/MU 9»771318 607007 primorski u¥p ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER 'd Maj 2011 Leto 17 Številka 207 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Pahor ne bo odstopil! Naiven je vsak, ki meni, da bo po morebitnem padcu referenduma, 5. junija, padla tudi Pahorjeva vlada. Formalni izstop Desusa iz vlade oziroma iz koalicije je že spremenil razmerje političnih sil v državnem zboru. Koalicija (SD, Zares, LDS) premore le 42 glasov (od potrebnih 46), opozicija (SDS, SLS, SNS) jih ima 38. Kaj bo storila t.i. “zlata rezerva”: 5 poslancev DeSUS, 3 nepovezani poslanci in 2 iz narodnih skupnosti? Stran 2. intemautica: Kljub globalni krizi uspešno 16. mednarodno razstavo navtike INTERNAUTICA 2011 v portoroški Marini (10. do 15. maj)so svečano odprli ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, minister za promet dr. Patrick Vlačič in piranski župan Peter Bossman, ki je udeležence nagovoril v angleščini ter nepogrešljivi bog Neptun. Visoki gostje so si skupaj ogledali plovila, sicer pa smo lahko videli tudi prestižno ladjo Dominator, jadrnico Elan 210, Greeniine Ocean Class 70 družbe Seaway in druge morske lepotice. Tudi navtiko je oplazila globalna kriza, a kljub temu kaže, da je vodstvu Studia 37 in Marine Portorož spelo uspešno izpeljati prireditev, na kateri seje predstavilo okoli 150 razstavljavcev. Vstopnina je bila 12 evrov, parkirni prostor 3 evre. Obiskovalci, med katerimi je bil zasebno tudi Borut Pahor, so si ogledali tudi vojaško ladjo Triglav 11, ki je bila zasidrana blizu marine. Društvo za okoljsko vzgojo DOVES - FEE Slovenia je prvič pripravilo tudi zanimivo okroglo mizo na temo varnost na morju in zaščiti pred onesnaženjem, podelili pa so tudi 9 modrih zastav. V Marini sojo lahko izobesili že sedemnajstič. Od 15. do 18. septembra 2011 bo v Marini Portorož Jesenski navtični vikend. Dan druženja otrok, staršev in vzgojiteljic V vrtcu Morje Lucija so 14. maja pripravili tradicionalno srečanje staršev, otrok in vzgoj itelj ev s skupnim nazivom ŠPORT IN ŠPAS. Ob 9. uri zjutraj so se zbrali pred vrtcem, kjer sta jih pozdravila Leonora Drgan in župan Peter Bossman, ki je poudaril že znano resnico, daje prihodnost v rokah mladih. Po krajši telovadbi so se vsi podali na pohod do Seče in nazaj. Ob vrnitvi sojih čakali okusni istrski bobiči. Leonora Drgan (na fotografiji z županom) je poudarila, da se tovrstnega druženja vseh generacij v Sloveniji udeležuje okoli 70 tisoč ljudi. “Naš vrtec je eden izmed tristo petdesetih. Obiskala nas je tudi koordinatorka in bila presenečena nad našimi dejavnostmi. Če ne bi prišla sploh ne bi vedela, da smo najboljši. Imamo ekološki otok, zeliščni vrt, razne kotičke za počitek, znamo varčevati z vodo, elektriko, zbiramo rabljene kartuše, papir, smo vsekakor tudi humanitarni”, je povedala. Razglasili in simbolično nagradili so tudi najmlajšega in naj starejšega udeleženca ter najštevilčnejšo družino. Na fotografiji Primorskega utripa: Druženje pred vrtcem Morje Lucija. Mestna občina Koper praznuje Lokalne volitve iz Izoli Zmagovalec je Valdi Morato - SD Na nedeljskih nadomestnih volitvah (8.5. 2011) so Izolani za novega občinskega svetnika, namesto Draga Misleja - Mefa z liste Izolani, ki je odstopil, izvolili Valdija Morata, kandidata SD. Udeležba je bila skromna, le 12,71 %. Našteli smo le 1.663 veljavnih oddanih glasovnic (od možnih vsaj 13.929 volilnih upravičencev), volitve pa so Občino Izolo (po nepotrebnem?) stale kar nekaj deset tisoč evrov! Za eno svetniško mesto seje potegovalo kar 6 kandidatov. Valdi Morato (SD) 33,37 % Miro Vanič IJN-Izola je naša 30,61% Ljubo Klanjšček DeSUS 14,31% Vanda Zajc Zares-Nova politika 13,17% Kar trije novi svetniki V občinskem svetu Občine Izola bodo kmalu sedeli trije novi svetniki in sicer: dr. Tomislava Klokočovnika (IJN), ki seje odpovedal svetniškemu mestu, bo predvidoma nadomestil Tomislav Vitezica, na izpraznjenem svetniškem mestu (namesto Misleja) bo sedel član SD Valdi Morato (stranka SD ima sedaj enako število svetnikov kot IJN), svetniško mesto pa zaradi bolezni zapušča tudi Rozana Prešern (IJN). Po vrsti na listi IJN naj bi jo nasledil Mario Gergeta. Iris Prašelj Oljka 5,59% Uk Boris Mori LDS 2,95% ©OUDCškOoto) Foto color labolatory, Obala 114, 6320 Portorož GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, e-pošta: fotoquicklab@siol.net ■ :: primorski u¥p Pahor ne bo odstopil! Naiven je vsak, ki meni, da bo po morebitnem padcu referenduma, 5. junija, padla tudi Pahorjeva vlada. Formalni izstop Desusa iz vlade oziroma iz koalicije je že spremenil razmerje političnih sil v državnem zboru. Koalicija (SD, Zares, LDS) premore le 42 glasov (od potrebnih 46), opozicija (SDS, SLS, SNS) jih ima 38. Kaj bo storila t.i. “zlata rezerva”: 5 poslancev DeSUS, 3 nepovezani poslanci in 2 iz narodnih skupnosti? Pokojninska reforma zna biti potrjena Slovenci bomo v nedeljo, 5. junija, odločali o treh referendumskih vprašanjih; pokojninski reformi, spremembi arhivske zakonodaje in zakonu o preprečevanju dela na črno. Tudi, če kakšen od napovedanih referendumov pade ni verjetno, da bi Pahorjeva vlada predčasno zaključila svoj mandat in da bi Slovenci šli na volitve pred letom 2012. Malo je možnosti tudi za tehniško vlado. Zakaj? Zato, ker vodilna SD jasno in glasno podpira svojega vodjo, predsednika vlade Boruta Pahorja, opozicija pa očitno v kriznem času in visokem javnem dolgu (še) ne želi na oblast, pa tudi sicer nima dovolj politične moči. Tudi izolski primer nadomestnih volitev kaže, da še vedno zmagujejo sile kontinuitete, kar ne nazadnje že desetletja potrjujejo volivci! Nedozorela spoznanja o javnofinančne stanju v Sloveniji Ni še dozorelo spoznanje, da so v političnem in gospodarskem vrhu Slovenije potrebni novi sposobni obrazi. Na Forumu 21 so povedali, da ni stimulativnega ekonomskega okolja, imamo neustrezen trg dela, neurejeno fiskalno politiko, neustrezno korporativno vodenje, katastrofalno razmerje med upokojenci, birokracijo in aktivno zaposlenimi, v našem časopisu pa smo med prvimi mediji v Sloveniji razkrili tudi katastrofalno stanje na področju javnih financ, kar že spravlja odgovorne v obup. Skupaj z državnimi poroštvi imamo že okoli 42 milijard evrov bruto dolga Slovenije (minister Križanič govori o 39 milijardah s konca leta 2008, dolg pa kot kaže strmo narašča), okoli 13,5 milijarde je neto dolga, ki se povečuje z vedno novimi posojili za odplačevanje dolga v tujini, proračunski primanjkljaj pa ob tem znaša 1,7 milijarde. Po tej logiki bi si morala država, da bi lahko redno vračala zapadle obroke posojil in krila vse potrebe na socialnem, pokojninskem in zaposlitvenem področju, mesečno sposojati kar po 200 milijonov evrov! O tem bi zagotovo vedel kaj več povedati finančni minister Križanič, ali pa bi bilo dobro, da bi pred ljudstvo stopil predsednik vlade Borut Pahor in nam natočil čistega vina, saj skoraj ni verjetno, da ga ne bi seznanjali s temi številkami. Težave naj bi imeli tudi, ker se nikakor ne moremo dogovoriti kako naj sploh ukrepamo. Če pade Schengen moramo pripraviti potne liste! Po mučnem reševanju stabilnosti evropske valute -evra (Grčija, Irska, Portugalska) se je v Evropski uniji pojavil nov problem: zahteva nekaterih članic (ali vsaj javne govorice) po vzpostavljanju ponovne kontrole na mejah. Prva, ki je o tem jasno spregovorila, je bila Danska, ki meji na Nemčijo in Švedsko. O tem je govoril danski finančni minister Claus Fjort Frederiksen. Proti uvedbi ponovne policijske kontrole na mejah pa ne bi imeli nič tudi Italija in Avstrija. Razlog: Strah pred nezakonitim vdorom prebežnikov iz Afrike in arabskih držav. Nova 27-članska Evropska komisija, ki jo je Evropski parlament potrdil 9. februarja 2011 in ima mandat do 31. oktobra 2014 (vodi jo Jose’ Manuel Barroso), noče o ukrepih, ki bi bili lahko zelo nevarni za razpad schengenskega sporazuma o prostem gibanju oseb znotraj članic EU, nič slišati. Morda bi dovolila carinsko kontrolo na vstopnih točkah (starih mejnih prehodih in znotraj države) ne pa policije na mejah. Z uveljavljanjem Schengenskaga sporazuma, podpisanega pred desetimi leti v majhnem mestecu Schengen blizu mesta Luksemburg, smo dobili t.i. zunanje schengenske meje, na katerih se opravlja strožja kontrola in pa notranji prosti prostor EU, kjer se lahko svobodno brez kontrole giblje tudi vsakdo, ki je prestopil schengensko mejo. Tak primer zunanje meje EU imamo na primer s Hrvaško, ki še ni članica EU. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip primorski u^p Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telcfax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000____________________ Ustanovitelj in izdajatelj: Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 12,00 EUR Časopis je vpisan v razvida medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Pred 70 leti je gorela Evropa Največji vojni zločinec vseh časov, nekdanji “kaplar” v prvi svetovni in neizpeti slikar Adolf Hitler je, opogumljen z muenchenskim sporazumom, 21. marca 1939 zahteval vrnitev Gdanska in eksteritorialne prometne poti skozi poljski koridor, kar je Poljska ostro zavrnila. Velika Britanija in Francija sta Poljski v primeru napada zagotovili pomoč, zgodovina pa je pokazala kaj se je zgodilo. Hitler je svoje osvajalske namere koval že veliko prej in tudi ekspresno hitro: 22. maja 1939 je sklenil zvezo z Italijo (Mussolinijem), 23. avgusta 1939 je s Sovjetsko zvezo (s Stalinom) podpisal pogodbo o nenapadanju in osvajalska pot je bila odprta. Prva žrtev je bila Poljska 1. septembra 1939 dve mogočni nemški armadi udarita proti Varšavi, fašistična Italija ostane takrat nevtralna, Francija in Velika Britanija pa 3. septembra napovesta tretjemu rajhu vojno. 10. maja 1940 Nemčija napade Francijo in mimogrede vdre še v Nizozemsko in Belgijo. Hitler po zlomu Francije 16. julija 1941 ukaže priprave na napad na Veliko Britanijo in pošilja nad London rakete VI in V2, vendar Britanije ne zlomi. Ko je ugotovil, da ne bo mogel premagati Velike Britanije si je osmislil napad na Sovjetsko zvezo, ki gaje uresničil 22. junija 1941. Pri napadu na Moskvo so sodelovale Romunija, Slovaška, Finska, Italija in Madžarska. Najhujša bita je bila pri Stalingradu, kjer je 2. februarja 1943 von Paulusova armada, obkoljena s Sovjeti, kapitulirala. Hitlerje rjovel, a ni veliko pomagalo. Okoli 300 tisoč vojakov nemške skupne armade je moralo v ujetništvo. Zgodita se dve pomembni prelomnici: ZDA vstopijo v vojno, redeča armada počasi a zanesljivo prodira proti Berlinu. 25. julija 1943 pade Mussolini, novi italijanski ministrski predsednik Badoglijo 3. septembra 1943 podpiše kapitulacijo in v Italijo takoj vdre Hitlerjeva vojska, ki je že prve dni oktobra 1943 prišla na Obalo. Hitler reši Mussolinija, a za kratek čas. Clara Petaci in Benito Mussolini ob koncu vojne leta 1945 bežita iz države. V kamionu ju odkrijejo italijanski partizani in oba (že prej ustreljena) obesijo za pete v Milanu. Na vzhodni fronti se pospešeno nadaljuje prodiranje sovjetske armade proti Berlinu (general Žukov), na zahodu pa se zgodi t.i. Dan D - invazija zaveznikov, z odprtjem zahodne fronte. Že vse od leta 1943 se vrstijo zračni napadi na nemška industrijska mesta, kar močno oslabi Hitlerjevo vojaško moč in seje prisiljen umikati z že zasedenih ozemelj. Še danes ni odgovora ali je bilo res treba z zažigalnimi bombami bombardirati mesto Dresden v katerem so bili le civilisti! V tem času Američani bijejo tudi težko bitko s fanatičnimi Japonci na Pacifiku. 6. avgusta 1945 odvržejo atomsko bombo na Hirošimo, tri dni pozneje, 9. avgusta, pa še na Nagasaki. Japonski cesar 2. septembra 1945 podpiše brezpogojno kapitulacijo. Šele takrat se v resnici konča druga svetovna vojna! Hitler se s svojo družico Evo Braun in nekaj zvestimi nacističnimi veljaki skrije v bunker nedaleč od Berlina. Ko mu generali sporočijo, da ni več pomoči za Berlin, ker so ga Sovjeti že zasedli, naredi 30. aprila 1945 samomor. Najprej ustreli Evo Braun, nato še sebe. Hitlerja in Evo Braun zavijejo v deko, odnesejo iz Bunkerja, polijejo z bencinom in zažgejo. O posmrtnih ostankih trupel ni sluha ne duha. Sledi sojenje vojnim zločincem v Nuembergu. Morda j e tu kaj simbolike, kajti prav v tem mestu so bili sprejeti zloglasni nacistični antisemitski zakoni. Tretji raj h dokončno uničen 8. maja 1945 Nemška vojska je kapitulirala. 7. maja 1945 je general Wilhelm Keitel v Reimsu dan pozneje, 8. maja pa načelnik generalnega štaba generalpolkovnik Alfred Jodl v Berlinu, podpisal brezpogojno kapitulacijo, ki je začela veljati 9. maja 1945 ob 0,01. 9. maj je tudi za Dan Evrope. Komandant nemških oboroženih sil generalfeldmaršal Wilhelm Keitl je moral namreč 8. maja v Berlinu podpisati brezpogojno kapitulacijo takratne nacistične Nemčije. Sedem dni pozneje, 15. maja 1945, pa je moral komandant nemških oboroženih za JV Evropo von Loehr v Topolščici (spominska soba) podpisati kapitulacijo nemške armadne skupine, ki se je prek Slovenije umikala v Avstrijo. Grozodejstva druge svetovne vojne so zahtevala okoli 50 milijonov žrtev V Evropi je umrlo okoli 12 milijonov vojakov nemške vojske približno toliko tudi vojakov sovjetske rdeče armade ter okoli 25 milijonov civilistov. Tukaj niso upoštevani vojaki ZDA in Japonske, ki so umirali v spopadih na Pacifiku ter japonski civilisti. Samo zaradi_ sistematičnega uničevanja Židov v Auschwitzu (na jugu Poljske) in v bližnjem uničevalnem taborišču Birkenau so nacisti z raznimi metodami (vbrizgavanje strupov ali bacilov v žile, sestradanost, bolezni vseh vrst, tifus, kolera, plinske komore, krematoriji), umorili okoli 4 milijone nedolžnih ljudi. Osvoboditelje je 27. januarja 1945 pričakalo okoli 60 tisoč sestradanih in bolnih taboriščnikov, ki jih nacisti niso uspeli pobiti. Samo v nemškem delovnem taborišču Dachau (okoli 25 km od Muenchna) so nacisti tri dni pred prihodom Američanov pobili okoli 12 tisoč taboriščnikov. Beograjski puč in napad na Jugoslavijo V vojni so delovale sile osi: trojni pakt Rim-Berlin-Tokyo in zavezniki -antanta. K trojnemu paktu je pristopila tudi nekdanja Kraljevina Jugoslavija. Njena pooblaščenca Cvetkovič in Maček sta ga podpisala 25. 3. 1941. Na pobudo KPJ so sledili splošni protesti in še 27. 3. 1941 beograjski vojaški udar. Pakt propade. Hitlerja to močno razjezi in v sodelovanju z Italijo, Madžarsko in Bolgarijo napade ter razkosa Jugoslavijo. Nemško letalstvo 6. aprila 1941 bombardira Beograd, sledila je invazija in slabo organizirana kraljeva vojska že 18. aprila 1941 kapitulira. Kraljeva elita z vlado vred pobegne iz Jugoslavije. KPJ organizira splošni ljudski odpor. Partizanska vojska začne beležiti uspehe. Leta 1943 jo priznajo tudi zavezniki, ki so kar dolgo komunicirali le s pobeglo vlado in kraljem v tujini. Vojaški spopadi med Partizani, Nemci, Italijani, Četniki, Ustaši, Domobranci, Belo gardo ter povojni zunaj sodni poboji so v letih 1941 -1945/46 zahtevali okoli 1,7 milijona žrtev, od tega okoli 800 tisoč pod bratskimi noži. 25. aprila 1941 Hitler nagovori Mariborčane! Adolf Hitlerje v svojem zanosu 25. aprila 1941 obiskal tudi Maribor. Najprej si je ogledal porušeni Dravski most, nato pa je sprejel kočevske Nemce (Kočevarje) in z balkona na trgu Rotovž spregovoril Mariborčanom. Med drugim je tudi dejal “Naredite mi to deželo spet nemško” - in začele so se deportacije slovenskih družin v Srbijo in druge kraje. Številni so bili odpeljani tudi v nemška koncentracijska taborišče odkoder se žal niso nikoli vrnili. Če 2 dni, 27. aprila, je bila v Ljubljani ustanovljena O F, ki je pozvala slovenski narod k uporu. OF napove boj okupatorju in postane država v državi Svobodoljuben slovenski narod je leta 1941 pod vodstvom KPS in OF strnil vrste, organiziran v partizanskem boju premagal sovražnike in izbojeval svobodo! Dan upora proti okupatorju 27. april ima korenine v Osvobodilni fronti slovenskega naroda (OF), je bilo večkrat poudarjeno na proslavah ob našem državnem prazniku. OF je bila vseljudska množična politična organizacija naprednih in svobodoljubnih Slovencev, ne glede na njihovo ideološko, versko in nacionalno pripadnost. Ustanovljena je bila pod vodstvom KPS, 27. aprila 1941 v Ljubljani z nalogo, da povede slovenski narod v boj za osvoboditev in družbeno preobrazbo. Bil je to tudi boj za zedinjenje vseh Slovencev. OF tako v bistvu postane država v državi. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 so bile razpisane volitve v zbor slovenskega naroda v Kočevju (1. - 3. oktober 1943) in izvoljen je bil 120-članski plenum OF z 10-članskim izvršnim odborom, ki sta hkrati prestavljala SNOO (Slovenski narodnoosvobodilni odbor). Temelje slovenske državnosti je postavila OF 19. - 20. februarja 1944 z izvolitvijo SNOS , ki je 5. maja 1945 izdal zakon o narodni vladi in jo imenoval v Ajdovščini. Prvi predsednik prve slovenske vlade j e postal Boris Kidrič. Vlada se je 10. maja 1945 predstavila svobodni Ljubljani. Tradicije OF je nato dolga leta nadaljevala SZDL, ki je v domeni s KPS oblikovala in "delegirala” kadre za vse pomembnejše funkcije. Mk. i ‘W primorski 11'Hp 3 mmmim Klavrno stanje V naši mladi državi Sloveniji, ki bo letos imela komaj 20 let, se zadnje čase bolj kot z vprašanjem kako pospešiti gospodarski razvoj ukvarjamo predvsem z vlado in že vsak, ki meni, da je ‘‘poklican politik za zaščito '' k"‘“ DruStv» Prijatelji zakladov sv. Jurija Piran je v nedeljo, 17. aprila, organiziralo odPrtie »• matuve Križev pot po piranskih cerkvah slikarja Milana Razborška. Križev pot po piranskih cerkvah in govorijo o domnevni nesposobnosti, ali celo krivdi, naše vlade z Borutom Pahorjem na čelu in najbolj smešno se zdi, da ti isti politični akterji ali opozicijski poslanci v parlamentu verjetno nimajo razčiščenih pojmov ali pa dovolj širokega znanja o tem, kako so se v Sloveniji začele makro ekonomske težave in zato je najlažje kriviti vlado, ki je marsikaj podedovala, sama pa morda ni sprejela ustreznih makroekonomskih ukrepov, ali pa jo ovira večna opozicija. Ni treba biti povsem moder, da ne bi vedel, da si vsaka opozicija po tihem želi na oblast. Resnic o klavrnem stanju države in preskromni dodani vrednosti je kar nekaj. Niso krivi pridni delavci pač pa predraga država, katastrofalno razmerje med delavsko in birokratsko sfero, premalo učinkovita birokracije ter preveč njenih institucij. Vladaje res malce nerodna, ko v nepravem času prihaja z reformami, ki jih kot vse kaže ljudstvo že vnaprej zavrača. O pokojninski, delu na črno in še kakšni bomo odločali 5. junija 2011 in od takrat naprej, če bo polom, bi morda le veljala župnikova beseda na koncu maše: “Pojdite v miru ”. Borut Pahor se res morda še danes ne zaveda, da je zgrešil poklic, v to pa gaje zagotovo nagovorila prav njegova stranka. Ko ministri ugotovijo, da ne gre, ne pa to, da niso sposobni, preprosto vržejo puško v koruzo in se poslovijo - zapustijo nesrečno vlado - ob smešni pripombi za javnost češ, da so ovirani. Čez čas iste ljudi, ki odstopijo, vidimo na novih položajih, v novih državnih službah - in krog j e zaprt. Modrovanje, kaj vse bi bilo treba postoriti, kaj vse bi bilo treba (za)menjati, občasno prav debilne razprave v parlamentu, medsebojno obtoževanje in mlatenje prazne slame, vse to vnaša jezo med ljudstvo, ki si sedaj še najbolj želi sprememb - nove obraze, smešno pa je govoriti, da bo lahko v našem volilnem sistemu tako želene nove obraze izvolilo prav to ljudstvo, saj gre za strankarske volitve, ko te potem same postavljajo svoje, pa čeprav morda nesposobne. In če smo že pri novih obrazih, zakaj bi potem volili stare? Problem - naj gre za državno uprave ali lokalno samoupravo je, da nihče za nič ni odgovoren, čeprav lahko ves mandat naklada neumnosti, ob tem pa še vleče mastno plačo, po prenehanju mandata pa še visoka nadomestila “za brezposelnost ”. Ali ni čudno? Imamo tako sposobne ministre, ki pa si po predčasnem prenehanju funkcije v parlamentu, na primer, ne morejo najti službe? Kakšni so to strokovnjaki, ki sijih ne želi nihče gospodarstvu? Dejstvo je, da je Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev hkrati tudi draga država, ki je pač ne znamo upravljati. Pred dobrimi štirimi leti je s 4- milijardno zadolženostjo malce zaspano, ko so v Evropi že bili plat zvona, zašla v težko gospodarsko in finančno krizo, ki ji je očitno sledila tudi moralna, ob tem pa si nikakor ne znamo porazdeliti odgovornosti za stare grehe. Milan Kučan ima prav. Ne ena ne druga politična opcija si ne zasluži pohvale. Vase naj se zagledajo najprej banke, ki so s kreditiranjem prevzemov družbenih podjetij, če drugega ne, moralno soodgovorne za današnje stanje, saj brez njihove pomoči ne bi bilo tako velikega tajkunstva, katerega podstatje bil tudi pohlep po na lahko pridobljenem nekdanjem družbenem bogastvu, ki so ga nekateri uspešno že zapravili, obresti za vse to pa plačuje reven narod. Gospodje z ekranov naj raje pravočasno odidejo v miru in prepustijo vajeti sposobnejšim. O tem seveda vedno odloča ljudstvo in bog ne daj revolucije. Ali se ima danes sploh smisel jeziti in iskati odgovornost posameznikov za visok 13,5 -milijardni neto dolg Slovenije, 4 - milijardna razna državna poroštva, 1.73 milijarde letni proračunski primanjkljaj, 500 - milijonsko slabitev rezervacij v bankah, več kot 3000 plačilno nesposobnih podjetij, porast števila brezposelnih oseb na okoli 115.000 in katastrofalno razmerje med prilivi v državni proračun ter izdatki za socialno sfero? Prvak SDS Janez Janša /travi, da bi bil predčasni odstop Pahorjeve vlade državotvorno dejanje, Žurnal k temu zapiše besede očeta naše ustave dr. Bučarja (ne vem, če je to res dobesedno rekel?), da nam vlada komunistična partija... Dejstvo je, da v Sloveniji nismo bili pripravljeni na kapitalizem, družbeni red, ki ščiti sveto zasebno lastnino in ki so ga nekateri odlično izkoristili sebi v prid, delavski razred pa prepustili počasnemu obubožanju in brezpravnemu stanju. Morda pa bi se našla hitra rešitev: 6 mesecev kitajskega režima in ljudstvo bi bilo spet srečno. Franc Krajnc Pa še res je Občina na Facebooku Malce nenavadno pa vendarle. Če si želite kaj prebrati o dogajanjih v Občini Piran, komunikacijskih šumih v občinski upravi, obiskih in sprejemih župana, ni treba odpirati resnih tiskanih medijev, pač je dovolj, da odprete Facebook ali pa kakšno drugo spletno stran. Na spletni strani PN lahko celo preberemo: “Uslužbenci ne smejo več govoriti z županom”. Ni čudno, da piranska občinska piarovka potem raje komunicira z javnostjo (beri odgovarja, pojasnjuje) kar prek Facebooka. Verniki so se najprej zbrali v cerkvi sv. Frančiška, kjer je zaigral na violino Žiga Faganel. Zora Mužinič in Lara Sorgo sta spregovorili o dosedanjem likovnem ustvarjanju slikarja Milana Razborška, ki je upodobil slike Kristusovega trpljenja, ko je bil križan, umrl in tretj i dan od mrtvi vstal. Križev pot je tradicionalna oblika spomina na Jezusa Kristusa tudi v mestu Piran, ko verniki obiščejo skoraj vse cerkve. Letos sojih obiskali sedem, ki so bile kot postaje odrešenikovega trpljenja. Na vsaki postaji je piranski župnik Zorko Bajc vernikom in ostalim prisotnim prebral pričevanja o tem kaj vse je moral pretrpeti zveličani skozi 14 postaj, ko je na koncu pod težo križa in krutosti nevernih biričev omagal in umrl, da bi nas Zemljane rešil vsega hudega. Slike umetnika Milana Razborška prikazujejo posamezne faze Jezusovega tipljenja. V cerkvi sv. Stefanja prikazujejo kako so Jezusa pribili na Križ, v župnijski cerkvi sv. Jurija pa kako je Jezus vstal od mrtvih. Krščanska cerkev je k znanim štirinajstim postajam Križevega pota dodala še petnajsto, čudežno, ko Jezus vstane od mrtvih. FOTO: FK-Primorski utrip. Sliko bodo vrnili Prazen okvir, ki ga že desetletja vidimo v cerkvi sv. Frančiška (ob samostanu) ne bo več dolgo sameval. Prizadevanja piranskih Frančiškanov, da bi iz Padove končno vrnili sliko Matere božje s svetim sinom in svetniki, so obrodile sadove. Kot pravijo ni več nobenih pravno formalnih ovir, da umetnine, ki sojo skupaj s številnimi drugimi vrednimi predmeti pred razpadom fašizma odnesli v Italijo, ne bi vrnili. To bo nedvomno tudi pomenilo, da smo v enotni Evropi in da slike sodijo na svoje izvirno mesto, ne glede na to v čigavi državi so takrat bile. Drugo pa je vprašanje lastnine. Če bo se res zgodil čudež lahko v Piranu kmalu pričakujemo veliko slavje ob vrnitvi te dragocene umetnine. ■ ^PF primorski uVp Hrvaško ribištvo na prelomnici Ne mednarodnem ribiškem sejmu CRO-FISH v Umagu od 6. do 8. maja 2011, ki sta ga spremljala še dva vzporedna sejma: UMAG LAND in UMAG FLORIA, so opozorili na velike potenciale hrvaškega ribištva in morja, pa tudi na bolj smotrno porabo sredstev za izgradnjo ribiške infrastrukture. Hrvaška izpolnila merila o ribištvu Slovenski ribiči bodo lahko lovili vse do Rovinja! fish . bo'^,'sh tHAG-UMAGO dobrodošli benveni I WILLKOMMEN WELCOME S^-eS-05. 2011. Otvoritvena slovesnost CRO-FISH v Umagu, 6. maja 2011. mjuu. Razstavni prostor so si predstavniki iz Slovenije. na promenadi Vladimira Gortana tik pred mestom, je svojo ponudbo na ogled postavilo 60 razstavljavcev iz Hrvaške in Italije, sodelovalo pa je tudi več sto tekmovalcev iz Hrvaške, Slovenije in Bosne, ki so se pomerili v športnem ribolovu. Na splošno velja ocena, da je na letošnjem sejmu sodelovalo okoli 30% več razstavljavcev in da sejem pridobiva tudi na mednarodnem pomenu. Zanimivo pa je, da na sejmišču ni Ribiči so na prireditev prinesli tudi transparente. Protestirajo tudi proti dovoljenju, da lahko slovenski ribiči lovijo hrvaških vodah vse do kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo, ribištvo in vodno gospodarstvo Istrske županije. Sejem so svečano odprli 6. maja ob 11.00 uri, nakar so si gostje ogledali sejmišče, ob 12.30 pa je že bila organizirana razprava o zanimivi temi: Študija o stanji ribištva in razvoju ribiške logistike ter infrastrukture v Republiki Hrvaški. Predaval je Željko Marič, študijo pa je pripravilo podjetje Micro projekt d.o.o. Ribiči so spregovorili tudi o pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU in Uredbi EU o Mediteranu, pa tudi o Jadranski evro regiji, ki bi jo kazalo razširiti tudi na Jonsko morje. Na prireditvah redno sodeluje tudi Zadarska županija. Kritičen Jakovčič ogledali tudi Nekaj ribičev je na otvoritveno prizorišče sejma prineslo transparente, ni pa jasno koga so izžvižgali. Morda svojega predstavnika v vladnih resorjih ali že protestirajo proti temu, da bodo lahko slovenski ribiči ribarili v “njihovih” vodah? 60 razstavljavcev in nič rib na ogled Na sejmu v velikem šotoru na obali. Ivan Jakovčič je bil na otvoritvi tudi nekoliko kritičen. Dejal je, da so na Hrvaškem že pred desetimi leti začeli s projektom, ki vsebuje novo politiko razvoja ribištva, zlasti ribiške infrastrukture, gradnje ribiških pristanišč (zaliv Zonka -Pulj), nameravajo pa zgraditi tudi veletržnico v Poreču, na vrsto pa bo mogoče prišel tudi Umag. Doslej so porabili okoli 4 milijone sredstev evropske pred-pomoči, rabili pa bi še kakšne milijon. Dejal je, da bo treba v bodoče bolj smotrno vlagati in izkoriščati ribiško infrastrukturo, zlasti doke ribiške pomole, saj ni dobro, če ti potem samevajo. Vzporedne prireditve UMAG LAND Na 2. sejmu z naslovom Umag Land v Umagu je svoje kmetijske pridelke (vino, oljke, med, ...) razstavljalo in prodajalo 25 razstavljavcev iz Hrvaške. UMAG FLORIA Na 14. sejmu cvetja Umag Floria v Umagu je sodelovalo 25 razstavljavcev iz Hrvaške. Ponujali so veliko vrst cvetja, sadike in opremo za vrt. Hrvaška je te dni izpolnila vsa EU merila iz pristopnih poglavij za ribištvo. Tako bodo lahko slovenski ribiči ribarili v morju na zahodni obali Hrvaške vse do Rovinja, hrvaški pa v slovenskih vodah. Proti temu pa kot kaže nameravajo protestirati umaški ribiči. Ne vemo zakaj se hrvaški, zlasti umaški ribiči, toliko bojijo na primer piranskih, ki skupaj premorejo le nekaj malih ribiških čolnov. Dejstvo je, da se bo morala Hrvaška z vstopom v EU podrediti evropskim predpisom o ribolovu, dovoljenih količin in načinu ulova, plovil in opreme. Jadransko morje pa bo tako tudi “brezmejno” - bolj odprto. Z vstopom Hrvaške v EU pa tudi meja na morju ne bo več tako strogo aktualne, kot tudi ni bila v času Jugoslavije. Doslej porabili 4 milijone evrov Na dvodnevnem 6. mednarodnem sejmu ribištva in ribiške opreme CRO FISH 2011 v Umagu so opozorili tudi na premalo izrabljene možnosti in nesmotrne naložbe v ribiška pristanišča. Za razvoj dejavnosti in pristanišč ter doka za popravilo ladij so namreč doslej prejeli že okoli 4 evropskih sredstev, nam je povedal predsednik Istrske županije Ivan Jakovčič. dišalo po ribah. V času ribiškega sejma so organizirali tudi več delavnic, strokovnih srečanj in okroglih miz. Moderator tematskih okroglih miz je bil Milan Antolovič, predstojnik Upravnega oddelka za Dišalo je tudi po - školjkah, rib pa nismo videli. Ribiči prinesli transparente Rezidenca, ki bo nekaj posebnega Sandi Čeligo ocenjuje, da bodo Rezidenco Čeligo, hotel z 72 ležišči in posebno gastronomsko ter wellness ponudbo s pridihom solin, odprli še pred jesenjo 2011, čeprav je bilo odprtje hotela načrtovano že za letošnjo veliko noč. Macro 5 iz Kopra sedaj hiti z deli. Tako raste Rezidenca Čeligo na Seči. FOTO: FK-Primorski utrip Portoroški turizem, ali bolje rečeno lucijski, bo že letos bogatejši za nov zasebni hotel - Rezidenco Čeligo s 34 butičnimi sobami, ki bo vsaka po svoje nekoliko drugačna, nekaj posebnega, v katerih je 72 ležišč. Imeli bodo odlično kuhinjo, ki jo bo vodil strokovnjak za kulinariko Gregorin Waloon iz Benetk, goste pa nameravajo razvajati tudi z vvellness ponudbo, v kateri bo vtkana kulturna dediščina naših solin. Želijo, da bi gost pri njih doživel aktivne počitnice in kar je zanimivo, poleg programa savn, masaž in Sunrise blatnih mask ter kopeli in posebnih gastronomskih večerov, bodo prirejali “akademijo gastro kulinarike”, veliko pa bodo stavili tudi na ponudbo za znane športnike, ki bodo lahko prihajali v rezidenco na psihofizične priprave. Rezidenca Čeligo, ki jo gradijo na Seči tik ob Centru za starejše občane Lucija, ne bo konkurenca temu domu, pač pa lahko služi kot dobrodošlo dopolnilo. Sandi Čeligo pred svojim največjim življenjskim izzivom. Pogled z balkona rezidence. Sandi Čeligo nam je v podrobnostih razkazal gradnjo in razporeditev prostorov, kjer je poskrbljeno tako rekoč za vse podrobnosti; od garaže v pritličju, klimatskega avtomatičnega prezračevanja, avtomatičnega zapiranja oken, odlične klasične opreme, do teras za družabna srečanja in restavracije “Papa Giovanin” (slow food), bifeja, prostora za sprejem gostov in drugih potrebnih prostorov za nudenje storitev. Na primer, če boste iz hladilnika v sobi vzeli steklenico pijače bo senzor to tudi zaznal in storitev bo avtomatsko knjižena na vaš račun. In kakšne goste si obetajo? Zagotovo tiste, ki so pripravljeni bogato postrežbo tudi bogato poplačati. Sicer pa, zakaj bi dali hotelu ime rezidenca? Izzivov je kar nekaj in če bodo vse zamisli uresničili bo za zdaj 5,376 milijona evrov vredna naložba (pretežno iz nepovratnih evropskih sredstev), res nekaj posebnega. Bojijo pa se, da bo konča naložba v Rezidenco Čeligo morda kar višja od načrtovane. Slovenci spet množično na Hrvaško? Kar okoli dva milijona turističnih prenočitev na Hrvaškem ustvarijo Slovenci. Letos naj bi tam pustili kar okoli 80 milijonov evrov. Največ v avtokampih in cenejših bungalovih ter zasebnih sobah, z interneta pa smo pobrali novico, da nas Hrvati ne marajo. V to težko verjamemo, saj njihovi visoki turistični predstavniki vedno znova poudarjajo kako pomembni za hrvaški turizem smo prav Slovenci, ki v nasprotju s splošnim mnenjem češ. da s seboj na počitnice na hrvaško obalo in otoke tovorimo krompir, čebulo, paradižnik.., ker naj bi bile cene na Hrvaškem v turistični sezoni kar zasoljene in torej nedostopne za povprečnega gosta iz Slovenije, vedno znova množično drvimo na Hrvaško, ki ima zares čisto morje in lepe plaže. Nič ni pomagala javna izjava dr. Marka Pavlihe, da ne bo več hodil na počitnice na Hrvaško, ki jo je dal pred nedavnim zaradi zapletov z nedorečeno mejo na morju in kopnem. Na Hrvaškem si letos obetajo dobro turistično in 6 do 7 milijard evrov prihodka od turizma, pri tem naj bi Slovenci tam zapravili okoli 80 milijonov evrov. Pišejo, da si tudi pri naši sosedih (podobno so razmišljali hotelirji tudi v Portorožu) želijo več premožnejših gostov. Na večji obisk turistov iz zahodnih držav računajo tudi zaradi krize v Egiptu, Tuniziji,Siriji in Libiji. Teh držav naj bi se zahodni turisti vsaj nekaj časa izogibali in se med drugim bolj preusmerili na Hrvaško. Domoznanski četrtki Poti in stranpoti piranskega turizma Ali naj Piran kot ključno privlačnost še kar naprej prodaja prikupnost ali avtentičnost. Ali znamo to destinacijo pravilno tržiti in na koncu, zakaj bi turist izbral prav mesto Piran ter ali bi bilo potrebno vpeljati druge metode trženja, so se spraševali gostje večera na srečanju 14. aprila na Bolniški 20 v Piranu, kjer zavod Mediteranum organizira domoznanske četrtke. Tokrat so vzeli pod lupo piranski turizem Matjaž Žnidaršič, ekonomist in nekdanji turistični delavec v GH Bernardin, Andrej Babnik, direktor turistične agencije Maestral in Jadran Furlanič, direktor Turističnega združenja Portorož. Pogovor je povezoval mag. Tomi Brezovec iz Turistice. Kot da bi bili sogovorniki nad razvojem turizma v mestu malce razočarani. Kar nekajkrat se je pojavilo vprašanje kdo pravzaprav naj bi bil tisti, ki naj bi promoviral kulturno in zgodovinsko mesto Piran, njegove zanimivosti in lepote? Država, občina ali turistično gospodarstvo Portoroža? Sogovorniki so na koncu prišli do spoznanja, da lahko za popestritev turistične ponudbe mesta, ki deluje včasih nekako zaspano, postorijo edinole domačini s svojo “drobno” raznovrstno ponudbo in daje odveč čakati nekoga od zunaj ali pa morda tudi evropsko pomoč. Nekaj prireditev v mestu, ki jih organizirajo razna društva, se je že prijelo, a to je daleč od tega kar si želijo, kajti poraba v Piranu je izjemno skromna. Veliki hotelirji iz Portoroža so nekoč na obravnavi v Gledališču Tartini o strategiji turističnega razvoja Pirana obljubili za kar 200 milijonov nekdanjih tolarjev raznih naložb, a iz tega ni bilo nič. Turistično združenje Portorož iz občinskega proračuna (turistična taksa) in deloma tudi članstva, nastrga letno okoli 500 tisoč evrov, izda prospekt ali dva, nekaj porabi za promocijo in nastope na sejmih, plača zaposlene delavke in blagajna je suha. Mesto Piran sicer ne umira, kot radi porečejo nekateri, res pa je, da stopica na mestu. Zanimivih lokalov in ponudbe (razen dobrih gostiln) skorajda ni, pred kratkim so zaprli še eno večjo živilsko trgovino na vhodu v mesto. Nedvomno, daje svoje prispeval tudi malce čuden prometni režim, ko se številni motorizirani obiskovalci “nalepijo na limanice”, ko z avtomobilom prosto vstopajo v mesto, neuspešno iščejo parkirni prostor in če prekoračijo brezplačnih 15 minut, plačajo “dobrodošlico”. Vse dokler bo ljudi strah prti v Piran tu ne bo velikega turizma. V hrvaški Istri zadovoljni s turizmom Po podatkih, ki smo jih prejeli iz Turistične zveze mesta Umag, so na tem območju v Istri do konca aprila 2011 zabeležili za 20 odstotkov več prenočitev tujih in domačih gostov kot v enakem času lani. Prihodov tujih in domačih gostov je bilo 47.684 ali za 8 odstotkov več kot lani. Gostje so v hotelih, zasebnih sobah in avtokampih prespali 151.051 krat (Indeks 120), kar pomeni, da seje doba bivanja nekoliko podaljšala. Prenočitev tujih gostov je bilo za 10 odstotkov več, prenočitev domačih pa seje povečalo kar za 87 odstotkov, vendar zastavo (119.869 prenočitev) nosijo tujci, saj njihov delež v vseh prenočitvah znaša kar 79,36 odstotka. Slovenci radi obiskujejo hrvaško Istro Zanimivi so tudi podatki o obisku Slovencev v Hrvaški Istri. Samo na umaškem območju so do konca aprila 2011 ustvarili 53.090 prenočitev (indeks 119), njihov delež v prenočitvah tujcev znaša kar 44,29 odstotka, delež prenočitev slovenskih gostov v vseh prenočitvah pa 35,15%. Tako bo kar držala napoved, da bomo Slovenci letos na Hrvaškem ustvarili morda res kar 2 milijona prenočitev in tam pustili okoli 80 milijonov evrov. Vedeti je pač treba, da imajo Slovenci na Hrvaškem, zlasti v Istri in na otokih, veliko svojih počitniških hišic in stanovanj. Kot so nam povedali na predstavništvu pričakujejo letos tudi nekoliko več gostov iz evropskih držav zaradi stanja v arabskem svetu, v Egiptu in na afriški celini, zaradi česar se bodo gostje iz severne Evrope preusmerili na druge destinacije. Kaže tudi, da se bo na ta račun povečalo število tujskih prenočitev poleg Hrvaške tudi v Sloveniji. V Hrvaški Istri znajo privabiti goste tudi z atraktivnimi prireditvami. Pravkar so se v Poreču končali 18. dnevi VINISTRA (13. do 15. 5.). V Ankaranu spet nemoteni turizem Po prenovi hotela Convent in razrešitvi zapletenega stanj a glede zahtevkov vlagatelj ev se hotelskemu kompleksu Ankaran obetajo boljši časi. Letos 37.000 prenočitev in 4 milijone prihodkov. Direktor Rajko Rešek. Gostje na svečam otvoritvi hotela. FOTO: FK-Primorski utrip. Spor z nekdanjimi vlagatelji v turistični kompleks Ankaran, katerega vrednost je ocenjena na vsaj 20 milijonov evrov, se kot kaže ne bo končal z lastninjenjem ampak s sodno ocenjenim in priznanim denarnim nadomestilom nekdanjim vlagateljem, ki pa menda zahtevajo preveč? Na novinarski konferenci na dan odprtj aprenovlj enega hotela Convent (31. marca 2011), ki nosi sedaj 4 zvezdice, so Rajko Rešek, od 14. 2. 2011 direktor družbe Adria, Turistično podjetje d..o.o., Goran Križman, prokurist in Marjan Podgoršek predstavnik DSU, investitor, ki je vložil v prenovo hotela Convent okoli 400 tisoč evrov, so odgovarjali tudi na že dlje časa aktualna vprašanja kako naj bi zaključili sago o poskusih olastninjenja tamkajšnjih nepremičnin, ki pa so zaradi znanih zapletov še vedno v 100-odstotni državni lasti oziroma njeni pravni naslednici DSU - Družbi za upravljanje d.o.o. Ljubljana. Povezovalka prireditve Katja Pišot. Adria z dolgo zgodovino Kot so zapisali ima Adria, turistično podjetje d.o.o. precej dolgo zgodovino. 1960: Prisilna likvidacija Turist hotela Ankaran in ustanovitev nove družbe - Gostinskega podjetja Hotel Adria Ankaran 1976: Združitev v nekdanjo Turistično organizaciji Portorož (TOP) kot TOZD Hotel Adria Ankaran. Po 13 letih je sledil izstop iz TOP in podjetje se statusno preoblikuje v ADRIA, Turistično podjetje p.o. Ankaran, v letu 1995 pa v ADRIA, Turistično podjetje d.o.o., Ankaran. 1991 -2001: V vmesnem obdobju 10 let je bil hotelski kompleks oddan v najem podjetju Adria Convent d.o.o., ki seje pozneje preimenovalo v Adria hoteli d.o.o. V času do izteka najemne pogodbe je Adria, Turistično podjetje d.o.o. upravljalo samo s kampom in pripadajočimi gostinskimi lokali v kampu. Po izteku najemne pogodbe je družba Adria, Turistično podjetje Ankaran d.o.o. obnovilo depandanso BOR in CEDRA, na novo zgradilo 9 bungalovov, notranji bazen z Wellness centrom, do leta 2007 pa še obnovilo restavracijo v hotelu, sejno sobo s 25 sedeži ter objekt kegljišča v sedanji Bowling. Zaradi sporov z najemniki ni prišlo do lastninskega preoblikovanja Zaradi nerešenih sporov z najemniki, lastniki podjetja Adria Convent d.o.o. se Adria, Turistično podjetje d.o.o. Ankaran ni lastninsko preoblikovalo in je zato s 1. januarjem 1995 prešlo v last Slovenske razvojne družbe (SRD) in pozneje njene pravne naslednice DSU - Družba za upravljanje in svetovanje d.o.o., Ljubljana. Spori med vlagatelji na eni in podjetjem Adria so se poglobili, odnosi poslabšali do take mere, da so na vhod v kompleks postavili celo varnostnike. Popolnomarazumljivo, saj gre za pomembno vprašanje, ko naj bi, kot nam je bilo povedano, vlagatelji zahtevali veliko več kot naj bi v resnici vložili. Oni namreč želijo investicijska vlaganja pretopiti v lastniške deleže s čimer pa se DSU ne strinja in jim namerava upravičene zneske izplačati. Vrednost hotelskega kompleksa je ocenjena na 20 milijonov evrov, dosedanji vlagatelji pa lahko računajo na povračilo morda največ 1,2 milijona evrov. Da bo zadeva v Ankaranu še hujša se naj bi tam dogajale tudi kazenske ovadbe in tožbe za odškodninsko odgovornost posameznikov. Računajo na dobro sezono Kamp je že odprt, sejem cvetja je bil 26. aprila. Direktor Rajko Rešek, ki ga poznamo iz Simonovega zaliva, je povedal, da jih čaka še veliko dela; od prenove in posodobitve celostne grafične podobe Adrie Ankaran do nadaljnje prenove gostinskih objektov ter nastopanja na turističnem tržišču. “Načrtujemo, da bi po končani prenovi hotela Convent povečali število hotelskih prenočitev za 18 % na 37.400 in da bo prihodek od prodaje v letu 2011 znašal 4 milijone evrov. Adria, Turistično podjetje d.o.o. Ankaran danes razpolaga s skoraj 600 ležišči v hotelih, depandansah, vikend hišicah ter mobilnih hišicah v kampu. V hotelski restavraciji nudijo odlične jedi po naročilu. Kamp je odprt od 15. aprila do 15. oktobra. Nastop Tinkare Kovač. Nov prometni režim - manj parkirnih mest Zaradi povečanega prometa v vhodu v mesto Piran. Predviden rok mesta primarno po desnem izvoznem poletnem času so v mestu Piran 9. dokončanja del je 31.5.2011. pasu (mimo parkirišča) in sekundarno maja zaprli Prešernovo nabrežje . . tudi naravnost mimo blagajne. - Punto za promet, s čimer se je Novosti so predvidene tudi v Obiskovalcem bo omogočeno zmanjšalo število parkirnih mest. spremembi lokacije hišice za plačilo plačilo parkirnine tudi na avtomatu V torek, 10. maja2011 so sena vhodu parkirnine in uvozno izvoznega pasu - parkomatu, ki bo nameščen na prej v mesto Piran začela dela z namenom na vhodu v mesto pri zapornicah, omenjenem parkirišču — desno od preureditve delovanja zapornic na Abonenti bodo po novem izstopali iz zapornic. Maj 2011 6 primorski u'r'p Veselo solinarsko praznovanje Letošnji 9. solinarski praznik, 7. in 8. maja, v Piranu in Sečoveljskih solinah je bil nekakšna uvertura v jubilejni deseti, ki bo prihodnje leto. Alojz Jurjec, direktor podjetja Soline, pridelava soli d.o.o. upa, da bo letošnja sezona boljša od lanske, vse pa je odvisno od vremena. letno pogodbo o najemu solnega polja. Podobno pogodbo je pred leti svečano podpisala tudi nekdanja županja Vojka Štular. Obiskovalci so se lahko pripeljali v soline z brezplačnim avtobusom podjetja Sreet tour in sicer s piranske avtobusne postaje ob 12.30 in 13.00 uri (povratek ob 16.30 in 17.00). Na vhodu v Sečoveljske soline je bilo nekaj zmede, ker so udeleženci na neki spletni strani prebrali, da je vstop prost, v resnici pa je bilo treba plačati vstopnino in sicer 5 evrov za odrasle, družinska karta 10 evrov, kar je voditeljica prireditve Irena Dolinšek že prej jasno povedala na novinarski konferenci. Svečana otvoritev praznika s povorko vseh nastopajočih, tokrat tudi z bobnarjem - in pozdravni nagovor župana Petra Bossmana, kije potresel malce soli in tako simbolično odprl praznovanje, je bila v soboto, 7. maja, ob 12.00 uri na Tartinijevem trgu, kjer je bilo tudi sejemsko dogajanje, ob sodni palači pa so bili razstavljeni tudi oldtimerji. Letos prvič so se na stojnicah predstavile tudi piranske OS: Cirila Kosmača Piran, Vincenzo e Diego de Castro, Lucija in Sečovlje. V soboto je bil tudi brezplačni vodeni ogled po Krajinskem parku Strunjan. Nedelja (8. maj) je bila v znamenju praznovanja sv. Jurija, zavetnika mesta Piran, ki ga sicer Pirančani praznujejo vsako leto 23. aprila, kar je bilo v preteklosti povezano tudi z odhodom solinarskih družin na priprave solnih polj v Sečoveljske soline. Seveda zdaleč ni bilo takšnega praznika kot je današnje čase, bilo pa je veliko več pridelane soli. Leta 1946 na primer kar 45.000 ton, lani pa (zaradi slabega vremena) komaj nekaj sto ton. Sečoveljske solina so po zamisli direktorja Solin d.o.o. Alojza Jurjeca, ki upa, da bo letošnja solna sezona vendarle nekoliko boljša od lanske, ki je bila katastrofalna, našle novo tržno nišo; posebna ponudba soli, solni cvet, lastne trgovine - in turizem. V nedeljo je že ob 9.00 uri zjutraj na Tartinijevem trgu zaigral pihalni orkester Marezige. Številni obiskovalci so si lahko ogledali tudi procesijo, ki je ob 9.30 krenila na pot do župnijske cerkve sv, Jurija, kjer je bila sveta maša, nato pa tudi druženje vernikov. Nekaj po 12.00 uri se je z ladjo iz Pirana v Sečoveljske soline odpravila solinarska družina, kjer soji zaželeli dobrodošlico člani turističnega društva Taperin Sečovlje, ki so spekli tudi solinarski kruh z inicialkami PB. Ker župana Petra Bossmana, ki je menda gostil jordansko delegacijo, ni bilo, je darilo prevzela podžupanja Meira Hot. Pozdravila je vse prisotne in v imenu Občine Piran s podjetjem Soline, pridelava soli d.o.o. podpisala Stari solinarji. 75-letni Albin Panger iz Sečo v el j 105je začel delati v solinah Že kot otrok star komaj 5 let. Nekoč jih je sol grabilo kar 300 solinarjev. Številne solinarske družine so poleti i' času solne sezone prebivale kar v solinarskih hiškah oh robu solnih polj. V pritličju so spravljali sol, v gornjem nadstropju pa so stanovali. Pravijo, da je bil najboljši od vsega Na prizorišču na Len se je dogajal kar nekaj zanimivih stvari. Na stojnicah so ponujali istrske dobrote. Pa ne le istrske,saj so ponudniki prišli od blizu in daleč. Lahko ste kupili celo kraški pršut in teran iz Dutovelj ali pa prve domače češnje (11 evrov za kilogram). Na stojnici podjetja Tartufigros d.o.o. so ponujali poletne črne tartufe Tuber Estivium za 270 evrov/kg, istrske fuže in domače oljčno olje te vložene oljke Štorta. Vložene oljke in oljčno olje so ponujali tudi na stojnici oljkarja Žiberja. Člani solinarske družine so predstavili delo v solinah, za razvedrilo na Leri ob lepem sončnem vremenu pa je poskrbela istrska glasbena skupina Vruja, Slavko Ivančič pa je zapel znano pesem »Le soline so ostale«... Tomaž Bertoncelj, nekdanji podmorničar na podmornici 823 in predsednik društva Podmorničarji, se je predstavil v opravi solinarskega potapljača. Potapljaška oprema je bila nekoč zares zelo težka (85 kilogramov). Samo čelada tehta 35 kilogramov. Prikazali so tudi eko kaligrafijo v soli in solinskem blatu, obiskovalci pa so si lahko gledali tudi razstavo slik Borisa Selana na temo: Morje, soline in eros. Na stojnicah so ponujali vse, od pršuta, oljčnega olja, tartufov do svežega sadja iz Agrarie. Na vhodu v Sečoveljske soline so si obiskovalci lahko kupili tudi sol s 50% popustom. solinarski kruh. Odprtje 9. solinarskega praznika na Tartinijevem trgu v Piranu, v soboto, 7. maja 2011. Prihod solinarske družine v Sečoveljske soline. Letos je bilo, kljub vstopnini 5 evrov, približno toliko udeležencev kot lani. Naslednje leto, na jubilejnem praznovanju, jih bo zagotovo več. Meira Hot in Alojz Jurjec si čestitata po podpisu pogodbe, s katero se je Občina Piran zavezala, da bo nadaljevala z najemom solnega bazena. Na stojnicah ste lahko kupili domače kulinarične dobrote, sadje, pršut, zelenjavo, oljčno olje in celo tartu fe. Eko kaligrafija v soli in solinarskem blatu. Projekt muzej Lipica se zaključuje Muzejska prezentacija in interpretacija naravne in kulturne dediščine pomeni nov korak v razvojnem ciklu Kobilarne Lipica. okviru Narodnega muzeja Slovenije. K sodelovanju so bili povabljeni štirje strokovnjaki z znanjem in kompetencami, potrebnimi za tako zahtevno nalogo: Taja Vovk van Gaal, Irena Marušič, mag. Davor Kemel in dr. Staša Tome. “Ob besedi »muzej« večina ljudi pomisli na zaprašene vitrine z množico zgodovinskih eksponatov. LIPIKUM vsekakor ni muzej takšne vrste, saj ne temelji Uspešna kandidatura na javnem razpisu v okviru Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP ter podpora Ministrstva za kulturo, sta leta 2005 omogočili Kobilami Lipica začetek celovitega projekta - muzej Lipica, ki bo pomembno prispeval k razvoju kulturnega turizma Lipice, Krasa in Slovenije. Marca 2009 je bila podpisana Pogodba o izvajanju med Kobilarno Lipica in Službo vlade Republike Slovenije za razvoj in evropskezadeve. Projekt, čigarizvedba se je začela aprila 2009, je sestavljen iz štirih delovnih sklopov, vodila ga je mag. Karin Žvokelj Jazbinšek. Prvi sklop se nanaša na upravljanje projekta, tj. vzpostavitev in delovanje projektnega sveta za spremljanje izvajanja projektnih dejavnosti. Drugi sklop obsega oblikovanje koncepta muzejske vsebine, tretji gradbeno obnovo objekta in postavitev razstave. Zadnji delovni sklop pa vključuje promocijo muzeja ter navezavo muzejske vsebine na širši prostor kobilarne. Vrednost celotnega projekta je 815.118 EUR: subvencija Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP/ Norveškega finančnega mehanizma v višini 85% vrednosti projekta znaša 692.850 EUR; preostali 15% delež pa bo zagotovilo Ministrstvo za kulturo, kar znaša 122.268 EUR. “Z zadovoljstvom lahko rečem, da smo ta, za Lipico in širše, nadvse pomemben projekt pripeljali do konca in realizirali ideje ter želje, ki so bile zastavljene na začetku projekta. Predstavitve Lipice in njene bogate dediščine smo se lotili na celovit, strokovno podprt način, ki bo nenazadnje tudi turistično privlačen in bo obiskovalcem nudil razumevanje pomena in vrednosti Lipice in Lipicanca. Menim, da bo to za Lipico novo obdobje. Tako za zaposlene kot obiskovalce,” je o muzeju Lipikum povedal Tomi Rumpf, direktor Kobilarne Lipica. Projekt bo zaključen 30. aprila 2011. Svečana otvoritev Lipikuma - muzeja Lipicanca pa bo 18. maja 2011, na dan muzejev in na predvečer rojstnega dneva Kobilarne Lipica. Muzej bo deloval kot novi center kulturne in turističneponudbeKobilameLipica. Zasnovan je po sodobnih muzeoloških principih in bo s pomočjo različnih prijemov, klasičnih in interaktivnih, omogočal, da ogled postane zanimiva izkušnja za odrasle in igra za otroke. V muzeju, ki bi ga bilo morda bolje imenovati kar interpretacijski center, bodo obiskovalci našli takorekoč vse o Lipici in njenih konjih: zgodbo o nastanku konja kot živalske vrste, o njegovem ustroju in tesni povezanosti s človekom. Spoznali bodo zgodbo o nastanku Lipice ter njenih vzponih in padcih skozi večstoletno zgodovino, o vsakodnevnem življenju konj v Lipici, o posebnostih lipiške jahalne šole. Omogočeno jim bo razumevanje kobilarne Lipica kot kulturnega spomenika, z ohranjeno posebno, konjem prilagojeno kulturno krajino, s stavbno dediščino in tudi naravo. “Muzej bo omogočal celosten vpogled v zanimivo zgodbo Lipice in lipicanca in bo obiskovalca pri tem aktivno vključil. Posebno pozornost smo posvetili naši zvesti publiki - otrokom, saj bo del muzejske predstavitve prilagojen in namenjen prav njim. Projekt je posegel tudi v zunanjo podobo Kobilarne Lipica, ki je po svoje že sedaj “muzej na prostem". Pripravljamo nove tiskane publikacije (katalog razstave, turistična brošura, vodnik po posestvu) s svežo vsebino, prenovljeno vsebino vodenih ogledov po posestvu, označevalne točke v krajini, ki do sedaj niso bile predstavljene, ” je razložila Nataša Kolenc, strokovna vodja projekta v Kobilarni Lipica. Strokovno skupino za zasnovo muzeja lipicanca je, po nalogu Ministrstva za kulturo, julija 2009 k sodelovanju povabila Služba za premično dediščino in muzeje, ki deluje v na predmetih, pač pa na resničnih zgodbah, ki so se na tem prostoru stkale v večstoletni zgodovini. Tako sledi sodobni muzejski interpretaciji, ki danes ni več osredotočena na predmete, pač pa je vsa pozornost namenjena obiskovalcu,« je povedala dr. Staša Tome, muzejska svetovalka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in dodala: »v Lipikumu smo zgodbe o zgodovini Kobilarne Lipica in lipicancu ter pomembni kulturni in naravni dediščini predstavili z nekaj muzejskimi eksponati, pa tudi s pomočjo bogatega slikovnega gradiva in odličnih replik.« Ker Kobilarna Lipica ni imela svoje muzejske zbirke predmetov, so za gradivo poprosili slovenske muzeje, galerije, arhive in druge ustanove, poiskali so ga tudi pri zasebnih zbiralcih, ki so bili tako ali drugače povezani z Lipico. Razstava Lipikum je prepletena z doživljajskimi elementi ter interaktivmmikottudimultimedijskimi predstavitvami. Oblikovalska skupina je tesno sodelovala s kustusi razstave, strokovnjaki za posamezne vsebinske sklope. »Zaradi svojih izkušenj z oblikovanjem razstav v tujini, razstavo ne le “oblikujem”, temveč tudi “interpretiram razstavno vsebino". Ta pristop pri nas ni uveljavljen, temelji pa na ustvarjanju “izkušnje obiskovalca”. Z drugimi besedami, vsebino razstave interpretiram v tekočo, razumljivo zgodbo z raznolikimi izraznimi sredstvi: barvami, materiali, interakcijami za odrasle in otroke, multimedio, arhitekturnimi elementi, zvoki, itd.« je o postavitvi razstave povedala Sanja Jurca Avci, avtorica prostorske zasnove razstave. Boris Popovič pri Mišiču Družabni večer - talk show s Slavkom Ivančičem in gostom večera Borisom Popovičem, županom Mesine občine Koper, ki je bil, 12. maja, v kavarni Rezidence Park Lucija, je bil dobro obiskan. Prvič je bilo prisotno tudi večje število novinarjev. Naslednjega zanimivega gosta je Ivančič napovedal izolskega župana Igorja Kolenca. Vzdušje so popestrili s pokušino vin iz posestva Vina Montis & Eco Laura iz Montinjana in petjem Klape Solinar. Pogovor sta začela tako, daje Popovič dal Ivančiču zeleno luč za kakršno koli vprašanje. Žal Ivančič vsega ni izkoristil. Zanimivo pa je, da je Popovič bil prisoten na prvem takem večeru v vsej svoji politični karieri, ki se je uradno pričela 28.12.2002 (prevzem županovanja). Ivančič se je skozi pogovor s Popovičem sprehodil od njegovega začetka županovanja pa do danes. Omenila sta tudi starejšega sina Nika, avtomobilsko in reli nesrečo ter tudi to kako je njega in njegovo mamo operiral (rešil) kirurg, naš nekdanji župan, Tomaž Gantar, sedaj vodja Popovičevega kabineta. Boris Popovič se je v svojem znanem stilu dotaknil tudi politike in ocenil nesposobnost vladanja Boruta Pahorja kot premiera. Povedal je da mu je Pahor zelo všeč kot oseba, da pa v taki vlogi škodi vsem nam. Uspeh vidi v sodelovanju in največjo napako pripisuje nesposobnosti komuniciranja med pozicijo in opozicijo. Pravi, če bi Pahor na začetku Janšo postavil za zunanjega ministra bi zagotovo stvari tekle bolje. Ivančič je omenil, da v koprski občini vse »Štirna« v piranski pa to pogreša, pa tudi, da je koprski turizem boljši od portoroškega. »Okaral« je Popoviča zakaj je občini Obudili bodo Titovo štafeto Kulturno društvo TITO, ki je sredi aprila v prostoru nekdanje tekstilne trgovine na Koprski 2 v Izoli odprlo svoje prostore, v katerih imajo razstavljene različne predmete, zapise, odrezke iz časopisov, zastave in fotografije, ki spominjajo na našega nekdanjega predsednika SFRJ maršala Tita, bo predvidoma 25. maja priredilo prvo povojno štafeto na obalnem območju in sicer s Tartinijevega trga do Izole. Kot je povedal predsednik društva Jadran Poje si prizadevajo obuditi spomin na nekdanji Dan mladosti 25. maj, ko so najboljši dijaki, študenti ali športniki imeli čast v Beogradu predati ljubljenemu maršalu štafeto, ki je pred tem obiskala vse kraje Jugoslavije. Jadran Poje pravi, da ima društvo že več kot 80 članov. Na fotografiji Primorskega utripa: Prostori društva Tito v Izoli. BORBA i ■Bauamni MU u vtnm MCU čutu mcmuhi« st omiiA no wot m« NASTAVIT ČEMO TITOVO DJELO Piran speljal dva dobra; Tomaža Gantarja in Jano Tolja. Popovič je predstavil tudi razvoj športne infrastrukture v Kopru, saj bodo kmalu zgradili novi teniški večnamenski stadion z 8 tisoč sedeži, ki bo končno zadostil zahtevam mednarodnih športnih organizacij. Kmalu pa bo nared tudi tretji slovenski olimpijski bazen. Omenil je tudi svojega sina Nika, ki s sinovoma Schumaherja in Hakinena tekmuje in že žanje uspehe, zato namerava v Kopru zgraditi malo stezo za dirke. Napovedal je lokalne volitve za enotno občino Koper, ki naj bi bile 10. julija, če pa bodo Starmanovi ljudje nagajali pa bodo volitve septembra. Povedal je, da obalne občine sedaj odlično sodelujejo, koordinator sodelovanja vseh treh županov pa je Gašpar Gašpar Mišič. Na koncu srečanja sta Zoran Tokovič in solinarka Andreja Humar Fatorič podarila Popoviču sliko piranskih solin. Tokovič je ob predaji dejal: »mala stvar za velikega človeka«. AKV Dobitniki modre zastave 2011 V času Internautice so v portoroški Marini 14. maja 2011 svečano razglasili dobitnike letošnjih okoljskih znakov - modrih zastav in jubilejnih priznanj. Občina Piran Marina Portorož (17. modra zastava). Centralna plaža Okolja Portorož (14. modra zastava). Kopališče Zdravilišča Krka Strunjan (14. modra zastava). Kopališče Meduza, Hoteli LifeClass - Istrabenz turizem (3. modra razstava). Občina Izola Marina Porting (12. modra zastava. Hoteli Bernardin d.d. - naravno kopališče Simonov zaliv (10. modra zastava in jubilejno priznanje). Mestna občina Koper Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli Rtič (6. modra zastava). Občina Radovljica Kopališče Šobčev bajer, Šobec - Turistično in trgovsko podjetje, Lesce (11. modra zastava). Občina Bled Grajsko kopališče, Infrastruktura Bled d.o.o. (10. modra zastava in jubilejno priznanje). Individualni okoljski znaki: Prejelo jih je 16 lastnikov -najemnikov v portoroški Marini. 8 Maj 2011 M* ■ ■ ^ primorski u¥p Nova ponudba Banke Koper Obisk v Kopru Banka Koper s 146 tisoč komitenti in 4,5 % tržnim deležem v Sloveniji je na Ljubljanskem gradu predstavila nov produkt na področju dolgoročnih stanovanjskih kreditov - Kredit pod streho. Novinarska konferenca na Ljubljanskem gradu. FOTO: AKV- Primorski utrip. Kredit pod streho je stanovanjski kredit, ki kreditojemalca dodatno ščiti pred naraščajočimi obrestnimi merami. V času, ko Buri bor narašča, naraščajo tudi obrestne mere. Ob najemu Kredita pod streho je kreditojemalcem vnaprej znana maksimalna vrednost, preko katere skupna obrestna mera za najeti kredit ne bo narasla. Obrestna mera je ob odobritvi kredita spremenljiva in vezana na 3-mesečni Euribor. V primeru porasta 3-mesečnega Euriborja nad določeno višino, bo Euribor za kreditojemalce ostal nespremenjen. Tako je za stanovanjski kredit Kredit pod streho določena maksimalna skupna obrestna mera, ne glede na nadaljnje gibanje Euriborja. »Zavedamo se pomena, ki ga stanovanjski krediti predstavljajo slovenskim kreditojemalcem. Banka Koper je na trgu že dve leti prisotna z najugodnejšo ponudbo stanovanjskih kreditov, in v ta produkt nenehno vlagamo. Obenem pa se zavedamo nevarnosti naraščajočih obrestnih mer, ki lahko tovrstne kredite v prihodnje podražijo. Zato smo skupaj z matično banko Intesa Sanpaolo razvili nov stanovanjski kredit, ki kreditojemalce dodatno zaščiti pred naraščajočimi obrestnimi merami,« je povedal Igor Vincek, direktor Sektorja poslovanja s fizičnimi osebami. Poleg povsem novega produkta je Banka Koper na področju kreditiranja prebivalstva predstavila še tri zanimive in za kreditojemalce koristne produkte. Prvi, ki je nastal v sodelovanju z zavarovalnico Generali, ki najemnikom dolgoročnih stanovanjskih kreditov in njihovim svojcem zagotavlja varnost v času odplačevanja kredita. Kreditojemalci se tako v času odplačevanja kredita lahko zavarujejo pred izgubo službe, začasne ali trajne delovne nezmožnosti, kritičnimi bolezni ali celo smrtjo. Drugi kreditni produkt - Uglašeni kredit je potrošniški kredit z daljšo dobo odplačila, tudi do 20 let, pri čemer kreditojemalci kredit zavarujejo z zastavo nepremičnine. V primeru gotovinskega črpanja, je mogoče najeti kredit do 50 % vrednosti nepremičnine, v primeru namenskega črpanja kredita pa kredit do 70 % vrednosti nepremičnine. Dodatna posebnost te ponudbe je, da je Banka Koper na podlagi raziskav, kijih redno izvaja za izboljšanje zadovoljstva svojih komitentov, upoštevala njihova priporočila po pospešitvi obravnave kreditnih zahtevkov in določila maksimalni rok od 3 dni za odgovor na posamezni kreditni zahtevek. V primeru, da v tem času ne odgovori na posamezno vlogo, banka stranki nakaže 33 evrov na osebni račun. Tretji produkt pa je nastal kot posledica ukinitve Bankredita zaradi uvedbe Zakona o potrošniških kreditih. Banka Koper je zato uvedla tako imenovane Posredniške kredite, s čimer je potrošnikom omogočen najem kredita na prodajnih mestih pri trgovcih. Prva izmed trgovskih hiš, s katerimi je banka sklenila sodelovanje je družba Merkur, potekajo pa še dogovori z drugimi trgovci. Maksimalni znesek kredita znaša 2.500 evrov, doba odplačevanja pa 36 mesecev. »Smo v fazi preobrazbe dela poslovne mreže, pri čemer želimo pospešiti poslovanje s fizičnimi osebami v poslovalnicah zlasti izven Obalno-kraške regije. Pri tem je kreditna dejavnost banke zelo pomembna, in to je tudi razlog, da na tem področju uvajamo nove produkte, je dodal Ezio Salvai, predsednik uprave Banke Koper. Mestno občino Koper je obiskal podpredsednik Royal Caribbean, 29. maja pa pripluje turistična velikanka s 3650 potniki. Na povabilo župana Mestne občine Koper Borisa Popoviča je včeraj, 12. maja, Koper obiskal podpredsednik ene največjih svetovnih korporacij na področju pomorskega potniškega prometa Royal Caribbean John Terček. Ob tej priložnosti mu je župan s sodelavci ter predstavnikom Luke Koper predstavil vizijo razvoja občine do leta 2020, pri čemer so posebno pozornost namenili načrtom ureditve območja severne obvoznice oziroma potniškega terminala. Terček je bil za smele načrte zelo zainteresiran in je pohvalil delo ter napore, ki so jih v koprski občini v zadnjih nekaj letih vložili v razvoj tega novega segmenta turizma, in dejal, da je Koper lahko vzgled veliki večini mediteranskih pristanišč. Župan Boris Popovič in John Terček sta si v spremstvu vodje potniškega terminala v Luki Koper Bojana Babiča ogledala tudi dela ob potniškem terminalu. Luka Koper je namreč v poglabljanje morskega dna investirala 1,6 milijona evrov in s tem bo Koper lahko sprejemal tudi večje turistične ladje. Terček se je sprehodil tudi po mestnih ulicah vse do nastajajočega bazenskega kompleksa. Gost je bil izredno presenečen nad izredno dinamičnim razvojem mesta. Sicer pa je bil obisk Terčka povezan tudi z bližnjim prihodom prve potniške ladje v lasti Royal Caribbean Voyager of the seas. Ladja bo v Koper priplula zadnjo majsko nedeljo (29. maja), na njenem krovu bo 3650 potnikov, ki bodo lahko med drugim uživali ob predstavitvi ponudbe vseh koprskih krajevnih skupnosti, katerim že tradicionalno namenjajo poseben dan v okviru praznovanj občinskega praznika. Prihodnji mesec v Kopru pričakujejo arhitekta, ki je zadolžen za vse naložbene projekte Royal Caribbean, nato pa nadaljevanje pogovorov o morebitnem skupnem sodelovanju pri uresničevanju razvojnih projektov v Mestni občini Koper. PR MOK in Luka Koper Partizan “Ponosen sem, da sem bil partizan! Kadar Hitler in Mussolini, so stisneli prave Slovence v obroč, postavili žico, za nas ni bil več dan, ma samo še noč. Gradišče Društvo DSHSD nezadovoljno zaradi slabega zanimanja novinarjev Letošnji občni zbor Društva za slovensko-hrvaško sodelovanje in druženje na območju Eko parka Kras (DSHSD), 21. aprila v Gračišču (gostilna Ražman), je izzvenel kritično. Zbora so se udeležili člani in nekateri vidni predstavniki političnega življenja; s hrvaške strani Milan Antolovič, predstojnik Upravnega oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo, ribištvo in vodno gospodarstvo Istrske županije, Valter F lego - župan Občine Buzet in podpredsednik društva, Ne ven Mikac - župan Občine Lanišče, Stanko Kancler iz županijske uprave za ceste Pazin, Smilja Marinac, predsednica slovenskega društva Lipa iz Buzeta ter edina prisotna novinarka iz hrvaške Istre - Glas Istra iz Buzeta. Med vidnejšimi predstavniki sta bila s slovenske strani prisotna le Rudi Merljak, sekretar - vodja na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Božo Dimnik, predsednik Društva za slovensko-hrvaško prijateljstvo. Čeprav je predsednik društva Valter Miklavčič posredoval uradna vabila večjemu številu oseb, se srečanja ni udeležil noben predstavnik Mestne občine Koper, ni pa bilo tudi slovenskih novinarjev, kar je bilo sprejeto na občnem zboru kot negativen signal in kot neresna in nevljudna gesta do prisotnih hrvaških predstavnikov! Na zboru so razrešili Andreja Stepančiča s funkcije tajnika DSHSD in izvolili Alana Medveša. Poziv k večjemu sodelovanju društev Poudarjeno je bilo, da bi se morala vsa slovenska društva, ki delujejo na ozemlju Republike Hrvaške, povezati, tako na kulturnem kot zgodovinskem področju - za boljše skupno sodelovanje. Župan občine Buzet Valter Flego je pohvalil neutrudnega predsednika društva Valterja Miklavčiča. Pohvalil je tudi dela, ki se izvajajo na mejnem prehodu Sočerga, kar je za občino Buzet in tamkajšnje gospodarstvo velikega pomena. Da bi lahko društva uresničila zastavljene cilje se bodo morala bolj povezovati, je menil Flego. Merljak je povedal, da država Slovenija podpira projekte društva. To pa bi bilo lahko učinkovito, če bi iz hrvaške Istre sodelovalo vsaj eno slovensko društvo. Povedal je, da bodo marca 2012 ponovno razpisani 1PA projekti. Skupno sodelovanje je pohvalil tudi Milan Antolovič in povedal, da so po otoplitvi odnosov med državama začele bolje sodelovati tudi institucije obeh držav. Rezultat bo vsekakor tudi IPA projekt avtohtonih pasem - Istrsko govedo Boškarin, vzreja ovac in podobno. Končni cilj: vrniti to tradicionalno mimo trpežno govedo v Istro, zlasti tudi v slovensko. Nekoč seje na sevem Istre paslo 2.512 govedi, od katerih kar 380 volov - Boškarinov. Kaj pa danes? Pogodbe o sodelovanju na področju projekta IPA še kot kaže ni, velja pa omeniti vrednost projekta 940 tisoč. Antolovič se zavzema tudi za izvedbo “Vlaka prijateljstva” v Tinjanu. Sije društvo naložilo preveč nalog? Problem je morda v tem, ker sije društvo naložilo preveč projektov, ki zdaleč presegajo njihove zmožnosti, kajti izgradnja in povezava železniške proge, gradnja ceste in mostov na meji med državama v Istri, modernizacija mejnih prehodov in razvoj ruralnega območj a na splošno so zadeve, kij ih lahko uresničita le državi s pogodbenim odnosom glede delitve stroškov financiranja. Temu primemo je bil do društva zelo kritičen Neven Mikac in omenil, da bi moralo delovati kot gospodarska družba in načrtovati vse aktivnosti, sestaviti finančne konstrukcije in jih tudi izpeljati. Tako pa društvo iz leta v leto ponavlja svoje želje in načrte na gospodarskem področju, ki jih v bistvu ne more uresničiti. Ida Bašič iz Buzeta je ob pohvali delovanja obeh društev poudarila predvsem gradbena dela, ki se trenutno izvajajo na mejnem prehodu Sočerga in predvsem dejstvo, da so dosegli sprostitev prometa za vozila do 7,5 tone skupne teže, kar je za prebivalce Buzeta velikega pomena. Emil Zonta, član društva, je poudaril, da bi se morala slovenska dmštva povezati, zlasti tudi na kulturnem področju. Član društva Cveto Stanonik je obžaloval izpad veselice 1. maja 2011 v Rakitovcu. Izvedeli smo, da so se nekateri tja podali celo iz Portoroža, ker niso bili vedeli, da tradicionalne prvomajske veselice letos ne bo. FK Podjetje Športni Turizem Portorož prejelo veliko nagrado v kategoriji »Športni Turizem Jugovzhodne Evrope« Posebni gost novinarske konference je bil prof. dr. Igor Masten, izredni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kije predstavil tveganje zvišanja obrestnih mer z makroekonomskega vidika, s čimer se soočajo tudi potrošniki in kreditojemalci. Intesa Sanpaolo je ena vodilnih bančnih skupin v evrskem območju in vodilna v Italiji na področju poslovanja z občani, gospodarskimi družbami ter na področju upravljanja s premoženjem. Zahvaljujoč široki mreži poslovalnic v Italiji, teh je več kot šest tisoč, nudi pestro paleto storitev približno 11,1 milijona komitentom. Njeno mednarodno poslovanje je osredotočeno na srednjo in vzhodno Evropo ter sredozemske države. S svojimi bankami je prisotna v 13 državah, kjer posluje s približno 1.900 poslovalnicami in ima 8,5 ilijona komitentov. Mednarodna mreža v 34 državah nudi podporo gospodarskim družbam. Banka Koper je univerzalna banka in se uvršča med osem največjih slovenskih bank. Ustanovljena je bila pred skoraj šestdesetimi leti, njen skokovit razvoj pa se je začel v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je iz regionalne banke pospešeno preraščala v vseslovensko. Danes ima 54 poslovalnic v vseh večjih slovenskih mestih. V domačem in mednarodnem okolju je znana kot inovativna banka, saj svojim komitentom zagotavlja v svetovnem merilu najnaprednejše bančne produkte in storitve. Od 1. januarja 2007, ko seje izvedla združitev Bance Intesa in Gruppa Sanpaolo IMI v skupino Intesa Sanpaolo, je Banka Koper članica te skupine. So bili šteti dnevi za Slovenske ljudi, nastal je pekel na zemlji, mučili, ubijali in polili vasi, in v izgnanstvo peljali ljudi, kot da so živina in ne več ljudi. Takrat so nas izbrisali iz tega sveta, Maribor bi postal Nemški, Ljubljana Italijanska bi bila. In izdajalci so pomagali tem zveri, ni jim bilo težko, če Slovenci ne bi več bili in prodali bi tudi svojo mater za par mark in tisoč lir. Ma pravi Slovenci smo si sami izbrali svojo težko pot, šli smo v gozd, v partizane, tudi tam je bilo trpljenje, mraz in glad, ma videli smo svoj svetli dan in boljšo spomlad. ” Rihard Knez, Strunjan. Podjetje Športni Turizem Portorož, je 27.4.2011 v Beogradu v Hotelu Intercontinental prejelo prestižno nagrado v kategoriji »Športni Turizem«. Nagrado, katero so prejeli za dosežke pri razvoju Športnega turizma v jugovzhodnem delu Evrope za leto 2010, je v imenu podjetja na svečani podelitvi prejel Mladen Sredojevič. Nagrada je spodbuda podjetju za nadaljni razvoj dodatne ponudbe na turističnem trgu Jugovzhodne regije ter drugod po svetu. Predsednik Sacena International, g. Dragan Gligorijevič in Direktor podjetja Športni Turizem PortorožMladen Sredojevič ob podelitvi prestižne nagrade v Hotelu Inter-continental. Maj 2011 , primorski u¥p V Izoli odmeval znameniti Rok koncert Partizani Slavnostni govornik na prireditvi v parku Pietro Coppo v Izoli, 26, aprila, je bil podžupan Branko Simonovič. “Letos praznujemo 70. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 20. obletnico osamosvojitve Republike Slovenije. Na obe obletnici smo lahko zelo ponosni. OF je bila ustanovljena 27. aprilal941 kot odgovor na okupacijo Slovenije in današnja proslava je namenjena počastitvi slovenskega odporništva tistih rojakov, tudi Izolanov, ki so za ljubezen do domovine zastavljali ves svoj pogum in tvegali svoja življenja”, je poudaril Branko Simonovič. Rok skupina Partizani, prav tako tudi opravljena, je zapela številne naše znane revolucionarne partizanske pesmi, ki so odmevale daleč naokoli. Koncerti v počastitev dneva upora V Avditoriju so nastopili piranski pevski zbori. Slavnostni govornik Peter Bossman. Skoraj povsod v naših mestih so počastili spomin na dan upora proti okupatorju 27. aprila, ponekod pa so prireditev povezali tudi z mednarodnim praznikom dela in 20. obletnico osamosvojitve Slovenije. V portoroškem Avditoriju je bil 22. aprila koncert piranskih pevskih zborov, na katerem so se predstavili štirje pevski zbori in mlada skupina Flip Piran. Slavnostni govornik je bil piranski župan Peter Bossman, ki je med drugim poudaril pomen odločitve Slovencev pred 70. leti, ko so enotni stopili v boj proti veliko močnejšemu sovražniku in okupatorju slovenske zemlje. Enotnost bi še kako potrebovali tudi danes, ko nas obdajata gospodarska in finančna kriza ter politični razcep. Prireditev, na kateri je bilo zaznati manj ljudi kot običajno, je povezovala Elizabeta Fičur. V Avditoriju so nastopili: Portoroški zbor - zborovodja Sonja Mezgec. Komorni moški zbor Karol Pahor Piran - zborovodja M.o. Mario Petvar. Moški pevski zbor Pergula, sv. Peter - zborovodja Matej Lazar. Mlada pevska skupina Flip Piran s solisti. Ženski pevski zbor Društva invalidov Piran - zborovodja prof. Mirjana Bonin. Na koncu so združeni pevski zbori ob spremljavi harmonikarja Franca Plahute zapeli Simonitijevo pesem Vstajenje Primorske. Društvo ŠTORTA ponovno zaživelo Oljkarsko društvo Štorta Piran ne bo privesek novoustanovljenega društva Mediteran Piran. Novi stari predsednik Štorte je Peter Deržek, novi predsednik društva Mediteran pa Milan Špeh. evropska sredstva. Napačno je bilo tudi predstavljeno, da ima koprsko društvo DOS1 tudi vzporedno društvo. Društvo z Peter Deržek, novi predsednik imenom Oljkarskega društva Štorta Milan Špeh, predsednik novega Društvo za promocijo kakovosti hrane Mediteran, Piran Na izredni skupščini Oljkarskega društva Štorta Piran, 29. aprila 2011, v veliki sejni dvorani KS Lucija so po večmesečnem mirovanju društva zaradi nepreklicnega odstopa predsednika Denisa Fakina (23. avgusta 2010) izvolili novega starega predsednika Štorte Petra Deržka, ki bo poskušal nadaljevati z uresničevanjem zastavljenega programa društva, kar zadeva promocijo in vzgojo avtohtonih sort piranskih oljk in namiznih oljk ter skrb za urejanje občinskega oljčnega nasada na Forma vivi. Do razkola v društvu Štorta je prišlo že pred devetimi meseci na skupščini v Sečovljah, ko je bila dana pobuda Petra Deržka in Benjamina Ličerja za ustanovitev vzporednega društva za promocijo in kakovost hrane z obrazložitvijo, da Štorta v taki organiziranosti ne more nastopati kot subjekt na tržišču in pridobivati javna Mediteran Piran. Piran so ustanovili 20. aprila 2011, njegov predsednik pa je Milan Špeh. Ostali člani UO so še Zvonko Bažika, Silvano Knez, Breč Renato Milan, in Peter Deržek. V NO so Franc Prinčič, Slava Sosič, Benjamin Ličer. Letna članarina za društvo Mediteran je 20 evrov. Letna članarina za društvo Šorta je 30 evrov. Društvo Štorta bo te dni razdelilo članom sadike piranskih oljk, ki so bile vzgojene v Rovinju. Na skupščini Oljkarskega društva Štorta so sprejeli sklep, s katerim zavezujejo vodstvo Štorte naj do naslednje skupščine pripravi pregled registrirane dejavnosti enega in drugega društva, da ne bo prihajalo do podvajanj. Seča Prvo državno prvenstvo v kajtanju Pokal na regati (prosti slog) je osvojil 17-letni Portorožan Vari Stepanov iz Š Na tridnevnem državnem prvenstvu na morju pri gostilni Ribič (Seča) se je v najhitrejši disciplini - deskanju z vlečnim padalom jadralcev (kajtanju) pomerilo 16 tekmovalcev iz devetih klubov v disciplini Race in Freestyle. Tekmovanje je organiziralo športno društvo Keka Piran, ki letos beleži že 29. let delovanja. Kot sta nam povedala Barbara Medica in predsednik društva Alen Železnik bodo v jubilejnem 30. letu pripravili še večjo in množičnejšo prireditev. Kajtanje, ki smo si ga ogledali v soboto, 14. maja, se nam zdi kot zelo zahteven šport, pa pravijo, da ni tako in da se ga je mogoče hitro naučiti, vsekakor pa je potrebno kar nekaj spretnosti pri uravnavanju vlečnega padala. Če to pade v morje je pač treba izplavati in vzeti drugo. Res pa je, da jadralec ob ugodnem vetru drsi po morju z neverjetno hitrostjo. Društvo sodi pod okrilje Jadralne zveze Slovenije. Tekmovanje si je ogledal tudi direktor Športnega in mladinskega centra Piran, Matjaž Ukmar. Maj 2011 jMk ■ primorski uTr*p Barbara Verdnik še ni prejela odškodnine Novi direktor Primorskih novic Leon Horvatič jo je zaprosil za odlog, ker družba naj ne bi imela 300.000 evrov likvidnih sredstev, kolikor naj bi znašala odškodnina. Kot je znano je nekdanjo direktorico -novinarko Barbaro Verdnik (sedaj predsednica Zares v Kopru) s funkcije odstavil nekdanji direktor Škrlj, ki pa je tudi sam bil tam le nekaj mesecev in je kot kaže vemo izpolnjeval ukaze lastnikov kako naj se rešijo avtorice dnevnika Primorskih novic Barbare Verdnik, ki sojo, kot nam je sama povedala, “odstavljali” kar tri krat. Ko se je vrnila z dopusta bi morala nastopiti delovno mesto svetovalke direktorice, pa je kot kaže na to mesto ni hotela sprejeti sedaj tudi že nekdanja direktorica Suzana Zornada - Vrabec, kije prišla iz Luke Koper. Menila je, da zaradi majhnosti firme in lastne sposobnosti ne potrebuje svetovalke. Ponudila ji je mesto novinarke, kar pa naj bi Verdnikova odklonila. Sodišče je na koncu odločilo v prid brezposelni in odstavljeni Barbari Verdnik in ji dosodilo nadomestilo za izgubljene direktorske plače z obrestmi vred, kar znaša skupaj čedno vsotico okoli 300.000 evrov. Barbara Verdnik je na prošnjo novega direktorja Leona Horvatiča pristala na odlog plačila, pravi pa, da ji je že malce žal, ker se to vleče... Če ne bo šlo drugače ji preostane izvršba! Spor z nekdanjo direktorico in verjetno pomanjkljiv nadzor lastnikov nad formalno- pravnimi postopki znotraj družbe (kar je v bistvu pripeljalo do zapleta) ima za posledico mali finančni šok za že tako finančno obubožane Primorske novice. Lahko je tudi poduk za podobne primere “lahkotnih” odstavitev menedžerjev v kapitalskih družbah. ZIDARJI SE BODO V RENČAH POMERILI ZA NASLOV PRVAKA Drugi vikend v juniju, natančneje 11. in 12. junija 2011, pripravljamo v Renčah edinstven projekt na Severnoprimorskem. Na podlagi bogate tradicije renških zidarjev se bo odvila prireditev Zidam 2011, ki obsega: gradbeni sejem, tekmovanje zidarjev za naslov neuradnega državnega prvaka, predavanja in okrogle mize, etnološki del in zabavni program. Med glavnimi cilji projekta so revalorizacija poklica zidarja in gradbenika, podpora in promocija gradbenemu sektorju v današnjih težavnih časih ter ustvarjanje novih turističnih vsebin na podeželju, namenjenih obiskovalcem iz ožje in širše okolice. Na edinstvenem sejemskem prizorišču - glavnem trgu in ulicah v Renčah se bodo predstavila številna podjetja iz gradbeno-obrtniške stroke, obiskovalci bodo lahko prisostvovali bogatemu izobraževalnemu programu (možnosti pridobivanja subvencij Eko sklada, kako do prihrankov s pomočjo uporabe solarnih sistemov, financiranje in kreditiranje gradnje, ipd.). Seznanili se bodo lahko tudi z zgodovino in začetki zidarstva v naših krajih ter oba dni uživali v pestrem zabavnem programu. V soboto zvečer bomo pripravili koncert Slavka Ivančiča. Poskrbljeno bo tudi za gostinsko ponudbo. Prava posebnost dvodnevne prireditve bo prvo tekmovanje poklicnih zidarjev v Sloveniji za naslov neuradnega državnega prvaka. Zidarji se bodo pomerili v različnih kategorijah, kjer se bo ocenjevala njihova natančnost, spretnost in ustvarjalnost. Koncept tekmovanja je zastavljen tako, da bo atraktiven in s tem zanimiv tudi laični javnosti. S tekmovanjem želimo organizatorji predstaviti ta poklic kot plemenito in spoštovanja vredno dejavnost, ki je tudi v današnjem času pomembna, saj predstavlja osebo, ki obvlada različne delovne procese (zidar - kamnosek - tesar - krovec) in s svojimi rokami ustvarja edinstvene stvaritve. Verjamemo, da lahko projekt v naslednjih letih postane zanimiv tako na državni, kot mednarodni ravni predvsem zaradi aktualnosti problematike (nizko število mladih, ki se odločajo za ta poklic, problematika delavcev iz tujine in povezani socialni problemi), ki se danes pojavlja v vseh evropskih državah. Naj omenimo še to, da bo za obiskovalce vstop na vse dogodke brezplačen. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. številki 041 218 821 ali na elektronskem naslovu info(d)zidam. si. Podrobnejše informacije o projektu najdete na spletni strani www.zidam. si- Organizator projekta je Društvo Mladi Renče-Vogrsko kot partnerji pa sodelujejo tudi: OOZ Nova Gorica, SDGZ, Občina Renče-Vogrsko, Zivex d.o.o., Goriške Opekarne d.d., KS Renče, DKTR Renče, Društvo upokojencev Renče, Zveza borcev za vrednote NOB in OS Renče. Zaključna vaja piranskih gasilcev V nedeljo, 17.4. 2011, je piranska gasilska zveza izpeljala zaključno vajo po uspešno končanem tečaju za vodjo skupine. Tečaj je opravilo 22 gasilcev iz PGD Nova vas, PGD Piran ter PGD Sečovlje. Zaključno vajo si je ogledalo tudi nekaj obiskovalcev. Želimo si, da bo takšnih vaj v prihodnje še več, saj samo tako lahko skrbimo za varnost vseh, prav tako pa spodbujamo prostovoljstvo med krajani in združujemo prijetno s koristnim, je za Primorski utrip zapisal Boštjan Trbižan. Maji naj ne bi napovedali konec sveta! Calleman je prepričan, da Maji niso napovedovali konca sveta in da si ga bomo po 28. oktobru 2011, ko se majevski koledar konča, ustvarili sami. Univerza na Primorskem je skupaj s svojimi članicami Fakulteto za turistične študije Portorož -Turistico, Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije ter Primorskim inštitutom za naravoslovne in tehnične vede 28. aprila v koprskem gledališču gostila dr. Carla Johana Callcmana. Na fotografiji z leve: Breda Biščak, dr.Carl Johan Calleman, doc. dr. Tadeja Jere Lazanski in prof. dr. Dragan Marušič. Uglednega gosta in zaželenega govorca po vsem svetu sta predstavila doc. dr. Tadeje Jere Lazanski, prodekanja UP FTŠ Turistice in dekan UP FAMNIT, prof. dr. Dragan Marušič. Triurno predavanje je potekalo v angleškem jeziku, za konsekutivno prevajanjem v slovenski jezik je poskrbela Breda Biščak. V nabito polnem gledališču je dr. Calleman, švedski doktor znanosti s področja molekularne biologije in edini profesionalni znanstvenik na svetu, ki se je lotil proučevanja majevskega koledarja, predaval o Devetem valu majevskega koledarja in pristopu k letu 2012. Ovrgel je tezo režiserja Rolanda Emmericha, mojstra apokaliptičnih filmov Dan neodvisnosti in Dan po jutrišnjem, ki je novo uničenje človeštva našel v starodavnem majevskem koledarju, po katerem nas konec sveta čaka leta 2012. Leta 2009 smo si lahko v kinih ogledali znanstvenofantastični akcijski triler z naslovom 2012, ki je dal misliti in populariziral majevski koledar. Majevski koledar je koledar dolgega štetja, ki pomeni v našem jeziku merjenje zavesti civilizacije (ni meril časa, temveč zavest), je cikličen, kvantnipojavinne temelji naastronomiji tako kot drugi koledarji. Maji so poznali svojo pot in bili pripravljeni na spremembe, saj so živeli z zavestjo, da so samo del velikega božanskega načrta, ki so ga zapisali. To niso znaki mehaničnega časa. So znaki nečesa, čemur so stari Grki rekli kairos, kar je drugi aspekt časa, čas pomena, pravi čas. Dobiš znak, ki ti pove, da je pravi čas, da nekaj storiš. Ta aspekt časa so opisovali Maji v svojem koledarju. Koledar ima tako kot majevske piramide, devet obdobij oz. stopnic. Letos, 9. marca, smo stopili na zadnjo, deveto stopnico piramide, ki se po Callemanovih izračunih konča 28. 10. 2011 in ne leta 2012. Zadnje obdobje ali deveti val koledarja bo trajal le 234 dni. Prejšnji, osmi val, je trajal dobrih 12 let. Sedmi valje trajal 244 let, in tako naprej oz. nazaj do velikega poka 16,4 milijarde let pred našim štetjem, ko se majevski koledar začne. Tako kot je piramida proti vrhu vse ožja, so tudi obdobja proti koncu koledarja vse krajša. V devetem valu se bo vse dogajalo z 20-krat višjo frekvenco kot v prejšnjem obdobju. Dramatične dogodke, kot so bili potres in jedrska nesreča na Japonskem ter začetek revolucij v arabskem svetu je Calleman pripisal ravno temu dvigu frekvence in povedal, da pričakuje, da si bodo podobni dogodki v prihodnosti sledili še bolj zgoščeno. Kljub vsemu je Calleman prepričan, da Maji niso napovedovali konca sveta in da si bomo svet po 28. oktobru 2011, ko se majevski koledar konča, ustvarili sami. Spremembe zavesti bodo vse močnejše, bolj ko se približujemo koncu koledarja. Kot da bi nas vesoljski načrt pozival, da se zavemo, da smo tu z razlogom. Ne gre le za naš osebni razvoj, pač pa za razvoj civilizacije kot celote. Potrebna pa je kritična masa ljudi, ki bo sprožila iskren namen. Čas posrednikov med nami in bogom je mimo, sami moramo poiskati vodstvo in postati del transformacije zavesti. __________________________________________A KV Razstave Milan Marin Dogovor o V Galeriji Hermana Pečariča v Piranu so 24. aprila odprli razstavo del Milana Marina, z naslovom Dogovor o ljubezni. Avtor Milan Marin iz Umaga je že prejel nekatera pomembna mednarodna priznanja, kakor tud: Grand Prix za sliko Tragovi (Sledi) na 38. Mednarodnem slikarskem ex-temporu leta 2003 v Piranu, sicer pa na ex- temporu sodeluje gg........ •»— že vse od leta 1998. Avtorja sta predstavila ravnatelj Obalnih galerij Piran Anton Biloslav in likovna kritičarka Nives Marvin, ki je v kataloguzapisala.da slikar goji poseben odnos do naravne in materialne Istre, kjer živi in dela že več kot 30 let. Tudi na predstavljenem ciklu Dogovor o ljubezni, ki je nastal v zadnjih treh mesecih, prikaže izvorni navdih pri svojem umetniškem ustvarjanju. Tako kaže tud njegovo delo - slika Le lacrime (Solze) iz cikla Tragovi / Sledi 2011 - mešana tehnika na platnu. Na fotografij ah: Avtor Milan Marin in obiskovalci razstave. Predstava Gospoda Giembajevi 50 let Srednje gostinske in turistične šole Izola naVUUSIIa O DO IIIS L v O Doslej vzgojili in usposobili okoli 10.000 dijakov in dijakinj za opravljanje poklicev v gostinstvu in turizmu. 5. in 6. maja 2011 je v Gledališču Koper gostovalo beograjsko gledališče Atelje 212 s predstavo Gospoda Giembajevi Miroslava Krleže. Predstavo, v kateri nastopa vrhunska mednarodna igralska zasedba, je režiral Jagoš Markovič. Predstava je bila oba večera razprodana. Občinstvo je bilo navdušeno, igralska ekipa pa navdušena nad občinstvom in koprsko gledališko dvorano. Prvi, premierni večer, seje nadaljeval po predstavi z eminentnimi gosti pogostititvijo. Predstavo so si ogledali tudi dr. Svjetlan Berkovič, veleposlanik republike Hrvaške v Sloveniji, Dorjan Marušič, minister za zdravje, Boris Popovič, župan Mestne občine Koper in drugi. Delo hrvaškega (jugoslovanskega) klasika Miroslava Krleže je nastalo leta 1928, na slovenskih odrih pa je bilo od leta 1931 uprizorjeno osemkrat (zadnjič leta 2006 v Novi Gorici), v Beogradu pa so ga v Ateljeju 212 zdaj uprizorili šele po 38 letih. V časih socialistične Jugoslavije Glembajevih povzpetnikov in tajkunov preprosto niso razumeli, zdaj pa so spet »in«. GospodaGlembajevijeenonajboljznanihinsicerpogostouprizorjenihdramskihdel velikana hrvaške sodobne književnosti. To je zgodbao propadu bogate meščanske družine,kijesvojomočinbogastvozasnovalainzgradilanaprevarah,zločinihinkraji. V Kulturnem domu v Izoli je bila v sredo, 11. maja 2011, slavnostna prireditev ob 50. obletnici Srednje gostinske in turistične šole Izola (SGTŠ), na kateri so številne prisotne pozdravili slavnostni govorniki Mara Kobal, ravnateljica šole, mag. Igor Kolenc, župan Občine Izola in Alenka Kovšca, državna sekretarka na Ministrstvu RS za šolstvo in šport. Program, ki so ga odlično izvedli dijakinje in dijaki šole ter Plesni klub Titty dance Izola, sta povezovala dijakinja Teja Grgič in dijak Martin Šajne. Svečano pogostitev so pripravili v prostorih SGTŠ. Od prvega šolskega leta 1960 pa do danes je šola rasla in uspešno dograjevala koncept izobraževanja gostinskih delavcev in se po strokovni usposobljenosti razlikujejo od onih, ki sicer danes delajo v gostinstvu in turizmu, pa jim ni bilo treba obiskovati šole. Ravnateljica šole Mara Kobal je dejala, da so v 50 letih vzgojili in usposobili okoli 10 tisoč gostinskih in turističnih delavcev, dom učencev pa šola poleti oddaja. Premalo cenjen poklic Mag. Igor Kolenc je ugotovil, da je v zadnjih letih vedno manj zanimanja gostinske poklice, ki bi morali biti bolje vrednoteni in plačani. Omenil je nove priložnosti; termalni in posthospitalni turizem tudi v Izoli. Na slavnostnem srečanju pa niso postregli s številkami koliko je trenutno vpisanih dijakov na šoli. Zagotovo jih je veliko manj kot pred leti. Dejstvo je, da po novem Zakonu o gostinski dejavnosti naj ne bi bilo potrebno več hoditi v gostinsko šolo, saj lahko delodajalci na podobna mesta zaposlujejo tudi kemike, lesarje, trgovce, vidimo pa tudi veliko študentov... Tudi Alenka Kovšca je potrdila razliko v gostinstvu med tistimi, ki se niso šolali in onimi, ki imajo za ta poklic tudi spričevala. Omenila je pripravo izhodišč za Belo knjigo, ki bo služila kot napotek za programe izobraževanja in usposabljanja bodočih gostinskih in turističnih delavcev v Sloveniji. Na izolski SGTŠ imajo 19 zlatih študentov in tudi tri nove učne programe, je povedala ravnateljica Mara Kobal. FOTO: FK-Primorski utrip. Za dobra voljo Dogaja se neke poletne noči, osrednje dramsko soočenje pa se odvije med očetom Ignjatom Glembajem, premožnim tajkunom in njegovim sinom Leonom, * Ei »dekadentnim« umetnikom, ki se po 11 letih potepanja po evropskih mestih vrača e Pfj boliliskj pOStGlji domov zaradi materine smrti in očetove poroke z baronico Castelli. Pri tem razkrije svet poln intrig, laži, hinavščine, vohunjenja in nikoli odkritih zločinov. Krleža razkriva propad mogočne rodbine, ko nastopi čas za obračun in padajo maske. Boris Cavazza je izjavil, daje zadovoljen, ker je lahko zaigral v skupini med ' najboljšimi jugoslovanskimi igralci. »Zame je bil seveda izziv delati v tujem ' jeziku. Vedel sem, da gre za zelo zahtevno občinstvo in me je to kar malce 1 skrbelo, zato sem znal celotno besedilo (menda ga je za skoraj 40 minut) že ' mesec pred premiero. Nisem si smel dovoliti, da vloge ne bi obvladal,« je dejal [ Cavazza, ki je doživel pohvale beograjske kritike. Režiser predstave je Jagoš Markovič, scenograf Miodrag Tabački, 1 kostumografinja Zora Mojsilovič. Poleg Borisa Cavazze igrajo še: Anica 1 Dobra, Nikola Ristanovski, Jelena Dokič, Vlastimir Duza Stojilkovič, Branislav 1 Trifunovič, Tanasije Uzunovič, Svetozar Cvetkovič, Mladen Sovilj, Stefan ' Trikoš in Aleksandar Durdič. 'Zdravnik stoji pri bolniški postelji, ' razmišlja in naposled in reče: “Gospod Mesarič, vaša žena, takšna kot je, mi [ni čisto nič ni več”. “Tudi meni ni”, , odvrne mož.”Ampak, saj vse skupaj , ne bo dolgo trajalo, ali pač”? ;V kliniki >“Tako vas imam rad, da ne bi hotel »nikoli ozdraveti”, piha pacient na dušo ‘ lepi mladi medicinski sestri. ' “Morda se bo to res zgodilo. Moj mož, 'kirurg, je videl kako ste me včeraj Svečani velikonočni baletni koncert Lepota giba v portoroškem Avditoriju Hartmann, Vasilij Kuzkin, Tetiana Svetlična, Vadim Kurgajev, Dana Petretič, Siniša Bukinac, Tijuana Križman Hudernik, Matjaž Marin, Sytze Jan Luske, Urša Vidmar in Matevž Česen. Program so popestrili trije mladi upi slovenskega baleta: Nina Noč, Lara Flegar in Tjaša Lešnik, dijakinje Konservatorija za glasbo in balet Tijuana Križman Hudernik in Matjaž Marin A. Cit. Adam: Pas d'Esc lave Koreografija: M.Petipa Območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Društvo baletnih umetnikov Slovenije sta v sodelovanju z Občino Piran in Avditorijem Portorož organizirala Velikonočni gala baletni koncert 24. aprila v portoroškem Avditoriju. Nastopilo je 14 profesionalnih baletnih plesalcev SNG Opera in balet Maribor in Ljubljana ter samostojnih baletnih umetnikov. Nastopili so: Rita Pollacchi, Petar Dorčevski, Olesija Maribor. Na prireditvi, ki je sovpadla z Mednarodnim dnevom plesa (29. aprilom), je bila prebrana tudi slovenska poslanica ob mednarodnem dnevu plesa 2011. Avtor Janez Mejač, baletni plesalec, koreograf, pedagog in dobitnik strokovne nagrade Lydie Wisiakove 2011 za vseživljenjsko delo na področju baletne umetnosti je med drugim zapisal, da vsi, ki ustvarjajo plesno umetnost se naj nikoli ne odrečejo hrepenenju po usklajenosti lepega z resničnim. poljubili. Jutri vas bo operiral”. Mladi par se je prvič sprl Mladi par je bil poročen šele komaj tri tedne. Matilda pokliče svojo mamo in ji reče: “Veš mama, prvič sva se sprla”. “Nič hudega, ljubi moj otrok. To se pač dogaja v vsakem zakonu”. “Že, mama, ampak jaz ne vem kam s truplom”. Janezek v lekarni Pride Janezek v lekarno in na ves glas vpije. “Dajte mi škatlo kondomov, dajte mi...” Pa mu reče prodajalka: “Poslušaj, Janezek. Prvič ne vpij na glas. Drugič, to ni za otroke. Tretjič, naj pride ponje očka sam!” Janezek pa nazaj: “Poslušajte, vi. Prvič: v šoli so nas učili, da govorimo jasno in glasno. Drugič, to ni za otroke, ampak proti otrokom. In tretjič, to ni za očka, ampak za mamico, ki gre za dva tedna sama na morje!” n.sol o. PORTOROŽ E9 BMoX§A SREČANJE DROGOVCEV sobota, 4. junij 2011 ob 18. uri RESTAVRACIJA IDILA ob cesti Šmarje - Dragonja. Za udeležbo se prijavite do 29.5. Prispevek 15 € / osebo. Druge morebitne informacije dobite pri prijavi: Za Droga-Kolinsko Izola, in ostale: Nataša Debernardi 663 1 795 in Marija Prodan 663 1 803. ***** Za upokojence in druge bivše Drogovce: Dragica Mekiš tel. 031 744 246. Za Žito in ostale, Gradišče: Petra Vrh, tel. 05 689 04 08. ***** Za Središče ob Dravi, Orca, in ostale: Danica Krajnc 041 946 310 Poveselili se bomo vsemu navkljub in obujali lepe spomine! PRIČAKUJEMO TUDI TVOJO UDELEŽBO! Nasvidenje in lep pozdrav. Dana Petretič in Siniša Bukinac E Chopin: Afier the Storm Koreografija: D. Petretič, S. Bukinac Baletna predstava vredna ogleda Balet je ena od redkih kompleksnih umetnosti, ki temelji na trdnih akademskih koreninah s štiristoletno zgodovino. Je umetnost, ki ni podlegla novim trendom in ne ukinja stoletno izročilo. Zatorej organizatorjem velika pohvala, ki vsako leto omogočijo, da v tako malem kraju gostimo tako velike baletne plesalce. AKV NAROČILNICA . primorski urp IME IN priimek:, točen naslov: postna številka: LETNA NAROČNINA (iz številk) 12,00 EUR datum:__________________ podpis:_______________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: 0 Primorski utrip, Obala 115,6320 Portorož Nagrajenci Mestne občine Koper 2011 V spomin na Marežganski upor leta 1921 praznuje MOK svoj praznik. Svečana seja občinskega sveta je bila v Koloseju v Kopru, na kateri je župan Boris Popovič podal vizijo razvoja Občine, se zahvalil vsem, ki so pomagali obdržati enotno občino, zlasti še Luki Juriju in Marijanu Križmanu (SD). Nova taktika župana je Kristusov nauk "Ljubite svoje sovražnike". Nagrado 15. maj so prejeli: Prof. dr. Dragan Marušič Doktor matematičnih znanosti Dragan Marušič je prejel nagrado 15. maj Mestne Občine Koper za izjemne zasluge na področju pedagoškega in znanstvenega dela na Univerzi na Primorskem, kjer je zasnoval temelje za študij matematike, računalništva in informatike ter sodeloval pri razvoju mesta Koper kot univerzitetnega mesta. Gimnazijo je obiskoval v Kopru, študiral na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v Ljubljani, za doktorja znanosti pa je bil promoviran leta 1981 na univerzi v Veliki Britaniji. Ludvik Hrvatin Nagrado 15. maj je prejel za izjemen prispevek k razvoju športna in vodenje Teniškega kluba v Mestni občini Koper. Bil je predsednik Samoupravne interesne skupnosti za šport Koper, predsednik Sporne zveze Koper, član predsedstva Teniške zveze Slovenije. Sodeloval je tudi pri organizaciji znanih teniških tekmovanj na obalnem območju, WTA v Portorožu in teniške tekme med Slovenijo in Kanado. 160 let Mladinskega pihalnega orkestra Piran Letni koncert ob 160. obletnici delovanja bo v soboto, 21. 5. ob 20. uri v Avditoriju Portorož. Dirigent: Iztok Babnik. Solista: Karlo Kopjar, Luka Einfalt. Program: P. Zdenek, P. Stanek, H. Wood, R. Binge, J. B. Arban, B. Adamič. Organizatorji: KD Mladinski pihalni orkester Piran, ZKD Karol Pahor Piran, OIJSKD Piran. Izola Praznik oljk, vina in rib Isabella Flego Nagrado 15. maj je prejela za izjemne prispevka na področju andragogike, kulture ter uspešnega delovanja in vodenja Samoupravne italijanske narodne skupnosti v Koper ter odličnega sodelovanja večinskega naroda z manjšino. FOT:FK-Primorski utrip. Priznanje z veliko plaketo 2011 sta prejela: Marijan Mikolič iz KS Gradin in predsednik Boxe klub Koper. NLB Stanovanjski kredit Domačini in turisti bodo lahko v petek 3. junija in soboto, 4. junija 2011 na različnih stojnicah v starem mestnem jedru pokušali in kupovali ribje specialitete, domača vina in oljčno olje. Prireditev s ponudbo najboljšega domačega se bo začela ob 19.00 uri in bo trajala vse do polnoči. Z modno revijo in ognjemetom popestrili redka dogajanja v Portorožu V organizaciji Studia Misson je bila 14. maja v Portorožu v restavraciji Figarola in baru Pri pomolu gala modna revija, na kateri so predstavili najnovejše trende oblačenja z oblačili Mure, Liu Jo in butika Franko Bernardin. Nastopila je tudi znana manekenka Sabina Remar. Večerje povezoval Jan Jakopin, za glasbo pa je poskrbel D.J. Lovro. Prireditev so ovekovečili z ognjemetom. 11. in 12. junij 2011 Renče pri Novi Gorici Gradbeni sejem Tekmovanje zidarjev Predavanja Bogat zabavni program WWW.Zidam.Si Nekatera doživetja so nepozabna. Izkoristite ugodne pogoje NLB Stanovanjskih kreditov z nespremenljivo, spremenljivo ali kombinirano obrestno mero. Pri NLB Stanovanjskem kreditu s kombinirano obrestno mero je prvih 5 let obrestna mera nespremenljiva, kar pomeni, da je v tem času nespremenljiva vaša mesečna obveznost. Preostalo odplačilno dobo pa je obrestna mera spremenljiva. Tako boste prvih 5 let lažje načrtovali mesečne izdatke. Tak kredit vam omogoča tudi odlog začetka odplačevanja do 12 mesecev. Za več informacij se oglasite v: NLB Poslovalnici v Kopru, Pristaniška 45, (05) 610 30 51, NLB Poslovalnici v Izoli, Trg republike 3, (05) 663 06 00 ali NLB Poslovalnici Lucija, Obala 114, (05) 617 51 02. www.stanovanjskikredit.si NLB® MESTNA KNJIŽNICA PIRANjjjS BIBLIOTECA CIVICA PIRANO»— k d PRIMORSKI utrip 2011 070(497.12) 10002816, C0BISS a