PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob«« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 164 (13.395) Trst, sobota, 15. julija 1989 Svečana vojaška parada uvod v slavje ob 200. obletnici francoske revolucije V Parizu tudi vrh sedmerice Nesoglasje o pomoči Vzhodu Proslavi ob 200-letnici zavzetja Bastije prisostvovali tudi voditelji najbolj zadolženih držav Na zasedanju sedmerice o odnosih Vzhod-Zahody precej pozornosti tudi dolžniški krizi PARIZ — S svečano vojaško parado na Elizejskih poljanah so včeraj začeli glavni del cele serije slavnosti v počastitev 200-letnice francoske revolucije. Parada je bila impozantna, pred 33 državnimi poglavarji pa se je zvrstilo 5000 mož, 750 oklepnih vozil, največ pozornosti pa je nedvomno bilo namenjeno »zračnemu baletu« 250 letal in helikopterjev. Toda veliko slavje je bilo le primeren okras za 15. vrh sedmerice industrijsko najbolj razvitih držav sveta, kateremu poleg voditeljev ZDA, Japonske, Kanade, ZRN, Francije, Velike Britanije in Italije kot osmi član prisostvuje tudi predsednik Evropske komisije Jacgues Delors (vsi skupaj na sliki AP). Tokratni vrh, ki se je začel včeraj popoldne v kristalni Iouvrski piramidi, pa bo ob gospodarskih temah precej večjo pozornost, kot je to običaj, namenil političnim problemom. Pri tem bodo še posebej podrobno obravnavali odnose med Vzhodom in Zahodom. Da bodo gospodarski problemi potisnjeni nekoliko v ozadje, je skoraj razumljivo, če vemo, da gospodarstvo v sedmerici že nekaj let ne doživlja posebnih pretresov. Gospodarska rast se nadaljuje, kljub še zmeraj precej visoki nezaposlenosti, ki je očitno še ne bo mogoče rešiti prav kmalu, in ponovnemu oživljanju inflacije, pa zaradi teh pojavov gospodarski strokovnjaki v teh državah za zdaj še ne kažejo prevelike zaskrbljenosti. Poleg tega pa je v zadnjem obdobju prišlo do veli- kega popuščanja med Vzhodom in Zahodom, cela vrsta državniških obiskov pa je to popuščanje še utrdila. Toda kljub izraženi pripravljenosti vseh, da po svojih močeh prispevajo k nadaljnjemu izboljšanju teh odnosov, pa so se že včeraj pokazale razlike v pogledih sedmerice. Tako se je predvsem Thatcherjeva izrekla za izredno previdnost, pritegnil pa ji je tudi Bush, ko gre za konkretno gospodarsko pomoč Poljski, Madžarski in Sovjetski zvezi. Po drugi strani pa sta ob Franciji predvsem Italija in ZRN tisti, ki zagovarjata večje zaupanje v reformne procese v socialističnih državah. Razlike v pogledih pa so prišle na dan tudi pri poskusih za ponovno vzpostavitev dialoga Sever - Jug. Na povabilo francoskega predsednika Mitterranda so se na svečanostih ob 200. obletnici revolucije v Parizu zbrali tudi voditelji najbolj zadolženih držav sveta. Zanje naj bi vrh bogatih predstavljal priložnost, da se z razvitimi državami dogovorijo o morebitnih olajšavah. Toda tudi pri tem se najbolj obotavljajo ZDA, pa čeprav se govori, da naj bi Američani nekaterim najrevnejšim državam odpisali milijardo dolarjev dolga. O problemih prezadolženosti bodo ločeno razpravljali tudi finančni ministri sedmerice, precej pozornosti pa naj bi na vrhu namenili tudi problemom, povezanim z varstvom okolja in pa boju proti mednarodnemu terorizmu. V demonstracijah v Mogadišu precej mrtvih MOGADIŠ — Včeraj in predvčerajšnjim je prišlo v somalski prestolnici do ostrih demonstracij proti vladi Mohameda Siada Bareja. V demonstracije je posegla policija, pri tem pa je bilo precej oseb ubitih in ranjenih. O tem je včeraj zvečer v Londonu govoril Aden Abdi Husein, ki je glasnik somatskega nacionalnega gibanja SNM. Husein je še povedal, da so demonstracije organizirali v protest proti zaprtju štirih islamskih verskih voditeljev. Po drugi strani pa je uradna somal-ska tiskovna agencija Sonna priznala, da je bilo v spopadih ubitih osem demonstrantov, petindvajset pa naj bi jih bilo ranjenih. Somalska tiskovna agencija je še navedla, da je vlada v prestolnici uvedla policijsko uro, kar so potrdili tudi nekateri zahodni diplomatski predstavniki. Po še nepopolnih vesteh naj bi do prvih spopadov prišlo, ko je nekaj sto demonstrantov s kamni napadlo policiste in vzklikalo gesla proti Siadu Ba-reu. Policisti naj bi najprej uporabili solzilec, ko pa to ni pomagalo, naj bi neki policijski funkcionar v civilu dal ukaz, da se demonstrante razžene s silo. Tudi to ni dalo zaželenih rezultatov, zato naj bi kasneje policisti prejeli še ukaz, da uporabijo strelno orožje. Pri tem je bilo precej žrtev in po nekaterih dokaj zanesljivih ocenah, naj bi bilo število mrtvih precej večje od osem, kot so sporočile uradne moga-diške oblasti. Letni obračun RAI dober, za IRI pa potroši preveč RIM Skupščina delničarjev italijanskega državnega radiotelevizijskega podjetja RAI je včeraj zelo ugodno ocenila potek preteklega poslovnega leta ter odobrila obračun, ki prinaša 600 milijonov lir dobička. Posli podjetja so v letu 1988 znašali skupno 2.400 milijard lir. Število abonentov je na-rastlo na 14.717.013. Finančno kritje na teritoriju je za prvo televizijsko mrežo doseglo 99,2 odstotka, za drugo mrežo 99 odstotkov, za tretjo pa 87 odstotkov. Računi so torej sorazmerno v redu in potrjujejo zaupanje vodstvu podjetja, kljub temu pa je njegov glavni delničar, to je družba IRI, izrekel dokaj kritično stališče. Družba se je namreč odločno izrekla proti predlogu o povečanju kapitala za radiotelevizijsko službo. In že je tu polemika! V upravnih vrstah podjetja, ki je bilo v zadnjih časih že itak tarča ostrih političnih dvobojev, se je po včerajšnji napovedi družbe IRI sprostilo veliko nezadovoljstvo. Vest je predstavnikom tiska sporočil svetovalec upravnega sveta Bruno Pellegrino ter jo seveda primerno ko- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Višji zdravstveni svet objavil pomirjujoče izvide svojih analiz Kopanje v morju za zdravje ni nevarno Beg turistov z Jadrana pa se nadaljuje RIM — Za Višji zdravstveni svet je Jadransko morje le »umazano, a ni nevarno«. Mikrobiološke in toksikološke analize sluzaste prevleke, ki nastaja pri cvetenju morja, so po mnenju izvedencev dokazale, da ni nevarnosti za zdravje. Ker pa je morje umazano, odsvetujejo kopanje ljudem, ki imajo rane, ali kožne bolezni. Prav tako naj se morja izogibajo nosečnice, otroci in starejši. Predsednik višjega zdravstvenega sveta Alessandro Beretta Anguis-sola je ponovil trditve, da je cvetenje povsem normalno in da mu baje ni botrovalo onesnaženje. Po njegovem je bila vsega kriva mila zima, saj se je tako cvetenje pojavilo na Jadranu tudi v tem in v prejšnjem stoletju. Priznal take i severnega Jadrana so si oddahnili. To pa ne bo rešilo turistične sezone. Na območju Pesara so že odslovili 2 tisoč v turizmu zaposlenih sezonskih delavcev, podobne ukrepe pričakujejo tudi drugje, saj odpovedi beležijo tudi v pa je, da lahko naključno pitje vode povzroči črevesne motnje. Turistični delavci srednjega i tistih turističnih središčih, ki jih cvetenje alg ni prizadelo. Turistični delavci se na vse kriplje trudijo, da bi našli sistem, ki bi v pričakovanju dolgoročne sanacije Jadrana, vsaj začasno zaustavil pohod sluzaste snovi nekaj metrov pred plažami. Plavajoče pregrade so se pred beneškim Lidom dobro obnesle. Strokovnjaki bodo poskusili sedaj pod temi pregradami, ki so namenjene predvsem omejevanju širjenja razlitih ogljikovodikov, namestiti nekajmetrske zavese goste mreže. Pregrade zaustavijo namreč plavajočo sluz, ne pa alg pod morsko gladino. V Senigallii pa se je poveljnik krajevnih redarjev spomnil na prastaro vlečno mrežo tartano, ki ji v Markah pravijo »sciabica«. S to mrežo so že uspešno začeli v nočnih urah odstranjevati sluz in alge, ki jih nato zvlečejo na kopno. Prastara mreža se je tako bolje obnesla kot najsodobnejše naprave za odstranjevanje ogljikovodikov z morske gladine. V Senigallii so torej ribiči do- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Tudi včeraj je bila pred Riminljem ogromna sluzasta prevleka (Telefoto AP) V Alabami so usmrtili prizadetega zločinca NEW YORK Včeraj je ves svet obkrožila vest, da so sodniki iz Indiane preklicali smrtno kazen za Paulo Cooper. Sinoči pa je iz Alabame prišla vest, da so v Atmoru na električnem stolu usmrtili 28-letnega temnopoltega mladeniča. Horace Franklin Dunkins (na sliki) je bil obsojen na smrt, ker je posilil in ubil 26-letno Lynn McCurry, mater štirih otrok. Dunkins je duševno zaostal, vendar sodniki tega dejavnika niso upoštevali. Njegov odvetnik je skušal večkrat dokazati, da je fant neprišteven, psihološki testi, ki so jih sodniki vzeli v poštev, pa dokazujejo, da ima fant srednje nizek inteligenčni kvocient in da ga zato lahko prištevajo med manj prizadete osebe. Usoda je hotela, da so morali za usmrtitev Dunkinsa dvakrat izpustiti električni tok, ker ga je prvi poskus samo omrtvil, fantovo srce pa je še bilo. Ravnatelj kaznilnice se je oprostil rekoč, da je šlo za človekovo napako, saj je nekdo »pozabil« priključiti eno elektrodo... NBJ ne more natisniti zadostne količine dinarjev V ljubljanskih bankah ni bankovcev BOGO SAMSA LJUBLJANA, BEOGRAD V ljubljanskih bankah včeraj ni bilo denarja. Banke so likvidne, glede tega vsaj v Sloveniji ni nobenega problema, toda bankovcev preprosto ni. Bilo jih je nekaj po 5.000 dinarjev, onih s Titovo podobo, povsem so izginili zeleni z lepo Breno, prava redkost pa so postali rdeče-vijoličasti s podobo mladega dekleta. Nekaj bankovcev je v menjalnicah za potrebe tujcev, toda tudi tam kopnijo. Obljubili so, da bodo pripeljali s tovornjaki nove pošiljke v nekaj urah, toda resnični problem je povsem drugje. Problem tiči v vrtoglavi jugoslovanski inflaciji, ki je dosegla že 300 odstotkov na mesec in še narašča. Narodna banka Jugoslavije preprosto ne more natiskati zadostne količine, družba službenega knjigovodstva dela noč in dan, ob nedeljah in praznikih, pa vseeno tolikšne mase denarja ne more prešteti. Sicer pa je guvernerka Narodne banke Slovenije Milica Ozbič še pred dobrim mesecem napovedala, da bo prišlo do izrednih težav, in te so sedaj tu. Rešitev je torej samo v obrzdanju inflacije, kar pa je možno le tako, da bi izkoreninili vse resnične vire. Marko- vičeva vlada je začela s takšno politiko, včeraj pa je pod srbskim pritiskom povsem popustila, zato bi lahko napovedali, da je protiinflacijske politike zvezne vlade konec in z njo tudi resnih reformskih prizadevanj. Virov inflacije je več: glavni so trije in obrzdanja vseh treh se je lotila zvezna vlada. Znižala je proračun (kar je naletelo na negodovanje, vendar na godrnjajočo privolitev armade), lotila se je meničnega poslovanja brez kritja, ki pa največjih izgubarjev še ni prizadelo, in končno se je lotila kliringa s Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza veliko več uvaža iz Jugoslavije kot izvaža vanjo, njen klirinški saldo je vedno bolj aktiven, jugoslovanska pasiva pa se plačuje preprosto z novo emisijo, torej s tiskanjem denarja, kar pa seveda povzroča inflacijo. Gre za ogromne zneske, ki prizadenejo vse republike, še zlasti pa so se čutili ogroženi Srbi, ker malo in vedno manj izvažajo na Zahod in druga konvertibilna področja, zelo pa so navezani na sovjetski trg. Zato so pri ebalancu zaostrili napad na vlado in umaknili svojo podporo, ko se je razpravljalo o proračunu. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Laično zavezništvo spet kamen spotike RIM — Se en dan počitka za graditelje nove vlade. Včeraj se namreč ni zgodilo nič bistveno novega, če odšte-jergo običajne izmenjave polemičnih izjav med republikanci in socialisti, ki si vzajemno očitajo krivdo za politično zmedo in nejasnost, ter med demokristjanskim velikim centrom ter De Mi tov o levico, ki si vzajemno očitata zahrbtnost in nelojalnost. Andreotti je medtem v Parizu in nima časa, da bi se posvečal tem ribarijam. Z njimi se bo spet spoprijel v ponedeljek, ko bo dokončno preverjal, če so bila vsa dosedanja nesoglasja znotraj petstrankarskega zavezništva samo strateški triki zavlačevalnega značaja po Penelopinem zgledu, ki je ponoči razdirala, kar je pod nevi stkala, da bi se ob pričakovanju Odiseja znebila nadležnih snubcev. Tako je že pogorel snubec De Mita. Bo mar Andreotti drugi snubec, ki ga bo treba odsloviti ali pa bo sam v tem primeru Odisej? Tudi na to vprašanje bodo odgovorila posvetovanja, ki se bodo začela v ponedeljek. V resnici je malo verjetno, da bi spretnega Andreottija, ki uživa vso Forlanijevo podporo, ki je dobro zapisan pri Craxiju in ki je po mnenju večine Italijanov (tako je včeraj ugotovila tržaška »raziskovalka« javnega mnenja SWG) velik državnik, doletela ista usoda kot razžaljenega in ponižanega De Mi to. Lahko pa se zgodi, da četudi pod Andreottijevim vodstvom, bodoča vladna koalicija ne bo več petstrankarska, temveč štiristrankarska. Boj med La Malto in Craxijem zaradi laičnega zavezništva kaže prav na to nevarnost. Če torej laična federacija in Pannella nista bila pretveza za zrušenje De Mite, kaj sta potem bila? Eden drugemu očitata nejasnost, v resnici pa je nejasnost sploh glavna značilnost vsega političnega dogajanja zadnjih mesecev. Se Cra-xi boji, da bi ga La Malta in njegova laična druščina prehitela na levi in navezala z vedno bolj sproščenim Occhet-tom dialog, ki ga on ne more? Vse kaže, da je tudi ta ena od številnih skrbi, ki zadnje čase (zlasti po 18. juniju) blodijo Craxiju po glavi. La Malta je včeraj sicer za spoznanje omehčal svoja stališča, še vedno pa vztraja pri zahtevi, da mora Andreotti v ponedeljek povedati, če se Craxi odpoveduje svojim predsodkom do laičnega zavezništva in če je mogoče sestaviti trdno in trajno vlado, ki se ne bo zrušila do leta 92. Kot v odmev pa so mu včeraj odgovorili socialisti z Mar-tellijem, rekoč, da je treba pač razpršiti nejasnosti, kajti nemogoče je pluti z ladjo, na kateri eni pridno veslajo, drugi pa delajo luknje v njenih bokih.... Nad vsem tem se zdi vedno bolj zaskrbljen tudi demok-ristjanski tajnik Forlani. Priznal je, da so se socialistična stališča spet zaostrila. Kot pravi specialist sprenevedenja, se je spustil v polemiko z »nehvaležnim« De Mi to. Za nameček pa je povedal nekaj dobrih na račun vedno večjega razkoraka med politiko in ljudstvom. Kako naj ljudje še ljubijo politiko, je dejal, ko pa morajo prisostvovati nesmiselnim kregarjenjem, bizantinizmom in abstraktnostim in ko ni pravega odnosa med stvarnimi problemi družbe in političnimi odgovori nanje. Svete besede! Kdo jih ne bi podpisal? Škoda, da jih je izrekel mož, ki nosi največjo odgovornost za vse tisto, kar tako pridno obsoja. DUŠAN KALC Kongresno poročilo predsedstva Zveze komunistov Slovenije Slovenski komunisti trezno zavračajo nesprejemljive napade srbskega vodstva LJUBLJANA — Predsedstvo slovenskih komunistov je včeraj razpravljalo o poročilu, ki bo izhodišče za kongres in o katerem bodo dokončno sklepali na seji CK še ta mesec. V uvodnem poročilu je tajnik CK Miloš Prosenc obravnaval predvsem osnutek poročila, toda hkrati je govoril o nekaterih politično aktualnih vprašanjih. V tej zvezi je odločno odgovoril tudi na zadnje napade srbske partije na Slovenijo in med drugim dejal: »V ZK Slovenije in v tem predsedstvu smo ves čas mislili, da se konfliktna vprašanja in razlike lahko vsaj delno presegajo ali vsaj ustvarjajo pogoji za to, tudi z neposrednimi razgovori med vodstvi republiških organizacij in v okviru organov ZK Jugoslavije. To, kar smo slišali npr. iz srbskega plenuma včeraj o mednacionalnih odnosih, ne vodi k ustvarjanju stičnih točk in ne prispeva k temu, da bi se na kongresu približevali, ne pa delovali v atmosferi netolerance in nenehnih očitkov. Trdno smo prepričani, da odbijanje in pogojevanje razgovorov ne prispeva k utrjevanju stabilnosti že itak dovolj destabilizirane Jugoslavije in k doseganju nujne stopnje enotnosti na vitalnih bistvenih razvojnih vprašanjih Jugoslavije v ZK Jugoslaviji. Tu mislim predvsem na vprašanje značaja karakterja socializma in na to, kakšno Jugoslavijo si bomo ustvarili. Obtožbo, da smo nezainteresirani npr. za položaj Srbov, Črnogorcev in Albancev na Kosovu, da je izjava iz Cankarjevega doma izdaja domovine in dvom ali imamo Jugoslavijo sploh za svojo domovino in obtoževanje, kar vsega, poudarjam kar vsega slovenskega tiska za menda že dveletno, neresnično in tendenciozno pisanje o Srbiji in Sloveniji, zavračamo kot žaljivo, nesmiselno, neutemeljeno in politično skrajno škodljivo.« Predsednik Milan Kučan pa je dejal, da sestavljajo poročilo v povsem drugačnem političnem prostoru, ko bo drugače strukturirana politična javnost iskala napake in pomanjkljivosti. Celo ko so ovce prodajali, so jih lepo počesali in jim na rep privezali pentljo. Tokrat pentlja ni potrebna, treba pa je vse stvari do kraja lepo urediti. V tej zvezi je Kučan govoril o nekaterih osnovnih vprašanjih, povezanih tudi z jugoslovansko sintezo. Predvsem ne bi smeli omejevati, temveč je potrebne več demokracije, ki pa ima v središču človeka kot nosilca vsega družbenega dogajanja. Ločitev partije od države je prvi korak na dolgi poti, in če hočeš prehoditi svet, je treba narediti prvi korak, naslednji je pluralizem, ki likvidira monopol partije. Jugoslovanski model je učinkovit, če ustvarja boljše življenje, in takšen je bil. Kučan je še omenil, da v poročilu ni socialnega programa, vloge ZK v SZDL in odnosa med politiko in javnim mnenjem. Končal pa je tudi takrat s poudarjanjem evropske orientacije. Zadnje, četrto poglavje, 23 strani dolgega osnutka ima naslov »Kje vidimo izhod iz kri- ze?« Prvi del tega poglavja se dobesedno glasi: »Slovenska kriza ni premagljiva, če v Jugoslaviji ne bomo dosegli soglasja glede temeljnega vprašanja: Kakšen socializem oziroma kakšno družbo hočemo? Uspešen družbeni projekt je temeljna integracijska sila SFRJ. Prvi element tega projekta je prav gotovo spoznanje, da - tako kot za nobeno razvojno vprašanje - tudi za nacionalno vprašanje ni končnih in enkrat za vselej veljavnih rešitev. V jugoslovanski večnacionalni skupnosti sta se idilično "bratstvo in enotnost" iztekla v krizo: če mednacionalnih zaostritev ne bomo odpravili, bo to zavrlo reformna prizadevanja v Jugoslaviji. Ponujajo se različne rešitve. Načelo "en človek en glas" praktično vodi v unifikacijo in majorizacijo. Pri razcepu na več nacionalnih držav bi veliki deli posameznih narodnih teles ostali zunaj svojih matic. Mi ponujamo možnost "demokratično integrirane" federacije (morda asimetrično federacijo) in pluralen demokratičen politični sistem, z upoštevanjem in spoštovanjem človekovih pravic, z novo koncepcijo ekonomskih in političnih zagotovil enakopravnih odnosov v federaciji, s splošnimi, neposrednimi in tajnimi volitvami in uveljavljanjem vseh prvin pravne države. To pa ni možno, dokler obstaja ZK kot monopolna etatizirana partija. BOGO SAMSA SVP pripravljena na sodelovanje s komunisti BOČEN — Po več kot dveh mesecih od upravnih volitev je problem bocenske občinske uprave še vedno odprt. Vse pa kaže, da je prišlo te dni do odločilnega premika, ki bo spet spravil v pogon občinski motor. Nedvomno gre za senzacionalen in zgodovinski premik. Južnotirolska ljudska stranka SVP, ki je odraz tamkajšnje nemško govoreče skupnosti in ki ima od vedno odločilno vlogo pri političnih dogajanjih v teh krajih, je nepričakovano pristala na sodelovanje s KPI, da bi se na ta način izognila nevarnosti novih predčasnih volitev, ki bi prinesle samo vodo na mlin neofašistični stranki. S tem stališčem se je včeraj predstavila na posebni tiskovni konferenci skupina Sudtiro-ler Volkspartei v bocenskem občinskem svetu. Načelnik skupine Elmar Pichler je sicer poudaril, da bo vse odvisno od sklepa širšega vodstva stranke, ki se bo sestalo v ponedeljek, vendar po njegovem mnenju ne bi smelo priti do spremembe stališča. To stališče pa je dokaj jasno: ker ni možna nobena druga kombinacija, je SVP prisiljena odpreti komunistom, s katerimi pa mora po Pichlerjevem mnenju še razčistiti nekatere aspekte. Politični položaj v Bocnu je namreč zelo zapleten. Stranka relativne večine je MSI, ki ima 13 svetovalcev, toda nihče noče z njo sodelovanja. KD in SVP bi radi ustvarili veliko sredinsko koalicijo, ki bi obsegala vse stranke razen neofašistov in zelenih. Slednjih pa SVP ne mara, ker nasprotujejo temeljnim načelom deželne avtonomije. Po drugi strani pa socialisti nočejo stopiti v odbor, ki bi izločil zelene. Tako se je ustvarila situacija, ki jo je bilo treba na neki način razčistiti, sicer bi bile nove predčasne volitve neizbežne. Od tod nepričakovana odločitev južnotirolske ljudske stranke SVP, ki je prepričana, da bo lahko v kratkem zagotovila Bocnu novo občinsko upravo, čeprav bo treba prej premostiti še marsikatero oviro. nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s L strani • Letni obračun RAI mentiral. Sklep družbe IRI je po njegovem odraz ozke knjigovodske miselnosti, ki ne dohaja stvarnih potreb časa. Nove tehnologije namreč narekujejo široko strategijo naložb, ker se bo italijanska radiotelevizijska služba lahko le na ta način konkurenčno vključila v mednarodne tokove. Pellegrino, ki je med drugim odgovoren za kulturno politiko v okviru PSI, je politiko IRI označil za kratkovidno. Tudi za komunističnega predstavnika v upravnem svetu RAI Menduinija je odločitev družbe IRI huda napaka. Če želimo, da se bo RAI obnašala kot podjetje, je med drugim poudaril Menduini, ji ne smemo preprečiti, da bi se tehnološko obnavljala. Nezadovoljstvo je v posebnem dokumentu izrazil tudi predsednik RAI Manca. Odločitev IRI ni v skladu s potrebami časa ter s problemi, s katerimi se podjetje sooča. Povedati je treba, da je družba IRI motivirala svojo odločitev s tem, da želi ohraniti večjo upravno oblast nad podjetjem, kajti po njenem mnenju je šlo podjetje v zadnjih časih v prevelike stroške. Manca je na to kritiko odgovoril rekoč, da se je moralo podjetje soočati z bojevito konkurenco na državni in na mednarodni ravni, da pa mu je uspelo v tem pogledu doseči zavidljive uspehe tako v kakovostnem kot v količinskem smislu. Po mnenju predsednika Mance morata zato o vsej zadevi izreči zadnjo besedo vlada in parlament, katerima sta dolžna odgovarjati tako IRI kot RAI. Zmerno kritična je bila tudi reakcija treh demokristjanskih upravnih svetovalcev Balocchija, Follinija in Orlandija, ki so izdali skupno tiskovno sporočilo ter v njem poudarili, da bi RAI za uspešno opravljene naloge upravičeno pričakovala od glavnega delničarja priznanje, ne pa kazni. • Kopanje v morju bili delo, saj gre ulov slabo v prodajo. Ribiči že tarnajo, da so ob zaslužek in da bodo zaprosili za pomoč. Od vsepovsod prihajajo zahteve, da bi vlada proglasila za prizadeta območja, kjer je prišlo do prekomernega cvetenja alg. S tem bi lahko turistični delavci in ribiči zahtevali davčne olajšave. To bi vsaj nekoliko utišalo grožnje o davčni nepokorščini. Medtem se stopnjujejo polemike in obsodbe na račun vlade, ki ni pravočasno poskrbela, da se lanskoletni pojav ne bi ponovil tudi letos. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Riminiju je odgovor- ni za okolje pri KPI Fabio Mussi ogorčeno navedel, da je njegova stranka že pred časom govorila »o kroniki napovedane smrti«, socialisti pa so to ožigosali kot sejanje panike. Vlada je bila po Mus-sijevih trditvah odsotna, kar pa po nje-goven ni čudno, saj so z delno izjemo ministra Ruffola, ki ima vsaj ideje, »vsi butci«. »Minister za trgovsko mornarico Prandini se na vse kriplje trudi, da bi znižal Ruffolov ugled; Carraro je samo minister svetovnega nogometnega prvenstva in ga turizem ne briga, podpredsednik vlade De Michelis pleše v disku "Bandiera gialla" in se zavzema, da bi obale zabetonirali; minister za zdravstvo, je najprej z odlokom spremenil oporečno pitno vodo v neoporečno, sedaj skuša zmanjšati nevarnost alg«, Donat Cattin se torej po Mussijevih besedah »ukvarja z zdravstvom, ker je že sam klinični primer«. Komunisti obenem zahtevajo, da vlada nameni za Jadran v prihodnjem poslovnem letu 6 tisoč milijard lir. V posmeh trditvam višjega zdravstvenega sveta o nenevarnosti cvetenja alg pa so včeraj v školjkah na področju For-lija in Ravenne odkrili toksine, tako da je uživanje teh školjk zdravju škodljivo. Biološke analize v morski vodi raztopljenega kisika pa so ponovno dokazale, da se morje evtrofizira, tako da lahko priča- kujemo, da bodo začele cveteti manj nedolžne rdeče alge. Krajevni upravitelji medtem upajo, da bodo na prihodnji konferenci država-de-žele, ki bo v sredo, rešili še druga vprašanja. Vsi se namreč zavedajo, da je letošnja sezona v bistvu skoraj zapečatena. £e pa bodo vsi brez izjem zavihali rokave, bi vsaj prihodnje leto omilili tako cvetenje. V prihodnjih mesecih bo treba torej vso skrb posvetiti znižanju hranljivih snovi, ki pritekajo v morje. Spremeniti bo treba industrijski koncept poljedelstva in živinoreje, ki s prekomerno rabo kemikalij stopnjuje dotok hranljivih snovi v morje, a kaj, ko ministrstvo za zdravstvo in Višji zdravstveni svet trdita, da je vse normalno. Na fronti bohotenja alg pa je bil včerajšnji položaj »stanoviten«. Dež in veter sta sluz odgnala od obale, izvidniški poleti pa so dokazali, da se razsežnost sluzaste prevleke na morju ni zmanjšala in da se bodo težave ponovile ob prvi spremembi vremena. • V Ljubljani ni bankovcev Za tak primer je v jugoslovanski ustavi predviden zapleten postopek usklajevanja in možnost preglasovanja v zvezni zbornici, kolikor ne pride do konsenza. Srbsko vodstvo je usmerilo svojo polemiko, naperjeno proti vladi, k dvema točkama: češ da Markovič nima protiinflacijskega programa in da z novimi ukrepi za omejevanje izvoza v SZ prizadeva srbsko gospodarstvo. Po novem bi namreč izplačevali sredstva za izvoz s SZ po dveh mesecih, kot to velja za izvoz na zahtevna zahodna tržišča, in za 5 odstotkov znižali obrestno mero za sovjetski rubelj, ki je drugače izenačen z dolarjem. V obeh primerih bi se torej vrednost izvoza v SZ nekoliko znižala, jugoslovanski izvoznik bi dobil malo manj. Kot že rečeno, bi to prizadelo vse republike, ki pa so v tako politiko privolile, kar pomeni bistven prispevek k zmanjševanju inflacije. Včeraj sta se sestali delegaciji zvezne vlade in Srbije na najvišji ravni (kar pomeni Miloševič in Markovič) in vlada je popustila glede kliringa, povrh pa se je še obvezala, da bo tudi v bodoče upoštevala zahteve Srbije. Nato je šlo vse zelo gladko in sprejet je bil novi rebalans, ki predvideva 62 milijonov dinarjev izdatkov. S tem pa je glede kliringa vse po starem. Srbija lahko mirno izvaža v Sovjetsko zvezo, ta izvoz pa bo njenim podjetjem plačevala vsa Jugoslavija z denarjem, ki ga bo v imenu vseh tiskala Narodna banka Jugoslavije, a inflacija lahko še nadalje veselo cvete. Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace - repi -rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam BilplSIBiagl INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona) Tel.:820334-S-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDEUKIH grandi marche od 9, do 13. in od 15. do 19. Sodišče včeraj zavrnilo Ferruzzijev priziv ZDA in Evropa spet v laseh tokrat zaradi sojinih semen Z dvodnevnega posveta delegacij pri Železniškem gospodarstvu v Ljubljani Avstrijske in jugoslovanske železnice za kakovostnejše oblike sodelovanja RIM — Minister za kmetijstvo Calo-gero Mannino je včeraj pozval vlado, naj odločno nastopi v bran italijanskega kmetijstva spričo nove ofenzive ZDA proti kmetijski politiki Evropske gospodarske skupnosti. Chicago Board of Trade (CBT) je namreč zapovedal operaterjem, ki se bavijo s kupoprodajo sojinih semen, da morajo do prihodnjega torka zmanjšati pod milijon buš-lov terminske pogodbe, ki zapadejo julija. To je neposredno prizadelo italijanskega industrijskega mogotca Ferruzzija: vložil je priziv, ki pa ga je včeraj ameriško sodstvo zavrnilo. Dejansko gre za nezaslišano enostransko potezo, ki je v kričečem nasprotju s tolikokrat in tolikanj opevanim načelom o svobodnem trgovanju, ki se ga v Washingtonu držijo, ko jim to paše, drugače pa ne. Sicer pa traja ta ameriška politika že najmanj deset let. Američani trdijo, da zdajšnji režim trgovanja s sojo škoduje njihovemu kmetijstvu, ker pa svojih problemov očitno ne znajo smotrno reševati, najrajši sežejo po diskriminacijskih, protekcionističnih ukrepih, kot je bil npr. tisti o evropskem mesu "s hormoni" (kaže pa, da bodo zdaj dovolili vsaj uvoz pršuta). Minister Mannino trdi, da takšno ravnanje ni v skladu z dogovarjanji "urugvajske runde" znotraj Splošnega sporazuma o trgovini in carinah, zato je tudi posredoval pri izvršni komisiji EGS, naj sproži širši posvet za "pravično poravnavo" nastalega spora. Vsa zadeva je toliko bolj čudna, ker v Ameriki samo trdijo, da jim kupčije s sojo kvarijo kmetijstvo, ne povejo pa, kolikšna naj bi ta škoda bila. Tako se upravičeno vsiljuje domneva, da je čikaška blagovna borza sprožila ofenzivo proti Ferruzziju pod pritiskom enega ali morda dveh kme-tijsko-predelovalnih velepodjetij, ki sta v finančni zagati. Včeraj odpeljal prvi kontejnerski blok vlak na progi Koper-Beograd KOPER — Iz Kopra v Beograd je včeraj odpeljal prvi redni kontejnerski blok vlak. Gre za novo linijo, ki dvakrat tedensko - v torek in petek - povezuje kontejnerska terminala v Kopru in Beogradu. Vlak ima 16 vagonov, na katere lahko naložijo 48 dvajsetčeveljskih kontejnerjev. Za uvedbo nove linije so se pri Železniškem gospodarstvu ob velikem interesu Luke, Interev-rope in beograjskega ŽIT (železniški integralni transport) odločili, ker se kontejnerski promet v tej smeri povečuje. Letno od Kopra proti Beogradu in nazaj potuje okrog 4.000 kontejnerjev, od tega kar 70 odstotkov po cesti. Pri železniškem gospodarstvu upajo, da se bo zdaj, ko je bila vpeljana redna linija - kontejnerji iz Kopra prispejo v Beograd v dvanajstih urah, vlak pa sodi med tiste na "zeleni liniji", ki ima prednost pri potovanju - promet po železnici povečal, saj je prevoz kontejnerja od Kopra do Beograda za 50 odstotkov cenejši kot po cesti, časovno pa po novem tudi ne bo več bistvene razlike, če seveda ne bo šlo za posebne tovore. DUŠAN GRČA Pogodba JAT-Mnbank (ZDA) o zakupu treh letal MD11 WASHINGTON — V Washingtonu so včeraj podpisali pogodbo med banko Exim in jugoslovanskim letalskim podjetjem JAT o financiranju zakupa treh letal MD11 ameriške družbe McDonell-Douglas. Jat naj bi letala dobil čez dve leti. To bo prvi korak pri zamenjavi dosedanjih širokotrupnih letal DC 10. Posel je vreden 300 milijonov dolarjev in so ga sklenili pod zelo ugodnimi pogoji, ki med drugim predvidevajo, da bodo letala po petnajstih letih postala Jatova last. Ameriški bančni predstavniki poudarjajo, da so pri tem poslu dosegli dva rekorda. To je najvrednejši posel, pri katerem je v svoji zgodovini prvič sodelovala banka Exim. Gre pa tudi za najugodnejše finansiranje neke tovrstne pogodbe. Sporazum bo omogočil jugoslovanskemu gospodarstvu, da izvozi v ZDA za 70% vrednosti pogodbe. Jugoslovanska letalska družba ima pravico, da pod enakimi pogoji sklene pogodbo o zakupu še dveh letal. Komunisti zahtevajo pojasnila o deželni politiki subvencij industriji Za družbo Cogolo več komisarjev? TRST — Minister za industrijo Adolfo Bat-taglia je včeraj po telefonu zagotovil predsedniku deželnega odbora FJK Adrianu Biasuttiju, da bo danes imenoval "enega ali več komisarjev" za upravljanje furlanske družbe Concerie Cogolo v smislu Prodijevega zakona. S tem je potrdil našo včerajšnjo napoved, vendar z različico, da bosta komisarja najmanj dva. Zakaj? Zato, ker ne gre samo za poravnavo finančnih dolgov in s tem povezanih učinkov na deželni ravni, temveč tudi za ohranitev dragocenih poslovnih vezi s Sovjetsko zvezo. Kaj pa bi rekli, ko bi si Deželi oz. Državi izmuznil 500-milijardni posel! Cogolova kriza pa odpira še druge probleme, predvsem vprašanje usmeritev in učinkovitosti gospodarske politike, ki jo vodi Biasuttijeva uprava. V resnici se praktično ne ve, kako je pravzaprav Gianni Cogolo zašel v kašo, a prav to je zdaj treba razčistiti, kar izrecno zahteva komunistična skupina v deželni skupščini. "Ne glede na to, kako se bo zadeva rešila,« naglaša svetovalec Renzo Travanut, »smo pred dejstvom, da bosta delavstvo in podjetništvo v deželi vsak po svoje plačala drago ceno.« Nekje morajo za to tudi biti razlogi, ti pa morda tičijo v naravnanosti deželnih zakonov o podpiranju industrije, v odnosih med Cogolom in deželno upravo oz. z njo povezanimi ustanovami, v odnosih med predsednikom Friulie inž. Zanonom, projektantsko družbo PZ in samo Friulio, v vlogi Friulie znotraj upravnega sveta grupe Cogolo, v odnosih med Friulio in Deželo itd. Deželna vlada naj, skratka, zadevo razčisti v interesu celovite skupnosti. Hkrati je svetovalska skupina KPI naročila Inštitutu za socialne in gospodarske raziskave CRES študijo o rezultatih deželne finančne pomoči industrijskim podjetjem. Izsledke študije, ki bodo sloneli na preučitvi poslovnih obračunov 12 podjetij v zadnjih treh letih, bodo orisali na debatni tiskovni konferenci 21. julija v Vidmu, (dg) LJUBLJANA — Pri Železniškem gospodarstvu v Ljubljani se je včeraj končal dvodnevni posvet med delegacijama avstrijske in jugoslovanske železniške uprave, ki sta ju vodila direktor avstrijskih železnic Heinrich iibe-leis in predsednik poslovodskega odbora skupnosti JŽ Nikola Žurkovič. Obe strani sta soglašali, da tovorni železniški promet med državama neprestano narašča, istočasno pa sta bili mnenja, da zmogljivosti železniškega sistema na obeh straneh meje dovoljujejo še nadaljnje povečanje tovrstnih prevozov. Prav tako soglasno sta obe strani menili, da se je treba učinkoviteje postaviti po robu konkurenci tovornega prometa po cesti na relaciji med zahodnoevropskimi državami in Bolgarijo, Grčijo in Turčijo, kot tudi ustrezni konkurenci luških tranzitnih tovorov. Predstavniki jugoslovanskih in avstrijskih železnic so spričo vsega tega izrazili potrebo, da se tovorni promet po železnici pospeši in raztegne; tudi zato, ker je dunajska vlada napovedala, kot znano, vrsto novih prometnih ukrepov, med njimi prepoved vožnje tovornjakov v nočnih urah. Tedaj - so dejali eni in drugi - bi kazalo uvesti poseben tovorni vlak za prevažanje kamionov na progi Avstrija-Zagreb oziroma (prek Maribora) Slavonski Brod. Obe strani bosta tudi pazljivo spremljali, kako se razvijajo prevozi zabojnikov na nedavno uvedeni progi med Ljubljano in Avstrijo ter Zvezno republiko Nemčijo; ta sistem predstavlja namreč najbolj racionalno obliko prevozov pod geslom "od vrat do vrat" tudi v širšem mednarodnem okviru. Glede potniškega prometa po železnici pa sta avstrijska in jugoslovanska delegacija obravnavali predvsem možnosti, da se v sklopu Delovne skupnosti Alpe-Jadran vzpostavijo hitre železniške zveze med Beljakom in Ljubljano oziroma med Gradcem, Ljubljano in Zagrebom. Po posvetu so se člani obeh odposlanstev odpravili na ogled pristanišč v Kopru in na Reki. » Bariča Agricola 1 Kmečka oanka Gorica NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE ■lili* TRŽAŠKA BORZA 1 V 14.7. V MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V 14.7. spr. % 14.7. spr. % 14.7. spr. % URADNE NOTACIJE Generali . . . 44250 45250 Lloyd .. . 18550 18100 Lloyd risp . . . 10130 10110 RAS . . . . 28950 30200 Ras risp . . . 13800 14200 Sai . . . 18470 18700 Sai risp 7800 7800 Montedison 2318 2362 Montedison risp 1425 1495 Pirelli 3715 3770 Pirelli risp 3715 3710 Pirelli risp. nc 2300 2260 Snia . 3115 3195 Snia risp 3070 3100 Snia risp. nc 1590 1580 Rinascente 6150 6250 Rinascente priv 3350 3440 Rinascente risp 3350 3400 Premuda 1970 2100 premuda risp 1425 1400 SIP 3140 SIP risp 2540 2570 Sestogi 411 413 Coitiau 3625 3634 v 14.7. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA ■ KMETIJSTVO Alivar....................... 8690 +1,04 Buitoni .................. — __ Endania...................... 7060 +1,07 Perugina........................ — _ zavarovalstvo - bančništvo Alleanza Ass................ 38710 +1,07 AMeanza Ass. risp. por. . . . 37600 +0,26 Assitalia.................... 15300 +2,69 Ausonia ...................... 2213 +0,54 Latina Ass. ord.............. 16600 —1,24 Generali Ass................ 45200 +1,14 'talia Ass.................. 11010 +1,47 pbe'He ..................... 109800 +1,66 La Fondiaria spa............. 58500 +0,86 La Previdente .............. 24400 +1,58 Lloyd Adriatico ............ 18100 —2,16 PAS fraz..................... 30200 +4^38 PAS risp. po rt............. 14200 +2,89 r°ro ord.................... 21940 +3,46 Unipol priv................. 17560 +2,39 Panca Comm. Italiana .... 5290 —0,41 Panco di Roma ............... 2080 —0,95 L+edito Italiano ............ 2721 +0,59 'nterbanca priv............. 46000 +4,54 Mediobanca.................. 25550 —1,16 papirna industrija - cement part. Burgo ord............. 15600 +0,64 l tspresso.................. 22050 —3,71 Mondadori .................. 30900 —1,90 Mondadori priv............... 19000 —1,04 o+graf. Editoriale....... 5910 +0,33 Uirnenti' ................... 3398 —1,16 Fidis........................ 7170 7570 Gerolimich.................... 118 118,75 Gerolimich risp............... 102 100 SME ......................... 3680 3950 Štet......................... 4190 4220 Štet W10 ....................... — — Štet W 9 ....................... — — Štet risp.................... 3375 3380 Tripcovich .................. 9180 9100 Tripcovich risp. nc.......... 3925 3910 Att. Immobiliari ............ 4570 4800 FIAT........................ 11145 11490 FIAT priv.................... 7690 8100 FIAT risp.................... 7770 8099 Gilardini................... 18750 18830 Gilardini risp.............. 14500 14500 Dalmine ...................... 400 396 Marzotto..................... 8100 8000 Marzotto risp................ 8150 8000 Marzotto risp. nc............ 5800 5860 NEURADNO TRŽIŠČE ___ I. C. C. U.................... 800 800 SO. PRO. ZOO................. 1000 1000 Carnica Ass................. 10000 10000 VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% 98,06 BTP maj 1990 98,07 — BTP januar 1990 10,30 — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . 101,15 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 102,05 —0,10 CCT ECU 1984/91 11,25% . 103,08 —0,19 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,05 + 0,20 CCT ECU 1985/93 9% 98,65 — CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 100,07 —0,69 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 98,20 + 0,72 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 100,75 —0,30 CCT april 1992 10% 94,08 + 0,05 CCT julij 1992 IND — — CCT januar 1991 IND 99,09 —0,05 CCT julij 1993 IND 95,85 — MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE 14.7. spr. % Italcementi . . 118875 + 0,35 Unicem 23670 + 3,18 Unicem risp 12310 + 0,90 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 4142 + 0,48 Fidenza Vetrar 1000 . . . 8451 + 1,14 Italgas 2455 + 0,24 Mira Lanza 47500 + 1,06 Montedison 1000 2380 + 0,84 Montefibre 1449 —6,21 Pirelli 3771 + 1,58 Pirelli risp 3710 — Recordati ord 14250 + 1,78 Saffa 10490 + 0,47 -Siossigeno 39500 + 0,48 Snia BPD 3200 + 1,52 Snia Fibre 1570 — Snia Tecnopolimeri .... 7400 — TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 6248 —0,04 Standa 26800 —0,18 Standa risp. port 10050 —2,89 Alitalia cat. A 2275 —0,70 Alitalia priv 1700 + 0,59 Italcable 13750 + 0,91 SIP 3130 —0,19 SIP risp. port. 2608 + 0,53 Sirti 9800 + 0,10 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti ....... 5375 +0.09 Tecnomasio............... 2590 +0,27 14.7. spr. % Bastogi........................ 409 —1,38 Bonifiche Siele ............. 33400 —5,38 Bonifiche Siele risp.......... 8449 +0,58 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 6270 —0,15 CIR risp...................... 6250 Cofide........................ 6020 —0,49 Comau Finanziaria ............ 3634 —0,02 Editoriale SpA ............... 3685 +0,13 Euromobiliare ................ 6055 +0,06 Ferruzzi Agric................ 2600 +0,58 Fidis......................... 7550 +1,82 Fimpar ....................... 2595 +0,19 Finarte ...................... 5990 +1,52 Fiscambi Holding.............. 6100 —6,15 Fiscambi risp................. 2340 —0,42 Fornara ...................... 3072 —1,31 Gaic ........................ 24300 —1,61 Gemina........................ 2086 +0,09 Gemina risp................... 1997 —0,15 Gerolimich.................. 118,75 +1,93 Gerolimich risp. po rt.... 100 —1,96 IFI priv..................... 22250 +2,29 IFILfraz...................... 6745 +1,73 IFIL risp. port. fraz......... 3730 +3,03 Italmobiliare............... 180200 +0,16 Pirelli & C................... 8500 +0,71 Riva Finanziaria ............. 9800 +1,55 Sabaudia Finanziaria .... — — Sabaudia risp. nc ............... — — Saes.......................... 2925 —0,51 SME .......................... 3886 —0,86 SMI Metalli................... 1580 +1,34 SMI Metalli risp.............. 1130 —0,87 SOGEFI........................ 4850 —1,62 Štet.......................... 4252 +0,75 Štet risp. port............... 3420 +0,85 CCT december 1990 IND . . 100,01 — CCT februar 1991 IND .... 99,05 —0,10 CCT februar 1997 IND .... 92,85 —0,05 CCT junij 1993 CV IND 95,95 —0,05 CCT marec 1991 IND 99,55 + 0,10 CCT nov. 1993 CV IND 95,01 + 0,05 CCT sept. 1993 CV IND ... 95,01 — CCT avgust 1992 IND 97,65 — CCT avgust 1993 IND 95,35 — CCT 1983/93 TR 2,5% 89,02 + 0,06 CCT avgust 1990 IND 99,85 + 0,05 CCT avgust 1991 IND 99,09 + 0,05 CCT avgust 1995 IND 93,08 — CCT avgust 1996 92,95 — CCT april 1991 IND 100,35 — CCT april 1995 IND 92,05 + 0,05 CCT april 1996 92,06 — CCT december 1990 IND . 101,04 + 0,05 CCT december 1991 IND . . 100,01 + 0,05 CCT december 1995 IND . . 93,85 + 0,05 v 14.7. spr. % Tripcovich 9100 + 0,44 Tripcovich risp. nc 3910 + 2,89 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 4800 + 2,56 Calcestruzzi 17000 + 0,83 Cogefar 5900 —1,17 Del Favero 5860 —6,98 Grassetto Sp A 14200 —4,05 IMM Metanopoli 1425 —3,19 Risanamento Napoli 31600 + 0,23 Vianini 4400 + 0,11 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3711 . +0,29 Danieli & C . . . . 8800 —2,76 Data Consyst 14800 + 4,23 Fiar SpA 22490 —0,04 Fiat 11459 + 0,33 Fiat priv 8100 + 1,25 Fiat risp 8130 + 1,68 Franco Toši 29700 + 0,64 Gilardini . . . . 19000 + 0,90 Magneti Marelli . . . . 3131 —0,60 Merloni 3385 —0,29 Necchi ord 3730 + 0,53 Olivetti ord 9999 —0,49 Olivetti priv . . . . 6445 —1,22 Pininfarina 12099 —0,33 Rodriguez SpA 9560 —4,40 Safilo 9097 — Safilo risp 8700 —0,57 Saipem 2721 + 0,40 Saipem risp . . . . 2600 — Teknecomp 1563 + 0,77 CCT december 1996 IND . . 92,95 —0,05 CCT februar 1991 IND .... 100,00 —0,05 CCT februar 1992 IND .... 97,08 — CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND 95,03 — CCT februar 1996 93,06 —0,11 CCT februar 1997 IND .... 92,55 — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 101,01 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,95 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 100,03 —0,35 CCT januar 1991 IND 101,03 —0,05 CCT januar 1992 IND 98,85 + 0,10 CCT januar 1992 11% 98,00 — CCT januar 1993 IND 97,03 — CCT januar 1996 CV IND . . 98,00 — CCT januar 1997 IND 93,00 ' — CCT januar 1995 IND 93,08 —0,05 CCT januar 1996 IND 94,08 — CCT julij 1990 IND 100,00 — CCT julij 1991 IND 100,35 — CCT julij 1995 IND 95,45 + 0,05 CCT julij 1996 94,04 + 0,05 CCT maj 1991 IND 100,04 — CCT maj 1992 — — CCT maj 1995 IND 93,01 + 0,05 CCT maj 1996 93,05 —0,11 CCT maj 1997 IND 93,35 —0,05 CCT marec 1991 IND 100,02 + 0,05 CCT marec 1995 IND 92,45 + 0,05 CCT marec 1996 92,75 —0,05 CCT marec 1997 IND 93,02 + 0,05 CCT nov. 1990 IND 99,09 — CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,15 + 0,05 CCT nov. 1991 IND 100,01 + 0,05 CCT nov. 1992 IND 97,04 —0,15 CCT nov. 1995 IND 93,35 —0,05 CCT nov. 1996 IND 93,05 —0,11 CCT oktober 1993 IND ... . 97,07 —0,05 CCT oktober 1990 IND ... . 99,65 + 0,15 CCT oktober 1991 IND 99,95 — CCT oktober 1995 IND 93,02 + 0,05 CCT oktober 1996 IND 92,95 —0,05 CCT sep. 1990 IND 99,04 — CCT sep. 1991 IND 99,07 —0,05 CCT sep. 1995 IND 93,02 + 0,11 CCT sep. 1996 IND 92,35 — CTS marec 1994 IND 73,25 — CTS april 1994 IND 72,09 + 0,14 ED SCOL 1975/90 9% .... 105,00 — ED SCOL 1976/91 9% 98,04 + 0,31 ED SCOL 1977/92 10% . , . 97,05 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 100,85 —0,05 RENDITA — 35 5% 71,06 — Fašistični izgredi po seji v škedenjskem rajonskem svetu Sramoten napad na Slovence in slovenščino Kot smo na kratko že poročali v včerajšnji številki našega dnevnika, se je gredsinočnja seja rajonskega sveta za Skedenj in Čarbolo končala v histeričnem šovinističnem vzdušju, ki se je izrodil celo v fizičen napad na profesorja Sama Pahorja in plaz skrajno strupenih žalitev na račun Slovencev. Posegli so tudi karabinjerji, ki so identificirali sedem mladih fašističnih skrajnežev, članov zloglasne mladinske organizacije Fronte della gioven-tu. Med njimi so prisotni Slovenci Pavletič: »Pravici do slovenščine se ne bom odrekel!« Mimo šovinističnih izbruhov ostaja še vedno odprto vprašanje diskriminacije, ki jo je doživel Igor Pavletič in z njim vsa naša skupnost, saj pravilnik o delovanju rajonskih svetov izrecno določa pravico svetovalcev do uporabe slovenščine. Kljub temu pa Pavletič že na dveh sejah ni mogel s slovensko besedo na dan. Igor, kdo nosi odgovornost za to? »Glavno odgovornost nosi občinska uprava oziroma odborniki. Za prvo sejo sicer lahko razumemo odsotnost prevajalca, saj predsednik Favretto ni mogel vedeti, da je novi svetovalec Slovenec. Vsekakor pa ne bi smel izjaviti, da nimam pravice do rabe slovenščine, saj je tako pokazal, da ne pozna pravilnika. Glede četrtkove seje, pa naj povem, da sem takoj ob zaključku prve seje ustno zahteval od Favretta, naj mi bo v bodoče priskrbljena prevajalska služba. Pred četrtkovo sejo pa mi je predsednik izjavil, da je od pristojne socialistične odbornice Ari-elle Pittoni prejel uradno sporočilo, da Občina nudi prevajalca le na rajonskih svetih, kjer so prisotni svetovalci »di espressione slo-vena«, torej očitno od Slovenske skupnosti. Tako tolmačenje je absurdno in diskriminantno, saj bi pomenilo, da so Slovenci le pripadniki SSk. Čudno, da to izjavlja ravno socialistična odbornica, ki tako pozablja na slovensko komponento svoje stranke. Kaj nameravaš na prihodnji seji? »Glede na to, da se je nekaj podobnega že zgodilo tudi v drugih rajonskih svetih (za Sv. Jakob in Kj adin-Škorklj o), bo KPI posegla na občinski in deželni ravni in zahtevala, da se že pridobljene pravice dosledno uveljavljajo v praksi. Slovenski besedi pa se kajpak ne bom odrekel!« spoznali tudi nekaj takih, ki so se že »proslavili« z napadi v Lonjerju, kjer so z železnimi palicami ranili štiri domačine. Fašistične izgrede in narodnostno mržnjo je ponovno porodila slovenska beseda, s katero je svetovalec KPI Igor Pavletič hotel nagovoriti svetovalce rajonskega sveta. Pavletič je pred kratkim prevzel mesto svojega strankarskega tovariša Bruna Mosettija in se je že na seji 5. julija hotel poslužiti pravice do rabe slovenščine, ki jo predvideva 27. člen pravilnika o delovanju rajonskih svetov v tržaški občini. Pavletič je izustil le par besed in že so misovci, listarji, socialist Annese in del demokristjanov iz protesta zapustili dvorano. Zaradi pomanjkanja legalnega števila je predsednik Favretto (KD) nato prekinil sejo. Pavletič je po seji javno izjavil, da namerava vztrajati pri svoji pravici in tako se je na četrtkovi seji rajonskega sveta zbralo večje število Slovencev (predvsem domačinov) in fašistov. Kot so nam povedali karabinjerji, so bili ti v glavnem iz Valmaure, nekaj pa tudi iz mestnega središča. Po prvih treh točkah dnevnega reda je predsednik Favretto prekinil sejo in sklical sestanek načelnikov skupin. Ko se je nekaj po 21. uri seja nadaljevala in bi moral v slovenščini spregovoriti Igor Pavletič, so se dvignili svetovalci KD, LpT in MSI in začeli odhajati. Ostali so komunisti, socialisti, socialdemokrat in predsednik, ki je nemudoma ugotovil, da manjka legalno število in je zato zaključil sejo. Začela je odhajati tudi publika in odhajajoči fašisti so začeli zmerjati slovensko domačinko. Prisotni Slovenci so protestirali in fašisti so jih histerično obsuli s plazom strupenih in sramotnih žaljivlč Oskar Kjuder takole pripoveduje: »Žalili so nas barbarsko, nesramno. Zrekli so nam vsega : banditi, ščavi, luridi infoibatori, Italija vas hrani, vi pa pljuvate v krožnik...« Med prerivanjem se je neofašist Massimili-ano Laghi zakadil v profesorja Sama Pahorja in ga dvakrat udaril s pestjo, da bi se ga obranil, pa ga je Pahor brcnil. (Oba sta se potem javila v bolnišnici, kjer je zdravnik ugotovil, da bo Laghi ozdravel v sedmih dneh, Pahor pa v petih). Medtem pa se je mi-sovski rajonski svetovalec Roberto V zvezi z dogodkom v škedenjskem rajonskem svetu smo včeraj prejeli v redakcijo vrsto reakcij in tiskovnih sporočil. Predsednik Slovenske kulturno-go-sodarske zveze Klavdij Palčič je izjavil, gre za ponoven dokaz o nevzdr-žnosti stanja v tržaških upravnih telesih, kjer nočejo priznati niti pravic, ki jih predvidevajo občinski pravilniki. Zaostrovanje protislovenskih izpadov v zadnjem obdobju je po Palčičevi oceni posledica neodgovornega zadržanja vseh tistih političnih sil, ki upravljajo tržaško občino in ne storijo ničesar, da bi se rasistično vzdušje v našem mestu spremenilo. Takšen klavrn izraz nasilja je očitno merilo, je zaključil Palčič, kam lahko privedeta sovraštvo in primitivizem, ki sta našemu mestu lahko samo v sramoto. V zvezi s tem in drugimi problemi je Palčič najavil za prihodnji teden intervencijo pri županu Richettiju. Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je včeraj vložil na deželni odbor interpelacijo, v kateri sprašuje, ali odbor namerava obsoditi to dejanje skrajno hudega političnega nasilja in ali uvidi dolžnost, da pozove tržaško občinsko upravo in preko nje predsednike rajonskih svetov, naj spoštujejo pravilnike. Brezigar nadalje predlaga odboru, naj v deželi in še po- Castellina spravil na mizo v dvorani, se ulegel nanjo in med kričanjem proglasil, da bo zasedel sedež rajonskega sveta. Njegovo namero sta preprečila pregovarjanje drugih svetovalcev in predvsem prihod karabinjerjev, ki pa so imeli precej dela, preden so ukrotili neofašistične skrajneže. Sedem so jih identificirali, vendar z veliko težavo, saj niso hoteli izročiti dokumentov. Castellino so celo odpeljali, a so ga takoj izpustili. Marešalo Scalabrin, ki vodi ške- sebno v Trstu sproži kampanjo za sožitje med tu prisotnim prebivalstvom. Federacija KPI trdno obsoja ustrahovanje in nasilje, do katerih je prišlo v Skednju in izraža solidarnost svojemu predstavniku in prizadetemu prebivalstvu. Po oceni KPI dogodek ponovno postavlja vprašanje o zadržanju večinskih strank do problema sožitja med Slovenci in Italijani v našem mestu. Neupravičeni izgovori za zapiranje in zanikanje že pridobljenih pravic dejansko izničujejo načelne izjave o miru in sožitju, puščajo pa prostor neofašističnim provokacijam. Tako konkretno obnašanje vidnih predstavnikov KD in PSI v rajonskih svetih gotovo ne prispeva k civilni in nacionalni spravi, ki so jo različne kulturne, verske in politične komponente začele graditi v Trstu. KPI nadalje poziva PSI, naj bo dosledna s svojo zgodovino in z nedavnimi boji za državljanske pravice ter naj premosti dvoumnosti, ki koristijo najbolj konservativnim in reakcionarnim silam. Da gre za ponoven izraz protislovenskega rasizma, je mnenje tudi deželnega svetovalca Zelene liste An-drea Wehrenfenniga, ki je v tiskovnem sporočilu med drugim ožigosal zadržanje predsednika škedenjskega rajonskega sveta, demokristjana Favretta, ki ni našel boljše rešitve, kot da denjske karabinjerje, je včeraj zanikal, da bi kdo od neofašistov udaril može postave. »V tem primeru bi ga takoj aretirali,« nam je zagotovil. »O dogodku bodo vsekakor obvestili sodišče, priložili bomo tudi obe zdravniški potrdili, vendar zaenkrat nismo izsledili prekrškov, za katere bi mi bili dolžni koga prijaviti. Zadeva se bo nadaljevala na sodišču, če bo kdo vložil zasebno prijavo. Po dosedanjih izsledkih pa lahko potrdim, da je Laghi prvi udaril profesorja Pahorja.« je počakal na odhod protislovenskih svetovalcev (MSI, LpT, pa tudi številnih predstavnikov KD in PSI) in nato proglasil nesklepčnost sveta, namesto da bi poskrbel za prevajalca, ki ga je slovenski svetovalec zahteval in do katerega ima po pravilniku pravico. Za VVehrenfenniga se bedni dogodek uvršča v klimo politične špekulacije, kdo bo pobral volilne posmrtne ostanke LpT. V tem ozračju smo lahko priča naj hujšemu rasizmu in nacionalizmu KD, PLI, PRI in sedaj tudi PSI, vsi v očitni konkurenci z MSI, je zaključil predstavnik Zelene liste. Z neprevelikim posluhom za Slovence je včeraj reagiral tudi pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli, ki je v tiskovne komunikeju ocenil, da dogodek v Skednju dokazuje, kako je tržaška KPI še vedno zasidrana v starih shemah in logikah. V Trstu obstaja starodavno vprašanje, kako najti -znotraj dolžnostnega priznanja italijanske identitete Trsta - najprimernejše oblike, da bi slovenska skupnost lahko ohranila in gojila svoje kulturne, jezikovne in etične korenine. Za dosego tega cilja, je nadaljeval Perelli, je potrebno, da se politične sile obnašajo odgovorno brez vsakršnega zlorabljanja, da delajo na stvarnih problemih in da se izognejo nepotrebnemu zaostrovanju. Slovenski govor ške- šolske vesti Licej F. Prešeren obvešča, da bo računalniški laboratorij ostal odprt tudi poleti. Ob prisotnosti profesorja bodo dijaki lahko vadili na računalnikih vsako sredo od 9. do 13. ure. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1989/90 v Trstu sledeče tečaje: 1. za uradnike s kvalifikacijo - 2. letnik (1200 ur), 2. za uradnike v podjetjih import-export - 2. letnik (1200 ur), 3. za uradnike v podjetjih import-export - 2. letnik (1200 ur), 4. za obdelovalce kamna - 1. letnik (1200), 5. za marketing in managament (80 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola, 6. za bančno tehniko (30 ur), 7. za operaterje v zunanji trgovini (40 ur), 8. nemščine za poslovno uporabo (120 ur), 9. za programerje elektronskih računalnikov (175 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola, 10. personal compu-ting (160 ur), 11. za animatorje na družbeno-vzgojnem področju (80 ur), 12. za naravoslovne vodiče (300 ur) -pogoj za vpis višja srednja šola, 13. za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov (društev) (30 ur), 14. za biodinami-ko (30 ur), 15. za splošno živinorejo (30 ur), 16. čebelarstva (60 ur), 17. enologije (30 ur), 18. za splošno kmetijstvo 150 ur). Vpisovanja in podrobnejše in-ormacije do 21. julija na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel, 577941, (razen sobote) od 9. do 13. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 362941. Sindikat slovenske šole obvešča študente, ki so dosegli do 30. julija ustrezen študijski naslov za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah, da lahko do 5. avgusta vložijo prošnjo na skrbništvo za vključitev v dodatno lestvico za suplence v šolskem letu 1989/90 in 1990/91. Obrazci za prošnje za začasne suplence so na razpolago na sedežu sindikata. Kdor je dosegel ali bo dosegel do 31. julija specializacijo za delo s prizadetimi otroki, mora vložiti na skrbništvo prošnjo in študijski naslov za delo s prizadetimi na nižjih srednjih šolah ter osnovnih šolah najkasneje do 31. julija. denjskega komunističnega svetovalca je kratkomalo provokacija, ki nosi vodo na mlin vseh tistih sil, ki so svojo volilno srečo zgradile na nacionalističnih nasprotjih. Gre za pobudo, ki je zgrešena in odvečna, zraven tega pa še načrtno pripravljena ob vedno prisotni in priložnostni skupini navijačev (clague). Pobuda, ki ne koristi interesom slovenske skupnosti, je zaključil pokrajinski tajnik PSI. UL. SV. FRANČIŠKA 20 Ul. sv. Frančiška 20 vabi cenjene odjemalce na ogled SKUPINSKE RAZSTAVE JUGOSLOVANSKIH IN TRŽAŠKIH GRAFIKOV Razstavljena dela ponujamo s popustom od 10 do 20% Obsodba iz Bazovice Dogodki v Skednju so bili osrednja tema razprave na zborovanju, ki je bilo snoči na sedežu TPPZ v Bazovici in na katerem je sodeloval tudi senator Stojan Spetič (Foto Križmančič) Zaostrovanje protislovenskih izpadov je posledica neodgovornega upravljanja Guštin v pokrajinskem muzeju v Repnu skih kulturnih dnevov. V tem času je s svojim delom nadaljeval in se nam no- V četrtek so v pokrajinskem muzeju v Repnu odprli razstavo lesnih izdelkov Mirka Guština. Večer se je začel na lepem, akustičnem dvorišču, kjer je udeležence in umetnika pozdravila v imenu KD Kraški dom - organizatorja prireditve - Ines Škabar. »Z velikim veseljem je naše društvo sprejelo pobudo domačina Mirka Guština, da uvrsti med prireditve ob letošnji občinski razstavi vin, tudi razstavo njegovih izdelkov. Prvič se nam je predstavil že pred petimi leti v ovkiru takratnih repentabr- coj predstavlja z novimi deli.« Mešani pevski zbor "Rdeča zvezda" iz Saleža je nato, pod vodstvom Marte VVerk-Volk zapel Vremškovo "Gorjanska", Alda Kumarja priredbo pesmi "Čara marnma" in slovaško narodno "Tancuj, tancui". »Izdelki, na katerih se pozna večletno zorenje in razvoj domačega umetnika, njegove tehnike, kot ustvarjalnega pristopa k interpretaciji predvsem domačih motivov,« je med predstavit- vijo umetnika dejal Sergij Cesar, »so na tokratni razstavi bolj občuteni, bolj dodelani. Guštin je prešel iz dekora-tivno-praktičnih elementov, kot so še vidni pri stolih in mizah, k motivom iz kraškega sveta, ljudi, ki na njem živijo. In tu prihaja do izraza vse, kar Guštin pri obdelavi svojih izdelkov občuti in njemu prirojenim, a vendarle ostrim smislom za realnost. Njegovi izdelki, s katerimi se tokrat predstavlja, so morda manj dekorativni, zato pa bolj povezani z njegovo vizijo sveta in vsesplošne želje po miru. Spoznavanje in ljubezen do skritih motivov v sami strukturi lesa, pa se zelo poznata v izdelkih, v katerih je Guštin obdelal predmet s tem, da je sledil skritim oblikam skrotovičenih vej, ali razžgane korenine. Tu prihaja do veljave iskalni duh te klene, kraške duše, ki ima v sebi veliko nežno-trp-kega odnosa do obdelovalne snovi.« Sledil je ogled razstave, med katerim je zbor "Rdeča zvezda" izvedel v gornjem delu dvorane še drugi del programa, v katerem je zapel Kernja-kovo "Rož, Podjuna, Žila", Pahorjevo "Pa se sliš" in Emila Cossetta "Na Kor". Razstava bo odprta do 23. t. m., in sicer vsak dan od 18. do 21. ure. Na sliki (foto Križmančič): med odprtjem razstave NEVA LUKEŠ ALZATVPA TRST - ULICA UDINE 3 - TEL. 363452 SEZONSKI POPUSTI obv. občini DONAGGIO OBALA 3. NOVEMBRA 9 obv. občini Srečanje med Carbonejem, Richettijem in Romeom Omejitev prostornine novih stavb Centra za raziskave pri Padričah Po razburjenju prejšnjega tedna, ko je podpredsednik deželne vlade Car-bone izrazil pomisleke glede gradnje novih poslopij za Center za znanstvene in tehnološke raziskave ter v skladu z mnenjem deželnega tehničnega odbora prekinil pregled podrobnos-tnega regulacijskega načrta, so se vode, kot kaže, znatno pomirile. Včeraj se je Carbone srečal s tržaškim županom Richettijem in z izrednim komisarjem raziskovalnega centra Romeom, da bi z njima preveril možnosti rešitve. Med srečanjem sta zlasti Carbone in Richetti poudarila namen deželne in občinske uprave, da omogočita razvijanje znanstvene in raziskovalne dejavnosti v Trstu, saj gre, tako sta poudarila, za strateško izbiro v razvojni perspektivi mesta. V tem okviru ima Center za znanstvene raziskave pro-pulzivno vlogo. Zato, sta podčrtala Carbone in Richetti, sta Občina in Dežela dosledno podpirali gradnjo sin-hrotronskega svetlobnega pospeševal-nika ter odobrili potrebne urbanistične inštrumente, pa tudi finančna sredstva so bila že nakazana. V nadaljevanju sestanka so Carbone, Richetti in Romeo ocenili rok, ki je potreben za razvoj Centra za raziskave. V tem okviru je bilo ugotovljeno, da začasna prekinitev preverjanja podrobnostnega načrta ne bo preprečila izplačevanja že odobrenih finančnih sredstev, pač pa samo možnost, da se zaprosi za finančno podporo iz sklada FIO. Po oceni vseh treh je možno, da bi o dodeljevanju sredstev iz sklada FIO vlada odločala šele oktobra, predstavitev prošnje pa ne pomeni tudi avtomatičnega priznanja finansiranja, kot med drugim dokazuje izkušnja s prošnjo za finansiranje prenove sedežev kulturnih ustanov. Občina je štiri leta zaporedoma vlagala prošnje, preden so bile sprejete. Podpredsednik deželne vlade Carbone je poudaril, da je deželni tehnič- ni svet ravnal korektno, ko je predlagal razmislek v zvezi s »poplavo« cementa na tržaškem Krasu. Glede podrobnostnega načrta pa je Carbone predlagal sobesednikoma dve možni rešitvi: iskanje alternativne lokacije za nova poslopja raziskovalnega centra ali pa omejitev prostornine načrtovanih gradenj in njihovo uskladitev z okoljem. Richetti si je sicer pridržal pravico, da o tem vprašanju obvesti občinski odbor in pristojno odborništvo, dodal pa je, da se mu zdi v tej fazi omejitev prostornine poslopij ob upoštevanju značilnosti okolja edina realistična rešitev. Carbone, Richetti in Romeo se bodo prihodnji teden spet srečali, da defini- rajo načrte za. razvoj raziskovalnega centra in vsebino podrobnostnih načrtov. Po pogovoru z Romeom in Richettijem se je Carbone sestal tudi s predstavniki naravovarstvenih organizacij WWF, Italia nostra in Zveza za okolje, katerim je poročal o pogovoru z županom. Naravovarstveniki pa so napovedali, da bodo prihodnji teden kontak-tirali vse svetovalske skupine v občinskem svetu, da jih seznanijo s svojim stališčem. Ob koncu obeh sestankov je Carbone dejal, da je »končno prevladal razum. Tudi župan je osvojil zelo premišljeno stališče, saj je spoznal, da ni mogoče prezreti okolja. V tej klimi so se razblinila nepotrebna izkrivljanja in zaiteresiran alarmizem zadnjih dni.« Urniki za izdajanje izkaznic o oprostitvi plačevanja ticketov Občina Trst obvešča, da bo služba za izdajo izkaznic o oprostitvi plačevanja ticketa od 17. julija naprej delovala po naslednjem urnikg: - vsak delavnik od 8.15 do 12. ure v občinskih izpostavah za zahodni Kras (Prosek 220), za vzhodni Kras (Proseška ul. 28 na Opčinah), za Ro-jan-Greto-Barkovlje (Rojanski trg 3/3), za Sv. Jakob (Ul. Caprin 18/1) in za Valmauro-Naselje sv. Sergija (Ul. Paisiello 5/4a); - vsak delavnik razen sobote od 15. do 19. ure pa v občinskih izpostavah za Novo mesto-Novo mitnico (Ul. Battisti 14) in za Staro mitnico (Ul. Foscolo 7). Občina Trst prosi vse tiste, ki nameravajo zaprositi za izkaznico, naj to storijo do konca tega meseca, ker je bila za ta čas služba za izdajo izkaznic okrepljena z dodatnimi uradniki. V neposredni bližini stavbe dnevnika II Piccolo, na koncu ozke slepe ulice, ki se imenuje Androna Čampo Marzio, se je sinoči nekaj pred 22. uro vnel silovit požar. Zajel je staro hišo, ki je že pred mnogimi leti v požaru izgubila streho, sedaj pa je služila kot skladišče za lesene zaboje, kakršne ponavadi rabimo za sadje. Kljub temu, da je večnadstropna stavba v razpadajočem stanju, je spomeniško varstvo ne dovoli porušiti. Gasilci so imeli več ur dela, da so pogasili požar, ki je pritegnil veliko radovednežev, vendar ni ogrozil ne bližnjih hiš in še manj kakega človeškega življenja. Preiskavo o dogodku pa so opravili karabinjerji, ki pa v trenutku, ko to poročamo, še niso znali pojasniti vzrokov požara. Na sliki (foto Križmančič) sinočnji požar, ki ni povzročil večje škode in niti ni ogrozil ljudi. Uprava občine Dolina sporoča, da bo danes zjutraj zaradi popravil na omrežju prekinjena dobava vode v Borštu, Dolini in Krogljah. Zagotovila nabrežinske uprave predstavnikom pomorskih klubov Problemi navtičnega turizma so bili pred nekaj dnevi v ospredju srečanja med devinsko-nabrežinsko upravo, ki sta jo zastopala župan Brezigar in podžupan Gobbo, ter predstavniki pomorskih društev Čupa in Pietas Julia in združenji počitniških kapitanov. Med razgovorom so se lotili tako kratkoročnih problemov kot dolgoročnejših vprašanj, ki so povezana z uresničevanjem načrta za Sesljan-ski zaliv. Kar zadeva kratkoročna vprašanja, ki so povezana predvsem z dejstvom, da bo aprila prihodnjega leta turistični ustanovi zapadel mandat za upravljanje plavajočih pomolov, je bilo poudarjeno, da bo pomole lahko upravljala še nadalje turistična ustanova ali jih bodo zaupali konzorciju uporabnikov. Bolj kompleksno pa je vprašanje prihodnosti zaliva in usode turističnega pristanišča, v katerem bi dopustniški kapitani radi ohranili svoje priveze ob poudarjanju, da bo treba pristanišče preurediti tako, da bo v skladu z novo urbanistično ureditvijo zaliva. Župan Brezigar je poudaril, da nova ureditev zaliva ne bo temeljila na pristanišču, ki bo bolj obrobnega pomena v primerjavi z gostiteljstvom. To bo po županovih besedah olajšalo odnose z lastniki plovil. Dodal je, da uprava namerava zajamčiti privez vsem, ki bi radi ostali v zalivu in v tem smislu je bila načrtovana razsežnost pristana. Potrebno bo zato sodelovanje med pomorskimi klubi, Občino in družbo Finsepol že od predstavitve novih načrtov in med potekom del, da bi se izognili nesporazumom, ki ne bodo koristili nikomur. Brezigar se je tudi obvezal, da bo seznanil pomorska kluba z načrti še preden bo o njih razpravljal občinski svet. Silovit požar je sinoči pošteno zaposlil gasilce Tombesi novi predsednik družbe Trieste Impresa V dveletjti 1989-1991 bo upravni svet družbe Trieste Impresa vodil Giorgio Tombesi, ki bo nasledil Piera Toresello. Le-ta je bil prvi predsednik komaj lani ustanovljene družbe za promocijo investiranja (v prvi vrsti industrijskega) v tržaški pokrajini, za katero so dale pobudo pokrajinsko Združenje industrijcev, Trgovinska zbornica, Tržaška hranilnica CRT in pristaniška finančna družba Finporto. Predstavniki teh ustanov in družb sedijo tudi v upravnem odboru Trieste Impresa, in. sicer so to sam Tombesi v zastopstvu TZ, predsednik CRT Terpin, direktor EAPT Rovelli in predsednik tržaških industrijcev Toresella. Od začetka delovanja oktobra lani je družba Trieste Impresa - po pomembnem decembrskem simpoziju o možnostih, ki jih industriji nudita znanost in visoka tehnologija v Trstu - usmerila svojo dejavnost predvsem v informativno službo za podjetnike, ki jih zanimajo investicije na našem območju. S tem v zvezi je v sodelovanju z zainteresiranimi Podjetniki predlagala tudi nekaj projektov - za desetine thilijard lir in za občutno število delovnih mest - ki jih sedaj preučujejo na pristojnih ekonomskih in finančnih ravneh. Povrhu pa je Trieste Impresa posredno, vendar aktivno sodelovala pri oblikovanju triletnega načrta o izvajanju paketa za Trst, ki so ga na zbornici nedavno predstavili političnim, ekonomskim in sindikalnim krogom. Pol kilograma heroina je skril v telovadne čevlje Finančni stražniki in obmejna policija še niso ugotovili istovetnosti fanta in dekleta, ki sta v četrtek zjutraj skušala pritihotapiti v Italijo pol kilograma heroina. Potna lista, ki sta ju aretiranca pokazala obmejnim organom in po katerih naj bi bila državljana sred- njeameriške države Barbados, sta namreč očitno ponarejena, dosedanje preiskave pa še niso obrodile sadov. Mlada tihotapca so obmejni organi prestregli na jutranjem vlaku, ki je iz Ljubljane peljal v Trst. Da nista bila normalna turista, so finančni stražniki razumeli že pri kontroli žigov na potnih listih. Šele izurjen pes po imenu Nux pa jih je opozoril, da imata s seboj mamilo. Čeprav v prtljagi niso našli ničesar, so zaradi pasjega nemira osebno preiskali oba potnika. Tako so odkrili, da je fant, ki naj bi bil star okrog 20 let, skrival heroin v telovadnih copatah (na sliki). Med osebno preiskavo pa so ugotovili, da je pri sebi imel tudi pet ponarejenih bankovcev po petsto dolarjev. Mamilo bi na drobno prineslo mlademu kurirju kar 800 milijonov lir, s katerimi bi si lahko privoščil prijetno bivanje v Italiji. Tako pa se bo moral zadovoljiti z razgledom iz Coronea. pismo uredništvu Protest raziskovalcev Spoštovani! Od vlade prihajajo milijarde proti algam, pomožno osebje tržaškega Laboratorija za morsko biologijo pa še vedno ne ve, kakšna bo njegova prihodnost! S tem pismom želi šest "raziskovalcev" Laboratorija seznaniti javno mnenje o izredno težavnih razmerah, v katerih že leta delajo: s pogodbami za omejeno delovno dobo, ki jih le s težavo obnavljajo vsake tri do največ šest mesecev, z neprimernimi plačami in predvsem brez skrbstvenega in zdravstvenega zavarovanja. Kljub vsemu temu neprekinjeno izvajajo biološki nadzor voda v Tržaškem zalivu. Laboratorij za morsko biologijo je namreč edini zavod v deželi, ki izvaja biološki nadzor voda in katerega pomen je priznan na politični in na znanstveni ravni. Zbrani biološki podatki o vegetativnih in živalskih organizmih (kot npr. alge in meduze) skupaj s fizičnimi in kemijskimi podatki drugih ustanov (Vremenoslovnega zavoda, Geofizikalnega observatorija in KŽE) odločilno prispevajo k poznavanju položaja in zdravja morja, rezultate pa povrhu posredujejo Observatoriju za Severni Jadran, ki deluje v okviru Dežele. Prav Dežela je s svojimi posegi in zakoni v korist Laboratorija priznala pomembno vlogo, ki jo le-ta izvaja pri zaščiti morja. Prav zato se zdi več kot nepravično in ekonomsko neprimerno investirati javni denar v osebe, ki se specializirajo, ne da bi jim zagotovili tudi primemo zaposlitev. "Raziskovalci" Laboratorija za morsko biologijo Floriana Alefii, Marina Cabrini, Paola Del Negro, Luisa Gombach, Luisella Milani, Maurizio Seriani Uslužbenec AN AS v zaporu zaradi podkupnin Po dolgih preiskavah je prometna policija aretirala včeraj 65-letnega uslužbenca cestnega podjetja ANAS Consolata Abateja in njegovo 41-letno ženo Ljerko Stefok iz Ul. Valmaura 15. Dolži ju, da sta izsiljevala podkupnine in izkoriščala javno funkcijo v zasebne namene. Abate vodi namreč urad za tzredne. prevoze in izdaja dovoljenja prevoznikom, ki imajo izredne tovore. Po ugotovitvah prometne policije naj oi Abate izkoriščal svoj položaj in naj oi od podjetnikov zahteval precejšnje Vs°te denarja, zato da bi jim hitreje Poskrbel potrebne listine, njegova Zena pa naj bi mu pomagala. Policija vsekakor izključuje, da bi oili v zadevo vpleteni še drugi usluž-oonci ali funkcionarji ANAS. »Ustano-Va kot taka,« nam je dejal načelnik Prometne policije Romoli Venturi, »je Popolnoma "zdrava". Sedaj moramo samo še ugotoviti, katere prevozne Vfdke so pristajale na izsiljevanje.« Abatej^, ki bi moral kmalu oditi v Pokoj, je policija nadzorovala že nekaj jhesecev, šele včeraj pa je namestnik rzavnega pravdnika Staffa izdal zaporni nalog zanj in za njegovo ženo. ajprej je zakonca zaslišal, nato pa sta se morala preseliti v koronejske zapo- Koprska milica zabeležila 2424 kršitev Število ilegalnih prehodov letos več Kot podvojeno Italijansko-jugoslovanska meja postaja čedalje bolj vabljiva za pobežni-ke iz vzhodnih držav in držav v razvoju, ki si želijo ustvariti novo življenje v "obljubljeni deželi", to je v razvitem in bogatem Zahodu. V prvem letošnjem polletju so obmejni organi v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zabeležili namreč kar 60-odstoten porast nelegalnih prehodov čez mejo. Po podatkih koprske Uprave za notranje zadeve naj bi v prvih šestih mesecih letos bilo namreč kar 2424 kršitev mejnih predpisov. Italijanske oblasti so koprskim mejnim organom izročile skupno 597 ljudi, kar je za četrtino več kot lani. Ob tem podatku pa velja omeniti tudi dejstvo, da so se jugoslovanske oblasti obvezale, da prevzamejo vse tiste tujce, ki so na nelegalen način prišli v Italijo prek jugoslovanskega ozemlja. Da je pobežnikov vedno več in da se ti čedalje pogosteje odločajo, da pribežijo v Zahodno Evropo skozi jugoslovansko mejo, pa potrjuje še en podatek, in sicer, da so jugoslovanski obmejni organi letos preprečili 689 poskusov pobegov čez mejo, medtem ko so jih lani v prvem polletju preprečili 255. Takega števila kršitev na državni meji na koprski UNZ niso beležili že vrsto let. Zlasti v zadnjem mesecu je bil "pritisk" na mejo zelo velik. Koprska milica je namreč s pomočjo pripadnikov obmejnih enot Jugoslovanske ljudske armade pretrgala kar štiri "kanale" ob "zeleni" meji, skozi katere so skupine in posamezniki ilegalno prehajali čez jugoslovansko-italijansko mejo. V koprskih zaporih se trenutno nahaja kar dvanajst osumljenih vodičev, organizatorjev in prevoznikov pobežnikov. Po odkritju ilegalnih poti je te dni pritisk na "zeleno" mejo na obmejnem območju nekoliko popustil, kar pa v bistvu še ne pomeni, da imajo obmejni organi in varuhi meje mir. Med kršitelji predpisov na državni meji so še vedno na prvem mestu jugoslovanski državljani, letos pa jim sledijo Turki, Filipinci, Šrilančani in Romuni (slednjih je sicer precej manj kot pred leti). IZTOK UMER ■ Na pobudo VVVVF in v organizaciji KUD Magnet in Lilijane Manzoni bo drevi ob 20.30 v gledališču S. Maria Maggiore (Ul. Collegio 6) kulturno srečanje s poezijo in glasbo, namenjeno obveščanju javnosti o problemu Amazonije in ogroženosti okolja sploh. Mladenič ob življenje zaradi prevelike hitrosti Franco Millo Na križišču tik po predoru v Žav-ljah se je včeraj okrog 18. ure pripetila smrtna prometna nesreča, katere žrtev je bil 29-letni Franco Millo iz Žaveljske ul. 95. Mladenič se je z avtomobilom znamke saab vozil v smeri proti Rabujezu, ko je prišel iz predora pa je zavil v desno proti Miljam. Velika hitrost je povzročila, da je izgubil nadzor nad vozilom, zletel na desni in potem še na levi pločnik in končno pristal ob stebru obcestne svetilke. Dežurni zdravnik RK dr. Tulio Buttiglioni, ki je prispel na kraj nesreče skupaj z miljskimi karabinjerji, je lahko ugotovil le mladeničevo smrt zaradi prebitja lobanje in številnih notranjih krvavitev, česar ni preprečil niti varnostni pas, s katerim je bil privezan. MOŠKA IN ŽENSKA MODA POPUSTI od 20% do 80% TRST - Ul. Carducci 16 - Tel. 040/732835 F. in L. Riccardi GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja v dneh 15. in 16. julija PRAZNIK OB 85-LETNICI USTANOVITVE PROGRAM danes, 15. t. m., ob 19. uri koncert gasilske godbe na pihala Kapele -Jugoslavija, sledi ples z ansamblom Lojzeta Furlana jutri, 16. t. m., ob 17. uri sprevod sledečih godb na prireditveni prostor: Godbeno društvo Kras iz Doberdoba, Godbeno društvo Nabrežina, Godba V. Parma iz Trebč in Godba na pihala iz Ricmanj. Sledi nastop posameznih godb. Ob 20.30 ples z ansamblom LOJZETA FURLANA Danes in jutri bodo delovali dobro založeni kioski Vabljeni! ŠK DOMIO priredi tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK na športnem igrišču pri Domju danes, 15., jutri, 16., in v ponedeljek, 17. julija Igrali bodo ansambli Le menti folk, Nočni skok in Pomlad. Delovali bodo dobro založeni kioski. Danes, 15. t. m., bo zaplula Cibiče-va barka. Vsi čupovci voščimo KLAVDIJU in VILMI ugoden veter v pravo smer. Danes se vzameta VILMA in KLAVDIJ Vso srečo na novi življenjski poti jima želi dekliški zbor Vesna Naša MILENA GUŠTIN je prav dobro maturirala. Vso srečo na nadaljnji življenjski poti ji želijo vsi njeni _________gledališča____________ VERDI Poletni festival operete 1989 - Jutri ob 20.30 (red S) ponovitev Kalmanove opere GROFICA MARICA. Dirigent Ja-nos Kovacs, režiser Beppe de Tommasi, koreograf Gino Landi. LA CONTRADA - IL CRISTALLO Danes, 15. t. m., ob 20.30 bo gledališka skupina IL GRAFFIO iz Rima predstavila delo v dveh dejanjih NOI LE RA-GAZZE DEGLI ANNI '60. V glavni vlogi nastopa Grazia SCUCCIMARRA. Vstopnice so na prodaj pri UTAT - Pasaža Protti - in pri blagajni gledališča -Ul. Ghirlandaio. GRAD SV. JUSTA Nocoj ob 21.15 bo na sporedu FESTIVAL Disneyevih filmov - druga izdaja. Predvajali bodo film SNEGULJČICA. LUČI IN ZVOKI Nocoj ob 21.30 in ob 22.45 predstavi LUČI IN ZVOKI v italijanščini. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Danes, 15. t. m., ob 21. uri gostuje v Brezjah s predstavo SLEHERNIK. kino ARISTON - 21.30 Inseparabili, dram., i. Jeremy Irons, Genevieve Bujold. EXCELSIOR - 19.00, 22.15 Ladri di sapo-nette, kom., r. Maurizio Nichetti. EXCELSIOR AZZURRA - 20.00, 21.45 Un detective... particolare, krim., i. Kevin Kline. LJUDSKI VRT - 21.15 Miracolo sulVot-tava strada. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Streghe, srh., □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Chiamami di notte, □ NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Incontri in čase proibite, porn., □ □ NAZIONALE IV - 17.00, 22.10 L'indis-creto fascino del peccato, r. Pedro Al-modovar, i. Carmen Maura, □ □ GRATTACIELO - 17.45, 22.00 Spiagge, i. Bette Midler, Barbara Hershey. MIGNON - 17.00, 22.15 Una pallottola spuntata, kom. EDEN - 16.00, 22.00 ... fino in fondo .... porn., □□ VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil. CAPITOL - 17.30, 22.10 Gorilla nella nebbia, dram., i. S. Weaver. LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Fantasmi da legare, kom., VB 1988, i. Peter O -Toole. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Moana, la scanda-losa, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ razne prireditve Danes in jutri se bo vršil v Trebčah pri nogometnem igrišču PRAZNIK UNI-TA' IN DELA ter PRAZNIK ŠPORTA. Zvečer ples. Odvijal se bo turnir v malem nogometu z ekipami: Brega, Bazovice, Padrič-Gropade, Ban-Ferlugov, Opčine, Repna, Križa in Trebč. Poezija in glasba - KULTURNO SREČANJE ZA AMAZONIJO, bo v gledališču S. Maria Maggiore v Trstu, Ul. Colle-gio št. 6, danes, 15. t. m„ ob 20.30. Pobudnik WWF - svetovni sklad za varstvo okolja, organizacija KUD Magnet in Liljana Manzoni. včeraj - danes Danes, SOBOTA, 15. julija 1989 VLADIMIR Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.21 - Luna vzide ob 18.36 in zatone ob 1.47. Jutri, NEDELJA 16, 15. julija 1989 BOGDAN PLIMOVANJE DANES: ob 2.53 najnižja -48 cm, ob 10.01 najvišja 16 cm, ob 14.07 najnižja 3 cm, ob 19.56 najvišja 39 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,4 stopinje, zračni tlak 1013,5 mb ustaljen, veter 8 km na uro severovzhodnik, vlaga 55-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,5 stopinje. ROJSTVA. SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Mauro Rossano, Alberto Načini, Eriča Bressan, Giacomo Sare, Federico Ossolgnach. UMRLI. SO: 69-letna Vera Reggente, 91-letna Angela Stok, 82-letna Flora Ca-roppo, 85-letni Giuseppe Sumberaz, 67-letna Francesca Vecchi, 77-letni Antonio Fontanot. OKLICI: uradnik Vincenzo D'Aleo in agentka javne varnosti Tatiana Marini, bančni uslužbenec Alessandro Della Val-le in uradnica Loretta Gilda Sever, skladiščnik Alessandro Bozzer in uradnica Michela Cavallini, navtični izvedenec Duilio Gambardella in reklamna izvedenka Cristina Lupi, terapevt Mauro Bozzetta in prodajalka Cinzia Indelicato, uradnik Stefano Vaccaro in uradnica Claudia Vitrani, trgovec Ennio Di Lernia in čistilka Sylvie Di Fazio, trgovec Ser-gio Stancich in študentka Ivana Venier, skladiščnik Francesco Ferrari in poklicna bolničarka Silvana Goia, uradnik Roberto Abbrescia in prodajalka Aurora Serrani, trgovec Mauro Lamanda in prodajalka Adriana Scarpa, kuhar Alessandro Ruzzier in uradnica Mariacristina Pousche, uslužbenec v garaži Maurizio Conti in obrtnica Monica Nigli, trgovec Stefano Aldo Bertoni in uradnica Donatella Fonda, zastopnik Marino Becher in uradnica Oriana Cressi, podjetnik Alberto Mazzi in uradnica Monica Gregoric-chio, delavec Roberto Buligatto in prodajalka Rita Feletti, postajenačelnik Stefano Vernia in uradnica Eliana Macovel-li, zapriseženi čuvaj Pasguale Cupo in gospodinja Addolorata Fragnelli, šofer Fabio Košuta in trgovka Elena Cassano, delavec Elio Gesu in frizerka Marisa Ronchi, uradnik Roberto Armone in uradnica Rossella Capilli, strojevodja Elio Macor in univerzitetna študentka Silvia Cellerino, uradnik Fabio Perentin in uradnica Lucia Pieri, delavec Giampi-etro Chicco in gospodinja Marisa Pec-chiar, zdravnik Claudio Mantovan in študentka Caterina Mastromarino, uradnik Pierpaolo Purelli in uradnica Marina Adinolfi, delavec Raffaele Diblasi in gospodinja Barbara Carboni, notar Attilio De Mattia in psihologinja Mariacristina Cenni, glasbenik Giuseppe Farace in uradnica Maria Patrizia Fonda, zdravnik Igor Košuta in univerzitetna študentka Marija Štekar, upokojenec Ezio Adami in gospodinja Giorgina De Carli, maser Gianfranco Blagi in uradnica Manuela Roncelli, uradnik Gianfranco Pastore in v pričakovanju zaposlitve Carla Pampa-loni, častnik italijanske vojske Carlo Bra-dascio in gospodinja Maria Michela Franchini, uradnik Guido Cosulich De Pečine in dekoraterka Arianna Burger, v pričakovanju zaposlitve Adriano Arnol-do in natakarica Manuela Lapagna, učitelj Fulvio Marion in uradnica Giuliana Chicco, delavec Tullio Marchioli in gospodinja Marisa Furlan, trgovec Silvano Zanini in učiteljica Elisalberta Sabatino, Mario Marco Lazzari in Gabriele Jutta Puganigg. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. julija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Ospedale 8, Ul. delLIstria 35, Mi-ramarski. drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. delLIstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Larjgo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ZAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. *ift£l SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ANTON TOMAŽ LINHART ŽUPANOVA MICKA Režija in dopolnilno besedilo: BORIS KOBAL Jutri, 16. t. m., ob 21. uri — SLIVNO — pri Terčonovih V ponedeljek, 17. t. m., ob 21. uri — OPČINE — Prosvetni dom V torek, 18. t. m., ob 21. uri — MAČKOLJE — Borov gozdič V četrtek, 20. t. m., ob 21. uri — BAZOVICA — gostilna Pri lipi V petek, 21. t. m., ob 21. uri — ZABREŽEC — v Hribenci V soboto, 22. t. m., ob 21. uri — REPEN — Pokrajinski muzej V nedeljo, 23. t. m., ob 21. uri — PROSEK — Kulturni dom Omogočili denarni zavodi Tržaška kreditna banka Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri SDG Z OBČINA REPENTABOR VABI NA 27. RAZSTAVO TERANA IN POKUŠNJO DOMAČIH BELIH VIN danes, 15., jutri, 16. t. m., v REPNU Danes, 15. t. m., ob 19. uri OTVORITEV RAZSTAVE, nastopil bo LOGAŠKI OKTET, otvoritev razstave slikarja ALBERTA ŽVABA, od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom HAPPY DAV jutri, 16. t. m., ob 8. uri MEDNARODNI BALINARSKI TURNIR v organizaciji balinarske sekcije Kraški dom in pod pokroviteljstvom Občine, ob 9. uri EX TEMPORE za otroke iz vrtca in za osnovnošolsko in srednješolsko mladino, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18.30 KONCERT GODBE NA PIHALA NABREŽINA, ob 19.30 NAGRAJEVANJE najboljših razstavljenih vin, nagrajevanje udeležencev ex tempore in nagrajevanje balinarskega turnirja, od 20. ure do 0.30 ples z ansamblom TAIMS. čestitke izleti Jutri praznujejo ELEONORA in ER-MINIO SULINI 50. obletnico poroke, hči MARTA in IGO GRUDEN pa 25-letnico poroke. Še na mnoge zdrave in vesele dni jim iz Križa nazdravljajo Danica, Vera, Marica in Nino z družinami. V torek, 11. t. m., je KATJA doktorirala iz statističnih in zavarovalniških ved. Čestitajo ji prijatelji proti krznom. Na znanstvenem liceju je uspešno opravila maturo naša bivša pevka MILENA GUŠTIN. Iskreno ji čestita dekliški zbor Vesna. KD Lipa čestita vsem BAZOVCEM, ki so uspešno opravili mature na slovenskih šolah. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Kastav - Trsat v četrtek, 20. t. m., ob 7.30 izpred Deželne palače na Trgu Oberdan.___________________________ __________prispevki________________ Ob 10. obletnici smrti drage mame Angele darujeta Radi Pečar z družino in Nevenka Pečar 25.000 lir za KD Lonjer. -Katinara in 25.000 lir za KK Adria. Namesto cvetja na grob Štefanije Gornik daruje Bogdan Bernetič z družino 50.000 lir za KD Lipa. Ob 14-letnici smrti Pija Medena darujeta žena Julka 25.000 lir ter Kristina in Majda Tence 30.000 lir za Ljudski dom v Križu. koncerti V ponedeljek, 17. t. m., ob 20.30 bo na Trgu Unita KONCERT godbe na pihala G. Verdi. V Pasaži Protti so na razpolago vstopnice za koncert-predstavo CIGANKINA LJUBEZEN z Jadranko Jovanovič, ki bo v petek, 21. t. m., ob 21. uri. Na sporedu Schumann, Verdi, Liszt, Čajkovski in drugi. Režija Mario Licalsi. V soboto se bo pričela prodaja vstopnic za premiero CIGAN BARON Johanna Straussa. mali oglasi PRODAM A 112 junior, letnik '81, v dobrem stanju. Tel. 214309. PRODAM barvni televizor CGE telefun-ken 22 ", v odličnem stanju za 230.000 lir. Podarim interno anteno. Tel. 815626. PRODAM renault 5 GTL, letnik '83, prevoženih 60.000 km, cena po dogovoru. Tel. 228984. PRODAM jadrnico laser po ugodni ceni. Tel. (040) 410259 ob večernih urah. PRODAM traktor nibbi DT, cv 40, 300 ur in traktor bertolini 4 RM, cv 30, s frezo in plugom. Tel. (0481) 531741. PRODAM čistokrvne mladiče z rodovnikom šampionskih staršev avtohtone pasme kraškega ovčarja. Za informacije tel. na št. 220110. PRODAM hišo v industrijski coni, 200 kv. m in 500 kv. m dvorišča, primerno za obrtnika. Tel. 228390. PRODAM motorno kolo ciao, bele barve, eno leto staro. Tel. 212111. OSMICO je odprl Jožef Kukanja, Devin-ščina št. 1. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Ladi Rebula (Bajta). ZDRAVNIK Danijel Žerjal sprejema nove paciente v ambulanti pri Sv. Ivanu, Ul. Brunelleschi 14, in v Bazovici 209. IŠČEM zazidljivo zemljišče na področju Cola oz. repentabrske občine. Pismene ponudbe na Upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro 'Repentabor". IZGUBIL se je psiček, rjave barve v Dolini. Najditelj naj tel. na št. 228530. ŠE ŠEST prostih mest je na razpolago za izlet po Dalmaciji z ladjo, ki bo od 30. julija do 12. avgusta. Izlet priredi vesela družba iz Križa. Interesenti naj tel. na št. 220624. ŽENSKA srednjih let sprejme varstvo podnevi in ponoči starejše osebe ali otrok za dva meseca. Tel. (003866) 24751 od 17. do 22. ure. POŠTENO in dobro Slovenko, tudi z onstran meje, išče 50-Ietni invalid za družbo in skupno življenje. Po možnosti plavolaso in ljubiteljico umetnosti. Samo resne ponudbe sprejmem na naslov: Giuseppe Dimen, Ul. Paisiello 1, Trst. NUDIM pomoč na domu onemoglim in ostarelim osebam. Tel. 228252 v večernih urah. MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. na št. (003867) 87121 po 20. uri. CVETLIČARNA ANGELA - Boljunec -obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi letnega odpusta od 17. julija do 19. avgusta. DRUŽINICA išče stanovanje v najem za določen čas na področju od Bazovice do Proseka. Obenem nudi pomoč ostareli osebi. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Družinica". crclcntt KRZNARSTVO TRST - Ul. Carducci 12 NAKUP KRZNA V POLETNEM ČASU JE VEDNO DOBER POSEL! Istočasno s sezonskimi popusti že 10 let obnavljamo pobudo, ki ima zelo ugoden odmev: PROMOCIJSKO PRODAJO KRZEN VISOKE MODE sn.oid.m - 30% - 50% dolgi plašči ali jope iz različnih krzen: nerc, lisica, perzijaner, rat, bober, murmel, striženo jagnje; dežni plašči podloženi s krznom LETOŠNJA NOVOST: Popusti veljajo tudi za plačila na obroke do decembra Do 15. septembra shranjujemo krzna po nespremenjeni ceni do 26. avgusta obv. občini 8/6/89 Janezek in njegovi pregovori Ali poznate Janezka? Seveda ga, to je tisti navihani mule in fakin, ki nastopa v šalah skupaj s svojo učiteljico. Pri njem gre seveda za popoprane seksi vice in ta Janezek je izmišljen. Jaz pa poznam Janezka, ki je resničen in živi v naši soseščini. Strašansko je radoveden, zato ima ušesa vedno odprta za pogovore starejših, kajti že v šoli se je učil: »...prisluhni natanko, da čuješ glasove...«. Posluša, posluša, potem pa teče v svoj rdeči zvezek, ki ga skrbno skriva, zapisat pregovor, ki si ga je izmislil na osnovi tistega, kar je slišal. Meni je zaupal nekaj takih pregovorov in dovolil, da jih povem tudi vam. * * * Janezek je z mamico in očetom sedel pri kosilu. Jedli so fižol s kislim zeljem in zraven grizljali vsak svoj kos kruha. »Kaj pa meso? Že deset dni ga nismo jedli,« je vprašal Janezek. Oče ga je grdo pogledal in že hotel začeti s tistim »ti presneti mule...«, pa se je samo od-kašljal: »Veš, sine, plače so čedalje manjše, se pravi, da standard pada, cene rastejo, pa nam zmanjka denarja za meso, ki je drago.« Ob tem se je očetu zmračilo čelo in je postal v obraz jezno zelen. Pa se je Janezek spomnil narodne pesmi »Dežek pada, trava raste, trava zeleni« in jo zapisal v rdeči zvezek: STANDARD PADA, CENA RASTE, ATA ZELENI! Ko je bil Janezek star sedem let, je bil svet zanj veliko večji kot pozneje. Stopnice so bile zelo visoke in je moral krepko dvigovati noge, da jih je prehodil; ko je sedel na stolu za mizo, je z nosom komaj dosegel njen rob. Vendar ga to ni motilo, zjezil se je le, kadar je moral za pultom v trgovini visoko navzgor dvigniti roko z dinarji, da mu je trgovec navzdol dal liziko. Isto se mu je dogajalo, če je v gostilni pri šanku kupil sok ali kokto, ali pa če je kupil vstopnico za kino. Pa je jezno zapisal v zvezek: TISTI, KI SO DOL, NAJVEČKRAT GOR PLAČAJO! Mamica, očka in Janezek so se odpeljali na nedeljski izlet. »Lej, očka, kako visoka trava je zrasla. Kaj je nihče ne kosi?« je vprašal. »Najbrž res nihče,« je zabrundal očka. »In kakšna škoda se dela!« »In zakaj je nihče ne pokosi?« »Zato, dragi sine, ker je pri nas premalo kmetov.« »Zakaj?« »Zato, ker jih je zelo veliko odšlo v mesta, pa nima na kmetih kdo delati!« Naslednjo nedeljo je Janezek z očkom odšel na nogometno tekmo. Še preden sta moštvi pritekli na igrišče, je opazil, kako skrbno negovana in natančno pokošena in prirezana je trava na igrišču. Pa je v zvezek zabeležil: GORJE KMETIJSTVU V TISTI DRŽAVI, KI IMA NAJLEPŠO TRAVO - NA SREDINI NOGOMETNIH STADIONOV! Janezek je sedel na klopci pred domom upokojencev in vlekel na ušesa pogovor dveh starčkov. »Poglej, Miha ima dvakrat večjo penzijo kot jaz,« je rekel prvi. »Pa sva delala v istem podjetju, samo da se je on znal zriniti naprej na mesto šefa, kjer je igral prvo violino.« »Poznam to barabo, poznam,« je rekel drugi, »delo mu nikoli ni preveč dišalo, imel pa je glavo na pravem mestu, kadar se je bilo treba znajti. Govoriti, o, to je pa znal, sam gobec ga je bil! Prava trobenta!« Pa je Janezek, ki je imel posluh tudi za glasbo, zapisal: ZANIMIVO, DA PRI NAS PRVO VIOLINO IGRAJO TROBENTAČI! Od vseh šolskih predmetov je Janezek najrajši imel slovenščino. »To pa zato,« je rad povedal, »ker večkrat beremo pesmice, nad katerimi sem zelo navdušen.« Najrajši je imel pesmico o modrih očeh, ki jo je znal na pamet, tudi če bi ga zbudili ob polnoči. »To, kar vas učijo v šoli, je že zdavnaj zastarela poezija,« mu je ob priložnosti rekel bradat in dolgolas pesnik moderne sorte, ki je bil Janezkov bratranec. »Na, preberi to mojstrovino!« In Janezek je bral: »črpi, črpi, čup, tvoje stegno v modri galici, ti si kositer v ognju zelenih šim-basov«. Nič ni Janezek komentiral, samo v svoj zvezek je napisal: VČASIH SO PESNIKI PISALI O MODRIH OČEH, DANES PA O MODRI GALICI! (se nadaljuje) /7 Tedenski pregovor: Nekateri ljudje so kamni, nekateri pa dragoceni kamni. (indijski) 't Spominski datumi: □ Pred 45 leti: 16. 7. 1944 se je začela turneja igralske skupine 9. korpusa po Benečiji in Reziji. □ Pred 90 leti: 17. 7. 1899 je bila v Gorici ustanovljena Centralna posojilnica. □ Pred 40 leti: 17. 7. 1949 je bila v Celovcu v okviru OF ustanovljena Demokratična fronta delovnega ljudstva za slovensko Koroško. □ Pred 65 leti: 20. 7. 1924 so ustanovili Pevsko društvo Kontovel, ki je bilo leto pozneje razpuščeno. □ Pred 20 leti: 20. 7. 1969 je človek prvič stopil na Luno. Osebnosti: □ 18. 7. 1899 se je rodil učitelj in prosvetni delavec Miro Preši, ki je umrl 1. 12. 1985 v Izoli, pokopan pa je v Bazovici. k □ 18. 7. 1919 se je na Opčinah rodil publicist Vid Vremec. □ 20. 7. 1969 je v Trstu umrl novinar Rado Rauber, ki se je rodil 24. 2. 1912 prav tako v Trstu. X ANKARAN Ankaranska scena NA TERASI TABORA nocoj, 15. 7., ob 21. uri: koncert ženske rock skupine Boye iz Novega Sada. NOVA GORICA Ploščad Kulturnega doma V petek, 21. 7., ob 20.30: monodramski nastop Dareta Valiča in koncert ansambla Primarna. GRADEŽ Kongresna dvorana V nedeljo, 16. 7., ob 21.30: Isola jazz - nastopa kvartet Paul Jeffrey - saksofon, sodelujejo Ivano Borgazzi, Massimo Manzi in Marco Marzola. LIGNANO Arena Alpe-Jadran Nocoj, 15. 7., ob 21. uri: baletni večer - nastopata Liliana Cosi in Marinel Stefanescu. V ponedeljek, 17. 7., ob 21. uri: koncert skupine Litfiba. Stadion V ponedeljek, 24. 7., ob 21. uri: koncert skupine I Pooh. VIDEM Trg San Giacomo Nocoj, 15. 7., ob 18. uri: poletni koncerti na trgu - nastopa Filar-monica di Colloredo di Prato. V nedeljo, 16. 7., ob 18. uri: poletni koncerti na trgu - nastopa Banda musicale di Ragogna. Giardino del Torso V ponedeljek, 17. 7., ob 21. 30: baletni večer Trittico, nastopa ansambel klasičnega baleta Cosi-Stefanescu. Videmski grad V sredo, 19. 7., ob 21.30: gledališka predstava Da Valentin a Valentin, gostuje skupina Teatro di Base.iz Bologne. SESTO AL REGHENA Opatija S. Maria in Sylvis V soboto, 22. 7., ob 21.15: El Tango - nastopata Milva in Astor Piazzolla s sekstetom sodobnega tanga. • V primeru slabega vremena bo predstava v pordenonskem gledališču Verdi. Padova Stadion Appiani V petek, 21. 7., ob 21. uri: nastopa Zucchero Fornaciari. Verona Arena Nocoj, 15. 7., ob 21.15: opera La forza del destino (G. Verdi), dir. Alexander Lazarev, rež. Sandro Bolchi (pon. 20., 23. in 28. 7.). V nedeljo, 16. 7., ob 21.15: opera Aida (Giuseppe Verdi), dir. Flnchas Steinberg, rež. Gianfranco De Bosio (pon. 19., 21. in 30. 7.), V torek, 18. 7., ob 21.15: opera Nabucco (Giuseppe Verdi), dir. uaniel Oren, rež. Vittorio Rossi (ponovitve 22. in 29. 7.). LJUBLJANA 37. mednarodni poletni festival V CANKARJEVEM DOMU nocoj, 15. 7., ob 20. uri: Izraelski komorni orkester, dirigent in solist Shlomo Mintz - violina (Vivaldi, Mozart). V KRIŽANKAH v sredo, 19. 7., ob 21. uri: nastopajo Zagrebški solisti (Handel, Rossini, Parač, Dvoržak). V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v četrtek, 20. 7., ob 20. uri: nastopata Diethard Auner - violončelo in Irina Belanskaja-Auner - klavir (Brahms, Beethoven, Schneider, De Falla). V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v petek, 21. 7., ob 20. uri: angleška in španska duhovna glasba s skupino The Scholars. V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v četrtek, 27. 7., ob 20. uri: čembalis-tka Uršula Duetschler (Bach, Scarlatti, Balbastre, Ohana, Bach). V KRIŽANKAH v petek, 28. 7., ob 21. uri: nastopa Komorni ansambel Leningrajski solisti, solist Mira Jeftič - klavir, umetniški vodja Mijiajl Gantvarg (Mozart, Haydn, Vivaldi). V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v ponedeljek, 31. 7., ob 20. uri: nastopata Goran Končar - violina in Ida Gamulin - klavir (Vitali, Beethoven, Bjelinski, Saint-Saens. PIRAN Tartinijev trg Nocoj, 15. 7., ob 21. uri: baleta Don Kihotove sanje (Vivaldi, Biber, Corrette, Telemann) ter Romeo in Julija (Prokofjev), kor. Birgit Cullberg, nastopa Balet SNG Ljubljana. Križni hodnik frančiškanskega samostana V petek, 21. 7., ob 21. uri: trio Tomaž Lorenz - violina, Jerko Novak - kitara in Eva Novšak-Houška - mezzosopran (Dowland, Morley, Handel, Giuliani, Golob, Albeniz, De Falla, Paganini). V petek, 28. 7., ob 21. uri: recital violinista Grigorija Zislina. V petek, 4. 8., ob 21. uri: Dovvland Consort - ansambel za staro glasbo iz NDR (Dowland, Ortitz, Abel, J. S. Bach). STRASSOLDO Grajsko dvorišče Nocoj, 15. 7., ob 20.30: nastop skupine I solisti di Firenze (Dvoržak, Brahms). DEVIN Grajsko dvorišče V petek, 21. 7., ob 20.30: nastopa Trio chitarristico italiano (Beethoven, Albert, Kiiffner, Bach, Prosperi, Granados, De Falla). ZOPPOLA Grajsko dvorišče V soboto, 29. 7., ob 20.30: nastopa Komorni orkester Šole godal F-JK, dir. G. Garbarino (Mozart, Debussv, Poulenc, Bartok). ČENTA - 24. festival src sobota, 15. julija V PARKU ŠOLE MARINELLI ob 21. uri: slovesna otvoritev 24. festivala Dei Cuori s sodelovanjem folklornih skupin iz Argentine, Češkoslovaške, Koreje, Nove Zelandije, Zaireja in Italije. nedelja, 16. julija V PALAČI FRANGIPANE ob 11.15: uradni sprejem sodelujočih skupin. NA TRGU LIBERTA' ob 16. uri: nastop skupine Sbandieratori dei Rioni iz Corija. NA DREVOREDU MATTEOTTI ob 17. uri: sprevod folklornih skupin v nošah. V PARKU ŠOLE MARINELLI ob 21. uri: folklorni gala večer mednarodnega festivala Dei Cuori, sodelujejo skupine Conjnto fol-klorico italiano iz Buenos Airesa, Ensemble 'folklorigue Partizan iz Slovenske Lupče (ČSSR), Kang Sun Young Dance Groupe iz Seula, Ngati Poneke Young Maori Group kulturne organizacije Oceania iz Nove Zelandije, Troupe folklorigue iz Kinšase (Zaire), folklorna skupina Sbandieratori dei Rioni iz Corija in folklorna skupina Chino Ermacora iz Čente. ponedeljek, 17. julija PO ULICAH IN TRGIH: Večer prijateljstva - priložnostni nastopi folklornih skupin in družabna srečanja s prebivalstvom. sreda, 19. julija V PARKU ŠOLE MARINELLI ob 21. uri: slovesen zaključek letošnjega festivala. • Podrobnejše informacije in rezervacije vstopnic nudi turistični urad Pro Tarcento, Palača Frangipane - tel. 0432/785392. VIPOLŽE Nocoj, 15. 7., ob 20.30: Big Bolero in Amerika iz Nove Gorice. ZELENI GAJ Nocoj, 15. 7., ob 20.30: Šank Rock iz Titovega Velenja in Big Ben iz Nove Gorice. POVIR Nocoj, 15. 7., ob 20.30: California iz Ljubljane. BUKOVICA V nedeljo, 16. 7., ob 20.30: California iz Ljubljane. VOJŠČICA V nedeljo, 9. 7., ob 20.30: Agropop iz Ljubljane. OZELJAN - Grajski vrt V petek, 21. 7., ob 20.30: Caffe Rock iz Zagreba. DESKLE V petek, 21. 7., ob 20.30: Yunk z Janezom Bončino - Benčem. ŠTANJEL V petek, 21. 7., ob 20.30: Štanjelska noč - Šank Rock iz Titovega Velenja, Odiseja 2000 iz Ljubljane in Avtomobili iz Nove Gorice. Horoskop od sobote, 15. julija, do petka, 21. julija Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21. 3. - 19. 4.) — VI IN DELO: Pred vami je tokrat naporen, a uspešen delovni teden. Kljub temu da se boste morali po vsej verjetnosti v ponedeljek in torek srečati z nekaterimi težavami, boste teden še kar uspešno zaključili. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd v drugi polovici tedna. Obstaja možnost prijetnih presenečenj. VI IN DRUGI: Nepričakovano nedeljsko srečanje vas bo na nekaj spomnilo. Ugodni bosta sobota in nedelja. DVOJČKA (21. 5. -20. 6.) — VI IN DELO: Nebo vam je še vedno precej naklonjeno, tako da lahko pričakujete le dobre rezultate in uspeh vaših pobud. Zadovoljni boste, ker se vam bodo nekatera pričakovanja izpolnila. Poskusite čim bolje izkoristiti ugodnosti, ki se vam bodo ponudile. Sobota in nedelja lahko kaj ponagajata. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke v precej nenavadni družbi. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. _ _ BIK (20. 4. - 20. 5.) — VI IN DELO: f "\ Napoved za vas ni zelo ugodna. Sovražni Mars, Merkur m Venera vam lahko prekrižajo načrte. Bodite previdni in premišljeni, da ne bo prišlo do neljubih dogodkov. Prva polovica tedna vam bo nekoliko bolj naklonjena. V sredo in če-jUek možnost kakšnih sitnosti, vi IN DRUGI: Obvladajte svoje razpoloženje in izognili se boste neprijetnim posledicam. Ugodna dneva bosta ponedeljek m torek. ^ RAK (21. 6. - 21. 7.) — VI IN DELO: Obeta se vam pri-jeten in pester te-den. To je res ugoden čas za uresničitev vaših zastavljenih ciljev. Zvezde bodo zelo pozitivno vplivale na razvoj dogodkov in na uresničitev vaših pričakovanj. Ponudila se vam bo dobra priložnost, ki jo je vredno izkoristiti. V ponedeljek in torek obstaja možnost slabšega počutja. VI IN DRUGI: Razveselili-se boste nenadejanega obiska. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. — LEV (22. 7. - 22. 8 — VI IN DELC JL m Teden bo preči V prijeten in zadovi ljiv. Vam naklonji ni Merkur in Venera bosta p< zitivno vplivala na srečen p< tek dela in načrtov. Ponudil se vam bo nekaj dobrih prilo: nosti, ki vam bodo delo bi: tveno olajšale. V ponedelje in torek pa bodite previdn ker z neprijazno Luno gre lat ko hitro kaj po zlu. VI II DRUGI: Srčne želje se vai bodo izpolnile. Ugodna dnev bosta sobota in nedelja. _ TEHTNICA (23. 9. n - 22. 10.) — VI IN DELO: Izkoristite ugodne priložnosti, ki se vam bodo ponudile sredi tedna. Merkur in Venera vam bosta precej naklonjena. Možnost pomembnega uspeha. Dobra sreča bo na vaši strani. Precejšnja je možnost veselih novosti. V ponedeljek in torek pa vam neprijazna Luna lahko prinese kakšno sitnost. VI IN DRUGI: Bil bi že čas, da vrnete, kar ste si sposodili. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. STRELEC (22. 11. -21. 12.) — VI IN DELO: Obeta se vam izredno zanimiv in sproščen teden. Čaka vas nekaj prijetnih doživetij, ki vam bodo teden olepšale. Izkoristite vam naklonjene zvezde, prenekatera želja se vam bo izpolnila. To je najugodnejši čas za nove iniciative in načrte. Pojdite odločno v akcijo in uspeh ne bo zaostal. VI IN DRUGI: Nekdo se bo na vso moč trudil, da bi vas očaral. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. DEVICA (23. 8. -22. 9.) — VI IN DELO: Napoved je za vas precej ugodna. Teden boste preživeli v prijetnem razpoloženju. Okoliščine vam bodo prišle na roko in tako prispevale k lažji uresničitvi vaših ciljev. Precej bo novosti, ki vam bodo teden obogatile. Sobota in nedelja pa vam z neprijazno Luno ne bosta precej naklonjeni. VI IN DRUGI: Pomoč starega znanca vam bo res prav prišla. Ugodna dneva bosta ponedeljek m torek. ŠKORPIJON (23. 10. - 21. 11.) — VI IN DELO: Prva polovica tedna vam bo naklonjena in uspešna. Obeta se vam nemoten potek zastavljenega dela. Od srede dalje pa vam zvezde ne bodo zelo naklonjene. Bodite precej previdni, ker obstaja verjetnost nesporazumov ali drugih nevšečnosti. To ni ugoden čas za pomembnejše odločitve. VI IN DRUGI: Poskusite biti kar se da strpni in potrpežljivi. Ugodna bosta ponedeljek in torek. KOZOROG (22. 12. - 19. 1.) — VI IN DELO: Teden bo sicer dokaj ugoden, vendar kljub temu obstaja možnost kakšnih prehodnih težav in sitnosti. Bodite preudarni v odločitvah. V drugi polovici tedna možnost pozitivnih sprememb na delovnem področju. Preutrujeni ste in počitek bi vam dobro del. Kritičen bo torek. VI IN DRUGI: Pokažite več odločnosti in povejte, kar vam leži na srcu. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. vW VODNAR (20. 1. -18. 2.) — VI IN DELO: Zvezde vam še vedno niso kaj preveč naklonjene, zato se lahko zgodi, da vam ne šlo vse tako, kot boste načrtovali. Pri delu se vam lahko kaj zatakne, vendar kakšnih večjih težav ne bo. Izkoristite prijazne zveze v drugi polovici tedna. Dobra sreča bo precej naklonjena rojenim od 15. do 17. 2. VI IN DRUGI: Pohiti- te z neko zadevo, ker se je nekdo že naveličal čakati. Ugodna bosta sreda in četrtek. RIBI (19. 2. - 20. 3.) ^ f — VI IN DELO: Zvezde so vam še J V kar naprej prijazne, zato je to primeren čas za nove iniciative. Izkoristite vam naklonjeni Merkur za pomembnejše načrte. Sreda vam prinese novosti. Nasmehne se vam sreča v poslovnih in denarnih zadevah. Sobota in nedelja vam bosta za spoznanje manj naklonjeni. VI IN DRUGI: Spoznali boste sorodno dušo, ki vam lahko še veliko pomeni. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. Publikacijo so predstavili sinoči Izšel je statistični vestnik pokrajine važen instrument za gospodarstvenike Upravitelji, politiki, še bolj pa gospodarstveniki imajo odslej na razpolago pomemben istrument, v katerem je zbranih kopica podatkov o družbenem in gospodarskem utripu goriške pokrajine. Na pobudo Trgovinske zbornice in Pokrajine je te dni izšla prva številka nove publikacije - Osservato-rio statistko provinciale. V njem so zapopadeni podatki petletja 1983-87. Sodobnejše podatke pa naj bi prinesla Danes zadnji dan za prevzem bencinskih bonov Trgovinska zbornica opozarja avtomobiliste, da je danes zadnji dan za prevzem letošnjega drugega kontingenta bonov za gorivo proste cone. Prav tako lahko novi prosilci samo še danes dopolnijo prošnje, ki so jih morali vsekakor predstaviti do 30. junija, a niso bile sprejete zaradi pomanjkanja kakega dokumenta ali zaradi drugih pomanjkljivosti. V ta namen se morajo interesenti zglasiti v uradu za prosto cono na sedežu zbornice ali v uradih v drugih centrih v pokrajini. Trgovinska zbornice opozarja, da nespoštovanje današnjega roka povzroči avtomatično izgubo pravice do ugodnosti proste cone. že naslednja številka. Publikacija naj bi, vsaj tako je v zamisli, izhajala enkrat letno. Osservatorio statistico provinciale so predstavili sinoči na Trgovinski zbornici, na krajši slovesnosti, kjer so govorili predsednik zbornice dr. Enzo Bevilacgua, predsednik Pokrajine Gi-anfranco Crisci in pokrajinski odbornik Edoardo Bressan. Bevilacgua je poudaril pomen sodelovanja dveh različnih in avtonomnih ustanov, ki pa imata v bistvu pred očmi isti cilj: Pokrajina je poskrbela za demografski del podatkov, medtem ko je Trgovinska zbornica obdelala podatke z gospodarskega področja. Predsednik Trgovinske zbornice je naglasil, da publikacija ni edina pobuda s katero Trgovinska zbornica skuša odgovoriti na naraščajoče in nove potrebe gospodarstvenikov. Doslej že deluje informacijski sistem Cerved, preko katerega gospodarstveniki v razmeroma kratkem času lahko dobijo vrsto podatkov o podjetjih v Italiji in v kakih osemdesetih drugih deželah. V kratkem bo začel delovati sistem Eurosportello preko katerega bodo goriški operaterji seznanjeni z dražbami na območju Evropske gospodarske skupnosti (vključili se bodo tako neposredno v evropsko tržišče). Prizadevanja Trgovinske zbornice pa so v zadnjem času usmerjena tudi na tako imenovani Goriški pol za informatiko h kateremu je Zbornica prav pred kratkim pristopila, predvsem z namenom, da se tej pobudi, ki se uresničuje z dokajšnjo zamudo, da novega zagona. V krajšem nagovoru je predsednik Pokrajine Crisci poudaril zlasti pomen odpiranja novih visokošolskih zavodov za usposabljanje kadrov z visoko in specifično kvalifikacijo, ki jih danes primanjkuje. Kot zadnji je na sinočnji slovesnosti ovoril pokrajinski odbornik Edoardo ressan ter podčrtal mnogostransko uporabnost publikacije, ki prinaša vrsto podatkov s štirinajstih različnih področij. V prvem delu s področja demografskih gibanj, izobrazbe, kulture, socialnega skrbstva itd, v drugem delu pa pretežno z gospodarskih dejavnosti. Škoda le, da podatki niso bolj ažurni. Zadnji se namreč nanašajo na leto 1987 in je današnja situacija najbrž precej drugačna. Spust z gumenjaki Rekreacijski odsek kulturnega društva Oton Župančič iz Štandreža bo danes organiziral drugi spust z gumijastimi čolni po Soči. Vsi, ki bi radi sodelovali na tej zanimivi in času primerni pobudi, naj se pred Startom, ki je najavljen za 15. uro, prijavijo prirediteljem. S seboj morajo seveda imeti plovilo, ki je lahko raznih vrst in mode- z dostopom po cesti, ki gre od vhoda na sejmišče Es-pomego do Soče; cilj pa bo pri avtocestnem mostu v Sovodnjah. lov ter rešilni jopič. Štart bo pod jez- Ob stoletnici umetnikovega rojstva Včeraj so v Gradišču odprli razstavo del L. Spazzapana V majhnem furlanskem mestu Gradišče ob Soči na Goriškem je v avstrijskih časih bila velika kaznilnica. Pazniki v njej so bili večinoma Slovenci. Za njihove otroke so tam odprli tudi slovensko osnovno šolo. V eni takih družin se je leta 1889 rodil Luiš Spazzapan, kasneje priznan slikar v slovenskem in italijanskem umetniškem svetu. V Gorici, kamor se je kasneje njegova družina preselila, je pričel ustvarjati v slovenskem umetniškem ambientu, po prvi vojni je živel v Ljubljani in na Dunaju, kasneje v Idriji in v Gorici. Družil se je in razstavljal v Ljubljani, na Dunaju, v Gorici. V našem mestu je tudi ilustriral številne slovenske knjige in koledarje, ki so tu izhajali. Zanimanje so vzbudile njegove futuristične platnice Bevkovih in Feiglovih del. Takratni časi pa so bili za slovenskega umetnika težki in tudi Luiš Spazzapan se je, kot številni drugi, moral izseliti. Odšel je v Turin, kjer je našel zaposlitev in se udomačil tudi v tamkajšnjem umetniškem svetu, ki ni imelo predsodkov do Slovenca. Tam se je uveljavil že v tridesetih letih, še bolj pa po drugi vojni. Vabili so ga na pomembne državne in mednarodne slikarske razstave. V polnem umetniškem razmahu ga je smrt ugrabila leta 1958. V naših krajih niso takrat o njem hoteli ničesar slišati, ker je bil slovenske rodovine, pa čeprav se je sam oddaljil tako od tukajšnjega sloven- skega kot italijanskega sveta, ker je bil mnenja, da so taki nacionalni spori nepošteni. Šele na začetku sedemdesetih let so v rojstnem mestu Gradišču ob Soči priredili razstavo njegovih del, tamkajšnjo stalno galerijo sodobne umetnosti so poimenovali po njem. Goriška hranilnica - Cassa di risparmio je takrat odkupila veliko Spazzapanovih likovnih del, ki jih hranijo v omenjeni galeriji v Gradišču. Sedaj, ob stoletnici njegovega rojstva, so mu v tej galeriji priredili antološko razstavo, ki je doslej najbogatejša in najbolj popolna. Razstava je zelo obsežna, saj obsega nad 140 del, ki so jih dobili tako v zasebnih zbirkah kot v muzejih. Precej slik je tokrat prvič na ogled v javnosti. Založba Electa editrice, ki je specializirana v izdaji katalogov ob. raznih razstavah, je izdala lični katalog, v katerem so večbarvne ilustracije Spazzapanovih del, o njegovem delu pišejo kritik Maurizio Calvesi, ravnateljica goričkih pokrajinskih muzejev Maria Masa u Dan in kritik Mirella Bandini. Razstava v Gradišču ob Soči bo odprta do srede oktobra, kasneje jo bodo prenesli v Turin, v načrtu pa imajo tudi razstavo v Parizu in morda še kje drugje na tujem. Razstavo so otvorili včeraj. Na tiskovni konferenci, ki je bila dopoldne, so govorili predsednik pokrajine Crisci, kritik Calvesi in ravnateljica Ma-sau Dan. Na večerno predstavitev razstave so prišli tudi zastopniki deželne uprave Piemonta. (mw) Danes se natečaj Seghizzi zaključi s folklornim petjem Filipincem dve prvi nagradi v polifoniji Po sinočnjem koncertu zmagovalcev v posameznih tekmovalnih skupinah polifonskega petja bo nocoj ob 21. uri sklepni koncert zmagovalcev v folklornem zborovskem petju. Po ocenah žirije in ljubiteljev zborovskega petja je doslej 28. mednarodni natečaj Seghizzi ponudil res visoko kakovostno raven nastopov, ki je na večerne koncerte privabila številno občinstvo, kolikor ga pač premore za tako manifestacijo nekoliko pretesna dvorana avditorija v Ul. Roma. V polifonskem petju je v konkurenci mešanih zborov zmagal filipinski zbor Philippines Madrigal Singers, ki je presenetil in navdušil tako izvedence kot občinstvo. Isti zbor se je tudi uvrstil na tretje mesto v letošnji novi tekmovalni skupini, kjer so morali nastopajoči predstaviti 'stilno zaokrožen in pomenljiv program iz enega od štirih glasbenih obdobij od baroka do sodobnih kompozicij, filipinske pevke pa so prejele prvo nagrado med vokalnimi skupinami. V skupini zaokroženih programov je zmagal odlični švicarski zbor Oberwalliser Vokalensem-ble iz Beckenrieda, ki je predstavil program šestih moravskih pesmi An-tonina Dvoržaka. Drugi v tej skupini in tretji med mešanimi zbori v polifoniji je bil švedski Sofia Kammarkor iz Stockholma. Švicarski zbor je na svojem prvem nastopu v Gorici med me- šanimi zbori v polifoniji zasedel odlično drugo mesto za nedosegljivimi Filipinci. V sekciji ženskih zborov (polifonija) prve nagrade niso podelili. Drugo je prejel zbor Collegium Musicum (Bolgarija), tretjo armenski ženski zbor iz Erevana, četrto pa zbor Herbert Svetel iz Maribora. Včeraj so še podelili nagrade vokalnim skupinam. Ponovno je premočno zmagal filipinski zbor Madrigal Singers. Na drugo mesto se je uvrstila skupina Divertimento musicale iz Berlina, na tretje pa ženski zbor iz Erevana. Sinoči so na prvem slavnostnem koncertu zmagovalcev podelili nagra- Poskus kraje fiata 500 je drago stal vojaka iz Taranta, ki so ju včeraj na goriš-kem sodišču obsodili zaradi ropa in drugih prekrškov. Kot smo poročali, sta se 22-letni Salvatore Dragone in 19-letni Armando Usai iz Taranta v soboto ponoči polastila fiata 500, ki ga je 20-letna Tanja Coceancig iz Šlovrenca parkirala v Ul. Mighetti v Gorici. Njun vlom v avto sta opazila 49-letni Aldo Marassi in 46-letna Giuliana Strusciat, ki sta se s svojim avtomobilom podala na zasledovanje. Med begom sta vojaka najprej trčila v dva parkirana avtomobila v Ul. Pellico, nato pa sta se zaletela v hišni zid v Ul. Morelli. Tam sta ju zasledovalca dohitela in jima onemogočila beg. Vojaka sta se upirala še ob prihodu policije in večkrat udarila agente s pestmi in brcami. Zaradi tega so ju včeraj obtožili ropa (pri kraji avtomobila sta namreč med begom uporabila tudi nasilje), povzročitve škode in nasilja nad javnimi funkcionarji. Sodniki so ju spoznali za kriva in skoraj v celoti sprejeli zahteve javnega tožilca: Dragoneja so obsodili na dve leti in mesec zapora ter 800 tisoč lir globe, Usaiu pa so priznali olajševalno okoliščino in ga obsodili na leto in 5 mesecev zapora ter 600 tisoč lir globe. Zanj je kazen pogojna in brez vpisa v kazenski list, Dragoneju pa so priznali le začasno prostost. Na leto in dva meseca zapora ter 200 tisoč lir globe so obsodili tudi Guntherja VVinzija iz Ul. Cappella 25. Karabinjerji so ga aretirali 8. julija, ker jim ni hotel de in priznanja za nastope v raznih kategorijah polifonskega petja, po trije prvouvrščeni zbori v vsaki skupini so tudi imeli možnost častnega nastopa. Že včeraj popoldne so se pričeli tekmovalni nastopi v zadnji skupini, na kateri se zbori predstavljajo s programom pesmi iz ljudskega izročila posameznih narodov. Tekmovalni nastopi se bodo nadaljevali tudi danes. Ob 9. uri bodo po vrsti nastopili zbori Hode-tertz Abesbatza iz Španije, Sofia Kammarkor iz Stockholma (Švedska), Akademski zbor iz Szczecina (Poljska), Collegium Technicum iz Košič (Češkoslovaška), ženski zbor iz Erevana v Armeniji (Sovjetska zveza) in Ober-walliser Vokalensemble iz Beckewnri-eda (Švica). Popoldne ob 16. uri bodo nastopili zbori Montasio iz Trsta, L’Es-terelenco iz Saint Raphaela (Francija), Jacob Arcadelt iz Škocjana ob Soči, Collegium Musicum iz Haskova (Bolgarija), Philippines Madrigal Singers iz Dilimana (Filipini) in Cantairi Oga Atha Clith iz Dublina (Irska). Žirija bo takoj po zadnjem nastopu izbrala najboljše, ki bodo ob 21. uri nastopili na sklepnem slavnostnem koncertu. Na sliki (foto Bumbaca) zbor Philippines Madrigal Singers, ki je prejel dve prvi in tretjo nagrado. izročiti osebnih dokumentov in jih je poleg tega žalil in fizično napadel. Tožilec je med obravnavo dodal k obtožnici še pijanost na javnem mestu. Sodniki so VVinziju, ki bi sicer moral kazen presedeti v zaporu, priznali pravico do hišnega pripora z možnostjo opravljanja poklica. Pretep v parku Včeraj ponoči so z rešilcem prepeljali v bolnišnico mladeniča, ki sta se sprla in pretepla v ljudskem vrtu. 19-letni Flavio Čhianese, Drev. Virgilio 17, in 19-letni Ezio Michelus iz Ul. Čampi sta na srečo dobila samo lažje poškodbe, tako da so ju po prvi pomoči poslali domov. Do pretepa je prišlo včeraj ponoči tudi v Gradišču, kjer so posegli karabinjerji in zopet vzpostavili red. Ni znano, ali so koga prijavili. ■ Včeraj okrog 11. ure sta na križišču med Ulicama Paolo Diacono in Leoni trčila renault 5, ki ga je upravljala 34-letna Gloria Berloso iz Fare, in ford escort, ki ga je upravljal 57-letni Bruno Valentinuzzi iz Gradišča. Gmotna škoda ni velika, voznika sta ostala nepoškodovana. Okrog 11.30 je osebje zelenega križa z rešilcem prepeljalo v goriško splošno bolnišnico 60-letnega Ludovica Cardegno, ki je z motorjem zavozil s ceste. Nudili so mu le prvo pomoč. Poti in lepote na Goriškem Radio Trst A bo danes ob 12. uri prenašal tretjo od serije dvajsetminutnih oddaj Poti, zanimivosti in lepote naše dežele. Oddaje, ki jih pripravlja Zdenko Vogrič, predstavljajo poslušalcem kraje v goriški pokrajini ter večje in manjše znamenitosti, ki jih srečamo med sprehodi po naši bližnji okolici. Današnji oddaji je naslov Od Štivana do Tržiča. Serija se bo nadaljevala vsako soboto ob 12. uri do 2. septembra. Na vrsto bodo prišle oddaje: Od Tržiča skozi Selce in Doberdob do Poljan (22. 7.), Od Poljan na Vrh, v Gabrje do Rubij (29. 7.), Sovodnje in Peč (5. 8.), Štandrež (12. 8.), Sprehod po Gorici od železniške postaje do glavne pošte (19. 8.), Nadaljevanje ogleda mesta (26. 8.J, Od Soče v Brda čez Števerjan, Krmin do Mirnika (2. 9.). Nocoj tombola Na Catterinijevem trgu v Gorici se nocoj nadaljuje praznik komunističnega tiska. Ob 20.30 bo ples z ansamblom "The devils", ki bo igral tudi na jutrišnjem zaključnem dnevu praznika. V nocojšnjem sporedu je ob 22.30 tudi velika nagradna tombola, na kateri bodo razdelili milijon 300 tisoč lir dobitkov. razna obvestila Občinska knjižnica v Doberdobu bo do 8. avgusta odprta od ponedeljka do četrtka od 15. do 18. ure. Sporočamo prebivalstvu števerjan-ske občine, da je na Križišču odprl odvetniško pisarno jezični doktor DAMIJAN TERPIN Ob tej priložnosti mu želi veliko uspeha klub UNIFAX čestitke Kocka je padla! Novi pravnici TANJI iskreno čestita Osem žensk. kino Gorica CORSO Zaprto do 20. julija. VERDI 18.00-22.00 »Nudo e crudo«. VITTORIA 17.30-22.00 »La donna delle bestie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.30 in 20.30 »Protinapad«. Ob 22.30 »Plavi angel«. SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Mala maina«. DESKLE 19.30 »Strašna mama«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni e Bassi, Raštel 52 - tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 (Comunale), Ul. Terenziana 26 - tel. 482787. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Lekarna pri Jezeru - Vrtna ulica 2 tel. 78300. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ANTON TOMAŽ LINHART ŽUPANOVA MICKA Režija in dopolnilno besedilo: BORIS KOBAL V sredo, 19. t. m., ob 21. uri - JAMLJE - pred osnovno šolo Predstavo je omogočila občinska uprava Doberdob b 1 o uti q u e MUHA Aliče Poletna mzpmdaja od 2C/0 da SC% TRŽIČ Drevored S. Marco 24 - Tel. (0481) 44509 obv. občini Ukradla sta fiat 500 in se po zasledovanju zaletela Vojaka obsojena zaradi ropa Grič nad Faro spreminja videz Gozd se umika novim vinogradom Septembra rock koncert na gradu Gostovanje danes v Sloveniji najbolj znane skupine »Šank rock« Videz griča nad Faro, kjer je bila v starih časih menda utrdba in odtod naj bi izhajalo tudi ime Monte Fortin, se bo v prihodnjih nekaj letih bistveno spremenil. Namesto bujno poraščene vzpetine, tako podobo smo si namreč vtisnili v spomin, se bodo v vrhnjem delu flišnatega griča razprostirali novi vinogradi. Rana v živo, kakor se temu reče, je že opazna, saj se že izvajajo obsežna zemeljska dela za obnovitev približno petih hektarjev vinogradov, v vrhnjem delu pobočja nad Villanovo. Za obnovo vinogradov so se odločili pri kmetijskem posestvu Tenuta Villa-nova. Marsikomu se bo morda beseda obnova zdela pretirana, oziroma neod-govarjajoča, vendar gre v resnici za obnavljanje nekdanjih vinogradniških površin, ki pa jih je sčasoma prekril gozd. V našem spominu smo si ustvarili podobo cjriča nad Faro, takšno kakršno jo vidimo in doživljamo v teh letih. Težko si je ob tem zamisliti, da je bila ta podoba pred tridesetimi ali več leti lahko drugačna, da so bila pobočja posejana s kolonskimi hišami, tako kakor bregovi v Brdih. Z uvajanjem strojev, je postalo obdelovanje terasasto urejenih vinogradov, nezanimivo, zaradi obilice ročnega dela pa negospodarno. Tako je bujne vinograde v nekaj letih prekril gozd. In ker se časi spreminjajo, so postale tudi manj primerne in odročne površine spet zanimive. V zadevi novih vinogradniških površin na Fortinu je treba upoštevati še dodatni element, nam je v pogovoru dejal župan občine Fara, Vincenzo Sfi-ligoi. Tudi sami so imeli vrsto pomislekov, glede umestnosti tako obsežnega spreminjajočega posega. Šlo je za ceno, ki jo je bilo treba plačati za rešitev pomembne gospodarske dejavnosti v kraju. Znano vinogradniško podjetje je namreč, po prestrukturizaciji, grozilo z odpustom tridesetih delavcev, ker da nima možnosti nadaljnjega razvoja. Že pred leti so zaprosili za dovoljenje, za zasaditev, oziroma obnovitev vinogradniških površin na Fortinu. Dogovarjanje je bilo sprva težavno, oziroma je celo obstalo. Končno pa se je le našla, tudi ob aktivni vlogi občinske uprave, kompromisna rešitev. Zmanjšanje gozdne površine na Fortinu bo posestvo nadoknadilo tako, da bo na drugem, za vinogradniško dejavnost manj primernem kraju, pogozdilo približno enako površino zemljišča. Nove vinograde bodo zaradi razmeroma strmega pobočja uredili v terasah, vendar tako, da bo mogoča strojna obdelava. Po prvih zemeljskih delih, ie sredi razkopanega pobočja ostala le stara kolonska hiša, ki jo je do nedavna povsem zakrival gozd. Dokaz, da se tudi v okolju marsikaj in tudi precej hitro spremeni, (foto Pavšič) Nova zvezda slovenske pop-rock glasbe, ansambel "Šank rock" bo v začetku septembra prvič nastopal tudi v Gorici in sicer pod velikim šotorom na goriškem gradu (Teatro tenda). Prav gotovo bo to izredni glasbeni dogodek, saj o tem novem dovršenem in kvalitetnem ansamblu že govorijo, da so pravzaprav "novi Agropopi" v Sloveniji, ki si utirajo na svojsten način pot v sam vrh slovenske in jugoslovanske glasbe. Časopisna kronika poroča, da za tem ansamblom "norijo" dekleta in fantje vseh slovenskih dežel, od Štajerske do Primorske in obenem prepevajo njihove najbolj popularne melodije. Nekateri ugledni slovenski kritiki so ocenili ansambel 'Šank rock" za jugoslovanske "Euro-pe", po načinu igranja, nastopanja in novega looka. To skupino torej lahko v tem trenutku smatramo za najboljšo glasbeno grupo v Sloveniji, ki nastopa z neverjetnim ozvočenjem, pa tudi light-show je na vrhunskem nivoju. Člani ansambla "Šank rock" se bodo goriški publiki predstavili s pesmimi njihove zadnje velike plošče "Dobro in zlo", v kateri so zbrane melodije kot "Ljubi me", "Gremo vsi", "Ni mi mar", "Magična noč", itd. ter še z njihovimi novimi skladbami. Prvi goriški nastop 'Šank rocka" v Gorici, ki bo na sporedu v sredo, 6. septembra 1989 na goriškem gradu s pričetkom ob 20.30, bo priredil v okviru slovenskih poletnih prireditev na odprtem Kulturni dom v sodelovanju z raznimi goriškimi kulturnimi organizacijami ter s kulturno zadrugo Ars Nova iz Trsta. Prav gotovo bo septembrska glasbena prireditev na gradu nov svojevrstni dogodek - še posebej za mlado publiko - ki lahko primerjamo za nadvse uspelim nastopom Agrropopa pred dobrim letom dni. Torej pripravimo se... Septembra na goriškem gradu s "Šank rock" (ik) V Rimu predstavili agriturizem v Brdih V Rimu so pred kratkim predstavili novinarjem agrituristično ponudbo v Brdih. Gre za dejavnost, ki danes zajema že kakih štirideset kmetijskih posestev, ki se ukvarjajo z neposredno prodajo vina, vrsto gostinskih lokalov, ki premorejo okrog štiri tisoč sedežev itd. Predstavitev je bila na sedežu predstavništva Dežele Furlanije-Julijske krajine, ob udeležbi številnih časnikarjev in predstavnikov raznih združenj. Govorila sta vsedržavni predsednik združenja Agriturist Simone Vel-luti Zatti ter predsednik omenjenega združenja za Furlanijo Julijsko krajino, odv. Michele Formentini. Posebno pozornost so na predstavitvi namenili številnim publikacijam, ki sta jih doslej finančno podprli Goriška hranilnica in posojilnica v Ločniku. Značilnost omenjenih publikacij je njihova neposrednost glede seznanjanja z najbolj osnovnimi podatki, po katerih običajno sprašujejo gostje na obisku. Predstavitev Agrituristične ponudbe v Brdih se je sklenila na najbolj primeren način, z degustacijo tipičnih briških vin. Razprava o ježevcih na Prevali Zavetišče za selivke in vodne ptice? Že nekaj let je star predlog, da bi je-zerca, ki so nastala na Prevali na območju števeijanske občine z izkopom ilovice, preuredili v zaščitena območja za vodne ptice, zlasti selivke. Predlog, kakor se zdi, dobiva v zadnjem času nekoliko bolj konkretno boliko. Med drugim bo o zadevi na današnji seji predvidoma razpravljal pokrajinski odbor za lov, ki mu predseduje Gianfranco Crisci. Pokrajinski lovski čuvaji so v zadnjih mesecih posebno skrbno nadzorovali območje in beležili prisotnost raznih vrst ptic selivk. Pokrajinski odbor za lov razpolaga tako že zdaj z dokaj podrobnimi podatki o tem, kako pogosto so se selivke ustavljale na ali ob jezercih. Pred kratkim si je področje ogledal predsednik Crisci v spremstvu odbornika Spazzapana, menda prav v okviru priprav na današnjo sejo odbora. Zdi se, vsaj na podlagi poročila, ki ga je poslala Pokrajina, da je dovolj razlogov, da bi na Prevali uredili zavetišče za vodne ptice, tretje v pokrajini, po Valle Cavanata v gradeški laguni in po Prelos-nem jezeru med Doberdobom in Tržičem. Že takoj naj bi na omenjenem področju začela veljati prepoved lova, napoveduje predsednik Crisci. Sicer na tem ob- močju že velja nekakšno lovsko premirje, ker lovce bolj zanima visoka divjad, ki jo je na tem področju dovolj. Bralce prav gotovo zanima, kako so je-zerca nastala. Preprosto: družba Valdadi-ge, medtem je šla v stečaj, si je v drugi polovici sedemdesetih let na Deželi pridobila dovoljenje za izkop ilovice. Mimo občine in ne meneč se za številne proteste kmetov in njih stanovskih organizacij. Števerjanska občina se je pritožila tudi na deželno upravno sodišče, vendar brez uspeha. Zanimivo v vsej takratni zadevi je dejstvo, da so prav deželni organi pisno opozorili Občino, da se najbrž na Prevali odvija (s kopanjem ilovice namreč) nedovoljena dejavnost. Zakaj navajamo vse to. Preprosto: ker se zdi, da so na Občino tudi tokrat povsem pozabili. "Pred štirimi ali petimi leti, so nas na problematiko opozorili člani sekcije WWF iz Gorice. To je bilo tudi vse, v kolikor vem", nam je na naše vprašanje odgovoril števerjanski župan Humar. Hoteli smo vedeti namreč, kako na zadevo gledajo na Občini. Kljub decentralizaciji in novih pristojnostih Pokrajine, ostaja občinam neokrnjena pristojnost načrtovanja izrabe prostora. Res čudna spozaba! Letak, ki vabi na tekmovanje koscev, in ansambel Fantje iz vseh vetrov, ki bo nastopil jutri Pričel se je poletni praznik KD Skala Jutri tekmovanje koscev v Gabrjah V Romansu odprejo razstavo o prisotnosti Langobardov Po dveh sezonah odkopavanja srednjeveške, langobardske nekropole v Romansu, bodo najbolj značilne najdbe iz grobišča prikazali na razstavi, ki jo bodo odprli danes ob 11. uri v Villi Torre v Romansu. Pobudo je izpeljala občinska uprava iz Romansa v sodelovanju z ministrstvom za kulturne dobrine in finančnim prispevkom Pokrajine in Goriške hranilnice. Razstava z naslovom Langobardi v Romansu bo odprta do 17. septembra. Medtem velja zabeležiti, da izkopavanja srednjeveške nekropole še niso v celoti zaključena, ampak se bo razi- skovanje nadaljevalo predvidoma še lep čas. Na srednjeveško nekropolo so naleteli med zemeljskimi deli za postavitev vodnega stolpa. ■ Filipinski zbor "Madrigal Singers", ki niza uspehe na natečaju Seghizzi, bo po zaključku tekmovanja jutri gost zbora San Marco iz Moša in tamkajšnje občinske uprave. Zbor bo pel pri maši ob 10. uri v farni cerkvi v Mošu, nato pa se bo srečanje med domačimi pevci in gosti, ki so navezali stike že pred 8 leti ob prvem gostovanju Filipincev v Gorici, nadaljevalo z družabnostjo. Gabrski kulturni delavci si nadejajo, da jim bo danes in jutri vreme naklonjeno in da bodo brez težav speljali do konca tradicionalni vaški praznik, ki se je začel včeraj s finalnima tekmama turnirja v nogometu in tekmovanjem v briškoli. Danes zvečer je najavljena plesna zabava z nastopom ansambla Misel, osrednji del praznika pa bo jutri popoldne, ko bo na travniku ob glavni cesti že dvanajsto tekmovanje koscev. Prireditelji so nam povedali, da je tudi -za jutrišnje tekmovanje najavljena prisotnost številnih ekip z obeh strani meje. Vaški praznik v Gabrjah, ki ga prireja kulturno društvo Skala, bodo sklenili z nastopom priznanega narodnozabavnega ansambla Fantje z vseh vetrov, ki bo za ples in razvedrilo nastopil v večernih urah. V kioskih pa bo na voljo jedača in pijača. S POPUSTI od 20% do 60% obv. občini RAZPRODAJA DANES SE PRIČNE VELIKA SEZONSKA Kolesarska dirka po Franciji Fignon razgibal etapo MARSEILLE — Okrog 100 km so kolesarji vozili složno in mirno, kar je prišlo prav zlasti vsem tistim, ki so se dan prej poškodovali, a med temi je bil tudi Italijan Bugno (Volpi in Ros-signoli se sploh nista predstavila na startu, Breukink pa se je predal med etapo). Tedaj pa se je v beg pognal Francoz Mottet, kateremu se je takoj pridružil Fignon. Lemond se ni pomišljal in je takoj začel zasledovanje, saj ni hotel tako poceni zgubiti svojega drugega mesta na lestvici, a tudi ostali, ki so visoko uvršščeni, niso stali križem rok. Okrog 20 km pred ciljem so ubežnika dohiteli, pri zasledovanju pa je Lemondu najbolj pomagal Theu-nisse. Pretres na skupni lestvici je bil tako preprečen, zmago pa si je zagotovil Barteau. Dobro se je etapa končala za poškodovanega, Bugna, ki je najprej sicer zgubil stik z ubežniki, vendar jih je zatem le dohitel na spustu proti Marseillu. Prišlo je tudi do resnega incidenta, ko je belgijski novinar zaradi okvare na avtomobilu povozil dve ženski in dva policaja. Slednja sta huje poškodovana. VRSTNI RED 13. ETAPE: 1. Barteau (Fr.), ki je 179 km (Montpellier - Marseille) prevozil v 4.17'31" s poprečno hitrostjo 41,706 km/h; 2. Colotti (Fr.) po 45"; 3. Gayant (Fr.) 1T6"; 4. Bauer (Kan.) 1'21"; 5. De Wilde (Bel.) 1'25"; 6. Kelly (Ir.); 7. Pedersen (Dan.); 8. Kap-pes (ZRN); 9. Achermann (Švi.); 10. Cu-bino (Šp.), vsi isti čas. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Fignon (Fr.) 60.11T1"; 2. Lemond (ZDA) po_7"; 3. Mottet (Fr.) 57"; 4. Delgado (Šp.) 2'53"; 5. Hampsten (ZDA) 5'18"; 6. Le-jarreta (Šp.) 5'51"; 7. Bugno (It.) 6’03"; 8. Millar (VB) 6'42"; 9. Alcala (Meh.) 6'46"; 10. Rooks (Niz.) 6'59"; 11. Kelly (Ir.) 7 03”; 12. Theunisse (Niz.) 7'06"; 13. Simon (Fr.) 7'07"; 14. Indurain (Šp.) 7'48"; 16. Simon (Fr.) 10'36"; 17. Pino (Šp.) 11'33"; 18. Echave (Šp.) 11'34"; 19. Madiot (Fr.) 11'44"; 20. Mtiller (Švi.) 12'37"; 65. Chiappucci (It.) 40'36"; 92. Perini (It.) 51'51"; 109. Passera (It.) 5741"; 110. Tebaldi (It.) 57'50"; 132. Vona (It.) 1.32'00"; 134. Fidanza (It.) 1.10'47"; 145. Magnago (It.) 1.16'02"; 151. Vanotti (It.) 1.19'39"; 155. Badolato (It.) 1.2758". Longovi rumena majica MARSEILLE — Na 3. etapi kolesarske dirke po Franciji za ženske je zmagala Američanka Davisova, vodstvo na skupni lestvici pa je prevzela domačinka Longova. Sledijo: Davis (ZDA) po 13"; 3. Elias (ZDA) 27"; 4. Zack (ZDA) 33"; 5. Way (Kan.) 34"; 6. Thompson (ZDA) 34"; 7. Canins (It.) 37"; 8. Bandini (It.) 37". SZ nedosegljiva ZAGREB — Po 8. dnevu 22. evropskega prvenstva v streljanju je SZ zbrala ker 35 odličij, od tega 17 zlatih, 6 srebrnih in 12 bronastih. Sledijo: Madžarska 1, 8, 9; ČSSR 5, 3, 4; Jugoslavija 2, 4, 4; ZRN 3, 3, 3; Italija 2, 5, 2; Španija 3, 0, 1, itd. Poskusne vožnje za VN Anglije Mansell takoj za Senno SILVERSTONE — Cesare Fiorio je odkrito priznal, da so potihoma upali na prvo mesto, vendar je tudi očitno zadovoljen dodal, da jim gre prav tudi tako: Mansell je namreč v prvem dnevu poskusnih voženj pred jutrišnjo dirko za VN Anglije v formuli ena dosegel le za las slabši čas od Senne (tri desetinke sekunde), a Berger je takoj za obema. Fiorio je še pojasnil, da je avtomobil sedaj še lažji, le malo nad najnižjo dovoljeno težo, upanje pa jim vliva zlasti to, da ni prišlo do ene same okvare. Kljub odličnemu času Senne pa so pri McLarnu imeli nekaj nevšečnosti. Tokrat so prvič uporabili novi menjalnik, a so ugotovili, da jim pušča olje, tako da se bodo šele danes odločili, če ga bodo uporabili tudi za dirko. Z novim menjalnikom se ni prav dobro znašel Prost, ki je dosegel peti čas. Šele na 9. mestu je Nannini z novim benettonom, ki se je tako dobro obnesel pred tednom dni v Franciji. »Motor je sicer odličen,« je povedal Nannini, »vendar mi je povsem manjkala stabilnost in tako sem moral zmanjšati hitrost.« Če te pomanjkljivosti ne bodo odpravili, za Nanninija jutri ne bo lahko, saj je proga v Silverstonu naj hitrejša v vsem letošnjem prvenstvu. Tudi Patrese si je kaj več pričakoval od svojega williamsa: »Na poskusnih vožnjah nam nikoli ne gre od rok,« je menil, »vendar moramo povečati stabilnost.« VRSTNI RED: 1. Senna (Braz.) mcla-ren honda 1'09"124 s poprečno hitros- Morski bolidi že v Trstu Jutri off-shore tekmovanje TRST — Na tržaškem Nabrežju je bilo včeraj dosti bolj živahno kot običajno, na svoji koži pa so to občutili zlasti avtomobilisti. Jutrišnji spektakel (če vreme ne bo prekrižalo računov, kot se je zgodilo lani) pa bo verjetno odtehtal nevšečnosti. S pričetkom ob 10. uri se bo namreč v Tržaškem zalivu pričelo tekmovanje morskih bolidov off-shore v razredih 1, 2 in 3, in sicer za "VN mesta Trst" ter obenem za italijansko prvenstvo. Za dirko se je vpisalo preko 35 posadk, okrog dvajset pa jih bo nastopilo v najprestižnejšem 1. razredu. Med temi je novi Chesterfield Vittoria Missonija, "Česa 1882" Balfia Buzzija, "Pinot di Pinot" Bruna Abateja, "Castello Gancia" Luigija Radiceja. Danes zjutraj bodo tehnični pregledi, od 15. do 17. ure pa neuradne poskusne vožnje na trikotniku Barko vij e, Sesljan, vhod Primero, Stari va-lobran, Barkovlje. Med poskusnimi vožnjami in med samo dirko bodo veljali izredno ostri varnostni ukrepi. Vsa plovila se bodo morala držati vsaj 500 m daleč od predvidenega kurza, po katerem bodo vozili gliserji. Radovednežem se tudi splača, da se držijo varnostnih predpisov, če nočejo povzročiti kake nesreče: ne smejo namreč pozabiti, da gliserji dosežejo hitrost tudi do 200 km/h in se ustavijo šele po 800 m. Jutri se bo dirka začela ob 10. uri (razred 1 in 2) z letečim startom pred Barkovljami. Start za razred 3 bo malo kasneje. Za dirko sta predvidena dva trikotnika, krajši bo od Barkovelj do Sesljana, vhoda Primero, Starega valobrana in nazaj do Barkovelj, daljši od Barkovelj do Sesljana, Gradeža, Starega valobrana in nazaj do Barkovelj. Končana nogometna borza Triestina spet aktivna ASSAGO (Milan) — Sinoči se je zaključila kupoprodajna borza italijanskih nogometašev v A, B in C ligi. Vrata kongresne palače v Assagu pa se bodo spet odprla jeseni, od 9. do 19. oktobra, ko bodo društva lahko znova kupovala ali prodajala igralce, vendar le italijanske. Pogodbe s tujimi nogometaši pa bodo lahko sklepala do 12. avgusta ter od 9. do 19. oktobra. Igralci, ki nimajo nobene pogodbe, si lahko poiščejo novo ekipo vse do 30. 4. prihodnjega leta. Obstaja še ena možnost za kupoprodajo igralcev, in sicer sporazumna razveljavitev pogodbe med igralcem in društvom. To lahko naredijo do 30. decembra in torej dotlej lahko igralec prestopi v drugo sredino. Včerajšnji zadnji dan kljub precejšnjemu pričakovanju ni prinesel nič bistvenega. Omeniti pa moramo, da je Triestina opravila še en nakup. Od Licate si je namreč zagotovila veznega igralca Giuseppa Romana (letnik 1962), oa Alta-mure (C-2) pa je na posodo vzela Fabia Schiraldija, prav tako veznega igralca. Povejmo še, da zaenkrat v prvenstvo niso vpisali Cagliarija, katerega položaj še vedno ni regularen. Včeraj so tudi prilagodili novim količnikom ISTAT pogodbo med RAI in nogometno zvezo in ki se nanaša na prenos srečanj, ki jih bodo italijanske ekipe, zaposlene v evropskih pokalih, odigrale na domačih tleh. Ob tej priložnosti sta se sestala tudi direktor športnega poola RAI Evangelisti in upravni delegat Milana in Fininvesta Galliani. Razpravljali naj bi o položaju, do katerega je prišlo, potem ko si je Fininvest zagotovil pravico, da prenaša tekme Milana, Sampdorie, Napolija in Atalante v gosteh. Galliani je nameraval odpreti celotno vprašanje o porazdelitvi prenosov nogometnih tekem med RAI in Fininvestom v pričakovanju zapadlosti pogodbe med nogometno zvezo in RAI (leta 1990). Evangelisti pa se je hotel omejiti na omenjene štiri tekme in tako je vsak ostal pri svojem. Sredozemsko prvenstvo v razredu optimist KOPER — V nadaljevanju sredozemskega prvenstva v jadranju v razredu optimist, ki poteka v Koprskem zalivu, je domači jadralec Peter Podunavac na naj lepši poti, da po Sabrini Landi (Italija) in Johnu Zapolinisu (Grčija) postane tretji prvak Sredozemlja. Koprčan je namreč v včerajšnji četrti regati prepričljivo pospravil tretjo regatno zmago in zanesljivo vodi pred klubskim tovarišem Jurico Tunjičem, ki se mu obeta srebro. Med dekleti je bila v četrti regati Koprčanka Janja Orel tretja, Izolanka Vesna Dekleva pa peta, kar ji je v skupnem seštevku navrglo vodstvo. Danes bo prost dan, jutri ob 11.00 bo še zadnja regata, a ob 17.00 bo ob mestnem kopališču zaključna svečanost s proglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj. REZULTATI 4. REGATE: 1. Podunavac (Jug.) 0; 2. Nilios 3; 3. Stylidis (oba Gr.) 5,7; 6. Orel 11,7; 7. Tunjič 13. SKUPNA LESTVICA - moški: 1. Podunavac 3; 2. Tunjič (oba Jug.) 37; 3. Bodino (It.) 50; 12. Kranjc 85,7; 13. Žbogar 85,7; 14. Petrič (vsi Jug.) 86; dekleta: 1. Dekleva (Jug.) 37; 2. Luisini (It.) 38,4; 3. Cesky (Av. ) 39,7; 9. J. Orel (Jug.) 60,1, itd. (Kreft) tj o 248,931 km/h; 2. Mansell (VB) fer-rari 1'09"488; 3. Berger (Av.) ferrari 1'09"85; 4. Patrese (It.) williams renault 1'09"865; 5. Prost (Fr.) mclaren honda 1T0"156; 6. Gugelmin (Braz.) leyton house judd 1’10"336; 7. Boutsen (Bel.) vvilliams renault 1'10"376; 8. Capelli (It.) leyton house judd 1T0"650; 9. Nannini (It.) benetton ford 1T1"034; 10. Martini (It.) minardi ford 1'11"368; 11. Alliot (Fr.) larrousse lamborghini 1'11"541; 12. Piguet (Braz.) lotus judd 1T1"589; 13. Perez-Sala (Sp.) minardi ford 1T1"955; 14. Larini (It.) osella ford 1T2"061; 15. Palmer (VB) tyrrell ford 1'12"070; 16. Bernard (Fr.) larrousse lamborghini 1T2"193; 17. Modena (It.) brabham judd 1T2"262; 18. Warwick (VB) arrows ford 1T2"295; 19. Nakaji-ma (Jap.) lotus judd 1'12"326; 20. Gac-hot (Fr.) onyx ford 1T2"329; 21. Brun-dle (VB) brabham judd 1T2"616; 22. Moreno (Braz.) coloni ford 1T2"680; 23. Grouillard (Fr.) ligier 1T2 '853; 24. Aleši (Fr.) tyrrell ford 1'12"994; 25. Pirro (It.) benetton ford 1T3"233; 26. Arnoux (Fr.) ligier 1T3"240; 27. De Cesaris (It.) dallara ford 1T3"335; 28. Targuini (It.) AGS ford 1T3"496; 29. Cheever (ZDA) arrows ford 1'13"655; 30. Danner (ZRN) rial ford 1T5"387. Niso se uvrstili: Johansson (Šve.) onyx ford; Caffi (It.) dallara ford; Foi-tex (Švi.) eurobrun ford; Ghinzani (It.) osella ford; Dalmas (Fr.) AGS ford; Schneider (ZRN) zakspeed yamaha; Raphanel (Fr.) coloni ford; Suzuki (Jap.) zakspeed yamaha; Weidler (ZRN) rial ford. LA MAGLIA TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/790074 POPUSTI POPUSTI POPUSTI Se\ Vtt oprema za dom TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395 SELVA ARREDAMENTI - Tržič Razstavlja najboljše sedežno pohištvo. SELVA ARREDAMENTI nudi v mesecu juliju najboljše sedežno pohištvo italijanskih proizvajalcev: sedežne garniture, razstegljive fotelje, podložene ležalnike. V novem oddelku »show room« je na ogled tehnološki napredek oblazinjenega pohištva: jekleno ogrodje z vzmet-jem, penasta podloga in ekskluzivno dekorativno blago. Strokovno usposobljeni aranžerji svetujejo najboljše rešitve z najustreznejšimi materjali za vsakeršne bivalne zahteve. SELVA ARREDAMENTI - vedno pred ostalimi Davor Zupančič 11. Meje nemogočega Kratek pregled svetovnega alpinizma Toda Emil Zsigmondy se ni omejil le na Vzhodne Alpe, svoje alpinistično obzorje je razširil na zahodno stran gorskega loka. Med vzponom na goro Meije se je leta 1885 smrtno ponesrečil. Smrt dunajskega plezalca je globoko pretresla ves alpinistični svet z izjemo že omenjenih gngleških lordov, ki so nesrečo izrabili kot dokaz, da je plezanje brez gorskega vodnika povsem nesmiselno. Kasnejši dolomitski podvigi pomenijo že prelomnico v zgodovini alpinizma - gre za nov način plezanja in za premagovanje večjih težav - zato jih bomo obravnavali kasneje. Kugyjeva doba v Julijskih Alpah Pregled nadaljujemo s Kugyjevo dobo v Julijskih Alpah. Julius Kugy, pesnik gora, se je rodil, kot piše Doug Scott, Avstrijec leta 1858 v Trstu, kjer je tudi umrl kot Italijan leta 1944. V zadnjih letih devetnajstega stoletja in v prvih letih dvajsetega stoletja je zmogel na stotine vzponov v Vzhodnih in Zahodnih Julijcih, tako da je težko ugotoviti, kateri izmed njih je najpomembnejši. Naj omenimo le direktno smer na Montaž, ki ga je Kugy smatral za naj lepšo goro v skupini, na Jalovec, Jof Fuart ali Viš, Razor, Škrlatico in prvi zimski vzpon na Triglav. Juliusa Kugyja je v knjigi Oris zgodovine planinstva Tone Strojin tako opisal: »V gore ga je pritegnil botanični interes za cvetlico Scabioso Trento. Namesto nje je odkril Julijske Alpe in s svojim umetniško zastavljenim peresom predstavi^ njihove lepote in ljudi vsemu svetu. Čeprav nemško vzgojen je bil strpen do Slovencev. Sistematično je prehodil in preplezal vse Julijske Alpe in popisal svoja doživetja v nemških revijah in knjigah. Na mnoge vrhove je pristopil prvi prav po zaslugah domačinov-trentarskih lovcev. Pri vzponih si je izbiral domačine in iz njih napravil izvrstne gorske vodnike. Njim in lepoti slovenskih gora je posvetil mnogo toplih besed in je še danes zaradi številnih ponatisov svojih knjig najbolj znani propagandir Julijskih Alp.« Strojina sem citiral, ker bi drugače ne znal s tako idiličnimi besedami opisati Kugyjeva delovanja. Nekoliko sem namreč skeptičen glede odnosa, ki ga je imel do gora, in še bolj glede prispevka, ki naj bi ga dal razvoju slovenskega in sploh skrajno vzhodnoal- pskega alpinističnega sveta. Ali ni čudno, da je v prvih letih našega stoletja, ko so v Dolomitih gospodarili izjemni plezalci in teorije glede etike alpinizma - o tem bomo še govorili -pri nas še vedno veljalo za izredno he- •i.miai un DELO, GLASBA IN GORE Spomenik Juliusu Kugyju v Trenti, kot nas gleda z naslovnice njegovega dela "Delo, glasba, gore" Motociklizem za VN Francije Schwantz spet prvi LE M ANS (Francija) — Američan Kevin Schwantz (suzuki) je na najboljši poti, da že sedmič zapored osvoji prvo startno mesto. Na prvih uradnih poskusnih vožnjah pred jutrišnjo motociklistično dirko za VN Francije je bil namreč edini, ki se je spustil pod mejo 1'43". Prejšnji rekord s poskusnih voženj (1'42"38) je pripadal Francozu Christiane Sarronu, postavil pa ga je pred dvema letoma. Sarron se je včeraj moral zadovoljiti z 2. mestom, pred Lawsonom in vodilnim na skupni lestvici, Raineyem. Lawson ni skrival, da mu dirkališče v le Mansu ne leži, češ da je preveč nevarno. Včeraj pa so sporočili, da bo Italijan Cadalora, ki sedaj upravlja yamaho 250 ccm, že na dirki za VN Anglije (6. avgusta) nastopil tudi v razredu 500 ccm, in sicer z enakim motorjem kot Spencer in MacKenzie. 500 CCM: 1. Schwantz (ZDA) suzuki 1'42"91 s poprečno hitrostjo 154,970 km/h; 2. C. Sarron (Fr.) yamaha 1'43"24; 3. Lawson (ZDA) honda 1'43"54; 4. Rainey (ZDA) yamaha 1’43"87; 5. Chili (It.) honda 1’43"91. 250 CCM: 1. Cardus (Šp.) honda 1'47"50 s poprečno hitrostjo 148,353 km/h; 2. Ruggia (Fr.) yamaga 1'47"70; 3. Garriga (Sp.) yamaha 1'47"98; 4. Cadalora (It.) yamaha 1'48"46; 5. Cornu (Švi.) honda 1’48"85. 125 CCM: 1. Martinez (Šp.) derbi 1'55"74 s poprečno hitrostjo 144,740 km/h; 2. Prein (ZRN) honda 1'56"56; 3. Takada (Jap.) honda 1'56"64; 4. Criville (Šp.) cobas 1’56"69; 5. Gianola (It.) honda 1'56"83. rojsko dejanje, da se kdo z domačini-vodniki kratkomalo sprehaja po gorah? Res je, da je Kugy zmogel skoraj peto stopnjo na smeri v Montažu, toda res je tudi, da je bilo to samo izjemno mesto v sicer dokaj nezahtevni smeri. Naslovnica Kugyjeve knjige fotografij in kratkih tekstov "Julijske Alpe v podobi" Na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu Stefane! se pripravlja na novo sezono Včeraj je tržaški Stefanel sklical tiskovno konferenco, na kateri sta podpredsednik Crosato in odgovorni za mladinski sektor Zini predstavila program društva za naslednjo sezono. Najprej je Crosato poudaril, da se politična oblast še ni odzvala na predloge, ki jih je društvo pred časom dalo ob preureditvi športne palače in drugih športnih objektov. To bi lahko povzročilo okrnitev mladinske dejavnosti, kar bi vsekakor negativno vplivalo na razvoj društva. Nato je Crosato na kratko obnovil poteze Stefanela pri kupoprodaji igralcev: odšli so, in to dokončno, Col-mani in Procaccini k Sharpu iz Mon-tecatinija (Sharp se bo letos sicer imenoval Panapesca), Tasso k bolonjskemu Knorru in Fischetto, ki ga je ekipa Cantine Riunite iz Reggio Emilije dokončno odkupila. Bonventi in Favero bosta za eno leto igrala na posodo pri ekipi Virtus iz Raguse, medtem ko bo Bonino predvidoma nastopal za neko drugoligaško društvo. Vsi ostali igralci so potrjeni, vključno s Cavazzon, ki bo odslej igral stalno v članski ekipi. Tujca bosta Larrys, Middleton v vlogi beka (razen če ne bo na razpolago kak boljši igralec) in krilo, ki ga še iščejo. Najbolj zanimiv nakup pa je po našem mnenju jugoslovanski kadetski reprezentant, bivši član ljubljanske Olimpije, še ne 18-letni Gregor Fučka, ki je italijanskega državljanstva in bo igral tako v mladinski ekipi kot tudi (občasno) v prvi postavi. Fučka je visok 2,09 m, igra pa lahko v katerikoli vlogi. Crosato je dejal, da je bil igralec letos prost in da je Stefanelu uspelo doseči dogovor z njim. O bodočih programih društva je Crosato dejal, da bodo konec avgusta nastopili na turnirju v Lignanu, nato pa še na raznih drugih turnirjih. V Trstu bo prvi nastop predvidoma 7., 8. in 9. septembra na turnirju, na katerem bodo še Knorr, San Benedetto in verjetno Bosna. Trenerski kader ostaja isti, razmerje z Aco Nikoličem pa se bo še bolj utrdilo, saj bo nudil svojo strokovno pomoč tudi trenerjem mladinskih ekip. Mladinci bodo, kot je dejal Zini, nastopali konec avgusta v Bormiu na turnirju z najboljšimi italijanskimi in evropskimi mladinskimi vrstami. (Marko Oblak) Italija šele sedma DENVER — Na svetovnem sabljaš-kem prvenstvu je Italija v meču ekipno zasedla šele 7. mesto. Zmagala je Sovjetska zveza, ki je v finalu z 9:2 premagala Zahodno Nemčijo. Tretja je bila Francija, ki je z 9:5 odpravila Madžarsko. Priznanje ŠZ Bor Dušanu Košuti V Borovem športnem centru so sinoči v prijateljskem krogu počastili življenjski jubilej bivšega dolgoletnega predsednika ŠZ Bor Dušana Košute (na sliki levo). Na počastitvi so se zbrali tako sedanji kot nekdanji odborniki in tekmovalci te naše mestne telesnokulturne organizacije, ki so se aktivno udejstvovali v društvu za časa predsednikovanja Dušana Košute. Sedanji predsednik Mitja Race (na sliki desno) je v krajšem govoru poudaril pomen deleža, ki ga je prispeval Košuta za razvoj Bora in sploh zamejskega športa tudi v širšem pomenu ter se mu je zahvalil za ves njegov doprinos zamejski telesni kulturi. Jubilantu je izročil skromno spominsko darilo, nato pa so se prisotni zadržali v prijetnem in sproščenem pogovoru, (boj) Kolesarski maraton Franja Nastop članov Adria Rešim Kolesarji lonjerskega kluba Adria Rešim se bodo tudi letos udeležili tradicionalnega kolesarskega maratona Franja, ki bo v soboto, 22. julija, v počastitev vstaje slovenskega naroda. Te tradicionalne kolesarske manifestacije se je lani udeležilo preko 2.000 kolesarjev, od jugoslovanskih državnih reprezentantov pa do rekreativcev, ki so vsi z navdušenjem prevozili več kot 150 km dolgo progo. Start letošnjega maratona bo ob 8. uri v Tacnu pri Ljubljani, nastopajoči pa bodo nato v nekaj kilometrov dolgi koloni vozili preko Ljubljane do Vrhnike, Logatca, Kalc, Godoviča, Idrije in Cerknega, od tam v vzponu preko Kladja v Poljansko dolino ter preko Škofje Loke in Medvod spet v Tacen. Maratona se bo udeležilo okrog 25 lonjerskih kolesarjev rekreativcev, vabljeni pa so tudi drugi ljubitelji kolesarjenja s Tržaškega in Goriškega. Za informacije so člani Adrie Rešim na razpolago v ponedeljek v večernih urah na društvenem sedežu v Lonjerju. Kolesarji Adrie Rešim pa bodo zaposleni tudi danes (ob 15. uri), in sicer na 60 km dolgi dirki pri Domju. (R. Pečar) V organizaciji ŠO KD Danica Pričetek nogometnega turnirja Športni odsek kulturnega društva Danica pod pokroviteljstvom gostilne Devetak organizira 1. nogometni turnir, ki se bo začel danes na igrišču ob kulturno-športnem središču. Pri pobudi, ki v tej poletni sezoni sledi turnirjema v Dolu in Gabrjah, sodeluje osem ekip z obeh strani meje. Danes bodo odigrali kvalifikacijska srečanja, jutri pa bosta na vrsti polfinalni tekmi. Veliki finale bo v soboto, 22. julija. Spored: Danes: ob 14.30 Kostanjevica - Vrh; ob 16.00 Doberdob - Opatje Selo; ob 17.30 Steverjan - Rupa/Peč; ob 19.00 Brestovica - Dol/Poljane; jutri: ob 17.00 polfinale med zmagovalcema 1. in 2. srečanja; ob 18.30 polfinale med zmagovalcema 3. in 4. srečanja; sobota, 22. julija: ob 17.00 finale za 3. mesto; ob 18.30 finale za 1. mesto. Za TENIS MORJE SPORT Er. lil lili M til 'UBr Cii Sf psi KI H'" TRŽIČ - Ul. IX. junija 84 - Tel. 0481/45735 obv. občini Simboli naše prisotnosti V zadnjem času je bil večkrat govor o simbolih in o važnosti, da tudi z njimi dokažemo svojo prisotnost. Pod izrazom "simbol" lahko - po mojem mišljenju - pojmujemo najrazličnejše stva-ri ali dejanja in le težko bi se zedinili m dobili neko skupno značilnost. Pred nekaj desetletji je priznani umetnik predlagal najenostavnejšo rešitev, vsaj tako je on videl rešitev tega problema: vsi Slovenci naj bi imeli na vidnem mestu zataknjeno bučko z modro glavico. Ko bi videli človeka s tem znakom, bi ga morali pozdraviti, ali se z njim pogovoriti; na tak način bi postal slovenski jezik prisoten v mestu in tudi mi sami bi se lažje zbližali. Predlog ni bil osvojen in tako je padel v Pozabo, ne glede na to, ali je bil umes-ten ali ne. Kakorkoli že, tisti časi so ®inili in sedaj lahko skoraj vedno in kjerkoli spregovoriš slovensko. Pride se vedno do neljubih izpadov, a venci31' teh je vedno manj. S tem nočemo reči, da se je pritisk na manjšino zmanjšal; dobil je druge bolj prefinje-ne oblike, ki so prisotne tudi na pod-r°Cju telesne kulture. .Ko je tudi krajevni dnevnik moral Pisati o uspehih Krasa ali Jadrana, je skoraj vedno pristavil, da so to uspehi kraških deklet in fantov. Kvečjemu je omenil ime trenerja, a nikoli nismo odi enakovredni "občani". Smo pri-uesli slavo mestu ali pokrajini, a ven-t ar oismo bili enaki, nekje je bilo poredno podčrtati, da nismo del osred-ujega mestnega tkiva. Morda bi ga na ak način okužili! Med simbole prav gotovo spadajo radna imena naših društev. Preko _ega ne moremo. Ime društva mora ta-'°j odraziti našo pripadnost, to je naš osnovni razpoznavni znak. Pravilno je Udi, da navedemo ime pokrovitelja društva ali ekipe, a vendar ne moremo zabrisati imena društva; to bi moralo vedno obstajati. Ravno tako morajo biti vse naše uradne listine dvojezične, kot mora biti tudi naše poslovanje. In sedaj pridemo do odnosov z oblastmi. Z deželo smo dolga leta obče-vali v slovenščini in ni bilo težav ali preprek. Sedaj je stanje zelo spremenjeno. Prošnje za denarne podpore niorajo biti napisane na kolkovanem Papirju, a v italijanščini. Te prošnje ostanejo v arhivu, torej pomeni, da bo udi v arhivih dežele, na primer, izginil simbol naše prisotnosti. Smo v precepu: vztrajati na svojih stališčih, kar Pomeni, da ne bomo več deležni tudi skromnih podpor ali se prilagoditi zadevam oblastnikov. To je težka dile-*na: za večja društva je morda pičla Podpora nepomembna, za razna druš-® je bistvene važnosti. Poleg tega mo prepričani, da nam pripadajo jav-.3 sredstva, saj smo del krajevne, de-y ne in državne športne organizacije. s Sa društva morajo poslovati v skladu oriPredpisi italijanskega olimpijskega P ra • a' torei imamo kot člani tudi iste ayice. Potegovati se moramo za vz-tavitev starega stanja, a istočasno Do/?1?0 dobiti še druge oblike, da Prod'1110 naŠ° Prisotnost' Moramo vzbujamo pozornost že z našim sporazumevanjem med tekmovanji. Ljudi opozarjamo, da smo različni tudi, če smo člani iste države. Spoštovati moramo svoj pozdrav in podobno. Oblastniki so pred desetletji skušali spremeniti tudi imena in priimke na nagrobnih spomenikih, kar je bil dokaz, da so se bali tudi mrtvih. Nasilnost ni uspela, a prefinjena mehka roka je mnogokrat uspešnejša! Že iz teh primerov vidimo, da ima "simbol" lahko velike in nepredvidljive razsežnosti. A vendar ne sme ostati le pri tem. Ime, pozdrav, pisemski papir so le zunanji znaki, ki so vsekakor nujno potrebni, vendar ne zadostujejo. So le sredstvo, da se pojavimo v širši javnosti. Ta simbolika med nami ne bi bila potrebna, mi potrebujemo zravnano in čvrsto hrbtenico. Ne smemo se skriti kot riba pod skalo, vedno moramo pogledati nasprotniku v oči, a moramo biti strokovno pripravljeni na boj z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Razpoložljiva sredstva so po mojem mnenju zakonska določila, ki smo jih žal le premalo obravnavali ali obvladali. V tem pogledu smo bili površni in moramo sedaj s hitrimi koraki nadoknaditi zamujeno. Tako pojmovanje vloge naše telesne kulture in tekmovalnega športa zahteva mnogo dela in ne moremo zahtevati, da bi tako breme prevzela posamezna društva. To bi pomenilo razpršitev moči. To je dolžnost Združenja slovenskih športnih društev, ki mora v sodelovanju z drugimi organizacijami najti najprimernejšo pot. Če želimo uspeti, če želimo dejansko koristiti našemu razvoju, moramo ustvariti strokovnjake na vsakem področju, strokovnjake, ki bodo vedeli, kaj hočemo in ki nam bodo nakazali pot, kako se potegovati za naše pravice. Poslužiti se moramo že obstoječe zakonodaje, saj obljube, da bodo vsi naši problemi rešeni enkrat za vselej z enim samim zakonskim posegom, so le pretveza, da bi nas uspavali. Politiki morajo napeti vse moči, da bo prišlo do sprejetja tega zakona, z njimi moramo sodelovati, a med tem časom moramo pobrskati med obstoječimi predpisi in na podlagi le-teh zahtevati, kar nam pripada. Tako delovanje morda nima ničesar skupnega s "simboli", vendar smatram, da bi bilo nezadostno omejiti naše delovanje le na simbole. (Odo Kalan) obvestili REKREACIJSKI ODSEK KD OTON ŽUPANČIČ Iz Štandreža organizira spust z gum jastimi čolni na reki Soči, in sicer o Gorice do Sovodenj. Spust bo danes o 15. uri. Do 13. ure sprejemajo prijav Bojan Makuc (tel. 20734), Daniele Bra ni (21891), Valter Nanut (21852) in Dč vid Mučič (83271), zainteresirani pa s lahko prijavijo tudi na startu. ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 17. t. m ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovit seja nogometne komisije. Dnevni ret glasovanje načelnika, program dela i Naši svetovalci so vam na uslugo zastonj... in vam bodo šli na roko. KMEČKE IN' OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE v Furlaniji-Julijski krajini V kmečko-obrtnih posojilnicah najdeš ljudi, ki so ti podobni, s katerimi se boš lahko odkrito pogovoril. Ko potrebuješ finančno podporo; ko želiš iztržiti največ za svoje prihranke; ko potrebuješ strokovno mnenje, ali pa samo prijateljski nasvet. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000, - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 15. julija 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch in tiska H ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Krvavi obračun ima prav gotovo politično ozadje Na Dunaju v atentatu umrli trije Kurdi nasprotniki sedanjega režima v Iranu DUNAJ - - V četrtek pozno ponoči je v dunajskem tretjem mestnem okrožju prišlo do atentata, v katerem so umrli trije Kurdi, eden je bil hudo ranjen vendar mu je uspelo zbežati na ulico in poklicati pomoč. Avstrijska policija je zelo skopa z informacijami, uradno je izjavila le, da je zaostrila nadzorstvo na vseh mejnih prehodih. Atentat [e skoraj gotovo političnega značaja. Žrtve so namreč Abdel Rahman Huasemlus, generalni tajnik Demokratične kurdske stranke Irana,Abdulah Haderi Azar, ki j etudi Kurd iz Irana, vendar je živel v izgnanstvu v Franciji ter Fadel Rasul. Slednji je bil doma iz Iraka, že pet let pa je imel avstrijsko državljanstvo in je na Dunaju opravljal zdravniški poklic. Poleg tega je občasno sodeloval v uglednem raziskovalnem centru Laxenburg. Morilec (ali morilci) je žrtve pobil z najmanj dvema streloma v glavo. Ranjenca, čigar ime še ni znano, vendar preiskovalci menijo, da gre za nekega iranskega diplomata, so ustrelili v usta. Prve preiskave so pokazale, da je morilec, morda jih je bilo tudi več, dobro vedel, da se v stanovanju zbirajo predstavniki Homeinijeve opozicije v izgnanstvu. Ni izključeno, da se je s svojimi žrtvami poznal, saj na vhodnih vratih ni znakov vloma. Gotovo pa je v stanovanju prišlo do preprivanja, saj je policija našla prevrnjeno pohištvo in črepinje. Na parkirnem prostoru pod stanovanjskim blokom pa je našla orožje, ki ga je uporabil morilec, in sicer dve pištoli in brzostrelko. Pripadniki Demokratične kurdske stranke Irana,ki živijo v izgnanstvu v nekaterih evropskih državah, so se začeli po Homeinijevi smrti spet pogosteje sestajati. V dunajskem stanovanju, kjer je prišlo do tragedije, so bili taki sestanki menda na dnevnem redu. Homeini je to politično gibanje prepovedal, Haselmus je menda kljub vsemu vzdrževal stike s simpatizerji v Iranu. Na sliki (Telefoto AP): poslopje v dunajskem središču, kjer je prišlo do atentata Rudarske stavke v Sovjetski zvezi so se razširile MEŽDUREČENSK — Čeprav so rudarji v Meždurečensku prekinili stavko, pa se še niso vrnili na delo. Pred vhodi v rudnike so organizirali delavska zasedanja, med problemi, ki so jih obravnavali, pa je tudi ustanovitev okrožnega stavkovnega odbora. Tiskovna agencija Tass pa je včeraj še poročala, da so se rudarske stavke iz Meždurečenska razširile tudi na ostalih devet mest v ku-zbaškem premogovniškem bazenu. Za zdaj sta edina rudnika, kjer rudarji še ne stavkajo, Belovo in An-žero - Sudžensk. Stavkovni odbor rudarjev iz Meždurečenska pa je včeraj na vlado naslovil odprto pismo, v katerem rudarji med drugim zahtevajo izboljšanje preskrbljenosti Sibirije in Daljnjega vzhoda SZ z živili, ukinitev vseh vrst privilegijev za funkcionarje in objavo besedila nove ustave, o kateri naj bi razpravljali in jo sprejeli najkasneje do 7. novembra prihodnjega leta. Rudarji v pismu še zahtevajo, da premogovniški bazen v Kuzbasu obiščeta Gorbačov in Rižkov. V Pavii umrla ženska ki je rodila v komi PAVIA — Včeraj zjutraj je v pavijski bolnišnici umrla 32-letna Maria Grazia Kolino iz Novare, ki je v komi rodila malega Andrea. V komo je ženska padla 4. maja zaradi možganske kapi. Odpeljali so jo v bolnišnico v Pavio, kjer je 12. junija v 28. tednu nosečnosti rodila sina. Pred slabim tednom se je njeno zdravstveno stanje še poslabšalo in vsa prizadevanja zdravnikov, da bi jo ohranili pri življenju, so bila zaman. Nespremenjeno pa je zdravstveno malega Andrea, pri katerem so zdravniki prejšnji teden ugotovili začetek pljučnice, istočasno pa ima Andrea težave tudi zaradi črevesnega vnetja. Umrl pod težo žene NEW YORK - Najbrž je ženska hotela le opozoriti svojega moža, ki se je po njenem mnenju preveč na glas po telefonu pogovarjal s svojo materjo na Floridi, toda nesrečni mož je pod veliko težo umrl, ko je žena vsa jezna planila nadenj. Nesrečnik je 47-letni Stanley VValker in ženska je vsa zgrožena priznala policiji, da je res skočila nanj, da pa si ni nikoli predstavljala, da bi bilo to lahko za moža usodno. Neki policist, ki je žensko zasliševal, je povedal, da sicer ne ve, koliko tehta, da pa je v vsej bližnji okolici znana kot zelo debela. Do nenavadnega dogodka je prišlo v Bridgeportu v Connecticutu. V mestni bolnišnici, kamor so pripeljali truplo pokojnega Stanleya Walkerja, bodo v kratkem opravili tudi avtopsijo, da bi lahko točno ugotovili vzrok smrti. Na Kitajskem še vedno poplave PEKING — Število mrtvih se zaradi katastrofalnih poplav na Kitajskem veča iz ure v uro. Po uradnih podatkih je samo v pokrajini Sichuan življenje izgubilo 740 oseb, o mrtvih in pogrešanih pa poročajo iz skoraj vseh pokrajin vzdolž reke Jangce kiang in Hu-ang ho. V Sichuanu, ki ima več kot sto milijonov prebivalcev, je polavlje-nih 85 od skupnih 180 okrožij. Na tisoče hektarjev obdelovalne zemlje je pod vodo, večdeset tisoč hiš je vodna stihija porušila, brezdomcev pa je večdeset tisoč. Železniški in cestni promet je prekinjen, tako da je nudenje pomoči prizadetemu prebivalstvu skrajno oteženo. Oblasti že navajajo, da bo gmotna škoda sedanjih poplav ogromna. V pokrajini Anhui, kjer je življenje izgubilo le 9 oseb, je poginilo 15 tisoč glav živine, voda pa je porušila 30 tisoč stanovanjskih zgradb. V mestu Vichang je voda zalila številne tovarne in uničila za dva milijona dolarjev komaj uvožene zahodne industrijske opreme. Filipinska predsednica Aquinova uspešno išče gospodarsko pomoč BRUSELJ — V belgijsko prestolnico je včeraj prišla na krajši uradni obisk iz Pariza filipinska predsednica Corazon Agui-no, ki jo je v četrtek nepričakovano sklenil sprejeti tudi belgijski kralj Baudouin, medtem ko se bo srečaja tudi s premierom Martensom. Filipinska predsednica je zaradi obiska pri kralju skrajšala obisk v Franciji in je predčasno zapustila slovenostni ob dvestoletnici revolucije, ki se jih te dni intenzivno udeležuje tudi belgijska frankofonska skupnost. A čeprav je namen obiska Corazon Aguino v Bruslju iskati predvsem v pomembnih srečanjih na sedežu Evropske skupnosti, je bilo med bruseljskimi opazovalci včeraj zaslediti tudi mnenje, da so visoke časti, ki jih bo deležna med nekajurnim obiskom v Belgiji, prav gotovo tudi posledica njenega nadvse uspešnega nastopa v Parizu. V ozadju zadeve pa je nemara tudi dejstvo, da ima v kontekstu srečanja najrevnejših dežel, ki naj bi v francoskem glavnem mestu potekalo skupaj z vrhom najbogatejših držav, Corazon Aguino precej vidno vlogo. »Nikoli nisem bila naivna,« je dejala te dni na francoski televiziji filipinska predsednica, »saj živim sredi politike in z njo že odkar vem zase.« Kar je verjetno eden izmed ključev za razumevanje, kot so včeraj zatrjevali belgijski komentatorji, tudi dodatnih točk (beri novih investicij in finančne pomoči), ki jih je za filipinsko diplomacijo dosegla med obiskoma na Japonskem in v ZDA. Zdaj je očitno na vrsti Evropa, ki naj tako kot ZDA in Japonska, tudi sama prispeva svoj delež pri premeščanju filipinskih gospodarskih težav. Kontekst, v katerem naj bi dvanaj- sterica odobrila pomoč, odpira zadnje čase marsikatera vrata, tako kot marsikatera druga država, opozarjajo tudi Filipini na potrebo, da utrdijo komaj začeti proces demokratizacije, česar ne morejo doseči brez gospodarskega napredka. To pa je formula, ki ji v Bruslju zadnje čase kaj radi prisluhnejo in nič čudnega ni, če je predsednik Evropske komisije Jacgues De-lors, ki je v četrtek v Parizu sprejel filipinsko predsednico, pozorno poslušal utemeljitve, da je filipinska gospodarska rast lani dosegla kar 6,5 odstotka, medtem ko se je obseg tujih investicij prav tako lani povečal celo za 25 odstotkov (večinoma gre za tajvanske investitorje). A vse to je premalo ob dejstvu, da je država zaradi velike zadolženosti prisiljena odplačilu dolgov namenjati 25 odstotkov izvoznih dohodkov. Tu torej lahko poseže v dogajanje razvita Evropa, a ne le z neposredno pomočjo, temveč še zlasti z financiranjem posebnih programov. Močna filipinska delegacija (poleg predsednice še ministri za zunanje zadeve, trgovino, industrijo in finance) je med srečanjem s komisarjem ES za dežele v razvoju Abelom Matutesom podpisala sporazum o kmetijskem programu, ki ga bo pod izredno ugodnimi pogoji financirala Evropska skupnost. Vrednost programa naj bi znašala 300 milijonov ekujev (približno 350 milijonov dolarjev), vendar so v Bruslju sklenili v kratkem sklicati tudi posebno srečanje med filipinskimi in. zahodnoevropskimi gospodarstveniki, s katerim naj bi odprli še ena vrata novim investicijam v tej deželi. MIRJAM AČIMOV-OBLAK Polotok Izu resno ogroža razdiralni tsunami TOKIO — Prebivalci japonskega polotoka Izu doživljajo po izbruhu podmorskega vulkana kar dramatične ure. Še vedno namreč obstaja nevarnost uničevalnega tsunamija, zato so skoraj vsi prebili noč na_odprtem ali v posebnih zakloniščih. Šole in javni uradi so zaprti, marsikatera dejavnost pa je ustavljena. Neprekinjeno delujeta občinska obveščevalna služba in urad za seizmologijo, ki prebivalstvo stalno obveščata o poteku vulkanske dejavnosti. Strah pred tsunamijem je toliko bolj utemeljen, saj polotok že tri dni mrcvarijo potresni sunki, ki občasno dosežejo tudi 5. stopnjo po Richterjevi lestvici. Prve tresljaje so ljudje zaznali že 3Q. junija, od takrat pa pride povprečno do 100 bolj ali manj močnih sunkov na uro. Drhtenje zemlje zaenkrat ni povzročilo žrtev, tudi gmotna škoda je zanemarljiva: počilo je le nekaj podzemskih cevi, s starejših poslopij se je okrušil omet in nekatere ceste imajo vidne razpoke. Občinski seiz- mološki urad kljub visoki tehnologiji, s katero razpolaga, ni še v stanju zanesljivo napovedati, ali bo do tsunamija prišlo in predvsem, kdaj približno naj bi morje podivjalo. Polotok Izu je znan zaradi svojih termalnih vod, ki so z zapletenim geološkim sistemom neposredno povezane s kar 90 vulkani, od katerih je 20 podmorskih. To vulkansko področje je bilo zelo aktivno pred približno 3 tisoč leti. V zadnjih desetletjih pa ni nikoli prišlo do večjih potresov. Potresni sunki pa ne vznemirjajo samo ljudi, temveč tudi živali. V veterinarski observatorij v mestu Ito so doslej sprejeli na desetine domačih živali, ki jih mučijo najrazličnejše tegobe, od neješčnosti, do bruhanja, povišane telesne temperature in odpadanja dlake. Strokovnjaki menijo, da gre za tako imenovani potresni stres, saj je dokazano, da živali že predčasno zaslutijo potres, strah pa jim popolnoma zmede nekatere fiziološke funkcije. ------tržno obvestilo-- KREM01/2 Ameriški in evropski znanstveniki na posvetu Sonce sovražnik kože Izvedenci našli rešitev proti škodljivim žarkom MILAN - Medtem ko so bili izvedenci z vsega sveta pred dvema tednoma zbrani v Uppsali na Švedskem, da bi preverili »sončni efekt« in skušali opredeliti nevarnost ultravijoličnih žarkov, so se Italijani premikali proti morju, pripravljeni na obleganje plaž in na neprebavljivo dozo sonca. Morda ne vedo, da je sonce sovražnik kože in da predolgo izpostavljanje njegovim žarkom za zdravje kože ni preveč priporočljivo. V Ameriki se je alarm sprožil prej kot v Evropi in Skin Can-cer Foundation iz New Yorka, najbolj prestižna ustanova za prevencijo kožnega raka, je skušala zadevo rešiti z reklamnimi kampanjami, v katerih je prepričevala prebivalstvo, da bi bilo mnogo bolje, če bi se soncu izpostavljali z veliko previdnostjo. Neka multinacionalna kozmetična družba s sedežem v New Yorku je medtem pripravila in oblikovala novo serijo zaščitnih proizvodov za sončenje, ki s kombinacijo benzofe-nona 3 in 4 ter etilezilparame-tosicinamata omogočajo zmanjšanje tveganja, ki ga prinaša izpostavljanje najbolj nevarnim žarkom, in hkrati dovoljujejo zdravo zagorelost. Te nove proizvode, ki so na prodaj v ameriških lekarnah, izdeluje družba Korff in jih najdete, pa čeprav s kakšno težavo, tudi v italijanskih lekarnah. Sredstva za sončenje Korff so dveh vrst: za otroke (ki so bolj izpostavljeni nevarnostim sončnega sevanja) in za odrasle. »Vraga, zakaj bi se sramoval, saj imam samo proklet rak v grlu.« Humphrey Bogart v pogovorih s prijatelji ni skrival, da je obsojen. S tem je še podkrepil svoj lik odločnega in ostrega, vendar humanega moškega, ki je po njegovi smrti prerasel v neminljivi mit. Zato bo vsem oboževalcem .tega igralca dobrodošel ciklus njegovih najbolj uspešnih interpretacij, ki ga ponuja RAI 2. film sobota 20.30 RAI 2 Claretta (dram.) nedelja 11.00 RAI 2 Strada sbarrata (dram.) nedelja 15.45 Canale 5 Due per la strada (kom.) ponedeljek 15.45 RAI 3 Vincitori e vinti (dram.) ponedeljek 17.35 RAI 1 II sospetto (srh.) torek 20.45 Odeon Allonsanfan (zgod.) sreda 17.50 RAI 1 Falena d'argento (dram.) četrtek 20.30 Italia 1 Stati di allucinazione (fant.) glasba sobota 21.45 RAI 1 Koncert: Rink Floyd v Benetkah četrtek 0.15 RAI 3 Solisti Veneti z dir. Scimonejem petek 0.35 RAI 3 Trio Beaux Arts: Haydn šport sobota 13.15 TMC, 14.15 RAI 3 Avtomobilizem Fl: VN VB sobota 16.10 RAI 3 nedelja 15.50 RAI 3 torek, sreda 13.30, 15.10 RAI 3 četrtek 15.30, petek 19.45 RAI 3 Kolesarstvo: Tour de France nedelja 15.15 RAI 2, 14.45 TMC Avtomobilizem Fl: VN VB nedelja 10.55, 12.55, 14.55 RAI 3 nedelja 10.50, 12.55 TMC Motociklizem: VN Francije nedelja 18.00 TMC SP v vaterpolu: finale petek 15.55 RAI 3 Tenis: Pokal Davis, Danska-Italija ali sobota 12.05 RAI 1 Balet Cendrillon z Nurejevom torek 22.45 RAI 2 Aktualno: 20 let po Mesecu četrtek 22.30 Canale 5 20 let po prvem koraku na Luni četrtek 0.30 Canale 5 petek 20.30 RAI 1 Aktualno: Lunina noč ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Poletni maraton: Cendrillon (S. Prokofjev, kor. Rudolf Nurejev) 13.30 Dnevnik 14.00 Film: Susanna (kom., ZDA 1938, r. Howard Hawks, i. Katharine Hepburn, Cary Grant) 15.40 Sedemdni TV sporedov 15.55 Koncert ob 50-letnici poimenovanja sv. Frančiška za italijanskega zavetnika 16.55 Risanke 17.25 Otroška oddaja: Speciale E stale - II sabato dello Zecchino 18.20 Nabožna oddaja 18.30 Festival avtorske pesmi: Nagrada Rino Gaetano (zadnji del) 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Nanizanka: La signora in giallo 21.45 Koncert: Pink Floyd v Benetkah (neposredni prenos) 23.15 Dnevnik 23.25 Dnevnik - posebnosti 0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Film: Passi nel buio (krim., ZDA 1941, r. Lloyd Bacon, i. Errol Flynn, Brenda Marshall) RAI 2_________________________| 10.20 Evropski dnevi 10.50 Glasbeni prostor: Pianoforum -koncerti zmagovalcev mednarodnih klavirskih tekmovanj (Ives, Chopin, Skrjabin, MacDo-well, Beethoven) 12.00 Nan.: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.50 Nadaljevanka: Capitol 14.35 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.15 Variete: Patatrac - vacanze 15.55 Dokumentarec: Živali sonca 16.25 Film: Ragazzi di provincia (kom., ZDA 1960, r. Robert Mulligan, i. Tony Curtis, Debbie Reynolds) 18.05 Variete: II sicario 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Debata na temo Vojni dnevi in film Claretta (dram., It. 1984, r. Pasguale Sguitieri, i. Claudia Cardinale, Caterina Boratto), vmes (22.35) nočni dnevnik 24.00 Nočni šport RAI 3 12.15 Sedemdni tv sporedov 12.40 Film: II cerchio si chiude (krim., ZDA 1947, r. Richard VVallace, i. Glenn Ford, Janis Carter) 14.00 Deželne vesti 14.15 Avtomobilizem Fl: VN VB - poskusne vožnje (iz Silverstonea) 15.00 Dokumentarna oddaja: Drobci 15.05 Glasbena oddaja: Video Box 15.40 SP v sabljanju (iz Denverja) 16.10 Kolesarstvo: Tour de France 17.05 Film: Gold Diggers (glas., ZDA 1933, r. Mervyn Le Roy, i. Joan Blondell, Ruby Keeler) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.05 Rubrika: Specialmente sul Tre 20.30 Dokumentarec: Daljna obzorja -Afrika, Oaza sredi puščave 21.30 Film: Flash Point (pust., ZDA 1985, r. William Tanner, i. Kris Kristofferson, Treat Williams) 22.55 Dnevnik - večerne vesti 23.00 Boks: Rosi-Vanhorn 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Boks: Parisi-Carter Bo Pink Floydom uspelo priplavati do odra? Nocoj, ob 21.45, naj bi (po vsem polemikah je pogojnik kar se da upravičen!) RAI 1 v neposrednem prenosu sledila ročk koncertu leta: legendarni skupini Pink Floyd, ki naj bi nastopila na ogromni ploščadi sredi beneške lagune. Dogodek je pač dvignil toliko prahu, da je o njem že skorajda težko govoriti v trdilnem naklonu, vsaj do trenutka, ko bodo Dave Gilmour, Nick Mason in Richard VVright (na sliki) res stopili - bolje pripluli - na plavajoči oder. Jim bo uspelo? ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5_____________ 8.30 Nan.: Fantasilandia 9.30 Šport: golf (pon.) 10.30 Film: 11 sogno dei miei venfanni (kom., ZDA 1952, r. Elliot Nugent, i. Bing Crosby) 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Film: Ti ho sempre amato (dram., It. 1952, r. M. Costa, i. Amedeo Nazzari) 15.30 Nan.: Fifty fifty, 16.30 Glitter, 17.30 I cingue del guinto piano, 18.00 II mio amico Ricky 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: II gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori - Estate 20.30 Film: Una strana cop-pia di suoceri (kom., ZDA 1979, r. A. Hiller, i. Alan Arkin, Peter Falk, Penny Peyser) 22.30 Nanizanki: Časa Via-nello, 23.00 Ovidio 23.30 Film: II divorzio (kom., It. 1970, r. Romolo Gu-errieri, i. Vittorio Gas-sman, Anna Moffo) 1.30 Nanizanka: Mannix RETE 4____________ 8.30 Nan.: Časa Lawrence 9.20 Film: Časa lontana (dram., It. 1940, r. J. Meyer, i. Beniamino Gigli, Hilde Horeber) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45HarryO 12.45 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 13.45 Dok.: Big Bang 15.30 Nan.: Longstreet, 16.30 Angie 17.00 Film: Malesia (pust., ZDA 1949, r. R. Thorpe, i. Spencer Tracy) 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: Destino sull as-falto (dram., ZDA 1955, r. H. Hathaway, i. Kirk Douglas, Bella Darvi) 22.20 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 22.50 Iz parlamenta 23.35 Deželni tednik 23.45 Film: Contratto di morte (dram., r. Bob Decou, i. Philippe Leo-tard, Annie Girardot) 1.30 Nanizanka: Agente speciale ITALIA 1____________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon, 14.00 Robin Hood, 14.30 I forti di Forte Coraggio 15.00 Variete: Musiča e! 16.00 Otroški spored: Bim Bum Bam 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Nogomet: pokal Amerike, finalne tekme (iz Ria de Janiero) 0.30 Variete: Zio Tibia Picture Show 1.15 Film: La moglie di Frankenstein (srh., ZDA 1935, r. G. Gor-don, i. James Whale) ODEON________________ 13.00 Otroški variete: Sugar 13.30 Rubriki: Top motori, 14.00 Forza Italia (pon.) 15.00 Guinnessovi primati 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 la mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu paz-zo del mondo 19.30 Aktualno: Ouestitalia 20.00 Rubrika o motorjih 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Amore piombo e furore (vestern, It. 1982, r. Antonio Brandt, i. Fabio Testi) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Rubrika: Top motori 23.30 Film: II vento della prateria (vestern, ZDA 1936, r. M. VVright, i. John Wayne) TMC__________________ 7.30 Vesti: Evening News 11.00 Risanke: Snack 12.00 Dok.: Sinji planet 13.00 Dnevnik - danes 13.15 Šport show: avtomobilizem Fl, VN VB - poskusne vožnje, SP v vaterpolu, drugi polfinale, Tour de France 17.30 Film: Nuvola Nera (vestern, ZDA 1952, r. Andre de Toth, i. Bro-derick Cravvford) 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Incidente aereo (dram., ZDA 1979, r. VValter Grauman, i. George Peppard) 22.20 Film: Shaft, gli omicidi del Capricorno (krim., ZDA 1973, r. A. Reis-ner, i. Richard Round-tree) 24.00 Film: La prima volta di Jennifer (dram., ZDA 1968, r. Paul Newman, i. Joanne Woodward) TELEFRIULI__________ 12.00 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.30 Rubrika: Motor News 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Justice 14.30 Glas. odd.: Musič box 17.45 Nadaljevanka: Cin- quant'anni d'amore 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi 20.30 Film: Missione dispe-rata (pust., r. Earl Bel-lamy, i. Ricardo Mon-talban) 22.30 Veliki pevci: Giulietta Simionato (Verdi, Gluck, Rossini, Thomas, Mascagni) 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE ■ RTV Ljubljana 1_______________ 16.10 Video strani 16.20 Poletna noč: nad. Schwarzwald-ska klinika (pon. 41. dela) 17.10 Tednik (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade: lutkovni niz Robin in Rozi - Konjiček, 18.20 nanizanka Bendji (6. del), 18.45 lutkovna igrica Zlatarjevo zlato (1. del) 19.05 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Film: Slavolok zmage (dram., ZDA 1985, r. VVaris Hussein, i. Anthony Hopkins, Lesley-Anne Down) 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.35 Poletna noč, vmes nad. Schwar- zvvaldska klinika (po scenariju Herberta Lichtenfelda, i. Klaus-jtirgen Wussow, 40. del) in nan. Samo bedaki in konji (6. del) RTV Koper_____________________ 2.30 Nogomet: pokal Amerike (neposredni prenos) 13.30 TVD Novice 13.40 Dok. oddaja: Čampo base 14.10 Športni dogodek 18.00 Športni dogodek 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Športni dogodek 21.15 TVD Novice 22.25 Boks: za italijanski naslov, Cos-si-De Lorenzi (prenos) RTV Ljubljana 2 14.55 SP v vaterpolu: polfinale 17.00 Spored za otroke 18.00 Evropski videogrami 19.00 Kako biti skupaj 19.30 Dnevnik 20.00 Glasbeni večer z Verdijem 21.30 Poročila 21.35 Oddaja o kulturi 22.05 Športna sobota 22.25 Slike časa: 35 let splitskega poletja • RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Otroški kotiček: Živalske dogodivščine, vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncertna glasba; 11.30 Pisani listi; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12.40 Mednarodno zborovsko tekmovanje Seghizzi v Gorici; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Filmi na ekranih; 15.30 O tolmačenju otroške risbe; 16.00 Med zemljo in sanjami, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Sonatina za glas in klavir (bere Adrijan Rustja); 18.20 Glasbeni listi; 19.20 Žaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Kulturna panorama^ 11.05 Koncert iz naših krajev; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Radio na dopustu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; Naši poustvarjalci; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Kp; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Brda, Brda vinorodna; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Lestvica popevk primorskih ansamblov: Dajmo naši; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.50 Pošiljam ti razglednice; 8.00 Casual; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Lucia-no; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Športni pregled; 15.45 Glasba za prijeten konec tedna; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Pogovor z vedeževalko; 11.00 The best of rock; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.35 Kje, kaj, kako, zakaj; 20.00 Sobotni vrtiljak. FILMI NA MALEM EKRANU PRIČEVANJA In za konec Claretta S predvajanjem filma Claretta Pasqualeja Squitierija se drevi zaključuje niz oddaj »Dnevi in zgodovina«, ki jih vodi Arrigo Petacco in ki so posvečene drugi svetovni vojni. Film, ki je bil posnet leta 1984, je ob svoji predstavitvi izzval zelo ostre polemike, saj so ga kritiki uvrstili med tista, zgodovinsko sicer vprašljiva dela, ki skušajo s svojo vizualno močjo vsaj delno zbrisati negativni predznak, ki ga je vse doslej imel fašizem. Zgodovinske ocene taka dela sicer ne morejo spremeniti, lahko pa vplivajo na zavest ljudi in jih tolažijo, češ fašizem je imel tudi svoj človeški obraz. Claretta - nekdanji Mussolinijevi ljubici je posodila obraz in glas Claudia Cardinale - je namreč ganjen portret ženske, ki se je odločila - tako trdi Sguitieri - da umre skupaj s svojim ljubimcem. Vprašljiv film, ki bo verjetno spet izzval polemiko. Petacco pa ga je vključil, ker je koncept svojega niza oddaj zasnoval tako, da se v njih oglašata obe plati zvona. Tako bo tudi drevi, ko bodo v razpravi po filmu nastopali domnevna Ducejeva hčerka Elena Corti in bivši odgovorni urednik Secola d'I-talia Giano Acame, ki se je s 16. letom pridružil republikancem, obenem pa partizanski voditelj Aldo Aniasi in Urbano Lazzaroc - partizansko ime Bill - ki je prepoznal in aretiral Mussolinija, ko je Duce skušal skrivaj pobegniti v Švico. Lazzaro bo baje drevi razgrnil dejansko istovetnost partizana Valeria, ki je po nalogu vodstva osvobodilnih čet usmrtil Mussolinija. UNA STRANA COPPIA Dl SUOCERI — The In-Laws, ZDA 1979. V soboto, 15. julija, ob 20.30, na Canale 5. Filmska komedija. Tommy in Barbara se nameravata poročitiin s tem seznanita starše. Toda bodoča tasta, miroljubni zobozdravnik Alan Arkin ter šegavi (bivši) vohun CIE Peter Falk, kmalu spravita ob živce zaročenca ter se zapleteta v vrtinec vratolomnih pustolovščin. Vsa komičnost žuborečega zapleta, ki sta ga odlično sestavila scenarist Andrew Bergman in režiser Arthur Hiller, izvira iz nenavadnega srečanja dveh povsem nasprotnih karakterjev. Na eni strani namišljeni ali resnični agent Falk brezvestno izkorišča zaupanje naivnega Arkina ter ga spravi v nevarno igro streljanja, zasledovanj, itn. Na drugi pa smo priča pripravljenosti normalnega človeka, da se vživi v »nevarno« življenje stripovskega junaka. V tem igralskem dvoboju sta televizijski Colombo in Arkin res izredna. Z"X VIDEO NOTES Oddaja:....... Postaja:_____ Ura: _ ______ V_____________J ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_________________________ 9.55 Maša 12.15 Nabožna oddaja 12.25 Zelena linija 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Fortunissima 14.00 Film: La signora del venerdi (kom., ZDA 1940, r. Ffoward Hawks, i. Cary Grant, Rosalind Russell) 15.35 Nanizanka: Sapore di gloria 16.35 Risanke: Richie Rich 17.00 Glasbena oddaja: Canzonissima, la grande festa della mušica 18.05 TV film: Gli innocenti vanno al-1'estero (po romanu M. Twaina) 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Quo vadiš? (po romanu Henrika Sienkiewicza, r. Franco Rossi, i. Klaus Maria Brandauer, Max Von Sydow, Barbara De Rossi, 3. del) 22.00 Variete: Io Jane, tu Tarzan 23.10 Športna nedelja 23.35 Podelitev 16. mednarodne nagrade Flaiano za književnost, gledališče, film in TV 0.10 Nočni dnevnik in vreme RAI 2_________________________ 10.00 Aktualnosti: Srečanja včeraj in danes 10.30 Video week-end: Filmi na domu 11.00 Film: Strada sbarrata (dram., ZDA 1937, r. VVilliam Wyler, i. Humphrey Bogart, Silvia Sid-ney, Joel McCrea) 12.30 Najboljši odlomki rubrike o zdravju in estetiki 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 TV film: Carpool (kom., ZDA 1983, r. E. W. Swackhamer, i. Ernest Borgnine) 15.15 Avtomobilizem Fl: VN Velike Britanije (iz Silverstonea) 17.30 Jahanje (iz Predazza) 18.10 SP v sabljanju (iz Denverja) 18.40 Variete: Tirami su 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Variete: Grolle d'oro 1989 (vodita Heather Parisi in Lello Bersa-ni, iz Saint Vincenta) 22.05 Dnevnik - nocoj 22.20 Dokumentarna oddaja: Mixer 23.30 Rubrika o židovski kulturi 24.00 Glas. odd.: Umbria Jazz '88-’89 | RAI 3____________________________ 10.55 Motociklizem: VN Francije, 250 ccm (iz Le Mansa) 11.50 Variete: Dancemania '88 12.55 Motociklizem: VN Francije, 125 ccm (iz Le Mansa) 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: Video Box 14.55 Motociklizem: VN Francije, 500 ccm (iz Le Mansa) 15.50 Kolesarstvo: Tour de France 17.00 Atletika: mednarodni miting (iz Caorle) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Koncert na trgu: 32. festival Dveh svetov (Mahler, dir. Spiros Argiris, iz Spoleta) 21.20 Podeljevanje nagrade Spoleto 21.35 Film: La gabbia (dram., It. 1985, r. Giuseppe Patroni Griffi, i. Tony Musante, Laura Antonelli) 23.10 Avtorska TV: Manni Loy - Spec-chio segreto 0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti Koncert za zaključek festivala dveh svetov Italijanska državna televizija je Festivalu dveh svetov v Spoletu posvetila le malo pozornosti z neposrednimi prenosi na malem ekranu. Nocoj (ob 19.45 na RAI 3) pa bo le na sporedu koncert, s katerim se bo zaključil letošnji že 32. festival. Na trgu pred stolnico bo koncert dirigiral Spiros Argiris (na sliki), sicer stalni dirigent tržaške operne hiše. Prisluhnili pa bomo Mahlerjev! Simfoniji št. 3 v d-molu za kontralt, ženski zbor, otroški zbor in simfonični orkester. ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 8.30 Nanizanki: Fantasi-landia, 9.30 Glitter 10.30 Film: II mare dei va-scelli perduti (dram., ZDA 1953, r. Joseph Kane, i. John Derek, VVanda Hendrix) 12.00 Nanizanka: Mac Gru-der & Loud 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 Nad.: Colorado 15.45 Film: Due per la strada (kom., ZDA 1966, r. Stanley Donen, i. Aud-rey Hepburn, Albert Finney) 17.30 Nanizanki: I cingue del guinto piano, 18.00 Love boat 19.45 Kviz: Čari genitori album estate 20.30 Nadaljevanka: Segreti (dram., i. Anthony Higgins, Phoebe Ca-tes, 1. del) 22.35 Nanizanki: Časa Via-nello, 23.05 Ovidio 23.35 Aktualno: Italija sprašuje 0.20 Film: L'occhio della spirale (dram., ZDA 1974, r. Jan Couglin, i. Peter Summer, Wendy Hughes) 1.50 Nanizanka: Mannix RETE 4______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarec: Planeta Big Bang 10.00 Nanizanka: Bonanza 11.00 Rubrika iz parlamenta 11.45 Nanizanke: Harry 'O, 12.40 Mississippi, 13.35 Giovani avvocati, 14.30 Arabesgue, 15.30 Longstreet, 16.30 An-gie 17.00 Film: La ragazza della stanza n. 13 (krim., ZDA 1961, r. Richard Cunha, i. Brian Donle-vy, Andrea Bayard) 18.30 Nan.: Marcus Welby M.D., 19.30 Baretta 20.30 Film: ...e continuavano a fregarsi il milione di dollari ( vestern, It. 1971, r. Gene Martin, i. Gina Lollobrigida, Lee Van Cleef) 22.15 Film: Io, re del blues (glas., ZDA 1976, r. G. Parks, i. Roger Mosley, Paul Benjamin) 0.45 Nanizanki: Agente speciale, 1.45 Ironside ITALIA 1___________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.15 Nanizanke: Dimensio-ne Alfa, 11.10 Chopper Sguad, 12.05 The Mas-ter 13.00 Šport: Grand Prix 14.00 Film: Le tre donne di Casanova (kom., ZDA 1944, r. Sam Wood, i. Gary Cooper, Teresa VVright) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanka: II falco della strada 19.00 Risanke: Foofur super-star, 19.30 Gli amici cerca famiglia, 20.00 I Puffi 20.30 Nogomet: pokal Amerike 0.30 Nanizanki: Search, 1.30 StarTrek OPEON_______________ 13.00 Rubrika: Ouestitalia 13.30 Nadaljevanka: La sto-ria di Maria 15.30 Film: Lotta per la vita (dram., ZDA 1987, r. El-liot Silverstein, i. Jerry Lewis, Patty Duke) 17.30 Nanizanke: Sanford and Son, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II super-mercato piu pazzo del mondo, 19.30 Misfits 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Nanizanka: Sul luogo del delitto 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Film: Ninja il guerrie-ro bionico (pust., Filip. 1987, r. Tim Ashby, i. Kelly Steve, Alan Hemmings) TMC________________ 10.00 Risanke: Snack 10.50 Motociklizem: VN Francije, 250 ccm 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Dokumentarec: I pic- coli volatili 12.55 Motociklizem: VN Francije, 125 ccm 13.45 Nanizanka: I predatori delhidolo d'oro 14.45 Avtomobilizem Fl: VN Velike Britanije (iz Silverstonea) 18.00 SP v vaterpolu: finale (iz Berlina) 19.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Fuga senza res- piro (dram., ZDA 1982, r. Paul Glicker, i. Ken Wahl) 22.15 Nogomet'89: najboljše iz prvenstva 24.00 Film: Detective G. (krim., ZDA 1972, r. Ivan Dixon, i. Robert Hooks) TELEFRIULI__________ 10.30 Dok. oddaja: Možje in narodi 20. stoletja 11.30 Dražba 12.00 Nanizanka: Medusa 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 TV film: Baby sitter con baffi (pust.) 16.00 Nanizanke: Naufra-ghi, 16.30 La guerra di Tom Grattan, 17.00 Oranges & Lemons, 18.00 Justice 19.00 Dnevnik - šport 19.30 Nanizanka: San Francisco off limit 20.30 Film: Arrivano i Titani (pust., It., r. Duccio Tessari, i. Giuliano Gemma, Antonella Lualdi) 23.00 Šport 0.30 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE • RTV Ljubljana 1 RTV Koper 9.25 Otroška matineja: Živ Žav, 10.15 nan. Nevarni zaliv (pon. 8. dela) 10.45 Nad.: Boljše življenje (6. del) 11.30 Domači ansambli: Ansambel Braneta Klavžerja 12.00 Kmet. oddaja: Ljudje in zemlja 13.00 Glasbena oddaja: San Remo '89 15.00 Zabavna oddaja: Marjanca 15.55 Nadaljevanka: Zapisani šoli (Marketa Zinnerova, r. Miroslav Raža, i. Gabriela Vranova, Jiri Sovak, 6. del) 17.00 Dnevnik 17.05 Poslovne informacije 17.10 Film: Opičje norčije (kom., ZDA 1952, r. Howard Hawks, i. Cary Grant, Ginger Rogers) 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo (Mi-odrag Karadič, 4. del) 21.20 Zdravo, vmes dnevnik 22.50 Inf. oddaja za goste iz tujine 11.00 Šport spekatkel -športni dogodki 13.30 TVD Novice 13.40 Športni dogodek 20.30 Športni dogodek 22.30 TVD Novice 23.40 Športni dogodek Najzanimivejši RTV Ljubljana 2________________ 9.00 Danes za jutri in nad. Odpisani 13.00 Dok.: Boj za obstanek 13.25 Glasbena oddaja: Zgodbe iz starih mest - Livno 13.55 Koncert: Placido Domingo v Wembleyu 15.20 Avtomobilizem Fl: VN Velike Britanije (iz Silvestonea) 17.15 SP v motonavtiki (iz Omišalja) 18.00 SP v vaterpolu (iz Berlina) 19.00 Da ne bi bolelo, 19.30 Dnevnik 20.05 Dok.: Bellamy na vrhu sveta, 20.35 Dolga iskanja 21.10 TV Galerija 21.30 Športni pregled 22.00 DP v gorskih cestnohitrostnih dirkah (iz Lovčena) ■ RADIO • RADIO ■ RADIO • RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi, 10.15 Mladinski oder: Igi (Aleksander Marodič); 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas, 12.00 Prežganka ali Brodo brustula -antologija humorja kabaretistov Borisa Kobala in Sergeja Verča, 12.40 Godbe na pihala; 13.20 Nedeljski popoldanski zbornik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.10 Na počitnice, 15.30 Počitniški rendez-vous; 17.00 Radijska igra: Prgišče zemlje (Jožko Lu-keš, pon.); 19.20 Napoved in zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi bojev in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.30 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Žrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Napoved programa, Na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Vanka in Ton-ca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Aktualna oddaja: Dogodki in odmevi; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki in komentarji; 17.33 Made in YU; 18.00 Najnovejše plošče; 19.00 Glasba non stop in športni dogodki; 20.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Slepa ulica STRADA SBARRATA — Dead End, ZDA 1937 Režija: VVilliam Wyler □ Scenarij: Lillian Hellman □ Scenografija: Richard Day □ Fotografija: Gregg Toland □ Glasba: Alfred Newman □ Igrajo: Humphrey Bo-gart, Sylvia Sidney, Joel McCrea, Claire Trevor, Wendy Barrie V nedeljo, 16. julija, ob 11.00, na RAI 2 Filmska kriminalka. Zloglasni gangster z angelskim obrazom (Humphrey Bogart) in njegov prijatelj iz mladih let, arhitekt Joel McCrea, se vrneta v zelo reven predel Manhattana, kjer sta skupaj odrasla. Po četrti se še vedno potikajo tolpe mladih prestopnikov, na las podobne onim, v katerih je začel Bogart svojo kriminalno kariero. McCrea in Bogart si delita ljubezen lepe učiteljice Sylvie Sidney in seveda tudi ugled pri malih potencialnih bodočih gangsterjih... Klasična črno-bela kriminalka iz 30. let nas uvaja v nov poletni ciklus 13 filmov, ki ga RAI 2 posveča enemu od največjih filmskih mitov. Bogart se bo s svojim edinstvenim ciničnim nasmeškom in ponošenim dežnim plaščem predstavil v številnih, klasičnih inačicah, na katerih je zrasel njegov absolutni (filmski) mit. Ciklus bo z dovolj zgovornim motom Bogey kakor Bogart. Mit, ki ne zatone ponudil v matinejah legendarne naslove kot High Sierra, Malteški sokol, Veliki sen, Casablanca, kar bo posebej razveselilo vse filmske navdušence, ki obožujejo Bogartov lik, kot npr. to izpričuje Woo-dy Allen v svojem norem ironičnem in ljubečem poklonu »Bogeyu« Play It Again Sam... OPIČJE NORČIJE — Monkey Business, ZDA 1952. V nedeljo, 16. julija, ob 17.10, na RTV-Lj 1. Filmska komedija. Eklektični hollywoodski avtor Howard Hawks je režiral več posrečenih komedij, ki sodijo že v klasiko tega žanra. Med raznimi inačicami hollywoodskega komičnega filma zavzemajo posebno mesto Hawksove »nore« komedije, kot sta npr. Opičje norčije ali pa Susanna (na sporedu v soboto, ob 14.00, na RAI 1). V obeh nastopa šarmantni burkaš Cary Grant v vlogi nerodnega, naivnega in čudaškega znanstvenika, ki je protagonist izredno zabavnih dogodivščin. V Opičjih norčijah s »pomočjo« domiselnega šimpanza pripravi serum za pomlajevanje, ki spravi iz tira njega in njegovo ženo... Igrata tudi Ginger Rogers in Marilyn Monroe. V Susanni pa ima nebogljeni Grant opravka z ekstravagantno milijarderko Katharine Hepburn in njenim sicer udomačenim panterjem! Z \ VIDEO NOTES Oddaja: L.. Postaja:_______________ Ura: _____________- ■ V_______________________J ITALIJANSKE TV MREŽE ■ RAI 1________________________ 11.55 Vremenska slika 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Buona fortuna Estate 14.10 Film: Amore tzigano (kom., ZDA 1934, r. Richard VVallace, i. Ka-tharine Hepburn, John Beal) 15.55 Sedem dni v parlamentu 16.25 Risanke: Richie Rich 16.45 Mladinska oddaja: Big Estate 17.35 Film: II sospetto (srh., ZDA 1941, r. Alfred Hitchcock, i. Cary Grant, Joan Fontaine) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Rane, amore e gelosia (kom., It. 1954, r. Luigi Comenci-ni, i. Gina Lollobrigida, Vittorio De Sica) 22.05 Dnevnik 22.15 Nadaljevanka: II sangue degli altri (1. del) 23.45 Rubrika: Effetto notte 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2 11.30 Rubrika: Protestantizem 12.00 Nanizanka: A passo di fuga 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nanizanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: Cucciolo 16.15 Film: La vacca e il prigioniero (kom., It.-Fr. 1960, r. Henry Ver-neuil, i. Fernandel, Pierre Louis) 18.05 TV igra: II sicario 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: L'ispettore Derrick 21.35 Dnevnik - nocoj 21.45 Gledališče na RAI 2: La strana coppia (Neil Simon, r. Franca Valeri, i. Monica Vitti, Rossella Falk) 23.50 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Film: Delitto sulla spiaggia (krim., ZDA 1955, r. Joseph Pev-ney, i. Joan Crawford) | RAI 3____________________________ 13.45 Kolesarstvo: II Giro d oro 14.00 Deželne vesti 14.10 Dokumentarna oddaja: Drobci 14.30 Bezbol - povzetki prvenstva 15.00 Jahanje (iz Vigne Di Narni) 15.30 Glasbena oddaja: Video Box (ured. Beatrice Serani) 15.45 Film: Vincitori e vin ti (dram., ZDA 1962, r. Stanley Kramer, i. Spencer Tracy, Burt Lancaster, Marlene Dietrich) 18.45 Športna oddaja: Derby (ureja Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Šport: Tutto mondiali ieri Sz do-mani (vodi Aldo Biscardi) 22.30 Zabavna oddaja: Fronti a tutto (vodi Pinina Garavaglia) 23.05 Dnevnik - nocoj 23.10 Avtorska TV: Beniamino Placido - Serata Garibaldi 0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Avtorska TV (2. del) Avtorski TV večeri z monografsko zasnovo Tretja televizijska mreža RAI že tretji teden uvršča med svoje pozno večerne sporede niz oddaj z naslovom Avtorska TV. Po Co-menciniju, Loyu in Blasettiju je tokrat na vrsti Beniamino Placido (na sliki). Za ta teden pa so med drugim predvidene tudi monografske oddaje. Prva od teh bo posvečena Garibaldiju (ob 23.10 na RAI 3), nato Marxu, Ameriki in v četrtek še Manzoniju. Med nocojšnjimi gosti Craxi, Andreotti, Susanna Agnelli, Spadolini, Katia Ricciarelli. ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE 5____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana, 11.15 II profumo del successo 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: Uno sconosciuto alla mia porta (dram., ZDA 1956, r. William Witney, i. Mac Donald Carey, Patricia Medina) 17.30 Nanizanka: Hotel 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Nadaljevanka: Segreti (2. del) 22.35 Kviz: Il gioco dei nove 23.20 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.50 Film: Suspense a Ve-nezia (krim., ZDA 1967, r. Jerry Thorpe, i. Robert Vaughn, Elke Sommer) RETE 4_____________ 8.00 Nanizanka: In časa Lawrence 8.55 Film: Extraconiugale (kom., It. 1965, r. Fran-ciosa-Guerrini-Mon-taldo, i. Gastone Mo-schin) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 Cosi gira il mondo, 16.40 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nad.: Febbre d amore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: Il gigante buono (pust., ZDA 1968, r. James Neilson, i. Dennis Weaver, Vera Miles) 22.20 Film: Il giocattolo (dram., It. 1979, r. Giu-liano Montaldo, i. Nino Manfredi, Marlene Jobert) 0.40 Nanizanki: Agente speciale, 1.40 Ironside ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I Gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy,12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Megasalvi show 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Film: Dove stanno i ra-gazzi (kom., ZDA 1984, r. Hi Averback, i. Lisa Hartman, Lorna Luft) 22.20 Nanizanki: Starsky and Hutch, 23.20 Brothers 23.50 Dok. oddaja: Cingue anni di avventura 0.25 Nanizanki: Taxi, 0.55 Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Scandali al mare (kom., It. 1961, r. Marino Girolami, i. Carlo Dapporto, Raimondo Vianello) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Nanizanka: I classici delLerotismo 23.30 TV film: La leggenda di Henry Ford (3. del) TMC__________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini delLArizona 12.00 Nadaljevanka: Il fiu-me scorre lento 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Zio Joe Shannon (dram., ZDA 1978, r. Jo- seph C. Hanwright, i. Burt Young) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Chi giace nella mia bara? (dram., ZDA 1964, r. Paul Henreid, i. Bette Davis, Karl Mal-den) 22.35 Nanizanka: Ray Brad-bury presenta 23.05 Vesti nocoj 23.20 Šport nocoj 24.00 TV film: La giostra di fuoco (dram., ZDA 1979, r. E. W. Svvackha-mer, i. Mike Connors) TELEFRIULI___________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Dok. oddaja: Možje in narodi 20. stoletja 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Justice 15.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nadaljevanka: Il dia-volo al Pontelungo 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi 20.30 TV film: La banda del-la piuma nera (pust.) 22.30 Nan.: Le avventure di Charles Dickens 23.30 Dnevnik 0.30 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE IGRALSKI OBRAZ RTV Ljubljana 1_______________| 16.05 Video strani 16.10 Poletna noč: nad. Schwarzwald-ska klinika, 17.10 nan. Samo bedaki in konji (pon.) 17.45 Mozaik. Zrcalo tedna 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Naš utrip 18.25 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Ogenj, 18.45 lutkovna igrica Zlatarjevo zlato (2. del) 19.05 Video strani 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Kjer je oporoka (B. Taylor, r. Baz Taylor, i. Louan Gideon, Michael Howe) 21.05 Kulturna oddaja: Osmi dan 21.45 Dnevnik in vreme 22.05 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč, vmes nad. Schwar-zvvaldska klinika (43. del) in humoristična serija Alo, Alo (7. del) 1.10 Video strani RTV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Športni dogodek 16.00 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (v studiu komentira Dan Peterson) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tednik: Settegiorni 20.30 Nogomet: pokal Amerike, tekma iz končnice tekmovanja (posnetek) 22.15 TVD Novice 22.25 Šport spektakel - Naj zanimivejši športni dogodki (povzetek - v studiu komentira Dan Peterson) RTV Ljubljana 2_________________ 17.30 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Izobraževalna oddaja: Po brezkončnosti sveta - Azija, Od Ma-lacce do Malezije (12. del) 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Informativna oddaja: Po sledeh napredka - Na pragu 21. stoletja 21.05 Svet na zaslonu 21.45 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO ■ RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Mal položi dar, domu na oltar; 9.15 Otroški kotiček: Živalske dogodivščine (3. del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: Tržaški oktet (vodi Janko Ban), Mladinski zbor GM (vodi Stojan Kuret), MePZ Obala iz Kopra (vodi Mirko Šlosar); 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Sonatina za glas in klavir (pon.); 12.40 Koroška poje; 13.20 Glasbeni listi; 14.45 Beležka; 15.30 Utrinki; 16.00 In ti, kam poj deš v soboto zvečer?; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik (pon.), nato Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Z instrumentalnimi ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Do 14.00; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Glasbena tekmovanja; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe na pihala; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Lit. nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Shovv business,- 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostgli Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 22.00 Nočna glasba. 1 1 FILMI NA MALEM EKRANU Monicin »prvič« Na filmski sceni je že dolgo vrsto let, doslej pa še ni sedla na režiserski stol. Za svoj režiserski prvenec je Monica Vitti izbrala scenarij, ki ga je sama pripravila s pomočjo Roberta Russa in Gianfranca Chiericija. Tajni škandal, tak je naslov filma, pripoveduje o življenju normalne družine. In da bi bila domačnost še bolj izrazita, se je Monica odločila, da bo film snemala večjidel v svojem nekdanjem bivališču, stanovanju v vili Fleming nad Tibero, kjer je živela, dokler ni v hiši izbruhnil požar. »Ideja o filmu se mi je porodila lani med gledališko turnejo, ko sem imela veliko prostega časa,« je pojasnila Monica Vitti novinarjem, ki so jo pred nedavnim obiskali na kraju snemanja. Dodala je tudi, da je »ta režiserska izkušnja odraz moje ljubezni do filma. Delo je tem bolj občuteno, ker je osnovna ideja moja in ker sem vneto sodelovala pri pisanju scenarija«. Dodala je tudi, da najbrž v prihodnje ne bo nadaljevala z režijo. »To delo je preveč naporno, predvsem pa sem raje samo igralka.« V svojem filmu ima namreč Monica Vitti tudi nosilno žensko vlogo, skupno z njo pa bo protagonist filma Elliot Gould. Film finansirata Komica film in Reteitalia, predviden strošek pa ne presega dveh milijard lir. IL SOSPETTO — Suspicion — Sum, ZDA 1941. V ponedeljek, 17. julija, ob 17.35, na RAI 1. Filmska srhljivka. Sum in Alfred Hitchcock: naslov in avtor sta nedvomno eden od najbolj značilnih in konsekventnih binomov v zgodovini filma. Kajti »sum« je ena od najbolj značilnih prvin suspenza. In kdo je najbolj vešč in uspešen uporabnik tega elementa filmske dramaturgije, če ne »mojster srhljivke« Alfred Hitchcock? Prav v delu Sum Hitchcock izpostavi eno od svojih najznačilnejših filmskih vzdušij, ker vsili gledalcu in tudi nastopajočim »sum«, da je junak zgodbe obenem lahko kriv in nedolžen. Tako gledalci filma kot nemočna protagonistka Joan Fontaine do zadnjega ne vedo, ali je njen pravkar poročeni mož Grant pošteni naivnež ali izprijeni morilec, ki se je okoristil z umorom prijatelja... ( \ VIDEO NOTES Oddaja: : ______ Postaja:._.. _________ Ura:____1______________ v_______________________/ ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Buona fortuna E State 14.10 Film: Non puoi impedirmi di amare (kom., ZDA 1939, r. John Cromwell, i. Cary Grant, Carole Lombard) 15.45 Zanimivosti: Action Now 16.15 Risanke: Richie Rich 16.35 Mladinska oddaja: Big Estate 17.25 Danes v parlamentu 17.30 Film: Primo amore (kom., ZDA 1935, r. George Stevens, i. Ka-tharine Hepburn, Fred MacMur-ray) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Dokumentarna oddaja: Kvark -posebnosti 21.20 Nadaljevanka: Chateauvallon (3. del), vmes (22.15) dnevnik 23.20 Variete: Sulla cresta dell onda Special 0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.35 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2_________________________ 12.00 Nanizanka: A passo di fuga 13.00 Dnevnik - ob trinaj stili 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: Cucciolo 16.15 Dokumentarec: Živali sonca 16.40 Iz parlamenta 16.45 Film: La grande attrazione (dram., ZDA 1962, r. Daniel Pet-rie, i. Pat Boone, Nancy Kwan) 18.05 TV igra: II sicario 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: II cucciolo (dram., ZDA 1946, r. Clarence Brown, i. Gre-gory Pečk, Jane Wyman) 22.35 Dnevnik - nocoj 22.45 Aktualno: 20 let po Mesecu 23.35 Izložba Int. DOC Cluba 0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Film: Era notte a Roma (dram, It. 1960, r. Roberto Rossellini, i. Leo Genn, Giovanna Ralli, 1. del) RAI 3_________________________ 13.30 Kolesarstvo: Tour de France (iz Izoarda Briancona) 14.00 Deželne vesti 14.10 Off shore (iz Trsta) 14.40 Beach volley (iz Riminija) 15.10 Kolesarstvo: Tour de France (iz Col de Varsa) 16.30 Dokumentarna oddaja: Drobci 16.45 Film: Arditi delVaria (pust., ZDA 1938, r. Victor Fleming, i. Clark Gable, Spencer Tracy, Myrna Loy) 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.15 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Inf. oddaja: Allarme in citta 21.35 Variete: Grillo turista per caso 22.35 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 23.05 Dnevnik - večerne vesti 23.10 Avtorska TV: Beniamino Placido - Serata Marx 0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Avtorska TV (2. del) Po francoski revoluciji na vrsti še Luna Po 200-letnici francoske revolucije iz prejšnjega tedna je tokrat v ospredju sicer po številu let manjša, a nic manj pomembna obletnica. Pred 20 leti je namreč človek prvič stopil na Lunina tla. Dogodku bodo v prvi vrsti posvetila pozornost sredstva množičnega obveščanja. Državna tv mreža bo poletu na Luno posvetila že nocojšnje Posebnosti TG2 (ob 22.45), veliko prostora pa bodo obletnici namenile tudi zasebne TV mreže, ki sodijo v sklop družbe Fininvest. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana, 11.15 II profumo del successo 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: Luomo della mia vita (dram., It.-Fr. 1951, r. Guy Lefranc, i. Madeleine Robinson) 17.30 Nanizanka: Hotel 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Film: Butch Cassidy (vestern, ZDA 1969, r. G. Roy Hill, i. Paul Newman, Robert Red-ford) 22.35 Kviz: II gioco dei nove 23.20 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.50 Film: II tesoro della fo-resta pietrificata (pust., It. 1965, r. E. Salvi, i. Gordon Mitchell, Eleonora Bianchi) RETE 4_____________ 8.00 Nanizanka: In časa Lawrence 8.50 Film: Afrodite, dea delTamore (zgod., It. 1958, r. Mario Bon-nard, i. Isabelle Corey) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 C osi gira il mondo, 16.40 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nad.: Febbre d'amore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: Venga a premiere il caffe da noi (kom., It. 1970, r. Alberto Lat-tuada, i. Ugo Tognazzi, Milena Vukotic) 22.30 Film: Scandalo al ranch (kom., ZDA 1975, r. Frank Perry, i. Jeff Bridges, Sam Water-ston) 0.20 Nanizanki: Agente speciale, 1.20 Ironside ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Megasalvishow 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Festivalbar 22.30 Nan.: Starsky & Hutch, 23.30 Brothers 24.00 Dokumentarec: Cin-que anni di avventura 0.35 Nanizanki: Taxi, 1.05 Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Allonsanfan (zgod., It. 1974, r. Paolo in Vittorio Taviani, i. Marcello Mastroianni, Lea Massari) 23.00 Varieteja: Telemeno, 23.15 Le notti del grande cocomero 24.00 Nan.: Half Nelson TMC__________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini deli'Arizona 12.00 Nadaljevanka: Il fiu-me scorre lento 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Il figlio della fu-ria (pust., ZDA 1942, r. John Cromvvell, i. Ty-rone Power) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: L'ultimo degli indifesi (dram., ZDA 1980, r. Robert Collins, i. Henry Fonda, John Houseman) 22.20 Rubrika o motorjih 22.45 Vesti: TMC nocoj 23.00 Šport: kolesarstvo, Tour de France 24.00 Film: Carrell agente pericoloso (krim., ZDA 1976, r. Ivan Nagy, i. Don Murray) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: Medusa 13.00 Dnevnik 13.30 Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja 15.30 Musič box 18.30 Nadaljevanka: Il dia-volo al Pontelungo 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi 20.30 Športne vesti 21.30 Nan.: Il ritorno del Santo, 22.30 Angoscia 23.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 0.30 Dnevnik, nato dražba 1.30 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE ■ RTV Ljubljana 1 16.25 Video strani 16.35 Poletna noč: nad. Schwarzwald-ska klinika, 17.30 humoristična serija Alo, alo (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Da ne bi bolelo: Bronhialna astma 18.30 Spored za otroke in mlade: Čiru-le čarule - Čarobne skrivnosti, 18.35 Rad bi, da bi me imeli radi 19.00 Video strani 19.05 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Klan (Fr., r. Claude Barma, i. Victor Lanoux, Ma-rie-Jose Nat, Jeane Manson, Jean Sorel, 4. del) 21.10 Omizje: Pravica do splava spet na prepihu? 22.50 Dnevnik in vreme 23.10 Inf. oddaja za goste iz tujine 23.15 Poletna noč, vmes nad. Schwar- zwaldska klinika (44. del) in nan. Nenavadne zgodbe (7. del) RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dokumentarna oddaja: Čampo base (vodi Ambrogio Fogar, pon.) 14.10 Nogomet: pokal Amerike, tekma iz končnice tekmovanja (pon.) 16.00 Šport spektakel - Naj zanimivejši športni dogodki (v studiu komentira Dan Peterson) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Nogomet: pokal Amerike, tekma iz končnice prvenstva (posnetek) 22.15 TVD Novice 22.25 Šport spektakel - Naj zanimivejši športni dogodki (v studiu komentira Dan Peterson) RTV Ljubljana 2______________ 18.30 Beograjski TV sjjored 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Žrebanje lota 20.40 Divje rože: Orhideje 20.50 Zabavni torek: Poletni magazin ■ RADIO • RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevniki 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 9.15 Otroški kotiček: Živalske dogodivščine (zadnji del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: zbor Cappella Civica (vodi Marco Sofianopulo); 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Barvne sinto-nije, 12.40 Glas harmonike; 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Kresničke, 15.30 Premišljevanje, 16.00 Kulturno-politiki v kuhinji, vmes Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Drama: Boginja iz Sesljanskega zaliva (3. del), nato Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Dober dan; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do 14.00; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Glasba; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Radijska igra; 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Minute za...; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Lit. nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Radio Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Pripovedujejo...; 8.35 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.15 Knjižne novosti; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Avtomobilizem; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Glasba; 16.33 Superpass; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Filmska glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Za vse okuse; 16.00 Oddaja WWF; 17.00 Filatelija; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU PRIMO AMORE — Aliče Adams, ZDA 1935. V torek, 18. julija, ob 17.30, na RAI 1. Filmska komedija. George Stevens, režiser romantično nastrojenih »ameriških« zgodb Shane, Prostor na soncu in Velikan, je v mladih letih posnel tudi to sentimentalno komedijo s Katherine Hepburn. Mlado podeželsko dekle se zaljubi v bogatega moža, vendar se sramuje revne družine. Zato smo ob zaročenče-vem obisku priča sila nerodnim in neljubim dogodkom s srečnim koncem. Ste-vensova sočna komedija spada v kratek niz filmov, posvečenih igralskim začetkom Katherine Hepburn. Temperamentna, čustvena, inteligentna, duhovita in malce »usekana« igralka nastopa tudi v VValacevem Amore tzigano iz 1934 (ponedeljek, ob 14.10), v Arznerinem La falena dargento iz 1933 (sreda, ob 17.50), v La Cavaovem Palcoscenico iz 1937 (četrtek, ob 14.10) in v Sandrichevem Una donna si ribella iz 1936 (petek, ob 17.40). V ŽARIŠČU Stoletni modrčki Nastali so najbrž z namenom, da bi ženske obline še polepšali, da bi dodali, kjer je kaj manjkalo, nekoliko »popravili« preobilnost ali pa na novo izoblikovali, kar se po naravi izoblikovati ni več dalo. Izum modrčka si v proslavljalnem zagonu lastijo Francozi. Pred sto leti naj bi jih začela izdelovati Parižanka Herminie Cadolle, ki je baje do potankosti poznala očem zastrte »napake« svojih uglednih odjemalk. Njeno delo še danes nadaljuje pravnukinja Poupie, ki se zvesto poslužuje le svile, čipk in dragocene tančice. V isti sapi se za začetnike proglašajo Američani: leta 1910 naj bi Otto Tizling izdelal prvi modrček za svojo ljubljenko, pevko Swanildo Olaf-sen, ki jo je narava baje prej obdarila z bujnim oprsjem kot z opernim glasom. Vsem začetniškim potegovanjem navkljub si je modrček z leti osvojil pomembno vlogo v zapletenem ženskem svetu. Morda je nastal le iz stvarne potrebe, postal pa je sredstvo osvajanja, ko je moški odkril »spodbujevalno« lastnost vabljivega modrčka, ženska pa zaslutila njegovo zakrito omreževalno moč. V letih angažiranega feminizma je modrček postal celo grešni kozel moškega tiranskega odnosa do ženske. V »lovu na čarovnice« je tako na grmadi zgorelo ničkoliko nedolžnih nedrčkov in pod več ali manj ohlapnimi majicami so se začela šopiriti gola, »svobodna« prša najrazličnejših oblik. Pred kratkim pa so v žensko modo spet suvereno vstopili stezniki, pasovi za nogavice in podveze, spet se modrček pojavlja v številnih verzijah, z njim se na časopisnih straneh šopirijo lepotice, ki bi rade vzbudile dovolj pozornosti. Kaj pa zdaj? Na plažah še velja zgoraj brez, moda pa narekuje celostne kopalke. V vsakdanjem življenju je ženska, ki si prsi ne stiska v nobeno tkanino, še napredna, iz lepo opremljenih izložb pa mikavno kukajo... modrčki! ( : "N VIDEO NOTES Oddaja: ' ....-.'.:.. Postaja:________________„_____ ITALJJANS K E TV MREŽE RAI 1_________________________ 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Buona fortuna E State 14.10 Film: Le mie due mogli (kom., ZDA 1940, r. Garson Kanin, i. Cary Grant, Irene Dunne) 15.40 Aktualnosti: Full Steam - Fotoreporter Patrick Coauvel 16.10 Sodobni umetniki: Francesco Di Cocco 16.55 Mladinska oddaja: Big Estate 17.45 Danes v parlamentu 17.50 Film: Falena d'argento (dram., ZDA 1933, r. Dorothy Arzner, i. Katharine Hepburn, Colin Glive) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Nanizanka: La signora in giallo 21.30 Variete: Cera una volta... io Renato Rascel (5. del) 22.30 Dnevnik 22.40 Koncert: poje Gino Paoli - L’uffi-cio delle cose perdute 24.00 Dnevnik - danes v parlamentu 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2__________________________ 12.00 Nanizanka: A passo di fuga 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: Cucciolo 16.15 Iz parlamenta 16.20 Film: II capitano del re (pust., Fr. 1960, r. Andre Hunebelle, i. Jean Marais, Elsa Martinelli) 18.05 TV igra: II sicario 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Atletika: Golden Gala (prenos iz Pescare) 22.30 Dnevnik - nocoj 22.40 Nan.: Hill Street giorno e notte 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 23.40 Reportaže: L'altra meta della notte -1 veri Miami Vice 0.10 Film: Era notte a Roma (dram., It. 1960, r. R. Rossellini, i. Leo Genn, Giovanna Ralli, 2. del) RAI 3_________________________ 13.30 Kolesarstvo: Tour de France (iz L'Alpe D'Huez), vmes (14.00) deželne vesti 14.45 Kolesarstvo: Corsa del sole 15.40 Kolesarstvo: Tour de France 16.30 Dokumentarna oddaja: Drobci 16.55 Film: Come ho vinto la guerra (dram., VB 1967, r. Richard Les-ter, i. Michael Cravvford, John Lennon) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Film: La terra si tinse di rosso (dram., ZDA 1973, r. Richard C. Sarafian, i. Rod Steiger, Robert Ryan) 22.15 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 22.45 Dnevnik - nocoj 22.50 Avtorska TV: Beniamino Placido - Serata America 23.50 Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Avtorska TV (2. del) 1.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti Junaki druge polovice nočnega dogajanja Na drugi državni tv mreži se nocoj začenja nov niz o aktualnosti, ki sta si ga zamislila Brando Ouilici in Mario Rossini. Gre pa za nekoliko drugačno obravnavo problemov, ki so včasih zakriti našim očem. Podobno se torej glasi tudi naslov novega niza o skrivnem nočnem življenju: L'altra meta della notte. Junaki prve oddaje (ob 23.40 na RAI 2) so agenti Miami Vice (tokrat resnični, ne tisti iz tv nanizanke), ki se ukvarjajo predvsem z razpečevanjem mamil. Z A S E B N E TV POSTAJE CANALE5_____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana, 11.15 II profumo del successo 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: Notte di perdizi-one (dram., ZDA 1952, r. Roy Baker, i. Linda Darnell, Gary Merrill) 17.30 Nanizanka: Hotel 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Kviza: OK il prezzo e giusto, 22.30 II gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.45 Film: Timberjack (vestern, ZDA 1955, r. Joseph Kane, i. Sterling Hayden, Vera Ralston) 8.00 Nanizanka: In časa Lawrence 8.55 Film: Genitori in blue jeans (kom., It. 1960, r. Camillo Mastrocin-que, i. Peppino De Fi-lippo, Ugo Tognazzi) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45Harry'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 Gosi gira il mondo, 16.40 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nad.: Febbre damore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: Swarm (fant., ZDA 1978, r. Irwin Al-len, i. Michael Caine, Katharine Ross) 22.40 Film: New York: ore tre - L'ora dei vigliac-chi (dram., ZDA 1967, r. Larry Peerce, i. Tony Musante, Martin She-en) 0.35 Nanizanki: Agente speciale, 1.35 Ironside ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Megasalvi show 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Nanizanke: Scuola di football, 22.30 Starsky and Hutch, 23.30 Brothers 24.00 Dokumentarec: Cin-que anni di avventura 0.35 Nanizanki: Taxi, 1.05 Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Attenti a quei due... ancora insieme (pust., VB-ZDA 1976, r. Roy Wardbaker-Sid-ney Hayers, i. Tony Curtis, Roger Moore) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Film: Flush... ovvero-sia la caccia al tesoro piu pazza d'America (kom., ZDA 1981, r. An-drew J. Kuehn, i. VVilli-am Callaway) 0.30 Nanizanka: I classici dellerotismo TMC__________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini dellArizona 12.00 Nadaljevanka: Il fiu-me scorre lento 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: La valle delle mille colline (dram., VB 1958, r. Ken Anna-kin, i. Michael Craig, Anna Gaylor) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il rivoluzionario (dram., ZDA 1970, r. Paul VVilliams, i. Jon Voight, Robert Duvall) 22.20 Znanstveni tednik: Galileo 23.55 Vesti nocoj 23.10 Šport nocoj, vmes kolesarstvo, Tour de France, nato atletski miting (iz Pescare) TELEFRIIILI_________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: Medusa 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o kolesarstvu 14.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nadaljevanka: Il dia-volo al Pontelungo 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi 20.30 TV film: La battaglia di Enghelchen (vojni) 22.00 Nanizanka: Angoscia 22.30 Morski športi 23.00 Dnevnik, nato dražba 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE • RTV Ljubljana 1_______________| 16.30 Video strani 16.40 Poletna noč: nadaljevanka Schwarzwaldska klinika, 17.30 nanizanka Nenavadne zgodbe (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Informativna oddaja: Slovenci v zamejstvu 18.40 Spored za otroke in mlade: lutke Robin in Rozi - Glasbenika, 18.50 Ringa, ringa, raja 19.05 Video strani 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Ciguli Miguli (kom., Jug. 1977, r. Branko Marjanovič, i. Ljubomir Didič, August Cilič, Viktor Bek, Martin Matoševič) 22.00 Dnevnik in vreme 22.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.25 Poletna noč, vmes nadaljevanka Schwarzwaldska klinika (45. del) in nanizanka Hooperman (7. del) 1.25 Video strani RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dokumentarna oddaja: Čampo base (vodi Ambrogio Fogar, pon.) 14.10 Nogomet: pokal Amerike, tekma iz končnice tekmovanja (pon.) 16.00 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (v studiu komentira Dan Paterson) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Šport: rugby - Turnir petih narodnosti, Wales-Anglija (pon.) 22.00 TVD Novice 22.10 Rubrika RTV Ljubljana 2________________ 17.30 Satelitski poskusni prenosi 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče 20.35 Atletika: Grand Prix - Gran Gala (iz Pescare) 22.45 Svet poroča 23.00 Satelitski poskusni prenosi ■ RADIO • RADIO ■ RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz Dvignjene zavese; 9.15 Otroški kotiček: Strahek (1. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: sopranistka Olga Gra-celj, pianistka Neva Merlak; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Moja šola radiestezije in bioterapije, 12.40 Foklorna glasba; 13.20 Poletni mozaik: Glasbeni listi, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 Iz zemlje gre v trto - o poeziji; 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Lit. podobe: Spomini Staneta Kavčiča; 18.20 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Instrumenti; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do 14.00; 14.02 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine; 14.40 Merkur-ček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Naj narodi pojo; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz slovenskih oper; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Neposredno: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Žgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Naj lepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Kompasovi napotki; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. FILMI NA MALEM EKRANU M DOGODEK TEDNA Bojevite redovnice Če bi cerkveni pravilnik dovoljeval podelitev Oskarjev, bi letošnji oskar bojevitosti in prizadevnosti nedvomno pripadel karmeličankam mesteca Brillon v VVestfalii. Njihova vnema v preganjanju Zla bi bila res vredna priznanja. Mestece Brillon se je namreč do pred nedavnim »ponašalo« z bordelom, ki je bil stalen trn v peti bojevitim redovnicam. In ko so se dame prešuštva izselile, so karmeličanke sklenile, da bodo »zbrisale« še zadnje sledove njihove pohujšljive prisotnosti. Z značilnim nemškim smislom za organizacijo so pripravile »bojni« načrt in se spravile nad nekdanji bordel, oborožene z vrči blagoslovljene vode, da bi tako dobesedno odplavile vse sledi sodobne Sodome, še zlasti pa vonj po erotičnih dišavah, ki je prepojil omet in stene. Zato marljive nune niso skoparile z vodo. In ko blagoslovljene vode ni bilo več, so se kar priklopile na javno vodovodno omrežje. Budna nemška birokracija pa je ob nedovoljeni navezavi poskočila: niti redovnice, ki zasledujejo vzvišene namene, nimajo pravice, da se priklopijo na vodovodno omrežje brez ustreznih dovoljenj in ne da bi upoštevale pravil postopnika, je strogo izjavil dežurni funkcionar in prijavil nune. Spor se je končal, ko so se redovnice formalno opravičile. In vodstvo vodovodnega konzorcija, zadovoljno z opravičilom, po spravi ni skoparilo s priznanji nunam: pri-klopitev na vodovodno omrežje, je poudarilo, sicer ni bila zakonita, s tehničnega vidika pa je bila res neoporečna. Manj zadovoljna je bila občinska uprava. V svoji vnemi so karmeličanke tako prepojile zidove bivšega bordela z vodo, da so zaradi prekomerne vlage temelji razmajani in statika poslopja ogrožena. CIGULI MIGULI, Jugoslavija 1952 (1977). V sredo, 19. julija, ob 20.05, na RTV-Lj 1. Satirična komedija. Hrvat Branko Marjanovič (Zastava 1949, Opsada 1956, Ciguli Miguli) je razmeroma malo znan predstavnik prvega povojnega rodu jugoslovanskih filmarjev. Njegovo satirično delo Ciguli Miguli pa zasluži vsekakor pozornost. Marjanovič je svojo vaško glasbeno idilo dokončal že 1952; toda zaradi nekonformističnega pristopa pri prikazu takratnih razmer je film obtičal v »bunkerju« celih 25 let. Kip slovitega glasbenika Cigulija Migulija, ki stoji sredi trga takoimenovanega mesteca, simbolizira veliko zavzetost domačinov za glasbo, ki se izkazuje v godbi na pihala, v zboru ali v tamburaškem orkestru. Pa pride iz velikega mesta spolitizirani kulturni funkcionar, ki hoče s silo »prekvalificirati« vse domače glasbenike v plesalce, literate, gledališčnike... ( "X VIDEO NOTES Oddaja: .... Postaja: Tv' _______ - I ITALIJAN S K E TV MREŽE ■ RAI 1_________________________ 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Čreature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Buona fortuna Estate 14.10 Film: Palcoscenico (dram., ZDA 1937, r. Gregory La Cava, i. Kat-herine Hepburn, Ginger Rogers) 15.40 Aktualno: Full Steam - Carol Alt 16.10 Umetnost: Federico Zeri in Gui-do Reni 16.35 Mladinska oddaja: Big Estate 17.35 Film: L'intraprendente signor Dick (kom., ZDA 1947, r. Irving Reis, i. Cary Grant, Myrna Loy) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Bernardo, cane ladro e bu-giardo (kom., ZDA 1976, r. Robert Stevenson, i. Dwayne Hic-kman, Mary Ann Mobley) 21.50 Dnevnik 22.00 Moda: Delile pod zvezdami 23.15 Film: Cielo rosso all alba (dram., ZDA 1971, r. James Goldstone, i. Richard Thomas, Catherine Burns), vmes (24.00) dnevnik RAI 2_________________________ 12.00 Nanizanka: A passo di fuga 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Naniznaka: Lassie 15.50 Risanka: Cucciolo 16.15 Iz parlamenta 16.20 Film: Un elmetto pieno di fifa (kom., Fr. 1970, r. M. Camus, i. Peter McEnery, Andre Bourvil) 17.55 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: La legge del piu forte (vestern, ZDA 1958, r. George Marshall, i. Glenn Ford, Shirley MacLaine) 21.55 Dnevnik - nocoj 22.05 Variete: Improvvisando '89 22.45 Nan.: Hill Street giorno e notte 23.35 Dnevnik - zadnje vesti 23.45 Film: La ragazza in vetrina (dram., It.-Fr. 1960, r. L. Emmer, i. Lino Ventura, Magali Noel) RAI 3_________________________ 13.30 Kolesarstvo: Corsa del sole 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: Gli uomini non sono in-grati (kom., It. 1937, r. G. Brigno-ne, i. Isa Pola, Gino Cervi) 15.30 Kolesarstvo: Tour de France 16.30 IP v umetnostnem drsanju 17.30 Film: L'anonima Roylot (krim., It. 1936, r. Raffaello Mattarazzo, i. Isa Pola, Camillo Pilotto) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik, vreme, deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Nadaljevanka: Odissea (r. Franco Rossi, i. Bekim Fehmiu, Irene Papas, 7. in 8. epizoda) 21.50 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Avtorska TV: Beniamino Placido - Serata Manzoni 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Nočna glasba: Solisti Veneti (dir. Claudio Scimone, Bachov Koncert v d-molu za violino, oboo in godala) 0.30 Dok. oddaja: Pred 20 leti Modni predlogi za jesenski in zimski čas V nocojšnji spored (ob 22.00) je RAI 1 uvrstila tudi neposredni prenos s tradicionalnega poletnega defileja, na katerem se bodo predstavili nekateri veliki modni ustvarjalci, kot so Valentino, Ver-sace (na sliki), Laura Biagiotti in Mila Schon. Kot narekuje tržišče visoke mode, bodo seveda na vrsti kolekcije za prihodnje jesenske in zimske mesece. Sprehodu manekenk pa bo v sugestiven scenarij rimsko stopnišče, ki s Trga Spagna vodi k cerkvi Trinita dei Monti. ZASE B N E TV POSTAJE • CANALE 5___________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana, 11.15 II profumo del successo 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: Cowboy dilet-tante (kom., ZDA 1938, r. G. Brackett Seitz, i. Mickey Rooney, Le-wis Stone) 17.30 Nanizanka: Hotel 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Variete: Bellezze al bagno 22.30 Aktualno: Con i piedi sulla Luna venfanni dopo (vodi Maurizio Costanzo) 0.30 Aktualno: La notte della Luna RETE 4_____________ 8.25 Nanizanka: In časa Lavvrence 9.15 Film: Un ladro in para-diso (kom., It. 1951, r. Paolella-Amato, i. Nino Taranto) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 Cosi gira il mondo, 16.40 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nad.: Febbre d'amore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: L uomo dalla maschera di ferro (pust., Fr. 1962, r. Henri Decoine, i. Jean Mara-is, Sylva Koscina) 22.50 Film: Fai come ti pare (kom., ZDA 1980, r. Buddy Van Horn, i. Clint Eastwood, Son-dra Locke) 1.00 Nanizanki: Agente speciale, 2.00 Ironside ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Variete: Megasalvi show 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Film: Stati di allucina-zione (fant., ZDA 1980, r. Ken Russell, i. VVilli-am Hurt, Blair Brown) 22.30 Nanizanki: Starsky & Hutch, 23.30 Brothers 24.00 Dokumentarec: Cin-gue anni di avventura 0.35 Nanizanki: Taxi, 1.05 Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Killers boule-vard (krim., Fr. 1984, r. Boramy Tioulong, i. Jean Louis Trintig-nant, Marie France Pi-sier) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Glasbena oddaja: Caf-fe Italia 24.00 Nanizanka: Insiders TMC_________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini delLArizona 12.00 Nadaljevanka: Il fiu-me scorre lento 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nanizanka: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Sono tua (glas., ZDA 1950, r. Walter Lang, i. Dan Dailey, Anne Baxter) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazio-neladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Uno strano caso di omicidio (dram., ZDA 1979, r. Stanley Kramer, i. Dick Van Dyke, Kathleen Quin-lan) 22.30 Morski športi 23.00 Vesti 23.15 Šport: kolesarstvo, Tour de France 24.00 Film: La donna che non voleva perdere (kom., ZDA 1979, r. Jer-rold Freedman, i. Jo-anne VVoodvvard) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Rubriki: Il salotto di Franca, 12.30 Morski športi 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Justice 14.30 Musič box 18.30 Nadaljevanka: Il dia-volo al Pontelungo 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi, 20.30 Buio nella valle 22.30 Dok. oddaja: Pan 23.30 Rubrika o kolesarstvu 0.30 Dnevnik, nato dražba 1.30 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ ■ ŠPORTNI PORTRET • SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________| 16.30 Video strani 16.40 Poletna noč: nadaljevanka Schwarzwaldska klinika, 17.35 nanizanka Hooperman (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Bendji (7. del) 19.05 Video strani 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Povest o dveh mestih (Charles Dickens, scenarij Arthur Hopcraft, r. Philippe Monnier, i. James Wilby, Xavier Deluc, 3. del) 21.00 Tednik 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Inf. oddaja za goste in tujine 22.15 Poletna noč, vmes nad. Schvvar- zwaldska klinika (46. in zadnji del) in nan. Leteči cirkus Montiraj a Pythona (7. del) | RTV Koper________________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dokumentarna oddaja: Čampo base (vodi Ambrogio Fogar) 14.10 Rubrika 16.00 Šport spektakel - Naj zanimivejši športni dogodki (v studiu komentira Dan Peterson) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Boks: za najtežjo kategorijo Evander Holyfield-Adilson Rod-rigues (posnetek) 22.15 TVD Novice 22.15 Beach volley (iz Riminija) 23.25 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (povzetki) RTV Ljubljana 2________________ 19.00 Čas, ki živi: Daki 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Mali koncert: godalni kvartet Slovenske filharmonije 21.00 Oči kritike 21.30 Alpe Jadran ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Križem po svetu; 9.15 Otroški kotiček: Strahek (2. del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: sopranistki Olga Gra-celj in Gloria Paulizza, mezzosopranistka Cinzia De Mola, tenorist Giuseppe Botta, čembalist Mauro Macri; orkester iz Budimpešte in zbor Cappella Ci-vica; 11.35 Pisani listi: 12.00 Portret Urbana Kodra, 12.40 Zbor Akord 84; 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 Utrinki, 16.00 Koroški portreti; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Glasba jug. narodov; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Radiofonska delavnica; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.05 Lit. večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Lit. nokturno in Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Manufaktura; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Dopust v YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Pedro Delgado Španec Pedro Delgado gotovo ni požrl tega, kar so lani o njem pisali Francozi, potem ko je osvojil "njihov" Tour. Na njegovo zmago je namreč padla temna senca, potem ko so začeli namigovati, da je jemal poživila. Ni bila skrivnost, da se bo Francozom letos skušal "oddolžiti" in jim na Elizejskih poljanah, kjer se dirka konča v nedeljo, spet pokvariti veselje. Začetek pa je bil letos prav katastrofalen in marsikdo ga je že odpisal: na prvi etapi je zamudil start, v drugi je precej zaostal, v tretji so že čakali na njegov odstop. Španec pa je stisnil zobe, prebolel krizo in na Pirenejih dokazal, da se zanj dirka ni končala in da še vedno računa na 1. mesto. Delgado v svoji karieri (med profesionalce je prestopil leta 1982, ko mu je bilo 22 let) ni osvojil dosti zmag, zato pa so bile prestižne. Med njimi sta tudi dirki po Španiji in Tour. Najbolj mu leži vožnja v hrib, a prav tako dobro se znajde, ko je treba trud vnovčiti, saj je med tistimi, ki najbolj zaslužijo, okrog milijardo lir na leto. STATI Dl ALLUCINAZIONE — Alterated States — Drugačna stanja, ZDA 1980. V četrtek, 20. julija, ob 20.30, na Italia 1. Fantastični film. Britanski režiser Ken Russell je posnel fantastično balado o sodobnosti po romanu ameriškega pisca Paddyja Chayefsyja. Podobno kot v Networku Chayefsky uprizarja strahotne slutnje o prihodnosti, ki jih naznanja pretiran vpliv tehnologije na človeško družbo. Russell uprizarja z izredno močjo grozljivo vizijo bodočnosti, ki je pa nedvoumno povezana z otroško dobo človeštva. Raziskovalec človekove psihe VVilliam Hurt doživi v nevarnih poskusih izredne izkušnje. V temni komori napolnjeni s toplo vodo, ki reproducira bio-fi-ziološke pogoje fetusnega prostora, je priča šokantnim prizorom, ki predstavljajo tako rekoč alfo in omego življenja. Russell je res mojstrsko realiziral te zahtevne in slikovite sekvence. r a VIDEO NOTES Oddaja:............_... Postaja:______________ ITALIJANSKE TV MREŽE • RAI 1________________________| 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Buona fortuna Estate 14.10 Film: La časa dei nostri sogni (kom., ZDA 1948, r. Henry C. Potter, i. Cary Grant, Myrna Loy) 15.45 Aktualnosti: Full Steam - Plesalec Tony Robbins 16.15 IP v umetnostnem drsanju 16.45 Mladinska oddaja: Big Estate 17.35 Danes v parlamentu 17.40 Film: Una donna si ribella (dram., ZDA 1936, r. Mark San-drich, i. Katharine Hepburn, Herbert Marshall) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Aktualno: 1969 Lunina noč 22.50 Dnevnik 23.00 Nočni rock 23.30 Rubrika: Effetto notte 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.30 Atletika: Palio della Ouercia | RAI 2_____________________________ 12.00 Nanizanka: A passo di fuga 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capital 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: Cucciolo 16.15 Iz parlamenta 16.20 Film: II tesoro dei Faraoni (pust., ZDA 1934, r. Roy Del Ruth, i. Ed-die Cantor, Ethel Merman) 17.50 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason - A fari spenti 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Poletni variete: Cocco 22.45 Dnevnik - nocoj 22.55 Nanizanka: Hill Street giorno e notte - In onda alle sette 23.45 Dnevnik - zadnje vesti 23.55 Film: Ouando 1'inferno si scate-na (vojni, ZDA 1958, r. Kenneth G. Crane, i. Charles Bronson, Richard Jaeckel) RAI 3__________________________ 13.30 Kolesarstvo: Corsa del sole 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: Donne di lusso (glas., ZDA 1935, r. Busby Berkeley, i. Dick Povvell, Gloria Stuart), ob koncu risani film We're in the money (1933) 15.55 Tenis: Pokal Davis, Danska-Itali-ja (iz Koebenhavna) 18.45 Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Kolesarstvo: Tour de France (iz Aix Les Bainsa) 20.30 Film: Dossier Odessa (krim., VB 1974, r. Ronald Neame, i. Jon Voight, Mary Tamm, Maria Schell) 22.35 Dnevnik - nocoj 22.40 Aktualno: Volta pagina (ureja Carlo Brienza) 23.20 Petkov boks 0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.35 Nočna glasba: Trio Beaux Arts (Haydnov Trio v E-duru) 0.50 Dok. oddaja: Pred 20 leti Petkov Cocco za prijeten zaključek tedna Gabriella Carlucci (na sliki s »svojimi« plesalkami) se je letos spet lotila poletnega varieteja. Cocco (ob 20.30 na RAI 2) se na petkovih malih ekranih že nekaj tednov predstavlja z nagradnimi igricami, plesi, glasbenimi in komičnimi točkami. Gostje nocojšnjega varieteja bodo skupina Ricchi e Poveri, pevka Sabrina Salerno in Papa VVinnie. Na nagradna vprašanja pa lahko odgovarjajo tudi tv gledalci: dovolj, da zavrtijo telefonsko številko 081/638000. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Rubrika: Forum 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: L ultima congui-sta (vestern, ZDA 1947, r. James Edward, i. John Wayne, Gail Russell) 17.30 Nanizanka: Hotel 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Variete: Una rotonda sul mare 22.30 Kviz: II gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Cos-tanzo Show Estate 0.45 Film: Terzo canale -Avventura a Monte-carlo (kom., It. 1970, r. Giulio Paradisi, i. Mal, New Trolls, Ricchi e Poveri) 8.20 Nanizanka: In časa Lawrence 9.10 Film: L erede di Robin Hood (pust., VB 1959, r. George Sherman, i. Al Hedison) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 Cosi gira il mondo, 16.40 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nad.: Febbre d amore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: Il papavero e an-che un fiore (pust., ZDA 1966, r. Terence Young, i. Senta Berger, Yul Brynner) 22.25 Film: Dalle Ardenne alVinferno (vojni, It. 1967, r. A. De Martino, i. Frederick Stafford, Daniela Bianchi) 0.40 Nanizanki: Agente speciale, 1.40 Ironside ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Megasalvi shovv 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Film: La collina degli stivali (vestern, It. 1969, r. Giuseppe Co-lizzi, i. Terence Hill, Bud Spencer) 22.25 Nan.: Starskj & Hutch 23.25 Aktualno: Človek na Luni 23.45 Tednik: Grand Prix 0.55 Nanizanki: Taxi, 1.25 Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Napoli, Palermo, New York il triangolo della camorra (dram., It. 1981, r. Alfonso Brescia, i. Mario Me-rola, Howard Ross) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Rubrika: Forza Italia estate 24.00 Nanizanka: Foxfire TMC__________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini delVArizona 12.00 Nadaljevanka: Il fiu-me scorre lento 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Las Vegas lady (dram., ZDA 1976, i. Stella Stevens, Lynne Moody) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Katie, la ragazza di copertina (dram., ZDA 1978, r. Robert Greenwald, i. Kim Ba-singer, Tab Hunter) 22.20 TV film: II mistero della testa mozzata 23.15 Vesti - nocoj 23.30 Tour de France 24.00 Film: La pappa reale (kom., Fr. 1964, i. Annie Girardot, Sacha Distel) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 13.00 Dnevnik 13.30 Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja 15.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nadaljevanka: Il dia-volo al Pontelungo 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi, 20.30 Buio nella valle 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Rubrika: Motor nevvs 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Rubrika: Il salotto di Franca 1.00 Inf. oddaja: Nevvs TELE 4______________ s SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________| 16.35 Poletna noč: nad. Schvvarzvvald-ska klinika, 17.30 nan. Leteči cirkus Monthyja Pythona (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade: nanizanka Nevarni zaliv (9. del) 18.35 S poletnega festivala: Nacionalni folklorni ansambel Venezuele 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Naše akcije 20.15 Dok.: Svet nenavadnih sil Arthurja Clarka (2. del) 21.00 Nanizanka: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, i. Dennis Farina, Anthony Denison, 6. del) 21.45 Dnevnik in vreme 22.05 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč, vmes nadaljevanka Mamilo je smrt (1. del) 24.00 Film: Pisma neznanemu ljubimcu (dram., VB-Fr. 1985, r. Peter Duffell, i. Cherie Lunghi, Mat-hilda May) RTV Koper______________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dokumentarec: Čampo base 14.10 Boks: za najtežjo kategorijo Ho- lvfield-Rodrigues (pon.) 16.00 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Avtomobilizem Fl: VN Brazilije (pon.) 22.30 TVD Novice 22.40 Šport spektakel (povzetki) 3.00 Boks: za SP v najtežji kategoriji, Mike Tyson-Carl »The Truth« VVilliams (neposredni prenos iz Atlantic Cityja) RTV Ljubljana 2______________ 19.00 Domači ansambli: Ansambel Braneta Klavžerja (pon.) 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Skupščinska kronika ' 20.55 Furmanski praznik (pon.) 22.30 DP v plavanju (z Reke) RADIO • RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropi manjšin; 9.15 Otroški kotiček: Strahek (3. del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v baziliki sv. Silvestra v Trstu: violinist Črtomir Šiškovič, pianist Igor Lazko; 11.30 Pisani listi, 12.00 Film in njegova vloga v naši družbi, 12.40 Folklorna glasba, vmes Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 O tolmačenju otroške risbe, 16.00 Koncert za srce in orkester, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dober dan z... ; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Tednik; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val. FILMI NA MALEM EKRANU PLOŠČA TEDNA Edoavdo Bennato ABBIDUBBI »Imej dvome« je naslov zadnjega albuma neapeljskega kantavtorja Edoarda Bennata. Kljub naslovu pa ni dvoma, da bo Abbi Dubbi v kratkem na vrhu italijanske hit lestvice. Abbi dubbi je odličen album, sicer v tipičnem Bennatovem slogu, vendar dokaj zanimiv, razposajen in zelo sugestiven. Roc-k'n'roll je Bennatu najbolj priljubljen, nič manj privlačne pa niso balade, kot npr. La luna, katere tekst je delo manj znanega brata Eugenia Bennata. Brata Bennato sta se pred kratkim prvič predstavila skupaj na zaključnem večeru festivala v Saint Vincentu. Nosilna pesem albuma je Viva la mam-ma, rock n roll, ki zelo spominja na čase, ko je zaslovena pesem II gatto e la volpe. Zelo dober rock zasledimo pri pesmi Abbi dubbi, ki je tehnično in izvajalsko ena najboljših. Naj mimogrede omenimo, da so Bennatu priskočili na pomoč s svojimi pihalnimi inštrumenti nič manj kot The Phantom Horns: Gary Barnacle, John Thirkell in Pete Thoms, medtem ko je bobne v celoti odigral eden boljših italijanskih glasbenikov in aranžerjev Mauro Spina. Pesmi v albumu so: Sogni, La luna, La chitarra, Stasera o mai, Mergellina, Viva la mamma, Abbi dubbi, Vendo Bagnoli, M a guale ingenuita, Zen. LA COLLINA DEGLI STIVALI — Grič škornjev, Italija 1969. V petek, 21. julija, ob 20.30, na Italia 1. Vestern. Robati prebivalci ameriškega Zahoda, samotni kavboji in prekaljeni razbojniki so imenovali precej »obljudena« pokopališča VVesta s čudaškim, a učinkovitim izrazom Boothill (slov. Grič škornjev). Takšen je tudi naslov Colizzi-jevega špageti-vesterna, nemara zato, ker v njem kar mrgoli umorov. Mlad revolveraš (Terence Hill) se med begom pred morilsko tolpo skrije v nekem cirkusu in tu najde zaveznike, ki mu pomagajo iz težav... Poleg Terencea Hilla igra tudi njegov stalni drug Bud Spencer. Režiserju Giuseppu Colizziju gre zasluga, da je oblikoval to najbolj popularno dvojico ital. špageti-vesternov. Po skupnem nastopu v njegovem filmu I quattro dellAve Maria (1968) sta Spencer in Hill nastopila še v številnih drugih: Lo chiamavano Trinita, Dio perdona... Io no, Piu torte ragazzi, Altrimenti ci arrabbiamo, itd. "X VIDEO NOTES Oddaja:..... Postaja: ______________ Na svetovno glasbeno prizorišče je odločno stopil ob zgodovinskem VVoodstocku, odtlej je v dvajsetih letih posnel dvaindvajset LP plošč in se uvrstil med legendarne osebnosti pop glasbe. Pred nekaj dnevi je Carlos Santana v Rimu začel italijanski del svoje turneje, s katero bo v svet ponesel misli o svobodi. Carlosov Freedom World Tour se je včeraj zaustavil v kraju Lamezia Terme, jutri, 16. julija, bo v Modeni, nato 17. v Turinu, 18. v milanskem Palatrussardiju in 19. julija še v Pištoli. Glasba Carlosa Santane je na začetku bila nekakšna mešanica rocka, bluesa in sambe. V poznejših posnetkih je dodal še jazz, nato pa je prešel na lusion. Kljub raznolikemu iskanju glasbenega izraza se Santana ni oddaljil od latinskoameriškega vzdušja, tako da so ga označili kot latinski glas rocka. Značilnost letošnje turneje je še posebej poudarjena duhovnost. »Z glasbo ustvarjam most, ki naj bi ljudem vlival več zaupanja v človeštvo. Vsak od nas ima ob sebi angela-voditelja, vsi pa se tega ne zavedamo.« Tako je Santana povzel svoje misli, ki bodo prevevale tudi LP Spirits Dancing in the Flash. Glasbena angažiranost sploh ni novost za Santano. Pred štirimi leti se je namreč udeležil tudi slavnega Live Aida in se predstavil v enkratnem nastopu z drugim genialnim kitaristom Patom Methenyjem (zgornja slika je bila posneta prav ob tej priložnosti). Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak Glasba: Boris Devetak Foto: Križmančič, Magajna, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.