Poštnina plačana v gotovini.
i SOBOTA 28. septembra 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806.
Glasilo Slovenske
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.
V pondelek je prišeo brzojav, ki je naznano žalostno novico, da je na Dolnjem Siniki vmro g. plebanoš J. Sakovič, naš dober znance i prijateo. Že tedne smo čakali na to žalostno vest, zdaj kda smo jo pa dobili, nas je potrla. On je rešeni neznosnoga trplenja, nam pa je žmetno, da smo ga zgübili. Bio je sin naše krajine. Za njo je živo, za njo delao s pisanjom i živov rečjov. Ne je pozabo na nas tüdi po tom, kda je odišeo na Vogrsko. Pokopani je bio v sredo. Več bomo pisali v prišestnoj številki, zdaj pa Želemo njegovoj düši večni mir, žalostnoj materi, bratji i drügomi rodi pa tolažbo od nebeskoga Očo.
Nad 2 miljona brezposelnih v Angliji.
Delavsko pitanje v Angliji postaja od dneva do dneva bole kritično. Broj brezposelnih narašča Od 1. do 8 septembra je naraslo za 79 jezer. Brez dela je 2 miljona 130.000 delavcov.
Krao darüvao zvon.
Preminočo nedelo so v Bosanskoj Dubici blagoslavlali zvone za katoličansko cerkev. Velki zvon je darüvao Njeg. Vel. krao. Ta velkodüšnost je zbüdila med verniki velko navdüšenje.
Spomenik krali Petri.
V Siski na Hrvačkom so preminočo nedelo slovesno odkrili spomenik krala Petra 1. Velikoga Osloboditela. Pri odkritji je bilo vnogo naroda, šteri je z velkim navdüšenjom izražao lübezen do vladara i domovine.
Kda i kak se reši agrarno pitanje po zakoni ?
10 let so se pogajale velesile kakšo odškodnino bi njim plačala Nemčija za škode, štere je njihovim državam v boji napravila. Ta pogajanja so se končala lani v Hagi na Nizozemskom. Naša država po toj pogodbi tüdi vnoge miljone dobi letno od Nemčije. Te miljoni pa večinoma ido v Ameriko, da tam plačajo naše vojne duge. Poleg Nemčije pa nam je dužna škode povrnoti tüdi Madjarska i Bolgarija. V glavnom se je naša država tüdi s tema dvema državama pogodila v Hagi. Podrobne pogodbe je pa podpisala letos 28. aprila v Parizi.
Ar Madjarska more letno plačati 13 i pol miljona zlatih koron odškodnine velesilam, i ar zemla njenih državlanov v Romunija Čehoslovaškoj i Jugoslaviji je vredna 219 i pol miljona zlatih koron, naj se obojestranska bremena z lehkotov nosijo se je ustanovo Agrarni fond ali kratko povedano A fond. Odsemao več nede nišče mogo, šterekoli države tožiti zavolo agrara i od niedne države se ne more zahtevati odškodnina za agrarno zemlo, nego jedino od toga Agrarnoga fonda A-fonda. Države so se obvezale, da bodo v te fond plačüvale, te fond pa potem izplača dužnike. Jugoslavija se je pa zavezala s tov mednarodnov pogodbov, da bo do 20. julija leta 1931 razglasila dokončam agrarni zakon i ga bo izvedla najkesnej 31. decembra 1933. To teliko pomeni, da do toga termina more revizija minoti i more biti vsa agrarna zemla razmerjena.
Po haškoj i pariškoj pogodbi morejo plačüvati v Agrarni fond sledeče države. I. Od prvoga julija letošnjega leta do konca 1934. leta Madjarska na račun odškodnine: Belgiji, Velkoj Britaniji, Franciji, Italiji, Japonskoj i Portugalskoj 13 i pol milijone zlatih koron. (En milijon zlatih koron je 11 milijon Dinarov.) 2. Od 1934. do 1936, leta 81 miljonov zlatih koron plača še Madjarska. 3. Od 1. julija tekočega leta do konca 1936.
se plača cela bolgarska vojna odškodnina v te agrarni fond. 4. Od 1931. leta do 1966 plačajo Vel. Britanija, Francija i Italija letno od 800.000 do blüzi 3 miljone zlatih koron letno. 5. Ceno agrarne zemle, štera je določena po agrarnih zakonaj Čehoslovaške, Romunije i Jugoslavije. Ta cena se tiče tiste agrarne zemle, štero majo madjarski državlani v teh treh državah. Vsaka država ma določene posebne cene. Naša država Jugoslavija more plačüvati v agrarni fond.
a) od 1. januara leta 1944. letno eden miljon zlatih koron, to je okoli 11 miljon Din. b) od 1. januara 1967. leta pa letno miljon 672 jezero 672 zlatih koron, to je okoli 18 miljonov Din. Madjarski podaniki majo pri nas okoli 150 jezer plügov agrarne zemle razdeljene, za štero plača naša država v 37 letaj brez intereša 557 miljon Din. v Agrarni fond. Na eden veliki plüg pride 3700 Dinarov.
Po toj pogodbi nastanejo troja pitanja, na štera moremo dati odgovor. 1. Štera je tista zemla, od štere dobijo madjarski podaniki na fond od plüga 3700 Din. Ta zemla je v Bački, Banati, Baranji i Sremi povečini. To je v tistih krajih, gde se zemla trži celo za 20 jezer Din. plüg, ar je najbolša zemla v celoj našoj državi, če v teh krajinaj dobijo agrarni interesenti to najbolšo zemlo za 5 ali 6 jezer Din., so jo dobili skoro brezplačno, so dali za njo komaj štrtino vrednosti. To pa teliko pomeni, ka v tistih krajinaj, gde je Slabejša zemla, de se računao plüg ne 3700 Din., nego od 1300—2300 Din. menje pri plügi.
Drügo pitanje, štero tü nastane, je: Je v Slovenskoj Krajini zemla madjarskih podanikov ? Nega je. Lendavsko veleposestvo je že davno prevzela banka za parcelacije, sobočko je küpo g. Benko, oba lastnika sta našiva državlana; beltinsko veleposestvo je pa last naše podanice grofice Marije Zichy. Veleposestnik v Rakičani pa tüdi ne madjarski poda-
2
O V I N E
28. septembra 1930.
nik. Cena agrarne zemle, kak smo više pisali se zato niti ne tiče našega kraja, Tü sme zakon določiti ceno, nišišo tüdi, kak više povedano.
Tretje pitanje, štero tü nastane, je: Kakšo ceno bo določo zakon za agrarno zemlo, štera je vzeta veleposestnikom, našim državlanom ? Ar smo pred zakonom vsi ednaki, more biti cena agrarne zemle tüdi ednaka. Najbolša zemla zato ne more biti drakša od 3700 Din. Lehko pa zakon zniža ceno zavolo toga, ka so vnoga Veleposestva dosta vekše cene dobila, kak bo naša država plačüvala v ag rami fond za zemlo madjarskih podanikov i zato lehko vsem interesentom jo zniža, majo zemlo madjarskih podanikov ali naših podanikov najbolšo pod 3700 Din. Najzadnji načrt agrarnoga zakona, šteroga je izdelao bivši minister dr. Frangeš, je za najbolšo zemlo v državi, kakše pri nas sploh nega. določo na 3500 Din. Te načrt se za naš kraj ne poslabša, nego ešče zbolša, ka pač celi novi agrarni zakon, ar je prinas zemla dosta slabejša kak v Bački i Banati.
Zdaj, gda agrarni interesentje znajo, da je zakon pred dverami, naj nikaj drügo ne delajo, kak ga mirno počakajo. Če de država 37 let odplačüvala agrarno zemlo, jo majo priliko tüdi oni na male rate i v dugih letaj plačüvati, če zakon počakajo. Kotrige agrarne zadruge si na vse to Pogučijo dnes tjeden na občnom zbori v Črensovcih. Mi, ki Čakamo agrarni zakon, z veseljom gledamo na njega te, kda država plača za plüg Sremske, Banatske i Bačkanske zemle 3700 Din.
Kalendar.
September (30 dni) 40. teden.
dnevi
tedna
29
30
pond.
tork
Rim. kat.
M hael Hieronim
Evang.
Mihael
Hieronim
oktober (31)
1
2
3
4
5
sreda
četrtek
petek
Sobota
nedela
Remigij Aug. varv, Kandid Frančišek Placid
Remigij
Leodekar
Kandid
Franc
Fides
Senje: 29. sept. Sv. Rok pr Čakovci, Gor. Lendava, Veržej, 30 sept. Štrigova, Kotoriba. 4. okt. Turnišče, 5. okt. Hodoš.
Vreme: Vekši tao megleno, Nestanovitno.
Ka novoga v Belgradi ? 
Važen zakon. Njeg. Vel. krao je na predlog dr. Korošca, ministra za šume i rüde podpisao zakon, od brezinterešnoga posojila v gradbenom materijali dobrovolcom, naseljencom i optantom za zidanje hiš.
Obisk orleanskoga princa. V pondelek je prišeo v Belgrad iz Bukarešta orleanski princ. Sprijao ga je komandant mesta, general Tomić.
Zakon od banovinskih financ. V finančnom ministerstvi se dela na to, da se to leto dogotovi zakon od banovinskih financ. Zakon se predloži v pregled vsem ministerstvom.
Svetovna politika.
— Kriza v austrijskoj vladi. Med vojnim i trgovinskim ministrom je
prišlo do prepira, šteroga posledica je da je trgovinski minister odstopo.
Razprave od menšine. V Ženevi se že več dni vršijo razgovori od menšine v europskih državaj. Govoro je tüdi naš zvünašnji minster dr. Marinkovič, ki je zahtevao, da se mora dužnost nesproti menšinam razširiti na vse države.
Nemiri v Rusiji Kak poročajo listi, je stanje v Rusiji od dneva do dneva bole nevzdržno. Narod je nezadovolen i se punta. Vnogo trpi posebno kmečki narod, ar oblast po sili rekvirera gospodarske pridelke.
Kak je na Vogrskom ? Znano je, da vlada na Vogrskom velka gospodarska kriza. Poleg toga pa je tüdi politična znemirjenost velka. Legitimisti ščejo meti Otona za krala. Romunija proti tomi protestera. Poroča se, da bodo 20. oktobra velki politični nemiri.
Zrakoplov zgoro.
Pri Velkoj Gorici je zleto na zemlo zrakoplov „Kralevič Komislav“. Taki je začno goreti i je popunoma zgoro. Zrakoplovca, ki sta bila v njem, sta mrtviva.
Murska Sobota
Licitacija v gradi. Preminoči četrtek se je v Szaparyjovom gradi znova začnola licitacija. Vršila de se, dokeč se vsi predmeti ne odajo. Odanih je že vnogo dragocenih stvari. Nešterne predmete sta küpila banska uprava i muzej v Ljubljani.
—Inšpekcija. Od preminoče Sobote naprej se je müdio pri nas g. dr Lončar, prosvetni šef iz Ljubljane. Prišeo je po uradnih opravkaj. Obiskao je gimnazijo i lüdsko šolo.
—Martinišče. Zavolo ukinitve treh višiših razredov na gimnaziji, je v zavodi nekelko menje dijakov, kak lani. Zdaj jih je najme 42, lani pa jih je bilo 50.
Cirkus. Komaj nas je zapüsto cirkus Titanik, nas je obiskao drügi cirkus - Olimpia. Zabavao nas je več dni.
Trahomski ambulatorij. Vodja trahomskoga ambulatorjja, g, dr. Pečan se je vrno z orožnih vaj i se je redno vračenje znova začnolo.
—Kalendar Srca Jezušovoga za leto 1931. se dobi v Prekmurskoj tiskarni. Košta 10 Din.
Slovenska krajína.
Prosimo mir !
Neki gospod vučiteo iz Italije, ki je k nam pribežao, zmirom pov-
darja, da v Slovenskoj Krajini nega zavednih lüdi, da so tü sami Madjaroni, da smo nekultumi itd. Ar 6. septembra ne vsaka hiša izobesila jugoslovanske zastave, se strašno čemeri. Mi tomi gospodi zaednok — ne da bi njegovo ime imenüvali - pošepetnemo to le : Gospod vučiteo, či se vam ne vidi te naš kraj, idite ž njega i si iščite indri krüh. To je prvo. Drügo je pa: dobro si zapomnite, ka se more vsikdar istina gučati. Naš narod je izobeso zastave s tem, ka jih je izobeso po šolaj. Šole je on zidao, on gordržao s svojimi teško zaslüženimi krajcari; zastavo je tüdi on küpo i to je telko kak da bi vsaka hiša izobesila zastavo. Ste ví dali bar krajcar k toj zastavil ? Ste ví svojo izobesili ? So tisti v Beogradi i po drügih krajinaj naše domovine, ki je neso izobesili tüdi Madjaroni? Zato pa nemate juša gučati. Če ne henjajo tej špoti, vas v javnosti naznanimo tüdi šolskoj oblasti kak puntara mirü.
(Dopis prišeo iz vesnice, ki je bila i je edna najbole zavednih. Več bomo pisali od stvari v prišestnoj številki. O. ur.)
*
—Zaklüčna pobožnost 25 letnice Marijinoga Lista se bo vršila zadnjo nedelo oktobra. Cerkvena oblast je že dala svoje dovolenje. Bode velikanska procesija z Najsvetejšim i drüge lepe pobožnosti. Celi Spored pravočasno naznanimo.
—	Kalendarje Srca Jezušovoga se dobijo pri upravi v Črensovcih i v Prekmurskoj tiskarni v Soboti. Cena 10 Din. s poštninov vred v tüzemstvi. Prosimo naše širitele, naj
28 septembra 1930.
N O V I N E
3
naberejo od tistih naročnikov, ki majo za 10 D n. Marijin List 2 Din. poštnine za kalendar, ka njim ga te kem hitrej pošlemo. Vsaki dobi Ček za te peneze. Širitelje sami ne plačajo te poštnine.
—Kama pošlemo prve kalendare? Pive kalendar letos pošlemo v Ameriko, Francijo i Nemčijo za tiste naročnike, ki so plačali naročnino.
—	Pozdrav pošilajo svojim domačim, tišinskoj fari, tiskarni i borzi dela, vredništvi i upravi Novin kak celoj Slovenskoj krajini: Horvat Ludovik iz Bisyeihofa, Nemec Anton i Grah Janoš iz Palbersd. rfa.
—Zgübleni psk. Dne 15. sept. ob 6. vüri zajtra se je pelao po železnici iz Lendave proti Ormoži Siromaški dijak i njemi je na poti premino pak v vrednosti do 1000 Din. Če je što dobo te pak, naj bo tak dober i ga da nazaj siromaškoj materi Cug Bari, Velka Polana.
Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici.                                            22
—	Bogojina. Letošnja zidarska sezona ide k svojemi konci. Med novozidanimi hišami zbüja posebno pozornost na štok zidana hiša Casarove drüžine štera se je te dneve v njo preselila. Blagoslovov je bila tiha, a prisrčna. Opravo jo je domači g. kaplan. Drüžini, štera nam je dala smileno sestro, šolsko sestro kandidatinjo, ednoga vučitelja, ednoga abiturienta i zadružnega delavca, Želemo, da bi se v novoj hiši dobro počütila. — Zdaj mamo že tri hiše na štoke ka pa ne znamenje bogastva nego so zidane s potrebe ar so prevoski grünti. Gorice jako lepo kažejo i bratva se nam obeče jako dobra, zato bomo zorili grozdje po mogočnosti kak naj duže. — Po opravili jesenskoga dela napravimo velki kanal na travnikaj skoz črete i salavo groko kje nam voda na senožetaj dela velko škodo. Priporočlivo bi bilo, da bi si naši kmet. strokovnjaki ogledali te del travnika i podali svoje širok, mišlenje — Cerkev dobiva strop. Keramični izdelki domačega maistra njemi delajo sijaj.
—Prosvetno drüštvo v Črensovcih je melo dne 21; IX. 1930. v dvorani „Našega Doma“ svoj redni občni zbor. Najprle je Daniel Halas, bogoslovec, spregovoro nekaj navdüšenih reči za drüštveno delüvanje. Nato je sledio ostali dnevni red z volitvami. Izvoljeni so bili sledeči : Cigan Jožef, cestni nadzornik v Črensovcih, predsednik, Lutar Štefan, šol. upravitelj v Črensovcih podpredsednik i pevovodja, Čurič Vinko, Črensovci tajnik, Horvat Anton Žižki blagajnik, Vuk Ivan blagajnikov namestnik v Črensovcih, Šušteršič Minka, učiteljica v Črensovcih knižničarka, Kocet Albina Črensovci druga knižničarka, Tivadar Janko učitelj v Črensovcih gospodar i vodja dramatičnega krožka, Žerdin Martin Žižki preglednite I. Šeb-
janič Jožef, Čr, preglednik II. Kovač Jožef, Čr. preglednik III. V razsodišče so bili zvoljeni sledeči : Klekl Jožef, vö župnik v Črensovcih, Zver Štefan Žižki, Čurič Aga Črensovci.
—Živinska razstava v Puconcih. Redovniški odsek za gojo simodolske živine v Puconcih, ki se je kak prvi nastavo v srezi M. Sobota, pokaže Uspeh svojega pétčetrt letnega delovanja t. m. 28-ga, toje na Mihalovo, z Začetkom, točno ob 10 vüri, na sejmišči v Puconcih, z razstavov. Ta razstava je prva svoje vrste v Slovernkoj krajini, zato se vabi vsaki, ki se za napredek živinoreje zanima.
-„IMKA“ dišeča vinovica odstrani zagotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobol, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA". Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi seA apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
Ogen v Topolovci!!. Kmeti Vogrinčič MihaIi, po domače Törko vini iz Topolovec, se je vužgala 22. t. m. opoldne hiša i gospodarsko poslopje. Vse: hiša, štala i škegen je bilo cimprane i s slamov pokrito, zato so gasilci drügoga skoro več ne mogli napraviti, kak so odvrnoli ogen od drügih hiš poleg i se gasili že dojspadnjena brona Zgorela je streha i celi rušt nad hišov i nad štalov, do teo je zgoro škegen s kolami, z dvema branama, bintom i slamorezcov vred. Pred par dnevi so kukorco trgáli i lüpali i to se je vse osmodilo. Zgorelo je seno, otava, nekaj slame. Zavarovalnina znese 15 000 Din, liki ka je to proti celoj škodi ! Kak se je zgodilo ? Vsi so razdišli nekan, le gospodar je paso v ogradi krave. Bio je kre prednje hiže. Nikak zakriči : Gori ! G. Vogrinčič se nemre znajti, ka, ali pri njem, ali ge. Naednok zagledne, da se s parme kadi. I zatem je siromak samo vido, kak se je plamen zdigno nad streho, se je raztegno po škegnji i proti hiši i v nekaj minutaj je ležao pred njim küp smrdlivoga pepela. Prišli so vrli gasilci z Goričkoga i sosednjih vesnic, pripelali so se ešče iz Radkersburga. Da omenimo gasilce, ki so prišli z brizgalnami: Topolovci Domajinci, G. Črnci, Strükovci, Vadarci, Beznovci, Skakovci, Zenkovci, Cankova, Krašči, Ropoča, Pertoča, Radkersburg. Žalostno je bilo videti pogorišče, ešče bole žalostno obraze verta, vertinje, treh sinov, od šterih je bio eden ravno na poti v Soboto, drügi je kopo kamenje i se vrno domov, kda so že lüdje domo šli, najmlajši je pa bio v šoli. Vsi so jokali, oča so pa žalostno pravili : Dužni smo, dosta smo dužni, gnes smo zgübili dom. zdaj moremo koudivati. Vogrinčičovi so čakali ravno te dni domo enoga sina, šteri je pri Salezijancaj v Turini. Toda bridka žalost i groza obideta sina,
kda de vido čarno pogorišče i skuzita oči svojih dragih. Či pridejo kda do nas i naših hiš tej nesrečni pogorela, ne zavrženo jih, nego potolažimo jih, z lepov rečjov i z darom, kak što premore ! Povrne nam Bog !
ZA NEDELO.
Po risalaj šestnajsta.
Evang. sv. Lukáča vu 14. táli.
Vu onom vremeni, kda bi notri šo Jezuš vu hižo nekoga farizeušov poglavnika v soboto jest krüh; oni so pazili na njega. I ovo neki človek vu vudenom betegi bodoči bio je pred njim. I odgovoréči Jezuš pravo je vu právdi vučenim i farizeušom govoréči: jeli je slobodno v soboto Vráčiti? Oni so pa mučali. On ga je pa prijao, zvráčo ga je i odpüsto. I odgovoréči je njim pravo: šteroga med vami somar, ali jünec v-stüdenec spádne; i ne potegne ga vö taki dén sobotni ? i ne so mogli na eta odgovoriti njemi. Pravo je pa i tim pozvánim priliko, vidévši, kakda bi si prednja mesta zbirali, govoréči njim: gda boš pozváni na gostüvanje, ne sedi, si na prednje mesto: da morebiti je preštimaneši od tebé pozváni od njega i pridoči on, ki je tebé i njega pozvao, povej tebi: daj etomi mesto i teda začneš z sramotom zádnje mesto držati. Nego kda boš pozváni, idi i sedi si na zádnje mesto; naj, gda pride, ki te je pozvao, povej tebi: prijáteo, idi više gori. Teda bode tebi dika pred sedéčimi s tebom navküpe. Ár vsákí, ki se zvisi, ponizi se; i ki se ponizi, zvisi se.
Za delavce i delodajalce.
Ar se je opazilo, da odhajajo v Nemčijo, Francijo itd. delavci, šteri so že tü sklenoli pogodbo i njim ta še ne potekla, je kr. banska uprava v Ljubljani odredila sledeče :
1) Pogodbe sklenjene med gospodari i posli za 1 celo leto, se morajo vpisati v poselsko knižico : pri tem je točno označiti začetek i konec slüžbenoga razmerja.
2)Pogodbo kak tüdi njen vpis v poselsko knižico mora vidirati pristojni občinski urad, ki mora od prijavlenih poselskih pogodb voditi poseben seznam i
3)	v vseh tiskovinaj, ki jih morajo občine ispuniti stranki v svrho dobave potnoga lista za odhod na Sezonsko delo v inozemstvo mora biti tüdi navedene, ali ne prosilec vezan s še valanov poselskov pogodbov v tuzemstva
Te odredbe so taki valane.
Novo otvorjeno.
Cenjenomi občinstvi naznanjam, da otvorim s 1. oktobrom v Murskoj Soboti v Maloj Kaniži št. 48. trgovino pohištva lastnih izdelkov. Cenjeno občinstvo naj blagovoli si ogledati blago i cene. Za obilen obisk se priporoča ŽELEZINGER KONRAD mizarstvo v Maribori Prodajalna v M. Soboti.
4
NOVINE
28. septembra 1930.
Kmečka zveza za kmečke haske.
III. Vode.
a)Uravnava vod i melijoracije. Ozemle zdašnjega inšpektorata Maribor je bilo iz nacijonalnih razlogov jako zanemarjeno; posebi za uravnavo rek, potokov i hudournikov kak tüdi za melijoracije se je od avstrijske državne i Štajerske deželne uprave včinilo jako malo. Nekaj zač njenih del je pretrgala vojna. Šele bivša mariborska oblastna Samouprava je začnola s sistematičim delom. Zato prosimo, da banska uprava opomene ministrstvo v Beogradi, da so na državnih rekaj celo že obstoječi objekti, posebi na Dravi, v nevarnosti. Dale prosimo, da banska uprava nadalüje brezpogojno potrebno regulacijo Pesnice, Dravinje, Savinje, Mislinje, Ščavnice, Mure i posveti svojo skrb tüdi potrebnim melijoracijam v močvirnatih naših krajih i hudournikom. Dokeč se ne bi moglo najti investicijsko posojilo, naj se vstavi za to prepotrebne investicije primerna šuma v redni banovinski proračun.
b)	Vnogi naši kraji ob najmenšoj süši sploh nemajo vode, Vnogi majo jako slabo, naravnost nezdravo vodo. Prosimo, da banovinska uprava posveti tomi lüdskomi zlu svojo pažnjo i potom vodovodov naše kraje dvigne na stanje, kak je na ozemli bivše Kranjske.
Pošta upravništva.
Miholič Leopold, Vadarci S 15 Din ste plačali Marijin list, Kalendar do bite brezplačno. 5 Din ste više poslali, to se vračuna za naročnino novoga leta. Polanec Ludvik Vučagomila. Tisto pomoč dobijo samo sirote od ministerstva socijalne politike ali od bano vine, če s siromaškim svedočanstvom
to prosi občina. Kerec Alojz, Vidonci 117. Brat Anton ne je plačao Novin, zato smo njemi mogli staviti. Ar se more vse proti plačüvati, se na porgo ne
more pošilati. Ščančar Jožef, Stolzenfeld. Novin ne smo stavili. Mogle so se na pošti zgübiti. Opoti smo ne poslali, ar smo ga ne poznali. Zdaj njemi pošlemo, gda Znamo, ka ste Vi
z njim. Ropoša Jožef, G. Lendava. Vam pošilamo 96 Marijinih listov. Nekak so se zmotili v tiskarni. Halaš Ana, Chicago. Z zahvalnostjov sprejeli dopis od drüštva „Jezero“. Objavi se v Novinaj. Za kalendar je prišo prekesno. Zelko Štefan, Viedererenbach.  20 Din plačajte i te dobite do 1. nov. Novine, Marijin list i Kalendar.
Gospodarstvo
Prisilno gnojenje s kompostom.
Dnešnji slab gospodarski položaj nam dava vsem kmetovalcem misli, kak bi si mogli pomagati, da bi meli več haska.
Pri gnojenji travnikov se dosta greši. Gospodar odpela prah i pleve, štere so spadnole od mašina v sühom stánji na travnik, repno nat, tikvi i drüge odpádke od šterih nema travnik nikšega haska.
Za travnike je najbolši kompost, napravi se iz zemle i gnoja. Iz gošče pripelane voz zemle i med tisto zemlo pomešana štalski gnoj i drüge odpadke. To poljemo z gnojšnicov. Tak dobimo dober kompost za travnike i gorice, pa kem več ga napravimo, tem bolše je.
Nigdar se ne priporoča voziti gnojšnico na travnike, ar po gnojšnici drobna trava prejde, raste pa po njoj slaba velika trava i če v jesen zahvalno travnike z gnojšnicov, se to ščista nikaj ne pozna, ar njene redilne Snovi odidejo pregloboko v zemlo.
Priporoča se pa gnojšnica za zalevanje komposta i za drüge gospodarske reči : napriliko za krumpiše, kukorco, repo, zelje itd.
To bi bilo prav dobro, če bi naši travniki dobili kompost konči vsako 6 leto i to v jesenskom časi i med temi 6 leti ednok Superfosfat.
Po takšem postopanji bi bila krma dosta bole hasnovita i z menšov količinov polaganja bi se živina redila prav dobro.
Resolucije gospodarskoga kongresa v Belgradi. Poročali smo že, da se je v Belgradi pred nedavnim vršo kongres gospodarskih organizacij. Na kongresi se je govorilo od žmetnoga gospodarskoga položaja. Sprejete so bile tüdi resolucije, ki govorijo od toga, kak bi se gospodarsko stanje zbolšalo. Resolucije predvsem zahtevajo, da se olejšajo bremena Občinam i da se vpela v gospodarstvo samouprav šparanje.
Cene :
Penezi (25. septem.): dolar Din 56’—, Argentinski paso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2*20.
Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8 (jako debeli Din. 9), krave Din. 3—5, teoci Din. 14—15—, svinje Din, 14—.
Zrnje: pšenica Din. 140; žito Din 120; oves Din. 130, kukorca Din. 130, krumpli Din. 40, ajdina Din. 130, proso Din. 120, lenovo seme 300, novi grah črešnj. Din. 250, mešani Din. 200.
Hirdetmény.
A soproni kir. törvényszék közhirré teszi, hogy Micheller István fertőhomoki lakós felperesnek Micheller Istvánné Pelosi Erzsèbet alperes ellen házasság felbontása iránt inditott perében a peresfelek békéltetésére és ennek sikertelensége esetén az érdemi tárgyalásra hatàrnapot tüzött és felhivta a feleket, hogy 1930 évi október hó 8. napjàn 10 órakor hivatalos helyiségében (Lackner utca 5. sz. I em. 56 ajtószám alatt jelenjenek meg, egvszersmind pedig Micheller Istvánné Pelosi Erzsébet alperes részére, akinek tartózkodási helye ismeretlen, ügygondnokul dr. Leicht József ügyvédet nevezte ki.
A bíróság felhivja az alperest, hogy a fent megjelöit határnapon és irásban meghatalmazott ügyvéd által jelenjen meg, mert ellenkező esetben az ügygondnok fog helyette eljárni.
Sopron, 1930 évi augusztus hó 23 àn, Domokos Sándor s. k. kir. tszèki tan. elnök.
A kiadmány hiteléül: PRÁKOVSZKY iródaigazgató.
Odam hišo z vrtom
2 plüga njiv, 2 plüga loga. Cena jako ugodna. 3
Lenart i Ana Runutti
v Trgi Sv. Lenart Slov. goricah št. 60.
Prva stalna
najvekša i najfalejša
zaloga z
zidanimi pečmi
i ploščami
za štedilnike
(Kachel für Sparherd)
raznovrstne kvalitete v
velkoj izbiri
se nahajajo
v trgovini galanterije i železnine
GUSTAV DITTRICH-a
v MURSKOJ SOBOTI.
28 septembra 1930.
NOVINE
5
Za naše male.
Botjak Matija:
Smrt — botra.
V	kratkom časi je bio deseti brat razglašeni že za dobroga doktora. Poznali so ga že Povsedi i je vračo najvekšo gospodo. Gde je vido smrt pri petaj, je zvračo betežnika, gde je pa stála pri glavi, sam pravo, da nega pomoči. Za nekaj let je doktor že jako bogat gratao.
V	tistom časi je zbetežao eden stari krao. H tro so poslali po videnoga doktora. Krao njemi je obečao bogato plačo, či ga zvrači, ali ka da je smrt stála pri kralovoj glavi. Doktor hodi duže časa po sobi, naslednje pa si zmisli, kak bi znoro smrt. Pošepetne pove okolistoječim, naj hitro postelo obrnejo, tak da je te smrt
stála pri kralovih nogaj. Doktor pa je pravo, lehko vas zvračim. Šče dnes te bolši.
Nevolna smrt odide. Kda je pri šeo deseti brat od krala ga primle za roko njegova botra, štera ga je pred dverami čakala. Gnala ga je s seov. Prišla sta v čüden ograček, v šterom ne bilo drevja pa ne trave, nego samo grede, na šterih so gorele sveče, različno duge. Tü pravi smrt, desetomi brati : „Glej to so sveče lüdi, štere kažejo dugost njüvoga živlenja. Ta duga sveča je tvoja, ona štera vgasüje je pa kralova, šteroga si ti ozdravo proti mojoj voli. Zdaj vama morem zminiti sveči, ti dobiš kralovo, on pa tvojo.“ Doktor jo je proso za odpüščenje, ali ne se dala nikak preprositi. Telko šče njemi dala časa, da je na zemli opravo svoje posle, zatem pa je prišla po njega, i ga vzela s seov za vsigdar.
Od tistoga časa pa se smrt več ne prikazala človečim očam, likì hodi šče dnesden nevidno med nami.
VGANKE.
Predzadnja številka. Rešitev je poslao samo Vogrin Stefan iz Rakičana. Dobi knigo z dvema pripovedkama.
Zadnja številka. Rešitev:
1.	Človek obrača, Bog obrne.
2.	Ravnatelj tiskarne.
3.	Prepovedana vozna cesta.
4.	Pridnost več velja, nego kup zlata.
5.	1. Koline. 2. Kolin. 3. Koli. 4. Kol. 5. Ko. 6. K.
Nove vganke :
Poslala Sreš Katica, Bratonci.
Slovenski pregovor.
2.	Kelko krav je mogoči eden pastir pasti ?
3.	Ka je Bog prle stvoro : jajce ali pišče ?
4.	Hiša ga ma, Bog ga pa nema. Koga? Vse tri je poslao Botjak M. Petanci.
Slovenski pregovor. Poslao Štefan Vogrin, Rakičan.
Valentin Dacer Sv. Janž
Ka je te mož ? Poslala Celec Irma, M. Sobota. Za nagrado damo povest : Božji mejniki.
Za smeh.
Župnik krega Frančka pijančka 
„Pijača ti krajša živlenje !“ — Franček: — „Gospod župnik, to čisto nika ne škodi. Zdaj vse po dvojno vidim, pa se vse sküp zednači !“
Dva delavca sta sklenila postati abstinenta. Vendar pa sta v slučaji betega štela meti doma steklenico žganice. Ze za tri dni eden izmed njiju ne mogeo več zdržati, zato je pravo, da je betežen. — „Je že prekesno, lübi Gregor,“ se je drügi delavec oglaso, „jaz sem bio betežen že včeraj".
Zobe si brüsijo. Deklica je prišla z dežele v mesto slüžit. Gospa jo je poslala zvat gospoda k obedi. Gospod si je ravno prao zobe, ka pa deklica šče nikdar ne videla. Kda je prišla nazaj, je odgovorila gospej: »Gospod se že pripravlajo, si že zobe brüsijo za obed."
AGRARNE ZADEVE
Vabilo na zvünredni občni zbor Agrarne zadruge v Črensovcih.
Agrarna zadruga za dravsko i savsko reg. z. z n. z. v Črensovcih vabi svoje kotrige na zvünredni občni zbor, ki se bo vršo 5. maja v nedelo ob 11 vüri (edenajsetoj vüri) predpoldnom v Črensovcih v Našem Do-
mi s sledečim dnevnim redom :
1.	Sprememba pravil.
2.	Odločba za odküp veleposestniške zemle grofice Marije Zichy v Beltincih i grofa Szapary Ladislava v M. Soboti.
3.	Slučajnosti.
Če bi te občni zbor ob napovedanom časi ne bio sklepčen, se vrši pol vüre kesnej na istom mesti i z istim dnevnim redom drügi občni zbor, šteri bo valano sklepao ne gledoč na število navzočih kotrig.
Ar se bo gučalo od važnih stvari, se pozavlejo vse kotrige, ki majo agrarno zemlo na beltinskom i sobočkom veleposestvi, da brezpogojno pridejo, kakšteč slabo vreme bi bilo.
*
Antolovič H. Mihlavec 13. Samo kotrigam smemo dati posojilo. Vi neste, zato vam ne smemo.
Odrančarje. Nekak vam je bobnjati dao iz Odranec, ka de agrarna zemla tam tak tržena, kak je država plačala Madjarom. Ta trditev ne drži. Nišče ne ve ešče, kakši de zakon. Zato naprej nišče kaj takšega ne more trditi. Beltinskoga Veleposestva se pa ščista nikaj ne tiče tista pogodba, ka jo je naša država sklenola v Hagi i Parizi z Madjari, zato ka je grofica naša državlani i njena zemla neje madjarska, nego Jugoslovanska zemla. Ki ne razmi teh reči, naj si ne brüsi pri njih jezika.
Kda bo agrarni zakon? Po mednarodnoj pogodbi, štero je letos podpisala naša država v Hagi i Parizi, more do 20. julija 1 1931. agrarni zakon že razglašen biti. Tak nas loči od agrarnoga zakona samo ešče devet mesecov.
pitajo nas: Jeli more zgübiti agrarno zemlo, ki jo v teh 9 mesecaj ne küpi, nego čaka agrarni zakon ? Ki jo sam dela i ma živinče, je ne more zgübiti, ar zakon to prepove. Ki je pa sam ne dela, ali nema živinčeta, gda bí jo lehko meo, jo zgübi, čeravno bi jo küpo, če to zve oblast. To je odgovor.
Priziv kmetijskoga odbora od Lipe. Kmetijski odbor občine Lipa je vložo priziv proti razmeritvi zemle. To pa zato, ar ne ve se po koga deli, je več siromakov porinjenih na najslabšo zemlo, več bogatejših lüdi, kak na priliko župan, šteri ma mlatilnico i dosta zaslüži ž njov, oštarjaš i drügi bogatejši pa na najbolšo zemlo. Tri table je bolše zemle, sem naj pridejo kak je inžener tüdi povedao, tisti agrarni Interesentje, šteri nema nikaj svojega ali pa šteri majo najmenje svojega. Tak je pravica i ta pravica se ne sme od nikoga kršiti. Kmetijski odbor pod Lipov je vreden hvale za svoj odločen nastop.
6
NOVINE
28. septembra 1930.
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v LJUBLJANI. Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje :
1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3.	Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Slavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, Šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno!
ZAVEDNI KMETJE, OBRTNIKI TRGOVCI i DELAVCI NALAGAJO SVOJE PRIŠPARANE PENEZE VARNO
pri KMEČKOJ POSOJILNICI v MURSKOJ SOBOTI.
CERKVENA CESTA ST. 5.	ČEK. RAČ. 15229.	V LASTNOJ HIŠI (PREK OD BIROVIJE.)
KMETJE TA KASA JE VAŠA, ZATO SE JE POSLÜŽÜJTE I JO TÜDI PRIPOROČAJTE DRÜGIM. HRANILNE. VLOGE SPREJEMA OD VSAKOGA NA HRANILNE KNIŽICE ALI TEKOČI RAČUN INO IE
OBRESTUJE NAJBOLŠE. - HRANILNE VLOGE ZNAŠAJO DOZDAJ PREK
5,500.000 DIN.
ZA TE VLOGE JE PA DOBROGA STANJA POLEG LASTNE HIŠE DO
50,000.000 DIN.
POSOJILA DAVLE NA POROKE (KEZEŠE), TARULACIJO I TÜDI NA TEKOČI RAČUN NA VEČ LET, NA DUŽNA PISMA, PO NAJNIŽIŠOJ OBRESTNOJ MERI. - RENTNI DAVEK OD PENEZ PLAČA POSOJILNICA SAMA, - KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI I DELAVCI, NE SMETE SE SPOZABITI S TE KASE, ŠTERA PODPIRA V STISKI NAŠE LÜDSTVO. - PRIDITE V SVOJ DOM. KDE TE POSLÜŽENI PO SVOJOJ VOLI.
Razglas.
Občinski trgovski Prostori v obč. hiši 66/a V Šalovcih se z vsemi priteklinami — dne 30. sept. 1930. predpoldnom ob 10 vüri na lici mesta oddajo na javnoj dražbi v zakup za dobo 5 let od 1. aprila 1931. do 31. marca 1936.
Izklicna cena 2800 — Din.
Reflektanti morajo vložiti pred dražbov 5000.— kavcije i zvün toga z merodajnimi (verodostojnimi svedočanstvi dokazati, da so premožne osebe.
Dražbeni pogoji so na razpolago i na ogled vsaki čas pri občinskom župani.	Za občino :
1ŽUPANEK obč. župan.
Stanovanje
S 1. novembrom se oddata v Grajskoj ulici 2 vekšivi stanovanji (3-4 sobe) s pritiklinami i velikim vrtom. Poizve se v
Prekmurskoj tiskarni
v Murskoj Soboti.               1
K odaji hiša
v Murskoj Soboti v Slovenskoj vulici, ohranjena v dobrom stani. Hiša je pripravna z atrgovino. Več se Pozvedi v PREKMURSKOJ TISKARNI.     2
Nova
AUTOTAKSA
vozi vsak čas i v vsako smer. SOLIDNE CENE !
JURIJ SUKIČ, MURSKA SOBOTA
Lendavska cesta 22.   1
Betege pri svinjaj
zabranite, če jim dodenete konči dvakrat na teden
MASTELIN
Svinje se bodo dobro redile i postanejo debele. Mastelin dobite v vseh trgovinaj i apotekaj.	9
Vse šolske potrebščine i knige se dobijo v trgovini
HAHN IZIDOR v Murskoj Soboti.
KOLAR
Upravitelstvo Veleposestva v Gornjoj Lendavi sprejme poštenoga, marlivoga kolarskoga mojstra. Istotam se oda kmetom pod jako ugonimi plačilnimi pogoji tüdi na rate: 6 zdravih močnih konjov za vprego, kobile i kancere. Pojasnila pri
upravitelstvi Veleposestva Gornja Lendava.
28 septembra 1930.
NOVINE
7
ŠTEFAN LAZAR :
KRALJICA ESTERA.
Povest po zgodbi iz Sv. pisma.
Počakal je na priliko, ko je bil kralj dobro razpoložen in mu je ob tej priliki dejal : „Biva en narod, ki se je naselil v vseh pokrajinah tvoje države : ta narod se po zakonu loči od vseh drugih narodnosti in se ne drži kraljevih ukazov, zato je za kralja škodljivo, ako ga pusti tako živeti. Ako kralj želi, se naj izda naredba, da se ta narod uniči in jaz dam zakladničarjem za kraljevo zakladnico desettisoč kikkarjev srebra . . .
Iz oči kraljice Estere so švigale strele.
—	Kralj je videl v besedah Agageusa Amana zvestobo, obdaril ga je in dejal: „Srebro, ki ga ob ljubljaš, naj bo tvoje, ravno tako tudi ljudstvo; delaj z njim, kar hočeš.“ In Aman je poklical kraljeve pisarje in je dal napisati to naredbo, zapečatil jo je s prstanom, ki mu ga je kralj podaril in jo je potom selov poslal vsem vladarjem in kraljevim namestnikom. Zakaj neki je storil to hudobni Aman ?
Povedali so mu.
Norec se je zamislil, potem pa mu je v očeh zagorelo nekaj strahotnega.
Moja zanjka je gotova ! — se je hripavo smejal. — Sedaj ne izprašujte ničesar . . . jutri ko stvar bolj premislim . . . Aman je izgubljen !
Tako je govoril, da je vzbudil v njihovih dušah upanje.
—Kraljica ! Idi h kralju, toda le takrat, ko ti bom rekel i ga z Amanom vred povabi v Žensko hišo, na prijazno gostijo in med pojedino jaz odločim Amanovo usodo . . .
Kraljica se je žalostno smejala.
Kako bi mogla iti pred kralja, ko je minulo že trideset dni, odkar me po maršalih ni dal klicati pred svoje obličje !
—Amanova roka !
—	Kralj obiskuje sedaj Amfalo, kateri je v zadnjem delu palače odredil ločeno stanovanje . . .
Oči so ji postale meglene od boli.
—Zatri bol . . . in idi h kralju. Res, da brez klicanja ne sme nikdo pred njega, ker je v zakonu, da naj vsakega takega ubijejo, ako se ga kralj ne dotakne z zlato palico . . . Smrtna igra. Toda vseeno pojdi !
Mardohejev obraz se je zasvetil.
—	Zdi sc mi, ko da mi nekaj pravi, Hadassa, da si radi sedanjih težkih časov bila od Boga dvignjena na kraljičin prestol ! Neki glas v notranjosti mi pravi, da ti rešiš in pred svetom povišaš Izraela . . . Moja sestra si in tresem se za tvojo srečo, vendar pa ti rečem : stori, kakor je rekel Artembares, ker on v resnici pozna človeka in nagnenja duše. Kserksov ukaz pravi, da se naj vsak Jud umori! Ali pa misliš, da ostaneš ti, ko Agageus Aman sluti, da si Judinja misliš, da ostaneš pri življenju?
—Da! — je zaklical norec. — Pred dnevi je Aman na kraljevi gostiji dejal, da si tako lepa, ko da bi se rodila iz onih tisoč melodij, ki so vzklile v Gileadu v dolini svetega Jordana. Ve! In Kserkses ni razumel očitega namiga . . .
Osupnili so.
—Mardohej rada umrjem za tebe in za svojce . . . — je dejala kraljica žalostno. Potem pa se je odločno, kakor prerojena dvignila. — Pojdi, Mar-
dohej in zberi Jude skupaj in molite za mene ! Isto storim tudi jaz s prijateljicami in potem grem hkralju (dasi je to proti zakonu), četudi bom morala umreti !
In tako se je zgodilo. Tri dni katere ni jedla ne pila, ravnotako tudi prijateljice ne, marveč so molile k močnemu Gospodu, ki je ustvaril mesec in zvezde, da bi po noči vladale.
XXIV.
Sivi baldahin.
Napočil je tretji dan. Estera se je oblekla v kraljevo obleko in se je ustavila v notranjem dvoru kraljeve hiše.
Kralj je sedel v državnem prestolu pod sivim baldohinom in Agageus in Aman mu je dvorjanil. Tako sta se potopila v razgovor, da nista opazila, ko je kraljica Estera vstopila s Fajdimo in s spremljevalkami, ki so držale pakljače.
Aman jo je zagledal.
Kraljica !
Kserkses je debelo gledal. Medtem je Estera pristopical po preprogi, ki je bila vredna miljone, do zlate ograje, ki je stopničasti prestol ločila od zemeljskega sveta. Ustavila se je, da bi padla na kolena, toda Kserkses je zagrmel nad njo :
—	Ali sem te klical?
Razsrdil se je.
—Veličanstvo . . . kralj . . .
Drugega ni spravila iz sebe. Le dolge, svilnatomehke trepalnice so se premikale. Gledala je Dovijevega sina. Potem je pritisnila roko na srce, noge so ji klecnile in se je onesvestila od pogleda strašnih Kserksevih oči.
—Estera !
Fajdime in spremljevalke so ujele oiresveščeno telo.
—Estera !
Kralj se je ustrašil in skočil s prestola.
—Visokega duhevna !
Stopil je izpod baldahima in je hitel po stopnicah navzdol. Črni stražnik je odprl vrata ograje.
—Kraljica Estera! — je zajavkal Kserkses. — Kaj se ti je zgodilo ?
— Umrje . . . — je šepetala Fajdime. — Usmiljenje, kralj !
— Vraža !! je klical Kserkses, tako da šo se od njegovega glasu stresla barvana okna. — Takoj !
— Veliki duheven je prisopel.
— Pomagaj!
Kraljičina glava je počivala v Fajdiminem naročju. Kralj je ves bled stal. Vraž je pokleknil in je držal močen balzam pred obraz onesveščene.
Tih jok. Pretresujoči vzdihi. Aman je z divjim pogledom stal nad stopnicami in je strmel v vraža, da bi je ne obudil . . .
Kraljica se ni zganila. Iz lepega obraza je izginilo živlenje. Kserkses je zakričal :
— Umrje !
—	Pomagaj, kralj ! — je prosil duhoven. Bogovi nočejo, da bi oživela . . . 
Kaj naj storim?! — je še bolj obledel kralj. — Re - ci! .  .  .
—	Dotakni se je z zlato palico ! — je zaklical skoraj ukazovaje vraž. — Hitro !
Kserkses se je z zlato palico milosti in življenja dotaknil omedlele kraljice.
In zgodilo se je čudo.
Na mrtvem obrazu se je prikazala bleda rudečica; vzdihnila je in odprla sanjave oči. (Dale).
POLODELSKI MAŠINI KAK :
MAŠINI ZA SEJANJE, - TRIJERJI, - TRIJERJI TÜDI TAKŠI, KI SILJE NA 4 TALE RAZTALAJO, - SLAMOREZNICE I REPOREZNICE, - PREŠE I MLINI ZA GROZDJE
so prišli dva vagona i se lehko ogledajo brez obveze na küp i vsaki den pri
ČEH& GÁSPÁR v MURSKOJ SOBOTI.
Vsi mašini se dobijo na rate na eno ali dve leti, takisto se dobijo mlatilni mašini, motori itd. ali pa inači pod jako ugodnimi pogoji.
ČEH & GÁSPÁR
trgovina z mešanim blagom
Nadale se dobi tüdi tam :
Vse vrste umetnoga gnoja to jeTomažova žlindra, Superfosfat, kalijova sol, apne dušik, Nitrofoskal, Čilski soliter itd. po najnižjih pri vekšem odjemi po originalnih fabričnih cenaj.
MURSKA SOBOTA.
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16.
NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT
IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE
— 22 —