105. StnllKa. i Liiiiim i mu, i. Bali mi. L Mo. ^^IK^^K V^VUflB ^^^^1^9 ^^^^^^E ^^B^^3P ^^^B^^B ^^H^^^^k^^B ^^^^^^^B ^^^^^^p ^^^^^^h ^^^^^^^^^H ^^^^^^L ^^^^^^^B ^^^^^^^H ^^^^^^^^H> ^^^^^^^H ^^^^^^K ^^^^^^^H^ft ^^^^^^^1 ^^^^^^^^B ^k^k^k^kb k^k^k^k^H ^k^k^k^kv k^k^k^^kV k^k^k^k^B ^k^k^k^k^V .Slovenski Narod* rali« po pošti; xa Avstro-Ogrsko: Ofclo leto skupaj naprej . K 28 — pol leta „ n . . • 14*— četrt leta „ „ . • . 7— I na mesec m w • . » 2-50 | za Nemčijo: I ćelo leto naprei . . . . K 33*— za Ameriko in vse druge dežele: ćelo leto naprej . . • . K 38.— VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži zs odgovor dopisnica aH znamki. Dprarnlitvo (spodaj, dvorišče levo). KnaflOTa sllca št. 5, telefon ftt. SS. Iifaafa vuk 4mn ivefier Itrttciil ■•flolfe ta prasalkt. Inserati se računa!^ po porablj2ri2rn prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mni širok prostor: enkrat po ft vin.t dvakrat po 7 vtn., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., partc in zahvale (tuiak prostor) 10 vio. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naroeila brez istodobne vposlatve naročnlne se ne ozira. „Narodna tfakaraa« tolafo« 41. 89. UpravnlStvu naj se pošiljajo naroćnine, reldamicije, inserati i. t d.f to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja ¥ Izubijani dostavljen na dom ali če se hod i ponj : ćelo let > naprej • • - . K 26*40 j po! leta...... 13*20 I I četrt leta „ . . ^^ . 6*60 I na mesec.....• '• 9 2*20 Posamezaa* iierllka velfa 10 vlnariev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uređalitvo: SnaflO7a ulici ŽL 5 (v pritličju levo,) telefon St 34. M Uli Pilili DimaJ, 7. maja. (Koresp. urad.) Dradno se razglaša: VZHODNO BOJISČE. Ob ugodneni vremenu je bilo i včeraj obojestransko !eta!siio cielo-vanje Jako živahno. V vzhotini Galiciji sta bili včera] dve sovražni letall sestreljeni. ITALUANSKO IN JUGOVZHOĐNO BO.IISCE. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnegra štaba p 1. H o f c r, fml. ^mlfrp nr^đnn n^rilfl m\Mm lildtliid SIiiiiLlIII. Berolin, 7. maja. (Koresp. urad.) \\ olifov urad poroća: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJI5CE. Armadna skupina presto- ionaslednika Ruprehta. Pri Lensu in ArraSy Je doseget artiMeriiski boj zvečer zopet večjo iiutost. Razteza se čez Ballecotirt (j^ije proti vzhodu, Sovražnik nada-Ijcije obstreljevanje St Ouentlna, k! ie provzročHo v mestu poŽ2re in na katedrali ponovno poškodbo. Armadna skupina nemškt-ga prestolonaslednika. Po izgubah. ki uh je prinesel dan S. maja Frar.cozom, so včeraj najprvo odnehal! od nadaifevanla svojega n-pada. Sele popoldne so napadle moćne 5i!e med fortom de Malmaiso-nom in Brayem; bile so do zadnjega zavrniene.Zvečer in ponoći so se pri-čeli ljuti napadi sevemo Laffauxa \n med cestama Soissons - Laon in AHfes. Po trdih bo!?h, pri katerih smo doseffl? krajevite us-?ehe m prizadiall sovrainlku težke izgube, so naše hrabre čete olidržaJe vse pozicije. Med Aillesom in Craonnom so se izjalovili liuti delni napadi Francozov. Na »Zimski gori« so valovali boji ves dan semintla. Z brhkim naskokom smo zopet osvofil; sevemo pobočio in ie držali proti mnogim sovražnim navalom. Francoz se je moral umak-niti na južno pobocje, vfsokR planota je ostala nezasedena z obeh strani, Clievreg ie v naši posesti. 14 so-vražniii letal }e bilo včeraj zbitih na tia. Tuđi ta veliki bojni dan bitke ob Aisni je bi? za nas uspešen. Od 5. maja smo pr?pel?a!i izmed Soissonsa in Reimsa vjetnikov 9 oficirjev, 725 mož, plena 41 strojnih in brzostrelnih pušk. VZHODNO BOJISCE. Ne glede na posamezen ogenj je vladal na fronti mir. MAKEDONSKO BOJIŠČE, V loku Crne je narastel artiljerijski ogen? od časa do časa do znatne Ifutosti. Slahejši sovražni infante-rifski oddelki, ki so tipa!! proti našim pozicijam, so bili lahko zavrnjeni. Zapadno Vardar.^ so se ponesre-čili šunki sovražnika na boćarske poljske siraže. Prvi generalni kvartirni rnojster v. Ludendorff. SonišliO uBEBrno poročflo. Berolin, 7. maja. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča, dne /. maja zvečer! NafrontipriArrasutra-i a in o č e n artiljerijski ogenj v posameznih odse-k i li. Pri R o e u x u ter med Fontainorn in Riencour-tom smo krvavo zavrnlli angleške napade. Pri Bul-lecourtusebojševrši- Ob Aisni so se ponesre-čili na obeh straneh Crao-nella močni sovražni napadi. Angleško-francoski vefsnapadi zopet odbiti. Dunaju 7. maja. Tuđi drugi, z glavno silo vojske nad 400.000 mož izvršeni franeoski napad ob Aisni in na fronti v Champagni je smatrati za ponesrecen. Pač se je Francozom posrećilo na nekaterih točkah doseći krajevne uspehe, na podlagi doseda-njih izkušenj pa je verjetno, da bodo te pozicije zopet izgubili. Izgube na-padalca presegajo nekako 40rc vseh čet. Od do sedaj v boj postavljenih 53 franeoskih divizij je izgubilo nad 20 divizij več. kakor 2U svojega mošt va. Te velikanske izgube so pro-vzročile. da je armadno vodstvo pri-tegnilo z drugih delov fronte rezerve. V Italiji vlada zopet velika ner-voznost. Berolin, 7. maja. (Koresp. urad.) Wdf*.~v urr.ci nnr^čr*: Cetrta bitka pri Arrasu je končana. Angleži kljub silnemu tratcuju ljudi in materijala na 30 km dolgi fronti nišo imeli nobenega drugega uspeha, kakor da so zavzeli razvaline vaši Fresnov severno od Scarpe. Bero!inf 7. maja. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča: Franeoski poraz dne 5. maja se je izkazal po dopolnilnih poroČilih za mnogo težji, kakor je bilo začetkom spoznati. Po strelski pripravi, ki je prekašala vse do sedaj izvršeno, so postavili Francozi proti visini Che-min des Dames v prvi crti nad 15 divizij ter so bili zaradi nezaslišano krvavih izgub prisiljeni vreči vedno več rezerv v boj. Te rezerve so ie-mali z vso naglico z vseh drugih delov fronte. Velikanska armada 200.000 mož naj bi bila izvršila odlo-čilni udarec. Najtežje izgube in minimalni krajevni uspehi so bili rezultat najsilnejšega napora, za kateri je bila Francoska zbrala vse razpoložlji-ve sile. Dne 6. maja dopoldne je nastala pavza. Sele tekom dneva se je franeoski oeen] zopet ojačil ter so se zo- pet pričeli nara^čajoči boji. Na vzhodnem krilu bojne fronte se je vršil za »Zimsko goro« od dopoldne-va pozno v noč z največj:> Ijutostjo boj. Popoldne ob 6. so nemške čete v jurišu zopet zavzele svoje izgubljene jarke ter jih obdržale proti šest-kratnim besnim sovražnim napadom. Francozi so imeli tu prav izredno težke izgube ter so se morali umak-niti na južno pobočje. Planota sama je nevtralno ozemlje. Proti večeru so zbrali Francozi zopet vse razpoložljive sile in rezerve, da izvrše zopet sunek v silnem navalu na 18 km Široki fronti na čr*i Sancy - Ailles, pa tuđi ta silni napor vseh sil se je zlomil z najtežjimi izgu-bami v našem zapornem ognju in o^nju strojnih pušk in v bližinskem ognju. Boje 5. in 6. maja je šteti med najtežje in najbolj krvave izmei vseh dosedanjih franeoskih ofenz: / ter jih bo šteti vse čaše med najbolj ponosne častne dneve pres^olonastedniko-vih arniad ob Aisni in v Champagni. Berolin, ć. maja. (Koresp. urad,) \Volffov urad poroča: Cesar Viljem je poslal cesarjeviču to-le brzojavko* V resen, odločitev poln čas pada to leto Tvoj rojstni dan. Hvaležna in polna zaupanja zre z menoj domovina na Tvojo in druge nemške bojne fronte, ki so neomajno kljubovale vsem napadom in bodo stale tuđi v novih boiih neomajane. Bog dat domovini v Tvojem sedanjem letu po-polno zmago in blagoslovljen mir. — Viljem. Izgubljeno zaupanje. Bern, 6. maja. Rodbine franeoskih internirancev, ki so prišle tu skozi, iz-javljajo soglasno, da je franeosko časo-pisje od zadnje ofenzive sem izgubilo zaupanje med ljudstvom. Ljudstvo je iz~ previdelo, da so se mu že dolgo predlagale laži. Nekaterl prorokujejo v krat-kem izbnih revolucije. FPANCOSKO UPADNO POROClLO. 5. m a j a zvečer. Danes so se razvile naše operacije v stiku z opera-cijami angleških armad v pokrajini se-vero - vzhndno od Soissotrsa in pri Che-min des Damesu. Kljub ljutemu od-poru Nemcev, ki so vrgli velike mase čet v boj, so dosegle naše čete ze4o sijajne uspehe na fronti kakih 6 km, tako na crti pristava Moisy - Moulin-Laffaux, kakor vzhodno od Moullna, kjer smo đospell s svojo crto tik do ceste Soissons - Laon. Severno od Nan-teuila la Fos>c in Sr.ncyja je imel so-vražnik izredno težke izdube. Opetovani protinapadi v tcj pokrajini so se zlomiH v artiljerijskcm ognju in ognju strojnih pušk. Opazovaii smo nemške kolone, ki so korakale proti C'ienni-zyju \n Chamouillu. Naša pehota se je polastila vse visoke planote vzhodno od Cernyja en Laonnois do vzhodno od Craonna, sedeža sovražnega odnora in njegovih protinapadov. Dospcli smo do tock, ki obvladujejo Ailetto južno od Aillesa in južno od gozda Vauclerc. Število čez dan naštetih vjetih presesa v trenutku 4.300 mož, katerirn je pri-šteti §e 1000 mož od včeraj. 6. maja popoldne. Severo-vzhodno od Soissonsa so Nemci izvršili ponoči številne napade z močnimi četa-mi na pozicije, ki smo jih bili rni včeraj zavreli. Boj je bi? posebno ljut v okolici Laffauxa, sevemo od pristave Froid-mont in severno od Rrayeja en Laon-nois ter od Cernyja. Povsod smo zlo-mili nem§ki napor ter pognali njih na-padalne valove z ognjem ali z baionc-tom nazaj. Do zadnjega smo obdržali svoje pridobitve. Naše čete so se na zavzetem ozemlju vstaliie. Potrjuje se, da so imeli Nemci tako v včeraj šn i em boju, kakor tuđi pri svojih protinapadih ponoči krvave izgube. Izkratka so nas napravile vse operacije 4. in 5. maja skupaj z operacijami Angležcv za so-spodarje večjega dela grebena Chemin des Dames na fronti 30 km. Stevilo do seđaj naštetih \ietih znaša 5600 itož, med njimi 150 castnikov, od teli več po-veljnikov bataljonov. Vnlenili smo 7 to-pov, med njimi več težkih topov. Silni topovski boji severo - zapadno od Reimsa in v Champagni. Zavzeli smo oporisče zapadno od gore Comillct ter po živahnem boin zavrnili dva poskusa proti našim jarkom v okolici »Visoke gore«. Nemšid nenadni napad na Mai-sons de Champagne se je tud i ponesre-čil. Z ostale fronte ni poročati o nobe-nem važnem dogodku. Franeoski general!. Ženeva, 7. maja. Franeoski vojni m> nister je izročil 8 generalov, ki so bili pri predzadnji prebitni bitki odstav-ljeni, vojnemn sodišču. PriČetek nove franeoske prebitne bitke je provzrocil v Parizu zopet veliko pričakovanje. Prvič se sklepajo v Parizu stave na izid seda-njih odločilnih bojev. Vojna v zraku. Berolin, 3. maja. (Kor. i-rad.) Wolffoy urad poroča: Kakor dokazn-jejo najdena povelja, so Angleži in Francozi pred začetkom velike ofen- zive namcravali sestreliti vse nemške balone. Od 6. aprila do konca me-seca so samo Francozi ob Aisni in v Champagni napravili 46 balonskih napadov, pa se jim je posrećilo uni-čiti samo 5 balonov. V vseh petih slučajih so se opazovalci resili. Me-seca aprila so ncmški letalci sestre-IIII 30 privezanih balonov entente na zapadni fronti, h katerim priđe še 6 balonov. Kritična situacija y Rusiji Dogodki, ki so se zadnje dni odigrali v Petrogradu, kažejo, da se približava kriza ruske revolucije svojemu vrhuncu in s tem morda tuđi svoji detirritivni razrešitvi. Na-sprostva med provizorično vlado in radikalnirni revolucijonarnirai stru-jarni, katerlh vidni poglavar je Ljc-nin, so provzročiia povodom komtn-tarja, ki ga je objavila vlada k Mi-ljukovi noti z dne 1. maja, v Petro-gradu velike demonstracije in prišlo je ćelo zopet do krvavih pouličnih bojev. Ti dogodki so prisilili delav-sko-voiašk? Odbor, ki si je od vsega začetka lastil pravico, da v imenu revolucijonarnega ljudstva kontrolira zlasti zimanjo politiko oficijalne vlade, da je moral zavz«.jti napram položaju odločihio stalisče: ali za vlado in proti političnemu radikalizmu ali za radikalce in proti doseda-nji oficijalni politiki revolucijonarne Rusije, proti Miljukovu, Gučkovu, Rodzijanku, pa tuđi proti zavezni-koin, katerih zaupanje v rusko demokracijo je očividno najožje zveza-no z zaupanjem v sedanje vodilne može ruske demokracije. Iz Petro-grada poročajo, da je bilo posveto-vanje Odbora o položaju jako'dolgo-trajno in težavno. Zmagala je ko-nečno ideja, da bi imel nastop proti provizorični vladi nedo^Icdne po'v-dice in bi razdvoji! tuđi proic: same, katerih priznana voditelja ' -renjski in Plehanov sta v mini.;tr-skein svetu odobrila Miljukovo noto in poznejši komentar. Nastop Odbora, ki je izjavil, da rečeni komentar provizorične vlade pcpolnoma odgo-varja intencijam in ideja!om revoln-cijonarnc Rusije, je odločil zmago provizorične vlcde. zmago Miljuko-va in GnČkova nad Ljeninom in njego vi ni i. LiSTEK. 13 Polkovnik Chabert. Franeoski spisal Honorć de Balzac. (Dalje.) Grofica je prebledela. Ko je polkovnik to opazil, je Iz ginjenostu da je ženi, katero je nekoč gorečo ljubil, prizadel živo bolest, obmolknil; toda zadel ga je tako stmpen pogled, da je takoj povzel: — Bili ste pri ... — Dovolj, gospod, je zaklicala grofica odvetniku, dovolite, da se urnaknem. Nisem prišla sem poslu-sat takih strahot. Vstala je in odšla. Derville je hitel za nio skozi pisarno. Grofica pa je odletela kakor na perutih. Vrnivši se v svoj kabinet je našel polkovni-ka. ki je v največji razburjenosti z dclgimi koraki meril sobo. — V tistih časih, je rckel, je vzel vsak svojo ženo, kjer jo je hotel; nh sem pa storil prav, da sem jo slabo izbral in se zanesel na zunanjost. ^rca nima! — Olcjtc, polkovnik, mari nisem imel prav, ko sem vas prosil, da ne pridite k meni. Zdaj sem o vaši identiteti prepričan. Ko ste se prikazali, se je grofica zganila na nedvoumen način. Toda izgubili ste svojo prav do. Vaša žena ve, da vas ni moči spoznati. — Ubijem jo! — Blaznost! Prlmejo in obgla-vijo vas kakor zločinca- Morda vam pa smrtni udarec izpodleti! Bilo bi neodpustljivo zgrešiti ženo, kadar jo hoćete omoriti. Dovolite, da popravim vaše nerodnosti. vi veliki otrok! Pojdite za danes. Pazite, mogla bi vam nastaviti past in vas dati za-preti v Charenton. Pošljem ji naše listine v podpis, da vas obvarujem vsakega presenečenja. Ubogi polkovnik je ubogal svojega dobrotnika in se poslovil opro-ščajoč se na vso moč. Počasi je sto-pal po temnih stopnicah, zatopljen v žalostne misli in potrt morda po udarcu, ki ga je pravkar zadel, udarcu, ki je bil od vseh najkrutejši in ga je zabolel v dno srca. Tedaj je pri-Sedši do zadnjega odstavka stopnjic zasjišal šumeti obleko in njegova žena je stala pred njim. — Pojdite, gospod, za je nago-vorila in ga prijela za roko kakor je bila to nekdaj njena navada. Nastop grofice, zvofc njenega Klasu, ki je postal zopet Ijubeznjiv, sta zađostovala, da ohladita jezo polkovnika, ki ji je slepo sledfl* prav do voza. — Vstopite vendar, mu je prlgo-varjala, ko jl je sluga nastavil pod-nožnico. Tn kakor bi začaral, je naenkrat sedel v vozu poleg svoje soproge. — Kam se pelje milostliiva? je vprašal Iakaj: — V Groslov, je odvrnila grofica. Konji so e spustili v tek in skoro pustili Pariz za seboj. — Gospod! je izpregovorila grofica z naglasom, ki odkrlva eno tistih redkih razburjenj v življenju, ki nam pretresejo telo in dušo. V takih trenotkih je vznemirje-no naše srce, vse mišice, živci, naš obraz, naša duša, telo. vsaka luknjica na nas se trese. Zdi se, kakor da bi svojega lastnega življenja ne imeli več v oblasti. Uhaja nam. beži od nas, polašča se drugih kakor nalez-Ijiva bolezen, prehaja k njim z naši-mi pogledi, z našim glasom, z našimi kretnjami in usiljuje drugim našo voljo. Stari vojak se je stresel, ko je začul to edino, to prvo besedo, ta strašni nagovor: »Gospod!« Toda ta beseda je bila obenem očitanje, prošnja, odpuščanje. upanje, obup, vpra-sanje, odgovor. Ta beseda je obsega-la vse. Grofica je morala biti komedi-jantka,da je mogla toliko zgovornosti, toliko čuta položiti v eno samo besedo. F?esnica se ne zna tako popolno izražatl, odkritosrčen človek ne raz-stavi vsega tu jim pogledom, pusti pa, da vidiš to, kar skriva v svojem srcu. Polkovnika se je polastil silen kes radi njegovih sumničenj, radi zahtev in njegrove razsrjenosti. Po-vesil je oči, da ne izda svoje za-drege. — Gospod, je povzela grofica po jedva opazljivem premoru, prav dobro sem vas spoznala! — Rozina. je odvrnil stari vojak, ta beseda obsega edino tolažbo, ob kateri morem pozabiti svojo ne-srečo. Dve debeli. vrGči solzi ste se titrnili na roke njegove žene. ki jih je stiskal, da ji izrazi svojo očetovsko udanost. — Gospod, je nadaljevala grofica, misliti ste si morali vendar, kako silno težko sem se odločila stopiti pred tujega človeka v takem nemo-gočem položaju kakor je moj! Če že moram radi tega zarudevati. tedai naj se to zgodi vsaj le v moji družini. Ta skrivnost bi morala vendar ostati pokopana v naših srciii. Odpnstili mi bodete, upani, niojo hladnokrvnost napram Chabertu, o katerem nisem smela verovati, da še živi. Prejela sem vaša pisma, je pripomnila živahno, ko je na obrazu svojega soproga brala nemo očitanje, toda prejela sem jih trinajst me^^cev po bitki pri Eyla-vi; bila so odprta, umazana, pisave ni bilo spoznati in ko sem dosegla Napoleonovo privoljenje k svojemu drugemu zakonu, si stvari nisem mogla drugaCe razla^ati, kakor da se hoče spreten goljuf norčevati iz mene. Da ne motim miru grofa Fer-* rauda in ne raztrgam rodbinskih vezi, sem morala vsekako biti oprez^ na napram kakeinu namišljenjHQai| Stran 2. „SLOVENSKI NAROD«, dne 8. maja 1917. 105. štev. Provizorična vlada Je resila sebe in svojo politiko ter si brezdvom-no utrdila svojo pozicijo, ker se je zanjo postavil reprezentant ljudstva, delavsko-vojaški Odbor, ki ji je dal spričevalo, da ravna v interesu ruske demokracije. Miljukov in GuČkov, ki skrivata svoje dalekosežne vojne nacrte za jako miroljubne in demokratične be-sede, zaenkrat zopet obvladujeta položaj. Ali j3 ta njima zinaga lc efemerna, ali je rnorda z zadnjimi do-godki res Ljeninov vpliv tako oslabljen, da v bodoče ne bo mo£el pro vzročati nobene večje krize, to je drugo in — lali!:o rečemo — se ne-rešeno vprašanje. Najnovejše vesti kažejo, da se razburjenje v Petro-gradu Še ni polcglo. Doscdaj se ne da presoditi. ali gre le Še za odmeve preteklih dni ali pa za novo vrenje, ki naznanja nove kritične izbruhe. Vsekako je soditi, da se bo položaj na Ruskem kmalu popolnoma-razjasnil. KOMENTAR PUŠKE VLADE K NOTI OD 1. MAJA. Petrograd, 5. maja. (Kor. urad.) Z ozirom na dvome, ki so nastali glede interpretacije note zunanjega ministra, ki je bila priložena izjavi provizorične vlade z dne 9. aprila o vojnih ciljih zavezniškim vladam, smatra provizorična vlada za potrebno podati to-le pojasnilo: 1. Nota je bila predmet dolgega in temeljite^a razmotrivanja provizorične vlade ter je bila soglasno sprejeta. 2. Očitno je, da je bila v tej noti, ko govori o odločilni zmagi, mišljena rešitev v izjavi z dne 9. aprila obseženih problemov, ki se je razložila s temile besedami: »Vlada smatra za svojo dolžnost in pravico izjaviti že danes. da cilj Rusije ni gospodstvo nad dnigimi narodi, niti zavoje vanje njih narodne posesti, niti zascdenje tujih ozemelj, marveč utr-ditev trajnega miru na podlagi pro-stega razvoja narodov. Ruski narod noče ojačiti svoje zunanje sile na račun drugih narodov ter ne narnerava niti njih podjarmlje-nja. niti ponižanja kateregakoli naroda. V imenu naivišjih temeljev pravičnosti je zlomil ruski narod okove, ki so tiščali poljski narod. Ruski narod pa ne bo trnci, da bi izšla njegova domovina iz velikega boja ponizan a ali v svojih življenskih silah iz-podkopana. 3. Pod pojmi »sankcije in garan-cife« trajnega miru je razumela pro-vizorična vlada utesnitev oborože-nja, mednarodna razsodišca i. dr. To izjavo bo zunanji minister sporočil veleposlanikom zavezniških držav. Nove demonstracije in protidemon-stracije. Roiterda-n, 7. maja. Med vojaki in Ljeninovci je prišlo v petek na Nevskem prospektu do novih spo-padov. Ljeninovci so nosili zastave z napisi: Doli z vlado, doti z vojno! Proti Ljeninu je bil izvršen atentat. Po demonstracijah so priredili pristaši vlade manifestacijo pred an-fcieškim in franoskim veleposlani-štvcm. Angleški veleposlanik je zbrani množici izjavil. da tuđi Angli-ja nima aneksiionističnih namenov, temveč da mora Ie do skrajnosti na-stopiti za Belgijo. Tzjavil je nadalje, da Angln'a radi tega tako oštro kon- Chabertu. Mari nisem prav ravnala, recite? — Da. prav si ravnala in jaz sem tišti tepec, tišti osel, tisto govedo, ki nisem bolje premislil posledic tega položaja. Toda, kam se peljeva? je vprašal polkovnik, videč, da je \oz zapeljal že čez mitnico La Cha« pelle. — Na moje posestvo'v blizini Groslaya v dolini Montmorency. Tu, gospod, hočeva skupno premisliti, kaj nama je ukreniti. Poznam svojo dolžnost. Dasi sem po zakonu vaša žena, v resnici vendar ne morem biti vaša. Vsaj ne želite, da ves Pariz govori o nas. Ne izdajva javnosti tega položaja, ki izroča mene javnemu posmehu in varujva svojo čast. Ljubite me še vedno. je nadaljevala in oš»nila polkovnika z žalostnim in milim pov.ledom; toda, ali nisem bila opravičena, skleniti novo zvezo? V tem izrednem položaju hočem slediti notraijemu glasu in zaupati v vašo dobrotLuvosU ki mi je tako dobro znaiia. Mari torej ne ravnam prav, da vzamem vas za edinega sodnika o svoji usodi? Bodite sodnik In stranka- Zaupam v plemenitost vaše-ga značaja. Oprostili mi bodete po-sledice nezakrivljenih zmot. Priznam vam torej, jaz ljubim grofa Ferrau-da. Siratrala sem se opravičeno, ljubiti ga. Ne zarudevam ob tem priznanju pred vami; če žali vas, tedaj nama nikakor ni v nečast. Čemu naj vam pokrivam resnico? Ko sem po nakijučju postala vdova, nisem bi!a trolira potovanja ruskih, dosedaj ▼ inozemstvu ž i većih revoludjooar-jev, ker se nahajajo med njimi nemški plačenikL Ruski socijalni demokrati tej izjavi ne verjAmejo. Kodasj, 5. maja. (Kor. urad,) »Extrabladet« poroča iz Hapa: Pot-niki poročajo, da so inozemci v Rusiji eedalje bolj vznemirjeni. Dogodki v Rusiji se razvijajo t vso naglico, nikjer ni discipline, prava anarhija. Zlasti vznemirjeni so angleški krogi zaradi očitnega sovraštva najŠirših ruskih krogrov. Angleži so pripravljeni na neljuba presenečenja. Angleškro poslaništvo je strogo zastraženo. Ke-rcnjskil je obiskal Carskoje selo, da se prerriča, da je storjeno vse, da car ne more uiti. Z gotovih strani se je namreč zahtevalo, da se car in carica prepeljeta v Petropaviovsko trdnjavo. Ko pa je hotela vlada to izvršiti, je to smatrala straža kot osebno razžalitev ter je protestirala, češ, da ni vzroka za nezaupanje. Petrograd, 7. maja. (Kor. urad.) Reuter. Na zborovanju vojaškega sveta je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da je smatrati oborožene ali neoborožene poulične demonstracije proti vladi za izdajstvo na ruskem gibanju za svobodo. Miljukova dvojna Igr*. Turin, 6. maja. (Kor. urad.) »Štampa« poroča: Delavsko-vojaški Odbor trdi, da govori vlada doma v zmislu antianeksijonističnih želj ljudstva, napram zaveznikom pa vztraja pri svojih panslavističnih in protitiirških stremljenjih ter obljub-lja podpirati interese zaveznikov. Zato je vlada poslala zaveznikom 1. maja razven objavljene note, ki jo je želei Odbor, še eno tajno noto, ki je vzela prvi noti vso veljavo. Politični begunec Trockij, Ljeninov so-raišljenik, ki se je s podporo od mi-nistrstva vrrnil iz Amerike v Rusijo, je bil v vzhodni Aziji po nalogu iste-ga ministra, osobito Miljukova, are-tiran. Kako plašijo ruske pacifiste. Petrogradska brzojavna agentura javlja, da je vrhovni pove*jnik petrogradskih čet, general Komilov, i/dal oklic, v katerem pravi: Nemci zbirajo močne sile, da udarijo na Petrograd. V Libavi se zbira veliko nemško brodovje, ki bo poskusilo, čim bo morje prosto ledu, izkrcati posebno napadalno armado, morda blizu Petrograda. Kornilov zato od-rejuje reorganizacijo vseh petro-gradskih iezerv in njihovo intenzivno izvežbanje, da bo mogel ščititi prestolnico in narodno svobodo. Kor-nilovo povelje je spreten ruski pre-vod rimskega Hannibal ante portas. V drugi vrsti pa naj očividno služi tuđi namenu, prisiliti vse vojaštvo, ki sedaj brez dela postopa po Petro-gradu ter se udeležuje demonstracij, zopet pod strogo vojaško disciplino. Za samostojnost Finske. V finskem deželnem zboru je govo-ril senatni predsednik Tokoj o raz\roju Finske, naglašajoč, da je morala Finska videti do zadnjih dos:odkov v zmagi Rusije nevamost za Finsko, vsled č*e-sar je smatral marsikateri Finec za svojo dolžnost, stopiti v službo sovraž-nikov Rusije. Glede bodočnosti Finske je izrazil mnenje, da je finski narod zrel za samostojnost, da je neodvisen v svojem gospodarskem in kulturnem razTv*oju in neodvisen tuđi v svoji dru-žabnosti, tako da lahko odloča sam o svoji bodočnosti, pri kateri ne srne priti v poštev taka zveza z Rusijo, ki bi ta ali oni narod ovirala v svojem razvoju. Skrbi američkih 2idov. Stockholm, 7. maja. »Rječ« poroča, da je dobil Miljukov to - Ie brzojavko: Ameriško Židovstvo je vznemirjeno vsled vesti, da deluje nekaj elementov v Rusiji v prilog seperatnemu miru s centralnimi državami. Separatni mir bi imei namen, zopet uvesti prejšnji auto-kratičrii režim in za Žide poslab^anje prejšnjejca položaja. Ameriško Židovstvo je pripravljeno, pristopiti ruskim bratom v demokratičnem jebanju, ki je edino upanje vseh v Rusiji živečih narodov. Nato je odgovoril Miljukov: No-bena ruska stranka ni raz-motrivala do sedaj niti možnosti separatnega miru. PosojUo srobode. Petrograd, 6. maja. (Kor. ur.) Petr. brz. agent. Plenarno zborovanjc delav-skega in vojaikega sveta je sklcnil z vsemi glasovi proti 123 jdasovom, da bo pođpiral takozvano »Posojilo «vo-bode«. Đrambna dolfnost na Flnskcm. flelsinsfors, 7. maja. Senat je iz-volil odsek, da pripravlja zakon o splošni brambni dolžnosti. Anerišid foženirji na sibirski UtmošdL Žeocva, 5. maja. »Progres de Lyon« poroča: Po enomesečnem preudarjanju je sprejela vlada v Pctrogradu Wilso-nov predlog, da bi se sprejelo za erad-bo na sibirsko železnico par tisoč ame-riških inženirjev, Spedjalistov mehani-kov, da se odpravijo nedostatki in se tako zopet prione s pošiUatvijo japoa-skesa streliva. Rmerlka v vojnL DVEMIUJONSKA AMERIČKA VOJSKA. — POSOJILO SVOBODE. Ban» 5. maja. (Kor. urad.) »Đund« poroča, da ie amerišld državni tajnik Lansinc poslal ameriikemu posUništvu v Bernu brzojavko, v kateri pravi, da je bil zakon o veliki amerilki armadi pred-včcrajšnjim sprejet z ogromno većino. Ta zakon bo dvignil regularno armado na 287.000 mož in narodno gardo na 625.000 mož, obenem pa uvaja v Zedi-njene države teorijo in sistem obligato-rične vojaške službe. Ta zakon pomeni nabranje kakili 2 milijonov mož tekom enega leta. Angleška in franeoska misija raz-motrivata z vlado, kako bi bilo mogoče vojaške, finančne in ekonomične vire Zedinjenih držav najbolje porabiti. Kongres Zedinjenih držav je že do-volil izdajo 7 milijard dolar jev ter bo izdal obligacije. Ta velika emisija bo dobila ime »Posojilo svobode za mir«. Denar, ki se bo s tem posojilom dobil, je doloČen za boj proti avtokraciji, je sredstvo za vojno v interesu svobodnih vlad in posebno umestno je, ker izdajo to posojilo Zedinjene države, da se izda v imenu svobode. Pariz, 6. maja. (Kor. urad.) »Ma-tin« poroča: Ameriška vlada je predložila kongresu zakonski nacrt, ki pooblašča vlado, da 1. določi maksimalne in minimalne cene za vse predmete, ki se rabijo v vsakdanjem življenju, da 2. prevzame vse tovar-ne, obrate in rudokope, 3. odvzame privatnim osebam proti primerni od-škodnini za vsakdanje življenje potrebno blago, 4. da onemogoči spekulacije, da 5. uredi železniški promet v skladu s potrebami dežeine obrambe, 6. da utesni porabo žita in 7. do se pooblasti poljedelski minister, da nadzoruje promet z živili. »Daily Mail« poroča, da pridejo sredi meseca maja prve ameriške vojne ladje v Evropo in da je računati na novo dobo v vojevanju na morju. »Matin« javlja, da je ameriška vlada predložila kongresu zakonske nacrte o določbi najvišjfh ceri za vsakdanje potrebščine, o prevzetju tovarn, delavnic in rudnikov, o uredbi, s katero se omeji peraba žita, o zaplembi živil, o onemogočanju špe-kulacfj in o prevzetju železnic po državi primerno potrebam vojne uprave. Rotterdam , 7. maja. Roose-velt je nabral za svojo evropsko ekspedicijo 10.000 Zamorcev. Posla-nec Kahn je predlagal v poslansk! zbornici, da naj se vlada pooblasti, da nabere 10 ali tuđi več polkov in-janske konjenice. Vsak Indijanec, ki se da nabrati, naj dobi ameriško državljanstvo. Obregon in Carranza. »New York Heralda« poroča iz Mehike, da se namerava mehikanski vojni minister general Obre^on z vecjo armado Zeneva, 5. maja. Pariška izdaja boriti proti Zedinjenim državam in strmoglaviti Carranzo. Iz neutralnih držav. NOVI GRŠKI KABINET. Rim, 6. maja. (Kor. urad.) *Agenzia Stefani« poroča iz Aten: Novi grški kabinet je sestavljen ta-kole: Predsedstvo in zunanje Zai-mis, mornarnica Demergis, aproviza-čija Drosopulos, vojna polkovnik Charlambis. MHan, 7. maja. (Kor. ur.) Iz poro-čila »Secola« izhaja, da so vsi člani kabineta Zaimis ententi prijazni. Zaimis je sestavil novo ministrstvo v prepriča-nju, da bo mogel nastopati ententi prijazno. Zatrjuje se, da se bodo prejšnje kontrole upravnih funkcij zopet uvedle. Zastopnik Italije Audisio bo vodil kontrolo nad policijo, Francoz Clergeot kontrolo nad poštno in brzojavno upravo, Rus Makalinskij bo nadziral železtii-ce in Anglež Baumont pristanišča. Vsa Grška se bo razdelila v štiri pasove. Zatrjuje se, da bosta prišla zapadna Grška in Epir pod it?.lijansko kontrolo. Spanski micistrski svet. Bern, 5. maja. (Kor. ur.) Lvonski listi poročajo iz Madrida: Včerajšnji ministrski svet se je bavil z vprašanji zunanje politike, z nastopanjem južno-ameriških republik, z nastopom socijali-stov v Rusiji in vsled tega nastalim položajem, z živilsko krizo v raznih deže-lah in z napredovanjem liberalizma pri vseh narodih. Premog za Švlco. Bern, 3. maja. (Kor. urad) Ofi-cijalno se poroča: Pokajanja med nemškimi in švicarskimi posredoval-ci so končana. Pogodbe, ki se bodo predložile obema vladama v ratifikacijo, nameravajo podaljšanje dne 2. marca 1916 sklenjene in 30. aprila 1917 potekle pogodbe do 31. julija t L S tem )e zgotovljena Svici doba* va premoga in železa za 3 mesece v dosedanjem obsegn in na dosedanjl podlagf. Tuđi za Švicarsko domačo industrijo, ki je bila posebno zadeta od nemške uvozne prepovedi, je ustvarjena možnost zadovoljivegm izvoza. Mirovno vpraianje. HELFFERICH PROTI PREDČAS- NEMU MIRU. Đerotia, 6. maja. (Kor. urad.) V državnem zboru je izjavil državni tajnik dr. Helfferich: Težave priti-skajo hudo na nas in na vse narode. AngleŠka izstradalna vojna je pač tako ogromen zločin, da ga svet do-sedajj še ni videl. Upam, da bodo njega povzročitelji kmalu več trpeli kakor mi. Mir, ki naj prinese ljudstvu kruha, moramo Še le izvoje-vati, danes ga še ne moreno i m e t i. Sklep miru je enostav-no vprašanje volje do zmage. ki jo pri sovražniku še nismo strli. Mir, ki bi ga mogli skleniti danes, pome-nja za ljudstvo 1 a k ot o; takega miru Nemčija n o č e in ga ne more pre-nesti. (Živahno odobravanje na desnici.) Nemški državni kander in voini cilJL Berolin, 7. maja. »Lokalanzeiger« piše danes na Čelu lista z misterijoz^ nim namigavanjem: Državni kan-cler je odgovor na vprašanja o vojnih ciljih tako daleč odložil, kakor to poslovnik dopušča. Na dlani je do-mnevanje, da hoče počakati, da priđe do dogodkov izredne politične dalekosežnosti, kl mu bodo olajšali njegovo stališče. V resnici se govori že dolgo, o takem do^odku, ki ga je pričakovati, in kl se ne bo, kakor upa »Lokalanzei-ger«, ponesrečil. Turčila za premirje. Sofija, 6. maja. Turski velik! vezir Talaat paša je izjavil uredniku oficijoznih »Narodnih Prava«: Glede vseh vprašanj vlada med nami in zavezniki popolno neomajno soglas-je. Borimo se za časten mir insmo pripravljeni boj prekiniti, ako bi naši sovražniki sprejeli pred-log, naj se pričnejo mirovna po-gajanja. STOCKHOLMSKA KONFERENCA PRELOŽENA NA 17. JUN1J. Pariz, 7. maja. (Kor. urad.) »Petit Parisien* poroča, da je priredilo včeraj v Parizu 45 od 90 na Franco-skem obstoječih socijalistiČnih zvez konferenco, da določijo svoje stališče za nacijonalni kongres socijali-stične stranke 27. maja, na katerem se ima razpravljati o udeležbi stranke na sesianku v Stockholmu. Pred-sedoval je poslanec De Gmise, ki je izjavil, da je potrebno, da se doseže za vojne žrtve odskodovanje. Vodja manjšine Longuet je prečital Bran-tingovo brzojavko, po kateri se se-stanek v Stockholmu preloži na dan 17. j u n i j a. Longuet je izjavil, da treba razdor v nemški socijalist ični stranki in rusko revolucijo smatrati novi dejstvi, ki sta omogo-čili vzpostavitev mednarodnih od-nošajev. Manjšina bo vzdrževala to stališče na prihodnjem nacijonalnem kongresu. Nato so bili prečitani razni dopisi, ki so ugotovili napredek manjsinskega gibanja v provinci, izrekli željo, da naj se skliče nemudo-ma internacionalni socijalistični biro. I osfallh boiišL BOLGARSKO URADNO POROCILO. 6. maja. Makedonska fronta. V loku Crne ves dan in ponoči silen sovražni ogenj z nialiml presledki. Na visini 1050 živahen ogenj min. Na desnem bregu Var-darja južno od Gjevgjjelija so se po silni artiljerijski pripravi približale sovražne enote našim stražam. Zapadno od Dojranskega jezera živahen ogenj artiljerije metal min in strojnih pušk na naše prednje pozi-zije. V ravnini Seresa je bilo artiljerijsko delovanje na obeh straneh ži-vahnejše. Poročnik Burkhardt je zbil vzhodno od Crne sovražni pri-vezni balon. — Romunska fronta. Mir. TURSKO UPADNO POROČILO. 6. maja. Fronta v Iraku. V Iraku je splošni položaj neizpre-menjen. Dve ruski eskadroni s stroj-nimi puškami, ki sta skušali prekoračiti gornji tok Dijale, smo zavrnili ter sta pustili 10 mrtvih na bojisču. — S Kavkaske fronte poročajo samo o živahnem delovanju naših patrulj. — N a S i n a j s k i fronti je obložilo 6 naših letalcev sovražni glavni stan in neko letallšče izdatno in uspešno z bombami. ITALUANSKO URADNO POROCILO. 6. maja. Na trentinski fronti artiljerijske akcije, ki so bile ljutejše pri Asticu in na asiažki visoki pla-notl Na poboČJih Zugne, Lagarinska dolina, je vdrla ena naših patrulj v neki sovražni jarek in prinesla s se-boj vojnega materijala. Na julijski fronti je delovala sovražna artiljerija živahnejše pri Gorici in na severnem kraškem odsekiL Naša je izvedla koncentracijski ogenj na soseščino Volčjedrage in Komna. Zvečer se je posrečilo sovražnemu oddelku po ljuti artiljerijski pripravi zasesti eno naših izpostavljenih postojank jugo-vzhodno Gorice. Sličen napadalni poskus na naše pozicije na hribu Volkovnjaku na Krasu je bil pa glad-ko zavrnjen. Italija caka odločitve na zapadu. Iz italijanskih listov: Jako živahno se pečajo listi z vprašanjem, zakaj je Conrad odložil svoje napa-dalne nacrte proti Italiji. »Messag-gero« in »Secolo« hočeta vedeti to čisto natančno: ker sta Conrad in Ludendorff nesporazumljena. Razlika v mnenju med nemškim in av-strijskim armadnim vodstvom je iz-redno velika, tako zatrjuje »Gazzet-ta del popolo« in se veseli, da je Italija rešena največje nevarnostL »Tribuna« svari, naj nikdo ne vara same-ga sebe glede sovražnih namenov, ki so mnogo večji kakor pa strah pred njimi. >Stampa« pravi, naj nikdo ne podcenjuje nemških voja-ških uspehov na zapadu. »Mattino« pa piše, da se ne more zahtevati od Cadorne ofenzive poprej, dokler se v Italiji ne ve, kako teče zajec na Francoskem. To se pravi: Italija naj še nadalje caka in naj ne preliva zopet krvi ponepotrebi. RUSKO URADNO POROCBLO. 5. maja .Romunska fronta. Y smeri iz Kezdi Vasarhelvja v pokrajini zapadno od Monastirske Kasinula je pričel sovražnik z ofenzivo. Ogenj naše artiljerije je pognal sovražne kolone iz jarkov. Na ostali fronti ogenj pušk in izvi dno delovanje. 4. maja. Romunska fronta. V okolici Vološkanija, 30 vrst severo-zapadno od Focsanija, so vdrli naši od-delki s podporo inf ante rij skih izvidni-kov, ko so prekoračili žične ovire, v sovražne jarke pri vaši Vološkani, pre-podili sovražnika ter dospeli zasledujoč Nemce, do Kalimane. Nemške rezerve, ki so bile prihitele na pomoč, so skušale naše oddelke obkoliti, ti pa so se, ko so si napravile z bajonetom pot, vrnili v naše jarke. Pooštreno podmors1^ wm> PRED POMORSKO BITKO? Roiterdam, 7. maja. »Daily Mai!« poroča: Za sredo maja priča-kujejo ameriškevojnelad-je v evropskih vodah. S tem se prične novo razdobje vojne. Pričakovati je velikih dogodkov na morju. Potopljene ladje. Berolin, 7. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Zopet je bilo v Kanalu, v Biskajskem zalivu in v Severnem morju potopljenih 11 par-nikov, 1 jadrnica in 1 ribiški parnik s skupaj 31.000 tonami. K prej objavljenim uspehom podmorskih čolnov prišteti še 8 potopljenih oboroženih angleških parnikov s kakimi 24.000 tonami in eno angleško jadmico. Sef admiral, štaba mornarice. Podmorska blokada Befega morja. Stockboim, 5. maja. »Aftonbladet« poroča iz Bergna: Neki pomorSČak nemškega podmorskega čolna, ki je po-topil ruski parnik »Olgo« zunaj Sevcr-nega rta, poroča, da je štacijoniranih 16 podmorskih čolnov v Severnem lede-nem morju, vsled česar je plovba v Ar-hangelsk nemogo5a. Z ruske strani pa so napravili proti blokadi podmorskih čolnov svoje korake. Rusi so naročili iz Južne Amerike hitre, oborožene motorne čolne. Obramba Arhangelska in Mur-manske obali je poverjena angieSkcmu admiralu Kempu. Municijski transport v . Rusijo gre preko Vladivostoka. Kakih 500 ameriških Železničarjev bo vodilo transport vojnega materijala na razne odseke fronte. Pomanjkanje na AngleSkem. Angleški kralj je izdal 2. t. m. slovesen oklic, v katerem nujno pri-poroča, naj ne rabijo žitne hrane vsi oni, ki si morejo preskrbeti drugo hrano in naj se glede žita sploh postopa z največjo štedljivostjo. Družine naj omeje vsaj za eno črtrtino običajno porabo kruha, in tuđi konjem se naj ne daje žito ali oves. Ta oklic bo štiri nedelje zapored preči-tan na vseh angleških prižnicah. Rotterdam, 5. maja. (Kor. urad.) Kakor poroča »Daiiv Telegraph«, je parlamentski tajnik živilskega urada podal demisijo. Zadeva se bo odložila za tako dolgo, da se ministrski predsednik vrne s Francoskega. London, 4. maja. V Avstraliji je na-kopičenih na milijone in milijone kilc-gramov zmrzlega mesa, ki ga pa ni mo-goče poslati na Angleško, ker ni lađi!. Casopisje v Londonu grozi pomorskim lordom s časopisno vojno, če ne bodo kmalu pokazali uspehov proti podmorski vojni, češ, da Anglija sedaj na morju izgublja, kar pridobiva na kopnem. Angteško maščevanje. London, 3. maja. (Kor. urad.) V zbornici lordov je izjavil lord - prezi dent tajnega sveta lord Curzon v odgc voru na ugovor nadškofa v Canterbur> iu in drugih napram mascevalnim korr kom proti nemškim nasilnostim, da sku šajo >femci opravičiti potapljanje hospi-talskili ladij s tem, češ, da se uporablja- 105. Itcv. .SLOVENSKI NAROD*, dne 8. maja 1917- Stran 3. Jo za prevažanje Pet fn municije. To očf- tanje pa je absolutno neutemeljeno. Vlada čuti ravnotako kakor na Pranco-skem. da ni izbire in da je treba mašče-valnm korakov, Francoska je storila mnogo hujše korake. Razglasila je, da bo postavila nemške rjetnikc na fran-coske hospital&ke ladje. Ali je imei ta korak uspeh ali ne, se še ne da pove-dati, toaa od letalskega napada na Freiburg sem je bila samo se ena hospi-talska tedja napadena. Lord Curron je končal: Kar se je zgodilo, ni bil akt kaznovanja ali maščevanja, marveč previdnost t interesu našega ljudstva. Promet v talijanska pristani§čih. Li: ga no, 3. maja. (Kor. urad.) Mor-nariško ministrstvo n epodpisuje več rednih poročil m teđenskem prometu v rtaiijanskih pristaniščih. Azenzia Stefa-ni priobalje za teden, ki je potekel dne 29. pr. m.f nastopno statistiko o prometu v italijanskih pristaniščih: priplu-lo je 627 trgovskih ladij s 406.065 ton, odplulo 521 s 453.040 ton. Italijanske izgube znašajo tri parnike, vsebino ton je agentura zamolčala in 7 jadernic pod 300 ton vsaka. Značilno, da Agensa Stefani ne priobčuje berolinskih nradnih rednih poročil o žrtvah podmorske vojne. Razne vojne vesti. UPOR V ITALIJANSK1 ARMADI? Koln, 7. maja. »Kolnische Zei-tung« poroća iz vojaškotiskovnega stana: 20.000 mož italijanske arma-de, ki so bili nekaj časa na dopustu na Siciliji in so se tam združili s šte-\ilnirnj ubežrriki, se je očitno uprio. Branili so se iti »a fronto in so se upirali z režjem policiji in č€tam proti njim poslanim. Italijansko ar-madno vodstvo hočefcfzdati nove odredbe in poseže vmes najbrže tuđi ^ artiljerijo. Dogodki v Milanu. Lagaao, 7. rnaja. (Kor. urasL) V Milanu javni mir še vedno ni vzpo-stavljen, marveč se prjčakuie, da se agitacija še stopnjuje fn Štrajk raz-siri. Socijalistna stranka kakor tu-đi delavske združitve. karerih vodilni organi bodo imeli jutri veliko zboro-vanie, ne seglašalo doslej s tem gi->anjem jji odrekajo ćelo v pesamez-nih čfanjh izrecno vsako zvezo z njim. Vojne stranke obnavljajo javne manifesta čije v prid v^trajanja v vojni. ItaHianska misija za. Am&rlko, Lugano, 4. maja. (Kor. erad.) Itali- i janski listi se vse nadalje bavijo z itali-jaasko misijo, ki gre v severno Ameriko, katere član prometni minister se je že odpeljal pred nio. »Corriere defla sera<; meni. da bo prifnerno princ iz ( sa vojske rodbine vodil misijo, da se tako razrolmači amer'ški demokraciji, da se ztrirajo vse žive sile Italije okoli konstituciionalne monarhije. *Secolo« pa poiaga malo važnosti na ndeleibo savojskega princa, marveč pričakuje, da hosta Marconi m Nitti i^polnita. naloge, za karere se je odločilo tako po-časi zunanje ministrstvo, ki nima potrebne diTševne bistrosti in elasticitete. Ponolo d* Itslia« ^sahteva, da doseže misija tv.ćti zho?j?an?e moraličrega kredita Italije v Arneriki, ki nai pojasni, da je udeležba Italije resila civilizacijo nogiiia in da r»e vodi vojne kot ropar-sk? država, mtirveč brani nesebično s trajntmi, netipiornirai vojaŠkimi r.apori stvar zaveznikov in vrhu te#a zasluži •■važevanje rudi v gospodarskem OTlFJ. Protms vesti Iz Italije. Uradni list naznanja, da se ie par-nik »San Gjorsrio«, last trzavice družbe Istria - Trieste, Tz^remenil v >ojno ladjo in je proglašen za 1?rt ita-ijanske državne morcarice. — One I. maja je prišlo v Milan vse pclno okoM-iarov nrotestirat proti pompnfkapjti ~M1. plenili so po procajalnah in razbijali stćkla ter u ni čil i nekaj tračnic :estne žeJeznice. Netnci in Fogakl. Berolin, 7. maja. Proračunski odsek dr:n*ve r»a Poljskem. snra-viti po možnosti nemške fn poljske interese v sogfasje. Z o*fro?n na ra^-T?ere. v katerih so Rusi zapustili poljsko. se lahko reče. d» je r.crnaca uprava že doslej dosegla znatne usnehe. Zato te s«mo pravično !n potrebno, da nosilo tuđi Poljaki svoj' delež na žrtvah v sedarri vojri. Pri-tožba Poljakov, da gTe uredba Poljske le pf>^asi oć. rok, ie umljiva. To-da velika rarrterjenost v nerodnem in v verskem ozirn na Pcljskem dela dano naloj^o dvojno težko. Po cen-trahiih državah proklamirana poljska politika je še danes edino prava. Civilna oomožna služba nm Fra?»coskein. 2en^vaf 4. maja. V kratkem se izvrši stetje vseh od leta 1857. sem rojenih moškib, da se ustvari podlaga z& mred-bo civilne službe. Spomlnfalte se „Mečega krita". Nemški državni zbor. BeroHn. 7. maja. Državni zbor )e končal generalno debato o vojnem proračunu. Tekom debate je šef voj-nesra u rada Grdner oštro napadel dražike žviil in rekel: Moj »ceterum censeo« je bil vedno: Predno ne bo nekaj teh lopovov obeienih na Pots-damskem trgu, ne bo boljše. Na-sproti kritiki Ledehourja glede znane odredbe proti stavkam je opozoril Oroner na splošno prepoved stavk v municijski industriji, ki obstoja na Anrleškem že od 9. junija 1915, ter na druge velike utesnitve svobode delavcev ter v izvlećkn podal vsebi-ro 10 letakov, ki so bili razdeljeni v nemških tovamah ter so pozivljali ćelavce na protest proti izstradanju ljudstvo in opozarjali na revolucijo v Rusiji. Groner je opozoril, da obse-ga vsebina letakov isto tendenco, kakor jo zastopa skrajna levica. V osebni pripombi je psi. Ledebour, iz-javil, da odklanja spuSčati se v zade-vi letakov v kritiko z dru^imi o«e-bami, ker se da vse izrabiti, da se pripravi tretjim osebam škoda. Ta incident je provzroči! v državnem zboru veMko vznemirjenje. Poslanec dr. Haeckscher je sta-vil to-le kratko vprašanje: V angle-ški poslanski zbornici je član kabineta lord Cecil izjavil, da vest, da rtem-Ška vlada dobiva mast iz trupel pad-lih vojakov, ni nevenetna. Kaj misli državni kaneler storiti, da nastopl proti temu najpodlejšemu angleške-mu olyekovanju. Politične urnti. = Novi čiani sosposke zbornfee. Kakor poročajo z Dun:ija, bodo že Tsrihednje dni objavljena imena novih člfmov cfosnoske zbornice. Med njimi se naftaja rudi -fm. Conrad Hotzen-dorf. Velika većina novih pearjev pripada nemškim nacijonalnim stran-kam m. dr. dosedanji predsednH\ dr-žavnega zbora dr. Sjivester, dunai-ski župan dr. V/c-isskirchner, bivši poslanec dr. Pattai, štajerski nemžki pesnik Peter Rosesger itd. Govori se, da je izrned Slovencev imenovan le eden član src-sposke zbornice i-n v političnih krčkih se navaja ime se-natne^a predsednika Uprav-negra so-d'*šća. bivšega poslanca clrja. Fride-rfka P 1 o j a. Imenovanje tega. odlič-ne^a slovenskima politika in preiz-kuš«fnega paHamsntarea bi vseka-kor odtehtalo vec drueih imeii. = Kdo bo predseciiilk poslan ske zbornice? Netnlki socijalni demo-kratje na Dunaju so nastopfJi proti kandidaturi dr. Grcssa za pfed^edni-ško mesto v poslanski zbornici. Na dotični seji so se razni govornik! kar j najosfreje izrekli proti dr. Grossu, i čes, če bi bil btvoljen, bi državni zbor najbrž sploh ne mc^al delatL Dr. Gross nima ničesar tega. kar je treba za vodstvo polanske zbornice. Svojeg!aven je, orjravilnika ne pozna, ni ne o ločbe (med njimi tuđi uvedbo parlamentarne straže a la Tisza) ter tuđi dolocbo, dajenemščina razpravni jezik državnega zbora. Vladni nacrt vsebnje tuđi j reformo poslanskih dijet. Mesto do- j sedanjih povsem nezadostnih dnev-nlc po 20 K naj prejemajo • poslanci uiesečni pavšal 800 K in četrtietno sUaanno 600 K. Odbor j» Mrođfl po- i slancu Steinwender]u, da na] izđela na podlaci iivrScnc debate poseben referat, ki bo potem predložen iz 26 zastopnikov vsch strank obstoječe-mu odseku. = Norost t ratedanjn arstrO-skega parlamenta. »Pra^er Tag-biatt« poroča, da v novem zasedanju parlamenta s« seje ne bodo pričenjale ob 11. dopoldne, rnarveč bo dopoldan določen za delo klubov, seje pa bodo popoldne ob 4. in trajale bodo največ po 4. ure. = Une Austria - Este. Cesar je odredi], da preide ime in grb Au-stria-Este v zmislu intencij pokojne-ga nadvojvode Franca Ferdinanda na drugorojenega sina nadvojvodo Karla Roberta, rojenega leta 1915. in na njegove naslednike po pravu pr-vorojenstva. = Razpor v slovenski ljudski stranki. Zagrebške »Novine« prijav-Ijajo obžirnejše poročilo o ustanovit-vi »Zadružne centrale* v Ljubljani navajajo Slovencev« članek, v kate-rem je bil pojašnjen razkol v zaaruž-nistvu slovenske ljudske sji u.ke in dostavljajo tema poročiloma sledeče * reflekcije: »Evo smo prenesli iz-črpno izvestje glavnega organa slovenske ljudske stranke o »Zadruž-nem« razkolu na Kranjskem. Voak onjektivni čitatelj more lahko spoznali, dz »Slovence« na žalost ni ostal na nevtralnem zemljišču, neco ;e povsem otvoreno zavzel stališče s^ru-.ie, ki se zbira okrog dr. ŠusteioiCa Kdor noče hi prav soditi, mora imeti "red očmi ininole d5^odke. Evo z^'o-c'ovinsko Med: dr. Šu>-xršiC je j>red-sednik slovenske ljudska stranke in deželni glavar, torej osoba vladne.^a za TcTi a .oiovenska iji Islca strutika je že davno z glasom dr. Susteršiča sklenila. da je predsedstvo neodv's-ne stranke nezdružljivo s službo de-želnera srlavarja. Vzlic temu je obdr-žal dr. Snsteršlč tako eno kakor dru-co v svojih rokah, a stranka, kateri ie duševni vodja dr. Krek, je temu iako nerada pritrdila, uvaraijoč ar^u-inertacijo dr. ŠusterŠIča, da je to samo začasno in da je to najbolje za interese slovenskega naroda. Med lem ie po krstkem času prišla vojna, a dr. Susteršič niti.mislil ni pa to, da ra^dvo?i oni dve nespoiljivi službf. Vrh tesra ni hotel sklicati eksekutiv-ne^a odbora stranke, a tuđi »deželni odbor« ie ostaj na strani. Vsa moč se je združila v eni rcki. Seveda ni rr.o-0a stranka tepra trpeti, a r?a čelo ne-zadovol.Hife se je postavil dr. Krek. Susteršič je na to enostavno iz svoje oblasti vrgel iz strarke dr. Krejca v 401 etnici njeg'ovega delovanja in z r.'nm tuđi prof. Jarca. To je začetek zla. A kejo mu je provzročitelj ? Prav veii »Slovsnec-, da so danes usodepolm č&si za slovenski in hrvatski narod, da nam mora biti vsem pred očmi jaka in velika sloga vseh nacionalnih eneržij, da marajo vsi naši možje »na krov«. Mi smo v svojem listu večkrat opozorili na posle-dice. ki jih prinese seboj razkol v slovenski ljudski stranki, mi smo po-udarjali, da v naši politiki ne smejo biti merodaine osebe, ne^o narodne koristi Med tem pa je »Slovenec« temu svojemu opravičenemn stališču nasnrotoval, ko je zapustil strogo nevtralno stališče in ko se je zavzel za novo »Zadružno centrr.io« ter brani rrien porod. Nam vsaj, ki ne moremo dobro poznati »notranje za-deve kranjske«, nikakor ne gre v 3^avo »Slovenčeva« trditev, da zadružni razkol ne bo vplival na politične razmere, v Sloveniji. Gospodarske organizacije so temelj političnih organ Izaći j. Če ni šio za politično lo-Čitev. čemu je potem \"obče osnovana nova »Zadružna centrala«? »Slovenec« nravL da se ie to zgodilo zaradi demokratičnega načela avtono-mije poedinih zadrujr. Ali ni to čudna argumentacija? Po demokratičnem caćelu avtonoaiUe ie oremagala na irlavnf skupžčmi »Zadružne zveze« čne ?9. c!ec. lanskega leta skuptna i*r. Kreka z of&cmno večfno pristaše dr. Šnste:šIc4L Marišsna p^, namesto da se ie po demokratferem princioe In slede na žiTlientske interese slo-remKesa naroda pokorna večfns, se ie odccpila in hodi zdaj z nekdanjim ravnateljem Travnom okrog zadrug na Krtinjskem, da dobi čim več pri-stasev, a na drugi strani kriči, da ni kriva Tazkola. Nam se zđi. da vzrok razdoru ni »avtonomija« neco politika. »Slovenec« govori tuđi o trez- , nih opombah dr. Šustersiča, ki jih ve-čina ni hotela poslušati. Sam prizna-va in poudarja kačelo svobode in av-tonomije, a po tem načelu ima ven-dar večina pravico, da postavi sebi na čelo novo ravnateljstvo. Eksperiment z »lirsko banko« ni uspel pa •vo povsem avtonomne »nepolitič-ne« centrale.« = Da se spoznamo. Cenzurirana »Edinost« piše: »V zadnjih časih se je jned glavnimi za^ovorniki onih znanih nemškonacnonalmh »belan-?ov«, ki v svojem bistvu ne pnme-njafo nič dru^^rbzJr-ttoiic poaemčavaolc vsega av&trij- skega Javnega življenja ob najdo-slednejšem zatiranju vseh ustavno zajamčenih pravic nenemških naro-dov, posebno odlikoval takoimeno-vani nemški »volksrat« za Trst in Primorje. Radovedni smo vedno bili, kdo so neki ti tržaški »volksratovci«, ki se & tako besnostjo zaletavajo v naše pravice, toda kakor je bilo do-sedanje delovanje nemških »volksra-tov« strogo tajno, zavratno, tako so se tndi skrbno skrivala imena vseh onih ljudi, ki predstavljalo te »volks-rate«, posebno pa onoga v Trstu. V nedeljo, 29. aprila t. 1., pa so na Dunaju zborovala razna nemškonacijo-nalna društva, da zavzamejo svoje stališče napram novemu položaju v Avstriji. V poročilu o tem zborova-nju nahajamo navedena tuđi imena zastopnikov »voiksratov« za Dunaj in Dolnjo Avstrijo, Češko in Trst. — Zastopnik t r ž a š k e z a »v o 1 k s r a t a« je bil — d r. G u g-genberger. Torej vendar enkrat vsaj eno ime. In kdo je ta dr. Gug-genberger? V Trstu je bila samo ena oseba teg:a imena, in sicer d r. Karei Ouggenberger, kon-oeptni uradnik pri ravnateljstvu c. kr. državnih železnic. Vprasarno le, kaj bi se zgodilo uradnilfti državnih železnio slovenske narodnosti, če bi roval na tak način proti Nemcern, kot rujejo nemški »volksrati« proti iilovanskirn narodom?« = Bethmann - Iio!lweg in gro! Czerntn. Nemški drž. kancelar Beth-inaun - Holhveg: js čestital avstro-ogrskemu ministru zunanjih del grofu Czerhinu tia odlikovanju s Štefa-novim redom. Minister grof Czcr-nin je v svoji brzojavni zahvali izjavu*, da je zveza z Nemčijo fundament avstro - ogrske politike. = Maura proti vojaira hujska-čem. V areni v Madridu je govoril 2. t. m. bivši španski ministrski pred-sednik proti vojnim hujskačem na ipanskem, imglašajoč, da žeii španski narod ostati tuđi v tej kritični uri zunaj vojne. Vendar ne more ostati španski narod izoliran ter mora paziti, da ga druge države ne iz-olirajo. Na&iašal je, da Španska posebno trpi vsled blokad, nemške in angleške. Ce potem Španska prote-i stira proti kakemu kršenju svoje ne-vtralnosti, to se ne pomeni. da se pridružuje Španska nasprotnikom one države, proti katere nastopu je protestirla. Španska mora biti dnnes zadovoljna s svojo usođo, ker je preslabotna. Za tvje interese pa se Spanska mdi ne srne boriti, ker niti sama sebe ne more braniti. Po svoji naravi in zgođovini pripada Španska zapadni skupini narodov,. zato inia interes na tem, da ostane v tej skupini, toda ne v škodo svoje suverenitete, ne ponižana. Prenehati mora angfeško gospodstvo nad špan-sko obalo, prenehati nasilje v Gt-braltaru, tuđi krivica, storjena Španski leta 1912. glede Tangerja. se mora odpraviti. Laž je, da bi pogodba v Kartageni silila Špansko v vojno. Tuđi ni res, da se bojuje ententa za slabotne narede, ne da izgine vsa-ko vojaško gospodstvo s sveta, saj je tud! gospodstvo na morju enako moreče. Tuđi nas Nemčija ni raz-žalila. da bi nastopili proti njei. O udeležbi Španske na miro\Tii kon-ferenci si obeta le malo ter je sedaj prva naloga Spanske, da odpravi v svoji notranjosti nered in ustvari podlagro za svoj bodoči razvoj. ~ Rinjufcov obeta Srbom ?late sradove. Bern, 7. maja. Miljukov je izjavi! petrogradskemu srbskemu poslaniku: V imenu vlade in naroda Vas zasrotavljam, da Srbija ne o^> le dobila vsega nazaj, kar je imela, tem-več da bodo rudi uresničene vse njene narodne aspiracije. Interes Evrope zahteva. da iziđe iz svetovne vai-ne nova, svobodna, velika Srbi>a, ki bo tuđi nam v zasčito. Ko se bo sklepa! mir, mora dobiti Srbija take me-je, da bo v bodoče zavarovana proti vsaki invaziji. — Ženska volilna pravica v ItalijL, Preko Lugana poročajo, da se ministrski predsednik Boselli potes^je za uvedbo ženske voISlne pravice. Ni pa gotovo, ali naj se uvede reforma takoj ali pola^oma. — Reforme na Roraunskem. Ro-munski parlament je sklican za 17. maj v Jassy ter bo razpravljal o vladnih predlogah o uvedbi splošne, enake in tajne volilne pra\ice, s Cimer se bo dvignilo število volilcev od 180.000 na 1,200.000, in t agrarnim zakonom, ki namerava razdeliti državno posest in razlastiti veleposestvo, tako da bodo imeli rfisli posestniki v rokah 85 odstot-kov dežele. — Kirgizi na Ruskem. Iz Petrogra-da poročajo, da dolži ru^ko ljudstvo Kuropatkina, da je skrivoma oborozil prebivalstvo. To pa ni resnično. Kuro-patVin je Izjavil, da je dal razdeliti 160 mišk civilnim osebam, da se morejo braniti proti narradorn Kirgizov, ki so v distriktu Seminečensk ubili 4000 Rusov. — Ameriška sođba o trajanju vojne. N?» razgovoru z ^uvernerji posameznih držav. ki so sedaj zbrani na nosvetova-nju v ^Vr^hinjrtoTM, je izjavil tairik no-tr "jcja departementa Lane, ua bo tra-iaia po njegovan mnanju vojna več kt J Nemčija ima radosti itvil, da vzdrži ie dve leti in đelj. = Brazilski zunanjl minister. flaras poroča, da za braziiskega zu-nanjega ministra ni bil imenovan Souza Dantas, marveč Nilo Piclnto, — Novi brazilski zunanji mlnistor. Ker je moral brazilski zunanji minister iNemec dr. Muller odstopiti, je prevzel zuaanje ministrstvo Souza Dantas. — Japonski nacrti. Iz Pariza poročajo, da je Japonska od leta 1916. pomnožila svoje trgovsko brodovje za 300.000 ton ter da namerava monopoH-zirati plovstvo na vzhodu. — Vladni skandali ▼ Pekingu. Glasom poročila »Tempsa« iz Pekinga, je bil finančni minister aretiran, železniški minister pa je zaradi poneverb po-begnil. __i M\ iz nisi Ml General Boroević o Dainiatinclh. Profesor Bruno Lovrić priobeuje v »Nas. Jedinstvu« mišljenje generala Boroevića o sokoliti junaškega hrvat-skega Krasa in sinje Adrije. Boroe\ić je rekel: »Vi želite, da Vam povem svoje mišljenje o vo jakih iz Dalmacije, predvsem o junakih 22, polka. S tem me spravljate v toliko v nepriliko, kolikor ne vem, kako bi začel in kako končal. Da povem prilično: Dalmatince je hra-ber kakor lev in zvest kakor pes. Skozi in skozi zaupen je do ganotja, vdan voditeljem, ki ga razumejo in znajo ž njim postopati; po naravi trd kakor domovinski mu Kras, skoro brez vsake za-hteve; Dalmatinec je ob Soči izvrši čudeže junaštva. Ne nekaj dni, ne nekoliko tednov, marveč ćele mesece neprestano v prvi črtl, čez dan v boju, ponoći ćelajoč okope in to vedno v sovražnem ognju, so ti vrli junaki obdržali svojo veselo narav v toliki meri, da se mora človek začuditi. Drzni v borbi, drngače mirni in dobri kakor otroci. Ob svojih najtežjih trenotkih pri Soči sem se čutil nad vse srečnega, ker tem mogel na najnevarnejših in najvaž-nejših točkah porabiti tri dalmatinske polke, dobro vedoČ, da te točke nepa'dejo, dokler ne pogine tuđi po-slednji Dalmatinec...« Odlikovanja. Župnik v Prvacini Josip P r i m o Ž i č Je odlikovan z zlatim zaslužnim križeem s krono na traku hrabrosine svetinje v priznanje poseb-nega patrijotičnega in požrtvovalnega deiovanja pred sovražnikom. Y kalijanskem vjetništvu se naha-jajo po poročilu, došlem iniortna^iiske-mu uradu v Vagni: Ivan Bačar iz Trsta, 22 let; Fran Bavčar iz Sela, 21 let: Pran Hek Iz Lokavca, 24; Pran Bande!] Iz £marij, 33; AvguStin Devetak iz Gorica, 33; Mihael Pertovt iz Kanala, 22; AIoj-zij Podsomflc iz Vrtovina, 21; Srečko GoljevSček iz Bat, 24; Ivan Hvalič iz Kromber?ra, 2\; Anton Kristančič iz Vi-žovelj, 20; Viktor Mrak iz Ločnika, 32; Josip Nardin z Vognrskega, 42; Jakob Znljan iz Dolenj, 40; vsi so v Avezzanu. Za mrtvegra je naznanjen Fran Podgor-nfk iz Ajdovščine, umr! dne 8. decembra 1916, pokopran v Višku. ŽMpanstvo Komensko, se daj ▼ Sezoni, saznanja svojim občinan'em, raz-treSenim sirom Avstrije, da se je doseglo s prošnjo, da so začela posamez-na vojaška krdela v županstvn občine Komen stanarino plačevati. Ker pa žu-panstvu mnogo družin še sedaj ni prijavilo svojega sedanlega bivališča ali mosroče preselitve itd., se vabi iste, da to takoj store v svojo lastno korist in olajsavo točnega uradovania. Pri!?omni se paT da vojaki nlso po vseh hišah nastanjeni. Onim, k! se pritožujejo, da ne dobijo točnega odgovora ali rešitve, če se na žnpanstvo v kateri zadevi obrne-?o, se pa naznanja, da žunanstvo nima samo s par strankami korespondence, tcmveč s ćelo občino. To v znanje. Zaolet35ba f)re!*?ožen!2. Tr?aš!:o de-žclno sodišče je Izreklo zaplembo imet-ja naslednjih oseb: Ubald F a 1 c o n e t-t u rojen l*ta 1S81. v Trstu, oženjen, v zadnjem času oficijant pri krminskem okrajnem sodiSču, zaradi utemeljenega suma, da je za^reši! zločin proti vojni moči države; Juri] L u s s i c h. rojen 1. 1891. v Trstu, LIovdov uradnik, zadnji čas čmovojniSki nadporočnik 89. peš-polka; Dominik Martinellf, rojm 1. 18S3. t Coroni pri OradiSki. zidar, zad-nfi čas desetnik tirolske^a lovskeg^a ba-taliona st 2: Alojzfj G r a n d i s, rojen leta 1397. v Trstn, dijak, zadnji čas pe-šee* tirolskega lovskecca bataljona st 2; Anton B I a s o b. rojen leta 1877. v Gradiški, oženjen, kmet, zadnii čas pešec tfrolskesra lovskega bataljona št. 2; Raimnnd K 1 e i n h a u s, rojer^ leta 1396. v Trstu, kiirinč, zadnji čas dpsefnfk: tf-rolske^a lovskecra bataljona št 2; vseh pet kej so utemeljeno osumljenf, da so zaffres'ili zločin nbeia k s^vražnikti. Ćitalnlca v Palm zsprta. Citalnica v Pulju je zaprta in rano^i mislijo, da je društvo razpuščeno. »rirvatski List« pravi, da čitalnica ni razpuščena, čudno pa je, da je to sredisče hn'atskih izobra-žencev prespalo ves dosedanji vojni čas, ko je bilo raznih prilik, da se društvo izkaže na tem ali .onem polju. Želi, da se izvoli nov odbor in prične novo živlfenje. mogoče z dobrodelnim koncertom, kakor žele nekateri. Akcija, da se istrskeiuu siromasne-mu prebivalstvu pmskrbi živeža po zmentiii cenah. Deželna upravna komisija je istrskim občinam. v katerih je pomanjkanje živeža posebno huđo, do--bavila razlićne^a živeža, kakor osuše-nega mesa, mesa v konzervi, slanilfov, sira in salcima, da se porazdeli med si-remasnejše prebivalstvo ob jako zniž: ii'h cciiah. Ker te — radi pre!:omei:::j" visokih cen — siromašnemu orabival- Stran 4. .SLOVENSKI NARUUV OM $. maja i»l7. 105. ttev. stva skoro nemožno, nabaviti si ome njenih življenjskih potrebščin, je deželna upravna komisija sklenila, da olajša njih nabavo, odredivši* da se cene za remene zlvljenjske potrebščine — ki jih je še možno dobiti — znatno tnižajo. Razlika med prodajno in kupno ceno se poravnava iz državnih fondov in gre v tem pogledu posebna hvala njegovi eksce-fenci, gospodu namestniku dr. Alfredu fcaronu Fries - Skene, katerega skrbi se ft posrećilo, da se iz državnih fondov Gobi primerna vsota za. izveden je ome-Bjene akcije. — Predsednik Lasciac 1. r. Militarizacija ribolova v Primorju. Vsled ukaza vrhovnega vojnega povelj-stva, bodo izvr§eva.H ribolov odslej ribiči, ki so v vojni službi in ribiči po pokliču, stari 50—60 let, sporazumno med politično oblastjo in vojaško upravo. Srrha tej ureditvi ribolova je, kolikor mogoče izdatna prehrana primorskega prebivalstva in primorskih obrambnih formacii. Madžarske legitimacije. »Naše Je-dinstvoc v Splitu piše: Iz Dugega Rata nam sporočajo, da se izđajaio madžarske legitimacije. V Dalmaciji? Peka. Meseca aprila se je rodilo 68, umrlo pa 156 oseb, perok je bilo 9. — Aprovizacija naznanja, da je dobila partijo vledenclih zajcev. ki se bodo proda-fftli po 11 kron kormd: kdor vrne kožo, dobi zanjo i K. — V nadvojvodskl vili so otvorili v nedeljo umetniško razsta-vo. — Od 1. maja dalje uraduje na Reki državna policija. »P. L.« pravi, da ta ludi politični važni akt je bil Izvršen brez vsakc svečanosti in ni Izzval v prebivalstvn niknke emocije. — Pri lad-Jfcdelnici Dannbius je stopila iz tramvaja 14!etrm Ivana Volarić \z Zameta, padla in si pretresla moždane. — V inestno boiniŠni'co so prinesli 64letnega Filina Grževiia, kt se je on.esvestil na vliei; v bomtšniet je povedal, da ga je žena Izgnala iz hiše, Češ\ da je star in bolan. Kdor ve\ kje se nahaja Janez Mi-ktevčie, občina Kožbana, po domače vas Brce od. Gorice. n?l to Nagovori sporočiti na naslov Jožef Koršič pri g. Goropevšeku, Trbovlje TI., Štajersko. Zapor zaradi davkov. Dr.RobertKermavner. Nova zakonodaja nam prinaša novih peskusov. Nišo to nove Ideje, nove misli, katere bi bila rodila vojna. Bistvo sicer priznanega greha ti-stega. ki se skriva davčni oblasti, je že mnogo let sporno v teoriji. Sedaj %o prodrli tuđi v davč. praksi pripad-tjiki najskrajnejšega radikalizma. Ta struja zastopa stališče, da je bistvo davčnih pregreh isto. ka«:or goliufije. »Kdor drugega v zmoto zapelje, iz katere se Škoda napravi komu«, ta jfe goUui, — davčni grešnik napravi državi Škodo s tem, da jo ali njene organe prernoti ... Ta Je ravnotako goljuf.« Tako uče eni! Druga struja, zmernejša, ki je tuđi v zakonodaji pri nas vladala dosećaj, ugovarja temu in zanlkuje obstoj ene navedenih premis goijufije, en znak učinka gol juri je, namreč škodo. Kdo je oškodovan po davčnem grešniku? Država? Nikakor ne! Država ima ravno od teh davčnih grešnikov lepe đohocke, s katerimi računa v svojem Ittnern proračunu vsako leto, kot z rednim! dchodki, ona je krita za svoje eventualne izgube vsled davčnih grehov z dohodki, ki jih dobiva ravno od teh grešnikov, ki bi jih pa ne imela, ako hi teh ne bilo. Kogar za-loti, ga prime in pošteno stisne. Kje more tu dokazati, da je oškodovana? še več ji nesejo morda kazni, ki jih srne predpisovati prevarikantom zaradi samega. popolnoma ponesreče-liega poizkusa prikrivanja! Trgovec jja deželi je izkazoval iz nevednosti, nemarnost?, nagajivosti, lahkomisel-nosti, popustljivosti, površnosti ali pa §e rajši iz vseh teh lastnosti skozi deset let vsako leto iz^ubo alf pa 100 do 200 K dohodkov. Dobival je vsako leto predpisane polzvedbe v ohliki pomislekov zoper pravilnost napo-vedi, a je odgovori! vselej. da ostane pr? svoji napovedi. Po preteku deset let dobi davčna oblast neprijet-no nalogo, da ga povabi kot obdol-ienca da vene krajšbe predse in vpraša, od česa živi in kako krije Svoje potrebščine. V tem času so mu žut na pol dorasli otroci, trlje hodijo V mesto v solo, za vsakega mora Šteti na mesec po 80 K. tedaj skozi deset mesecev po 240 K, ali na leto 2400 K - . . Kje dobiva ćenar za to? Kje jemlje z?. sebe in ženo obleko, firano, obutev? Obdavčen je bil vsa-jeo leto od dohodka 8000 K, plačeval je tedaj dohodnine na leto 184 K 50 vfn., v desetih letih je plačal 1345 K. Ker je ponavljal svoj davčni greh Skozi celih deset let. pređpiše se mu samo sedemkrat. znesck prikrajšane dohodnine: 7 krat 1845 K je 12.915 K Će bi bila njegova napoved obveljala, ne bi bilo nIČ dohodnine, Če bi bil toliko napoyedal. kofikor so ga obdav-ali, bi bil plačal 1845 K, tedaj za 11.070 K mnni. nego mora plaćati sa--mo kazni. Tako r»a mora plačat! polee že nbčanih 1845 K davki 5e povrhu ka-zen, skupa! teclaj 14.7^0 K . . . Ali fma država kako Škodo? Nasprotno! Država je trgovca oškodovala za 12.915 K! In za to naj bo reve* še zaprt po vrbu? To ie dmgn stran slike, nođorta na-jfcočno % račuflonk (Dalje prUk) I Dnevne vesti. — Odlikovanje mnanien nKnl-stra. Cesar je podelil zunanjernu ministru grofu Czcrninu veliki križ reda Sv. Stefana. — Odlikovanja. Na soški fronti so bili odlikovani s srebrno hrabrost-no svetinjo 2. razreda: Korporal Janez Rozmanec in topničarfl: Franc B r u 1 c, Dionizij P e t e r c a in Tomaž S m o 1 e j. — Odlikovanja. Z bronasto hra-brostno svetinjo so bili odlikovani sledeci slovenski fantje od c. kr. gor-skega strelskega polka št. 2. M. G. K. I. Tonček Kastelic, Mirna; Tomaž Kolenc, Mirna peč; Jožef Veber, Predgrad; Jožef Kastelic. Zatična. — Šesto vojno posojilo. Deželni odbor kranjski je razposlal na vse obćine v deželi okrožnico, v kateri se županstva pozivljajo, da svesti si resnega časa in domoljubne doižno-sti vse store, da se občine pri VI. voj-nem posojilu znova častno izkažejo tako, da občine same podpišejo kar najvećje svote, pa tuđi intenzivno vplivajo na občane, da v obilnem šte-vilu in s čim znatnejšimi sredstvi pri-pomorejo do sijainega uspeha vojne-ga posojila. — Šesto avstrijsko vofno posojl- lo. Poštna hranilnica na Dunaju ob-javlja, da bodo podpisovalcem VI. vojnega posojila priznane sledeče ugodnosti: prvič l/s% bontfikacija (kakor pri prejšnjih vojnih posojilih), tako, da se zniža kurz 4Oletneora 5V2% amortizacijskega posojila na 92—, in kurz lOletnih 5lU% držav-nozakladnih listov na 93*50; dru^ič: pole? te bonifikacije se pri amortiza-cijskem drž. posojilu podnisovalcem odobrijo še enomesečne obresti, ker se namreč 5\/,% kosovne obresti tega posojila računajo sele z 1. majem 1917, dočim teko kuDorfske obresti v smislu Izdanega prospekta od dne 1. aprila 1917 dalje. Tako se dejanski prevzemna cena 401etnega amortiza-cijskega posojila zniža na 91'542. — Pojasnila daje oficijelno subskripcij-ski> mesto in članica konsorcija za Iz-peljavo državnih kreditnih operacij Kranjska deželna banka v Ljubljani. — Beethovnova masa v C-duru. Včerajšnji koncert frančiškanskega pevskeg"a zbora je pri vab il še dokaj občinstva v Frančiškansko cerkev. tako da je prićakDvati za »Soški skladc. kateremu v korist se je koncert vršil, čisto lep prispevek. Iz-vajala se je Beethovnova masa v C-duru ter so jo peli pevci in pevke frančiškanskega zbora s hvalevred-nim uspehom. Posebno učinkovito se je glasil »Oloria«, ki je v svoji vari-joznosti, s tenor-solom in prestopa-njem iz lege v lego ter svojo melo-diko brez dvoma ena najlepših točk maše. Tuđi »Credo«, zlasti v svojih končnih stavkih. učinkuje nad vse mogočno ter slika od početka boje-če izpovedanje vere, ki se čedalje bolj zgoŠča v prepričevalno trdno na^lašanje verstva ter konca z mo-goČno sliko vstajenja Gospod ovega. Posebno omeniti je Še zadnji del maše »Agtius«. ki gra je zbor absolviral kljub zelo težavni kompoziciji z vso Čistostjo. Iz obupajočega »miserere« se dviga prošnja do Gospoda za več-nl mir, upanje narašča. vedno večje, vedno večje. dokler se ne izpolni obljuba, §e odmevajo spomini na plaho negotovost, — a dovršeno je in iz-polnjeno. Odveč bi bilo na dol^o govoriti o skladbi sami, v kateri je iz-bral Beethoven z veliko Iju^ezr.ijo najrazličnejše motive, ki mu jih daje besedilo. zadostuje, da ponovimo, da je pevskl zbor prav vrlo absolviral svojo nalogo in da so tud! solisti z brezhibnim izvajaniem svojih par-tij prav od?ično pripomne:!} do lepe-pa in veličastnega učinkovanja te-žavne skla^he. — Če^ka predstava v đezelncrn gledaliEču. Vescloigra »Tretje zvonjenje« ni posebne kakovosti si#cer ali spretno je razpletena in polna prizo-rov, ki nudiio igralcem priliko, da izkažejo vrline in vežejo občinstvo. Od kraja do konca sledimo igri z zanimanjem in prijetno razpoloženje se izraza s smehom med igro in živahnim ploskantem ob koncu posamez-nih dejanj. Prvega In drugega je bilo obilo, po trikrat ćelo so se morali prikazati vrli igralci In igralke: resni mozak župan Sadilek, dražestna hčerka Ruženka, ljubka vdova Kvač-kova, odvetnik dr. Hudec v vednlh zadregah, patetični Zvezdinski, pre-meteni Pilz, glasni KaJtyl In drugi. Vsebino vciesoigre smo priobčili včeraj, danes moramo le konstatirati, da so jo igralci izvedli tako pat kakor znajo umctnfki praSkega Na-rodnega dlvadla, kjer ima gledaliSka umetnost jedno najlepšlh svojih rvo-tišč v naši državi. Gledališče je bilo polno in občfnstvo zadovoljno. Uspeh je tore] zadovolji v na obe hotetii «trm-ni: podati ljubijanskemu občinstvu, kl tako koprni po gledalilča. lep ve- Ičer in nabrati novih prispevkov xa Miki fond Na soikl irood «n MU G*- Bd «metndd tat prtoitl ao JuuJraoi hipec razvedrila, dali pa 10 fm tađl nam v zaledju, kamor poffostocna šega besno artiljerijsko gnnente s seške fronte. Češke ijralke In Igralci. ki so nastopfli: T. Brzkova, E. Engelbertova, J. Kronbanerova, U Matejlčkova, Z. Rvđlova, t Vrchll-cka. A, Cepela, tL Kolar, V. Mer-haut, J. Stciner, C Totaf. K. Vana, E. Viesner in V. Zlntl so se mogli prepričati, kako lim }e občinstvo hvaležno za prijetni gledaltikl večer in k?,ko si želi časov, da bi zopet pro-cvitala gledališka umetnost v Ljubljani. Mehka češčina je priknpno zvenela z odra in ni delala občinstvu nikalvih težkoč, Umevno, da je Češka predstava privabila v gledaliSČe mnogo v Ljubljani se mudečih Ce-hov. Na koncu predstave so bili po-darieni igralkam šopki... Za malo časa smo bil1* premaknjeni na prostor, kjer se pozabijo vedno hujše tndobne skrbi in ko smo zapustili ta prostor, si je domov grede marsike-do mislil: Kako lepo je v mirnih čas ih! — liče se Jožef Kozina, iz Dvorske vaši, št. 23, p. Vel. Lašče na Do-lenjskem. Pogreša se od 12. avgusta 1916. Kdor bi Vaj vedel, naj blagovoli naznaniti At >nti Berdonu, stanujo-čemu v Dvorski vaši, 23, na DolenJ-skem. — LJtihlianska kreditna banka. Subskripcija novili delnic Ljubljanske kreditne banke v znesku kron 2,00.000*— se je končala s popoinim uspehom in so došle prijave znatno prese^rale število za subskripcijo do-ločcnih delnic. Reparticija se izvrši tekom prihodnjih dni. Počenši s ld. majem t. 1. znaša vplačana delniška glavnica Ljubljanske kreditne banke K 10,000.000-—. — Smrtna kosa. Umri je po dol-gem, hndern trpljenju gospod Dra-gotin F a k i n, strojni vodja mestne elektrarne ljubljanske, vri narodnjak In zvest pristaš narodne napredne stranke. Blag mu spomin! — Poročila se je lastnlca tvrdke Franc Ćudcn v Ljubljani gospa Josl-pina Čuden z g. Josipom Selovinom, sotrudnikom tvrdke Feliks Urbane. — Antonije Lerctaove ustanovo letnih 70 K razpisuje vlada. Upravi-čene so revne gospodične plemskega stanu od 6 do 18 let, prebivajoče v Ljubljani Razglas je nabit na magistratu. Sedež okrožnega zdrarnlka za zdravstveno okrožje Višnja gora. C. kr. deželna vlada je sporazumno z deželnim odborom premestila sedež zdravnika zdravstvenega okrožja Višnja gora iz Št. Vida pri Zatičini v Ivančno gorico. Tatvina. Neznan tat je ukradel Frančiški Končanovi v Babni gori 700 kron denarja in dve zidani ruti, neka] mesa, jajec in sladkorja, Enajst kokoši v vrednosti 110 K je bilo ukradenih Ivani Blaznikovl v Skofji Loki. Aretirani sta radi tega dve sumljivi ženskL »Rekviriraj« Je na Spodnjem Stajerskem včasih kot četovodja oblečen, včasih kot kadetni aspirant neki človek, ki je tuđi pridno globil kmete z 20 do 40 K in seveda takoj pobral dotične zneske. Okoll Konjic, Rogatca, Slov. Bistrice In Celja se je klatil in »rekviriral«. Posestnici Ne-ži Močnikovi v Kalobju je izmaknll 2600 kron. Sedaj so končno prijeli tega človeka, ki se pile Anton Jev-šenak in je doma iz Vel. Lipoglave, ze večkrat kaznovan, dezertiral Je že trikrat od 26. strel. polka. Samomor nadlovca Pavla Elsen-na?sa. Graška »Tagespost« Je poro čala 4. t. m. iz Kranja z datumom 1. maja: »Nadlovec barona Borna, Pavel E i s e n p a s s, si je pri Sv. Ani pod Ljubeljem končal življenje s strelom v srce. Na Eisenpassu so v zodnj^ra Času opažali znake blaz-nost!.« Čitatelji se gotovo spominjalo, kaj se je bilo pred leti zgodilo na Bcrunjščici nad Radovljico na Go-renjskem, kjer je izgnil kmetski mla-denič R o ž i č in so potem našli njegovo truplo, a pozneje tud! njegovo glavo, z znaki. da je bil Rožič ustre-ljen in mu je bila potem glava odre-7*na. R^žič in tedaniM jurist Sink sta bila rm Begunjščici. Rožič je imel pri sebi fl^bertovko. Nevedoma sta za-šla v lov barona Borna, kjer ju je opazil Bornov lovec Etsenpass, ki je strelja! na nju kot »divja lovcac. Sinku se je posrečilo ulti, Rožič pa je izgihil. Truplo so pač našli kmalu potem, glavo pa veliko pozneje. Zdravniški izvedenci so bfli mnenja, da je bila glava odrezana od trupla. Vršila se je razprava prod ljubljanskim deželnim sodiščenv a sodnikl nišo smatrali Cisenpftttort krtvde zm dokazano. EistnptM si |e sedal sam rzel življenje. Ćmt koie t Žarnim. Sopro^a zagrebSke^a odvetnika đrja. Antol-kovića je obol cl a za črnhni kounni. Bila je prepeliana v IzoUrnlco. kjor je njeno stanje zelo opasno. Miša. ▼ kateri stanuje dr. Antolković (na Zrinjskem tm), Je strogo izolirana te sattnUtem. ' kraM nored Kino IdeaU «a danes: »Ltzlka z marcipanom« ali »Osveta nutveca«. Kriminalna drama ▼ 4 delih, vprizorjena po neki noveli. Režija je ▼ spretnih rokah Ri-harda Oswalda, predstavljalka glavne vloge znamenita Rita C1 e r-mont Poleg te^a se še predvaja Izborna trodejanska veseloigra »Teddy gre v gledalisce«. V petek posebni večer »Maščevanje«. Velik igrokaz v 6 delih. Predstave od 4. dalje, ob nedeljah ob pol 11. in od 3. ure naprej. Najden je bil včeraj pod Tivoli-jem dežnik. Kdor ga je izgubil, ga dobi v Knaflovi ulici št. 10, III. nad-stropje. Đeguncem, invalidom, revnim slojem, kakor tuđi Šolski mladini se nudi posebna prilika z nabiranjem in sušenjem sedaj zelo potrebnih zdra-vilnih zelišč, priti do postranskega dobrega zaslužka. Natančna pojasnila daje tvrdka R. Luckmann, preje Josip Leuz nasl. v Ljubljani, Ahac-ljeva cesta št. 10, v blizini sv. Petra cerkve. Aproviiadfa. t Predpisl o prodaji petroleia. Pe-trolej na drobno prodajati smejo do konca avgusta samo tišti trgovci, ki jih določi politično okrajno oblastvo. To oblastvo sme tuđi določiti vsakemu trgovcu okoliš, katerega naj preskrbi s petrolejem. Trgovci smejo oddati pe-trolej le proti prejemni nakaznici, sla-seči se na ime, in sicer v množinah in v času. ki je naveden v nakaznici. Petro-lej se sme v prometu na drobno odda-jati le: industrijskim in obrtnim podjet-jem, ki delajo za potrebo vojske; industrijskim in obrtnim podjetjem, ki iz obratno - tehničnih vzrokov ne morejo dela prckiniti in ki so vsled tega nave- , zani na ponoćno delo; industrijskim in obrtnim podjetjem, ki rabijo petrolej za tehnične namene (snaženje strojnih delov, mazanje sestavnih delov topov, pri izdelovanju stekla itd.); rudarskim in topilniškim podjetjem; javnim ura-dom in zavodom; poljedelskim obratom; rokodelcem in delavcem, ki delajo na domu in ki potrebujejo petrolejsko razs\Tetljavo v svojih cbratovališčih, da si zaslužijo svoj živež; bclnišnicam« hiralnicam, taborom za vietnike in internirane, barakam za delavce; za iz varstveno- ali prometno - policijskih ozirov neobhodno potrebno razsvetljavo iavnih čest, prostorov (stopnišč, vež itd.) in vozov; za razsvetljavo zasebnih | stanovanj Ie v izrecni sili (stanovanja v i kleteh in na dvoriščih, ki nlmajo zadost-ne ali sploh nobene dnevne luči, v pri-merih bolezni itd.). Obratom je vlagati pro§nje za đodelitev petroleja najpo-pref pri političnem okrajnem oblasi^vu, da presodi in potrdi predpogoje pre-jemne pravice !n primemost zahteve ter naj fin potem stranke same vpcšlje-ro na oddelek za mineralna olja (Mine-ralSlabte!lung) v trgovfnskem ministr-stvu. V vseh drugih primerih (§ 3, točke 5. do 10.) Ima pravico Izdati prefem^e izkaznice politično okrajno oblastvo ali t njegovim pooblastilom občinsko oblastvo krafat v katerem na} se porabi petrolej. Množino petroleja, ki Jo more upravfSenec dobfti s prejemno izkazrii-co. določi od pnmera do pnmera politično okrajno oblastvo ali pa z njegovim pooMastilom občinsko oblastvo. Trjfo-vec mora vse kuDcem petrole.ia odvzete prejemne izkaznice z zabeležnimi knji-S^mf (% (ft vređ shranlti In na zahtevo pred1o?tti oblastvn ali njega kontrolnim orsranom. * Obfeka na Nemškem, Centrala za oblačila na Nemskem je naročila 125.000 moSklh oblek, da jih po nlz-kih cenah proda man] imovitim lju« dem. * Posledlca pomočl Amerike. »Times« plšejo, da je ena prvih po-sledic udeležbe Amerike na vojni cenejSe meso, ker prihaja na tr& argentinsko meso, ki stane 10 do 11 pence funt. * Podpora za onfčene ententne kraje. Iz Ženeve poročajo:Za obnovi-tev uničenih pokrajin na Franco-skem, v Belgiji, Srbiji in Rusiji je bilo določenih Iz Carnegijevega fonda pol milijona dolarjev. * Ponarelalec krušnih nakazfl, V Berolinu je policija izsledila tajno tiskamo, ki si jo je bil v svojem stanovanju uredil neki tiskar. Izdeloval je nakazila na kruh in jih prodajal. V stanovanju so našli še 2000 takih na-kazlL * Odrezal si kose mesa z žive krave. V sarajevski okolici se je pa-sla krava nekega tamkajsnjega kmeta, Ker Je zvečer ni bilo domov, ie šol kmet Iskat jo in našel jo je ležečo s HĐdml ranamL Nekdo si je odrezal velike kose mesa z žive krave. Kravo |e bilo treba takoj ubiti. * Ladfe Iz betona. Na Norve-Orem so začeti izdeldvati lađje iz betona. Najprej so začeti vllvati trgov-ske ladje z vsebino 255 ton, zdaj pa Je inženir Fongner v Mostu pri Kri-stijanljl zzradU motorno ladjo, ki ob-taca 3000 ton. Vse je narejeno i2 cementa; izvzeto je le krmilo, ki je se- i ^»r^^^ajB^ a^v* aa^a^Bj^^^^^Bj^ * Oslovsko meso. V nekem se-vero češkem nemškem listu je izšel oglas, ki se glasi: Oslovsko meso! Ta teden dobim 50 oslov. Meso bo iako lepo. Pripraviti se da posebno dobro: juha ima okus kurje Juhe, oslovska mast ni slabša od gosje masti. V soboto pripravim izvrstne krvave klobase iz oslovskega mesa. * MiUJonsko poneverjenje. V Rimu je bil te dni aretovan gledališki podjetnik in vojni liferant, grof Luka Cortese. Vrli mož Je lastnik gledali-šča San Nazaro v Neapolju, predstojnik trusta vseh italijanskih gle-daliških podjetnikov in se je med vojno posveti! tuđi dobavljanju vsako-vrstnih potrebščin za armado. Morda je mislil, da se pusti država tako i2-koriščati, kakor gledališke koristke in baleteze. Ogoljufal je državo za 6,500.000 lir, a vesel jih ne bo, ker so ga, kakor rečeno, zaprli. * Jasnaja Poljana — narodno imetje. Rusko časopisje ]e sprožilo misel, na] kupi ruska država pose-stvo Jasnaja Poljana, na katerem je živel in spisal svoja nesmrtna dela veliki ruski pisatelj grof Leo Nikola-jevič 1 olstoj. Ta misel je našla sploš-no odobravanje, toda premagati je velike težave. Po oporoki grofa Tol-stoja je bila namreč k posestvu spa-dajoča zemlja darovana kmetoval-cem in je vdovi ostalo le glavno po-slopje s parkom in malim zemlji-ščem. 2e 1. 1912. je ruski finančni mi-nister predlagal nakup vsega pose-stva, a najvišia cerkvena oblast je to preprečila. Tolstoj je bil pač kri-stijan in je res zaslužil imenovanje zakasnelega evangelista, a cerkev ga je bila izobčila m se je uprla namenu, da ni država kupila posestvo grofa Tolste^a. Sedaj se dela na to, da se nakupi grajŠčina s parkom in ohrani kot narodno posestvo in muzej grofa Tolste^a. * Tunel pod morlem. V kraljevski zemljepisni družbi v Londonu Je imel te dni Sir Francis Foks, eden najznameniteiših angleškth inženir-jev, zanimivo predavanje o zgradbi tunela pod morjem, ki naj zveže An-glUo z evropskim kontinentonu Rečeni Inženir ie nasvetoval, naj se pod kanalom la Manche zgradi tunel, ki bo sestavljen iz dveh cevi Vsaka teh cevi naj meri povprečno 18 čev-Ijev in naj bo položena vsaj sto čev-ljev pod morskim dnom. Vse delo naj izvrše stroji, ki jih bo gonila električna sila. S kopanjem se naj začne na več krajiH naenkrat, da bi bilo delo čim prej izgotovljeno. Tunel na] bo tako prirejen, da ga bo lahko tuđi z vodo napolniti na poljubnih mestih. Vhod in izhod na angleški strani naj bi bil pri Doverju. Po zgradbi tega tunela bo mogoče, se pripeljatl v šestih urah iz Londona v Pariz in bi se lahk oustvarila taka zveza, da tri bilo možno, se, peljati ne da bi bilo treba kje prest opiti iz Londona v Carigrad in iz Londona čez Rusijo na daljni vzhod. Darila. AproTizačaema saldadn za ubožne stole ljubljanske H poklonila Jadranska banka v Ljubljani 200 kron In neimenovan dobrotnik vnovič 100 fcron. Gospod Josip Zidar, trgovec in po-sestnik v Ljubljani, je darova! znesek 75 kron, katerega bi imel prejeti kot vo-jasko - nastanitveno pristojbino za prostore v njegovi hiši ob Dunajski cesti 31 za mesec april 1917 v štirih enakih delih vdovam in sirotam padlih Ljubljanca-nov, mestnemu ubožnemu zakladu za aprovizacijo mestnih revežev-LIubljan-čanov, vojnooskrbovalnemu uradu bi Rdečemu križu. Besuncem na pomoč! UpoŠtevajoč sedanje bedno stanje goriških beguncev, je naklonilo »Hranilno in posojilno društvo« v Ptuju znesek 500 kron v pomoč ubogim izgnancem. Ravnotako je naklonila »Občinska hranilnica« v Krškem mesto venca na grob gosp. prof. dr. Jos. Dijaku znesek 100 K, da vsaj nekoliko pomaka beguncem v sedanji skrajni sili. Z željo, da bi našli mili dobrotniki in zašcitniki ubogih trpinov obilo "posne-movalcev, se »Posredovalnicac obema najtopleje zahvaljuje in kliče: »Bog po-vrni obilokrat! Na daljnih bojnih poljanab, med jermenjem topov, so se spomnili junaški fantje pešpolka ^Cesarjevič« št. 17 ubogih goriških beguncev ter nabrali znesek 81 kron, katerega je poslal »Posre-dovalnici« g. Maks Jeruc, četovodja. — Ravnotako je nabral desetnik Ivan Ko-vačič znesek 28 K in ga tuđi poslal >Posredovalnici« potom uprave »Slovenca«. Hrabrim in junaŠkim fantom, ki ne izpostavljajo samo svojega življenja, ampak branijo svoje ljube domače ljudi tuđi proti notrant'emu sovražniku - trpljenju, kličemo: Bog povrnil Da bi našli obilo odmeva! Kjer je sila največia, tam je božla pomoč najbilžja! V skrajni sili so priskočili na pomoč blagi darovalci in naklonili pomoč v denarju: preČ. g. An-drei Zins, dekan na Opčinah pri Trstu, 10 K; preč. «r. J?.nko Dolenc, knplan v Trnovem na Notranjskem, 13 K in g. Karei PočivMnik po*, g. H. Tufku 20 K. Vsem blagim darovalccm, ki se spomi-njnjo ubogih goriških izgnanc«*v v naj-večji rili, v kateri se nahajajo sedaj, se Lj^rfctdpvaWci nailiiDkde aainraliuig* !05. Stev. »SLOVENSKI NAROD-, dne 8. maja 1917, Stran b 1 —^■—■■•■■^-^••■i Umrli so v Ljubljani: Dne 3. maja: Ivan Peterlin, krojač, 40 let, Resljeva cesta 12. — Fran Stel-zer, domobranski pešec v rezervni vo- jaski bolnišnici v MarijaniSču. — Leo-pold Jainnik, rejenec, 6 mesecev, Stre-liška ulica 20. Dne 4. maja: Božidar Turra, po-štarjev sin, 7 mesecev, Židovska steza 1. — Marija Novak, čevijarjeva hči, 6 dnu Vodnikova cesta 9. Dne 5. maja: Ema Rožanc, hči že-leznislvega uradnika, tri mesece in pol, Marije Terezije cesta 10. Dne 6. maja: Maks Lipovec, po-streščkov sin, 18 mesecev, Sv. Florija-na ulica 16. — Marija Grilc, hiralka, 71 let. Radeckega cesta 9. — Josip Vane-ček. črnovojniški pešec, v rezervni vo-jaški bolnišnici na obrtni Soli. Dne 7. maja: Josipina Bah, hči Že-Iszniškega zavirača, 14 mesecev, Cesta n2 Rudolfovo železnico 18, — Karei Ladiha. sprevodnik državne železnice, 38 let, Zihertova ulica 223. — Katarina Beltram begunka - hiralka, 73 let, Ra-deckega cesta 9. Dne 8. maja: Dragotin Fakin. strojni mojster mestne elektrarne, 56 let, Slomškova ulica 17. V deželni bolniSntct Dne 29. aprila: Josip Peršič, zldar-Jev sin, 1 dan. — Pran Građen, sin že- ; lezniškega sprevodnika, 4 dni. ! I>ne 4. aprila: Pavel Was:eneder, prisiljenec, 62 let. lzdajatell in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina Sa tisk »Narodne tlsliarne«. Kdor spati ne more, naj se posluži Fellerjevega bolečine hladečega in živ- » ce pomlrjujočega rastlinskega esenčne- ' ga fluida z znamko »Elza - fluid«. Pri : nervozneni nespanju in bolečinah vseh : vrst učinkuje dobrodejno ter prinese olajšavo, mirne živce in zaieljeno spa-nje. Nad 100.000 zdravniških priporočil in zahval. 12 steklenic stane franko 7 K 32 vin., edino pristen pri lekarnarju E. V. Pellerju, Stubica, Elza trg 238, Hrva« fto. To doferodefno domaća sdravilo naj bi nikjer ne manjkalo. Tud! feUer-; jeve milo odvajalne rabarbarske krogli-ce z znamko »Elza - kroflice« so nspe-šne pri za&atenju. 6 Skatljic franko 5 K 57 vin. (vs) Velika parfemov O. rgCR^ ČKO ■a đekel« !a drnbao p« niski ceni proćafa 1509 GIZEIA DAgggO Mestai trg št 13 — Pod Trenfo. •rtz peMtaffi obvtttili. KnU p«ortbBi uvod v LJiiMjMi. I Frasfa Fakfn naznanja v svojem in v imenu otrok pre?2lostno I vest, da je njen nad vse ljubljeni, dobri soprog ozir. oče, stari oče, I brat, tast in svak, gospod j strojni vodia mastite elefctrarne v LjubljanS danes dne 8. maja 1917 ob 7. uri xjutraj po dolgem mučnem trpljenju, I previđen s tolažiii sv. vere, boguvdano preminul. i Pogreb nepozabnega pokojnika se vrSi v Četrtek dne 10. maja t. 1. i ob 4. uri popoiudne iz hlse Žalosti Slomškova ulica št. 17 na pokopa-! KSče k sv. Križu. | Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Priporočamo ga v blsg spomin! V LJUBLJANI, dne 8. maja 1917. Ea izrade Ijube^njivega Soču f/a isrelta ishrano zahvalo rodbina Žemtna ponudba. SS mini trgovski pomočnik fmii ynanf* situiran* dam* v svrho i#nirV#. — Jhsma pod „3-rijmtnost ISIS' na upravn. „$ov. /raroda"- 1519 E«t Mkrbofca telim staitc pr#-B0Bltt !■ želim 1517 račuuke natakarioe ali proda- |aike« Zm< žna sem obeh deželath jezikor, tuđi ital nekoliko. Onj. po-nudhe na u^r^rn. »Slov. Naroda« pod „ockrbnlca 151711. ... LclLlilll piilllliiila. 33irtni ?anec, za setfcj vojaSč'ne cproSčfn. z nekaj premoženjem, se želi saznani ti v sviho ženitve s kako g<>-spteo ali m'aHo vdovo, ki bi irrela pesrstvo ali kako drugo podjele. Ne anonimne in resne. ako mn-ročr s sliko in razmprie pod „Ekonom 15201* na upr. »S!(»v Nar« Tajnost zaamčena. V?m plafam, a'fo mol unl-- * — - čevalec korenin Hia ftaUnni re ^drravj v 3 dneh hrez boleO'n Va^.h knr|iSa oće«, bradavlc, obl^cane*?. Cena 'or.čku z iamstvenim pismom \.1'j *±, 3 (onCki K 4'5O, 6 lončkov E 7.53. Na stotine zahvalnih pišem in pHznnnj. Remesyf ~ l'ottce (Kamsa) I Postiach 12 307, Ogrsko. 3663 3?re]inera za trgovi «o z meš blagom pepeino ^zurjeaega lojipdji) su RoGlorlsta Hl 1471 trgovskega sotružnika iste stroke. le boljše, samf^sto'ne moči. I?orbert S^nier ft stav St. Peter ▼ Savic^kl d#lini, ŠtaJ. Oo??re brit\?9 in flr-npflTl ZA STRIŽENJE US. I. a britev iz srebrastega jekla K 3. 4, 5 ; varnostni brivski aparati ponikljani K 3, 5 ; znamka »Perfekt* z 6 klinami, K 12, 15, 20; Dvorezne rezervne kline tucat K4 50,5, 6. ' Prima aparati za striženje Las 9, 11, 12 K. Prcmena dovolje-na ali denar nazaj. Pošilia po j povzetju ali predplačilu * | c. in kr. dvomi založnik, Jai 3onrađ izvozna tvrdka, ' Most št. 1667, (Brni) Češko. ! Glavni katalog vsakomur js^atis j in iranko. Felleriev dobrodejni, pož vljajoči rastlln^ki esenčni fluid z znarrko EISAF1UID odstrani bolečine v udih. Predvojne cene. 12 sttkltnic franko 7 32 K Lek^rnar E V. Feller. Stuhtra, Elzatrg St. 238 (H^asko). Čez 100^0 zahvalnih pi-ern in zdravmšk h priporočil. V kakem prii*zn*m trgu ali mestu na Spod. Stajerskem lupim u tnoviia pripravno io % vrtafli ta nakaf pos«stva. 1459 VpraSa nai se do 10. maja pod ,«Ta-koftef« platilo 1459 ' na upr. »Slov. Nar.« V BIIKa PipIOa SGDa; se takoj odda. 1527 Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. ===== Kupim =— v LjuUliani ali v ^redgnesfju. Pcnudbe pod l8Vila ali hlSa 1512" na upravništvo »S!ovenske;;a Narodi«. za slo¥eos!i' In neiaški Jezik, ob feđaem strofepfsko, snrelme od 1. luni'a 1917, đr. BOZIMA, odvet- n!k v Scfaribom. 1523 P9|J » W* 7*1 *& S f M ,#% & £* 1 %&£& 11 w V I W W w včeh vrst i a v vsaki nnožini kup&je vedno ter plaču je najdrazje 1202 K t:2OU3Sts tvrdka X J. Križan, Hranu Gorenjsko. z mcogoieino prakso, vešča stro- jepisja, pcizvedb v zeml]i?ki knjizi in drugih notarsl:ih del, icll Biesta ▼ kaki notarsk! plsarnl. — Pismene pcnudbe pod f,R. E. 136 1495" na upravniStvo >Slovenskega Naroda«. —— Sprejine so —^~ iiii|s§^¥yMiiiiijii izvežbana tuđi v blagajni carskih poslih. Samo prvovrstne moči z TeČletnimi spričevali naj vpoš!ie*o ob-irne Donudbe s sliko na trrđko Fraao Soršea, LJntomer. 1513 1ST PriporoSarn "IH cikorijo, milo za pranje, slivovko in tropinovec. Naročila za cikorijo in milo izvršuje tuđi od 5 kg dalje po po?t povzetju tvrdka A. Kušian Ljubljana, Karlovska cesta St 15.1 Kdo bi naučil damo dobro talijanski jezik? Ponudbe pod „ItaUralsOh/lSlS" na upravništvo >S ovenskega Naroda«. Pozor ured nalopom Mm\ V petek okoli polnoCi ml je bilo na Južntm kolodvoru izmakneno skoro novo kola tvrdke »Adler«, vredno okoli 150 kron, kupljeno pri tvrdki A. Gorec v Ljubljani. Vlji.dno prosim, da mi naznani proti nagradi če ga kdo zasledi, na uprav. »Slov. Naroda*. MT Na proda]! "•• Velika piitlioia sfanovanJsRa liša z velikim Ograjenim sadnim vrtom, pripravna za vsako obrt, Najboljša lega, zraven želez. rostaie v ljubljanski okolici, se po jako nizki cen! proda. — Pojasnila pri Afltoit Remec Zgornja Slika It. 41. 1524 —— Spreimt %% v*t ■ ■ i Mliafsi pomotnikĐV tuđi invalide, na stalno delo proti dobri plači, sicer na boljSa m štrapacna dela, kakor tuđi za popravila, IVAN SOS, 6#Tl|«rskl mofttM1, lagorit ob fmvl fttev. 116. Odđa nm ▼ naiem pad Ur«dno agodnizaf poffofl, dobro Tpeljana GOSTILNA ▼ lepem romanlićnem krajn na Oolen(- skem, eventuelno tuđi na račun. Stanovanje je mebiovano, za najemnika prosto, istemu stoji tuđi več polja za obdelovanje na raz-polago. — Cenjene ponudbe na upravniStvo >Stov Naroda« pod „F. J. S./14tt" Prodajo se zofa in dva stola FRANC BOL^AN, Llabliasa, Marijo Tereziie cesta itev. 12. 1510 Kontoristinjo dobro, starejšo moč, spreimc kartonaiaa torarna IV. BONAČ, ______________1513___________________ B«V •! IO ■ OV • isi ali lin bre; otrok, 80 SprO|BIO M aTfpuL Bleiweisova cesta it 18 I. nadstr. od 2. do 3. pop. 1456 Prodaja lesa: Prodam 1 vagon prav snhih, večinoma orahovih in neka) Jese-novih In češnjevih dosk od 2 c?3 8 Cm debelih« Cena po dogovoru. PETER BAUERHEIM9 mizarski mojstar v MrastniNu ob Južni Zeleziiicl. 1523 tSino Gsnttfil* ¥ ^ bi^* Torek 3M sreda 9M četrtek 10. maja: ob 4«, pol 6», 7. in pol 9- mi %weier: Vesela buvka v treh dejanjih. V glavnih vlogah Vanda Treumann !n Vigo Lasrsen. R/k ^t^9 I a a ft* ^i f f^i »% -^ #a 1 ""^i I «^ Pf« 4^ gn a lirama ▼ rlOZo Ai 3č) ii puSiSiS ilSOCiio 4deianjih. Đelniška glavnica: K8,000.000—. PODRUŽNICA LJUBLJANA. Rezerve: okrog K 1,000.000-—. \ SnUDU: Vtoga m Infltloo in jlh obrestnjc po čistih 4 %. ¥logo aa teko« la Ur# rataa prati oajngodnejšeaii obrestovaaja. Dviga se lahko vsak daa brez ozira aa moratorij. Rcntni da?ek plača banka iz s?o|ega. ■UPĐiK U PPOllJAs Derize, falite, fredaostae papirje Itd. in srečke c kr. razredne Merije« Brzojavni naslovi JADRANSKA. Centrala: Trst. Popratnico t Dubrovnik DvnaJ Kotor ■otkovlo Opatija apljot SlboiUk Zader ESESNTIEA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. I£9AJ&s Čeke, nakazuice i a akreditive na vsa tu- in ioozemska mesta. DAJE PRBDUJME: na bla^o, ležeče v javnih skladiščih. PUVZ2SIA; Sorzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Telefon St. 257. Stran b. .SLOVENSKI NAROD', dne 8. maja 1917. lOS. itev. OficUalno subskripciisko mašto —-^— JADRANSKA BANKA PODRUŽNICA LJUBLJANA *m|m1a^|m ajLfm *|Jm|b*Ib|I| §B0^0B0b>SMb1 Mfl*IIa^W#B M šesto avstriisko voino posoiilo L Davka prosto 40 letno 5 ,bo aaortliMlIsko đriavno posolilo po K 92-50 priitevil 5/>v0no obrosfl od 1. maja 1917 naprej tor daje ■ /.% boniflfcacije. Kor toko obrostt toga posolila io •* 1. aprila 1917 znala nabavna cena le S 91*54?. D. Davka proste 5 n ne 10 letne državno zakladnico po K 94-— prlitevll 51 /»•/. obrestl od 1. mala dalje in daje v>% bonrfikacijo. Xupi ali v njem se rame tabro vptljua irgovska hiša na prometnem kraju v blizini železnice. — Ponudbe na upravn. »Slov. Nar.« pod „Dobra trgoTlna 101286". 1286 Dobro obranjena, ie rabljena rpgisTr blaoafna 1.99 ce kupi 5 lstotam se proda kakila 1000 kg raznih starih emtf. Ponudbe pod „ Blagajna 1501" na u pravni Štvo »Slovenskega Naroda«. ------------------------------------------------------___ thiporoča cenj. damam tu in na I def eh na 2>unaju osebno obrane I novosti krasnih J(tobu1iov_____ ^^ in čepić finoga o\u$a -$a dame m dđfaice. I SSS^ Garavila se sprejemafo. Žalni ftobukt vedno u nalogu Tj£lfi Solidno blago — rA$k* csnc. Odda se topa neiivana soba za takoj. 1473 Poiztc se t upravn. »Slov. Nar « 1! Redka prilika ! S Ma prodal fe radi drnilnahih mmer lepo posestvo iežeče na Spodnjem Štajerskem bli2u želez. postaje in mesta. Hiša z gostiiniško koncesijo in gospodarsko poslopje Se skoraj popolnoma novo. — Posestvo meri okoli 40 oralov. — Izve se v upravniStvu »Sloven-skega Naroda«. 1483 SrbeSico, hraste, izpuSčaje odpravi kai najhitrejše „Dr. Flescha nijavo mazilo". Mali lonček K 1 60, veliki K 3'—, družinska porcija 532 I K 9-—. Z dodatkom, kako se uporab'ja, se naroCa pri Or. E, nescfis Kron*ft»ApotHeNe9 Raab (6ylr), Ogrsko. | 1 iCebulček dofol]aaf trava«, vrlaa in hraloioa cTetUčaa [ Maona aa drobao ta dobelo prtporoia I Sever I Urbanič, Volfova ni. 12. HNT. CIHLAR tvornica cementnih izdelkov, Ljubljana, Dunajska cesta št 67. prlporoća svojo veliko zalogo e«ia«atBUi cevl vseh vrst, ter sprefema vsa v njero tiroko spadafoča dela. -----------Cement vedno v zalogi.----------- j Srbeilco, hraste, izpuščaje, kožne bolezni, stare rane odpravi hitro in sigurno I iantarsko mazilo. I Se umaže in ne di»i. Mali lonček 3 K, veliki I lonček 5 K, družinski looček 9 K z navodilom. I K temu spadaj, jantarsko milo 4 K. Icdeluje I | ^@rč Saildor, lekarnar, Nagy Kords 30. J ■^^^^w^^^^M^^^^^^B^B^^^^vwv«Bi^*vaiBaiHiv«a*^»4*ciMMM*'^x^a^BBBaiBB^BMKaKZ^ciBaaaKi Povečcne slike do naravne velikosti, kakor tuđi oljnate portrete na platno izvrću i e umetniš!:o po vsaki fotograf' i i 185 Davorio Rov&ek prvi fotografski in povečevalni zavod v Cjubljani, Xolo9rorska nL 34 a. Josip Jug pleskarski m Eikarski snoister Ljubljana, Rimska c. 16. «e priporoča cenjenemu občinstvu za vsa v to 5-troko spadajo5a dela. 1114 Soliđ \* ta točna postroiba. Oospodle in te ki i majo stike s šolami, kloštri, , zadrugami in društvi vsch vrst se lafako posvetijo neki predstojeći patrijotični akcij'. PoocdKe pod „VftrfKottSt« | geloffODheit 56 157 a1" na anonč. eksp. Jos. A. Kienreich, Gradec, Sackstrasse 4. 1476 I 1 Mestna hranilnica v irnomlju i =—=— raspisuje ==^=^—==» službo praktikanta z adlntom E 1.200.— la draglaliko doklado B 600.— letno. I Prošnje opremljene z prepisi spriieval je doposjati do 20. L m., nastop službe s 1. junijem. isis ^^^^V Popodne opreme ^§I2| otroskega perila "^^5^" v zalogi za vsako starost priporoia znana trgovina s perilom C J. HAMANN LJUBLJANA, Hestni trg Stev. 3. Ustanovljeno 1866. 90F" Perilo lastnega izdetka. Morski Caraghee-mah %a pripravo nadomestka jedilnega oija, je izborno uporaben za vsakov^rstne solate, če tuđi nima oljne maščobe. — Cena za zavitek K 1.30, po pošti povslan 20 vin. već. Kdor želi rekomandirano posiljatev, naj doda se 25 vinarjev. Postna naročita sprejema: i Mat. Dežman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 6. /UBERDER \SKLfiE A C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt Valed sklepa danes zavrSenega občnega zbora đelnićarjev c, kr. priv. avatrijakega kredit, zavoda za trgovino in obrt se bodo za leto 19 \6 đoloSene dividende a 36 K za delnico proti izročitvi itlaliktgol fca|W ŠL 11. »a Buajn pri Hkvldatarl %mwim g Smicano, Imnei, Bna9 reldldreta, flabloacl. flMiti. totiaihi, Kartovlh warUE9 Cslovc«, LfoMlaal. hnvn, LaHn, MwwaM Osiravl. Itionia, Palio, Pra§i, BalalMbibfjrfl^ TapUoak. Tntm, tpati trn WarM4#rta pri ptdnftatem* uv^đa, S^^H^^M^kAAI ^^aJ ^i^B^ka^M a^^a^^J ■M^ftaflaf^al B^a^a^M v BeroHaa pri ravaalal(stva Mskaata« iialfcs «B ■■* feaaM i« U !■■!■■ la v BreHavl ari HnkM taa*a«B šnđtim aB pri »aaM sa H|»»ia> S ja*s> Bwm AAv^p ^PWVB^rSBJlBaB*#0S a^W^B"i^BaajWaaa, aaaj ^^p aaaj ^aaaaaji^aajBjaaj ^aaaaaj^B^aaaaaaB av^aaaaa^Bj aaaa) ffjtfl IL ^a^^BiaflBHBL. od 5. nftja naprej icplaČoTaia. Kupone, na ko^h zadnji atrani mora biti naaJov Tpojfljatelja, je vpoalati • apremnieaal. d...), *..+ .»t. C. kr. «it. anhijdd kreiitii avod za Irjoviao ui okt. v ■raMaaJh pri tpUisMi aaajttaai kNdltuaj zavoda, oidoUk Draidaal, v Vraakatratfa aa M«at pri ravaata^dva dtakoatae draibe ali ari aodrnž. »aafea sa trgala« la tedadrifa, v atafcarfa pri mut-MaiU baaU v HaaAvg« >U pri podnriUel feanke m trpaviBa la |aiaaM|« aM pri L. ■algaaj la tlaavl aU pri M. M. vaTarMaTv os ■npap v Inu pori SaL SppasBanB pPa Je 4taag«y v IJaaV pri aplajaii aiaiHraa) krWtta«ai sav««« aU pri poirai. »aak« ^E^H ^L^bP^H^H^^^B^Hb^B HB^Lm a^B^Ba^Bm^a^a^B^B^BB^amV^Ba« Ona^ VJpS TMVWVoW ■■• VH^PfJBlBJHiOFVBB OSOB^BTa^ t MMliimai pri bavanfel MaVlilaj bi BMaUal baaU ali pri padrvJaiel taate sa Hitri— H iBBaaUI|» ali pri Mark, Ha«fc * in«. 1514