Poštnina plačana ▼ gotovtnt Leto XV., štev. 26$ upravtuštvo: Ljubljana Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126 Laseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. - Telefon št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica «. 2. — Telefon št 190 Računi p n pošt ček zavodih: LJubljana št 11 842. Praga čislo 78.180, Wien št 105.241 Ljubljana, sobota 17. novembra 19^ Cena 2.— Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Dm 40.— Uredništvo: LJubljana Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124, 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon St 2440. Celje, Str^ssmayerjeva ulica št L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Koroški Slovenci v stanovski državi Z izvedbo nove avstrijske ustave so se koroški Slovenci znašli čez noč v razmerah, ki so v marsičem podobne položaju naše manjšine pod Italijo po uvedbi fašističnega korporacijskega sistema. Razvoj notranjih dogodkov v sosedni re publiki v smeri izvedbe totalitarne dr žavne organizacije po fašističnem vzoru je tako do neke mere izenačil izglede težavne borbe obeh naših manjšin onkraj meje za dosego onih najelementar-nejših pravic, ki jima gredo kot samostojnima etničnima celotama v odnosu do obeh večinskih narodov, Italijanov in Nemcev. Korporacijska ureditev države, ki je potom enotne in splošne organizacije vseh državljanov na izključno stanovski podlagi popolnoma spremenila struktu-r italijanskega in avstrijskega držav nega organizma, je živo posegla tudi v nor ran jedržavni položaj naših rojakov onkraj Snežnika in Karavank. Odnosi med manjšino in večino v prejšnjem manjšinskem smislu so izgubili v novi državni formi vsako podlago in se nam kažejo odslej v povsem novi luči. Posledice državnih reform na stanovski bazi so za nadaljnji razvoj borbe obeh naših manjšin onkraj meja tako usodne, da jih sedaj, na začetku tega korporacijskega eksperimentiranja, še ne moremo zapo-pasti v vsem njihovem obsegu. Eno pa je že sedaj gotovo: Korpora-cijstki sistem po fašističnem vzoru vodi nujno k negaciji »tujerodne« etnične skupnosti, ki ji država v okviru svoje organizacije ne priznava upravičenosti do posebnega, neodvisnega obstoja. Gru-pacija državljanov je mogoča samo na profesionalni, stanovski podlagi in v zaščito stanovskih interesov, nikakor pa ne na podlagah, ki bi vodile do organi zacije še kakšnih drugih posebnih, samostojnih kolektivov poleg države. Razvoj prilik v Italiji, zlasti po letu 1927., ko je fašizem s silo stri celotno manjšinsko organizacijo našega naroda, nam daje to smer dovolj jasno slutiti povsod, kjer se uvaja korporacijski sistem po fašističnem vzora. Posebna tragika obeh naših manjšin je v tem, da 6*a po rej prctimanjšinski reorganizaciji držav, ki jima pripadata, baš prvi prizadeti Nova državna ureditev obeh naših so- s edin j nam odkriva tako povsem nove poglede na problem naših manjšin onkraj Snežnika in Karavank. Dasi je nam. reč še danes mednarodnopravni položaj koroških in primorskih bratov bistveno drugačen — Avstrijo še vedno veže v mirovni pogodbi naložena dolžnost manjšinske zaščite, dočim Italija te obveznosti nima — je nova avstrijska ustava s svojo stanovsko ureditvijo države vendarle dejansko pahnila koroške Slovence v skoro povsem enak položaj, v kakršnem se nahajajo Slovenci in Hrvati v Julijski Krajini že od 1. 1927.: ugasi-tev vseh pravic manjšine kot skupnosti, a istočasno tudi ugasitev vseh individualnih pravic vsakega poedinca kot pripadnika skupnosti. Vdajali bi se iluzijam, če bi od avstrijske države pričakovali pravično postopanje s koroškimi Slovenci v okviru sedanje ustave. Res je, da je tudi v novi avstrij-ski ustavi posebna določba, ki zadeva manjšine. V zaključnem poglavju, čisto v kot potisnjena, stoji kot uboga Pepelka tudi ona famozna »manjšinska« norma, ki je vzbudila bujno fantazijo avstrijskega časopisja o »absolutni etnični pravičnosti« novega ustavnega sistema v Avstriji in ki je menda tudi nekaterim našim ljudem zameglila poglede. A kaj prav za prav pravi ta norma? Da veljajo odslej manjšinske določbe senžermenske mirovne pogodbe kot »•ustavni zakoni« avstrijske zvezne države. Kakor da bi Avstrija že izza 16. junija 1920. ko je senžermenska pogodba stopila v veljavo, ne bila na to ustavno priznanje meddržavno vezana in kakor da je sedaj to »koncesijo« sprejela... spontano nase v tej svoji novi ustavi«! Toda, kje je v tej stanovski ustavi priznanje naše manjšine kot samostojne etnične skupnosti s pravico do svojega posebnega duhovnega, kulturnega življenja? Le tako priznanju bi namreč nudilo garancije, da bo z uvedbo nove ustave postopanje z našimi brati v stanovski državi resnično — bolj krščansko, saj predobro vemo, da so vse manj. šinske obveznosti bile za Avstrijo ves čas le mrtva črka. Motijo nas pa v zaupanju do nove ustave tudi določbe njenega 2. poglavja, ki osvajajo v principu enakost vseh državljanov, ki pa istočasno dopuščajo, da se sme z njimi tudi »neenako« postopati. »v kolikor to opravičujejo stvarni razlogi« Kai pomenijo ti »stvarni« razlogi v manjšinski praksi na Koroškem, so nam koroške oblasti že ponovno >stvarno« dokazale s prepovedjo slovenskih prireditev, o čemer ie naše časo-nisie Dosebno letos mnogo pisalo Po ustavi se moreio oreoovedati le prireditve. ki so v nasprotju z »javnim redom. mirom in varnostjo«. Če med take prireditve prištevajo koroške oblasti tudi nedolžne kulturne prireditve naših Jugoslavija zahteva zadoščenje Na včerajšnji konferenci sta se Je vtič in Rnždi bej v popolni solidarnosti z vsemi zavezniki sporazumela o ukrepih za temeljito razčiščenje marsejskega zločina Beograd, 16. novembra, pč. Kakor smo že poročali, je snoči prispel v Beograd turški zunanj minister Tevfik Ružd1 bej v spremstvu šefa svojega kabineta Kefika Ruždi beja. Prisrčen sprejem, ki ga je priredila naša prestolnica uglednemu turškemu državniku, in iskrenost s katero so danes na sestanku obeh zunanjih ministrov razpravljali o najbolj aktualnih političnih problemih, dokazujeta vel ko moč in čvrstost zavezniških odnošajev med obema državama članicama Balkanske zveze. Turški zunanji min-ster se je nastanil v prostorih turškega poslaništva. Že dopoldne je imel več krajših informativnih sestankov z diplomatskimi zastopniki zavezn škh in prijateljskih držav Ob 11. se je v spremstvu Kefika beja iz turškega poslaništva odpeljal na dvor v Kralja Milana ulici in se vpisal v dvorno knjigo Nj. Vel. kralja Petra II.. kraljice-matere Marije in kraljevega namestn ka Nj. Vis. kneza Pavla. Nato se je podal v zunanje ministrstvo, kjer ga je sprejel pomočnik zunanjega ministra dr. Purič, ker se je g. Jevtič tedaj mudil na Dedinju v avdiienci pri kraljevem namestniku Nj. Vis. knezu Pavlu. Jevtič se je po avdienci okrog 11.30 vrnil v zunanje ministrstvo m takoj pričel razgovor s turškim zunanjim ministrom. Konferenca je trajala vse do 13, nakar je bilo intimno kosilo. Ob 17. se je konferenca obeh ministrov nadaljevala. Tako je turški z>unanj.i minister ves svoj poslednji dan pred odhodom v Ženevo porabil za važne razgovore. ki so zredno utrdili prijateljstvo in zavezniške odnošaje med obema državama. Sestanek in razgovori obeh zunanjih ministrov so bil; potrebni zaradi bližnjega zasedanja Društva narodov, ki se prične 20. t. m. Jugoslovenski zunanji minister Bogoljub Jevtič je obvestil turškega zunanjega mhistra o splošnem mednarodnem položaju, ki je nastal po strašnem atentatu v Marseilleu, kakor tudi o stališču Jugoslavije napram vsem problemom, ki so prišli na dnevni red mednarodne politike zaradi tega brutalnega zločina in njegovih mednarodno organiziranih inicatorjev. Informiraj ga je tudi o poteku in rezultatih dosedanje preiskave o marsejskem atentatu in o zadržanju posameznih držav v preiskavi, ki se vrši na njihovem lastnem ozemlju. Bližnji sestanek sveta Druš'va narodov bo največjega pomena, ker bo moral svet obravnavati maršeisk: zločin kakor tudi sodelovanje mednarodne teroristične organizacije ter podpiranje mednarodne teroristične organizacije s strani nekaterih držav. Minister Jevtič je obvesti svojega tovariša dalje o vseh podrobnostih, ki se nanašajo na zasledovanje nele f žičnih, nego tudi intelektualni morilcev in onih. ki so jim s svojo podporo omogočili tako strašen zločin, kakor tudi o spomenici, ki jo je naša vlada poslala Društvu narodov. Ta spomenica bo glavno vprašan ie, ki pride na dnevni red zasedania Društva narodov, čeprav je b lo sklicano že prej zaradi vojne v južno-ameriškem področju Chacu ter zaradi organ'zacije januarskega plebiscita v Posaarju. Kaj zahteva Jugoslavija Poslanica jugoslovenske vlade, poslana Društvu narodov, stremi za tem. da se do-ženejo ne le fizični morilci, marveč da se do kraja demaskirajo tudi iniciatorji marsejskega zločna ter njihovi cilji. Društvo narodov je dolžno, da se v sedanjih težkih časih s popolno iskrenostjo ter ob lojalnem sodelovanju vseh članov loti tega izredno resnega problema in ugotovi vzroke zločina brez vsakih obzirov, ter da določi in odredi sankcije proti protektorjem, ini-ciatorjem in podpornikom marseisk'h zločincev in celokupne njihove teroristične bande. Potrebno je. da doseže in ugotovi odgovornost onih. na katerih račun je bil izvršen ta odvratni zločin, ki je Jugoslavijo oropal njenega velikega kralja, vso Evropo pa enega izmed največjih poborn kov miru. Dolžnost Društva narodov je, da prouči spomenico jugoslovenske vlade ter da jasno in nedvoumno pokaže na krivca in povzročitelja tega zločina, da pokaže na države, ki so po svojih organih in na svojem ozemlju moralno in materialno podpirale teroristično organzaci io in po svoiih odgovornih in neodgovornih činiteljih podpirale in financirale skupine mednarodnih teroristov in zločincev, da na njihov račun in v niihove svrhe izvršijo atentat v Marseilleu. S to spomenico so se solidari-zirale vse prijateljske in zavezniške države. zbrane okrog Francije v Mali antanti in Balkanski zvezi. zveze — zastopal stališče Jugoslavije in ostaph njenih zavezn kov, ko bo na zasedanju Društva narodov sprožena razprava o spomenici jugoslovenske vlade, ki je bila že poslana v Ženevo. Popolna solidarnost in t glas je glede splo« e mednarodne situacije, ki sta prišla do izraza kot rezultat današnjih konferenc dr Tevfika Ruždi beja in Bogoljuba Jevtiča, najboljše dokazuje. kako čvrsta in trdna je postala Balkanska zveza. k; se je ustanovila na iniciativo blagopokojnega kralja Aleksandra L Uedinitelja. Obenem pa pričata tudi o neločljivi zvezi Balkanske zveze z Malo antanto in Francijo. Solidarnost vseh omenjenih zavezniških držav in mednarodnih organizacij, k; jih predstavljajo Mala antanta. Balkanska zveza in skupni zavezniški odnosi s Francijo, bo prišla do popolnega izraza na bližnjem zasedan ju Društva narodov, ko se bo s skupnim nastopom zahtevala satisfakci ?a, kolikor je zadoščenje sploh mogoče za žrtev, ki jo je doprinesel blagopokojni kralj Aleksander s svojim življenjem, položenim na oltar evropskega miru na račun onih, ki jim je bil ta mir na poti. Zunanji minister dr. Tevfik Ružd; bej je nocoj odpotoval v Ženevo. Komunike Beograd, 16. novembra AA. Zunanji minister turške republike Tevfik Ruždi bej se je na poti v Ženevo ustavil v Beogradu in je imel danes z zunanjim ministrom Bogoljubom Jevtičem razgovor o najaktualnejših vprašanjih, ki zadevajo direktno ali indirektno obe državi. Tekom razgovora sta oba zunanja ministra ugotovila popolno istovetnost svojih naziranj in sklenila, naj se razgovori nadaljujejo z ostalimi predstavniki zavezniških in prijateljskih držav, ki se zberejo v Ženevi na sestanka sveta Društva narodov. V pričakovanju jugoslovenske demarše v ženevi Francoski listi napovedujejo senzacionalna razkritja francoskega zunanjega ministra Lavala o ozadju marsejskega zločina Pariz, 16. novembra, p. Vsi današnji listi se obširno bavijo s korakom jugoslovenske vlade, ki ga pričakujejo na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov v zadevi marsejskega atentata Stalni delegat Jugoslavije pri Društvu narodov g. Konstantin Fotič, ki se je mudil delj časa v Beogradu ter imel konference z merodajnimi činitelji, je prispel danes v Pariz ter imel dolgotrajne razgovore z zunanjim ministrom La valom in s francoskim delegatom pri Društvu narodov Masiglijem. Kakor poročajo listi, so na teh sestankih razmotrivali način postopka pri Društvu narodov, da bi se nepristransko ugotovila odgovornost za marsej-ski atentat Francoski listi poročajo, da bo Jugoslavija v dogovoru s Francijo, Malo antanto in Balkansko zvezo predložila svetu Društva narodov obširno spomenico, v kateri bo obrazložila vse okobio&ti in vse podrobnosti, ki so doslej znane v zvezi z marsejskim atentatom. V sipomenici bo posebej naglaše-no, da je preiskava zoper atentatorje in njihove voditelje zelo otežkočena zaradi tega, ker nekatere države ovirajo preiskavo in zlasti zavlačujejo rešitev francoske zahteve po izročitvi zločincev, o katerih je dokazano, da so neposredni povzročitelji atentata in voditelji mednarodne teroristične akcije. Zaradi tega francoske preiskovalne oblasti preiskave tudi še niso mogle do- končati ker glavni krivci vse dosedaj še niso v njihovih rokah. Francoski listi obenem s poudarkom naglašajo, da je Francija brez rezerve na strani Jugoslaviji. V Ženevi bo v zvezi z jugoslovensko pritožbo povzel besedo med drugimi tudi francoski zunanji minister Laval, ki bo pri tej priliki podal o ozadju marsejskega zločina izjave in iznesel take podrobnosti, da Se bo zgrozila vsa svetovna javnost nad peklenskimi načrti, ki so jih pripravljali teroristi in njihovi zaščitniki. Pariz. 16. novembra- č Francoski tisk se obširno bavi z jugoslovenftko spomenico Društvu narodov in z zahtevo po zadoščenju zaradi marsejskega atentata. »IntranpigeanU pravi, da bo Jugoslavija apelirala na Društvo narodov, naj posreduje, da se bo lahko zaključila preiskava o marsejskem atentatu- »Journal des Debate« govori o jugo-elovenskem protestu pred najvišjim mednarodnim forom. ker nekatere države nw» pokazale zadostnega razumevanja in se na njihovem ozemlju glavni krivci zločina še vedno svobodno gibljejo ter niti ne kažejo namena, da bi jih izročili Jugoslaviji, od-nosno Franciji. Ti mednarodni pustolovci in teroristi se v nekaterih državah še vedno nemoteno gibljejo. Prepričani smo. pravi list, da ie treba težko prizad«H Jugoslaviji dati popolno zadoščenje. Francija je bila vedno in je tudi sedai Jugoslaviji o>b strani ter se bo z njenim protestom pri Društvu narodov tudi popolnoma solidari-zdrala. Jugoslavija ima vso pravico do zadoščenja Moralni krivci so 2e pričeti manevre, da bi preprečili razpravo pred Društvom narodov Turčija popolnoma solidarna Turški zunan ji minister dr. Tevf k Ruždi bej se je docela strinjal s stališčem jugo-slovenskega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča ter bo v Ženevi ne samo kot zastopnik Turčije, nego tudi kot član sveta Društva narodov — Turčija v svetu Društva narodov zastopa države Balkanske društev, s tem samo dokazujejo, da je imitacija fašističnih metod tudi v tem pogledu popolna. Zato smo po uvedbi nove ustave v Avstriji v resnici v skrbeh za nadaljnji razvoj slovenske manjšine na Koroškem. Italia docet — avstrijske fašiste in nas! Dr. B. V. Pariz, 16. novembra, č. V zvezi s preiskavo zaradi marsejskega atentata in z njenimi rezultati je treba glede na jugoslovensko stališče predvsem ugotoviti, da le nastalo vprašanje popolne satisfakcije jugoslovenski vladi. V tem se strinjajo vse države Male antante, Balkanske zveze in Francije. Zunanji minister Laval kakor tudi vsa francoska vlada sta izrazila svoje popolno soglasje s stališčem jugoslovenske-ga zunanjega ministra, da je namreč treba marsejsko tragedijo in zločinsko zaroto, ki je dovedla do nje. popolnoma in vsestransko razsvetliti in dognati vso odgovornost za vse one, ki so posredno ali neposredno zapleteni v to zaroto. Tik pred pomembnim korakom v Ženevi kjer bodo objavljene vse ugotovitve francoske uradne preiskave in se bo zahtevalo zadoščenje pred mednarodnim forom. ki je edini pristojen da to po vojni najvažnejše vprašanje reši so se pričeli zanimati francoski krogi za proceduro, po kateri bo treba obravnavati to vprašanje in ki je v ostalem določena po mednarodnih pogodbah Potrebno pa je. da se to naglasi baš v trenutku, ko so sprožili velike manevre oni. ki so zainteresirani kot moralni krivci, da se to vprašanje kakorkoli spravi z dnevnega reda Prvi odstavek 11. člena pakta o Društvu narodov pravi, da ima vsaka članica Društva narodov pravico opozoriti skupščino ali svet Društva narodov na vprašanja in zadeve, ki bi mogle škoditi mednarodnim odnošajem ali ogražati mir odnos-no dobre odnošaje med državami od katerih mir zavisi Gotovi krogi so glede na to pripomnili da je bližnji sestanek sveta UTuštva narodov, ki je sklican za sredo 22. t m., izreden se«tanek na katerem se imajo obravnavati samo ona vprašanja, ki 6o bila postavljena na dnevni red že na poslednjem rednem zasedanju. Svet Društva narodov bi se moral torej na bližnjem zasedanju baviti le s posaarskim vprašanjem ter z onimi problemi, ki so bili postavljeni na njegov dnevni red. Vsekakor se točnost teh trditev ne da ovreči, toda 11. člen pakta o Društvu narodov določa v svojem prvem odstavku, da je v primeru nevarnosti vojne, ki bi posredno ali neposredno ogražala kako državo, članico Društva narodov, in z njo obenem tudi celokupno mednarodno organizacijo v Ženevi, Društvo narodov dolžno izdati vse odredbe, da se mir dejansko oču-va. V takem primeru mr.ra tajništvo Društva narodov na zahtevo kake države takoj sklicati svet DN Iz tega jasno izhaja, in to se v Parizu danes tudi posebej naglasa, da ima Jugoslavija pravico zahtevati, da svet Društva narodov takoj ob začeiku svojega zasedanja prične obravnavati usodno vprašanje, ki je sedaj po preciznih ugotovitvah preiskave postavilo v pra\'o luč mednarodno zaroto proti Nj. Vel. kralju Aleksandru in vse nieno ozadje. Zato ne preostaja drugega. kakor da dajo vse civilizirane drža\-e Jugoslaviji popolno zadoščen je. Francoski vladni krogi priznavajo* da sta jugoslovenska država in jugoslovenski narod podala vzgled dostoianst\'a in hladnokrvnosti. ki sta ju ohranila po maršejskt tragediji, čemur se mora di\iti ves civilizirani s\>et. Toliko večje bi moralo biti to občudovanje, ker so sovražniki Jugoslavije takoj po mučeniški smrti njenega kralja pričeli trditi, da se bo Jugoslavija zapletla v neko mašče\-alno vojno. Jugoslavija je na vse te lažne trditve in podtikanja od-go\'orila z gesto, ki je dostojna nah~ečjega, najstarejšega in najkultumejšega naroda na svetu. Ko sedaj zahteva pravico, jo zahteva na onem mestu, ki je pristojno za reševanje najvažnejših vprašanj in ki more edino v miru omogočiti zadoščen je in pravico, ki gresta vsaki državi spričo tako velike žalitve. V Bumuniji so aretirati še enega terorista Beograd. 1«. novembra č. Rumunske policijske oblast« so aretirale zločinca in člana ustaške organizacije Andrijo Gredička ter ga izročile našim dblastem. Preiskava beograjske Policije proti Gredičku je že ia. ključeea. Včeraj je bil ves dan zaslišan in je vse priznal. Podal je tudi nekatere no. ve podrobnosti, ki pojasnjujejo njegov beg iz Madžarske v Rumunijo. Grediček se je v družbi s Singerjem in Artukovičem pripravljal, da 3. novembra prestopi na£o mejo ter izvrši neko misijo, ki mu jo je poveril Ante Pavelič. Z njegovim M-slišanjem so pojasnjene tudi nekatere neuspele pri. prave teroristov na Madžarskem, da izvršijo atentat na bivšega *bana savsfoe bano vine in sedanjega člana regeratstva dr. Iva Peroviča. Grediček pride te dni pred frr-žavno sodišče za zaščito države. Preiskava v ČSR Praga, 16. novembra, p. V zvezd s preiskavo o marsejskem atentatu so češkoslovaške policijske oblasti aretirale okrog 100 sumljivih tujcev, ki so jnh zalotile ne češkoslovaškem ozemlju brez potnih listom ali pa z lažnimi dokumenti. Preiskava je ugotovila, da imajo nekateri med njimi enako ponarejene potne liste, kakor so jib naši; pri atentatorjih. Iz tega sklepajo, da so bili ti potni listi izdani od iste ta1z:fi-katorske centrale. Češkoslovaške oblasti bodo vsakega osumljenca, o katerem bi se kakorkoli ugotovilo, da je v posredni ali neposredni zvezi z marsejskim zločinom mi teroristično akcijo Paveličeve tolpe, nemudoma izročile francoskim preiskovalnim oblastem. Zahvala pariški občini Pariz, 16. novembra w. Jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Spalajkovič je da. nes v spremstvu maršala Francheta d' Es-peraya in več delegacij bivših bojevnikov posetil pariški magistrat ter izročil mestu v zahvalo za prirejeno žalno svečanost dne 10. novembra mrtvaško masko pokojnega kralja Aleksandra. Vojaška imenovanja Beograd. 16. novembra, p. Za vršiča dolžnosti komandanta kraljeve garde je imenovan dosedanji komandant konjeniške brigade kraljeve garde brigadn general Ratko Raketid, za pomočnika komandanta kraljeve garde pa dosedanji komandant pešadije dunavske divizije brigadni general Sreten Todorovič. Prvi obrok kmečkih dolgov je zapadel Novi Sad, 16. novembra n. Včeraj je bil prvi dan odplačevanja kmečkih dolgov. Na denarne zavode v Vojvodini in Sremu je bil pravcati naval. Povpečno 60 odstotkov kmetov dolžnikov je plačalo prvi obrok svojih dolgov, ki znaša 6 odstotkov, računa, joč glavnico in odgovarjajoče obresti od aprila 1932 dalje Nekateri kraji so dali iz. redno dobre rezultate. Tako je včeraj v Pe-trovaradinu plačalo 99 odstotkov dolžnikov prvi obrok dolga. Belgijska vladna kriza Bruselj, 16. novembra w. Kraljevi man, datar Jaspar je vrnil mandat, ker je na-letel na razne ovire. Kralj Leopold je nato poveril mandat za sestavo nove vlade bivšemu ministrskemu predsedniku Theunisa, Tudi v Italiji že „čistijo"... Vsi sledovi o terorističnih taboriščih morajo izginiti, da se ne bi moglo ničesar dokazati Trat, 16. novemibra č. V dneh. ko se je pričelo odkrivati ozadje marsejske tragedije m so prihajala v javnost vedno bolj dokumentirana Poročila, kako so zločinci delovali razen v Janka puszti in drugih madžarskih taboriščih tudi v Italijanskih ta boriščih v Borgotaru, Speziji. Vlchettu, Piacenzl. Zadru. Lastovu. Trstu in drugih krajih, so italijanske oblasti poslale v te tabore svoje zaupne organe, ki skušajo sedaj zabrisati vsako sled. ki bi Pričala o bivanju atentatorjev v Italiji. Tudi na prebivalstvo vršijo pritisk, da bi pod nobenim Pogojem ne izdalo niti besedice o delovanju teroristov, o njihovem vojaškem vež-ban ju pod vodstvom karabinjerjev, alpin-cev ter drugih civilnih in vojaških organov. Kakor pravijo poročila, so vsi sledovi že zabrisani in nobena anketa ne bi mogla sedaj ničesar več dognati. Toda delo italijanskih organov je iluzorno. ker so bile že Pred umorom kralja Aleksandra nedvoumno dognane vse podrobnosti o obstoju taborišč. vzdrževanju teroristične akcije in bivanju ter delovanju teroristov v Italiji. 40-dnevni pomen kralju Aleksandru Velike svečanosti v Beogradu in na Oplencu — Državni in samoupravni uradi danes dopoldne ne bodo poslovali Beograd, 16. novembra, p. Jutri na 40. dan smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja se bodo vršile v vseh cerkvah in molilni-cah vseh veroizpovedi v Jugoslaviji, razen v rimsko-katoliških cerkvah, kjer se je to izvršilo že na 30. dan kraljeve smrti, cerkvene spominske svečanosti. Posebno slovesen bo 40-dnevni pomen v Saborni cerkvi v Beogradu, kjer bo opravil molitve patrijarh Varnava o-b veliki asistenci duhovništva. Svečanosti se bodo udeležili vsi člani vlade z ministrskim predsednikom g. Uzunovi-čem na čelu, dalje narodni poslanci in senatorji, generaliteta in admiraliteta, diplomatski zbor, predstavniki vseh državnih ustanov in uradov, zastopniki vseh nacionalnih in patriotskih organizacij itd. V znak žalovanja bodo jutri v Beogradu in v vseh večjih krajih zaprte vse trgovine in bo počivalo delo tudi v vseh drugih obratih. Velike svečanosti se bodo vršile zlasti tudi na kraljevem grobu na Oplencu, kamor poromajo jutri velike množice iz bližnje in daljne okolice. Ze nocoj so prispeli mnogi romarji in prižgali sveče na grobu v cerkvi in zunaj nje. Poslanica kralja Jurija Gospodarski položaj Velike Britanije se je znatno izboljšal in omogoča znižanje javnih bremen — Prizadevanja za ohranitev miru se morajo nadaljevati London, 16. novembra. w. V spodnii zbornici je lord kaneelar Sankey prečital poslanico kralja o priliki odgoditve parlamenta. Poslanica pravi med drugim: Umori dr. Dollfussa. jugoslovenskega kralja Aleksandra in Barthouia so najglobo-keje pretresli ves svet ter izzvali eočuvstvo-vanje vsega sveta. Brez dvoma so ta dejanja re>«en sunek proti onim pokretom. ki so bih takrat v razvoju za pomirjenie Evrope. Zaradj tega sem z zadovoljstvom vzel na znanje neutrudl;iva prizadevanja, ki jih ie moja vlada 6torila v mnogih smereh, da svetuje k zmernosti in da pospeši prijateljske odnošaje med narodi. Čeprav traja težak položaj, ki je zadel mednarodno trgovino, dalje, sta se kupna moč in gospodarstvo mojega naroda okrepila m so se državne finance tako izboljšale, da opravičujejo bistveno olajšanje pred tremi leti sklenjenih bremen To izboljšanje traja dalje in znižanje brezposelnosti mod mojim narodom me navdaja z zadovoljstvom. Zlasti sem zado-volien tudi z znatnim povečanjem angleške zunanje trgovine, k čemur eo zlasti doprinesle trgovinske pogodbe s celo vrsto držav in tudi razvoj trgovine v državi sami na podlagi medsebojnih preferenc. Dalje izjavlja kralj, da resno upa. da bodo prizadevanja pomorskih delegatov treh držav v Londonu dovedla do ufipeba, da se prihrani svetu n-esrečno tekmovalno oboroževanie na morju. Blazne ideje revizionistov češkoslovaška naj bi popolnoma izginila, Jugoslavijo pa bi si razdelile Italija, Avstrija in Madžarska Beograd, 16. novembra, r. »Vreme« poroča po pariških informac jah. ko sta Gombos in .Mussolini na svojem rimskem sestanku razpravljala o dalekosežnih načrtih ki sicer niso novi, o katerih pa mislijo, da bi se dali izvest\ ako spretno izkoristijo nejasen mednarodni položaj. Posvetovala sta se namreč o ustvaritvi katoliškega bloka, ki bi ga tvorile Poljska. Madžarska, Avstrija in Italija. Značilno je. da se je le nekaj dni prej madžarski ministrski predsednik Gombos mudil v Varšavi. Ta kom-b nacija v ostalem ne pomeni nič novega. Že 1. 1938 se je pojavila ta ideja, vendar je bila kmalu opuščena V zadnjem oasu pa so se Nemci zavzemali za blok Madžarska — Poljska — Nemčija, kateremu so se Italijani iz razumljivih razlogov uprli ter bi ga sedaj radi nadomest li s to kombinacijo. Ministrski predsednik Gombos je v Rimu zatrdil italijanskemu predsedniku vlade, da je Poljska pripravljena odpovedati se svoji zvezi z Rumunijo v primeru, da b: ji v okviru tega katolišk^a bloka bila omogočena zveza z Italijo. O tem bloku, ki bi se izpopolnil seveda z revizijo mirovnih pogodb in tertorialnimi spremembami, je »Magyar Orsag« objavil daljše poročilo in celo zemljevid, ki je bil sestavljen že pred petimi leti. ko so se prvič pojavili načrti o tem bloku. Po tem načrtu bi Madžarska obsegala poleg svojega dosedanjega teritorija Giadščansko, ki je pripadla Avstriji, ter Prekmurje, Medjimurje, Bara-njo, Bačko in Banat, ki pripadajo Jugoslaviji, tako da bi madžarska meja potekala vzdolž Drave in Dunava ter bi ji pripadla mesta Pančevo, Veliki Bečkerek. Bela Cr-kva. Novi Sad, Subot ca. Sombor in Osijek.* Nadal je bi Madžarski pripadla po tem načrtu tudi vsa Slovaška. Glede Erdelja pa bi Madžari pristali na odcepitev in osamosvojitev. toda protektorat nad Erdeljsko republiko bi moral biti v njihovih rokah. Češkoslovaška bi po teh načrtih popolnoma izginila. Razdelili bi si jo Poljska, Avstrija, Nemčija in Madžarska. Poleg Moravske bi Avstrija dobila še Slovenijo in del savske banovine, skoraj do Zagreba. Zagreb in savska banovina b: skupno z delom Slavonije, Bosne in Hercegovine ter Dalmacije tvorili posebno republiko pod italijanskim protektoratom. Srbna bi obsegala neznaten del Bosne in Hercegovine, Črno goro in svoje prejšnje ozemlje ter bi se imenovala srbsko—makedonsko—črnogorska federativna kraljevina. Očividno so tajrinstven, zaščitniki terorističnih organizacij na Madžarskem, v Avstriji in Italiji menil', da bo zadostoval marsejski atentat za uresničenje tega »sna« madžarskih in drugih revizionistov. Italija se noče ločiti od Madžarske pariz, 16. novembra g. Kakor poroč* »Echo de Pariš«, so dosedanja pogajanja z Italijo giede srednje_evropSkega vprašanja rodila skoraj Sama razočaranja. Zadnje potovanje Gombosa v Rim je pokazalo, da Mussolini noče opustiti svojih roviziOniStlČ-nih načrtov in da stremi po izpremembl mirovnih pogodb v korist Madžarske na škodo ČSR. Jugoslavije in Rumunlje, do. čim hoče obenem obuvati avstrijsko neodvisnost, kj je določena v mirovni pogodbi. Ako Italija ne bo izpremenlla tega svojega stališča ,potem je sporazum s Francijo, ki nikakor ne misli pustitl Male antante d» cedilu. nemOgOč. Avstrija in Avstrijski kocelar dr. Schuschnigg o pomenu svojega prvega uradnega poseta v Rimu Dunaj, 16. novembra k. V pretekli noči je odpotoval avstrijski zvezni kaneelar dr. 'Sohu&chiiigg v Rim, da prvič uradno poseti italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. V spremstvu kajicelarja gia poleg drugih zunanji minister dr. Berger-Waldenegg in državni podtajmik pri prosvetnem ministrstvu dr. Pernter. Dr. Schuschnigg ostane v Rimu do torka. V posebni avdienci ga bo sprejel v Vatikanu tudi papež. Obenem z avstrijskimi državniki je odpotovalo v Rim 14 avstrijskih novinarjev pod vodstvom tiskovnega načelnika pri zunanjem ministrstvu dr. Nidta. Poleg razgovorov, ki jih bo imel dr. Schuschnigg z ministrskim predsednikom Mussolinijem in ki bodo predvsem političnega in gospodarskega značaja, se bodo vršila tudi pogajanja o kulturnem sodelovanju Oteh držav. Pri teh pogajanjih bo zastopal Avstrijo državni podtajnik dr. Pernter. Pred svojim odhodom je avstrijski zvezni kaneelar sprejel poročevalca italijanske poluradne agencije Štefani in mu dal naslednjo izjavo: »Moje potovanje v Rim bo uradnega značaja že takoj po nesrečnem dogodku 2o julija sem imel priliko, da sem se sestal v Florenci z ministrskim predsednikom Mussolinijem. Imela sva privatne razgovore obenem pa sva tudi poudarila potre,bo še tesnejšega političnega in gospodarskega sodelovanja, ki ga je započel s tako velikim uspehom pokojmi kaneelar dr. Dollfuss Ob priliki sedanjega poseta bomo imeli serijo razgovorov, ki se bodo razvijali v okviru prijateljske pogodbe, sklenjene 1. 1330 ter v duhu protokolov, ki so bili v letošnjem marcu sklenjeni med Italijo. Av-strijo in Madžarsko, še prav posebej se bomo dogovorili o specialno italijangko-av-strijskih vprašanjih Politični !n gospodarski odnošaji med Italijo in avstrijsko zvezno republiko slonijo na solidarnosti in prijateljstvu in zaradi tega ni pričakovati, da bi prišlo . do kakršnekoli spremembe. Hotel pa sem porabiti to priliko, da izrazim Italiji in Mu^-solioiju hvaležnost, da se je baš letos tako CKlločno,. jasno, spontano in desinteresira-no zavzel za načela popolne svobode in neodvisnosti naše države, kakor smo jih izipo. vedali v razvoju naše notranje in zunanje politike ter da je tako pred vsem svetom jasno pokazal svojo koncepcijo o političnem in državnem ustroju Avstrije. Zato sem mnenja, da bo stabilnost odnošajev med našima dvema državama tudi v bodoče ostala najboljša garancija sa trajno k-ccisolidacijo držav, ki so bile najbolj prizadete po gospodarski krizi, kakor je bila to Avstrija. Na tej konsolidaciji so zainteresirani vsi oni, katerih politika je inspi-rirana po volji in namenu, ohraniti evrap. ski mir. Odnošaji med Italijo in Avstrijo so se že izkazali stabilne in solidne. Zat< jih bo treba tudi v bodeče smatrati kot efektivni faktor evropske politike. Tudi Flandin pojde v Rim Pariz, 16. novembra. AA. Havas poroča: »Oeuvre« misli, da bo poleg zunanjega ministra Lavala obiskal Rim tudi predsednik vlade Flandin. Pooblaščeni krogi ne izključujejo te možnosti, izjavljajo pa. da zaenkrat FLandinovo potovanje še ni sklenjeno. Povodnji v Italiji Milan, 16. novembra AA. V Genovi in okoliških krajih na ligurski obali so na stale velike povodnji. V Genovi je ponekod promet popolnoma prekinjen. V Cornigli. onu se je zaradi plazov podrla neka tovarna barv. Poplave tudi v Rusiji Moskva, 16. novembra AA. Plovba po re_ kah severne in vzhodne Rusije je prekinjena. Zaradi velikih poplav bo promet ukinjen tudi po rekah na jugu. Spor med Grčijo in Albanijo Istočasno, ko so se na Balkanskem polotoku s tako ugodn m uspehom zaključila prizadevanja za pomirienje in medsebojno spriiaznjenje. da je ta predel postal tako-rekoč za vzgled ostali Evropi, se je mogla samo ena državica še držati ob strani ter se skupnih balkaruk:h akcij ne udeležuje. Da mislimo s tem Albanijo, leži na dlani. Albanska politika je pač še vedno pod vplivom izvenaibanskih činiteliev, ki jim solidarnost narodov ter držav tega polotoka nikakor ne sodi v račun. Sicer moremo reč, da se v zadnji dobi politika tiranske vlade giblje precej oprezno in nekako rezervirano. prizadevajoč s;, da ne vzbuja pri svojih Reclamka« »Svetova knihovna«. zbirko Meškovih povesti m črtic z naslovom »Obrazky a povid-kv« v prevodu J. Pate in z uvodom Jana Macbela 1 1909 je priobčil dr. Pata o Me-šku kratko študijo in pridno prevajal še dal;e. a I- 1928 se je oddolžil svoiim starim simpatijam do Meška z obsežno študijo o našem nisateliu. ki je izšla kot uvod Skrbin škovemu Drevodu »Volka spokomika«. pa tudi v posebnem ponatisu Letošnjega Me-škovesa iubilei-a se je spomnil s primernim člankom v »J:ho«lov -reskoslov revui«- Priložnostno s*- je dr Pata bavil tudi z dru-Jinr slovenskimi pisatelji in se še danes živahno zanima za vse naše pojave, o čemer sem se prepričal lani ko sem prof. dr Pžtto obiskal ns n'<»govem stanovanji v eni izmed tihih ulic Kril Vinohradov. Prof. dr Pata je slavist v najširšem smislu. vendar se ie specializiral za luždško- 6rbski in bolprarski jezik z literaturo. To tudi predava na Karlovi univerzi. Za spoznavanje najmanjšega slovanskega naroda ima toliko zaslug, kakor le redkokdo med Cehi. Izmed obilnega dela, ki ga je posvetil teziku in elovstvu teh slovanskih bratov, omenjam predvsem znameniti spis >Zawod do študija serbekeho pismo\vstva« (v luži-§ki srbščini), predelano in razširjeno izda-nje češkega pregleda zgodovine lužiško-srbske literature. Ta knjiga bo ostale še dolgo neprekosljiv literarno - zgodovinski kompendij o lužiških Srbih, velik dokument njihove kulture in — pravice do življenja. Njo naj bi imel v svoji knjižnici vsak. kdor se bavi s proučevanjem Slovanov in posebej še z delom za zbližanje e slovanskimi narodi. Lužiško - srbska izdaja, ki poznavalcu čežčine ne bo delala nepremagljivih jezikovnih težkoč. ie izšla kot prvi zvezek Znanstvneih raziprav Srbske Matice v Bu-dyšinu 1 1929 v redakciji danes že pokojnega dr. A Muke. Tzdaia je prav okusna ilustriraroa. vsebinsko pa rajema vso luži-škosrbsko literaturo obeh vej od najstarejših do najnovejših pojavov. Kdor se zanima za lužiške Srt>e, ne bo mogel pogrešati dr. Patove »Serbske čitanke«, ki ie izšla že 1 1920. v Pragi v založbi društva »Adolf Cernv« in ki ie. kolikor vem, prva večja hreetomatija lužiškosrbeke literature obeh narečij, predvsem seveda prevladujočega gornjelužiškega. Zastopani so vsi pomembnejši avtorji; narodne pesmi in pravljice nam pripovedujejo o duši tega ljudstva, ki že stoleitja tone v nemškem morju. iSerbska čitanka« je drugi del spisa o jeziku m literaturi lužiških Srbov. Prvi del, ki je pa lahko tudi samostojna knjiga, se imenuje »Kratka priručka horno-lužicke srbštiny«. slovnica, ki se ji je pozneje pridružil izpopolnjujoči tretji del: »Kapesnl slovnik hornolužicko - českojiho-slovanskv a česlio ' hornolužicky« Mimo in preko dr. Pate ne bo več mogoče Cehu. a tudi Jugoslovenu, Bolgaru. Poljaku in Rusu, prodreti v duhovni svet narodiča, ki sredi Nemcev, tako majhen a žilav, varuje svoio samobitnost. Tudi z Bolgari 'n njihovo literaturo ima prof. dr. Pata žive stike, ki so leto za letom večji. Že med volno je spisal razpravo o zgodovini srednjebolgarskoga jezika, pozneje je obogatil češko bulgarioo z vrsto jezikovnih in literarno - zgodovinskih razprav. člankov in referatov. Lani ie bila po njegovi zaslugi in z njegovim izdatnim sodelovanjem prirejena v Pragi prva razstava bolgairske knjige, ki ie v marsičem pome nila pravo odkritje ter ie le pomagala ra7 širili in poglobiti kulturne stike med Čehe slovaki in Bolgari- Dr. Pata se pogosto oglaiša v revialnem in dnevnem tisku, kjer piše o raznih slovanskih pojavih in vprašan rib ter se češče spominja zaslužnih delavcev za slovansko vzajemnost Med drugim je posvetil daljši članek našemu odličnemu rojaku in svojemu vzornik v slavistiki — prof. dr. M. Murku. V zadnjeon času ie dr. Pata objavil v »Časopisu pro mod- filologi« in kot ponatis v posebni knjižici razpravo >Jan Neruda a 6lovan6ky ev-čU. Pri tem takoj dostavljamo, da je Nerudov odnos do Jugoslovenov posebej obdelal v članku, ki ga je objavila v eni zadnjih številk »Jihoslov.-českoslov. re-vuec v Pragi. V uvodu svoje razprave ugotavlja avtor, da so Nerudovi odnosi do slovenstva še vedno sorazmerno malo raziskani. Iz dosedanjih spisov o Nerudi bi lahko sklepali, da je bila njegova literarna tvor ba izključno v zvezi s tujim, zapadnim svetom. zlasti z nemškim in francoskim, nikakor pa ne s slovanskim >In vendar ni moči misliti, da ta pesnik žgočega češtva. pisatelj. ki je bil ob vsem svoiem kosmopolit-stvu naroden, ne bi hi vel globljih odnosov do slovanskega 6veta. da nani ne bi vplivale silne individualnosti slovanskih literatur. predvsem ruske in poljske. Ne moremo si misliti, da bi Jan Neruda. pomembni član generacije, ki je bila močno nastroiena v slovanskem duhu. mogel prezreti slovanske reči in dogodke ter molčati o njih. kakor da fib ne bi bil opazil in kakor da ne bi našle v njem nikakega odmeva in vpliva Saj je vendaT živel in dihal z istim dihom, kakor njegovi tovariši, ki so dobro razumeli pomen slovanskega kongresa leta 1848 in njegove posledke. m ki so živo reagirali na novi razmah slovanskih sil v Avstriji po ko je podobno močan sunek preplašil Ljubljančane 14. julija ob pol 10. uri zvečer, da so zbežali na prosto. Potem je 14. oktobra ob pol 4. uri obiskal Ljubljano hud potres, da so okna zaivenketala in da so ljudje ču-li močno podzemsko grmenje. Hud potres je bil 29. januarja 1917 ob pol 10. uri zvečer. Pohištvo se je streslo tudi pri sunku dne 10. marca 1917, ko se je zemlja zazibala nekaj minut po 3. uri zjutraj. I>ie 13. avgusta 1918 se je zemlja zamajala ▼ dolgem tresljaju, da so zanihali vsi narahlo pritrjeni predmeti po hišah. Močan potres je bil dne 25. januarja 1919. Dne 15. marca 1923 se je zemlja tresla več minut. Najhujši potres po 1895 pa je obiskal Ljubljano dne 27. februarja 1925, a k sreči ni povzročil posebne škode. Hud sunek se je pojavil tudi 1. oktobra istega leta. Na novega leta dan 1926 pa je precej hud potresni sunek povzročil nekaj škode po stanovanjih. Potresne sunke je Ljubljana doživela še dne 2. septembra 1929, ki so jih čutili zlasti ljudje v višjih hišah, in pa 25. decembra, ko so zaloputala vrata in so tekočine v posodah zavalovale. Ljubljana živi torej svojo romantično idilo na precej majavih tleh, kakor priča ta črna kronika. Pa najbrž smo tudi za bodoče lahko brez strahu. Saj Ljubljana v resnici nikomur ne prizadene zla, da bi si mogla nakopati na glavo najhujšo božjo jezo. - Neznan vlomilec je oplenil trgovino Slovenske Konjice, 16. novembra V noči na danes je bil izvršen drzen vlom v trgovino tukajšnjega trgovca gospoda Leopolda Brudermana. Noč je bila viharna in je okoli 22. začelo močno deževati .kar je izkoristil tat da se je lahko neopaženo prikradel v hišo. Vlomilec je prišel bos preko vrtov za hišo. Z železnim drogom, kakršni se rabijo pri jarmih za volovske vprege, je s silo odrinil polke na oknu, nato je zlomi! šipo ter pobral knjige, ki so ležale na polici okna, in jih pometal na dvorišče. Z železom je nato odprl zapah pri oknu in tako mu je bila pot v trgovino prosta. Pri tem je ravnal tako previdno, da je pogrnil rta polico okna vrečo, preden je stopil nanjo, da ne zapusti sledov bosih nog, ki bi ga utegnili izdati. Pri blagu je bil doka i izbirčen. Od ma-nufakture je odnesel štiri bale, po večini gradlna in hlačevine. Še več sreče je imel tat pri tobaku. G. Bruderman si je dan poprej nabavil novo zalogo, zato je bil plen tem obilnejši. Ker pa vlomilec ni imel vreče, kamor bi spravil tobak, je vzel blizu stoječo vrečo, v kateri je bilo še nekaj kristalnega sladkorja. Obzirno je pogrnil na tla polo ovojnega papirja ter nanjo stresel sladkor, nato pa je potlačil v vrečo ves tobak razen nekaj paketov savskega, ki se mu je zdel najbrž preslab. S svojim plenom je izginil spet neopaženo skozi okno. Še drugo jutro so se prav dobro videli sledovi preko vrtov. Podoba je, da je vlomilec prav dobro poznal razmer^, v hiši. Strahovito razbojstvo Ruma, 16. novembra O strašnem rafflbojstvu razpravlja okrožno sodišče v Rurni. Obtožena je skupina ruskih ciganov, da so ob Savi umorili in potem v vodo vrgli r umskega podjetnika Franca Dreherja. Obtoženci so Giga Petrovič iz Rume kot organizator zločina, kot njegovi poanečniki pa še dva cigana in neka ciganka Lz Platičeva. Svojo žrtev so cigani izvabili na samoten kraj ob Savi pod pretvezo, da mu bodo za 10.000 Din prodali dobro ponarejene bankovce za 100.000 Din. Dreher se je baje že večkrat bavil s takimi sumljivimi posli in ge je rad odizval ciganskemu povabilu. Ker ga ni bilo več nazaj t je neki njegov prijatelj osumil cigane, ker je vedel, da se je Dreher z njimi pajdaSil. Po nekaj dneh je Sava izplavila umorjenčevo truplo. Cigani so sprva vse tajili, pozneje, ko so pri glavnem obtožencu našli cikrog 9000 Din, pa so /riznali svoj sestanek z umorjenim podjetnikom. Priznavajo tudi. da so ^e z njiim sprli in stepli, nočejo pa priznati, da bi ga bili umorili in truplo vrgli v vodo. Glavni obtoženec, cigan Giga Petrovič, je kaj temna prikazen. Pred dolgimi leti se je imselil v Ameriko, kjer pa se je pridružil tihotapcem alkohola ter je bil naposled zaradi ganstersikih po. slov zaprt in izgnan. Nekaj časa so celo domnevali, da je sodeloval pri ugrabitvi L i n dbe rgho vega otroka. Bachovem padcu ter zasledovali dogodke okrog moskovskega kongresa L 1867., zlasti pa nove osvobodilne boje balkanskih Slovanov vse do njih osvobojen ja. Naposled je pripadal generaciji, ki je imela razumevanje za celotno vzrast slovanske kulture, slovanskega duha, čigar vsestranski izraz je nudila tik pred Nerudovo smrtjo jubilejna razstava v Pragi L 1891.« O tej pozabljeni, zanemarjeni ali morda omalovaževani strani Nerudovega obsežnega udejstvovanja in dela je dr. Pata zbral in obdelal mnogo gradiva, ki kaže. da Nerudovi h stikov s slovanstvom in slovaoMva z Nerudo ni bilo malo in da je bil ta korenito češki pesnik in pisatelj »po vsem svojem ustroju, značaju, po duhu in po srcu tipičen Slovan.« kakor pravi pisec na koncu svoje razprave. Omenjajoč material, ki ga je o Nerudovih stikih s slovanskim jugom, zlasti s Slovenci. zbral prof. dr. V Burian (Ljubljana), razpravlja dr Pita o slavici v Nerudovi knjižnici, o Nerudovem slabem zanimanja za slovansko jezikoslovje, nato pa podrobno navaja in označuje vse. kar se v Nerudovih spisih tiče Slovanov, opozarjajoč zlasti na njegovo kollarjevsko slovansko ideologijo. Nadaljnji del razprave.dr. PSte ee tiče odmevov Nerudovega dela v slovanskem svetu (pri tem našteva tudi prevode v slovenščino). naposled pa razčlenja neikatere prevode iz Nerude (med niimi dr. Iv. Laha) ter odgovarja na vprašanje, kolSko slovanski prevajalci, literarni zgodovinarju' in kritiki poznajo Nerudo. Avtorjev« široka raz- Domače vesti Komercializacija mestnih podjetij v Ljubljani Ljubljanski naročnik nam piše: Kupil pem svetilko v prodajalni mestne elektrarne. Prijazno in solidno sem postreže«. K«, pa sem rekel, da bo treba svetilko pripeti na strop, sem izvedel: »Za to morate iti pa gori v montersko pisarno. Nam je prepovedano sprejemati naročila za montiranje«. Prva moja misel je bila, da bi se obrnil pa odšel v privatno elektrotehnično trgovino, kjer bi mi svetilko ne le prodali, marveč mi jo brez posebnih procedur tudi obelili na strop. Pa sem se spomnil, da si jo pač lahko obesim tudi sam in ne bo treba prošenj, ne stroškov. Tak0 sem tudi storil. Mislim pa, da ne bo odveč, ako ta primer zares nerazumljivega birokratizma v komercializiranem mestnemu podjetju sporočim tudi javnosti, da ne bomo vedno samo v Beogradu iskali biro-kratičnih cvetk, ko jih imamo tudi sami več ko dovolj. KODAK rOT 14. Odhod iLa philosophie en Tcheco-slovaouie. Aperpu hietoriaue«. Z velikLm zanimanjem seže filozofsko razgledan prijatelj Čehoslovakov po tej knjižici. ki mu prva nudi pregled njih celotnega snovanja in delovanja na področju mo-droelovia. Spi6 prof. dr. Krala. ki je sam filozof in avtor več spif»ov iz zgodovine mo-droslovja. zlasti češkega, ima predvsem informativen značaj ter ne preha.ia v podrobno prikazovanje posameznih filozofov. J^ku-ša pa vsakega označiti po njegovi smeri in značaju njegovega dela- Kralov pregled češkoslovaške filozofij" se začenja pri skolastikih. čijih češki predstavi tel j je bil Toinaš Štitnv (1338-1401). V nadaljnjem toku miselnega razvoja se po- javljajo pomembna imena, kakor so Jan Hus, Petr Chelčičky in Jan Amos Komen-ekv; v začetku 19. stoletja ima Praga svojega vodilnega filozofa v prosvetljenem teologu Bernardu BoLzanu, ki je imel tudi na Čehe velik vpliv. Med imeni, ki jih srečujemo na nadaljnji razgledni poti po češkoslovaškem modroslovju, vzbuja našo pozornost AvTguetin Smetana, ki so ga čiteuli mladi slovenski intelektualci iz kroga nekdanje »Svobodne misli«. Tudi češki herbarto-vec Josef Durd-ik ej imel tu in tam kakšnega slovenskega čitatelja. Od n jega vodi preko G. A. Lindnerja pot k T. G. Masarvku, ki je imel izven češkega naroda večji vpliv nego vsi ostali novejši češki misleci skupaj. Njemu je avtor odmeril nad tri strani. Masaryk. v manjši meri nedavno umrli Fran-tišek Krejči in Fr. Čada, — to so filozofi, ki so vplivali tudi na miselnost slovenskih svobodoumno usmerjenih intelektualcev. Poslej srečuje poznavalec Čehoslovakov mnogo znanih imen. Pretežen del dr. Kra-lovega Apergua je posvečen filozofiji zadnjih petdesetih let. Med filozofi, ki se tu omenjao, je tudi zunanji minister dr. Be-neš. Ta državnik ne pomaga 6amo soustvarjati narodovo usodo in zgodovino, marveč se takisto bavi e sociologijo Profesor filozofije na bratislavski univerzi Josef Tvrdy je plodovit filozofski avtor (pozna tudi ju-goslovensko filozofijo, o kateri je spisal pregled za zbornik Slovanskega instituta). Sociološki spisi I. A. Rlahe bi bili vredni večje pozornosti pri nas. tem bolj. ker česfo obravnava konkretne probleme sodobnosti. Nedavna smrt češkega eeteta Otakarja Zicha ni bila pri nas nezapažena. filozofski idealizem fiziologa Františka Mareša je bil že večkrat omenjen pri nas, tudi o mlajšem filozofu Ferd- Pelikanu je poročal že ponovno vsaj pisec teh vrstic. Manj znana, a pomembnejša sta 1. 19-29. umrli Karel Vorov-ka in takisto že pokojni brnski vseučilišču 1 profesor Vladimir Hoppe: oba izpovedujeta v mistiko prehajajoč idealizem. S posebnim užitkom čitaš spise Tomaša Trnke, čigar ir-racionalistična filozofija izhaja iz čuvstve-ne osnove, ki prikupno barva tudi Trnkov esejistično - pesniški slo<_'. O Masarvkoven učencu Emanuelu Radiu je pri nas znano mnogo premalo, dasi ne manjka posameznih glasov in beležk; omenjamo zlasti članek. ki ga je ob njegovi lanski šestdeset-letnici priobčilo »Jutro« iz peresa Radlove-ga učenca dr. M. Plechača. Daljši informativni prikaz Radlove filozofije pripravlja pisec teh vrstic. Med nadalinjimi imeni, ki opozarjajo nase v citiranem spisu prof. Kr&la. naj posebei omenim sledeče čitanka vredne filozofske avtorje: J. B. Kozak, pomemben zlasti pr> spisih iz etike in religioznega modroslov ia. J. L. Fischer. Filozof kulture in politike. J. L. Hromadka, protestantski teolog, avtor zanimive knjige »Krest'anstvi v mvšleni a životec. dalie estetik Zdenek Nejedllv in sociolog Emanuel Chalupnv. — Med češkimi filozofi današnje dobe srečujemo v pregledu prof. Krila tudi dva slovenska roiaka: na str. 36. je omenjen brnski nrofesor M. Ro stohar kot zastopnik strukturalne in evolu- cionistične psihologije s knjigo »Studie z vvvojove pevhologie«, na str. 38. pa Ivan Zmavc kot zastoonik naturalistične sociološke šole, avtor »L*voda do socialni energe-tiky< in kr.jij >0 prirodovšdeckvoh zakia-dech socialnich naprav«, »Energeticke za* kladv socialni techniky< in starejše knjige »Elemente einer allgemeinen Arbeite-throrie«. Spis prof. dr. J. Krala zaključuje pregled filozofije med Nemci na Češkoslovaškem. Novi letnik »Salduvega zapisnika« je otvo- rila minule dni izišla 1. številka, ki kaže na zunaj novo lice: Revijo, ki ima. kakor znano, eneira samega sotrudnika. namreč slovečega krilika F. X. Saldo, je doslej izdajal založnik 0. Girgal na Smichovu, sedaj pa ga ie podprlo založništvo »Melantrich<, ki je obenem prevzelo izdajanje Šaldovih Zbranih spisov (o Čemer je bila že beseda na tem mestu)- Prvi zvezek novega letnika »Salduvega zapisnika« prinaša članek o odnosu med družbo in pisateljem. Nastal je kot odmev moskovskega pisateljskega kongresa in lazglaiblja problem, ki n,i bil že doigo tako žgoč. kakor ie dane6. V članku »Triie češki pesniški premianti« se Salda bari z novimi, nedavno nagrajenimi zbirkami J Hore. V. Nezvala in Jana Carka; slednji. najskromnejši in najtiš.ii med niimi. je dobil največ kritikovih udarcev, dasi bi n. pr. pri nas nieirovo p°sni5ko zbirko epre-ieli z nedeljeno bralo (tudi znaten del češke kritike ie pisal o nji pozitivno). V član- Stalno pedikiranje stane mnogo denarja in zahteva mnogo časa in potrpljenja. Vložite v obutev rajši neprekosljive vložke SETA, pa vam bo vse to prihranjeno, noge pa bodo vedno zdrave, ker bodo vedno v suhi in mehki obutvi. del jo 18. t. m. ob 10. v telovadnici državne realke {Vegova ulica). u— Gospodinje! Udeležite se zanimivega predavanja o pranju -posteljnega p«ril» ln iperja, ki se bo vršilo v torek 20. t m. ofr> 4. popoldne pri Zvezi gospodinj. Breg 8* Triredi ga Celjska milarna d. z o. t. Danes brezplačna poktšnja expres kave na novem najmodernejšem aparatu ▼ Avtomatičnem buffetn »R I O«. B Modra vrtnka Agatua m ka zatrjeval, da ni potrebno rane pri obre&». vanju marelic mazati, marveč zadostuj©, če se namoči nož v kaktusovo olje. Ker je v Ljubljani mnogo lahkovernih ljubiteljev, ki kupujejo razne medicine in rastline od takih prerokov ter s tem škodujejo sebi, je treba priporočiti, da take ljudi teroč« policiji. Pred mesecem je n. pr. prodajal ipo Ljubljani neki temu p-odobrn ljubitelj divje vrtnice kot pristne ln je ta*ko oške. doval za precejšen denar Ljubljančane, le? bodo šele pomladi spoznal! kakšne so modre vrtnice, ko jim bodo cveteli — na5-krasnejši šipk! na vrtu. u— Prebujene strasti. Ljubitelje 0KT> filma opozarjamo, da se danes ne vtš! predstava filma »Prebujene strasti« temveč jutri ob 11. dopoldne v prostorih Elitnega kina Matice po najnižji vstopnini 350, 4.50, 5.50 in 6.50 Din. u— šentjakobska knjižnica na Kongresnem trgu 7, je do 1. marca 1935. odprta tudi ob nedeljah in praznikih od pol 10. do pol 12. dopoldne. u— V včerajšnjem članku »SiromaSčtfia In blagostanje po hišah« se je vrinila pomota, po kateri bi se zdelo, da ima v Ljubljani več hiš plinsko kakor električno napeljavo. V resnici jc v mestu samo še 5^7 hiš brez elektrike. Pri tej priliki nas mostna elektrarna obenem naproša za objavo, da se bo danes ob 4. uri p-opcldne vršilo v lokalu Zveze gotspodinj, Breg št. 8., javno predvajanje električne kuhe. o— Ribiči na Jadranu so se v zadnjih dneh, ko so ipomebali viharji na morju, spet izkazali. Petrov blagor je bil velik, in je prišel včeraj do veljave tudi na ljubljanskem trgn. Na ponudbo Je bilo vseh vrst morskih rib, po katerih so gospodinje posegale prav pridno. Preoej je bilo na prodaj tudi rečnih rib, zlasti iiz Dunava. V vrstah rib iz Save je prevladovala ščuka, ki so jo prodajali po 18 Din kg, kar znači, da je cena od prejšnjega petka padla za celih 6 Din. ZVOČNI K EVO »SOKOLSK1 DOM« V filšKl. — Telefon 33-87. PREMIERA češkega filma, odlikovanega na letošnji svetovni filmski razstavi v Benetkah MLADA SRCA, MLADA LJUBEZEN (REKA) Drama lz življenja mladih Ijndl. V glavnih vlogah: Vaša Jalovec, Jarmila Bera«kova. Predstave: v soboto ob 5., 7., 9.; v nedeljo ob 3_, 5., 7., 9.; v ponedeljek ob 5., 7. In 9. V dopolnilo: nov Paramountov zvočni tednik. Rezervirajte si vstopnice! TeL 83-87. Pride! Marlen Dietrich! Pride! CARICA VSEH RUSOV BHHHBHBOBaBMH ku jSociološka podoba najnovejše češke literature se Salda bavi s pregledom češke literature 20. stoletja, ki ga ]e spisal dr. B. Vaclavek in ki je o nie:n obširneje poročalo tudi »Jutro«. Kritikova, pesniška Muza govori iz pesmi iPrerokinjar. V feuilleto-nu najdeš gloso »Knjiga kot kos pohištva«: bridka resnica o ljudeh, ki kupujejo knjige »zaradi lepšega«. Med beležkami eo kratki referati o nekaterih novih knjigah. A. C. Nora »Moderni literatura feskoslo-venska«, poljuden in priročen pregled, ki smo ga že zabeležili na tem mestu, je pravkar izšla v drugi razširjeni izdaji. V teku dobrega meseca je pisec prodal tri tisoč Izvodov. Isti avtor ie objavil kot svojo 22. knjižno publikacijo kratko študiio o pesniku Wolkerju.________ Nova pesniška ibirka. Tiskovna zadruga ie pravkar izdala kot 14. zvezek svoje zbir ke »Slovenske poti« pesniško zbirko Mila Klopčiča »Preproste pe0 specialni in splošni teoriji relativitete«, v popularni obliki, kakor io ie spisal za svojo nedavno izišlo knjigo, izide v srbskohiraškem prevodu v Beogradu. iJUTROc St. 265 Sobota, 17. XL 1S34 Vsiljivo beračenje. Včerajšnji petek je spet pokaral, da nadležnega beračenja t LJubljani ni konca ne kraja. V mesto se Je že t zgodnjih jutranjih urah nateplo lepo število mladih in starih prosjakov, med njimi zlasti mnogo žensk. Policija je po svojih organih sicer strogo pazila na 'berače, ki pa so se znali spretno ogibati in niso šli v nastavljeno mrežo. Kljub temu pa so policijski organi aretirali že do po. poldneva okrog 16 beračev, ki so nadlegovali stranke po hišah in v lokalih. Pri zaslišavanju se je izkazalo, da je le malo aretirancev pristojnih v Ljubljano, večina prihaja v mesto z dežele. To ne samo iz 'ljubljanske okolice, marveč prav od daleč. V soboto ob 8., v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek pa ob 8. uri velika umetnica Marlene Dietrich, briljira v filmu »Carica vseh Rusov" Njen najlepSi, zgodovinsko obdelani roman. Dodatki: Jonrna! in kulturni film. Iz Celia a— Tečaj o socialni ekonomiji, ki ga Je priredil celjski pododbor Društva absolventov drž. trgovskih Sol, je bil uspešno otvor. J«t» v četrtek zvečer v predavakiici drž. trgovske šole. Predavatelj sodnik g. Ver-ftovšek je izbral za začetek zgodovinski trvod v nacionalno ekonomijo. V zanimivem, j&snesm in iačnpnem predavanju Je •■ibravnaval prve začetke gospodarstva, ki se je delilo v razne sisteme. Najvažnejša sta merkantilni in fiziokratski sistem 17. odnosno 18. stoletja. Fiziokratskemu sistemu sledi klasični racionalni sistem. Merkantilni sistem pravi, da more vlada voditi irospodarstvo in mu dajati smer, dočim ?Tavi fiziokratski sistem, da je gospodarstvo svObodno in da mora vlada skrbeti samo za sigurnost tega svobodnega gospodarstva in trgovine. Z nadaljnjim razvojem gospodarstva se bodo bavila naslednja predavanja. Prihodnje predavanje bo v četrtek 22. t. m. db istem času in na istem S: raju. «— V cfklusn pedagoških predavanj na Itfndsskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 19. t. m ob 20. v risalnici deške meščanske šole v Celju g. prcrf. G. šilih o »Novih petih roditeljske rzigoje«, v torek 20. t. m. ob 21. pa bo predavala učiteljica g«. J. Mlinaričeva o »Dekliški vzgoji«. e— Diplomiran je bi! na pravni fakulteti v Zasrebu g. Mirko Lnonik lz Celja. Čestitamo! e— Predavanje za mojstrske izpite bo v torek 20. t. m. ob 19. v Obrtnem domu v Celju. Predavanje bo brezplačno e_ Nova sezona Mestnega gledališča bo otvorjena v torek 20. t. m. ob SO. z gostovanjem ljubljanskega Narodnega gledališča ki bo uprizorilo slovito Strindibergovo dramo »Velika noč«. Predstava je za abonma. Vstopnice se dobijo v predorodaji v knjigarni »Domovini« na Kralja Petra cesti Zaradi velikega Tanhnanja opozarjamo občinstvo, da si takoj nabavi vstopnice v predprodajl. e— žrtve n »reč. V četrtek sta 32 letni Avgust Pfeife- in 21 letni Ivan Kocijančič, delavca v Jurkloštru, podirala drevje v go®du. Pri delu je nenadoma treščilo pod-žasrano drevo na ofca delavca ter jima zlo. milo desni nogi. Kocjančiča pa je poleg tega tudi občutno poškodovalo po roki. — Pred dnevi je padel 55 letni dninar Rok Ieber te Vojnika v spanju z nekega kozol. ca in se hudo poškodoval na glavi in križu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 1€.30 ta 20.30 arvočni f!hn »Artoocec« in predigra. Iz Maribora a— Premiera prve letošnje veseloigre »Gugalnice« bo danes. Delo odlikuje izbor-bo izfcran siže, prav tako pisana vsebina, vzeta z bistrim opazovanjem iz vsakdanjega življenja ob času raznih deflacij. Režija je Kovičeva, nastopijo Dragutinovičeva. ZakraJakova, Starčeva, Kraljeva, Savino-va, Furijan,' GcrLn-šek in Blaž. Bloki ve Uajo. Fosetite vsi razstavo ljtsblj. likovnih umetnikov! Otvoritev v nedeljo, dne 18. t. m. ob 10. dop. v kazinski dvorani v Mariboru. a— šahovski brzoturnir. V četrtek zvečer se je odigral v kavarni Central velik šahovski turnir za bTzopotezno prvenstvo Maribora. Turnirja se je udeležil izven konkurence tudi naš mednarodni mojster Vasja Pire, ki je igral proti vsakemu nasprotniku brez enega konja, a je kljub te- mu dosegel največje število fcoGk tn prvo nagrado. Drugi ln obenem prfak Je bil akademik Jože Mešiček, tretji Ostanek, 4. Kukovec, 5. in 6. mesto pa sta ei delila Hribar in dr. Sipindler. Z Jesenic s— Kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo, 17. in 18. t. m. ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. in 5. popoldne) £ilm »Življenje je lepo« s Piccaverjem v glavni vlogi. Kot predigra bo prikazovan zvočni film o pogrebnih svečanostih Viteškega kralja Aleksandra Uedin telja, pogreb ministra Barthouja itd. Poleg tega kulturni film in Paramountov žurnal. Sledi film »Ljubezen z neba«-. Iz Zagorja z— Seja za3j.-„kega občinskega odbora je bila v nedeljo pod vodstvom predsednika g. Drnovška. Oiobrila se je izpremer 52.50—53.50 8% Blair 61—64. 7% Drž h:p banka f*2J50 do 64 6^ be?'uške 55-56: delnice: PAB 215—218. Seierana Osijek 120—140. Trboveljska 95-100, L?evaon:ca Osijek 125 bL Beograd. Vojna Skoda 391—332 (335, 331), 7% invest 66>—71, 4% agrarne 40 do 4050 (40), 6% begkrške 54.75—5650 (56), za dec. 55—56, 8% Blair 61—64, 7% Blair 52.50 den., 7% Drž. hip. banka 62.50—66, Nar. banka 4000 den. (4200), PAB 211 do 213 (211). Dnnaj. Duna v-Sava-Jadran 18.10, Trtx> veljska 13.10, Alpine-Montan 11.40. Blagovna tržišča 21T t + Chicago, 16. novembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 100.25, za maj 99.75, za iuij 94.75; koruza: za maj 83.6250. + VVinnipeg, 16. nov. Začetni tečaji: Pšenica: za december 78.3750, za maj 83, za julij 83.75. + Ljubljanska borza (16. t. m.) Tendenca za žito ie bila mirna Nudi se (vse z* slovensko poftaio. plač^ivc v 30 dneh): pšenira (po mlevski tarifi): baška 78 k| po 152 — 155; baška 79 kg po 155 — 157.50; koruza (po navadni tarifi): nova umetn« sušena s kvalitetno garancijo po 115 d« 117: času primerno sjba po 107-50 d« 110; moka (fco Liubljana brez prom. davka): >0< 230 _ 235; banatska »0< 237.50 do 240; slavonska 227.50 — 230; otrobi: pšenični brez prometnega davka, debeli 135 _ 140. drobni 110 _ 115. + NoTosadska blagovna borza (16. t m4 Tendenca neizprememena Promet erednii Pšenica: baška. okolica Novi Sad. gornjeba-naiska 104 — 106; okolica Sombor in iuž-nobanatska 103 _ 105; srednjebaška in gornjebaška 105 — 107; baška. ladja Tisa 116 — 118; ladja Begej in Dunav 115—117; slavonska 112—114; sremska 108—109. Rž: baška 102 — 104. _ Ore«: baški. srem-ski 78 — 80: slavonski 82 — 84. — Ječmen: baški. sremski. 65/66 105 — 10750; iari 67/68 kg 120 _ 122.50. _ Koruza: baška in srenvika 54—56; umetno sušena 61—63; za december-januar 56 — 58; bnna-tska sušena 58 — 60. — Moka: bsška in banatska (v oklemjib sremska. slavonska) >0g< in >0™< 170 - 190 (167.50 _ 177-50); »2< 150 — 170 (147.50 - 157.50); »5< 130—150 (127.50 - 137.50); >6« 112.50 - 122.50 (110 - 120): »7< 100 _ 105 (100 _ 105); ,8< 90 — 95 (90 — 95). — Otrobi: baški, sremski 75 — 76; banatski 74 — 76; baški ladja 79 — 81 — Fižol: baški. sremski beli 127-50 — 1S0. + Somborska blagovna borza (16. t m.) Tendenca omahujoča. Promet 30 vagonov. Pšenica: baska, okol. Somhor 102—104; gornjebaška in gornjebanafcka 104—106; sremska 106—108; slavonska 110 do 112; baška, banatska potiska 116—118. R i : baška 102—104. Koruza: baška sušena 61—6S: baška za dec,—jan. 54—55; meš., ladja 56—58. Fižol: bsšlki tizatični 127.50—13250. ŽIVINA. + Živinski sejem v Ptuju. Na zadnji živinski sejem v Ptuj-u ie bilo prignanih 720 glav živine, in sicer: 315 krav. 75 telic, 163 volov, 34 bikov, 143 konj; prodanih je bilo 311 glav. Cene so bile naslednje: krave 1.75 do 3 Din. telice 3 do 4, voli 3 do 4, biki 2.75 do 3.75 za kg žive teže. Kon}: so se prodajali po 750 do 3500 Din komad. Na svinjski sejem pa je bilo pripeljanih 460 svinj in prascev, prodanih pa je bilo vsega 110 komadov. Trasci so se prodajali po 70 do 175 D:n za komad, priutarji po 4.50 dO 6.35 za kg ž:ve teže, plemenske svinje pa po 200 do 700 Din za komad. DOMBAŽ + Uvdrpool, 16. novembra. Tendenca stalna. Za ki i. tečaji: za dec. 6-58 (6.58), za maj 652 (652). t + Newyork, 16. novembra. Tendenca komaj stalna. — Zaklj. tečaji: loko 1255 (12.50), za dec. 12.36 (12.24). Kongres ear^delcev V septembru se je v mestu Dessau vršil kongres čarodelcev-amaterjev iz vseera sveta. Tri dni je 150 udeležnikov živelo samo svojemu imenitnemu športu. Carodelstvo jim je v vsakdanjem življenju šport kakor ic drugim ljudem golf, nogomet itd. In cenejši magija tudi ni. Niso bili poklicni Carodelci, nego amaterji, ki so po poklicu trgovci, zdravniki, tehniki, pravniki, uradniki, znanstveniki itd. Uprav čudovito je, kaj vse znajo ti ljudje. Po vseh Kotih, pri vseh mizah so sedeli in coprali. Preizkušali so nove trike, kazali nova rokohitrstva, delali zapletene vozlje, č201etna dama iz dobre družine, dobre zunanjosti in neoporečne preteklosti išče moža. Dota milijon frankov. Pogoji: starost ne preko 30 let zdravje, splošna izobraz. ba, dobro vedenje, plavi lasje. Slika želje-na.« Prejela je nekoliko košev pisem in dosti časa je preteklo, da jih je pregledala ter izbrala 24 kandidatov. Vsakega je po vrsti pismeno povabila, naj prebije teden dni kot gost v hiši njenega očeta. Kot prvi je prišel mlad. strumen letalski častnik, ki pa je govoril več o svojih pole. tih nego o ljubezni. Olga je z njim pose-čala kinematografe, delala izlete in plesala ob zvokih radija v salonu očetove vile. čez teden dni se je prijazno priporočila in mu dejala, da bo o njej še slišal. Tako so v naslednjih 23 tednih po vrsti prišli tudi ostali snubci. Vsi so bili elegant. ni in simpatični mladeniči, toda Olga je v svoje razočaranje spoznala, ali se ji je vsaj tako zdelo, da jih njena dota bolj mika nego njena oseba. V takšnem razpoloženju je nekega dne sama napravila izlet v naravo. Na prostem polju jo je zajela huda nevih. ta. Ni vedela, kaj bi, ko je privozil mimo star avtomobil, mlad. preprosto oblečen mož v njem ga je ustavil in jo prijazno povabil, naj sede v voz. Olga je tako storila in mladi človek jo je odpeljal do svojega malega posestva, ji posodil obleko svoje pokojne matere in jo preprosto, a dobro pogostil. Olga se je vrnila domov židane volje. 14 dni pozneje je njenih 34 snubcev pre. jelo povabilo, naj pridejo v nedeljo v vilo. Prišli so vsi z žarečim upanjem v srcu. Ma- Maršal pri generalu Francoski maršal Petain (na levi) je te dni obiskal generala Georgesa (desno), ki je bil hudo ranjen pri marsejskem atentatu in je že skoro popolnoma okreval. vadn-a »mrtve« kemičae stvore (najlepši med njimi so bili iz — mazalnega mila!), ki so se pa v svoji tekočini obnašali prav tako kakor najpreprostejša živa bit. ja; nasičali so se z redilno tekočino, rasli so in se celo množili, kar velja za najsigur. nejši znak življenja, poedini kristalčki so se delili v nove individne, ki so se prav tako gibali in rasli kakor materni kristal. Sloviti učenjaki so tem stvorom sicer od. rekali pravo življenje a sodba o tem še ni zaključen . in na vsak način mora priznati danes vsakdo da takšne ločitve med živo in »mrtvo« materijo kakor so si jo nekoč zamišljali na svetu ni. To nam je dokazalo tudi proučevanje najmanjšega, kar eksistira v svetovju materije, proučevanje moleKulov. atomov in elektronov Kakor ima materija svojo atomsko teorijo tako jo ima danes tudi znanost o življenju m počiva na prav tako trdnih teme'jih kakor ona Kakor je Wilson pred časom napravil snovne atome oziro. Io čudno so se gledali, ko so se znašli tako skupaj v salonu, toda sedli so v priprav, ljene stole in Olga je kmalu potem vstopila v lepi, beli obleki Pozdravila jih je in imela nanje majhen nagovor. Dejala je, da so ji vsi simpatični (-veliko veselje med vsemi) in ji je žal, da ne more vzeti vseh 24 Vendar pa si je že enega izbrala. In sicer nikogar med njimi. Med ledeno osuplostjo jim je tedaj sporočila, da je nje izvoljenec gospod Evgen Tourtoulone, ki ga bodo ta. koj spoznali Veselilo jo bo, če pridejo kot gostje k njeni poroki in če vzamejo v spomin na lepe dni, ki jih je preživela z nji. mi, majhen dar Služabnik je tedaj vsakemu med njimi izročil dragoceno srebrno dozo za cigarete z napisom »Olga«. Dekle pa je med tem iz sosedne sobe privedla svo. jega zaročenca — baš tistega mladega člo. veka, ki jo je bil enkrat v nevihti »rešil«. Po tistem dnevu ga je še večkrat posetila, zaljubila se je v njega in on v njo. Izkazal se je za neimovitega, a inteligentnega in dobrega človeka. Rekla mu je sicer, da nima nobene dote, a on se je zasmejal, češ: »Jaz ljubim tebe in se požvižgam na de. nar. Znam hvala Bogu. delati.« Tourtoulone je seveda zelo debelo pogledal, ko je zvedel, kdo je njegovo dekle. Te dni se je vršila poroka. Med Avignon-ci je zbudila veliko pozornost skupina 24 plavolasih, mladih mož, ki so sledili ženi. nu in nevesti očitno brez velikega veselja. Najbolj čudno pri tem malem romanu živ. ljenja je to, da je srečni mož v lase — črn kakor vran. Zračni most čez Tihi ocean Ameriški listi poročajo, da se bo ob koncu tega meseca izvršil množestven polet ameriškega zračnega brodovja preko Tihe. ga oceana do Filipinov. Pot pojde od San Francisca do Havaja (3200 km), od tu do Guama (največji otok ameriških Marijanov, južno od Japonske, 4800 km), od Guama pa do Manile (1600 km). Angleški komentarji k temu poletu pra. vijo, da gre za ustvaritev »zračnega mosta preko Tihega oceana«. V primeru, da bi se pomorska razorožitvena konferenca izjalovila, bodo Američani zgradili utrjena oporišča in letalska pristanišča na Guamu, na otoku Waku in Midwayu. Ta je obenem odgovor na vesti, da bodo Japonci zgradili letališča na svojih Marianih. Eden med njimi bo na Saipanu, komaj eno uro zračne poti od Guama. V angl. strokovnjaških krogih menijo, da bi mogli Američani v primeru, da bi izvedli načrt z oporišči, v kratkem osredotočiti kakšnih 1000 bomb. nih in torpednih letal v bližini japonskih otokov. Ogromne množine padavin v Angliji Iz Londona poročajo, da je bilo v treh dneh na južnem AngleSkem toliko padavin, kolikor običajno niti v vsem mesecu novembru. Tri dni in noči so bile zatvor-nice neba neprestano odprte. ma prege njih jeder vidne in Jih fotografiral, tako je storil tudi John Belling v Wa. shingtonu za atome življenja. Ti atomi življenja se imenujejo geni. tičijo v tako zva. nih kromozomih staničnih jeder, in so za naše oči nevidni nosilci dednih lastnosti Geni so tisti vzrok, po katerem se iz združitve kličnih stanic rodi tu človek, tam miš in spe. cvetlica, oni povzročajo, da ima vsako bitje te in te določene vrstne ter individualne znake Danes jih ne more nih. če več utajiti, kakor ne more utajiti eksistence atomov saj so jih zaradi njih re. lativne velikosti napram atemom napravili v posebnih mikroskopih celo direktno vidne Z njih odkritjem je znanost o življenju prodrla že prav do zadnjih skrivnosti življenja. A vendar je videti da tudi v genih še ne tiči zadnja skrivnost Zdi se namreč, da tiči ta skrivnost v nečem kar znanost povsem obvladuje in naša tehnika vsak dan proizvaja v ogromnih množinah: v elektriki. v električnem naboju stanic Elektrika je meja med življenjem in smrtjo Med zadnjimi poskusi so z umnimi pripravami odtegovali električni naboj amebnih stanic. ki so se gibale v svojem »oceanu« v kap. lji vode. Takoj so njih komaj vidna telesca otrpnila in končno razpadla v predrobna zmea Nekaj milivoltov elektrike več ali manj, to je za stanico Hamletovo vprašanje o biti in nebiti. to je skrivnost življenja Ali ne bo vedilo to spoznanje tudi do umetnega ustvarjanja življenja? 7!andin pred zbornico Novi francoski ministrski predsednik med čitanjem vladne deklaracije v parlamentu, kjer je dosegel velik uspeh Kvas proti inSluenci V živih stanicah so snovi, ki imajo dve nasprotujoči si nalogi: dovajajo kisik n ga odvajajo. K tem snovem spada tudi glutation, ki je posebno važen za dihanje in razstrupitev telesa. Tudi obsevan, posušen kvas piva, ki ima že proces vretja za sabo. vsebuje glutation v večjih množinah. Ta kvas je obenem bogat na v taminih. Švicarski zdravnik von Deschwanden je preizkusil učinek pivskega kvasa med zadnjimi zimskimi vajami švicarske milice. 4300 možem je vsak dan dajal po 5 g kvasa. Pokazalo se je, da ni med njimi nobeden težko obolel za mfluenco ali ang no. čeprav so se vežbaii v najslabših vremenskih prilikah, dočim je med ostalim bilo več težkih primerov. Ce so pa bolnikom k vsakdanji hrani dajali tudi obsevanega kvasa, so veliko prej ozdraveli. Razlaga je ta. da obsevani kvas pojacu.je obrambne s le organizma V Allernu pri Tullnu na Nižjem Avstrijskem sta vsak na polovici posestva živela Alois Gaidosch m njegov istoimeni sin. Med seboj sta se že dolgo prepirala, in to ne samo zaradi slabih gospodarskih prilik, ki so tlačrle prezadolženo posestvo, temveč tudi zaradi tega. ker se je sin bolj nego za delo zanimal za zabave. Pred nedavnim se je seznanil mladi z neko oestno pevko, ločenko, ki jo je spravil enostavno k sebi domov. Nekaj dni se je skrivala v njegovi sobi, potem jo je izsledil stari, ki jo je po hudem prerekanju spodH iz hiše. Kmalu potem je Gaidosch u iz skednja zmanjkalo več vreč žita. Polastil se jih je bil njegov sin, jih v Tullnu prodal, z izkupičkom pa poiskal svojo ljubico in jo prvedel zvečer v domačo vas, kjer ji je bil pri sosedu našel sobo. Potem je odšel Naša dota Pomožni odbor za ublažitev svetovne nadloge je izdal statistiko, iz katere je raz. vidno, da je v preteklem letu umrlo 2.4 milijona ljudi zaradi gladu, 1_2 milijona oseb pa si je zaradi skrbi za vsakdanjo hrano vzelo življenje. Istočasno pa so uničili 1 milijon vagonov žita, 267.000 vagonov kave, 560.000 stotov sladkorja, 50.000 stotov riža in 50 tisoč stotov mesa. Vse to zaradi tega, da bi cene tem živilom preveč ne padle Ptičji dialekti Prav malokomu je znano, da imajo eek> ptice svoje dialekte in da je »pesem« ptic iste vrste v različnih ozemljih različna. Z vso točnostjo so n. pr. dognali, da sestoji pesem strnada v frankfurtsbi okolici iz osem do enajst zlogov, v Turing-iji pa iz šest do sedem zlogov. Višnjeva taščica ima navado, da v določenih ozemljih vpleta v svojo izvirno pesem tuje glases celo cele kose tujih pesmi 'n šoinkavec ima prav tako izrazite dialekte. V raznih krai;V je njegova pesem različno dolga in se različno končuje. Zanimivo je vprašanje, da-H ptice svoje dialekte podedujejo. Bržkone jih krožijo mladiči samo tako, kakor so jih si šali od starcev in so vse posebnosti ptičjega petia torej priučene. Kako je končala odprava Rušanova? Vsem, ki se zanimajo za dogodke v po. larnih krajih, bo še v spominu katastrofa, ki je zadela 1 1924. rusko polarno ekspedi. cijo pod vodstvom Vladimira Rušanova. Njih parnik »Hercules« se je potopil neznano kje. Sedaj so v Leningradu izšli do. kumenti, ki govore o tragičnem koncu te ekspedicije. Na enem izmed neznanih otokov v severnem Ledenem morju so odkrili nekoliko predmetov, ki so pripadali tej ekspediciji, med drugim fotografski aparat in osebne dokumente nekega člana ekspedicije, kompas in strelivo za puške. Specialisti pregledujejo ohranjeni material, da dobe čim bolj jasno sliko o usodi nesrečnih raziskovalcev. Mesna afi rastlinska hrana V Budimpešti se med drugimi hujšimi rečmi prerekajo ta čas prav vneto o prednostih mesne ali rastlinske hrane. Pred ne. davnim smo poročali o tekmi, ki sta jo pri. redila dva stara prijatelja, drugače pa pripadnika različnih idej v tem pogledu, da bi dokazala vsak svojo tezo, namreč to, da mesna hrana bolj okrepi telo nego rastlin, ska. Tekma se je končala brez rezultata. A sedaj sta se spopadla na sličen način ne. ki 261etni tekač Matura in 501etni Lovasz. Prvi je mesojedec, drugi vegetarianec. Preteči hočeta peš vso pot od Budimpešte do Rima kamor mislita dospeti okrog 25. t. m. ob dnevnem dirkanju 10 ur Tisti, ki prej tja pride, tisti dokaže upravičenost svojega naziranja Prvi dsn sta pretekla progo od Budimpešte do Stolnega Belega grada. Fokker na Angleškem Znani holandski graditelj letal Fokker je prišel na Angleško, da b- tam kupil tovarno letal, ki je med vojno izdelovala aparate z« pobijanje proslulih nemških Fokkerjevih letal V tej tovarni bo Fokker izdeloval 9edaj ameriška prometna letala Douglasovega tipa. s kakršnim sta Holand-oa Moli in Parmentier zasedla drugo mesto ▼ zračni tekmi se Londraa ▼ Avstralijo. 1 v spalnico svojega očeta in jpa brez vsakega prepira ubiL Kakor je pokazala poznejša preiskava, m-u je s 16 udarci s sekiro raztreščil lobanjo. Truplo je pustil v spalnici, ki jo je zaklenil. Sosedom, ki so ga naslednje dni vpraševal , kje je oče, je odgovarjal, da je odšel k neki bolni tet na Češkoslovaškem. Toda ta se je te dni sama pojavila v Allernu in tedaj se je moral odločiti, da naznani orožnikom, češ da je oče izginil neznano kam. Sledila je preiskava. ki je odkrila razpadajoče truplo in spravila mor 1 ca v zapor. Aretirali so tudi njegovo ljubico, ki pa po vsej priliki ni ničesar vedela o zločinu. Pač pa so našli med njenimi stvarmi dnevnik, v katerega je vsak dan natančno zapisovala svoje doživljaje in ki pripoveduje za čas po oroo-ru, da se je obnašanje mladega Geidoscba b'poma spremenilo, kakor da ga tlači težka skrb. Novi predsednik francoskega aerokluba Te dni je bil izvoljen za novega predsednika francoskega aerokluba g. A n d r č W t e a u, ki si je pridobil letalsko licenco leta 191L G. Wateau je tudi oficir Častne legije Sterilizacija v Nemčiji Vodja državne bolnišnice pri preiskovalnem zaporu v Berlinu dr. Schlegel je podal pregled o dosedanjih sterilizacijah, ki so jih izvršili v tem zavodu, odkar obstoji zadevni zakon, torej v teku približno ene. ga leta. Sterilizirali so Ul kaznjencev, v pripravi pa jih imajo ta čas 20. Preden se izvrši operacija, zločinca natačno pregledajo v telesnem in duševnem pogledu, ga fotografirajo in v posameznih primerih posnamejo tudi njegov glas na voščeno ploščo Operacija sama traja 8 minut. ANEKDOTA Nekoč je znanec tožil filozofu Schopen-hauerju, da prijatelji zapust jo človeka, čim zabrede v nesrečo. »Kaj«, se je raz-hudil modrec, »pravite, da ga zapustijo? Saj je vendar nasprotno res! Čim si človek pridobi prijatelja, že gleda, kako si bo od njega izposodil denar in Sa kolikor mogoče izkoristil!« VSAK DAN ENA »Gospa, že dva dneva nisem nič jedel.« »Zapomnite si, da ne dajem beračem nobene miloščine!« »Potem me vsaj povabite k vtčtrftto Skavtski oče med naraščajem .:<•:;••• '■::•'"■•:•>•• ■ • - .................................v......... . . . . - - ------------------- Sir Bad e n-Po w ali, utemeljitelj skavtizma, je te dni obiskal Tooloo, kjer bo ga francoski skavti svečano sprejeli 24 snubcev a nobeden pravi Zgodba modernega zakona P O R T Hašk: Primorje Po daljšem presledku evo velika tekma! Ljubitelji nogometa, ki so morali tako dol. go sedeti ob teh mrtvih jesenskih nedeljah doma za zapečkom ali pa v zakajenih ka-varnah, bodo imeli v nedeljo priliko, da se zopet enkrat »ogrejejo«. Tekma s Haškom bo seve z revanžo v Zagrebu, kjer ima Primorje že dobro ime. Ker pa je Hašk obenem zagrebški prvak, bo to nova preizkušnja naših domačih mo. ■ti in nagega znanja, če izpadeta obe tekmi ugodno za Primorje, potem bo to ponovna lepa afirmacija našega nogometa in bele Ljubljane. In ta afirmacija nam je krvavo potrebna. Mi smo se sicer v zagrebški skupini uveljavili, toda v državi sami pa še vedno ne uživamo tistega ugleda in priznanja, ki nam gre? V nedeljo in potem po 14 dneh v Zagrebu 5-e bo to pokazalo. Na vsak način bo v ne. del j o na igrišču ASK Primorja živo in raz-gibano. Tekma se prične točno ob 14.30. V pred-tekmi, ki bo to pot prvenstvena, nastopita Svobcda in Sloga že ob 12.45. Pridite in ne zamudite lepe tekme! Ce pojde vse po sreči, to se pravi tako na ze. enem polju kakor z obiskom, potem bo Ljubljana še letos imela priliko ogledati si na domačih tleh še marsikatero lepo, po-membno in velenapeto tekmo. Saj je vsak uspeh domačega moštva hkratu uspeh bele Ljubljane, naš ugled poraste in slovenski šport bo lahko v bodoče zahteval vsaj kaj drugega, kakor pa je tisto, s čemer se mo. ra sedaj zadovoljiti. HermesTnirija V nedeljo na igrišču Hermesa ob 14.30 Namestu za nedeljo določene prvenstvene tekme Hermes : Rapid (Maribor), ki je bila po podsavezu preložena, ie Hermes izrabil prosti termin za odigranje prijatelj, ske tekme s komb. moštvom Ilirije. Hermes, ki je zadnjo nedeljo v borbi proti mariborski Svobodi pokazal spet svojo odlično formo, hoče pred svojimi nadaljnjimi nastopi v prvenstveni borbi, še dokonč. no preizkusiti svoje moštvo, da bo tako lahko šlo fit v nadaljnje borbe za prvenstvo LNP. Tako bo v nedeljo proti renomi-rani enajstorici Ilirije preizkusil svoje mo. ptvo v deloma novi formaciji. V predtekmi nastopi B moštvo Hermesa proti izvrstni enajstorici Reke, katere mo-štvo je prav zadnji čas v odlični formi. Tekmi se vršita ob vsakem vremenu ter je vstopnina k istim propagandno nizka. Prvenstvo drugega razreda V nedeljo ob 14. se vrši na igrišču SK Jadrana v Koleziji važna prvenstvena tekma med dvema starima rivaloma v drugem razredu SK Jadranom in SK Slovanom. Tekma bo gotovo zanimiva in napeta, kajti oba kluba sta zadnjo nedeljo z odlič. 'nim uspehom premagala svoje močne na-sprotnike. SK Jadran je porazil na vrhuncu prvenstvene tabele se nahajajočo SK Grafiko, SK Slovan pa nevarnega nasprotnika SK Slogo. Občinstvo vabimo, da se tekme v čim večjem številu udeleži. Svoboda : Sloga Poleg- drugih štirih tekem ljubljanskega leg tvornice pa najdeš lepe stanovanjske hiše in vile. ki se leto za letom množe. Nastajajo tudi nove trgovine in obrati. Leto« jeseni je ^.Tugobruna« zgradila na savskem bre?»u velik paviljon, kier sta zaenkrat nameščeni trgovina m brivnica. M^nikata pa Gorenii Savi še vodovod in regulacija vsega ozemlja, ki je zelo izpostavljeno povod-n iim. Iz Kamnika ka— Cesta v Kamniško Bistrico bo prihodnji teden dograjena ^n nafbrž tikoj odprta za promet. Vsa dela na bistriški cesti bi bila že zdavnaj končana, pa se je v zadnjem deževni zopet utrgal velnk plaz in jo ogrozil, tako da so jo moraK narprej zavarovati pred nadaljnjimi plazovi. Cesto so že posuli z drobnim peskom in jo zdaj valjajo, da se zgornja plast gramoza spri-rae s peskom v trdno cestišče, po katerem bodo lahko brez težave vozila motorna m vprežn« vozila. Zdaj dokončujejo še za-dnfl del ceste, to je prehod ^ nove na staro pot pred Kopišči. Ce bo vreme naklonjeno, bo cesta o tvor j en« še pred 1. deeemlbeom. kar bodo prijatelji Kamniške Bistrice Tn planin fotovn z veseljem vzeli na znanje. ka— Kino Kamnik predvaja danes, v nedeljo m ponedeljek filmsko delo »Ženino orožje«. Predigra zvočni tednik. Iz Litije f— Člane Vodnikove dražbe, ki je popravila za letošnje leto Štiri krasne knjige, opozarjamo, naj takoj, ko bodo prečita li to notico, poravnajo članarino v znesku 20 Din. Nekaj novih članov pa sprejme še. dokler tra<> ado«a knjig, naš druJbm poverjenik g. Kolbe Cvetko, poštni upnav-mk. i— V počast^ev b1atfopokojne«a Viteškega kralja Aleksandra I. UecTnitdta priredi pevsko društvo »Zvon« v Smartnem nri Litiji v nedeljo ob 19. komemomtivni koncert. Vstopnine ne bo. Lep spored. Vabimo na pietetno počaščen je vso nacionalno javnost Iz Hrastnika h— Kino Sokol predvais. danes in jutri v nedeljo senzacionalni film »Človek brez straha« s Tom Mixom in tednik. Iz Ptuja j— Sreska orgapizac»ja JNS v Ptnju sklicuje za soboto 17. t m. ob 9. dopoldne sejo šrršega odbora, ki bo v spodnjih prostorih Narodnega doma. K seji so vabljeni tudi vsi župani občin v ptujskem srezu. Ker bo sej« zelo važna, se prosi za polnoštevilno udeležbo. j— Strelska družina v Ptuja bo imefla redni občni zbor 25. t ni. ob 10. dopoldne v spodnjih prostorih Narodnega doma. Člani in prijatelji vabljeni! j— Brezplačno zdravljenje s poeontsflio-raxom za popolne siromake se vrši po objavi ptujske bolnišnice odslej naprej samo ob sredah od 8. do pol 10. dopoldne. J— Blokiranje električnih aparatov zaradi radijskih motenj. Uprava ptujske pošte je prijavila mestnemu glavarstvu, la povzročajo že neznostne radijske motnje s evojim pogonom neblokirani električni aparati, in je prosila v smislu člena 5. zakona o pošti, telegrafu in telefonu za pomoč pri zatiranju teh motenj. Na to pritožbo je pozvala policija b razglasom lastnike rararito električnih naprav, da Jih v roku 14 dni blokirajo hi tako odstranijo motnje. Tudi Je opozorila lastnike takih motorjev na člen 213. kazenskega aakona, ki določa za vsakogar, k! namerno ali i* brezbrižnosti moti delo radijskih aparatov, kaizen do 1 leta ali 10.000 Din, cfcenem pa Je pozvala tudi lastnike radijskih auaratov. da prijavijo radijske motilee pošti. Med motilce spadajo tudi električni masažnl aparati, električni sesalci prahu, električni sušilci la«, ventilatorji, električne črpalke. Neki skriti motile! kljnb temu še vedno motijo radijske aparate. Zato se Je državna radijska kontrola morala odločiti za K. reknje denarnih kazni po 500 Din hi razen tega tudi še za sodno zasledovanje radijskih Tr>otilcev. j— Prst si je odsekal 16 letni srn dninarja K( zel Ivan z Brega pri Ptuju, ko je sekal doma drva. Kozel je moral v bolnišnico. j_ Tatvina kolesa. Posestnikovemu sinu Ivanu Veršiču iz Bukovcev pri Ptuju je nekdo izpred mehanične trgov:ne Za verskega na Ormoški cesti ukradel črno ple-skano kolo z evidenčno številko 2-99618-23 in tvornisko številko 30906. BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes ob 8. zvečer in v nedeljo 18. t m. ob pol 16., 18. in ob 20. film o pogrebu blagopo-kojnega Viteškega kralja Aleksandra Uedinitelja. poleg tega »Roman ene noči« m nov Paramouutov tednik. POLJ CA NE. Letos smo imeli pri ms že deset povodnji. ki so vse napravile n« kmetijah ob vod' veliko škode. Zato bi bila regulacija Dravinje, ki uhaja že po kratkem naliva n struge, nujno potrebna. Povsem nepričakovana povoden i zadnjega ponedeljka je to ponovno potrdila, saj je deževalo le kratico noč, pa je bilo zjutraj vse polje v vodi. N« več krajah so bile pod vodo tudi ceste, ki so potem, ko so vode odtekle, kazale tam svoje žalostno rezdm-pano l'ce. Nekemu posestniku je voda vzela 21 kljunov, ponekod je vdrla tudi ▼ kleti. Prizadeta je celo ozimin«. Tako nagle poplave že ni bilo pri nas 8 let. Boi je letos obiskalo že 3450 planmcev (za 700 več kakor lani). Restavracija bo čez vso zimo odprta in v obratu. — V nedeljo 18 t m. bo občni zbor strelske družine ob pol 16. v šoli v Peklu. g&HARODNO i r— - s, ^— GLEDALIŠČE V L J U 8'. j i Hi • tr REPERTOAR Zanimalo vas bo • • • da bo premiera Raortove satire »Waterioo< v Kreftovi režiji 34. t m.; da bo proelava Nušičevega 701etnega jubileja 28. t. m. Iara se njegova najnovejša komedija >2alujoči oetali«. Režiser Brat-ko Kreft; da bo 6. decembra premiera dr. GareBove režije »Matiček fie ženi« (Linhart); da bo prihodnja otroška predstava GoHwva »Triglavska bajka« v prof. Šefovi režiji in koreogratekimi točkami, ki jih naštu-dirata sa. Golieva in gdč. Slavčeva. dne 9. decembra ob 11. dopoldne; da bodo 22. decembra štiri premiere, ki jih bo naštudir&l razdeljeni dramski aneambl, in sicer: »Vražja vdova« z go- Juvanovo v naslovni ulogi in v režiji prof- Šesta v ljubljanski drami, »Vaška Venera« v Kreftovi, »Dedek« v SkrbLnskovi in »Otroška tragedija« v Debevčevi režiji pa v okoliških teatrih Ljubljane- Vse štiri premiere so namenjene za božični repertoar kot predstave izven abonmaja. Točnost v gledališču P. a. občinstvo ee opozarja v lastnem hr tereeu. da se pričenjajo predstave v drami in operi točno ob 20^ ter se naproša, da prihaja točno k začetku predstav, ter ne moti t zakasni en j etn točnih obiskovalcev in pričetka predstave ... Bil jeter ji imajo str«? nalog, da ne puščajo med dejanjem občinstva, ki ee zakasni, v avditorij. DRAMA. Začetek ob 20. Sobota. 17.: Bratje Karamazovi. Lsveo, Znižane eene od 20 Din navzdol-Nedelja, 18. ob 11-: Sneculčica. Otroška predstava. Izven. Znižane C6U6 od Din navzdol. — Ob 15.: Hlapet Izven Znižane eene od 20 Din navzdol. — Ofc 20.: Glembajevi. Izven- Znižane eem« od 20 Din navzdol. OPERA. Začetek ob 20. Sobota. 17.: Hovanščina. B. Nedelja, 18.: Mignon. Premiera- Izven. Dramatitaeija Doetofevskegi »Bratje Karamazovi« se drevi uprizori prvi« v tej sezoni. Predstava je pomenila preteklo sezono za vse ljubitelje ruske umetnosti velik dogodek in je naSla najlepši odziv pri kritiki in občinstvu. Dostojevskega osebe so detajlne psihološke študije ljudi m njihovih značajev. Nihče ne zna tako razkriti najfinejših odtenkov duševnih tresljajev, ki povzročajo največje preobrate v luj-deh in njihovo neprestano labilnost med dobrim in zlom. Predstava je izven abonmaja. Režiser: C. Debever, Cene od 20 Din navzdol. V nedeljo dopoldne bo reprtea tanwt_ no uspele otroške igre »Snegulčica«, ki Je dosegla pri prvi predstavi rekorden obisk. Predstava je po znižanih cenah od 20 Din navzdol. Režiser prof. Sest. — Popoldne ob 15. nri se ponovi Cankarjeva drama »Hlapci« v Ciril Debevčevi režiji po cenah od 20 Din navzdol, tako da bodo imeli najširši krogi publike priliko občudovati čiste umetnost Cankarjevega ženija in njegovo klasično slovensko besedo. — Zvečer ofc 20. uri ee igra Krležina drama »Gospoda Glembajevi« v reiiji dr. Branka Gavelle. Cene od 20 Din navzdol. V nedeljo bo prrie v tej seMti predstava Thcmaeove opere »Mignon«, ki spada med najmelodioznejše francoske opare in ki je postala zaradi mnogih lepih arij, ki se nahajajo v nji, popularna. Dirigent: gosp. Neffat, režiser g. Golovin. Glavno uloco Mignon poje ga. Gjungjenae, Filipo ga. Zu-pevčeva, v moških partijah gg.: Banovee Viljem, Betetto — Lothario. ga. Spano-va — Friderik. J. Rus — La^es, Zupan — Jar-no in Perk« — Antonio. Predstava ie izven. Dr. Branke Gavella. naš gost - režiser je spet v Ljubljani. Pred tremi leti je zrežiral Krleževo dramo »Gospoda Glembajevi« na našem odru. Delo daje brezobzirno ostro sliko zagrebške rodbine, ki skriva za zunanjo odličnostjo pohlep po časteh ra bogastvu, dokler je ne privedejo rariiAie protizakonite mahinacije, še bolj pa psihološki motivi d ©generacije do kataetroie.^ To temo razkrije Gavella z umetniško občuteno in premišljeno režijo, iniicira ansambl • svojo imperativno umetniško potenco ter ga vodi do najdovršeneiših kreacij. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 201.1 Sobote, 17.: Rokovnjači. Nedelja. 18.: Rokovnjači. »Rokovnjače«, Jurčič - Govekarjevo ljudsko igro s petjem ponavljajo v Šentjakobskem gledališču drevi in jutri ob 20.15. Pri predstavi sodeluje ves ansambl odra. moški in otroški zbor- Pevske točke je uglasbil Viktor Parma. Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane in je odšlo pri zadnji predstavi mnogo lju" di brez vstopnic, prosimo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji, ki bo od danes dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred predstavo MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Sobota, 17.: Gugalnica. Premi««. BJoki veljajo. Nedelja, 18. ob 15.: Ideafeti soprog. Znižane cene. — Ob 20.: Gugalnica. Bloki. Premiera »Gugalniee« bo drevi. To prvo veseloigro letošnje sezone je napisala Olga Scheinpflugova, avtorica iz lanske sezope dobro znanega »Okenca« Delo je polno komičnih situacij ter bo izborno zabavalo. Godi 6e v dobi večnih finančnih prevratov, ko se je bogastvo čez noč repreminialo v revščino, pe tudi narobe. Dejanje ee vrši v velemestu. menjaje ee ▼ kufrinji ter v salonu. Slik ie sedem, odmor je po 4. sliki. Re-žira glavni režiser J. Kovic, nastopijo: Dra-gutinovičeva, Zakrajekova. Starčeva. Kraljeva, Savinova, Gorinšek. Pnrijan in Blaž. Za to predstavo je posodila iz prijaznosti kuhinjsko in nekaj drugega pohištva tukajšnja Mizarska zadruga, vso kuhinjsko opremo pa tvrdka Albert Vicel. Pri premieri veljajo bloki. , , , Kaj bo v nedeljo v gledališču? Obiskovalce iz okolice in občin6tvo. ki sicer med tednom ne utegne obiskati gledališča, opozarjamo na nedeljsko popoldansko predstavo Wildejeve duhovite in zanimive igre »Idealen soprog«. Ta predstava je ena najboljših letolniib ter splošno ugaja. Veljaio znižane eene. — Ob 20. bo prva ponovitev veseloigre »Gugnlniea«. ki je v svojem žanru izvrstna in ima polno zabavnih mest. Ob enem je »Gugalnica« prva letošnja veseloigra. Marceli« TinajreJ 57 Upornica Roman Odkar je bila prišla v Chartres na pomladne počitnice, Jozana še ni bila zapustila hiše. Teta 30 je zaman opominjala, naj vendar že obišče gospodične Chantoiseaujeve in druge znane ljudi: Jozana se je dala kvečjemu preprositi, da je peljala sina na izpre-hod po okopih. Nepremagljiva lenoba ji je zagrenjevala vsako opravilo, vsak živahnejši in daljši pogovor. In teta, ki ji ni bilo to nič kaj po godu, jo je časih v skrbeh vprašala: >Kaj ti je, ljuba Jozana? Ali si žalostna?« >2alostna — jaz? O ne! Utrujena sem od Pariza, pa počivam.« Počivala je; čakala je; bila je vesela, da je mogla brati, šivati in sanjariti, biti sama s svojimi mislimi, s tisto večno skrito mislijo, ki je bila tako rekoč ozadje vsem drugim... Mirno spanje, tek, ki ga je bila spet našla, in pravilno življenje, vse to jo je bilo v nekaj dneh polepšalo in pomladilo. Mislila je: >Res nisem več žalostna, prav nič več žalostna nisem!... Mau-rice bi se zelo čudil, če bi me videl... Nikoli ne bi bila mislila, da se bom tako hitro potolažila!... Kako morem pozabiti ta strašna leta in objemati Claudea, ne da bi se mi skrčilo srce? ... Ali imam mar lahkomiselno dušo?... Ali je moč reči tisto, kar me odvrača od minulosti?... Ali vpliv Noela Delysla? Ne vem. Kar tako živim tja v en dan .. .< Zjutraj se je zbudila s čuvstvom zaupanja, in zvečer je zaspala e čuvstvom hvaležnosti do usode, ki ji je bila namenila ta čas mini. Prepričana je bila, da ne bo nobena bol kalila njene vrnitve, a vendar se ni mogla pripraviti, da bi se odpeljala v Pariz. Tu je mogla po mili volji misliti na Noela; njeno edino opravilo je bilo, da mu je pisala pisma, in tako se ji je zdel prijatelj tako blizu, da ee je časih zalotila v glasnem razgovoru z njim. Tisti dan pa, ko je Jozana delala v svoji sobi in čakala pismo-noše, je zdajci začutila telesno bol izgnanke; vse se je stemnilo okoli nje in obšlo jo je, kakor da jo hoče zadušiti. Noel ji ni bil odpisal na zadnje pismo, na tisto, ki je napovedovalo in pripravljalo neogibno izpoved .. >Davi nič, opoldne nič! Morda pride ob šestih kako pismo!... Če ne, mu brzojavim. Brez novic o njem mi ni obstanka. Ali je bolan? Ali se mu je kaj zgodilo? Sam je! Kdo naj mu streže? Sluga. Kdo ga bo tolažil?... Nihče!-.. Ubogi prijatelj!« Na to, da bi utegnil imeti Noel kako srčno bol ali da bi se titegnila skrivati za vsem tem kaka »ženska istorija«, ni niti pomislila. Take domneve sploh ni bila zmožna. Jozana je nedoločno slutila, da je Noel njon in da more le po njej postati srečen ali nesrečen. — In v razlogu za njegov dolgi molk — ta molk, ki je trajal že štiri in dvajset ur — ni mogla najti ničesar drugega kakor nenadno bolezen, poklicne neprijetnosti ali bolezen kakega svojca. Karkoli si je izmišljala Jozana, njena nestrpnost se je izpre-minjala vsako uro v hujšo muko... Poizkusila je šivati: vsak trenutek se je zbodla v prst. Izkušala je brati, a knjiga ji je pa-la v naročje Nato si je predstavljala, kako bi utegnil biti Noel prisiljen, da odpotuje po nalogu vlade — v kako daljno deželo _ na Japonsko! — in ta neverjetna misel se ni dala odgnati. Preganjala jo je in je ni in ni izpustila... »Saj ni mogoče!... Nihče ga ne more prisrliti, da bi odšel!... Posebno še, ko zdaj sam noče!... Prost je. Tolikokrat mi je rekel ... Prej kakor drugo leto ne pojde na Japonsko_in sploh — morda ne pojde nikoli... Res se mi meša.. .< Pozabljala je, da je nedavno še sama računala z Noelovim odhodom, z ločitvijo njunih življenjskih poti, da, celo s tem, da bi se oženil, in se vdajala v vse to, kakor se človek vdaja v gorje, ki ga ni moči odvrniti. Zdaj je z grozo mislila na življenje, v katerem njega ne bo. In spet si je ponavljala: >Saj ni mogoče ...« A pri tem jo je oblivala mrzla zona... Naslanjala je glavo nazaj in krčevito zapirala oči, da ne bi zajokala. >Kaj ni mogoče! Kaj ne, prijatelj, dragi prijatelj... ljnbček moj.. .< Najnežnejša beseda, milovano ime, ki ga je dajala otroku, ji je prišlo na jezik, ne da bi se bila zavedala. In ko je to opazila, jo je obšlo začudenje, v katerem je bilo nekoliko osramočenja, obenem pa tolikšna radost, da ji je vsa kri planila v lica... In za rokami, ki so zakrivale usta in oči, je tiho ponavljala, tako tiho, da je sama komaj slišala: > Ljubček moj... ljubček moj... ljubček moj!< ★ Glas zvona se je utrni'1 s stolnice in udaril ob okensko šipo. da je zažvenketala; okoli in okoli Jozane se je zrak napolnil z globokim zvenenjem in brnenjem. Prvi zvon, drugi zvon... in nato slovesno še tretji zvon, ki je vabil vernike k večernicam. Udarec trkala se je izgubil v zvonjenju, in Jozana je šele na trgu videla višnjevo bluzo odhajajočega pismonoše. Stekla je po stopnicah, teptala nageljne na vrtu in toliko da ni zlomila kljnč-ka, ko če odklepala nabiralnik... Vendar že! CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Dm 2.— davka za vsaft oglas tn enkratno pristojbino DiD 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki iščeje 4lužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglaaa Din 12.—. Dopisi in fcenltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Dtn 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din I.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din ft.— za šifro alt dajanje naslovov Najmanjši zneaeb za enkratno objavo oeln*a Din 11.— Ponudbam na šifre ne nrflaeaite znamk! Ce zantevate oo Oglasnega oddelka >Jutra« * — - - odgovor priložite L£1H V ZnaitlKall. Vse pristojbine za male oglase le plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Lftabliana. Beseda t Din, davek 2 Din, ia šifro ali dajanje naslova !i Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 Din Učiteljico nemščine iS^m. Ponudbe z oz:ia*"bo cen« pod »Nemščina* na o$r'«i?ni oddelek »Ju t m*. Trgovski pomočnik iz-ve-žbom v meŠ3ni etroki vojaščine proe-t. dober m a nufakturiet, doW <> 1. a.! 15. jaitmarjetn 10.1$ shižbo pri fcvrdfci V. M. Rozman. Sloveinjgradec. 3910ČM f£U Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Pek. va.i^nca frTTVTr^-Tn z veo otikrho v h: . \ i.-" ..r v TF-f-h poe-lo-va'.!*•>»h »Jutra«. 33087-44 Vajenko ali vajenca t trjr.vv-tM nwSfljiega Ma-ft sprejme Etro'; Ofko, T vršiva 37. Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia šifro ali dajanje naslova 5> Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zagrebško pletilno podjetje išče 7n taki/šen rw*trvp prvovrstno pletiljo — po-^amoft.>.no v prHcroji-vanju vseh vrst plotene-jra b*«2a. kot vodilno silo, ter nekoliko p>tiij, ki eo že &>■'; tata dolale v pletilnih imidnstrijah. V pošte* pridejo samo popolnoma eamoftojn-e in za r> i'f>! jrve — z dolgoletno prakso. Takojšnje p<«ninlbe iha od.de>" ek Jutra pod značko »Pletenje«. 33056-1 Mlado natakarico dobro izurjeno v stroki ftpre^jimrm. Pi>!«uiiil>e s sK-ko na FnKčeitae, ZagrM> — pod 3S9S4. ' 33063-11 Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Sofer-mehanik z dolgoletno prakso, zmožen vsf\h popravili, išV ta kojštrjo službo. — Finke Maribor-Tozno, Krekova nI št. 5. 32954-2 Brivski pomočnik prviovrsteo v moSti stroki in bmbt striženju. išče službo. — Fra n jo Berg-'-ez. Celje, Kraija Petra e. 32. 33054-2 Gospa dobra kwhari10 m d o'-tre, stare. dobro oh ranjene. pocenn proda Klešnik. Karlo-vSka 1. 331B7-6 PKI IfRIPI. INFLUENC1, PREHLADU priporočajo navadno tudi masažo. — za masažo je dobra »Alga«. Pri hri-pi, influenci, prehladu, namočite rutico z »Algo« in nalahno masirajte bolniku prsa, hrbet, roke, noge, vrat in čelo. Masaža z »Algo« ublažuje bolečine, krepi in osvežuje bolnika. Po masaži pride mirno in zdravo spanje. »ALGA« se dobiva v lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah, steklenica Din 14.—. Reg. S. br. 18117-32. G. Th. Rotman: Vožnja s kolesom in njene posledice Apneni prah r-ei vagionov pod orno prodam. Apneoica Dobrepoijie 3291o-6 Peči na žagovino najboljšega sistema, kaite r« ne pov7,ročaj« nobea-e-ga, emradu, iadoi-ojo te» ro.»r>oš!.l ja ns o&emdn-pvrKi poskušajo R. Je'ke4'j, B;ed 33474-6 Kožuhovinast plašč (romrni^I) ekomj ao-v, 4n pisalni stroj n^t>dmo protoni. Neslior v vseh poe!'crv«i!in.i<»ih »Jutra« 330S4-6 Kino-aparat •T.TTBteTi. prodam za Oin. Karlov v vseh pos'o-val®i Miklavž ero darilo. Dopise na ocr'aFTn oddelek Jutra pod značko »Ma.lte^ki«. S5O03-6 Stanovanjska vila nova, in gozdna parcela, v bltžim Boh. jezera {20 mijev« uiliira 9. 331il(l -23 Sobo prazno ali oprem'je®o. vi-sokopritlieno. 6 posebn'm vhodom veliko, cisto in zračno oddam takoj ali pozneje bolišenru gr^ipodti. Primerna tudii za pisarno. Kralja Petra trg 3. desmn. 33075-23 Lepo, prazno soho poceni oddaim na Celovški ce>stii 179. 3EJM0-23 Sostanovalca e>pre;iTwim v čnstr> sob« r ee-ktr:ko za 1R0 Din raikoj — Uranoii, Vrtača št. 3. 33M3-33 Sobo e poset>n-im vbodom oddam boljšemu gospodu v StreHški ulici štev 22 3279! 33 JA Kranj 32 Tore>k 22. t. m. pošta ob 10. dopoldne. 33105-i34 Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. S fanoi/anje Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje pobe, kuhinje in pritiJriin oddam s f-bniarjeim. IV- jaemiia v K i rekii u>''i protr nd^a-6i'I-o na obroke ali vikmei^.-i n-a lršo. Naslov v v^-e-b p-ie'n-»viai'ii.icah »Jutra«. 33068-16 J Ji Beseda 1 Din, davek 2 Din. ra šitro ali dajanje naslova Din. Naimanjši znesek 17 Din. Pohištvo __dtve f>obt. m kM^ni^o opremo proda Kloin, Groharjeva wica 15. Ogledati med 10. m 15. uro. 3308^12 fmmmm Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Damske zim. plašče lebliske ta otrobe kupite najceneje pr! F L Gori far Ljnbljaoa. Sv Petra sest« 30 91516-13 Seseda 1 Din. davek 2 Din. ca šifro ali dajanie naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din. Poslopje 2 garaž ele4.tr., kana!, vodovod io eoa 700 m' zemlje, prodam t nveeta. e-venut. dam v na-j-em tudri za kako obrt Naslov v vseh po«lovaii-mi-eah »Jutro*. 33035-20 buffet W > i--1-. ^ ■ a Vam nudi pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska VIX A liter Din 10.— rt n 10— »Rio« specialno sladko .... n rt 12.— rt M 12.— Štajersko namizno..... r> M 12.— »» n 14.— rt n 16.— Dingač, zdravilni...... rt rt 14.— Črnina posebno dobra, a la Teran rt *» 14.— MISTERIJ gume je resen z G-3 gumo, ki se ji vsi divijo. Izgledalo je, kakor da je neka nenavadna bolezen napadla vse gume. Protektorji so se preveč naglo izrabljali. Goodyearjevi in-ženjerji so razkrili vzrok — novi avtomobili z veliko večjo brzino so preveč obremenjevali gumo. Tako je Goodyear po dveletnih surovih preskušnjah izdelal novo gumo, ki jo je imenoval »G-3«. Poskušnje so pokazale, da daje ta guma s svojim širokim, bolj ploščatim in težjim protektorjem v kockasti šari 43% več kllometraže brez polzenja. Poglejte si »G-3« gumo še danes pri zastopniku gum I. LOVŠE Ljubljana, Beethovnova al. 14 telefon 27-28 American Import Co. Maribor, Aleksandrova 6 telefon 23-92 Pazite na svoje zdravje in obutev! ru ris ti, lovci, smučarji ln vsi oni, ki imajo bodisi >oklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem tere-au ali v snegu, naj uporabljajo mazilo »HEVE-\X«, za katero jamčim, da napravi vsako obutev nepremočljivo. Dobiti jo je v vseh specialnih trgovinah ali pri glavnem založniku: »LEKARNA MR M. LEUSTEK. Ljubljana. Resljeva cesta St. 1. RODITELJEM 1 Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka. priporočamo »E n e r g I n« za iače-nje krvi. živcev in teka Odraslim 3 likerske čašice na dan. Deci 3 male žličice na dan. »ENERGFN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. Steklenica Din 35. Reg S. br 4787-32 Slamičeva podružnica otvorjena f Napoleonov trg (nasproti tvrdke Jelačin) Telefon štev. 39-75. Vse vrste svežega in prekaje- nega mesa. Mesni izdelki. Štajerska perutnina. Divjačina- Kvalitetno blago! — Najnižje dnevne cene! Radio Sobota, 17. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas. plošče. — 18: O patentih. modelih, vzorcih in žigih (inž. Matta-novich). — 18.20: Plošče. — 18.50: Francoščina. — 19.20: Nacionalna ura: 40dnevnica Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja. -r- 19-50: Jedilni list. program za nedeljo- — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 20.20: Slovenske narodne žalne peemi pojo fantje na vasi — 20.40: Radio * orkester, vmes čas in poročila. _ 22: Duet: klavir in harmonij (gg. Neffat in Svetel). Nedelja, 18. Dorembra. LJUBLJANA 7: Telovadba (Drago Pusti-šek). — 7-30: Resna glasba na ploščeh. — 8: Poročila. — 8.15: Klavir - stiriročno (gdč. Šaplja in Mucba). — 845: Plošče. — 9: Versko predavanje (p. VaL Učak). — 9.15: Prenos iz frančiškanske cerkve- — 9 45: Plošče. — 10: O delavskih zbornicah (Lojze Sedej). — 10.20: Plošče. _ 10.40: Ri3ene eaimospevie poje gdč. Nuša Kristanova. vmes radio - orkester. — 11.45: Prenos i® Zagreba: 40dnevnica za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I- Uedinite-ljem (govori 12 profesorjev zagrebške univerze in poje zbor »Mladost«). — 16: O pe-rutninaretvu (inž. Wenko Boris). — 16-20: Meškova drama >Pri Hrastovih« — 20: Nacionalna ura: Narodna Odbrana. — 20.25: Jedilni list, program za ponedeljek. — 20.30: Orgelski koncert prof. Sc.huschnigga iz Celovca. — 21 30: Čas. poročila. — 21-50: Radio - orkester. BEOGRAD 15.30: Pesmi — 16.30: Orkester. — 19.10: Plošče. — 19.3>: Pesmi- _ 20.40: Cerkveni koncert- — 18: Orkester. _ 20.35: Mešan program. — 21.30: Loliška glasba. — BRNO 18: Program kakor v Pra-*i. _ VARŠAVA 20: Lotiški večer — 21: Lahka gbsba — DUNAJ 11.20: Simfoničen konoert. _ 12.30: Orkester. — 15 30: Plošče. — 16.25: Komorna glasba. — 18: Orkester. — 21.30: Operni orkester. _ 23: Lahka glasba. — BERLIN 20: Dramski večer — 21-30: Orkester in solisti. — 22.45: Lahka glasba. - K0NTGSBERG 20: Pester program. — 21 30: Iz Berlina. — STUTT-GART 20: Harfe. — 21.30: h Berlina- — 22.45: Lahka glasba. — 24: Nočni konoert. — BUDIMPEŠTA 19-15: Orkester. _ 20.45: Ciganska kapela. — 21.30: Operni orkester. —RIM 17: Simfoničen koncert. _ 20.45: Godba na pihala. — 22.15: Mešan program. Cene govore! Preproge: Perzija, Smvma, Bari v ai, Angora, Pirot i. t. d. najceneje pri „ČILIM" pasaža nebotičnika Plošče ln gramofone )ip<*o;«imo, z«--memjavamo ter proia ;cimo in kutpu>e«DO. ELEKTR0T0N Tavčarjeva tri. 3 Uspeh za uspehom anje Kdor se ob vsa ki orilik) poslužuj* »Jutrovega« nalepu njrla^nlka' Glavni Filijal Državne Hipotekarne banke na Cetmju izdaje pod najam GRAND HOTEL NA CETINJU Hotel se nalazi na najljepšem mestu na Cetinju. Renoviran je i ima novi namještaj za sobe i salu. Posjeduje: 35 soba sa 53 kreveta, dva kupatila, veliku salu, koja prima oko 300 osoba, hol, šank, veliku kuhinju sa osta-vom, podrum, kompletne pribore servisa, posudja i ostalo. U hotelu se nalazi i stan od 3 sobe sa prinadležnostima za zakupca. Hotel uživa najbolji renome. Ima veze sa svima prvoklasnim svjetskim hotelima i turističkim biroima. Ponude se primaju do 15. decembra ov. god. Za uslove obratiti se Glavnom Filijalu Državne Hipotekarne banke na Cetinju. SPEDICIIA TURK UUBLIANA OCARINJENJE vsen uvoznih »d izvoznih pošiljk, tn to Bi-skrbno ln po najnižji tarifi Revizija njei deklariranega olaga tn vse Infor macije brezplačno Telefon interurban 24-59 Vilharjeva e. SS (naspro*-1 nove carinarnice) prevzema tro po PREVAŽANJE vsakovrstnega olaga oodisi Kuriva, strojev, selitve itd v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na 1 asarykova c. 0. (nasproti tovornega kolodvora) Ureiuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarjs Franc Jezeršek. - Za inseratnJ del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani