Leto 1888.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LVII. — Izdan in razposlan dne 28. oktobra 1888.
I «O.
Ukaz ministerstva za trgovino od 18. oktobra 1888,
s katerim se izpreminjajo neka v začasnem redu podunavskega plovstva in porečne policije od 31. avgusta 1874 (Dž. zak. št. 122) obsežena določila za proplovstvo skozi vrtinec Strudel pri Greinu.
Paragrafi 2. 3, 5, 6, 9 in 13 II. oddelka A 1 ukaza trgovinskega ministerstva od 31. avgusta 1874 (Drž. zak. št. 122), s katerim je izdan začasen red plovstva in porečne policije za gornje-avstrijski in dolnje-avstrijski kos Dunave reke, izpreminjajo se v porazumu z ministerstvoma za notranje reči in poljedelstvo ter naj v bodoče slovo tako:
§. 2.
Ako so izpostavljeni ti signali, znamenje je to, da je vožnja po vodi doli skozi vrtine zaprta, ter je dolžnost vseh plovil, katera bi rada po vodi doli šla skozi vrtinec, iznad Greina pririniti, in to pla-
vice na desnem bregu pod brodiščem sè žičnim vrvmi v Tiefenbaehu do signalne hiše ondukaj in ladje veslenice na desnem bregu nad brodiščem sè žičnimi vrvmi na pristajališči v to zgrajenem, ali če stanje vode dopušča, na levem bregu pri vrvarji (ožarji) v Ufru. Vsa plovila smejo stoprv po tem svojo vožnjo nizdolu nadaljevati, kadar so opo-minjalna znamenja v Tiefenbaehu, Greinu in Baum-gartenu odstranjena.
Ta čas, dokler je podolna vožnja zaprta, pristajati k drugim bregom, nego so gori imenovani, prepovedano je; samo o silni potrebi dopuščeno je še tudi pri boru pririniti.
§• 3.
V prejšnjih dveh paragrafih obseženi zaukazi popolnoma veljajo tudi za vse vrste ladij parnie ; ali te ne smejo pri boru pririniti, nego naj pristanejo ali pri Rabensteinu ali pri Sandbachlu ter ondi čakajo, dokler se opominjalna znamenja proč ne vzamejo, torej jim je dopuščeno zapluti do tam.
§• 5.
«
Ako bi stan vode v Hössgangu dopuščal vožnjo skozi njega, sme se samo proti vodi gori voziti. Ta vzgorna vožnja sicer ni podvržena zaporu glede nizdolne vožnje, nego da se vzdržava vozni
(Slorenisch.)
130
red in poterja pristojbina po §. 7, zglasiti jo je pri c. kr. signalnem uradu Baurngartenskem v Strudenu.
Z vodo doli skozi Hössgang voziti se je po vsem prepovedano.
Da se tedaj, kadar v Greinskem pritisku (navalu) p arnica proti vodi idoča sreča nizdolu idočo veslenico ali parnico ter ni izpostavljenih opominjalnih znamenj, ne zgodi nobena škoda, izpostavi se, če se imajo tako ladje srečati, pri signalni hiši na ležišči v Greinu rudeče-bela zastava, in proti vodi idoča parnica ima na to nizdolu idoča plovila pod navalom Greinsldm počakati, in na-sprotno vožnjo stoprv tedaj nadaljevati, kadar je rudeče-bela zastava sneta.
§• 6.
Vsi nasprotni vlaki ladij, ki hočejo iti skozi vrtinec Strudel, naj pod mestom, kjer se Hössgang združuje z glavno reko, pristanejo k bregu ter po svojem voditelji ali venčniku c. kr. signalnemu uradu Haumgartenskemu v Strudenu zglasé namero dalje pluti, da se izpostavijo opominjalna znamenja.
Noben nasproten vlak ne sme začeti vožnje v nasprotno mer, dokler signalni urad ne dopusti nadaljšnje vožnje.
Pamice, ki svojih vlačenic ne morejo z eno navzgornjo vožnjo spraviti skozi Strudel, temuč so primorane, neke odvezati in vlačenice v več vlakih posamič prepeljati, smejo, vrnivši se pri Raben-steinu ali Sandbachlu, nizdolu skozi propluti, ko so signali še izpostavljeni.
Takisto je tudi parnicam, ako bi nizdolu plule in na poslednjič omenjenih pristajališčih čakale, da se znamenja snamejo, dopuščeno za parnico, za katero je Strudel zaprt, nizdolu (po vodi dolu) Strudel propluti.
§• 9.
Da bode parnicam in vlakom ladij vozečim se gori skozi Strudel to čakanje odvzeto, riaj voditelji ladij dospevši do Weinser križa nad Persenbeugoin svoj namen, brez odloga skozi Strudel nasproti prepeljati se, na znanje dado s tem, da dvakrat prav zaporedoma ustrelé, ali da s parno piščaljo petkrat zategneno zažvižgajo in po dnevi veliko rudeče-belo zastavo razpriö na rtu jadrenika, a po noči izpostavijo svetlo gorečo rudečo svetilnico najmanj do pol jadrenika visoko, ali naposled da to osebno na Isperski signalni postaji zglasé. Postavljenec na Isperski postaji sporoči po telegrafu to naročilo Baumgartenski postaji in ta v Grein, in naposled
priznani Isperska postaja vlaku ladij, da so znamenja prav dana s tem, da se po dnevi razpne rudeče-bela zastava a po noči izpostavi svelilnica z rudečo lučjo.
Kadar so tri postaje Baumgartenska, Greinska in Tiefenbaška postavile znamenje (signal), opazuje višji znamenjski čuvaj eno* uro in po izteku te dobe ukaže razpneti helo-višnjevo bandero tik paroplov-stvenega pristajališča pri Sv. Nikolaji, in na to sme parnica ali konjski vlak brez ovire dalje odriniti. Brez znamenja višnjevo-bele zastave ne sme ni parnica ni drugo plovilo nasprotne vožnje začeti.
§■ 13.
Ker parnica ljudi vozeča, katera odhaja od Linča z vodo doli, preplove daljavo od Linča do Strndela v dveh do štirih ur, ne sme sc po preteku dveh ur, ko je ti parnici po tarifi odpluti od Linča, prve dve uri po tem nobenemu vlaku ladij dopustiti vožnja skozi Strudel. V teh dveh nadaljšnjih urah odstranijo se vsa znamenja, ki bi bila izpostavljena, ter se stoprv po izteku tega časa zopet izpostavijo, ko bi šlo kaj vlakov.
Brez teh postavljenih znamenj ne sme noben vlak navzgornje vožnje nadaljevati.
Od časa, ko prestane vožnja ljudi na ladjah parnicah med Linčem in Dunajem do časa, ko se paroplovstvo zopet začne, bodi Strudel vsak dan od pol 10. ure dopoldne do pol dvanajste ure dopoldne na korist plovilom po vodi doli idočeiu zaprt proti vodi gori idočim vlakom.
Bacquchein m. p.
101.
Razglas ministerstva za finance od 26. oktobra 1888,
da se v krajih Sieniawa, Zmigröd, Szczerzec. Ry* manöv, Bircza, Wojnicz, Krošcienko, Jordanov, Sokoiöw, Krzeszowice, Oswiecim in Tuchöw v Galiciji ustanovi po en davkovni in sodno-hranilni urad.
Na podlogi Najvišje odloke od 10. julija 1S8$ ustanovi se v krajih Sieniawa, Zmigröd, Szczerzec, Rymanov, Bircza, Wojnicz, Krošcienko, Jordanov, Sokoiöw, Krzeszowice, Oswiçcim in Tuchöw v Galiciji po en dpvkovni in sodno-hranilni urad za občine v istoimenih sodnih okrajih.
Vsak teh novih uradov naj oskrbuje razven opravkov, ki jih imevajo davkovni uradi kakor laki, tudi poslove kumulativnega sirotinskega in sodno-hranilnega urada sodišča, ki hiva v njegovem sta-jališči.
Uradno delovanje novih davkovnih in sodno-hranilnih uradov naj začne 1. dne novembra 1888.
O povodu ustanovitve prej imenovanih novih davkovnih in sodno-hranilnih uradov izločajo se od omenjenega časa dalje:
1.	iz Jaroslavovskega davkovnega okraja v Se-njavskein sodnem okraji ležeče občine: Adamöwka, Huohowska wola, Getiila, Gieplice, Czerwona wola s krajem Gzercze, Dobcza, Dobra, Dqbrowica, Dybköw, Krasne, Lezachöw, Manasterz. Majdan, s kraji Bukowiec, Dobropol, Osowka, Koriska ulica, Molodyez, Nielipkowice, Pawlowa s krajem Krzywe, Piskorowice, Piwoda, Radawa, Rudka, Sieniawa, Sloboda, Surmaczöwka s krajem Maczugi, Wiazow-nica, Wylewa, Wola Pelkiiiska, Zaradawa I. czçsé, Zaradawa II. czçs6, Zaradawa 111. czçâé s krajem Haly in odkazujejo pod Senjavski davkovni urad;
2.	iz Jaselskega davkovno-uradnega okraja občine ležeče v Žmigrodskem sodnem okraji: Brze-zowa, Gieklin, Desznica, Dobrynia, Dutybka, Dzielec, Polusz, Grabanina, Grab, Gorzyee, Halbör, Jaworce, Katy, Klopotnica, Kolan, Krçpna, Lysagöra, Lu-bienko, Lezyny, Makowisko, Mrukowa, Mytarka, Mytarz, Nienaszöw, Osiek, Ozienna, Pagörek, Piel-grzymka, Radošč, Rostajne, Siedliska ad Zmigröd, Skalnik, Swierchowa, Swierzowa, Swiipkowa, Swiiit-köwka, Samoklçski s krajem Gzekaj, Sadki. Toki. Wola Ciekliiiska, Wyszowadka, Zawadka ad Osiek, Zmigröd, Zmigröd stary, Zidowskie, in odkazujejo pod Zmigrodski davkovni urad ;
3.	iz Levovskega davkovno-uradnega okraja občine ležeče v Ščerškem sodnem okraji : Brodki, Ghrusno stare s krajem Ghrusno nowe, Gzerkasy, Dmytrze, Dobrzany s krajem Dornfeld, Falkenstein, Glinna, Gluckowiec s krajem Hucisko, Horbacze, Humieniec, Jastrzebkôw. Krasôv s krajema Miedziaki in Reichenbach, Lesniowice, Lubiana s krajema Lindenfeld in Lubianka, Lany, Maliczkowice, Mali-
. nöwka, Miloszowice s krajema Podsadki görne in Winiawa, Mostki, Nagörzany, Nwaarya, Nikonkowice, Nowosiölka, Oslröw, Piaski, Podsadki, Polana s krajema Iliita szczerzecka in Miedziaki, Polanka. Popie-lany, Porszna, Pustomysty s krajem Wolica, Rako-wiec, Sroki, Scrdyca s krajem Einsiedel, Siemia-novvka, Szczerzec s krajema Rosenberg in Zagrödki, in odkazujejo pod Ščerški davkovni urad ;
4.	iz Sanoškega davkovno - uradnega okraja občine ležeče v Rimanovskem sodnem okraji : Beško s krajema Mymon in Porçby, Bzianka, Balueianka,
Czeremcha, Dalejowa, Deszno, Glçbokie, Jasliska, Klimköwka. Krôlik polski, Krotile woloski. Kamionka, Ladzin s krajem Zmyslöwka, Lipowiec, Milcza, Posada wyzna, Posada nižna, Posada jasliska, Polany, Rymanöw, Rudawka rymanowska, Rudawka jasliska, Szklary, Sieniawa, Tarnawka, Wisloezek, Woltu-szowa, Wola nižna, Wola wyzna, Wröblik szlaehecki, Wulka, Zawoje, Zawadka in odkazujejo pod Rima-novski davkovni urad;
5.	iz Dobromilskega davkovno-uradnega okraja občine ležeče v Birškem sodnem okraji: Bircza miaslo, Bircza stara, Brzuska, Brzezawa, Dobra, Dobrzanka, Grcjziowa, Hruszöwka, Huta brzuska, Janina dolina, Jamna görna, Jawornik ruski in Bo-rownica s krajema Jawornik dolny, Jawornik görny, Nietreha, Przysada, Rubno, Zakuty, Jasienia suf-czyrtska, Jablonica ruska, Jurcczkowa, Iskati, Katöw, Korzeniec s krajem Boguszôwka, Krecöw, Kuzmina, Kraina, Leszczawka in Rosuszka, Lachawa, Leszczawa görna, Leszczawa dolna, Lipa, fcodzianka görna, Lodzianka dolna, Lomna, Malawa, Netrebka, Nowa wieš, Nowosielce kozickie, l’iatkowa, Rudawka, Rozpucie, Rostoka, Sufczyn, Tarnawka, Trzcianiec s krajem Krzywe, Tröjca, Ulucz, Wola korzeniecka s krajem Rogoszöwka, Wojtkowa, Wojt-köwka, Zohatyn s krajem Pracöwka in odkazujejo pod davkovni urad v Birči ;
6.	iz Breškega davkovnega okraja občine ležeče v Vojniškem sodnem okraji: Biadoliny radlowskie, Bielcza s krajem Waryš, Biešnik, Biskupice in Do-moslawice, Bogumilowiee s krajem Kçpa bogumi-lowska, Borowa, Gharcewice s krajem Lukawko in Melsztyn, Dzierzaniny, Faliszowice, Fasciszowa, Fili-powice, Grabno, Gwozdziec, Koûczyska, Lukano-wico s krajema Zawodzie, Izep, Nakle, Luslawice s krajem Luslawice male, Lçtowice s krajem Débina, Lçtowka, Lopon, Lysa göra, Milöwka, Olszowa, Olszyny, Palešnica, Piaski-Druszkow, Rostoka, Rudka, Slona, Strože, Sufczyn. Sukmanie, Wesolöw s krajema Podbrzezie in Ujazd, Wiçckowice s krajem Ghyby, Wielka wies s krajema Gzechy, Pod-görze, Serafmowice, Wola ströska, Wojnicz s krajema Zamošeie in Ratnawy, Zakluezyn landsko-roiiski, Zakrzöw s krajem Zakrzowice, Zdonia, Zlota, Zawada landskorotiska, Niedzwiedza, Ruda kameralna in odkazujejo pod Vojniški davkovni urad;
7.	iz Novotrškega davkovno-uradnega okraja občine ležeče v Krošenskem sodnem okraji Riala woda, Gzarna woda, Czorsztyn, Dçbno, Grywald, Haluszowa, Huba, Jawörki I. czçéé, Jawérki Il.czçsé, Kluszkowce, Krošcienko, Krošnica, Maniöw s krajem Herba, Mizerna s krajem Sigulina, Ochotnica, Sromowce nižne, Sromowce wyzne, Szczawnica wyzna i nižna, Szlachtowa, Tylka, Tylmanowa in Klodne in odkazujejo pod davkovni urad Krošenski;
8.	iz Misleniškega davkovno-uradnega okraja občine ležeče v sodnem okraji Jordanovskem : Bogda-nöwka, Bystra, Jordanöw, Krzeczöw, tçtownia, Ma-lejowa, Naprawa, Osielec, Raba wyzna, Rabka, Sidzina, Skawa, Skomielnia biala, Skomielnia czarna, Slonnc, Spytkowice, Tokarnia s krajem Wiçcierza, Toporzysko, Wieprz, Wysoka, Zaryte, in odkazujejo pod Jordanovski davkovni urad;
9.	iz Kolbušovskega davkovno-uradnega okraja občine ležeče v Sokolovskcm sodnem okraji : Görno s krajema Dotçga in Zabarze, Markowizna, Mazury, Nienadöwka, Ranizöw s kolonijo Ranischau, Sokolöw, Staniszewskie, Trzebos, Trzebuska s krajem Kqty, Turza, Wilcza wola, Wola raniszowska, Wulka so-kolowska s krajem Rçkaw, Zielonka in odkazujejo pod Sokolovski davkovni urad;
10.	iz Hranovskega davkovno-uradnega okraja občine ležeče v Krešoviškem sodnem okraji Alwernia, Bradka, Brzezinka, Gzerna, Gzatkowiee, Filipowice, Frywald, Grojec, Krzeszowice, Lgota, Miçkinia, Miröw in Podleže, Niegoszowice s krajem Sowiarka, Nielepiec s krajem Mlynka, Nieporaz in Kazimie-röwka, Nowa göra, Nowojowa göra s krajem Gwoz-dziec, Oklešna, Ostrežnica, Paczoltowice, Pisary, Porçba, Psary, Radwanowice, Regulice, Rudawa, Rudno, Sanka, Siedlec, Tenczynek, Wola filipowska, Zalas, Zbik, Zary s krajem Dubio in odkazujejo pod Krešoviški davkovni urad;
11.	iz Belskega davkovno - uradnega okraja občine ležeče v Osvetiinskem sodnem okraji Babice, Broszkowiee, Brzeszcze, Budy in Bor, Brzezinka, Dwory I s krajem Kruki I in II, Dwory II s krajem Bas, Grojec Harmense, Jawiszowice ali Jajuszowice, fcazy (ad Poremba), Manovice in Slawy manowickie, Oswiecim s krajema Klucznikowice, Plawy cz. 11 in tazy, Plawy 1. cz., Polanka wielka, Porçba wielka, Przecieszyn, Rajsko, Skidzin, Stawy stare, Wilczko-wice, Wlosienica, Zaborze in odkazujejo pod Osve-timski davkovni urad;
12.	iz 'fantovskega davkovno-uradnega okraja občine ležeče v Tuchovskem sodnem okraji:
Bistuszowa s krajem Kielanowiee görne, Brzo-zowa s krajem Polichty, Buchcice, Burzyn, Ghojnik, Dqbröwka tuchowska, Garbek, Golonka, Gromnik s krajema Szydlowa in Berdycliöw, Jodlöwka, Jo* niny, Karwodrza, Kielanowiee dolne, Kowalowa, Lichwin s krajem Brzezie, Lubienka, Luliaszowa, Lowczöw, Meszna Oparka, Piolrkowice, Rycbwald, Ryglice, Siedliska, Siemichöw, Tuchöw, Uniszowa, Zablçdza, Zalasowa in odkazujejo pod Tuhovski davkovni urad.
Dunajewski s. r.
F o p r si v e k.
V oddelku A, točki 7, odstavku 3, priloge A k ukazu finančnega ministerstva od 10. avgusta 1888 (Drž. zak. št. 133), naj se namesto: „Vpisnik dohodkov“ čita prav: dopovedlli (lioticni) register.