Samo edinstvo delavskega razreda more
preprečiti krvave vojne. Samo združenje
delavskega razreda more izboljšati življen-
ske pogoje.

št.

• No. B

NAPREJ

Delavski list za slogo in napredek ameriških Slovencev

Svoboda govora, tiska in sestanka so ne-
razdružljivi členi svobode. Kadar kdo podira
enega, podira pravice in zmago ameriške
revolucije. Branimo svobodo in ljudske pra¬
vice!

Cleveland, O. 16. AVGUSTA 1940

LETO - YEAR VI.

Kongres poplavljen s protesti
proti vojni konskripciji

SPONTANA LJUDSKA AKCIJA PRISILILA KONGRES DA
POPUŠČA. DELA\ ST\ O \ BOJU ZA SVOBODO IN DE¬
MOKRACIJO. 1 OJNA PROPAGANDA SE POOSTRUJE

Zgodovina Združenih držav ne
pomni tako spontane 1 j udske ak¬
cije, kakoršna se razvija proti
vladnemu vojnemu načrtu, ki je
strašno razburil ameriško delov¬
no ljudstvo. Ta spontana akcija
delovnega ljudstva je zavzela ta¬
ko široko polje, da je kongres,

KOLIKO JE ZGUBILO
DELAVSTVO V ANGLIJI?

pokorni sluga Wall Streeta, v ve¬
liki stiski, da najde izhod in za¬
dosti željam Wall Streeta.

Prisilna vojaška služba, kate¬
ro predvideva Burke-Wadswor-
thov zakonski osnutek, je korak
v fašizem. Tako so ga označili
liberalni kongresmani in senator¬
ji, ki dobivajo na tisoče in tisoče
pisem od državljanov. Prisilna
konskripcija in vojni načrti Wall
Streeta je združila vse delovno
ljudstvo, ki je prvič v zgodovini
nastopilo enotno v obrambi svo¬
bode in demokracije.

Burna debata v kongresu je
vse kaj drugega od obrambe. V
kongresu, ki je pod pritiskom in
v službi reakcije in Wall Stree¬
ta, se snuje in polaga temelje a-
meriški diktaturi. Vojna histeri¬
ja in konskripcija pa je le pret¬
veza, pod katero bo Wall Street
skušal regimentirati ameriško
ljudstvo v prisilno delavnico, Pr¬
vi korak je že narejen, ko je kon¬
gres odobril željo preds. Roose¬
velta, da lahko vpokliče narodno
gardo in jo pošlje kot vojno ek¬
spedicijo v tuje dežele, da inter¬
venirajo v prilog ameriškega im-
perijalizma.

Delavstvo v boju za demokracijo

Organizirano delavstvo vidi v
Burke-Wadsworthovem vojnem
načrtu primer, ki je ugasnil luč
svobode in demokracije v vojno
zapleteni Evropi. Provizije tega
načrta dajejo moč predsedniku,
da lahko izdaja dekrete, katerih
ne more zavreči niti kongres.

Organizirano delavstvo je op¬
ravičeno v strahu za Wagnerjevo
postavo, ki je trn v peti Wall
Streeta, delavstvo je v strahu
Pned fašizmom, kajti vlada ni do¬
slej dala najmanjše garancije,
da bo tudi kapital Wall Streeta

vpoklican za obrambo, vlada ni
dala nobene garancije, da bo de¬
lavstvo zastopano in vpoštevane
njegove pravice. Delavsto je za
obrambo dežele, toda pri tem ne
sme biti prikrajšano na svobodi

demokraciji, kajti v tem slu¬
čaju bi W ali Street nemoteno ko¬
pičil vojne dobičke na račun de¬
lavstva. Delavstvo se namreč
dobro zaveda, da ima Wall Street
na svoj-em programu vojno in u-
ničenje demokracije, ker vojna
obeta velike dobičke, ki so glavni
motiv današnje vojne.

Kongres popušča, a ne dovolj

Val protestov je spravil kon¬
gres v zagato. Iz teh razlogov je
bil Burke-Wadsworthov načrt že
nekaj krat amendiran. Sedaj ho¬
če zvišati plačo vojakom iz $5.00
mesečno na 30 dolarjev, toda iz
tega morajo pokrivati vse obli
gači j e (zastareli dolg), da se vo¬
jaščini osigura delo, ko se  povr¬
nejo—če bodo še živi. Letniki
za prisilno službo so bili znižani
na one med 21. in 31. letom, kar
pomeni, da bi v tem imel Wall
Street okrog 12 milijonov mož.
Toda ljudstvo ve, da ne bi ostalo
pri tem, da bir sledili nadaljni
milijoni kakor v Nemčiji in
Italiji.

Vojna propaganda vpije do neba

Na eni strani stoji delovno
ljudstvo, na vojni strani pa je
ves organiziran monopol in vsa
reakcija s svojimi propagandis
tičnimi sredstvi: tisk in radio, ki
bruha laži in grožnje, da nam
preti takoj nacistični jarem, ako
kongres ne sprejme in ostvari a-
meriškega šovinizma, ki se bi ko¬
sal z evropsko reakcij onarno
tiranijo.

Liberalna skupina, kar je je
še ostalo, trdno vstraja v boju
proti prisilni službi. Najbolj od¬
ločno nastopata senatorja Wheel-
er in Norris. Oba se sklicujeta
in trdita, da prisilna vojaška
služba ni potrebna v mirnem ča¬
su in da bo prostovoljni nabor
zadosten. ___-

Razmere med Ameriko in
Rusijo se popravljajo?

MOLOTOV GOVOR OB PRILIKI SPREJEMA BALTIKA. RU¬
SIJA NI V STRAHU PRED HITLERJEM. RUSIJA
IMA VSEGA V IZOBILJU

HITLER UDARJA
PO ANGLIJI

Cleveland, O. — Angleški kon¬
zul Ciril H. Cane, ki je dodeljen
detroitskemu konzularnemu ok¬
raju, je pretekli petek govoril v
Cleveland College avditoriju pred
skupino angleških podanikov
in prijateljev, ki zbirajo podpo¬
ro za Anglijo.

Konzul Cane je prepričeval
svoje poslušalce, da bo Anglija
zmagala v vojni z Hitlerjem, da
je angleško ljudstvo enotno in
podpira vlado z vsemi sredstvi.
Pred njimi je prečital odlomke
iz pisma, ki mu ga j e pisala žena
nekega angleška admirala, v ka¬
terem se je hvalila z položajem
v Angliji.

Najvažnejši odlomek tega pi¬
sma je bil sledeče vsebine:

Tekom enega tedna, ko je bil
imenovan Mr. Ernest Bevin za
delavskega ministra je odvzel de¬
lavstvu vse one privilegije, ki si
jih je delavstvo priborilo v pet
desetih letih. In kljub temu ni
nobene pritožbe. Vsi delajo v
harmoniji.”

Kaj dokazuje ta važna izjava?
Dokazuje, da se bije vojna na ra¬
čun delavstva, med tem ko boga¬
tini spravlajajo dobičke od vojne
in čakajo prilike, da zasužnijo
delavstvo bodisi potom domače¬
ga ali tujezemskega fašizma, ka¬
kor se je zgodilo v Franciji. Pet¬
desetletni trud delavstva je bil
žrtvovan na altar izkoriščanja.
Tudi ni verjetno, da je angleško
delavstvo zadovoljno sprejelo ta
edikt.

Lewisov govor pred
avtno konvencijo

DELEGACIJA OBSODILA VOJAŠKO SLUŽBO V RESOLUCIJI
DA PREDSTAVLJA OPASNOST
ZA DELAVSKI RAZRED

najznačilnejših govorov John Delegacija je strme po^^nje.

ewi sa, načelnika CIO in predsednika
m °čne premogarske unije, je bil oni
pr ® d  delegacijo avtne unije na konven-
Cl i* v  St. Louisu, Mo.

V tem govoru je Lewis ostro obso¬
di °te politični stranki—vključivši tu-
1  Rooseveltovo administracijo—ker ni

opravil;

sti.

da

a brezposelnosti in negotov-

^načiinost tega govora je bivstvu,
je Lewis stal pred delegacijo in
^ r ajno apeliral, da ga podpre v vseh
^legovih prizadevanjih za izboljšanje
e av skega položaja, ali pa se bo od-
^ r anii. T e  podpore pa ni zahteval
j ^Pogojno, temveč je povdaril, da
^  * njihovo podporo v smislu njego-
stališča, da se temeljito izboljša
j 0no mske pogoje in politično struk-
2  r °' Na to je delegacija odgovorila
•Pedklici: “Ti boš dobil našo podpo-

John!”

Levv:

govo poročilo, ki ni bilo doslej znano
avtnim delavcem. To se je nanašalo
na zahtevo predsednika Roosevelta
bivšega michiganskega governerja

v  Detroitu, ko so .e pod.l.
IZ  tovaren v ^ ^ p0dpre]O

svoj? opravičene zahteve, ali pa bodo

s silo izgnani.

Na ta ultimatum

Roosevelta in

{ «ai

bo

je zgubil vsako zaupanje v
°ježe politične stranke, ko je pod-
sledeče besede: “Nekega dneva

. • t rstjris odgovoril sledeče.

Murphyja je Lewi ^ dajalec če b i

“Jaz bi bil neum opustiti to-

bil postreljajo za,

varne, da jih na ll  ‘s dn ižbe.”
stopnild General Moto s j^u

“jaz ne dvomim, da boste p ^

vojaščino, toda jaz b0  milica

no z mojimi ljudmi, p vanl i

imela priliko, da me ubije

vred.”

Delavstvo, vojna, profiti

- run trudi da naša
<irr r i leta se ze Ciu uiuw,

vlada preneha oddajati ^ojo trgo^^

a. ki zanik:

in svobode



judstvo te dežele zgubilo zaupanj©
“Stoječe politične stranke v takem
da si bo formiralo svojo last-

str anko.”

M *-*•*> d '“ ,TStVU - -S.

organizi-

s p r.“ £ iu -

rnirdstracija »vlival* ^

V obširne mobrambnem p S
JU, * vlada ustvarjajo možnost.

WALL STREET BI RAD
VEDEL ZA VZROKE

Peta kolona Wall Streeta bo
preiskovala peto kolono Wall
Stneeta. To se sliši sicer zelo
čudno in nerazumljivo, vendar
pa je fakt vseeno.

New York Stock Exchange se
pritožuje, da ne gre dovolj de¬
narja skozi njihovo rešeto, zato
so sklenili, da bodo poiskali vz¬
roke za to. da se morda^ ne skri¬
va za tem kaka sabotaža. V to
svrho so poverili tvrdki Steven-
son, Jordan in Harrison, da pre¬
iščejo in doženejo vzroke, da po¬
spešijo svoje dobičke na račun

vojne. .

Wall Street namreč pričakuje,
da bi moral vojni program pred¬
sednika Roosevelta že obratovati
s polno paro, kajti v tem sluča¬
ju bi Wall Street posojeval de¬
nar vladi in privatnim podjet¬
jem Toda druga polovica pete
kolone si hoče zasigurati dobič¬
ke že vnaprej, zato zavlačuje z
izvajanjem Rooseveltovega voj¬
nega programa. _

da so industrijalisti in finančniki pa-
triiotični. “Kateri industrijalist bi ne
bil patrijotičen, če je plačan za to, da

dela velike dobičke?”

“Torej če priznavamo, da morajo
industrijalisti narediti P rofite p
imeti tudi delavstvo pravice. Pravice
dekivstva morajo biti ravno tako sve¬
te v očeh administracije, kakor so do¬
bički, ki gredo v roke izdelovalcev

kanonov in pušk.”

Svarilo proti vojni histeriji

Delegacijo je svaril, da ne nasede
vojni histeriji samo zato, ker nekateri
politiki ali državniki vidijo v vojni iz¬
hod, da jim ne bo treba ustreči zahte¬
vi svojega lastnega ljudstva.

Lewis Je apeliral na avtne delavce.
da  pomagajo graditi delavsko giban-
• e  da sami vzdružujejo svojo unijo
n pomagajo manjšim kakor so to
t 0 rW neštetokrat člani premogarske
niie  katerim gre največja zasluga,
da imamo danes v Ameriki močno m
n untno  industrijalno organizirano
llitani _ ,. n -ini m ela-

Značilen govor premierja Mo¬
lotova pred .sovjetskim parla¬
mentom ob priliki sprejema balt¬
iških državic, je našel odmev po
vsem svetu. Njegova izjava, da
se Sovjetska^ Unija ne bo vtikala
v imperijalistično vojno za tuje
interese, da bo še dalje ostala po¬
polnoma nevtralna napram vsem
državam, je nekoliko presenetil
one, ki so računali, da bo šla v
vojno, predno bo k temu pri¬
siljena.

Pozitivno ugotovilo zunanjega
ministra Molotova, da je Fran¬
cija izginila iz površja zaradi
njene zmotne zunanje politike,
se smatra, da to velja tudi za vse
ostale države, ki niso bile naklo
njene in pripravljene z njo so¬
delovati v kolektivni akciji proti
fašizmu in reakciji.

Molotov je spet odločno pod¬
črtal jasen kontrast med politiko
Sovjetske Unije in politiko osta
lih imperijalističnih dežel, ki se v
tem momentu t udi j o, da razširi¬
jo vojno po vsem svetu, da si ra¬
zdelijo propadle francoske, ho
landske in belgijske kolonije, da
pograbijo trg in surovine pod
krinko, da je vse to v interesu
borbe proti Hitlerju in hitler-
izmu.

Rusi niso v strahu pred
Hitlerjem

Molotova izjava, da so odnošaji
z Nemčijo še vedno taki kot so
bili v pričetku vojne, je dokaz, da
se Sovjetska Unija ne boji Hit¬
lerjeve sile. Na to se vedno bolj
pripravljajo in utrjujejo svoje
meje na vseh nevarnih pozicijah.
To je bil odgovor onim elemen¬
tom, ki so strašili Ruse, da bo
Hitler takoj udaril po njih, ka¬
kor hitro bo pobasal Anglijo. Ho¬
teli so namreč s tem provocirati
vojno med Rusijo in Nemčijo,
kar pa je zaenkrat izključena
stvar.

Nevtralnost Sovjetske Unije
tvori proti utež in ščiti vse one
dežele in kolonijalna posestva

pred imperijalisti. Pred rusko
silo, ki stoji po strani in opazuje
svetovne intrige z vseh mogočih
strani, je naj večji strah ravno
v taboru zavojevanih držav, ki
se bojijo, da ne bi mogočna So¬
vjetska Unija posegla v vojno
pozneje, ko bi bile imperijelis-
tične države izčrpane.

Boljši odnošaji med Ameriko in
Rusijo?

Ameriški državni podtajnik
Weles je pred kratkim izjavil, da
si ameriška in ruska vlada pri¬
zadevata priti to tesnejših stikov
in boljših odnošajev. Do tega je
bila ameriška vlada prisiljena
ker misli, da bo s tem vplivala
na Japonsko, ki vedno bolj ogro¬
ža ameriške interese v Kitajski
in Daljnem vzhodu.

Toda Molotov je v svojem go¬
voru naglasil, da niso odnosi
med Rusijo in Ameriko takšni,
kakoršne je želeti, da ameriški
kapital steza roke po tuji zemlji
in razširja vojno.

Združene države in Rusija sta
podpisali trgovsko pogodbo. Ru
sija bo tudi v tem letu nakupila
v Združenih državah za $40,-
000,000 blaga, ako ne bo trgov¬
skih dostavk ovirala vojna in
blokada. Lansko leto je Rusija
nakupila v Ameriki za $67,000,-
000 blaga, to je za $27.000,000
več kakor se je obvezala. Ame¬
rika pa je kupila v Rusiji blaga
za približno $23,000,000.

V Rusiji ima vsega v izobilju

Henry C Cassidy, dopisnik As
sociated Pressa, je poslal vest iz
Rusije, da je tam vsega v izo
bilju. V Rusijo je potoval skozi
Francijo, Nemčijo, Poljsko in
druge kapitalistične države, in ko
je primerjal izobilje v Rusiji z
nepopisno bedo v kapitalističnih
državah, je bil presenečen.

Toda vesti o pomanjkanju
Sovjetski Zvezi še vedno prihaja¬
jo za konsum nepoučene mase, ki
požira laži in klevete svetovnega
reakcij onarnega tiska.

NEMČIJA NAPOVEDUJE, DA SE BO “BLITZKRIEG” POJAČAL
SLEHERNI DAN. NEMŠKI BOMBNIKI POVZROČAJO
MALO ŠKODE, KER JIH ANGLEŠKI BRAMBOVCI
STALNO ZASLEDUJEJO

Dolgo pričakovan in napovedo¬
van nemški blitzkrieg nad Angli¬
jo se pričenja, kakor napoveduje
nemška propaganda. Pričel se je
šele ta teden, ko je Nemčija po-
jačala zračne napade, ki se bodo
nadaljevali tako dolgo, da bo An¬
glije prisiljena na kolena pred
Hitlerjem.

Istočasno pa se napoveduje, da
je Anglija pripravljena na na¬
pade, da uspešno odbija zračne
bombnike, da prizadeva nemški
vojni sili hude udarce na doma¬
čih tleh in v po Nemčiji okupira¬
nem ozemlju.

Hitler se zanaša le na zračno
silo, da bo zadostovala za napad.
Po sodbi strokovnjakov pa je sa¬
mo napad iz zraka nezadosten za
okupiranje Anglije same, ako se
Anglija odloči braniti nemškim
parašutistom, ki bi morda sku¬
šali spustiti armado iz zraka
ko poškoduje angleška morska
pristanišča in industrijske cent¬
re in ako se mu posreči streti
moralo tudi v Angliji.

Razkol med finskimi
socijal demokrati

DELOVNI ČLANI SOCIAL DEMOKRATOV ZATEVAJO SODE
LOV ANJE Z RUSIJO, VODITELJI SO PA PROTI.
LJUDSKA POKORŠČINA ODHAJA

Nedavni dogodki v blatiških
državicah Latvije, Estonije in
Litve so našli močan odjek tudi
v Finski. Finski narod je resno
prižel uvidevati, da je tudi nji¬
hova svoboda in neodvisnost od¬
visna od tesnejšega sodelovanja
in prijateljskih odnošajev s Sov¬
jetsko Unijo.

Ta sentiment in zavest finskih
mas je najbolj zadela finsko so¬

cial demokratično stranko, kate- skupno borila za svobodo in ne

Na čelu skupine, ki se je od¬
cepila, stoji bivši tajnik social so¬
cial demokratov, Karl H. Viik,
na čelu desničarjev je še vedno
V. A. Tanner. Odcepljena sku
pina je vstanovila svoj list in
seboj je potegnila pretežno ve¬
čino delovnega članstva. Napram
nepotrjenih, poročil je odcepljena
skupina naredila sporazum s ko
munisti in se obvezala, da se bo

*SV. K« «*» “ **•

uT™ j**««« »* ™ 1 "-

ri načel ju je bivši reakcijonarni
minister Tanner, ki je obenem
vodilna stranka v Finski. Navad¬
no članstvo te stranke zahteva
boljše odnošaje z Sovjetsko Uni¬
jo, dočim se desničarji in vodi¬
telji social demokratov temu upi¬
rajo. Vsled tega je prišlo med
njimi do novega razkola. Neka¬
teri izmed voditeljev social de¬
mokratov so pod pritiskom de¬
lovnega ljudstva stranke, resno
postavili na dnevni ned vpraša¬
nje, dali je bila vojna z Sovjet¬
sko Unijo vobče potrebna. Levo
krilo te stranke dalje zahteva so¬
cializacijo Finske kot najboljše
sredstvo za upostavitev tesnej¬
ših vezi z sovjeti in za očuvanje
Finske.

če je mogoče verjeti poročilom
je Anglija stalno napadala nem-
ša oporišča za blitzkrieg ter je
baje povzročila veliko škodo zla¬
sti ob francoski obali, kjer Hit¬
ler zbira svoje sile za invazijo
Anglije. Koliko in kašno premoč
ima Hitler v sedanji vojni se bo
videlo v nekaj dneh, ako je Hit¬
ler resno mislil izvesti invazijo
Anglije in jo res spraviti na ko¬
lena, na kapitulacijo ali premirje
pod Hitlerjevimi pogoji.

Značilno je tudi dejstvo, da i-
talijanska sila ni soudeležena pri
blitzkriegu na Angl jo, vsaj v po¬
ročilih ni razvidno. Vsa njena
sila je koncentrirana na afriški
fronti, da tako oslabita Anglijo
in njen odpor. Po poročilih je ra¬
zvidno, da je imela talijanska ar¬
mada nekaj uspehov v afriških
pustinjah.

V Angiji so trdno prepričani,
da ji priskoči Amerika na pomoč.
To je hudi eden razlogov, da je
Hitler s svojim blitzkriegom zelo
previden.

MEDNARODNI PREGLED

odvisnost Finske.

Gibanje narodnih mas za zbli¬
žan j e z Sovjetsko Unijo je dobilo
večji razmah. V Helsinki in dru¬
gih večjih mestih izbijajo na dan
velike demonstracije proti da¬
našnji reakcijonarni državni u-
pravi. Policijski teror niti pre¬
tepanje niso bili v stanu zaduši¬
ti vse bolj pogostih demonstracij.

Dopisnik New York Timesa
piše, da je osvobodilno gibanje
zajelo naj globoke j ši koren med
organiziranim delavstvom v in¬
dustrijskih centrih kakor tudi
med begunci, ki so bili z bajone¬
ti pregnani iz ozemlja, ki je pri¬
šlo pod finske sovjete.

Do tega je prišlo, ko so mase
izpregledale, da ni mogoče priti

Ali dobi Indija svobodo in neodvis¬
nost? Dolga borba indijskih plem za
svobodo in neodvisnost od Anglije ni
bila zaman. Angleški tajnik za Indi¬
jo je moral ponuditi neke koncesije, ki
pridejo v veljavo šele po končani voj¬
ni. Te ponudbe vsebujejo klavzulo, da
se mora osnovati v Indiji komitej, da
organizira vojno pomoč in sodelova¬
nje na strani Anglije, ki bi po kon¬
čani vojni priznala Indiji pravice Do-
miniona, kakor Kanadi, Avstraliji in
New Zeelandu.

Vseindijski kongres pa ni s temi
koncesijami zadovoljen in zahteva ta¬
kojšnjo svobodo in neodvisnost od An¬
glije. Značilno je, da je šel indijski
kongres preko Ghandija in njegove
želje ter se ne da zapeljati v vojno
brezpogojno in čakati na obljube.

Bolgarska dobila svoje ozemlje.
Romunija je morala pristati na bol¬
garske zahteve, da ji vrne Dobružo,
ozemlje, katerega je Bolgarija zgubi¬
la v vojni z Romunijo tik pred zad¬
njo svetovno vojno.

Romunija se je uklonila bolgarskim
zahtevam šele na pritisk iz Berlina,
ki je s tem hotel pridobiti simpatije
v Bolgariji. Romunska pa trdi, da se
ne bo uklonila ogrskim zahtevam za
odstop cele Sedmograške, je pa pri¬
pravljena odstopiti Ogrski del tega
ozemlja.

Romunsko oklevanje je povzročilo
v Berlinu precej nezadovoljnosti. Ve¬
sti govore, da je Hitler ponovno po¬
svaril Balkance, da nemudoma rešijo
svoje spore, v prvi vrsti pa je svaril
državnike, da manj govorijo in več
stotijo za sporazum.

Združene države revidirajo ekonom¬
ski načrt napram ameriškim repub¬
likam. Kmalu po končani Panameri-
ški konferenci, katero so listi progla¬
šali za zelo uspešno, je bila adminis¬
tracija v VVashingtonu prisiljena re¬
vidirati svoj ekonomski načrt, da si
pridobi tam več zaupanja.

Rooseveltova  administracija je
predložila v kongresu podlago za za¬
konski osnutek, da se poviša kapita¬
lizacijo izvozne-uvozne banke. S po¬
višano kapitalizacijo bi Združene dr¬
žave finančno in drugače pritegnile k
sebi latinske republike, ki so danes
odvisne od trga s Nemčijo in Italijo.

v okom neznosnih razmer potom
pokorščine in vdanosti stranke,
ki zadržuje napredek in svobodo
delovnega ljudstva. Ljudstvo
brede v brezposelnost kjub dej¬
stvu, da gradi pota in cesta. Dav¬
ki so podvojeni, draginja pa
stalno raste, a plače pa so še ved¬
no na predvojni stopnji.

Latinske republike so v težkem po¬
ložaju. Gre se namreč proti Hitler¬
jevemu vplivu, toda položaj ni tako
enostaven, ker se ne morejo braniti
proti fašističnemu in ameriškemu na¬
valu Wall Streeta, na katera gledajo
ljudstva z enakim nezaupanjem. Go¬
tovi krogi v teh republikah izražajo
dvom, da bi Združene države mogle
braniti vso zapadno hemisfero.

Japonski “blitzkrieg” |v Kitajski.
100 japonskih zrakoplovov je napadlo
mesto čunking, kjer se računa, da je
izgubilo nad 1,000 ljudi svoje življe¬
nje, ko so deževale raznovrstne bom¬
be iz zraka.

Japonski fašisti, ki so se povzpeli
do nove vlade, imajo vnaprej določe¬
no politiko osvajanja. Vso Kitajsko
in Indo Kino hočejo iztrgati iz rok
Angliji in Ameriki ter tako postati
gospodarji Daljnega vzhoda.

Ko je Anglija zaprla Kitajcem edi¬
no pot skozi Burmo je bil za japonski
fašizem signal, da tam lahko delajo
kar hočejo. Toda Japonci in Anglija
delata račun morda prehitro. Kitaj¬
ska še ni zdrobljena.

Unije v Franciji prepovedane. Fa¬
šistična francoska vlada je že naja¬
vila, da je konec strokovnih delavskih
organizacij. Poslej bodo delavci in in¬
dustrijalisti tvorili skupne edinice, kar
pomeni, da bodo delavci telesni suž¬
nji industrijalistov kakor v Nemčiji
in Italiji.

Organizirano delavstvo in razreden
boj v Franciji je bil glavni povod, da
je Francija kapitulirala in odprla vra¬
ta hitlerizmu. Začetek kapitulacije je
bil narejen v Monakovem, toda glav¬
ni vzrok za poraz francoskega delav¬
stva pade ravnotako na rame fran¬
coskih socijalistov, ki so ta sporazum
odobrili, opustili razredno borbo in se
pridružili francoski reakciji v borbi
proti francoskim komunistom names¬
to fašizmu.

Revolta v Albaniji? Nepotrjene ve¬
sti krožijo v Londonu, da je v Alba¬
niji prišlo do revolte napram Italiji
Vest pravi, da je bilo okrog 100 ljudi
ubitih, ko so Italijani hoteli mobilizi¬
rati Albance za vojaško službo. Bivši
albanski kralj Zog se veseli teh vesti,
ni pa gotov, da so resnične. Anglija
baje podpira Albansko revolto.

11 RUDARJEV UBITIH
V JUGOSLAVIJI

Belgrad. — V plinski eksplo¬
ziji v nekem rudniku pri Nišu je
bilo ubitih 11 rudarjev, 10 je pa
bilo ranjenih.

Stran 2

NAPREJ

Publiflhed Twice a Month by “NAPREJ” Publishing Company.
16811 VVATEKLOO RD., CLEVELAND, OHIO

Entered as second-class matter, March 15, 1940 at Post Office at
Cleveland, O., Act of March 3, 1879

NAPREJ

— IZHAJA DVAKRAT NA MESEC

Naročnina za celo leto $1.50; za 6 mesecev 75c.

Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v ponedeljek zjutraj.

Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo.

Vse pošiljatve naslovite na:

“NAPREJ” 15811 Waterioo Ko a d, Cleveland, Ohio

glede

Bodimo hladnokrvni
združenja SNPJ in SbPZ

Prijatelji združenja slovenskih, podpornih organizacij, ki so
delovali mesec za mesecem in leto za letom, fraternalisti, ki so
temu vprašanju posvetili mnogo časa in truda, ne smejo obupati,
da je bilo njihovo prizadevanje zastonj, potem ko so prečitali dol¬
go polemiko med Molekom, urednikom Prosvete, glasila SNPJ, in
uril lom, urednikom Napredka, glasila SSPZ.

Po našem mnenju je bila ta polemika nepotrebna in brezsmi¬
selna, kajti v dolgih člankih ni bilo rečeno ničesar, kar bi doved¬
lo obe organizaciji bližje združitvenemu cilju, marveč je padla
marsikatera trpka beseda in očitek, katerih cilj je bil, da se vpra¬
šanje združenja zavede na malenkostna in abstraktna vprašanja,
na osebnosti in maščevanja, prav za prav da se “ubije’ gotove ose¬
be, ki igrajo pri združenju važno vlogo.

Nam ni na tem, da bi tukaj ugotavljali, kdo je zakrivil to po¬
lemiko, ker to ni važno. Tudi se ni treba ozirati na očitke, ki so
padli v tej polemiki. Važno je namreč samo to, da članstvo obeh
organizacij ostane hladnokrvno in neprestano deluje v smislu, da
se združitev izvrši čimprej m0 g 0 če.

Združenje SSPZ in SNPJ je logično, kajti obe organizaciji
sta najbolj sorodni po načelih in prepričanju. Združitev je mo¬
goča vzlic temu, da je prišlo do nesoglasja glede začetne poteze.
To vprašanje, kakor ga mi razumemo, spada takorekoč pod legal¬
no proceduro v takih zadevah, ter pri tem ne bi smelo biti kakega
prerekanja, predno ni članstvo o vsem tem na jasnem. Važno ozi¬
roma najvažnejše vprašanje pri združenu je, da se osigura ena¬
kopravnost članstva, da se zajamči najširša demokracija, da se
osigura obstoječe podpore in pusti odprta vrata združenju ostalih
slovenskih podpornih jednot, ki se bodo eventuelno združile.

Ker igrajo pozicije važno ako ne odločujočo vlogo pri zdru¬
ženju, je pač naravno in logično, da članstvo odločuje tudi o tem,
kajti članstvo želi združenje in dobro, ve kdo deluje najbolj pra¬
vilno in dosledno; članstvo dobro ve, komu lahko zaupa in komu
ne. Nikakor pa ne smejo pozicije ovirati združenja in sloge ame¬
riških Slovencev, ker članski interesi morajo biti nad interesi po¬
sameznikov, v tem slučaju nad interesi glavnih odbornikov.

Nam se dozdeva, da je Molek v svoji polemiki skušal potis¬
niti združitev s JSKJ izven možnosti, sklicujoč se na načelnost,
če je to njegov namen ali ne, vendar je treba imeti pred očmi,
da je to mogoče in izvedljivo, ker članstvo JSKJ ravno tako stre¬
mi po združenju in harmoniji. Pri takem razpoloženju članstva
ni mogoče misliti, da bi sploh kdo mogel nasprotovati demokra¬
tični združitvi, kjer ne bi nihče trpel na svobodi kakor ni doslej.
Načelnost, politično in versko prepričanje pri združitvenih razgo¬
vorih odpadejo, kajti če bi članstvo devalo ta vprašanja v ospredje,
če ne bi članstvo JSKJ bilo napredno in zavedno, ne bi vstrajalo
pri združenju z eno ali drugo svobodomiselno skupino.

Hladnokrvnost, toleranca in treznost mora biti vodilna misel,
glavna briga in predpogoj. Ovire, ki so stale med združenjem, bo¬
do odstranjene, če ne pred združenjem, pa po združitvi.

Prijatelji združenja pa morajo odslej svoje napore še pod¬
vojiti, predno se združenje ne vrže iz dnevnega reda. Pred očmi
moramo imeti to, kar smo imeli doslej: da združenje pomeni na
predek v gospodarskem in političnem oziru, da bomo združeni
močni in složni, da bo združenje velikanskega pomena za vse a
meriške Slovence kakor tudi za Slovence v starem kraju, ker jim
bomo združeni lažje pomagali v njihovi borbi za svobodo.

VABILO NA PAPOLDANSKI IZLET “NAPREJA”

RUSI IN TEHNIKA

“NAPREJ”

Clevelandski prijatelji “Napreja” so prišli do imenitne ideje,
da se zberejo in naredijo lep popoldanski izlet na farme, da se
odahnejo in razvedrijo v večjem krogu svojih prijateljev. Ta iz¬
let se vrši v soboto popoldne 17. avgusta in sicer na idilično farmo
rojaka S. Turopolca na 4906 Richman Road, ki je le nekaj milj
iz mesta.

Na izletu se bodo oddale lepe nagrade dobitnikom. Poleg te¬
ga bo na izletu zabave in razvedrila za vse, ki ljubijo lepo družbo
in prijateljski razgovor o raznih težkih svetovnih in domačih
problemov. Na tem izletu bo prilika, da se v prijazni senci in na¬
ravi razveselimo skupaj z našimi hrvaškimi in srbskimi prijatelji,
ki bodo navzoči.

Izletniški odbor bo za ta dan pripravil mladega jančka kakor
tudi drugih domačih dobrot in okrepčil, zato apeliramo na vse pri¬
jatelje “Napreja” in napredka, da se pridružijo temu izvanred-
nemu popoldanskemu izletu na farme, da vsaj začasno pozabimo
na dnevne muke.

Kožipot: Kdor bo potoval z avtom naj vozi po Euclid Ave,
do Richman Rd., kjer naj krene na desno in vozi kaki dve milji
do tega prostora. Pred hišo rojaka Turopolca, ki je na glavni
cesti, je poštna skrinja z njegovim napisom. Za goste brez avtov
pa bomo najeli par avtov, ki bodo vozili od konca Notthingham
kare. Avti bodo peljali od 5 do 8 ure vsako uro. Odbor.

ZMAGA JEKLARSKIH
DELAVCEV V INDIANI

Indianapolis, Ind. — Stavka
jeklarskih delavcev pri J. D.
Adams Manufacturing Co.,ki je
trajala 56 dn i,se je uspešno za-
klučila za stavkarje. Družba je
kapitulirala in sklenila pogodbo
z jeklarsko unijo, ko je videla,
da je z gibanjem ‘back-to-work’
doživela fiasko.

DELAVCI V PRALNICAH
DOBILI ZVIŠANJE

New York. —(Delavci v new-
yorških pralnicah so dobili zvi¬
šanje plač za $300,000 na leto.
To zvišanje je izvojevala Amal-
gamated Clothimg Workers
(CIO), ki je pritiskala na raz¬
sodnika, da je zvišal lestvico mi¬
nimalne plače od 36 do 41c na
uro. Minimalna tedenska plača
bo zdaj $18.

(Nadaljevanje)

Karakteristiko stahanovskih
delovnih metod in pomen staha-
novskega gibanja za bodočnost
naše dežele je Stalin nadaljeval:

Le poglejte sodruge staha-
novce. Kdo so ti ljudje? To so
v glavnem delavci in delavke
mladih ali srednjih let, kulturni
in tehnično podkovani ljudje, ki
dajejo primer točnosti in akurat-
nosti na delu, ki znajo ceniti fak¬
tor časa na delu in ki se niso na¬
učili računati časa le na minute,
marveč tudi na sekunde. Večji
del stahanovcev je izvršil tako-
zvani tehnični minimum in nada¬
ljuje z izpopolnjevanjem svoje
tehnične izobrazbe. Ne poznajo
ne konservativnosti, ne mrtvila
nekaterih inženjerjev, tehnikov
in gospodarstvenikov, marveč
korakajo smelo naprej, lomeč za¬
starele tehnične norme in usta¬
navljajoč nove, višje, vnašajo
popravke v projektirane sile v
gosporadske načrte, ko so jih se¬
stavili voditelji naše industrije,
večkrat dopolnjujejo in poprav¬
ljajo inženerje in tehnike, jih po-
gostoma učijo in poganjajo na¬
prej, kajti to so ljudje, ki so si
popolnoma osvojili tehniko svoje
stroke in ki umejo iztisniti iz
tehnike, kar je mogoče iz nje
največ dobiti. Danes je še malo
stahanovcev, toda ni dvoma, da
jih bo putri desetkrat več. Mar
ni jasno, da so stahanovci no-
votarji naše industrije, da pred¬
stavlja stahanovsko gibanje bo¬
dočnost naše industrije, da hrani
v sebi klico bodočega kulturno-
tehničnega poleta delavskega ra¬
zreda, da nam odpira pot, po ka¬
teri edini je mogoče priti do istih
visokih uspehov produktvnosti
dela, ki so nujno potrebni za pre¬
hod od socializma v komunizem
in za uničenje protislovja med
duševnim in fizičnim delom?!”

Razvoj stahanovskega gibanja
in dejstvo, da je bila druga pet¬
letka predčasno izvršena, sta us¬
tvarila predpogoje za nov polet
blagostanja in kulturnega raz¬
voja delovnega ljudstva.

Realna mezda delavcev in na¬
stavi jencev se je v drugi petlet¬
ki več kot podvojila. Mezdni
sklad, ki je znašal v 1933. letu
34 milijard, je narastel v 1937
letu na 81 milijard. Sklad držav¬
nega socialnega zavarovanja, ki
j,e znašal 1. 1933 4 milijarde in
600 milijonov rubljev, je nara¬
sel v 1937. letu na 5 milijard in
600 mili j dnov rubljev. Za držav¬
no socialno zavarovanje delavcev
in nastavi jencev, za zboljšanje
življenja in za kulturne potrebe,
za zdravilišča, toplice, domove
počitka in za zdravniško pomoč
je bilo potrošenih le v letu 1937
okoli 10 milijard rubljev.

Na deželi se je kolhozni ustroj
končnoveljavno utrdil. Temu so
zelo mnogo pripomogla Pravila
kmetijske zadruge, ki so bila
sprejeta na II. kongresu kolho-
znikov-udarnikov v februarju
1935. leta, in dejstvo, da je bila
pripisana kolhoznikom vsa zem¬
lja. ki jo obdelujejo, v večno u-
porabo. Z utrditvijo kolhoznega
ustroja sta na deželi izginili rev¬
ščina in nepreskrbljenost, če so
dajali prej. pred tremi leti, po
en ali po dva kilograma žita de¬
lovni dan, pa dobiva sedaj veči¬
na kolhoznikov z žitnih okrajih
po dvanajst, mnogo kolhoznikov
pa celo po dvajset kilogramov ži¬
ta na delovni dan in poleg tega
še druge pridelke in denarne do¬
hodke. Pojavili so se milijoni
kolhoznih dvorov, ki so dobili za
leto dni dela v žitnih okrajih po
500 do 1500 pudov žita in ki so
imeli v okrajih, kjer pridelujejo
bombaž, sadkorno peso, lan v ži¬
vinorejskih, vinogradniških, ci¬
tronskih in vrtnarskih okrajih
po desettisoče rubljev letnega
dohodka. Kolhozi so postavili
imoviti. Zgraditev novih žitnic in
skladišč je postala glavna skrb
kolhoznih dvorov, kajti stare
shrambe pridelkov, ki so bile pre
računane na neznatne letne za¬
loge, ne zadovoljijo niti deseti
del novih kolhoznih zahtev.

Ker se je blagostanje ljudskih
množic povišalo, je izdala vlada
leta 1936 zakon, ki prepoveduje
aborte. Obenem je izdelan širo¬
kopotezni program za zgradbo
porodišnic, jasli, mlečnih kuhinj
in otroških vrtcev. Leta 1936 je
vlada nakazala v ta namen 2 mi¬
lijardi in 174 milijonov rubljev,
dočim je bilo nakazanih v 1935.

letu le 875 milijonov rubljev. S
posebnim zakonom je bila dolo¬
čena pomoč družinam, ki imajo
mnogo otrok. Na podlagi tega
zakona so izdali leta 1937 več kot
pol milijarde rubljev pomoči.

Radi uvedbe splošnega obvez¬
nega pouka in radi .graditve no¬
vih šol se je začela silno razvi¬
jati kulturnost ljudskih množic.
Po vsej deželi s,e je razmahnilo
ogromno delo za zgradbo novih
šol. število učencev v osnovnih
šolah, ki je znašalo 1914 leta 8
milijonov, je naraslo v 1936-
1937. letu na 28 milijonov, števi¬
lo dijakov v višjih šolah, ki je
znašalo v 1914. letu 112 tisoč je
naraslo v 1936-1937. letu na 542
tisoč.

Bila je to kulturna revolucija.

V podvigu gmotnega položaja
—kulturnega razvoja ljudskih
množic se je pokazala sila, moč,
nepremagljivost naše sovjetske
revolucije. V preteklosti so re¬
volucije propadle zategadelj, ker
niso imele možnosti, da bi obe-

prav so dale ljudstvu svobodo.
V tem je bila njihova temeljna
slabost. Naša revolucija se od
vseh drugih revolucij razlikuje
po dejstvu, da ni le osvobodila
ljudstva carizma in kapitalizma,
marveč da je tudi korenito zbolj¬
šala njegov gmotni in kulturni
položaj. V tem je njena sila in
nepremagl j ivost.

“Naša proletarska revolucija,
—je dejal Stalin v svojem govo¬
ru na prvem vsezveznem zboru
stahanovcev,—je edina revoluci¬
ja na svetu, ki je utegnila poka¬
zati ljudstvu ne le svoje politič¬
ne, marveč tudi gmotne rezulta¬
te. Med vsemi delavskimi revo¬
lucijami poznamo le eno, ki je
nekako prišla do oblasti. To je
Pariška komuna. Imela pa je
kratko življenje. Sicer je res, da
je skušala razbiti okove kapita¬
lizma, ni jih pa utegnila razbiti
in je tem mam j utegnila pokazati
ljudstvu blagodejne gmotne re¬
zultate revolucije. Naša revolu¬
cija je edina, ki ni le razbila o-
kov kapitalizma in dala ljudstvu
svobodo, marveč je utegnila dati
'  ljudstvu materijalne pogoje za
'premožno življenje. Zato je na-

Louis Adami«, slovenski J* 1

je  . svojin,

nem resno izboljšale tudi ljudski; ša revolucija silna in nepremag-
gmotni in kulturni položaj, če-'ljiva.”

KOMENTARJI

Proletarec že več kot šest me¬
secev komentira o žalostnem slu-
šaju pri HBZ, kot bi bil njen po¬
sebno pooblaščen varuh. Seve¬
da prikazuje celo zadevo v na¬
pačni luči, ker tako narekujejo
njegovi interesi im interesi nji¬
hovega bivšega privrženca, ki je
baje obenem tudi privrženec fa¬
šističnih “domobrancev”, ki so
mu pomagali, da je mogel tako
dolgo ostati na mehkem stolčku.
Proletarec piše o celi zadevi to¬
liko in tako, kot bi vedel vse po¬
drobnosti, kar je pa daleč od re¬
snice ali jo pa vedoma taji.

“Naprej” je o celi zadevi pri
HBZ veliko bolj točno informi¬
ran, toda doslej nismo omenili
niti vrstice, ker smatramo, da to
me spada v naše področje, da se
bi vtikali v zadeve bratskih pod¬
pornih organizacij. Mi take stva¬
ri prepuščamo članstvu. Dodamo
pa, da je po naš.?m mnenju imel
gl. izvršni -odbor prav, ko je v
smislu pravil namestil v gl. ura¬
du nekatere nove osebe. To je
potrdila tudi porotna razprava,
ki je končno po dolgih letih dala
zasluženo brco Butkovichu in u-
redniku Petraku, ki sta samo-
pašno razpolagala z osobjem v
gl. uradu.

Proletarec zvrača krivdo za tro¬
šenje tisočakov za sodnij ske tož¬
be, za vlačenje šerifov v glavni
urad, za dolgo porotno obravna¬
vo ma hrvaške komuniste, ki bi
v tem slučaju morali dobiti vse
priznanje, ako je to njihova za¬
sluga, da je sedaj HBZ naredila
konec Butkovičevi in Petrakovi
diktaturi, da so bili prisiljeni u-
makniti tožbe in metati članski
denar v svrhe, ki so samo pospe

vsi, ki nazivajo Sovjetsko Rusijo
“kravavo Rusijo.” Rusija je bi¬
la krvava za časa carja Nikolaja,
ali ruskemu narodu je zasijalo,
ko je bila vpostavljena sovjetska
vlada. lOktoberska revolucija je
bila ena potrebna stvar za ruski
narod. Rusija je naša in nam se
ni treba bati, če pride v Jugo¬
slavijo. To bo za narod, za vas
bo rešitev. Morda zame ne bo
dobro, ali za vas bo dobro.” Ra¬
zume se, da so prisotni na shodu
pozdravili vladiko in IRusijo z
klici: ‘živijo vladika in Sovjet¬
ska Rusija!”

Ko smo ravno pri duhovščini,
naj omenimo, da je danes baš
med duhovščino raznih verskih
skupin, ki na prižnicah direktno
nastopajo za obrambo svobode in
demokracije. V tem slučaju jo
zagovarjajo bolj odločno in moč¬
no kakor kongresmani im sena-
tori ,ki so za to pooblaščeni in
plačani od ljudstva, da branijo
njihove interese, svobodo in de¬
mokracijo.

Zelo značilna se nam zdi izja¬
va methodistovske cerkve, ki je
ostro obsodila Burke-Wadswort-
hov načrt prisilne vojaške služ¬
be, katero so označili, da “vodi
gotovo, če ne takoj, v direkcijo
diktatorstva.” Dalje se glasi m ji
hova izjava: Militarna konskrip
cija v tem času ni potrebna sa¬
mo za obrambo. Kot je ta načrt
sedaj sestavljen, udarja civilne
in verske svobode, disruptira so¬
cialno in ekonomsko življenje,
osredotoča široko moč v roke par
oseb. Mi nočemo verjeti, da
Združene države, v namenu, da
se preservira ameriški način živ¬
ljenja, prenehajo biti demokra-

ševale njihovo diktaturo nad cija in postati totalitarijanski

članstvom in osobjem v gl. ura¬
du, če bi bil Proletarec proti dik¬
taturi v podpornih organizacijah,
se bi bil potegnil za prizadete do-
pismikarje, ki ne smejo niti ene
samcate besede izpregovoriti v
svojem glasilu proti uredniku Pe¬
traku.

Nam se pa dozdeva, da je za
Proletarčevem objokovanjem vse
nekaj drugega. Zadnja konven¬
cija HBZ je namreč temeljito
pometla z nekaterimi “prosveta-
ši”, ki so bili “ruber stamp”
glavnih diktatorjev, posebno Pe¬
trakovi pristaši, ki so imeli glav¬
no besedo v porotnem odboru, ki
je vedno opral Petraka in Butko-
vicha. S tem je delegacija HBZ
dala hud udarec “socijalističnim”
šarlatanom in njihovemu glasi¬
lu, ki je takoj po končani kon¬
venciji prenehalo izhajati. iTo bo
najbrž glavni razlog, da se Pro¬
letarec toliko zanima za afero pri
HBZ, ker se menda boji, da se
ne bi take “bolezni” napasli tu¬
di Slovenci.

Zadnjič smo omenili redek slu¬
čaj med slovenskimi duhovniki,
danes pa hočemo na kratko ome¬
niti še en zelo redek slučaj, ki
priča, da je več takih mož. Da¬
nes prinašamo izjavo nekega
srbskega “vladike”, ki je imel ze¬
lo značilen govor na shodu v De¬
troitu. Vladika je dejal med
drugim tudi sledeče: “Motijo se

režim.

Nadškof McNicholas iz Cin¬
cinnatija, O. pa je izdal pastirsko
pismo, ki je bilo prečitano v vseh
cerkvah njegove škofije. To pi¬
smo vsebuje apel, da farani ur-
girajo kongresmane in senatorje,
da ne podležejo “visokemu pri
tisku militarne skupine, pred in¬
tervencij onisti, propagandisti pri
razmotri vanju o Burke-Wads-
worth prisilnem vojaškem načr¬
tu.

“Prostovoljni vstop v armado
in obrambni program bo brez
dvoma pritegnil milijone fantov
in deklet, ki se bodo trenirali za
vojaško službo in obrambo naše
dežele.'

Registraciji tujerodcev bo sle¬
dila registracija vsega ljudstva.
To je namen Burke-Wadsworth
načrta. Nihče ne sme trditi, da
je namen registraciej obramba
demokracije in svoboščin, marveč
s tem hočejo streti odpor ljud¬
stva, da bo sprejelo vsako fašis¬
tično metodo, ki bo izvirala pod
krinko “zaščita države.” Kaj po¬
meni zakon o “zaščiti države” v
Jugoslaviji, nam lahko povedo o-
ni, ki so bili in so še danes žrtve
tega zakona. Ali more kdo reči,
da je svoboda in demokracija v
Jugoslaviji dovoljena?

Senator Burke, ki je predložil
ta načrt, je častilec Hitlerja, v
kongresu je podiral vse socialne

Beležke o tem in onem

je s svojim e—--

gel, da nas je ameriška javnost lah

ko spoznala za lajalne in praktične A-
merikance, pledira sedaj pred ameriš¬
ko spoznala za lojalne in praktične A-
vsem tujerodcem. Adamič je v svo-
jem intervjuvu koncem juUja podal
obširne nasvete, kako se bi pritegnilo
naše sodelovanje v “obrambnih pri¬
zadevanjih v Ameriki.”

Njegovi prfcdlogi so dobri, toda po¬
manjkljivi v tem, da ni podčrtal važ¬
nega /dejstva, da so vsi tujerodci de¬
mokratično orijentirani, da so pri¬
pravljeni braniti ameriško demokraci¬
jo in tradicije, kakoršne je začrtal
Thomas Jefferson v izjavi neodvis¬
nosti.

Adamič se pritožuje, da so nekateri
Nemci in Italijani nelojalni, da se vdi-
njajo Hitlerju in Mussoliniju, ni pa
navedel razlogov za to stanje male
peščice Nemcev in Italijanov kakor
bi bil lahko, kajti njemu so ti razlo¬
gi dobro znani. Dejstvo je namreč,
da so Hitlerjevi in Mussolinijevi kon¬
zularni agentje zavedli nekaj nemških
družin v takozvani “vrhnji plasti”,
kajti cilj konzularnih uradnikov je,
da v vsaki deželi delajo reklamo za
njihov režim. Toda agentje fašistič¬
nih režimov niso uspeli zavesti zaved¬
nih delavcev, marveč samo lahko¬
verne in bogatejše družine, ki gojijo
ambicije, da bodo igrali važne vloge.

Takih slučajev je veliko tudi med
Slovencih, Hrvatih in Srbih v Ameri¬
ki. Poznamo slučaje, kjer so konzu¬
larni uradniki izkoriščali lahkoverne
“boljše” družine v svoje politične svr¬
he. Tu in tam so tudi uspeli zavesti
gotove voditelje, da so jim delali po¬
klon, branili jugoslovansko vlado na
različne načine, sprejemali obiske bel-
grajskih špijonov v svojih uradih itd.,
toda pri delavstvu niso opravili niše-
sar.

Adamič, ki se nahaja v važnem o-
brambnem odboru, bi tukaj lahko sto¬
ril veliko uslugo vladi in tujerodcem,
ako bi razkrinkal delovanje fašistič¬
nih in napolfašističnih vladnih urad¬
nikov, ki sejejo fašizem in zmedo med
tako zvanimi “boljšimi” in bogatej¬
šimi družinami, kajti fakt je, da ima
fašizem svoje pristaše samo med bo¬
gatim slojem.

“Titagične iluzije” je naslov ured¬
niškega članka Cankarjevega Glasni¬
ka. Avtor tega članka je seveda Et-
bin Kristan. “Tragične iluzije” je pra¬
vilen naslov, toda zgrešen, ker je u-
perjen proti delavcem, ki so dorasli in
razumevajo bolj dosledno današnji
svetovni politični in ekonomski polo¬
žaj kot Kristan.

članek in tudi avtor je tembolj tra¬
gičen, ke^ vidi kako “čudovito se je
izpremenila Velika Britanija od tistih
časov, ko jo je Chamberlain povedel
v močvirno politiko ...”  Kje je ta
čudovitost in izprememba Kristan ne
omenja, menda smatra, da bodo tudi
njegovi čitatelji slišali, kako trava
raste.

Mislili smo, da je vsaj Kristan bolj
objektiven poznavalec položaja, da mu
je znano, da je Chamberlain in nje¬
gova skupina ultra reakcijonarjev In
monopolistov še vedno glavna “os”,
>krOg katere se vrti in suče vsa brit-
ska notranja in zunanja politika.

Kristan dalje omenja in vidi “pre¬
bujeno Anglijo” brez da bi povedal,
odkod izvira to prebujenje v Angliji,
ne pove pa, da je to prebujenje
kolikor ga je v Angliji, privrelo na
dan po zaslugi in inicijativi tiste
skupine, ki se je že od pričetka Cham-
berlainovega popuščanja, borila proti
njemu in ki še danes vstrajno zahteva
njegovo odstranitev iz vlade, toda
Kristanova “prebujena Anglija” še ve¬
dno piha v Chamberlainov rog!

Kristanove “prebujene Anglije” še
ni razen v odločnih nasprotnikih
Chamberlaina in njegove politike. Tu¬
kaj moramo tudi konstatirati, da
Kristan in njegovi social demokratič¬
ni lakaji ne podpirajo Chamberlaino-
ve opozicije, ki deluje, za resnično
“pne bu jen je” Anglije.

Da Kristanovi social demokratični
lakaji v Angliji slepomišijo, je naj¬
bolj razvidno iz fakta, da niti sami
niti njihovo glasilo ni storilo ničesar
v kampanji, da se Chamberlaina od¬
strani iz vodilne pozicije v angleški
vladi, kar je seveda v popolnem so¬
glasju z njihovo taktiko: “ne ugrizni
boke, ki te hrani!”

Kristan lahko verjame v “prebuje¬
no Anglijo”, če hoče, toda angleški
delavci ji ne zaupajo, ne zaupa ji a-
meriški vojni tajnik Stimsom, ki je

in delavske zaščite, napadal
Roosevelta, dokler je slednji de¬
loval v interesu delovnega ljud¬
stva. Senator Burke, in takih je
več v Združenih državah, ščiti
samo interese Wall Streeta in
monopolistov, ki izrabljajo in
podžigajo vojno histerijo, da bi
čimprej vklenili ameriško delov¬
no ljudstvo v fašistični jopič.

odsekom, da bo Anglija stri etlatlli|| i
desetih dneh, ako Hitler navap V tri '
Predno bo mogoče verjeti “ D ' "H,
Angliji”, bo treba izpre m T%ij
marsikaj. 'ti ^

Ivan Jon tez se huduje ^

stinčič napisal za “Naprej

nek, v katerem je omenil, (j a  . ^

./»ncl/i hnr'711‘1 ’r\  ii l,» . .. "f«!


venski buržuaziji | v  izselje^ " Sl "'
njenim socijalističnim lakaj VU  ^
zelo uspelo.” 6111  del 6

Jontez se sklicuje na socijau
leka, Zavertnika in Kristana'' '' 14 '
organizirali boj proti klerik-,? * #
Tukaj je Ivan res pogodil. y ^
hova borba se je sukala le oj,,? “i*"
jev in njihovih kuharic, da ža °^ ,at ‘
važnejše stvari ni bilo ne
prostora. No, priznavamo, te
prejšnjih, davnih časih napisan h!-'
prilog proletarijata in delavs^ ^ , v
darnosti, za kar so prejeli l epe  ■ SOli '
gat nagrade. Nihče pa ne sm e t
da so dosegli kake posebne J™ 11,
med slovenskim proletariatom ,
ga razvili miselno in politično d a  ^
jim vcepili ono zavest in zn a n  *
je delavstvu potrebno, da se osv tl*?
kar je Gustinčič imel v mislih k
pribil ta fakt. ’ 0  l e

Jontez ali ne ve ali pa noče vedeti
da se je slovenski proletarijat takor
koč sam razvijal, ker niti “x apr ?
mu ni odgovarjal v zadostni meri, p a
je to resnica, je bilo razvidno tudi na
konvenciji JSZ, ki je morala konsta
tirati, da Molekovi, Kristanovi, Zait
zevi in Zavertnikovi učenci naglo n .
puščajo njihove vrste, da zapuščajo
stranko, ker ne odgovarja delavskim
ciljem in težnjam.. Stem pa ni rečno
da ne gre slovenski proletarijat naprej
po pravilni poti brez Moleka in Kris¬
tana. Baš to je najboljši dokaz, da
slovenski proletarci gredo naprej po
pravilno začrtani poti, ko odklanjajo
Moleka, Kristana in vse ostale soci-
jalistične prvake in zavajalce.

Dalje so morali tudi konstatirati,
da je bilo vse njihovo politično pri-
zadevanje brez vsakega uspeha, zato
sedaj urgirajo še one aktivne člane
stranke, da odstopijo in delujejo samo
še na kulturnem in prosvetnem polju,
da se omejijo samo na vzdrževanje
svojih publikacij in krmenju svoje
molzne krave, da jim bo dajala več
mleka in krila letne deficite.

Gust inčič namreč ve to, česar Jon¬
tez ne vidi, ker se ni nikoli zanimal
za globokejšef stvari v njegovi stranki,
Gustinčič kakor tudi mnogi drugi da-
Iekovidni ljudje so spoznali, da se so-
cijalistični lakaji borijo le tako dol¬
go, da se dokopljejo do važnih pozi¬
cij, potem pa zadržujejo vsak napre¬
dek, vsako idejo in akcijo, ki vodi de¬
lavski razred bližje svoji zgodovinski
nalogi.

Socijalistični lakaji se danes naj¬
bolj odločno borijo na strani kapita¬
listov. Vsa njihova borba je naper¬
jena v prvi vrsti proti delavsko kmeč¬
ki socijalistični republiki, proti vsaki
skupini, ki deluje za slogo in enotnost
delavskega, razreda, če Jontez tega
še ni opazil pri Moleku, Zaitzu in Kri¬
stanu, če ni tega opazil v Franciji to
ostalih bivših demokratičnih deželah,
da so takozvani socijalistični voditelji
bili le politični karijeristi, je dovolj
žalostno. Yes, “prijatelj” Jontez, Gu-
stinčič to dobro ve, zato je tudi za¬
pisal to, kar je čutil, da je njegova
dolžost kot iskrenega marksista, da
izkoriščevalce in ,A '

razkrinka

vajalce.

vse

FRANCOSKA PISATELJICA
PREDVIDEVA REVOLUCIJ«

New York. — Znana francos¬
ka žurnalistinja in pisateljica
Genevieve Tabouis, ki je pred par
dnevih prispela v New York, j e
na svojih predavanjih objasnila
vzroke, ki so dovedli fašizem v
Francijo. Polom francoske bur-
žoazije je pripisala visokim vlad;
nim krogom, ki so v svoji slepot'
in sovražnosti do delavskega raz¬
reda rajši predali Francijo Hit¬
lerju v pašo kakor pa dali de¬
lavcem in kmetom najmaW se
koncesij e.

Po njenem mnenju bo v Fr al ’
ciji izbruhnila revolucija P r
kot mnogi pričakujejo. To m 11 ?
nje podpira z dejstvom, da se J
francoski narod znal vedno bo r
ti za svoje pravice potom rev° u
cijonarnih tradicij.

DVA NACIJSKA
USTA V MEHIKI

V Mehiki sta pričela izhajati
dva fašistična lista, “Ser”
Evolucion”, ki odprto širita u a

cijsko idelologijo. Posebno

ydarja, da nemške zmage V\ e
stavi ja jo poraz za Ameriko, ki se
v strahu pred nemško invazijo o
brača proti Mehiki.

PE TEK 16. AVGUSTA

POZIV KANADSKEMU NARODU

Spodaj prinašamo prevod od¬
prtega pisma, katerega je naslo¬
na gospa Dorise Nielsen potom
-The Canadian Tribune” na ka¬
nsko prebivalstvo. Pismo je bi¬
lo priobčeno dne 20. julija in av¬
tor tega pisma je edina članica
parlamenta. Ker je vsebina tega
pisma zelo važna, prosimo naše
jitatelje, da ga pazno prečitajo.
pismo se glasi:

Pragi prijatelji:

""pišem vam, kanadskim držav¬
ljanom, ker je to edini način, po
katerem vas morem doseči, ču¬
da ko izvedete resnico da

pfd

;el e

jp

tim,

boste v znak protesta dvignili
tudi vi svoj glas skupaj z mojim,
posebno pa proti nepravičnosti
vojnega proročuna^ Moj glas je
samo eden, ali vaš glas je glas
milijonov.

Vam je preko tiska in radio
sporočeno, da je to rodoljubni
budžet, da napram njemu mora¬
mo vsi enako žrtvovati in vsi e-
nako sodelovati v vojnem napo¬
ru. To ni resnica. Budžet po¬
meni samo še večjo bedo in stra¬
danje kanadskega naroda, a za
nekatere posameznike pomeni
nadaljno nakopičenje profitov.
To pomeni, da bo kanadski na¬
rod, ki že danes podnaša veliko
breme, pozvan, da poleg davanja
svojih sinov, moral prenesti še
večje breme. To pomeni, da bo¬
do oni, ki danes kontrolirajo ve¬
lika bogastva še dalje gradili še
večje rezerve bogastva s pomoč¬
jo vojnih kontraktov in si zasi-
gurali obresti na vojna posojila,
'atera so dali vladi.

V današnjem vojnem proraču¬
nu nima enakopravnosti v žrt¬
vah, ker denar za financiranje
vojne bo prihajal potom davkov
in posojil, a ne s odvzemanjem
bogastva od onih, ki ga imajo.
Na dohodke, ki so še danes neza¬
dostni, bo udarjen nadljni da¬
vek.

Ne samo, da bodo obdavčeni
dohodki z enakomernimi in ne¬
enakomernimi davki, marveč bo
tudi stvarna vrednost našega do¬
larja znatno padla. Kljub temu
povečanju davkov in zmanjša¬
nja izdatkov za relifno pomoč
brezposelnim, narodno zdravje
itd, bo še vedno ostal velik de¬
ficit. Ta deficit se bo kril
posojili.

Res je, da se nam je skušalo
dokazati, da se bo zbralo velika
posojila z vojnimi prihranki, ka¬
tere bo doprinesel narod z na¬
kupovanjem znamk in certifika¬
tov. To, bo med tem jako mali
del onega, kar bodo v obliki po¬
sojil doprinesle banke in finančne
institucije. Te velike korporaci¬
je ne samo. da bodo žele obresti
na posojila, marveč bodo žele tu¬
di velike profite na voj nih kon¬
taktih. Bogatini bodo torej za¬
ščiteni, a sirotinja bo stradala,
Prikriti davki, kot trošarinski
davek, bo še dalje ostal. Pove¬
lje uvozne carine, kar ščiti e-
dino tvomičarje, bo edino dopri-
nes lo višje cene predmetom, ka-
tere  vsak dan kupujemo. Ker se
Vse  več tvomic preureja za pro-
lzv °dnjo vojnega materijala, ki
se bolj izplačuje kakor proizvo¬
di z a domačo rabo, bo vedno
man i možnosti za izpolnjevanje
naših potreb. Vsled tega bodo
sfedile višje cene, a vrednost na-
se ga dolarja bo pa padala.

, samo, da bodo s tem stra-
a  ’ ki so brez vseh sredstev,
atn Pak bodo stradali tisoči tako-
'anih ljudi srednjega sloja. Oni
.S 0  morali jemati dolgoletne
franke i n  tako ostati brez
sake sigurnosti katero danes še
%]o.

Poleg žrtvovanja naših sinov,
j  morali prenašati breme
Orif• ° V  * n d(d g° v > ki ' nas  kod°
‘ msnili na tako nizko stopnjo
.Opisne bede. kakoršne nismo
mkdar okusili. Ni in niti ne
, Fe  biti rodoljubno podpirati
lj Ke  Pojave. Ni rodoljubno dovo-
Jj bšno stradanje našega na-
a - ber mi nismo ena siromaš-

h? 1 hn h ’ V /T d J ° Vih - Njihovo  de-

S b ° P od  vladnim nadzorstvom

ti a r a f nSke , bodo mora le gleda¬
ti, kako so dolarji z vsakim dne¬
vom manjši v vrednosti. One bo¬
do v vse večji bojazni uvidele,
. n i več mogoče hraniti in
tn pokrivati dece. Naša deca bo
morala trpeti vsled nezadostne
hrane in nezadostne zdravniške
nege, njihova lica bodo nosila ža¬
lostne poglede naše narodne ma¬
lodušnosti in nemarnosti napram
njim.

Prav na to smo obsojeni, ako
iz lojalnosti napram Kanadi na¬
šemu narodu in njegovi bodoč¬
nosti, ne dvignemo našega glasa

v znak protesta proti nepravič¬
nosti.

‘NAPREJ”

Stran 3

iz slovenskih naselbin v Ameriki

KDO JE KRIV
RUDARSKE EKSPLOZIJE?

IZ CENTRALNEGA ILLINOIAS
0 POGREBU SOC. STRANKE

Mi moramo zahtevati, da no¬
bena korporacija ali institucija
ne dela profitov iz današnje voj¬
ne. Mi moramo zahtevati, da o-
ni z velikim bogastvom, plačajo
vojne izdatke, a ne mi, ki smo že
danes jedva v stanju vezati
konec s koncem. Bogati ne sa¬
mo da morajo plačati vojne iz¬
datke, oni morajo takorekoč pla-
čati izdatke tudi za veliki načrt
rehabilacije našega naroda.

Mi moramo zgraditi in odpreti
nove velike tvornice, ki bodo po¬
spešile zaposlenost našega naro¬
da, da poleg vojne proizvodnje
povečamo in proizvodnjo dobav,
ki bodo v občo korist našemu na¬
rodu. Mi moramo pričeti z no¬
vimi velikimi projekti za rušenje
starih stanovanjskih kolib in
graditi nove, zdrave stanovanj¬
ske hiše v mestih. Mi moramo
zajamčiti primerne cene polje¬
delskim pridelkom in vsem dru¬
gim proizvodom.* Vse to mi lah¬
ko naredimo.

Vojna pomeni uničevanje in
smrt. Ali mi moremo, ako odloč¬
no zahtevamo, poleg vojnih pro¬
izvodov za uničevanje in smrt,
proizvesti takorekoč tudi pred¬
mete, ki so našemu narodu živ-
1 jenske važnosti in potebre danes
in v prohodnjih letih.

Prosim vas, pišite mi, kako vi
o teh stvareh čutite. Vse dokler
bo trajaj ta velika nepravda,
vse, dokler bo ljudstvo brezposel¬
no a mi potrebujemo živi jenske
potrebščine, vse, dokler se bo
žrtvovalo bogastvo, bo moj glas
grmel v znak protesta.

Pridružite v se mi! Moj glas
je eden, ali vaš glas je glas mi¬
lijonov.

Ottawa, Ont.

SUDETSKI BEGUNCI
PREVARJENI?

Tako obtožuje senator R. B. Hor-
ner v kanadskem senatu

Ottawa, Kanada. — V kanad¬
skem senatu je bila prinesena ob¬
tožba od senatorja R. B. Homer¬
ja da so bili sudetski begunci,
ki so prispeli v Kanado, prevarj e-
ni od agentov C. P. R-

Voditelj liberalne grupe, Roul
Dandurand je obljubil, da bo sta¬
nje sudetskih beguncev preiska¬
no. Horner trdi, da so agenti že¬
lezniške družbe nagovorili na-

Johnstown, Pa. — Tukaj v bli-
zim se je spet pripetila strašna
eksplozija v premogorovu, ki je
zahtevala 6 življenj. Namesto
Plačanih počitnic, namesto var¬
nih rovov in življenjskih pogo¬
jev, dobivamo premogarji stru¬
pen plin pod nos. Delati moramo
v nevarnih rovih, ker je delav¬
ska sila danes manjvredna kakor
so bili vojaki v Maginotovi liniji.

Eksplozije niso več nobena no¬
vica. Take katastrofe so pogos¬
te. Jaz jih poznam šest, vem tu¬
di, kdo je odgovoren zanje. I-
mam precej skušenj v premo-
garski industriji, kjer sem imel
ze veskrat opaljene lase.

Danes ima skoro vsak človek
na jeziku demokracijo, največ pa
klepečejo o demokraciji tisti ele¬
menti in skupine, ki ne morejo
videti nobene demokracije v
praksi. Namreč premogarski ba¬
roni imajo vso in preveč demo¬
kracije, mi delavci pa nobene.
Zato tudi vemo, kdo ima danes
koristi od demokracije.—

V Portage so lansko leto imeli
Italijani neko konvencijo. Nad
ulicami so bile razobešene itali-
janske fašistične zastave. Vpra¬
šal sem nekega Italijana, kaj po¬
meni vsa ta prikazen v demokra¬
tični deželi, pa mi odgovori ta¬
kole: “Italijanska parada in kon¬
vencija.” Nato ga še vprašam,
kako je to, da imajo tu fašisti,
nacisti in socijalisti več svobode
kot komunisti in unijski delavci?
Italijan mi odgovori: “Kdor je s
kapitalisti, so oni ž njimi.”

Danes smo spet dočakali kri
tično dobo. Pravijo nam, da je
naša demokracija v nevarnosti,
da bo Hitler prišel sem in nas
zasužnjil, da je treba prijeti vse
peto kolonarje. To je resnica, to¬
da peto kolonar jev ni treba iska¬
ti med delavstvom, Hitler ne bo
priqšel sem, ker ima Wall Street
svojega Hitlerja, ki ne bo nič bo¬
ljši od avstrijskega Adolfa, hlap¬
ca angleškaga, nemškega in a-
meriškega kapitalizma. Če ho¬
čemo ohraniti demokracijo, mo¬
ramo najprej poraziti ameriški
monopol, ki vstrajno spodkopa¬
va, z dovoljenjem vlade, našo
svobodo in demokracijo.

Delavstvo ima danes pred se¬
boj važno in težko nalogo. Ra¬
zkrinkati mora vse kapitalistič¬
ni hlapce in demagoge, ki ustvar¬
jajo vojno histerijo pod napačno
krinko, ki tirajo ljudstvo v voj¬
no pod lažnjivo parolo. Kdo bo
izvršil to težko nalogo? Organi¬
zirano delavstvo in demokratič¬
no ljudstvo in njihove organiza
cije. CIO vodi odločno borbo
proti konskripciji, ki je prvi ko¬
rak v fašizem iskreni delavski
listi vodijo odločno borbo za svo¬
bodo in boljšo demokracijo, za¬
to je naša dolžnost, da čitamo in
podpiramo samo one liste in or¬
ganizacije, ki sodelujejo v tej
odločilni delavski borbi proti fa-
šiziranju. Združenih držav. De¬
lavske sile so nepremagljive, če
združene in če pravilno nasto-

Pred nekaj tedni se je v Cle¬
velandu vršilo zborovanje JSZ, ki
je privedlo do pogreba stranke
med našimi naprednjaki, ki
sploh nimajo nobenega dokaza za
uspeh. . . Pogrebne svečanosti
so vodili M, Z in P iz Chicage in
E, K. iz Clevelanda, ki je ob kon¬
cu zapel Rekvanstat in pace. To
se bo zgodilo že drugič v 22 letih.
Da bo pa izgledalo bolj pošteno
in demokratično, da bo njihova
modrost potrjena, pa bodo šli
pred članstvo z splošnim glaso¬
vanjem, da si umijejo roke kot
Pilat j e.

Znano mi je še iz zadnje sve¬
tovne vojne, ko je veliki socija-
list Adof Germer v Chicagi ra¬
zkopal članstvo, ko ni priznaval
naših klubov. Torej se držijo še
vedno starega gesla: “udri pa¬
stirja in razkropile se bodo ov¬
ce.” V tistem metežu je pribe¬
žal tudi avstrijski poročnik E. K.
in pričel misij oparit tukaj okrog
slovenskih klubov, sramotil pa je
avstrijsko vojaštvo in pravil v-
sakojake budalosti, ni pa pove¬
dal, da je bil tudi on eden tistih
mož, ki so vojaštvu zapovedova¬
li in ga trpinčili. Čez nekaj časa,
proti koncu vojne, pa se je zavzel
za Republičanisko združenje itn
dobil je na svojo stran različne
stranke, ko se je šlo za milijon¬
ski sklad (kje je ali kam je od¬
šel je še danes nepojasnjeno v-
prašanje). Po vojni je šel gospod
E. K. mahoma na odih v stari

kraj. Slišali smo, da je šel na
obisk h kralju Petru, morda mu
je povedal, da je sedaj navdušen
in pokoren sluga, češ da je zato
zbežal iz Avstrije. Ta obisk ni
bil zastonj.

Ta zgodovina gotovo ne zaslu¬
ži posebnih zaslug in časti, ki se
mu izkazuje od strani nekaterih
rojakov, ki so morda bolj odkri¬
tosrčni in zmožni za urejevanje
Cankarjevega glasnika.

Nadutost, kakoršno je mogoče
najti le pri kakem Nemcu, sem
opazil v Prosveti, kjer Molek na¬
pada človeka, ki mu prav gotovo
ni storil ničesar slabega, pa ga
namaka v naj gr j ši gnojnici kar
jo poseduje njegova mentaliteta.
Te logike se M. vedno poslužuje.
Kaj misli, da je samo on pooblaš¬
čen živeti na račun drugih ?
Sploh pa je Molek čudnega nazi-
ranja: Kdor ni za njega, je on
proti njemu. Poznal sem njego¬
vega očeta, ki mi je pravil, da
njegov sin študira za duhovnika
in da bo v nekaj letih pel sveto
mašo. žal, da je njegov oče že
davno umrl, ker če bi ga slišal
sedaj, kako zna peti, bi se goto¬
vo razjokal.

Garden pa se počuti močnej¬
šega od Hitlerja, ko se tako za¬
ganja proti Rusiji. To pa pome
ni ravno toliko, kot bi pes lajal
na luno. Menda piše samo zato,
da počrni par kolon Prosvete na
račun uredništva. Ni čudno, da
se ljudje pritožujejo zaradi vse¬
bine in uredniških člankov, ki so
več v korist “Napreju” kot v ško
do. Torej naprej po začrtani
poti. Naročnik.

Registracija inozemcev začne 27. avg.

4

9

.^cija. Mi smo bogata dežela
ni« Ve > ki se od nas zahtevajo,

"J Potrebne.

»k vlada danes postopa rav-
tako kakor j« nastopala te-
v elik e  depresije. Ona dela
% iv interese kakor dela
!7. e  McCarthy za Bergena; o-
bogatine na stroške in
p ® cele dežele.

j,j 0 e £ tega, da nekateri daje-
življenja, drugi morajo
ll v  majnah, v tovarnah, na

seljence, da si kupijo posestvo v
okrožju Walborga, kjer so zelo
drago plačali zemljo.

Naseljenci, oziroma begunci se

nahajajo v najvecji bedi m m -

do oblasti v resnici naredile pr -
iskavo in podvzele ke^ korake

Neobelodanjen govor
kandidata Wilkie-a

so

pa j o v boju za svoj obstanek.

J • P •

za

odpomoč tem revežem.

“SLOVENEC” O SLOVENCIH
IN JUGOSLOVANIH '

AMERIKI

T iublianski
Ljublajana.- Lju ,1^ o

“Slovenec” je P™®* oseb -

Jusoslovanih v Ame^o ^

„o zanimivimi m ‘ zcrk  rild , V
ki o Slovencih ril ;hove z la-
članku se navajajo njihove ^

stno močjo

dosežene

kulturne,

J  Gorske pridobitve
verske in gospodarske p ^ ^
kakor tudi jednote aT ij e .

vzajemno pomoč m zavaro

** ZSfS**-

traUvnih in samoupravnih eno-
“ kak ° r sSovl„cirAmerik“-i

-jih arom

Združenih držav.

TI IN JAZ...

Ali ura pride nekoč, ko bo od¬
prl srca topel pomladanski veter,
ko si bodo obrazi enaki v seselj u,
ne  v bridkosti, ko se bodo ljudje
pozdravljali s cvetjem ovenčani
in z glorijo ljubezni. Kako je
tebi brat moj, ki si mi bil brat v
bolesti?” . • • Morda Jih bo se
nekaj, vsaj nekaj, ki bodo doča¬
kali tisto blagoslovljeno uro. O
da bi bila med njimi tudi ti m
. —Ivan Cankar,

jaz.

NUJNA POTREBAZA DEJAN¬
SKO IZVAJANJE TRGOVIN¬
SKE POGODBE S SOVJET¬
SKO UNIJO

Belgrad. — V jugoslovanskih go
spodarskih krogih se čuti potreba za
to da se dim preje prestopi k ures¬
ničevanju trgovinske pogodbe s Sov
ietsk zvezo. To poudarjajo zlasti
predstavniki tekstilne industrije
L a  v zadnjem času mnogo težkoč z
nabavo potrebni^ surovin.

List “In Fact” je prinesel vest, da
je Wendell VVillkie, republikanski kan¬
didat za predsednika imel pretekli me¬
sec govor v Press klubu v VVashing-
tonu, v katerem se je bolj odprto iz¬
razil v prilog fašizma kakor se je v
tem času predrznil izraziti eden iz¬
med ameriških političarjev.

Iz razloga, ker se Združene države
militarizirajo in pripravljajo za voj¬
no “proti fašizmu”, pravi “In Fact”,
da če bi bil ta govor obelodanjen v
časopisju, bi bil zadal največ ji uda¬
rec republikanskemu predsedniškemu
kandidatu Willkie-ju.

Preko sto dopisnikov največjih lis¬
tov je bilo prisotno, ko je VVillkie go¬
voril. Vsi ti dopisniki so bili repre-
zentantje velikih listov, ki trdijo, da
branijo demokracijo, toda nobeden od
njih se ni predrznil, da brzojavi ta
važen govor svojemu listu.

Dopisniki so bili vnaparej ob¬
veščeni, da vse kar bodo slišali in vi¬
deli na sestanku, ne sme v javnost.
Ako bi se bil kateri izmed dopisnikov
predrznil obelodaniti govor, bi bil go¬
tovo izgubil službo.

Torej najvažnejša vest preteklega
meseca, namreč, da je predsedniški
kandidat ene izmed dveh glavnih po¬
litičnih strank, zavzel fašistično sta¬
lišče, je bila zadušena potom onega
instrumenta, na katerega Amerikanci
polagajo svoje upe ,da jih opozori pro¬
ti fašistični nevarnosti.

Dopisnik “Nationa”, ki je moral bi¬
ti navzoč na tem sestanku, je nekaj
javil svojemu listu. Toda v naslednji
številki je “Nation” moral vest pre¬
klicati, da ni bila resnična.

Tako se je zgodilo v Norveški, Po¬
ljski, Francoski in Angliji. Hitler ne
uničuje demokracij od zunaj. Demo¬
kracija je bila izdana od znotraj. To
je potrdil tudi poročevalec Gillmor v
listu “Friday.” Demokracijo uničuje¬
jo generali, ne navadni vojaki, politi-
čarji, a ne navadni volilci, kapitani
industrije, a ne navadni delavci. Mi
pa dodamo še to:—lastniki listov,
ne njihovi dopisniki.

Čudimo se torej, da “In Fact
preklical vesti, katero je objavil

“In Fact” dalje trdi, da Wi
sploh ni poskušal, da se prikaže v
liberalca. To je storil Russell Da^
port, urednik “Fortune” magazina^
sedaj vodi kampanjo v prilog
kie-ja.

“VVillkie — javlja “In Fact”—
v celoti pokazal za reakcijonarja. O

telje, akoravno imajo te fakte pri ro¬
kah. Ti podatki se nahajajo pred kon¬
gresom, ki jih baje sedaj preiskuje,
da dožene, koliko dajejo republikanci
za nacistične aktivnosti.

To so zelo važne vesti, ki bi mogle
služiti ameriškimu narodu v obrambi
demokracije, toda te vesti ne smejo
na svetlo. Listi rajši vodijo borbo pro¬
ti delavskim organizacijam na podla¬
gi izmišljenih vesti in pričanja kapi¬
talističnih in fašističnih podrepnikov,
kajti s tem skrivajo fašistične agente
pred javnostjo.

surovega

bombaža, iz

zlasti pa
drugih dežel.

Earl G. Harrison, ravnatelj za re¬
gistracijo inozemcev v federalnem de-
partmentu za pravosodje, je ravnokar
objavil, da registriranje in prsto-tis-
kanje inozemcev začne v torek, dne
27. avgusta, in se be nadaljevalo do
26. decembra 1940.

V roku teh štirih mesecev se mora¬
jo vsi inozemci v Združenih državah,
ki so 14 ali več let stari, pobrigati za
registracijo in odtisk svojih prstov.
Inozemski otroci pod starostjo 14 let
morajo biti registrirani od svojih star¬
šev oziroma varuhov. Ko taki otroci
dosežejo 14 let, se morajo osebno re¬
gistrirati in dati odtis prstov. Zakon
registraciji inozemcev nalaga globo
od $1,000 in zapor šestih mesecev, ako'
se kdo ne registrira.

Registracija se bo vršila v vseh pr¬
vo- in drugorazrednih poštnih uradih
in v vsakem poštnem uradu, ne glede
na razred, ki se nahaja v sedežu ok¬
rajne oblasti (county seat). Vzorčne
tiskovine, navajajoče vprašanja, ki se
bodo stavila na inozemce ob registra*-
ciji, in vsebujoče podrobna navodila,
bodo na razpolago v poštnih uradih
približno v teku dveh tednov. Vsakdo,
ki je podvržen registraciji, naj se po¬
skrbi eno tako tiskovino, prouči vpra¬
šanja v njej in napiše svoje odgovo¬
re. “Ako bo tiskovina izpolnjena pred
registracijo,” pravi ravnatelj Harri¬
son, "bo registracija mnogo olajšana
toliko za inozemca, kolikor za vlado.”

Mr. Harrison nadalje poudarja, da
ni nikake pristojbine za tiskovine, ni¬
ti za registracijo ali prsto-tiskanje.

Dobil sem že poročila, da se je po¬
skusilo prevarati inozemce,” je izjavil
Mr. Harrison.

“Dosedaj je ta prevara obstojala v
tem, da se je hotelo nagovarjati ino¬
zemca, naj si sam da napraviti prsto-
tisk proti plačilu. V prvi vrsti se ne
bo sprejemal nikak prstotisk razun
onega, ki ga bodo napravili pristojni
poštni uradniki ob registraciji. V
drugi vrsti se zanj ne bo zahteval ni¬
ti ne sme zahtevati nikako plačilo.
Povrh tega registracija ni sploh še
začela in ne bo začela do 27. avgusta.
Nujno pozivljemo vse na sodelovanje,

da se prepreči tako prevaranje kate¬
regakoli inozemca."

“Dovolite mi pa, da kar tu poudar¬
jam,” nadaljuje Mr. Harrison., “da re¬
gistracija in prsto-tiskanje inozemcev
ne vsebuje nikakega ožigosanja. Tiso-
čine državljanov se daje vsako leto
prsto-tiskati. Vsi člani vojske in mor¬
narice Združenih držav so prsto-tip¬
kani, ravno tako tudi mnogo vladnih
nastavljencev. Ker je prsto-tiskanje
edini nezmotljivi način za zanesljivo
identifikacijo, ga je vlada uvedla kot
del registracijskega postopanja. Za¬
kon o registraciji je bil sprejet za to,
da morejo Združene države natančno
ugotoviti, koliko inozemcev je v tej
deželi, kdo da so in kje se nahajajo.
Registracija, vštevši prsto-tisk, ne bo
škodo nikake mu inozemcu, ki spoštu¬
je zakon. Varovala se bo stroga taj¬
nost o vseh zapisih, ki ne bodo dani
nikomur na razpolago razun z dovo¬
ljenjem Generalnega pravdnika Zdru¬
ženih držav.”

“Ko je predsednik podpisal posta¬
vo,” nadaljuje Mr. Harrison, “je de¬
jal: ‘Registracija ... ne nosi s seboj
nikakega ožigosanja ali neprijatelj-
stva napram onim, ki, dasi nedržav-
ljani, so lojalni napram tej deželi in
njenim ustanovam. Inozemci v tej
deželi so večinoma ljudje, ki so prišli
sem, ki so imeli vero in zaupanje v
načela ameriške demokracje, in oni
so upravičeni do popolne zaščite za¬
kona in jo bodo tudi dobivali.’ ”

Mr. Harrison je tudi navedel od¬
stavek v nedavnem radio-govoru ge¬
neralnega solicitoraja Francis Biddle,
v katerem je ta rekel: “Moramo si za¬
pomniti, da so vsi Amerikanci nekdaj
bili priseljenci iz drugih dežel. Na¬
darjenost mnogih dežel, starodavne
aspiracije mnogih plemen so ustvarile
ono, kar je Amerika, žalibog je ne¬
koliko tujcev, ki so nelojalni napram
Ameriki, ki ne marajo sprejemati na¬
še načine in ki rabijo našo svobodo
govora in tiska, da širijo razprtje in
upor. Take ljudi bomo zasačili, ali
bomo tudi pazili na to, da lojalni a-
meriški inozemci ne bodo krivično tr¬
peli za nelojalno obnašanje nekoličine.
Naša registracija bo njihova zaščita.”

VLADA NE BO TRPELA
STAVK V OBRAMBNI
INDUSTRIJI

Delavska tajnica Frances Per-
kins je v nekem govoru izjavila,
da .vlada ne bo trpela stavk v ob¬
rambi industriji, ker je obramb¬
ni program važnejši nego so pra¬
vice delavcev.

Perkinsova je navedla vzroke
in upa da ne bo stavk ker so po
njenem mnenju delavske pravice
zaščitene potom zakonov da so
delavske unije priznana reč.

Če bi bile delavske pravice za¬
jamčene s strani vlade, bi delav¬
stvo ne nasprotovalo in bi sploh
ne bilo stavk, toda njegove pra¬
vice so danes samo še na papirju
in še te lahko vsak čas izginejo,
kajti znano je, da hočejo pod
krinko samoobrambe razbiti uni¬
je in vse njegove pridobitve.

Delavci v zrakoplovni industri¬
ji so že pričeli kampanjo za or¬
ganizacijo in priznanje unije. V
par delavnicah so napovedane
stavke, ako družbe ne dovolijo
delavcem kolektivnih pravic in
povišanja mezd. Torej ne kaže,
a bo vlada mogla ustrahovati
vstvo.

^IZBOLJŠANJE PROMETA
HRVAŠKO IN SLOVEN¬
JO BANOVINO

agreb. — V Zagrebu se je vr-
konferenca predstavnikov

KAJ SE BO VPRAŠALO OB REJISTRACUI INOZEMCEV

PETNAJSTERO VPRAŠANJ, KI SE BODO STAVILA, JE SLEDEČIH:

1. (a) — Moje ime je (prvo) . (srednje)

(priimek) .

(h)—Prišel sem v Združene države pod sledečim imenom
(c) —Poznan sem bU tudi pod sledečimi imeni (vštevši dekliško ime za
poročene ženske, umetniško ime, pridevek in razna imena,
jih kdo rabi .

2. (a) — Stanujem na (ime ulice ali ceste)

(mesto) . (okfiaj) . (država)

(b) — Moj poštni naslov je (poštni urad) . (država)

3. (a)—Rodil sem se (meseca) . (dne) (leta)

|(b)—Rodil sem se v ali blizu mestu . (pokrajini)

.\. (državi) .

(a) — Državljan oziroma podanik sem (dežele ali države)

(a) — Označi spol: moški . ženski

(b) —Označi svoj zakonski stan: Samec. Poročen

Vdovec. Razporočen .

(c) —Označi svoje pleme: Belokožec. Črnec. Japo¬
nec. Kitajec . Drugačno

(a)—Visokost: Čevljev. inč . ; teža. funtov;

barva las.; barva oči .

(a) —Prišel sem zadnjič v Združene države skozi (pristanišče ah kraj

prihoda). meseca, dne, leta .

(b) —Prišel sem po (ime ladje, parobrodne družbe ali drugega prevo¬
za) .

(c) —Označni, kako si prišel: Kot potnik.; Član moštva

Skrit potnik.; Drugače .

(d) —Prišel sem v Združene države: Za stalno bivanje . ; na obisk

.; Kot dijak.; Kot pogodben trgovec.;

Kot mornar.; Kot uradnik nozemske države ;

Kot nastavljenec uradnika inozemske države.; Drugače

4.

5.

6 .

7.

(e) — Prvič sem prišel v Združene države (meseca, dne, leta)

8. (a)—živel sem v Združenih državah skupaj . let.

(b) — Nameravam ostati v Združenih državah ; Za vedno

(oziroma do kdaj) .

9. (a)—Moj običajni poklic je

(b) —Sedaj sem zaposlen kot

(c) — Moj sedanji delodajalec je (ime) .....

njegov naslov je (ulica ali cesta). ;  (me¬
sto) . ; (država) ;

in njegov posel je .

10. (a) — Udeležujem se, oziroma udeleževal sem se tekom zadnjih petih

let oziroma nameravam se udeleževati sledečih delovanj: .

smislu gospodarskoga sporazuma,
Inesra v mesecu aprilu letos med
ek len J , n  g ov j e tsko zvezo, ima ta
jugos a J goa laviji poleg drugih
^Sov U surovi bombaž. -

ospodarskih krogov, železniških
je odprto zagovarjal industrijaino dik ‘™ i re kcij, turistovskih organizacij

in banskih zastopnikov obeh ba¬
novin o vprašanju, kako čini pre¬
je izboljšati prometne zveze med
hrvaško in slovensko banovino.
Naprej se bo v smislu narejenih
zaključkov začelo z nujnim zbo-
ljšavanjem medsebojnih zvez na
progah in cestah, ki vežejo Za¬
greb preko Zidanega Mostu in
Celja z Mariborom.

taturo v Ameriki. On je vstrajal, da-
se odstrani vse socialne in ekonomske
reforme novega deala, ki so na poti
diktaturi velekapitala.

“Glavni ton njegovega govora je
bil- zaustavimo vtikanje vlade v tr¬
govske posle; odstranimo civilne svo¬
boščine in ne ozirajmo se na pravice
delavstva.”

“In Fact” v isti številki iznaša, da
niso listi še obelodanili priznanega
dejstva, da so republikanci podpirali
anti semite in njihove fašistične prija¬

li.

12 .

13.

14.

15.

Dodatno k drugim informacijam navedi članstvo ali delovanje v

klubih, organizacijah ali društvih .

- Služil sem v vojski ali mornarici (dežele) ..

(vrsta službe).; (od kdaj do kdaj) .

—— Zaprosil sem (oziroma nisem) za prvi ameriški državljanski papir.
Dan prošnje Dobil sem prvi papir dne

številka . v (mestu)

. Zaprosil sem za naturalizacijo: dne

mesto .: država .

- Sledeči moji sorodniki živijo v Združenih državah: Starši

(nihče oziroma eden oziroma oba) . Mož ali

žena (odkovori da ali ne). Otroci

(koliko jih je).

- Bil sem ali nisem bil zaprt oziroma obtožen ali spoznan krivim

sledečih pregreškov. Ti pregreški so: Kakšna pregrešita

Dan aretacije . Mesto zapo¬
ra Rešitev kazenske stvari .

- Tekom zadnjih 5 let sem bil včlanjen oziroma sem deloval (kot

član, odbornik ali nastavljenec) v organizacijah, katerih popolna
ali delna svrha je dajati vpliv ali podporo političnim delovanjem,
propagandi ali javni politiki inozemske vlade .

Stran 4

“NAPREJ”

Interview Louisa Adamiča

Smoter njegovih predlogov in
nasvetov

Predlogi in nasveti, ki jih je g.
Adamič predložil Narodnemu obramb¬
nemu svetu, se seve predvsem tičejo
novih ameriških priseljencev in pa v-
prašanja, kako na pameten način pri¬
dobiti njihne številne skupine za is¬
kreno sodelovanje v vseh obrambnih
prizadevanjih v Ameriki.

Njegov splošni predlog
po Adamičevem mnenju se imajo
skupine novih priseljencev kot take
pritegniti v obrambna prizadevanja v
njihnem čustvovanju, razumu in de¬
lovanju. Silni sunki drastičnih dogod¬
kov v starem svetu so v milijonih in
milijonih ljudi med ameriškim pre¬
bivalstvom vzbudili popolno zavest
njihnega še nedavnega ozadja v stari
domovini, še preden so se Združene
države ameriške očitno zapletle v se¬
danjo svetovno krizo. To novo zavest
morajo v večini slučajev izkoristiti
tisti, ki imajo obrambo v rokah. Kajti
mnogi novi Amerikanci med tistimi,
ki so bili rojeni v Evropi, kakor tu¬
di med njihnimi otroci, rojenimi tu¬
kaj, zametujejo totalitarijanizem, to
pa ne morda samo zato, ker so Ame¬
rikanci, nego tudi zato, ker prihajajo
ali izvirajo iz Anglije, Norveške,
Francije, Holandske, Belgije, Danske,
Poljske, češke, Slovakije, balkanskih
držav itd., in pa seve tudi, ker so Ži¬
dje ali katoličan je. Mnogi nemški in
italijanski Amerikanci so proti naciz¬
mu ali fašizmu deloma zato, ker se¬
gajo njihna ozadja v Nemčijo pred
Hitlerjem, oziroma v Italijo pred
Mussolinijem.

Mnogo prizadevanja in pozornosti bo
treba posvetiti dejstvu, da tišči k
tlom večino oseb v skupinah novih
priseljencev, ki štejejo nad 40 milijo¬
nov, če se uključijo v to število tudi
njihni tukaj rojeni otroci, občutek
manjvrednosti ali inferijomosti pa de¬
fenzivno razpoloženje z ozirom na o-
stali del Združenih držav ameriških,
ker se imajo za “foreigners”, ker so
njih imena Starzinski ali Križmančič
ali Jurgelionis ali Constantidines ali
Aaltonen, in ker naletijo na razliko¬
vanje v šoli, na cesti, v družabnem
občevanju in posebno pa še na pe¬
hanju za delom in v poskušanjih za
zboljšanje življenjskih razmer. Vse to
povzroča v notranjosti teh številnih
elementov ameriškega prebivalstva
negativne nagibe do Amerike, nagibe,
ki lahko postanejo nevarni. To odvra¬
ča ljudi od tega, da bi storili za A-
meriko vse, kar je v njih močeh. To
je ogromen predmet, pravi g. Ada¬
mič. |0 njem ima eno poglavje v svoji
knijigi “My America."

Duševni zakladi novih priseljencev

Njegovo najve'čje zanimanje je pre-
cenitev duševnih zakladov ali virov v
skupinah novih priseljencev. To je bil
njegov posel zadnjih par let. V krat-
ken poročilu se to obsežno polje ne
da obdelati. O tem izda meseca ok¬
tobra svojo knjigo, ki bo obsegala
150,000 besed. Njej imajo slediti
druge.

Predlagana izjava za Obrambno
komisijo

G. Adamič je nasvetoval Obrambni
komisiji, naj za svojo smernico izda
sledečo izjavo:

“Cilj Obrambne komisije je zago¬
toviti popolno uključitev vseh elemen¬
tov našega ameriškega prebivalstva v
obrambni program. Med ogromnimi
skupinami novih priseljencev ima oči-
vidno veliko število oseb težave z ozi¬
rom na ostali del Amerike radi svojih
imen in drugih znakov nedavnega
ozadja v starem svetu, štirinajst mi¬
lijonov ljudi, ki jih pač barva loči od
drugih, dostikrat ne more vsled tega
prispevati svojega deleža v nadarje¬
nosti in izurjenosti k skupnemu pri¬
zadevanju te dežele. Komisija prav
dobro ve, da je nezadosten in neizda-
ten vsak narodni program, ki ne pri¬
tegne vseh ljudi k popolnemu udele¬
ževanju neglede na ozadje, pleme, ve¬
ro ali barvo.”

Komiteji krajevnih obrambnih svetov

G. Adamič je nadalje svetoval, da
naj bo del vsakega krajevnega ob¬
rambnega sveta še poseben komite iz
odgovornih in uglednih starih Ameri-
kancev in novih priseljencev, ki naj
gleda na to, da se smernice Obramb¬
ne komisije tudi vpoštevajo in izva¬
jajo v tistem kraju. Naloga takega
komiteja bi bila paziti na to, da bi ne
bilo nobenih razlikovanj proti črncem
ali novim priseljencem zato, ker so
črni ali novi priseljenci, ter delati na
to, da se naredi konec takim razliko¬
vanjem.

Predsodki, nestrpnost, superijomost,
inferijomost

Treba se bo lotiti, pravi g. Adamič,
tudi celega kulturnega ozračja Zdru¬
ženih držav ameriških, ki je sedaj vse
prepojeno in prežeto s predsodki,
nestrpnostjo, dojmi superijomosti na
eni strani in počutki manjvrednosti
ali inferijomosti na drugi. Saj ni sa¬
mo to, da imajo stari Amerikanci
predsodke proti novim priseljencem,
nego tudi ti jih često gojijo proti o-
nim in drug proti drugemu. Med sku¬
pinami novih priseljencev je v veliki
meri naleteti na predsodke proti črn¬

cem. To je zelo zapletena stvar in
Obrambna vlada je naprosila g. Ada¬
miča, naj izdela načrte za to delo.

Novi priseljenci večinom dobri
Amerikanci

Kdorkoli se poprime tega dela, pra¬
vi g. Adamič, zlasti pa tisti, ki mu bo
neposredno poverjeno tako delo v pi¬
sarni Obrambne pisarne, naj bo imel
pred očmi to, da hočejo biti ljudje
malone v vseh skupinah novih pri¬
seljencev po pretežni večini in v mno¬
gih slučajih so že dobri in popolni A-
merikanci. Skoda je le to, da tlači
nove priseljence in v večji ali manj¬
ši meri tudi njihne sinove in hčere,
rojene v tej deželi, občutek manjvred¬
nosti in defenzivno razpoloženje z o-
zirom na ostali del Amerike, kar obo¬
je more postati nevarno v zvezi z na¬
šo obrambo. Tem občutkom manj¬
vrednosti in negativnim nagibom je
treba priti v okom—toda le na pame¬
ten in pozitiven način—in sicer s tem,
da se bistveno zenačijo z Ameriko kot
domovino, kot državo, kot idejo, kot
svobodno demokracijo.

Nemški in italijanski Amerikanci

Nemški in italjianski Amerikanci,
je rekel g. Adamič, so v težkem polo¬
žaju. Za te se bo treba najpreje in
najpre vidneje pobrigati. Nekaj jih
je več ali manj za Hitlerja, oziroma
Mussolinija. Mnogi med temi so taki
ne morda zato, ker hočejo biti ah ker
so taki že kar od narave, pač pa za¬
to, ker hočejo biti za nekaj, in Ame¬
rika jim indirektno prepoveduje biti
za karkoli v Ameriki. Vsaj tako se
zdi njim. Doložnost Ustih oseb, ki se
bodo odločile delovati na tem polju,
bo vcepiti tem italijanskim in nem¬
škim Amerikancem pa Italijanom in
Nemcem v, Ameriki v glavo in srce
nekaj, kar bo izpodrinilo Hitlerja in
Mussolinija. Drugače ne gre. Druga
pot je zatiranje, kar pa more Združe¬
ne države ameriške v vojno proti
osišču.

■Kako izbiti italijanskim Amerikan-
cem Mussolinija iz glave, s čim ga
jim izpodriniti iz mentalitete in šust-
vovanja?

Treba jim je govoriti o Mazzeiju
ter povedati, da je on spisal prvi osnu¬
tek ameriške Izjave neodvisnosti v
laščini in da je bil prijatelj in sosed
Jeffersona, ki je pozneje napisal Iz¬
javo v angleščini. Reči jim je treba
nadalje, da nehote sramotijo s trdit¬
vijo, češ, da tu v tej deželi ni mesta
za fašizem, pač pa da je na mestu v
Italiji, sebe in svojo staro domovino.
Kajti takšna trditev ne pomeni dru¬
gega kakor to, da so ljudje italijanske
krvi nesposobni za samovladanje. Po¬
vedati jim je dobro tudi katero o Ga¬
ribaldiju. Nekaj sličnega velja tudi
za nemške Amerikance. Take snovi
je dosti.

W. P. A. neumestna organizacija za
take namene

Seveda je dosti stvari v tem za-
početju, ki jih lahko opravijo razna
vladna zastopništva. Ali g. Adamič
je odločno proti temu, da bi se rabila
organizacija W. P. A. za vladno sred¬
stvo v te namene, ker je pač v zvezi
z bridkimi spomini v glavah mnogih
novih priseljencev, zlasti pa še sedaj,
ko se poslužuje razlikovanja tu in tam
v kvar tujerodcem , ki še niso
državljani.

TRIJE INDRIJČANI
USTRELJENI V BELGIJI

Trst. — Dne 11. junija je
prinesel “Piccollo” vest, ki jo je
dobil od italijanskega konzulata
v Charleroi v Belgiji, koder je
pred nekaj dnevi šla vojna vih¬
ra, o ustrelitvi treh idrijskih ru¬
darjev. V tem članku italijan¬
ski konzulat obtožuje, da so se
francoski vojaki, ko so se umi¬
kali pred nemškimi četami znesli
nad italianskimi državljani.
Kakor je znano, se nahaja v Bel¬
giji in tudi na Nizozemskem pre¬
cejšnje število naših rojakov, ki
so po večini zaposleni v rudnikih
in v industriji.

Po “Piccollovem” poročilu so
v Fleurusu v bližini Charleroi bi¬
li zaposleni med drugimi tudi
trije idrijski rudarji in sicer Jo-
siip Gantar, poročen, Hieronim
Seljak, oče enega otroka, in Ma¬
tej Velikan je neoženjen. Ti so
pred nekaj leti emigrirali v Bel¬
gijo, ko doma niso dobili dela. Bi¬
li so v omenjenem kraju zaposle¬
ni kot rudarji. Ko je započela
vojna v Belgiji, niso z drugimi
hoteli bežati, ampak so ostali ra¬
je doma, kakor da bi se podali v
begunstvo. Francosko vojaštvo,
ki je bilo nastanjeno v Fleurusu,
je tamkajšnje prebivalstvo nago¬
varjalo, naj se izseli. Ko so se
pojavile nemške čete, so fran¬
coski vojaki omenjene Idrijača-
ne aretirali in takoj ustrelili s
strojno puško pred očmi njiho¬
vih družin, kakor pravi “Piccol¬
lo”.

l 6


SKRIVNOSTNO PISMO

Mlada gospa je sedela v glo¬
bokem naslanjaču in opazovala
starega profesorja. Bila je zme¬
dena in prestrašena. Roki sta ji
drhteli. Kakor mrzlipna je pri¬

povedovala :

“Ne vem, kaj naj storim, go¬
spod profesor? Sami veste, de je
moj mož zašel v slabo družbo.
Zdaj se bojim, da bi ne storil kaj
prepovedanega. Prav za prav za
takšno bojazen nimam nobene¬
ga stvarnega razloga, bojim pa
se vendarle. Postal je zelo mol¬
čeč. Ne zaupa mi ničesar več.
Ne vem zakaj, toda slutim, da
se bo nekaj zgodilo”.

Profesor si je pogladil svojo
že čisto osivelo brado.

“In zato sem prišla k vam”, je
nadaljevala gospa. “Vi poznate
Roberta. Saj je vaš nečak in
spremljate njegovo živlenje že
dolga Leta, jaz pa sem ga spozna¬
la komaj pred letom”.

“To je točno”.

Profesor si je popravil naočni¬
ke in se zagledel v dve fotogra¬
fiji, ki sta bili na njegovi pisal¬
ni mizi. Ena izmed njih je kaza¬
la neko starejšo damo. Bila je
gospa Katica, profesorjeva že po¬
kojna sestra. Druga je predstav¬
ljala njenega sina Roberta, lepe¬
ga mladega človeka, ki je bil ze¬
lo inteligenten, pa tudi zelo ra¬
zvajen.

“Robert je dober fant, toda žal
premalo uporablja svoj razum in
pozablja na opomine svoje dobre
matene. Nikoli si ne zna poiskati
dobre prijatelje.”

“Prav zaradi tega sem tako
zaskrbljena,” je živahno odgovo¬
rila mlada gospa, ki je bila Ro¬
bertova soproga. Potem je od¬
prla torbico in pokazala neko
pismo:

“To sem našla na preprogi, ko
je Robert odšel od doma. Goto¬
vo mu je to pismo po nesreči pad¬
lo iz žepa. Mislila sem, da je
važno, pa sem ga odprla.”

“No, in?”

“Ne vem. Pisano je v nekem
tujem jeziku.”

Profesor je vzel pismo in ga
začel prebirati.

“V finščini. . . Ali zna Robert
finski?”

“Da, malo. Ko je še študiral,
se je precej družil s Finci in je
tedaj spoznal tudi njihov jezik.”

“Tega nisem vedel.”

Profesor je sedel in novič za¬
čel brati skrivnostno pismo. Mla¬
da žena ga je napeto opazovala,
toda na mirnem in prijaznem ob¬
razu starega profesorja ni zapa¬
zila nobenega oblačka.

Ko je profesor pismo že drugič
prebral, ga je vprašala:

“Ali je kaj posebnega? Ali je
kaj hudega?”

Profesor ga je skrbno zložil in
ga spravil nazaj v kuverto.

“Nič hudega ni. Ne bojte se.
Neki Nuomi, verjetno eden iz¬
med Robertovih prijateljev, mu
prav prisrčno svetuje, naj se iz-
premeni in poboljša, če bo Ro¬
bert upošteval njegove dobre na¬
svete, bo čisto zanesljivo postal
najboljši človek.”

Mlada žena se je razveselila:
“Hvala vam lepa, gospod pro¬
fesor. Zdaj sem spet pomirjena.
To skrivnostno pismo me je ra¬
zburilo in bila sem prepričana,
da je v njem kaj slabega. Zdaj
vem, da je Robert spet na pravi
poti.”

Profesor ji je dal roko in mla¬
da žena je odšla.

“Morda sem res že star norec,
moram pa vseeno podvzeti vse,
da fant ne bo čisto propadel.”

Potem je pokimal z glavo in
novič prebral pismo v finščini, ki
se je gasilo:

Dragi Robert!

Tvoje pismo sem prejfzi-
Ti takoj odgovarjam, ci-
je v naj lepšem redu. Če’ih
Ti opravil svoje delo, ga
opravil tudi jaz, kakor 'Ji
se bila domenila. 0 polm.u
bom s svojim avtom pi°

nostne papirje, ves denar in vse
ostalo, pa spravite v spodnji pre¬
dal moje pisalne mize.”

Ivan je molče izvršil ukaz.

“Ali je blagajna zdaj čisto
prazna?” je vpršal starec.

“Da gospod profesor.”

“Dobro, še nekaj, Ivan. Če bo¬
ste ponoči v moji sobi slišal kak¬
šen ropot, se za to ne zmenite.”

“Dobro, gospod profesor.”

Ivan je zbral vso svojo energi
jo, da ni pokazal svojega začude¬
nja. Tudi pozneje je v svoji so¬
bi, preden je zaspal, premišljeval
o čudnem ukazu starega profe¬
sorja.

Nekaj dni pozneje je Roberto
va žena spet obiskala starega
profesorja. To pot ni bila nemir¬
na, niti nervozna.

Nasmejala se je:

“Tako srečna sem, gospod pro¬
fesor. Robert se je čisto izpre-
menil. Dobil je tudi službo. Ču
tim, da bo spet postal najboljši
človek”.

“Kaj je dobil službo?” je vpra¬
šal stari profesor.

“Pred tremi dnevi, toda. . . .

“Kdaj pa ste zapazili, da se je
izpremenil ?”

“Takoj drugi dan, ko sem bila
pri vas vas in vam pokazala tis¬
to zame tedaj' še tako skrivnost¬
no pismo. Bila sem pravi norček.
Tisto finsko pismo me je tako ze¬
lo skrbelo, ker sem bila prepri¬
čana, da je od njegovih slabih to¬
varišev. Bilo pa je iskren opo¬
min najbojšega pripatelja. Pre¬
pričana sem, da je prav to pismo
Roberta tako zelo izpreobrnilo.

“Da, da, tudi jaz mislim, da
je bilo to pismo zanj usodno,” je
prijazno pritrdil stari profesor. .
. . “Oprostite ... na nekaj sem
čisto pozabil. . . ”

Profesor je pozvonil.

Trenutek pozneje se je med
vrati pokazala Ivanova glava.

“Ivan, tu imate ključ. Odprite
blagajno.”

Stari služabnik je ubogal.
“Vzemite iz blagajne, kar je
v njej, in prinesite mi sem. To
bi bili lahko storili že pred dnevi.
Zakaj me na to niste spomnili ?”

“Oprostite, gospod profesor,”
je odgovoril Ivan zmedeno. “Bla¬
gajna je vendar prazna, v njej
je samo ...”

Na mizo pred starega profe¬
sorja je poližil neko fotografijo.

“Ali ni to fotografija Roberto¬
ve matere?” je začudeno vpra¬
šala mlada gospa.

“Seveda, to je Robertova mati,
moja sestra Katica,” je prijazno
odgovoril profesor.

“Ali hranite to sliko v bla¬
gajni?”

“Ne, nikoli. Prav za prav red¬
ko kdaj. Zdaj je izpolnila svojo
nalogo in jo spet lahko postavim
na njeno staro mesto.

DELOVANJE NARODNE
MLADINSKE UPRAVE

Federalna mladinska uprava, Na¬
tional Youth Administration ali skrat¬
ka N. Y. A., deluje že peto leto. Sko¬
raj 775,000 N. Y. A. delavcev bo za¬
poslenih v letošnjem mesecu, ko bo
zaposlenje na vrhuncu. Od teh 500,-
000 je dijakov in 275,000 mladih lju¬
di izven šole.

Dijakom se pomaga z delnočasnim
delom, tako da morejo nadaljevati
svoje redno šolanje. Delo za mlade
ljudi izven šole ima za svrho, da se
jim daje prilika za izvežhanje v ta¬
kih strokah, kjer je dobra prilika za
zaposlitev v privatnih industrijah.
Tudi za poljedelsko mladino je marsi¬
kje poskrbljeno, kjer mladeniči dobi¬
vajo poduk pod izvednim nadzorstvom
^.- predmetih, ki se tičejo njihovega de¬
je veMnogo je takih tečajev, ki so bi-
vičha>stavljeni v sodelovanju s polje-
dala kimi šolami in drugimi šolami.
Šarla se  mladenič uči, se takoj vporab-
lu k' P ra ktič ne  svrhe. Na primer mla-
venc < " ki se  i e učil  nauke mlekarstva,
n a ih P ri!iko  zaslužiti s praktičnim po-

■’  lanskim delom okolo krav. Dekle,
leta ^ -»-»nnxii  - it-  —v -

profesorjevo hišo., štiri u*|^t- 8 se je naučila osnovnih načel pre
pozneje morava biti na S l ribane in poljedelskega gospodinjstva,
šaku, ker parnik proti Egih h .na priliko zaslužiti S tem, da dejan-

tu odhaja že ob šestih. Ali " 1
si prepričan, da poznaš pro¬
fesorjevo hišo dovolj dobro
in da je blagajna res tako
polna, kakor misliva?

Nuomi.

Profesor je še nekaj časa pre¬
mišljeval, potem pa je pozvonil.

‘Tu imaš ključ, Ivan. Odprite
blagajno!”

“Prosim gospod profesor.”
“Vzemite iz blagajne vse vred-

;ki pomaga pripravljati jelo za druge
delavce, nastavljenih od N. Y. A.

Nedavno se je obrnila večja pažnja
na one projekte, kjer se mladi ljudje
vežbajo v mizarskih in mehaničnih o-
brtih. Več stotin delavnic je bilo po¬
stavljenih širom dežele, ki sedaj za¬
poslujejo 25,000 mladih ljudi. Neka¬
tere take delavnice se nahajajo v me¬
stnih garažah, kjer se avtomobili po¬
pravljajo. Druge delavnice so v pro¬
storih, danih na razpolago od šolskih
in vrtnih uprav, kjer mladi ljudje iz-

V

SO

z-

Vojna in profiti

williani L White, časnikarski
poročevalec, je napisal **
članek o katerem se mnogi cuct
t da je zagledal luč sveta v a-
meriškem tisku, ki ^

žet z vojno histerijo m propag

do za vojno. i„ VT1 e

Iz članka povzemamo g

2SS5S3=

pa od angleških.

White konstatira, da s ^ ^

kem večjem mesu. trga, _

gradbe kakih nuimeri skih

Za t ka rarlf Na Stb

£ prve trgovske, komore

jih b poko™ih kl senatorjev in^kon-
gresmanov, da posieduj j P
vladi,da zgradi ali pa dovo
kirjem zgraditev tovaren za voj-

ne O P za°d1e k te‘kampanje so seveda
profiti. Bankirji bi potem ta  J
v vsakem mestu navili cene 1pro¬
dajali zemljišča m hiše dela
cem. Odprle se bi razne t r £ fn
“e od katerih bi imeli korist, le
bankirji in vojni izkonscevafe
White piše. da je videl isti po
ložaj v Angliji, kjer so Chambe
lainovi prijatelji sabotirali vsako

oboroževanje ali nakup orožja

Združenih dravah. Hoten
namreč pograbiti ves proh
graditi več tovaren, prodati v
bondov in iztisniti iz ljudstt
v.eč dobičkov. .

White pravi, da če niso a
geški “patrioti” še obešeni zara¬
di tega, morda bodo predno se
vojna konča.

KOMUNISTI DELUJEJO
PROTI H1TLERIZMU
V FRANCIJI

Pariz. — Borba proti hitleriz-
mu v Franciji se nadaljuje kljub
temu, da je Francija zasedena.
Pariz je vse bolj pogosto popla¬
vljen z letaki, v katerih se poziva
ljudstvo v boj proti domačih in
zunanjih nacistov.

Pariz in druga večja industrij¬
ska mesta so predmet^ največje
kampanje. Tukaj dobiš komuni¬
stične letake povsod, tako javlja
New York Times. V letakih se
posebno povdarja in kaže na zna¬
ne naciste, posebno ina proti po¬
licijskemu prefektu Chiappe in
Langeronu, ki so bili že prej po¬
znani kot fašisti.

Letake izdaja komunistična
stranka v imenu svojega lista
“L Humanite”, ki je že zdavnaj
prepovedan, toda delavci so ga
dobivali vedno v zmanjšani mi-
miografirani obliki na ulicah. Po
tem poročilu je razvidno, da so
francoski komunisti še živi in da
so pospešili delovanje proti hit-
lerizmu in fašizmu neglede na to,
da visi Hitlerjev in Petainov meč
nad njihovimi glavami.

IA TISKOVNI  SKLAD “NAPREJA"

Tv  rvif \ rf

IV. IZKAZ

Cleveland, O. George  Hunyadi, J. Belay j  R
vsak po  $1.00. Po 50c.: Tom Banfič, M. G., Joj,

Mirko Bestrovich, J. Štrukelj po 25c.  J. x u .stj "
zich,  Desoto po 10c. A. Peršec 15c. Zbral  T. j  <š ^er.
J. Prudich, Neimenovana, A. B. C.  vsak .'

Po 25c.: A. Unetič, J. M. T., John  Lok J ^ J 1
- - - .n, • T  Beni* er  j

M. 50c

ALEKSANDROV SPOMENIK V
LJUBLJANI

Meseca septembra bo v Lju¬
bljani odkritje Aleksandrovega
spomenika, ki bo postavljen v
najlepšem delu mesta, v Zvezdi.
Spomenik izdelujejo slovenski
kiparji in arhitekti.

delujejo ali popravljajo šolsko po¬
hištvo in opreme za parke.

Značilno za N.Y. A. programe za
izvenšolsko mladino, da se mladim
ljudem daje prilika do izvežbanja v
raznih posebnih strokah. Mladim lju¬
dem se ne pusti, da bi se preveč spe¬
cializirali — vsaj ne začetkoma. Svr-
ha tega postopanja je, da se mladim
ljudem nudi prilika, da bi sami za se
našli, za kak del obrti so največ spo¬
sobni in imajo največ zanimanja.

Tekom fiskalnega leta, ki je končal
dne 30. junija 1939, je več kot četrt
miljona mladih ljudi zapustilo delo v
N. Y. A. projektih, in to radi raznih
vzrokov — dobra četrtina je odšla, kjer
je dobila delo v privatnih podjetjih.

Dijakom, ki jim N. Y. A. pomaga,
tako da morejo dovršito svoje redno
šolanje, se daje delo na podlagi pri¬
poročila s strani šolskih oblasti, ki se
ravnajo po potrebi dijakov. Taka de¬
la v pomoč dijakom so različne vrste
— od popravljanja šolskih oprem in
olepšanja šolskih igrališč do važnih
vrst znanstvene preiskave. Najmanj¬
ša plača za delnočasno delo šolskih di¬
jakov je $3 in največ $6 na mesec.
Za vseučiliščne dijake plača sega od
$10 do $20 na mesec in za dovršene
vseučiliščnike od $20 do $30.

F. L. I. S. — Common Council

A Vadnal $LW. ™ Mlinar  /bral F pT

0 , M  Takin F. Zaverl in T Mlinar. AOral t . p e t avs

" 5C  Anton Cavdek. K KalilJ J- Zimmerman. po !

A" 4 !. Kum? sfandardvilie. Utah, 48c. I

Wa “ M»nBun,'Pa."Po 25c.' šo darovali •M*:"**^ I
van Lucas Butya. Apolonija Mihon An.ta Sch«,,,
E,, Kness, sr. Po 10c.: Vincent Butja. Fred Bi«,'
John Skvarča, Mrs. Kral!y. Frank Starca in Joseph*,
Pistotnik. Frances Mahovne 15c. Zlnal Frank Reven., .

Skupaj. >1

Uprava “Napreja” se vsem prispevateljem kakor t U[ v

teljem sklada najlepše zahvaljuje. .

Neznosna vročina je marsikatere ovirala pri agitacija
lovanju. Edino Clevelandčani so bili na delu tako p ri  3
fonda kakor tudi poteklih naročnin. Upamo, da je sedaj7
pri kraju in da bodo naši zvesti agitatorji pospešili i„ 3
dili zamujeno delo. ker naše finnančno stanje ne dovoljuj
nic. _

1941 BO POPIS

PREBIVALSTVA V|«„

Ottaua  Federalna v cJ

MONTREALSKI MAJOR
INTERNIRAN

Kanadske oblasti so internira¬
le montrealskega župana Houde-
a, ki je nasprotoval registraciji
v svrho vojne in obrambe.

Oblasti so ostro kritizirale lis¬
te, ker so objavili njegovo izja¬
vo, pa tudi cenzorji so dobili u-
kor, ker niso tega preprečili, dal¬
je tudi vse one, ki so o tem v
parlamentu kaj omenjali.

župan Houde bo zadržan do
konca vojne v koncentracijskem
logorju. Eni ga dolžijo, da je fa¬
šist. župan Hopde pa bo vseeno
prejemal svojo plačo.

SOVJETSKA UNIJA DALA
PENZIJE VSEM VOJNIM
VETERANOM

Moskva. — Koncil ljudskih ko¬
misarjev je priobčil sklep glede
penzij mlajših poveljnikov in
vojaštva Rdeče armade in njiho¬
vih družin.

V smislu sklepa se bo dalo
penzij o vsem vojakom, ki so bili
ranjeni v obrambi svoje domo¬
vine v militarni službi. Dobivali
bodo od 50% do 100% svojih na¬
vadnih mezd. 50% bodo dobivali
oni vojni veterani, ki bodo spo¬
sobni opravljati kako lažje delo.
Do penzij e bodo opravičneni tu¬
di družine padlih vojakov.

EKONOMSKO ZBOROVANJE V
LJUBLJANI V ZVEZI Z
BLOKADO

Ljubljana. ; — Vsled splošne
blokade, ki se sedaj uporablja
proti celi Evropi, se čuti v raz¬
nih industrijah po Jugoslaviji po¬
manjkanje nekaterih surovin, pa
imajo te dni tukaj predstavniki
raznih gospodarskih in industrij¬
ski panog iz cele dežele sestanek,
da se razgovorijo o tem, kar bi
mogla ukreniti država, da se ra¬
zmere v tem pogledu vsaj neko¬
liko uredijo.

Ottawa. — Federa
vij a, da se bo pričelo popisom
prebivalstva v Kanadi z ^
junija 1941. Popis bo zajel
To se običajno ponavlja vsi
10 let.

RUDARSKA UNIJA
PRODRLA V UTAHU

Salt Lake City, Utah. —
dar ji v tej državi, organiz®
v uniji Mine, Mili and Smel
Workers CIO, so prvič v zgoi
vini izvojevali plačane počitnii
in priznanje organizacije, kak
tudi zvišanje plač za olm
$385,000 na leto. Unija je sl
nila pogodbo s temi določbi
13 družbami širom države,

John Mihelich

DRY COODS
CON FECTIONERY

1170 E. 74th St. Cleveland,

HEnderson 1920

SEDMAK

Coal & Wood

6506 ST. CLAIR AVE.
15022 SARANAC RD.

ENdicott 4371

A. MALNAR

j CEMENT W 0 RK

| Ali \Vork GuaKanteed—Easj T«®

I

»

2 001 E. 74TH STREET
CLEVELAND, O.

20421 ARBOR AVE.

JOHN ROBICH

GENERAL BUILDING CONTRACTOR
BUILD1NG & REMODELING
_ euclid,  o. Kt "*

KEnmore 5500

CCENir*/

KEnmore’

__ _ mm \  sJT

ERIN BREW and DUQUESNE BEER & ALE
23776 Lakeland Blvd. ClevelM 1

LtiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii» llulll,lllllll>ll> "

I ENdicott 3142

CLEVELAND P 0 ULTRY C 0 -,»

| 4323 Superior Avenue

Poultry and Eggs

W 0 c^tcr to

\VEDDINGS, BANQUETS, CLAMBAKES, J

AVholesale — Retail

Kirkland Lake — Larder Lake