Volčja črešnja ali paskvica
Ofe so Sli s8 gvojima otrokonu. dečkoin in deklico. na bližnji grii-ek. Otroka at a se veseliia in sta bralft mdeče jagode, ki ao rasle v obii&ein številu po močTinWJ dolini poleg ceste.
Zdajci zasliSijo oče veseli kTik svojih otrok ter se fiuiiijo, kaj l>i bil varok tolikemu Teselju. Pristopijo bližej ter vidijo. kako driita otroka. v roki tsak po lep sadež,  ki jo podoben rude&j čreJnji ter ga ogledujeta, da bi ga okusila.
Oče vzamejo otrokonia i?režrije iz rok, fržpjo je na tla iu je poaiaadrajo 2 nogama. Pfftlej izder6 u zemlje še rastluio s črešnjanii vred. ki so na iijej nistle ter jo tndi pokončajo. Otroka začneta godrnjati ter z nejevoljo pogle-dtijeta očeta.    A oče molCe in gred6 dalje.
Napoaled ofioka vendar povpraSata o5eta ter pravita: ^kako ste vendar mogli,  Ijubi oije,  najlepši sad z nogami poteptati? Zakaj ste storili tako?a
^Otroka", odgovoriS oče, ,,ako bi liila 6iii sad jcdla, bila bi umrla, ker tt> je bil sad od volčje (jrešnje ali pfekvice,  ki je zeI6 stmpena rastliaa."
Otroka pobesita 061 ter se očetu zahvalita, rekoš: ,,Ijubi Oi"e, zakaj nama nijste tegapoprej povedali? Midfa bi vas ne bila žalila z aajkuni mimnuijem.'
Oje odgorerf: ^raTzio vajitia nejevoJja in nirraraDje mi nij dalo govoriti. Ali menita, da bi vama bil branil sladke in zdrave jagode brati? — Zdaj tedaj vpsta. kakega veselja vama ae privošCim."   Tako so ju podufili oče.
120
A mi si zdaj poglejmo to rastlino bolj natančno, da jo bodemo v pri-hodflje dobro poznali in se je znaii varovati.
Volčja črešnja ali paskvica (i-tropa BeUadonsa) ima debelo, Taljasto razraSfieao korenino. K viSkn stoječe 9 do 15 deeimetroT visoke, pri vrhii rogOTilaste veje imajo fcakor Tsi ajeni zelnati deli majheae kocinice. Pecelj-natl jajfasti in celorobi Iisti stojž spremenjema in sicer na najgorenjili vejab po (i?a in dTa stiipaj V pashah vej in listor se prikažejo veliki niuazaiii rnjavi cveti posamezno ali po dra skupaj. Ti cveti imajo valjasto zvoufiast veuec, ki je pri dnu zeleno-rmuen z rujavfcastimi žilami preprežen, a pri vrhu umazano-vijolčasto rujav. Pražnikov je pet: pestic jeden. ki se razvije v mnogoseiuensko svetlo-črno jagodo, ki je po ol>liki in "velikosti črešuji podobna. Ta jagoda je napolnena z rožno-rudečim sokom in sedi v razširjenej   in povekšanej čašL
Paslmca ali volčja Crešnja je najbolj strupena in najbolj omotna rastlina. Njene Crešnjam podobue jagode so uže ve^krat zapeljale nevedne, da so jih ntrgali in povžili, akoravno jili je lahko spoznati. Pogosto se najde ta rastlina po gorskib gozdih in iiiočvimlli dolinah! a tudi ne porsodL   Crete od meseca
juoija do avgasta.                                                                Fr. Guzelj