Cena 2 Din UprarniStT«: Ljubljana, Prešernov* ulica 51 Telefon iL 8122, 8123, 8124. 8125 in 8126. fneeratni oddelek: Ljubljana. Prešernova ulica 4. Telefon Й. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova ее-«ta 18 Telefon §t 4%. Podružnica Celje; Kocenova ulica 1 Telefon §t 190. Računi pri рой! бек. га vodih: Ljubljana St. 11.842. Praha čislo 78.100; Wien Nr. 106.241. Polteh,,Ј1.5.П, Leto x 4t ъ Liubllana, četrtek 3. januarja 1929 Naročnina maäa mesečno 26 Din. sa inozemstvo 40 Din. (Jredntftve: Ljubljana, Knaflova ulica 5. Telefon It 8122, 8128. 8124 812B in 3128 Maribor: Aleksandrova cesta 18. Telet it 440. Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190. Bokopisi ae ее vračajo. _Oglasi po tarifu. _ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Demisija sprejeta — konzultacije pričele Pribičevic in Maček pozvana v Beograd. - Mučno presenečenje šefov trojnega kar-tela, ki so računali, da demisija ne bo sprejeta. - Razna mišljenja o razpletu krize i h.hUana ? 1'яп«яНа Beograd, 2. januarja, p. ob 19. Ker Beosrad ln Zagreb vsaj zbližala, бе X , L,uш,aпd, * JdIIUdfJA včeraj na dvoru sp.on ш biio nikakm bil že popoln sporazum zaenkrat še n Napori trojke, da bi ne bila sprejeta «nrpipniAv m jvdiinnr. ie e je včeraj moglo konšta tirati, da so izjave še tako u^iednih poedincev neobvezne in da je program KDK le tisto, kai je sprejel skupm klub. Avtomatsko stopa v ospredje znana deklaracija od 1. avgusta 1928. ki je obvezna za SDS in HSS. Vsebina te deklaracije je trdna podlaga za nastopa-iaje voditeljev KDK v predstoječih njihovih izjavah na najvišjem mestu. Deklaracija od i. avgusta 1928 je obsodila sedanjo Narodno skupščino in zahtevala svobodne volitve. Na tej podlagi sta predsednika KDK včeraj izjavila, da se bojkotni sklep doslej omejuje na dosedanjo skupščino, ki naj se razpusti. Glavna vsebina deklaracije od 1. avgusta pa je v tem. da se zahteva preureditev države na podlagi »tarib zgodovinskih in narodno-poiitičnih individualnosti, ki nai jim nova ustava zagotovi polno ravnopravnost. V tem pogledu se deklaracija glasi: »II. Ugotavljajoč, da so kraljevini Hrvatska in Cina gora in vse narodno-•» valitičtK individuairü03.ti, predstavljene v Narodnem veču, pristopile v državno zajednico s kraljevino Srbijo, odrekajoč se svojih zgodovinsko-državnih oz n a rtfu n i čnrtb individualnosti, samo v korist državne zajednice Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne pa morda v korist katere druge od ujedinjenih dežel, in da sta bila akt od 1. decembra 1918 in ustava od 28. junija 1921 izrabljena za utrditev hegemonije bivše kraljevine Srbije nad ostalimi deželami in narodnimi deli. izjavljamo, da je v zavesti naroda današnja državna ureditev uničena zaradi znanih dogodkov in da bomo izvedli najsložnejšo borbo za novo državno ureditev, ki bo osigurala polno ravnopravnost vseh označenih individualnosti«. Deklaracija dalje poziva tudi Srbijan-ce, naj pomagajo rešiti državno zajednico. Ni nobenega dvoma, da deklaracija od 1. avgusta hoče osigurati državno celino z njeno reorganizacijo na podlagi individualitet, ki jih označuje Okvir od l avgusta je seveda zelo širok in zlasti dopušča različno ureditev samouprav v omenjenih edimcah, vendar je za glavno linijo iasen dovolj On ni ne federalističen, ne avionomis ičen v običajnem pomenu te besede, zahteva pa efektivno ravnopravnost edinic, kar pomeni kavtele proti vsakemu hege-monizmu. Deklaracija ne zahteva, da so edinice na znotraj enako urejene, a nadvlada ene nad drugo se izključuje v vsaki obliki. Ako bodo merodajni krogi hoteli resno vzeti v pretres reorganizacijo države, ne bo težko priti do pozitivnih rezultatov v razmh podrobnostih. Za tako delo je treba miru in zaupanja Zato mora izginiti vse. kar spominja na nesrečni režim blejskega pakta, zlasti pa na sistem Antona Korošca. Glavni trud ie ta hip otvoriti-pot do tega mirnega razpoloženja Poslednje izjave voditeljev KDK znova pričajo, da hoče KDK lojalno sodelovati pri razpletu težke krize kljub intrigam trojke. Tudi g Davidoviču ie treba priznati, da je mnogo storil s tem, da ie za-pusril četvorko Zdaj je treba še dela objektivne vlade in videlo se bo, da volitve ne vodijo vedno v razburjenje, temveč mnogokrat iz viharja v mirni pristan. Bilanca naših stikov s Češkoslovaško Praga, 2. jan h. V jutranjih «Narodnih listih» objavlja v Pragi živeči znani jugo* slovenski odvetnik dr Josip Mandič bi» ianco »jačenja obojestranskih vezi med Ju» goslavijo in češkoslovaško v letu 1928 Dr Mandič naglaša, da je sestavila medparla-mentarni komisija na februarskem zaseda* n|u leta 1927 sijajen program za razvoj medseboftih odnošaiev Vendar pa je ta« ko na gospodarskem, kakor na kulturnem polju bilanca teh >dnošajev zelo slaba. Beograd, 2. januarja, p. ob 19. Ker včeraj na dvoru spion ш biio nikakm sprejemov m avduenc, se je domneva io. aa se je Kraueva ooiezen posiabsa.a in računalo že s tem, da odločitev tudi še danes ne bo padla. V vladnem pred-seustvu m v iNaroüm skupsuni je via-da.a že od zgodnj.ii jutranjiu ur velika živalinost. Pri di. tvorušcu so se sna-jah na posvetovanja razni radiKa;Siti m klerikalni poslanci in ministri. Vukičevič ie prišel kmalu po osmi v radika-ski poslanski kiub, kjer so se vrši a posvetovanja v več skupinah. V radi kalskem klubu m enotnega naziranja glede politične situacije ш znova se pojavljajo obsodbe Vukičevičeve politike v njegovih lastnih vrstah. Tudi Ljuba Daviuovič se je mudi ves dan v svojem k.ubu. kjer se demokrati neprestano posvetujejo o po ložaju, vendar pa je pri njih opažati najmanj nervoznosti. Izjave gg. Pri bičeviča in dr Mačka, da bosta prišla v Beograd, če bosta pozvana na kon zultacije, so še bolj pojačaie pri demo kratih nado na razplet krize v smis.u njihovih želj. Dr. Spaho. ki je v t^re« odpotoval v Sarajevo na sejo g'a^nega odbora JMO se še ni vrnil. Zastopa ga predsednik poslanskega kluba dr. lieb men. Ob 10. dopoldne so se sestali v pred sedstvu vlade šefi vladne trojke dok tor Korošec. Velja Vukičevič in do'uoi Behmen, ki zastopa odsotnega dr Spa ha. Konferenca ie traja'a do 11. Razš.i so se zelo slabo razpoloženi, ker so medtem bili obveščeni, da bo demisija vlade sprejeta Niti Vukičevič niti Ji Rehmen nista hotela novinariem niče sar povedati o poteku konference a i predmetu posvetovanj na dr Korošca pa se novinarji ne obračajo več. Obvestilo o sprejetju demisije Malo pred pol 12. se ie dr. Korošec napotil na dvor. kjer le bil takoj sprcjei v avdijenco. Ta avdijenca je vzbudila največjo pozornost, ker se ie vedelo, da bo prinesla odločitev glede sprtietja vladne ostavke. Avdijenca dr. Korošca je bila nenavadno kratka in ie traiala komaj 15 minut. Z dvora se ie vrnil dr Korošec takoj v ministrsko predjed-stvo, nakar ie nujno sklical sejo ministrskega sveta. Ministri so se sestaž) ob 12.30. Tudi seia ministrskega sveta ie bila zelo kratka. Trajala ie kakih 10 minut. Ko so se novinarji obrnili z vprašanji na posamezne ministre, niso dob.ii nikakega odgovora, pač pa jim e bi' kmalu po 13. izročen sledeči službeni komuHike: «Danes, 2. januarja ob 12 30 «e sklical ministrski predsednik dok tor Korošec sejo ministrskega «ve ta na kateri le obvestil ministre da ie brali spreiel ostavko vlade in poveril sedanio vlado z vod stvom državnih poslov do rešitve krize.» Kleroradikali so konsternirani Vest o sprejetju ostavke se ie bliskovito razširila v vseh političnih krogih ter ie izzvala del.iene občutke O i-»a okolica dr Korošca in Velie VukJče-viča ni mogla prikriti svojega oresene čenia Do zadnjega so namreč uoaM dh ostavka ne bo sprejeta ter da ie bo oosrečilo prepričati krono da ni druge rešitve, kakor da ostane vse pri starem ali pa da se poveri vlada Volni koaliciji, če bi demokrati ne hoteli več sodelovati. Dejstvo da je bila ostavka spreieta, toimapj?0 v vseh krosih iako. da se želi na morodamem mestu s Ši-rokjml konzultacijam' kar na?boM razčistiti položaj in najti tako rešitev, ki bi Beossrad In Zagreb vsai zbližala, бе ы bil že popoln sporazum zaenkrat ie nemogoč. Največje zadovoljstvo je izzvala vest o sprejetju vladne ostavke pri demokratih. Oni so prepričani, da bo prišlo potom konzultacij na dvoru do jasnosti v političnem polžaju m sodelovanje KDK pri konzultacijah jih utrjuje v prepričanju, da se bodo dogodki nadalje razvijali v cilju politike zbližanja s KDK. Predsednik Narodne skupščine v avdijenci Ze za popoldne je bil napovedan pri-četek konzultacij na dvoru. Res je bil okrog 4. popoldne pozvan v avdijenco na dvor predsednik Narodne skupščine ilija Mihajlovič, ki se ie tako) po sprejemu poziva podal k Veli! Vuklčevlču ln »mei i njim dolgotrajno konferenco Ob 18. ie odšel na dvor in bil takoi nato sprejet. Njegova avdijenca ob uri, ko to poročamo še traja. Kaj meni Mihajlovič in kaj misli Vukičevič Vaš dopisnik je izvedel iz najbližnje okolice predsednika Narodne skupščine o njegovem stališču za rešitev vladne krize sledeče: Predsednik Narodne skupščine Ilija Mihajiovič je mnenja, da sodelovanje radikalov in demokratov ne prinaša koristi niti državi, niti strankam, ker se bije med obema parlamentarnima skupinama hud strankarski konkurenčni boj, ki vodi nehote v partizanstvo. Zato mora ena ali druga teh dveh strank v opozicijo. Ona stranka pa. ki bi ostala še nadalje v vladi, mora za vsako ceno skleniti sporazum s KDK in če le mogoče, volilni sporazum, da bi se nato mogle čimprej izvesti nove volitve. Kakor pa se je z iste strani zatrjevalo vašemu dopisniku, se Velja Vukičevič in njegovi pristaši v poslanskem klubu s tem stališčem skupščinskega predsednika ne strinjajo. Vukičevič je baje še na današnji popoldanski konferenci zahteval od Iii je Mihajloviča naj predlaga kroni vlado trojke, dočim naj sk'epaio sporazume demokrati Mihajlovič pa je to zahtevo baje odkloni! in izjavil, da bo predložil najširše konzultacije. V pričakovanju voditeljev KDK Z največjim zanimanjem pričakujejo v Beogradu prihod voditeljev KDK na konzultacijo. Zvečer se ie v demokratskih krogih zatrjevalo, da je bil Svetozarju Pribičeviču in dr. Mačku tozadevni poziv že poslan in da nemara že nocoj odpotujeta. Popoldne ie bil pozvan v Beograd tudi Аса Stanoievič. ki se mudi v Za lečaru Pozvali so ga njegovi pristaši kj so ga opozorili na to da stojimo na orekretnici naše се'окирпе državm politike in da ie zato njegova navzoč nost v Beogradu nujno potrebna zlasti še. ker postopa Vukičevič na last no pest. kar vzbuja nezadovoljstvo i v poslanskem klubu i v glavnem odboru Večerni beograjski listi so ze'o rezervirani in pišejo o političnem položa m z vidno nesigurnostjo Demokratska «Pravda» polaga slei ko prej največjo važnost na prihod obeh voditeljev KDK in naglaša. da se je kolo časa naglo preokren'lo in danes je usoda države zopet v rokah Svetozaria Pribičeviča. V njem vidijo n>e samo demokrati marveč tudi vsi oni srbijanski polivki, ki s« ne strinjajo s dosedamiim reži-mom odločujočega faktorja KDK. ki lahko dovede do popolnega sporazuma. Prfblčevič in Maček v Beogradu Danes bosta st>re?efa ori kralju pa dr. Maček in PriVčevfc. — kov se glasi: Razoust sk Beodrad, 2. januarja ob 21 p. Avdijenca predsednika Narodne skupščine ie trajala od 18. do 20. G Mihajlovič se je z dvora podal v vladno predsedstvo, kjer se .ie mud i kratek čas. паФо pa je odšel domov. Kmalu za tem je bil iz vladnega predsedstva izdan sledeči komunike: »Pozvan v avdijenco po sprejetju ostavke vlade ie g. Hila Mihajlovič oredsednik Narodne skupščine predlagal kralju, naj zasliši predstavnike vseh oolit?čnih strank ln parlamentarnih skupin o razpletu krize.« \ Vaš dopisnik je iz neposredne okolice skupščinskega predsednika izvedel. da je nasvetovaü kroni konzultacijo Šefov vseh parlamentarni^ skupin, Vukičevič in Davidovič, jutri Protfnoza beograjskih politi- uoščine in nove volitve da bi se temeljito proučila situacija in razpoloženje vseh strank prlede načina rešitve vladne krize. Pri tem je oosebno naglasil potrebo, da se zaslišijo tudi predstavniki KDK. V zvezi s tem je va5 dopisnik Izvedel od poučene strani, da je že noco bil poslan obema voditeljema KDK nujni poziv, naj prideta v Beograd ^o dosedanjih dlsnoziciiali bo* dr. Maček sprelet v avdijenco v oetek do-ooldme ob 10., Svetozar Prib'čevič pa v petek popoldne ob 14. Tekom iu-tršmega dne bodo konzultirani dopoldne VeHa Vukičevič. popoldne pa Liu-ba Davidovič ln evem. dr. Spaho. do-člm baje dr. KoroSec ne bo konzultiran kot šel stranke, ler zastopa slo- venske klerikalce obenem Velja Vukičevič, marveč samo kot bivši ministrski predsednik. Vlada priredi jutri zvečer v hotelu »Srpski kralj« poslovilni banket. Danes so ustavili delo vsi skupščinski odbori. Vršile so se le kratke seje, na katerih je bik) prečitano službeno obvestilo, da je ostavka vlade sprejeta. Seje posameznih odborov bodo sklicane pismenim potom po rešitvi krize. Zvečer se je v vseh političnih krogih živahno razpravljalo o nadaljnem razvoju dogodkov. Od dobro poučenega aktivnega politika je prejel Vaš poročevalec o trenutni situacrji sledeče informacije: »Situacija se razvija tako, da morejo bit! izpolnjene vse zahteve od-nosno vsi orednoiaroii, ki iih ie stavila КПК Voditelj? KDK so naglasjli. da ie potrebno, ako se želi ustvarit' dobre odnoša'e ln možnost za pričetek razgovorov, da oredvsem poda vlada ostavko. To se ie z*odfto »n je s tem <7vr?en orvl оогој KDK Tudi za Iz-oolnitev drugega pogoia. t. j. za razoust Narodne "knnščine. ne bo noben'h ovir. KDK lahko dohi svobodne voPt-ve. potrebno ie le. da njeni voditeHl ie stavijo nemogočih zahtev. M'sl'm, Ia le popolnoma sigurno, da dob'mo I volitve ln to popolnoma svobodne, pa bilo, da sodeluje KDK sama v vladi, ali pa da volilno vlado samo tolerlra O zahtevi glede revizije ustave v smislu predlogov KDK bo razpravljal» nova Narodna skupščina.« Važna seja KDK Zagreb, 2. januarja, n. Danes se je vrSila konferenca vodstva HSS. ki 90 ii prisostvo-vali dr Maček in nekaj narodnih poslancev. Konferenca, na kateri зд razpravi iall л vprašanju konzultacij šefov KDK v Beogradu se je zaključila ob poi 2. popoldna Člani konference 90 potem izjavili, da je smešno pisanje nekega beograjskega lista ki je poročal da je dr Maček v svojih iz. iavah v poslednjem času zato ekstremen ker da se boji da ne bi organizacije HSS prestopile k frankovcem. Vodstvo HSS naglaša. da o kakih nesoglasjih ne more biti govora, ker je vsa stranica «edinstvena in složna. Z velikim zanimanjem se pričakuje jutrišnja seja vodstva KDK. ker se bo na njej razpravljalo o celokupnem političnem јчмо-žaju. O jutrišnji seji je Svetozar Pribič-^vif dejal novinariem: fSeja bo zanesljivo zeW važna; o našem naziraniu glede rešitve krize ne morem ničesar reči dokler ne presodimo situacije in ne stvorimo sklepov, k! odgovariajo tej situaciji.» Ta izjava Svetozar ja Pribičeviča dokazuje da se bo na jutrišnji seji razpravljalo o tem, чако naj šefi KDK pri konzultiran ju v Beogradu informirajo krono. Radikalski glavni odbor odklanja trojko Zanimive informacije o stališču pristašev glavnega odbora. — Аса Stanojevič pozvan v Beograd Zagreb, 2. januarja, č. Nocojšnji «Ju-tarnji list» objavlja zanimive informacije o stališču glavnega odbora radikalne stranke. C>ani radikalnega glavnega odbora se sestajajo vsak dan na seej v palači «Zemaljske banke». Danes so nujno pozvali Aco Stanojeviča, naj pride v Beograd. Novinarjem so ugledni pristaši glavnega odbora izjavljali, da ne bi podpirali vlade, ki bi obstojala samo iz skupin Velie Vukičevlča, doktorja Korošca in dr. Spaha. ker smatralo. da bi s tem prišla na vlado manjšina. Ako demokrati preidejo v opozicijo, ni izključeno, da bo glavni odbor zavzel tako stališče da bi bilo izključeno delovanje vlade z Narodno skup- ščino. Med člani glavnega odbora prevladuje naziranje, da je Davidovlč otvo« ril krizo vlade, ker }e bil pred tem ob» veščen. da bo preprečena vsaka kombinacija, ki bi pomenila povrnitev k dosedanjemu stanju. Člani glavnega od-bora zatrjujejo, da bi v primeru rešitv* vladne krize z imenovanjem vlade trojke bih primorani nastopiti proti taki vladi v Narodni skupščini. Zdi se. da so se vukičevičevci zbali te akcije g'avnega odbora. Zato poskušajo pridobiti Marinkovičevo skupino vsaj v toliko, da bi od nje izsilili obljubo, da bi v primeru imenovan ia vlade trojne koalicije vodili v Narodni skupščini lojalno opozicijo. Pribičevič o „Slovenčevih" informacijah Klerikalne izmišljotine o tajnih stikih med Pribičevicem in Da-vidovičem. — Brezuspešni poskusi zanesti razdor v KDK. — Odnosaji m«d Pribičevičeir in ookojnfoi Pašičem Zagreb, 2 Januarja n Danes popoldne je Pribičevič sprejel novinarje in jim daJ na-slednie izjave: LjubliansKj »Slovenec« Zatrjuje, da de luje trojna koalicija složno. To potrjuje, na kar sem že opozoril, da s«, namreč Koro-ščeva stranka istoveti s policijskimi radikali Hrvatska lavnost si mora dobro za-Oi»mniti tako zadržanje žalostnih prečanov v SLS. kj so zaradi oblasti postali pokorna s^uge «rOijanske hesemcnuje Nadalje trdi •Siovenec« v istsm članku da Davidovič že vzd^ujt zveze z Zagrebom Po poslancu fluka.icu m dr Popnviču da pa še ni stopil v stike z dr Mačkom Ugotavljam, da Davidovič rrima nobenih rvez z Zagrebom. Oavidovič ie svojo akciio 'zvedel neodvisno >d Zaereba "n o KDK ne da bi pn tem zahteval kakršnokoli lamstvo od KDK Ne sami da nisem pridobil я Davidoviča na svojo stran kakor tc trdi »Slovenec«, nego doslel še spioh nisem stopil v stike z njim Samo Prozorna intriga ie ako »Slovenec« trdi da hočem zapustit dr Mačka in da se *elim vrnit- v skupščino brez niega in da sem v tem smislu ?e dal kake obljube g. Davidoviču Moi trden sklep ie da ostanem dr konca v skupni borbi s HSS na ood'ac' programa l avgusta ki ea ie Plenum KDK soglasno spreiel Kako neobvezen ie г Korošec o položaju, je razvidno Pred rekonstrukcijo Bethlenovega kabineta Budimpešta, 2 jan. d. Kakor smo že po ročali, namerava pravosodni minister Pe= sthy v kratkem podati ostavko Rasen nje« ga bosta izstopila iz vlade tudi trgovinski minister Hermann, poljedelski minister Mayr in notranji minister Szitowski Ta rekonstrukcija je naravna posledica politike državnega tajnika v honvedskeu. mi* nistretvu Julija Gömbösa ki hoče gospo^ darska ministrstva zasesti z novimi možmi, da bi poživil madžarsko gospodarsko živ= Ijenje. Pravosodni minister dr. Pesthy je potrdil včeraj, da bo podal ostavko tn sprejel predsedniško mesto novoustanovljen ne banke za agrarno reformo, ki mu ga nudijo. Vendar se bo o tej spremembi skle* palo šele prihodnji teden Kakor izjavljajo v finančnih krogih, bo izvoljen dr. Pesthy za upravnega svetnik* štirih velikih gospo« darskih zavodov, kjer pa ne bo prejemal stalne plače m bo zato lahko ohranil svoj poslanski mandat Opozicija pa trdi. da bo ch;. ?eethv najbrže zato izstopil iz vlade cer je prišlo med njim in ministrskim predsednikom do nesporazumi jen j radi no vele tiskovneea zakona, ki je zelo reakci« jonarna Dr Pesthy se je baje uprl. da bi zagovarjal ta zakon pred zbornico Tudi glede zopetne uvedbe porotnih sodišč, ki so bila pričetkom vojne ukiniefia, si baje pravosodni minister m grof Bethlen nista prav edina. tudi Lz tega, da le njegov Ist še včeraj pisal. da se še ne ve. kako se bo razvile kriza in ali bo sploh ostavka sprejeta, do-čim je to biio že vsem političnim krogom očividno.« »K včerajšnji trditvi »Politike«, da zahtevam samo volitve, pristavljam, da za--htevam svobodne volitve, ker bomo le take volitve priznali Volitve same so nam le sredstvo da dosežemo svoj cilj. t I. spremembo sistema v državi.« »Današnia »Politika« prinaša Izjavo nekega uglednega rad;kala. češ. da le pokojni Pašič nekoč izjavil, da sem nezrel politik V moji oose^ti ря se nahaja vefi pisem, v katerih me Pašič poziva na razgovore Pokojn; Pašič nf le predlagal celo ustanovitev s'-upne stranke In le bil v tenf pogledu pripravljen oreimenovatl radikalno stranko v rad'kalno demokracijo. Pašič* sem tedal odvrnil, da le treba najprei razčistiti razmere v radikalski stranki zatem pa sem opozoril tud; na to. da n' dobro, ako rad'kalska stranka sed' neprestano V vladi. Ver se na ta način pretvarla v vla-dinsko kliko П Pašič mi ie priznal, da to uvideva in da bo zato nalprei razčisti razmere v radikalski stranki Se danes ftv? veö rad;kaiov iz nalNlfie okolice pokojnega Pa-šiča, ki so bili poučeni o teh razgovorih.« Poljsko-rumunska pogodba naperjena proti Rusiji? Bukarešta. 2. januarja g. Socijalno-detno- kratski poslanec Pistiner je naslovil na vojnega ministra interpelacijo zaradi posebne dodatne klavzule k poijsko-rumunskJ vojaški pogodbi, ki je bila po vesteh iz inozemstva podpisana letošnje poletje. Po t en» dodatku bi bila Rumunija prisiljena stopiti v lJrotisovietsko fronto in bi se poljski za« iamčile meje. ki ji ne gredo in ki jih ne Ы priznali niti zavezniki Poslanec ie ozmačd to kot težko pogreško Rumuniie ter zahteval od vojnega ministra, naj te vesti kategorično demantira ako ne odgovarjajo dejstvom. Ker je bivši liberal notranji minister Duca ponovno povdarial miroljubnost romunske politike je vojni minister odgovoril 'nterpelantu da je polisko-rutmmska voja. Ška pogodba zgolj defenzivnega značaja. S to pogodbo se Rumunija ni obvezala zs kako agresivno vojaško politiko Poslanec Pistiner se je zadovoljil z odgovorom voj» nega ministra Plačila angleških dolžnikov London. 2. januarja, в. Osmo letno poročilo kontroloria klirinškega urada «avlja, rta je prejela Anelija iz zahtev пяог^т Vpm-čiji. Avstriji. Madžarski in Bolgariji 93 milijonov 136.648 funtov. Na potu k razpusta Narodne skupščine udi ▼ Beograda prevladuje mišljenje, da je svoječasaa teza ЛЖ, naj se Narodna skupščina razpusti in razpišejo votitve, edini mogoč izhod iz krize. volitev. Obstoja le bojazen, da se KDK s tem ne bi več zadovoljila in da bo zlasti HSS v državTK>pravnem oziru ekstremistična. Mnogi pa so u ver j eni, da voditelji KDK ne bodo delali nobe» nih zaprek za etapno rešen je državne krize, katerega prva stopnja Ы bil razpust skupščine in razpis volitev za nor» Beograd, 2. januarja, n. S sprejetjem demisije Korošoeve vlade je otvorjena pot k temeljiti reviziji državne politike. Vsem politikom, ki trezno g edajo na prilike v državi in ki niso še popolnoma zapadli strasti brezobzirnega partizan-stva, je odleglo. Mnogi, ki so dosedaj podpirali Korošec - Vukičevičev režim, priznavajo, da je dosedanji sistem gnal državo v propad m da se časi Koroščeve vlade ne smejo več ponoviti, ako hočemo rešiti Jugoslavijo. Država je radi brezvestne politike propadlega režima na znotraj in na zu» naj tako oslabljena, da so se v zadnjem času odigrali zlasti na polju zunanje politike dogodki, ki morajo vsakega rodoljuba napolniti s skrbjo. Gospo* darski krogi so soglasnega mnenja, da je finančna in ekonomska katastrofa na spomlad neizogibna, ako se nada« ijuje sedanji sistem v katerikoli obliki. Tako je nocoj v Beogradu opažati karakterističen pojav, da se obnovitev četvorke ali pa celo etabliranje trojke smatra splošno za nemogočo stvar. Javno mnenje je popolnoma akceptira* lo svoječasno tezo KDK o razpustu Narodne skupščine in o razpisu novih malnc Narodno skupščino, V demokratskih krogih se celo za» trjuje, da ne bi bilo odpora, da bi KDK sama dobila volilno vlado, ako smatra to kot edino garancijo za svobodo vo» litev. Z veliko nervoznostjo se gleda v Zagreb, kjer se jutri vrSi seja izvrS» nega odbora KDK, o kateri se misli, da bo storila definitivne sklepe glede taktike KDK pri reševanju krize. Od sicer dVbro informirane strani je bilo nocoj vašemu dopisniku reče» no: «Na merodainem mestu bi se rajra« je videlo, ako bi bilo mogoče krizo re» Siti že do pravoslavnega božiča, to je do ponedeljka. Če bi voditelji KDK pristali, bi mogla biti do tega č*sa ime« novana nevtralna vlada s pooblastilom za razpust Narodne skupščine.» Današnje konzultacije na dvoru Danes bosta sorejeta v avdijenco Velja Vukičevič in Ljuba Davidovič za jutri pa sta naoovedani avdijenci dr. Mačka in Svetozarja Pribičevsca. Beograd, 2. januarja p, Prihod predsednikov KDK dr. Mačka in Svetozarja Pribičeviča se pričakuje za v petek zjutraj. Avdiienca Velje Vuk;čeviča je dofločena za јп-tri ob 11. dopoldne, avdi-jenca Liube Davldoviča pa za jutri ob 5. popoldne. O avdijencah ш o predlogih. ki jih bodo posamezni politični voditelji «stavili, bodo objavljen« posebni komunikeji. Znač lno je tokrat, da se avdijence ne bodo omejevale samo na šefe pariamentam;h klubov, temveč da bodo pozvani tudi predsedniki strank. To je zlastf važno za radikale, kjer bo poleg Velje Vukičeviča ko* predsednica radkailskega parlamentarnega kluba pozvan v avdijenco tudi Аса Stanoievič. predsednik stranke, ki kakor znano, ne odobrava Vukičeviče-*ve polrtike In ie kakor se v krogih okrog glavnega odbora NRS za t. tuje. tudi odločen nasprotnik obnove dosedanjega režima, pa naj si bo v obliki četvorke ali trofke. Аса ie zvečer naznanil svoj prihod v Beograd za jutrišnji dan. Angleški glas o prilikah v Jugoslaviji Ostra obsodba dr. Korošca. — ce« pomeni V londonskem »Near Eastu« od 27. de-cembia je czšla mteresamna razprava o ju-gosiovenskj Krizi. Ust je mnenja (članek je bil napisan pred demisijo vlade. Dp. ur), d* bodo demokrati tokrat šli do konca. Nato izvaja med drug m: »Vsak driu ргвтцег. razen dr. Korošca, bj na njegovem mestu že zdavnaj deimsi-jonira. ab pa vsuj zame vat ütmis.jo svojin demokratsk h tovarišem Upat Da vidov ice-vih demokratov iz vl2de tK> stvarno pripomogel. da bo lugostovenska kriza dozorela ter se premaknila z mrtve toc-e. Coprav se ne posveča veaka važnost govorom generala Uzuumirkoviča o novi süvnki bratstva io pravde. je tudi i2 nj.n razvidno, da na-daijevanje sedanjtga sianja v Jugoslaviji izziva nezaaovuibtvo tudj med »ibijanci samimi nad poliuao гаш,varne stranke Ko bodo Hrvat enkrat videli, da je treba ustavne reforme, ki j-Hi zahtevajo, izvesti z ustavnimi sredstvi, bodo znali presoditi potrebo oiiratiitve zvez z ostalimi političnimi strankami, tako da bo mog.a biti v novem parlamentu sprejeta ustava, Ki bo dala raznim delom države avtonomijo, zelo potrebno za interes kraljevine.« V isti Številki objavlja urednik J. A. Sel-by-Bigge, ki ie prepotoval v avtomobiu vso Jugoslavijo, svoje vtise o razpoloženju naroda. Glavni vtis. pravi pisec, sta različnost ia nasprotje med različnimi pokrajinami. To v mnogem pojasnjuje sedanje stanje v Jugoslaviji. Dočim so Srbiijanci odločeni, da po možnosti razširijo svoje pravice. Hrvati viagaio tožbo za ločitev, pa tudi ostali člani družine se zelo pritožujejo. Kakor v zakonu je glavni argument neskladnost temperamentov. Srbnjanci so brez dvoma odlično »n hrabro pleme 2a!. da njihovo pojmovanie vladanja teme:ji na balkanskih tradicijah zadnjega stoletja, kar pomeni sistem mešetarenja in podtika«,ja naslanlanja na pomoč orožništva. Pisec je prepo oval vso Hrvatsko. Dalmacijo Bos-no in Hercegovino in Črno eoro ter povsod naletel na nezadovoljstvo z vladajočo kliko v Srbiji, ki temelji na nezaupanju napram centralističnemu sistemu Celn Srbi sami govore proti beograjskemu režimu Pozornost zbuja v vseh pokrajinah veliko Število žandar-merfje. SrbijancJ so zelo oonosirf nanjo ter lo smatralo povsem za normalno sredstvo administracije. Pisec pa hvali vojsko in njeno moč. Govore? o posameznih pokrajinah smatra Selby-Bigge. da so bosanski muslimani •stati še vedno »Turki« po svojem značaju ta običajih. V napadih na vlado zaradi zanemarjanja Bosne pa se strfnja}.o Srbi tn muslimani Bosanski kraji so zelo bogati, vasi pa izgledalo kljub temu zelo siromaS-«e. Hercegovci so najbolj podobni Črnogorcem Seljaki se pritožujejo nad vlado m žandarmerijo Črnogorci so najbolj siromake« in najbol» ponosen narod Oni so Isto-tako ogorčeni nad Srbiianci. Hrvate iz Banovine in Dalmacije postavila pisec skupaj, smatrajoč, da so tfrav. italijanske karakteristike pri Dalmatincih zelo aevažne O njih pravi- »Globok vtis ie napravila name nMhova svež avitalnost. Inteligenca In praktična delavnost, ne samo v mest'h, teimveč tudi v vaseh Mesta so pol ва dela vas» prosvltljene MeSčant In se-tjafci so me prepričevali, da pripadajo k «tpadn» civilizaciji In da se razlikujejo od Srbllancev P'sec op'sujc žalovanje za Sfie-panom Radičem Radič le, hotel napraviti skupaj s seliakl 11 Srb*;e *ve!;ko socilalno stranko, kar Ы bi'o povsem naravno Današnje stanje stremi nasprotno za afirma-cilo posameznih oo^nj'n пяогчт premrl Srb'le. To rastoče nezadovoljstvo se more obvladati edino z razboritim načinom de- »Jugoslavija samo za Srbijan-obči kaos. centralzaclje In s tem, da se centralna oblast napravi enako pristopno vsem. Pisec zaključuje: »Zedinjcna Jugoslavija t-ma važno eospodatsko In kulturno bodočnost, ako izkoristi raztiftne lastnosti zemlje za splošno dobro Razpad TueoslavMe na posamezne pokrajine vod' samo k ekonomski omejitvi bi kulturni stagnaciji Toda »Jugoslavija samo za Srbiiance« pomeni vendar nalveči? kaos In kar« more vedno nud:t? priliko ka*eriko1- tuj" državi, da izvede svoie neskrupulozne ambicije.« Madžarska otMiwia o vprašan щ I Budimpešta. 1. januarja. г. O ' ^ilni voditelj Karel Rsswy je imel fe dni govor v katerem je opustil svojo ekstr^mno opo zicijonalno smer in zahteval od vlade чзтпг svobodnejši rež;m. V kraljevskem vprašanju nai bi iniciativne oosredrival držodatstnro. Tod! ia leto 1929 so čete dobri tezfedi. Indijski nacifonalci proti Angliji Allahabad. 2. lanuarja (Ъе.) Vodja кмОДМЪ liberalcev Himaulal Setalsad I« lojavil, da k Indija posojiloma zrela za saunonpraivo. V IfKHji toliko časa ne bo mino. dokler ne bo priznata angleška država Iradoji popotne samouprave. Razpust zadnjega italijanskega parlamenta Včeraj ie Italijanski kralj podpisal dekret o razpustu poslanske zbornice. Kraljev podpis je poslednja formalnost, ki v Italiji ukinja parlamentarizem in daje oblast diktaturi fašizma brez vsake dosedanje parlamentarne maske. Obglavljenje italijanskega parlamenta se je izvršilo prav za prav že v zadnji seji dne 8. decembra pr. I., dejansko pa je parlament prenehal živeti že v prvih dneh homogene fašistovske vlade po zadnjih volitvah. Parlamentarne vlade ni bilo in duce Mussolini je po ma. lern osredotočil vso vladno moč v svoji osebi, tako da Je ob koncu ravnokar zaključene legislativne perijode upravljal poleg ministrskega predsedstva še sedem najvažnejših drugih resorov. V zadnji seji. dne 8. decembra, le Mussolini z odkritosrčnim cinizmom priznal, da minula parlamentarna doba ni bila nič drugega, kakor fašistična konstituanta. ki ie imela namen pripraviti vse potrebno za no. vo trsfavo fašističnih sindikatov, in je ta posel tudi zvesto in v redu izvršila. Po tej značilni izjavi, ki je odkrila svetu, da Ita-Uja že par let ni imela parlamenta, je Mussolini pozval bivšo opozicijo rekoč, da si če ta sijajni Aventln še enkrat zadnjič ogledati. In kakor na povelje je vstala vsa »sijajna opozicija« in pokorno pozdravila svojega mojstra z znanim fašistovskim po-zdravom. Brezmejni cinizem ni zbegal nekdanjih opozicijonalcev, ki so bili med tem oostali tako krotki, da so se udali fašizmu popolnoma hi na zadnjo sejo prišli v obleki Mussolinijevih lakajev — črnih srajcah. Niso čutili sramote, ko so po rimski šegi pozdravljali svojega nekdanjega nasprotnika. Zatajili so svoje pirncipe. vsemogočni duce pa jih je nagradil s tem, da le zbornici oblhtbil, da bodo skoraj vsi člani dosedanjega parlamenta prišli v novo zbornico, ako bi pa kdo ne bil tako srečen, pride pa v senat, kar tudi ni slabo. Čudna mora biti ustava, temelječa na fa.šistovskem sindikalizmu. ako predsednik stare vlade lahko zagotovi poslancem, da bodo zopet pod njim zbrani vsi v novem parlamentu. V državah, kjer vlada le še *enca demokratizma. prdesednikl sami niso gotovi, da pridejo v parlament po volitvah. Cesto se Hm zgodi, da se komaj in komai dokopljejo do mandata. V Italiji pa ostane vse pri starem: predsednik s sedmimi re-«ori in člani parlamenta imajo trdno zagotovilo, da se vrnejo po kratkih štirih mesecih v zbornico kjer so glasovali za smrt parlamenta. Kljub zagotovilu predsednika Mussolini ja pa bo vendar nekaj takih poslancev, ki se ne vrnejo v novi parlament. Pred vsem je to poslanec Matteotti, član zadnje legislative, ki je bil umorjen na krut način sicilske camorre in čegar umor je večna in neiz. brisna pega sramote na ščitu fašistične konstituante. Poleg Matteottiia. ki so ga tudi tovariši pustili na cedilu sta v razpu-Sčenem parlamentu še dve skupini, ki po novi ustavi ne prideta več v rimski parlament. Novi ustavni načrt, ki ima že silo zakona, izključuje jugoslovensko in nemško manjšino od zastopstva v novi zbornici ter jemlje tako obema narodoma zadnji forum га želje iti pritožbe. Dasi so te želje in pritožbe naletele vedno na gluha ušesa, so vendar imele to dobro stran, da je mednarodni svet vedel, da čakajo sto in stotiso-či Neitalijanov odrešenja izpod tulega jarma Z eno potezo peresa je Mussolini rešil vprašanje drugorodnega prebivalstva v Italiji, z diktatorsko gesto je obsodil na *mrt in na večni molk nesrečne pripadnike dveh sosednih narodov, ki jih je italijanski pohlepni imperijalizem vklenil v svoje meje Nove volitve so določene za dan 23. marca in bodo gola formalnost. Diktator in njegova okolica so si že sedaj porazdelili mandate, tako da bo čez kake tri mesece /,bran na Morrtecitorihi cvet fašizma. Naše in nemške manršine pa v bodoče ne bodo zastopane niti več na interparlamentarnih -nanjšinskih konferencah. Težka pest fašizma je sto in stotisoče oropala najprimitiv-lejše pravice in pritisk lokalnih prefektov bo te 7 osebami v brrovlak. Vsi potniki so biti na mest« mrtvi. Newyork, 2. Jatmarte (be.) Prt Medkxmontu v Gnaitemaft sta t r bila drug ob dragega dva osebna И alta. Ranjenih Je bik) 38 oseb, med temi 4 teflko. London, 2. januarja, е. V bližini Hokkaida se je potopila japonska trgovska ladja z 31 možmi. Boje se, da je vsa posadka našla smrt v valovih. Orangeeberf (Švedska), 2. januarja, g. Davi je prišlo ▼ tovarniškem poslopju <1i-namitne družbe do eksplozije, ki je popolnoma razdejala poslopje. Dva delavca sta bila ubita. V poslopju ie bilo spravljenih okoli 500 kg dinamita,- ki ее te i* neznanih vzrokov vnel in zletel v zrak. Duisburg, 2. januarja, g. Težka plinska katastrofa, ki se je včeraj pripetila tukaj ie zahtevala Se tri smrtne Žrtve, tako ia je število narastlo na pel. petnajst težko obr lellh leži v bolnicah in bati se je, da bodo I tudi med temi Se nekatere žrtve. Tržaški brzovlak obtičal у snegu Snežni meteži po vsej Evropi — Prekinjen promet med Postojno m Trstom. — Velike zamude vseh vlakov. Zaslužek za brezposelne po mestih. Ljubljana, 2. januarja, v. Sneg, ki je naletav^l danes ves dan, je ustavlJ sko-ro ves promet. Avtomobilske vožnje po cestah izven mesta so bile nemogoče. Avtobusne zveze so skoraj povsod odpovedale. Tudi vlaki ne morejo sproti čistiti železniških prog in vozijo zato г zamudami, ki trajno naraščajo. Že dopoldanski vlakj iz raznih smeri v Ljubljano so prihajali z malimi zamudami, popoldne pa so bile zamude vedno večje. Popoldanski «gorenjec» n. pr. je imel kar 65 minut zamude, večerni «dole-njec» pa 41. Celo «kammičan» je prvozil na svoji kratki progi z malo zamudo. Rekordino zamudo pa ie vsekakor odnesel nočni brzovlak iz Trsta proti Dunaju, ki bi moral priti v Ljubljano že pred polnočjo, ali je bil že ob 11. narav'jen s triurno zamudo. Boriti se mora na Krasu s hudimi zameti in ni izključeno, da pride v Ljubljano бек proti jutru. Rakek, 3. januarja ob 1. zjutraj. Nočni brzovlak, k? bi moral prit» ob pol 11. na Rakek, je obtičal med Divačo In Sežano v snegu. Vsi nanorl, da b! zasneženo progo očistili, so ostali brez uspeha. Vlak se bo moral zato naibrž vrniti nazaj nrotl Trstu In ga bodo skušali spraviti preko Gorice. Ljubljana, 3. januarja ab 1. zjutraj. Tukaošnji glavni kolodvor je prejel obvestilo ,da nočni brzovlak iz Trsta ne bo prispefl v Ljubljano, ker so ga ustavili snežni zameti na Krasu. Prvi vlak iz Ljubijane proti Dunaju bo zato še le osebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.17. Snežni metež na Češkoslovaškem Praga, 2. januarja, g. V Себкет Ieeu ene-fc neprestano od Silvestra dalje, tako da 9p ceste že nad meter visoko zasnežene^ Nekateri deli эо popolnoma odrezani od zu-nanitora sveta. Zaradi visokega snega ni mogoč* niti s konji niti z avtomobili do njih. Vitar je povzročil nekod velike žamete. Drevjt se lomi pod težo sneženih mas. Sneg daje dela brezposelnim Budimpešta, 2. januarja, s. Ze v zgodnjih jutranjih urah je pričelo gosto snežiti in je snežilo ves dan. Mesto je najelo 4000 delavcev za čiščeue snega. V Budimpešti je zapadlo 30, v provinci pa do 60 cm snega. Dunaj, 2. januarja, s. Neoretrgao in močan snežni metež je t raj г?, danee skoraj vea dan. Mesto je moralo sp^viti v funkcijo vse svoje plugi ter najeti pi»fcg rednih delavcev še 5000 izrednih delavo»? ш očiščenje ulic. Sneg ovira promet na cestnih Memicah. Proti večeru je bilo opaziti zamude tudi ▼ železniškem prometu. Posebno vlaki fc Gra-■liščanske prihajajo z velikimi zamudami. Mnogo zaprek je napravil sneg na tovornih kolodvorih, kjer ga kljub številnim deliv-cem ni bilo mogoče sproti čistiti. Nova odkritja v pariškem finančnem škandalu Vojvoda Ayan udeležen pri sleparstvih. — Vabil je žrtve s svojim vojvodskim naslovom. — Izpovedb aretiranega bankirja Amarda se oblast ne upa objaviti Pariz, 2. jan. s. V zvezi s Skandalno afe* ro «Gazette du Franc» je obtožil preisko» valni sodnik tudi vojvodo Ayen goljufije, zlorabe zaupanja m sokrivde na p Tiever» bah. Ayen, ki je ostal začaeno na prostem, je bil eden izmed glavnih dozdevnih del« ničarjev v finančni družbi Hanauove. Pod» pisal je za dva milijona frankov delnic, pa jih nI nikdar prevzel, temveč jih je takoj po podpisu oddal neposredno Hanauovi. Razen tega je bil vojvoda Ayen upravni svetnik dveh finančnih družb. Preiskoval* nemu sodniku je izjavil, da je delal v do* bri veri, in je dolžil Hanauovo, da se je posluževala njegovega imena, da bi dobila Linčanje v Dalmaciji Split, 2. jan. n. Iz Drniša poročajo, da se je tamkaj koncem decembra pripetil ne» navaden zločin. Vsa vas ni mogla trpeti kmeta Božo Ajdaniča zaradi njegove bru» talne nravi Zato s. prebivalci te vasi v noči od 27. na 28 decembra sklenili, da ga bodo sami sodili. Ko se je Ajdanič nena» doma pojavil v vasi, so ljudje pričeli vse» vprek kričati, okoli Ajdaniča se je v hipu zbrala velika gruča mož. žena m otrok in razjarjeni prebivalci so popadli kamenje ter začeli obmetavati osovraženega Ajda» niča, dokleT ga niso pobili. Ko je Ajdanič obležal mrtev, so se vaščani poskrili po svojih hišah. Na novega leta dan je prisio orožništvo in polovilo vse krivce. Dvojni samomor s plinom na Dunaju. Dunaj, 2. jan g. Tukaj sta se s plinom zastrupila žena dvornega svetnika Wechs» la in njen sin dr Josip Wechsel, ki je vo* dll podružnico nekega dunajskega bančne« ga zavoda. Vzrok samomora ni znan. Za» pustila sta več poslovilnih pisem, ki pa jih policija doslej 5e ni odprla. Mož, dvorni svetnik Wechsel, ni živel skupaj z ženo in >e je pečal z novinarstvom. Bil je sotrud» nik raznih dunajskih listov in novinarski konsulent tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu. V svoječasnem delovnem mi« nistrstvu si ie pridobil naslov dvornega svetnika Od poČetka vojne dalje ie živel kot vpokojenec v okolici Dunaja. Mati in sin sta svoje dejan ie smotreno pripravljala. Danes sta poslala služkinjo iz hiše in ko se ie vrnila je našla oba drug ob drugem v kuhinji mrtva. Zasedanje češkoslovaškega parlamenta Praga. 2. januarja, h. V parlamentarnih krogih izjavljajo, d,i bo poslanska zbornica «klicana Sole v drugi polovici februarja, dočim se bo senat že v par dnevih sestal na «e?o. Deželne zastope pa je sklical predsednik deželnega urada na zasedanja za dan 14. yanuarja. Kitajci prevzemajo upravo v svoje roke Hankov, 2. ianuarja. (lo.) Včeraj je prevzel tukajšnji mestni svet ozemlje ruske in nemške koncesije v svojo upravo. Med japonskimi in angleškimi krosi .je skladalo k»radi tega gotovo razburjenje. Peking, 2. januarja, (be.) Generalni inšpektor kitajske carinske uprrve .te odstopil. Za njegovega naslednika bo imenovan Kitajec. Počasno okrevanje angleškega kralja London, 2. )am«ar)а (Ы DamainiH kommike piravn, da je lcraHe-vo sdrarvstveno stanje vzide nemirno prebit» noči nespremenjeno Kralja so dali calcija, ki je zelo plodno vplival na j» čutfc. Zdravniški krogi po-udarlajo, da je način zdravljenja s katoljem po dolgotrajni mftaenc! zelo koristen. Južnoameriški spor WastahtKton. 2. januarja (be.) Pamrneriška kormsvja za posredovanj« v sporu med Bofevfjo m Paragvajem se bo sestavila v Washmgtotiu, sestala pa se bo v Montevideo ali pa v Buenos-\yresu. V nji b" zastopane ЛггегКлпа. Brazilija. Urtwva-i. K»ba hi ZedTnjene države, vsaka г enim delegatom. Bolivija in Paragvaj vsaka z dvema delegatoma. zaupanje pri svojih žrtvah. Preiskovalni sodnik bo zaslišal še več aozdevnih delni» čarjev. Kljub včerajšnjemu sklepu, da bo dal preiskovalni sodnik aretirati m pri ve« sti v kaznilniško bolnico glavnega uredni* ka «Gazette dj Franc» Audiberta je орда stil danes to namero radi pomanjkanja zdravniškega osobja v jetnišnicl Pariz, 2. jan. s. Aretirani bankir Amard je izpovedal včeraj pred pre.ekovalnim sodnikom tako senzacijonalne stvari, da si jih sodišče ne upa objaviti. «Action Fran« caise» zatrjuje, da izgleda, kakor bi bfl tudi Caillaux zapleten v Hanauovo afero. Seja mariborskega občinskega sveta Maribor, 2. januarja. Nocoj je mariborski občinski svet ob 6. nadaljeval pred novim letom prekinjeno sejo. Zupan je po otvoritvi naznanil, da fi» nančno ministrstvo ni odobrilo že davno sklenjenega davka na najemnino, ki pre* sega zlato pariteto. Ravno tako nasprotuje finančno ministrstvo obdavčenju onih za* varovalnih družb, '"i ne predlagajo občin« skemu odboru svojih izkazov. V odločitvi finančnega ministrstva stoji, da se sme ta davek pobirati le na osebno odgovornost župana. Obč. svetnik dr. Miihleiseo je predlagal, naj se nadaljuje akcija za ohra» nitev finančnega ravnateljstva v Mariboru, župan je pojasnil, da je bila v tej zadevi deputacija v Beogradu, da pa ni dobila nobenega povoljnega odgovora. Odgovori so bili taki, da se ' hko tolmačijo z «ne» ali pa tudi z «da». Obč. svet Bahun je vprašal, če se je fa kaj storilo v zadevi starega predloga za ukinitev vizuma med Jugoslavijo in Av» stri j o, in je dobil odgovor, da je bil ta predlog v imenu mebtne občine stavljen vladi tedaj, ko so se vršila trgovinska po» gaj an ja med obema državama, da pa še ni dospel do sedaj noben odgovor Obč svet. Jelen je urgiral sklep radi preiskave ne» zdravih stanovanj. Zupan je obljubil, da bo takoj odredil da se sestane že določe» na komisija, ki bo to preiskavo izvedla. Nato je prišla končno na dnevni red ko» lektivna pogodba med mestno občino in občinskimi delavci. Poročevalec podžupan dr Lipoid je pojasnil, da to ni kolektivna pogodba v pravem pomenu besede, temveč temeljna ureditev odnošajev med občino m obč. delavci. Glavna svrha ureditve je enot nosi službenih odnošajev vseh delavcev, ki so zaposleni pri mestnem magistratu я» pri raznih mestnih podjetjih, in pa to, da bodo postavljeni ti delavci na boljšo bazo, kakor so delavci pri raznih privatnih pod« jetjih v mestu. V generalni debati je prvi govoril obč. svet. Jelen (soc.), ki je že po prvih stavkih hudo razburil svetovalce SLS z očitki, da so na sestankih drugače govorili in obetali mestnim uslužbencem, kakor эо potem sklepali na odsekovih se« iah. ki so se vršile skozi 4 mesece. Prišlo je do ostrega prerekanja, ki se je nadalje» valo tudi pri naslednjih govorih, ko so se sociialistični odborniki m odborniki SLS vedno znova spopadali. Ob 9 туp?er se debata бе nadalinje. •jeSS.■»«<• v.ia *f iYW.'.-Ä-i*»/v • ---■ " Ravnatelj Fajdlga f V Novem mesta je včeraj popoldne umri g. Ignac Fajdlga, bivši ravnatelj realne gimnazije v Kranju. Pogreb bo v soboto ob 3. poipofldne v Novem mAcfn. Dramski tečaj ZKD ZKD opozarja vse gojence dramskega J» čaja. da se bo vršila d revi ob pol e. oM» čajna vaja. __ Hmeljski trg Žatee. 2. januarja, h. Današnji p-omet Je /jiašal okoli 100 meterskih stolov. Tendenc« je nesorpmen*eno trdna. Cene so 1550 do 1850 Кб za 50 kg. Naši Kraji in ljudje Resolucije Jugoslovenskih novinarjev sprejete na glavni skupščini JNU dne 30. decembra 1928 v Ljubljani še *Fonedeljek< je objavil obširnejše poročilo o glavni skupščini Jugoslo-venskega novinarskega udruienja. ki se je vršila v nedeljo v magistratni dvorani v Ljubljani. Navzočih je bilo iz vseh večjih krajev države 69 novinarjev, ki so skupno zastopali 398 rednih članov JNU in predstavljali vse dnevnike in druge važnejše liste v Jugoslaviji. Skupščina je potekala sicer živahno in temperamentno, parkrat celo viharno, vendar pa vedno stvarno in dostojno. Povsod se je opažala resna volja, omogočiti novinarski stanovski organizaciji čim mogočnejši in mirnejši razvoj. To resno stremljenje je odstranilo vsa nasprotja, tako da so bili končno vsi sklepi sprejeti soglasno. Do malega intermezza je prišlo samo ob referatu poročevalca odbora za tiskovni zakon, urednika dr. Bcatiča iz Zagreba. Ko je ta v svojem kratkem, močno argumentiranem j^ročilu začel ostro žigosati preganjanje tiska zlasti v Zagrebu, ga je začasni predsednik skupščine dr. S up i to skušal omejiti v njegovi kritiki. To je vse zborovalce tako razburilo, da se je dr. Supilo raje umaknil, nakar se je zborovanje pod vodstvom predsednika JNU mirno nadaljevalo. V izpopolnilo »Ponedeljkovega« poročila o njenem poteku objavljamo danes še resolucije, ki so bile vsp sprejete soglasno. Resolucija proti zatiranju tiskovne svobode Glavna skimščina T-NU ki se ie vršila v Ljubljani 30. dec, 1928 ugotavlja povodom neprestanih preganjani tiska naslednje: Tiskovni zakon, ki ie uveliavlien v kraljevini SHS ie eden nafboli reakcionarnih «akonov. kj so uveljavljeni v demokratičnih državah. Ta reakcionarni zakon se ne samo izvaja dosledno v vsei strozostl. marveč se tudi zlorablja in krši na škodo tiska Samovoljnost državnih oreanov napram tisku le zašla tako daleč, da se danes v praksi ne ve kai ie do tiskovnem zakonu do voli eno in kai ne. Policijske oblasti pleniio Posamezne liste brez vsake utemeljitve. Za nrestODke po tiskovnem zakonu se listi Dlenijo po zakonu o zaščiti države a pri tem se iim ne nudi možnost, da bi «e na take ukrepe pritožili sodišču. Posamezni Doliciiski organi pleniio liste, ki iih oblast pristojna po tiskovnem zakonu ni zaplenila. Posamezne pošte zaustavijo liste ki niso zaplenjeni od nos no ko te zaplenitev že ukiniena ter iih ne izdaiaJo a-dresa'tv Tiskovni zakon se izvaia neenako m se dogaja da se istočasno v enem in istem kraiu oleniio stvari Й v drurih krajih niso zaoleniene ca se celo v istem ктаји Dlenijo novine za isto besedilo, ki v drugem listu ni zaolenreno Poleg vseh teh kršitev tiskovne svobode pa gredo državni organi še dalie in zanira-jo novinarje za orestopke do tiskovnem zakonu dasi ie iz zakona sameea razvidno, da zaooru do tiskovnem zakonu ni mesta pred oravomočnostio obsodbe Tako ie bil v Zagrebu popolnoma protizakonito aretiran odgovorni urednik »Narodnega Vala« g Krešimir Devčič ki se še danes nahaja v preiskovalnem zaooru zaradi or est od kov Po tiskovnem zakonu Na osnovi vseh teh uzotovitev zahteva glavna skupščina JNU: Sedanji tiskovni zakon naj se ukine in nadomesti z liberalnim zakonom ki bo zaiamčil оот>о!лл tiskovno svobodo in kateremu se bo kot sestavni del priključila tudi uredba o novinarjih. Dokler pa se ne ukine sedanii in ne uveliavi novi zakon nai se sedanii zakon ne zlorablja in ne izigrava na škodo tiskovne svobode in novinarjev. Vsi organi oblasti, ki so kršili Na splošno željo publike nepreklicno zadnjikrat ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Največje filmsko dek>, posneto po slovitemu romanu L. N. Tolstega Kozaki V javni vlogi JOHN OILCFRT Film, ki ie zadMl in o katerem govori z navdušenjem vsa Ljubljana. T 2124 FlJtni kino M" ic-a in izigravali že itak reakcionarni zakon, naj se pozoveio na odeovor in najstrožje kaznujejo. Glavna skupščina JNU oosebei zahteva, da se za vse kazni po tisk. zakonu uvede custodia honesta. Najodločneje protestira proti aretacijam novinarjev za prestopke po tiskovnem zakonu pred oravomočnostio obsodibe pristojnega sodišča in zahteva, da se urednik »Narodnega Vala« g. Krešimir Devčič takoj izipusti iz preiskovalnega zapora. Po sprejemu te resolucije je bil Se soglasno sprejet predlog tov. Sime Miliuša. da centralna uprava irkrene vse. da se za novinarja Mošo Pijada, ki le bfl za prestopek po tiskovnem zakonu obsoieu po zakonu o zaščiti države na nalstrožk» kazen, doseže amnestiia. Oživotvoritev pokojninskega fonda O natvažnetši stanovski zadevi higoslo-venskih novinarjev, o ožitvoritvi pokrajinskega fonda, ie bila po Izčrpnem referatu tov. Slavka Vodvarške z burnim odobrava, njem sprejeta na znanje naslednja resolucija; Konferenca začasne uprave pokojninskega fonda novinarjev kTalievine SHS. ki se je vršila v Liubliani 30. decembra 1928 v navzočnosti predstavnikov Hstov ln novinarjev. zaključuje: določbe nove uredbe o osisrurantu novinarjev sp začno s pričetkom novega 1. 1929 končno provaiati v živllenle: vplačila v fond s katerim se ie imelo Pričeti 1. januarja 1927, prično teči s 1. Januarjem 1929: a vse določbe uredbe o pokojninskem fondu vezane časovno na stari termin se premaknejo za dve leti: člani uprave fonda se moralo najkasneje v drugi polovici ianuaria 1929 sestati k seji da se definitivno konstituiralo ln икте-nejo vse potrebno, da bo pokojninski fond od novega leta 1929. pričel normalno fuk-cioniTatl. Tiskovni atašeji in strokovna izobrazba novinarjev V stanovskem interesu hieoslovensktti novinarjev ie bila na predlog g. Slavka Vodvarške soglasno »preleta naslednja resolucija o tiskovnih atašefih Dri naših poslaništvih v inozemstvu ln o strokovni izobrazbi novinariev. Glavna letna skupščina JNU v Ljubljani apelira na e znnamlega "ifnist-гя da z dosedanjo prakso, po katerih so ЫЙ za tiskovne atašeje naše države v veliki večini iTnen^ani Mudie k' z novinarstvom nimajo rnkake zveze Ta mesta morajo zasesti samo poklicni novinarii a dokler se točneje ne odredi io novinarske kvalifikacije ki so za to službo potrebne. profesional-nl novinarii člani našega udruženia z dosedanjo kvalifikacijo. Nadalje apelira glavna sllraoščtna JNU na g prosvetnega ministra, da do možnosti vsai peterim novinarjem letno zagotovi sredstva, da se za svoJ noklic v Inozemstvu sistematično toobrazilo in izšolajo v svoji stroki na državne troške. Razen tega bi prosvetno ministrstvo dokazalo svoi interes na napredku tiska tudi s tem. da bi omogočilo novinarske tečaie v večjih novinarskih središčih države. K tei resoluciji pripominjamo. da si centralna uiprava JNU zamišlja orireJanie te-čaiev na ta način, da bi se vršil! do en mesec v Beogradu kjer bi se t>o 20 ali več novinarjev udeleževalo predavani političnih in državno пгялтгЬ strokov« J??Vo" m-dalje v Zagrebu, kjer 1« se vršil tečaj na visoki trgovski šoli. da bi si udeleženci pridobili strokovno izobrazbo v gospodarskih in trgovskih panogah ter v LhrbMarri. kjer bi se vršili tečaJJ o zadružništvu Hd. Manifestacija tovariške vzajemnosti Za manifestacijo složnostl in discfoline. ki se je na lmblianski glavni skupščini uveljavila tako močno, kakor doslel še nfkoli. ie bila končno spreieta naslednia resolucija: Jugoslovenski novinarii iz vse države, zbrani v Ljubljani, zaklračuiek) svoj sestanek v popolni složnosti in soelasiu. Na tem zboru se je razpravljalo o celi vrsti vprašanj. ki so živlienskega interesa za ves novinarski stan. V vseh teh vorašaniih se ie manifestirala enodušnost in čvrsta volta, da se novinarski stan v kraljevini SHS izkaže kot tvorbeni činitelj. Globoko preverjeni, da bo ta sloga našla popolno razumevanje v vseh vrstah predstavnikov tiska in da bo od nfih Pozdravljena zaključujejo novinarii. zbrani v Ljubljani. svoi sestanek, na katerem so bili Dodani temelji novega olod-nega delovanja. Rast nase prestolnice Beograjski listi objavljajo, da ie prebivalstvo mesta Beograda letos do Silvestra narastlo za 95.576 duš in da ob koncu leta šteje že 339.208 prebivalcev. То огтотпо število objavlja zglaševalni oddelek beograjske policijske direkcije in se nam že zato zdi posebno točen . . . Znano je, da ta visoki statistični urad lepo beleži vse tujce, ki prihajajo tudi le za najkrajšo dobo v Beograd. Ce pa se tujec vrne čez tri dni, se mora seveda zopet prijaviti kakor povsod drugod in tako prebivalstvo zraste že za dve številki. Pričakovati je torej, da bo naša prestolnica kar dalje rastla z ameriško hitrostjo, dosegla prvi milijon ln se razširila po Sremu in Banatu. Od 339.208 prebivalcev, pravi poročilo. Je 175.897 moških in 108.201 ionska. Fantov je bilo rojenih 29.238, deklic pa 25.872. V Beogradu je 42.119 zakonskih parov, 11 otrok ima samo ena družina ln 10 otrok tudi samo ena. Po devet otrok ima 7 družin, z osmhni otrooj je blagoslovljenih 19 parov, s po sedmimi 85, s šestimi pa 250 družin. Tu je šteta samo deca, kj živi skupno s svojimi roditelji. Otroci pa, ki Imajo ie svoje družine, seveda ne pridejo v poštev. Povprečno pride v Beogradu na eno družino le 13 dete. Kakor v Parizu I Kako je Beograd zanimiv in privlačen, se vidi že po tem, da je skozi mesto So 51 različnih narodnosti. Vsega skupaj Je posetilo Beograd 13.482 tujoev. torej približno toliko, kakor je obiskalo naš skromni in mali Bled. Največ je bilo Avstrijcev (2492), Cehoslovakov (2259), Nemoev (2028) Madžarov (1763), nadalje dosti Francozov. Italijanov i. dr. Razen tega je prišel eden lz Georgije. 3 iz Iraka, 2 s Kube, 6 Kitajcev, 8 Japoncev, 7 Argentinoev, 2 iz Bolivije, 6 Brazffijancev, 2 Mehikanca, 3 iz Palestine. 3 ir, Urugvaja in 17 iz sovjetske Rusije. Med Avstrijci je bila ogromna večina trgovskih potnikov, pa tudi nekaj arti-stov Ln še več artistinj. Cehoslovaki in Nemci prihajajo pretežno zaradi trgovine. V Beogradu živi stalno 8016 tujcev, a med nje niso všteti ruski emigranti, ki jih Je okrog 5 tisoč. Največ stalno biva v Beogradu Čehoslovakov. namreč 2062, 1343 Madžarov. 1229 Avstrijcev. 592 Italijanov. 665 Nemcev. 238 Francozov. 121 Angležev itd., tako da ima Beograd danes pod svojo streho 31 narodnosti. Lahko Je razumljivo züasti nam preča-nom. da se Biograd res precej naglo širi in postaja vsuk dan tudi lepši Sedal ima 583 udic in sicer v mpstu samem 506, v Top-čideru 23 in na Cukarlcl 54 Leta 1926 je bilo v Beogradu 11.839 hiš, koncem 1928 ря 15.722 hiš. V dveh letih Je bilo torej sezl-danih 3983 novih hiš. Nam prečanom se zdi to še vse premalo. Zimska radost naše mladine Za dobre tri ped! nam je nebo z novim letom nasulo snega. Življenje teče zopet tiho dadje, ljubljanski tramvaj je včeraj opešal in policijska kronika nima kaj povedati. Ce bi vse leto poteklo tako spodobno, bomo Ljubljančani zasloveli po čudoviti dostojnosti. Direndaj v'ada pod Tivolijem. San-kališče' pri brezah je ves dan polno podjetnih malih športnikov, ki se po dolgem času kar ne morejo dovolj Konec tatinske turneje dveh potepuhov Celje, 2. januarja Celjski policiji sta padla v roke dva mlada, toda že zelo pokvarjena dolgoprstne-ža. Včeraj dopoldne ie višji stražnik Just Udovič na opozorilo potnikov aretiral pri prihodu savinjskega vlaka dva mladeniča precej zanemarjene zunanjosti, kj sta se med vožnjo v vlaku obnašala tako sumljivo. da sta vzbudila pozornost malone vseh potujočih. Ko so mlada sumljivca privedli na policijo, sta odločno in z najne-dolžneišim obrazom povedala vsak svojo zgodbo. Prvi je 1. 1906 v Dolu pri Hrastniku rojen« Josip Kotnik, brezposelni delavec brez stalnega bivališča, zaradi raznih prestopkov že ve^crat kaznovan Zas'išuj<>čemu nadzorniku le Izjavil, da Je pred 3 meseci odpotoval skrivaj brez dokumentov preko Jesenic v Nemčijo, kjer ie obiskal skoro vsa večja mesta kakor Dösseldorf, Frankfurt, Stuttgart, Köln itd. Ker mu je pričela v Nemčiji kmalu tenka presti, se je vrnil preko Inssbrucka v Avstrijo in baje poiskal delo v neki opeikarni v Feldkirchenu. prihranil nekaj denaria in odšel v Beljak, kjer ie zamenjal prihranke v šilingih v 1200 Din. Denar ie skril, na^ar je bil odgonskrm potom poslan Preko Jesenic v našo državo. Pri nJem je našla poučila 1020 Din denarja. Pravi, da sta se z Miheličem seznanila v Beliaku. Anton Mihelič? rojen 1909 v Novem Kotu. občina Draga pri Kočevju, z istim poklicem in bivališčem kakor njegov pajdaš, je pobegni' 2 dn; or^d Božčeun brez potn ga lista v Celovec, odkoder pa je bil odposlan nazaj v Jugoslavijo Mihelič ie priznal, da navžiti bele zimske radosti. Lica rdeča kakor balončki, smeh in vrišč, to je zdravje! Dajte, starši, ne kratite otrokom veselja. In črnogledi samotarji, ki vas je sneg zaprl v zatohle kanclije, stopite včasi pod Tivoli pogledat, kako se zna zabavati naša deca. Minila vas bo čmernost, zadnje prihranke boste nesli v trgovino za smučke ali sanke. In ne bo vam žal Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani LJUBLJANSKA DR4.MA. Četrtek, 3. jan.: Zaprto,. Petek, 4. jan.: «Betlehemska legenda». A. Sobota, 5. jan.: «Dobri vojak Svejk». Zni» žane cene. Izv. LJUBLJANSKA OPERA. Sreda, 2 jan.: Zaprto. Četrtek, 3. jan.: «Dalibor». D. Petek, 4. jan.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 2. jan.: Zaprto. Četrtek, S. jan. ob 20.: >Bajadera<. C. Gostovanje g. Nerata. Petek. 4. jan.: Zaprto. Sobota, 5. jen. ob 20. url: Jonny svirac v običajni zasedbi. V nedeljo popoldne se poje kot ljudska predstava Verdijeva opera »Trubadur«. V vlogi Leonore nastopi ga. Vilfan-Kunčeva, a kot Azucena ga. Staller-Stotterjeva. Premijera »Treh mladenk« bo v ljubljanski operi koncem tega tedna. Opereta je kompozicija komponista Berthea po Schu-bertovib melodijah ter je zaradi svoje me-ledijoznosti splošno priljubljena. G. Daneg т mariborskem »Šrejkn«. G. Daneš nastopi v soboto. 6. jan. in v Četrtek, 10. januarja zadnjič v »Svejku«. Kdor se hoče še enkrat prav od srca nasmejati c-b tej izredno uspeli kreaciji g. Daneša, naj ne zamudi teh zadnjih dveh prilik. Šentjakobski gledališki oder nprisnri ▼ soboto 5. in r nedeljo в. Januarja tridejan-sko angleško komedijo »Btmbnry«. Pisatelj imenuje to igro — trivijalna komedija za resne ljudi — in opisuje v njej življenje v angleških krogih. Komedija je polna krasne duhovite komike. Situacije so tako za- pletene. da se posetniki izvrstno zabavajo. Kdor ljubi dobro in prisrčno komiko, naj poseti prestavo. — Vstopnice so v preprodaji v trgovini g. Petra Šterka nasl. Miloš Karničnik na Starem trgu. Začetek obeh predstev je ob 20. uri. Slovenska številka »Sturmac. Prejeli smo: Urednik mednarodne revije nove umetnosti vTank«. Ferdo Delak. ki se mudi na gledališkem študiju v Berlinu, je prevzel pri vodilni mednarodni reviji nove umetnosti •sSturm« uredniško mesto za mlado jugo-sloveosko umetnost. Kot tak je že з predavanji o jugoeloveneki in posebej slovenski novi umetnosti otvoril vrsto propagandnih večerov katerim se v doglednem času pri-družd$o še gledališki, eksperimenti. Januarja 1929 pa izide v uredništvu Ferda De-laka in njemu v pomoč dodeljenega nemškega književnika Heinza Luedecka slovenska številka revije »Sturm< s prispevki vodilnih slovenskih modernikov. Uvodnemu članku Ferda Delaka in Heinza Luedecka o novi slovenski umetnosti in njenih zastopnikih slede prispevki Marija Kogoja, Veno Pilona, Ferda Delaka, Ivana Čarga, Mihe Maleša Avgusta Černigoja, Edvarda Stepančiča. Ivana Poljaka, Zorka Laha in drugih. Interesenti se opozarjao. da stane izvod te bogato ilustrirane številke в poštnino 15 Din in se naroči pri: Heinz Lne-decke Berlin SW 61. Gitschinerstrasse 107. se Je seznanil s Kotnikom šele v Kamniku, nakar sta jo skupaj mahnila preko hribov in dolin v Gornjo Savinjsko daLimo. V okolici Mazarij sta na Silvestrovo prenočevala pri nekem samotnem kmetu, ki jima je iz usmiljenja postlal na topli peči. Ponoči sta ukradla iz kmetovega suknjiča 2200 Din gotovine in si jo bratsko razdelila. Zjutraj sta še kmetu voščila veselo in srečno novo leto in jo popihala. Tička, ki sta bila prj zasliševanju zelo zakrknjena, so ujeli na policiji na premeten način, nakar sta tatvino priznala. Pri Miheliču so našli pri telesni preiskavi le 51 Din, pozneje pa še za usnjatim robom znotraj klobuka 1000-dinarski bankovec. Najbrže sta mlada lopova izvršila pri naših gorjanskih kmetih še več drznih tatvin, kar pa bo ugotovila uvedena preiskava. Kako je oživel zastrupljeni samomorilec Moravče, 2. janaurja Tomaž iz Moravške doline se je spri na žive in mrtve z vsem svetom Fant se je hotel ženiti, pa mu niso hoteli doma prepisati grunta. Pa je sklenil zvitorepec, da bo z zvijačo dosegel svoje. Popoldne se je z vsemuj domačimi spri, na jezo je šel pit in se je v močnem kanonirskem stanju vrnil domov. Robantarsko je prišel v svojo kamrico in zaloputnil trdo z vrati. Ko je prišel drugo jutro eden domačih poklicat Tomaža, naj gre na delo. je zapre* paščen obstal. Tomaž je buljil ves mrtvaški v strop, na mizici blizu postelje pa je stallo več pol praznih steklleničdc in na vsafloi je bilo-svarilno znamenje: mrtvaška glava. »Jezus! Marija! Tomaž umira!« Tako se je glasila sodba vseh domačih, ki so se Pričeli zbiratj okroe pobkdelega kandidata smrti. Kar r.ia kaj svetovati v težavah, se je zbralo ob Tomaževi mrtvaški postelji; sam vaški padar, ki ima ob vsaki hudi nezgodi odločilno besedo, je pomenljivo dejal: »Tomaž bo še 2 uri gavzal, ря bo šel za vedno ...» — In soseda Meta. ki je ob vseh smrtnih urah koi pri roki, je že stekla v mrtvašnico, da pripravi prostor za nesrečnega samomorilca. Toda, dve uri. ki jih le Tomažu še privoščil padar, sta že minili, a nesrečni mladenič Je še vedno trpel v poslednjih zdihljajih. Vsa soseska je stala ob njegovi postelji in je čakaJa, kdaj bo Tomaž izpustil svojo blago dušo. Saj je bil že ves trd hi ie s prekrižanimd rokami čakal svojega konca. »-Poglejmo, morebiti ie že mrtev,« se oglasi zopet postrežliiva Metka. Vzame iglo in je pričela z njo zbadati obupanca, a ta se ni niti zmenil. »Po njem ie!« — »Tomaža m več!« — »Ce bi zdajle oživel, vse bi dobil!« Tako se je med ihteniem vsem trgalo lz prsi. Tedai pa se je do-rodil čudež. Tomažek je odprl najprej eno oko. potem drugo, in nato 'p globoko dihnil. »Oživlja!« — »Prebuja se!« so se oglasili radostni kriki ln res se le povrnilo v To-mažka novo živlienie. VeseHa Ы hotela biti kraja ko se }p dv-ignil že med mrlič" prišteti Tomažek Fantu ie b?U komedija takoi odpuščena m pred vso zbrano družbo so mu domača svečano obljubil, da dobi v Prihodnjih dneh grunt, s predpustom pa v hi-бо še mlado žensko . »Saj ni bilo tako hudo, kakor so drugI mislili,« pripoveduje zdaj Tomažek. »Najbolj bridiva je bila takrat, ko so me z iglami mrcvarii» Pa sem trpel, ker sem vedel, da gre za — doto in dekle . . .« — Kaj pa s strupi, ki so manjkale v steklenicah? »Kaj neki!« pravi smeje mladi gospodar. »Je že res. da je manjkal v stekUeničicah strup, saj sem ga jaz sam prej — odlil..^ L nožem v prsi Trbovlje, 2. januarja Pretepi med domačini delavstvom so dandanes že zeio redki Rudniška uprave postopa strogo in odpusti takoj vsakega pretepača. Drugače je z delavstvom, zaposlenim prj DuKičevem podjetju. To so ljudje iz vseh delov države in ta ali oni škoduje » svojim obnašanjem ugledu domačega de-< lavstva. Po praznite h je popivalo več takih de-lavcev-Prekmirrcev v Pravdičevi gostilni Zvečer se jim je priključil delavec Jožef Bale*, tudi iz Prekmu.jj, začel je zmerjati tovariše v madžarščini. Ker je postal tudi nasilen, so ga kmalu postavili na cesto. Ko Je prišel nekoliko pozneje Fran Kokoš, ki je popivai z njim, nič hudega sluteč iz gostilne. je skočil BaJek nanj. ga zabodel z nožem v prsi in nato pobegnil Kokoša, ki je Obležal smrtnonevamo ranjen, so tako! prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. Baletka pa so orožniki še isto noč izsledili in odvedli v sodne zapore v Laško. Naslednji večer se je vnel prepir med delavci Dukičevega podjetja, in sicer med Bosanci katoliške in muslimanske vere Muslimani so postali rabijatni, pobili so nekaj šip na stanovanju in grozili, da bodo vse poklali. Zaradi nevarnih groženj se orožniki aretirali 7 Bosancev in jih istotako odvedJd v sodne zapore v Laško Pred sodniki Mlada tatica SluZ&nta Pavk Je zgodaj postala nepošten*. Vedno bodi zamišljena akofc ki samo gleda, kj« bo kal odnesla. Parkrat se ji Je posrečilo, da te vnela svoji gospodinji nekaj denarja in 3 m blaga. Seveda Je izgubo! a službo. Jokaj e je pri-pavödwala svodi tovarišici Anäki, tam pre>d Kxtojjo, da nji ш nihče hotel ničesar verjeti, čeprav je mislila, da bo s svojim jezičkom vse prepričala. Na ею teden leče so k> obsodili straši sodniki. Cekin ga je premotil Veseli mizar ček Janez žvižga po cesti in s* xaidovodöen ozira okoli ter išče z očmi neko hišo, kamor ga Je poslal mojster. Janez kraalo najde pravo hišno številko in že Je v hiši, kje? ga sprejme gospodar in ga pelje v stransko sobo. Pokaže fantu omaro, ki jo je treba popraviti in odide. Janez se spravi nad omaro, pribija desko in lošči sprednjo stran. Janez je radoveden famt, pa mu žilica ne da miru. Zt odpre огпато in jame stikati -po nji; v nekem kot-u natfde v paipir zavit 20-k romski cekin. Skušnjava ga premaga. Hoj>! pa je cekin v žepu. MoTda Janeza ne bi osamili tako hitro, pa Je te paTkrat prej dokazal, da ima precej dolge prste. Janezu se je milo storilo, ko se je moral od cekina posloviti in g i prepustiti orožnikom. Se huje mu je pa bilo, ko je zvedel, da je ob zlato prostost in bo moral sedeta mesec dni. Predisedmik senata je fanfeu povedal, da bo prihodnjič, če se še spozabi, sedel mnogo dlje, zaenkrat so pa upošteva® sodniki njegovo mladost in pa okoliščino, da še ni bil kaznovam. šišenska zgodba Delavec Mike je stanoval v baraki, kjer se je zaijuibtl v ljubko blondinko kratkokrilo Min-Joo in ji bil tudi zelo všeč. Večkrat je Mike obiskal Mrnko ki ji zagotavljal svojo Ijuibezem. Za-Kmbldenca pač nista nikoli mislila, da bo njuna ljubezen delala Mikou še hude preglavice m da bo zaradi nje še imel zadrego pri sodniji. Pa je Шке nekega dne debelo pogledal, saj Je doižilo hudodelstva težke telesne poškodbe, le dolžilo hudodelstva težka telesne poškodbe. V raatogih te obtožnice je bral fant, da se je nekoč v novembru enkrat stanovalec France vračal s svojo družimo domov v Šiško. Mož je t»l v neki gostilni in je zadovoljen in vesel korakal domov, pijam pa ni bdi. Blizu doma je srečal Mikoa, ki je tudi kolovrafil iz neke gostilne ra takoj ogovoril Franceta ter mu jed kazati svoj revolver. France je ovadil fanta, češ da Je takod, ko se Je družina nekoliko oddaljila, varaj ustrelil, ker mu je zvečeT večkrat vraita zaprl, da ni mcxgel na vasovanje k svoiji Minki. Pred senatom se je vsa zadeva lepo rešila. Mikejev zagovornik je dejal, da Je bilo vse le šriškarska stvaT, kš je vzbudila mnogo ropota za nič. Pojasnil je, da je tedaij France dvomil nad fantom, češ da še toMko poguma akna, da bi ustrelil, pa je junak res sprožil proti bližnji cestni svetiljki m Je še njo zgrešil. France J« tudi sam pri razpravi dejal, da ne more tTditfi, da bi ga bil Mike nameraval ustreliti, saj je stal tik njega, vendar je strel letel vsajj 2 pedi oddaljen od njegove glave. ki tako so vsi složni odšli domov. Mike to plačal zaradi pre,topka zoper telesno varno« 100 Din, pa je bil zadovoljen, saj je poteg nJega stopala vsa zardela ln vesela njegova Mjnka, spremljal Ju Je France, ki je na vogahi Miklošičeve »lice oba povabil na malico, tudi sam zadovoljen, da se je vse gladko izteklo.' V zimskem času je najboljša pijača lir 18° jubilejno Tomislavovo pivo iz Zagrebške delniške pivovarne, Zagreb. Cene znižane. \ Domače vesti * Sprememba т notarski službi. Dosedanji notar v Cerknici g. Josip Kenda bo nastopal 7. t m. notarsko službo v Brdu. * Nova odvetnika. Odvetniška zbornica v Ljubljani razglaša, da sta vpisana v imenik odvetnikov dr. Bogdan 2 u ž e k s sedežem v Ljubljani in dr. Anton Megušar s sedežem v Brežicah. * Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine so sprejeti: učiteljica Terezija Nagele na Bledu, vdova Martina Scferam v Mariboru in posestnik Henrik Bizjak v celjski okolici. * Odobrena praksa. Gradbeni minister Je E. Ivami Tornagu, Inženjerju v Ljubljani, dovoli!, da sme vršiti javno prakso na vsem teritoriju naše kraljevine specijalno iz stroke gradbenega inženjerstva. * Reklama za IX. Ljubljanski veleeejem. Ministrstvo je upravnemu odboru ljubljanskega velesejma dovolilo: 1. da sme izobesiti v vseh poštnih prostorih, ki so pristopni strankam, reklamne lepake za IX. Ljubljanski velesejem, ki bo v Ljubljani med 30. majem in 10. junijem 1929, in za jesenski velesejem »LJubljana v jeseni«, ki bo med 31. avgustom in 9. septembrom 1929; 2. da se smejo nalepljati na vse pisemske poštne pošiljke vinjete kot reklama za zgoraj omenjeni prireditvi. * Ocenjevanje uradnikov ministrstva pro-svete. Minister prosvete je izdal odtok, s katerim se га tekoče leto določajo novi Člani komisij za ocenjevanje uradnikov v tem resoru. * Strokovni Izpiti zdravnikov. Ministrstvo za narodno zdravje Je vsem higijen» skfcn zavodom poslalo razpis, s katerim se vsi zdravniki v pripravi jalni skupini opozarjajo, da se, ako so si pridobili pravico «a državno - strokovni topit za prehod v opmožno skupino, najpozneje v enem me-secu prijavijo za polaganje tega izpita. Po pravilih se morejo zdravniki priglasiti ra ta irpH v teku svoje triletne pripravljalne službe. Kdor se v tem roku ne prijavi za Izpit, se smatra da topita ni položil ter izgubi službo. • Razvrstitev zvanj finančne stroke. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 22. številki k leta 1928. uredbo o določitvi činov in razvrstitvi zvanj finančne stroke. Vsi uradniki finančne stroke obdrže svoja zvanja, dokler se z odlokom ministra za finance ne prevedejo na joova zvanja v smislu te uredbe. • Priznanje pokojnine. Kakor Javljajo iz Beograda, je odbor za prošnje in pritožbe priznal pokojnino bivšemu odvetniku v Trstu in članu J ugo slovenske ga odbora dr. Gustavu Gregorinu v znesku 6000 dinarjev mesečno ter vdovi bivšega deželnega glavarja kranjskega dr. Ivana šušteršiča v znesku 1200 dinarjev mesečno. • Ustanovitev katastrskih uprav. Kakor smo že poročali, so bile s 1 januarjem ukinjene vse obstoječe sreskp katastrske uprave, katastrske evidence in sekcije za vzdrževanje katastra. Njib agende so prišle v pristojnost katastrskih uprav, ki »o bile na novo ustanovljene. V območju ljubljanske finančne direkcije so bile ustanovljene katastrske uprave s sedežem v Ljubljani za območje davčnih uprav v Ljubljani-mestu, Ljubljani srezu, Kamniku, Litiji in Logatcu v Novem mestu za območje uprav v Novem mestu in Črnomlju, v Kranju za območje davčnih uprav v Kranju, Radovljici in Škof ji Loki, v Kočevju za davčno upravo v Kočevju, v Brežicah za območje davčnih oprav v Celju, Laškem. Konjicah in 3mar ju pri Jelšah, v Slovenjgradcu za območje davčnih uprav v Slovenjgradcu, v Preva-ljah in v Gornjem gradu, v Mariboru гя območje davčnih uprav v Mariboru in Slovenski Bistrici, v Ptuju za območje davčnih uprav v Ptuju in Ljutomeru v Murski Soboti za območje davčnih uprav v Murski Soboti in Dolnji Lendavi. * Pozdrav Iz Bohinja. Iz Bohinjske Bistrice smo na novega leta dan prejeli spomladanski pozdrav: šopek krasno razcvetelih trobentic. ki jih je v tamošnii okolici nabrala Ivanka Brezovškova. бе istega dne Je debela snežna odeja pokrila hribe in doline in zamorila tudi nežne, a prezgodnje jmanilke sipomladi. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla go. ®pa Frančiška Požar škova. Bila je dobra slovenska žena, blaga soproga in ljubeča mati svojemu sinu in hčerki. Bolehala je že dalje časa. Pogreb se bo vršiJ Jutri, v petek ob 14. s Tržaške ceste k Sv. Križu. Bodi pokojnici ohranjen blag spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! * Razpis natečaja. Razpisuje se služba Pogodbenega poštarja pri pošti Planina pri Rakeku (I/l). Jaročevina 1200 Din. Letni prejemki: redna plača 10.800 Din, doklada 5400 Din, za telegraf in telefon 360 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 182 Din, nagrada za prenos poŠte 3328 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 20. januarja 1929. * Inž. Rudolf Škof: Tabele In primeri za presojo In dimenzioniranje železobetonskih konstrukcij. Te dneve je iz peresa inž. fckofa tošla zbirka najvažnejših za projektiranje železobetonskih konstrukcij potrebnih tabel. I® literature sicer znane tabele je Zbral inž. škof v pregledno celoto, tako da bo zbirka zlasti zidarskim in stavbnim mojstrom prav dobro došla. Vporaba tabel je pojasnjena z več srečno. voljenimi in Jregledlio sestavljenimi praktičnimi pri-meri ter ieredno skrbno izvedenimi risbo-mi. Ako še omenim, da obsega brošura »ptošna navodila, kako je računati najvažnejše stavbne elemente v stroki železobe-•om ter da navaja za praktika najvažnejše principe glede kakovosti vporabljenega materijaila (cement, pesek, gramoz, voda, telezo), glede izvršitve opažev. mešanja betom ter izvleček nekaterih važnih do-ločb novih predpisov po predlogu Udns frigostovenskih inženjerjev. morem brošuro tehniškim krogom, za katere je namenjena, kar najtopieje priporočati. Cena brošure 36 Din je glede na fino opremo zelo nizka. Naroča se pri avtorju. — Univ. prof. dr. Inž. M. KasaL * 251etniea Dramske družbe v Dubrovniku. Na Silvestrov večer se je v razprodanem Bondin- - iedališču vdrugič vršila predstava por Vojnovičeve drame »Ekvinokcij« m se je ta večer proslavila 25Ietnic. .ielovanja Dramske družbe, Publika Je priredila velike ovacije avtorju Vojnoviču, kateremu se je poslal brzojavni pozdrav v Beograd. * Železniška proga Sušak - Martlnščlca. Po vesteh iz Beograda le prometno ministrstvo Izdalo odlok, da se v najkrajšem času prične z gradbo nove železniške proge med Sušakom in Martinščico. * Velika tihotapska afera. Carinarnica v Subotici je zaplenila osem zabojev svilenih trakov za klobuke, Id jih je neki carinski posrednik iz Madžarske vtihotapil v Su-botico. Vrednost trakov se ceni na 600.000 dinarjev Upravnik carinarnice je mnenja, da bi ta količina trakov zadoščala za vse klobuke, kar jih je v Jugoslaviji. Preiskava se nadaljuje. * Smrtna nesreča na železnici. V ponedeljek zvečer se je pripetila na kolodvoru v Mitrovici nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Delavec Nikola Hranišek je zaradi neprevidnosti prišel neposredno pred lokomotivo zagrebškega vlaka, čegar odbijač ga Je s tako silo zadel v glavo, da je nesrečni mož na mestu obležal mrtev. Mladini prepovedano! E le sta trn. ELLEN RICHTER oajbojßem Hagerjn p&antnosti, ameha In xabave ,Morala4 185 - zobna pasta najboljša. I? f ""Mmne a— Društvo »Soča« bo priredilo v soboto S. t m. ob 30. pri Levu na Gosposvetski cesti predavanje dr Stojana В a j i č a o zanimivi in aktualni temi »Gibalne sile mednarodne politike«. K predavanju vabimo vse Sočane. kakor tudi one. ki se zanimajo za važna sodobna mednarodna vprašanja. u— Orkestralno društvo Glasbene Matice ima za simfonični koncert v januarju prvo skušnjo po praznikih v petek 4. t. m. ob 20 v Glasbeni Matici. Udeležba obvezna. и— Koncert učitelj, «bora V ponedeljek, 1ле 7. januarja 1929 se bo vršil v Unionu v Ljubljani prvi letošnji koncert učiteljskega zbora. Obsegal bo samo najnovejše pesmi slovenskih in hrvaških skladateljev, večinoma rokopisne skladbe, ki jih ni noben zbor pel. Na sporedu bodo skladatelji: Akrjanec, Adamič, Kogoj, Grgoševič in Stol-cer-Slavenski Pel bo mešani in ženski zbor ^ capella ženski s klavirjem in orkestrom. Vstopnice bodo ua razpolago v unionski trafiki od srede, 2. januara 1929 dalje. Cene običajne. Pevski zbor se bori z največjimi težavami, a pripravlja poleg tega turnejo po glavnih mestih našega juga, bo imel nekaj koncertov po naših mestih po deželi in drugi koncert s popolnoma novim eporedom v aprilu. Naj bi prijatelji lepe pesmi in idealnega prosvetnega dela pomagali zboru in ga podprli z nakupom vstopnic za poset koncerta. u— Ples »Jadranske Straže«. Kakor je bilo že objavljeno, bo priredila »Jadranska Straža« v Ljubljani v soboto 12. t. m. v veliki dvorani hotela Union a svoj običajni ples v narodnih nošah. Da je prireditev eminentno patriotičnega značaja, tri treba še poudarjati. Mi vsi večno, kolikega pomena je za našo državo in naš narod morje, vemo pa tudi, kako zelo si nekdo prizadeva in pripravlja, da nas od njega odrine In potisne v ozadje. Za-to ima ta prireditev dvojen namen: prvič naj bi bito možno od dohodka tega večera prispevati čim večji znesek za pospešitev in ponrno-žitev naših obrambnih sredstev in pooioč-kov, drugič pa naj bi se ob tel prliki na svečan način manifestirala naša trdna, ne-omaja voffja braniti z vsemi silami ono, kar je naše. Glede na to je narodna noša. ki naj bi imela ta večer čim več reprezen-tantov, še posebnega, reči se sme, simbo-"ičnega pomena. Kakor so nam običaji, šege in navade naših prednikov še vedno mile in drage, tako se ne damo nikdar odtrgati od one zemlje, od onega morja, ki so ga dala nebesa našim prednikom v last. Kdor čuti v svojem srcu tjufiezen do do-movine, kdor čuti v sebi odpor proti neupravičenim tujim pretenzijam do naše Predstave ob 4., poi posesti, ta pač ne bo mogel drugače, kako« da se pridruži tistim, ki bodo ta večer s svojo navzočnostjo na viden način protestirali proti vsem nakanam, stremečim za tem, da se ugrabi našemu narodu ono, kar Je stoletja njegova sveta last. Na svidenje torej 12. t. m v veliki dvorani Uniona! * »Prisega o polnoči«. Pisatelj g. Jaka šplcar iz Radovljice nas naproša, da obvestimo sokolska in druga društva, naj se za igro »Prisega o polnoči« ne obračajo na nJega, nego naravnost na pisateljico Ma-nico Komanovo v Ljubljani mestni arhiv Da bodo društva informirana, navajamo tudi odre, ki so jo že siprejeli v svoj letošnji repertoar: Sokol v Zagorju ob Savi. Stari trg p. Rakeku. Središčei ob Dravi. Št Pavel pri Preboldu. Litija. Ziri in Murska Sobota. Prosvetno društvo Vodnik v Zgornji Šiški, Kolo jugoslovenskih sester v Kamniku in gledališče Cankar v Cleve-landu. Do 20°/o popusta na vse zimsko blago v manufakturni trgovini Josip Sllbar. Ljubljana, Stari trg St. 21. * Samomor mladega oficirja. V Poči se Je na novega leta dan odigrala krvava Iju-bavna drama. Poročnik pri 8. artilerijskem polku D Antonijevid je v sobi dežurnega oficirja izvršil samomor. Pognal s? je kroglo v glavo in ni upanja da Ы ostal pri življenju. Mladi častnik je izvršil samomor zaradi neprilik. И so ph delali njegovemu ljubavnemu razmerju. Lansko leto Je prišla na obisk k svoji sestri, zdravnici v Poči. Marija Damianičeva pl Versradova. v katero se je mladj oficir zaljubil. Njeni sorodniki pa nfso hoteli ničesar slišati o možitvi z omenjenim oficirjem. To je Anto-nijeviča silno potrto. Prijateljem je izjavil da se Je življenja naveličal Na novega leta dan pa Je prostovoljno šel v smrt * Pri odebelelostl. glhtu, sladkorni bolezni Vam zboliša grenčica »Pran? Josef« prebavo Številna strökövnjaška poročila potrjujejo, da so tudi za protinom in sladko-sečnostjo bolni prav zadovoljni z učinkom vode »Franz Josef« Dobi se v vseh lekarnah drogerihih in špeceriiskfh trgovinah * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobfjenn perilo v najlepšo 'zvršltev. * Tkanina »ETERNUM«. glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved manufak-tura ITO SOKOLA I. Kidanje snega In snaženje hod nlkov. Mestni magistrat opozarja hišne in zemljške posestnike, oskrbnike, hišnike in najemnike hiš stavbišč in drugih prostorov na § 82 cestno - policijskega reda po katerem Je treba očistiti hodnike in pešpoti ob posestvih in parcelah nemudoma, čim zapade sneg In če vsled tega polzi ali se napravi poledica, je treba posuti hod nike tudi s peskom, pepelom ali kako drugo stvarjo. Snaženje in posipanje je treba izvršiti v širini hodnika ali pešpota. Poleg tega se morajo očistiti tudi dotični лткј (ka-dunje) ob hodniku, ker se sicer pri tajanju ali zmrzovanju snega voda ne bi mogla odtekati Kadar zapade sneg ponoči aH se na-pravi poledica treba Je opraviti čiščenje in posipanje vsaj dO 7. ur» zjutraj. Pri neprestanem sneženju je treba osnažiti hodnike in drugo večkrat na dan irf- Sli tako Posipati, da ni nevarnosti za pešce. — Z dvorišč se ne sme sneg aH led odkla-dati na cesto, temveč ga Јг zvozi с v Ljubljanico aH na odkazana skladišča. Sneg k; sam zdrči ali se pomeče s streh, morajo hišni posestniki nemudoma oo svojih stroških zvoziti s ceste Ob ruSiem vTemenu je hodnike itn pešpota po potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata. — Prestopke teh določil bo mestni magistrat Prestopke teh določil bo mestni mag-strat kaznoval po cestno - p^lcijskem red*j poleg tega pa bo odredil, da se dotično opuščeno ali nemarno оргз'Лепо delo izvrš: na stroške zamudnega lastnika hiše. u— Ples Sokola I. bo prihodnjo soboto na Taboru Ta prireditev' se ie močno udomačila in privabi vsako leto mnogo mladine na Tabor, io pa tembolj, ker se nudi za mal denar 10 dinarjev lepa plesna zabava v veliki lepi dvorani. Roborin ti m. a želodec In čifčenje krvi, uspeino sredstvo proti dnebelosti. slabe prebavi in habt» tuelne obstipacije. — Dobi te v vseh 'ekarnah Proizvaja lekarna ARKO. Zagreb, llica И 12 n— Ciril - Metodova veselica (L t m. bo v sokoiski dvorani v Narodnem domu. Vhod z Bieiwefeove ceste. Prosta zabava, godba, petje in ples. 14 u— Plesna vaja družabnega odseka trgovskih nameščencev ZPNJ bo drevi v ve-liki dvorani hotela Uniona. Dvorana bo toplo zakurjena. 12 u— Občni zbor Društva jugoslovensklh geodetov sekcija Ljubljana, v LJubljani, bo 6. t m. ob 10. predpoldne v prostorih katastrske uprave Ljubljana. Vodnikov trg 5-П., z običajnim dnevnim redom. Ю u— Plesna vaja SJ( »Svobode« izjemoma Jutri v petek ob 20. v zeleni dvorani Uniona. u— Hišni posestniki Ijubllanskl, pridite takoj v pisarno Društva hišnih posestnikov po prepise katasterskih listov, ker je sicer nemogoče pravilno sestaviti prijave za zgradarino. 13 Iz Maribora Kože divječine so narodno premoženje najdražje plačuje zaice povhe, lisice itd. P. Semko, LJ&blana Miklošičeva cesta. ma-sneg Obujte vedno nepremočljive DOKO - čelje za zimo. Najboljša domača obutev.-- Snežne čevlje in galoše popravimo hitro in trpežno. — »DOKO«, Prešernova nlica 9, dvorišče. 1У O C v * C lih и t Najboljše, naitrajnejše, zato 13 najcenejše! a— Demokratski sestanek sklicujeta za danes 3. t. m. točno ob 20. v dvorano hotela »Pri zamorcu« Gospodarsko politično društvo Maribor I. in krajevna organizacija SDS za IV. okraj (koroško predmestje). Poročali bodo dr. Avgust Reisman, občinski svetnik Tumpej in narodni poslanec dr. Pivko o državnem proračunu, proračunu mestne občine in političnem položaju. K sestanku so vabljeni tudi somišljeniki iz ostalih okrajev mesta. Prosimo za točnost. a— Protestni shod Je sklicalo UJNŽB za petek 4. t. m v Narodni dom. Protestiralo se bo proti zapostavljanju železničarskih interesov ter se razpravljalo o važnih vprašanjih, tičočih se železničarjev. a— Esperantsko društvo v Mariboru vabi vse prijatelje na predavanje v četrtek 3. t. m. v veliki dvorani poslopja Zadružne gospodarske banke v Mariboru. Predaval bo dr. Valentin TTavner o idej! esperan-tizma ter dr. Winterhalter o es per an tu kot jeziku. Začetek ob 20. a— Sijajno božlčnlco Je priredilo Podporno društvo za revne učence v Mariboru 23. decembra tukafšniim osnovnim in meščanskim šolam. V ovenčani telovadnici dekliške meščanske Šole je pozdravilo navzoče veliko božično drevo. Orkester strokovnega učitelja g. Šušteršiča je ustvaril slavnostno razpoloženje med otroci, katerih ie bito blirru 600 v spremstvu učiteljstva. Po nagovoru predsednice društva, ljubkih božičnih deklamacijah in petju so bili otroci obdarovani v posameznih razredih, kjer so učitelji in učiteljice okusno razvrstili bogate darove dobrotnikov. Razdelilo se je 379 gotovih oblek (175 deških in 204 dekliške). 282 parov čevljev (113 dečkom in 167 deklicam) 282 komadov perila (185 dečkom Hi 97 deklicam) 12 šalov, 12 kap. 22 paTOv nogavic in rutic 16 ostankov blaga za deklice ter 600 zavitkov s pecivom in sadjem med 589 otrok. To Je bito mogoče storiti Ic spričo velikodušnosti prijateljev revnih otrok, katerim izreka društvo v imenu staršev in vseh ob darovan cev najtoplejšo zahvalo. i— »Novi svet« tednik beletristične In gospodarske vsebine bo res začel Izhajati Tiskan bo v Saxovi tiskarni, urejeval ga bo pa g. Ртапк) Prc. a— Proračuni o dohodkih In stroških mariborske občine za leto 1929. so razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu od 4. do 18. t. m. i— Napad z nožem. V mariborsko bolnico so pripeljali nevarno ranjenega 21 letnega posestnikovega sina Frana Vogrina iz Sp. Korene, ki ga je napadel z nožem Konrad Ceš in ga zabodel v levo raimo. a— Strel v trebuh. Na novega leta dan ob 23. ie Fran Dolenc iz Goric pri Pragerskem brez vsakega povoda s puško ustrelil 22 letnega Janeza Napata, ki ga ie strel pogodil v trebuh. Orožni št vo je uvedlo preiskavo, Ranjenca so odpeljali v mariborsko bolnico. h Celia s— Trgovski ples. ki ga prirede trgovski nameščenci 5. t m ob 20. v vseh gornjih prostorih Narodnega doma v Celju, bo letošnja prva tovrstna prireditev v Celju in obeta biti ena najbolje obiskanih v tej plesni seziji Sviral bo Negodetov Ja«z -band h Ljubljane. Plesni red ie tako sestavljen, da prideta na račun ljubitelj valčka, kakor tudi modernega plesa. Za jedila in pijačo je preskrbljeno. Kdor ni dobil vabila naj se smatra tem potom za povabljenega. — Razgrnitev volilnih Imenikov. V času od 1. do 31. t m. bodo na tukajšnjem mestnem magistratu razgrnjeni volilcem na vpogled volilni Imeniki. — Umrljivost v Celju. V mesecu decembru je umrlo v Celju 21 oseb. in sicer: v mestu 3, v Javnin bolnici 17 In v vojaški bolnici 1. Od umrlih je bito 16 moških hi 5 žensk. — V bolnici je umrl 31. decembra Alojz Robida. 58 let stari brezposelni de-delavec iz Zagrada pri Celiu. — Visok sneg v Celin. Na novega leta dan Je pričeto tudi v Celju močno snežiti. Ker je padel sneg na suha tla se ga Je kmalu precej naletelo. Včeraj opoldne ga je bito že nad četrt metra. Vlaki prihajajo v Celje od vseh strani s precejšnjimi zamudami. e— Prijet mlad potepin. Policija je prijela v nedeljo na ulici jedva 16 letnega brezposelnega delavca Miroslava Sankoviča. rojenega v Trstu In pristojnega v Krtino pri Domžalah, ker se le brez vsakih sredstev potikal dva dni po Celju Pri njem so našli prisilni potni list. tedan od mariborske po-Hcije, po katerem bi bil moral Saukovič peš potovati v svojo domovinsko občino, česar pa mladi postopač ni storil Vrhu vsega tega Je še nalagal policijo, da zaradi tega ni odpotoval iz Celja, ker je našel nameščen Je pri nekem tukajšnjem podjetju. •— Popadljiv pes. Pred dnevi je šel 16 letni pekovski vajenec Vid Meglič. rodom te Seia pri Ljubljani uslužben pri Ko-hnetu v Gaberjn s svoHm tovarišem skozi Dolgo polje. Pred hišo štev. 15. je nenadoma planil na cesto velik pes-volčjak, Id je Najlepši Шт. ki smo jih videli v Ljubljani, je in ostane: Rumena lilija s očarlfcvo lepo leno BILLIE DOVE v »lavni vlogi Umetniška režija Aleksandra Corda. Danes ob 4., 6etrt na 7-, pol 8. in 9. mi. Telefon 2730. KINO »DVOR«. MegHča z močninm zaletom podrl na tla in ga ugriznil v levo nogo. Poleg lažji rane trpi Meglič tudi 20 Din škode na raztrganih hlačah. Lastnik psa Anton Ogrizek je pri zaslišanju izjavil, da je pes vedno priklenjen in je nerazumlnvo. kako se je tuogel v onem času odtrgati. Ker se je Meglič z lastnikom psa pobotaj za odškodnino hi je bil pes pri živinozdravniškem pregledu spoznan za zdravega, je bila stvar s tem urejena. h Trbovelj t— Komunistična propaganda. Delaveo L F. je bil lansko leto izgnan iz Trbovelj zaradi komunistične propagande. Mož je oženj-.* in oče štirih otrok. Pred orazniki so ga videli v Trbovljah in takrat so bili zopet raztrošeni letaki komunistična vse» bine. Orožništvo ;e poizvedovalo in baje dognalo, da je prevzel te letake od izgna» nega F neki tukajšnji rudar, ki jih je raz* trosil po kolonijah. Orožništvo je osum« Ijenega P. S. aretiralo. Tudi P. š. ie že starejši človek m oženjem. Za i?, je sodišče izdalo tiralico. t— Silvesirov večer Sokola je potekel zelo animirana Najbolj so ugajali solo» nastopi pri katc Ji se je publika od srca nasmejala. Lepa j a alegorična slika «Kralj až». Ob koncu 10. leta ujedi» nieoja je pozval kralj Matjaž na odgovor vse tri jyrate. Srba, Hrvata m Slovenca ter zahteval od njih obračun, kaj so v teh 10 letih napravili. Odgovc. ni bil zado» voljrv, zaradi česar jih je kralj Matjaž pokaral m jih opominjal na slogo in slož» no delo ter j ' i ;min al na neosvobu je» ne brate. Ob drugi "'O letnici pričakuje z»» dovolj ne jšeg odgovora. Z Jesenic я— Gradnja novega mostu Čez avo. V soboto ae je mudila na Jesei." ah kjmisi» ja, ki je nrcmcila načrte za «radnio novega mostu čez Savo. Zgrajen bo ne mestu dosedanjega, ki spaia vas Savo m Kurjo vas. Komisije so tvorL -eski poglavar f". Peter Vav^ tič lz Rado ljioe, inž. Ivan Petr;. od ћИт ^ničnega oddelka gradbe» ne d.iekciie v Ljuh. lani, g. inž. ran jo Emer, gradbeni nadsvetnik od fracbene sekcije v Kranju, jeseniški župan Andrej Cufer ter jeseniški tehnični izvedenec ini Josip Pavlin iz Ljubljane. Novi most bo zgrajen iz ielezob°tona fer so vsa dela prorač"~<>na na 800.000 Din. Isti dan oii.?n jna komis.ja prepledala most preko potoVa Jesenice, na cesti, ki vo^ii v Plev» škbRovt, ter ugotovila, da je nuji,o potreb« no tudi tu zgraditi h.jv že Vtonski most. radnjo obeh mostov se prične pomladi. s— Oče in stn umrla v enem tednu. — Prejšnjo ned Ijo je Jmrl na Hrušici pri Jesenicah po -olgi železni, v star>sti 36 let g. ton RazL.^„r, dolgoletni železniški uslužbenec na est *-ah Zapustil je v naj» večji be-ii žaluiočo vdovo s štirimi malimi otročičl To nedeljo pa je sledil svojemu edincu njeg з 83 letni staroupckojenec g. Anton R..-'-ig stanuj istotako na Hrušici. оэа sta bila iz- -rpularna človeka na Jesenicah, oba tih m mirna ter zelo simpatična. Živela sita zadnja leta v velikem pomai inju- sin iti števil* no družino in skromno pl o, oče pa kot staro"noko;Tt< _ tako bomo nokojn n< da ni bilo z njo ne živeti ne umreti. Naj bo blagim tikoma doiuača žemljica lahаь, težko prizadetim preostalim na* še iskreno f I s— Smrt uglednega moža v Mojstrani. V srede je umrl po dolgotrajni bolezni go« spod Joeip JereJe, zasebnik v Mojstrani Pokojnik je bil pred vojno v Mojstrani eden najagilnejših bojevnikov za narodno in napredno <*tv.>.r. Bil je soustanovitelj domačega Sokola, njegov prvi podstaroeta ter marljiv odbornik gasilnega društva. Težko bolezen si je nakopal v vojni dobi, na katere posledicah je popolnoma izgubil vid ter je ohromel po vsem telesu, da ni mogel več zapustiti postelje. V najtežjih urah trpljenja pa mu je pred tremi leti umrla še soproga, bivša poštarica v Moj* strani, ter zapustila bolnega moža popol* noma samega brez sredstev na svetu. Ka* ko je bil pokojni Jerele spoštovan in pri* ljubljen, je pričal njegov pogreb, ki se je vršil v petek. Na zadnji poti so ga spre» mili Sokoli, gasilni društvi iz . istrane in Dovjega ter doiga vrsta domačega prebi« valsb'a. Naj bo blagemu možu in trpinu g renjska žemljica lahka! UCiteljica: »Koliko kosä јшаб v telesu?« i * Janko: »Dve sto osem.« Uči-telfioa: »Ni res — samo dve sto sedem.« Janko: »Ne, gospodična, davi sem; p>ri zajtrka бе eno požrl« »JUTRO Četrtek, 3. L 1929 OBRTNIŠKI PLES 12. Jančarja 1929 v dvorani Kazine Gospodarstvo Nogometna bilance. Nemški statistiki •o sestavili pregled o uepchih posameznih držav v letu 1928. v meddržavnih tekmah. Naša država je v tej tabeli med 32 drža* vami na 14. mestu, torej ie ni tako slabo odrezala. Vrstni red je naslednji: 1. Itali» ja (12 tekem, 17 točk), 2. Avstrija (10, 16), 3. Anglije (10,14), 4. ČeškoslovaJka (8, 12), 5. Argentina (8, II), 6. Belgija (12. 11), 7. Urugvaj (7, 10), 8. Nemčija (7 10). 9. Por» tugalska (6, 8), 10 Holandska (9 7), 11. Madžarska (9, 7), 12. Škotska (5, 6). 13. Irska (7, 6), 14. Jugoslavija П, 6), 15. Čile (4, 5), 16. Francija (8. 5), 17. Egipt (5. 5), 18. Španija (4, 4), 19. Švedska (5, 4), 20. Švica (8, 4), 21. Poljska (4, 3), 22 Wales (4, 2), 23 Danska (4, 2), 24. Luksemburg (6, 2), 25. Amerika (2 1), 26 Litva (1, 1), 27. Letonska (1, 1), 28. Rumunija (1, 0), 29. Peru (1, 0), 30. Тит«ја (2. 0). 31. Mek. siko (2, 0), 32. Norveška (3, 0). — Naša nogometna reprezentanca je odigrala v le» tu 1928. naslednje meddržavne tekme: 25. marca Madžarska : Jugoslavija v Budim« pešti 2 : 1, 8. aprila Jugoslavija : Turčija v Zagrebu 2 : 1, 6. maja Jugoslavija : Ru» munija v Beogradu 3 : 1, 6. maja Avstri» ja j Jugoslavija na Dunaju 3 : 0. 27. ok« tobra Jugoslavija : Češkoslovaška (am a» terji) v Pragi 3 : 1 in 28 oktobra Češko» slovaška (profesijonali) : Jugoslavija v Pragi 7 : 1. ASK Primorje (tajništvo). Seja central« nega odbora se vrši danes zvečer ob 20.30 v tajništvu, Masarykova с. I. Naprošajo se vsi gg. odborniki in sekcijski načelniki, da se seje sigurno udeležijo. — Tijnik L SK Grafika (smuška sekcija). Poziva» jo se vsi člani smučarji na sestanek, ki ее vrši v četrtek ob 18. na Cankarjevem na« brežju Na programu: smuški tečaj ter 'л* leti. — Načebik. Službeno iz LNP. Današnja redna se» je poslovnega odbora odpade. — Tajnik L Smučarski klub Ljubljana. Danes seja upravnega odbora ob 20. v kavarni Emona, Na sejo »o vabljeni tudi vsi tekmovalci Predsednik. SK Ilirija (tahkoatletska sekcija). Opozarjam vse atlete, da prične danes zopet redni trening v telovadnici Sekcijski od» bor ima sejo ob 20. uri v klubovi sobi v kavami Evropa. SK Ilirija, članstvo se naproša, da ob priliki pobiranja članarine po klubovem in« kasantu istemu izroči svoje slike v svrho izstave novih klubovih legitimacij. Legiti« macija stane 5 Din. — Tajnik II. J SK Ilirija (smuška sekcija). Danes ob 20. širši sestanek v klubski sobi kavarne Evropa. Zaradi izvedbe nedeljske smuške tekme, ki jo priredi Ilirija, ее vsi člani sek» cije kakor tudi začetniki in prijatelji kluba naprošeni. da se sestanka sigurno udeleže. Načelnik. j Smučarski klub r Ljubljana» objavlja vsem svojim članom, da se izkaznice za tri polovične vožnje dobe potom klubove» ga tajnika. Predložiti je klubovo izkaznico, sliko na kateri naj bo na zadnji strani označen točni naslov in ime člana in je plačati 25 Din za 'egitimacijo Dostaviti je j tajniku: Vovk Miro, Dunajska cesta 36 I (Tv. Material). j Program iimskossportne prireditve na I Bledu, dne 13. t. т.: Smuški medklubski tek na 18 km v okolici Bleda Start ob pol 10. uri. Cilj na srwTtstadionu ob 11. uri. I Prijavni rok do 12. jan. Prijavnina 10 Din, naknadna dvojna pristojbina. Tekmuje se j - pravilniku JZSS 12, jan obvezni zdrav» niški pregled, žrebanje in objava proge I Darih : prvi trne tekmovalci prejmeio da' I rilo. KrmVnrenFni skoki na mali skakalni« I ci ob 14. Razpisana so tri darila. Najboljši član SKB prejme naslov: «Prv k kluba za I leto 1929» Of rit 60 meterske skakal» nrce ob 15. uri. Po tekmi razglasitev rezul» I tatov in razdelitev daril Službeni lokali so I hoteli Troha, Triglav, Pctran Pojasnila I daje in sprejema prijave SKB — ZSS Ang. Černe, Bled — Smuški iečai pod vodstvom I ing. Janše od 14. jan do 23 jan. Prijavni j n k do 10. jsn Za tečajnike jirehrana tri» j kratno dnevno s stanovanjem, kuriene so* be v «osrilnah 40, 50 1Ул, v hotelih 60. 70 i-n rVn _ СТ'ТЧ jge bil dogon zelo slab. Prignanih je bilo le 30 volov, 21 konj, 18 krav, Ц telet in 9 prašičkov; prodanih pa je bilo 15 volov. 5 konj 6 krav, в telet in 7 prašičkov. Cene so ostale nespremenjene, in sicer do kg žive leže: voli I 8.50, IL 7.50. III. 6.50, krave debele 5—в krave klobasarioe 3—cL50 teleta 10—11 Din. Novoeadska blagovna beria (2. t m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška, gornje baška in baška potijska, 79-80 kg 2Нв —238; banaška pariteta Vršac 232—234; gornje banaška 23.5—235; eremeka in slavonska 2375—240. Ječmen: bafiki 252.5— 257-5; baški pomladni 270—280. Ovo«: baški, sremski in slavonski 240—245; bana-5ki 235- 240. Turšeica: baška in sremska 247.5- 250; za januar 250—255; za marc — maj 280—285 Moka: baSka ,Og< in >Ogg< 340—350; >2« 320—330; »5< 800—310; ;6< 265—275; <7> 255—265. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 175-180. Krompir: slovenski beli Ц5—120. FlBsSohoifll. na Taboru v soboto, 5. Januarja Zbor društvenih prosvetarjev v Mariboru i* sklical Pjxxsv. odbur maribor. sok. iupe na sejo da«; 30. decembra 1928 v župno pisarno. Lideiežtlb »e Je seje lepo itevilo zastopnikov tupi pripadajočih sokoiskih društev, a udeležb* tn mogla biti ie iepäa, ker so bivali ix mougih društev fimkcijcmairji v Maribora na pcčimacaii Ы torej udeleitba aa seji ne bi bila zvezana oiti ■ najmanjšimi »broški. Neudeležba dokazuje, da fe sokodska zavest še premalo razvita in da čaka prosvetarjev le mnogo dela, celo pri odbornikih. Obravnavale pa so se na seja zadeve, во visele ie s posli b koncu idočega poslovnega leta, in pa talke, ki naj dado pros ve barjem novih pobud za L 1929. Izmed vsega le najvažnejše: V dobi od zadnje do te seje zbora društvenih prosvetarjev Je župni PO razposlal društvom shemo za ureditev društvenih arhivov. V biakoštnih dneb se Je vršila župaa prosvetna šola in tedaj je bila dama obljuba, da se vrši aova prosvetna šola v času med Božičem 1928 ter novim letom 1929 in «car na osnovi izkušenj, pridobljenih na prosv. šoli COS v avgu-sou 1928 v Pragi; ker pa se župni prosvetar ш mogel udeležiti te šole, je izostala tudi nova župna prosv. šola. Iz istega razloga }e izostaJa tud aktivnejša agitacija za pridobivanje naraščaja in dece v lesend 1928 po češkem vzorcu. A ta agitacija se mora obraniti v evidenci za L 1929, ko začno prehajata v naraščaj dekleta in dečki, rojeni po začetku svetovne vojne, ko se je pojavil upa-dek rojstev, tajko da ne bo v l. 1929 itpadka v številu naraščaja Izostanek žu-рпе prosv. šole more v neki meri nadomestiti savezna prosv. šola v januarju 1929; prijave za to šolo Je treba poslati Prosv odboru MSŽ do 10. januarja 1929. Vendar obstoji upanje, da se bodo риг trnki rezultati bkiikoštne prosv. šole, kd Je bila paimenjena predvsem vzgoji društvenih funkcionarjev, рокагаУ že na društv. obč zborih, Id naj prinesejo natančna in skrbno sestavljena poročila; na obč. zborih tudi naj ne izostanejo proračuni za L 1929, v katerih naj bratje prosvetar ji vstavijo dovolj visoke vsote za potrebe društvenih PO. Za razdelitev župnega teritorija v okrožja tudi v prosvetnem ooiru (slično .kakor v tehničnem) je bil spreget poseben pravilnik. Pred prilično mesecem in pol je bil v področju župnega PO osnovan poseben dramatiki odsek, ki kontroliraj ter podpiraj in posipe-inj gojenje dramatike v sokolskih društvih MS2. Ž upa je izdala v novi popravljeni in izboljšani izdaji »Sokolski katekizam« v srbo-Vrvatskem jeziku. Župna knjižnica se Je pomnožila na več nego 400 knjig. Posest tkzv. mdnimaline knjižnice Je doslej prijavilo okroglo 15 društev; ostala društva naj si jo končno nabavijo ter uvrstijo vanjo tudi novi »Priručnik« za župne izpite, ki ga je založila župa tuz lanska Premožnejša društva, ki imajo češčino razumevajoče članstvo, naj si naroče »Včstnik sokolskj« COS, ki bo ;ime od novega leta dalje na novo ir ved eno mesečno prilogo »Vz&dlavätek. Кет poteče dne 10. I. 1929 rok za vposlanje mesečnega delovnega jzka®a za december, razpisuje PO MSŽ « tam dnem počenjajočo tekmo za čim hitrejšo vposlanje statističnih podatkov, potrebnih žup-nemu starešinstvu za župni občm zbor. Ti statistični formula rji naj vsebujejo tudi: a) ali trna društvo minim lmjižnico, b) aH ima dramatski, pevski m godbeai odsek (pihala, salonski, tam-buraši, fanfara, trobentač ter koliko mož), c) katere in koliko sok listov впгајо društvo plus društveni člani naročenih. — Za IV. župno potovalno knjižnico, določeno Sok. društvu v Mežici, ie župno starešinstvo vottralo 800 Din; v evidenci pa Je tod« osnovanje posebne tiaraščaj-ske potovalne knjiižmce. Zaostanki v prispevkih ca saveizni dan 1927 naj vendai že enkrat u-IJinejo, ker so v Sok Qtesnikn črno obrobljena Imena vse drugo nego čast za društva, a tudi Žlipof V dmStvih se a«J ustanavljajo Stateljsfel krožki- Pri tekmah in drugih prilikah se naj porabljajo kot nagrade sokolske knjige. Počne se tia! zope< agitacija za zvišanje števila slavnostnih krojev Nagovori, Id se vrše sedaj le v telovadnicah telovadcem, se nad prenesejo tudi iz telovadnic pred gledalce odn poslušalce ob raz-idh prilikah (akademijah, dram prireditvah, ra-Itopih m pod.) K vojakom odhajajočim članom »e naj prirejajo odhodnice ter ž njimi vzdržu-t«Jo pismeni stiki. Na konen četrtletij odn. pol-lebi) se naij prirejajo taformatrvni člar.skii se-itanlri, na katerih se naj poroča o življenju ki delovanju v Sokolstvn, tako )ugoslovenskeim kakor slovanskem sploh Predvsem se naj vrši diuševna priprava za večja sokolska zleta. k» ju fcodo priredili v L 1929 poljski Sokoli v Poznanju. Češki pa v Ptenn. Od domačih društvenih priredite^ »e na) spored pošlje vedno pravočasno v pregled okrožnemu prosvetarjn, da ugotovi, ali so vse programske točke na Sokolstva dostojni višmi ali ne. — Obravnavanje teh m podobnih zadev Je zborujoče zaposlilo 3 пте, nakar so se razšli г obnovljeno, okrepljeno voljo do sokolckejra dela A. J Francoski finančni minister je predloži senatu novi proračun... Vizagraf To je priprava, ki omogoča sflepcem čitanje našega običajnega tiska. Doslej io imeli ^voj tisk, ki so ga morali dl-tati z — roko. Vizagraf pa, ki ga je pravkar izkonsttruiral neki nemški izumitelj. Roben Naumburg, jim daje možnost naši tisk slišati oziroma ne slišati. Čitali bodo namesto s prsti torej z ušesi, in še to dobroto bo imela stvar, da jim ne bo več treba svojih specijalnih tekstov, saj jim bodo uporabni tudi naši, naše navadne knjige. Princip, na katerem je bil izkonstru-iran vizagraf, je zelo preprost: 0.025 mm tanek svetlobni žarek gre preko črk Ce drsi po beli podlagi, čuje slepec tiho šumenje; če se pa zadene ob tiskarsko črnilo, torej ob črko, ta zvok preneha. Od beline praznega papirja ali od črne črke reflektirani žarek se zadene namreč ob seknsko celico, ki pretvarja njegovo menjavo svetlobne sile v menjajoče se električne impulze, a ti uravnavajo spet posebno pripravo, ki daje od sebe tisti šumeči zvok ali pa miruje Žarek pa vodi po knjižni strani slepec sam s pomočjo posebne vodilne šablone. Ker drsi žarek po papirju in v prostoru, ki ni višji od črke, navzdol in poševno v stran, se zadene lahko večkrat ob poteze iste črke, od oblike črke same pa je odvisno, kolikokrat se bo žarek vanjo zadel Tako nastaja za vsako črko karakteristična menjava med zvoki in premori, ki omogoči slepcu po nekoliko prakse, da sipo-za dotično črko. Nikakor ni torej J2P-trebno, da bi žarek sledil vsej črki, zadostuje, da se zadene samo mestomat ob njene poteze. Posskusi ki jih je napravil Naumberg, so dokazali, da so se slepci prav kmalu priučili te vrste či-tanju in da jim ni šlo nič manj hitro izpod rok kakor nam, ki tisk vidimo. Rdečelasec na električnem stolu V zloglasnem Sing-Singu so justifl-cirali te dni nekega Morana s priimkom Rdečelasec, ki je bil usmrtil dva orožnika Justifikacija se je vršila baš na dan, ko imajo tamošnjj kaznjenci tra-dicijonalno slavnost s pojedino, plesom, burkastimi vprizoritvami, jazz -bandom in tako dalje. Dvorana, kjer se je izvršil ostudni justični akt, je bila tik ob slavnostni dvorani. Moran je dobil najprej dovoljenje, da prisostvuje zabavi drugih jetnikov, potem je sprejel svojo zaročenko, ki je prišla z otrokom v naročju. Nato je naročil naravnost lukulično večerjo. Neprenehoma je zbijal dovtipe in kadil cigareto za cigareto. Zahteval je tudi liter whiskyja, češ, da bi se rad napil koraiže. Dali so mu samo vinä. ker je bila oblast mnenja, da takšnemu šaljivcu in veseljaka pač ne bo zmanjkalo korajže. Vendar ko ga je krvnik privezoval na električni stol, mu je obraz pobledel. Orkester v sosednji dvorani je baš intonira! razposajen komad, ko je krvnik pritisnil na gumb. ki je sprožil v nesrečnika smrtonosni tok. = Kontrola kreditov pri bankah. Na podlagi začasne uredbe o informacijskem in kreditnem odseku pri Narodni banki in po doseženem sporazumu г u.irx&enjem bank « Zagrebu bo 8. t. m. pričel delovati novoustanovljeni odsek ki bo vršil kontrolo vseh odobrenih kreditov in žirov pri denarnih zavodih. Informatiki in kreditni odsek bo deloval pri centrali kakor tudi pri podružnicah Narodne banke. Vsak denarni zav >d. ki bo pristopil teej organizaciji (prvotno je bil predviden obvezen pristop) bo moral dostavljati odseku pri pristojni podružnici Narodne banke podatke o staniu in gibrnfu danih kreditnv in ^nrejetih žirov. odsek pa mu bo dajal redno na razpolago materi |al. ki ga bo zbral Na ta način se bodo denarni zavodi lahko informi-rali o kreditni sposobnosti posameznikov in tvrdk Ustanovitev tega odseka bo ored-veem v Beogradu povzročila precejšni« re-meduro. Mnoeim finančno Šibkejšim trgovcem, ki niso povsem sigurni in uživajo se-oaj kredit pri večjem številu denarnih zavodov, bodo odpovedani krediti zato se v Bogradu z nervoznostjo nričaktre kakšne posledice bo imela kontrola kreditov. Ni izključeno, da bo prišlo zaradi odpovedi kreditov do novih insolvenc in da bo moral marsikak trgovec, ki nima dovolj last-iv'h sredstev, likvidirati. Solidnim tvrdkam pa bo kontrola kreditov gotovo koristila. V Zagrebu in Ljubljani, kjer so razmere že bolj konsolidirane pa ni pričakovati pomembnejših sorememb. — Promet eajrrebške borze r 1. 192S. V zvezi i našimi včerajšnjimi podatki o prometu na ljubljanski borzi v preteklem letu objavljamo danes številke o premetu na zagrebški borzi Promet ie znašal lani v primeri s prejšnjimi leti (v milijonih Din): v devizah v "f^ktih 1925. 4117.2 333.2 Ј92в. 3595.3 253.4 1927. 2905.8 253.6 1928. 28.42.8 336.1 Kakor je iz gornje tabele razvidno, je de-vitaii promet tudi lani ponovno nazadoval z« 123 milijonov Din, kar pa ie pripisati izključno dejstvu, da ie v tem letu prvič I »©vsem odpadel devizni promet Slovenije (v 1. 1927 samo v drugi polovici leta). Ce prištejemo deviznemu prometu zasfebške borze dobimo 8793 milijonov Din. torej več kakor je znašal devizni promet zagrebške borze Se devizni promet ljubljanske borze v 1. 1926,, ko j« Sloveniia $e krila svoje potrebe po devizah na zagrebški borzi Napačno Je torej naziranic v zagrebških borznih krogih, da je nazadovanje prometa pripisati zmanjšanju obsega trgovinskih poslov. _ Lep napredek kaže zagrebška borza glede prometa v efektih. Ta se je lani dvignil za Я2 5 na 336 milijonov Din in je s tem prekoračil dosedaj najvišji promet v L 1925. Blagovna tržišča = Na žateškem hmeljskem trga je bilo tudi v zadnjem tednu pred novim letom povpraševanje precej živahno ter je bilo dnevno prodanih okrog 50 do 100 bal. Gle rte na velik promet v derembru so se za loge pri orodu^entib in pri trgovcih ponovno skrčile Cene srednjemu žiteškemu hmelju во «e okreH'e na t607-5, za april po 315—317 5; turščiea: imeriška «La Plata«. promptna. za^riniena. fco Liublia-na po 315.5- 320; ječmen: ba^ki 71 kg. rešetan. plač. po preiemn blaga po 3155 —320: oves: baški ali slavonski rešetan. navadna voznina po 295—300: rž: baška, 72 kg. mlevska tarifa, po 295 do 297.5: moka: *Og< fco Ljubljana plač. po preje mu. no 430 435 Živinski sejem v Ljubljani (2. t m.) Zaradi slabega vremena in sn-ežnega zameta »Vse, vse kar je imel, je zapustil sirotišnici.« »Zelo lepo. Kaj pa je imel?« »Sedem otrok.« Vlomilci se maščujejo sodnikom Sodnijo v nemškem mestu Beuthenu so med božičnimi počitnicami obiskali vlomilci in jo vso prebrskali. Našli so samo nekoliko sto mark. iz ieze pa so sežgali skoraj ves kazenski register, raztrgali slavnostno rdeče oblačilo višjega državnega pravdraka. prevrgli vse črnilnike in ves mobilijar Ko so sodnijo po praznikih spet odprli, so našli v njej takšen nered, da se niso utegnili nad urejevanjem bavitl niti z zasledovanjem drznih hudodelcev Sicer pa so ti izginili popolnoma brez sledu. Višina barometre 308.8 m Meteorološki zavod v ТЛпЬрвИ 2 ianuaria 1929 Padavine Smei vetra in brzina v m 'n sek. lemper, tfarom ooazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Skoplfe Dubrovnik Split megla Maivišja temperatur« danes v Linbliani 0.5, najnižja —1.7. ! i #{v45 Solnce vzhaja ob 7.39 zahaja ob 16.29, Dunajska vremenska napoved i» <■>• • Verjetno je, da bo med zmernimi vzhodnimi in severovzhodnimi vetrovi 'p *ne?4o. Kljub temu je treba na jugu iz vzhodu osrednjih Alp računati z možnostjo, d* Ъл lastopilo nenadoma — toda samo prehodno _ »oplo vreme iz jugovzhoda. Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v „Jutru" »JUTRO« 5t. 3 8 Četrtek, 3. I. 1929 Iz življenja in sveta Sbanderbegova čelada in meč Albanski kralj Zogu kupuje na Dunaju zgodovinske insignije, da bi se dal kronati. — Kdo je bil Jurij Kastriota Albanski kralj Ahmed Zogu je po» elal na Dunaj posebnega sla, da bi v ondotnem muzeju za umetnostno* zgodovinske predmete kupil dragoce* no čelado in meč Skanderbega ter ju prinesel v Tirano, kjer bi Ahmed Zo* gu oba predmeta uporabil pri svojem Kronanju za albanskega kralja. Odpo* slanec je ponudil za čelado in meč ze« lo visoko vsoto denarja, pač zatega* delj, ker je predvideno, da se bo vrši* lo kronanje Ahmeda Zoga že letos me* веса aprila v Kroji. Albanskemu kra* lju se očividno zelo mudi. Ko je bil Ahmed Zogu izklican za kralja Albanije, se je nameraval pre* krstiti v Skanderbega III. S tem je ho* tel povedati, da je njegovo ustoličenje utemeljeno tudi po tradiciji in razvo* iu. Ko je namreč Albanija prišla pod Turčijo, ji je bil priznan značaj kne* fevine. To priznanje je deželici izpo* eloval Jurij Kastriota, v zgodovini znan pod imenom Skanderbeg (Ale* ksander). Kastriota je živel v petnaj* »tem stoletju, od l. 1403. do 1468. Le* tos dne 17. januarja poteče natančno 461 let od njegove smrti. Kljub dav* nim vekom pa mu je albansko ljudstvo ohranilo hvaležen spomin in si še da« nes, pol tisočletja po njegovi smrti, pripoveduje o njem legende. Kastriota je bil bister mož in jasen duh. Kako je pojmoval vlogo vodje ljudstva, ka* že že njegovo ime; prekrstil se je v Skanderbega po vzorcu Aleksandra Velikega, ki je bil tedanjemu rodu prav dobro znan. Popolnoma je torej umljivo, da sle* di tudi Ahmed Zogu zgledu svojega prednika Kastrio*e; s tem. da privze* ma priimek Skanderbega III. kliče na pomoč zgodovino in vse, kar je z njo Jriljubljeno pri albanskem ljudstvu, urij Kastriota ali Skanderbeg je bil potomec krščanskega Albanca in srb* eke princese. Murad II., prvi turški zavojevalec Balkana, ki je zdrobil srbsko premoč na Balkanu, ga je od* vedel kot talca v Drinopolje, kjer so mladega princa prisilili, da je presto* pil v mohamedansko vero. Obenem so ga vzgajali kot sultanovega paža. Kastriota je rasel in dorasel in naen* krat se je v njem zbudila prava zavest rodu in domovine. Pobegnil je iz zla* te sultanove kletke ob Tundži, Ardi ln Marici, ki obdajajo Drinopolje in se je začel skrivati po belih albanskih gorah. Začel je agitirati za svobodno Albanijo in je zbiral vstaše v Kroji in Lješu ter je s pomočjo pogumnih ro* Jakov pregnal Turke z albanskega ozemlja. Murada II. je to silno razka* čilo. Zbral je v naglici veliko vojsko, da bi z njo udaril na odpadnika in ga stri za vedno. Kastriota ga je tembolj jezil, ker je po pobegu iz Turčije zo* pet prestopil h krščanstvu. Bivši sul* tanov paž pa se j«? hrabro držal in je s spretno taktiko prisilil Turke, da so z njim sklenili mir. Sultan mu je mo* ral slednjič celo priznati neodvisnost in ga imenovati z kneza v Kroji. V starosti je Kastriota uvidel, da »o zaman vsi napori balkanskih narodov, ki so stremeli za tem, da bi se za ved» no otresl' turškega gospodstva. Zato je poslal svojega sina m unučad у Italijo, kamor so se tiste čase zate» kali mnogi balkanski ubežniki, da bi se ubranili osmanskega nasilja pod krščansko zaščito. Beneška republika je postala Skanderbegovo pribeža* lišče. Zato ima Skanderbegova krona po vzorcu tedanjih italijanskih izdelkov podobo čelade beneških dožev ln tudi ireč Skanderbega II. je po svoji obliki benečanski. Iz Benetk so prišle te in« signije na Dunaj, kjer so jih hranili v muzeju za umetnostno zgodovino. Tam jih Ahmed Zogu kupuje, da bi z njih pomočjo še okrepil svoje stališče in potrdil vero albanskega ljudstva v svojo kronano glavo. Nazai k valčku Na Dunaju, kjer so zadnji dve leti imeli velike Beethovnove in Schuber» to'Te svečanosti, bodo letos praznovali 125 letnico rojstva in 80. obletnico sr t; stvaritelja valčka, skladatelja Jo* hanna Straussa Po tem Straussu in pa po njegovem sinu je postal valček kralj dunajskih plesnih dvoran. In po pravici. Lahkotnost valčka je verni odrai. dunajskega značaja, pa tudi lju* beznivosti. Dasi so zlagali valčke tudi drugi skladatelji, je vendar ostala ta forma značilnost dunajske «niljejno* sti dandanes kažejo Dunajčani s ponosom na svoj simbol, ki ie potekel iz glave in srca .Toh. Straussa. V zadnjih deseti! letih se je v ples* ni muziki marsikaj izpremenilo Danes preplavlja plesišča jazzband, divja za* r orska muzika eksotičnih ritmov, vab ček pa jc po krivici pozabljen. Več nego akt hvaležnosti bo torej, če ga bodo letos Dunajčani zopet obudili k živli jnju. Marsikateri plesalec iz pob pretekle dobe bo imel sedaj priliko osvežiti svoj repertoar s tem, kar je že bilo — za gorami. Zima v S t. Moritzu Sankač tn skaptaa smučarlev, ki si lahko privo ščl nekoliko zimske zabave v tem najfinejšem In najdražjem švicarskem letovišču. Litvinov in njegovi pomagači Kakor smo včerai poročali, so francoske preiskovalne oblasti prepričane, da je sleparij brat roškega namestnega zunanjega ministra Litvinova s ponarejenimi menicami na iastno pest in da je njegova trditev o soudeležbi sovjetskih oficijainih krogov pri teh malverzaci-jah le prazna taktika, ki bi naj njega samega postavila za nedolžno žrtev. Med tem je prinesel neki francoski po-licijski komisar iz Nemčije razen ma-terijal, ki Litvinova zelo obremenjuje. Litvinov je hotel izrabiti dva Nemca, Livoriusa in Yoffeja, da bi mti poma- Glavni akterji v škandalu s ponarejenimi sovjetskimi menicami (od zgoraj navzdol): Litvinov, Joffe In Livortat gala, ne da bi bila o stvari poučena, pri eskomptaciji njegovih ponarejenih menic. Nemca, ki sta tudi aretirana, pa nista bila tako naivna, kakor bj se on želel, mo>raJ jim je vse povedati in potem sta hotela s temi menicami napraviti dobiček za svoj žep. Prišla sta na sovjetsko trgovinsko zastopstvo v Berlinu in zahtevala za menice 600.000 frankov, češ da sta sama že dala toliko zanje, poleg tega pa bi rada izsilila 1,400.000 frankov «za molčanje». Ta manever se je izjalovil in kakor Litvinova je tudi nju pograbila roka pravice. Neki tretji Nemec po imenu Altschütz je bil začasno tudi zapleten v nepoštene posle brata sovjetskega funkcijonarja._ Ženske v cerkvi Rev. Stewart Bernay, rektor v Finchleyu, je prejel pritožbe, da se vedejo mlada dekleta v cerkvi zelo nedostojno. Med službo božjo se namreč pudrajo nosove. Nato je napisal častiti gospod v svojem župnem glasilu članek, v katerem pravi med drugim sledeče: «Jaz sam sem doživel, da se je neka milada dama, ki je sedela v gledališču poleg mene. med odmorom česala lase in čistila glavnik ob mojo suknjo. Takrat sem se odločil, da vzamem k svojemu prihodnjemu obisku v gledališče brivski aparat s seboj in da se med odmorom obrijem. kar bi bilo gotovo manj nehigijenično od česanja. Ce pa opravlja dekle v cerkvi svojo toaileto, je to že na sikrajni meji nespodobnosti. Ce gledamo na stvar s praktične strani, vidimo, da bi bilo po službi božji še vedno dovolj časa za napudranje svetlikajočih se nosov.» Bolivijska pehota in letala odhodom aa froato. Kakor so poročale nekatere vesti, se zdi, da se ]e bollvljsko - pari Zvajskl Intermezzo spet zaostril. „španska" pred vrati! Zadnja poročila vele, da je gripa, potem ko je spravila v Ameriki na miljone oseb v postelj in na tisoče pod zemljo preskočila «veliko lužo» ln začela razsajati po Berlinu. Bolniš« niče so tam prenapolnjene in vsi pra» vijo, da je bolnikov že sedaj več nego {>red kakšnimi desetimi leti, ko je bi* a gripa pod imenom «španske» strah ln trepet vse Srednje Evrope. Prav za prav pa ne gre za nov pohod te ne« varne bolezni Iz tujine v našo bližino, ker o. 1. 1889., po veliki epidem'ji «ru« ske» Influence, je bila ta stacijonarna bolezen vse Evrope, le da je bilo šte« vilo njenih žrtev v splošnem precej neznatno. Od časa do časa, posebno no nenadnih temperaturnih spremem» bah, pa se je pojavljala v večjem ob» segu in okoli zaključka svetovne voj» ne naravnost kot katastrofa, kakor se še vsi dobro spminjamo. Nekoliko iz njene zgodovine. Pred 1. 1510. je bila gripa skoraj ne« znana bolezen. Tega leta pa so jo ob* čutili po vsej Evropi, ker je bila zdru* žena z «velikim umiranjem» Potem je obiskovala človeštvo v presledkih z epidemično naglico in stranoto. L. 1580. je divjala po vsem tedaj znanem sve« tu, vštevši Ameriko. Samo v Rimu je umrlo tedaj 9000 oseb. V manjšem ob» segu je nastopala do 1. 1850., ko je za* je'a ponovno ves stari in novi svet. Od 1. 1851 do 1889. ne čujemo o nji nič več, tega leta so jo opazili v mesecu maju med železniškimi delavci v Bu* hari in v kratkem *asu se je razširila kot «ruska» bolezen po vsem svetu. Bolnišnice in mrtvašnice so bile polne njenih žrtev. L. 1892. se je zdelo, da ji bo odkritje njenega bacila po profe* sorju Pfeifferju v Weimarju enkrat za vselej izdrlo smrtonosno želo, proti kateremu so bili zdravniki dotlej sko* rai brez moči. Toda pokazalo se je. da ta bacil ni nje edini povzročitelj, da povzroča morda le nje stranske, kata» ralič e simptome. Specifičnega po« vzročitelja naibrže sploh nima. tem* več se zdi, da razni zunanji vzroki samo potencirajo strupenost nekih bacilov, ki živijo v nosni sluznici tudi povsem zdravih oseb. Med glavne vzroke bi v tem slučaju spadala pre« hlajenja in premraženja, potem pa prevelike in prenenadne vremenske snremembe. Na vsak način pa je to infekcijska bolezen, ki se prenaša od človeka na človeka, od kraja do kra« ia, in sicer, kakor zdi, ne toliko zaradi dotika med človekom in člove« kom, kolikor zaradi zračnih tokov, ki razširjajo nje kužne snovi. Posebno nev rna je influenca torej zato, ker ne poznamo natančno njenih vzrokov in ker nimamo smotrene metode, po kateri bi jo pobijali. Imamo le dosti in uspešnih sredstev za pobijanje njenih stranskih učinkov, za pobijanje mrzlice, bolečin v mišicfh, kataralnih simptomov, kašlja in nevralgij Seve« da zahteva pri tem vsak posamezen slučaj svojo osebno zdravilno meto» do in pažnjo. Začetne pojave je lahko ozdraviti, že nekoliko dozorela bole» zen pa je silno nevarna. Ena Izmed influenčnih specijalitet je ta, da se lo« ti "oveka tudi v drugič, v tretjič in dalje. Telo se proti njej ne imuni» žira. Kako se je očirvamo? S tem. da se varujemo, kolikor mo» goče bližine inficnanih oseb, da ne rabimo njihovih robcev, da si večkrat umivano roke, da skrbimo za čistočo ust in nosa, da opustimo predvsem po» ljubovanje, da se prepustimo takoj zdravriku, e opazimv njene začetke. Za desinfekcijo ne poznamo snecifič« nih sreds* v, zlasti ne takšnih ki bi dobro desinficirala usta in nos. Profe« sor Bier iz Berlina priporoča minimal« ne doze joda — a za te je t eba vma« šati seveda zdravnika. Dolžnost obla« sti v >ave in so bile igralke burno pozdravljene od strani mladih in starih gledalcev., nakar so sledile deklamacije sokolske dece. Ko le nato zažareio na odru božično drevesce je vsa mladina zapela »Sveto noi« od spremljevanju klavirja. Končno je nastopil na bradlji še moški naraščaj, ki }e za svoje zares lepo izvedene vaje zasluži priznanj? gledalcev Mladina ie bila nato pogoščena s čaiem m pecivom, nakar je ob plesu »kola« zavladalo v dvorani živahno vrvenje. Bil ie lep mladinski popoldan in si želimo, da nam viški Sokol priredi še več tako lepo uspelih. Zdravo! OROSUPL.IE. Sokolsko društvo v Grosupljem bo imelo svoj redni občni zbor 6. t m. ob 10. dopoldne v telovadnici. Vabimo vse člane, da se zanesljivo udeleže zbora. ZGORNJI DUPLEK. Nabiralna akcija za dupleški most prav dobro napreduje. Pripravljalni odbor ie doslej pobrai prispevke v denarju in hrastovem lesu po 17 občinah, posestniki in občine prispevajo z veliko navdušenostjo, ker se bo most začel graditi v letu 1929 Posebno so se izkazali pri darovanju lesa posestnik r D. R&muta m Pa Graščina Vurberg. Seveda pa se pov-sodi najdejo tudi posamezniki, ki še tako dobremu namenu nasprotujejo A čast vsem možem, ki se trudijo z nabiralno akcijo. ŠOŠTANJ, Clane ta prijatelje Rdečega križa vabio aa občni zbor krajevnega odbora RK v Šoštamju dqe 15 t m. ob 20. v zborovalnici državne osnovne šole v Šoštanju Te dnj se bo začela tudj pobirati članarina za leto 1929. SoŠtanjčani so že ob pobiranju prispevkov za žrtve potresne katastrofe v Bolgariji pokazali, da sočustvujejo z nesrečnimi žrtvami in da tako dobro Pojmujejo blage cilje RK. Odbor zato pričakuje, da ne bo nikdo plačila članarine odklonil Ta znaša za redne člane 40, za pomočite pa 6 Din letno, je tedai tako nizka, d ajo pri dobri volji vsakdo zmore četudi ni v predobrih gmotnih razmerah in čeravno mora plačevati članarino pri mnogih drugih društvih. Odbor. SV PETER V SAVINJSKI DOLINI. Letošnji Božiček je prinesel tudi nam razvedrila. Naše učiteljstvo le pod vodstvom šolskega upravitelja g. Boža Mohorčiča priredilo s šolsko deco božičnioo; spored Je bil nad vse skrbno in zelo ljubko «zveden. Ob tej priliki je bila lepo obdarovana vsa šolska, posebno revnejša deca. Ganjeni smo bili starši ob prepričanju, da imajo vzgojitelja zares pravi čut do naših malčkov, saj je ta prireditev pokazala tako toplo ljubezen in toliko socijalnega čuta, da izrekamo šolskemu vodstvu najtoplejšo zahvalo za trud. ki ga le posebno pri tej priliki žrtvovalo našj deci. — Starši. p— Fašizem mora biti šola za poštenost in požrtovalnost za vse, ne pa igrišče za akrobatične skoke ali hodnik, ki vodi do komodnih sinekur in motnih špekulacij. To razlaga fašistom v Gorici njihov tajnik Caccese, o katerem j« bilo dobro znano, da ni prišel v Gorico samo zbog ljubezni do fašizma, marveč z jasnim namenom, da po hrbtih goriških fašistov zleze kvišku do komodnega položaja, kakor so ga dosegli že številni fašistični pokrajinski tajniki. p— Sovraštvo upora propovedujejo goriški slovenski duhovniki po naipačnem mnenju fašističnega tajnika Caccesa. Pozabljajo na svoje sveto poslanstvo in ne prinašajo ljudstvu besede miru. Neki visok prelat je obdolžil italijansko civilno oblast, da se protivi nameščanju katehetov v šoli Caccese pravi, da fašizem ne dovoli več tega, da bi uganjali kateheti v šoli proti-italijansko propagando, zato Jih ne trpijo več v učiliščih. Fašisti bodo brezobzirno storili »svojo dolžnost«. p— Nagel in počasen transport. Lansk* tržaškopristaniška komisija je ugotovila glede transportov to - le ienza^o; vagon blaga iz Hamburga na Dunaj ra>i 48 ur, iz Trsta na Dunaj pa 96 do 132 uri. Dunaj je bliže Trstu za 5(H) km. !z Hamburga, v Prago prispe blago v 52 arah, iz Trstu v Prago pa v 144 do 168 aia'i Izipremenilo se ni doslej v tem pogledu lič, ta čas pa je Hamburg navezal nase sikoro v*s srednjeevropski promet. p— Parasit!. Za na^i-uši parasite na nacionalni družbi je označil Duce vse oue, ki se odtegujejo točnemu obdavčenju. 2e mora biti v Italiji mnogo takih parasitov, da se je Mussolini javn zadr* na nje. V Primorju jih ni (morda как regni'iolo), кг.Ki tu so vsi davkoplačev tiči obremenjeni do najvišje mere in, kalt >r smo že ^petovano pribili, izterjevanje davkov ,e skrajno siro go Davčni oblasti v Julijski Krajini se pe izmakne nihče. p— Teren ob meji dela Italijanom velikt preglavice. Meja ima široko razsežnost Njena cona, je posejana z gozdovi, pome. šana s tipično kraško divjostio in zapušče-nostjo, to je izmučen teren, presekan po globokih dolinah, težaven za kontroio, ugoden za skrivališča, za zasede in tihotapstvo. Novinarji, ki tako opisujejo mejo, pravijo, da je mnogo premalo orožnikov, fi-načnih stražnikov in miličarjev v obgranič-ni službi. Nasvetujejo posebno pripravljanje za službovanje ob meji. ki se kažb vedno enako težko... Ni Šala služba ob meji. Zato pa tisti, ki jo vrše. komaj ča-kajo, da odidejo, na izpraznjena mesta pa ni nobene prostovoljne prijave! p— Ljudi, ki so se hoteli izseliti v Arne» rika, je grdo steparila neka tržaška druž« ba, kateri je načeloval Josip Jerman. Kme* čki ljudje so preveč lahkoverni. Falzifici* rali so jim ali pa vzeli od drugih z izme» njeno fotografijo dokumente za vkrcanje. Inozemci, ki so prišli Jermanu v roke, so dobili dokumente kot italijanski državljan ni Izseljenci so morali trud Jermanove uničili. Da sem jaz knjigotržec, bi moža poiskai in sprejel v službo, da bi mi organiziral prodajo knjig, kajti reči se mora, da je res trgovec. Treba je pogledati samo platnice njegovih zvezkov in se vidi, da ponuja on budi knjige, ki jih do sedaj pri nas še nikdo ni prišteval med šund. Dalje imam vtis, kakor sem videl tudi s platnic nekega zvezka, da bo sam začel izdajati boljše stvari, ki zanimajo širše občinstvo, in bo tako našim mevžarjem in cincarjem pred nosom odnesel zaslužek. Da pa se grozi trafikantom z bojkotom, pa je naravnost brezvestno, kajti znano je, v kakih mizernih razmerah živijo. Tista stvar o takih in takih instinktih ne drži, kajti potem bi morali zapreti marsikatero trgovino. — Kako bo novi odbor preganjal Sund, se še ne ve. Mislim pa, da je dobro da se taka stvar prej prečita, preden se obsodi. Jaz sem prečital tri zvezke, t j. od treh različnih povesti po en zvezek Reči pa moram, da nisem našel nič takega, nad čemer bi se bilo treba s tako ogorčenostjo zgražati. Za razvajenega literata to branje seveda ni. ljudstvu pa ugaja in na to je treba gledati. Vse je opisano bolj na dolgo in Široko in dejanje ie polno dogodkov in to hočejo mase imeti, modrovanja pa ne marajo. Saj ga še starejši inteligent ne prenese tako lahko. Govoril sem z nekom, ki si je bil pravkar kupil en tak zvezek Bil je najbrže delavec. Rekel je: Res, da ni stvar bogve kaj prida, toda dražjih knjig si ne morem kupiti. Dinar na teden pa lahko utrpim. — Mun.la Bekir je prenehal in nekaj časa molčal. Hipoma pa se je zasmejal in dejal: — Načinov, kako bi se šund zatrl, je več. Eden bi bil, da se uvede cenzura, kakor je bila v caristični Rusiji. Na to pridobitev bi bili kulturni Slovenci lahko zares ponosni. Toda, mislim, da bi bil način, ki ga je med vojsko predlagal neki ogrski poslanec v budimpe-štanskem parlamentu, kako bi se odpravilo pijančevanje, najizdatnejši. Rekel je: Ko smo napravili centralo za moko, je moka izginila; ko smo napravili centralo za sladkor, je sladkor izginil. Napravimo centralo za pijančevanje in pijančevanje bo izginilo. — Razne centrale simo med vojsko tudi pri nas imeli in njih uspeh je bil prav tak kakor na Ogrskem. Napravimo torej centralo za literarni šund, pa bo izginil. — Mislim, da bi tudi monopol na šund ne bil napačen. Nesel bi prav gotovo. družbe drago plačati Ta tržaška sleparska gospoda je živela sijajno. Slednjič эо sle* parji le prišli pred sodnike. Obsojena sta "bili samo dva: Jerman nt eno leto, sedem mesecev m 13 dni zapora, Spiro Radica pa na 11 mesecev in 26 dni Jerman je trdil pred sodniki da nima nikakega premože» nja. Dokazalo se je, da j« prisleparii nad 42.000 lir in 3000 dolarjev. p— Roparski napad si je izmislil 39 letni krojač Anton Kaltnekar iz Ilovice pri Gra» hovem. Orožnikom je pripovedoval, da rta ga na poti med Podmelcem im Sv. Lucijo napadla dva neznana človeka, ga vrgla na tla, da se je onesvestil m mu vzela deset tisoč lir. Kmalu se je zdela ta stvar orož» nikom sumljiva, pa so prijeli Kaltnekarja, ki je takoj priznal da ni govoril resnice. S simuliranim ropom bi se bil rad odkrižal svojih številnih upnikov. Kaltnekar je pri» šel pred goriške sodnike, ki so ga obsodili na pet mesecev zapora, toda z dobroto po» milostitve, ker je revež jetičen. p— Fašistično Trnovo. Podeštat ▼ Tr» novem nad Gorico L. Baggiani je organi» ziral z velikim trudom vse «drugorodno» prebivalstvo te cone in je razvrstil v razne panoge sindikalnega delovanja. Ustanov» ljeni «dopolavari» baje poslujejo izborno. Zimski šport obeta trnovski planoti nove» ga življenja... Okoristiti se hočejo z njim seveda Lahi, Trnovci bodo garali гл mal zaslužek all celo zastonj. p— Trije fašistični samostani Italijanski menihi na Kostanjevici v Gorici, na Sv. Gori in v vipavskem Sv. Križu so pravi zagrizeni fašisti. Gvardllan s Kastanjevice le na Sv. Gori hujskal fašiste, da nai umorijo Slovenca dr. Kralja na Kostanjevici žaflio goriškega nadškofa napram posestnikom samostana, na Sveti Gori kriči pater Inama. da ie fašizem pravi ookrnviteli katoliške cerkve, v Sv. Križu so menihi odpravili i* cerkve slovenske orldnee in slovensko petto. V službi faštema stopilo ti menihi ln postopata s slovenskim Imdstvom surovo kakor razni drugi razbiiači v deželi. ki misiiio. da bodo s silo kar бея noč PoitaffiančMi naše ljudi. Prejšnte čase te bHo na Kostanjevici in na SvH Gori lepo poskrbljeno za slovenske in Haliianske romarje. sedal le tam vse italijansko in patri v Sv. Križu, ki bivalo med samimi Slovenci. so vrgli iz cerkve slovensko pridieo. molitev in oette Ti menihi srovorilo. da mora biti v Italiji vse italijansko, papež le Italijan. Bog oče Je Italijan, cerkev le italijanska. oblast te italijanska, torej kai hočejo drugorodci ob teh razmerah? Tisti pijani gvardijan s Kostanjevice te še vedno na svojem mestu. Nesrečni dr Krall te odveden v konfinacMo. In ta dr. Krall te bil goreč kotaloški prosvetni delavec! Ko-stanieviSki gvardijan ne spada v konfina-cijo. ampak v naifruršo lečo za naivečle zločince. Skandal za cerkev, da n še pusti v Gorici! adio Izvleček iz programov LJUBLJANA čil ш 4 kw). iAUKCb UU9 m 0.7 1W>, PkAUA U4S) m i iw) BKNO 1441 a 3 kw), VAKSAVA Ulli m lükw). BERLIN 14S4 ш «liwl, fkANKTLKl 1448 Ш 4»w), LANUtN dtkQ (4t>v ш 4>kw). »tU IIUAK1 tiau k» 1 kw), UUNAJ (517 oi linwj, LONUUN tLUveB uy 1604 m kW). KIM 144» m 4 kw), ВО ütMPCSlA I55ö ш 4U sw), STOCKHOLM (Mo-taia 1380 ф )0 kw) Četrtek, 3. januarja LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba in borzne vesti. — 17.: Koncert radio-or-kestra. — 18: Ceščina; uvodne besede govori češkoslovaški konzui dr. Ressl. — 18.30 Odbira piemtnske^živine. (.ing. Lah) — 19: Tehnika letaisiva; predava dr. Breznik. — 19.30: zgodovina Slovencev (prof. Kranjec) — 20: G. Banovec poje slovenske narodne pesmi. — Radio-orkester. — ZAGREB 17.30 Pol.uden p0ixxdans,.i koncert — 19.30: Prenos simion.čnega koncerta iz Prage. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30. Prenos simfoničnega k.»n- t rta iz Smetanove dvorane. (Jirak. Schumann, Ma-hier.) — BRNO 16.45 Dueti za ženski zbor — 19.30: Prenos s.mfonicnega koncerta iz Prage. — VARŠAVA 20.30: Večerni koncert orkestra in solistov. — DUNAJ 11: Koncert kvarteta. — 16: Popoldanski koncert. — 17.15: Glasbeni program za deco. — 20.05: Koncert narodnih pesmi. — 21.15: Glasba iz dobe Aibrechta Dürer ja — BERLIN 17.30: Koncert orkestra. — 19.30: Prenos iz charlottenburške opere: Verdijev »Othelo«. - Lahka glasba. - FRANKFURT 20.15: »Ziina«; glasbeno literaren večer. — 21.15: Koncert komorne glasbe. LANGENBERG 17.45: Komorni koncert. — 20: Mešan večer in koncert orkestra — Dramski večer in lahka glasba. — STUTTGART 16.15- Glasba romantikov. — 20.15: Dramski večer in koncert lahke glasbe — BUDIMPEŠTA 12.20: Reproducirana glasba — 18.15 Koncert salonskega tria — 19.30: Prenos iz budiimpeštanske opere — Koncert lahke glasbe. — LONDON 19.45: Beethovnove violinske in klavirske sonate. — 30.15: Koncert lahke glasbe. — 20.45: Koncert kvarteta. — 21: Orkestralni in pevski koncert. — 20.35: Koncert komorne glasbe. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Dramski večer in lahka glasba. — 18.30: Godba na harmoniko. — 19.15: Koncert pevskega zbora. — 20.15: Koncert vojaške godbe. „OLLA" GUM Stalno strokovno nadzorstvo pri proizvajanja. Dokazano najpopolnejša! Zahtevajte znamko и galoše in snežne čevlje. Jrinf nimajo ^ tekmeca hm KM! po 40 Din Da № svojo novo otvorjeoo mo> distovsko trgovino napravil čim pristopnejšo najširši kupovale« publiki. sem se odločil, da prodam vse gotove ŽENSKE KLOBUKE IZPOD LASTNE CENE Prodajah bom najmodernejše prvovrstne kvalitete od 120 za 40 D, od 150 za 50 Din od i 80 za 60 Din In takn dalje — da. najdražje pariške modele od 1600 Din dajem za 300 400 ln 500 Dia Ker je moja trgovina povsem nova. ra-torej imam le najmodernejše ženske klobuke L MIL К IC - BEOGRAD Knez fttihaflova I — a V provinco pošiljam po povzetju, neugajajoče zamenjam z drugimi f Potrt «tofcofc« iatoetf Butunjam pretežno vest, da le moji iskreno Kifbljena žena, Ыага fivttenska družica in skrbna mati, дояра Frančiška Pozariek roj. Jeršin dane« popotdne ob 16. po Mtiem trpljenju za vedno raitisnšla svofc Pogreb se bo vtSH ▼ petek popoldne ob 14. (2.) • Triašk« cee*e 24 na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, 2. јмиигЈ« Martte Pozariek, soprog ki otrok*: Ivan ki Marija por. Barlö. Prima flor nogavice par del) kakor več parov drugih Pazite na znamko in zahtevajte oovsoö ie Ie flor noaavice znamke Mravljah rakaj s пси Oglasni odb-cLalck -Jedra,', ЉаЦјаљо,. PrtJtriuHjat. jäL it. i+gi JLclLl, oglcuri, hislu iujo v posredovalne uu soajaL пл- псиплпл. obOiuioa,. vsaka. basvda, pcu-.— Najmanjši zsiAsak Din, 5*-. Vri^U/jbüia, zcu šifro Vin, j- Vjcl •jrtskojbut 4- JS, vpostas ti оошшпг z /uuocdom*, so • слгп> oglasi пл ргьоЬсшу čtkovm, гтхеил, po/bu- tra nibuc* fyubljana.st 1x841 , rvJUxuruMbga xsuxcaja: vsaka bastcLa/ Din, — Naj-nanj rt znesek VL/l. to"Pristojbina, za, šifro Dut, 5- Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telef. štev. 3492, 2492 ter eksoozitaro v Šiški telef Stev. 3203. Vrehrurui iÜ4F liZJb Gospodinjo dobro izurjeno t ▼ e e h bi Snih delih, lžče Stanko Rožič, Kranj, Savsko predmestje 8. 120 v Železnlnarje dobro izurjene рошобшке • prejme Franc Stupica, Ljubljana, Goeposveteka c. it. X. 123 Praktikantinjo zaietmeo za pisarno sprejmem proti trimesečji! brezplačni praksi. Osebno se je predstaviti na naslov, ki ga pove oglasni oddelek «Jutra». 122 « Dekle pošteno bi zdravo, sa vsa hišna dela, ki zna samostojno kuhati in ki govori srbsko ali nemško, iščem za majhno obitelj 2 oseb. Mesečna plača 550 Din. — Ponudbe s spričevali na naslov: Zorka dr. Grgina, Beograd, Sremska ulica в. 176 Gospodično Iščem k 2 deklicama 1 in pol do 8 leta. Ponudbe pod šifro «R 514» na ogl odd. «Jutra». 113 Knjigovodstvo Ssunostojna, organizatorična moč, vešč* vseh pisarniških del, tTgovske slov in »umike korespondence, strojepisja, dobi takoj mesto — Glasbeno naobraieni prednost Ponudbe pod značko «Gospod ali dama» na ogl oddelek «Jutra». 12 Damske krojače popolnoma izvežbane pomočnike sprejme v stalno dolo tvTdka «Elite», Ljubljana, Prešernova ulica 9. 155 Mesar, vajenca poštenih staršev, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 149 Deklico rtaro od 14—15 let, revnih staršev ali siroto vzamem k otroku, ali za svojo — Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». 145 Natakarico ■ primerno kavcijo sprejmem Naslov t oglasnem oddelku «Jutra». 137 Model, mizarja za izdelavo lesenih modelov — s večletno prakso, sprejmem« takoj Glasbeniki imajo prednost Ponudbe na Dioničko društvo tvornice predenja i tkanja pamuka, d. d. u Dugojresi 117 Pridno dekle za kuhinjska dela sprejme hotel Štrukelj. 172 Učenko sprejmem v modno trgovino. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 188 s^fffW^t Za pobiranje občinskih doklad sprejmem kavcije zmožno osebo Lahka služba, pripravna za vpokojenca. — Takojšnje ponudbe na naslov; Alojzij Rozman, Pre valje. 124 Družabnika (со) išče izvrstno uvedeno «olid no stavbno podjetje izven Slovenije. — Ponudbe pod «Arhitekt» na ogL oddelek «Jutra». 45085 Velik zaslužek! Sprejmem zanesljive in sposobne ljud; za prodajo srečk državne razredne loterije zs vse kraje države. «Slavija», k. d., Beograd, Skopijanska 5/L 45267 Agilne zastopnike in akviziterle išče svetovna zavarovalna družba, ki deluj« v vseh zavarovalnih panogah, ta vse veije kraje mariborske oblasti Pri uspešnem delovanju razven provizije tndi fiküum Ponudbe na upravo «Jutra» v Maribora pod «Velik zaslužek». 45118 Šoferska šola liDlastveno konee«i]onlran< lamernik. Ljubljana Do aajska 30 ГеМоп 2236 -Permanentni tečaj) u vee 854 Francoski in angleški poučujeim po ugodni ceni na Staiem trgu Stev. 3/П. desno. 158 ti. Th. Rofman: Janko in Stanko 33. Skozi eno Izmed odprtih oken sta zletela naravnost v dvorec. Tam ie zadovoljno sedel stari bogataš In Dušil vodno pipo: SSTl SSTI Tedaici pa so se zganili zasto-rl; slišal )e skok. toda videl nI ničesar. Toliko, da nI od straha Izgubil copate. »Ali boste takoi Izpustili ubogega najemnika in niegovo ženo?« ]e kriknil Stanko s kar moči strašnim glasom — »Ne najpref morata plačat) najemnino,« se le zadri stari hudobnež, vendar mu ie bil zlas dokai boleč. — V tem ga le nekdo z vso silo po. tegnil za brado, nekai ga ie uščenllo v nos In nekai ga ie sunilo v hrbet tl'4 Fotografski pomočnik sedaj kot poslovodja teli premeniti mesto. Ponudbe pod «Retušer» n» oglasni odd. «Jutra». 114 Vajenec išče mesto za učenje tr govine t mešanim blagom Naslov na ogl. odd «Ju tra» pod šifro «Močan fant». 109 Trg. pomočnik mlad, Seli službe v boljši manufakturnj ali mwlnj tr govini Cenjene ponadbt- na oglasni oddelek «Jutra» poii Silro «Vesten». 45171 Maihen avto dvoseaežen, takse proet, kakor nov. proda Fajfar, kolarstvo, Ljubljana, Tr novska ulica 25. Telefon št. 8410. 136 Naročalte «Jurja s pu§o» celoletno stane samo 20 Din Vse številke iz teta 1928 ее dobe za 12 Din. po pošti 1 Din več flprava «Juria». Ljubljana, poštni predal 144 23 Strojnik starejši, vešč vsakovrstnih strojev in njih popravil — želi službo. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» po mešan, blagom, v trgu Trbovlje, na lepem prostoru, tik glavne ceste, vse skupaj ugodno naprodaj Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro" «Pozicija». 178 Več abonentov sprejmem na najboljio domačo hrano po 18 Din dnevno Naslov v oglasnem oddelka «Jutra», 133 Pridtfki Ajdovo moko po 6 Din. garantirano pristno od 25 kg naprej razpošilja Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik. Gorenjsko. 861 Iščem lokal primeren za mesnico, ie mogoče s stanovanjem, na prometnem kraju v Mariboru Ponudbe na ogla-ni oddelek «Jutra» pod šifro •Mesar 15». 115 Lokal v hotelu Tratnik. Ljublja na, Sv Petra cesta 25 — takoj oddam 8P 9 Gostilno dobro idočo v prometnem Kraju aa Notranjskem ali aa Dolenjskem, ob deželni cesti v bližini postaje, vzame.m t&koi v najem ali aa račun — Ponudbe pod šifro «Kom» na ogl odd «Jutra». 45264 Majhno stanovanje oddam takoj. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 128 Stanovanje 2 sob, kuhinje, sobe za služkinjo in pritiklin, parket, elektrika in vodovod, odda s 1. februarjem Hro-vat, TViaška cesta — Stan in dom 127 Stanovanje 3 sob m vseh pritiklin oddam samo mirni družini — Naslov v oglasnem oddelku Jutra». 45182 Stanovanje «obe ln kuhinje (lahko tudi samo prazna soba) iičeta novoporočenea ta 1 februar — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Bližina gorenjskega kolo dvora» 45039 Brezplačno stanovanje dob! postreinica. Prednost imajo vdove brez otrok. Naslov pove oglas, oddelek Jutra». 140 Kdor prodaja ali kupuj« AUTO naj m obrne n« naslov: Karoi Camernik. Ljubljana, Dunajska cesta 36 (Jugo-Auto, telefon 2236) In vpo. Sije popis voza. kakršnega žeti prodati ali kopiti Pri tem iumedovanju se «ajbolj varujejo interesi prodajalca in kupca 45676 Gospodično etenogTafinjo in strojepisko, ki b' mi mogla proti popolni varnosti položiti v gotovini aH preskrbeti kredit do 50.0TO Din, sprejmem takoj v stalno službo proti dobri plači po dogovoru, event bi lahko vstopila kot družabnica C«>nj. ponudbe pod «Srnina eksistenca» na oglasni oddelek «Jutra» 147 Z 80.000 Din pristopim kot družabnik t osebnim sodelovanjem, k solidnemu trgovskemu podjetju, najraje elektrotehnično stroke. Cenjene dopis« na oglasni oddelek «Jutra» pod «Sigurno». 144 Stanovanie lepo sobo In kuhinjo llče poštena stranka s februarjem ali marcem. Plača do 600 Din Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Čistost». 143 Na stanovanie sprejmem takoi gospoda. Nnslov v oglasnem oddelku «Jutra». 177 Nežamane plohe «vež« rezane, brestov«. Jelenove in orehove prodam nekoliko vagonov Pisati na ogl*« oddelek «Jutra» ood šifro «L In II vrste» 44910 Drva popolnoma suha. bukova In premog dostavlja v vsaki množini na dom tvrdka A~ JeranSiČ Karlovška в 8 Telefon 8457. 153 r*J Ц Opremljeno sobo «oliko, Čisto in svetlo, s separiranim vhodom, električno razsvetljavo in par ketirano, par sto korakov od glavne pošte oddam takoj boljšemu stalnemu gospodu Naslov v ogla», oddelku «Jutra». 44925 Sobo v eredtni mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 180 Sobo s štedilnikom ali s kuhinjo, na Kodeljo-vem »11 v bližini išče mirna stranka, ki event tudi odkupi pohiitvo Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Kodeljevo». 129 Sobo - sredini mesta oddam 1 ali 2 osebama takoj ali s 15 Jan Naslov v Ogla«. oddeJ! ilku «Jutra». 116 Separirano sobo z elektriko oddam ta 200 Din Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 159 Opremljeno sobo lepo, oddam boljšemu za-konskemu paru ali 2 gospodoma v Z e 1 s d t j a m i — Istotam sprejmem tudi več abonentov. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 94 Zastonj dam opremljeno sobo tn hrano za primerno posojila Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Januar 1929». 131 Sobico s hrano oddam v centru mesta Naslov рот* oglasni oddelek «Jutra». 132 Sobo s posebnim vbodom Ia električno razsvetljavo, v novi blii takoj oddam Na«lov v oglasnem oddelku «Jutra» 45253 Prazno sobo v Celju • kuhinjo event tndi bret aje iščem s 1 all U Jan. Ponudb» na uprivo «Jutra» v Celju pod litre «Mirna rtranka» 44940 Prazno sobo separirano, elegantno, s souporabo kopalnic«, v novi palači takoj oddam boljši stranki Naslov ▼ Oglas oddelka «Jutra». 141 Opremljeno sobo oddaa t, event. 1 gospodični Ogledati med 4. in 8. ur0 zvečer na Starem trg« 8/11, desno. 157 Klavir dobro ohranjen «Czaipka», prodam. Ljubljana T, Aljaževa 28. 45241 Doberman a rodovnikom, rujav, 18 mesecev star, dober čuvaj naprodaj ta 1200 Din Ponudbe na oglasnf oddelek «Jutra» pod «Doberman» 80 Črn doberman s« je zatekel 26 decembra bliiu Ljutomera. Vrniti ga j« proti nagrad] na naslov: Dr. Lorgo:, Šmarje pri Jel-šah. 88 Oddam sobo za 270 Din Naslov v ogl oddelku «Jutra». 138 Separirano sobo elegantno, т sredini mesta. v bližini glavnega kolodvora. išče soliden gospod Ponudbe se prosi aa sel odd. «Jutra» pod «Strogo separirano». 2 gospoda ali gdč. sprejmem v centru mesta s 14 jan n* brano is ete-novnaje. Električna ras-svetljava Naslov v ogla», oddelku «Jutra». 171 Sobo 3 mesece zastonj tistemu, ki posodi 1000 do 1500 Din Naslov ▼ oglas oddelku «Jutra». 174 Na stanovanje sprejmem gospoda ali gospodično Naslov ▼ oglas. oddelku «Jutra». 160 Separirano sobo oddam t oeebama s 15. januarjem. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 162 Opremljeno sobo oddam takoj boljšemu gospodu n« Sv. Jakoba trgu št 8/1. 180 2 gdč. oz. dijakinji sprejmem na hrano ln stanovanje. Električna rai-oddelku «Jutra». 156 Gospoda ali dijaka sprejmem na stanovanje ▼ lepo zračno sobo aa Taboru. Nas'ev pove oglasni oddelek «Jutra». 161 Opremljeno sobo v sredini mosta oddam takoj onemu gospodu. Naslov pov« oglasni oddelek «Jutra». 125 Prazno sobo ta pisarno, v sredini mesta iščem s 15. Januarjem. Pismene ponudbe na poštni predal 138. 121 r®4 Dve gospodični želita dopisovati o ti rem д poznanstva s drema inteli ?*ntnima eo*podoma — Ponudbe aa oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Hrvatica ia Slovenka» 29 Inteligentna gdč. želi resnega znanja s častnikom ali uradnikom od 28—40 let Dopise na ogl oddelbk «Jutra» pod iifro «Mirna sreča 1929». 151 Predpust se bliža, pa eem sam — plesal bi rad. a ne znam katera dama bi me naučila sladek poljubček bi dobila Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Ce bi me iz srca ljubila». 148 Sanje Dvignit« pismo v oglasnem oddelku «Jutra». — Šifra «Pomlad se bliža». 163 Starejši tvornlčar poeestnik v Ljubljani želi znanja z gospodično, zmožno pravilne nemščine in zanesljivo pri pisavi. Ponudbe z referencami in sliko pod «Inteligentna, poštena» na oglas, oddelek «Jutra». 179 Planino vzamem v najem za nekaj mesecev Ponudbe na or'. oddelek «Jutra» pod šifro «Pazljivost». 28 Dva psička lepa in mlad» dobre roke. Naslov oddelku «Jutra». oddam v v ogl. 170 Zavitek t zlatimi čipkami tem Iv gabila na Starem trgu od trgovine Kozer do Sterka Poiten najdi» rfj se prosi, da proti nagradi odda v oglasnem oddelku «Jutra». 16 i Električna naprava (Dynamo 8 HP) skoraj nova, takoj poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 45275 Pletilnl stroj Ideal Stev. 10 naprodaj v Zg. Šiški 164. 154 športne sanke кгал»o ia trpežno Izdelan« prodaja Fajfar. kolarstvo, Ljubljana Trnoveka nI 26 Telefon 8410. 136 Krznar sprejema lisic«, клав ta mačke v strojenje in bar-vanj« po telo nitki oeaL Kneht Ivo, krznarstro —• Marijin trg 1/4. 16T Vsak petek namočena POLENOVKA Anton Legat, trg. Ljubljana Miklošičeva c. 28. Trgovci špecerije, b'aeovne asenture, potniki, ki se žele baviti z angro=prodajo specijalno pakovane m pripravijo« n«, osobito iskane 1063»a čokoladne bonbon-marke naj se javijo s cenjenimi ponudbami na Centralbureau «AMERICAN»*Chokolade, Beograd, Obiličev Venac 8/IEL Zahtevajte BREZPLAČEN CENOVNIK UR namiznih, žepnih, stenskih na odplačila ia v со* tovioi »Odplafa« K. O. S. BEOGRAD, Kralia Petra 64, техкшт 13460 Slavnemu občinstvu se priporoča za naklonjenost :: za I. 19 29 ; jflugust čem, stavb. In pohištveno mizarstvo j! Zg. slik« 122 pr LJubljani Ronald Wild, HOLMESFIELD & Bessie Ddafield Wild, ScheffieM, (Engle&ka), Lastniki jugoslcvensktf] patentov: br. 2185: »Poboijšanja, koja se odnose na proizvodjenje gvoždja i čelika bez Mrlja«, br. 2430: »Poboijšanja u spravljanju FERO-HROMNE LEGURE«, br. 2433: »Poboijšanja pri spravljanju, 1 koja se odnose na spravljanje legurnog gvoždja i čelika« prodajo gornj« patente ali dato Не ел со i* Iste. Ioloraiacid« daije dr. Janko Olip, Beograd, Kralja Milana 48. 1201-« □OUUUULUJUUUUUL^Um ODVETNIK 160.6 dr. Albin Suyer v Ljubljani naznanja, da je preselil svojo pisarno na Resljevo cesto št. iS, i. nadstropje. ДШШШДППШ H II .IÜLJJDDDDDODDDQI1IODLIULJULIC SREČNO NOVO LETO želi tvrdka LJUDEVIT MARX, tovarna lakov d. d, DOMŽALE PRI LJUBLJANI vsem p. n. nakupovalcem barve za mehka tla PUTZ-BLITZ-a kakor tudi parketnega voščila WIX-WAX in SALONBODENWICHSE in se v nadalje najrtopilejše priporoča FRANC VALENTINČIČ, zastopnik, Ljubljana, Emonska cesta 10. Zahvala. Ljudska Samopomoč v Mariboru Je tepladala hitro ki točno posmrtdne po umrlem nad učitelju Viljemu Oebauenju, zakar se M toplo zahvaljuje« in Jo vsakomur priporočam. 1207-a MATILDA GEBAUER. Zahtevajte od $vojega trgovca da prodaja J4 ovxgincaxio ugobancd-pcdent^xnoRo pri hateri bo $xccv nekoliko manje zasluzil рас pa гcsu \n bolj zadovoljni 5 jim kruhom in pecivom. Urejuje Davorin Ratljen. izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerJek. Za ktseratm del je odgovoren Alojzij Novak. Vai ? Ljubljani.