Poitniiu plačana v gotovini Leto VIII, *«. 273 Ljubljana, petek 18. novembra 1927 Cena 2 Din — i«i«H ob 4. aiotroj. — Stane mesečno Um «5-—, semstro Oin 40*— neab Oglasi po tsiia Uredništvo 1 Liubljana, Knallova ulica »ter. 5/L Telefon it. «®7» in «804, ponoči tndi «®34- Rokopisi oa no vro&ojo. UpravnIStvo: LJubljana, 11 cinika ulica »t. 54. — Telefon »t. aojfi. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko LjuMjana, Prešernova ulica fe. 4. — Telefon it. ai$a Podružnici: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Cetye, Aleksandrova cesta Račon pri pottaem čefc. zaveda: Ljub-* lana it. ii.t^s . Praha čialo 7«.i»oJ Wten, Nr. 105341. Ljubljana, 17. novembra. Marsikdo v Evropi se je že čudil, da 8e boljše viški režim drži tako dolgo. Sprva se je pričakovalo, da propade tako naglo, kakor je naglo prišel na krmilo. Prvo sipoznanje, ki se je uveljavilo že čez nekaj let. je bilo. da boljševiškega režima ni mogoče strmoglaviti s silo, posebno pa ne s pritiskom od zunaj. Ko je koncentrični napad meščanskih armad od raznih strani propadel, dasi se je zdel že blizu uspeha, je sledilo sicer še nekaj poskusov belogardistov z juga, z vojaško silo vreči rdečo vlado. Ali vsi so se ponesrečili in rezultat je bil, da je fizični pritisk od zunaj povzročil prav tako močno fizično reakcijo na znotraj; vnanjo opasnost je sovjetski režim izrabil za to, da se je z brezobzirnim in sijajno organiziranim terorjem Okrepil na znotraj tako močno, da se mu tudi notranjih nasprotnikov ni bilo prav nič bati. Njegovi vnanji in notranji sovražniki so priznali brez rezerve, da sovjetske vlade s silo ne bo mogoče odstraniti. To je bila prva faza boljševiškega režima. Do danes je nedvomno zgodovina sovjetske dobe napredovala že do druge faze. Boljševiški režim se je tako ustalil, da so se v njem samem že pričele kazati velike razpoke. Njegovi voditelji faktično nič več ne računajo z nevarnostjo, da bi jih kdo mogel vreči z vlade, zato je povsem logično, da so se med njimi pokazale tolike razlike bodisi glede doktrine kot glede taktike. Napačno bi bik), če bi kdo mislil, da razlike niso obstojale že poprej; nasprotno, če preberemo sedaj poročila iz prve dobe, vidimo, da so bila med sedanjimi metodami že takrat velika nasprotja, ki pa niso prišla do veljave, ker je vnanja in notranja opasnost velevala rti preko manj važnih razlik in se združiti v skupnost, ki je bila takrat predvsem potrebna. Razvoj je povsem normalen. Ce si pogledamo razvoj zmagovite revolucije v katerikoli državi, v katerikoli dobi, vedno in povsod imamo isto razvojno linijo: po notranjem razdoru pride šele sanacija, zmagovita revolucjjonarna skupina ali stranka se mora sama razdvojiti, posamezne frakcije v njej se morajo samo oslabiti in uničiti druga drugo. Potem šele, indirektnim potom se ojači potlačena in do nemoči premagana opozicija ter prehaja polagoma do besede, cesto kot zaveznica enega od nasprotnih si kril v revolucionarni vladi samL Na tej razvojni stopnji se nahaja sovjetska Rusija danes. Kakšen tempo bo imel razvoj zanaprej, je popolnoma nemogoče naipovedati. ali neutajljivo dejstvo je. da je pričetek storjen. Na vsak način pa moramo biti skeptični glede vesti, ki hočejo že sedaj videti novo revolucijo in morda definitivni prevrat. Za to bo bržkone potrebno še mnogo, mnogo časa. Danes so, kakor se da povzeti iz zanesljivih informacij, v boljševiški stranki tri frakcije. Na skrajni desnici so vodje, med njimi oba državna šefa Rikov in Kalinin, ki jim je poglavitni smoter ekonomska regeneracija Rusije in žele v to svrho pritegniti strokovne izvežbane moči, pa makar če pripadajo nevtralnim, nestrankarskim krogom. Centrom tvori Stalin z mnogimi najvišjimi furikcijonarji vlade in stranke; Stalinova moč obstoja predvsem v tem, da kot generalni tajnik popolnoma obvlada komunistično stranko in njen aparat in da se opira na krepko centralistično birokratsko organizacijo. Levico predstavlja opozicija, ki po eni strani očita stranki vse neuspehe, pa naj so resnično njene napake ali ne, po drugi strani pa zahteva povratek k prvotnemu doktrinarnemu, nekompro-misnemu komunizmu. Iz te razporeditve notranjih naziranj se da sklepati marsikaj. Ako bi na primer danes v stranki zmagal Trodrij s svojimi, bi se razvoj s tem povrni] nazaj na stopnjo izpred nekaj leti. a bi moral po vseh pravilih politične logike v najkrajšem času sprožiti proti sebi še srditejšo opozicijo, predvsem pa ekonomski in politični neuspeh. V razvojni smeri se giblje tedaj Stalin, ne pa opozicija. ki zastopa golo doktrino in po-menja v primeri z dosedanjim razvojem stvarno reakcijo. Stalin vodi, vede ali nevede, Rusijo na pot sanacije in notranjega pomirjenja, njegova politika je realna, ne pa opozicijonalna. Danes je videti, da obe struji tirata stvar na ostrino. Ali na obeh straneh se je tekom zadnjih dveh let že ponovno pokazalo, da sta v odločilnih trenutkih nekoliko popustili in s kompromisno rešitvijo prepustili času. da opravi svoje. Morda bo tako tndi to pot Za krvava razračunavanja pa se zdi, da čas ni ugoden. Danes že davno ni več kaos. kakor 1. 1917.. ki bi omogočal senzacijonalne preobrate, marveč mirovno normalno stanje, ko revolucija na ulicah ni prav nič vabljivo sredstvo, pač pa za inicijatorje riskantno do skrajnosti. Večina in opozicija se lahko borita še leta. ne da bi padla odločitev. In iz-košnja oči. da je taka borba sa državo, Živahna posvetovanja protiviadnili politikov Na-med iz' Aca Stanojevič in Marko Trilkovič zbirata pašičevce. — meravano sklicanje glavnega odbora NRS. — Sestanki opozicijonalnimi voditelji in Ljubo Davidovičem Beograd, 17. novembra, p. Danes je dospel v Beograd g. Aca Stanojevič; istočasno se je vrnil v Beograd tudi g. Marko Trifkovič. ki se je dalje časa zdravil v Gasteinu. Oba radikalska prvaka sta imela danes daljši razgovor, nakar sta se sestala tudi gg. Stanojevič in Nastas Petrovič. Umevno je, da so te konference vzbudile v javnosti veliko pozornost. V pašičevskih vrstah se sploh opaža zadnje dni večja živahnost. V okolici Marka Trifkoviča se trdi, da bosta Marko Trifkovid in Aca Stanojevič v najkrajšem času sklicala sejo glavnega odbora radikalne stranke, kar lahko storita, ker sta oba podpredsednika glavnega odbora in novi pred- Prenos državnih poslov na oblastne samouprave Vlada je danes odobrila tozadevno uredbo finančnega ministra. Skupno s posli dobe oblasti tudi odgovarjajoče kredite. — Razdelitev podpor za pokrajine, udarjene po elementarnih katastrofah sednik po Pašičevi smrti še ni bil voljen. Poleg posvetovanj pašičevskih voditeljev so vzbujali danes splošno pozornost tudi razgovori med opozicijonalnimi voditelji in g. Davidovičem. Sveto-zarja Pribičeviča je obiskal kmalu po poldne g. Pavle Radič, ki je ostal pri njem dalj časa. Za njim se je oglasil pri g. Pribičeviču vodja zemljoradnikov gospod Joca Jovanovie. ki je nato odšel demokratski klub in se tan. sestal g. Davidovičem. O vsebini teh razgovorov ni hotel izmed vseh štirih politikov nobeden novinarjem ničesar povedati. Beograd, 17. novembra, pt. Na današnji seji ministrskega sveta je bila defi-nitivno sprejeta uredba o prenosu mnogih dosedaj državnih poslov na oblastne. samouprave. Vse zadeve, ki preidejo v kompetenco oblastnih samouprav, so v uredbi detajlirane za vsak resor, enako pa so že tudi določeni krediti, ki bodo odkazani oblastnim samoupravam. V novi finančni zakon bodo vnešene določbe, ki bodo dale finančnemu ministru pooblastilo in dolžnost, da takoj v po-četku prihodnjega proračunskega leta otvori oblastem vse tozadevne kredite, določene za pokritje izdatkov od oblastnih samouprav prevzetih poslov. Finančni minister bo na podlagi današnjih sklepov lahko definitivno redigiral državni proračun. Razen tega je bilo na današnji seji ministrskega sveta določeno, kako naj se razdeli podpora 7 milijonov dinarjev za kraje, ki so trpeli od suše in poplav. Vsota je bila razdeljena tako-le: zetska oblast dobi 1.5 milijona, mostarska, splitska, dubrovniška, primorsko-kra- jiška in kosovska oblast po pol milijona, užiška 300.000 Din, ljubljanska in mariborska oblast pa po 200.000 Din. Te vsote bodo nakazane oblastnim odborom. da jih razdele po stvarnih potrebah. Ostanek 2 in pol milijona dinarjev bo razdelila agrarna direkcija v Sarajevu v sporazumu z oblastnimi odbori poljedelskim zadrugam v Bosni in Her cegovini. Iz te vsote prejme vrbaska oblast 500.000 Din, sarajevska 800.000, travniška 700.000 in tuzlanska 500.000 dinarjev. Po seji ministrskega sveta je odšel ministrski predsednik g. Vukičevič na dvor poročat kralju. Finančni minister dr. Markovič je novinarjem potrdil, da je ministrski svet odobril njegov načrt uredbe glede prenosa državnih poslov na oblastne samouprave. Izjavil je dalje, da je državni proračun že sestavljen, vendar pa nje. govih številk ne more povedati, ker se spodobi, da jih izve najprej Narodna skupščina. -ss- Kralj član beograjske Akademije? Beograd, 17. novembra. P. S smrtjo našega znanstvenika Jovana Ovijida je bilo izpraznjeno člansko mesto v Akademiji zna nosti. Iz krogov akademikov se doznava, da bo na plenarni seji, ki se bo vršila koncem januarja sproženo vprašanje izpopolnitve tega mesta. Baje se ob tej priliki raz-motriva misel, da se ponudi to mesto kralju Aleksandru kot znak priznanja njegovih zaslug za osvobojenje in ujedinjenje naše domovine. Kralj Aleksander bi bil prvi vladar, ki bi postal član Akademije znanosti. Delovni program Narodne i v v. skupscme Beograd, 17. novembra, p. Nocoj je imel predsednik Narodne skupščine dr. Ninko Pe-rič daljši razgovor z ministrskim predsednikom g. Vukičevičem. Kakor se zatrjuje, bo v soboto postavljena na dnevni red Narodne skupščine ratifikacija trgovskih pogodb z Nemčijo, Anglijo in Belgijo. Zunanji minister dr. Marinkovič bo odgovoril na interpelacijo Svetozarja Pribičeviča in tovarišev o zunanji politiki, čim jo postavi predsedstvo na dnevni red, kar se bo najbrž zgodilo prihodnji četrtek. Zagreb za ohranitev svoje univerze Zagreb, 17. novembra, n. Nocoj se je vr» šila seja večinskega kluba mestnega zasto« pa, na kateri je bilo sklenjeno, da se na prihodnji seji občinskega sveta stavi nujen predlog, naj odpošlje mesto Zagreb večjo deputacijo k vsem ministrom in kralju, da bi se odstranila nevarnost ukinitve neka« terih vseučiliških fakultet v Zagrebu. Iz tužne Istre Sušak, 17. novembra, n. Včeraj se je vr» šilo novačenje za kvarnersko okrožje. Mla* deniči iz Voloske, Opatije in okolice so med potjo k naboru prepevali hrvatske pesmi. Radi tega so karabinjerji aretirali 30 fantov, rekrutna komisija pa je nato vse proglasila za sposobne za orožje. Železnica Bakar - Bakar luka Sušak, 17. novembra, n. Jutri se bo v Bakru vršila svečanost ob priliki začetka gradnje železniške proge BakaT kolodvoT « Bakar hika. Pri gradnji proge je zaposlenih več sto delavcev. za publike zelo dobra šola. ker vzgaja za kritiko in samostojnost, ki sta pogoj in osnova samosvojemu in normalnemu političnemu razvoju množic. Kot resnični in iskreni orijatelji Rusije lahko mirno pričakujemo nadaljnjega Senzacije iz skopljanskega procesa Beograd. 17. novembra. Večerni listi objavljajo brzojavko iz Skoplja, po kateri je nastal v aferi zaradi vohunstva aretiranih dijakov senzacijonalen preobrat Kakor znano, so zagovorniki obtožencev zahtevali izključitev vsega sodišča s predsednikom vred. Obtoženci pa so sedaj izjavili preiskovalnemu sodniku Petroviču, da odklanjajo svoje zagovornike in se ne strinjajo z njihovim predlogom glede izključitve sodnikov. Ta zaupnica obtožencev sodišču je vzbudila v javnosti umevno veliko senzacijo. Beograd. 17. novembra, p. Današnja »Reče poroča iz Skoplja, da je tam razširjena vest, da je makedonski komite ponudil 200.000 Din nagrade, ako se obtožni akti v aferi zaradi vohunstva aretiranih dijakov izgube, ker obtožno gradivo baje obremenjuje ofici-jelno Bolgarsko. Zakon o ureditvi sodišč Beograd, 17. novembra, p. Na nocojšnji seji skupščinskega odbora za pretres zakona o ureditvi sodišč je bila razen o prehodnih določbah končana razprava o vsem zakonskem predlogu. Jutri bo v sekciji zakonodajnega odbora ta zakonski predlog definitivno sprejet Sušak zahteva borzo Beograd. 17. novembra, p. Minister za tr« govimo in Industrijo dr. Spaho je prejel od Zveze industrijcev in trgovcev na Sušaku spomenico, ki zahteva, naj se z ozirom na veliko tamošnjo trgovino z lesom osnuje na Sušaku borza za les, ki bi se pozneje preosnovala v produktno borzo. Škrlatinka v Dalmaciji Split, 17. novembra, n. V drniški in kninu ski občini se je pojavila večja epidemija škriatinke. Samo v dmiški občini je obole« lo nad 300 oseb. Več jih je že umrlo. Epi« demija razsaja zlasti v malih vaseh notra« njosti, dočim se v mestih in na morskem obrežju ni pojavila. Naši parlamentarci v Bolgariji Beograd, 17. novembra, p. Jutri odpotu« jeta v Sofijo kot zastopnika zemljoradni« Škega poslanskega kluba poslanca Voja Lazič in dT. Topanjanin na kongres bolgar« ske zemljoradnlške stranke. Preoovedan italijanski list Beograd, 17. novembra, p. Notranje mi« nistrstvo je prepovedalo razširjenje itali« janskega lista »Vedetta d' ItaKa«, ki izha« ja na Reki in neprestano žali našo državo in našo kraljevsko rodbino. Grška zbornica Atene, 17. novembra, (lo.). Za predsedlni« ka zbornice je bil izvoljen vladni kandidat Sofculis. V pondeljek oričae zbornica % rednim auedanjem. Histeričen fašistični izpad proti Jugoslaviji V zvezi s pariškim paktom priobčuje uradni fašistični organ bolestne izbruhe proti naši državi Rim. 17. novembra, 1. Ukazni list fašistične stranke «Fogilo d* Ordini*. ki je izšel noooj, objavlja med drugim na- slednji napad na Jugoslavijo: Fašistična Italija je sprejela z največjo hladnokrvnostjo napoved zakliučitve prijateljske pogodbe med francosko republiko in med monarhijo kralja Aleksandra, ki vlada v Jugoslaviji nad desetimi različnimi narodi rehahrilitujoč in nadkriljujoč po kvaliteti in kvantiteti predvojni habsburški mozaik. Vredno je opozoriti, da boleha Jugoslavija na teritorijalni elefantiazj in da je sestavljena iz Srbov. Hrvatov. Slovencev, Nemcev. .Madžarov. Rumunov, Bolgarov, Italijanov, Turkov, Albancev. Črnogorcev in ciganov. Pogodba je bila parafirana, t j. pod- pisana z navadnimi siglami v marcu leta 1926. S polnimi imeni in prmmki je bila podpisana 20 mesecev pozneje, za-kar je bil izbran 11. dan novembra, t. j. dan zmage zaveznikov, za katero vsaj tri četrtine sedanjih Jugoslovenov ni prispevalo, ker so se borili v sovražnem taboru. Francosko - jugoslovensko pogodbo smatrajo v Parizu kot dejanje miru. v Beogradu pa kot vojno pogodbo. Srbski narod, ki je bil definiran kot «narod, ki je podvržen živčnim napadoma. si domišljuje, da je razbil pret-vezni italijanski obroč in se je zaradi tega predal hrupnim manifestacijam radosti. Jugoslavija ni nič drugega nego pregledana in poslabšana izdaja Avstrije začasa Habsburžanov. Zaradi tega ji gleda fašistična Italija mirno v oči. Odmev Manoilescovega procesa v zbornici Iz govorov notranjega ministra in voditelja narodne kmečke stranke je razvidno, da je izključena vsaka možnost za nadalj-na pogajanja med vlado in stranko zakonito in protiustavno in staližče vlad«, ki je vztrajala na tem, da se mora Manoilescu obsoditi kot dejanski krivec. Vojno sodišče je razsodilo o teh stališčih ter obsodilo vlado. Maniu je dalje izjavil, da je liberal- BnkareSta, 17. novembra, h. Danes popoldne se je vršila seja zbornice, na kateri se je razjasnil položaj vlade do narodne kmečke stranke. Vodja narodne kmečke stranke poslanec Maniu je interpeliral vlado zaradi razsodbe v Manoilescovem procesu, opozarjal je, da je vlada storila vse. da vpliva na razsodbo vojnega sodišča in da se je vlada preveč angažirala za obsodbo Manoilesca. Razsodba vojnega sodišča pa se mora smatrati kot močan poraz vlade. Maniu je opozarjal, da je ministrski svet polemiziral z vojnim sodiščem ter da je s tem stopil v ostro nasprotstvo z ustavo. Notranji minister Duca je odgovoril na to interpelacijo ter izjavil, da priznava razsodbo vojnega sodišča in da hoče komunike vlade samo razjasniti politične posledice te razsodbe, in sicer s tem, da opozarja one, ki hočejo motiti red v državi, da je vlada odločena za vsako ceno in z vsemi sredstvi ohraniti sedanji ustavni red. Rumunija potrebuje miru, ker je na severu obkoljena od Rusije, na vzhodu in zapadu od Madžarske. Vsako motenje konsolidacije države se mora smatrati kot nepatrijotičen čin. Minister Duca je pozval narodno kmečko strako, naj precizira svoje stališče v vprašanju prestolonasledstva ter je izjavil, da je liberalna vlada v tem slučaju pripravljena do Širokih koncesij narodni kmečki strankL Na ta izvajanja ministra Duce je odgovoril Maniu ter opozarjal, da sta se v tem procesu pokazala dva nasprotna stališča, in sicer stališče narodne kmečke stranke, ki je smatrala aretacijo Manoilesca kot proti- - na stranka od 1. 1822. naprej izgubila na prestižu, ker ne more rešiti niti ene točke velikega političnega programa. Toda vojska in sodišče sta vrgli od sebe pritisk liberalne stranke, ker stranka ni več krita s popularnostjo. Narodna kmečka stranka izjavlja, da se ne bo ustrašila pretenj vlade. Imela je na razpolago dva pota: ali sodelovanje z vlado, ali pa borbo iztrebljenja med njo in vlado. Narodna kmečka stranka je izvolila zadnjo pot, in sicer zaradi tega, ker more inozemstvo imeti zaupanje le do konsolidirane Ru-munije. Ta konsolidacija pa bo le tedaj zajamčena, ako se odstranijo sedanje nezakonitosti in sedanji politični režim. Na ta izvajanja je odgovarjal minister Duca ter je ponovno pozval narodno kmečko stranko, naj v vprašanju prestolonasledstva prizna svojo barvo. Izjavil je, da vlada noče za vsako ceno uničiti narodne kmečke stranke, ttmvee da bo z vsemi sredstvi poskušala preprečiti tudi s silo vsako agitacijo stranke v vprašanju prestolonasledstva. Bukarešta. H. novembra h. Pogajanja med prof. Jorgo in narodno kmečtoo stranko so toliko napredovala, da je v kratkem računati s konstituiranjem močnega o pozicij ona! nes a bloka. Tudi med vodjo ljudske stranke in narodno kmečko stranko se vršijo pogajaraja glede združitve. Kako bo ratificirana pogodba s Francijo Beograd, 17. novembra p. Na svoji včerajšnji avdijenci je zunanji minister dr. Marinkovič poročal kralju o uspehih svojega bivanja v Parizu. Kakor se govori, bo kralj sam s svojim podpisom ratificiral prijateljski pakt s Francijo in ne bo potrebna ratifikacija od strani parlamenta, keT obstoja po ustavi možnost da se take čisto politične pogodbe ratificirajo od krone. Tudi arbitražna konvencija, ki izhaja iz čl. 2. prijateljskega pakta, se more istotako ratificirati od krone. Pariz, 17. novembra, h Socijalistična frakcija v zbornici je pooblastila svoje za« stopnike v zunanjem odboru, naj vložijo resolucijski predlog, v katerem se poživijo vlada, naj predloži zbornicam v ratifikacijo vse državne pogodbe, ki jih je sklenila zad» nja leta v okvirju Društva narodov, zlasti pa nedavno podpisano pogodbo med Fran« cijo in Jugoslavijo, kakor se je to zgodilo svoj čas pri locarnskih pogodbah. Pariz, 17. novembra, (pa.) Zbornica je odobrila proračun ministrstva trgovine m industrije in pričela z razpravo o vojnem proračunu. Italija vidi povsod strahove Rim. 17. novembra s. »Messaggero« komentira na uvodnem mestu sklep jugoslovenske vlade, da se zgradi več železniških prog. List opozarja, da se bodo te železnice zgradile zgolj iz strateških vzrokov, in sicer zaradi tega, da se bodo mogle jugoslovenske čete čim hitreje koncentrirati na albanskih mejah. List pravi, da ie bilo to sklenjeno neposredno po sklenitvi sporazuma s Francijo. Baldwinova vlada pred demisijo London, 17. novembra, s. Konservativna stranka smatra včerajšnje dogodke v spod« nji zbornici za obstrukcijo proti poskusu vlade podaljšati življenje parlamenta do konca zakonodajne dobe. Konservativna stranka izjavlja, da postopanje opozicije nima spontanega karakterja. 2e več let ni noben ministrski predsednik Anglije dose« gel, da bi parlament delal do zadnjih dni ustavne zakonodajne dobe. Sedanji parla« ment dela že tri leta in dva meseca Še premalo... Rim, 17. novembra, h. Vrhovni fašistični svet se je na svoji zadnji seji bavil z vpra« šanjem časopisov. Onim fistom, ld so od izbruha vojne verno shižiB italijanskemu idealu, se je izrekla pohvala. FaSistlčrai svet je določil načelo, naj bodo vsa vodilna mesta pri listih zasedena po preizkušenih MMfc Francija in priključitveni problem Pariz, 17. novembra, d. Kljub mirovnemu tonu članka nastopa «Temps» precej ostro proti priklučitvi Avstrije k Nemčiji, ter izjavlja, da skupnost jezika in kulture prebivalstva Nemčije in Avstrije, še niša« kor ne opravičuje politične združitve teh držav, ki bi faktično predstavljala aneksijo Avstrije po Nemčiji. Dokler bo vodil Sei« pel posle Avstrije, ne obstoja sicer nobena nevarnost, vendar pa se mora Nemčiji in Avstriji reči, da bo vsak poskus za zdru. žitev naletel na nepremagljiv odipor onih narodov, ki pod nobenimi pogoji ne bodo dopustili, da bi se omajale mirovne po. godbe, ki so bile sklenjene nt podlagi zma. ge zaveznikov. Levičarski «Q u o t i d i e n», niše, da se» daj ne pomaga nič protestirati. Sedaj ob« stoja samo eno sredstvo, namreč da se pa« ralizira zbližanje med Nemčijo in Avstrijo na juridičnem in gospodarskem polju z • zbližanjem med Avstrijo in državami Ma» | le antante. Na tem polju bi morali Francija m Anglija prevzeti inicijativo. Reichstag ratificiral trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo Berlin, 17. novembra, s. Državni zbor je na svoji današnji plenarni seji odobril med Nemčijo in Jugoslavijo sklenjeno trgovin« sko pogodbo. V enem členu zakonskega na« črta je vlada predlagala povišanje carine na koruzo od 3.30 na 5 mark. Odbor držav« nega zbora pa je odklonil to povišanje. Za« stopnik vlade je na plenarni seji zopet po« novil ta predlog vlade, nakar je bfl pred« log v poimenskem glasovanju sprejet. Pred novimi senzacijami v Blumensteinovi aferi Pariz, 17. novembra, h V Blumensteinovi aferi so bile danes zaslišane tri nove priče, o katerih se misli, da bodo tudi kot obto« ženci zapustili justično palačo. Policija dr« ži imena še tajno. Splošno se govori, da je le sodelovanje visokih osebnosti omogočilo falzificiranje madžarskih vrednostnih pa« pirjev. Dosedaj je policija ugotovila, da je le malo falzificiranih zlatih rent v prome« tu. Falzifikacije so se razkrile faktično v trenutku, ko jih je Credit Lvonaise žigosa« la a francoskim žigom. Pariz, 17. novembra, h. V fateifikatorski aferi madžarskih zlatih rent bo kakor po« roča «Lrberte», preiskovalni sodnik jutri zaaKšal dva parlamentarca ter direktorja velikega pari&ega Usta. Smrt maroškega sultana Rabat, 17. norezabra. ». Sultan Muk; h* md»vm*k Srbljancl ne poznajo prečanskih razmer Srb^anski politiki zapirajo napram nam ušesa in oči. — V nepoznan ju naše preteklosti tudi ne razumejo napredka in veličine novega pokreta Beograd, 16. novembra Opčim prefi&oska mtetisenca, zlasti politična, dobro pozna politično zgodovino Srbije zadaj Us Helnroebra<, ki je samostojna ekspozitura glavnega poveljstva, ki je sedaj v Inns-brucku. Na Seln dunajske ekspozitura stoji bivši general Proau s svojim štabom, ki je sestavljen večinoma b moMrhistlčno razpoloženih oficirjev avstro - ogrske vojske. Zanimivo je, da se krščansko socijalna stranka, ki je bila napram avstrijskemu fašističnemu gibanju zelo omahljiva in reier-virana, v zadnjem času čim bolj postavlja na njegovo stran. Njena državna zveza katoliške mladine, ki je doslej stremila v slavnem za kulturnimi cilji, se sedaj istotako pretvarja v vojaško oboroženo organizacijo, ki bo predstavljala posebno oboroženo in uniformirano sekcijo »Heimvrehra«. Denarna sredstva za nakup obleke in orožja daje >Heimwehrom< zveza industrijcev, ki pobira od svojih Članov sedaj obvezen mesečni prispevek v visoČIni v promille od mesečne plače in gaže. Povsem naravno je, da to premišljeno oboroževanje avstrijskih fašistov Izziva na drugi strani protiukrepe, s čemer se notranjepolitična napetost z vsakim dnem povečuje. Zato ni prav nič čudno, ako inoaemstvo s skrbnim očesom Spremlja ta razvoj v Avstriji in se celo širijo vesti o bližnji državljanski vojni. Tisk, ki stoji blizu vlade, se zgraža nad temi vestmi in dokazuje, da je vsaka bojazen neutemeljena ta da nihče v Avstriji ne misli na državljaisko vojno. Morebiti "imajo ti listi tudi prav, vendar pe je na drugi strani tudi to res, de so se. razmere v Avstriji razvile tako daleč, da je zadosten najmanjši povod, da doleti Avstrijo strahovita nesreča. Tudi v početku julija ni v Avstriji nihče pričakoval prelivanja krvi. zadostovala pa je razsodba v sehatten-dorfslcem procesu in v Avstriji je nastala preko noči prava revolucija. Od julija dalje pa se položaj ni zboli šal, temveč poslabšal. Chamberlain in Lloyd George debatirata o svojih zashigsb za svetovni bšsl (*Star») Smotri madžarskih legitimistov Budimpešta, 17. novembra, s. Oroi Albert Apponyi je včeraj v Sobotišču obrazložil stališče madžarskih legitimistov. Izjavil je, da po njegovem mnenju še nI prišel čas, da se prične akcija za povratek zakonitega kra lja. Zelo dobro verno,, Je dejal Appony, da bi taka namera sedaj naletela ša na mnoge težave ta zapreke, vendar pa se moramo pripraviti za oni trenotek, v katerem se bo to zgodilo brez ograženja države. Vztrajati moramo na ustavni pravni komtinultetL k! predstavlja edino zvezo t našim! brati v odcepljenih pokrajinah. K ohranitvi moči, ki leži v madžarski tradiciji, vodi samo pot ki io zasledujejo legitlmistl ta na kateri morajo vztrajati. Grof Appony Je končal svo! govor s klicem Zivio kralj.Oton I!I. Borba za „Numerus clausus" na Madžarskem Budimpešta, 17. novembra, d. Kakor po-ročaj.Magyarorszagc, ima zakon, ki izpremi-nja Numerus clausus in ki se bo v petek predložil parlamentu, nastopno besedilo: Dosedanji zakon se izpremeni toliko, da se mora pri sprejemu na vseučilišča upoštevati zvestobo dijaka do naroda in mora-lična zanesljivost poleg uspehov dosedanjih študij prosilca odnosno njegovih zmožnosti. V prvi vrsti pridejo v po«tev vojne sirote in otroci onih, ki so služili v vojni, dalje otroci javnih nameščencev. Dalje se bo število dijakov na pravičen način razdelilo na posamezne municipije. Za zakon je že pričela borba. Na konferenci vladi prijazne krščansk.osocijalne gospodarske stranke, od katere se pričakuje najhujši odpor proti temu zakonu, sta ministrski predsednik grof Bethlen in minister grof Klebelsberg zastopala določbe tega zakona. Grof Bethlen je izjavil, da se mora preprečiti, da bi vlada vsled pritiska od zunaj bila prisiljena k reviziji tega zakona. Na drugi strani pa ne sme priti do tega, da bi bila madžarska delegacija zaradi lega vprašanja pri decemberskem zasedanju Društva narodov postavljena v zelo mučen položaj. 25i-dovstvo naj se s tem zakonom oprosti občutka, da je zapostavljeno. Za ministrskim predsednikom je govorilo več prominentnih oseb-krščanskosocijalne stranke, ki so izjavile, da je besedilo zakona nesprejemljivo. Stranka mora vztrajati na načelnem stališču. vendar pa nima nič proti temu, da se Židom prihrani poniževalni občutek Spremembe ameriškega priseljeniškega zakona \Vashington, 17. novembra d. Državni podtajnik Daviš Je obrazložil nove določbe za priseljevanje, ki jih namerava predložiti kongresu. Po teh določbah bodo ino-zemti. ki so bili že enkrat deportirani, pr! drugem nedovoljenem bivanju v Ameriki kaznovani z ječo ter »opčt deportirani. Pa-fOplovne družbe bodo za prevoz tajnih potnikov kaznovane, razen ako bodo lahko dokazale, da le Ml parnik pred odhodom natančno preiskan. Do sedaj so mogle inozemske žene ameriških državljanov dopo-tovati preko Števila Izseljenifke kvote v Ameriko. Od sedaj napTej bodo ti inozemski možje »meri9rih žena in otrod do 21. leta nžtvall te ugodnosti. Predvojni dolgovi «nasledstvenih držav» Praga, 17. novembra, h. Kakor poroda •Prager Tagblatt», se bodo zastopniki na. stedstvenih držav dne 24. t. m. sestali v Pa» riru. da se posvetujejo o Se nerešenih pred« vojnih dolgovih. Dne 28. t. m. se bo nada« Ijevala konferenca Caisse Commune. na ka* teri se bo razpravljalo tudi o vpnianju Blatih rent. Poostritev spora med Vatikanom in francoskimi monarhisti Rim, 17. novembra* o. Vatikansko gk* tilo cOsservatore Romano* objavlja danes dekret cerkvenega sodnega dvora, ki pred« pisuje, da francoski katoliški duhovniki n« smejo podeljevati zakramontov pristaSem tista «Acttoo Francatee». Spor med španskim kraljem in Vatikanom Rta, 17. novembra o. Znano ie, da bi moral kardinal Ascalesi izvršiti cerkvene obrede ob priliki poroke italijanskega vojvod« deHe Pnglie s francosko princezinjo Ano. Vatikan pa je v zadnjem hipu prepovedal kardinalu, da bi prisostvoval poročnim svs-čanostim v Napolju. Vzrok te prepovedi tiči v napetosti odnošajev med Vatikanom ln francoskimi monarhisti. Cerkveno poroko je moral opraviti dvomi kaplan monslgnor Decaria. Sedal poročajo, da se Je zaradi nepričakovanega nastopa vrhovne cerkvene oblasti Španski kralj Alfonz precej razburil. 2« v Napolju Je Javno teazil svoje nezadovoljstvo ta h odsotnost kardinala Ascale-eija smatral za omalovaževanje svoje osebe s strani Vatikana. V vatikanskih krogih pravijo, da je papeSkl nuncij v Madridu dobil nalog, naj skufa opravičiti postopanje Sv. Stollce. Pravijo pa, da bo mmcij imel težak poseS. Razčiščevanje v Moskvi Moskva, 17. novembra h. Opozkflooatai politiko, ki so bili predlagani za Izključitev iz stranke, so pozvani, naj zapustijo svoja stanovanja na Kremlju, v katerih stanujejo od leta 1919. Radek, Trockij ta Zinov-jev so Kremelj že zapustili. Veliko razčiščevanje med opozicijo Trockega in Snovjeva ter med večino komunistične strank« bo Imelo za neposredno posledico Izpremembo v ruda diplomaciji Poslanik v Rhnu Ka-meniw. ki le sedaj v Moskvi, se re bo več povrnil v Rim. Kot njegov naslednik se imenu>e član kolegija zunanjega ljudskega komlsarljata StomooiJakov. Pričakuje se tudi izprememba pri sovjetskem poslaništvu v Pragi. Novi avstrijski poslanik v Moskvi Dunaj, 17. nov. AvstrisSd poslanik ' Moskvi Oto Pobi je odstopil Za njegove-ga namestnika je bil imenovan legacijski svetnik Egoo Heto. Sovjetska vlada in Šaljapin #york, 17. novembra, (be.) Vsled eksplozije bencina je pogorela neka tvomica avtomobilov. Nad 1000 avtomobilov je bilo uničenih. Skoda znaša 2 milijona dolarjev. olitične beležke Vrata med kmeta Da je otvoritev kmečkodemokratske koalicije velepomemben dogodek, ki bo bistvenega upliva za nadaljni razvoj politične situacije v naši državi, to je zdaj začel uvi-devatl tudi »Slovenec«, ld pa si beli glavo, kako je sploh moglo priti do tako zveza med SDS in HS6. »Da sta se sedaj ti dve tako diametralno nasprotni smeri sešli ta eelo združili v tesno koalicijo, to je več kakor običajna evoiucija to Je prelom s preteklostjo« ... tako piše in zraven ugiolje; »Dvoje Je mogoče. Ali se je SDS zboljševizirala ter postala častilka idej moskovskega romarja, ali pa se ja Radičeva stranka pobur-žujila — ali pa je obojega nekaj«. »Slo-venčeva« logika Je res občudovanja vredna. Jasno je vendar, da če je to — kakor sam ugotavlja — popoln prelom z preteklostjo in več kakor evolucija, sc potemtakem ni ne SDS »zboliševlzirala* ne HSS »pobuTŽu-}Ha<, ampak da Sta se obe stranki našli na istem idejnem temelju, na katerem sta zasnovali svoj novi skupni politični program, program kmečke demokracije. Ta program pa Je v prvi vrsti agrarno-socijalnega značaja in si bo zato tudi osvojil ljudske mase. kar seveda »Slovenca« silno skrbi. Skrbi ga celo za RadKSa češ zdaj se Pribičeviču odpirajo vrata med hrvatskega kmeta. Vse večja skrb pa napolnjuje »Slovenca« veseda za g. Korošca, samo da si skrbni »Slovenec* tega ne upa zapisati... Naši Kraji in ljudje Najkrajša železniška zveza Slovenije z morjem na Sušak ln Split Širokopotezno zasnovana mreža novega prometa med inozemstvom, Slovenijo in Jadranom Z dograditvi/) nove. 58 km dolge železniške proge Kočevje-Vrbovsko (ki se priključi na že obstoječo železniško progo Zagreb-Ogulin-Sušak). dobi cela Slovenija najkrajšo in najhitrejšo zvezo z Jadranskim morjem — s Sušakom, Šibenikom in Splitom. Proga se bo zgradila kot proga I. reda ter se bo istočasno preuredila dosedanja, stara proga Liubljana-GrosupUe-Kočevje v prvorazredno progo za brzovlakovni promet. Proga Kočevje-Vrbovsko se bo začela graditi prihodnjo jesen. Delo bo trajalo 2 leti. tako da bo prvi vlak stekel po lepi. gozdnati, a dosedaj zapuščeni Kočevski in Poljanski dolini proti sinjemu Jadranu najkesneje 1. maja 1931 Nova proga bo premostila Kolpo pri vasi Špeharji. šla po gozdnatem ozemlju skozi gorovje Kamenica (2500 m dolgi predor) ter ime'a med Kočevjem in Vrbovskim naslednjih 8 postaj: Zajčji vrh. Rajndol. Knežja Lipa (z 1220 m dolgim predorom). Čeplje, Stari trg. Radence. Mali Jadrč in Vrbovsfeo-Se-ver (z novim postajališčem za križanje vlakov, ki bo ležalo med že obstoječima postajama Vrbovsko in Srpske "Moravice na progi Ogulin-Sušak). Vsi direktni vlaki iz Ljubljane po kočevski progi bodo vozili skozi novo kri-žiščno postajališče Vrbovsko-Sever po že obstoječem 5 km dolgem tiru su-šaške proge do končne postaje SrpsKe Moravice. Velika postaja Srpske Moravice, ležeča na progi Zagreb-Ogulm-Sošak ima 17 tirov, kurilnico in vodno postajo. „ „ Kakor je proračunjeno. bodo na progi Ljubljana - Grosuplje - Kočevje -Stari trg-VrbovSko-Sever-Srpske Moravice vozili v vsaki smeri: po 2 (v poletni sezoni celo po 3) brzovlaka. 3 osebni vlaki, 3 tovorni vlaki v lokalnem ter 5 do 7 tovornih vlakov v tranzitnem prometu. torej v obeh smereh tekom 24 ur do 30 vlakov. Direkni mednarodni, dolgi Pullman-vagoni- Budimpešta-Sušak; Dunaj-Su-šak; Praga-Sušak; Berlin-Sušak; Miin-chen-Sušak; Budimpešta-Split; D«naj-Split; Praga-Split; Berlin-Split: Mfin-chen-Split ter v letu 1928. na novo uvedeni direktni vagon Basel (Svlca)-Su-šak, ki vozijo sedai v smeri Zidani most-Zagreb-OgoIln. bodo vozili po dograditvi podaljšane kočevske proze skozi Zidani most (aH Jesenlce)-Ljubljano - Grosuplje - Kočevje - Stari trg - Vrbovsko Sever - Srpske Mor-a vice ter dospeli v Split (po rekonstrukciji proge Knin-Split ki se izvrši do 1. maja 1928.) za tri in pol ure in na Sušak za poldrugo uro prej kakor sedaj preko Zagreba. Vsi tu navedeni mednarodni vagpni se bodo s spalnimi in jedilnimi vozovi sestavili v kompletne brzovlake v Ljubljani. Na postaji Mali Jadrč (že na Hrvatskem) se priključi glavni kočevski progi nova. direktna, okoli 140 km do'ga proga Zidani most - Sevnica-Boštanj-St. Janž-TrebnJe-Novo mesto-Crnomelj-VI- Samo še danes ob: 4.. pol 6., pol 8. in 9. Harry Uedtke v kolosalni komediji Harry ne laži! Elitni KINO MATICA Telefon 2124. nica-LIplje-MaliJadrč. Za' to progo se bosta takoj po zgraditvi kočevske proge na novo izgradila 2 priključka (na že obstoječo obratovano progo št Janž-Trebnje - Novo mesto-ČrnomeU-Metli-ka) in sicer: a) 13 km dolga proga Sevnica-Boštanj-št. Janž Tržišče (z novo postajo); b) 40 km dolga proga Črnomelj-Vinica-Liplje-Mali-Jadrč (z vmesnimi postajami: Butoraj. Belčji vrb Vinica-Zdihovo-Liplje). Ob progi — posebno kočevska — bosta igrali v gospodarskem, medna-rodno-turističnem. strategičnem. kakor tudi v lokalnem in tranzitnem prometu zelo važno vlogo. Največja zasluga in priznanje za realizacijo te eminentne mednarodne proge gre predvsem obratnemu podravna-telju državnih železnic v Ljubljani, in-ženjerju Maksu Klodiču. ki je kot odličen. svetovnoznan strokovnjak v železniški stroki izdelal ob sodelovanju gg. inž. A. Horvata In R. Kavčiča načrte. po katerih se bodo (le z malo spremembo) crradile gori navedene proge. Kdor se zanima za te važne proge, mu priporočamo, da si nabavi strokov-njaško. lepo sestavljeno 88 strani broje-oo ter z več skicami (profili mostov, tunelov, vzponov proge ter zgradbe novih luk na Sušaku in Martinščici) opremljeno brošuro »Železniške zveze Slovenije s Sušakom«. katero ie sestavil projektant prog inž. g. M. Klodič. V tej brošuri ie tudi opisana od vlade neupoštevana Musiiova variianta Ko-čevje-Brod Moravice. Brošura se dobi v vsaki knjigarni. Včerajšnja »Politika* prinaša daljšo razpravo o zvezi Sloveniie z morjem, v kateri pisec smatra, da bi bilo glede na velike gradbene stroške te proge potrebno to vprašanie znova teme1 ji to proučiti ker niti eden od obstoiečili projektov OOodičev Musilov in Zupne-kov) ne predstavlja sprejemljivega re-šenja tega vprašanja. Najboll se ogreva za Čupnekovo progo vendar ie mnenja. da bi se morala tudi ta proga bistveno spremeniti Na koncu članka pa vprašuje, če ie to progo sploh treba graditi in če. kdai — takoi ali potem, ko se bodo izgradile druge važnejše proge. Smatramo, da ie vprašanje zveze Slovenije z moriem gotovo temeUiteiše proučeno kakor vsak drugi železniški projekt v naši državi in da bi proučevanje nove trase pomenilo le zavlačevanje. Vsakemu zavlačevanju pa se moramo odločno zapostaviti. Končna opazka glede vprašanja, ali ie sploh treba graditi to progo na ie skraino neumestna, zato se zaenkrat nočemo spuščati v tozadevno debato. Francosko slavje v oneri V pondeljek. 20. t m. ob 20. Francosko - jugoslovensko prijateljstvo je tako dalekosežen dogodek, da zasluži pozornost slehernega Jugoslo-vena. ki se zaveda svojih dolžnosti do naciie in države. Podpis pogodbe med obema prijateljskima državama je izzval povsod v Jugoslaviji zadovoljstvo in zadoščenje. Slavili so ga z raznimi prireditvami. Ljubljana nikakor noče zaostati v zboru jugoslovenskih mest ki se zavedajo važnosti podpisa te pogodbe. Zato je sklenila uprava našega Nar gledališča proslaviti dogodek s posebnim slavjem, ki se bo vršilo v pondeljek dne 20. novembra zvečer ob 20. v ljubljanski operi. Prireditev se otvori z govorom pesnika Otona Župančiča. Nato se bo izvajala francoska marseljeza. Pel jo bo moški zbor Glasbene Matice, spremljal pa operni orkester. Po tej točki nastopi z govorom poseben odposlanec francoskega poslaništva v Beogradu. Mo- Kulturni pregled Ljubljanska drama. PeteK, 18.: «Dva bregova«. B. Sobota. 19.: »Medeia®. C Nedelja, 20.: ob 15.: »Večni mladenič® Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: »Dva bregova®. Izv. Ljubljanska opera Petek. 18.: »Traviata® D. Sobota, 19.: rbota, 19.: »Eva, deklica iz tovarne®. A. Premijera. »Traviata« v ljubljanski operi za abo-onte reda D. V petek. 18. novembra, se poje 'erdijeva opera >Traviata< v sledeči zasedli: Violeta — ga. Davidova, Alfred Ger nond — g. Burja, njegov oče — pr. Holodkov, stale vloge ga. Ribičeva, gna španova ter 'g Janko, MohoriS, Šubelj, Bekš, Perko in Rus Josip. Opero dirigira kapelnik g. Neffat, režira g. Šubelj. Cene navadne operne. Dru "a reprita Kalmanove operete »Ba-jadera« bo v ljubljanski operi v soboto, dne 19. t. m. kot izven predstava. Izvrstno na-študi rana opereta je pri obeh dosedanjih vprizoritvah dosegla največji uspeh in izbora o zabava občinstvo. Repriza izvirne slovenske drame »Dva bregova« se vprizori za abonente reda B danes, v petek, ob osmih zvečer v ljubljanski drami. Umetnostna razstava Maleš - Cuderman v Jakopičevem paviljonu se zatvori v nedeljo, dne 20. t. m. Opozarjamo občinstvo na to kolektivno razstavo dveh naših mladih umetnikov. Mariborska premijera »Eve« bo danes, v soboto, 19. novembra. »Eva« je mojstrska Lebarjeva opereta. Ker ima mariborsko gledališče vse predpogoje za kar najboljšo vpri-zoritev tega zares krasnega operetnega kosa. ni dvoma, da bo imelo delo velik uspeh Vstopnice se že dobe pri dnevni blagajni. Celjsko mestno gledališče. V soboto, dne 19. t. m. ob 20. uri se vrši v celjskem mestnem gledališču krstna predstava Cerkve-nikovega najnovejšega dramskega dela >Ro-ka pravice«. Veselo žalostna igra obsegu osem scen. Pisatelj je prav posebno počastil celjsko gledališče s tem. da mu je izročil v vprizoritev igro, ki se dollej drugod še ni igrala. G. ravnatelj Bratina je Hoslej režiral in insceniral vsa Cerkvenikova dela na odru v Mariboru in Ptuju. Preskrbel je. da bo inscenacija tudi pri tej icri v Celju originalna in moderna. Vse vloge so v rokah naj- ški zbor Glasbene Matice zapoje himno »Bože pravde«, nakar bo sledil program, obsegajoč naslednje točke: Bizet: La Patrie. uvertura za veliki orkester; izvaja operni orkester. Bizet: Carmen. zadnje dejanje. Rostand: Cyrano de Bergerac; drugo dejanje. Gounod: Faust, Valpurgina noč; baletna vložka. Predstava bo imela slavnosten značaj, zato je predpisana črna obleka. Na podlagi sporazuma med ljubljanskimi kulturnimi društvi in upravo Narodnega gledališča se posebna vabila za proslavo ne razpošiljajo. Vse knlturne organizacije v Ljubljani pa pozivajo tem potom svoje članstvo, naj se proslave udeleži v čim večjem številu. Dogodek je glede na Slovenijo še posebnega pomena. Izpremembe in imenovanja v učiteHski sloibi Sprejem učiteljskih abiturijen-tov v učiteljsko službo V ljubljanski oblasti: Breda Tavzes v Črnomelj, Ljudmila Ga-brovšek v Radence Lidi a Grošelj v Loko-vico Franio Gruden v Laško V mariborski oblasti: Jolanda Goma-BeloviČ v Radmožauce. Štefanija Levičar v Staro cesto. Katarina Šknber v Mežico. Marija Martinšek v Mežico Amaiiia Ca'Iuatti-Jelačte v Sebebor-ce Marija Gruden pri Barbari, srez °tuj Premeščeni učitelji-ice V ljubljanski oblasti: Vida Frelih v Zagorje ob Savi. Darinka Berce v Sv Rupert. srez Krško Vilma Pe-terca v Dole pri Litiji. Berta Saksida v Cerklje ob Krki Leopoldina Zupančič v Tel-če srez Krško Janko Alfred v Bohinjko Srednjo vas Ivana Dekleva na Vrhniko Ru dolf Vrabič v Verdrenk Marija Podboj dodeljena v pisarno velikega župana, prosv oddelek Liubliana Stalnost je oriznana učitelem-icam Ani R'ibeša v Saršonih. Ivanu Smčiču ori Sv Matiju Slavku Zupevcu v Sromliah Izpremembe v mariborski oblasti: Jože Tratnik Je imenovan za začasnega Šolskega upravitelja v Gornjem gradu Anton Breznik ie premeščen na osnovno šolo v Murski Soboti, dodeljen na državno realno gimnaziio. da začasno poučuje petje in gimnastiko Roika Rratkovič le stavljena v oenziio Ana Sekula ie dala ostavko na državno službo Naoredo-^nje učiteljev v Sloveniji V I eruoo II. kateeoriie so narredovafl: Alojzi i Malenšek. učite'j v Koniicah Marija ^ualder. strokovna učitelii™ v Šoštanfa. Toslpina Clmč. učiteljica v Rogatcu. Cirila Petrovca, učiteljica v Lii-blpni. Ana P'>c Oavrič. učiteliica v 4rFč?h Rozalila Goli. •itft«') ca v LiinMlsn' "ran'-1 K^ser-"l'avec. učitelilca v Mostah. Aleksandra Kordiš. učite'iioa v loškem poroku. I iudmiln Blz-iak-Kovač učiteljica v Črnnrrl'u V 2. grupo n. kategorlle so napredovali: Franjo Hajnšek učitelj na moški osnovni šoli v Sv. Jurju ob J. žel., Rudolf Predan. učitelj v Rogaški Slatin,, Franjo Friedl, učitelj pri Sv Jerneju, Karol Jakopec, učitelj v Slatfcem vrhu, Marija Zacherl. strokovna učiteljica v Mariboru. Pranja šnajder, učiteljica v Ivamcih. Antonija Vaupot, učiteljica v Slovenjgradcu. Zmago Bregant učitelj v Blanci Marija Kunaver-Rupar, učite-lj.ca na Viču. Josipina Likozar. učiteljica v Ljubljani. Marija Sroif-Janša, učiteljica v Cerkljah, Ana Zorko-Kersnik. učiteljica v Brdu, Amalija Mandelj-Kenda učiteljica na licejski os šoli v Ljubljani. Amela Vranšek. učiteljica v Nevljah. (Iz ministrstva prosvete v Beogradu, 16. novembra.) Prezimovanje sobnih rastlin Je prav za prav še vedno nejasno mnogim našim ljubiteljem cvetlic in sobnih rastlin kako naj prezimilo svoje ljubljenke, ki so iih med letom a velikim trudom vzgo-Jevali Mnogo cvetlic gre zaradi tega v pogubo. ker ie ravno zimsko ravnanle z njimi včasl zelo nest rokovnjaško Ni potreba zato posebnih rastlinlakov. temveč zadostujejo tudi prostori. Ki se nahajajo pri domu in v katerih se dajo cvetlice prav dobro prezimiti Listnate rastline so zelo skromne že po svoji naravi: saj vemo da se Jim tudi v njih domovini ue godi posebno dobro Tudi tamkaj pade temperatura večkrat pod ničlo ta mrzli vetrovi jih zlasti decembra in januarja precej preinrazijo. A kljub temu ne Izgube spomladi na svoii lepoti Najprimernejši prostori za shranjevanje sobnih rastlin sc stopnišča, ne pretemne in zračne kleti, nezakuriene sobe in zaprte verande kjer lahko namestimo pečico, da prostor pu potrebi tudi zakurimo. V splošnem iih držim" zelo dolgo na prostem, dokler ne nastopi mraz. šele potem lih prenesemo v navedene prostore Bodimo pa oprezni ko nastopi iud mraz. Zavarujmo te prostore in zamašimo vse špranje, luknje in na verandah pofcrijmo celo strejie s slamo. Cvetlice se v teh prostorih lepo tesno postavijo v vrste, vi k« da so večie rastline na tleh. manjše lončnice pa na policah Napravijo naj se med njimi tudi ozki prehodi da iih vsekdar lahko pregledujemo in po potreb1 zalivamo Najprikladnejša toplota za prezimovanje rastlin Je 3 do 5* C. Sflcrbimo tudi za sveži zrak in Z3 svetlobo. Tema. zatohli zrak. gorkota ali celo prepih zelo slabo vplivajo na sobne rastline. Tudi pozimi naj se prostori zračijo ia to le v popoldanskih urah. ko ie mraz odnehal in le zunai lepo. Preden iih spravimo v prostore za pre-zlmovanle jim Je treba zemljo zrahlla*i in zmerno zaliti. Liste ln vršičke ie treba osna-žiti z gobo. ki smo io prej. namočili v 1-odstetno raztortno tobačnega izvlečka ln eno četrtino odstotka mazljivega mila Na ta način uničimo zimsko zalego listnih uši in kaparjev Zelo priporočljivo ie tuii. da se vrhna zemlja v loncih premenja ln potrese po vrhu s tobačnim prahom ali s pepelom Na ta način uničimo zalego mrčesa, ki prezimuje v zemlji, odkoder potem spomladi zopet prileze na rastline Važno Je tudi. da rastline tekom zime malo zalivaš, in sicer le toliko da se zemlja preveč ne osuši. Šele proti pomladi, ko se bliža čas, da jih zopet postavimo na stalno mesto. Jih pričenjamo polagoma zalivati v večji meri. Na ta način prezimujemo na primer: oleandre razne palme, lathanije, \vashinetonije, ohameropse. ph3nixe, lovorike. ak>e. agave, mirte, agapantnse. Klivije, iuike, perlargonije, begonije. filodendrone. hortenzije. fuksije itd. Bodimo torej opTezni pri prežim ivanju svojih ijubljenk-cvetlic. da ne bomo utrpeli škode ter da nam bodo v prihodnji spomladi delale čast te veselje. F. K. Jutr, tragedija v Sllpah VLADIMIR GAJDAROV LUCY DORAINE LOUIS RALPH in FUGEN NEUFELD gramu so im*"!! Z;kovcl Schulhof« fa «Pet Vosov za godalni kvar'et». Sker* • jančevo »Sonatina da camera» v dveh stav> Samo ie danea ob: 4., pri pol 8. in 9. ari V glavni vlogi Emil Jannigs, Konrad Veidt, Elizabeta Bergner. Telefon 2730. Kino cDVOR». kih in Sukov godalni kvartet v B«duru op. 11. Zanimivo je, da gre današnja komorna glasba, ki je skoro izpodrinila simfonično, pota, ki jo vod'.jo zopet v dom, kjer se je nekdaj rodila. Tako imamo že popolnoma novo komorno »hišno glasboo, n. pr. Hlnde« mithovo, ki pa je seveda vendarle §e pre« težko tehnično izvedljiva za lajika Na vsak način mora postati nova muzika last najširših slojev, zato se je za sedaj preori« jentirala v novo »zabavno muziko®. S tem seveda ni mišljena ona muzika, ki z grobi« mi sredstvi skuša vplivati na instinkte ma« se. Nasprotno. Ta glasba naj je taka, ki sicer ne pretendira na globino brez dna in na večne vrednote, temveč ki hoče ši» rokemu poslušalcu, želečemu stati blizu k novi muziki, vsled svoje moči, umetniške kvalitete najvišje vrste, zanimivih ritmov, novih barv itd. v navidez lahki obliki ple« sov, kratkih, zabavnih glasbenih dovtipov itd. kaj dobrega povedati. Ta muzika se cgiblje patetičnih gest, amgak hoče poslu« šalca razvedriti, pri tem pa vendar zašle« duje visoke umetniške cilje. Na tak način hoče utreti pot novi muziki med najširše sloje. Iz tega vidika jc treba gledati več ali manj tiid- na «Pet kosov za komorni kv«r« fet® Schulhoffa Že njihovi naslovi nam to potrjuieio: AHa Valse viennese, Alla Sere« nata. Alla Czeca. Alla Tango milonga. Alla Taranfe!la. Muzika za zabavo, toda kakšnal Publika ie bila frapirana: še bolj bi bila, ako bi poznala partituro. Marsikaj se sliši Kdo bo šel pred oltar? 58-letni vdovec Jože P. te njegov 20-letnl slo Jože sta se sprla In hudo stepla zaradi vprašanja, kdo naj se oženi. Litija, 17. novembra V Zagorici, majhnem naselju pri Litiji, stanujeta na svojem posestvu 58-letni vdovec Jože P. te njegov 20-lemi sin Jože. Na precej velikem posestvu manjka ženske roke, ki bi vodila gospodinjske posle. Zato si je začel vdovec Jože izbirati nevesto te nI hotel izročiti posestva svojemu stau, ki si je istotako želel mehke zakonske postelje fa posestva . . Med obema Jožetoma je prišlo zaradi »našdedstvenega« vprašanja že večkrat do nesoglasij, ta so padali očitki v obeh strani, kakor poje ona narodna o »Rošlinu in Vrjanku«: »Ti si prestar« —--»ti si premlad, se oženit« Iskrica spora,- ld ie tlela med obema, pa je Izbruhnila v nevaren pretep, ko sta prišla oba odobrovoLjena iz Šmartna. Sta je doma povedal očetu, da si je izbral nevesto. Žen iti se hoče, naj mu izroči posestvo, sam pa naj raje uživa počitek A oče pokbnei! te začel Je sinu dopovedovati, da mu posestva ne izroči, poroke pa mu ne dovoli, sam pa tudi ne misli še na smrt, ker se v najkrajšem času oženi fa svoje izjave je podprl s tehtnimi dokazi: s pestjo po sinovi glavi J Jože mlajši pa tedaj v Jožo starejšega. Vrgel ga Je ob tla, pokleknil nanj in mu začel razlagati svoje mnenje o zamotani zadevi. Govorila pa Je menda Ie bolj težka sinova roka, ki Je vajena sličnih dokazov, kakor Je v sodnih arhivih že večkrat zabeleženo. Jože starejši Je iskal pri zdravniku »te-stata« te ga je dobil. Zdravniški izvid je ugotovil, da ie Jože st. težko poškodovan; na njem Je opažati več močnih podplutb in večjih oteklin Otekline na glavi ga celo ovirajo, da ne more niti oči odpreti. Ljubeznivega sina ni prav nič brigalo, kako in kam je priletelo po očetu. Jože mlajši se je zagovarjal pred orožniki, ki se sedaj zanimajo za oba zakonska kandidata, da se je le branil Ker pa orožnikom ne gre vkup, da je napadalec' raz-mrcvarjen, napad en ec pa brez vsakega sledu poškodbe, so oddali zadevo sodišču. Ker noče niti mlajši niti starejši odstopit; od nameravane »ohceti«, bodo na litijski sodni j i najbrže tako odiloail, da pojde Jože mlajši za predipust v »prian«. Če se med tem Joži starejšemu poležedo bolečine ta ga ne mine želja po zakonskem jarmu, se bo bržkone poslužil sinove odsotnosti ta se oženil . . . In bosta tedaj oba v varnih kletkah: stari v zakonski, mlajši pa v sodni. Takizirajte božič Ž Prihaja konec leta. njegovi prazniki in zabave, čas, ko se mora vsaka ženska pokazati v vsem svojem čaru. Zato ne sme imeti prav nobene dlačice na licu, za tilniku, rokah ali pod svilenimi nogavicami Britev zapušča črne oičice in ie vzrok da še bolj hitro te bujno zraste dlaka sredstva za uničevanje dlake pa imajf! navadno slab duh iti so komplicirana Vzemite zatorej nekoliko Takyja (S. G. D. G.), prijetno dišečo kremo, ki se uporablja taka kakor pride iz tube Čez tno dve minuti prej. predn« odidete boste rešeni vseh nepotrebnih dlačic kjerkoli ?"!i-te Neškodljiv in izdaten zapušča Takv belo kože brez kakršnihkoli črnih pičic Priporočalo ln vporabliajo ga mnogi zdravniki, kar najbolje dokazuje njegovo prednost. Ako hočete biti za božič brezhibni, bo dobro da se takizirate Taky (patent S G. D G.), parfimirana krema, se vporablja taka. kakor pride iz tube ter dobiva v vsaki boljši drogeriji in parfumeriji. Zastopstvo in glavna zaloga za Jugoslavijo HENRY H. NEUMANN, Zagreb. Boškovlčeva ulica štev. 42. kar nedolžno, ker beži preko naših ušes z neverjetno naglico in še predno se zaveš, je že konec. Pojem disonance danes ne eksistira več, ali pa se je že premaknil v obratni pojem. Nam je vse to še novo, ze» lo novo, toda prav kmalu in neopazno pri« de tudi razumevanje za vse to in čez go» tovo dobo bodo gledali ljudje na to glasbo, kakor gledamo mi danes na Beethovna, Wagnerja itd., ki vsi so bili nekdaj ravno taki revoiucijonarji za svojo dobo, kot je n. pr. Schulhoff danes za svojo zaostalo okolico. Slične cilje zasleduje s svojo »Sonatino da cameira® tudi Skerjanc. Po svoji formi se želi skladba približati najširšim poslu« šalcem, po svoji vsebini pa gre nova pota, ki so vsled dostojne forme kmalu razum« Ijiva. Oba stavka sta živa, interesantno in« strumentirana. polna lepih melodičnih do« mislekov in ritmičnih komplikacij. Zlasti drugi »Scherzo® stavek je užgal. Zikovei kot skladatelji so želi za viharno predna« šanje velik aplavz. Da je kvartet upošteval tudi manj novo orijentirana ušesa publike je prinesel Sukov op. 11, kvartet poln iskre« ne melodike, sijajno pisan, ki je izmed vseh del vplival na naSo publiko najgloblje. Zikovei seveda niso svoj koncert tako poceni zakliučili Poslušalci so burno za« htevali dodatkov, fa kvartet je, hočeš, no» češ, moraš, dodal kos Cajkovskega. Rihar« da Zike in Borodina. Seveda bi mi poslu« šali še in še. sai. kdo ve, kdaj bomo oživa!! zopet to naslado S prepričanjem pa reče« mo: na svidenje! ISIHS in stttnih remnatično - neuralgičn b bolezni zdravljeni*! Izlečeaje v teb dneh zajamčeno. Zdrtviliftfte dr. BJMCiNA.FIMETTI Trlest, VI Faoo F.lžl a. Domače vesti * Nova razdelitev poštnih direkcij. S 1. decembrom 1927. se opuste poštne direkcije v Beogradu, Splitu to Cetinju ter se njihova področja dodele področjem preostalih direkcij, kojih sedeži so v Ljubljani. Zagrebu, Novem Sadu, Sarajevu in Skoplju. * Na osnovnih šolah ljubljanske oblasti. Na osnovnih šolah ljubljanske oblasti je raz pisanih 221 stalnih službenih mest Prošnje ie vložiti najkasneje do 30. novembra 1927. pri pristojnem šolskem upravi!eijstvn. Interesente opozarjamo na razpis v 116. številki »Uradnega lista.« * Iz našega državljanstva so Izstopili zaradi sprejema avstrijskega državljanstva: dr. Maks Bergmann, zdravnik y Innsbrnckn doslej pristojen v St Pavel pri Preboldu; dr. Rajmund Sadnik, odvetnik v Gradcu, pristojen v Ptuj; Fran Verček, rudar v Le-obna, pristojen v Rdeči breg; Terezija Grossmann, kuharica na Dunaju, pristojna v Št. Jurij ob Sčavniti: Agneza Skorjanc, služkinja na Dunaju, pristojna v Ponikvo; Fran Videmšek, gostilničar v Thalheimn, pristojen v Veliko PSrelico; Marija Žitnik, krojačica na Dunaju, pristojna v Mokronog; Avgust Sivka, zasebnik na Dunaju, pristojen v Ptuj; Josipina Zemljak, gospodinja na Dunaju, pristojna v Celje; Matija .Koren, železniški delavec na Dunaju, pristojen v Le-dhiek v mariborskem okraju in Amalija He-rič, delavka na Dunaja, pristojna v Šmarje pri Jelšah. * Stavka na veterinarski fakulteti v Zagreba. Včeraj se je vršilo v Zagrebu zborovanje slušateljev veterinarske fakultete, na kateTem so ostro nastopili proti načrtu, da se ukine veterinarska iakulteta v Za žrebu. Slušatelji so sprejeli daljšo protestno resolucijo, ki jo predložc vladi in vsem poslanskim klubom. V znak protesta so obenem proglasili tridnevno stavko. * Anket: učiteljev kmetijsko-nadaljeval-nlh šol se bo vršila 19. t m. v Ljubljani na državnem moškem učiteljišču — pevska soba, pritličje levo. Po odtoku velikega župana ljubljanske oblasti so udeleženci sestanka na prošnjo poverieništva UJU ta dan pouka prosti. * Udruženje sresklh učiteljskih društev »Edinstvo« se volitev v vrhovno učiteljsko disciplinsko sodišče ne udeleži. Članstvo naj odda prazne glasovnice! Udruženje srezkih učit društev »Edinstvo«. * Smrtna kosa. V Ljubljani je včeraj umrla po kratki in mučni bolezni ga. Julija Ur-basova. Pokojni ca je bila ugledna slovenska podjetnica, posestulca m lastnica mesarije, ki jo Je s svojo spretnostjo, agiktostjo in prvovrstno kakovostjo svojih izdelkov razvila v cvetočo industrijo, katere sloves je Sel preko mej ožje domovine. Pokojnlca, ki ie bila splošno spoštovana slovenska žena in mati, je dosegla visoko starost 73 let Njen pogreb se bo vršil jutri ob 15. uri iz hiše žalosti na Starem trgu št. 15. Pokojni-ci bodi ohranjen blag spomin, preostalim nsše iskreno sožalie! * železnl&e vozne olajšave za lovce. Prometni minister je odredil, da se članom Zveze lovskih društev v Beogradu, Zagrebu Ljubljani, Novem Sadu in Splitu priznajo vozne olajšave na državnih železnicah trikrat na leto (50 odstotkov redne tarife) na Isti način in ped istimi pogoj! kakoT je to odrejeno za člane planinskih društev. * Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. Po uradnih podatkih o gibanja nalezljivih bolezni v ljubJjanski oblasti Je bilo dne 7. novembra bofcih na škrlarmkl 54 (največ v novomeškem in laškem okraju), na tlfeznih boleznih 13, r,a davici 13, r.a šenn 7. na griži 5, na dušljivcm kašlju 5, na ošpicah 3, na dremavici 1 ln na krčeviti odrevenelosti tudi 1 oseba. * Prenos koncesije za lekarno. Ministrstvo za narodno zdravje ie dovolilo prenos koncesije za lekarno pri »Kraljevem orin« v Mariboru z imeaom dosedanjega lastnika mag. pharm Miroslava Prulla na ime Kupca mas. pl.arm. Fr3na Mlnafška. Damske plašče najmodernejše s kožuhov no od Din 350 — do 900-—, otroške pla^čke od 2 let starosti naprej v vseh velikost h od D'n 13-— dalje F. hi L GORIČAR. Sv. Petra cesta 29 Oglejte s: razstavo v izložbi! * »Kravja dolina«. Listek, ki smo ga nedavno priobčili pod tem naslovom, nam je bij izročen pred 2 mesecema; že iz tega razloga je Izključeno, da bi se mogel nanašati na gostilno g. Prislana, ki Je bila otvor-;ena pred mesecem dni. * Promet z božičnimi drevesci. Veliki žu pan ljubljanske oblasti je glede prometa z božičnimi drevesci tzdal naredbo. s katero se odreja, da se v nedoraslih gozdih ne smejo sekat! mlada iglasta drevesa za božič na dTevesca, ako bi s tem razvoj ali obstoj teh gozdov ogrožal aH oviraL Obenem $e odreja, da mora imeti odslej vsakdo, k! v večjih množinah prodaja ali izvaža božična drevesca, pri sebi potrdila županstev onih krajev, odkoder so se ta drevesca pripeljala ali Izvozila. Prestop« teh predpisov- se bodo kaznovali. * Josip Kuhmdžlč oproščen. Sodni stol v Zagrebu je na predlog državnega pravdni-štva ustavil nadaljne kazensko postopanje proti Josipu KidundžKa. Ker je s tem aktom dokazana njegova nekr+vda, je KutondfJČ aopet nastopil svojo stažbo kot tajnik narodnega giedaMSa v Zagrebu. * Slovenski klub t Sarajevu j« proOo soboto priredil slavnostno odhodntoo btvšemu svojemn predsedniku g. Murk«, ld se preseli v Beograd. Gospod Morke i« bil pri tal priliki icvoUeo za častnega ga kluba. Pevski zbor kluba je zapel nekoliko slovenskih pesmi ter je žel živahno odobravanje vseh navzočih. Sarajevska »Večernja pošta« izraža pri tej priliki željo, naj bi slovenski pevski zbor javno nastopil, tako da bi njegove dobre kvalitete prišle do polne veljave. * Kovani denar v denarnih pismih. Po ministrskem odloku štev. 44.280 z dne 27-oktobra 1927 se lahko pošilja v vrednostnih pismih tudi kovanj denar do zneska 10 Din, ampak samo pod pogojem, ako je tako zavit da se v ovitku pisma ne more premakniti. Kar je bil 11 prometa vzet papirnati drobiž (dinarski in parski) ni bilo mogoče v denarnem pismu poslati manjše vsote kot 5 Din. Da je z zgoraj omenjeno ministrsko odredbo Javnosti zek> ustreženo. Je povsem umevno. * Voznina aa državnih poštnih avtomobilih. Poštno ravnateljstvo ljubljansko razglaša: Za tukajšnjo direkcijo ie minister za pošto In telegraf določil za prevoz pomikov in prtljage naslednje cene- PotnHd plačajo za vožnjo do 3 km 5 Din, čez 3—6 km 10 Din; 6-9 km 15 Din; 9-12 km 30 Din; 12—15 km 25 Din; 15-30 km 30 Din; 2ft-r35 km 35 Din: 25-3) km 40 Din; 30-35 km 45 Din; 35-40 km 50 Din: 40-45 km 55 Djn; 45-«0 km 60 Din. Prtljago do 5 kg Je prosta. Za teiJo prtljago se odmer! voznina po teži In dallavl prevoza. * Učenke osnovne šole na Vidmu za Ja-goslovensko Matico. Kakor nam tz Vidma ob Savj poročajo, so učenke 5. razreda tamkajšnje osnovne šole na dan sedme obletnice usodne rapallske pogodbe nabrale med svojimi tovarišicami in tovariši znesek 103 Din med občani pa 323 Din ter skupni znesek 436 Din odposlale pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice v LJubljani z željo, naj bi se s to vsoto osušila vsa) ena grenka solza naših trpečih rojakov taa Ptc-ko vsiljenih državnih mej. Velika iaventarna odirodaja Z Nnjnižie cene! % ■s In ia 20% popusta pri «aeai s s M»0V » g velika izbira za moške, tet damske N u kostumi In plašče 2. 2 MANUFAKTUR4 j OS. SNOJ, f Liubtjana, Prettrnova 3. * žepni koledar Jadranske straže za leto 1928. Pravkar je izšel novi žepni koledar Jadranske straže, ki vsebuje poleg raznih prispevkov tudi male, okusne umetniške slike kralja, prestolonaslednika, naše vojne In trgovske mornarice. Koledar vsebuje tudi najnovejšo statistiko naše vojne io trgovske mornarice, ureditev naše pomorske uprave, seznam organizacij Jadranske straže v vsej državi itd.; predstavlja jo praktič ni priročnik za vsakogar, ki se zanjma za naše morje iu pomorstvo. Cena koledarju Je ista, kakor lansko leto, 10 Din izvod. Ker ie koledar izšel letos v večji nakladi, se priporoča vsem organizacijam in prijateljem Jadranske straže, da se živo zainteresirajo za njegovo razpečavanje. Knjigarne Imajo popust. * Izgnan iz mariborske oblasti. Za vedno je izgnan iz območja mariborske oblasti poznani pustolovski tip 39 letni Boleslav (Jo sip) Polajnko pristojen v LJubljano. Polajn-ko je znan iz mnogih afer ter ima na vesti številne sleparije. Ne mui ite Vaše dece z ribjim oljem. Names o < mega olja da te Vaš. deci J E IM A L T ki ima zelo prijeten nk-.s n vonl, a deca ga zauZije ka-or kako sla <*ico. Dobiva se v v eh tekarna in drogerijah. * Zagreb potrebuje 60 stražnikov, prijavilo pa se fh Je 600. Pred nekaterimi leti, ko je bilo denarja v izobilju, se zagrebška policijska straža ni mogla popohdti, ker Je le malokdo reflektiral na U mesta. Gospodarske prilike pa so se tako tzpremenile, da se je pri zagrebški policijski direkciji, ki potrebuje 60 stražnikov, prijavilo 600 kompetentov Sprejemajo se le popolnoma zdravi ljudje, čvrsti in visoki najmanj 170 centimetrov. Ljudje iz Dalmacije, Like io Bosne so bili visoki, videlo pa se je, da so slabo rejeni in se vsled tega nagibajo k raz nim boleznim, zlasti tuberkulozi. Ravno Iz teh pasivnih krajev se Je prilavilo največ kompetentov. NaJzdravejŠ In najčvrstejšl so bili Slovenci. Sprejeti stražniki morajo najprej absoMrati stražniško šolo, ld traja 6 mesecev. * Avto povozil mladeniča ia pobegnil. Brivski pomočnik Franjo Boštjančii, rodom iz Brežic, Je v zagrebški okolici v torek zvečer prekoračil cesto pri Jordanovou. Nenadoma je z veliko hitrostjo privozfl neznan avtomobil, ld m da! nobenega znaka. Bo-štjančič je prišel pod avto ter je Ul težko poškodovan na glavi, na levi lopatici iu na rokah. Avtomobil ce za ponesrečenca iti zmenil in Je naglo odkttril naprej. BoStjas-člča so prepeljali v boMoo. Njegove poškodbe so težke. PoHdJa tzsleduje »bežnega šoferja. * »Makedonski* proces v Skoplju preložen. Predvčerajšnjim s« je v Skop!ju pričela obravnava proti aretiraalm makedonskim dijakom. Za ta proces ie vladalo veliko r»-rrfmanje. Obtoženi dijaki, obkroženi od .an-darjev, so Se ob 8. bili odvedeni v sodno dvorano. Cim se Je obravnava pričela, Je eden Izmed zagovornikov zahteval, naj se obravnava preloži ln izločijo nekatori sod-nSri Senat je nato sklenil, da se obravnava pretoS. dokler se ne preiščejo navedbe za-ww<««lv * Bančni ravnatelj v Sarajeva obsojen aa tri leta ječe. Okrožno sodišče v" Sarajevu je v procesu zavarovalne družbe »Jugoslavija« proti bivšemu ravnatelja te družbe Vranči-ču izreklo razsodbo, s katero Je bivši ravnatelj družbe zaradi defravdacije obsojen ra tri leta težke ječe ter ca poravnavo škode v znesku 700.000 dinarjev. Zagovornik je prijavil nočoostno pritožbo. * Pobijanje malarije v Dalmaciji. Antima-larični institut v Trogiru je potrebno ukrenil, da se tudi v Skradinu otvori manjša bolnica, ki bo v prvi vrsti namenjena pobijanju malarije, ker le ta bolezen zelo razširjena med tamkajšnjim ljudstvom- * Važen izum. Iz Beograda poročajo, da je neki Borivoj Nikolič iz Nikšiča Izumil novo bombo, ki se požene iz puške in more leteti do 400 metrov daleč, dočim se more dosedanja bomba francoskega tipa pognati le na daljavo 195 m. Bombo so preiskali in proučili vojaški strokovnjaki ter lo odobrili Nikolič je še mlad človek in se mnogo peča z voiaško-obrambno stroko. * Prošnja na usmiljena srca. V našem uredništvu se ie zglasil invalid J. M., bivši kurjač, ki je lani po nesreči izgubil levo roko. Nikjer ne more dobiti zaslužka ln živi v nepopisni bedi. Obračamo se na ustniliena srca, da po možnosti prispevajo milodare, ki jft lahko oddajo ali pošljejo upravi »Jutra«, Prešernova ulica 4. * »Huda zima je pritisnila in jaz bi tako rada kai kupila otročičem !n soprogu, nimam pa trenotno potrebnega denarja«, tarna prva gospodinja. Druga pa ji odgovori': »Temu pa lahko odpomoreš, ako se obrneš na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev v Ljubljani Šeienburgova ulica 7-1.. ki ti dovoli kredit da zamoreš kupovati skoraj v vseh trgovinah, plačaš Pa v mesečnih obrokih kf si jih sama izgovoriš. Pojasnila en prospekti na razpolago. 1708 * Motinje želodca ln črevesa, napadi telesnih bolečin, razdražljivost nervoz-nost. omotičnost sanie z bojaznijo, splošno počutenje slabosti, rmanišano veselje do dela se omili s kupico prirodne grenčice »Pran2- In«ef« na dan Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo, kako Izborno služi voda Fraaz • (osel kot voljno odplratoče sredstvo Dobiva se v 'ekamah. drogerijah in specerilskih trgovinah. * Žlka Je samo ena! Ce hočete piti res dobro in ne predrago kavo. zahtevajte Izrecno 2iko. Pazite na to Ime zara<8 številnih ponaredb! 333 * Cyanan-kapsule za zastrupljanje lisic: Drogerfja Gregorlč-Sanrtas, LJubljana, Prešernova ulica 5. 1696 * Tovarna Jos. Relcb sprejema mehko In Skrnblieno perilo v najlepšo Izvršitev. _ Kadar treba bo reklame, nai se nsno vsak zavzame: kdor bo zlagal še kuplete, ta dotU bo (Dalje prih.) Iz Linb'iane u— Poštnemu ravnateljstvu y Ljubljani. Odkar je zapadel zadnji sneg nimamo naročniki v Rožni dolini in na Viču redne telefonske zveze z mestom. Prizadeti prosimo poštno ravnateljstvo, da popravi defekte v telefonskem omrežju in upostavi red. Zunanji naročniki smo zaradi slabih cest že Itak bolj prizadeti od onih v mestu. Prosimo torej nnjne odpomoči. — Več prizadetih. a— Društvo »Soča« vabi člane !n prijatelje na prijateljski družabni večer, ki se bo vršil v soboto 19. t. m. v Ljubljanskem dvoru Na sporedu petje, deklamacije, kupletl ln slednjič tudi živa goska. K temu res Jeratkočasnemu večeru prosimo, da pridete polnoštevilno! Začetek ob 20.30 uri. Vstop prost. _ Odbor. a— Moška ia ženska podružnica st. Cirila hi Metoda v Sp. Sliki priredita danes ob 30. v gostilni »Dalmacija« predavanje o Jugoslaviji b njene zveze s Francijo. Predaval bo g. prof. Martin Zgrablič. Člani In prijatelji družbe dobrodošli. a— Medvedova-Betteto-ThIerry prirede dne 9. decembra v veKki dvorani »Union a« koncert izbranih del naiboljše svetovne glasbene literature. Na klavirju spremlja prof. Janko Ravnik. Koncert oriredita Odbor za propagando IX. olimpijade v Slovenk ht Jug. zimsko športni savez v korist olimpijskega fonda JZSS. a— Napredno pol. ia gosp. društvo za Vodmat daruje mesto venca na grob pokojne gospe Milene tir. Žerjavove Din 150, za Sokola na Taboru. u— Goljufije s 100-dtaarsklmi bankovci V Ljubljani so se potavfli zopet goljufi, ki skušajo slepariti z izstriženimi 100 dinarskimi bankovci. Manipulirajo na ta način, da Iz desetih komadov teh bankovcev Iz-strižejo en košček, ki jih potem zlepijo v cel 100-dlnarski bankovec. Bankovec sam, ki mu manjka tak košček navidezno ne trpi dosti; je pač nekoliko manjši in ga le (lahko spraviti v promet za kar le dokaz, da ga Je ce'o sprejel in oddal neki denarni zavod. Policija, kateri je bil včeraj oddan tak eksemplar. je trvedla obširno preiskavo. a— Drobna poflcflska kronika. Od srede sa četrtek so bfB prijavUeitl pellcffl naslednji dogodki: 1 tatvina nahrbtnika In hranilna knjižice, ! tatvina svetilke, popadtJTv ' pes. I prestopek razgrajanja te pijanosti, 1 prestopek zgfeševalnlh predpisov. 1 Izsleditev bivališča. 1 pobeg od doma. ln 5 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretiran Je bfl samo neki moSH. M so ga poR-djdre oblasti Iskale zaradi zloCtea tatvine. a— ZasaSen pobnfSevalec deklet Pa-saitle na Blelveteori cesti. Levstikovi ulici. Tivoliju In njegovi ulici so zadnje dni zjutraj, a tudi proti večeru opazili postopati tam okrog mladega fanta oblečenega v siv 1 dežni plašč, ki se Je nastavljal mladim de- klicam. pa tudi že odraslim dekletom. Sprva dekleta niso bila pozorna na mladeniča, a pokvarjenec Je kmalu znal $ skrajno nedo- stojnim obnašanjem vzbuditi pozornost in zgražanje. Na mnoge prijave od strani odraslih deklet se je pričela za pokvarjenca zanimati tudi policija. Detektiv ga ie snoči zalotil v osebi 19 letnega Leopolda L. po poklicu soboslikarja. Spravil ga je v policijski zapor, odkoder bo oddan sodišču. o— Beg od doma. Čevljar Pavel Baraksa-cič, stanujoč na Osojah št 3 je prijavil policiji, da Je dne 10. t m. neznano kam pobegnila njegova soproga Marija. Imenovana je duševno nekoliko omejena ter sploh rada uhaja od doma. Zadržuje se navadno v okolici mesta. Baraksadičeva je stara 44 let ter ie oblečena v rjavo jopo in modro obleko ter ima na glavi modrikasto ruto. u— Popadljiv pes. Po Tivoliju ta Latter-mannovem drevoredu se klati večji pes, ki popada in nadleguje mirne pasante. Lastnik naj popadljivo ščene prlveže ali naj ga vodi ua vrvici, ker vendar ne gre, da bi pasja para terorizirala sprehajalce. Od strani pa-santov je bila tudi policiji vložena tozadevna pritožba, ki naj topot tudi zaSeže. OBLA ČILA tvrdke 3» Maček UUBl JANA Aleksandrova 12 so naibnfiša In naiceneiša. o— Tatvina hranilne knjižice. V sredo okrog 12JO se je mudil posestnika sin Fr. Zaje iz Velike Račne pri Grosupljem v trgovini Osvalda Pengova na Karlovški cesti, pustil je pred trgpvino svoj vojaški nahrbtnik. Ko se je čez nekaj minut vrnil iz trgovine, že ui več našel svojega nahrbtnika v katerem ie Imel poleg drugih malenkosti tudi hranilno knjižico Ljudske posojilnice, na katero je bilo vloženih 5750 Din. Prestra sen je takoj odhite! k stražnike in od tam na stražnico, odkoder so o tatvini takoj te-lefonično obvestili omenjeni zavod Tatu se bržkone niti sanjalo ni. da je v nahrbtnika tudi hranilna knjižica, bil pa je tudi toliko previden, da vložka ni skušal dvigniti. — Večji trspeh so Imeli vlomilci, ki so neko nedeljo spomladi obiskali stanovanje ravnatelja mestnega dohoda rs tvenesa urada ž-Frana Zupana. Pokradli so mu ob tej priliki tudi tri hranilne knjižice. Zasledovanje svedrovcev Je tokrat ostalo brezuspešno. Okoristili pa so se tatovi s temi knjižicami šele te dni. V neki denarni zavod le stopil elegantno opravljen mlad moški ter predal knjižico na Vme Ane Trpin, ki pa ie bila v isthti last g. Zupana. Na knjižico je bilo vloženih samo 500 Din a ie storilec številko spretno spremenil v 10.800 ter dobi! Izplačanih 3000 Din. Prav na enak način ie prišel zločinec do zneska 1000 Din v podružnici Jadransko-podtmavske banke v Kranju na podlagi druge g. Zupanu ukradene knji-59 ce. u— Nogavice najcenejše pri Dobelcu Pred Skotijo 15. 1$8 J tri velika premijera! Oerncr Mrer v filmu po slovi'em romanu P ul Krllt t-ja Nezakonski sin 'Der Sohn dei Hagar) n niegova temperamentna partnerica HDty Chrlstlons ELITNI KINO MATICA Iz Maribora a— MIh. VošnJakova zadnja pet skozi Ma ribor. Včeraj ob 9. so se zbrali na glavnem kolodvoru v Mariboru častilci pok. Mih. Vošnjaka, da mu izkažejo zadnjo čast na njegovi zadnji poti skozi Maribor. Navzoči so bili sin pokojnika g. dT. Bogamil Vošnjak za velikega župana g. dr. Rataj, dalje sreski poglavar g. dT. Poljanec, podžupan g. dr. Lipold, deputacija mariborskega Sokola z zastavo In oarodni poslanec dr. Pivko. Po kratkem govoru g. dr. Lipolda so vzkliknili navzoči preminulemu narodnemu gospodarju trikratni »Slava«. Pevski zbor ie odpel žalostinko, uslužbenci pogrebnega podjetja so odstTanili z vagona dekoracije in vlak je tiho odpeljal proti jugo Mihaela Vošnjaka na njegov zadnji in končni dom. a— Seia občinskega sveta se bo vršila zopet danes v petek, ob 17. Občinski svet bo menda to pot defmittvnn sklepal o oddaji stanovanj v novih mestnih hišah, za katere se bije že dolge mesece boj med reflektanti hi strankami, ker hočejo klerikalci vse za sebe pobasati. Na dnevnem redu Pa je še cela vrsta drugih perečih radev. a— Protestni shod železničarjev. V sobo-boto zvečer sklicuje ob 19. nr! mariborska podružnica Saveza Jugoslo*»nskih toioznl-tarjev v dvorano pivovarne Omon veus protestni shod zaradi odpusta železni Carskega tajnika Stanka Iz državne službe. Razen tega je na dnevnem redu tudi poročilo o delovanju Delavske zbornice. a— V duhovniškem procesa proti urednika Eržena Je zopet razpisana kasadjska razprava pri Stola sedmorice v Zagrebu aa dan 13. decembra. a— Letat zbor Delavske zbornice se bo vršil letos prvič v Maribora ln sicer v nedelja dne 30. novembra ob pol 9. uri dopoldne v KvzifisVI dvorani Na dnevnem redu so poročila vseh zbonrtčrfti futtkcljonar-jev. Občfcis bo delegate tudi pogostila. a— Novinarski koncert r GStzovt dvorani Na včerajšnjem Izrednem občnem zboru Mariborskega novinarskega ktoba Je bilo sklenjeno, da se vrši letošnB novinarski koncert v proslavo državnega praznika v Mariboru dne 1. decembra v dvorani pivo-I varne »Lkrfoo« (prej GOtz). Lani se Je vr£S lllllllllllllllll Bodi lepa tudi domaJ Nobena žena naj vkljub hiš» san bremenom ne opušča riabno negovati svoje zunaj njosti. Mladostno ljubkost, gladko m kot banom mehko kožo si pridobite s prijetno dihtečo Nivea-cremo. lllllllllllllllll koncert še v Narodnem gledališču. Ob sporazumu vseh mariborskih pevskih društev, k! bodo ua tem koncertu sodelovala, bo nastopil letos prvič skupno s slovenskimi društvi mariborski nemški »Mannergesaaigs vtreinc Po koncerta ples in družabni ve-č£r. To bo torej Prva družabna prireditev-po prevratu na kateri nastopijo Sbvenci skupno i mariborskimi Nemci. a— Mariborski narodni praznik se zopet bliža. V sredo dne 23. novembra se bo vršila v vojašnici kralja Aleksandra v Melju dopoldne slavnost krstne slave 45 pp. popoldne pa običajna vojaška veselica v spomin osvobojenia Maribora. a_ Gibanje konkurzov v mariborskem okoliša. Zadnji čr$ prihajajo Iz vseh strani naše države poročila o velikem naraščaju konkurzov. V področju mariborskega okrožnega sodišča tega ni opažati, posebno zadnje mesece ne. Doslej je bilo otvorjeuih v celem letu skupno 38 konkurzov. Poleg Maribora pa sta posebno številno zastopana sodna okraja Ptuj in Murska Sobota in deloma tudi Ormož V Mariboru je javila konkurz zadnjič meseca septembra neka pletilka. Poprej pa je bil v mestu povprečno vsak mesec po en konkurz. a— Načrt nove stavbe pri sodišču. V Maribora se ie vživela navada, da morajo biti odvetniki s svojimi pisarnami v neposredni bližini sodišča Ker pa za to primanjkuje lokalov, a število ^ivetnlkov v Maribora zraste zadnji čas vsako leto skoro za 10, je sprožila »Ljudska tiskarna« misel, da bi sezidala na svoje® lepem stavbnem prostora poleg sodišča večjo hišo ia oddala lokale v najem odvetnikom, ki so sedaj s svojimi pisarnami oddaljeni a— Eden naših najmlajših. Bernard, je poklonil naši dobroznaoj vijolinski umetnici gospej Fani Brandtovi svoje najnovejše delo: »Fantazijo« za vijoisio solo s spremlje-vanjem orkestra. Snov skladbe je vzeta Iz Prešernove romance o Rozamundi ter obdelana po narodnih motivih Skladbo bo ga. Brandlova kot prva izvajala na slavnostnem koncertu za spomenik kralja Petra danes 18 t m. Kot druga točka sporeda je na vrsti Brnchov G-mol vijolinski koncert s spremllevanjem orkestra, H ga tudi Izvaja gospa Fani Brandlova. Upoštevan mariborski pianist g. Herman Frisch bo s spreralje-vanjem orkestra izvajal živahno Usztovo »Ogrsko« fantazijo, zaključno točko pa tvori VI. simfonija Čaikovskega, delo, ki je vredno svojega velikega mojstra. Vse sklad be dirigira g. Hladek-Bohinjski Na eni strani izreden program, na drugi strani pa vzvišen namen, ki mn je koncert posvečen, mora dvigniti slehernega pravega patri jota ter napolniti dvorano do zadnjega kotička. Sezite so vstopnicah, koGkor ih js še na razpolago. a— Podporni društvi žeL del. In uslužbencev v Maribora in Ljubljani naznanjata svo jim članom sorodnikom in znancem, da se bo vršilo dne 30. novembra ob 15. uri na mestnem pokopališču Pobrežje pri Mariboru odkritje spomenika po umrlem članu g. Stanku Bsrgantu, žel. trrad. drž. žeL v Pra-gerskem, umrlem 6. junija 1927. Prosi se obilne udeležbe. 1703 a— Prekinjena avtobusna zveza. Včeraj smo poročali, da je že ukinjena s tolikim veseljem sprejeta avtobusna zveza v Jare-nino, ker H je klerikalni gerent naloži! preveliko davščino za posebno uporabo okrajne ceste. Sedaj pa ie prekinjena tudi mnogo bolj potrebna avtobusna zveza k Sv. Jakobu in Sv. Juriju v Slov. goricah, ker se je avtobus podjetnika g. Vogrina pri večerni vožnji zvrnil v iarek h) se pri tem znatno poškodoval. Iz Celja. e— V slogi Je moč h zmaga! Volilci okoliške občine se tega gesla v polni meri zavedajo te bodo oddali svoje glasove v nedeljo »Združeni slovenski gospodarski stran ki«, v kateri so se združili Samostojni de-demokrati, samostojni kmetje !n narodni so-cijalistl. Sloga jači, nesloga tlači. Tudi klerikalci se zavedajo tega gesla in bobnajo na vse pretege na največji boben, samo da bi prikrili svojo neslogo, kJ je dovedia do tega, da so vložili dvoje kandidatnih list eno gosposko, drugo pa kmečko. Veliko je med njimi nasprostvo. čuje se, da so se pošteno med seboj skregali. Gospodje klert-nalci so hoteli sami komandirati v oko!iSk\ občini in niso hoteli dopustiti, da bi tudi klerikalci kmetje hi delavci sedeli poleg njih Da pa !e dobijo glasove teh ne bodi jih treba, so predložili še drugo listo. Bo giava bolela vse skupaj! e— Čajanko priredi plesna šola trgovskih nastavi Jen cev v nedeljo 30. t m. ob 16. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Vabimo vse prijatelje plesa. Svira priljubljeni Jazz-band. Vabil ne razpošiljamo. — Odbor. 1705 e— Tatvina. V noči od petka na soboto ie bil ukraden is pisarne lesnega trgovca g. Catra pisalni stroj, vreden 5000 Din. Sum tatvine ie padel na 18 letnega praktikanta Ivana G iz Trnovelj. Pri preiskavi so našli na njegovem stanovanju ukradeni pisalni »troj, več sesafk ln svetilk za kolesa, 3 samokrese, žensko trro, razne fizikalne in risal ne predmete ter knjige, ki fh je G ukradel v ceiiski meščanski šoli. Oddali se ga v zapore okrožnega sodišča. Iz Tržiča o— Obletnica rapallskega dne se je v Tržiču obhajala prav mimo in tiho. Glavno delo je prevzela mladina, ki je prodajala »panamske znake in nabrala pod vod« atvom gdč. Renate Šavnikove prav čedno vsoto za Jugoslovensko Matico. Vsa dru=> Jtva so simpatično podpirala stremljenja mladine in priporočala njeno delo. č— Igra * Morje*, ki jo je vprizoril dra« matični odsek tržiškega Sokola, je uspela proti pričakovanju dobro. Vsi igralci to le« po izvršili svojo dolžnost Posebno lep je bil prizor prvega dejanja, kjer poje Darin« ka pesem o morju. Takih predstav si še že« Iimo. Občinstva je bilo mnogo in je raz« umelo tendenco prav dobro. Iz Litije j— Obletnica rapallske pogodbe. Na ve« (er sedme obletnice rapallske pogodbe je prihitelo v Sokolski dom odlično število na« rodnega občinstva. Po otvoritvenem gov<*> ru predsednika J M g. Modica, je očital uči« telj g. Zupančič, današnji obupni položaj naših neodrešenih bratov. Nato so se vr« stile deklamacije, pod vodstvom pevovod« je Jereba pa je zapela «Lipa» več pesmi. Sprejta je bila protestna resolucija, nakar je ves zbor zapel »Bože pravde®. i_ Smučarji. Priglase za smučarski tečaj, ki ga bo vodil g. Rudolf Badjura na Sv. Planini, sprejema tajništvo SPD za litijski okraj. i— Sola na Konjščici. Konjščica je majh« na planinska vas nekako v sredini med že« leznlSko postajo Savo in Zagorjem- Tu je dosedaj delovala zasilna šola, ki jo je uprav Ijal prejšnji župnik g. Karel Rupnik. Po njegovem odhodu na novo faro v št. Lam« bert, je ostalo njegovo mesto nezasedeno, otroci pa so bili brez pouka Pred kratkem je imenovala šolska oblast na Konjščico abiturijentko in razširila šolo v stalno eno« razrednico. Novodošla učiteljica pa ni n» kjer mogla dobiti ne stanovanja ne hrane m tako je morala šolska oblast preklicati razširjenje dosedanje zasilne šole v stalno enorazrednico. Konjščica bo sedaj urez »v* Ie, dokler ne pride nov župnik, ki bo moral prevzeti tudi šolski pouk.' j— Gamsi v naših loviščih. Lovska druž« ba, ki ima svoj revir v Staiici pri Polišui« lru, je zasledila majhno čredo gamsov. Vse prizadevanje navdušenih lovcev, da bi pri« šli do okusne pečenke gamsa, pa je doses daj brezuspešno. Redki gostje so vzbudili med tukajšnjimi lovci razumljivo zanima« nje. Iz Trboveli t— Zlkovci v Trbovljah. Naš *Zvon» nam je preskrbel v torek lep umetniški ve« čer s tem, da je povabil Zikovce v Trbov« Ije. Publika je skoraj napolnila veliko dvo» rano. Kvartet si je p.amah osvojil občinstvo, ki je dalo izraza svojemu navdušenih z burnim ploskanjem. Po končanem sporedu ie Zikovce večkrat poklicalo tia <.der, na« kar so ti dodali še dve točki. Po koncertu se je prijateljska vez med Zikovci in n Kraj Cas pa Miran Ljub! luna Maribor . . , Zagreb • • • Beograd i « . Sarsievo . . • Skopi ie Dubrovnik . . Split .... Pr«h» i a • I.3 U g C a i- u MLei vri vavec ima 70 cm pršiča, pot pTeko Sv. Le* narta in Sv. Ambroža izgažena, izvrstna smuka. — Velika planina enak položaj. Po« horje ima istotako skoro 1 m snega, prav dobro smuko in oskrbovani in odprti obe koči. Mariborsko in Ruško. — Na Kovcah je v nedeljo otvoritev novega planinskega doma, ki bo tudi vso zimo oskrbovan. Tu« di tam je smuka prav dobra. Z Dolenjske m Notranjske ni poročil, vendar imajo pri« lično pol metra snega na Blokah. Smučarje opozarjamo, da so letos vso zi« mo otvorjene koče na Veliki planini, Dom na Krvavcu, ki je dobil v poletju peči, Dom na Kovcah, in ob nedeljah Erjavčeva koča na Vršiču. Zadnja poročila objavimo v soboto. — Tajnik. Smučarska sekcija SK Ilirije priredi v nedeljo tri izlete. Prva skupina odide v so« boto ob 3. na Kovce k otvoritvi doma na Kovcah. Druga skupina priredi izlet v Pla« nico in odide ob 7. zvečer, tretja skupina, predvsem začetniki in novinci v nedeljo popoldne na Golovcu. TK Skala priredi o priliki otvoritve planinskega doma na Kovcah, v nedeljo 20. t m. skupni smučarski izlet, katerega naj se udeleže Člani polnoštevilno. Odhod v soboto zvečer ali nedeljo zjutraj. — Od« bor. Prekinjenje športnih odnošajev rrued Češkoslovaško in Madžarsko. »Večer® ob« javlja pod naslovom «Madžarski nogomet v službi iredentistične propagande® članek, ki veli. da je treba pričakovati prekinjenja športnih odnošajev med Češkoslovaško in Madžarsko. List poroča, da je ob priliki svoje 30letnice Madžarski nogometni savez poslal vsem onim društvom, s katerimi je v zveri, plakete, čijih napisi so popolnoma iredentističnega značaja Češkoslovaški no« gometni savez je zaradi tega sklenil, da bo vrnil to plaketo. Madžari pa sedaj grozijo, da bodo v tem slučaju prekinili vse zveze s češkoslovaško, ne samo kar se tiče nogo« meta, temveč tudi v ostalih športnih pa« nogah. Čehoslovaki zahtevajo bojkot dunaj> skih klubov. Izvršilni odbor Češkoslovaške ga nogometnega saveza bo v petek razprav« Fjal o dogodkih prošle nedelje ob priliki Gospodarstvo finalne tekme med Sparto in Rapidom za srednjeevropski pokal. »Češke Slovo® ple« dira za to, naj nogometni savez v interesu osebne varnosti igralcev in svojih delega« tov brezpogojno zahteva, naj se za 1. 1928. proglasi bojkot vseh dunajskih klubov in igračev. Ako komisija za srednjeevropski pokal ne bi sprejela tega predloga, ne bi Češkoslovaška prihodnje leto sodelovala v tekmovanju za ta pokal. SK Jadran Danes ob 20. uri seja upr. odbora v Narodni kavarpi. — Tajnik. SK Krakov o. Opozarjam vse odbomi« ke. da se vrši seja upravnega odbora v pe= tek, dne 18. t. m. ob 20.30 v posebni sobi Narodne kavarne. Dolžnost udeležbe za vse odbornike, zlasti za gg. Semko Peter, Stante Ivan, Grilc Ludovik, Kukovica Al., MaH« Mirko — Tainik I. ASK Primorje. Redni letni občni zbor se v smislu sklepa zadnje ocfborovc seje preloži na prihodnjo soboto, t. j. 26. no« vembra t. I. — Tajnik. /4SK Primorje (nogometna sekcija). Ju« tri v soboto ob 19. uri sestanek vseh nogo« metašev v klubskem lokalu. Na dnevnem redu je Dogovor a zimskem treningu, zato je udeležb« vseh potrebna. — Načelnik. ZSK Hermes priredi v soboto, 19. t. m. ob 20. »Plesno čajanko® v novi dvorani gostilne »Keršič* v Šiški. Vstop proti vabi« lu. Vabilo se dobi tudi naknadno pri bla« gajni. — Salonski orkester! SK Ilirija (ženska sekcija). V torek, 22. t m. se vrši ob 18.15 v posebni sobi kavarne Evrope važon sestanek sekcije, na katerega se vabijo vse one članice, ki na« meravajo aktivno sodelovati tudi prihod« njo sejono. Vse one, ki se sestanka ne ude= leže. pa se zadostno ne opravičijo se bo črtalo iz vrst aktivnega članstva. Važno zato prosita točno m polnoštevilno. — Na« čelnik. Produkcija slovenskih premogovnikov v septembru Ugodni razvoj produkcije v septembru. — Produkcija v 3. četrtletju za 31% večja kakor lani. Pfodukcija slovenskih premogovnikov se je tudi v septembru prilično ugodno razvijala. V rudnikih Slovenije se je v tem ntesecu nakopalo 165.388 ton premoga, napram 170.502 tonami v avgustu in 141.203 tooam v juliju. V Istem mesecu preteklega leta je znašala produkcija le 120.410 ton, kar pa ie pripisati takratni delni redukciji obrata zaradi sipora premogovnikov z erai-jem; v sept 1925. pa ie znašala produkcija 169.170 ton. Premogovniki so v tem mesecu oddali železnicam 76.602 toni (v avgustu 79.624 tem), brodarstvu 130 ton (338), industriji 50.633 ion (58.914), raznim strankam 12 tisoč 988 ton (12.684), sami so porabili 11.430 ton (10.891). izvozili pa so 6295 ton (4997); skupaj torej 158.068 ton (167.448). Ker je bila oddaja nekoliko manjša kakor produkcija so se zaloge povečale od 70.769 na 78.089 ton. Povprečno število zaposlenih delavcev se fe malenkostno dvignilo. Zaposlenih ie bilo 8363 delavcev (v avgustu 8330, v juliju 8336). 363 uradnikov (267) in 246 paznikov (245). V septembru je bila produkcija premoga v Sloveniji sicer nekoliko manjša kakor v avgustu, vendar to dejstvo ne more spremeniti splošno ugodnega razvoja naše premogovne produkcije v tekočem letu. kar je razvidno iz nastopne tabele (v tonah): produkcija 1927 1936 razlika I. četrti. 488.683 461.776 + 26.907 II. četrti. 402 464 333.350 + 70.214 III. četrti. 477 093 363.953 + 113.141 skupaj 1,368.240 1,157.978 + 210 362 Napram lanskemu letu se je produkcija slovenskih premogovnikov znatno dvignila in sicer v I. četrtletju za 5.8%, v drugem četrtletju za 31%, v tretjem četrtletju pa za 31%. Seveda je za 3. četrtletje upoštevati delno redukcijo obrata v septembru preteklega leta. = Pred selitvijo denarnih zavodov v Beograd. Nedavnp smo poročali, da nameravata dva velika zagrebška denarna zavoda prenesti svoj sedež v Beograd. Gre za obe ju- foslovenski podružnici Wiener Bankvereina, i imata s sodelovanjem belgijsko avstrijskega kapitala postati samostojen zavod (Belgijsko - jugoslovenska banka) s sedežem v Beogradu in za Hrv. slav. liipotekarno banko, ki prav tako namerava po fuziji z Bosansko banko prenesti svoj sedež v Beograd. Kakor poročajo iz Zagreba, se tudi neke večje zavarovalne družbe v Zagrebu pripravljajo, da prenesejo svoj glavni sedež v Beograd. Poleg dejstva, da so v Beogradu državni in občinski davki mnogo nižji kakor v Zagrebu, pride za zavarovalne družbe v poštev dejstvo, da se v Beogradu baje mnogo lažje sklepajo kupčije. — Za lombardiranje zastavnih listov in komunalnih zadolžnic pri Poštni hranilnici. Zagrebška trgovska in obrtniška zbornica je predložila generalni direkciji Poštne hranilnice v Beogradu predstavko, v kateri prosi, da bi Poštna hranilnica poleg državnih papirjev lombardirala tudi zastavne liste in komunalne zadolžnice Prve hrvatske štedio-nice. Hrvatsko - slavonske zemaljske hipo-tekarne banke. Hrvatske eskomptne banke in Jugoslavenske baike. Lombardiranje zastavnih listov in zadolžnic bi oživelo tržišče s temi papirji, omogočilo bi izdajanje novih zastavnih listov ter zadolžnic in s tem dvignilo dolgoročni hipotekami kredit Po vojni so bili izdani v naši državi le 6% zastavni listi Prve hrvatske štedionice in 8% ter 10% zastavni listi Hrv. slav. zemaljske hi-potekarne banke, vendar v zelo omejenem obsegu. Ker se kreditne razmere v naši državi polagoma konsolidirajo, je računati, da bodo v 2. do 3. letih te vrste posli dosegli predvojno višino. Sedanji obtok hrvatskih predvojnih zastavnih listov ip zadolžnic predstavlja zaradi devalvacije valute le okrog 26.5 milijona Din- = Afera s plasiranjem vojvodinskega hmelja v inozemstva. Na vojvodinskem hmeljskem tržišču je zadnje tedne trgovina popolnoma prenehala. Ta položaj so izrabili inozemski agenti in komisijonarji, ki so mnoge producente pregovorili, da so jim dali hmelj v komisijsko prodajo na tržiščih v Žatcu in Niiribergu. Za to usluso so komisijonarji zahtevali 6 Din pri kg, čeprav znašajo prevozni in drugi stroški le okrog 2.30 — 2.40 Din pri kg. Na ta način jim je uspelo izvoziti iz naše države okrog 135 vagonov hmelja; njih zaslužek pa se ceni na 4.5 milijona Din. Producentom je bilo obljubljeno, da bo njihov hmelj prodan po dnevni ceni. Kupci v Žatcu in Niirnbergu pa so to situacijo tudi s 6voje strani izrabili ter so plačali ta hmelj po sramotno nizkih cenah (baje 12 — 14 Din za kg). S to zadevo se je zadnje dni bavilo tako Udruženje tamošnjih hmeljarjev kakor tudi Udruženje hmeljskih trgovcev, ki je poslalo v Beograd deputacijo, ki bo od trgovinskega ministra zahtevala, da pošlje v Ža-tec in Niirnberg komisijo strokovnjakov, ki naj na licu mesta preišče to zadevo. — Jugoslovenska opštinska zadruga, d. d. V Beogradu je bila pod imenom Jucosloven-ska opštinska zadruga, d. d., ustanovljena delniška družba z glavnico 10 milijonov, razdeljenih na 10.000 delnic po 1000 Din. Delničarji morejo postati aktivni in umirovljeni občinski predstojniki, tajniki, višji in nižji občinski ali masristratni uradniki, stalni delavci. sluge in občine iz vse države. Namen družbe je dajati delničarjem posojila pod ugodnimi pogoji, posredovati in kreditirati njih nabnvke ter osnovati poseben fond za podpore šolski deci delničarjev in fond za pomoč bolnim ter onemoglim delničarjem. Od vsakoletnega čistega dobička se ima tema dvema fondoma dodeliti po 10%. — Zaključni račun državnih financ za 1. 1924.25. Te dni je Sarajevska državna tiskarna izdala iz tiska zaključni račun državnih financ za ]. 1924.25. Ta zaključni račun, ki predstavlja knjigo od 1530 strani, bodo prejeli vsi narodni poslanci, ker predstavlja zakonski predlog. Obširna knjiga vsebuje predlog zakona o odobreniu dohodkov in izdatkov za 1. 1924.i'25., bilanco, ekspoze finančnega ministra, specijalni del o dohodkih in izdatkih (po pozicijah in delih) in končno poročilo glavne kontrole. S tem smo do- l bili prvi zaključni račun državnih financ v ! naši državi, ki nam bo skrajno koristen pripomoček zlasti pri presoji proračunskega predloca la 1. 192S./29. = Vinska razstava in vinski sejem v Ptuju. Spričo dejstva, da je vinska razstava, ki je bila prirejena za lanski pridelek za vso i mariborsko oblast v Ptuju, v splošnem za- dovoljila zanimanee, se bo vršila za letošnji pridelek enaka prireditev za vso oblast v dnevih 15., 16. in 17. januarja 1928. v istih prostorih v Ptuju. Ker je letošnja kvaliteta vin neprimerno boljša od Iartske, je trdno upati, da bo prihodnja razstava imela š® večjo privlačno silo in da bo uspela še v večje zadovoljstvo vseh razstavljalcev in obiskovalcev. Izvršitev prireditve je v rokah ljudi, ki so pri zadnji razstavi že sodelovali in ki bodo torej na podlagi izkušenj zastavili vse svoje sile, da bo uspeh čim večjL Na-daljna pojasnila bo dajal bodisi direktno ali potom časopisov odbor za oblastno vinsko razstavo v Ptuju. Sorse 17. novembra. Na ljubljanski boTzi je bil danes devisnl promet prilično živahen. Zaradi nezadostne privatne ponudbe je morala Narodna banka intervenirati v devizah na Curih, Dunaj, London in Berlin. Večja privatna ponudba je bila i devizi na Newyork. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi nespremenjena. Pri majhnem prometu je bila zaključena promptna po 397 in kasa po 397.5. Tudi v bančnih papirjih je bil promet slab. Večje zanimanje je bilo le za Narodno banko, ki se je dvignila na 5260. V bančnih vrednotah je bila tendenca mlačna, zaključkov pa ni bilo. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 1^.545 — 13.575 (13.56), Curih 1094 — 1097 (1005.5), Dunaj 8.00 — 8.03 (8.015), London 276.45 - 277.25 (276.85), Newyork 0 — 56.75, Praga 168.05 — 168.85 (168.45), Trst 307.75 - 309.75 (308.75). Zagreb. Dunaj 8.00 — 8.03, Berlin 13.545 — 13.575, London 276.45 — 277.25, Newyork 56.65 — 56.85. Pariz 222.5 — 224.5, Praga 168.05 - 168.85, Trst 308.29 _ 310.29, Curih 1094 - 1097. Beograd. Pariz 222.3 - 224.3, Newyork 56.65 — 56.85, Milan 308.25 — 310.25, Praga 168.05 — 168.85, Dunaj 8.00 — 8.03, Budimpešta 9.965 — 9.985, Berlin ia55 — 13.58, Bruselj 7.925 — 7.955, Amsterdam 22.93 — 22.99, Bukarešta 35 — 35.5. Trst- Beograd 32.20 — 32.50, Dunaj 256 — 262, Praga 54.30 — 54.60, Pariz 72.0250 _ 72.3250, London 89.4050 — 89.6050, New-york 18.32 — 18.38, Curih 353.3750 — 355.3750; dinarji 32 — 32.50. Dunaj: Beograd 12.46 — 12.50, Berlin 168.80 — 169.30, Budimpešta 123.98 — 124.28, London 34.5250 — 34.6250, Milan 38.6 — 38.7. Newyork 707.75 — 710.25, Pariz 27.82 — 27.92, Prasa 20.9725 — 21.0525. Curih 136.47 — 136.97; dinarji 12.4050 — 12.4650. Curih. Beograd 9.13. Berlin 123.675, New-york 518.55, London 25.27873, Pariz 20.38, Milan 28.24. Praga 15.37, Budimpešta 90.80, Bukarešta 3.21, Dunaj 73.125. Efekti. Ljubljana. Celjska 164—0, Ljubljanska kreditna 128 — 128 (128), Praštediona 890 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 80, Vevče 133 — 0, Ruše 280 — 295. Kranjska industrijska 370 — 0, Stavbna 56 — 0, šešir 104-0. Zagreb. Državne vrednote: \ojna škoda promptna 397 — 308, kasa 397 — 398, za december 399 _ 400. za januar 387.5 — 0, investicijsko 83.5 — 83.75, agrarne 51.5 — 0; bančne: Eskopmtna 91 — 93, Poljo 18 — 18.5, Kreditna 90 — 92, Hipo 57 — 58, Jugo 94 — 95. Ljubljanska kreditna 120 — 125, Narodna banka 5250 — 5300, Obrtna 40 — 42, Praštediona 887.5 _ 893.5; industrijske Gutmann 217 — 220, Slaveks 105 — 110, Slavonija 14 — 15, Danica 165 — 170, Drava 550 — 560, Šečerana 580 — 600, Osječka Ijevaonira 180 - 198, Vevče 132-5 — 136, Dubrovačka 400 — 415, Trbovlje 480 — 485. Beograd. Vojna škoda 398.5 — 399, za december 401 — 401.5. investicijsko 83.5 — 83.75, agrarne 52 — 52.5. Dunaj. Trbovlje 60.30, Kranjska industrijska 48.5, Šečerana 72.3, Jugo 11.5. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (17. t. m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeno je bilo 15 vagonov bukovih drv, suhih, zdravih, brez klad, fr. vagon meja po 23. Povpraševanje je po taninskem lesu. Deželni pridelki : Tendenca za pšenico nespremenjena, za turščico dalje čvrsta. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2%, promptna, slov. post., mlevska tarifa) baška po 342.5—345, sremska po 840.5 — 542.5, slavonska 3375 — 340; turščica (promptna, slov. post.) baška, stara, plačlj. 30 dni, navadna tarifa po 272.5, mlevska tarifa po 267.5, baška, nova, umetno sušena, navadna tarifa po 265, baška, času premerno suha, s kakovostno garancijo po 240. Živinski sejem v Ljubljani. (16. t. m.). Dogon 162 konj, 11 žrebat, 49 volov, 18 telet, 45 krav, 99 prascev za rejo; prodanih pa je bilo 13 konj, 27 volov, 6 telet, 14 krav in 16 prascev za rejo. Zaradi mraza je bil dogon slab, tudi kupčija se ni mogla razviti, ker je bilo zelo malo kupcev. Cene za kg žive teže: voli I. 8.50 Din. II. 8 Din. III. 7 Din. krave debele 5 — 6 Din, krave klobasarice 3.50 — 4 Din, teleta 12.50 Din. Novosadska blagovna borza. (17. t. m.). Pšenica : baška, 78/79 kg, 1%, 290 — 292.5; banatska, 78,79 kg, 2% 285 — 2875; sremska, 78/79 kg, 2% 290 — 292.5. Turščica: baška in sremska 200 — 202.5; baška in banatska za december - januar 195 — 197.5. Moka: baška »Og« 415 — 425; baška >2< 395 — 405; baška »5< 370 — 380; baška *6< 815 — 325; baška »7c 260 — 280. Dunajska borza za kmetijske proizvode. C16. t. m.). Dviganje cen na ameriških tržiščih je ugodno upiivalo na razvoj tendence na evropskih tržiščih. Na dunajski borzi je razpoloženje še vedno mimo, edino rž je zelo čvrsta. Tako v srednjeevropskih kakor tudi v vzhodnoevropskih produkcijskih deželah so se cene naglo dvignile. V jugoslovanski pšenici (Tisa) je prišlo do nekaterih malih zaključkov. Tudi tendenca v turščici je znatno čvrstejša. V truovini z moko je opažati malenkostno izboljšanje. Uradno notira-jo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 88.5 — 39.5, madžarska Tisa (81/83 kg) 43.25 — 43.75; rž: marchfejdska 38.5 — 39, madžarska 37.75 —38; turSčica: 28.5 — 29; o v e s: domači 30 — 30.5, madžarski 31 — 81.5. Moka: »0* v trgovini na debelo: domača 62 — 66, madžarska 62 — 64, Dunajski svinjski sejem. (16. t m.). Dogon 19.196 komadov, od tega 6908 komadov iz Jugoslavije. Zaradi velikega dogona so cene pitanim svinjam popustile za 20 grošer cene mesnini svinjam pa za 15 — 20 grošev. Za kg žive leže notirajo: pitane svinje 2.05 —. 2.10, angleške križane 1.90 — 2.15, kmečke 1.75 — 2, stare 1.86 — 1.90, 1.75 — 2.06. življenja in sveta Glozel, najstarejše pokopališče Pred 2 letoma je 18 letni kmet Fradin v rodnem zaselju Closetu (7 hiš) naletel na obilo prazgodovinskih predmetov. Stvar ie razodel zdravniku Mor-letu v bližnjem Vichyju, znanem zdravilišču srednje Francije. Dr. Morlet, ki se je že dolgo bavil kot ljubitelj s pre-historijo. je zasnoval iz najdenih starin obsežen neolitični muzej in spravil vesti o izrednem dogodku v javnost, iz-premenivši naziv najdišča (Closet- narodne komisije: Hamal-Nandrin (profesor v Ližgeu), Forrer, konservator prazgodovinskega muzeja v Strasbour-gu, abbe Favret, Peyrony, Pittard (univ. prof. v Ženevi), Bosch-Gimpera (prof. v Barceloni), Anglijo zastopa gdč. Garrod, ki je v Gibraltaru izkopala dosti prastarih dokumentov, dr. Ab-solon iz Brna pa se zaradi smrti v rodbini ni udeiežil ogleda. Kakor so novinarji mogli doslej izvohati, bo ko- Predzgodovinske najdbe v Glozelu Ograda) menda zaradi Anglosaksonov v Glozel. Toda pojavljali so se glasovi, da gre za velikansko sleparstvo in da nahajališče ni pristno, temveč podtaknjeno. češ: nekdo bi rad zabogatel s kupčijo ponarejenih starin. Ch. De-peret. dekan znanstvene fakultete v Lyonu, in njegov tovariš geoloc P. Viennot sta pred akademijo ved v daljšem poročilu lani obrazložila, da ni misliti na nikako potvorbo. Depčret, početnik znamenitih izkopanin v Sa-iatrčju. pa ni zavezal jezika vsem ljudem. Nekaj so tega krivi najdeni predmeti sami. Ti sodijo deloma v starejšo kamenito dobo, ki jo zovejo tudi paleo-litično ali diluvialno, večinoma pa v mlajšo kamenito dobo, v neolitično. Ali poleg vsega tega so se dobile ploče z napisi. Izum pisave pa se je doslej pripisoval znatno poznejšim časom. Zategadelj je odlični zgodovinar Camille Jullian razglasil to groblje za galo-rimsko, češ tu je bivala podeželska čarovnica, kakor se da sklepati po dvo-spolnih ali enospolnih faličnih kipcih, ki so prej zabavni nego spodobni. Plo-čice z napisi pa bi bile Iaminae littera-tae, o kakršnih govori Apulej, čaralnl obrazci, besedilo za uroke, črke pa ležeče latinske pismenke. V Glozelu je torej po vsej priliki stala officlna fera-lis iz dobe cesarjev Antoninov ali Severov. Nemogoče to ni. Vendar . . . Vendar čudno je, da se ni našel nrti eden kovinski izdelek. Za rimsko dobo nerazložljiva okolnost. Nastali sta dve struji arheologov: glozelovci ter an-tiglozelovci. Med prvimi je Salomon Reinach. preverjen, da je šla omika od zapada na vzhod, in vidi v glozelskih pismenkah dokaz svoji trditvi, češ glo-zelska abeceda je praprababica grškega in feniškega alfabeta. To tezo podpirajo jamske slike po Alžiriji, spadajoči v sredozemsko kulturno področje. Protivnik, učeni Dussaud, pa dokazuje v posebni knjižici, da je resnica narobe: prosveta je prišla od solnčnega vzhoda na zapad, glozelsfke najdbe so ponarejki. Ostre besede so švigale sem ter tja med strokovnjaki. Neki odvetnik. sluteč mastne pravde, se je nalašč peljal v Glozel, da bi se poučil. A državna oblast je posegla vmes. Postavila je nadzornika nad Fradinovo zemljišče in slednjič povzročila ogled med- misija v nekaj dneh objavila uspeh svojih raziskav: da je najdišče pristno, staro med 6000 do 12.000 let, da so tablice najstarejše črke na svetu itd. Tako bodo morali starinoslovci precej spremeniti svoje dosedanje nazore. Tako bo morda tudi konec črnilskemu boju, ki je po francoskih dnevnikih in obzornikih priklical na stotine člankov. Eugene Pittard, profesor na ženevski univerzi, W predsedu« je mednarodni komisiji n veriflcadjo gfc* sebkih Wln H glozelski «aleri» Člani mednarodne komisije na poslu (zg& ra}). Spoda}: nekatere zanimivejše najdbe. Desetletnica Rodinove smrti Včeraj je minulo deset let, kar je umrl največji kipar devetnajstega stoletja: Auguste Rodin. Rodin je bil velik in slavljen za življenja. še večji je danes, deset let po smrti. Cim bolj se časovno oddaljuje od nas njegova pojava, tem bližji je človeštvu, tem več nam razodeva njegov marmor in bron. Njegova dela? Izklesal je «Moža z zlomljenim nosom®, umetnino, ki tekmuje z najjačjo renesanso, »Železno do-bo» je personificiral z izrazitostjo in čustvenostjo, ki ii ni primere. Rodinova nagota ie umljiva sama po sebi. In njegov «Mislec». ki se zdi — bizarno! —, da misli z vsem telesom! Za Rodina ni bila duša v glavi, tudi ne v srcu, ne: duša preveva vsega »hominem sapien-tem». mislečega človeka. Ni mu bik) lahko v razvoju. Moral je trdo delati, da se je vzgojil in ustvaril. Pri kamnoseštvu se je učil. Odtod njegovo globoko poznavanje poslednjih stvari, ker je doznal bistvo prvih. Njegovi kipi bodo še dolgo človeštvu razodetje. Splošen beg iz Italije Italijanski listi z rimskim na čelu poročajo, da je opažati na francosko-ftalijanski meji v bližini Piemonta črmdalje večji dotok ubežnikov, ki so postali srti življenja v Italiji ter hite v inozemstvo, upajoč, da bodo lahko tam svobodneje živeli Pobegi se vršijo največ iz političnih ozl-pot. Samo v zadnjem tednu so faSistič-fli mtfičafki polovili 39 oseb, ki so ho- tele prekoračiti mejo brez predpisanih dokumentov. Le-teh pa fašistične oblasti ne izdajajo nikomur, ki ne potuje po njihovem nalogu. Obmejni zapori so prenapolnjeni, kajti število beguncev je veliko. V zadnjem času se je pomnožilo za novih 300 oseb. Miličniki so spravili vse te reveže v ječo in v kratkem pridejo pred sodišče. Sodišče v Genovi je te dni sodilo tri francoske častnike ladie «Chelma», ki so bili obtoženi, da so hoteli pomagati 10 Italijanom pri pobegu iz Italije na Francosko. Častniki so bili obsojeni na tri mesece ječe in na tisoč lir kazni. Še mnogo večjo pokoro pa bodo delali begunci. katere je fašistična obiast zaprla ter jih obsodila na dolgotrajno ječo in na denarno kazen. Kaj zanima ženske in kaj moške? Neki Anglež, ki živi očividno od rente ter mu je tako doig čas. da sestavlja statistične preglede, je objavil v angleškem časopisju statistiko glavnih navad svojih sonarodnjakov. Označil je Angleža, da se zanima za sledeče stvari: 1.) za šport, 2.) za poslovne stvari, 3.) za druge moške. 4.) za vsakovrstne novice. 5.) za zabavo. 6.) za ženske, 7.) za družinske razmere, 8.) za novosti moške mode in 9.) za anekdote. Žene pa se zanimajo po naziranju tega gospoda: 1.) za moške. 2.) za obleke. 3.) za druge ženske. 4.) za zabavo, 5.) za družinske zadeve, 6.) za šport, 7.) za delo in 8.) za dnevne dogodke. Rešenci z „Mafa!de" v Londonu Te dni je v londonsko pristanišče prispel parnik «Empire Star», ki je letos dne 25. oktobra prišel na pomoč potapljajoči se «Principessi Mafaldi*. Potniki, ki so srečno preživeli Iadjelom in druge grozote, pripovedujejo strašne reči o svojih doživljajih. Soglasna je sodba, da bi bilo lahko rešenih mnogo več ljudi, če bi bil na «Mafaldi» boljši red in če bi ne bila izbruhnila panika brez primere. Potniki pripovedujejo, da so se častniki na ladji v več primerih spoprijeli s potniki. Streljali so nanje iz samokresov. Poveljnik ladje, kapetan Guli. je skušal ohraniti disciplino, a je imel težko delo in ni dosegel ničesar. Posebne strahopetce so se pokazali mornarji in italijanski moški izseljenci. Ti so zahtevali, da rešijo mornarji najpo-prej nje in šele za njimi žene in otroke. Na ladji so se odigravali strašni prizori. Emigranti so napadali ženske, katerim so trgali rešilne pasove iz rok ter so skakali ž njimi v že itak prenapolnjene čolne. Na ta način se je potopilo več zasilnih čolnov. Kljub temu, da so častniki streljali na vse. ki niso hoteli ubogati, je zmeda narašča'a od minute do minute. Ko so se starejše osebe na ta način prerinile v čolne, je ostal na krovu pogrezajoče se dstvo priletnega vonj*, k' ne maže Navodila pn vsaki steklen c' Dobiva se povsod ČISTOST! zdravje! življenje! Mu srefte i. razrede loterife kipljeoe pri Mm taliti r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. tO so bile izžrebane dne 15. t. m. Din 2000 so zadele srečke 15.449, 53.482. 48.571 Po Dlfl 500 pa so zadele naslednje številke: 14139. 33,459. 8.001. 34.173. 71.894, •6.994, 110.106. 58.07), 87.189, 76,704, 53.495, 8.05S, «511, 83.29!, 96.913, 111.101, 58.035. 99.590. 76.723, 66.646. 8.004, 46.541, 83.303, 96.952. 39.133, 61.219. 99.535, 5.715, 66.698, 9.722. 4&529, 83.237, 97.706. 120.172, 70.213, 99.600, 5.702, 91.742, 9.762, 43336, 83.274, nai46. 120.179. 70.227, 110.761, 15.466, 115.621, 9.706, 59.314, 83.290, 110.104, 120.117, 71.894, 110.766. 15.402, 115.696, 11.582, 59362, 86355, 110.159, 120.110, 73.639, 30.960. 40372, 115.656, 115.670, 11302, 30827. 60370, 70.113, 86351. 86353, 110,190, naios, 1Ž3.400, 24.291, 73.608, 82.503, 40375, 115.666, 30.878. 70.227, 96.918, 110.106, 58.032, 87.117, Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra do3i. marca 1928. Jugosiovenski glasbeni festival v Pragi (Izvirno poročile za »Jutro«.) Za inozemsko oropastaitdo iusosloven-»ke glasbe ie lepo i« pomembno dejanje »kupno izvajanje njenih številnih del v češkoslovaškem slavnem mestu — v Pragi, ki je že od nekdal evropsko važno glasbeno središče, v najnovejšem času pa postaja priznana in iskana Meka slovanske umetnosti. Inicljativo ie dal praški simfonični orkester Češke filharmonije, čije šel ki prvi dirigent Vaclav T a 11C li ie ljubljanski javnosti osebno znan Izza časa svojec, delovanja pri ondotnem gledališču. Talich kaše veliko zanimanje za smotreno Informatiko izvajanje jdasbesie tvorbe slovan-»kjh iiaTodov v posfcbnili slavnostnih koncertih. Ze preje ie bil vpelial v prozraim fllharmoničnlh koncertov lepo število iuzo-slovenskib skladb, zda! na je bil pripravil dispozicijo za celote« samostojni koncert iugoslovenskih simfoničnih skladb. V namenu, da bodi izvajanje kar naJboli avtentično, le poveTil vodstvo koncerta fuposlo* venskemu umetniku. Povabil ie v Prago odličnega reprezeatanta ^ jugoslov. repro-duktivne glasbe, g. Nika S t.r I t ofa, kaJa par-. * manjši ziusok Di#> 5;-*. Pristojbina, za, Jifro Vin j-, ttnUudop*st+ Snežne čevlje lo zalo!« popravlja Avgoet Sko!. BotltnisoT trg It. 1. 855T9 Izurjena šivilja ttS« d«» po hlS&h — tudi iiven Ljubljane. Dopiee na orlsenl oddelek «Jntra»pod «Toato*>. 8MfK) Agentura Coto , t vofj*r:», lil* M- atopeira ra prodajo kurtst- tiejilh predmetom es Nil ln re« nBkl rajon ter tndl podisstopstra general, ea-»topnltov. Ponudbe na po-StM«il pretili M 27. Sil. SSIM Izurjeno šiviljo i Sceni t» 81r»n|e na domu ta 6ei dan, »li ca »eSerae ure. tfaelor pove oglaanl oddelek .Jutra., SSm Zastopnike poStene ln resne, ta prodajo državnih papifjeT na obroke, sprejmem tfa te« faaje v Sloveniji. Zaslužek največji. Javite ?» trgovin-ski asenciji j;l«se r birou Ekonomijo, Beorrad, Visana U 95031 Trg. pomočnika ieleanin&rja, spretnega d»-tajliata sprejme Breinik A FriMch. LJubljana. 33S17 Brivski pomočnik ki tna dobro striči babi flarlee, dobi takoj aH naj-asneje do Žl. t. m. službo Prednost imajo mlajSl po-moinlki. Štefan Podunajeo, brivec, Zugorje ob Savi. S5370 Spretne šivilje t*koj sprejmem. Vpralati r trgovini Ahlin v SiSkl. S5<»7 Vajenko tdravo in krepko sprejm« delikatesna trgovina. Ponadbe na oglasni oddelek »Jutra. pOr) .Vajenka 10». V delikatesno trg. Isem takoj v tej Rtro. obro itvežbano in popolnoma izučeno mo?. — Naslov v ojrla?nt*m oddelku «JutTft .. 3S273 Vajenca ta mesarsko in prekaje-valsko obrt sprejme Fran« Golob. LJubljana VIT — Jerneleva 47. M44? Kroj. pomočnika »prejme takoj Ivan Oblak, tareJaSkl mojster. Draro-mer-Bretorira nri LjnbtJani. 8M51 Za detajl, trgovino IMem mlaJRega, neoženje-n*fa. agilnega drulabnlka-trgovea. Id bi vodil pod svojo firmo trgovino samostojno. Za to potrebna kavcij«. Kot dohodek — partie.lpacijs na dobičku. Trgovina je na prometnem kraja na d«{eli, star* tn dobro vpeljana. Plamena vpraSanJa na oglam! oddelek «Jntr»> pod rnafiko .Takoj eso vodit f s ta ui»'>hv» Drav« v Ptujo. »543» Kovaški pomočnik vnjauine prort, treken ln pošten, i dobrimi ipHf«* vali, amoZen samostojno itvrMvatt kevalka dela lesnega tffftrH, »e iprt^ im ▼ trnlllter kot korjat k Lannrri lokomoMli. 5S«9 VxgofltelJ5co Jftdns In !toffral?ri«4ki, Spte- poseatvo Boro nik, Zg. Sv. Kaagota. 35499 "Kuplrn Hladilnik (Ktlhler) kupim aa 2—3;črnski Saarer. Naslov v ogL oddelku »Jutra«. 53396 Pisalni stroj dobro ohranjen, a večjimi črkami, kaplrt takoj. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pisalni stroj«. s£t70 Parni kotel do «001 kupi Itihter. Logatec. 83471 Sobo a poaeUuim vhodom iu parketom oddam v Slomškovi ulici 6, visoko priUičje. S54S3 Sobe za tMsarne v pritličja oddam takoj. v bllKsi gl. kolodvora. Naslov pove oglasni oddelek »Jatra«. 3545* Veliko sobo i Itodlloikom ia električno ratav«tlJavo oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35445 Sobo lepo in tračno, v »rediol mesta, oddam gospodu. — Naslov v oglasnem oddelka •Jutra«. S54S8 Stanovanje poceni t§8o akademik, ki mu spremembe domačih razmer otežkočajo Stadij. Ponadbe na oglas, oddelak »Jatra« pod »9ter. !81G» 33488 Opreeiljetio sobo z vso oskrbo 155e gospodična pri boljSi družini v Mariboru, v bližini Aleksandrove ceste. Ponudbe e navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod Šifro «M. Z. 2S«. S54S3 Uredite si prebavo, da Vam minejo bolečine I Bolečine v želodcu, črevih, trdo telesno odvaaanje, glavobol pritisk krvi v glavo, nervoznost, pomanjkanje spanja, zlata žila. slab ick — nastanejo zaradi slabe prebave. Urejujte si svojo prebavo s preizkušenim elikslrjeui FIGOL, da Vam minejo bolečine FIGOjL-eliksir urejuje prebavo in Vam vrača zdravje. FIGOl. proizvaja in po pošti razpošilja z navodilom o uporabi lekarna dr. Semelit, Dubrovnik 2. Poskusna steklenica z ovojem in poštnino Din 40.—. Originalni zaboj-ček s 3 steklenicami Din 105.—. i 8 steklenicami Din 245.—. Prazno sobo iSčem za tako; v bližini opere. Ponudbe ne oglašal oddelek »Jutra« pod šifro HiSO .Dama«. 35483 v kateri ae je nahajala gostilna tn trgovina, ki pa zaradi nastalih rodbinskih razmer trenutno počivata, prodam ia 17.000 Din. Posebne prikladno aa lesno trgovino. Poslopje, ki se nahaja bliža Hute. je skoraj novo. Pojasnila daje Prodan v Sarenbergu. 35500 Delavnico primemo za kakrinokoli obrt, oddam takoj. Naslov v oglatnem oddelka Jatra. 833S2 2 sobi za pisarno oddam s 1. decembrom v Dalmatinovi ulici 11, priUičje, desno. 35423 Opremljeno sobo » posebnim vhodom odda gospodični ali gospodu An-žlovar. Prlvos 8. 35458 Sobo preprosto opremljeno, a 2 posteljama brei rjuh, svetlo io tračno, t pečfo in električno ra»svetljavo, tri mlnate od gorenjskega kolodvora, event. < zajtrkom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. S5473 Praznil sobo event. sobo t kuhinjo želi dostojna ln mirna samska oseba s 1. februarjem ali vsaj s 1. majem v sredini mesta (parter ali 1. nadstr.) Ponadbe na oglas, oddelek »Jutra« pod «Mirna stranka SS. 35482 Prazno sobo v tredini mesta iSČ«m as mimo in snažno obrt. — Cenjene ponudbe s ceno na oglaeai oddelek »Jutra« pod »St. 1919». 35187 Opremljeno sobo naftno, i parket 1. elektriko, posebnim vhodom, ua tel Jo t tajtrtom cddam. — Naslov r oglasnem oddelka »Jutra«. Š5475 Mesečno sobo separirano. v sredini mesta ISoeta 2 boljia goapod.% s dež.le. Ponadbe na oglas, oddelek »Jutra« pod 51t»0 J. 0.» 35481 Sostanovalko sprejmem takoj ■ hrano. — Naslov v »Jmtra«. oglasnem oddelku SSKS Sostanovalca erent. s hrano sprejmem na Cankarjevem nabrežju It. 7/n, leva. 85197 Opremljeno sobo trača* in »elnčno, s prostim vhodom, elektr. razsvetljavo in parketom, takoj oddam solidnem« gospodu. Na«lov v oglasnem Oddelku »Jutra«. 33443 Stanovanje «utM) in knhlnje oddjun s 1. decembrom družini 3—3 oseb. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. $5455 Stanovanje «ol», kuhinje ih prttttlia IM« za takoj mlid ln miren z.ikonski par brei otrok. Pohudb« na oglasni oddelek »Jntra« poč iifro • SnaSnort 190». 33427 Gospoda sprejmem na dobro domačo hrano. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 85449 Na domačo hrano dobro, sprejmean vel gospodov ia gospodičen. Cene po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek .Jutru«. 25484 Kapital 30—40.000 Din vioiim v dobro podjetja ali posodim, Ca dobim ta to primerno pisarn, službo Sem irvežban knjigovodja in poznam voč jezikov. — Cenjene ponudbe na oglis oddelek »Jutra» pod Šifro »Priden 94«. S0394 1500 Din mesečno brca dela tatluli, kdor posodi na dobro podjetje 40—50.000 Din. Ponudb« aa «gla*ai oddelek »Jutra« pod Iifro »Hitro 1300«. S5452 LeSni strokovnjak poslovodja iu skladiščnik, tali pristopiti k večjemu ju s kapitalom Din 0. Cenjen« poiradb« na oglasni oddelek »Jatra« pod »Delavnost«. 35443 Družabnika r.it .iobTčkanotno podjetje, ki bi sam vodil obrat, USem. Potreben kapital d* 200.000 Din. Poaudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod •Štajersko«. E54S1 Z 250.000 Din kapitala lelim pristopiti kot tihi drolabnlk k sigurnemu ln ekslateace zmožnemu podjetju. Cenjene ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« poj »Sigurnost naložitve«. 35441 Mlad gospod Inteligenten, ieli poznanstva radi razvedrila za dolge tlmske večere z inteligentno gospodično v starosti od 17—20 let. Dopise < sliko na podružnico Jutra v K&ribora pod značko »Tajna ljubezen«. 35495 SeaUve Gospod častnik, blavenec, v eiuibi izven Slovenije, m ieli «»-znanlti rsied pomanjkanja znanja v svrho ienitve i inteligentno in simpatično gospodično, čiste preteklosti, v starosti od 23—2« let, ki bi imela stana primerno premoženje. Dlskre-cija zajamčena. Ponudbe na oglaahi oddelek »Jutra« pod •Tiha Mete«. 35481 Kobilo oddani do mesecu julija 1928 v uporabo za lahka vožnjo, proti popolni oskr-Naalov pove oglasni bL oddelek »Jutra«. 35461 Lovskega psa Vtfreteher) popolno izveš-L>anega aporterja, čistega (haaenrela) kuptin. Ponudba na naslov: Em. Ebenspan-gera nasl., Bjelovar. S54S7 Srnjaček 5 mesMev star, zelo ki»-tak, naprodaj. Na oglej v gostilni »Veseli dom«, Maribor, Me!;ska ceeta (t. M S5497 Razpis. Pokojninski zavod za nameščence razpisuje oddajo mizarskih del. za stanovanjski hiši na Miklošičevi cesti in Pražakovi ulici v Ljubljani. Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami v Pokojninskem zavodu, Gledališka ulica 8/IV. Pokojninski znvod za nameščence. llestlii pogrebni zavod, j V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno-ljubljena, dobra mati, stara mati, sestra in teta, gospa Julija Urbas posestnica in mesarica v četrtek, dne 17. t m po kratki mučni bolezni, v starosti 73 let, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 19. t. m. ob 3. uri pop. iz hiše žalosti, Stari trg štev. 15, na ookopališče k Sv, Križu. V Ljubljani, dne 17. novembra 1927. Globoko žaiuioči ostali. C. PMlUps Oppeuhelmt 26 Milijonar brez denarja »Koliko ječe dobi, kdor ponareja listine?« »Do štirinajst let. Vas bi zašili največ na polovico tega. Vprašanje je, ali je dobiček vreden nevarnosti. Jaz zase povem po pravici: meni je le tedaj do življenja, ako lahko živim kot bogataš. Dobro sem premislil to stvar in že dolgo čakam prilike za velik udarec. Moja ura je zdaj prišla. Našel se je Clowfes, ki mi je oddal stanovanje svojega gospodarja, in vi, ki vas mi je usoda poslala na pomoč.« »Kje je ta človek? Qowesa mislim.« »Imajo ga za pijanca. — Nu, Brown, kako menite? Ali pristanete na moj načrt?« »Stvar je vendarle dokaj nečedna nasproti temu Blissu, mar ne?« »Nezmisel! Nasproti bogatinu, ki se valja v denarju! Ta mladi lenuh vobče ne ve, kaj je delo; kar živi, še ni koristil nikomur.« Bliss je pogledal svoje roke. Nohtje so bili polomljeni, dlani pokrite s trdimi žulji. »Bržkone imate prav. In kdaj bi se stvar izvršila?« »Čemu bi jo odlašala? Moj načrt za beg je že narejen. Kakor hitro dobim svoje tisočake, jih zmenjam in odpotujem v kraj, ki ga niti vam ne povem. Tudi vi bi seveda morali gledati, da jo odkurite na varno.« »0 tem ni dvoma.« »Zato ne gubiva časa! Okopajte se zdaj in izberite si eno izmed Blissovih oblek! Takoj nato sc odpeljete s čekom v banko. Do poldne že lahko imava denar.« Bliss si je dal pokazati kopalnico in oblačilnico. Z razočaranjem in ogorčenjem je pregledal svojo garderobo, ki se je bila med njegovo odsotnostjo silno skrčila. Nato je odprl vrata ostalih omar, ogledujoč d cveto stikat* črevUa, dragocene ovratnice bi fine košulje. »Kako brzo najdete vsako stvari« Bliss je pokimal. »Sam vidim, da bi bil dober za komornega slugo. Zdaj se spravim v kopel, če dovolite. Časa imava dosti.« Čez pol ure je bil oblečen. Dorrington ga je prestrašeno pogledal; nato se je izpremenil njegov strah v občudovanje. »Bogme,« je vzkliknil, »težko bi bolje igrali svojo vlogol Čast, komur čast.« »Dajte mi ček! Rad bi imel istorijo čim preje za seboj.« Dorrington je porinil obrazec predenj. Bliss ga je pazno pregledal in ga je nato spravil v žep svojega telovnika. »Ako bi šlo kaj narobe, mi telefonirajte, če boste še utegnili — 1372 Mayfair. Samo da ne bi izgubili poguma?« »Mislim, da ga ne bom.« »Na oko ste res imenitni. Ne tako pobabeli kakor Bliss in in tudi ne tako gizdalinski, a drugače ste mu podobni kakor jajce jajcu. Nemogoče je, da bi kdo kaj sumil, in nič čudno se mi ne bo zdelo, ako mine nekaj tednov, preden pride prevara na dan. »Nate, vzemite to,« — tako govoreč je dal Blissu prgišče srebrnega denarja, — »za razne troške, in,pomnite, da bom sedel kakor na iglah, dokler se ne vrnete.« Čez pol ure je stopil Bliss v poslovalnico banke, kjer je zbudil njegov prihod veliko presenečenje. Ravnatelj, ki so ga brž poklicali, mu je z iztegnjenimi rokami prihitel naproti. »Dragi gospod Bliss! Kako me veseli, da vas vidim! Stopite vendar malce v mojo spre-jemnico!« »Na žalost se ne morem dolgo muditi. Kako je z mojim tekočim računom?« »Veliko previsok je! Mr. Crawley je bil dvakrat ali trikrat tu in je dvignil nekaj manjših zneskov, da jih naloži v dobrih papirjih — a saj veste, kako naglo vam priteka denar.« Bliss je potegnil iz žepa ček in ga je dal blagajniku. Mož ga je pogledal, podržal ga kvišku in spet pogledal. »Upam, da se moja pisava ni fepremenila?< »To ne. A če bi ga M predložil tujec, bi ga bil dal vendarle natančneje preiskati.« V veliko začudenje vestnega uradnika mu je Bliss stisnil roko. »Čestitam vam! Ček je namreč ponarejen.« Ravnatelj in blagajnik sta se osuplo spogledala. »Dragi gospod Bliss,« je zajecljal ravnatelj, »ali veste, kaj pravite?« »Kakopak da vem. A zgodba je predolga, da bi vam jo utegnil zdajle povedati. Vsekakor stoji, da pisava ni moja. Hotel sem se uveriti, ali bi vzlic temu odšteli denar. Čestitam vam, ker se to ni zgodilo. Prinesite mi prosim čekovno knjigo — rad bi popravil svoj podpis.« Blagajnik mu je ustregel. Bliss se je podpisal in je opozoril uradnika na nekatere drobne različice med obema pisavama. »Zanesite se, Mr. Bliss. na to, da ostane stvar med nami,« je zatrdil ravnatelj. »Obenem vas pa opozorim, da je treba iz razlogov obče varnosti naznaniti ponaredbo policiji. Nadejam se, da storite to tudi vi?« »Morda,« je odvrnil Bliss, spravljaje ček. »Vsekako hočem stvar še premisliti.« Dvajset minut nato je neprisiljeno stopil v vežo svoje liišs, kjer ga je to pot z začudenim poklonom sprejel njegov stari vratar. Ne da bi zvonil, je Bliss s svojim lastnim ključem odk.enil vrata stanovanja in stopil v salon. Tam je stal Clowes in le razburjeno nekaj govoril v Dorringtona. Ko se je pojavil Bliss, sta se ozrla. Služabnikov obraz se je raztegnil hi posivel. »Moj Bog!« ie zastokal. »Na£ gospod!« Dorrington se je nasmehnil. »To je poklon! Idite zdaj, Clowes! Ne utegnem se delj razgovarjati z vami.« Bliss, z rokami prekrižanimi na hrbtu, ga je srepo pogledal. »Kdo vraga pa ste, gospod, da takole ukazujete mojemu slugi?« »Sijajno!« je vzkliknil Dorrington. »A prestanite zdaj s to neumnostjo! Ste li prinesli denar?« I$£e s« samostojna prvorazredna kuharica k' je služila pri gos iodi in ki je ve<ča francoskemu kuhaaju in prigodnim večj ni pri-reJDam Sam > pivorazredne sile. ki žele trajno zapos'enja, naj pošal o ponudbe na Puolicitas d d, Zagreb, Gunduličjva 11, pod .Za 14.207" Nov zvezek Jurčičevih zbranih spisov ki jih ureiuje dr. Ivan Pri aieli in izda a knjgarna Tiskovne zadruge v Ljubliam je izšel (V. z e ek) ♦ Broširan velja Din 84-—, v platn > vezan Din 103*—, v polusnie Din 106'—. L Hlkuš Mestni trg Itev. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih pabc. i FOTOCINKOGRAFI.IA KUNOV ZAVOD KLIŠEIN BEOGRAD. Prizrenska ul. 15. izdeluje najfinejše klišeje, najceneje in hitro. Naročila na naslov: Beograd-Voždovac ulica Vojvode Stepe 86. OBJAVA Samostalna monopoisfta uprava. izdavanje pod zakup prave velikoprodaje duvansklh preradjevtaa, clgar-papira i žigica za period 1928/29 god. Na dan 28. novembra 1927. god. održat 6e se u Samostalnoj Monopolskoj Upravi u Beogradu druga javna ofertalna licitacija za izdavanje pod zakup prava velikoprodaje duhanskih preradjevina, cigar-papira i žigica za period zakupa 1928.—29. god. po uslovima objavljenim u službenim Kovinama br. 192 od 27. augusta br. 1#9 od 5. septembra i Br. 204 od 10. septembra 1927. god. a za slije-deče prodajne rajone: KOLMANOVO PLAVILO JE NAJBOLJŠE 'CEHA PO KOMADU ZAKAJ Bi KUPOVALI DRUGO ? 1. U BEOGRADSKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza: 1. Novo-Bečejskog 2. Kovačičkog B. Posavskog (Umka) 4. Senečanskog II. U OBLASTI BIT9LJ SK0J Za prodajni rajon sreza Prespanskog III. U VALJEVSKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza: 1. Kolubarskog 2. Podgorsko 3. Posavskog 4. Tamkavskog IV. U KRUŠEVACKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza-. 1. Župskre 2. KopaoniFkog 3. Reženjskog V U MORAVSKO.! OBLASTI Za prodajne rajone sreza; t. Resavskog 2. Paričinskog VI. U OBLASTI NISKOJ Za prodajne rajone sreza-. 1. Aleksinačkog 2. Banjskog S Moravskog 4. Niškog 5. Svrljilkog VIL U PODUNAVSKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza; 1. Gročanskog 2. Jaseničkog (Palanka) 3. Kolubarskog 4. Oraškog 5. Kovinskog 6. Kosmajskog 7. Modoškog VIII U PODRINJSKOJ OBLASTI Za prodajne rajone Breza; 1. Azbukovačkog 2. Jadranskog 3. Posavo - Tamkavskog IX. U OBLASTI POŽAREVACKOJ Za prodajne rajone sreza; 1. Golubačkog 2. Zviškog 3. Moravskog X. U RAŠKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza; 1. Drenočevskog 2. Zičkog 3. Studeničkog 4. Deževskog i Štavičkog XI. U TIMACKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza; 1. Boljevačkog 2. Timočkog 3. Porečkog 4. Brzopalanačkog XII. U UZICKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza: 1. Novo-Varoškog 2. Plevaljskog - Bolja-ničskog XIII. U ŠUMADIJSKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza; 1. Gružanskog 2. Ljubičskog i Takovskog XIV. U ZETSKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza; 1. Andrijevačkog 2. Šavničkog XV. U SREMSKOJ OBLASTI Za prodajni rajon vuko-varski. XVI. U MOSTARSKOJ OBLASTI Za prodajni rajon Trebinjski XVII. U TRAVNICKOJ OBLASTI Za prodajni rajon Livanjski XVIII. U ZAGREBACKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza; 1. Velikogoričkog 2. Donjo-Stubički 3. Dugo-Selskog 4. Zelinjskog 5. Zlatarskog 6. Ivanečkog 7. Krapinskog 8. Pregradskog 9. Samoborskog 10. Čazrosnskog XIX. U OSIiEČROJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza; 1. Grubiško-Poljskog 2. Kutinskog XX. U PRIMORSKO - KRAJI ŠKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza 1. Donio-Lapačkog 2. Petrinjskog 3. Slunjskog 4. Delničkog 5. Glina i Vrgin Most 6. Dvor i Kostanjica 7. Crkvenica i Novi XXI. D LJUBLMNSKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza 1. Brežice 2. Višnja Gora 3. Vrhnika 4. Velike Lašče 5. Zagorje 6. Krško 7. Kočevje 8. Logatec 9. Lukovica 10. Radeče 11. Radovljica 12. Ribnica 13. Trebnje 14. Cerknica 15. Škofja Loka 16. Kastav XXII. U MARIB0RSK0J OBLASTI Za prodajne rajone: 1. Kožac 2. Marenberg 3. Maribor 4. Ptuj 5. Rogatec 6. Radgona 7. Slov. Bistrica 8. Slov. Gradec 9. šošlanj 10/ Šmarje pri Jelšah XXIII. D DUBROVACKOJ OBLASTI Za prodajne rajone: * 1. Makarsku 2. Korčulu 3. Metkovič XXIV. II SPLITSKO.! OBLASTI Za prodajne rajone: 1. Vie 2. Stari Grad 3. Supetar i Milno 4. K nin 5. Imotski 6. Sinj 7 Ostrvo Rab 8. Ostrvo Krk * Ponude sa dokumentima primat če se odredje-nog dana 28. novembra do 11 sati prije podne u kancelariji Načelnika Odjeljenja Prodaje Uprave Državnih Monopola u Beogradu do koga se dana zaključno mogu i podnijeti, a otvarat če se istoga dana u sjednici Upravnog Odbora Samostalne Mo-nopolske Uprave. Štampani uslovi zajedno sa štampanim formula-rom ponude mogu se dobiti kod Odjeljenja Prodaje Uprave Državnih Monopola u Beogradu, kod Oblasnog Monopolsko? Inšpektorata u Zagrebu, Sarajevu, Splitu i Skoplju i kod tvornice Duhana u Ljubljani . Za pravo učešca na ovoj licitaciji svaki nadme-tač dužan je da položi Depozitnoj blagajni Samostalne Monopolske Uprave u Beogradu na ime kaucije 1 pošto od predvidjene godiinje potrošnje za dotični rajon, da označi za koji prodajni rajon kauciju polaže. Kaucije se mogu polagati pocam od 10. novembra pa do zaključno 26. novembra do 5 sati po podne. Na dan 25. primat če se kaucije samo od licitanata iz Oblasti označenih pod br. L pa do br. XII zaključno, a na dan 26. novembra od broja XIli. pa do XXIV. Kaucije položene na prvu licitaciju moraju se izuzeti i ponovo za ovu licitaciju položiti. Svaki nadmetač dužan je da uz ponudu priloži sva dokumenta, koji čl. 36. uslova traži. Nadmetači, koji su učestvovali na prvoj licitaciji ako su uz svoje ponude priložili sva dokumenata. koja se čl. 35 uslova traže ne moraju ponovo ista prilagati, ali su dužni da uz ponudu prilože uvje-renje o plačenom porezu i za posljednju četvrt 1927. godine. Uvjerenje o plačenom porezu vrijedit če samo ako su izdana od nadležnih vlasti, a to su Sreske financijske uprave, Financijska ravnateljstva i poreski uredi. Ponude. koje ne budu imale potrebna dokumenta neče se uzimati u ocjenu i odbacit če se, tako isto neče se primati ni naknada dokumenta ponudjača. Pr. Br. 32320 iz kancelarije Samostalne Monopolske Uprave u Beogradu, 7. novembra 1927. g. Šolam, urad m, pisarnam, gostilnam trgovinam itd. priporočamo 1*1 v velikosti 50x40 cm. Izdelana je brezhibno v bakrotisku in veli a komad ie 8 Din, s poštnino in ovojem vred 11 Din 50 para. Naročila in denar pošljite na Knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54 Šivalni stroji! tzborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne 15 letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. Pisalni stroji «Adler». Kolesa Iz prvih tovarn «Durkopp». «Kayser», «Styria». «Waifenrad» (Orožno kolo). — Pletilni stroji vedno v zalog. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke — Ceniki zastonj in franka 32/L Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 KDOR SE ZANIMA ZA LJUBLJANSKO OKOLICO SAJ BERfc ANTOS MEUK I iOALA vNJiUAHNA llSKOVNfc iAUKUOl: V UUbUAN. N j VI 938/27-2 Prostovoljna sodna dražba. m Zemljišče vi. št. 27 k. o. Smolnik z v dražbenih pogojih navedenimi pritiklmami in premičninami vred, sedai last gospe Angele Majaron in gosp. Janka Ma-jaron ter gosp. Martina Košute, se vrši dne 21. novembra 1927 v občinski pisarni pri gosp. Fricu Glaserju v Smolniku. Najmanjši ponudek znaša 220000 Din. kateri se mora v 30 dneh po domiku z 8% pri sodišču položiti. Vsa* ponudnik mora založiti pred začetkom dražbe vadij v znesku po 22.00 > Din. Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču soba#štev. 6 med uradnimi urami od 8 - 14. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI, dne oktobra 1927. Delniika glavnica Din 50,000.000 — Rezervni zaklad okoli Din 10,000.000 — CENTRALA i LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUŽNIC Ei Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Prevalje, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradeo, Split, Trst. Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon štev. 261, 413, 502 503 in 504. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Urejuje Davom R*Tljeo. I*Uj« z» Koaaorcij .Jutra. AdoU Ribnik«. 2U Narodno tiskano dd. kot tialurnarj« Fran Jeseriek. Za inseratnl del je odgovoren Atojsij Novak. Vaj • Ljub*)«*