Št./№ 5 maj/maggio '95 letnik/anno V PARKIRNINA V PORTOROŽU Občinski svet naj bi na predlog župana na svoji naslednji seji 1. junija letos sprejel še tehnični odlok, ki bo pravno formalno razrešil način pobiranja pamkirnine v Portorožu. Za izvajalca je že določeno Komunalno podjetje Okolje Piran, kjer so nam povedali, da so že pripravljeni po 1. juniju začeti s pobiranjem parkirnine. Pred dnevi je bil objavljen v medijih razpis za opravljanje sezonskega dela pobiralca parkirnin. Odziv je bil precejšen. Vsi delavci bodo plačani po ustvarjenem prometu (30% do 35% od pobrane parkirnine), od tega si bodo sami plačevali vse prispevke. Parkirnino bodo pobirali od stavbe, kjer ima Droga Portorož svojo upravo pa do Taverne pri tenis igriščih (pod Metropolom); vseh parkirnih mest je 360. Cena ure parkiranja naj bi bila 100 SIT. Cenik določi župan. Parkirnina bo za vse enaka - brez izjem(!). Parkirnino bo treba plačevati od 6. do 22. ure. Voznik avtomobila bo sam ocenil, koliko časa se bo zadržal in parkirnino takoj plačal. V to naprej plačano parkirnino je všteto tudi varovanje vozila. V primeru, da se bo zadržal dlje, kot je zakupil parkirišče, bo ob odhodu poravnal razliko. David Božič DVE MNENJI O PARKIRNINI Borut VALENČIČ, agencija LUNA PORTOROŽ: "Rešitev pomanjkanja parkirnih prostorov v Portorožu s parkirnino bo najbolj prizadela sobodajalce. Glede na to, da se njihovi gostje do plaže večinoma peljejo z avtomobilom, je jasno, da bo štiričlanska družina za 1AOt>E*NA VCÜZNk XMMtNJA V TUR\XMU osemurno kopanje na portoroški komunalni plaži porabila: 8 x 100 SIT = 800 SIT (parkirnina) + 4 (člani družine) x 250 (vstopnina) = 1000 SIT. Skupaj = 1.800 SIT (parkirnina + vstopnina). To je previsok strošek za sobodajalca, ki zasluži dnevno s štiričlansko družino 65 DEM (junij), župan bi moral ob reševanju prometnih zagat upoštevati tudi problematiko sobodajalčevih gostov, ki so fizično oddaljeni od centra Portoroža in so brez avtomobila odrezani od plaže. V nasprotnem primeru bodo sobo-dajalčevi gostje odšli v hotele, kjer imajo v ceni vključeno tako uporabo hotelskih plaž oz. bazenov, kot tudi zavarovanih hotelskih parkirišč. Rešitev problema vidim v gradnji novih parkirišč oz. subvencioniranju stroškov parkirnine in vstopnine vsem sobodajalcem iz turistične takse". Franc OHNJEC, direktor Hotelov Morje: "Pobiranje parkirnine v Portorožu je lahko samo sestavni del celovitega portoroškega prometnega režima, ki pa ni opredeljen in dorečen. Osebno menim, da bo uvedba parkirnine ob štiripasovnici, vsaj v prvem obdobju povzročila težave pri parkiranju hotelskih gostov. Domačini in dnevni obiskovalci, ki bolje poznajo kraj in zato tudi skrite lokacije, kjer je mogoče parkirati, bodo zasedali parkirišča, ki so sicer namenjena predvsem hotelskim gostom. Plačevanje parkirnine bo torej delovalo škodljivo za hotelske hiše. Bo pa seveda šele praksa pokazala, ali so moja predvidevanja pravilna. Vem pa, da ne obstaja nobena raziskava ali simulacija, kakšne posledice bo ta poteza prinesla kraju. Osebno pa tudi menim, da izvajalec ne bo uspel dobiti (dovolj) usposobljenih ljudi, ki bi se spoznali na ta posel (npr. znanje, vsaj pasivno, tujih jezikov, ustrezne osebnostne kvalitete, ipd...), zato bo to le še en način, da se portoroški turizem osramoti." Nezadovoljni tudi piranski obrtniki Nezadovoljni s predlaganim načinom urejanja prometa so tudi Pirančani (odlok predvideva v času turistične sezone (od 1.6. do 1.9.) od 19. do 23. ure popolno zaporo mestnega jedra za vstop (uvoz) motornih vozil). Zaradi takšne rešitve je že protestirala Območna obrtna zbornica Piran, ki pravi, da bi njihovim članom, ki imajo poslovne prostore v mestu, zelo škodovala. □S ШШИЕИ Naši turistični delavci (str 2) Plačaš v Münchnu - ropotaš v Portorožu (str 4) Vila Marija: šolski primer dialektike (str. 5) Portodekagrami in Portogrami (str 6,7) Sv. Rešnje telo (str 10) Naš župan krvodajalec (str 11) Najnovejše portorožarije (str 14) Portorožanovi mali oglasi (str 20) Avditorijev program za junij (str. 21) < ^ Primorski skladi d.o.o« KOPER, tol.*066/38-802 OBVEŠČAMO VAS, DA NADALJUJEMO Z VPISOM CERflFIKATOV V NAŠ DRUGI SKLAD MODRA LINIJA 2, Z ENAKIMI POGOJI KOT PRI PRVEM. CERTIFIKATE LAHKO VPIŠETE NA NAŠEM SEDEŽU. V ENOTAH SPLOŠNE BANKE KOPER, PRI AGENCIJI ZA PLAČILNI PROMET (SDK), V POSLOVALNICAH PTT, LAHKO PA TUDI PO POŠTI S POOBLASTILOM. HVALA ZA ZAUPANJE I Boris Butinar KAŠI TURISTIČNI DELAVCI: Potreben je individualen pristop do gosta Veliko vas je že opazilo lepo urejeno zelenico pred hotelom Lucija. Ta Metropolov hotel že nekaj časa vodi uspešna hotelirska dvojica: Silvana Sparemblek in Boris Butinar, oba dolgoletna turistična delavca. Poprosili smo ju, da nam odkrijeta svoje poglede na portoroški turizem. - Kaj je po vašem mnenju ključnega pomena za dobro počutje gosta v turističnem kraju? Boris Butinar: Mislim, da od občutka, ki ga gost dobi, da je v kraju zaželjen oz. dobrodošel. Potem se bo gost počutil dobro in se bo rad vračal vanj. Ne sme pa dobiti občutka, da ga "lupimo". Gosta moramo poslušati, ga opaziti. Nikakor ne smemo dopustiti, da se v njem porodi občutek, da je zgolj številka. Pri poslovanju hotela Lucija uporabljamo načelo "vlaganja" v gosta. To pomeni nenehno uvajanje novosti in popestritev, ki gosta vedno znova presenečajo. Uredili smo park, predstavljamo našo kulturno dediščino (npr. stari istrski voz v parku), pripravljamo koktajle in sprejeme... Vse to delamo zaradi gostov kot tudi zaradi nas samih, saj radi živimo v lepem okolju. Radi bi videli, da bi nas začeli posnemati tudi drugi. Od tega bomo imeli korist vsi; gostje bodo zadovoljni, kraj bo lepo urejen, tudi turistični delavci pa bomo imeli svoj kos kruha. Silvana Sparemblek: Osebni stik z gostom in posluh za njegove potrebe. Brez tega si ne morem predstavljati uspešnega dela v turizmu. Sama sem to občutila na lastni koži, saj sem kar nekaj let prebila za recepcijskim pultom in dobro spoznala potrebe gostov. - Kaj Portorožu manjka, da bi imel boljšo turistično ponudbo? B. Butinar: Vsekakor je to večja skrb za celotno podobo Portoroža. Kraj bi moral biti človeku prijazen. Manj prometa, več zelenja in rož, urejene označbe, pestrost ponudbe. Tudi profesionalnost storitev ni na najvišji ravni. Gostu še vedno ne znamo ponuditi tistega, kar išče. K nam prihaja na dopust in počitek, mi pa mu grenimo življenje: zapiramo mu banke in lokale, čakati mora v restavracijah, na recepcijah... Ob tem pa ne pomislimo, da vsako čakanje pomeni manj časa za zabavo in zato tudi krajši dopust, česar si seveda noben gost ne želi. Portoroškemu turizmu bi veliko pomagalo, če bi vsi, ki od turizma živijo, začeli tudi za turizem živeti. S čemer ne mislim samo neposrednih delavcev v turizmu, ampak tudi trgovce, bankirje, poštne delavce in vse ostale, h katerim tudi priteka denar, ki se zasluži s turizmom (npr. tudi lokalni prevoz ali pa otroški vrtci...) S. Sparemblek: Prijaznost portoroških turističnih delavcev se je precej dvignila. Še vedno pa opazimo koga, ki ima na obrazu izraz "chi me lo fa fare". Tudi tesnejšega sodelovanja med turističnimi delavci in krajani ni. Sam kraj je tako majhen, da bi skupaj lahko oblikovali tako ponudbo, na katero bi bili vsi ponosni. Potrebno bi bilo še bolj poudariti kongresno ponudbo Portoroža, saj je sezona teh gostov ravno obratna od počit-nikarjev, ki prihajajo v poletnih mesecih. - Kakšna je vajina "formula" uspeha? S. Sparemblek: Poudariti moram, da to ni le najina formula uspeha. Pri vsem tem sodeluje celotna ekipa hotela: od sobaric in kuharice do recepcije in vzdrževanja. Brez takih sodelavcev uspeh ne bi bil mogoč. Seveda prihaja pri delu tudi do nesporazumov, nestrpnosti in nervoze, predvsem takrat, ko je dela največ. Takrat pa igra profesionalnost osebja odločilno vlogo. Vedno pa pazimo, da naših morebitnih nesporazumov gostje ne opazijo. Končno jih to tudi ne zanima. Želijo le kakovostno opravljeno storitev. B. Butinar: Vedno je treba biti z gostom. Gostje tisti, okoli katerega Suzana Sparemblek se mora vse vrteti. Občutek mora imeti, da je pomemben. Potreben je oseben pristop - kar pomeni pozdravljanje, ko ga srečamo, kramljanje ž njim, drobne pozornosti... Če bomo gosta sprejeli tako, bo drugič pripeljal s seboj še prijatelje, saj se bo pred njimi rad pohvalil, kako ga v "njegovem" hotelu cenijo. To delo seveda ni lahko: turizem ne pozna praznikov, sobot in nedelj, ne dopoldneva ali popoldneva. Taka je pač cena našega poklica. Sama se trudim, da bi se naš hotel razlikoval od drugih. Vedno skušamo biti drugačni. Gostu želimo ponuditi novo izkušnjo. To se nam dobro obrestuje, saj je hotel zelo dobro zaseden celo v izvensezonskih mesecih. Tomi Brezovec kavarna Kavarna Tartini v Piranu GALERIJA vam nudi sladice, frappeje in koktejle, posebno izbiro kav in veliko ponudbo drugih pijač. Tel: 74-063 m MS® ssBOtö Čestitamo, voščimo, zahvaljujemo... Območne organizacija Rdečega krfža Piran se svojima donatorjema Avtomoto društvu Pinka Tomažiča Piran in podjetju Finali Portorož iskreno zahvaljuje nakup učnih pripomočkov za izvajanje tečajev prve medicinske pomoči. Darilo AMD R Tomažič Piran so lopatasta nosila v vrednosti 57.736,10 SIT, donacija Finalov d.o.o. Portorož pa je prenosni grafoskop R 44 LS v vrednosti 76.965,00 SIT. 24. aprila se je Sonji in Bojanu MIKOU z Lepe ceste v Portorožu rodila hči Helena. Ob tem veselem dogodku mladima staršema iskreno čestitajo sosedje Steglovi. In giugno compiono il loro compleanno Marco SVETTINI di Pirano, Antonio TRENTO di Lucia e Emilio STANIČ di Pirano (Mostra). A tutti loro auguri affettuosi dagli amici del coro. Na Vilfanovi ulici v Portorožu praznuje na začetku junija svoj 14. rojstni dan Črtomir GRILL. Vse najboljše mu želijo njegovi domači. V družini LOVRECIČ na Bernardinu praznuje svoj rojstni dan najprej mama Anita, nekaj dni kasneje (15. junija) pa še sin Sandi. Vse najboljše jima želijo njuni najbližji. Svojo prvo svečko bo 13. junija na svoji torti poizkušal ugasniti mali Alec SMREKAR z Vilfanove ulice v Portorožu. Še mnogo srečnih rojstnih dni mu želijo starši in vsi, ki ga imajo radi. 4. junija bo preteklo 29 let, odkar sta se vzela Majda in Riko BRAGHIERI iz Portoroža. Še veliko ljubezni, razumevanja in skupnih let jima želijo sorodniki in prijatelji. Vse^ najboljše za nedavni rojstni dan Jani BOŽIČ z Lepe ceste v Portorožu od njenih najbližjih. Maja je svoj rojstni dan proslavila tudi Jadranka MAGAZIN. Iskrene čestitke od tašče in prijateljev. 20. maja je svoj jubilejni rojstni dan slavila Marija JUKIČ iz Lucije. Najlepše želje ji pošiljajo njeni najbližji, razen njih pa tudi številne stranke njenega frizerskega salona. TRGOVSKO POSLOVNI CENTER LUCIJA, Obala 114, se predstavi V našem centru lahko na enem mestu najdete: TRGOVINA S TEKSTILNIMI IZDELKI URNIK: od 9 00 do 12.00 in od 16.00 do 19.30 OB SOBOTAH: od 9.00 do 13.00 N6JC ^^^^ Kranj c Franc ŠPORTNA OPREMA ARTICOLI SPORT1V1 Tel.: 70-986 MODNA OBLAČILA IN GALANTERIJA ЖЉ EMILIJA BOLE Tel.: 70-885 ^СА^Л^АлС шш MAJDA MIKLAVEC tel.: 70-929 ^Urorcmm Mariella d.o.o. ODPRTO NON-STOP Tel.: 71-813 TRGOVSKO POSLOVNI CENTER LUCIJA se predstavi |LJ TRGOVINA Z LOVSKO ЧШ IN ŠPORTNO OPREMO MILAN TERNAV dipl. ing. agr. Tel.: (066) 70-978, 71-981 KOPER PULA i Kje je TPC Lucija? PORTOROŽ CENTER \ PLACAS V MUNCHNU - ROPOTAŠ V PORTOROŽU Prebivati v bližini letališč pomeni imeti možnost dobre prometne povezave s svetom, pomeni pa tudi živeti v neprijaznem bivalnem okolju. Občina Piran ima svoje letališče, zato bi bilo zanimivo primerjati pozitivne in negativne vplive letališča na naravno in bivalno okolje - ter na gospodarstvo naše občine. Hrup z neba Nedvomno je vpliv letalskega prometa na naravno okolje negativen: izpušni plini, onesnaževanje v primeru letalske nesreče, predvsem pa hrup, ki prihaja od zgoraj, pomeni, da v širši okolici letališč ni več mirnega kotička, kamor bi se lahko živali ali ljudje umaknili. Letališče v Sečovljah leži na robu krajinskega parka, neposredno ob naravnih rezervatih, v bližini doline Dragonje in drugih ohranjenih območij Slovenskega pnmorja, zato je njegova lokacija še posebej neprimerna. V dobro letališču pa lahko štejemo možnost hitrega obveščanja in posredovanja v primeru različnih nesreč, tudi ekoloških. Glede na število pritožb naših občanov in gostov je hrup tudi sicer največji okoljevarstveni problem naše občine. Na letališču v Sečovljah se letno zvrsti kar okoli 2.700 letaliških operacij (vzletov in pristankov). Več kot 80 odstotkov jih opravijo piloti, katerih cilj je pravzaprav kroženje v okolici letališča. Gre predvsem za: šolske polete z letali in helikopterji, vleko jadralnih letal, akrobatske treninge, programske polete z letali in helikopterji, vleko reklamih napisov, metanje letakov, letenje za lastno zabavo... Tovrstni poleti potekajo predvsem na nižjih višinah, motorji letal pa so še bolj obremenjeni, zato so preleti še posebno moteči. Vsako letalo prepelje pol potnika Turistično gospodarstvo bi si vsekakor želelo, da bi letališče delovalo predvsem kot potniški terminal. Žal pa letališče Portorož v vsem času svojega delovanja ni uspelo zadržati redne potniške linije, pa tudi čarterski poleti so redkost. Tako je v letu 1994 prispelo na sečoveljsko letališča komaj 7520 potnikov, kar ne predstavlja niti dveh odstotkov gostov, ki letno obiščejo slovensko obalo. Lahko rečemo, da vsak pristanek letala pripelje približno 1/2 potnika. Zaradi bližine državne meje, bližine večjih letališč (Ljubljana, Ronchi, Pula) in drugih objektivnih okoliščin, pa ni pričakovati bistvenega povečanja števila potnikov. Uvažamo "odpadke11... Letališče v Sečovljah je bilo zgrajeno na družbeni zemlji, s sredstvi občinskega gospodarstva, amortizacijo je vsa leta plačeval Casino', za promocijo pa je skrbel OKTPS. Država plačuje kontrolo letenja, carino in policijo in druge podobne službe. Edini, ki z letališko dejavnostjo zaslužijo, so zasebna podjetja, ki v Portorožu organizirajo tisto, kar jim v vseh ekološko osveščenih okoljih omejujejo: šolanje pilotov, akrobatsko letenje in druge dejavnosti, ki so nebo nad piransko občino spremenile v poligon za hrupne polete. Letališče se tako pojavlja kot tipičen uvoznik odpadkov po principu - plačaš recimo v Ljubljani ali Münchnu, ropotaš v Portorožu! Občani to dvakrat plačujemo: prvič, ker nosimo posledice vseh negativnih vplivov letalskega prometa, in drugič, ker plačujemo drago gradnjo in vzdrževanje letališča. V lanskem letu je izvršni svet SO Piran razpisal izdelavo študije o vplivih letališča Portorož na okolje, ki jo je sofinanciralo Ministrstvo za okolje in prostor. Študija naj bi bila kmalu končana. Občani upamo, da bo občinski svet na osnovi zaključkov iz te študije ustrezno ukrepal. Žare Lipovšček Za promocijo Slovenije bi najbolj koristilo izboljšanje znanja geografije med Zahodnjaki Letošnjo turistično sezono v portoroških hotelih pričakujejo optimistično razpoloženi, za kar imajo razlog v dobrem obisku med velikonočnimi prazniki... Dobro so bili zasedeni hoteli podjetja Morje (Riviera, Slovenija), v sistemu Metropol hotelov je bil 50 odstotno zaseden hotel Marita, ki je sicer prilagojen samo za poletje, gostom pa so ponudili celo hotel Roža, ki je bil sredi prenove. (Groba dela so sicer že končana, treba pa je vložiti še nekaj truda, da bo hotel dobil končni videz.) Žal pa se je na ta upravičeni optimizem že zgrnila temna senca: s ponovnim izbruhom bojev v sosednji Hrvaški so se med potencialnimi turisti ponovno rodili strahovi in marsikdo je že odpovedal letovanje, ki ga je nameraval preživeti v Portorožu. Na našo nesrečo pa marsikje po zahodni Evropi Slovenije še vedno ne ločijo od Slavonije. Kljub temu upamo, da se bo vse dobro izteklo in da bo gostov vseeno dovolj (če ne tujih pa vsaj domačih, ki so še zmeraj reševali sezono). L.S.Z. RESTAVRACIJA "Pri MAR1ČKI" Parecag 159, SEČOVLJE Nudi ribje in mesne jedi, njoke z gorgonzolo, spedaliteto hiše - špagete z jastogom in ribe v pečici s krompirjem. Odprto vsak dan od 12. - 22. «re. Vf^A^AMATIČ ;®L0ШШЛ llf P© Р(б)[Ш®Ш®бОО * ^[ЈШЕЕГГ3^ P© ПШШ(оШ&} Garaža pod GH Metropolom v jeseni? Da so se v Metropol hotelih odločili zgraditi garažno hišo v sami notranjosti griča, na katerem "čepi" ugledni Grand hotel Metropol, smo že pisali. Vodstvo Metropolovega hotelskega sistema vidi namreč rešitev pred poletnim prometnih infarktom prav v podzemni garaži, ki bi sprejela vase okoli 700 avtomobilov. Večnadstropna podzemna garažna hiša ne bi pomenila olajšanja le za prometne zagate Metropolovega hotelskega kompleksa, temveč za ves Portorož, ki se poleti zaman otepa z vsepovsod prisotnimi avtomobili. Potem ko so se "Metropolovci" kar nekaj časa - v pravcati papirnati vojni - spopadali za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj, se je okoli garažne hiše začelo končno tudi konkretno premikati. Verjetno ste opazili izkopavanja v oljčnem gaju na pobočju Metropolovega griča. To sicer še ni začetek izkopov za garažno hišo, ampak le arheološka sondaža terena. Sondiranje je potekalo pod budnim očesom arheologa Marka Stokina iz MZVNKD* Piran. Rezultati izkopavanj so pokazali, da so bile v preteklosti na področju bodoče podzemne parkirne hiše predvsem njive. Po izkopavanjih so izvidne luknje seveda zasuli. Z gradbenimi deli za garažo naj bi predvidoma začeli v jesenskih mesecih. Pa še to: veliko vas je najbrž že opazilo urejeni park pred vhodom v hotel Lucija, zato torej le-ta ni več novost. Vendar pa se v recepciji hotela Lucija dogaja nekaj novega. Trenutno je tu razstavljena prava solinarska "kariola" z vso pripadajočo opremo. Pred tem je bila na ogled prava kočija in nekaj narodnih noš. "Karioli" bo sledil... Pridite kdaj in odkrijte sami! (T.B.) *MZVNKD Piran - za kogar so takšne kratice prava latovščina še popoln naziv: Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zlato sidro v osrčju Portoroža Do restavracije Zlato sidro v Portorožu, ki ima svoje prostore v poslovni stavbi Splošne plovbe, se povzpnemo po kamnitih stopnicah skozi prelepi park vile San Marco (v njej je Pomorski muzej). Pred vhodom ima restavracija lep gostinski vrt, ko pa v Zlato sidro vstopiš, te iz kuhinje že sprejme prijeten vonj, ki ti začne vzbujati tek. Zlato sidro je odprto od 8. do 23. ure in ima gostov zmeraj dovolj, saj je hrana v tej restavraciji - v kar smo se prepričali tudi osebno - dobra. V Zlatem sidru pa ne poznajo "mrtve" sezone: k njim preko vsega leta hodijo tako domači kot tuji gostje, pa tudi domačini. Med tujci obišče restavracijo največ Avstrijcev in Nemcev. Italijanov je bilo prej veliko, a je v zadnjem času njihov obisk padel. Zlato sidro ponuja velik izbor ribjih specialitet, pa tudi drugih jedi. Pripravljajo poročna kosila, obede za udeležence raznih seminarjev, kongresov, ipd. Dnevni menu kosila ponjajo po sprejemljivih cenah - za 700 tolarjev. (MJ.) Vila Marija ali šola za dialektiko Portoroška Vila Marija je dolgo gostila štiri razrede osnovne šole, potem je Casino očarljivo staro vilo za lepe denarje odkupil. Nedaleč, a na bolj strmem terenu, ob ulici Med vrtovi - so zgradili novo sodobno šolo. Vilo Marijo pa so - niti desetletje še ni od tega - temeljito obnovili; njen aristokratski zunanji videz pa - kar je hvalevredno - povsem ohranili. V vili je nastala igralnica, v pritličju pa restavracija. A žal ne eni ne drugi - kljub čudovitemu parku in arhitekturi stavbe - posel ni stekel, kot bi bil moral... In zato naj bi se zdaj zgodil radikalni preobrat, ki bi stavbo "prestavil" za 360 stopinj. Vila Marija naj bi (spet) gostila šolo. Ampak to naj ne bi bila več zgolj osnovna šola, temveč šola na višji ravni - visoka šola za turistične "inženirje" (prva zasebna visoka turistična šola), ki naj bi začela z delom z novim šolskim letom v jeseni. Rekla bi, daje (bo) doživela Marija klasični dialektični preobrat (vila Marija kot osnovna šola (teza) - vila Marija kot igralnica (antiteza ali nasprotje šoli) - vila Marija kot visoka šola (sinteza ali preskok na višjo raven). Šolski primer dialektike! Marksisti bi si obliznili vseh deset prstov Lfvija Sikur Zorman UGODNA PRODAJA KLIMA NAPRAV ZASTOPSTVO PRODAJA MONTAŽA SERVIS informacije in naročila: REN'S d.o.o. Portorož Bazoviška 5 tel.: 066 74-163 UGODNI PLAČILNI POGOJ! OBROČNO ODPLAČEVALE RADIO LESTVICA RADIA CAPRIS ZA MESEC MAJ: 1. FREEWAY-JOANNA 2. ELTON JOHN -1 BELIEVE 3. PINK FLOYD-WISH YOU WERE HERE 4. CELINE DION - THINK TWICE 5. LITFIBA- LO SPETTAC0L0 шшшиш ip© * вшшшвшд P© штм * КЈЕ JE "CATCH 22"? - Državni zbor Republike Slovenije je maja - po štirih letih obravnav in številnih zapletih - sprejel zakon, ki opredeljuje okvirje prirejanja posebnih iger na srečo in s katerim bodo igralnice dodatno obdavčene. V portoroški Igralnici trdijo, da so prvi izračuni pokazali, da bo igralnica poslovala z izgubo.. Novi zakon praktično onemogoča vlaganje v razvoj turizma na obalno-kraškem področju. Poslej se bodo namreč sredstva za turistične investicije zbirala v državnem proračunu. Simulacija poslovanja za prvo tromesečje po novih davčnih pogojih je že ugotovila izgubo igralnice, ki naj bi se najbrž sedaj še povečala. (Nov zakon pomeni za igralnico približno 15 odstotno višjo davčno obremenitev). V igralnici poudarjajo, da bo nedavno sprejeti zakon posredno vplival na razvoj turizma na obalno - kraškem območju, kateremu so do sedaj igralničarji namenjali velika sredstva. * BARČICA JE STARA 10 LET - Piranski vrtec Mornarček ima v Portorožu svojo Barčico. Da, tako je ime vrtcu v Portorožu, ki domuje nad osnovno šolo na območju portoroških šol (ob Sončni in ob poti Med vrtovi). Letos pa enota Barčica praznuje desetletnico svojega delovanja. To pomembno obletnico so v Barčici 27. maja dostojno praznovali s pravljico o hobotnici Modrijanki, pa z delavnicami za malčke in njihove starše in z vsesplošnim rajanjem. Barčici ob njenem 10. rojstnem dnevu iskreno čestitamo in ji želimo, da bi se v njenem naročju varno in srečno zibalo še veliko naših otroki % * (PONOVNO) PRAH V PACUGU - Zveza prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rudnik je zaprosila za legalizacijo objektov, ki jih je pred nekaj leti postavila v svojem mladinskem letovišču v Pacugu. Že gradnja omenjenih objektov je dvignila v preteklosti precej prahu, ki se je sicer potem polegel... A če bi pristojni ne bili dopustili, da se "prah" poleže in bi vztrajali, da se že prvi na črno postavljeni objekt odstrani, se najbrž prah ne bi letos pomladi ponovno dvignil, ker si je letovišče privoščilo še eno črno gradnjo (bazen, posegi na plaži). * PRED GH PALACE ŽELIJO UREDITI NOVO ZELENICO - Hoteli Palace nameravajo spremeniti zunanjo podobo vhoda v Grand Hotel Palace, ker po mnenju lastnika sedanji uvoz in krožna dovozna pot do glavnega vhoda v hotel ne ustrezata sedanjim zahtevam hotela. Preširok uvoz namreč omogoča divje parkiranje avtomobilov, čemur se uspeva hotelskemu osebju le z največjimi napori upirati. Poseg v predprostor GH Palača predvideva novost, ki bi vhodu dala prijaznejši videz: pred vhodom bi nareč nastal "otok" - zelenica, okoli katerega bi potekala interna krožna pot do hotelskega vhoda, med zelenico in voziščem pa bi nastal nov pločnik. Upamo pa, da zaradi nove zelenice obstoječi bor ne bo padel. ♦ BOU EKOLOŠKI BENCINSKI SERVIS? - Podjetje OMV - ISTRA Koper namerava posodobiti svoj bencinski servis na Fizinah. Obstoječi objekt nameravajo v celoti porušiti in namesto njega zgraditi nov, sodobnejši servis. Pri posodabljanju bodo uvedli novo, ekološko sprejemljivejšo tehnologoijo. Tako nameravajo vkopane rezervoarje prestaviti - s terena pred objektom na zadnjo (severno) stran, kar bo zmanjšalo možnosti onesnaženja morja z gorivom. * KAJ BO NASTALO V PROSTORIH BIVŠEGA SDK? - Agencija za plačilni promet... (ex SDK) se je odselila iz Portoroža v Trgovsko poslovni center v Lucijo. V njenih (132 kvadratnih metrov velikih) prostorih naj bi nastali štirje lokali in sicer bi naj v največjem obratoval kava bar, pa slaščičarna, trgovina z mešanim blagom (tekstil) v najmanjšem pa menjalnica. Bivša poslovalnica bivšega SDK-ja ARCHITECTA TARTINIJEV TRG 15, 66330 PIRAN RZZA TARTINI 15, 66330 PIRANO TEL 066/75-594. 75-982, FAX 74-562 PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE INZ^IIRING, GRADNJO IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI AZIENDA IMMOBILERE PER LA PROGETTAZIONE, L'INGENERING E L'EDILIZIA LASTNIKI IN KUPCI NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI POSREDUJEMO PRI PRODAJI, NAKUPU, MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN Trenutno imamo v prodaji preko 50 različnih nepremičnin HIŠE v Luciji, Piranu, Izoli, Ankaranu, Kopru z okolico STANOVANJA različnih velikosti - lastniška in novogradnjo POSLOVNE PROSTORE za različne namembnosti - tudi gostinstvo PARCELE IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA ZA NAKUP iščemo enodružinsko ali dvostanovanjsko hišo v Portorožu z okolico, možen tudi dolgoročen najem. Za naše stranke uredimo vso potrebno dokumentacijo o lastništvu, davčno svetovanje, pogodbe, sodne cenitve, vpise v zemljiško knjigo, delilne načrte, projekte, razna soglasja in dokumentacijo za pridobitev lokacijske odločbe ali gradbenega dovoljenja, gradbeni nadzor nad investicijo. URADNE URE: PO-PE od 8-15 ure, SREDA do 17. ure. Ogledi po dogovoru. HOTELI MORJE PORTOROŽ / PORTOROSE / SLOVENIJA fatctl /p frivrčf+ojtfo P®[IMIX§[IMjfflD 0 РСЗШШоХЗЕШИ * * Bernardin - Na robu parkirišča ob morju pri Jadralnem klubu Pirat so pred lansko turistično sezono postavili dvigalo, s katerega so potekali zelo moderni (vsaj lani) skoki bungy jumping. Ker letos lastniku niso podaljšali dovoljenja za postavitev dvigala, ga je le-ta moral odstraniti. Ber-nardinski hoteli pa parkirišče urejajo. * Portoroško osrednje kopališče Ujmi i и Лпо poslavljam beton r>/j г/јггјј/ј je torn V oa/Jju f)ri je nova piidobilev te plrj^e r pk/e/irikö r,olo ti/Ji f/AM/ljeno Me/ dovoljenj * Bernardin - Za "špansko steno" se skriva gradbišče na vrhu hotela Emona (Pečina) - pri glavnem vhodu. Namesto zaprtega bazena nastaja nov kongresni center. (vse foto: Miloš Jovanović) * Fizine - Turistična ladnja Laho, zasidrana na svojem običajnem mestu pri skladiščih soli, čaka goste. * Portoroški pomol - Podjetje Okolje je fizično preprečilo vožnjo motornih vozil, ker je pomol močno dotrajan m nujno potrebuje obnove. Lastnikom ladij, ki so zasidrane ob pomolu, to seveda ni po volji, ker jim otežuje dostavo. d.o.o. Podjetje za gradbene storitve in inženiring ^ Obala 55, 66320 Portorož j Mobitel: 0609/618-541, Tel.: 066/746-920, Fax: 066/746-922 v LIMINJANSKA KOPER 1 A I ■ ___ OBRTNA I - CONA 1- / FELO LUX - Llmlnjflnskfl 111 LUCIJA tehnični material, vodovodni material, elektro material, sanitarna keramika, plinske - oljne peči, ostali material za obrt OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽALI 02 [Ш®0m * 02 ОЛШШ Boljši časi za športno izobraževalni ccntcr v krajinskem parku na Seči? Nekdanja Športna zveza Slovenije je bila dolgo lastnica stavb, ki ležijo v krajinskem parku na polotoku Seča pri Formi vivi. V obstoječi stari vili Ventrelli ter v šestnajstih lesenih hiškah je dvainsedem-deset ležišč. V tem športnem kompleksu so še servisni objekti in košarkaško igrišče. Lastnino nekdanje Športne zveze je "podedoval" Olimpijski komite Slovenije. Vse pa že osem let neuporabljeno propada, ker je objekte športno izobraževalnega centra zaradi nevzdrževanja sanitarna inšpekcija zaprla. Olimpijski komite pa je nedavno zaprosil občino za dovoljenje za obnovo tega centra. Trenutno - do sprejetja ureditvenega načrta - urejajo to območje tako imenovani splošni prostorsko ureditveni pogoji, ki dovoljujejo (tudi) nadomestne gradnje. Seveda pa si je za gradbene posege v krajinskem parku potrebno pridobiti še soglasje Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Pirana, kar si je Športna zveza nedavno že pridobila. Investitor, Športna zveza Slovenije, namerava obstoječo vilo zrušiti in na njenem mestu 5t ^Шк zgraditi novo enake oblike, le z manI jšimi dopolnitvami v pritličju. Dozidali r naj bi tudi vkopano garažo, nad njo j pa bi želeli postaviti bazen, za katerega pa trenutno še ni ustreznih ; sanitarno tehničnih pogojev, zato ga bodo najbrž gradili v kasnejšem obdobju. Vse lesene hišice naj bi odstranili, del ležišč pa bi nadomestili v ; vili Ventrelli, del pa v nadomestni gradnji na mestu starega servisnega obj jekta, kjer nameravajo zgraditi pritlični, delno vkopan objekt z apartmaji. Ostalo pa bo obstoječe igrišče, ohranili pa bodo vsa drevesa in okolico še dodatno ozelenili. Ob vkopani garaži naj bi bila recepcija, ki bi lahko služila tudi kot informacijska točka za obiskovalce Forma vive. Boris Kočevar Po sendvič - k Paninu V prehodu Trgovsko poslovnega centra v Luciji so na začetku maja odprli novo trgovinico mlečnih in drugih prehrambenih izdelkov. Ime so ji dali Panin. In, kot že ime pove, imajo pri Paninu polne roke dela predvsem v času dopoldanske malice (merende). No, temu centru, v katerem odpirajo iz dneva v dan nove trgovine, je - kot se je že ob njegovi otvoritvi pokazalo - manjkala prav trgovina s kruhom in vsem, kar sodi k dobremu obloženemu kruhku. Zdaj pa je ta pomanjkljivost s Paninom odpravljena! (M.J.) Selitev Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje Lucijski Trgovsko poslovni center pa se v zadnjem času lahko pohvali še z eno pridobitvijo. Na začetku maja so namreč svečano odprli nove poslovne prostore Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje - ekspoziture Portorož (ki je še vedno bolj znana kot SDK). Agencija je dolga leta domovala v Portorožu - med promenado in osrednjim kopališčem - potem smo slišali (iz dokaj verodostojnih virov), da se dogovarja za selitev v kamnito stavbo nekdanje lucijske železniške postaje (seveda, potem ko ko bi jo prestavili in sodobno obnovili), nazadnje pa je svoje portoroške poslovne prostore zamenjala z novejšimi in primernejšimi (predvsem ima Agencija zdaj več prostora in - vsaj poleti - manj problemov s pomanjkanjem parkirišč kot v Portorožu). Kolikor nam je znano, so bili sedanji prostori Agencije last zlatarja Pavlovskega iz Portoroža. Selitev Agencije nakazuje, da se težišče naše občine postopno prestavlja v Lucijo (naslednja pomembna selitev se bo zgodila prav v kratkem - preselila naj bi se "davčna" uprava). (L.S.Z.) Lucijski Trgovsko poslovno center (TPC) - na njegovem vogalu je zdaj Agencija za plačilni promet (Foto: M.J.) LUCIJA - Križišče Podvozne ceste in ceste Obala - V mirnejših zimskih mesecih se promet na tem križišču (pri marketu Degro) odvija še dokaj normalno (če izvzamemo kakšno prav živahno sobotno jutro). A takoj, ko pride pomlad in bolj ko se bliža poletje, je na tem križišču pravi prometni kaos. Mi bi to križišče poimenovali kot črno točko lucijskega prometa, ki bi jo bilo najprej treba odpraviti. In to lahko storimo takoj - že pred poletjem, preden bo nekega dne postal prometni zamašek neobvladljiv! Samo semaforje je potrebno postaviti in prilagoditi signalizacijo. Upamo, da naš predlog pri pristojnih ne bo naletel na gluha ušesa! (Foto: M.J., Tekst: L.S.Z.) LUCIJA - Bivša železniška postaja, ki so jo začeli rušiti, da bi svoj prostor prepustila novemu stanovanjskemu stolpiču. Zdaj je seveda na svojem nekdanjem mestu ni več. Nasvidenje na novem: na novo naj bi jo postavili v trikotniku med regionalno cesto - gostiščem Koblar in stanovanjskimi bloki. Pred pol leta so se dogovarjali, da bi v prestavljeno in obnovljeno bivšo železniško postajo preselili Agencijo za plačilni promet... (prej SDK), ki pa se je raje vselila v lucijski Trgovsko poslovni center. РОбшm * pШШЈВ mrnnw * пшшп ШШШЈ NORČEVANJE Z VETERANI - VOJNIMI INVALIDI Pred lokalnimi volitvami so v občinski stavbi v Piranu "začasno" preselili referat za borce in vojaške vojne invalide iz pisarne v prvem nadstropju v drugo - najvišje nadstropje. Pisarno v prvem nadstropju so pač potrebovali za volilni štab. Čudno, da prav to in prav v prvem nadstropju! Volitve so že davno mimo, ostareli borci in invalidi pa morajo še vedno sopihati v drugo nadstropje in vse kaže, da bo tako tudi ostalo. V prvem nadstropju je bila manjša pisarna namenjena samo omenjenemu referatu, kjer so se vojni veterani v miru pogovorili z referentom oziroma referentko. V drugem nadstropju pa si pisarno deli z drugimi službami, kar povzroča še dodatne težave ostarelim in tudi naglušnim ljudem. Kaj naj k temu še dodam? Vrlim "mladcem", ki so ostarele veterane in invalide premestili v najvišje možno nadstropje občinske stavbne želim, da bi dočakali visoko starost in da bi takrat z njimi ravnali natanko tako, kot ravnajo sedaj oni z ostarelimi ljudmi. Žarko Žbogar, Piran PERGOLA "L PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 71-918 Vsak dan od 12^- Prava italijanska plzza pripravljena v krušni peči "WW Špageti, tortellni, ravioli, peresniki... na več načinov Meso na taru , Šamptnjonl na žaru Дј Solate Maxi palačinka Pergola ... in še ... ... In še ... Glasba v živo rOOB^OSEVPERoo^^Jl PIZZERIA ■ POB 11 Malo zdravega razuma, malce strpnosti, malo humorja - kako prijetno bi se dalo živeti v naši deželi. Po tem, kar lahko preberem v dnevnem časopisju o proslavljanju petdesetletnice konca druge svetovne vojne, spoznavam, da nas žele vsi politični vrhovi le skregati med seboj, potem pa nam ponovno vladati naslednjih petdeset let. Sam nisem sodeloval v osvobodilnem boju neposredno. V mojih plenicah pa so baje z enega konca Ljubljane v drugega nosili pošto in včasih kakšen povoj. Eden mojih stricev je "zbiral" po krajih, kjer so se zadrževali italijanski vojaki, ročne bombe, kakšno pištolo, pa tudi nekaj pušk. Ko mu je postalo Vroče", jo je popihal v hosto in sodeloval tudi pri osvobajanju Trsta. Mojega očeta in dva očetova brata so jezno Italijani zaprli v Gonars in Renici. Ena od tet je bila v službi v župnišču, nekateri znanci pa so bili celo kvizlingi. Po vojni, ki smo jo zmagali na strani zaveznikov (pri pregonu sovražnikov - seveda), sem odšel v šolo. Kot sem stvar dojemal, je kmalu vso oblast imela v rokah peščica republiških mogočnikov, ki so - po potrebi - lagali enemu, ki je bil vrh vsega, Kljub temu smo se imeli lepo. Hodili smo v šole, službe in slavili. Sam nisem bogat in si tega niti ne želim (v denarnem smislu) in v demokraciji sem ostal tudi brez zaposlitve. Stric, ki je zbiral orožje in bil dober partizan, preživlja s skromno penzijo ostanek življenja. Očka in strici so pokojni. Pravtako tudi tetka iz župnišča. Mnogo kvizlingov je bilo v obdobju po vojni na visokih položajih, v partiji in še danes jih srečujem na ulici. Povejte mi pošteno, koga od naštetih naj sovražim, obsojam ali celo ogrožam? Ker sem o sebi vedno odločal sam in ker me še nihče od "novih" politikov naše demokracije ni prepričal o njihovih novih vrednotah, bom slavil zmago nad fašizmom z vsemi umrlimi, ki so verjeli, da je fašizem treba uničiti. Dandanes še toliko bolj nevarnim kot nekoč, ko spet dviguje glavo, ki pa ima v vsakih očeh drugačno obliko. Sovražil pa kljub temu ne bom nikogar, ker je moj razum zdrav Strpnosti sem se naučil in humor je moj dober prijatelj. Vaš Nono Jc zlatarjev žc preveč? Piranski zlatarji so nedavno od občine zahtevali, naj za mesto Piran ne izdaja več obrtnih dovoljenj za opravljanje zlatarsko filigranske dejavnosti in prodajo zlatega in srebrnega nakita. Po njihovem mnenju sedanje število zlatarjev v Piranu že zdaj zadostuje potrebam mesta ali jih celo že nekoliko prekaša. Vsako nadaljnje izdajanje dovoljenj pa bi zlatarstvo v Piranu in v vsej občini pahnilo v sivo povprečje in ogrozilo obstoj sedanjih zlatarjev. Širjenje ponudbe, ki je - kot pravi pet piranskih zlatarjev -pogosto slabe kvalitete, pa bo tudi razvrednotilo mojstrstvo pravih izšolanih zlatarjev. Zlatarji, ki delajo v Piranu, predlagajo še naj pristojni preverijo vse diplome zlatarjev, ki delujejo v naši občini, ker so po njihovem vprašljiva vsa dovoljenja, ki so jih v zadnjem času izdali v tako imenovani ZR Jugoslaviji. Marsikdo od zlatarjev, ki je k nam prišel že pred leti, je v preteklosti po prihodu v Slovenijo - kljub zlatarskemu znanju - moral opravljati še strokovni izpit za opravljanje svoje obrti. Menijo pa, da je ta izpit premalo za kvalitetno opravljanje zlatarskega poklica in da se je zanj potrebno ustrezno izšolati. Konkurenca je sicer zdrava, a le če je kvalitetna... Piranska krajevna skupnost zahteve zlatarjev svojega mesta podpira, dodaja pa, da podobne težave žal pestijo tudi druge vrste obrti pa tudi trgovinice. Pri izdajanju obrtnih dovoljenj in pri odpiranju novih trgovin bi morala občinska uprava bolj pretehtati potrebe mesta. (L.S.Z.) ^СлЈлЈјЛлС мш MAJDA MIKLAVEC tel.: 70-929 Obala 114 (Trgovsko poslovni center) Radi bi vam sporočili, da imamo za vas bogato izbiro spomladansko - poletne konfekcije oblačil: - viskozne dolge in bermuda hlače, viskozne bluze, obleke, komplete (tudi večje številke) - vse v manjših količinah; - pletenine (50% bombaž, 50% lan) domačega proizvajalca; - pestro izbiro enodelnih in dvodelnih kopalk ter velike rute za na plažo; - nudimo vam tudi hlačne nogavice (znamke Levante) ter spodnje perilo; - veliko izbiro viskoznih rut, pasov, moških in ženskih majčk s kratkimi rokavi! * ZARADI OPUSTITVE PROGRAMA S ČEVLJI, VAM OB NAKCJPÜ NUDIMO 20% - 30% POPÜSTA. Obiščite nas! V prijetnem okolju vam bomo pomagali pri izbiri in odločitvi za nakup. Plačate lahko s čeki na več obrokov, s kartico Activa,.. PRI GOTOVINSKEM NAKUPU DOBITE 10% POPUST. Mercator-Degro Mercator - Degro Portorož - Diskont Lucija obvešča cenjene stranke, da so bile dne 19.05.1995 izžrebane naslednje številke kuponov: 1. nagrada Pršut kupon št 2214 2. nagrada Košara vin št 2111 3. nagrad Darilni bon št 1797 Toiažiine nagrade pa so kuponi št: 1094, 1787, 1197, 0686, 0376, 0590, 0734, 1452, 1162. Srečnim nagrajencem čestitamo in jih prosimo, da prevzamejo svoje nagrade do 10.06.1995. Za zaupanje se zahvaljujemo Mercator-Degro Diskont Lucija - najboljši sosed in vas vabi na novo presenečenje, ki ga pripravljamo za vas s 01.06.1995. NEKDANJI PRAZNIKI OBČINE PIRAN (nadaljevanje - 3) 3.) SV. REŠNJE TELO ali TELOVO V seznamu praznikov občine Piran, ki so bili uzakonjeni po statutih, je bil tudi praznik Sv. Rešnjega telesa. Obhaja se šestdeset dni po veliki noči, običajno v juniju. Praznovanje se je v Piranu, čeprav v okrnjeni obliki, ohranilo do danes. Podobno bi lahko rekli za Padno, kjer je pristnost tega starega praznika še bolj prisotna oziroma ohranjena. Procesija se je vila od oltarja do oltarja. Poleg molitev, petja, branja evangelija, med procesijo prosijo rešitve pred kugo, lakoto, vojno, nepredvideno smrtjo, za dobro letino... Tudi v Padni, kjer sta praznik in procesija še najbolj ohranjena v svoji prvotni obliki, je čas izbrisal marsikateri, še do nedavnega prisotni element. Tako v procesiji niso več prisotne deklice v belih oblačilih, ki so metale po tleh poljsko cvetje. Okrasitev vasi z zelenjem in rjuhami, koder se vije procesija, pa je skromnejša in oltarji so preprostejši ("na hitro") narejeni. Tudi plesa na prostem zvečer ni več. Sicer bi o pripravah na ta praznik, o procesiji in prazniku samem lahko še veliko povedali oziroma napisali. Morda le še tO: ta praznik "pade" vedno na četrtek, v Padni pa ga praznujejo naslednjo nedeljo. In - če morda koga ta običaj zanima - je lepo vabljen v Padno: letos 18. junija. Alberto Pucer Tako v Piranu kot Padni so se v preteklosti na ta praznik začeli pripravljati že teden dni prej. Prebelili so stanovanja, uredili zunanjost hiš in podobno. Žene so pripravile rjuhe, možje so poskrbeli za veje in zelenje, otroci pa cvetje, kar je služilo za procesijo, ki je posebna značilnost tega praznika. Po mestu oziroma vasi pripravijo štiri oltarje, na okna in ulice, koder se vije procesija, pa razobesijo rjuhe. V preteklosti so se v Piranu udeležile te procesije, ki se je po slovesni maši vila skoraj po vseh mestnih ulicah, vse družbe ali bratovščine. Med sabo so se ločile po barvi oblek in "faralih" (vrsta velikih svečnikov ali svetilk, ki so jih nosili med procesijo). Tako so bili člani bratovščine Sv. Zakramenta oblečeni v rdeča dolga oblačila s kapucami. Bratovščina Sv. Nikolaja je združevala mornarje in so bili njeni člani na procesiji v modrih oblačilih, ban/i morja. Ribiči, združeni v bratovščini Sv Andreja, so bili v zelenih oblačilih, barvi morskega dna, solinarji v belih - barvi soli, kmetje v rjavih - barvi zemlje itd. Naš župan ob dnevu krvodajalcev - V slovenskih bolnišnicah potrebujejo bolniki okoli 45 tisoč litrov krvi na leto. Zato se mora pozivu Rdečega križa na odvzem krvi letno odzvati okoli 110 tisoč krvodajalcev. Gospod župan, danes ste kri dali že petnajstič. Kdaj ste jo darovali prvič? Moje prvo srečanje s krvodajalstvom, ko sem tudi sam vstopil v veliko družino krvodajalcev, je bilo daljnjega 1969. leta med služenjem vojaškega roka v tedanji JLA. - Kri je - kljub velikemu napredku - še vedno nenadomestljivo zdravilo. Darovanje krvi je predvsem odraz velike medčloveške humanosti. Vendar mnogi menijo, da bi morali opustiti sedanja temeljna načela krvodajalstva: solidarnost, prostovoljnost, anonimnost, brezplačnost in preiti na tržno logiko. Kri naj bi postala tržno blago, s katerim bi trgovali po običajnih ekonomskih zakonitostih (ponudba in povpraševanje). Gospod Fičur, kakšno je vaše osebno mnenje glede tega? Kolikor vem, v svetu plačajo le 2 odstotka vse pridobljene krvi. Strokovnjaki in praksa (v razvitih državah sveta) je namreč pokazala, da je plačano krvodajalstvo nevarno in tvegano, saj se zaradi možnosti zaslužka poveča oddajanje krvi iz marginalnih skupin (narkomani, prostitutke), s čemer se seveda veča možnost prenašanja nekaterih bolezni in s tem zmanjšanje varnosti za prejemnika krvi. Zaradi tega kot človek in krvodajalec zagovarjam le prostovoljno krvodajalstvo, ki je varno za prejemnika -bolnika in je tudi odraz visoke družbene zavesti in pomoči sočloveku. - Ob darovanju krvi lahko krvodajalci izkoristijo različno število plačanih prostih dni. Pri nas namreč še vedno velja zakon bivše SFRJ, ki dovoljuje odsotnost z dela do dveh dni. V resnici pa je to zelo različno urejeno. Odvisno je predvsem od volje delodajalca. V nekaterih podjetjih se je pač uveljavila določena klima, ki je krvodajalstvu naklonjena, ali pa tudi ne. Kakšno je vaše mnenje o tem? Vsekakor sem za pravno - torej zakonsko ureditev tega problema v Naš župan Franko Fičur je že 15-krat daroval svojo kri. Njegova kri sodi v krvno grupo A, Rh-. (Foto Quicklab Portorož) državi. Zakonske osnove so nujne. Menim pa, da bi morale delovne sredine spodbujati krvodajalstvo in krvodajalcu dajati družbeno priznanje in pohvalo za njegovo humano dejanje, ki bi služilo kot vzgled drugim zdravim ljudem v starosti od 18. do 65. leta. Ti vsi so namreč potencialni krvodajalci. Le s takim načinom razmišljanja se nam ne bo treba bati, da krvi ne bo dovolj, da bi jo lahko dobil vsak, ki bi jo nujno potreboval. - V Sloveniji v zadnjih desetih letih opažamo trend upadanja krvodajalstva, kar je seveda zaskrbljujoče in kaže, da je to proces, ki ni vezan le na družbeno-ekonomske spremembe pri nas. V piranski občini pa se - na naše veselje - lahko pohvalimo, da krvodajalstvo v zadnjih šestih letih celo narašča. Leta 1994 je, glede na predhodno leto, poraslo celo za 34 odstotkov. Kaj je po vašem poglavitni razlog za te razveseljive podatke? Rdeči križ ima zakonsko, javno pooblastilo za organiziranje in izvajanje krvodajalskih akcij v državi. Vsekakor moram pohvaliti vse aktivnosti in prizadevanja Območne organizacije Rdečega križa Piran, ki kontinuirano vzpodbuja in obvešča ljudi ter tudi organizira krvodajalske akcije v naši občini. Kvalitetno, predvsem pa neprekinjeno zdravstveno vzgojno delo z različnimi ciljnimi skupinami prebivalstva je pogoj za doseganje dobrih rezultatov, ki seveda niso izostali. - Bliža se 4. junij, dan krvodajalcev. Kakšno je vaše razmišljanje ob tem dnevu, ki bi ga morda namenili krvodajalcem in tistim, ki to še niso, pa bi morda lahko postali? Menim, da je med ljudmi še veliko strahu do samega posega. Toplo bi priporočil vsem, ki krvi niso še nikoli darovali, naj ta notranji strah premagajo in s to človekoljubno gesto na plemenit način pomagalo sočloveku. S tem si zagotavljajo tudi svoj varnejši jutri. Ko sam darujem kri, me vedno znova prevevajo občutki osebnega zadovoljstva. Upam pa, da jo še tisti, ki darujemo to dragoceno, življenjsko tekočino, ne bomo nikoli potrebovali. S piranskim županom, g. Frankom Fičurjem se je pogovarjala: Valentina Klemše ZASVOJENOSTI SE NI NEMOGOČE REŠITI O zasvojenosti danes slišimo vsepovsod, zato se je težko znajti v najrazličnejših mnenjih, usmeritvah zasvojenim z drogo nudi pomoč tudi župnik Franc Prelc, ki je koordinator terapevtske skupnosti Srečanje za Slovenijo. Ta italijanska organizacija, ki jo vodi don Pierino Gelmini, deluje že od leta 1963 in ima 210 centrov v Italiji in v svetu. "Župnik v Portorožu sem že 24 let, pa prej nikoli nisem videl nobenega zasvojenega. Videl sem na primer, da se v kaki družini vse ruši, pa nisem vedel zakaj. Zasvojenci živijo svoje življenje, ki ga mi ne vidimo, če nismo zelo pozorni", pravi župnik Franc Prelc. - Kdaj ste začeli pomagati zasvojenim z drogami? "30. junija 1991 sem prvič poskušal poiskati pomoč za fanta, ki me je to prosil. Želel je resno in temeljito zdravljenje in je poskusil že vse možne oblike, ki so bile na razpolago v Sloveniji. Pri nas tem ljudem pomagajo v glavnem v psihiatričnih klinikah, ki jim je država prepustila to področje. Zato sem začel iskati po Italiji, kjer je že več kot 30 let ta problem zelo pereč. Tam imajo poleg državnih oblik pomoči tudi mnogo privatnih pobud, ki so se razvile v različne oblike terapevtskih skupnosti. Mnoge od njih so nastale v okviru cerkvenih ustanov. Njihovi programi so zelo intenzivni in trajajo tri ali celo štiri leta. V skupnosti Srečanje so prisluhnili našemu problemu in so bili pripravljeni sprejeti tudi ljudi iz Slovenije. Po poti prvega zasvojenega fanta je šlo še veliko drugih. Trenutno jih v skupnosti živi 34, trinajst se jih za bivanje v skupnosti pripravlja, osem pa se jih je že vrnilo iz Italije, med njimi so trije z Obale. Zanimivo je, da so po vrnitvi vsi odšli živet drugam, ker je bil strah pred organizirano preprodajalsko mrežo še vedno zelo močan. Ljudje iz teh centrov prihajajo pozdravljeni, vendar z zavestjo, da so ranljivi bolj kot drugi. Morda pa so prav zaradi tega bolj varni, saj imajo za seboj veliko izkušnjo." Kako poteka pripravljalno obdobje za vstop v skupnost? "Traja približno tri mesece. Prvi del priprav je razstrupljanje, pri katerem navadno predlagamo takojšnjo razstrupitev, brez posebnih zdravil ali metadonskih preparatov. Ugotavljamo, da je to najmanj boleče tudi za tiste, ki so že 10 ali 20 let "na drogi". Če želimo, da bo proces uspešen, je nujno potrebno 24 - urno varstvo. Tukaj nam nekoliko pomagajo bolnišnica v Idriji in detoksifikacijski center v Ljubljani. V zdravljenje vključujemo predvsem sorodnike in prostovoljce, ki pomagajo zasvojencu s svojo stalno navzočnostjo. S tem preprečijo vdor prepropdajalcem mamil, ki so zelo ljubosumni na svoj trg in so zato, vsaj na začetku, napadalni do tistih, ki se odločijo za zdravljenje. Navadno jim priporočamo, naj gredo v naravo, izven znanega okolja. Med sorodniki se v tem obdobju začno spletati novi odnosi, saj so -morda prvič v življenju - pripravljeni drug drugega poslušati in razumeti. Del priprav pa je tudi posredno spoznavanje skupnosti in načina življenja v njej - preko literature, videokaset in iz neposrednih izkušenj tistih, ki se vračajo domov. Na Cvetni poti 4 v Portorožu (župnišče in cerkev - op. uredništva) imamo vsak drugi ponedeljek srečanje, kamor prihajajo fantje in dekleta, starši prostovoljci in tisti, ki so zdravljenje zaključili ali so na dopustu. To so nekakšni družinski večeri, v katerih razrešujemo trenutne probleme, si med seboj pomagamo in "si delimo izkušnje." - Kdo pnostih? vodi delo v terapevtskih sku- "Posebnost te skupnosti je, da v njih ni nobenega zdravega in delo vodijo zdravljenci sami. Takoj po vstopu v skupnost mora vsak sprejeti del odgovornosti. Najsposobnejši med njimi in z najdaljšo dobo prebivanja v skupnosti prevzame poglavitno odgovornost. Pomagajo mu trije, ki so odgovorni za osebje, delo in družino. Vsak od članov pa prevzame odgovornost za to ali ono - kolikor pač zmore. Vsi drugi - prostovoljci, strokovnjaki, upravne in administrativne službe - delujemo od zunaj. Slutimo utrip, življenje v skupnosti in če je potrebno, priskočimo na pomoč. Vendar - čim redkeje prihajamo - boljše je. V vseh skupnostih veljajo tudi točno določena pravila: zvonec te pokliče na delo, h kosilu ali k počitku. Dan je razdeljen na 8 ur spanja, 8 ur dela in 8 ur družabnega, študijskega in razvedrilnega programa, v katerem analizirajo svoje stanje, si med seboj pomagajo in skušajo čimbolj mirno in uspešno preživeti to svojevrstno družinsko življenje v skupini, ki šteje od 15 do 25 ljudi. V tem dozorevajo za kasnejšo samostojnost. V drugi fazi zdravljenja se mnoge potrudijo, da dokončajo šol o ali se izučijo kaKne obrh 1 - Kakšni so stroški zdravljenja? "V Italiji ta vsota znaša 1.300.000 lir na mesec za posameznika, za nas pa je skupnost zaenkrat določila 300.000 lir. Slovenska država za zdravljenje v tujini nima zakonske podlage, zato smo si nekoliko pomagali s sredstvi, ki so jih namenili za Kostanjevico, kjer je bil pred kratkim odprt prvi terapevtski center s Sloveniji. V piranski občini so svetniki razpravljali o mesečni vzdrževalnini, pomaga pa nam tudi Karitas." - Kaj pa starši? "Starši so navadno na beraški palici. Fantje in dekleta, ki so zasvojeni s heroinom, enostavno poropajo vse, tudi starše. Preden starši ugotovijo, da imajo heroin v svoji hiši, navadno pretečejo leta in takrat so z živci pri kraju in tudi finančno na tleh." - Kaj je po vašem mnenju vzrok, da toliko, predvsem zelo mladih ljudi, zapade v drogo? "Notranja praznina, Vakuum" je tisto, kar pripelje človeku drogo v življenje. Človek mora imeti odgovor na vsa bistvena vprašanja: kdo sem, kam grem, zakaj je nekaj dobro in nekaj zlo, kaj pomeni napor, kakšen smisel ima trpljenje... Na ta vprašanja družba in šola ne odgovarjata. Droga zajame človeka zelo globoko, ga kot osebnost razkroji in mu uniči voljo, tako da ni sposoben za nobeno trajno delo. Tisti, ki se odločijo za zdravljenje, se iz skupnosti vračajo z novimi navadami ter na novo odkritimi moralnimi, človeškimi, osebnimi in duhovnimi vrednotami. Kot osebnosti postanejo bolj zdravi, enoviti in sposobni za delo ter za normalne odnose. To je proces vzgoje, ki bi se moral zaključiti do 18. leta starosti. Na žalost pa moramo velikokrat pri teh ljudeh začeti z ničle. Zato v skupnosti iščemo še več ljudi, ki so pripravljeni svojo voljo, kot drobne plamenčke, zliti z drugimi in ustvariti skupno voljo, ki bo zadostovala za življenje." Alja Tasi t"t V,; eüROMib trgovina, zastopništvo, izvoz in uvoz, d.o.o. Koper Obveščamo сецјепе kupce, da smo v Kopru (ob vhodu v Luko izza Carinarnice) odprli novo maloprodajno skladišče keramičnih ploščic, sanitarne keramike, kopalnih in tuškadi ter ostale kopalniške opreme. Široka ponudba uvoženega blaga za individualne kupce in obrtnike: kopalniška garnitura (WC, bide, umivalnik, noga) 30.050,00 SIT kopalna kad 170 cm kovinska emajlirana 10.960,00 SIT kopalna kad 170 cm plastična akril 23.100,00 SIT WC deske od 580,00 SIT dalje keramične ploščice od 890,00 SIT dalje itd. Vse blago na zalogi je iz uvoza. Pri nakupu nad 45.000,00 SIT možnost plačila na 2 (dva) obroka brez obresti ter brezplačna dostava na dom. Se priporočamo. / ksO u darfila,regali, W egali,presents Obala 120, 66320 Portorož-Portorose/tel.: 066/74-535 Cenjene stranke obveščamo, da <5mo dodatno popestrili našo ponudbo. Poleg ostalega nudimo še: bižutenjo iz korenine oljke, muranske^ stekla, posebne porcelanske figure, namizne okvirje in svetilke. Ljubitelji slikarstva pa lahko v naši galeriji najdejo slikarska dela mednarodno priznanih umetnikov kot so Mersad Berber, äafet Zee, Ivan Rabuzin... Novoet v nafti ponudbi je posredovanje pri okvirjanju umetnikih «lik, diplom, ipd. Cene so ugodna, velika izbira okvirjev. TURISTIČNE INFORMACIJE ŽELITE ODDATI APARTMA ALI SOBO, IMATE GOSTILNO • RESTAVRACIJO, ORGANIZIRATE IZLETE • EKSKURZIJE IMATE MENJALNICO, ALI DRUGE STORITVE NA TEM PODROČJU Info Tel Marketing je podjetje, ki se ukvarja z zbiranjem in posredovanjem informacij, na različnih tržnih področjih Z vpisom v našo bazo podatkov, bodo informacije gostom o vaši dejavnosti vedno dostopne, vaše turistične kapacitete in usluge pa bolje zapolnjene in izkoriščene. Vpisnina je samo 1.000 Sit! nflvo) Ltltlj „ 0 0' V odloku o preoblikovanju javnega podjetja Okolje je med drugim zapisano, da delavci uresničujejo svoje pravice po Zakonu o samoupravljanju. Če nas zgodovinski spomin ne vara, je bil nek zakon podobnega imena sprejet nekje v 50-letih v bivši Jugoslaviji. Svetnikom občine Piran lahko samo čestitamo za njihov prispevek k ohranjanju svetlih tradicij ter pridobitev nekdanje skupne države. Glede na to da imenovani zakon v Republiki Sloveniji ne obstaja, bi bilo zanimivo vedeti, kdo je avtor briljantne "novosti" v omenjenem odloku? (OBČINSKIM SVETNIKOM PREDLAGAMO, NAJ PO HITREM POSTOPKU ZDAJ SPREJMEJO ŠE ODLOK O SAMOUPRAVLJANJU, KI BI VELJAL V NAŠI OBČINI) $OT>OE r^O ?LON K AN J Г Oll/, FOTOKOPIRNICA ^PAVEU^ Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rizoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na zaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočamo. Piranski svetniki so se izkazali pri sprejemanju še enega odloka in sicer odloka o gospodarskih javnih službah. Kot koncesijo so soglasno (!!!!) določili tudi izvajanje in opravljanje dejavnosti programov kabelske lokalne televizije. Občinski svetniki so se pri tem odločili, da bodo imeli "pod nadzorom" tudi lokalne medije, čeprav za to, da so, niso naredili ničesar koristnega ali pametnega. Ta določba pa predvsem diši po cenzuri oz. omejevanju svobode javnega obveščanja. Kaže pa tudi težnjo po popolnem nadzoru informacij, kar je v popolnem nasprotju z veljavno Ustavo in zakoni, ki občini te pristojnosti ne dajejo. (OJ, SVETI CENZOR MOJ...) Po Piranu pa krožijo (ne)preverjene govorice, da se pripravljajo zamenjave nekaterih vodilnih v javnih podjetjih. Prvi na odstrelu naj bi bil... uganite sami! ("KADROVSKE ZADEVE" SO ZMERAJ ŽGEČKLJIVA TEMA KULUARSKIH GOVORIC) Iz krogov blizu lokalni vladajoči koaliciji je pricurljala indiskretna informacija, da naj bi Sašo Šraml, sicer prvak lokalne LDS, postal novi občinski tajnik. Župan Franko Fičur naj bi na takšno rešitev pristal. A kaj, ko se je temu predlogu odločno uprla Združena lista socialnih demokratov. Kakor pravijo (spet) dobro obveščeni viri, se je imenovanju uprl t.i. konzervativni oz. ortodoksni del ZLDS, torej tisti, ki je najmanj naklonjem kakršnimkoli spremembam. ZLSD je svoj morebitni pristanek k imenovanju Šramla za občinskega tajnika hotela bogato "vnovčiti" in je v zameno predlagala, naj z LDS skleneta skupno koalicijo. Pri LDS-u so se temu predlogu - vsaj za zdaj - odločno uprli. (POLITIKA KOT TRGOVANJE) Medtem, ko politiki lobirajo za funkcije in položaje, se (je) v javnem podjetju Okolje dogajala prava drama. 8. maja je v Delu Boris Šuligoj opisal, kako je Okolje centralno portoroško plažo oddalo znanemu piranskemu podjetniku Jožetu Golenaču. Nekaj dni za tem pa so v Primorskih novicah objavili demanti, češ da Okolje ni oddalo v najem celotne plaže, temveč le dejavnost oddajanja senčnikov in ležalnikov. Dejstvo je, da se je novinarstvo oz. mediji v tem primeru zares izkazalo kot "sedma sila". Če nekateri insiderji Šuligoju ne bi posredovali informacije in če ta ne bi prišla v javnost, bi bila plaža oddana v najem. (PELIKANOVO POROČILO O OKOUU) Projekt "Oddaja plaže" je torej - predvsem po zaslugi medijev - propadel. V najem je torej Okolje dalo "zgolj" - kot sami to imenujejo - "komercialno dejavnost". Mimogrede: oddajanje senčnikov in ležalnikov je Okolju v letu 1994 prineslo skoraj 100.000,00 DEM pnhodka, sedaj pa so to komercialno dejavnost oddali v najem za celih 15.000 DEM. In ker nekateri, ki se spoznajo, pravijo, da bo letošnja sezona še boljša, je moč pričakovati še večji prihodek. Nadzorni svet Okolja, ki se na oddajanje senčnikov in ležalnikov spozna toliko, kot se senčniki spoznajo nanj, je celotno aktivnost blagoslovil in tako nekaterim pokril hrbet za sprejete odločitve (OKOUE V TRANZICUI?!!?) Na Okolju se radi požvižgajo na veljavne predpise (lani so na primer na kopališče na črno postavili betonsko ograjo). Letos pa so na osrednjo plažo (o kateri je že zgoraj tekla beseda) postavili gostinski objekt - konzervo - kot začasno prodajno mesto (konzerva za oranžado, katere imena ne bomo omenili, ker ji nočemo delati reklame). Glede na to, da dovoljenja za začasna prodajna mesta daje župan po postopku, določenim z odlokom, se zdi, da so si na Okolju kar^ prisvojili košček županovih pristojnosti. (PLAŽARUE...) tmsfflöBDfjffl® s@ □□□ JANEZKOVA DOMAČA NALOGA PREDSEZONA V NAŠEM KRAJU (prosti spis) V tem času je dosti lepih praznikov. Letos smo se še posebno skrbno pripravljali na praznovanje obletnice zmage nad fašizmom. Moj tata je pripomnil, da bi bila dobrodošla tudi naša zmaga nad nami samimi. Ko sem ga prosil, naj mi to misel pojasni, je začel razlagati o nekakšni spravi. Vse skupaj je bilo zelo zapleteno in vse, kar sem razumel, je bilo to, da so glavni in najbolj prizadeti protagonisti pravzaprav že mrtvi. Ker so bili med vojno taki časi, da ni bilo mogoče prek časopisov in televizije priti do pravih informacij, so se odločali vsak po svoje in se borili vsak po lastni presoji. Glede na to, da so eni in drugi svoje zmote plačali z življenjem, zares ne vem, zakaj ves ta hrup na njihov račun, namesto da bi jih pustili v miru počivati. Moj tata sicer pravi, da je vse okrog sprave samo političen scenarij, iz katerega bi hoteli nekateri iztržiti kar največ zase. Se pa strinja, da bi morali biti kaznovani vsi, ki so zakrivili smrt nedolžnih žrtev; a kaj, ko so tudi glavni krivci že mrtvi ali vsaj stari in betežni! Pa še vest jih peče že vsa leta; to je menda tudi zelo dobra kazen! Spomladi se tudi že pripravljamo na poletno turistično sezono. To se vidi zlasti po tem, da so vsi smetnjaki nabito polni in da kamioni za odvoz smeti plemenitijo ozračje z značilnimi vonjavami. Marljivo jih perejo, da nato curlja iz njih voda, ki se ob vsakem postanku nabira v luže, iz katerih se dviga vonj po gnijočih ribah. Moj tata pravi, da na ta način tudi slep turist lahko ugane, da je v obmorskem kraju. V letošnji sezoni naj bi v našem kraju uvedli parkirnino. Moj tata sicer pravi, da bi morali najprej imeti parkirišča in da bo okrog tega najbrž še veliko zabave. Po njegovem bodo morali uslužbenci, ki bodo pobirali parkirnino, obvladati tudi nekaj rokoborskih veščin. Če se moj tata ne moti, se bo torej vsa stvar sprevrgla v veselo turistično ponudbo, zaradi katere bodo tuji gostje kar vreli k nam. Ker bo torej po vsej verjetnosti tudi pajek za odvoz avtomobilov pristavil svoj lonček, bo kratkočasje res popolno in gostje nas zlepa ne bodo pozabili. Moj tata pravi, da tudi občinska oblast gotovo pripravlja kakšen zabaven odlok okrog turizma, saj je zadnje čase začuda malo slišati o njenem delu - tak molk pa je vedno sumljiv, ker mu ponavadi sledi kaj čisto nepričakovanega. Moja mama je na te besede pripomnila, da je glede tega tata precej podoben našim občinskim oblastnikom in s tem se je razgovor o predsezoni končal. Sonja Požar, Lucija p.f.c.i. Družba Primorski finančni center Interfin Koper, borzno posredniška hiša vam nudi nakup in prodajo vrednostnih papirjev ter vse ostale storitve povezane z vrednostnimi papirji in borzo. Pokličite nas na telefon J7-100 ali 38-740 oz. obiščite nas v Kopru na Pristaniški H. Turistična patrulja, osati in vrtnice Že v prejšnji številki Portorožana smo napovedali Turistično patruljo, ki je lani potekala prvič, letos pa je Turistično društvo Portorož pripravilo drugi takšen obhod (zaradi dolgotrajnega dežja v maju je bila patrulja prestavljena, zato bomo več o opažanjih sprehoda patrulje napisali v prihodnjem Portorožanu). Letos pa bo Turistična patrulja, ko bo zabeležila vse, kar je v našem kraju pohvalnega in tisto, kar je graje vrednega, naredila izbor onih, ki so se potrudili za urejenost kraja in tistih, ki jim njihovo okolje ni mar. Prvim bo Turistično društvo podelilo Zlato vrtnico, drugim pa Turistični osat. Člane Turističnega društva in bralke ter bralce Portorožana smo že pozvali, naj nam pošljejo predloge za podelitev vrtnic in osatov. Nekaj se vas je našemu vabilu odzvalo. Tokrat "za pokušino" objavljamo vaše predloge, kar pa še ne pomeni, da bodo prav ti dobili vrtnico ali osat. - Predlogi za podelitev Zlate vrtnice (za lepo urejeno okolico); * Zlato vrtnico si brez dvoma zasluži Hotel Lucija zaradi vedno urejenih zelenic s cvetjem pred vhodom v hotel. * Lepo je urejena tudi gredica pred restavracijo San Lorenzo pri Grand Hotelu Metropol. Temu pa moramo ob tej pohvali tudi nekoliko poočitati in sicer za park okoli hotela, ki bi - poleg skrbnejše ureditve -potreboval osvetlitev, enako tudi most, ki vodi na plažo. - Več kot predlogov za Zlato vrtnico smo zbrali predlogov za 'Turistične osate". Nekaj smo jih objavili že v prejšnji številki Portorožana, prejemamo pa še nove in ni se bati, da jih bo zmanjkalo. * Osat bi nekateri prisodili Fizinam in sicer okrepčevalnici "Hambi". Bi pa morali ta osat pravzaprav podeliti pristojnim službam, ki niso ničesar ukrenile, da bi objekt odstranili. * Osat naj bi prejel tudi Jadralni klub Pirat Portorož. * Osat bi si lahko prislužila tudi Trafo postaja na Belokriški (za neurejeno zelenico). * V centru Portoroža pa avtobusna postaja s svojo okolico. * Tik ob avtobusni postaji pa "rumena stavba" (kako ali kaj naj bi jo poimenovali, oz. kakšnemu namenu služi tu v centru, ne vemo) OKOLJA Piran. * V "osatju" je tudi neurejeno zemljišče pred Blue barom (Trgovski poslovni center Lucija). * Osat je na zalogi tudi za avtobus Alessio, ki neregistriran že dlje časa stoji na parkirišču nasproti Bučka. (Le kako mu uspe ostati skrit očem komunalnih inšpektorjev?!) * In na koncu smo prihranili še en osatni predlog: še za restavracijo Idila iz Podpadne. Nič nimamo proti zabavnim dogodkom z znanimi glasbenimi imeni, s katerimi pestri ponudbo ta restavracija - to celo pozdravljamo. Tudi proti reklami nimamo nič; toda Idila dobesedno pre-plakatira vso občino. Ne dvomimo, da ima za vsa plakatirna mesta ustrezna dovoljenja. Toda kdo bo vse te plakate odstranil??? Z zidov in obcestnih avtobusnih postaj nas še vedno pozdravljajo imena in obrazi Oriette Berti, Miša Kovača, Tereze Kesovije...Raztrgani opozarjajo na že minule dogodke... Kako si lahko restavracija s takim slovesom privošči tako SLABO REKLAMO? * Že v dveh številkah Portorožana smo pisali o kanalu Sv. Jerneja. Poslano je bilo pismo županu. Po televiziji (Studio 2) so celo predvajali prispevek o tem kanalu, v katerem so o kanalu svoje povedali predsednica Turističnega društva Portorož Andreja Humar - Fatonč, direktor Začimbe iz Seče, direktor OKOLJA ter župan. Andreja Humar-Fatorič 15 MLADI JUDOISTI SO OB 85. OBLETNICI OŠ LUCIJE PREDSTAVILI SVOJE VEŠČINE O judu - športu, ki je več kot samo to, ki je tudi umetnost in morda celo več kot le umetnost, ki je najbrž že nova umetnost bivanja, smo v Portorožanu že pisali. Povedali smo, da judu v naši občini utira pot mladi judoist Mojmir Kovač, ki od lanske jeseni v Portorožu in Luciji trenira fante in nekaj deklet starih od šest do dvanajst let. Zdaj so se ti rosno mladi judoisti te veščine že toliko naučili, da jih njihov trener postopno navaja nastopov pred občinstvom. Ob 85. obletnici Osnovne šole Lucija, ko so konec aprila na šoli pripravili pravo dvodnevno slavje, je Mojmirjeva skupina v lucijski telovadnici prikazala svojim sošolkam, sošolcem, učiteljem in Lucija - Za zmago ni pomembna moč, ampak znanje. Na fotografiji boj med Nikijem Brecem in Luko Grossijem. Boljši je bil Niki Brec (manjši na fotografiji). Foto: M.K. njihovim staršem, kaj judo je. Marsikdo od gledalcev je ob tej priložnosti šele prvič naletel na judoistično borbo 'V živo". Drugi dan slavja ob častitljivi obletnici lucijske osnovne šole so judoisti pripravili Kohakov turnir, na katerem so se "spoprijeli" učenci šole slavljenke in učenci OŠ iz Lucije z italijanskim učnim jezikom .V tej vrsti tekmovanja (udeležilo se ga je 25 judoistov), ki poteka po principu izpadanja (od najlažjega do najtežjega tekmovalca) in v največji meri pokaže znanje judoističnih veščin, si je največ dvobojev priboril učenec 2. razreda italijanske šole, Niki Brec. V začetku maja pa sta se dva mlada varovanca trenerja Mojmirja Kovača, Nejc Štukelj iz petega in Teo Kolarič iz četrtega razreda lucijske osnovne šole, udeležila 36. memoriala Zvoneta Runka v Ljubljani. To je bilo prvo pomembnejše vseslovensko judoistično tekmovanje, ki sta se ga udeležila judoista iz naše občine. In odrezala sta se dobro! Nejc Štukelj je dobil medaljo, leto mlajši Teo Kolarič pa je zasedel sedmo mesto. Ob zaključku prvega leta šole juda bodo konec maja mladi judoisti polagali še izpit, na katerem si bodo poizkusili pridobiti rumeno - beli trak. Seveda se bo šola juda v jeseni nadaljevala. Livija Sikur Zorman VRTEC "MORNARČEK" PIRAN IX. korpus 40-a PIRAN VPIS OTROK V VRTEC ZA ŠOLSKO LETO 1995/96 K vpisu v vrtec vabimo vse otroke v starosti od 1. leta dalje. Nudimo naslednje programe: - 3 urni program, - 4-5 urni program, - celodnevni program. Programi vsebujejo poleg redne dejavnosti še naslednje dodatne dejavnosti: - ure pravljic, - likovne delavnice, - naravoslovne delavnice, - oblikovanje gline, - folklorna skupina, - Športno-gimnastična skupina. Otroke bomo vpisovali od 15. maja do 15. junija 1995 od 8. do 12. ure na upravi Vrtca MORNARČEK, ul. IX. korpusa 40-a, Piran. Obveščamo starše, da so otroci rojeni od marca 1989 do februarja 1990 OBVEZNI obiskovati pripravo na šolo (mala šola). Vse dodatne informacije dobite po telefonu 73-163 in 76-053. DOŽEVA RIGATA K dobri izpeljavi mednarodne veslaške regate v Portoroškem zalivu 5. maja letos je botroval sončen dan, mirno morje in glavni pokrovitelj regate, župan piranske občine Franko Fičur. Poleg otrok in mladostnikov so v veslanju merili moči tudi veterani. Naša želja, da bi organizirali dvodnevno regato, še ni uresničljiva. Kot popestritev turistične ponudbe pa načrtujemo veslanje kandidatov na izpadanje na progi med piransko Punto in gostiščem Pavel. Priprave na to atraktivno regato že potekajo. podpredsednica Veslaškega kluba Piran dr. Male Mirana Največji pokal je bil podeljen Veslaškemu klubu Piran, ki je zbral najvišje število točk. (Na fotografiji during Mirana Male, podpredsednica kluba in naš župan.) SP®ЕШП РвШ&ЖК STRELCI SO SE IZKAZALI Letošnje strelsko državno prvenstvo, Id ga je 6. in 7. maja v telovadnici piranske osnovne šole organizirala Strelska družina Portorož, je bilo po mnenju udeležencev doslej najbolje organizirana strelska prireditev v Sloveniji. Vse, od telovadnice preurejene v strelišče z 28 strelskimi mesti, do prostorov za sodnike, novinarje ter spremnih prostorov za priprave strelcev, je tekmovalcem in gledalcem nudilo ugodje, ki so ga doslej lahko le sanjali. Rekordne so bile tudi številke udeležbe: sodelovalo je kar 247 strelcev s pištolo in puško iz 52 družin. Za "čudežem", kot so nekateri označili brezhibnost organizacije, stoji kajpak strelski zanesenjak Zoro Oražem s Stare ceste v Portorožu. Po imenitno izpeljanem tekmovanju je kar žarel od zadovoljstva. Organizacija državnega prvenstva je namreč zahtevala več mesecev priprav in mu ni dala mirno spati. Na samem tekmovanju so Zoru na pomoč priskočili številni privrženci strelskega športa in tudi po njihovi zaslugi so strelci, med njimi tudi svetovni zvezdnik Rajmond Debevc, odšli iz Pirana z najboljšimi vtisi. Samo tekmovanje je bilo izjemno zanimivo. Za primorske ljubitelje strelstva ne toliko prvi tekmovalni dan, ko so nastopili strelci s pištolo, Rokometaši slavijo 17. junija ti zvečer (med 18. in 20. uro) bo v Športni dvorani Lucija pravcati rokometni praznik, ki ga rokometaši prirejajo v počastitev 40-obletnice prve uradne rokometne tekme v Piranu (bilo je to davnega leta 1955). Ob tem lepem jubileju bodo rokometne predstave odigrali od najmlajših do članic, veterank in veteranov. Po tem rokometnem slavju v športni dvorani se bodo rokometaši in vsi, ki imajo ta šport radi, preselili v Strunjan v hotel Salinera, kjer bo družabno srečanje. Na veliko prireditev rokometa so vabljeni vsi sedanji in nekdanji rokometaši in rokometašice, trenerji, vodstva kluba... - skratka vsi, ki so in (še) živeli z in za rokomet. Informacije: Športna zveza Piran, tel.: 71-016. XII- mednarodni kolesarski maraton GORICA -TRST - PORTOROŽ Konec meseca (28.S 199rj) je potekal XII mednarodni kolesarski rr iarator i GOkK A T kS T POPTOKjŽ И so se ga t/Jde^ili kolevirji i/ Mije, Hrv*^ in jlovernje saj ta disciplina tukaj ni preveč razširjena. Tembolj zato drugi dan, ko so se približno 300 gledalcem (tolikšnega števila ne pomnijo niti najstarejši strelci) predstavili asi s puško. Pri članih je zmagal seveda Debevc, imenitno drugo mesto pa je osvojil član SD Portorož Simon Kovic. Kovič je bil proslavljenemu strelcu - zlasti v finalu - enakovreden nasprotnik, kar priča o tem, da se v naši občini za prihodnost strelstva ni bati. Poglavje zase je bil finale članic. V njem sta tekmovali tudi Oražmova (Portorož) in Budinova (Piran). Trema (ali kaj?!) je odločila, da je Renata Oražem streljala nekoliko skromneje, kot smo vajeni, a je kljub vsemu osvojila dobro četrto mesto. Zato pa je bila sama s seboj zadovoljna Danijela Budin, ki je s sedmim mestom v takšni strelski srenji dosegla enega svojih največjih uspehov. Andrej Žnidarčič Ob Sv- Juriju so v pandolu slavili izolski Bambusi Piranski turnir v pandolu, ki se je odigral v čast Svetega Jurija na Tartinijevem trgu 23. aprila se je končal z zmago Bambusov iz Izole, ki jim je sledil Portadomo Piran in J & B Salinera Beli križ. Prireditev je bila izredno uspešna. V kar pa nihče ni niti podvomil, saj sta se pokrovitelj tekmovanja Italijanska skupnost Piran in organizator Športni klub Casino' Portorož že pri lanski prireditvi odlično odrezala. Mesec kasneje (21. maja) pa se je turnir pan-dola odvijal še na plaži turističnega naselja Salinera v Strunjanu. Strunjanski turnir je organiziral Športni klub Casino' Portorož, pokroviteljstvo pa sta prevzela Casino1 in restavracija Asterina. Borut Lisjak Kotalkanje na kartodromu Prvo prvenstvo v hitrostnem kotalkanju Slovenije za osnovne in srednje šole (z linijskimi in klasičnimi kotalkami) bo potekalo na stezi luci-jskega kartodroma 2. junija s pričetkom ob 10. uri * Renata Oražem je na šampionat prispela neposredno z Japonske, Iger se je udeležila dveh tekm za svetovni pokal. Na tekmi v Hirošimi je v konkurenci najboljših strelk na svetu osvojila odlično 31. mesto. Z malokalibrsko puško je nas-treljala 564 krogov in izenačila (svoj) državni rekord. *** * Genaralni pokrovitelj DP je bil župan Franko Fičur, da se je tekmovanje lepo izteklo pa so zaslužni tudi sponzorji Casino, Optika Zvonko Bago, Quicklab in Rothmans. *** * Portoroški strelci v trapu (Turk, Va-tovec, Žigo) vodijo po dveh krogih tekmovanja v tretji državni ligi. Med posamezniki prav tako vodi Portorožan Vatovec, Žigo je tretji, Turk šesti in Franza sedmi. Zoro Oražem pravi, da imajo s streljanjem na glinaste golobe v Portorožu še velike načrte. Flipice so imele zaključni nastop Letos so akrobatke skupine Flip Piran svoj končni nastop iz portoroškega Avditorija prestavile s Športno dvorano Lucija. Svoje veščine so številnim gledalcem predstavile 26. maja. ESIBIZIONE DEL CORO NATISSA A PIRANO Domenica 30 aprile 1995 e' stato os-pite degli Italiani Giuseppe Tartini di Pirano il coro Natissa di Aquileia che si e' esibito al Duomo di Pirano. II coro Natissa e' stato fondato nell'anno 1983 da un gruppo di amici amanti del canto corale con l.'intento di valorizzare ad Aquileia tale cultura. II repertorio del coro Natissa spazia dalla polifonia sacra e profana, alle villotte, ai canti popolari friulani e non, ai canti di montagna. JAVNO OBVESTILO OBČANOM IN OPOZORILO SVETNIKOM OBČINE PIRAN Menim, da je takšen način komuniciranja z občinskim svetom utemeljen s tem, da so svetniki - navkljub nasprotnemu predlogu -na svoji seji 6. aprila t.l. sprejeli odlok, s katerim želijo odvzeti lastnino večjemu delu občanov v Luciji in jo podariti novoustanovljeni družbi "OGREVANJE" d.o.o. Pri sestavljanju so sodelovali: - Strokovne službe občine - Odbor za premoženje in gosp. javne službe - Ogrevanje d.o.o. Tistim, ki so odlok sprejeli - občinskim svetnikom - lahko pač tol-eriramo amaterizem, česar pa nikakor ne moremo sestavljalcem odloka! (Strokovne službe občine, Odbor za premoženje in gospodarske javne službe, Ogrevanje, d.o.o.) Predvsem ne moremo tolerirati oškodovanja občanov, za kar v tem primeru očitno gre. (Enak poskus je v Kopru 1/93 preprečila ustrezna sodba). Obrazložitev: 1. - Po 6. členu odloka podarja občina Piran podjetju OGREVANJE vse tri kotlarne v Luciji, katere so dejansko last občanov ozi- CD o VARNOST KOPER p.o. PODJETJE ZA VAROVANJE PREMOŽENJA 66000 KOPER. Ferrarska ul. 2, tel.: 066/ 32 671 -varovanje z varnostniki -alarmni sistemi -intervencijska služba -spremstvo gotovine -obhodno varovanje -varovanje prireditev NOVO -ALARMNI SISTEMI najem v času vaše odsotnosti -VAROVANJE V SILI pomoč starejšim, bolnikom, ogroženim e» Д Adriatic JANEZ (E^B) ATL roma vseh, ki so ob nakupu stanovanjskih ali poslovnih prosto^/ plačali v ceni kvadratnega metra vse komunalne naprave - neposredno ali z ustreznim prispevkom za komunalno ureditev stavbnih zemljišč. Vrednost teh kotlarn m zalog gorrva naj bi bila kot navaja omenjeni člen - navedena v prilogi odloka - a v resnici m navedena Določena naj bi bila z oceno poštene tržne vrednosti naprav. Ta "poštena tržna vrednost' naj bi po podatkih podjetja OGREVANJE znašala 64.068.000,00 SIT. Po oceni (ki je na razpolago) sodnega izvedenca in cenilca strojnih naprav v energetiki pa je ta vrednost vsaj 150.000.000,00 SIT. V tej oceni m zajeta vrednost razdelilnih podzemnih cevovodov Te cevovode so namreč prepustili v last (in s tem tudi njihovo vzdrževanje) občini1 - posredno torej uporabnikom. Takšna odločitev kaže, razen na pokvarjenost, tudi na določeno modrost sestavljalcev, kajti o tem ni govora v odloku, ki je seveda podvržen javni objavi, pač pa je razvidno iz tajnih dokumentov sestavljalcev (stran 3 dopisa OGREVANJA). Treba je seveda vedeti, da je strošek zamenjave razdelilnih cevovodov od kotlarne do podpostaj v blokih vredna vsaj dvakrat toliko, kot znaša zamenjava kotlov in vseh drugih naprav v teh kotlarnah. V povprečju to velja, v najmanj takem razmerju, za vse daljinske ogrevalne sisteme takšne velikosti, kot so v Luciji. 2. - Z odlokom je določeno, da se uporabniki nikakor ne bodo mogli odločiti za drugega izvajalca ogrevanja (ne glede na ceno). (Samemu ogrevanju pa se je mogoče odpovedati le po skupni odločitvi, npr. vsega stanovanjskega bloka.) Kotlarne naj bi namreč bile po odloku last podjetja Ogrevanje. Uporabniki, čeprav bi ne bili lastniki - kar pa dejansko smo - bi pričakovali, da nas bodo (oz. naše interese) svetniki zaščitili tako, da bodo Ogrevanju d.o.o. dali le koncesijo za opravljanje dejavnosti ogrevanja. Povsod po Sloveniji je to urejeno na tak način že zaradi skupinskega lastništva in pa zato, da se koncesionar po vsakoletnem obračunu lahko (tudi) zamenja, če se na primer pojavi ugodnejši ponudnik. Takšno rešitev pa so svetniki na seji 6. aprila odklonili po zavajajočem "pojasnilu" občinskega uslužbenca. 3. - Nadalje je odlok dosegel, da bomo ogrevanje plačevali po enaki ceni kot doslej, ki pa je vsaj za 20% previsoka. Še več: iz dokumentov predlagateljev je razvidno, da ima OGREVANJE, d.o.o. že na začetku izgubo v višini 20.041.000,00 SIT, katero bo po odloku predvidoma pokrila občina Piran. V prihodnje jo bomo seveda plačevali uporabniki. 4. - Z odlokom in načinom priprave je nadalje še doseženo, da je vse pripravljeno za nadalnje prelivanje denarja v zasebne d.o.o.. Način je znan in tako rekoč patentiran že iz obdobja bivšega izvršnega sveta SO Piran in pomeni oddajanje vzdrževalnih del brez javnega zbiranja ponudb. Ta dela pa lahko zajemajo (brez amortizacije) v takšnih enostavnih sistemih le 5% od prodajne cene. Zato si je potrebno čim višjo ceno in tudi vzdrževalna dela izmisliti. Predvsem pa si je potrebno izmisliti nepotrebne rekonstrukcije, ki seveda zahtevajo naenkrat večja sredstva, opravijo pa jih že vnaprej določena izvajalska podjetja, ki seveda tudi sama izdelajo predlog rekonstrukcije. Vse to se je dogajalo že doslej. Res pa je, da je šlo za relativno majhne stroške na kvadratni meter v primerjavi s sredstvi, ki se zbirajo - zaradi nenormalno visoke cene - pri ogrevanju, (gl. 3. točko). Niko Omrzel, dipl. ing. str. 18 [P Po relaksacijo v Terme Prosim, da v Vašem oz. nam priljubljenem Portorožanu objavite tudi moj prispevek, s katerim želim, kot predsednica odbora za šport in rekreacijo Društva invalidov Piran, pohvaliti - še bolj pa se zahvaliti - predstojnici Term Hotelov Palace Portorož dr. Mirani Male in njeni ekipi. Prejela sem namreč vabilo za sobotni večerni organizirani sprostitveni RELAK-SACIJSKI program v Termah. S prijateljicami iz Društva invalidov Piran smo se srečanja udeležile. Prisrčni sprejem dr. Malčeve in pozorno vodenje sprostitvenega programa je bilo zame nepozabno doživetje. Ne vem, kaj mi je bolj pomagalo: njihova vljudnost, prijaznost ali njihove storitve?... Iz Term sem prišla spočita in sproščena. Članom našega društva sem že predlagala in jim sedaj še priporočam, naj se sprostitvenih večerov, ki jih organizira dr. Malčeva s svojo ekipo v portoroških Termah, udeležijo. Tudi to je ohranjevanje zdravja. Veronika Fuks Pripis uredništva: Naj ob prijaznem pisemcu Veronike Fuks povemo, da je dr. Malčeva na relaksacijo povabila tudi sodelavce Portorožana. Lahko vam zatrdimo, da nam je vsem zelo pomagala. Dokaz za to je Portorožan, ki redno - vse bolj vitalen - izhaja. PREDLOG ZA OSAT Velikokrat se zgražamo nad tem, kar lahko vidimo v našem turističnem mestecu, zato še posebej pozdravljam akcijo Turistične patrulje, ki podeljuje "Zlato vrtnico" oziroma "Osat". Pošiljam vam fotografiji v dokaz, kaj moramo stanovalci Fizin gledati osem mesecev v letu. Lastniki, ki se pogosto menjujejo, "urejajo" zunanjost barake vsak po svojem okusu, da ne omenjam širjenje z betoniranjem okoli barake in manjše dograditve barake, tako, da postaja slika vse bolj klavrna. Obratujejo brez urnika daleč v noč ob narodni (ne slovenski) glasbi in glasnih gostih. Prosim, da upoštevate vsaj dvajset glasov za MOsat", vseh tistih, ki so se podpisali že za peticijo proti delovanju buffet-grilla v baraki na Fizinah. Ingrid Fikfak Pripis uredništva: Kolikor nam je znano, sta Turistično društvo Portorož kot tudi Krajevna skupnost Portorož že lani pristojnim občinskim službam predlagala, naj neugledno barako (buffet-gnll) na Fizinah odstrani. Menda je takratni izvršni svet, ki mu je Odbor za turizem ta predlog posredoval, občinskemu upravnemu organu "dal domačo nalogo", da izda odločbo za odstranitev omenjenega začasnega objekta. K/e se je potem zataknilo, ne vemo. Je pa še nekaj časa pred začetkom glavne turistične sezone, da bi to uresničili zdaj! TEŽAVE Z RAČUNOVODSTVOM?! Pridite k nam. Skupaj jih bomo rešili! KNJIGOVODSTVO ElAČUNOVODSTVO Za podjetnike in mala podjetja NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! KNJIGOVODSTVO ZA SOBODAJALCE IMAGE d.o.o. - tel.: 746-814 Hotel Slovenija - Obala 33, Portorož (vhod med BANKO in BISTROJEM) AVDITORIJ PORTOROŽ/PORTOROSE KULTURNO LETO 1995 PIRAN - PORTOROŽ 110 let turizma v Portorožu julij - avgust PIRANSKI GLASBENI VEČERI od 7.7. do 18.8.95, vsak petek ob 21.00 v Križnem hodniku v Piranu PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL VEČER OPERETNIH NAPEVOV SPEKTAKEL BUDIMPEŠTANSKEGA OPERETNEGA IN BALETNEGA ANSAMBLA S SOLISTI Avditorij Portorož, 12.VIII.95 ob 21.00 VEČER POPULARNIH OPERNIH ARIJ z ognjemetom ORKESTER, ZBOR IN SOLISTI SNG MARIBOR Avditorij Portorož, 26.VIII.95 ob 21.00 september DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICE prvi dve soboti ob 19.00 na Tartinijevem trgu v Piranu KONCERT POPULARNE FILMSKE GLASBE OB 100-LETNICI FILMA SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA z dirigentom CARLOM DAVISOM Avditorij Portorož, 16.IX.95 ob 21.00 december BOŽIČNI KONCERT Avditorij Portorož, 25.XII.95 ob 20.30 SVEČANI NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNI KONCERT Avditorij Portorož, 29.XII.95 ob 20.30 INFORMACIJE IN PREDPRODAIA VSTOPNIC: AVDITORIJ PORTOROŽ, Senčna pot 10, Portorož, tel. 066-747-230, fax: 066 IM 092 PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMB V PROGRAMU. 19 PDSffiüÄ ODMEV • ODMEV * ODMEV * ODMEV * ODMEV * ODMEV V prejšnji številki smo objavili vestičko o predavanju profesorja Sergia Moliseja o umetnosti srednjega veka v območju Italije, ki ga je nedavno imel v Tartinijevi hiši v Piranu. Potem je Italijanska skupnost organizirala izlet v kraje, o katerih je tekla beseda na profesorjevem predavanju. Ena od izletnic, Irma Fonda iz Pirana pa nam je poslala svoje vtise s tega popotovanja, ki jih nekoliko skrajšane radevolje objavljamo. Dalla doke Umbria Fin dai tempi di scuola avevo sentito parlare delle dolci colline deli1 Umbria. Adesso che ho avuto Г opportunita' di visitarla la realta' mi si e' parata davanti in tuttta la sua belezza. Per raggiungerla abbiamo percorso il tratto Appenninico dell' Autostrada del Sole, che passa su dei caval-cavia e non si puo' non ammirare questo capolavoro ingegneristico che attraversa valli e colline sfiorando la Toscana, Firenze e sue belle colline coltivate a olivo e con tanti cipressi. Si attraversa la Valdarno imboc-cando la superstrada che conduce a Parugia costeggiando il lago Tran-simeno. Tra quella marea verde d'olivi e sui pendii tutti quei bei vigneti intravedi in alto I'antica Perugia tutta circondata da alte mura. Qui' vissero anche gli Etruschi piu' di 2000 anni fa'. Abbiamo ammirato Г Arco Etrusco un' opera imponente che ancora regge bene tutta annerita dal tempo. Siamo stati anche all' Ipogeo del Volumni una specie di cimitero dove alia profondita' di quattro metri nel 1800 hanno scoperto resti etruschi. La sera abbiamo passeggiato per Perugia e quello che mi colpi' subito e' stata la marea di persone giovani che si spostavano su' e giu' per Corso Vannucci. Subito mi ricordai che Perugia ospita Г Universita per Stranieri, giovani di tutte le razze che qui' si incontrano per studiare e fare amicizia. Abbiamo visitato anche Assisi la patria di S. Francesco, ammirato le due Baliche. Quella inferiore raccoglie le spoglie del Poverello, mentre in quella superiore si possono ammirare gli affreschi dei piu' celebri pittori del tempo (Cimabue, Simone Martini e Giotto che illustro' trentadue sto-rie della vita e fatti si S. Francesco). Dopo una visita al centro storico, in valle si erge la Basilica di S. Maria degli Angeli, una delle Basiliche piu' grandi d' Europa; importante perche' costruita sulla Porziuncola, la capella dove Francesco raccolse i suoi Frati e dove mori' nel 1226 sulla nuda terra. In quel tempo irriquieto il grande Pacificatore Francesco d' Assisi con tutti i suoi Frati si sparse per la sua terra a predicare la buona novella di pace e amore. Fare una visita in questi luoghi poi ci si sente piu' sereni piu' buoni e quindi felici, forse piu' pronti a fare del bene al nostra prossimo. Irma Fonda /k SIFRA PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje 14, 66310 IZOLA, tel./fax: 066/63-211 PRODAJA TEKSTILA штт LILI MORGAN, 66330 PIRAN, FORNAČE 15, TEL. (066) 76-606 PORTOROŽANOVI MALI OGLASI MOPED AVTOMATIC A3 s čelado in 1,3 kg raznovrstnih ZNAČK (neurejene) prodam. Kličite na tel.: 746-259, popoldan. + ** ELEKTRIČNO PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE PAMTERM 18 - ZKRO, črpalko, kompenzacijo - vse novo, zelo ugodno prodam. Kličite na 746-259! *** NUDIM PREVOZE TOVOROV do 11 m3 oz. do 1700 kg teže na katerikoli relaciji. Tel.: 74-535, Marko, v večernih urah. *** BEGUNSKA DRUŽINA potrebuje gospodinjske (kuhinjske) aparate ter pohištvo za vse bivalne prostore (omare, mizo, stole...) Kdor bi bil pripravljen družini odstopiti rabljeno stanovanjsko opremo, naj pokliče območno organizacijo Rdečega križa Piran na tel. 73-685 (za družino Čondič). *** DVE DVODELNI KUHINJSKI POMIVALNI KORITI podarimo. Tel.: 73-376, popoldan. ** MOUNTAIN BIKE kot nov, št. 57, oversize ogrodje, SNmano, prodam za 29.950 SIT. Tel. dopoldan na 73-863, Edi. OBJAVA PORTOROŽANOVIH MALIH OGLASOV JE BREZPLAČNA! BESEDILO VAŠEGA OGLASA SPOROČITE PO TELEFONU (ob delovnikih od 8. do 14. ure, ob petkih od 8. do 13. ure), PRINESITE OSEBNO (1. nad. KS PORTOROŽ, tajništvo KS) ALI GA POŠLJETE PO POŠTI DO 15. V MESECU ZA OBJAVO V ISTEM MESECU. IDILA PONUJA TUDI GLASBENO -ZABAVNE PRIREDITVE Nekako je postala že kar navada, da restavracija Idila v Podpadni med drugim ponuja svojim gostom vsak petek tudi zabavno-glasbene prireditve, kjer nastopajo priznane zvezde domače in tuje zabavne glasbe. Lastniku in organizatorjem gre vsekakor pohvala, saj so tovrstne glasbene prireditve, vsaj zaenkrat, edine na obali. Tako so že nastopili Primorski fantje, Helena Blagne, Čuki, Štajerskih 7, Los Pedritos, Jasna Zlokič, Mišo Kovač, Tereza Kesovija... Veliko obiskovalcev pa je pritegnil nastop priljubljene in še vedno uspešne italijanske pevke Oriette BERTI. Ne gre za že odcvetelo pevko, ki nastopa le še po gostilnah, kakor so približno poročale Primorske novice. Orietta Berti je na svojem glasbenem področju še vedno zelo aktivna. Nastopa tako doma kot v tujini, na televiziji, pripravlja nov CD, poleti jo čaka turneja po Italiji, jeseni pa po Ameriki... mi je med drugim povedala v pogovoru. Daje še zelo priljubljena, pa so pokazali njeni številni oboževalci (precej tudi z onstrani meje) na njene skoraj dveurnem koncertu v Idili. Podobno je tudi z drugimi pevci, kar pomeni da si ljudje želijo podobnih prireditev, saj so vse dobro obiskane in pohvale vredne. V Idili načrtujejo (se dogovarjajo) za obisk oziroma nastop še naslednjih priznanih pevcev kot so: Oliver Dragojevič Helena Blagne, Gianni Naz-zaro, Bobby Solo, Mal in številni drugi... Tem posnemanja vrednim prireditvam oziroma njenim pripravljalcem veliko uspešnosti! Alberto Pucer /шш(§хш * /т^птш икошшш PROGRAM PRIREDITEV V MESECU JUNIJU * sobota, 3. junij ob 19.00, Tartinijev trg Piran: DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICE (FOLKLORNA SKUPINA KU D Karol Pahor Piran, vstop prost) * sobota, 3. junij 95 ob 20.30, Avditorij Portorož: SLAVNOSTNA PREDSTAVITEV KNJIGE O AKADEMSKEM SLIKARJU ZVESTU APOLLO-NIU AVTORICE NIVES MARVIN, (Kulturni program in otvoritev razstave Zvesta Apollonia) * nedelja, 4. junij 95 ob 20.30, Portoroška cerkev: KONCERT -W.A. MOZART: REQUIEM; komorni orkester "Franz Liszt" iz Budimpešte, komorni zbor "Slovenski madrigalisti" in solisti: Ana Pusar Jerič, Branko Robinšak, Soly Nagy; (Koncert organizira agencija Gallus Carniolus d.o.o. Lukovica. Cena vstopnice v predprodaji je 3.000 tolarjev, na dan koncerta pa 5.000 tolarjev. Vstopnice lahko kupite v tajništvu Avditorija od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00 ure). * nedelja, 4. junij ob 20.30, Avditorij Portorož: IZBRUH (OUTBREAK) - film katastrofe (režija: Wolfgang Petersen, gl. vloge: Dustin Hoffman, Rene Russo, Morgan Freeman) * sobota, 10. junij ob 19.00, Tartinijev trg Piran: DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICE - MLADINSKI PIHALNI ORKESTER KUD Karol Pahor Piran pod vodstvom Benjamina Makovca (vstop prost) * nedelja, 11. junij ob 20.30, Avditorij Portorož: VSE KAR SI ŽELIŠ (BOYS ON THE SIDE) - dramedija (režija: Herbet Ross, gl. vloge: Whoopi Goldberg, Mary-Luise Parker, Drew Barrymore) * sobota, 17. junij ob 19.00, Tartinijev trg Piran: DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICE - KVINTET "LE VIRTUOSE VENEZIANE" v tipičnih beneških kostumih (vstop prost) * nedelja, 18. junij ob 20.30, Avditorij Portorož: "odštekana" trav-estitska komedija PRISCILLA, KRALJICA PUŠČAVE (režija: Stephen Elliott, gl. vloge: Terence Stamp, Hugo Weanting, OSCAR 95, CANNES 95, MONTREAL 95) * sobota, 24. junij ob 19.00, Tartinijev trg Piran: DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICE - ZBOR KOZAKOV "STANIČNIKI" IZ RUSIJE (nastop v narodnih nošah, vstop prost) * nedelja, 25. junij ob 20.30, Avditorij Portorož: IQ - romantična komedija (režija: Fred Schepisi, gl. vloge: Meg Ryan, Tim Robbins, Walter Matthau) * petek, 30. junij 95 (v primeru slabega vremena sobota, 1. julij) ob 21.00: Avditorij Portorož - letno prizorišče - OTVORITEV POLETNE SEZONE: SNG OPERA IN BALET MARIBOR - G Verdi: RIGOLETTO (cena vstopnice v predprodaji je 1.900 tolarjev, na dan predstave 2.500 tolarjev) Cena filmskega abonmaja za mesec junij je 1.500 SIT. Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. Posebej vam priporočamo: - Predstavljamo vam program Avditorija za mesec junij. Vašo pozornost želimo usmeriti na štiri pomembnejše kulturne dogodke. V soboto, 3. junija bomo v novi mali dvorani ob avli Avditorija (ki "služi" tudi kot galerija) ob izdaji nove knjige o življenjskem delu akademskega slikarja Zvesta Apollonia avtorice Nives Marvin pripravili razstavo piranskega slikarja, ki jo bo spremljala izvirna istrska glasba. - Naslednji dan bo v Portoroški cerkvi v organizaciji agencije Gallus d.o.o. Lukovica pomemben KONCERT enega najboljših komornih orkestrov v Evropi "Franz Liszt" iz Budimpešte in komornega zbora "Slovenski madrigalisti", ki bodo skupaj z mednarodno priznanimi solisti zaigrali in zapeli MOZARTOV REQUIEM. Koncert, ki je resnično vreden poslušanja. - Med dobrodošlicami, ki smo jih tudi letos pripravili vsako soboto v juniju ob 19. uri na Tartinijevem trgu v Piranu, izstopa 17. junija koncert KVINTETA "LE VIRTUOSE VENEZIANE", ki bodo nastopile v prikupnih in znanih beneških kostumih. - Ob otvoritvi poletne sezone smo po enoletnem premoru v Portorož zopet "pripeljali" opero - tokrat eno najbolj popularnih Verdijevih oper RIGOLETTO, s katero bo gostovala mariborska Opera in balet. Vabimo vse prebivalce Obale, da enkrat na leto izkoristijo priložnost ogleda opernih predstav in da se nam 30. junija pridružijo v letnem prizorišču Avditorija Portorož. vodja kulturne dejavnosti: Ksenija Mahne 41 2. Mednarodni - Obrtno Podjetniški - Sejem Koper, 30.5.-4.6.1995 Шсак^е Vas več kot 180 domačih in tujih razstavljalcev * Strokovni posveti • i * Bogat srečotov, nagradna žrebanja vstopnic ^Spremljajoče zabavne prireditve Ш Vsak večer zabava ob prijetni glasbi (vstop prost) SPREMLJAJOČE ZABAVNE л PRIREDITVE - Atraktivni nastopi znanih animatorjev in pevcev - VinORIO CANEVA RALLY Š01A sola za bodoče rally voznike - DORAMAT MOTOR SHOW - MAALBO RACE DAY prvič v Sloveniji prvovrsteni spetakel za ljubitelje avtomobilizma VEČERI OB PRIJETNI GLASBI P R O S T v s T o p Torek, 30.5.1995: otvoritev: FARAONI in TEREZA KESOVIJA Sreda, 31.5.1995: FARAONI Četrtek, 1.6.1995: FARAONI Petek, 2.6.1995: ROCK VEČER: ŠANK ROCK, DELIRIUM, ZUR A in FRISNIKALAMARI Sobota, 3.6.1995: PRIMORSKI FANTJE Nedelja, 4.6.1995: VEČER RADIO CAPRIS V s T o p p R o s T POLETNI URNIK V AGENCIJAH PORTOROŽ IN BERNARDIN V poletnih mesecih - od 1. junija do 23. septembra 1995 - bosta agenciji v Portorožu in Bernardinu poslovali po novem urniku: od ponedeljka do petka 8.30 -12.00 17.00 -19.00 8.30 -12.00 splosna banka koper 22