Stev. 70 U Ljubljani, o fetrtek, dne 26. marca 1908. Leto xxxvi. Velja po poŠti: u celo leto naprej K 26- u pol leta l po xa četrt leta za en mesec 13-650 2-20 V upravniStvu: a celo leto naprej K 22 40 ia pol leta „ „ 11-20 za četrt leta „ „ 5 60 za en mesec 190 Za poSIIJ. na dom 20 H na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SL0VEH Inserati: Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi sc ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod (JpraVniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — >- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 188. Današnja številka oblega 4 strani. Za jusoslovansko vseučilišče. (Odlomki iz govora dr. Korošca v proračunskem odseku.) Tovariš Seitz se je ravnokar pritoževal, da ga baje duhovniki v njegovem volivnem okraju grdo napadajo in da so vsled tega on in njegovi tovariši razburjeni. Tej notranji razpoloženosti je dal tov. Seitz tudi duška. Te pravice mu nikakor ne moremo odrekati. Istotako pa se tudi katoličanom ne sme odrekati pravica, da dajo svojemu ogorčenju izraza, ker se čutijo po Wahrmundovem govoru in brošuri v svojih najsvetejših čustvih užaljene. Ako se je pri teh izrazih nevolje kazalo tudi na vseučiliščne osebe, je razumljivo, ker je VVahrmund član teh zavodov. Nihče pa ni mislil pri tej priliki na takozvano pri-borenje vseučilišč, nihče ne smatra Wahr-inundove afere kot znamenje za kak kulturni boj. Krščanske stranke vedo, da jih čakajo v bližnji prihodnjosti velika socialna dela, katerim morajo posvetiti vso pozornost. Odpor proti VVahrmundu ni za nas začetek pricipielnega boja, ampak izraz naše globoke užaljenosti vsled napadov na naša verska čustva. Šola za zadružništvo. Na dnevnem redu je razprava o visokih šolah. Kot zastopnik kmečkega stanu se hočem vsled tega pečati s, poljedelsko visoko šolo. Z veseljem pozdravljam, da se ustanovi na tem zavodu dveletna šola za zadružništvo. Vendar naj ta institucija ne ovira učne uprave, da zvcže s trgovsko šolo v Ljubljani tudi šolo za zadružništvo, kakor jo imajo Nemci v Darni-stadtu. Ob tej priliki naj omenim, da sicer moji somišljeniki na Kranjskem strme po višji trgovski šoli kot po najvišjem cilju na tem šolskem polju, a so prepričanja, da bi taka šola sedaj Slovencem ne hasnila toliko kakor šola z dveletnim šolskim obiskom. Strokovnjaki, nemški in češki, trde. da take nižje šole zadostujejo celo pri njih za 90 odstotkov vseh trgovskih podjetij. Na višji trgovski šoli bi mi pri sedanjih naših narodno-gospodarskih razmerah izgo-jevali materijal za druge narode, doma bi absolventi ne našli mest. Iz praktičnih ozi-rov povdarjam torej za sedaj potrebo niž- je trgovske šole, v bodočnosti seveda se nam bode morala ugoditi tudi zahteva po višji taki šoli. Vse ob svojem času v isti-riito korist naroda. Mi Slovenci potrebujemo zadružniško šolo po vzorcu darmstadtske prav nujno. Dveletna šola na poljedelski visoki šoli ne more ustrezati našim praktičnim zahtevam. V Darmstadtu pa sc itak pritožujejo Nemci, da jim Avstrijci zavzamemo polovico prostorov. Tudi mi Slovenci pošiljamo t je ljudi, ki se hočejo posvetiti zadružništvu. Toda študije v inozemstvu so nam predrage, mi pa pri našem krasno razvitem zadružništvu potrebujemo vedno novih moči. Veliko važnost polagam na to, da se taka zadružniška šola naslovi s trgovsko šolo. Nikakor pa ne podcenjujem važnosti gospodarsko-tehnične izobrazbe za zadružništvo, toda našemu zadružništvu manjka danes posebno trgovsko izobraženih voditeljev. Veliko kriz mora zadružništvo v Avstriji prestati ravno zaradi tega, ker manjka pri zadružniško-strokov-ni izobrazbi trgovske primesi. Jugoslovansko vseučilišče. Znana je želja Slovencev po lastnem vseučilišču. Mi Slovcnci, čeprav smo maloštevilni, koprnimo po višji izobrazbi, po prosveti. V tem nočemo zaostati za nobenim narodom. Hočemo se kulturelno razvijati, kulturelno razživeti, kakor drugi narodi. Hočemo sodelovati pri kulturelnih nalogah človeštva. Za to imamo vroče koprnenje, nadarjenost, zmožnost za znanstveno delovanje, manjka nam le zunanje organizacije, kakor jo podaja vseučilišče. Kdo je tukaj, ki si upa reči, vsi narodi imajo pravico do takih kulturnih zavodov, le vi Slovenci ne? Nihče! Pri-poznajte nam torej tudi v dejanju to pravico. Vlado pa poživljamo, da ustvari vse predpogoje za uresničenje naše zahteve. Vseučilišče v Zagrebu. Srčno željo slovenskega naroda izrekam, da se omogoči študiranje na zagrebški univerzi tudi Slovencem. Naš jezik in hrvatski jezik ne kažeta druge razlike, nego dva si izredno sorodna dialekta. V jeziku torej ne iščite težav, vsak Slovenec razume hrvatski in narobe. V jeziku smo si sorodni kakor po krvi, in jezikovno zjed-načenjc med obema narodoma je vprašanje časa. Opozarjam pa tudi na to, da je za prospevanje jugoslovanske univerze na slovenskih tleh potreben najožji medsebojni stik z Zagrebom, kakor bo tudi zagrebška univerza pri takem stiku se po-spela še do višjega razcvita. Niti profesorji niti dijaki ne bodo več navezani na samo eno univerzo, in tekmovanje v znanstvenem delovanju bo hasnilo tudi slavi naših avstro-ogrskih univerz. Prepričan sem, da se bo tudi moj tovariš Vukovič izrazil o tej stvari. Nazadnje se govornik priklopi zahtevi krščansko-socialnih poslancev po rav-nopravnosti za katoliške dijake na naših univerzah, zahteva pa tudi enakopravnost v narodnem oziru za slovenske dijake ter navaja kričeče slučaje, kako se je slovansko dijaštvo persekviralo od nemškega di-jaštva in nemških senatov. Predlaga sledečo resolucijo: »Z rastočim duševnim in gospodarskim razvojem posameznih narodov v državi je v najožji zvezi vednostim izomika na podlagi domače kulture in narodnega jezika. Zato se naroča c. kr. vladi, da skrbno in nepristransko preiskuje predpogoje za ustanovitev novih univerz in fakultet, in stori za ta učilišča vse potrebne priprave. Pri ustanavljanju novih univerz in fakultet pa naj se ozira na to, da se jim zagotovi vspešen, miren razvoj, ki omogoči in pospeši duševno iu nravno kulturo svojega naroda.« TelovadsKI dan v Tržiču. V s pomladnim snegom pokriti Tržič so prinesle mlade čete naših telovadcev včeraj ne samo pomladanskega solnca, ki jih je spremljal na poti iz Podnarta, temveč še več navdušujočega solnca ljubezni v svojih srcih pod rdečimi srajcami lepili svojih uniform. Izmed osemnajsterih do-sedaj obstoječih odsekov, iili jc bilo včeraj v Tržiču zastopanih 11, in sicer: Ljubljana (10), Kamnik (1), D. M. v Polji (2\ Horjulj (1), Celje (1), Mengeš (1), Škofja Loka (I), Jesenice (8), Radoljica U), Šcnt "Vid (1), Tržič vsi člani. Drugi odseki pa so se opravičili ali pa so pooblastili učitelje ljubljanskega odseka, da jih zastopajo. V Podnartu, kjer so zastopniki izstopili, so jih čakali vozovi, na katerih so se odpeljali telovadci proti Tržiču do prijazne Aljančičeve gostilne pred Tržičom, kjer so jih sprejeli telovadci tržiškega odseka. Od tu so vsi odkorakali v čveterostopih v Tržič v farno cerkev, kjer je daroval ondotni župnik veleč. gosp. svetnik Špen-dal slovesno sv. mašo in imel med isto cerkveni govor. Tržičanom je nastop mla-deničev na ulici in v cerkvi gotovo impo-niral, kajti pri vsaki hiši in zlasti na glavnem trgu je bilo vse polno gledalcev. Po službi božji je bilo pripravljeno skupno kosilo v prostornem salonu g. Jegliča. Med obedom se je oglasil k besedi zvezini predsednik dr. L. Pogačnik, ki je v imenu zveze nazdravljal zavednim, neustrašenim in delavnim tržiškim telovadcem. Dejal je med drugim: Ko smo korakali na glavni trg. se je zbralo na nekem vogalu nekaj mladičev, ki so si šepetali »čuki gredo«. No, mi pustimo našim nasprotnikom, da nas imenujejo kakor hočejo, toda če nas. že imenujejo »čuki«, naj nam dovolijo, da jim mi razložimo pomen tega nam namenjenega imena. Cuk velja med našim ljudstvom za smrtno ptico. In mi smo v tem pomenu čuki, da smo oznanjevalci smrti slovenskega liberalizma, ošabnosti in frakarstva. Dalje je nazdravljal kot predsednik zastopnikom vseli drugili odsekov, zlasti pa zastopniku iz zelene Štajerske, bratu Pišku iz Celja. V imenu Tržičanov je govoril brat Papov, ki je nazdravljal zvezi in njenim zastopnikom. Med obedom s,e je poklonilo predsedstvo zveze veleč. g. župniku tržiškemu. duhovnemu svetniku Špendalu, kot zastopniku tržiških Slovencev in pokrovitelju tržiških društev. Ob pol 2. uri se je pričela odborova seja, ki jc trajala do pol 4. ure. Podrobnosti iz te zanimive seje prinese prva številka mladeniškega lista »Mladost«, ki izide prvo soboto prihodnjega mcsecaj Omenimo samo, da se je sprejel pri seji sklep, da priporoča zveza, da niso vsi člani odsekov samo naročniki »Mladosti«, temveč tudi agitatorji. Odobril sc je tudi program za letošnje prireditve, katerega smo že svoječasno v tem listu objavili. Po seji so se dali vsi zastopniki slikati. Ob 4. uri se jc pričela seja vaditelj-skega zbora, pri kateri so se vrlo zanimivo in podučilo obravnale tehnične zadeve odsekov. Tudi o tej seji podamo natančno poročilo v »Mladosti«. Omenimo naj samo nekaj: vsi odseki delujejo izvrstno. Pri nekaterih odsekih se jc zgodilo, da je par LISTEK. Diiamantl kralja Salomona. Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M. (Dalje.) Položil sem svojo roko na njegovo ramo. »Ignosi,« sem rekel, »povej nam, ko si ti hodil po deželi Zulov m med belimi možmi v Natalu, ali se ti ni srce obračalo proti deželi tvoje matere, proti tvoji rojstni deželi, kjer si ugledal luč sveta in se igral, ko si bil še majhen, proti deželi, kjer je bil tvoj dom?« »Tako je bilo, Makumazahn!« »In tudi naše srce hrepeni po naši deželi in našem domu!« Nato je nastal premor. Ignosi ga jc prekinil in spregovoril z drugačnim glasom. »Sprevidim, da so tvoje besede, kakor so vedno bile, modre in pametne, Makumazahn; ono, kar leta po zraku, ne biva rado na zemlji; beli možje ne žive radi v zemlji črnih. Dobro; vi morate iti in pustiti moje srce, da me boli, ker zame bodete tako, kakor mrtvi, kajti noben glas ne more priti iz one dežele, kjer bodete vi živeli!« »Toda poslušajte in povejte vsem be-! lim ljudem moje besede. Noben bel človek i naj ne pride več čez gore. Jaz nočem videti trgovcev s puškami in rumom. Moje ljudstvo naj se bojuje s sulico in pije vodo, kakor njihovi predniki pred njimi. Nočem imeti ljudi, ki bi polagali strah v človeško srce, jih ščuvali proti kralju in delali pot belim možem, ki pridejo za njimi in gredo še dalje. Ako pride bel človek do mojih vrat, ga poženem nazaj; ako jih pride sto, jih potisnem nazaj, ako jih pride cela vojska, se bom bojeval z njimi z vso svojo močjo in oni me ne bodo premagali. Nikdo naj ne pride več zaradi svitlili kamenov; ne, niti cela vojska; kajti, ako pridejo, pošljem cel polk, da zasujejo jamo in porušijo bele stebre v jamah ter jih napolnijo s skalami, tako da nikdo ne bo mogel priti do onih vrat, o katerih ste mi toliko povedali in o katerih sedaj nikdo ne ve, kako jih premikati. Za vas tri, Inkubu, Makumazahn, in Bougvvan, je dežela vedno odprta, kajti vi ste dražji mojemu srcu kakor vse, kar diha!« »In vi odhajate. Moj stric Infadoos in moj Induna vas bosta prijela za roke in spremljala s celim polkom. Še ena pot se nahaja, kakor sem zvedel, čez gore in onadva vam jo pokažeta. Zdravstvujte, bratje moji, hrabri beli možje! Ne poglejte me več. kajti moje srce bi tega ne moglo pre- nesti. In glejte, jaz izdajem povelje, ki se naj razglasi od gora do gora: vaša imena, Inkubu, Makumazahn in Bougvvan, naj bodo kakor imena mrtvih kraljev, in oni, ki jih izgovori, mora umreti. Tako bo spomin na vas živel v naši deželi za vedno!« »Pojdite sedaj, predno bodo moje oči prelivale solze kakor ženske. Včasih, kadar sc boste na potu življenja ozrli najsaj ali kadar boste stari in se zbirali in stiskali okoli ognja, ker solnce ne bo imelo več gorkote, se boste spominjali, kako ste stali ramo ob rami v veliki bitki, ki so jo zasnovale tvoje modre besede, Makimia-zahn, kako si bil ti oni rog, ki se jc zabodel v Tvvalino stran, Bougvvan, med tem ko si stal v krogu Sivih ti, Inkubu, in so možje padali pod tvojo sekiro kakor žito pod srpom, in kako si zlomil moč divjega bika (Tvvale) in vrgel njegov ponos v prah. Pojdite in zdravstvujte, Inkubu, Makumazahn, Bougvvan, moji gospodje in moji prijatelji!« Vstal je, nekoliko hipov resno, zrl na nas, nato pa vrže konec svojega plašča preko svoje glave, da zakrije svoj obraz pred nami. Molče smo odšli. Naslednjega dne smo že ob zori zapuščali Loo, spremljani od našega starega prijatelja Infadoosa in polka Bivolov. Četudi je bilo zelo zgodaj, je bila cela glavna ulica mesta polna ljudstva, ki nas jc pozdravljalo s kraljevskim pozdravom, ko smo odhajali na čelu polka; ženske so nas blagoslavljale, ker smo osvobodili deželo Tvvale in trosile cvetlice na našo pot. Bilo je zelo ganljivo, tako kakor sc človek ne bi nadejal od domačinov. Pri tem se je prigodila smešna dogod-bica, ki mi jc bila zelo všeč, kajti dala nam jc mnogo povoda za smeh. Ravno predno smo dospeli do mestne meje, je priskočila lepa, mlada deklica z lepimi lilijami v roki in jih poklonila Goodu (zdelo sc jc nekako, da ima vse rado Gooda; mislim, njegov monokelj in polbrada sta mu dajala neko posebno vrednost) in je na to dejala, da bi ga rada nekaj prosila. »Govori!« »Naj pokaže moj gospod svoji služabnici svoje lepe bele noge, da jih še enkrat vidim in se jih spominjam v poznejših dneh in pripovedujem o njih svojim otrokom; njegova služabnica jc potovala štiri dni daleč, da bi jih videla, kajti glas o njih je šel po celi deželi.« »Raje sem obešen, kakor da storim to.« je rekel Good razdražen. »Dej, dej, dragi prijatelj,« je rekel Sir Henry, »gospici vendar nc smeš odreči.« »Nočem,« jc rekel Good trdovratno, »to je popolnoma neumestno.« (Dalje prihodnjič.) članov pristopilo k nasprotni organizaciji. Ti se zopet ponujajo nazaj. Storil se je sklep, da odpadnikov ne maramo nazaj kakor tudi ne maramo v svoje vrste sprejeti onih Sokolov, ki se nam v nekaterih odsekih ponujajo zato, da bi dobili pri nas službe. Za to imamo dokaze, pismeno v rokah. Stojimo na stališču, da nam je za sprejem članov predvsem merilo značaj mladeniča. Seja je trajala do pol 6. ure zvečer. Lepo sta k slovesu govorila in navduševala telovadce tržiška gospoda kaplana Prijatelj in Kalan. Prisrčno so se telovadci poslovili od dragih jim tržiških telovadcev. Bil je zopet za naše organizacije lep dan, dan novih načrtov, dan dela, katerega naj blagoslovi nebo. Vrlim tržiškim bratom pa želimo vztrajnosti in navdušenja. Na zdar! Državni zbor. Dunaj, 25. sušca. Iz gospodarskega odseka. Vijugasta je pot, po kateri hodi vladni načrt »o službeni pogodbi trgovskih uslužbencev in drugih uslužbencev v podobnih podjetjih«. Gospodarski odsek je imel o tem načrtu dve seji; pododsek, ki si ga je izbral, je pa zadnji torek tretjič zboroval. Da ni zadeva hitreje napredovala, je več vzrokov: Poročevalec za časa delegacij ni utegnil, cela vrsta preminjevalnih predlogov je prihajala od raznih strani in treba jih je bilo pregledno sestaviti; največja ovira je bila pa ta, ker se je vlada proti-vila, da se zakon raztegne tudi na razne, dozdaj takorekoč brezpravne zasebne uradnike, in da se vanj sprejmejo tudi javnopravne določbe. V zadnji seji sta se sprejela prva dva paragrafa. Poslanci (dr. Ofner, Reumann, dr. Krek) so ostali v manjšini s svojo zahtevo, naj se vsi, tudi takozvani nižji, trgovski uslužbenci sprejmejo v zakon; pač pa se je posrečilo dobiti večino za to, da se zakon raztegne na zasebne uradnike pri zadrugah in njihovih zvezah, na notarske in advokatske uslužbence (tudi na kandidate), na časnikarje, za katere se je odločno, zlasti z ozirom na časnikarstvo pri manjših narodih, potegnil slovenski poslanec, in na razne tehniške uslužbence. Ep-pus si muove! Šolstvo v odseku. — VVahrinund. — Marchet. — Slovensko vseučilišče. — Bilinski o Wahrmundu. V ponedeljek je proračunski odsek pričel razpravo o osrednjem vodstvu naučnega ministrstva in visokih šolah. Poročevalec je bivši finančni minister dr. vitez Bilinski, ki naglaša, da so tudi univerze postale predmet političnih bojev. Razmere so sedaj take, da je vsaka nova univerza mogoča le potom kompromisa, dogovora med političnimi strankami. Tako ste pripravljeni dve resoluciji, ki zahtevate češko in nemško univerzo na Moravskem, ne da bi bila določena čas in kraj. Tudi za slovensko univerzo je pripravljena resolucija. Zato je upati, da bodo tudi slovenski poslanci s pripravami omogočili univerzo za napredni slovenski narod, ki zasluži vse simpatije. Italijanska univerza pa je tudi v interesu države, da ni treba italijanski mladini hoditi na visoke šole v Italiji. So pa mnogi pomisleki proti italijanski univerzi v Trstu. Najprimernejši kraj bi bil Tri-dent. Ker pa se zopet Nemci upirajo italijanski univerzi na Tirolskem, zato hoče vlada za sedaj italijansko pravno fakulteto ustanoviti na Dunaju. Večje pa so težave z rusinsko univerzo. Rusini sami so se doslej premalo zmenili za rusinske stolice na univerzi v Lvo-vu, zato so jih polagoma zasedli Poljaki. Ako pa se zagotovi poljski značaj univerze, bode profesorski kolegij rad predlagal usposobljene rusinske kandidate za do-centure in profesure. Ce pa hoče vlada ustanoviti posebno rusinsko univerzo, Poljaki ne bodo ugovarjali, toda Rusini naj skrbe za potrebne profesorje. Nato se govornik bavi z VVahrmundo-vo afero ter pravi: Bil sem 24 let docent in profesor na univerzi in moram reči, da nikdar ni cerkvena obJast kršila učne svobode. Nikomur ni prišlo na misel, da bi geolog ali kemik vprašal teologa, kako naj predava svoj predmet. Ravnotako ni nihče motil naravoslovca v njegovem raziskava-nju, ne glede na to, da stari zakon govori o tem vprašanju morda le simbolično. Profesor na univerzi mora torej imeti popolno učno svobodo, toda to načelo ima gotove meje. V prvi vrsti mora profesor v istini govoriti o vprašanju vednosti, ki je v zvezi s stroko. Učna svoboda pa velja za stolico in slovstvo, ne pa za javni ljudski shod. Kot profesor more VVahrtnund priti tudi v nasprotje s cerkvenimi naredbami in določbami n. pr. glede na zakon. Toda to, kar je storii VVahrinund, ni v nobeni zvezi z vednostjo, še manj pa s cerkvenim pravom, katero predava na univerzi. VVahrtnund naravnost taji božanstvo Kri-stovo, zakrament sv. Rešnjega Telesa, de-vištvo Matere Božje itd. To žali nas katolike in zato tega ne moremo in nočemo prenašati. (Živahno pritrjevanje. — Wolf. Malik in nekateri socialni demokratje pa burno ugovarjajo.) Iz vsega pa se vidi, da je VVahrtnund slabe volje, ker toliko časa ni postal ordinarij. Sprožil pa sem to vprašanje, ki v istini ni vprašanje napredka, kulturnega boja in liberalizma. Inače bi morali vprašati: Ali je morda napreden isti, ki zasmehuje katoliško vero, dočim so prepovedani napadi na druge vere? Zakaj bi smel vsak svobodomiselni junak napadati katoličanstvo, dočim mi druge vere pustimo v miru. Vsak veren katoličan spoštuje drugo versko prepričanje. Prav je tudi, da je nuncij posredoval v tej stvari, le to ni bilo umestno, da je njegov razgovor s časnikarjem prišel v javnost. Sedaj pa je stvar pred sodiščem; dokler to ne izreče sodbe, tudi disciplinarna oblast ne more ničesar ukreniti. Dr. VValcher. Za poročevalcem je v ponedeljek govoril edini koroški poslanec VValcher dobre tri ure ter opisaval »križevo pot« katoliških dijakov na graški univerzi. Dr. Marchet. Najzanimivejše je seveda bilo, kar je izjavil naučni minister. Iz njegovega govora je dvoje jasno razvidno: 1. Krščanski socialci so prisilili vlado, da se je morala načeloma izreči za ravnopravnost katoliških akademiških korporacij; 2. VVahrmundova afera sc je razblinila. Minister je izvajal v glavnem sledeče: Za vsakega profesorja na posvetni stolici velja načelo, da je glede na pouk svoboden, torej tudi za VVahrmunda. On je profesor na juridični stolici. Da predava kanonično pravo, to je čisto irevelantno. Zahteva, naj se ga odstavi, je neopravičena. -■— Kar se tiče VVahrmundove brošure je čisto umevno, da bodi sicer znanstvenik tudi kar se presojanja in raziskavanja verstev tiče, svoboden, toda ne sme to storiti na način, da žali sveta čustva na sirov način. Vlada glede na brošuro VVahrmundovo ne more nobenega stališča zavzeti, ker mora počakati, kaj bo o nji izjavilo sodišče. — Tretje vprašanje je ravnopravnost katoliškega in neneinškega dijaštva na vseučiliščih. Vlada stoji z vso odločnostjo na stališču, da so katoliški in nenemški dijaki na vseučiliščih ravnopravni z nemškimi in svobodomiselnimi. Vlada bo v tem oziru postopala z vso energijo. Graški rektor in senal sta te dni oficielno priznala to enakopravnost, ker sta članu katoliške »Caroline« dovolila, da sme v kulerju promovirati. — Kar se tiče vseučiliških zahtev drugih narodov, bo vlada svoje stališče pozneje označila. Posebno pozornost je včeraj vzbujal dr. Sclilegel, ki jc v dveurnem govoru jako spretno zagovarjal ravnopravnost katoliških dijakov na univerzah s posebnim ozirom na neznosne razmere v Gradcu. Oglašenih je še 31 govornikov, med njimi tudi dr. Žitnik, ki pride jutri na vrsto. V petek utegne biti glasovanje o raznih resolucijah. Danes nima zagotovljene večine še nobena resolucija. Tudi češka, ki zahteva drugo češko vseučilišče na Moravskem brez določenega kraja, nima še gotove večine, ako se ne odstrani vsaj nekaj nemških poslancev. AVSTRO-OGRSKA. VVahrtnund je došel 25. t. m. na Dunaj, kjer bo osebno navzoč pri razpravi glede na konfiskacijo svoje brošure. Popoldne je konferira! z ua-učnim ministrom. Za VVahrmunda so za-čivkali 25. t. m. na Badensketn v Ober-v/altersdorfu. VVahrmundu na čast je blebetal badenski profesor Siiss. Pomagalo mu je več poslancev. Ta nastop javnega badenskega profes. javnega funkcionarja Siissa in nemških poslancev seveda ni vmešavanje v avstrijske notranje politične zadeve. Nov spor med Nemci in Čehi. Komotavsko okrajno sodišče je odklonilo češko zemeljsko-knjižno vlogo, ki jo je vložil češki odvetnik dr. Baxa. Sodišče jc odklonilo vlogo, češ, da je pri sodišču običajna zgolj nemščina. AVSTRO-OGRSKA ESKADRA je došla v Tanger. SESTANEK NEMŠKEGA CESARJA Z ITALIJANSKIM KRALJEM. V Benetkah sta se sestala dne 25. tega mes. nemški cesar in italijanski kralj. Nemški cesar in cesarica sta bila gosta italijanskega kralja. Ob II. uri 30 minut se jc pripeljala nemška cesarska dvojica z vlakom v Benetke. Sprejel ju jc italijanski kralj. Sprejem je bil nad vse sijajen. V be- neški kraljevi palači je bil dejeuner. Ob četrt na 2. uro popoldne sta se podala nemški cesar in cesarica na Viljemovo jahto »Hohenzollern«. Politični krogi sodijo, da sta se vladarja posvetovala o balkanskih zadevah. SCHN1TZER EKSKOMUNICIRAN. M o n a k o v o, 24. marca. Profesor Schnitzer, učitelj dogmatike na monakov-skem vseučilišču, je ekskomuniciran in sicer ga zadene veliko izobčenje (excommu-nicatio maior). Schnitzer je pozvan na Columbia-univerzo v New-Yorku. » * * V čem obstoji »excotnmunicatio« maior«? 1. Kdor je izobčen, je nehal biti član občesti vernikov, torej se za njih ne moj rejo opravljati nobene javne molitve in maše. Zasebno za njih moliti pa je dolžnost, narekovana od ljubezni, kajti namen izobčenja ni samo kazen, temveč tudi poboljšanje. 2. Ne smejo se mu podeljevat-zakramenti, ne sme biti pri podeljevanju zakramentov navzoč, torej ne more bit' za botra. 3. Ne sme biti navzoč pri sveti maši, pač pa pri pridigi, 4. Ne srne biti cerkveno pokopan, niti se ga ne sme položit; v posvečeno prst. V zemljo, kamor se je pokopalo truplo izobčenega, se ne sme nihče drugi več pokopati. 5. Izobčeni duhovniki ne smejo izvrševati nobenih cerkvenih funkcij. Ako ima klerik-izobčenec kak beneficij, ostane njegova last, ne sme pa iz njega vleči dohodkov. 6. Noben katoličan z izobčencem ne sme občevati in priti z njim v dotiko, če ne tudi njega zadene izobčenje. Po naredbah Gregorija VII. so izvzeti iz te določbe: a) mož, oziroma žena izobčenca, b) njegovi otroci c) njegovi podložniki, d) vsi tisti, ki z njim občujejo, da ga poboljšajo, e) tisti, ki z njim občujejo, ne da bi vedeli, da je izobčen. f) tisti, ki z njim v skrajni sili morajo občevati. Izobčenje se nanaša le na tiste, ki neposredno pridejo z njim v dotiko. Ker je Schnitzer imenoma izobčen, je »ex-comunicatus vitandus« in velja zanj določba 7. v polnem obsegu z označenimi izjemami. Po konstituciji »Apostolicae Sediš« od 12. oktobra 1869. zadene veliko izobčenje tis^e, ki z izobčencem občujejo tako, da ga podpirajo v njegovi trdovratnosti ali na kakoršenkoli način odobrujejo ter ga potrjajo v njegovi zmoti ter tisti kleriki, ki z njim vedoma in prostovoljno občujejo v cerkvenih zadevah ter ga pustijo h cerkvenim priredbam. Vsi ostali, ki z njim, izvzemši že navedene izjeme, občujejo, se tudi pregrešijo, ne zadene jih pa veliko izobčenje. Veliko izobčenje premine, ako se izobčenec izpreobrne; pravico velikega izobčenca absolvirati ima papež, oziroma tudi škofje, ki jim je papež delegiral to pravico. Ko izobčenec umira, ima vsak iz-povednik pravico ga od izobčenja oprostiti, ako so dani pogoji. Izmed modernistov je dozdaj zadelo veliko izobčenje sledeče: Loisv, Tvrell, Schnitzer. RAZMERE V SRBIJI. Nemški listi poročajo: Vsak dan se dogajajo umori v notranji Srbiji. V Nišu je bil umorjen 22. t. m. Stojanovič, v Selu pa 23. t. m. župan Lubinkovič. Letos je bilo umorjenih v Srbiji že 49 oseb. RUSIJA. Duma je razpravljala v seji dne 24. t. m. o zakonskem načrtu, da se poviša tokijsko poslaništvo v zastopstvo. Ugovarjala sta okto-brist grof IJvarov in socialni demokrati. Predlogo je zagovarjal zunanji minister Izvolski, ki pravi, da je to potrebno, ker so to storile tudi druge države. Tajni vojni svet. V Peterburgu so pozvali več generalnih gubernatorjev in poveljnikov armadnih zborov, da se udeleže tajne vojaške konference. Steselj obolel. General Steselj je obolel v Peter Pavlovi trdnjavi na nevrasteniji. Niti v jedilno dvorano ne more iti, dasi leži poleg njegove celice. PORTUGALSKA. Iz Heidelberga so pozvali brzojavno v Lizbono h kralju profesorja kirurgije Czernyja. BOLEZEN ANGLEŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA se je tako poslabšala, da pričakujejo Campell-Bannermanovo smrt. t SPENCER VOJVODA DEVONSH1RE. Umrl je ugledni angleški voditelj liberalne stranke Spencer, vojvoda Devon-shire. Bil je večkrat minister. Vodil je nekaj časa tudi angleško liberalno stranko. KITAJCI IN JAPONCI. Japonska vlada jc prepovedala izvoz orožja na Kitajsko. ROOSEVELTOVI NAČRTI. V svoji poslanici kongresu ponavlja predsednik Roosevelt svoje dosedanje zahteve. Zahteva, da izboljšajo postavo o trgovini med zveznimi državami in proti-trustno postavo. Nadalje zahteva finančno postavodajo, poštne hranilnice, pre* osnovo carinskega tarifa in komisijo, ki bj se pečala z vodnimi cestami. Dnevne novice. + Občni zbor S. K. S. Z. se je vršil včeraj dopoldne. Otvoril in vodil ga je S. K. S. Z. predsednik dr. Krek. Za ženski oddelek S. K. S. Z. sta poročali predsednica Marija Manfreda in tajnica Pavlina Vider. Za moški oddelek je poročal knjižničar Kos o knjižnici, blagajnik Josip Sedmak o blagajniškem stanju moškega oddelka S. K. S. Z., podpredsednik L. Smolnikar o blagajniškem stanju S. K. S. Z. kot centrale in o stanju S. K. S. Z. kot kranjske S. K. S. Z. Nadalje se prečitajo poročila: Iv. Podlesnik: »O telovadbi«, dr. A. Ušeničnik: »Socialni kurz«, Iv. Podlesnik: »Knjigovodski tečaj«, Vojteh Hybašek: »Češčina«, dr. A. Ušeničnik: »Kronika S. K. S. Z. od 2. februarja 1907 do 25. marca 1908«, zapisnika o sejah in sklepih S. K. S. Z. Tajniško poročilo je podal M. Moškerc. Pravila so se nebistveno izpremenila. Obširno poročilo še objavimo. — Delovanje S. K. S. Z. je tako obsežno in tako važno, da bi ne smelo biti našega somišljenika, ki bi ne bil njen član. V tem oziru so posebno nemarni naši ljubljanski somišljeniki. Letni prispevek 1 K 40 h pač ni vsota, katere bi ne mogel vsak utrpeti. Somišljeniki, častna Vaša dolžnost bodi, biti član »Slovenske krščansko - socialne zveze«! Upamo, da bo ta poziv zadoščal vsem onim, ki hočejo biti naši somišljeniki v dejanju in ne samo v besedah. + Deželni zbor kranjski ima sejo jutri ob 11. uri dopoldne. — Dnevni red: 1. Otvoritev dež. zbora. — 2. Obljuba dež. poslancem. 3. Konstituiranje dež. zbora: a) Volitev dveh rediteljev; b) Volitev 2 verifikatorjev; c) Volitev deželnega odbora. 4. Poročilo deželnega odbora o deželnozborskih volitvah. + Dvorni svetnik in novi deželni glavar Fran Šuklje je prišel včeraj v Ljubljano in prevzame danes uradne posle. Mudil se je včeraj pri deželnem predsedniku. Ministrski predsednik baron Beck je g. deželnemu glavarju ob imenovanju brzoja-vil: Veselim se odkritosrčno, da morem pošiljati najsrčnejše čestitke k imenovanju. -f Cesar je popolnoma ozdravel. + Duhovni svetnik župnik Kukelj na-gloma umrl. Z današnjim opoludanskini vlakom se je pripeljal v Ljubljano č. g. duhovni svetnik Anton Kukelj, župnik v Št. Juriju pri Kranju, rojen 1. 1845 na Ježici. V Kolodvorskih ulicah je g. župnik poklical izvoščeka in mu naročil, naj ga pelje v Le-onišče. V Leonišču so dejali, da je župnik jako slab in naj ga takoj pelje v bolnico. Pred bolnico je zdravnik konstatiral, da je župnik med vožnjo v vozu umrl. Svetila mu večna luč! + Promoviran bo v soboto na gra-škem vseučilišču za doktorja filozofije koroški rojak gospod Franc Kotnik. Novemu doktorju naše najiskrenejše čestitke. -f- Deželnozborske volitve v Istri. Italijani se že gibljejo. Dne 23. t. m. vršila se je v Kopru seja uprave italijanskega političnega društva, katere so se udeležili tudi članovi kluba italijanske deželnozborske večine in »odbor m!adih«(comitats dei gio-vani). Sklical je ta shod predsednik političnega društva dr. Bennati. Posvetovali so se o položaju, ki je nastal vsled odobre-nja volivne reforme in bližnjih deželnozborskih volitev. Končno so izvolili odbor, ki n i ii je naloga reorganizacija italijanske j stranke in pa priprave za bodoče volitve, j Ta odbor ima danes sejo v Kopru. -f- Poziv. V »Slovenskem Narodu« od I sobote, dne 21. marca t. I. izšel je članek: »Notar Hafner c. dr. Slane.« Pisec članka ni naveden. Poživljam dotičnega pisca, da naznani svoje ime. Če je poštenjak, bo to j storil, in če to stori, mu stvarnega odgo- j vora ne ostanem dolžan. Če pa tega nc ] stori, naj pa vzame na znanje, da na ano- | nimne napade ne odgovarjam. Mate | Hafner. + Volivna reforma za Istro. Podod- | sek je dosedaj končal razprave o poglav- | jih, ki se tičejo priprav za volitve in voliv- ; nega postopanja. Manjka še torej del, ki | se nanaša na statistiške podatke. Te dni bo sklicana seja cele komisije, da odobri v | pododseku dosedaj rešena poglavja. Kmečka zveza za kranjski okraj ima prihodnji ponedeljek ob 1. uri popol-| dan v Kranju na »Novi pošti« občni zbor. Po zboru bo predaval g. Legvart o živino- ] reji v kranjskem okraju. — Popolnitev škofovskih stolic na Hrvaškem. Zagrebške »Novosti« poroča-j jo, da bo predložen za djakovskega škofa I Krapac, kanonik Ivančan pa za senjskega ! — Za železnico Trst-Tržič. Inženerja dr. Gino Dompieri in dr. Jurij A. Maglich sta predložila deželnemu zboru tržaškemu objavo, da jima je železniško ministrstvo podelilo koncesijo za pripravljalna dela za gradnjo črte Trst-Tržič (Monfalcone). Tozadevni načrt je že predložen ministrstvu za železnice. — Volitve v Barbanu v Istri. V kr. občini Barban so bile volitve v upravni svet v Raklju in Barbanu. Zmagala je hrvatska stranka. — Obisk ministrov v Trstu. Ministra dr. Derschatta in dr. Fiedler, ki sta imela priti ta teden v Trst, da se udeležita konferenc za pospeševanje prometnih sredstev, prideta šele prihodnji teden. — Italijanski inženir goljuf aretiran. Na Reki so prijeli 37 letnega italijanskega inženirja Ascolija, ker je ogoljufal v Splitu mnogo oseb. — Laški kralj Friderik Avgust je do-šel 24. t. m. v Bolcan. — Grozna nesreča. Iz Roča nam pišejo dne 25. t. m.: Sinoči je vozil kmet Peter Muzica iz Blatne vasi voz gnoja. Po nesreči pa je pal pod voz in mu je šlo kolo čez glavo in mu jo strlo popolnoma. Ponesrečenec je ostal mrtev na mestu. Ostavil je ženo in nedorasle otročiče. — Umrla je v Javorju pri Litiji Marija Rus iz Polhovega Gradca, sestra rajnega dekana g. Jakoba Rusa, v 89. letu starosti. Pogreb je v petek zjutraj v Šmartnem. — Občni zbor osrednjega društva c kr. poštarjev itd. se je vršil dne 22. t. m. na Dunaju. Razven osrednjega odbora so se udeležili tega zbora vsi predsedniki deželnih in okrajnih skupin, ter lepo število odposlancev in članov. Po običajnem pozdravu predsednika je poročal le-ta o delovanju društva, potem tajnik in blagajnik o njih poslovanju. Nato se je vršila volitev odbora. Ker dosedanji predsednik radi bo-lehnosti nikakor ni hotel te častne službo več sprejeti, jc bil na njegovo mesto izvoljen jako delaven in zmožen tovariš Schaffčr. Nato so sledile jako živahne debate o raznih predlogih. Med drugimi je bil predlog, da naj se opusti svoječasno priporočena postavna predloga glede izboljšanja naših nevzdržljivih razmer, in se naše društvo pridruži nameravanemu izjednačenju z državnimi uradniki, vendar naj se pri razdelitvi ne ozira le na urad, temveč na službena leta — jednoglasnc sprejet. Enako tudi predlog, naj se železniško ministrstvo in ravnateljstvo kljub temu, da so se vže izrekli, le z dekretom nastavljenim uradnikom letne legitimacije za polovične vožne listke izročiti, še enkrat naprosijo, te legitimacije tudi tistim odpravnikom obojega spola dovoliti, katerih poklic je pošta. Dalje se je sklenilo »Osterreichs Landpost« kot društveni lis« opustiti, in naj se ustanovi nov društvem časopis, v katerem bodo — po hudi borbi — sprejeti tudi dopisi raznih skupin v njih maternem jeziku. Novi odbor ima tudi nalog, se s še obstoječimi drugimi društvi poštarjev tako sporazumeti, da bomo nastopali v prihodnje enako in v edinosti. To enakomerno nastopanje se pričakujt; vže pri ustanovitvi personalnih komisij« kar se bo v kratkem zgodilo. — Ustreljeni medved - kosmatinec. Z Vrha pri Vinici se javlja: Pretečeno nedeljo, 22. t. m., ob 4. uri popoldne so tukajšnji lovci ustrelili medveda pod visokim hribom, Kiloša imenovanim. Mrcina tehta 85 kilogramov. Včeraj so ga odpeljali v Črnomelj, da dobijo zasluženo nagrado. Še se klati en medved po tukajšnjih hribih, samo manjši je. Prej kot ne je isti ženka ubitega medveda. Ne ve se natanko, sta li ta dva medveda prišla čez Kolpo iz Hrvaške ali iz kočevskih hribov. — Nemška trobojnica na sprevodu v Pulju. Na dan sv. Jožefa je bil v Pulju pogreb nekega dnevničarja vojne mornarice. Pogreba so se udeležili razni vojaški dostojanstveniki v polni paradi. Naenkrat, pred odhodom, se je prikazal venec z nemško trobojnico, ki ga je bilo poslalo neko nemško društvo, čigar član jc bil pokojnik. Vojaški dostojanstveniki so se na to takoj odstranili. — »Jadranska banka« v Trstu je na občnem zboru izvolila namesto odstopiv-ših upravnih svetnikov, župana Ivana Hribarja in upravitelja ljubljanske kreditne banke L. Pečenka, v upravni svet Lazarja Aničiča in Ivana Mankoč, veletržca v Trstu. — Poučno potovanje kranjskih hotelirjev in gostilničarjev. Nižjeavstrijska deželna zveza za tujski promet in dunajska gostilničarska zadruga, prevzeli ste. na prošnjo kranjske zveze za tujski promet. prireditev poučnega potovanja hotelirjev in gostilnčarjev iz kranjskih letovišč. Udeleženci pridejo 21. aprila na Dunaj, kjer ostanejo pet dni. V tem času si ogledajo vse dunajske naprave, ki so važne za tujski promet. Na vsporedu je med drugim: obisk raznih hotelov, restavracij, kavarn, gostilničarske šole, učilnice za serviranje, trgovin za tujske predmete, modne razstave, pisarn za potnike, rotov-ške kleti, nadalje izlet na Kahlenberg vožnja na Severnik itd. — Izginil je 341etni kočijaž Matej Za-ler, bivajoč v ulici Sette Fontane v Trstu. Dne 20. t. m. je zapustil hišo, češ, da gre iskat zaslužka. Od takrat ga ni bilo domov. Zeno z dvema otrokoma je pustil v najhujši bedi. — Umrla je v Gorici gospa Eliza Rys roj. Pittner, soproga lastnika hotela pri »pošti« v Gorici. — C. kr. skladišča v tržaški lukl odklanjajo radi nakopičenja blaga vspreje-mati tovorno blago vseli vrst izvzemši špirit v kotlih. Radi tega se blago za Trst prosta luka državna železnica in Trst prosta luka južna železnica le na podlagi § 55 obratnega pravilnika sprejema. — Po hribih in gorah je v torek večer in včeraj popoldan snežilo. — Gibanje med sobnimi slikarji v Trstu. Tržaški sobni slikarji so predložili delodajalcem spomenico, s katero zahtevajo, da se jim zviša mezda (najmanje 5 K 40, največ 6 K 40 na dan), nadalje, da se izpre-mene delavske pogodbe itd. Delodajalci so te zahteve odklonili. Za danes so delavci napovedali shod, na katerem se določi na-daljno postopanje. — Utonil v morju. Dne 22. t. m. zvečer sta se peljala dva zidarja z ladjo iz Fazane na Brionske otoke. Morje je bilo razburkano in veslarja morda tudi nerodna, vsled česar se je ladja preobrnila; oba sta padla v morje. Klicala sta na pomoč in iz Fažane so prihiteli na obal. Mornar Ba-rison iz Izole je skočil v vodo ter rešil enega ponesrečenca. Dinka Monestarja pa je zagrnilo morje. — Ustanovitev »Sokola« prepovedana. Srbi v Dobanovcih so hoteli ustanoviti sokolsko društvo ter so predložili načrt društvenih pravil hrvaški vladi. Vlada je prepovedala ustanovitev in sicer vsled informacij, ki jih je dobila od županijskega urada v Vukovaru. Sestanek češko-slovanskih naravoslovcev in zdravnikov v Pragi v letu 1908. Na predlog organizacijskega odbora in vsled sklepa zastopnikov čeških nara-voslovskih in zdravniških krogov se vrši letos o Binkoštih od 6. do 10. junija t. 1. v Pragi IV. sestanek češko-slovanskih naravoslovcev, zdravnikov, živinozdravnikov, zobozdravnikov, farmacevtov in agronomov. — Nesreča na delu. V Trstu se jc ponesrečil na delu kurjač Franc Kocjančič. Kolo parnega stroja v Lloydovem arse-nalu prejelo ga je za levo roko in mu jo popolnoma zmečkalo, tako da so mu jo takoj zatem morali odrezati v mestni bolnici. Velik dar nemškemu »Schulvereinu«. Šleski veleposestnik Rohrman je podaril nemškemu šolskemu društvu 300 tisoč kron, ki sc jih ima vporabiti za propagando nemške misli v poljski vzhodni Šleziji. POLOŽNICE za obnovitev naročnine smo priložili današnji številki za vse one p. n. naročnike, ki jim je že potekla naročnina oziroma jim poteče tekom meseca aprila. Prosimo, da se jih čim preje poslužijo. Štajerske noulce. š Zmaga. Iz Velenja poročajo: Občinske volitve so ugodno izpadle. Sedanje nasprotstvo med pristaši kmečke zveze in napredno stranko je našlo zaključek v popolni zmagi prvih. Državni poslanec Vinko Ježovnik in njega pristaši se niti na volišče niso pokazali. Torej je resnično kar govore, da je zvezda mila utrpnila nad narodnjakom Vinkotom in njegovim adju-tantom, in da sc potaplja v šaleški dolini napredne stranke čolnič. Gotovo jc imela »svobodno misleča« stranka slabe veslja-če in jo je zavozila v vrtinec! š Samoumor v Celju. V torek zjutraj se je pri svojih stariših ustrelil sodnijski adjunkt dr. Franc Korošec. Vzrok bojda neozdravljiva bolezen. š V Žalec (Petrovče) pride za kaplana g. dr. Maksimilijan Kraber iz Vidma na Savi. š Tatinska družba pod ključem. Od leta 1905. nadalje je bilo izvršenih na štajerski meji v občinah Gruškovec in Brc-zovec več tatvin, ne da bi se posrečilo priti tatovom na sled. Še-le sedaj jc orož-ništvo v Zaverčah izsledilo pet tatov, med njimi eno žensko, ter jih izročilo okrajnemu sodišču v Ptuju. š Umrla jc 23. t. m. v Mariboru nad-sprevodnikova soproga Elizabeta Haber-mann, stara 43 let. š Poskušen samoumor častnlkovega sluge. Prostak Jožef Muršec 47, pešpolka ki je bil pri nadporočniku Hočevarju sluga, se je skušal v ponedeljek dopoldne usmrtiti. Z nadporočnikovim samokresom si je zadal rano v trebuh. Vzrok je baje kazen, katero je dobil radi zanemarjanja dolžnosti. š Vsled tožbe gospoda meščanskega učitelja Lakitscha je okrajno sodišče v Celju obsodilo gostilničarsko Diamant radi žaljenja časti v globo 40 kron. Ljubljanske noulce. lj Deželnozborske galerije. Galerijske obiskovalce kranjskega deželnega zbora bo zanimalo izvedeti dispozicije, ki jih je v tem oziru storilo deželnozborsko predsedstvo. Dosedaj so bile vse tri lože v deželnozborski dvorani poslancem po klu-bovi pripadnosti pridržane, da z njimi razpolagajo; obe galeriji pa ste bili namenjeni obiskovalcem sploh. Za bodoče je odrejeno, kakor sledi: Srednja loža je prezidi-jalna in razpolaga z njo prezidij. Desna takozvana uradna loža je rezervirana za uradnike politične in avtonomne uprave. Za upravo pač ni brez pomena, da se njenim organom s tem daje prilika, da za-morejo deželnozborskim obravnavam neovirano prisostvovati in se o intencijah postavodajalca direktno informovati. Važnost, katera sc dandanes v javnem življenju pripisuje po vsej pravici časnikarstvu, opravičuje dovolj, da se za časnikarje rezervira posebna časnikarska loža. Na splošnih galerijah bo prostor za sedeže od stojišč ločen, za sedaj seveda samo provizorično. S sedeži, ki bodo numerira-ni, razpolagajo deželnozborski klubi in siccr po razmerju števila svojih članov. Tudi na stojišča bo vstop dovoljen lc proti vstopnicam. Kadar bodo galerije polne, bodo v obvestilo občinstvu nabite tablice z napisom: »Vstopnic ni več!« Ravno tako bo nabito, kje sc dobivajo vstopnice. Ij Premijera izvirne slovenske drame »Demon Venus« se vrši nocoj. »Demon Venus« je drugo delo Adolfa Robide. V drugi enodejanki, v »Veliki laži« igra glavno vlogo g. Avgusta Danilova, ki se z vlogo Josi poslavlja od ljubljanskega občinstva, ker je sprejela angažma v Trstu. V .Marv' so glavne vloge v rokah g. Borštnikove, g. Nučiča in Toplaka, v »Veliki laži« v rokah g. Danilove in Nučiča. v »Vampirju« v rokah g. Kreisove in g. Dragutino-viča. Ker se bliža sezona koncu, se repriza ne bo vršila, na kar opozarjamo občinstvo. Ij »Napredni« obrtniki so se včeraj zbrali na veselici z ozirom na veliko agitacijo »Slov. Nar.« in bivšega obč. svet. Franchettija v telovadnici »Narodnega doma«. Med prijatelji obrtniškega stanu se je pokazalo par doktorjev Tavčar, \Vindi-scher, Murnik in Marajon. Ti gospodje bi bili menda razžaljeni, če bi jim kdo rekel, da se njihova ljubezen do obrtniškega stanu prične in neha pri liberalizmu. Mirno so sedeli ti gospodje in zrli po dvorani na — prazne mize in stole, na katerih je sedela liberalna blamaža zavednih obrtnikov. Na bučno »Narodovo« agitacijo je prišlo iz Ljubljane na priredbo celih 30 obrtnikov, vstopnic sc je prodalo do 80. Med obrtniškimi naprednimi odličnjaki smo opazili knjigoveza Fr. Breskvarja, Josipa Turka, sodovičarja Bolteta, urarja Krape-ša, mizarja Primožiča, vrtnarja Šimenca, peka Paura, mizarja Petrina, slikarja Sta-reta. dežnikarja Vidmarja, usnjarja Seuni-ga iz Prešernovih ulic, brivca Gjuda in Franchettija in še nekaj drugih, ki se pripravljajo, da postanejo napredne obrtniške korifeje. Naprednega »Slavca« seve ni manjkalo. »Slavec« sedaj prednjači liberalnim prireditvam. Splošni vtisek: Fran-chettijcv lini se jc pokazal za navadno žajfo. Eni blamaži sledi druga. Ij Socialni demokratje so sklicali za včeraj dopoldne ljubljanske stavce, da se pogovore glede na občinske volitve. Vsled prepičie udeležbe se sestanek ni mogel vršiti. ljNov gostilničar v Ljubljani. Restavracijo v bivši Hafnerjevi pivovarni prevzame g. Dekleva, dosedaj restavrater v hotelu »pri zlatem jelenu« v Gorici. Ij Občni zbor pevsk. društva »Ljubljana« bo v soboto, dne 11. aprila ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani hotela »Union«. lj Umrla je v Križevniških ulicah št. 3 vdova gospa Margareta Jamšck. — Na Mestnem trgu št. 3 je umrl gospod Karol Šifrer. Ij Pobegli korigend ljubljanske prisilne delavnice v Srbiji. V torek smo priobčili notico, da se nahaja v zaporih v Užici v Srbiji neki deček, ki pravi, da je Ljubljančan. Po sliki, ki je razstavljena v oknu našega upravništva, jc občinstvo spoznalo, da je dotični deček pred dobrim letom iz prisilne delavnice ljubljanske po-hogli korigend Jerin. doma iz Medvod. lj Za slugo »Mestne hranilnice« je imenovan polic, stražnik Rak. lj Detomorilko Krlžmanič, ki je v Trstu vrgla v morje truplo umorjenega svojega otroka, so že pripeljali v Ljubljano ter pride pred ljubljanske porotnike. IjStavbne zadeve. Med tem, ko je na stavbiščih navoženega do zdaj za prve potrebe dovolj inaterijala (kamenja, opeke, apna, peska, lesa in železnih delov), manjka pa podjetnikom — zidarjev in lepega, stanovitnega vremena. Za laške zidarje in težake je tukajšnja temperatura (-f 6° R) bržkone še dosti prenizka V ostalem pa jih je do zdaj nekaj čez sto stavbenikom na razpolago — za enega preveč, za dva premalo! — Pričela so se pa do zdaj sledeča stavbna dela: Ob Dolenjski cesti so zgradili pri novi hiši trgovca Frana Babiča temeljno zidovje; ob Bleiweisovi cesti poleg Kolizeja kopljejo temelj za vilo Janko Po-poviča. Zasipanje ondotne jame in nasipa-nje ceste (na Rudolfovo železnico) napreduje precej hitro. V hiši bivšega »Katoliškega doma« na Turjaškem trgu 1 je pričel Filip Supančič z adapcijskimi deli v prvem nadstropju. V Jenkovih ulicah je pričel graditi pritlično hišo magistratni sluga Ivan Kavčič. Prihodnje dni prično ometavati A. Žumrovo hišo na škofovih parcelah (Vrhovčeve ulice); pred Kolezijo, kjer se je zadnjih pet let zgradila mala naselbina s 15 hišami, jc dvoje poslopij še ne-ometanih. Istotako prično aprila meseca ometavati in snažiti šentjakobsko župni-šče. Pred novo hišo Jul. Staretove v Sod-nijskih ulicah se bo položil to pomlad ka-menit tlak; prihodnje dni se prično tudi adapcijska dela v iiiši posestnika Rudolfa Škulja v Florijanskih ulicah št. 20. Pri poslopju »Ljudske posojilnice« ob Miklošičevi cesti so se pričela izvrševati nekatera zidarska in mizarska dela. Poslopje »Katoliške tiskarne« ob Poljanskem nasipu je pokrito, izvršena so ondi večinoma že krovska, ključavničarska, mizarska in steklarska dela, prihodnji mesec sc prične poslopje ometavati in snažiti. Zidarska dela se bodo to pomlad nadaljevala tudi pri zgradbi salezijanske cerkve na Rakovniku, dočim so se pri viški cerkvi že pričela. Pri II. državni gimnaziji na Poljanski cesti jc dobil vrt železno ograjo, prostor pred glavnim vhodom pa se je tlakoval, a je še nekaj dela ondi. Po vestibulu deželnega dvorca je odletel na treh mestih velik del ometa in bi bilo prav na mestu, da se ta omet že enkrat popravi in z novim nadomesti. Ob podaljšanih Škofjih ulicah so zasuli ob cesti proti kasarni ondotno dolino in svet zravnali. Ondi je zdaj dobil prostor ime trga pred kasarno. Ob Vrhovčevili ulicah jc še precej praznih stavbišč, kakoi tudi ob Dunajski, Bleiweisovi in Resljevi cesti. Koroške noulce. k Pri občinskih volitvah v Rikarji vasi so v I. razredu zmagali nemškutarji vsled nekaterih izdajic. k Požar v Zapogah pri Beljaku. Ponoči dne 23. t. m. jc popolnoma pogorela Mehrova cinkarna v Zapogah (Seebach) pri Beljaku. Gorelo jc od 9. ure zvečer do 3. ure zjutrai, ko so lokalizirali požar. Razne stuarl. Grozna eksplozija. Uničenih več vasi. Smodnikove praharne ob Batukoš-nem jezeru (Chile) so sc vnele in zletele v zrak. Uničenih jc več vasi in ubitih mnogo oseb. Škodo cenijo na 3 milijone pijastrov. Atentat na ameriškega državnega svetnika. S a n Francisco, 24. marca. Danes sta dva Korejca ustrelila člana ameriškega državnega sveta Stevensa in sicer iz osvete, ker je Stevens podpiral postopanje Japonske. Stevens, ki jc bil ranjen, je enega Korejca ustrelil. »Vzorna« newyorška policija. Nc\vyorški list »World« jc ustanovil z dovoljenjem ne\vyorškc policije igralno banko, nato pa objavil dejstvo, da dokaže podkupljivost ne\vyorškc policije. Brezžično telefoniranje. K r i s t i j a n i j a , 24. marca. Kakor poroča »Morgenblatt«, dela profesor Bir-keland že nekoliko dni poskuse z brezžično telefonijo. Posrečilo sc je baje napraviti telefonično zvezo med vseučiliščem v Kristijaniji in postajo Froguerskilcnu. Sistem ohranijo začasno še tajnim. telefonsko In brzojauna poročile. PROTI ZAVLAČEVANJU DELA V PRORAČUNSKEM ODSEKU. Dunaj, 26. marca. Pri ministrskem predsedniku se jc vršila v navzočnosti skoro vseh ministrov konferenca z načelniki strank glede na zavlačevanje dela v proračunskem odseku. Beck je poslance opozoril, da ako proračunski odsek ne konča svoje delo v pravem času, bo parlamentarna rešitev proračuna onemogočena ali pa bo vlada primorana poseči po drugih sredstvih, da pospeši rešitev proračuna. Dr. Adler protestira proti temu, da bi vlada posegla s silo v tok proračunskih debat in očita vladi, da je ona sama kriva počasnemu delu. Sylvester izjavi, da so krivi zavlačevanja poslanci, ki se v svojih govorih ne znajo omejiti. D' El-vert predlaga, da bi se število govornikov omejilo. Conti je zato, da se vsi poslanci, ki so se oglasili za dva govora, enkrat črtajo. Fuchs pojasni, da govor Schlegla pri naučni debati ni pomenjal obštrukcije. Stein\vender pravi, da poslanci govore o vsem drugem kot o proračunu. Konečno se jc sklenilo: Vlada naj ne poseže šiloma v tok razprav, pač pa naj se vsi poslanci, ki so oglašeni za dva govora, za en govor črtajo. VSEUCIL1ŠKA DEBATA. Dunaj, 26. marca. V proračunskem odseku je danes Sramek odločno govoril za ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem. ENKETA O KONTINGENTU ŽGANJA. Dunaj, 26. marca. Danes se je pričela enketa o kontingentu žganja. Finančni minister je izjavil, da bo zvišal davek na žganje za 50 vin. pri litru čistega alkohola. POMNOŽENJE TOPNIŠTVA IN KONJE-NIŠTVA V ITALIJI. Riin, 26. marca. »Vita« poroča, da je brambeni odsek sklenil dovoliti kredit za .39 novih pogorskih baterij ter za eno novo konjeniško divizijo. ROOSEVELT PROTI ANARHISTOM. New York, 26. marca. Roosevelt je ukazal, da se imajo iz Amerike izgnati vsi anarhisti, ki so se tekom zadnjih treh let naselili. Odslej bodo uradi, ki nadzorujejo naseljevanje, vse priseljence, ki z anarlii-stiškimi teorijami simpatizirajo, poslali nazaj v Evropo. Prepovedal je anarhistični časopis »La questione sociale«, ki izhaja v Pattersonu. Rnira*kiwwww tek do jem, IIU v d o M olajšuje prebavo ter uspešno razkrojuje snoyi zavžitih jedil. 542 a 4 4 »templjev vrelec" ŽITNE CENE Budimpešta 26. marca. Pšenica za april .... 11 60 Pšenica za oktober..........9 80 Rž za april . .... . 10 45 Koruza za maj . . .....6 65 Oves za april .... . . 7 64 Efektiv: 5 nižje. Mefeorologično poročilo. Višina n. morjem '06 2m. arednj< racni tlak 7v6 0 mn '.U upa tovaais 25 29 9. «vec -tlim.. baro neto • mn 1 empe "atur& po i >1 riju 739 5 3 • 8 I -0 6 39 2 I 6 i 1'4 sl. svzh. jasno 7. zjutr 2. pop Srednja viera|šn(a tem pol obl. sr jvzh. t 91 norm 3 4' Lekarna pri „zlatem orla" kemika Mr Ph Mardetschiagerja v Ljubljani priporoča svoja domača zdravila: 1. Dunajske želodčne kapljice znane za bolezni v želodcu in trebuhu ter odganjajo vetrove, t stekl 2<> vin., 6 stekl. 1 K. 2 Odvajalne krogljice (posreb-renc čistijo želodec, črevesa in kri. lv škatljica 70 vin,- 751 6 1 3. Žel znate krogljice s čokolado prevlečene, tvorijo kri in kopl" pat. ori rcgialr,,, Adler Rotkopl .", olkel «•-monl • aldro . . . , Ooldln reni ara „Lona", kolei|e • dvo|nlm plaiCem ..... arebr rem. ara ,,Olorla" . . „ „ dvo|nl plaji . . , „ oklep, verižica i rlndlco na pero In karab., IS gr leika . . ntki liil« nfferl ara cillnd t „Luna" koltslem . . m* a kAk.vUu K M, budilka K 2 90, kubln|ska ar« KJ — ivarcvaldok« ura K J'80 /.a vaako uro 3»«lno pismeno (amalvol Mfkok rlalko! Zamena dovoljen«, ali denar naiaft > Prva tovarna sa ure Hanns Konrad, a. ia tur, dvorni aaloinik v Mostu (BrOi) 654, £*llro i J^dclovatelja fcrurgičnih instrumentov 204 7 JJr. tflavka, Ljubljana atelje j a ortoped, aparate in bandaje. Priporočata svojo velijo zalogo obvezil Za zdravstvo in bolniško postrežbo, bifejev. irigatorjev, aparatov za inhala-cije s poro in mrzlo, sterelizirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic za krčne žile, k'lne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samo-klistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih po d lož k Vse bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hibo in diskretno dopošiljajo. — Galvanični poniklovalni Zavod z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno. Zahtevajte Ceres-jedilno mast z velikonočno sliko na ovitku. Novo! Petero Marijinih pesmi zložil Iv. Pišlar, op. I. Dobi se v Katoli&ki bukvami v Ljubljani in pri skadatelju v Hrušici, pošta Podgrad (Istra). Sprejmo se za takojšnji nastop =kleparski, kiiu-čauničarski in mizarski pomočniki pri izdelovalnici domačega 750 orodja v Višnji gori. 2—i c^o zlatar sho in po6o6arstvo. Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-lastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom vljudno naznanjava, da sva pod tvrdko _ 318 44-2 Solzi ml. S £e6ar ustanovila kiparsko (podobarsko) obrt ter izdelovanje oltarjev v Ljubljani, Turjaški trg št. /• Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte bres-plačno na vpogled. — Isvrševala bodeva vsako isročeno delo vestno, umetniško, reelno in po smernih cenah, Priznalna pismu so na razpolago. P salogi bodo vedno rasna razpela in okvirji sa cerkvene in druge podobe. Z odličnim spoštovanjem Solzi ml. S JOeGar poalatarnivo 4n podobarstvo. ! Stojte! Ne smatrate lediino mast (kokosovih orshov) za naJboljSo? „Ceres" mast nI le najfinejša In najilsteJSa, ampak tudi najcenejša In naJIzdatnejSa mast, kar Jih poznam. -—- Le poskusite! Ne boste se kesali! (M 18 V Angleškem skladišču oblek se radi pomanjkanja prostora in vsakdanjega dohoda svežega blaga pio-daja vaj modernejša in najfinejša konfekcija za dame, gospode, deklice, dečke in otroke že sedaj za lastno oeno. O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg 5. «» d r» u Jc n e «> * « Spljetu. 9 t)«li» •» » . jI«*«* »Kje* t »rto.otjtt., « J Ljubljanska kreditna banke v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 promese no komunalne srečke d R157*. - žrebanje0 dne 2. marca. - Glavni dobitek R 300.000* -, promese no Tiske srečke fl R T- - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R 180.L00'—. Obe promeai skupaj samo K 21—. |o o b r e s 11 m. Podružnici« a w Celov^y, n e Rezervni fond it f > tt i o t