22. številka. Ljubljana, v petek 27. jannvarja 1899. XXXII/leto. SLOVENSKI NAROD. Iehaja vsak dan tv«ć*r, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerake dežele za vao loto 15 gld., za pol leta 8 gld , za četrt leta 4 gld., za jeden meeec 1 gld. 40 kr Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld , za Četrt leta '.i gld 30 kr, za jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr za četrt leta, — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaAa. Na naročijo, brez istodobne vpoSiljatve naročnino, se ne ozira. — Za oznanila plačuje ao od Stiristopne petit-vrnte po 0 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska DopM naj ae izvole frankivati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In u p r a v n i a t v o je na Kongresnem trgu St. 12. Upravti Ut vii naj se blagovolijo pošiljati naročnine. n;klama<:ij^, oznanila, tj vse administrativne Btvari. Vhod v uredništvu je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12 ^Telefon hi. :*~4. Razširjenje slovenske male gimnazije ljubljanske. V sinočni seji obč. sveta je občinski svetnik ilr. Požar utemeljeval samostojni predlog, naj se naprosi učna uprava, razširiti malo gimnazijo v Ljubljani v popolno gimnazijo. Po kratkem uvodu, v katerem je obe. svet. dr. Požar apeliral na podporo dežel nega predsednika barona Ileina, je utemeljeval potrebo razširjenja tako-le: Ker postane po preselitvi c. kr. višje gimnazije v novozgrajeno poslopje — tudi vprašanje o zidanju nove stavbe na rnestu sedanjega licejalnega poslopja na Vodni' kovom trgu nujno, in ker misli c. kr. naučna uprava, kakor je sedaj že znano, na onem prostoru poleg skrajno potrebne knjižnice zgraditi tudi poslopje za sedanjo ces. kr. nižjo gimnazijo: naj občinski svet stolnega mesta Ljubljane predloži naslednjo, utemeljeno in obrazloženo prošnjo: 1. C. kr. ministerstvo blagovoli sedanjo c. kr. nižjo gimnazijo že s pričetkom prihodnjega Šolskega leta 1899. 1900. sukcesivno razširiti v višjo gimnazijo, t. j. popolnem jednak zavod, kakor je v Novem mestu ali Kranju — in sicer tako, da se otvori v dosedaj za ta zavod najeti \Vald-herrjevi hiši, kjer je brez kakega novega najemanja, še prostora za dva, v sili tudi za tri razrede,s 15. septembrom peti (višje-gimnazijski) razred. 2. Zidanje novega šolskega poslopja za tako razširjeno gimnazijo in sicer na Vodnikovem trgu blagovoli c. kr. ministerstvo tako pospešiti, da se prične isto staviti že prihodnjo pomlad leta 1900. * Že pri otvoritvi sedanje nižje gimnazije I. 1890. in pozneje še o raznih drugih prilikah so je povdarjalo od strani visoke učne uprave, da se ima ta zavod kar naj-preje razširiti v popolno višjo gimnazijo. Prepričana sicer vedno, da bode treba z dosedanjo nižjo gimnazijo ljubljansko tudi nekaj storiti, je c. kr. naučna uprava vendar še Čakala in se tolažila s tem. da bode mej tem ustanovljena državna gimnazija v Kranju zlasti vsled jako stroge disloka-eijske naredbe c. kr. dež šolskega sveta kranjskega absorbirala tolik kontingent gimnazijcev, da ji tnorebit i ne bode treba po tem v Ljubljani nič več storiti. Toda pokazalo se je, da se je vkljubu temu, da je letošnje šolsko leto v Kranju odprt že VI razred, in se deluje z vsemi sredstvi na rast tega zavoda, vpisalo vendar tudi v ljub Ijansko nižjo gimnazijo, za katero so vse razmere kar najbolj neugodne, 2 7 1 učencev, to je še več nego jih ima n. pr. novomeška in še marsikatera druga normalna v iS j a gimnazija, v tukajšnjo višjo gimnazijo pa G.04 učencev, to je ravno za dve močni celi gimnaziji. Vsa ta ogromna množica je razdeljena na višji gimnaziji v 16 razredov, na nižji pa v 8 oddelkov, ker se za HI. razred, dasiravno prenapolnjen, ni dovolila paralelka. Naslednji statistični podatki — povzeti po šolskih izvestjih obeh tukajšnjih gimnazij — od šolskega leta 1882. 83. pa do tekočega šolskega leta 1898 99., naj pojasnijo frekvenco ljubljanskih gimnazij: Vzprejelo se je v z a č e t k u šolskega leta 1882 83. vsega skupaj 090 Učencev, „ 1883. 84 „ „ 738 „ u 1884./85. „ 794 „ 1885. ,80. „ „ 800 „ 1880 '87 „ 842 1887.88. „ „ 837 1888 89 n „ 909 „ 1889. 90. „ „ 889 „ V začetku šolskega leta 1890. 91. se je ustanovila sedanja c. kr. nižja gimnazija, in število učencev so deli odslej na višjo in nižjo gimnazijo tako : 1890. 01. višja gim nazija 52«, nižja gimnazija 305, skupaj 833 1891, 92. višja gimn. 621, nižja gimn. 886, skupaj 1007. 1892. 93. višja gimnazija 682, nižja gimn 392, skupaj 1074 1893 94. višja gimn. 702, nižja gimn. 421, skupaj 1123 V naslednjem šolskem letu se je ustanovila c. kr. gimnazija v Kranju in odprla precej I. in II. razred. Ob jednem je izdal c. kr. deželni šolski svet strogo odredbo, da mora vse, kar spada na Gorenjsko, iti v Kranj, kar pa na Dolenjsko — pa iti v Novo mesto! 1894. 96. višja gimn. 7—H5< I gimnazijskih učencev, katero število pa bode spet lepo počasi rastlo brez vsakega pritiska in vkljub tudi vsem oviram. — To se pravi, stvar bode v istem Stadiju, kakor je bila od nekdaj, ko so vsi faktorji na vso moč zahtevali ustanovitev drugega popolnega zavoda število učencev pa zadošča že sedaj in bode zadoščalo tudi za vso prihodnjost, če ne za tri manjše, pa vsekako za dve prav močni popolni višji gimnaziji. In zakaj,J Zato ker je in ostane Ljubljana vendar-le stolno mesto, mesto, ki se. je baš sedaj začelo prav posebno razvijati in rasti. V intencijah c. kr. naučnoga minister-stva že zdavnaj ni več, ustanavljati samostojnih nižjih gimnazij. Kjer so se take kedaj ustanovile, razširile so se že zdavnaj v popolne zavode. To se razvidi iz tega, da na vsem Nižjem Avstrijskem ni niti jedne same državne nižje gimnazije, ni je na Go renjem Avstrijskem, ne na Solnograškem, ne na Štajerskem, kjer je še celo dežela, uvidevši neuspehe samostojne nižje gimnazije, svoj deželni zavod v Ptuju razširila v popolno višjo gimnazijo Nižje gimnazije nima niti Koroška, kjer so celo benediktinci v St Pavlu popolnih zavod v višjo gimnazijo, niti celo Primorsko. Visoka c. kr. naučna uprava pa se je istotako tudi na Kranjskem prepričala o nesmiselnosti samostojnih nižjih gimnazij, kajti tak zavod je že v Kranju toliko časa hiral in hiral, da je naposled propadel, a vzbudil se je šele sedaj v čvrsto novo življenje, ko ga je učna uprava razširila v popolno gimnazijo. Občinstvo se po pravici ogiblje samo stojne nižje gimnazije ter sili z dijaki le na popolne zavode. Prestop z nižje gimnazije na višjo je namreč prvič že na enem in istern zavodu iz zgolj znanstveno - didak tičnih ozirov za učence težaven, Če tudi je morebiti učni jezik na celem zavodu taisti, drugič še težavnejši je na naših utrakvi-stičnih gimnazijah, kjer dobe učenci, ki so se v prvih štirih razredih poučevali večinoma v slovenskem učnem jeziku, v petem razredu za vse predmete učni jezik nemški, a trikratno težaven je tak prestop učencu iz samostojne nižje gimnazije na čisto drug zavod, kjer so mu poleg predmetov tudi vsi učitelji tuji. Koliko časa preide, predno se privadijo učitelji učencem in učenci učiteljem ! A kaj naj rečemo, ako treba prestopiti na zavod, ki je tako prenapolnjen, kakor tukajšna c. kr. višja gimnazija, kjer zaradi prevelikega števila razredov in prevelike množice učencev v posameznih razredih ne more niti najpopolnejši ravnatelj imeti natančnega pregleda, niti najboljši učitelj doseči popolnega učnega, karao li vzgojnega smotra. Na tem zavodu namreč se mora vzprejemati n pr. v slovenski oddelek prvega razreda po 70—80 učencev, a od V.—VIII. razreda, ki imajo vsi paralelke, sedi v vsakem oddelku po 40—50 učencev iz početka leta. Utegnilo bi se ugovarjati, češ. da jih do konca leta mnogo odpade, toda veliko število teh propadlih je ravno žrtva nenormalnih, nezdravih razmer, ki so na velik kvar učeče se mladine in njenih roditeljev. S prihodnjim šolskim letom se preseli LISTEK. Volitev. Spisal Charles Dickens. (Odlomek it; humorističnoga mmana: .,Thc Pick-vrick papers".) (DaUe.) „A so vender zopet prišli iz njega?" je mr. Piok\vick hitro poprašal. .Mislim da," je Sam zelo počasi odgovoril, „nekega starega gospoda so pogrešali; le to vem, da so našli njegov klobuk: ali je bila tudi glava v njem, ali ne, vam ne morem določno povedati. Kar pa se mi zdi posehno čudno, je ta slučaj, da je moj starec, potem kar so mu gospodje rekli, prevrnil voz na ravno istem mestu in ravno isti dan". „V istini je bilo to zelo znamenito naključje," je pripomnil mr. Pick\vick ; „a Bkrbačibe mi moj klobuk, čujem, da me mr. Winkle kliče k zajutrku" Po teh besedah je mr. Pickwick odšel in dobil v sobi zajutrk pripravljen in dru-Žino zbrano. Poza j u trkov al i so vsi v naglici, Klobuki vseh gospodov so bili okrašeni « velikimi, višnjevimi trakovi ... in Pick-wiok in Pok sta Sla k „mestnemu grbu", kjer je s stranskega okna člen mr. Blum- kevevega odbora nagovarjal malo dekletce in šest dečkov, katere je v vsakem stavku visokodonečih fraz nagovarjal kot „može iz Katans\villeM, na kar so omenjeni šest eri krasno zaklicali „Živijo\ Dvorišče je pričalo z nedvomnimi znamenji o moči in veljavi „višnjevih". Pila jo ondi cela armada nosilcev višnjevih zastav, ki so bile vse odičene s primernimi napisi v visokih in primeroma širokih zlatih črkah. Nadalje si videl mnogoštevilno četo trobentačev, fagotistov in bobnarjev, postavljenih v štiri vrste, ki so si pošteno služili svoj kruh; zlasti bobnarji, jako mi-šičasti ljudje. Nadalje si tam videl več tropov redarjev z višnjevimi palicami, 20 členov odbora z višnjevimi trakovi, in cel kup volilcev z višnjevimi kokardami, odprto šti-riuprežno kočijo za visokočestitega Samuela Smunkeva, — slednjič štiri dvouprežne kočije za njegove prijatelje in pomagalce. Zastave so vihrale, godba je trobila in bob-nala, 20 odbornikov se je prepiralo, redarji so preklinjali, množica je vpila, in vse kar je tu bilo in se godilo, bilo je in se godilo v korist in prid, čast in slavo visokočestitega Samuela Slumkeva, zastopnika v zbornici zjedinjene kraljevine. Dolgo in glasno odobravanje je zado-nelo iz množice na ceati in mogočno je bilo plapolanje jedne višnjevih zastav z napisom: „Svoboda tisku", ko se je mr. Potta rudeča glava pokazala pri oknu, in nikakor se ne da opisati navdušenje, koje visokočestiti Samuel Slumkey sam v visokih škornjah in višnjevi zav ratnici pristopil k mr. Pottu, mu podal roko in svojo neizmerno hvaležnost do njegovega časopisa pred množico melodramatično razkazoval. „Ali je vse pripravljeno?" je vprašal visokočestiti Samuel Slumkev mr. Perkera. „Vse, dragi gospod," mu je odvrnil možic. „IJpam, da se ni ničesar zamudilo," je pripomnil visokočestiti Samuel Slumkev. „Prav vse se je storilo, dragi gospod! Tam pri vratih stoji 20 korenjakov, ki so si dobro roke umili, da jim jih morete čvrsto stresti; potem pol ducata žensk z otroci v naročji, da jim pogladite lice in poprašate po njih starosti. Posebno z otroci dobro opravite, dragi gospod, to je vedno velikega učinka!" „Mislitf hočem na to," mu je odvrnil visokočestiti Samuel Slumkev. „In ako bi, dragi gospod," je nadaljeval previdni možic, „ako bi morda stvar uravnali tako, — dasi ne rečem, da je to neizogibno potrebno, — da bi jedno ali drugo dete poljubili — bi to gotovo mogočno uplivalo na množico." rAli bi ne bilo isto tako dobrega učinka, da bi to prevzel jeden odbornikov ?" mu je odvrnil visokočestiti Smuel Slumkey. „Bojim se, da ne," mu je odvrnil njegov agent, „za gotovo mislim, da vas napravi zelo popularnega, ako to sami storite, dragi gospod." „Potem moram to pač storiti," je rekel velečastiti Samuel Slumkev in obraz mu je razodeval resignacijo. Zdajci je zakričalo 20 odbornikov, da naj se sprevod uvrsti, in mej glasnimi ži-vijoklici množice je iskal vsakdo sebi določeni prostor: godba, redarji, odborniki, volilci, kočijaži. Dvouprežne kočije so bile natlačeno polne s toliko gospodi, kolikor jih je moglo stati v njih. Perkeru določena kočija je privzela tudi gospode Picknicka, Tupraana in Snodgrasa ter pol ducata odbornikov. Bil je to trenotek slovesnega pričakovanja, ko naj bi ustop velečestitega Samuela Slumkeva dal znamenje, da se prične sprevod gibati. Nakrat je pričela množica z vse pretresujočimi živijoklici. „Stopil je iz hiše/ je dejal Perker zelo razburjen, in to tembolj, ker od svojega mesta ni mogel videti ničesar tega, kar se je godilo. (Da\je priJU v c. kr. višja gimnazija v novo poslopje kjer pa na zadovoljnost ravnatelju in profesorji'v in na veliko korist učenec v ne bode niti toliko niti tako velikih učilnic kakor jih je bilo v starem poslopju. Ako je bilo ravnateljstvo že par M BapOfeđoflM zaradi prevelikega števila vpisanih prvol Kvv primoran 0 poslati jih 16 80 na nižjo gimnazijo, ker jih samo črez 80 ni moglo nikamor spraviti: kaj bode šele prihodnje šolsko leto, ko bode le v nekaterih največjih učilnicah prostora za DO 60, v večini pa le za 30- 40 učencev? ! 1/ tega bode sledilo lahko še to, da ravnateljstvo višje gimnazije niti ne bođf moglo vzprejeti vseh absolventov tukajšne samostojne nižje gimnazije. In kaj potem? Ali naj bodo potem roditelji ljubljanski, in to še ubožnejši. primorani pošiljati BVOJS sinove iz Ljubljane na višjo gimnazijo v Kranj- Ako naučna uprava še sama ni mislila na to, opozarja jo mestna obdittl ljubljanska na tako možnost ter je prisiljena, zavarovati se proti taki eventuvalni nenormalnosti, dokler je čas. Tudi to ne more biti ljubljanski mestni občini, tako oslabljeni po potresu, vse jedno, da bi se roditelji z dežele s svojimi dijaki odbijali in odvračali iz Ljubljane zaradi pomanjkanja dobro urejenih gimnazij, ko imajo tukaj vendar mnogo več prilike vsestransko se izobraziti in omikati, nego kjerkoli na Kranjskem, in da bi se često proti njihovi volji silili v druga mesta. Dolžnost je torej tudi naučne uprave, da stori v tem oziru kar najpreje nekaj za Ljubljano. Ako začenja učna uprava i razširjanjem nižje gimnazije že prihodnje leto, kakor jo nujno prosi mestna občina, ne narastejo ji nikakor veliki stroški; kajti učne zbirke sedanje nižjo gimnazije so že sedaj tako dobro založene, da se bodo dale spopolnjevati z vsakoletnimi prispevki za učila, status profesorski pa bi se polagoma vsaj deloma spopolnil iz statusa višje gimnazije. Glede nujne gradnje novega gimnazijskega poslopja na Vodnikovem trgu je opozoriti visoko naučno upravo na tole: Po preselitvi višje gimnazije v novo sezidano poslopje nasproti Kolizeju nima jeden najrazsežnejših in najbolj obljudenih delov mesta, tako zvani šolski okraj, ki je od davnih časov najprimernejše bivališče dijaštva, nobene gimnazije. Ti prostori, kjer je prav za prav vzraslo in se razraslo mogočno drevo vsega ljubljanskega šolstva, prostori, ki so obsegali iz prva normalko, preparandijo, realko in višjo gimnazijo in ki so nazadnje še obsegali jedno največjih gimnazij, ti prostori v sredi mesta postanejo v kratkem prazni in popolnoma zapuščeni. Cele dolge Poljane s knezoškofij-skim Alojzeviščem in z MarijanišČem, vsa razsežna Sv. Petra cesta z oddaljenim, vedno bolj se razvijajočim Vodmatom vred. ves Mestni in Stari trg itd., vse to bo mo ralo pošiljati svoje dijake po ozkih in za vitih ulicah v oddaljeno, na periferiji mesta skrito novo gimnazijo. Da se torej v naj krajšem času zgradi na onem preprijaznern in najpripravnejšem, za šolstvo h:storičnem kraju mesta nova popolna gimnazija: to je ravno toliko v interesu dotičnega dela rnesta, kakor v interesu cele mestne občine, kakor tudi v interesu kranjskega šolstva. Mestna občina ljubljanska je pa tudi dokazala, koliko da ji je na ugodnem razvoju gimnazijskoga šolstva ležeče, s tem, da je prepustila, če prav sama vsled potresa v hudi finančni stiski, naučni upravi brezplačno stavbišče za novo gimnazijo, česar mnogo večje in bogatejše občine niso storile. Zato pa po vseh teh razlogih mesto Ljubljana in prebivalstvo pač zasluži, da se naučna uprava v teh, za isto le malenkostnih, za občino ljubljansko, za deželo in sploh za razvoj srednjega šolstva pa jako važnih vprašanjih na nje ozira in prošnjam ugodi ter sedanjo c. kr. nižjo gimnazijo na zgoraj omenjeni način že prihodnje šolsko leto začne razširjati v popoln zavod, novo poslopje pa, zadoščajoče za popolno gim nazijo, začne že graditi pomladi 1. 1900. V IJiiliIJtinl. 27. januvarja. Spravna akcija. 0 zadnji seji parlamentarne komisije desnice poroča „Politik", da se je razpravljalo zlasti o bodočem zaključenju parlamenta in o tem sledečem regimu s § 14. -:;o je prevladalo mnenje, da sme biti doba S 14. le prehodna, da režima ji 11. ni matrn'i za program, ampak le za sredst vo, U zapelje notranjo politik.) v drug tir. Po-vdarjalo M je znova, da se mora vlada ven ler jed enkrat odkrito izjaviti o svojih nunoah. Zato mora dobiti seveda najvišje pooblastilo Vlada mora spoznati, da M more imeti manjšina nobenega vpliva na eksekirivM. ako se naj položaj razvedri in obdrži parlamentarni zistem. „Politik" piše dalje, da je tudi sedaj kompromis z Nemci nem. ^oč, kajti nemške zahteve so ne le ve'ike, nego tudi nesramno. V seji parlamentarne komisije desnieo so se spočetka potesall Poljaki za to, da se zasedanje parlamenta ne odgodi, končno pa so sprevideli, da je premor jako potreben. Sloga desni carskih strank se je zopet pokazala. Tudi N;ir. Listj" smatrajo spravno akcijo za brezplodno in se jim zdi era g 14 neizogibna. — Nemški časopisi očitajo Čehom nespravljivost, zajedno pa naglasa jo, da sprave ni mogoče doseči prej, dokler seje /ik'ivne naredbe ne odpravijo. Regulacija častniških gaž. Vojna uprava bode letos že tretjič poskusila predložiti delegacij um predlogo sa povišanje častniških plač. „N. \V. Tagblattu" se iz Budimpeite poroča, da je ogerska vlada Opustita svoje stališč', da n-> zviša oficirskih gaž prej, da se ne regulirajo plače ogerskih državnih uradnikov Upati jo torej, da pride predlog v delegacije ter da se začne r».'gulaei;a z 1. l9oi). Avstro-ogerski častniki imajo najslabšo plačo v Evropi, če ne upoštevamo razmere v Srbiji in Turčiji. Kriza na Ogerskem. Vse. kakor je bilo. S/.ell je konferiral /. Banffgjem in s načelniki in z Zaupniki Opozicijskih strank. Poroča se, da hoče Opozicija dovoliti vse provizorij«' z izjemo Indemnitebe, toda šele — P>untl'yjevemu nasledniku. Kompromis se torej vender-Ie ne bo dosegel, in vlada govori že o svojem nltimatu. Macedonija. Iz Bukarešta se javlja, da so došle v ondotne diplomatiške kroge vesti o bodočih revolucionarnih nemirih v Macedoniji Te v"su podpirajo iz Carigra In In Soluna prihajajoča poročila o vojnih priprti mh Curkov. Ob bolgarski meji so napravili turški inženerji male utrdbo. V Albaniji je sedaj mirno Maeedonski odbor p..d načelništvom Kapčeva deluje neprestano. Demisija nemškega kancelarja ? V najnovejšem Časn se pojavljajo zopet vesti, <^a hoče sivolasi kancelar knez Ilohenlohe odstopiti. Knez bo kmalu 80 let star, zato je vrjetno, da mu je breme že pre težko. Baje hoče odložiti svoje častno mesto na dan svojega godu. Naslednik mu bode ali grof Posadowaky ali pl. Bulo\v. Na Filipinih. Časopisom se poroča, da je položaj na Filipinih trajno jeko resen ter da je pričakovati vsak čas vestij o začetku bojev inej Amerikanci in insurgenti. Vataši so izpustili vse bolne Španske ujetnike. Aguinal in njegovi častniki oborožujejo neprestano ustaške čete. Aguinaldo irna 30.000 vojakov in nad 50 topov. Kako slabo se godi Amerikancem je razvidno iz dejstva, daje zmaga* lec general Otis prosil premagane Spance, naj ga podpirajo proti ustašem. „Rsiohswehr" poroča, da skušajo Amerikanci vodje ustaSev z denarjem podmititi. To se je Amerikancem 1. 1896 posrečilo, zato upajo tu li sedaj, da ne bodo dolarji brezuspešni! Občinski svet ljubljanski. v Ljubljani, 20 januvarja. Seji, katere se je udeležilo 28 občinskih svetnikov, je predsedoval župan Hribar. Po poročilu obč. svet dr. S t are ta se je Mariji Kopačevi, vdovi po uradnem slugi Jakobu Kopaču, priznala posmrtna četrtina v znesku 102 gld. in pokojnina letnih 200 gld. Obč. svet. dr. Hudnik je poročal o otvoritvi ceste ob Trpotčevem posestvu in je predlagal, naj izreče obč. svet, da otvoritve te ceste ne smatra za nujno in da vzame v vednost, da je magistrat Trpotca pozval, naj odstopi občini za to cesto potrebni parceli. Obč. svet ju sprejel ta predlog z dodatkom obč. svet Volka vrha, naj se naroči stavbinakemu odseku uvaževati, če bi širokosti te ceste ne bilo določiti na 12 m., kakor je bila že prvotno določena. Obč. svet. dr. Stare je poročal o imenovanji jed nega zaupnika v naborno komisijo za konje namesto g. Mubleisena in je predlagal, naj se imenuje gospod F 1' r b a n c. Obč, svet Tur k je opozoril , da se nahaja mej člani te komisije tudi mož, ki je že pred tremi leti umrl, na kar je bil na predlog obč. svet. Lenčota namesto tega mrtvega člana imenovan gospod Adolf Hauptman. Obč. svet. dr. Požar je na to utemeljeval svoj samostalni predlog, da se učni upravi pošlje obrazložena spomenica gle.le razširjenja male gimnazie v popolno gimnazijo I 'temeljevanje tega predloga, katero je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem, prijavljamo na drugem mestu današnje Številke, Župan Hribar je pojasnil, da je SS letOS proračun le izdelan, da naj M torej predlog premeni tako, da se zahteva raz-širjenje za teto 1901. Poročevalec obč. svet. dr Požar je omenil, da bodo troški za 3',a meseca za jedno učno moč tako malenkostni, da pač ne pridejo v pošte v. Podžupan dr. vitez filei\veis je priporočal, naj se peticija pošlje ne le mini-SterstVU nego tudi deželnemu šolskemu BVi !u. d asi v tem oziru prevladuje v deželnem šolskem svetu neko t oakeijonarno mnenje. Obč. svet. Pavlin je predlagal, naj se iz spomenice izpusti, kar je poročevalec govoril o razvoju kranjske gimnazije, na kar je župan Hribar pojasnil, da sestavi spomenico magistrat in da je ob sebi um-Ijivo. da izpusti vse, kar ni v zvezi s St varjo. Obe*, svet je soglasno sprejel stavljeni predlog. < >bč. svet. dr. Tavčar je poročal o poljskem čuvaju v Mestnem logu in o pre-vzetju ondotnih cest v mestno upravo. Ker čuvaj tudi mestu koristi, je primerno, če prispeva k plači tudi mestna občina. Poročevalec je predlagal, naj se poljski čuvaj vzdrži, za bodoče leto pa naj se v proračunu postavi primeren prispevek, glede cest pa je predlagal, naj se zahtevano prevzetje cest odkloni. Župan Hribar je oporekal poročeval-revim besedam, da v Mestni log poslani redarji počivajo včasih v hrastovi senci, češ, da vestno izvršujejo svojo nalogo. Obč. svet. Turk je trdil, da so pri zborovanju interesentov glasovali tudi nekateri, ki niso posestniki, povedal, da so večji posestniki vsi proti čuvaju in je predlagal, naj se Čuvaj opusti. Obč. svetnik Vel k a vrh je rekel, da tistih 39 posestnikov, ki so glasovali za Čuvaja, nimajo vsi skupaj toliko sveta, kakor tisti, kateri zahtevajo opustitev čuvaja, in govornik se je izrekel, da je ugoditi zahtevi večjih posestnikov, češ, kdor ima več sveta, mora imeti tudi več govoriti. Obč. svet. Predovid se je odločno izrekel proti imenovanju poljskega čuvaja. Obč. svet. dr. Hudnik je zavrnil obč. svet. Velkavrha, rekši, da imajo vsi posestniki jednako pravico, naj ima kateri že 10 ali polovico orala sveta. Obč. svet. Turk je izrekel glede cest, če morajo posestniki cesto posipati, tudi mesto ne sme mitnine pobirati, kakor dela zdaj. Obč. svet. P red o vi oje govoril proti zahtevi, naj rnesto prevzame oskrbovanje teh cest. Obč. svet. dr. Tavčar je dejal, da kakor vsi načelniki, kadar se o njih uradnikih kaj reče, koj vstanejo, ter povedo, da so uradniki izvrstni in točni, tako se je oglasil tudi župan v obrambo svojih organov, katerim se je očitalo, da pod hrastom leže. Govornik je pojasnil, da je na lovu sam videl konfidonte pod hrastom počivati, dočim je poljski Čuvaj nepriljubljen, ker vsacega naznani. Če se župan zavzema za svoje ljudi, se tudi čuvaju ne sme delati krivica. Poljske čuvaje imajo še male kmetske občine, v mestnem logu pa je potreben toliko bolj, ker se tam potika mnogo sumnih ljudi j. Dokler interesentje niso čuvaja sami morali plačati, so vedno vpili, da je potreben. In to je tudi v resnici, sicer pa bi prišlo na oral sveta 75 kr. plačila za čuvaja in to bodo interesentje že še zmogli. Obč. svet je sprejel odsekov predlog in po istega poročevalca predloga narodi! ma- gistratu, naj dovoljenje, da se pri Jos. floru pa posestvu izbriše najemninska pravica, katera nima za občino nobene vrednosti več, odkar je sezidana domobranska vojašnica. O županovem predlogu, da se najame večje posojilo za nekatere stavbe in druge javne naprave, je poročal občinski svetnik Senekovič, o čigar poročilu se je čula samo jedna sodba, da je jako temeljito in z največjo skrbjo sestavljeno. Poročevalec je pojasnil, da je župan najprej predlagal, naj se najame posojilo 2« , milijona goldinarjev in naj se izdajo zanj zadolžniee Odsek je županov predlog pre sojeval z dveh stališč, ali je vse, kar je župan predlagal, neobhodno potrebno in ali je predlog tudi izvršljiv Ker vsled obstoječih političnih razmer ni upanja, da bi mogel državni zbor skleniti za izdajo za-dolinic potrebni zakon in tudi ni upanja, da bi se jim priznala pupilarna varnost, vsled česar bi jih ne bilo možno oddati po višjem kurzu, pri oddaji po nizkem kurzu pa bi ne bilo nič dobička, se je odsek od ločil za najetje navadnega posojila. S tem je pa tudi odpadel razlog, najeti posojila 2' i milijona goldinarjev in se je odsek od-1« čil izvršiti le to, kar je nujno potrebno Poročevalec je predlagal: 1. Mestna občina ljubljanska najame v petdesetih letih s po lnletnimi, vedno jednakimi dekurzivnimi anuitetami odplačljivo posojilo v znesku jednega milijona goldinarjev tako, da obrestna mera ne sme biti višja nego po največ 4-5° u. 2. Za točno izplačevanje obvez, katere prevzame mestna občina ljub Ijanska s tem posojilom, služijo v prvi vrsti vsi dohodki iz investicij, ki se napravijo iz tega posojila, potem pa iz tekočih dohodkov toliko, kolikor bi koncem vsakega poluletja primanjkovalo za popolno pokritje anuitet, katere se izračunijo iz višine posojila, dobe njega odplačevanja in obrestno mere, po kateri se je posojilo najelo. 3. To posojilo ima služiti za pokritje naslednjih potrebščin: a) 120.000 gld. za gradnjo „Mestnega doma" ; b) 100 000 gld za gradnjo dekliške osemrazrednice in žup nišča pri sv. Jakobu; c) 65.000 za gradnjo mestne ubožnice; d) 20.000 gld. za gradnjo ljudske kopeli: e) 200 000 gld. za gradnjo mestne tržnice; f) 120.000 gld. za tlako vanje cest, ulic in trgov; g) 175 000 gld za napravo novih cest. ulic in trgov; hi 200.000 gld. za povečanje elektrarne. 4. Posojilo za vsako pod 3 naštetih potreb ščin se najema po potrebi na podstavi vsakokratnega sklepa občinskega sveta in se najeti denar mora porabiti v namene, ki so pod 3 naznačeni; vender pa se obč. svetu dovoljuje, da morebitne prihranke pri kaki ondi navedeni točki porabi za morebitne večje potrebščine pri kaki drugi točki. 5. Mestnemu magistratu se naroča, da sklepom ad 1—4 izposluje postavno odobrenje. 6. Mestnemu magistratu se poleg tega \o naroča, storiti vse potrebne korake, da za to posojilo izposluje oproščenje od kolekovine in pristojbin. — Poročevalec je vsak svoj predlog obširno in vsestransko utemeljil. Za tlakovanje so najprej odme-njene naslednje ulice in trgi: Šelenburgove ulice, Kongresni trg ob spodnji strani, Wolfove ulice, Cestni banket na Marijinem trgu, Prešernove ulice, Sv. Petra cesta do Škofijskih ulic, Florijanske ulice, Stari trg, Pod trančo, Mestni trg, Špitalske ulice, Cesta ob Vodnikovem trgu, Lingarjeve ulice in trg Pred Škofijo, katerih skupna površina znaša 23 810 štirijaških metrov. Projektovano je razširjenje oziroma naprava naslednjih ulic: Cesta za frančiškansko cerkvijo mimo projektovanega justičnega poslopja proti južnemu kolodvoru, Dolge ulice, z Dolgimi ulicami vzporedne ulice, podaljšane Hilšerjeve ulice, Ulice čez Škofovo pristavo, ki bodo omogočile prihod čez sv. Petra most naravnost k mestni vojašnici, jedne podolžne in jedne prečne ulice ob hišah v Prulah. Glede elektrarne je poročevalec omenil, da je bila naprava proračunjena na 413.000 gld., da pa je veljala 448.000 gld. Večji izdatek je nastal vsled tega, ker se je položil kabelj na Poljanski cesti, na Sv. Petra cesti, na Rimski cesti in na Bleivvei-sovi cesti, ker se je napeljala voda iz vodovoda, ker so se obloki pri strojih betonirali in ker je šlo na obresti 11 242 gld. Projektovanib je bilo 8000 žarnic. Že s temi bi se elektrarna rentirala. Sedaj pa je v rabi že 7680 žarnio in rabi elektriko 11 elek- tričnih motorjev z 21 konjskimi silami. Električna razsvetljava pa se bo čedalje bolj razširjala. Upeljava se vedno v nova poslopja in tudi poraba elektrike za obrtne namene bo vedno večja. Radi tega je misliti na razširjenje elektrarne, zlasti ker sta se dve družbi oglasiti, ki hočeta napraviti v mesto električno železnico in bode elektriko »lajala mestna elektrarna. Naavetovana svota se ne bo najedenkrat porabila, ampak od slučaja do slučaja, najprej pa je dobiti |e jeden stroj s 3ftO do 400 konjskimi silami, ki bo veljal 80 OOO gld Za vračanje posojila za obrestovanje in amortizovanja bo treba, če se dobi posojilo po 4,/1n/0 letnih 50511 gold , če se dobi po 4,/30o letnih 49.088 gl. Investicije bodo nesle (stanovanja v mestnem domu, kopel, tržnica, elektrarna, prihranek pri cestah) vsaj 20.000 gld., tako da bo iz mestnih dohodkov plačati 24 (M M) gld če ostanejo mestni redni dohodki, kakršni so sedaj in redni izdatki tudi, preostaja občini za izredne namene letnih 49.439 gld.. torej svota, od katere ho lahko plačevala imenovani prispevek, ne da bi bilo treba davkoplačevalci; obrernenti. Pri specijalni razpravi se je glede predloga o tržnici unela dolga, jako živahna razprava. Obč. svet. Gogo 1 a se je izrekel proti napravi tržnice, ker nje potreba ni dokazana. Ako bi bile tržnice potrebne in vsstkos praktično, bi jih imela tudi druga mosta, ki so ravno tako napredna, kakor Ljubljana, in Se v boljših razmerah. A našteti jo lahko veliko naprednih most, katera jih nimajo. Tudi Če so tržnice praktične, ni dokazano in se pogrešajo v poročilu sploh natančnejše date. Tržnice niso za vsa mesta primerne in ker je lahko tudi brez njih izhajati, se po pravici smejo imenovati luksus.Za luksus-naprave pa zdaj v Ljubljani ni čas, ko borno šele občutili posledice potresa, tedaj, ko bo treba vračati različna posojila. Kadar bodo ta posojila plačana in bodo posestniki mogli zopet dihati, tedaj bo čas, misliti na take naprave. Vsled tržnice bi se cena živilom podražila, ker bo trgovec in obrtnik za pro store v tržnici moral plačevati najemščino, a to breme bo odvalil na konsumenta in še kaj dodal, da naredi malo dobička. Ako bode tržnica zgrajena, zapustili bodo tr govci z moko, mesarji itd. v sedanjih hišah najete prodajalne in te ostanejo prazne, nekateri revnejši pa, ki nnjomnine v tržnici ne bodo mogli plačevati, bodo Se izgubili svoj zaslužek. Govornik je predlagal, naj se ta točka odkloni. Obč. svet. Lenče se je temu predlogu pridružil, rekSi, da bo tržnica samo na korist nekaterim premožnim mesarjem, ki zdaj plačujejo do 400 gold. najemnine za prodajalne, potem pa bodo plačevali 120 do 150 gld., živež pa se bo podražil. (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. januvarja. — Osebna vest. Župan Hribar na stopil je danes tritedenski dopust — Občinski svet. Poročilo o sinočni seji obč. sveta smo morali radi nedosta janja prostora pretrgati in priobčimo konec v jutrišnji Številki. Omenjamo samo, da je bila postavka o tržnici po dolgi in jako živahni razpravi odklonjena, vse druge po stavke pa so bile sprejete. — Umrl je danes ljubljanski prelat in kanonik dr. Čebašek, v političnem oziru strasten klerikalec, sicer pa mož blagega srca. N. v m. p.! — Slovensko gledališče. Zanimanje za prvo VVagnerjevo opero na slovenskem odra, za „Lo hengr in a", vedno bolj narašča ter prehaja tudi na one kroge, ki se doslej za opero sploh brigali niso. Zatega delj se uprizori „Lohengrin" danes že tretjič Cene so nekoliko znižane. — Narodne rodbine opozarjamo Še enkrat na jutrišnji ples, katerega priredi ■Narodna Čitalnica" svojim členom Ker je to razen kostumnega venčka, ki se bode vrSil dne 11. februvarja, jedina Čital niška predpustna zabava v letoSnjem letu nverjeni smo, da ne boderao niti jednega člena „Narodne Čitalnice" pogrešali. — Oaailna društva na Slovenskem dobivajo zadnji čas samonemška pisma, v katerim jim g. A. C. Aohtsohin v Ljubljani naznanja, da je otvoril zalogo gasilnega orodja in gasilske oprave ter jih vabi, naj na dajo kaj zaslužiti. Ne dvomimo, da se g A, C. Aohtsohin nt bo branil slovenskega lenarja, toda v času, ko ne prihajajo samo ' š Češkega in Hrvatskega nego tudi z Dunaja in celo iz Nemčijo slovenska vabila in pripon čila k nam, je gotovo jako Čudno, ako g. A. C. Ar-htsnhin, ki živi v središči slovenske domovine, ki zna in mora znati slovenski, našim slovenskim gasilnim društvom pošilja nemške pozive, naj mu dajo kaj zaslužka Komu se pač misli prikupiti s tako provokacijo? — Sličice iz življenja. „Dom in Svet" spisal Veridicus na ovitkah XII. štev. 2 Kazni domoljubi so ta stavili nasvete, kaj naj bi se odpravilo, kaj pa uvedlo. Nasveti SO dobri, da bi jih BSrod le sprejel! Potratnost v obleki, velike dote, gostilne, vse to je k varljivo, a najbolj gostilne, ki pripravijo kmeta ob vso. Tu treba rano kar izrezati! . in poVSOdi koder je le mogoče ustanoviti konsumna društva, v katerih se sme, če je potrebno tudi čez polnoči srkati petjot in žganje samo — na katoliški podlagi . . . Vedo ž. — V Tinjanu v Istri so bili 23. in 24. t. m obč. volitve in so bili soglasno izvoljeni hrvatski kandidatj«; — Iz Kamnika se nam poroča, da se je VSSelioa, prirojena dne 22 t. m kljub agitacijam in mahinaeijam raznih nasprot nikov prav sijajno obnesla. Godba boa.-bero. pešpolka št. 1 izkazala se je prav mojstrsko. Gorenji prostori kavarno in restavracije bili so prenapolnjeni z odličnim občinstvom kamniškim in okoliškim. Postrežba kavarnarja in restavraterja, gosp Vanosija. bila je vse hvale vredna. Mej posameznimi plesnimi točkami razveseljevali so nas pevoi s svojim prav dovršenim petjem. Izborni uspeh te veselice napotil jo rodoljube, kakor se čuje, da nameravajo tekom najkrajšega časa prirediti zopet zabavo s sodelovanjem vojaške godbe, vender s tem razločkom, da bode veselica v prvi vrsti posvečena koncertnim točkam in v drugi vrsti plesu. — Velik požar. V Dolenjih Kamnjah pri Mirni je dno 22. t. m. začelo goreti. Ogenj se je hitro razširil in uničil skoro pol vasi Škoda znaša nad 160 000 gld. Pogorolci, katerih je osem, so bili le za male svote zavarovani, ali celo nič. < >genj bi se morda ne bil tako razširil, da so imeli ljudje vsaj kako brizgalno. — Narodna čitalnica v Ptuju priredi dne 4 svečana t 1. v prostorih „Narodnega doma" plesni venček, pri katerem svira godba c. in kr pešpolka št. 7 iz Gradca. Kostumi dobro došli. Začetek ob 8 uri zvečer. — Okrajna bolniška blagajna v Postojim naznanja, da bode imela dne 29 januvarja t. 1. oh 2. uri popoludne svoj redni občni zbor v občinski pisarni v Postojini. — Podružnica ,,PivkaM družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Petru na Krasu priredi 2. februvarja 1899. v prostorih gosp. Ivana Korošca veselico z dramatično predstavo. Pri veselici sodelujejo iz prijaznosti kvartet „Pivskih pevcev" ter „Šentpeterski tamburaši". Začetek točno ob 8. uri zvečer. — O nameravanem samomoru kor-porala Jesiha v Celju poroča se : Neverjetna je trdovratnost, s kojo se je hotel Jesih znebiti življenja. Ko si je pognal že tri krogle iz puške v glavo, kojo so mu odtrgale čeljust, jezik in nos ter uničile oči, hotel je §o puško na novo nabasati! Pri-šleci so mu to zabranili. Na to je zapisal na ponujeni papir, seveda ne da bi mogel kaj videti, vzrok tega strašnega dejanja. List je častnik shranil. Težko ranjeni se sedaj nahaja v deželni bolnici, ne vidi, ne sliši in ne govori nič; jed mu ulivajo po cevi v grlo. Navzlic tem groznim poškodbam pa je vse upanje, da bode ozdravel; v tem slučaju ga pač čaka grozna pokora. — Jezuvitje v Zagrebu. Veliki razpor mej Srbi in Hrvati v zadnji seji doželnega zbora je provzročilo to, da so kupili jezu-vitje v Zagrebu velik kos sveta, na katerem sezidajo samostan, cerkev, svojo gimnazijo in misijonski zavod. Pravoslavni Srbi se protivijo zlasti zadnjima dvema. V Zagrebu vlada radi jezuvitov znatna razburjenost. L. 1860 so se tudi hoteli jezuvitje naseliti v Zagrebu, toda obč. svet je to preprečil. • Izstop iz katoliške cerkve. V Pan-čevi je 1300 oseb naznanilo svoj izstop iz katoliške cerkve in to radi tega, ker so se odpravile srbske propovedi in uvedle samo madjarske. IzstopivŠi katoličani hočejo prestopiti v pravoslavno vero. Tako poročajo Usti. * Eksplozija bencina na Dunaju. V Bohmovi, Gersonovi in CJosenthalovi tovarni bencina na Dunaju se je zgodila vsl.-d eksplozije velika nesreča. Ko so požar nekoliko pogasili, so našli na kupu tri človeška t. lesa, katera so bila tako sežgana, da jih ni bilo mogoče spoznati. Jednomu je skoro vsa lobanja manjkala. Ko je nastala eksplozija, se je stresla vsa hiša, šipe na vseh oknih so popokale, lustri in svetilke so popadale na tla. Delavci so vreli iz svojih delavnic. 151eten pomagač je prihitel na cesto, gorela mu je vsa obleka na telesu. Opekline so jako opasne, tako da bo težko ozdravel Drugi delavci so se vsi rešili, predno jih je dohitel ogenj. Požar je naredil veliko škode. * Izmišljene fotografične skupine. Pri Dreyfus-Picrpjartovi aferi igra veliko ulogo neka fotografija, na kateri je videti Picquarta na sprehodu v haden-Badnu I polkovnikom Seh\vartzkoppenom Fotografija je izmišljena. Da je prav lahko napraviti take skupine, je prinesel „Sičclea celo serijo skupin, na kateri so prijazno skopaj največji nasprotniki in največje nasprotnic-, ki se žive ne morejo videti. Nekateri imajo na sliki opravke, katerih niti ne poznajo, ter so naslikani v prav komičnih položajih. * Zlato v lesu. Komisar zlatih rudo-kopov v Viktoriji (v Avstraliji) je naznanil angleški vladi, da je dognal pri mik n sko pičnl preiskavi v fosilnem lesu ter v brunih, ki so ležala pod zemljo, znatne količine zlata. V vsaki toni lesa je zlata več unč. * Berač zapustil 80.000 frankov. V Genevi je nedavno umrl mož, katerega je vse pomilovalo. Iz UDOŽne blagajne je dobival 10 frankov na mesec; iskal je po trgih ostanke zelja ter drugih prik ,h. in od tega se je živil. Ko mu je bilo umreti, je poklical notarja, in zapustil je svojima mladima sestrankatna po 40.000 frankov. Književnost. — „Planinski Vestnik" 1898. (Konec.) A. Zanki je sestavil članek „0 fotografiji", v katerem navdušuje planince, naj postanejo amater-fotografi ter popisuje aparate, ki jih rabijo fotografi. — Marljivi Fr. S Finžgar nas vodi v prav navdušeno in v humoristični obliki pisanem spisu ,Črez Triglav." Ta spis se odlikuje po svojem lepem jeziku. Humoristično, prav za prav satirično je pisan spis I M — ^Črtice s potovanja hudomušnega Janka " Bodi še tak mračnež, vendar te bode ta spis pripravil na smeh. V letniku 1898 je končan Šele prvi del tega spisa, tedaj bo-demo nadaljevanje še letos čitali. Izmej manjših spisov omenimo: Božičnica „Planinskih piparjev". — Zimski izlet na razvaline Hudega grada (Outtenberg). Spisal J. Š..r. — Izlet „Planinskih piparjev" v „Vrata". Spisal Nadpipar. — Cesarski križ na Vel. Kleku. A. S. - Labodska dolina. Spisal R - Kako sem porabil svoj dopust. Spisal L. F. — Nadiža Spisal —r—. — Vrh tega najdemo v tem letniku tudi kratek popis vseh koč in zavetišč „Slov. plan. društva". Hvalevredno je, da je uredništvo „Plan V." ponatisniti dalo v list nekatere popise izletov na Triglav v prejšnjih desetletjih Ti so Kadilnikovi in se sedaj nikjer več ne dobivajo. Tudi nekaj pesmij ima letnik 1898 „Plan. V" Te so Finžgerjeve (Na rovtih VIII., Peričnik in A. Medvedova „Pesem hribolazcev".) Poleg omenjenih večjih spisov je v vsaki številki več manjših notic. Pod naslovom „Društvene vesti" čitamo raznoterosti iz društvenega delovanja. „Razne vesti" prinašajo vse mogoče novice, ki zanimajo turiste. V »Književnosti" se ocenjujejo knjige, pred vsem one, ki imajo pomen za hribolazce. „Plan. Vestnik" je jako dobro urejevan list, in želeti je le, da bi bil vsestranski razširjen po naši lepi slovenski domovini. Nobene čitalnice, nobenega bralnega društva naj bi ne bilo na Slovenskem, ki ne bi imelo „Plan Vestnika". Priporočati je pa list posebno Še dijakom, ker je jako poučen in zabaven in ker podaje vse spise in beležke v izborno olikani besedi. 0. Šijanec. Telefonična in brzojavna poročila. Poslanska zbornlos. Dunaj 27. januvarja. Današnja seja se je začela tole po 1/%12, uri. Pred sejo je imelo predsedništvo posvetovanje z načelniki desničarskih klubov, kako postopati z zakonom o služabniških plačali. Sklenilo se je, naj se zakon n praeskiio odkaže bud-prtnenN odseku. To SS i" tudi zgodilo, a oglasilo se je takoj več levičarskih poslancev, ki hočejo zahtevati, naj ss zakon postavi kot prva točka na dnevni red prihodnje seje, katera bo v torek Desnica ni jedina, kako postopati Poljaki so zato, naj SS predlog levice sprejme, ostale stranke pa zagovarjajo stališče, naj ss zakonu o kontingentu referatov na vsak način varuje prijoriteta, zakon o služabniških plačah pa naj se postavi kot druga til v ca jam I m» Caacara Sagrade Malaga vino. ▼ Ooricl, 12. oktobra IStH Canj. goep. M. L.ei*Mt«?t«, lastnik dežehe lekarne (20—4) • Ljubi,ani. Kot najboljše odvajalno ln alls rastapUa JoA« aradstTO priponkam vsakomur Vaše izvrutuo Cataoars eaarrads at*l*f* Tino, ker sem »e a □jega izredooati prepričal. Prosim torej ae 1 steklenico po poatnem povsetu F ar d.. Moovln. posestnik Umrli so v Ljubljani: Dru; 24. januvarja Liza Vidmar, čevijarjeva ^ena, 40 let. Trrmvski pristan st. 2<>. jetika. Ivan Zaje. delavec. t>l let. Karolinška zemlja St. 83) jetika. V hiralnici: Dn»: 22. januvarja: Štefan Sirk. delavec. tet. jetika. Dne 24. januvarja: Barbara Zdela*, g"stija, 79 let. natirniost V deželni b olnic i Dne 23. januvarja Marija KomoVSC, delavčeva hči, 3 leta, jetika. Dne 23. januvarja: Adaton Ramovš, hlapec 17 let. Meteorologićno poročilo. Viitna uaul morjem li i Srednji arAt'iii tlak TSl Stanje m T ■f m a » Čas opa- baro- i » Vet' D v i Nebo ■ 3 3 a zovanja metra S ft — m 1 31 m . 9. zveCer 7440 27 7 zjutraj 7438 , 2. popol 7438 3 2 BTMahođ oblačnu 2 2 srszahoil oblačno 3*7 sr.avzhod oblačno Srednja včerajšnja temperatura 2 9°, nor-male: —20* S\a.3a.a.jslc3. iccrza dne 27 januvarja 1809. Skupni državni dolg v notah. Skupni državni dulg v srebru Avstrijska zlata renta . . . Avstrijska kronska renta 4 ' „. Ogeraka. zlata renta 4*/0. . . Ogerska kronska renta 4° 0 Avstro-ogerake bančne delnice NemSki drž bankovci za 100 mark 2u mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci..... C kr. cekini........ 101 gld 40 kr 101 , 20 120 . 20 102 , — _ 119 , 86 97 , 90 • 898 . ■ 357 „ 75 12!>ni vlak v Trbiž, Uelj-ik, 1'eloTec, Kran/enoteate. Ljiilm >: »Vz S«d ilm Ali?«.*. Solnotii.td, iV/. Kle.u R-> Hmi; v Steyi*. v buic, na Dnnuj via Amstetten — Ob 7 uri !> m. ijntriij osobni vlak v Trhiž Poi.tabel. Beljak. C«!ovc, Fran-zenateste Ljubno, Dunaj, črz Sel/.thal v S.tlnograd : fez Amotette i na 1» umi — (V> II. uri T> m dopoldne osobni vlak » Trbiž. Poritabel. Bebak, Celovec, Ljubno, Selzthid. Putaj - Oir 4 nri 2 m po;oludne osobni vlak v Trbil. liel ak, (Vl.ive* Ljubno; iVz SeUthal v Solno«rad, LaaaVfl »tem. Zeli ob jezeiu, Imunost, Bfagaac Oir h Oenevo, Parit, fez K'oin Reitlnjr v Steyr, Lmc Budi )• vii/o, Pnenj \larji»e vare, Heb, Fraticove vare, Karlove v(tre, Praga, Lipako, Dunaj via Amst tt. . Froga ▼ HTovo naaato ta v Ko6eVje. M« -:m vbtki: Ob H uri |fi m. zjutraj, ob IS, ari a4 m. popoludne, ob rt uri JO iu zvefier. — Prihod v Ljubljano j k. Proga ls Trbiia. Ob 5. nn 48. m ziutraj oaobm vlak z Donaia via Amstetten. iz hipikega, Pra^e Fiancovih varov, Karlovih varov, Heb«. M.iruinili varov. Pl/nja, Budeievic, Solno-grads, Linča, Stejrra, Aus-*ea. bjubna, t'elovca, Be-Ijnka, Frnnzensfeste. Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Arastetteu, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Plznja Budeievic, Solnograda Linca. Stejra, Purina Ge> eve, Tu iha, Bffaaaaa Ino mosta Zella ob jezeru, I.end Oaateina, I.jubua, t' lovca, Linca, Pon'abla. — Ob 4. uri "'7 m popoludne osobni vl.tk z Dunaja, Ljubna, SeLtb;«la. Beljaka, Celovca. FranzensfesOv Fontibla. — Ob H. uri 6 m. e-č. r osobni vlak z Dunaja. Liubna. Beljaka. Celovca, PontabU. - Proga ti aTovega mesta ln Ko-devja Mešam vlaki: Ob 8. uri 1V> m. zjutraj, ob 2. uri 'ć'i m pop«dndue in ob M. uri ;l;"> m zvečer. — Odkod la LJubljane d. k t Kanonik Ob 7 uri R8 m. zjutraj, ob *. uri B m. popoludne, ob 6. uri 50 m. — Prlaod ▼ LJubljano d. k ls Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. 8 m. dopoludne, ob o. uri 10 m. (1) Šivalni stroj malo rabljen, je na prodaj. Florijanske ulice št. 32, na dvorišču. (127 — :o Podpisana preklicem raz-žaljive besede glede gospodi-čine Josipine Črnivec iz Ljubljane kot popolnoma neosnovane in obžalujem, da sem jo razžalila na njenem poštenji. Frančiška Sršen. i ISO I Firm. 18. Ges. (I. BO, BekanntiiiacIuiHg. Bei dem k. k. Landes- als Handelsgerichte in Laibach wurde die Eintragung der Gesellschafta-Hrma ..Erste kraininche maachinella Ho!zfaasl"ai>rik Tambornino & "VVeingartner in Šmarza in daa Register 1'f'ir Ciesellachaftafirmem, su\vie der That-sachen. dasa die oftene Handelsgeaell.schatt aua den Gesellsrhaftern Adolf Tambornino, Realit;it,en-besitzers in Šmarza Nro. 8 unil Friedrich Georg "VVeingartner ebendort. bestehe, dass sie am l. Jiiii-ner I8v)9. beg^nnon, ihron Sitz in Šmarza. Pust Stein in Krain, und jeder Ludovik Smole, Sevnica, Štajersko. Išče se najbolji izvor za nakupovanje kava, fcvja, ruma La konjska i Nepotrebno iskati! (21 — 22) Kavčič d Lilleg v Prešernovih ulicah ■1..bivat* to blago neposredno ii prekmorakih dežel ter prodajata I kilo rine kave (Suntos 1'rme po . . . gld P— 1 steklenica pristnega J unuka ruma ,, 0!S0 I deka pristnega Pecco Sonchnng čaja „ 0 06 l i'iiSu-.i prave »ngleske carske melanž«; ,, 0,% I steklenica pristnega rluega konjaka . ,, 140 «aajT Bres tekmeca! r-jj. Spretni agenti vsaktere vrste, ki so zmožni obeh deželnih jezikov, sprejmejo se takoj po najboljših pogojih pri um* J. l^itt^r- v Ljubljani, Kollseum, I. stop-njice, II. nadstropje, vrata 53, od 10. 12. ure dopoludne. S Telili, si sklati 'magnetnu i se oddasta s 1. februvarjem kettekfantje naj se oglasi na Po. Ijanski cesti st. 26. (Um Abiturijent želi takoj vstopiti v kako pisarno v mestu ali pa na deželi. Ponudbe sprejema upravništvo »Slov, Naroda". (t&D Sprejme se izvežban občinski tajnik takoj ali v teku 1 meseca Plača po dogovoru Kje? pove iz prijaznosti upravni št v „Slovenskega Naroda" (Iki i. špecerijske stroke, dobro izurjen in za pi sarno sposoben, z dobrimi priporočili m točno pisavo, se sprejme pod ugodnimi pogoji. - Natančne ponudbe a priloz*ino sliko sprejema upravništvo „Slov. Narodu' pod naslovom: Naprej". ni>\ fi) m 4 Naznanilo. 8 |^| Uljudno naznanjam slav. občin-ykk stvu, da sem odprl &J g| poleg vojaške bolnici, zunaj mesta Bj I novo mesnico \ fl kjer bodem prodajal goveje meso, fc> Ujj prednja dela po 42 kr. in jn j9| zadnja dela po 44 kr. kilo. Uj nI Za obilen ohisk se priporoča Icjl K Janez Rodd M XJ a85-D mesar. G Oatelio. '> -aaaasK -i__m - Opr. št H. c. 1-1 99 1 Od c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani se naznanja, da so bode vsled sklepa c. kr okrajne sodnije v Logatcu z dne 7. prosinca 1899 opr. št. II 19/98/14 in odobritve c. kr deželne sodnije v Ljubljani vršila na prošnjo varuhov mladoletnih Masa*IJa». aVratiM'lMkr in .lo>.«'fV I r lita m |»roMtovolJaan Jns iih «lrH#hn tem lastnih larcmlčailia in »t^anlJlM« vloge št. 154, 155, 150, 157 in 221 kat. obč. Mlisp«* in vloga št. 488 kat. obč. KaaMelJ s pritiklinami na lici mesta v %"evcaalt ni. !•, dne 16. februvarja 1899, dopoludne ob 9. uri. Premičnine cenjene so na 88 gld in prilikline na 09 gld. Zemljišča cenjena so in sicer: Vložek št. 154, kat. obe. Slape s poslopji vred nn 2110 gld.; vložek št. 155, iste kat. obč. na 180 gld.; vložek št. 150. iste kat. obč. n.i 100 gld.; vložek št. 157 iste kat. obe. na 20 gld.; vložek št. 221 iste kat. obč. n;i 1"0 gld. in vložek št, 488 kat. obč. Kašelj na 50 gld. — Premičnine, zemljišča in pritiklino oklicale se bodo za cenilno vrednost in prodal«-isti drin in sicer premičnine tudi pod to vrednostjo proti takojšnji plači; zemljišča in pritikline bodo se pa prodale le za cenilno vrednost ali čez to. Zemljišča se bodo po kosih prodajala. Vadij znaša 10%. Tabnlarnirn upnikom ostanejo njih pravioo ne glede na kupnino pridržane. Dražbeni pogoji, ki se bodo na dan prodaje naznanili, zemljiškoknjižni Izvleček in cenilni zapisnik se zamorejo pri tem sodišču oddelek IV. u pogledati. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani oddelek IV., dne 12. prosinca 1899. Potrato. RESTAVRACIJA „NARODNI DOM" velika pojedina morskih in rečnih rib tor (100) popolnoma sveže plzensko pivo. Isdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Noll Lastnina in tisk „Narodne Tlakama"' aBBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaas i D.+:3$C