, podatki odnosih s poslovnimi partnefl • poleg sedanjih obdelav podat kov bo treba intenzivno uvajati $ nova področja, npr.: - obdelavo celotnih podatk° interne banke, , - obdelavo podatkov proizvod' nje, tako v tehničnem kakor tudi obračunskem smislu (materialu knjigovodstvo, stroškovno knjig?' vodstvo, linearno programirani itd.); - podatke o zunanje-trgovm skem poslovanju (sklenjeni ozir0 ma pripravljeni zaključki ter njih0 va realizacija, devizni prilivi itd )- - obdelavo raznih masovnih 3*? ket, npr. s področja urejanja 0 j nosov s potrošniki, s proizvodnim organizacijami itd. (Nadaljevanje na 4. str * Podatki po stalnih cenah ( v 000 ain Obdobje Celotni prihodek Por;bijena sredstva brez.amort Amort.po predp. stop. Dohodek 3-(4+5) Razdelitev a ohouka 0dst.sk. aohodek Obresti Anort. nad pred. stop. 2 5 5 g '~T~ 5 9 a) 1960 19041,284 16244.415 214.021 ?,560.?28 24 . 692 20°.415 83.096» b) 1981 20148.15? 17165.275 234.878 2,748.004 22.032 209.761 81.834 c) 1982 20929.065 17812.311 245.859 2,870.895 18.294 218.447 95.685 d) 1983 21748.855 18501.369 256.431 2,991.055 12.335 216.681 99.393 e) 1984 22585.702 19204.271 267.392 3,114.039 11.695 212.CIO 11. .°73 f) 1985 23489.209 19976.606 278.925 3,235.678 12.140 204.852 106.692 b: a ' 106 106 110 107 29 100 111 c :b 104 104 105 104 83 104 104 d: c 104 104 104 104 67 99 104 e: d 104 104 104 104 - 94 98 104 f :e 104 104 104 104 104 °7 104 Davki in ur.obves* Razporeditev čistega dohodka Obdobje Čisti dohodek 6 - (7 do 10) Za oseb. doh. (Brutto) Za razne prispevke Za sklad skupne porabe V rezervni sklad \ s 11 12 13 14 15 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1,748.580 1,887.674 1,922.602 2,084.722 2,186.993 2,288.125 1,273.073 1,325.265 1,372.312 1,420.078 1,465.092 1,510.131 2.865 3.072 3.193 3.353 3.451 3.554 161.654 168.352 174.609 180.618 186.198 192.096 36.724 57.234 56.120 60.760 68.246 74.950 b : a 108 104 107 104 156 c : b 105 103 104 103 98 d : c 105 103 105 103 108 e : d 105 103 103 103 112 (v 0( Amortizacija Indeks Po predp. Nad Skupaj Sred.za Vsega Leto sthpnji predp. stop. (2+3) posl. sklad (4+51 Verižni 1 .2 3 4 5 6' 7 1980 214.021 83.096 297.117 290.729 587.846 100 1981 234.878 81.834 316.712 333.751 650.463 110 1982 245.859 95.685 341.544 376.368 717.912 110 1983 256.431 99.393 355.824 419.913 775.737 108 1984 267.392 102.973 370.365 464.006 834.371 108 1985 278.925 106.692 385.617 507.394 893.011 107 Skupaj 81-85 1,283.485 486.577 1,770.062 2,101.431 3,871.493 Skupaj 80-85 1,497.506 569.643 2,067.179 2,392.160 4,459.339 404 .^8? 3>5l 376- 419-9!« 464-0 507.30 |dio’ Ovim materijalom nismo obradi-a,a“a področja društveno-ekonom-kih delatnosti, koja bi inače mora-“buhvatiti srednjoročni planski dokumenti. Istakli smo zajedničke rujeve razvoja pojedinih delatnosti . “UR, organizovanost na područ-u zajedničkog dejstvovanja, defi-"'Sar>je ulaganja, koja bi najviše ““govarala u smislu daljeg druš-Veno-ekonomskog razvoja i anali-°vanja mogučnosti za realizova-1® tako definisanih investicija. a U planskim dokumentima j UR i RO če biti potrebno po-,r““nije definisati još neke druge “fatnosti, kao što su: • uredenje odnosa sa poslov-am partnerima, sa kojima OOUR iim ^Uiu Posl°vno i trajno, te s kotli 8 de na ov°j osnovi sklapati sa-v “Upravne sporazume o osno- plana, odnosno sporazume o r^edničkim planovima, ili spora-u*be o uskladivanju planova (u (V?* navedenog smo več dostavili J^.UR i RO odgovarajuče formula-nos ^“todologiju anabze ovih od- * Pojedine investicije koje su u “Uj materijalu samo nakazane i “njene če biti potrebno temeljito ^ “Učiti i sa stanovišta njihove nistveno-ekonomske osno-. “osti i efikasnosti (stručne služ-SOUR su u ovu svrhu več pri--mRe odgovarajuče formulare i 0_^ Pripremama za sporazum o tr»kama Plana SOUR biti če po-0 j“n° zauzeti stanovišta i odlučiti pesnim udroživanjima sredsta-Uj * u droge s vrhe, kao na pr. o »ia1 vanju sredstava radi rešava-stambenih problema, za obračanje i sl. Ho a I?*50 be se u aktima OOUR i Stlj, uefinisati i odnosi napram metro« Zajednica, SIZ, odnosi s po-2=;_abima i društveno-političkim ^dnicama. 'atn ■ PriPremanja navedenih de-Dro sti u stročnim službama pri-sehmiU smo za OOUR i RO i po-rade P°tsetnike, koji če olakšati što U ovim organizacijama, te da bi Pili I?“06ube jedinstvenije pristu- c “vim pripremama. On.^ba ovog materiala je da ga rj ‘“Vodni savet (to znači direkto- stv“VsounVR 1 z°-’te P°slovod: prj ‘SUUR) prouči i na toj osnovi Prem"11 “dgovarajuče dopune i tpa . “ge, koji su potrebni radnici-sv| ‘ samoupravnim organima na ‘ZVa nivoima za prihvatanje ovih m d^dno važnih planskih doku-razdoM' 23 naredn° petogodišnje ia®?*1 ciljevi lio^udnučje agro-živežnog “‘Pleksa tp^Hudica s mesom, bilo na do-ditoj11 tržištu, bilo za izvoz nam optiku srednjoročnom razdoblju Ho jUalnu stabilizacijo i optimal-6etnr?Ve“rati nle’ Pronalaženje stoke če 2avši ‘ 0r8anizovati OOUR pove-“ija. sa RO Kmetijska koopera-Rr, - če na ?“rati ^rrietijska kooperacija “bigg av“ju delatnost raširiti i na ‘“djalnV1-mbja van sadašnje teri-Sadržain 1 aadržajne delatnosti. U smislu tako što če sem “avj Proizvodnje, kojom se sada “6 hrJ6anizovati i dobivanje stoč-“ e’ a naročite one za preradu razvoj stočarstva u pri-Proi^ sektoru če RO usmeriti na ‘®ladi ,dnju tovljenih goveda i to: S® g0,“ kg, tekonačno tovlje-> Kjwa’ Proizvodnju svinja če f“vati_“nJska kooperacija organi->e ««ajedno s OOUR Prašičereia t: “ti, JSka kooperacija organi->6 Stn xdno s OOUR Prašičereja haPie ,, b“ OOUR Prašičereja pri-dare “skrbljivati potreb-rj^ujčad^^Hcijskim materijalom , “a mdUon.ja um večini ragaHi2a' 'r bij ena svinjetinom. Za st li* bitV^ Proizvodnje u koope-iu^atVa či? potrebna finansijska phfoti!KS ‘ sredstva odgovara-s/roi“Pdpva DPS. ip “dnju stoke u kooperaciji tr.?0 jVTT“nipi sektorom organizu-v, “Ha U tu svrhu če biti po-s H*tr6riitlai??‘iska sredstva u obli-tfuizvn* 111 zajedničkog ulaganja h Pr0i,v Zbirna. tt0izvodmnia mesa “ključuje i ftlU ove Ju ?a lzvoz- Za organiza-ft° E Or, J?r°lzv°dnje zaduženi su «0 Me<=n merce - TOZD Globus i -St0 Spna mdustnja Zalog. ‘besa u Do» Proizvodnje i prerade o Mesna industrija če biti potrebno proučiti i planom konkretizirati ispunjenje, dopune i ra-širenje asortimana, odnosno uspo-staviti instromentarij za stalni tehnološki razvoj na ovom področju. Da bi se postigli uveti nastopanja na inostranom tržištu u Mesnoj industriji če biti potrebna dalja rekonstrukcija, koja bi trebala biti dovršena do kraja 1980 godine. Govoreči o trajnom obezbediva-nju stoke, mislimo na oblike zaje-dničkog ostvarivanja dohotka pu-tem zajedničkog prihoda ili na osnovi udroživanja sredstava. Što se tiče poljskih proizvoda za svakodnevnu opskrbu Ljubljane (krompir, povrče itd.), naše površine, s obzirom na stočarsku orijen-taciju, nečemo moči upotrebljavati u ove svrhe, zato če se trgovine Emone morati povezati sa drugim organizacijama u ovom pogledu. Na področju proizvodnje je u vezi izvozne usmerenosti važna delatnost OOUR Agroplod. Za ovu OOUR dosada nije bio definitivno nost postranog značaja i pretežno služi za opskrbu vlastite maloprodajne mreže. Obzirom na izneto u sporazumu o osnovama plana za naredno plansko razdoblje dogovoriti čemo se da bude nosilac odnosa izmedu proizvodnje i trgovine za celokup-nu trgovinsku delatnost na veliko RO Blagovni center. Sporazumom če biti jasno odredeni odnosi izmedu ostalih trgovačkih organizacija u Emoni, koje se bave trgovinom na veliko. Pogotovo če biti potrebno sporazumom odrediti koje če proizvode, odnosno vrste robe, proizvodne organizacije dobavljati ovim organizacijama neposredno, a koje putem skladišta RO Blagovni center. Takoder če biti potrebno urediti način opskrbe, te ekonomske i druge uvete pod kojima bi RO Blagovni center opskrbljivao malo-prodajnu mrežu i druge kupce ostalih trgovinskih OUR. Pred nama su ishodišta za pripremu srednjoroč-nog plana i analize razvojnih mogučnosti, pri-premljena zato da omoguče OOUR i RO SOUR Emone, da svoje planske dokumente pripremaju na što realnijoj osnovi, te prvenstveno medu-sobno uskladeno. i dugoročno odreden proizvodni program, iako su gradbeni objekti u Ljutomeru dovršeni. Ovaj program če trebati u pripremama na srednjoročni program definisati i odgovarajuče torne opremiti objekt u Ljutomeru. Takoder u oblikovanju proizvodnog programa ove organizacije treba rasčistiti odnose s RO Blagovni center. Sirovinska osnova za stočarsku proizvodnju U okviru organizacija če se povečati površine njiva prema danim mogučnostima, što predstavlja minimalno povečanje. Stoga če se sirovinska osnova, t. j. u prvom redu proizvodnja kukuruza, večim delom osigurati trajnim povezi Vanjem na osnovi zajedničkog ulaganja kod drugih proizvodača, naročilo iz SR Hrvatske. Za ovo povezi-vanje je zadužena OOUR Tovarna močnih krmil, saradivati če i droge trgovinske organizacije Emone i RO Mesna industrija, koje trajno saraduju s ovim komitentima. Koordinaciju na ovom področju če vršiti poslovni sektor u SOOUR-u. OOUR Tovarna močnih krmil če zajedno s OOUR Proizvajalci živine proučiti nove tehnološke mogučnosti u vezi zamene kukuruza sa drugim odgovarajučim sirovina-ma. Da bi se bolje iskoristile sirovi-ne za stočnu hranu, u OOUR Tovarna močnih krmil, biti če potrebna rekonstrukcija i izgradnja odre-denih skladišnih kapaciteta u osnovne sirovine. Ostale proizvodne delatnosti Pekarska delatnost, koja je organi-zovana u OOUR Pekarna Center, ne može dostiči kvalitetno proizvodnju u postoječim proizvodnim objektima, a pogotovo se ne može preusmeriti u specijalizovane vrste kruha i slastičarskih proizvoda. Morati čemo se odlučiti bilo za izgradnjo novog proizvodnog objekta, za što več postoji odobrena lokacija, bilo za obnovu postoječeg, nabavu nove savršenije opreme, ib če pak delatnost ostati u sadaš-njem obimu i kvaliteto, što znači stagniranje i nazadovanje. Proizvodnja ribe, promet sa žabama, puževima i sl. vrši se u RO Ribarstvo-export. Do 1980 god. če biti kapaciteti ribogojnice povečani na ukupno 120 tona. U tehnič-kom pogledu su uveti prometa za žabama, puževima i sl. nezadovo-ljavajuči, stoga se pred vida u idu-čem 5-godišnjem razdoblju izgradnja odgovarajučih tehničkih kapaciteta. Ova RO pred vida povečanje ribogojnih kapaciteta za cca 400 tona. Iako je ova proizvodnja ekonomsko i društveno zanimljiva potrebno je još proučiti ovu proble-matiku pred oblikovanjem sred-njeročnog plana i to sa finansij-skog, lokacijskog, tehničkog i drugih stajališta. Sem več navedenih proizvodnih grana u Emoni RO Angropromet Cuprija ima 2 proizvodne delatnosti i to proizvodnju dečije konfekcije i pletenih proizvoda iz šiblja. Ove proizvodne grane če trebati toliko tehnološki i komercijalno usposobiti, da budu poslovale s normalnim stepenom ekonomičnosti. Za ovo področje je važno, kao što je bilo naglašeno prilikom udroživanja u SOUR Emona, da se tu razvije kooperacijska delatnost za obezbedenje robnih fondova, prvenstveno za izvoz. Za ostvare-nje ovih ciljeva u RO Angropromet naročite je potrebna saradnja SOUR Emona i nekih neposredno zainteresovanih organizacija, kao što su: RO Emona Commerce, RO Emona Blagovni center, RO Mesna industrija i OOUR Tovarna močnih krmil. Področje trgovine Ova delatnost obuhvata 3 področja i to: trgovina na veliko, na malo i vanjska trgovina. Trgovina na veliko - je sada or-ganizovana u više RO: RO Blagovni center, RO Posavje, RO Ilirija, RO Dolenjka, RO Jestvina i RO Angropromet. Zapravo je jedino RO Blagovni center organizovan kao specijalizovana organizacija trgovine na veliko, dok je u s vi m ostalim organizacijama ova delat- U tom smislu bi morala RO Blagovni center sporazumom urediti odnose sa RO Emona Merkur i sa drugim maloprodajnim OOUR-u Emoni, t. j. da se sporazumno odredi s ko j im proizvodima če maloprodajne OUR neposredno, preko svojih skladišta, opskrbljivati RO Blagovni center, a koje proizvode, odnosno vrste robe če ove organizacije nabavljati neposredno kod proizvodača. U tom slučaju če se sklopiti sporazumi, odnosno odgovori s proizvodačima zajedno s RO Blagovni center i maloprodajnim OOUR. Ovim proizvodima, s kojima RO Blagovni center radi (voče, povrče, južno voče i sl.) uključuje se u SIZ za opskrbu Ljubljane i droge poslovne zajednice. Kao što iz navedenog proizlazi politika investiranja na področju trgovinske delatnosti na veliko če biti u ovom srednjoročnom perio-du usmerena jedino na proširiva-nje skladišnih kapaciteta RO Center i to na področju neprehrambe-ne robe. Skladišta ostalih trgovinskih organizacija če se po potrebi modemizovati i uključiti u elek-tronsku obradu. Trgovina na malo - na ovom področju su bili, odnosno biti če do kraja 1980 dogradeni sledeči naj-važniji objekti iz sadašnjeg sred-njoročnog plana: E-Center Koseze, E-Center Semedela, E-Center Kre-menca, E-Center Štepanjsko naselje, Blagovnica Brežice, E-Center Slepi Janez, te rekonstrukcija i povečanje E-Marketa Cigaletova, proširenje prodajnih prostorija Maximarketa i rekonstrukcija Supermarketa Ljubljana. Analiza realizovanja sadašnjeg srednjoročnog plana nam pokazu- ma, koji bi na tamošnjem tržištu predstavljali specijalnost, bilo bi potrebno povezati ovu malopro-dajnu mrežu s RO Blagovni center. Dopuna i reorganizacija maloprodajne mreže u Čupriji važna je i radi ojačanja ekonomskog položaja organizacije. Poseban oblik maloprodaje je izgradnja potrošačkih (shoping) cen-tara. Buduči da se radi o velikim investicijama u ovom srednjeroč-nom periodu če nam uspeti realizovati 1 takvu investicijo, jedino ako sakupimo od zainteresovanih OOUR barem 90% sredstava. Takoder če biti potrebno konačno oblikovati nekoliko tipova maloprodajnih objekata, obzirom na prodajni program, koji bi zatim služili kao osnova za izgradnju mreže. U sporazumima o osnovama plana če morati OOUR podrobno definisati odnose i navezati saradnju sa savetima potrošača u MZ. Vanjska trgovina Na področju vanjsko trgovinske delatnosti važno je u srednjoročnom planu obezbediti povečanje izvoza i kvalitetno realizovanje uvoza. U nastojanju da se trajno obezbedi roba za izvoz OOUR Globus če se morati trajno i dohodkovno povezati s proizvodnim organizacijama u Emoni i vanj nje. U povezivanju če morati saradivati i unutarnje trgovinske organizacije, pogotovo RO Blagovni center, koja posluje s organizacijama koje su u stanju da obezbede robu za izvoz. U svojem dejstvovanju OOUR Globus če se morati specijalizovati bilo u vezi izvoza, bilo u vezi uvoza. Dosadašnja iskustva su pokazala da naša vanjsko trgovinska organizacija nije interno odgovarajuče organizovana, zbog čega je tu više puta došlo do velikih poslovnih grešaka i štete. Stoga če se ova organizacija morati, još pre stopanja na snagu novog programa, t. j. u najkračem vremenu, radikalno or-ganizaciono i kadrovski reorgani-zovati. U vezi vanjsko trgovinskog poslovanja, u SOUR kao celosti moramo uspostaviti obračunski sistem radi ubrzavanja i stimuliranja izvoza i svrsishodnog raspolaganja s deviznim sredstvima, odnosno pravima. Osim vanjsko trgovinskih, u ovaj sistem moraju biti uk-ljučene i droge organizacije koje se bave vanjsko trgovinskem delat-nošču -1. j. RO Globtour, RO Inženiring, hotelske organizacije, te s vi neposredni korisnici deviznih sredstava. Vanjsko trgovinskim organizacijama se smatraju i Emonina predu-zeča i predstavništva u inostran-stvu, a njih če se povezati na nivou STOU tako, da služe interesima svih organizacija udruženih u Emoni i poslovnim partnerima. Hotelijerstvo i turizam Emona je u tekučem srednjoročnom periodu, a i več pre, vandre-dno mnogo uložila u izgradnju hotelskih i turističkih kapaciteta, tako da još sada OOUR udrožene u Na proslavi 15-letnice ljubljanskega Supermarketa 27. oktobra 79 so delavci te tozd podpisali listino o pobratenju z DO Emona Blagovni center. je da se razvoj investicija u malo-prodajnoj mreži ne odvija u skladu s planom. Stoga je toliko važnije da damo prednost upravo razvoju ovog področja u sledečem srednje-ročnom razdoblju. To je potrebno zbog realizovanja društvene funkcije Emone na področju opskrbe stanovništva, kao i radi unutrašnje ekonomske stabilnosti Emone. Radi racionalizacije poslovanja, bilo u smislu opskrbe, specializacije ponude i td. če se buduči razvoj maloprodaje odvijati u 2 prav-ca: na robnom področju i na področju marketa. Da bi realizovali ovaj razvoj biti če potrebne odredene organizacio-ne izmene. Što se tiče investicija u maloprodajnoj delatnosti, moramo se u idučem srednjeročnem periodu odlučiti za izgradnju odredenih opskrbnih objekata u novim nase-ljima Ljubljane i u drugim večim potrošačkim središtima. Sem finansijskih mogučnosti Emone, rentabilnosti u odluci za pojedine investicije, važna je lokacija sa stanovišta mogučnosti redo-vite opskrbe, stanovišta spremno-sti lokalnih faktora u vezi izdava-nja lokacije i dobivanja potrebnih dopunskih sredstava za investicijo. Obzirom na komunikacijsku povezanost maloprodajne mreže sa RO Blagovni center ima Angropromet Čuprija poseban položaj. U smislu opskrbe s nekim proizvodi- Emoni doprinose znatna sredstva da se pokriju gubici i otplate krediti, nastali radi nepovoljnih uveta u OOUR hoteli Bernardin. Stoga u idučem srednjoročnom planu nisu predvidene nove investicije, sem za sledeče: 1. Kad bude OOUR hoteli Bernardin počela realizovati vlastita sredstva, sposobna za investicije (što bi se prema predvidanjima po-stiglo 1983-1985), ova sredstva, obogačena s kreditima banki i s reinvestiranjem delova dosadaš-njih soulagača, bi se upotrebila za postepenu izgradnju dodatnih pre-nočišta u okviru kompleksa Vile Park, čime bi se poboljšalo iskori-štavanje zajedničkih i infrastrukturnih objekata naselja Bernardin. 2. Radi vanredne dotrajalosti fasade i nekih drugih elemenata u hotelu Slavij a Maribor trebati če hotel generalno obnoviti, buduči da su infrastrukturni kapaciteti, kao što je kuhinja, restaurant itd., za sadašnji kapacitet preveliki, bilo bi svrsishodno i ekonomski opravdano da se kapacitet ovog hotela poveča dogradnjom novih 200 postelja. Ovo se može izvesti samo uz uvet velikog učešča mariborske banke. 3. U ovom sredjoročnom razdoblju na ovom področju potrebno je realizovati odgovarajuče poslovno povezivanje, bilo s trgovinskim i proizvodnim organizacijama Emone, bilo s drugim dobavlja- informator Srpskohrvatski prilog čima i to tako da hotelske organizacije nastupaju zajednički na svim područjima gdje je objektivno moguče. Pokazuje se potreba po uvodenju neophodne standardizacije na svim područjima, gde je to moguče. Ulaganja u raširenje materijalne osnove hotelske delatnosti če biti moguča samo u slučaju ako se omoguči udroživanje i raspolaga-nje sredstvima, koja se u ovoj delatnosti ostvaroju sa svim OOUR udruženim u SOUR. 4. Hotelske organizacije Portoroža, t. j. OOUR Hotel Riviera i OOUR Hoteli Bernardin, pogotovo u prodaji inostranim gostima če zajednički nastopati. Ove OOUR bi mogle zajednički organizovati službu održavanja zgrada i neke droge. Isto važi i za Ljubljanske organizacije OOUR Hotel Slon i OOUR Grand hotel Union. 5. Takoder bi morala biti bolja povezanost izmedu svih Emona hotela i sa turističkom agencijom Globtour. 6. Turistička agencija Globtour če i dalje širiti svoju delatnost na domačem i stranom tržištu. Ovde neče biti potrebne veče investicije, osim nekih ulaganja za uredenje postoječih i otvaranje novih po-slovnica. U okviru finansijskih mogučnosti če se povečati delatnost rent-a-car. Delatnost Inženiringa Takoder i u narednom periodu če biti delatnost RO Inženiring usmerena u razvijanje poslova koji predstavljaju osnovu delatnosti organizacija udruženih u Emoni (polj opri vredno-prehrambeni kompleks, trgovinska i hotelska delatnost). U tu svrhu če se organizacija stročno i poslovno trajno povezi-vati sa organizacijama udroženima u SOUR u vezi usavršavanja tehnoloških i organizacijonih reše-nja, te i sa drugim stročnim ustanovama. Njena delatnost če biti usmerena na povezivanje sa drugim slovenačkim organizacijama, kao i sa celog jugoslavenskog trži-šta Ona je posebno odgovorna za povoljnu bilancu SOUR, buduči da je nosilac znanja i tehnologije. Angažovati če se kao i dosada u zemljama u razvoju i socialistič-kim državama. Da bi bila sposobna realizovati sve zadatke morati če stročno i or-ganizaciono ojačati, u prvom redu na komercijalno-finansijskom področju. Delatnost elektronske obrade podataka, mikrofilmov! i arhiviranje, te štamparska delatnost Elektronska obrada podataka Elektronska obrada podataka postoji u Emoni več 12 godina. Sadašnja obrada obuhvata uglav-nom: obračun ličnih dohodaka, evidenciju osnovnih sredstava sa obračunavanjem amortizacije i revalorizacije, evidenciju odnosa sa kupcima i dobavljačima (sal-dakonti), robno poslovanje za trgovino na veliko i za maloproda-ju, evidencija potrošačkih kredita, štedno-kreditno poslovanje, vodenje finansijskog knjigovodstva. Iako sadašnje obrade putem ra-čunara obuhvataju brojna radna područja, još uvek se mnogo organizacija (OOUR, jednovite RO, ra-dne zajednice) nije uključilo. Nije se uključio sledeči broj organizacija: • za obradu ličnih dohodaka 9 organizacija ili 7%, • za obradu osnovnih sredstava 15 organizacija ili 22%, • za obradu saldakonta 15 organizacija ili 20%, • za potrošačke kredite 5 organizacija ili 20%, • za potrošačke kredite 6 organizacija ili 40%, • za finansijsko knjigovodstvo 31 organizacija ili 45%. Jedan od važnih ciljeva u narednom srednjeročnem periodu je da se sve organizacije udružene u SOUR Emona obavezno uključe u sve obrade, koje su u ERC u toku. Ovo nije važno samo u smislu racionalizacije rada, več i da bi se dobili pravo vremeni, j edinstveni i kvalitetni poslovni pokazatelji za celokupni informacijski sistem SOUR. O ovome čemo morati voditi računa i kod svih narednih udroživanja u SOUR Emona. Sledeči važni ciljevi koje moramo u ovom periodu ostvariti su: • podatke dobivene postoječim obradama svrsishodnije ceniti, oni mogu služiti pri odlučivanju kori-snicima i organima samoupravljanja, kod pripremanja godišnjih i operativnih planova, te za efikasni-ji nadzor poslovanja; • elektronsko obradu podataka treba usavršiti u tehnološkem smislu, t. j. tako da budu pojedine or-ganizacione jedinice, odnosno korisnici povezani s elektronskim centrom preko terminala. To u prvom redu važi za udaljene jedinice, a ponekad i za one u neposre-dnoj bližini, kad su hitro potrebni tekuči podaci, na npr. podaci o rezervama, odnosima s partnerima i sl. • pored dosadašnjih moramo intenzivno uvesti i nova područja: • obradu celokupnih podataka interne banke, • obradu proizvodnih podataka, bilo u tehničkom, bilo u obra- čunskem smislu (mat. knjigovodstvo, troškovno knjigovodstvo, linearno programiranje i sl.); • podatke o spoljno-trgovin-skom poslovanju (zaključeni, odnosno pripremljeni zaključci i njihova realizacija, devizni prilivi i sl.); • obradu raznih masovnih anketa, npr. uredenje odnosa sa po-trošačima, proizvodnim organizacijama i sl. Da bi postigli ove ciljeve moramo u ERC izvesti neke organiza-cione izmene, u prvom redu orga-nizaciju baze podataka i pristopiti tako zvanoj banci podataka po to-tal sistemu. Sada ERC upotrebljava računarski sistem IBM 370/135, čije je unutarnje sedanje bilo 1979. god. povečano za 50%, postavljeno je bilo 6 novih prihvatnih Strojeva (diskete,), a početkom 1980. god. je predvidena nabava drugih 10 disketa. Sve ovo če zadovoljavati potrebe, u najboljem slučaju do kraja 1981. god., te smo več sada ograničeni kod uvodenja terminalskih linija koje bi omogučile dostavljanje podataka korisnicima u svakom trenutku (real time). Stoga moramo još o. g. napraviti načrt za nabavku novih računarskih kapaciteta, j er obzirom na dugotrajan postupak u vezi uvozne dozvole i dobavnih ro-kova, samo tako bi ih mogli priključiti na naš sistem početkom 1982. godine. Mikrofilmska i arhivska delatnost Izgradnjom nove poslovne zgra-de u Ljubljani, u koju če se preseliti cca 15 osnovnih i radnih organizacija, koja se sada nalaze na raznim mestima u Ljubljani, predvideno je mikrofilmsko arhiviranje dokumentacije i uvodenje odgova-rajučeg informacionog sistema. Obzirom na specifičnost ove delatnosti mislimo da bi nju bilo najpri-kladnije uključiti u RO ERC, tim više što nameravamo mirkofilm-sku tehniku povezati sa računarskem obradom podataka. U tom slučaju izvesnu dokumentaciju ne bi istavljali na papiru, več na mikrofilmu, npr. kartice saldakonti, spisci za lične dohotke, te bi korisnicima dostavili odgovarajuči broj mikrofilmskih kopija, jedan izvod bi se sačuvao u mikrofilmskem arhivu. Osim mikrofilmskog arhi višanj a odredeni materijah če se i dalje spremati u originalnem obliku. Buduči da su oba načina arhi višanja medusobno povezana smatramo da i klasičan način spada u istu radnu organizaciju. U početnoj fazi če mirkofilmska i klasična arhivska služba koristiti jedino organizacijama smeštenima u novoj zgradi, a postepeno bi preuzele ovu službu i za droge OUR udružene u SOUR Emona. Zadaci na področju upravljanja finansijskim sredstvima i delatnost interne banke Svrsishodno upravljanje finansijskim sredstvima je jedan od bitnih uslova za uspešno realizovanje ekonomskih, razvojnih ciljeva. Zbog toga moramo u svim OUR povečati i usmeriti nastajanja stručnih službi i samoupravnih organa za što efikasnije upravljanje finansijskim sredstvima. OUR moraju povečati neposre-dnu angažovanost radnika u ra-spravljanju i rešavanju pitanja sa področja finansijske privrede, nji-hovu obaveštenost o tim pitanjima i time interes za bolje finansijsko privredivanje. Moramo svesno i načrtno dej-stvovati da postignemo ciljeve navedene u 1. členu samoupravnog sporazuma o udroživanju u inter-nu banku Emona, koji definiše naše zadatke i ciljeve u realizovanju finansijske funkcije udruženog rada SOUR Emona. Osnovni zadatak interne banke Emona je da podstiče finansijsko privredivanje i da obezbedi za to potrebne uslove, te što više investicijskih sredstava uz stalnu privre-dnu likvidnost i ekonomičnost uporabe osnovnih sredstava. Obzirom na takvo upravljanje finansijskim sredstvima predvidene razvojne ciljeve čemo realizovati u skladu s njihovim prioritetam, u takvom obimu i dinamici da bude obezbedena ekonomska postoja-nost i sigurnost OUR u sastavu SOUR, ne samo sa stajališta mogučnosti za razvoj, več u prvom redu sposobnosti svih za normalno finansiranje tekučeg poslovanja. U skladu s tim dogovoriti čemo se o kriterijima po kojima če OUR medusobno utvrditi realnu investi-cijsku sposobnost mogučih nosio-ca razvoja (investicija) u SOUR, brez obzira da U se radi o investicijama koje nosilac realizuje sam, ih kao zajedničku investiciju na osnovi udroživanja sredstava. Razvijati čemo udroživanje sredstava i rada u cilju ostvarivanja zajedničkog dohodka u SOUR i s drugim OUR, što smo počeh realizovati na osnovi zajedničkog programa investicija SOUR Emona za period 1978-1982 i prihvačenog samoupravnog sporazuma. Na osnovu dosadašnjih iskusta-va i postignutog kvaliteta odnosa u planskim dokumentima i u privre- (Nastavak na 4. str.) - realne investicijske sposobnosti, - drugih kriterijev za presojo uspešnosti in izboljševanje denarnega gospodarjenja; 5. ukrepala za gospodarno emisijo menic in drugih vrednostnih papirjev v SOZD; 6. ukrepala za gospodarno angažiranje sredstev, vezanih v obračunskih čekih, menicah, obveznicah in drugih vrednostnih papirjih; 7. ukrepala za gospodarno transformacijo obveznosti za posojila po zakonu, ki jih bo mogoče preusmeriti v skupne naložbe z upravičenci do teh posojil; 8. s svojo poslovno politiko na področju zagotavljanja normalne likvidnosti in ustvarjanja pogojev za razvojne naložbe delovala restriktivno v primerih takega krše-. nja medsebojnih sporazumov in dogovorov v SOZD; - zaradi katerega je denarno gospodarjenje slabše, kot je bilo, če do kršenja ne bi prišlo, ali - zaradi katerega se poslabšajo gospodarske možnosti drugih OZD v SOZD; 9. krepila povezave z drugimi internimi bankami in posebnimi finančnimi službami, zlasti na področju skupnih akcij; - za normalno financiranje tekočega poslovanja in učinkovitejšo mobilizacijo skupno razpoložljivih sredstev, - za racionalizacijo plačilnega prometa, - za uveljavitev na trgu denarja in vrednostnih papirjev, - za večjo učinkovitost oziroma hitrejše kroženje skupno razpoložljivih kvalitetnih sredstev za investicije; 10. aktivno sodelovala s temeljnimi bankami in drugimi bančnimi organizacijami zaradi skupnega in sočasnega planiranja ter učinkovitejšega zagotavljanja obojestranske likvidnosti in sposobnosti financiranja potreb članic. Navedeni podatki torej kažejo: 1. da se bo celotni prihodek povečal v 1980 za 6%. V tem letu bodo namreč vključene nekatere nove zmogljivosti, ki so v gradnji, v naslednjih letih pa po stopnji 4% oziroma do leta 1985 v odnosu na leto 1980 za 23,3%. Ker se bo število zaposlenih v tem obdobju povečalo le za ca. 5% oz. povprečno letno za 1,25%, iz tega izhaja, da se bo produktivnost dela povečala povprečno letno za 3,3%; 2. da se bo realni dohodek v tem obdobju povečal za 26,3% oz. povprečno letno za 5,3%, torej za 3 indeksne poene več kakor celotni prihodek, kar pomeni večjo ekonomičnost poslovanja; 3. da bodo osebni dohodki v te^1 času narasli za 18,6% oz. povprek no letno za 3,7%. To pomeni, da $e bodo osebni dohodki gibali za 1» j indeksne poene počasneje kot do-hodek; , 4. da se bodo sredstva za skla skupne porabe gibala v enakem ra' zmerju kakor osebni dohodki; , > 5. sredstva za rezervni sklad se letih 1980 in 1981 gibljejo nesotf' zmerno zaradi različnega rezultat v TOZD Hoteli Bernardin, kate?1 OZD pokrivajo izgubo in so tak^ prikazani neto zneski rezervne# sklada po pokritju izgube TO™ Hoteli Bernardin. 6. amortizacija in sredstva za slovni sklad se bodo v tem obdo^ ju gibala takole: K tabeli je treba pripomniti, ^ prikazana sredstva poslovne# sklada predstavljajo bruto izdvaj^ nja v poslovni sklad, to je vkljub z delom, ki ga morajo TOZD obe^ no združevati za posojila nerazvl tim, za železnice, elektrogospoda1" stvo itd. Znesek obveznega združe' vanja v tem obdobju bo, računaj0^ po sedaj veljavnih predpisih 1 sporazumih, znašal 849.075 t. >' j 40,4% od ustvarjenega poslovne# sklada, tako da bo od sredstev P° | slovnega sklada in amortizacij ustvarjenih v tem obdobju ostal na razpolago TOZD 3,024.419 p din. S slovesne letošnje proslave Dneva Emone v Ljubljani Kakšna bo Emonka? E-center v koprski Semedeli na dan otvoritve (Nadaljevanje s 1. str.) store tudi skupne službe SOZD. Enajsto nadstropje je namenjeno za Interno banko, dvanajsto pa za predsedstvo SOZD. * Poslovna stavba Emcmka ima v celoti 17 tisoč kvadratnim metrov koristne površine, od katerih je 9,500 kvadratnih metrov pisarniških prostorov. Za navpični »promet« med nadstropji bodo skrbela -štiri hitra dvigala, tri osebna in eno tovorno, za okrepčilo v vsakem nadstropju pa bodo avtomati za kavo in druge osvežilne pijače. Hiša bo med drugim NASTAVAK SA SRPSKOHR V A TSKOG PRILOGA Izhodišta za srednioročni program 81/85 (Nastavak sa 3. str.) divanju u narednom srednjoroč-nom periodu moramo: - definisati investicije, koje demo realizovati u zajedničkom interesu na osnovu zajedničkog dohot-ka, te način obezbedenja potrebnih sredstava, - definisati investicije, koje rea-lizuje dve ili više OUR kao zaje-dničku investiciju, te način obezbedenja sredstava, - dogovoriti se o kriterijima po kojima se s preostalim investicio-nim sredstvima mogu ostvariti druga ulaganja. Da bi ostvarila postavljene pri-vredne i razvojne ciljeve interna banka mora u sledečem srednje-ročnom periodu: 1. dalje razvijati oblike i uslove za efikasnu mobilizaciju razpoložljivih novčanih sredstava i za njihovo udruživanje prema svrsi, za koju se može upotrebiti, 2. razviti sistem udruživanja deviznih sredstava i deviznih prava u skladu sa zakonom i samoupravnim sporazumima, potrebama OUR u SOUR, 3. obezbediti efikasno operativ-no-finansijsko planiranje u OUR, u SOUR i sa osnovnim bankama, 4. razvijati sredstva i način utvr-divanja i obezbedivanja: - normalnog prosečnog veziva-nja sredstava kot članica, - normalne likvidnosti članica, - normalnog nivoa zaduživanja članica, - realne investicione sposobnosti, - drugih kriterija za utvrdivanje uspešnosti i poboljšanja finansij-skog privredivanja, 5. delovati u smislu promišljene emisije menica i drugih vredno-snih papira u SOUR, 6. delovati u smislu promišlje-nog angažiranja sredstava, vezanih u obračunskim čekovima, menicama, obveznicama i drugim vredno-snim papirima, 7. delovati u smislu promišljene transformacije obaveznih zakonom odredenih kredita, koje je moguče promeniti u zajedničke investicije, zajedno s korisnicima kredita, 8. svojom poslovnom politikom na području obezbedivanja normalne likvidnosti i ostvarivanja uslova za razvojne investicije mora delovati restriktivno u slučaju bilo kakvog kršenja medusobnih sporazuma i dogovora u SOUR. - bilo da je usled toga finansij-sko privredivanje slabije, - bilo da su radi toga umanjene mogučnosti privredivanja drugih OUR u SOUR, 9. ojačati povezanost s drugim internim bankama i sa finansij-skim službama, pogotovo na području zajedničkih akcija: - za normalno finansiranje teku-čeg poslovanja i delotvorniju mobilizaciju zajednički raspoložljivih sredstava, - za racionalizaciju platnog prometa, - da novac i vrednosni papiri steknu ugled na tržištu, - za veču efikasnost, odnosno brže kruženje zajednički raspoložljivih kvalitetnih sredstava za investicije, 10. mora aktivno saradivati s osnovnim bankama i drugim bankarskim organizacijama radi zajedničkog i istovremenog planiranja i efikasnog obezbedivanja obostra-ne likvidnosti i sposobnosti finansiranja potreba članica. Podaci navedeni u tabeli nam pokazuju: 1. da se je celokupni prihod po-večao u 1980 god. za 6%. U toku te godine če se uključiti neke investicije, zasada u izgradnji, u idučim godinama po stopi 4%, odnosno od 1985. god. u odnosu na 1980. za 23,3%. Broj uposlenih če se u istom periodu povečati samo za cca 5%, odnosno prosečno godiš-nje za 1,25%, prema torne proizlazi da če se produktivnost rada povečati za prosečno 3,3%; 2. da če se realni dohodak povečati u istom razdoblju za 26,3%, odnosno prosečno godišnje za 5,3%, dakle za 3 indeksna poena više od celokupnog prihoda, što je odraz veče ekonomičnosti poslovanja; 3. da če se osobni dohoci u istom razdoblju povečati za 18,6% odnosno prosečno godišnje za 3,7%. Znači da če se lični dohoci kretati za 1,6 poena sporije od do-hotka; 4. da če se sredstva za fond zajedničke potrošnje kretati u istom omjeru kao i lični dohoci; 5. sredstva za rezervni fond se u godinama 1980. i 1981. kreču neproporcionalno radi različitih rezultata u OOUR Hoteli Bernardin, čiji gubitak pokrivaju OOUR, te su prikazani netto iznosi nakon pokri-ča gubitka; 6. amortizacija i sredstva za poslovni fond če se u ovom razdoblju kretati kao što je razvidno iz tabele. Sredstva poslovnog fonda pred-stavljaju brutto izdvajanja u poslovni fond, uključivši deo koji moraju OUR obavezno odvajati za kredite nerazvitim, za železnice, elektroprivredu itd. Iznos obavez-nog izdvajanja u ovom periodu če biti 849.075, računajuči prema sada važečim propisima i sporazumima, t. j. 40,4% ostvarenog poslovnog fonda, tako da če od sredstava poslovnog fonda i amortizacije ostva-renih u tom razdoblju ostati na ra-spolaganju OOUR 3,024.419/m din. dobila 95 direktnih in 540 internih telefonskih številk, pri čemer bo interna telefonija povsem ločena od zunanje, zato tudi interna telefonska centrala. Med telefoni bo 32 sekretarskih naprav s 120 zvezami. Razsežnosti hiše posebej ilustrira podatek, da bo samo vdrževanje (voda, elektrika, ogrevanje, prezračevanje itd.) letno stalo več sto milijonov dinarjev. Posamezni prostori, posebej pisarne, so med seboj predeljene z zvočno izoliranimi stenami. Tu so potem posebne omare za plašče izven pisarn, moderna pisarniška oprema, skratka vrsta novosti, na katere se bo treba hitro navaditi. Predračunska naložbena vrednost Emonke znaša 366 milijonov dinarjev, predvidoma pa bo vseljiva aprila prihodnje leto. Za boljšo ilustracijo še nekaj podatkov: Pisarniško opremo v vrednosti 23 milijonov din bo pri- peljalo 300 tovornjakov (St° Kamnik), v vsej stavbi bo me drugim 860 foteljev, 8500 flu® rescenčnih svetilk, ki jih treba vsako leto zamenjati,1 soč kilometrov električnih k® blov in žic (če bi jih raztego*j' bi z njimi dosegli Skopje!)- ” tem sta tu še dve transforb1. torski postaji z dvakrat p° soč KV A (kilovoltamperi). j tisoč kvadratnih metrov taP sona (poleg umetnega karni1^ Za vse naprave, vzdržev nje, čiščenje in strežbo je dvidenih okoli 90 ljudi, ki y do bržčas tvorili samostoj1^ delovno enoto: 25 snažilk- h PTT delavcev, 13 tehničb delavcev in več drugih ■ SaI)t zamenjava žarnic bo vsako k to stalo nad 10 starih milijon® •' toaletni papir in papirnate o sače pa še nekaj več! Prihodnjič bomo spreg°v^ rili o novi organizaciji dela I predvideni komunikaciji I v naši novi poslovni stav Emonki. ^ E-infornia1 Hotel Holiday Inn v Ljubljani (Nadaljevanje z 2. str.) Za dosego navedenih globalnih ciljev bo potrebno v ERC izvesti tudi nekatere organizacijske spremembe, zlasti kar zadeva organizacijo baze podatkov. Pristopiti bo treba k takozvani banki podatkov po total sistemu. ERC sedaj uporablja računalniški sistem IBM 370/135, ki je bil v letu 1979 glede na notranji spomin povečan za 50%, instalirano pa je bilo tudi 6 zajemalnih strojev (disket), za začetek leta 1980 pa je predvidena nabava še nadaljnih 10 disket. Toda vse navedene razširitve bodo v najboljšem primeru zadoščale za obdelave do konca leta 1981, pri čemer smo že v tem obdobju zelo omejeni pri uvajanju terminalskih linij, pri katerih bi bili določeni podatki prek teh linij vsak čas dostopni vsem uporabnikom (real time). Iz navedenih razlogov bo treba že v letu 1980 pristopiti k izdelavi študije za nabavo novih računalniških zmogljivosti, kajti glede na dolgotrajen postopek zaradi pridobivanje uvoznih dovoljenj ter dobavnih rokov bo le tako mogoče vključiti na računalniški sistem v začetku leta 1982. MIKROFILMSKA IN ARHIVSKA DEJAVNOST Z gradnjo nove poslovne stavbe v Ljubljani, v katero bo preseljenih po sedanjih podatkih ca 16 temeljnih in delovnih organizacij, ki so sedaj dislocirane na raznih krajih po Ljubljani, je predvideno tu mikrofilmsko arhiviranje dokumentacije in temu ustrezna uvedba informacijskega sistema s tega področja. Glede na specifičnost te dejavnosti, smatramo, da jo je umestno vključiti v DO ERC, med drugim tudi zaradi tega, ker bomo v bodoče mikrofilmsko tehniko neposredno povezali z računalniško obdelavo podatkov, t. j. tako, da nekaterih vrst dokumentacije (n. pr. kartic saldakontov, izpiskov za osebne dohodke ipd., ne bi izstavljali v obliki listin na papirju, temveč na mikrofilm, tako da bi bili ti podatki v ustreznem številu mikrofilmskih kopij (žepkih) dostavljeni uporabnikom, v enem izvodu pa seveda hranjeni v mikrofilmskem arhivu. Poleg mikrofilmskega arhiviranja bo seveda tudi v bodoče potrebno določene arhivske materiale hraniti v originalni obliki. Ker sta obe obliki arhiviranja medse- bojno povezani, smatramo, da je smotrno, da se zato tudi klasični arhiv razporedi v to delovno organizacijo. V začetni fazi bo mikrofilmska in klasična arhivska služba namenjena seveda le organizacijam, ki bodo locirane v novi poslovni stavbi, postopno pa bi lahko ta DO, skladno s svojimi tehničnimi možnostmi, prevzelo ta službo tudi za druge OZD, združene v SOZD Emono. NALOGE NA PODROČJU GOSPODARJENJA Z DENARNIMI SREDSTVI IN DEJAVNOST INTERNE BANKE Smotrno gospodarjenje z denarnimi sredstvi je eden bistvenih predpogojev za uspešno uresničenje predvidenih gospodarskih, zlasti pa razvojnih ciljev. Zato je treba v vseh OZD povečati in načrtno usmeriti prizadevanja strokovnih služb in samoupravnih organov za čim bolj učinkovito gospodarjenje z denarnimi sredstvi. V OZD je treba povečati neposredno udeleženost delavcev pri obravnavanju in razreševanju zadev s področja denarnega gospodarstva, njihovo obveščenost o teh zadevah, in s tem njihov interes za boljše denarno gospodarjenje. Zavestno in načrtno je treba delovati, da bomo čim uspešneje dosegali cilje iz 1. člena samouprav-neta sporazuma o združitvi v interno banko Emona, kt opredeljuje naše naloge in cilje na področju izvajanja finančne funkcije združenega dela SOZD Emona. Temeljna naloga interne banke Emona je, da vzpodbuja tako denarno gospodarjenje v SOZD Emona in skupaj z OZD zagotavlja zanj potrebne pogoje, da bo zagotovljena čim večja razpoložljivost investicijskih sredstev ob istočasni stalni gospodarni likvidnosti in ekonomičnosti uporabe obratnih sredstev. Glede na tako gospodarjenje z denarnimi sredstvi bomo uresničevali predvidene razvojne cilje v skladu z njihovimi prioritetami v obsegu in po dinamiki tako, da bo trajno zagotovljena gospodarska trdnost in varnost OZD v sestavu SOZD, ne le z vidika možnosti za razvoj, temveč predvsem tudi z vidika sposobnosti vseh za normalno financiranje tekočega poslovanja. Temu ustrezno se bomo dogovorili za kriterije, po katerih bodo OZD medsebojno ugotavljale realno investicijsko sposobnost možnih nosilcev razvoja (investicij) v SOZD ne glede na to ali bo šlo za naložbe, ki jih naj nosilec realizira sam ali kot skupno naložbo na podlagi združevanja dela in sredstev. Razvijali bomo združevanje dela in sredstev za ustvarjanje skupnega dohodka v SOZD in z drugimi OZD, ki smo ga začeli uresničevati na podlagi skupnega programa investicij v SOZD Emona za obdobje 1978-1982 in samoupravnega sporazuma, ki smo ga sprejeli za uresničenje tega programa. Na podlagi dosedanjih izkušenj in desežene kvalitete ustvarjenih razmerij bomo v planskih dokumentih in v svojem gospodarjenju v naslednjem srednjeročnem obdobju: - opredelili naložbe, ki jih bomo v skupnem interesu uresničili kot skupne naložbe SOZD na bazi skupnega' dohodka in način zagotovitve sredstev zanje, - opredelili naložbe, ki jih bo dvoje ali več neposredno zainteresiranih OZD uresničilo kot svoje skupne naložbe in način zagotovitve sredstev zanje, - dogovorili kriterije, pod katerimi se s preostalimi investicijskimi sredstvi lahko v SOZD uresničujejo druge naložbe. Zaradi uresničenja predvidenih gospodarskih in posebej še razvojnih ciljev bo interna banka v naslednjem srednjeročnem obdobju zlasti: 1. nadalje razvijala oblike in ustvarjala pogoje za učinkovito mobilizacijo razpoložljivih denarnih sredstev in za njihovo združevanje po namenih, za katere se lahko uporabijo; 2. razvila sistem združevanja deviznih sredstev in deviznih pravic v skladu z zakonom in samoupravnimi sporazumi ter potrebami OZD v SOZD; 3. skupaj s samoupravnimi organi OZD zagotovila učinkovito operativno-finančno planiranje v OZD, v SOZD in s temeljnimi bankami; 4. nadalje razvijala sredstva in načine za ugotovljanje in zagotavljanje: - normalne povprečne vezave obratnih sredstev pri članicah, - normalne likvidnosti članic, - normalne ravni zadolževanja članic, k. V letu 1979 smo zapisali • V letu 1979 smo zapisali Ljubo Flllpan - predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona Ljubljana, 9. februarja - Na 9. £edni seji delavskega sveta SOZD Emona, ki je bil v Orand hotelu Union, so člani delavskega sveta na predlog razpisne komisije imenovali 2a predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona Ljuba *'lipana, dosedanjega v. d. di-^ktorja, in štiri podpredsednike poslovodnega odbora: za razvoj inž. Borisa Kristančiča- za poslovne povezave in °dnose s tujino Vlada Mikuža, za ekonomska in organizacijska vprašanja Ivana Muhiča in za splošno in pravno področje Mirana Blaho. S spremembami samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela, ki so bile sprejete na referendumih v oktobru 1978, je bil uveden za vodenje SOZD Emona namesto individualnega (generalnega direktorja) kolegijski poslovodni organ - poslovodni odbor. Nagrado Franca Nebca je med prvimi prejela tudi DO Emona Mesna industrija Zalog VI. zimske športne igre Emone ^ veleslalomu in smučarskih j^kih nastopilo 205 Emonk in phioncev - V družinskem ve-eslalomu 22 družin - Prehodni pokal osvojila tozd Enoma "laloprodaja jvranjska gora, 18. februarja -j a zasneženih strminah Pod-esa v Kranjski gori so na 6. krnskih igrah Emone pomerili d^oči in znanje smučarke in smučarji naših temeljnih de-°vnih organizacij ter se pote- govali za zlato, srebro in bron. V veleslalomu je nastopilo 170 tekmovalcev, v smučarskih tekih 35 tekačic in takačev, v družinskem veleslalomu pa se je po strminah pognalo kar 22 družin s svojimi Emončki, lani le 12 družin. Najuspešnejši so bili tekmovalci iz tozd Emona Maloprodaja, ki so osvojili največ medalj ter prehodni pokal Emone. Prve nagrade Franca Nebca Ljubljana, 7. aprila - Na slovesni proslavi dneva Emone, ki je bila v Festivalni dvorani na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, so bile prvič podeljene nagrade Franca Nebca. Prejeli so jih: TOZD Poljedel-stvo-govedoreja, Domžale, DO Emona Mesna industrija Zalog, DO Emona Blagovni center, Ljubljana, Ljubo Filipan, predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona in Janez Dovjak, direktor trgovske hiše Emona-Maximarket. Četrt stoletja DO Emona -Angropromet ^kipa smučarjev DO Emona Merkur Ptuj - »bruci« na VI. Zlbiskih športnih igrah Emone foto: (Vilko Pešec) Globtour tudi v Novem mestu °vo mesto, 15. februarja -aša turistična agencija Emo-Globtour, ki že dalj časa j^Pešno sodeluje z novome-Krko - tozd Krka, Zdravi-sče, je v Novem mestu odprla poslovalnico. s aJ°žba je stala milijon 200 ti-c dinarjev, stroške pa sta si ‘TP.nerja delila na polovico, poslovalnice v Novem estu pričakujemo predvsem, naj bi predstavljala Globtour na Dolenjskem, posredovala usluge občanom in istočasno predstavljala vez v mreži naših poslovalnic in ne nazadnje, naj bi poslovalnica služila dopolnitvi turistične ponudbe na Dolenjskem tako na področju receptivnega kot iniciativnega turizma«, je ob otvoritvi povedal Davorin Ferligoj, direktor DO Emona Globtour. Slon in slonček 'Jana, 2ti. junija - Štiristo-litorf •deset (470) let stari Ijub-So^j hotel Slon je kljub vi-d0jy.starosti ali pa prav zato Slo * razveseljiv naraščaj -n«r.2. junija- V prisot-dru^u Svilnih predstavnikov ^0th, en°PoIitičnega življenja hiCe J]Ja, Gospodarske zbor-del0xTv?Ven'je, predstavnikov slu, r, organizacij Štajer-Jugoslovanske armade, SOZD Emone so ob 10. uri slovesno odprli vrata novega pre-delovalno-odkupnega centra v Ljutomeru, katerega temeljni kamen so delavci delovne organizacije Emona Commerce položili 4. januarja lani. Čuprija, 27. aprila - V dvorani glasbene šole je bila ob 25-let-nici delovne organizacije Emona Angropromet slovesna seja delavskega sveta delovne organizacije, ki so se je med drugim udeležili tudi predstavniki občine, družbenopolitičnih organizacij ter predstav- niki SOZD Emone. Številnim članom delovnega kolektiva so na proslavi podelili častna priznanja in zlate spominske značke. Posebna priznanja so dobili tudi člani tega delovnega ' kolektiva, ki so letos praznovali 25 let dela. Merkurjeva poslovalnica Tehnika v Ptuju Petindvajset let ptujskega Merkurja Slovesna proslava v Narodnem domu - Podeljena priznanja in Merkurjeve plakete -Marjan Ostroško prejel medaljo dela Ptuj, 12. maja - Na slovesnosti ob 25-letnici delovne organizacije Emona Merkur Ptuj, ki je bila v Narodnem domu je 14 delavcev prejelo za dolgoletno aktivno delo pri razvoju in na- predku delovne organizacije plakete Merkurja. Merkurjevo plaketo je prejel tudi Ljubo Filipan, predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona, s katerim so bili navezani prvi stiki delovne organizacije ter razgovori glede združitve ptujskega Merkurja v SOZD Emona. Globtour v ZDA Delavski svet sprejel sklep o ustanovitvi turistične poslovalnice v Clevelandu Turistična agencija Globtour je pred dvema letoma pričela s pripravami za' ustanovitev podjetja v tujini. Na ameriškem tržišču posreduje turistične usluge že dobrih 6 let, zato se je pri izbiri sedeža v ZDA odločila za Cleveland, glede na veliko število izseljencev, ki žive na tem področju s čemer so podane dobre možnosti za start poslovanja. Predlog za otvoritev agencije je podprla tudi Skupščina mesta Ljubljane. V Slončku je zelo prijetno Otvoritev E-centra v Semedeli Ob 25-letnici Emona Jestvine nova moderna samopostrežnica na slovenski obali - Naložba vredna 55 milijonov 817 tisoč dinarjev Koper, 20. julija - Ob prazniku vstaje slovenskega naroda in praznovanju 25. letnice svoje- ga obstoja so delavci delovne organizacije Emona Jestvina v Kopru- slavili novo delovno zmago: V Semedeli so odprli nov sodoben Emona center, prvi tovrstni preskrbovalni center na slovenski obali. »Emonec« vabi v podhod Ljubljana, 13. julija - Prav po-tihem, brez govorov, so delavci trgovske hiše Emona - Ma-ximarket v podhodu med Trgom revolucije in Plečnikovim trgom odprli lepo urejen bife »Emonec«. Naložba je ve- ljala gostince trgovske hiše 830 tisočakov. Bife bo odprt dnevno od 6. do 21. ure, ob sobotah pa od 7. do 14. ure. V njem je dovolj prostora za okrog 40 gostov. Hotel Holidav Inn odprt Ljubljana, 6. septembra - Kolektiv ljubljanskega hotela Union je slovesno odprl novi hotel Holiday Inn, ki ima 200 postelj v 133 sobah in šestih apartmajih. Ima bazen, savno, solarij, trim kabinet in konferenčne dvorane. Sodi v okvir svetovno znanih hotelov Holi- day Inn, ki so na vseh celinah in v 43. državah, skupaj 1740 hotelov. To je moderna hotelska hiša, ki posebej glede imena in po uslugah, ki jih nudi, sodi v svetovni vrh tovrstne turistične ponudbe. VI. letne športne igre SOZD Emona Ljubljana, 7. oktobra - V soboto 6. in v nedeljo 7. oktobra so bile v športnem parku na Kodeljevem 6. letne športne igre delavcev SOZD Emona, ki se jih je udeležilo rekordno število tekmovalk in tekmovalcev iz 15. naših delovnih organizacij in štirih tozdov. Pomerili so sev 11. panogah. Ekipna zmagovalka za leto 1979 je postala delovna organizacija Emona Merkur iz Ljubljane, ki je zbrala največ točk in s tem osvojila prehodni pokal Emone. Drugi so bili tekmovalci iz Blagovnega centra, tretji pa iz tozd Terme Čatež. Dvesto Emoncev na Triglavu Na pobudo koordinacijskega odbora sindikata SOZD je odbor za šport in rekreacijo organiziral pohod Emonk in Emoncev na Triglav. Na naj-višji vrh Jugoslavije se je 15. septembra povzpelo 200 naših planink in planincev, kočo pri Triglavskih jezerih pa je obi- skalo 100 udeležencev pohoda. V nedeljo 16. septembra je bila pri koči ob Triglavskih jezerih krajša slovesnost, ko je SOZD Emona prevzelo pokroviteljstvo nad to priljubljeno planinsko postojanko. Pripravljeni smo Ljubljana, 29. Septembra - V številnih temeljnih in delovnih organizacijah SOZD Emona v Sloveniji so se ekipe civilne in narodne zaščite postavile v bran posledicam potresa in oboroženega agresorja v akciji: »Nič nas ne sme presenetiti.« Akcija je uspela, saj je miselno in praktično mobilizirala vse pripadnike enot naše družbene samozaščite. Ostale so izkušnje in spoznanje, da še ni vse tako kot bi želeli, da bomo poslej zares pripravljeni na vse in da nas resnično nič ne more in ne sme presenetiti. Emona Center Kremenca odprt Postojna, 14. novembra - V novem postojnskem stanovanjskem naselju Kremenca, v katerem živi 4 tisoč prebivalcev, smo v prisotnosti številnih gostov odprli tretji Emona center, moderno samopostrežno trgovino, kakršni imamo v ljubljanskih Kosezah in koprski Semedeli. Naložba je ilirskobistriško Ilirijo v celoti veljala 34 milijonov dinarjev. Trgovina ima 1200 kv metrov koristnih površin. Kupcem je na voljo 80 parkirišč, zaposlovala pa bo 28 delavcev. Nove Terme Čatež odprte Brežice, 16. novembra - V Čatežu so slovesno odprli nov • zdraviliško-turistični hotel Terme, ki sodi v okvir delovne organizacije Emona hoteli in šteje že blizu 4 tisoč postelj. Z novim hotelom Terme razširja tozd Terme v Čatežu svojo ponudbo tudi na najsodobnejše zdravstvene in preventivne zdravstvene storitve, kar daje tej naložbi, daleč največji v vsej brežiški zgodovini, še posebno težo in vrednost. Da je bila odločitev za to naložbo, ki v celoti znaša preko 250 milijonov din, pravilna - zanjo se je odločil delovni kolektiv Ča-teških toplic s svojim srednjeročnim programom 76/80 in s pomočjo celotnega sistema SOZD Emona - nam dokazuje povpraševanje gostov, ki že vrsto let daleč presega stare in zdaj nove zmogljivosti zdravilišča. OBISK OBČINSKIH DRUŽBENOPOLITIČNIH DELAVCEV V TOZD MALOPRODAJA Bitka za stabilizacijo V torek, 4. decembra je TOZD Maloprodaja obiskala delegacija predstavnikov občinske konference ZK Ljubljana Center in občinske konference SZDL v zvezi z uresničevanjem aktivnosti na področju stabilizacije gospodarstva. Tema razgovora je bila predvsem aktivnost družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov TOZD pri uresničevanju sprejete politike družbenoekonomskega razvoja. V delegaciji so bili tov. Simončič, predstavnik občinskega komiteja ZK tov. Bajc, predstavnica občinske konference SZDL tov. Strgar iz občinskega sveta sindikatov in tov. Orešnik iz aktiva delavcev. S strani TOZD Maloprodaja pa so se razgovora udele- Dobra mladinka Marinka Mulh je predsednica mladinske organizacije v tozdu Centromerkur delovne organizacije Emona Merkur v Ljubljani od meseca septembra. V pičlih treh mesecih je mladinska organizacija že zabeležila nekaj dobrih uspehov. Prav na račun Marinke je morda pripisati, da je na novo or- Marinka Mulh Program svojega dela so si začrtali in od sklepov ne odstopajo. Marinka ve, kaj hoče. Rojena je v delavski družini v Litiji. Tu se je izučila trgovske stroke. Kot prodajalka je delala najprej v Litiji nato pa v Ljubljani v blagovnici. Sedaj se izobražuje ob delu. Vpisala seje v srednjo komercialno šolo. Učenje ji gre prav tako dobro od rok kot delo v mladinski organizaciji ali pa delo, ki ga opravlja v komercialnem oddelku. VEST IZ EMONSKE KLETI Štajerski december Ljubljana, 4. decembra -»Led smo prebili, mesec štajerske kuhinje je za nami in z njim nova spoznanja in izkušnje. Imamo že tudi prve stalne goste in manjša omizja, ti pa nam bodo pripeljali v našo hišo nove goste,« pravi Matija Kafol, vodja nedavno odprte narodne restavracije »Emonska klet«. Seveda niso pozabili omeniti tudi težave, s katerimi se ubadajo. Gre predvsem za »kadrovske« težave ali kot bi se po domače reklo - manjka kuharjev in natakarjev. Gostinci Trgovske hiše Emona-Maximarketa drže besedo, ki so jo dali ob otvoritvi. Medtem ko so pretekli mesec imeli na jedilnem listu primorske jedi, bodo v decembru vse do Silvestrovega večera nudili gostom dobrote štajerske kuhinje. Na svoj račun bodo prišli vsekakor ljubitelji, ki poznajo štajerske jedi, in ki imajo radi bučno olje. Med hladnimi predjedmi velja omeniti žolico z bučnim oljem in kuhan prekajen svinjski vrat s hrenom. Vsak dan bo gostom na voljo odlična štajerska kisla juha in »štajerski krožnik« - topel kuhan svinjski vrat, krvavica, svinjska pečenka, ajdovi žganci ter kisla repa - ki stane le 100 dinarjev. Sladokusci bodo lahko izbirali med mrežno pečenko, puranovimi prsmi z mlinci ali telečjim (!) zrezkom v smetanovi omaki s prilogo, med sladicami pa se bodo težko odločili med prekmursko gibanico, orehovo ali rozinovo potico. Tudi med vini bo izbira težka. Odločiti se bo treba ali za znani šipon, odlični traminec, renski rizling, muškat otonel, beli pinot ali rumeni muškat. Tisti, ki se na vina res spoznajo, bodo lahko naročili arhivsko vino - Cabinet rouge letnik 1954. E-reklamator žili predstavniki samoupravnih organov TOZD, predsedniki družbenopolitičnih organizacij in vodilni delavci TOZD. Tov. Simončič je poudaril, da pri teh razgovorih ne gre za ugotavljanje splošnih slabosti, pač pa za aktivnost z ekonomskega vidika oz. za politično oceno, kaj je možno storiti znotraj same organizacije za izboljšanje stanja. Pri tem je poudaril, da je zmotno mnenje, da breme ekonomske stabilizacije leži na poslovodnih organih. ganizirana mladinska organizacija v tem tozdu resnično zaživela. Znala je poiskati delo, ki so ga mladi z navdušenjem poprijeli. Prevzeli so »patronat« nad spomenikom Franceta Prešerna kije tik ob njihovi trgovski hiši. Skrbeli bodo za spominski kamen svoje delovne organizacije, ki med drugimi stoji ob poti partizanske Ljubljane. Organizirajo proslave, skrbe za upokojene delavce in bolne tovariše. K predstavitvi dejavnosti celotne SOZD Emona in predvsem TOZD Maloprodaja je to. Pavle Godec poudaril gospodarske rezultate v devetih mesecih in na kratko orisal način obravnave teh rezultatov na zborih. Predstavniki posameznih samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij TOZD so seznanili člane komisije z vsebino oziroma izvedbo razprav pri splošni družbeni preobrazbi, katere nosilec so v TOZD Maloprodaja družbenopolitične organizacije. Pri tem so poudarili, daje poslovanje TOZD pogojeno z aktivnim delom družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, ki gospodarjenje v TOZD vzpodbujajo in usmerjajo. Člani delegacije so se še posebej zanimali za uresničevanje dohodkovnih odnosov in uveljavljanje družbenega planiranja v sistemu združevanja sredstev na ravni SOZD Emona. Po razpravi, v kateri smo jih seznanili z uveljavljanjem dohodkovnih odnosov in težavami, pri tem je bilo poudarjeno, da še nismo storili vsega, ter sistemom in načinom planiranja, so predstavniki ocenili, da bitka za stabilizacijo v TOZD Maloprodaja poteka zadovoljivo. Še posebej je bil ugodno ocenjen vpliv družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, ki k temu doprinašajo pomemben delež. FRANC RUTAR Ljubljana, 24. novembra - Na slovesni proslavi dneva republike so delavci temeljne organizacije združenega dela Trgovska hiša Emona - Maximarket in delavci DO Emona Blagovni center Ljubljana podpisali listino o pobratenju teh dveh delovnih kolektivov, ki že vrsto let uspešno poslovno sodelujeta. foto: Matija Kafol Kmetijski pridelki pod streho Ljubljana, 12. decembra (Po telefonu) - Naši kmetijci so se ponovno izkazali. Kljub neugodnemu vremenu, ki nam tudi letos ni prizanašalo so pravočasno opravili jesensko se- Novoletno voščilo iz Šibenika Vsem emonkam in emon-cem, posebno pa pravni službi, pošiljam iz našega prelepega Šibenika sončne pozdrave, istočasno pa želim vsem skupaj srečno in uspehov polno novo leto 1980. Vojak Stipe Srdarev VP4470/15, Šibenik tev, ter spravilo koruze. »Ozimne pšenice smo posejali na 393 ha, na 252 ha pa smo posejali rž za proizvodnjo rženih rožičkov, ki jih potrebuje naša farmacevtska industrija. Le 12 ur pred prvim snegom, ki nas je letos presenetil 11. novembra smo na naših njivah pri Komendi pospravili zadnje koruzne storže. Letošnji pridelek koruze je znašal 22,300.010 kg, od tega 20,098.100 kg za koruzno sila-žo, 2,201.910 kg pa v storžih. Ne glede na letošnjo zgodnjo sušo smo s pridelkom koruze zadovoljni tako glede kvalitete kot količne. Po precejšnjih zapletih in težavah nam je uspelo letos uvo; žiti veliki 4 redni samohodk1 kombajn znamke Mengele. Z njim in s starimi dvorednimj , samohodnimi ter vlečnih11 ' kombajni nam je uspelo pra' vočasno pripraviti dovolj sila-že za našo živino, dočim sm° koruzo v storžih obirali z Zm3' jevimi obirači,« nam je po telefonu povedal Alojz Štepec, tehnolog za kmetijstvo v našeh1 domžalskem tozdu. NOVOLETNA DARILA - 900 DIN Boni za upokojence Upokojenci Emone bodo tudi letos dobili darilni bon, kot nagrado za minulo delo. Vse bone bo razpošiljal klub upokojencev Emone za vse delovne organizacije in TOZD, ki so se obvezali izdati te bone. Ker pa z ozirom na reorganizacijo SOZD Emone klub nima vseh seznamom upokojencev, temveč le svoje člane, prosimo, kdor ne bo prejel darilnega bona, naj reklamira pri klubu, ali pri svoji delovni organizaciji: NOVA AKCIJA E-INFORMATORJA Iščemo najboljši E-market Jestvine Koper V tretje gre rado, pravijo naši ljudje. Po dveh uspešno zaključenih akcijah E-Informatorja bomo pripravili še tretjo. Poiskali bomo najboljši E-market delovne organizacije Emona Jestvina v Kopru. Kot potrošniki bomo obiskovali markete, v njih kupovali, spraševali in se razgledovali, kje je boljša založenost, večja ponudba in ustrežljivost, čistoča in podobno. Ocenjevali bomo z zvezdicami ter znaki + ali -. Tako bo boljši tisti market, ki bo imel poleg npr. zasluženih 8 zvezdic še znak + od tistega, ki bo imel le 8 zvezdic brez znaka +, od tega pa bo slabši tisti, ki bo imel 8 zvezdic zraven pa še znak -. Največ možnih zvezdic je deset, najmanj pa ena (kar pa se dosedaj še ni zgodilo). Z ocenjevalno akcijo bomo pričeli že v mesecu januarju 1980. leta. Iz objektivnih razlogov našega obiska predhodno seveda ne bomo napovedali. Koliko zvezdic se bo prižgalo ali pa bodo ugasnile posameznemu marketu, pa bomo videli prihodnje leto. >ja svidenje! ■ SPRAŠUJTE - ODGOVARJAMO Samoupravljalski leksikon (Nadaljevanje) ČISTI DOHODEK (Z vidika bilančne sheme) del skupnega dohodka, ki ostane po kritju poslovnih stroškov, plačilu prometnega davka in plačilu pogodbenih in zakonskih obveznosti iz dohodka. Z vidika delitve označuje čisti dohodek tisti del dohodka, ki ostane po poravnavi obveznosti iz dohodka in o čigar delitvi na osebne dohodke, skupno porabo in poslovni sklad odločajo združeni delavci. DAVČNA OSNOVA Osnovna velikost ali vrednost za obračun davčne obveznosti. Davčna osnova je postala zelo pomemben instrument, odkar služi za obdavčevanje razen v fiskalne namene, tudi kot instrument ekonomskega razvoja, socialne in demografske politike itd. Danes zavzema eno osrednjih mest v vsaki davčni politiki. DAVČNA STOPNJA Velikost davčnega bremena po eni davčni enoti, ki jo v sodobni praksi izražamo v odstotkih od davčne osnove. Davčne stopnje so lahko proporcionalne, progresivne in degresivne. Socialno usmerje- na davčna politika ponavadi uporablja progresivne stopnje. DEFICIT Vsaka negativna razlika med potrebami in razpoložljivimi sredstvi, med izdatki in dohodki pa predstavlja izgubo, primanjkljaj, pomanjkanje. V zunanji trgovini pride do trgovinskega deficita, če je v določenem obdobju vrednost uvoženega blaga večja od vrednosti izvoženega. Deficit ali pasiva v plačilni bilanci nastane takrat, ko so skupna plačila neke države v tujini večja od skupnih prejemkov (plačil) iz tujine v istem obdobju, pri čemer gre za plačila in prejemke v tujih plačilnih sredstvih (devizah). Pojem deficit se uporablja tudi za primanjkljaj v blagajni, skladišču, raznih splošnih bilancah itd. (deficit električne enegije, gradbenega materiala, jekla idr.). DELITEV Pogoji, pod katerimi delavec, vključen v družbeni proces proizvodnje, dobiva nadomestilo za svoje delo. Ti pogoji so določeni z njegovim družbenoekonomskim položajem oz. s proizvodnimi odnosi, ki določajo družbenoekonomsko ureditev neke države. V kapitalističnih proizvodnih odnosih delavec-prodaja svojo delovno silo kot blago in za to prejema najemnino za čas prebit na delu. V socialističnih državah z državno vodenim gospodarstvom delavec dobiva plačo za delo glede na čas, prebit na delu, ob večjih ali manjših popravkih z dopolnilnimi merili. V naših samoupravnih socialističnih proizvodnih odnosih imajo delavci neodtujljivo pravico, da odločajo o delitvi novoustvarjene vrednosti, izhajajoč iz načela delitve po dalu oz. po prispevku, ki ga dajo s svojim tekočim in minulim delom za doseganje rezultatov dela s popravki, ki izražajo socialistično solidarnost delavcev. DELITVENA BILANCA Bilanca organizacije združenega dela, v kateri so družbena sredstva (aktiva in pasiva) izkazana po temeljnih organizacijah združenega dela. Pravzaprav se z delitveno bilanco delijo družbena sredstva na TOZD, ki so v postopku konstituiranja in prevzemanja pravice do upravljanja in odgovornosti za ohranitev in krepitev splošnodružbenega premoženja. DELOVNA SILA Vse telesne in duševne sposobnosti človeka, ki pridejo do izraza pri opravljanju dela. To vključuje tudi pridobljeno znanje, spretnost, delovne navade in druge momente, ki usposabljajo človeka za opravljanje dela določene vrste in zapletenosti. Zaradi tega delovna sila ni le splošna in naravna (število delavcev), temveč ima lahko tudi specifične lastnosti in je lahko bolj ali manj razvita, kar opredeljuje sposobnost človeka, da z delom v določenem času in ob določeni intenzivnosti trošenja delovne sile, doseže določen učinek. Z delom se delovna sila troši, vendar se kot živa sila človeka obnavlja s prehrano, dopusti in drugimi sredstvi, ki vzdržujejo sposobnost človeškega organizma, da vedno razodeva ustrezno moč. DELOVNA STORILNOST Kvantitativen in kvalitativen učinek vloženega človeškega dela. Kvantitativen učinek izmerimo tako, da količino proizvodnje delimo z vloženim delom (npr. številom delovnih ur), medtem ko dobimo kvalitativni učinek tako, da presežek proizvodov delimo z vloženim delom. DENAR Sredstvo efektivne kupne moči, ki je nujno v gospodarskih sistemih, ki temeljijo na blagovni proizvodnji, tržišču in delitvi dela. Denar je zgodovinska kategorija, ker ga v praskupnosti še ni bilo, verjetno pa bo izginil v zgrajeni komunistični družbi. Med dolgotrajnim obstojem je denar menjal tako obliko kot funkcijo. Najprej je imel obliko raznih uporabnih (koristnih) predmetov; nato je bil iz kovine v surovi ali kovani obliki, danes pa se izraža v t. i. denarni masi, ki jo predstavljajo terjatve do bank tako v bankovcih kot v depozitih na žiro in drugih računih na vpogled. Glavna funkcija denarja je, da meri in izraža vrednost in ceno vsakega blaga ali storitve, da služi kot posrednik v prometu in izmenjavi dobrin, da izvaja prenos kupne moči pri plačevanju, transferih in dolžniško-upni-ških odnosih, in da neposredno služi za pridobivanje mednarodnega ali svetovnega denarja (zlata ali konvertibilnih valut). Glavna kvaliteta denarja je stabilnost njegove kupne moči, inflacija in deflacija pa sta najpomembnejša vzroka načenjanja te stabilnosti. DEPOZIT (Prvotno pomeni polog, amanet) pogodba, s katero hranitelj (depozitar) sprejme tujo stvar (depozit) v čuvanje in jo nepoškodovano vrne tistemu, od kogar je to stvar prejel, tj. od položnika (deponenta). V poslovanju se depozit običajno polaga v denarju (na žiro računih, čekovnih ra- čunih, hranilnih knjižica*1 itd.), ki ga v sestavi denarij mase imenujemo depozit111 denar. DEVALVACIJA Zmanjšanje zunanje vredn0' sti denarja zaradi vzpostavitvi ravnovesja med zunanjo in tranjo vrednostjo denarja, 1 _ sicer tako, da se zmanjša va' lutna pariteta denarja (glej vizni tečaj). Devalvacija spod' buja izvoz, ker postane d oh1?' če blago (plačano v tuji valu11 za tuje kupce cenejše, hkra" pa vpliva na zmanjšanje uv°' za, ker postane tuje blago domače kupce, ki plačajo blago v domači valuti, dražj6' Po sporazumu o Mednar0' dnem denarnem skladu je de' valvacija upravičena samo primeru t. i. fundamental11 neuravnovešenosti plačila bilance. Članice tega sklad lahko zmanjšujejo (devalviraj jo) jo) in povečujejo (revalviral zunanjo vrednost svoje valu1 le v sporazumu s skladom- DEVIZE Po naših predpisih so to vS dobroimetja v tujini (efektivU tuje valute, čeki, menice, U* kaznice itd.), s katerim se lad ko plačuje v tujini. Z razlik, od večine tujih zakonodaj h**, devizni predpisi izvzemsj o % ^ sti kovanec iz kategorije tuk, J „ plačilnih sredstev in ga ščajo med plemenite kovu ifle katerih promet je pod deV>2 ' nim nadzorstvom. Nadaljevanje prihodu! ■ NA KNJIŽNI POLICI: »KRUTA GORA« Hotel običajne kategorije Hotel v Taksinduju je pravi hotel, kajti v njem je mogoče pobiti skoraj vse. Toda kogar o° pot zanesla v ta hotel, naj he bo razočaran nad prvim vti-som in naj ga preveč ne moti čistoča. Kdor pride v ta hotel skozi glavna vrata (ki so hkrati edi-na, saj kakšnih stranskih ni) Podnevi, se lahko razgleda po ®Oem od dveh glavnih hotelskih prostorov; po tretjem se ne more, ker tretjega prostora ni. Prvi hotelski prostor je namenjen skoraj izključno za Prenočevanja. Okrog in okrog Velikega prostora so dvignjeni Slroki leseni pogradi, ki nudijo ^se udobje hotelskega prenočevanja v Taksinduju. Ker ho-mlir smatra, da vsak popotnik, m gre na tako dolgo pot, vzame s seboj spalno vrečo ali K°c, s katerim se pokrije, če mu je ponoči hladno, nimajo . Postelje niti vzmetnic niti 'Juh niti odej. Postelje so gole neske, le pooblane in počiščeni kot se pač spodobi za ho-mlsko posteljo. Ker pa bi bilo Pravo razmetavanje s prosto-r°m, če bi postelje ločevali, saj s° na takšnem potovanju v bi-stvu vsi ljudje enaki, je okrog m okrog prostora en sam velik Ppgrad, tako da lahko popot-mk leže, kot mu je všeč in ka-m°r mu je všeč. Tako lahko Pobi vsak popotnik brez dodatnega doplačila posteljo s Pogledom na gore - ker so pač sepovsod naokrog gore -, če V medzaložniški zbirki »Žepna knjiga« bo Cankarjeva založba te dni izdala knjigo »Kruta gora« novinarja Marjana Raztresena, ki je spremljal letošnjo jugoslovansko odpravo na Mount Everest. »Informator«, ki je v začetku leta redno spremljal napredovanje naših alpinistov proti vrhu najvišje gore sveta, saj je »Emona« prispevala za odpravo precej svojih izdelkov, objavlja kratek odlomek iz te knjige. je skozi majhna okna sploh mogoče kaj videti iz prenočitvenega dela tega hotela. Drugi hotelski prostor je namenjen mešani stroki obratovanja. Ta prostor je hkrati bife, restavracija, kavarna in hotel, da ne omenjamo kuhinje, ki prav tako obratuje v tem prostoru. Tako kot prejšnji prostor tudi ta nima miz in stolov, pač pa široke klopi, ki so podnevi in zvečer gostinski sedeži, ponoči pa spalnica s posteljami. Od tistega trenutka dalje, ko gost vstopi, lahko sede ali obstoji, naroči pijačo ali hrano, leže v »posteljo« ali pa si sam pogrne »mizo« na svojih kolenih. Nihče ga ne bo motil pri nobenem od teh opravil. Potem ko si popotnik izbere prostor na eni od klopi, se navadno pozanima, če lahko dobi kaj za pod zob. V naših hotelih bi gostu v takem primeru prinesli jedilni list, v preprostejših domačih gostiščih pa bi mu natakarica naštela, kaj ■ NAMIZNI TENIS Emona najboljša ŽENSKA NAMIZNOTENIŠKA EKIPA SOZD EMONA je v trim tekmovanju za leto 1979 osvojila prvo ttiesto. Ekipa je igrala v postavi: Zinka Kastelic iz TOZD Maximarket, Magda Gluhak in Cveta Poženel iz DO Emona Commerce ter Marjana Kaisesberger iz DO Emona Blagovni center - TOZD Prehrana. ČESTITAMO! Naši trije kaveljci! »Rekreacijske akcije »KA-PHJC IN KORENINA«, ki jo Z pripravila RTV Ljubljana, žeJe udeležilo kar 157 privr-hcev rekreacije, med kateri-g s° bili trije emonci: Ciril (Vlc> Franc Pohlin in Pavel j; ®*hik. Strokovnjaki ljub-hske VŠTK so jim zastavili Čeh Zatltevnih nalog na smu-n’ ha suhem in v vodi. Svoje Pa,, reiši med »kaveljci« -avle Groznik moči in vzdržljivost so preizkusili na trnovskem maratonu, ko so s smučmi pretekli 42 km, ob žici okupirane Ljubljane so 25 km pretekli, prekolesarili so 150 km okrog Pohorja, na Blejskem jezeru so preplavali 1 km in povzpeti so se morali na 5 vrhov, višjih od 2000 m. Naš naj mlajši »KAVELJC« je 34-letni Ciril Bele - urar v Emona Merkurju TOZD Cen-tromerkur, šofer iz Emona Blagovnega centra - TOZD Transport Franc Pohlin ima 36 let, naj starejši je Pavle Groznik iz delovne skupnosti skupnih služb DO Emona Merkurja z 42 leti. Vsekakor zaslužijo pohvalo in naše iskrene čestitke. Zgledujmo se po njih. Vsi »KAVELJCI IN KORENINE« so enotnega mnenja, da z redno rekreativno vadbo utrjujejo zdravje in se počutijo mnogo bolje in tudi zadovoljne j ši so. Skušajmo se jim v prihodnjem letu v čim večjem številu pridružiti. Mira TEŽAK VII. zimske športne igre SOZD Emona . 2e sedmič po vrsti se bomo v tej snežni sezoni srečali na Zlrhskih športnih igrah SOZD Emona. Kako je vedno Večje zanimanje za smučanje, nam pove podatek, da se je prx'ih iger udeležilo 40 emoncev, lani pa že okrog 300. Na Sedmih igrah se nas bo zbralo zagotovo še več. žimske športne igre bodo 10. ali 17. februarja 1980, po .Sej verjetnosti v Kranjski gori. Morda bo kdo negodoval, zakaj v tem našem smučarskem središču, vendar je pri dločanju odtehtalo dejstvo, da je najlažje dostopno. . Zadnji čas je, da se resno lotimo priprav na zimska ^khiovanja. Vsakršna športna aktivnost nam bo prav rvjčla, da si pridobimo vzdržljivost, pozornejši pa bodimo ^ tistih, ki nas utrjujejo za smučanje. Ne bi bilo smotrno ^tati kakega skupnega treninga. Če le uspemo, se čim 6čkrat odpravimo na sneg. Za opremo ste verjetno že vsi k skrbeli, če ne, ne odlašajte preveč, stopite v klet ali na L°dstreho in preglejte ali je s smučmi, vezmi in smučar-h 'lrri' čevlji vse prav. Morda bi dedku Mrazu naročili nov *3ar volnenih nogavic? So lanske rokavice še cele ali ste jih Rubili? Vesele priprave torej, varno smučanje in dobre rezultate Vam želim in seveda na svidenje na VII. ZIMSKIH SpORTNIH IGRAH SOZD EMONE. Mira TEŽAK je mogoče ta čas dobiti v tem lokalu. V nepalskih hotelih gost ne sme pričakovati niti enega niti drugega: četudi bi gost iz Evrope ali Amerike dobil jedilni list, ga ne bi znal prebrati, ker bi bil zanesljivo napisan v nepalski pisavi. Ker pa se nepalskim podeželskim hotelirjem tako zaradi izbire jedi kot zaradi gostov ne splača pisati ali tiskati jedilnika, ga pač v teh hotelih nimajo. V nepalskih hotelih, o kakršnih je tukaj govora, gostje tudi nimajo preglavic, kakšno pijačo bi si naročili. Najpogosteje naročijo čaj, pravi nepalski čaj, močan in s precej mleka pa malo sladkorja. Kdor je razpoložen za alkoholno pijačo, si bo naročil čang, domače pivo, rezko belo tekočino, katere prvi kozarec ima za naša usta čuden in nenavaden okus, ki pa se po nekaj kozarcih spremeni v najslastnejšo pijačo na svetu, jezik v najbolj zamotano stvar, noge pa v najbolj neposlušen organ. Večerja v takem hotelu, pre: cejšnja skodela riža, skuhanega in soljenega, ter dve skodeli čaja, velja od štiri do šest nepalskih rupij, pol ameriškega dolarja. Kdor pa v takem hotelu večerja, ima prenočišče zastonj, le v nekaterih zaračunajo rupijo za prenočevanje. Tukajšnji hoteli ne poznajo posebnih prostorov za kadilce in nekadilce. V enem prostoru večerjajo in prenočujejo tako eni kot drugi. Ker so kadilci agresivnejši od nekadilcev, je hotelski prostor skoraj vedno poln dveh vrst dima: gostejši prihaja iz ognjišča, ki nima ne dimnika ne drugačnega odvoda dima, temveč se dim razleze po prostoru in uhaja skozi vedno odprta vrata ali okna, smrdljivejši pa prihaja s skoraj vsakega ležišča ali gostinskega sedeža, kajti vsak odrasel Nepalec kadi, in sicer nadvse smrdljiv tobak najcenejše sorte. Vsem članom vzajemne pomoči Koncem decembra bomo razposlali vsem članom blagajne vzajemne pomoči položnice za plačilo posmrtnine za umrle člane v letu 1979. V tem letu so umrli naslednji člani: 1. Stanko Pretnar 2. Ivan Slokan 3. Alojz Tome 4. Viktor Žvan 5. Zvone Klepec 5. Barbara Kovač 7. Ivan Slovnik 8. Franc Kačič 9. Vinko Krašovec 10. Amalija Štamcar 11. Angela Sabotič 12. Fanika Petan 13. Štefan Hrženjak 14. Poldka Korošec 15. Aleksander Ličan 16. Alojz Matjan Skupaj je torej umrlih članov 16 in je bila izplačana posmrtnina povprečno po 4.870.00 din. Z ozirom na pravila je treba za vsakega umrlega člana poravnati 10,00 din, kar znaša 160.00 din, zato bomo v prilogi za plačilo poslali vsakemu članu položnico, zato bomo v prilogi za plačilo poslali vsakemu članu položnico, ki naj jo plača najkasneje v 30 dneh po prejemu položnice in obvestila, sicer po pravilih izgubi pravico do članstva. Ponovno opozarjamo upokojence, ki še niso člani BVP, da najkasneje do 31. 12. 1979 pristopijo kot člani, kajti sicer ne bodo imeli te pravice. Če bo umrl še kak član se bo znesek vpalčila povečal za odgovarjajoči znesek. IVAN PEZDIR, predsednik kluba ____s Eden izmed »boljših« hotelov na nepalski poti, ki pelje proti baznemu taboru pod Mount Everestom ■ IZ DELA ZSMS Mladi smo sklenili ■ ■ ■ Na tretji seji naše mladinske organizacije v temeljni organizaciji združenega dela Emona Centromerkur v Ljubljani, ki je bila v mesecu septembru se nas je zbralo 60 mladink in mladincev. Želeli smo ustanoviti mladinsko organizacijo, ki naj bi združila vse mlade in v kateri naj bi delo resnično zaživelo. Izvolili smo predsednika, predsedstvo ter referente za posamezna področja dela. Naša želja se nam je uresničila. Pristopili smo k delu in prvi uspehi so že tu. Kot večina naših delovnih organizacij imamo tudi mi svoj spominski kamen, ki so nanizani po poteh partizanske Ljubljane. Naš kamen stoji vzhodno od Šmartinske ceste v smeri proti staremu letališču. Dogovorili smo se - kamen je naš, zato bomo zanj skrbeli sami. Očistili smo ga ter uredili okolico, le črke na njemu bo moral obnoviti strokovnjak, morda pa se jih bomo, če nam bo kdo dal strokovni nasvet, lotili sami. Akcijo bomo obnovili v maju prihodnjega leta neposredno pred tradicionalnim pohodom. Letos je v prometni nesreči umrla naša Majda. Bila je dobra mladinka in zelo prisrčno dekle. Od nje smo se poslovili z vencem rož, ob dnevu mrtvih pa smo obiskali njene starše, na njen grob pa smo položili sveže cvetje. Ob dnevu republike smo mladi pripravili kulturni program, ki smo ga vključili in s katerim smo popestrili našo proslavo. Na rojstni dan našega velikega pesnika Franceta Prešerna - 3. decembra - smo k spomeniku, ki stoji skoraj neposredno pred našo blagovnico položili lovorjev venec. Dan poprej pa smo očistili ploščad okoli spomenika. Sklenili smo, da bomo odslej naprej za čistočo okoli spomenika skrbeli mi mladinci naše osnovne organizacije. Osmega decembra se nam je izpolnila velika želja. Elan v Begunjah nam je omogočil ogled tovarne pod strokovnim vodstvom. Za poln veliki avtobus se nas je zbralo mladih iz vseh naših poslovalnic. V Elanu so nas strokovnjaki popeljali skozi vse proizvodne obrate ter nam v podrobnosti prikazali potek proizvodnje njihovih izdelkov, Ker nas je to zelo zanimalo, so nam morali odgovarjati tudi na številna vprašanja. Ni jim bilo odveč in radi so to storili. Nam bodo njihove razlage prišle zelo prav, saj njihove izdelke tudi prodajamo. Tako smo združili prijetno s koristnim. Izkoristili smo priliko ter si v Begunjah ogledali tudi muzej NOB ter celice taborišča, kjer so bili zaprti, mučeni in ubiti številni borci za svobodo med drugo svetovno vojno. Njohovi poslednji klici svobodi in maščevanju so še sedaj ohranjeni na stenah ječ. Ostali nam bodo zapisani v spominu, saj tega ni moč pozabiti. Obiskali smo tudi Drago. Tu je okupator streljal najboljše sinove in hčere naše domovine. Nemo in s spoštovanjem smo se sprehodili med grobovi talcev, ki so za svobodo dali največ, kar so mogli - svoje življenje. Prvo leto naše dejavnosti se nagiba h koncu. Do prihoda dedka Mraza imamo še marsikaj za postoriti. Pripravljamo igrico za naše naj mlaj še Emončke, ki jih je v našem tozdu okrog 120. Izdelujemo tudi novoletne čestitke, ki jih bomo poslali našim upokojencem in bolnikom, nekatere pa nameravamo obiskati doma. Vemo, da jih ne smemo pozabiti. M. M. V spomin Jožica Jančar Po hudi bolezni je 24. novembra v37. letu starosti umrla naša sodelavka Jožica Jančar. Tov. Jožica je delala v Emoni od leta 1971. Njeno prvo delovno mesto je bilo v hali Tivoli, zadnja štiri leta pa je delala v bifeju marketa na Celovški c. 163. Kljub temu, da je v zadnjem času njena bolezen že močno napredovala, je bila še vedno pripravljena pomagati in delati tam, kjer nam je manjkalo sodelavcev. Kot vestno delavko in dobro prijateljico, vedno pripravljeno pomagati tudi drugim, jo bomo ohranili v trajnem in lepem spominu. Hvala Ti za vse, draga Jožica! Njeni sodelavci: market Celovška 163 M SEMINAR ŠPORTNIH REFERENTOV V BERNARDINU Teorija in praksa V dneh od 16. do 18. novembra je bil v Bernardina v okviru SOZD Emone seminar športnih referentov. Udeležilo še ga je 24 referentov, vključno s predstavnikoma naše najbolj oddaljene DO Angropro-met Čuprija. Takoj, ko smo prispeli in se namestili v hotelu, smo zaradi prenatrpanega programa pričeli z delom. Sledila so predavanja o športnih aktivnostih v del. organizacijah, o načinu motiviranja delavcev v prostem času, o načrtovanju rekreativno preventivnega odmora delavcev skozi vse leto in o načinu vključevanja delavcev v delavska športna društva v okviru TOZD, DO ali SOZDA. Predavatelji so v svojih referatih podali precej zanimivih tez, izkušenj in predlogov za nadaljnje delovanje. Z velikim zanimanjem smo sledili predavanju tov. Matijevec Vanje, ki je sodeloval v letošnji odpravi na Mount Everest. Svoje pripovedovanje nam je približal z nekaj diapozitivi in kratkim filmom. Po vsakem predavanju je sledila tudi daljša debata in izmenjava mnenj, ki se je nadaljevala tudi pri kosilu ali večerji. Poleg predavanj smo vsi zelo aktivno sodelovali v športnih panogah, ki smo jih večinoma imeli na športnih igriščih hotela Bernardin, v pokritem bazenu, v sauni in nad vse zanimivem kegljanju na kegljišču v Luciji. Prav zanimivo je bilo pogledati to sproščen^ in športnega duha polno skupino ljudi, ki je brez vsakih problemov ali predsodkov tekla iz Portoroža v Piran, na piranski grad, opravila precej naporno razgibalno vajo in hojo nazaj do hotela. Lica so žarela od zadovoljstva, saj je nemalo kdo prvič pretekel tako razdaljo. V družabnem večeru so najbolje in nekoliko slabše uvrščenim kegljačem in kegljači-cam podelili nagrade za dosežena zadnja oziroma prva mesta. S šalami nas je zabaval naš IKO, za njim pa še drugi kolegi, ki so stresali šale pozno v noč. Čeprav prijetno utrujeni, smo le s težavo odšli k zasluženemu spanju. V nedeljo smo dobili obisk. Obiskala sta nas podpredsednik SOZD za splošne in pravne zadeve tov. Miran Blaha in predsednik koordinacijskega odbora sindikata SOZD Emona tov. Kink Dušan, ki sta tudi sodelovala v debati za okroglo mizo. V sproščenem pogovoru smo se pogovarjali o perečih problemih in o smernicah ter načrtih za nadaljnje športno in rekreacijsko udejstvovanje. Vsi smo bili mnenja, da se še dobimo na takem ali podobnem seminarju in da pritegnemo še večje število športnih nadebudnežev. V imenu vseh udeležencev tega seminarja bi se rad zahvalil vsem prirediteljem, posebno pa tov. Miri Težak in tov. Dušanu Erženu za izredno uspešen seminar. STANE KAVČIČ DO Blagovni center TOZD Prehrana Stabilizacija, povezivanje, izvoz robe, usluga i znanja Ljubo Filipans Ako povučemo crtu pod veče investicije koje smo uspešno doveli do kraja u godini ko ja je na izmaku - imamo što pokazati: drugi E-center u Semedeli kot Kopra, savremeni market u Postojni, novi banjsko-turistički hotel Terme Čatež, hotel Holiday Inn u Ljubljani i najnoviji E-centar u Štepanjskom naselju u Ljubljani. Pred nama je povečanje farme za svinje u Ihanu za novih 30.000 glava, što nameravamo dovršiti idučeg proleča, nova robna kuča u Brežicama, uvečan i obnovljen celjski stogodiš-njak - hotel Evropa, te druga največa ekonomska investicija -nova zajednička poslovna zgrada SOUR na Šmartinskoj cesti u Ljubljani, od koje očekujemo mnogo, a najviše u smislu organi-zacionog poslovanja celokupnog sistema Emone: koncentraciju odnosno usredsredenje svih službi pod istim krovom, podizanje stručnog i kadrovskog nivoa rada, ukratko potpunije i racional-nije poslovanje svih službi, OOUR i radnih organizacija u sa-stavu SOUR Emona. Izgradnja zajedničke kuče, istina, predstavlja nove troškove za pojedine OOUR i radne organizacije, no ovde se radi o vitalnem centru Emone koji nam se druge Strane donosi dosta prednosti: brže i pouzdanije medusobno komunikovanje i intormi-sanje, a u prvom redu veče poslovne uspehe. Nova zajednička zgrada donosi sobom nov i potpuno odredeni režim rada u naše, več sada klizno radno vreme, nove radne navike, bitno različite od sadašnjih, kad smo rastureni po čitavoj Ljubljani. Zakoračiti čemo u zadnju godinu srednjeročnog programa razvoja 1976/1980 koja mora biti, kao što se o torne govori na svim nivoima, u prvom redu godina stabilizacije, a naročito što se tiče novih investicionih ulaganja. Naime, medu našim ra-dnim organizacijama i OOUR-ima postoji previše želja za investiranjem pod svaku cenu, koje nije uvek vremenski i ekonomski opravdano i osnovano. Sa druge Strane se ove ambicije zatvaraju u preuske lokalne opštinske i pokrajinske granice, koji imaju jako malo ili skoro ništa zajedničkog sa začrtanim pravcima SOUR. Što se tiče novih investicija u idučoj godini morati čemo se radi stabilizacijskih uslova koji nas obavezuju odlučiti samo za najhitnije, jednom rečju za one koji če u najkračem vremenu doprineti bitni udeo povečanju proizvodnje hrane, boljoj i raz-novrsnijoj ponudi, povečanju izvoza ribe, usluga i znanja. Kao što smo se več dogovorili iduče godine počinjemo graditi peti E-center u Šiški, u Ljubljani, sa zakašnjenjem robnu kuču u Novom mestu, ribogojnicu na Krki i centar u Zrečama. Medu prioritetne investicije spadaju i zajednička ulaganja u svinjo-gojstvo i govedarstvo u Hrvatskoj, Bosni i Hercegovini i Vojvodini, dugoročno dogovaranje za stalnu opskrbu s kukuruzom, te sufinansiranje poljoprivredne proizvodnje u drugim republikama. Ako izvoz robe i znanja, te nudenje usluga gostima na domačim tlima predstavlja jedno od osnovnih usmerenja naše SOUR, tada smo ove godine napravili znatne korake u smislu prošire-nja ovog poslovanja, u prvom redu na području spoljne trgovine. Tu so nova predstavništva i turističke poslovnice u ino-stranstvu, Globtour povečava i proširuje obim poslovanja na Čehoslovačku i Nemačku demokratičnu republika, gde preu-zima poslove agencije Alpe-Adria. Nakon višegodišnjih priprema očekujemo da čemo iduče godine početi graditi farmu za svinje v Madarskoj, istovremeno nam u Nigeriji otvaraju vrata za izgradnju večeg agroprehram-benog kombinata u Jebi, koji bi isto tako krenuo iduče godine. Priprema se študija za proizvodnju soje i kasa ve u Tanzaniji, iz Iraka pristiže ponuda za organizaciju i gradnju 10 supermarketa. Ponovo ističem da najviše truda i nastojanja u nastupajučoj 1980-oj moramo uložiti u povečanje izvoza robe, usluga i znanja. To mora postati osnovno usmerenje svih naših oour i radnih organizacija, koje su za to osposobljene. Ovde se radi o jedin-stvenom nastupanju na domačem i inostranom tržištu, potvrdi-vanju i realizovanju zajedničkih dogovora, najužem poveziva-nju proizvodnje i trgovine na dohodkovnim osnovama u jugo-slovenskim okvirima. Ovih dana se dogovaramo i pripremamo planske dokumente za iduče srednjoročno razdoblje našeg razvoja 1981-85, kod čega moraju, još uvek prisutne, uske lokalne interese nadvladati širi i dalekosežniji, ako želimo brže i uspešnije napredovati svi skupa - u svoju i društvenu korist. Kad govorimo ili razmišljamo o unutrašnjem učvrščivanju sistama SOUR Emona i njegovom razvoju, čvrsto sam ubeden da se moramo stalno u radu učiti pravom radnom dogovaranju, bez suvišnih reči i hrpa papira, te se takoder držati dogovora i poštovati ih. Sa dnevnog reda moramo ukloniti prazne govore i govorancije, te posvetiti sve naše snage stabilizaciji, štednji, povezivanju i nastojanjima u pravcu izvoza. Svim saradnicama i saradnicima želim na ulazu u 1980. godinu mnogo zdravlja, sreče i novog radnog elana! U OGLEDALI SMO Sl: Nakupovalni center na Dunaju DUNAJ 23. novembra - V okviru iniciativ za postavitev nakupovalnega centra v okolici Ljubljane si je delegacija Skupščine mesta Ljubljane na čelu s predsednikom Marjanom Rožičem ogledala velik nakupovalni center na južnem delu Dunaja. Z delegacijo so si sodoben center ogledali tudi predstavniki Emone. Nakupovalni center je bil odprt leta 1976 in postavljalo se je vprašanje, če je nakupovalni center take velikosti (poslovne površine 75.400 m2) res potreben. Že leto kasneje so bili vsi dvomi odstranjeni, kajti koncept centra se je popolnoma obnesel. V centru je vedno zagotovljen parkirni prostor, ne moti cestni hrup, kupec na enem mestu najde vse, kar potrebuje, lahko si odpočije v restavracijah in klimatiziranih prostorih tako, da je od vremena popolnoma neodvisen, »atmosferam za nakup je resnično ugodna. V centru je umetno ustvarjena huda konkurenca, kar je seveda v prid kupcem. Celoten objekt predstavlja »mesto« v malem z raznimi vrstami trgovin: blagovnic, specializiranih trgovin, snack-barov, otroški vrtec, lekarna, banka, frizer. bencinska črpalka in servisna delavnica, rezerviran prostor za 5200 vozil itd. Obisk je povprečno 11.000 osebnih vozil dnevno. Potrošnja na avto je ca. 1200 din. Že v prvem letu po otvoritvi je Shopping-center obiskala praktično vsa Avstrija - preko 7 milijonov obiskovalcev. Kljub temu, da je center ogromen magnet za potrošnike, je njegov tržni delež prometa Dunaja približno 3%. Medtem ko so dunajske trgovine imele letno rast prometa 9,4% je center slavil kar 17% rast. Leta 1981 bo na sosednjem zemljišču odprt največji avstrijski rekreacij sko-zabavišč-ni center »ACAPULCO«, ki bo izvrstno dopolnjeval ponudbo » shopping-centra« in zadovoljeval večino potreb kupcev. Po obisku nakupovalnega centra smo bili vsi pod močnim vtisom dobre organiziranosti in široke ponudbe. Prevladovalo je mnenje, da Ljubljana potrebuje podoben (manjši) nakupovalni center, ki naj bi bil prilagojen našim razmeram. Aljoša ŽORGA dipl. eoc. vodja službe za razvoj in investicije Novoletna nagradna križanka - Maximarket Nagrade za novoletno križanko - Maximarket 1. nagrada - moška obleka ali ženski kostim v vrednosti 3000 din, izdelek tovarne perila in konfekcije Labod, Novo mesto; 2. nagrada - ženska obleka (1600 din) izdelek Gorenjska oblačila, Kranj; 3. nagrada - sušilna avba, izdelek Gorenje Velenje; (vre- Nagradni E-rebus dnost 900 din) 4. nagrada - enodnevno smučanje za 2 osebi na tromeji, prispevek DO Emona Globtour; 5. nagrada - gospodinjski mešalec v vrednosti 600 din, izdelek Gorenje, Velenje; 6. nagrada - komplet kozmetičnih sredstev - Inblue; Ilirija, Ljubljana; 7. nagrada - večerja v Emonski kleti za 2 osebi v vrednosti 500 din, prispevek gostinskega sektorja Trgovske hiše Ma-ximarket; 8. nagrada - otroška železni- ca, izdelek Mehanotehnike lZ Izole v vrednosti 500 din; . 9. nagrada - večerja za 2 oseb1 v restavraciji Maxim, prisp6' vek gostinskega sektorja 1*' govske hiše Emona (vrednoS 400 din); 10. nagrada - izdelki Podra^' ke iz Koprivnice v vrednost 400 din; 11. nagrada - razne pijače vrednosti 300 din, prispevek TALIŠ, Maribor; 12. nagrada - kolonjska vod Charlie (200 din) prispevek t°' varne LEK, Ljubljana; Nagrade: Izžrebani so bili in prejmejo: 1. nagrado - vrednostni bon za 300 din: Savo Čebron, Emona Commerce TOZD Globus, Ljubljana; 2. nagrado - vrednostni bon za 250 din: Stane Rihter,DO Emona Posavje, Brežice 68250; 3. 'nagrado - vrednostni bon za 200 din: Branka Barille, DO Emona Ilirija, Ilirska Bistrica, zajtrkovalnica »Majda«, 66250 Ilirska Bistrica; 4. nagrado - vrednostni bon za 150 din: Zoran Nikolič DO Emona Agropromet, maloprodaja, Čuprija; 5. nagrado - vrednostni bon za 109 din: Marica Humar, tozd Supermarket Ljubljana, etaža A/10, delikatesa; 6. nagrada - vrednostni bon za 50 din: Lidija Krstič, tozd TERME Čatež, 68250 Brežice. ČESTITAMO! PRAVILNA REŠITEV NAGRADNEGA E-REBUSA Emona an G ro promet Čuprija (čuprija = most EMONA ANGROPROMET Čuprija ZAHVALA Ob smrti najine drage mame Marije Zaman se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem DO Emona Mesne industrije Zalog, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Martin Zaman in Ana Zaman ZAHVALA Ob smrti mojega moža Štefana Hrženjaka sem prejela iz blagajne vzajemne pomoči pri klubu upokojencev »Emone« izdatno pomoč, za kar se najtopleje zahvaljujem in priporočam vsem upokojencem, da se včlanijo v to blagajno. Terezija Hrženjak z otroci Javni opomin Disciplinska komisija je po opravljeni javni obravnavi dne 24. 10. 1979 spoznala delavko TEREZIJO LENKO, ki opravlja naloge in dela pri vodenju poslovne enote Emona marketa v Mengšu, odgovorno hujše kršitve delovne obveznosti storjene s tem, da je dne 10. maja 1979 nepravilno postopala ter stranko J. M. žalila in udarila. Komisija ji je izrekla javni opomin zaradi hujše kršitve delovne obveznosti po členu 125. tč. 4. in kršitve po čl. 126. tč. 29. pravilnika o delovnih razmerjih. - informator glasilo delavcev - ozd emona ljubil-'0'1 zhaja enkrat mesečno - Glav-ii in odgovorni urednik Miran Maha. Uredniški odbor: Dušan Jračun, Ferdo Cigale, Franc )olinar, Pavle Groznik, Jufe Crižnar, Ivanka Rižnar, Jože »noj, Mira Težak, Tatjana S lajanja in Irena Rome. Urednis-vo: 61000 Ljubljana, Kersm cova 2, tel. 310-655, int. 223, 110-091. Tisk: ČGP »Delo«, .jubljana - naklada: 11.000 zvodov. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.