List izhaja vsak petek in velja s poštnino vred in v Clorici domu poslan : za celo lelo 8 gold., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 solil — Za ude nar. - polit, društva „GOTtl(’A“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po ti sold. v tiskarni. GLAS Katoliško gibanje. V današnjih brezbožnih in brezverskih časih ni odveč, ako se verni katoliški narod o kaki posebni priliki opozoruje, kako po drugih krajih katoliška zavest in katoliško gibanje napreduje. Še celo nemški ustavoverski in ultra-pruski listi časih — se vé z nekako navidezno malomarnostjo, v resnici pa v svoji strahopetosti, opozorujejo bralce svoje moko na napredek, kterega dela katoličanstvo po deželah, v kojih moderno preganjanje najbolj cvete. Ta dežela je Pruska. Ni ga dne, da bi časopisi ne poročali o novem zapiranji duhovnov, o globah, ktere jim sodnija naklada, o preganjanji, s kterim sebi nevšečne redovt^ in posamezne domačine tirajo čez meje neke-daj svetega rimskega eesarstva. Ker je na-mestni škof Janiszewski brez vladnega dovoljenja (!) sakr. sv. birme delil, obsojen je na šest mesecev ječe. Škof Martin je že 202 dni v ječi preživel. Da ga tako hitro ne spustijo, začeli so pruski sodniki takole računiti : namesto, da mu vsak dan zarajtamo 14 tolarjev, naj velja en dan sedež v ječi 5 tolarjev, po domače : če škof noče globe plačati v denarjin, bo pa toliko dalje časa v ječi sedel. S takim počenjanjem so vkljub prvi obsodbi kazen predrugačili in namesto da bi škofa skoraj iz ječe spustili, mora se 318 dni kot hudodelnik v ječi preživeti, samo zato, ker noče zoper svojo vest ravnati in ljudem bolj pokornemu biti, kakor Bogu. Take verne može LISTEK Človeško življenje v štirih podobah. Posvetuje svojim sošolcem, ki letos mesca sept. 25letnico svojega mašništva obhajajo, JOSIP FURLANI. IV« Podoba« Vvoil kakor s pričetka. (Na steni je podoba, ki „n o č“ predstavlja.) Osebe : Mojster, pomočniki in gledalci. Mojster: Podoba strta „noČ“ je čmerna, Skor vsaka lisa ji je črna. Pozna ura vgasne luč, Vrata vsa zapahne ključ, Gosta tmina svet požira, Na ležišči spanec umira, Bleda luna zabrli, Kdor le utegne zdaj meži. Dvospev : Truplo zdravo sladko spi. Kadkad tudi zasmrči, Rana skleča pa se vije, Hipa še miru ne užije, Kliče reva celo noč Vse svetnike na pomoč. tudi naši slovenski liberalci trpeti ne morejo, ne opuste toraj nobene prilike, da ne bi duhovskega stanu sploh in posameznih duhovnov ne napadali in jih pri vernih ljudeh ob veljavo in zaupanje spravili. Kar delajo naši v majhnem krogu, to je namen Bismarckov in tudi avstrijskih Bismarckovcev in Prusakov, verno ljudstvo ob vero pripraviti in potem za svoje pomagače vstrojiti, da jim pomagajo do komunizma in petroleja. Ko se na to posebno na Nemškem z vsemi močmi dela, poči naenkrat glas iz Monakovega : V četrtek 8. oktobra prestopi kraljica -m ati pruska princesinja v katoliško cerkev. Veči zaušnice pruska politika glede verskih postav in preganjanja ni mogla dobiti, kakor ravno s tem, da pruska princesinja sama, kri od njih krvi, zapusti versko zmoto in se povrne v naročje edino zveličavne matere katoliške cerkve. Ta spreobrnitev je v kratkem času tretja, ki obrača pozornost vsega izobraženega sveta na se. Pruska princesinja — vojvoda nortbumberlandski — veliki mojster prostomavtarjev — prestopijo v kat. cerkev. Od teh ne „Sočau ne „Narod'u ne moreta trditi, da so mežnarji, mračnjaki, obsku-ranti, ampak vsak resnicoljub mora priznati, da take osebe korak storijo iz prepričanja. Oe se pa začne v takih krogih katoliško gibanje — Slovenci ! ne dajte se slepiti od puhlih liberalcev, ampak držite se katoli-čanstva in tistih, ki so njegovi zastopniki. Trospev: Stari jezik zmer jeclja, Blezo rožni cvet mrmra, Sova čmrna popotuje, Grobe ranjcih obletuje, Milotožno je budi, Večni pokoj jim želi. čvejterospev: Spanje res je velik dar, Kdo brez tega bil bi star? Dobro stegne nam vse ude, Potolaži žulje hude, Žilam vdiha mlado moč, Drag zaklad je lahka noč. Mojster: Kedor se rad klati Po noči okrog, Srce si oblati, Ostudnih je nog, Zapravlja zaklad, Naj hujši je tat. Zbor: Ko noč se izlije, In pali zarožlja Naj plahta nam skrije Očesa oba, Podvizajmo spat, Telo si krepčat. Dvospev: Sedaj nam mojster še odkrij, Kaj za oblakom sc vozki, Naročnina in dopisi naj sc blagovoljno pošiljajo opravi) litru v nunskih ulicah v tiskarno Karol Maf-ling-ovo. Vse pošiljatvc naj so franlntjpjo. Kokopiai sc ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov. Dopisi; Iz Gorice, 18. sept. Danes ob poli devete zjutrej smo srečno dokončali duhovne vaje, kakor je „Glas* * uže povedal. Lepo je bilo videti 82 duhovnikov k sv. obhajilu stopati, ktero so naš preljubi nadpastir, prevzv. knez in nadškof med sveto mašo deliti. In glej! med tem, ko smo se obhajali, je na enkrat začel zbor pevcev prepevati znani „Adoro te devote*. Med mlajšimi našimi duhovniki jih je bilo več pričujočih, ki so v petji dobro izurjeni. Hvala jim, da so slovesnost svetega opravila tako ne malo povzdignili. — Ko je bilo vse v najlepšem redu dovršeno, in smo bili vsi v semeniški obednici k črni kavi se sošli, so prečast. prošt, g. baron Kodeli v latinskem jeziku v imenu nas vseh prevzv. nadškofu srčno zahvalo izrekli, da so nam letos sv. vaje napravili. Mili nadpastir so pa potem v odgovoru mei drugimi rečmi tudi veselo novico vsim pričuiočim naznanili, da mislijo, ako bo le mogoče (in mislimo da bo !) uie s prihodnjim mescem januarjem f o 1 i u m dioe-c e s a n u m na noge spraviti, o kterem je naš „Glas* uže v poslednji številki mesca julija 1.1. nekaj bil omenil. Vsi pričujoči duhovniki bo bili s to novico dokaj zadovoljni, kakor se jim je na obrazu bralo, in nadejamo se, da bode stvar dober uspeh imela. V poslednjem „Glasu* t. j. štev. 37. sem rekel, da me utegne kdo se starokopitnežem pitati. In glejte! zadel sem jo. Tisti moj sosta-vek je nekega s e d m o š o 1 c a (?!) Goriške Gimnazije tako Sembrano v živo dregnil, da mi je nepodpisano pismo poslal, v kterem mi jih šteje, Gotovo se nam zablišči Krasota nauka zlatega. Mojster : Oblak za hrbtom laž ima, Nocoj tje Adam spat drdra. Zato le tiho, tiho vsi, Tedaj mehur se razleti : * . * * Naglo vse ko blisk tu mine, Hiraš, slab si, ves potrt, Svit čedalje te ne gine, V temo siliš kakor krt. Dvospev : Smrt pripiha, koso vzdigne, Z nogo mahné, poštorklja, Starim, mladim s tem pomigne, Da je potnik kraj pota. Trospev : Nit življenji se pretrže, Odleti mu vsaka moč, V tesno skrinjo drob se vrže. Nesejo ga štiri proč. Čvetcrospev: Truplo vže se pokopuje, „Miserere“ pojejo, Vsak prijatel zdaj žaluje, Vsi na grobu zdihajo : Mojster : Ouj, le čuj ! kak dete joka, »Mama moja 1* milo stoka. Pomočnik ; Sin poda se med mrliče, »Kje si tata !M revno kliče, ili11 frinii^ ............... -■■■■■" da je kaj. Sicer pa se vé, še slovenske orto-grafije popolnoma ne zna, ker je v slovenskem nadpisn Steplian, in v pismu samem hrvato phil e zapisal. Je li morebiti to del tistega tolikajn hvaljenega napredka naše slovenščine v novejših časih, ktero po njegovem mišljenji menda le »Soča4, »Narod4 in enaki listi »klasično4 pišejo, »Novice4 pa, »Zgodnja Danica“ in nGlasu et comp. grdijo in krhajo, »da se Bogu usmili4? Toda, pustimo to stvar, ki me živo spominja na znano Vodnikovo basenj »kokoš in jajce4. Hotel sem le pokazati, kako napredujejo naši nadepolni mladenči v naših šolah in omnibus et singulis ; ker sicer pismo anouimno ni vredno, da se mu daja očiten odgovor. Naše bogoslovsko semenišče je to polletje veliko zgubilo. Zdaj, ko te vrstice pišem, nimamo ni ravnatelja, kterega smo ravno pokopali, ni podravnatelj*, ki je pri nas vselej tudi gospodar ali ekonom, ker je dosedanji podravnatelj nazaj na deželo se podal in curam aniraanim. V takem 9tanu ni bilo še naše Semenišče od leta 1818. sem, vkterem letu seje bilo zopet odprlo. Pa tudi ekonomiške okoliščine menda niso bile take, kakoršne zdaj, prvič, ker je vse strašno drago, drugič, ker imamo malo rejencev; saj vé vsakdo, da, več je rejencev, ložej se ceteris pa-ribus izhaja in oeconomicis ; uže letos jih je bilo malo, ali prihodnje šolsko leto, ki se začne z vahti, jih bo skoraj na pol mauj in tedaj težej izhajati. Tretjič pa, kako ne bo težko izhajati . prt teh okoliščinah, ker za vsacega rejenca ne dajejo več na leto, kakor samih 210 gld. a. v. ali 200 gld. starega denara, in iz tega se imajo v« rejenci preživiti, oblačiti, podravnatelj in Spiritual plačevati, knjižnica vzdržati, in vsako leto potrebne poprave semeniškega poslopja poplačati? Kakor je znano, za vsacega gluhonemega otroka v zavodu gluhonemov, da, za vsacega jetnika v Gradiški plačuje državna denarnica več, kakor za bogoslovske vzrejence. Pa tiho ! ne smem dalje, da ne skusim kaj neprijetnega. Tedaj punctum ! Črniče 5. oktobra. — V dopisu iz Črnič ..... ... . . .. j 29. sept. št. 40 »Soče4 se neki starešina hudige nad dopisom 10. septembra št. 38 »Glasa4, ter dopisnika lažuika imenuje, ob enim tudi župana ua tako visoko Stopinjo poseda, da ko bi hotel kdo verjeti, kmalo bi mislil, da naša srenja bi res morala propasti, ko bi ji imenovani ne bil na čelu. »Glasovi4 dopisnik ne laže, ko pravi, da komaj Čakamo nove volitve in boljega gospodarja; da bi bolj svoje otroke oskrbljeval nego jih oskrbljujejo stari očetje. Ker so »Sočiu4 dopisnik izrazuje, da je bil neki župan enoglasuo izvoljen pri zndnih volitvah, kdo je temu kriv? njegova glavica, denar, upanje, posojilo, so glavni uzroki, kajti ko bi kdo bival v »Deračju4, gotovo bi živa duša zanj ne vedla. Ker ga hvali »starešinče4, da ni hotel biti župan, ko je že izvoljen bil, in je le po prošnji več odbornikov ta težki posel nase vzel iz zgolj ljubezni do občine. Lepa ljubezen! prašamo té pa »starešinisče4, kdaj ste ono navedeno ljubezen očitno pokazali? ' .. l • • ’ L J V kljub mnogoletnemu vladanju, idi le kot starešina, po našem pašniku, tam preglej županovo in tvoje gospodarstvo! — Lastna hvala smrdi. Ker pa dopisun strup spušča na očeta in sina češ, da bi bil oče župan sin pa pisač, ta laž je za Sočine privržence, a ne za nas Cerni-čane, kajti omenjeni oče, bil je „trabant4 in a-gitator županov, a ne »Glasov4; revče, kam si pa zdaj zavozilo. — Kje je bil »Glas4 pri večkratnih volitvah? — Se ne spominjaš, starešinče! da je bil omenjeni oče zarad »trabantiranja4 županovega pred volitvijo, v pravdo zapleten, ker je preveč »lisjaku4 zaupal? Dopisnika imenuješ zvito kačo, a tako ime zasluži »Sočino4 starešinče, ker nam nekaj bliščečegaza zlato ponuja. — Ali ne veš, da sta bila pred nekq volitvijo dva agitatorja iz spanja vzdignjena, da sta šla krog volilcev po bližnih srenjah, »bobnati4 — po noči? Mar se ne spominjaš večera pred neko volitvijo, ko so ga trije volilci v sobi nad kuhinjo — (ko je bila še po starem) brez plač- * . . . * . » Samospev ; t Samospev : Samospev : Dvospev : Trospev : Čveterospev: Zbor: Samospev : Mojster : Zbor: Mati tam roké si vije, »Dete moje !“ solzno vpije. Vdovec še lase si pipa, »Vstani draga!4 srčno hlipa. Črna hala vsa trepeče, Kraj moža ob tla se meče. »Celo, ki nas je vedrilo, S prahom se je poškropilo !4 »Lice, ki je zmer gorélo, Nikdar več nas ne bo vnelo !4 »Boka, ki nas je vodila, V temo se je zaklenila !4 »Srce, ki je nam plamtelo,> Pod pepelom je iztlelol4 Slavec peva melodije, »Amen !4 zdihne, — tu se skrije. (Po hipnem prenehljeji) Ojstra krona nas opleta, Ce zgubili res smo té, Naša srca britko vneta Nad gomilo se solze: »Kje so moje rožice, Pisane in bele, Mojiga srca ljubice, Žlahtno so cvetele? Ah spomlad je šla od nas, Vzela jih je zima, mraz4. (Orožen.) (Godba nadaljuje napev te pesmi, med tem ko vsi drugi otožno v tla gledajo, in si solzé brišejo). Mojster (osrčen): A kaj bi se grobov nek bali In vedno točili solzé, Saj truplo smo zemlji podali, Dolžnik naj poplača dolgé. Dvospev: Ce potnik si dušo izpere, Iz nje zablišči mu zlato, Prezalih si vencev nabere, Novica podviza v nebo, Trospev : V naročji prezlate višine Med rožami je zakopan, Za mizo presrčne družine Obhaja tam večni poldan. Čveterospev: Ko bomo na sodni dan vstali, Ne bode nas motil več tek, Koj roko si bomo podali In skupaj živeli na vek. Zbor: Nikar se nam groba ni bati, Saj ondi Gospod še spal, Skrbimo le, ko nam bo vstati, Da Bog nam bo desno podal. Vsi skupaj (krepko): Prijatli zdaj prisezimo Na sveto evangelje, Da potovati hočemo Po stezi božje želje, Pustimo spako stati, no popivali za dober uspeh volitve prihodnega dne?— Vemo, da si ti »starešina4 kratkega spomina, ker nisi vedel zakaj ? in po kterem načinu je bil večkrat župan »enoglasno4 izvoljen, smo ti pa tukaj na kratko pokazali, le pazljivo prečitaj. Ako se ti bodo oči solzile, deni si — nadočnike. Ves soseščanov. Iz Sedla pri Kobaridu 5. oktobra (BIa- < * goslovljenje vogeljnega kamna.) Redko slovesnost obhajali smo včeraj v naši vasi. Po dolgem prepiru bil je konečno določen od ministrstva za uk in bogočastje se porazumljenjein s prečastitim knezonadškofijskem ordinarjatom prostor za zidanje nove cerkve za naš vikarijat že letos zimski čas. Druge nevgodnosti so zakrivile, da se se zidanjem nij moglo prej pričeti pa pri vsem tem bil je danas že lep kos dela dovršen. Citateljem, kterim naše razmere nijso znane, naj samo omenim, da stara cerkev sv. Križa je 1/4 ure daleč od vasi Sedlo, kjer gosp. vikanj biva in v kteri vasi je primerno večina pribivalcev celega vikavijata. Ne bom omenjal težave duhovna pri taki daljavi do cerkve, bodi si kadar treba maševati, ali kadar kedo zboli i. t. d., naj samo omenim, da stara cerkev je čisto v samoti, daleč proč od vseh hiš. Vsak torej spozna, da je bila opravičena radost Seljanov, ko si v sredi vasi zidajo novo veličastno hišo Božjo. Slovesnost blagoslovljenja vršila se je po navadnem obredu, kar je pa slovesnost poveličevalo, bilo je fo, da se je s privoljenjem Njih prevzvišenosti knezo-nadškofa ta dan na prostoru nove cerkve sveta maša pela. Kaj takega v naših krajih nij bilo še videti, toliko bolj pa je vsakega spekla zagrizenost naših nasprotnikov, da se njiso te posebne slovesnosti vdeležili. Kjer so 4 vasi v enem vikarijatu, vse Štiri vikarne cerkve v svoji vasi imeti ne morejo. Torej pač čudno, da naše starešinstvo hoče še celo zabra-niti, da se nijma maševati na prostoru nove verkve. Župan in njegovi prikimovalci so se o tem oziru pritožili pri gosp. dekanu in tudi pri c. kr. glavarstvu v Tornimi — ker tu nij mogel ..1.........................'IW.II.!i'.l........1.1. Ki hoče nas prodati, § Križ bodi nam v vodnico, On kaže nam resnico : Po tesni brvi na goró, Tam žlahtne rože zmer cveto. (Od daljave odmeva se zvonenje.) Gledalci (radovedno): Samospev: Kaj nek pomeni to zvonenje, Ki sem od gore nam doni? Dvospev : Mar izpod deža tam življenje ' Pod kapom zdiha in medli ?| Trospev: Da le ne zubelj zdaj vpepeli, Kar pridni srpi so naželi ? Čveterospev: Zna biti pa podviza vpit Ker se Adamu trže nit? Zbor: Al’ drugo hujše mar trpljenje Pomeni milo nam zvonenje? Mojster (resno): Zvonenje to pomeni nam, Da v strašni ječi sestre tam Medlijo ino vpijejo, Naj vrata jim se odprejo ! Želijo vse na zlati vrt, Na večni vrt prežlatnih trt. (Za nekaj časa se vsi zamišljejo, na kar) Zbor (živahno): Nakviško device, Odpahnite klet, Kraj zgodnje danice Ovenčaj va» cveti nič opraviti, je pa se žuganjem ljucli iz Stano-višč, Holinca in Podbele preplašil, da nijso k slovesnosti došli. Bila je pa tudi za te sv. maša pri sv. Križu ob 7 zjutro. Nadjamo se pa, da vsem takim neljubim oviram vkljub bomo imeli zdaj leto našo novo cerkev že pod streho, kakor v Borjani, kjer jo že pokrivajo, akoravno so jo še le letos začeli zidati. Glavna vodja našega stavbnega odbora sta moža, ki se takih ovir ne strašita: slava jima! S Komna : Nek g. dopisnik „z gorenjega Krasa" piše v zazdnji številki »Glasa" v 17. vrsti : »Nikakor pa se mi ne zdi pametno, kraško skalovje in to malo grmičja, kar ga še ostaja, deliti, kajti s tem se ne pospešuje blagor dežele, nego se zadržuje." Ker sem kraševec, in ker mi je mar za zboljšanje naših žemljišč, zato odgovarjam le na omenjene vrstice, ki se Krasa tičejo in se v delitev pašnikov na Furlanskem ne vtikam. Dopisnik pravi, da z razdeljenjem skalovitih pašnikov bi se blagor dežele zadrževal. Nikakor ne! Da je razdelitev kraških skalovitih pašnikov koristna, more vsakdo priterditi. Dokazi: 1) Ko bi občinske pašnike razdelili, bi vsak svoj del iztrebil kolikor mogoče, z izritim kamenjem bi si obzidal svoj del, stero si prihranil mnogo dela, za odpelavanje kamenja v kak drugi kraj, itd. 2) Tako popravljeni prostor bi mnogo več sena donašal. Vsak bi skrbel za pridno nasajo dreves, tedaj je to edino sredstvo, s ko-jim bi pospeševali naglo pogojzdenje. 3) Živina bi se v senci pasla, ko bi drevje zrastlo. 4) Klimatične razmere bi se zdatno popravile. 5) Les za kuijavo in druge priprave bi dobivali, in ne bilo bi treba ga privažati iz „Čavna." 6) Ko bi jesen, topolko, brest i enaka drevesa y „dele“ svoje sadili, bi dobivali mnogo živinske krme. Tedej vgodno bilo bi tako razdelenje tudi za povzdigo žvinoreje. 7) Zemlja bi se z odpadan-jam listja tudi pomnoževala; zraven bi vse eno imeli lehko zadosti nastelje. 8) Ako ne Nakviško urno . I V prijazno nebó ! Mojster (pobožno): V družini srečni ino sveti Naj jasna luč jim večno sveti! i Za mizo zlato grlo vneto Naj večne poje trikrat „sveto"! Uživajo naj uže nocoj i Veselja vir, srca pokoj ! Tako naj se zgodi ! Zató tud’ zdaj zvoni. Naj se zgodi! Naj se zgodi! Po kratkem zamaknjenji) Mojster (prijazno): Zdaj vam prijatlom lahko noč! Samo božji duh vos spremljaj proč! Gledalci : In slikarjem tud’ lahko noč ! Da videmo se spet drugoč ! Zbor : Da videmo se spet drugoč ! Začasno : zbogom, lahko noč ! »Lahko noč! Daj nam Bog svojo pomoč! Ker smo delo dokončali, Da bi tudi sladko spali, Vsa vročina je zdaj proč. Lahko noč !“ (Slomšek.) (Zagrinjalo pada, med tem ko si prijatli vzajemno v desno segajo.) bodemo skrbeli za naglo pogojzdenje Krasa, bodo veter, nalivi itd. zemljo odnesli, kaj bode potem? Tedej skrajni čas je zdaj, dokler imamo še peščico zemlje po naših pašnikih, da pridno pašnike razdelimo in še ostalo porabimo za nasajenje dreves, kajti zemlja bodekmalo pošla, potem bodo zastonj javkali, kje da bodo pasli. Da je pa zemlje od dne do dne manj, mi ni treba dokazovati. 9) Živiua koja se klati po naših slabih pašnikih, trpi vročino, i ne dela druzega, kakor strada: pregovor domač je: na-pašo gre sita, s paše pa lačna. 10) Kakor sem že pred povedal, bi se tudi s pogojzdevanjem klimatične razmere zdatno popravile, kajti vsak bi imel veselje svoj del pridno* zasajati. Zasajenje bo toliko vspešnejše, posebno pa sedaj, ko se dobiva na tisoče drevesc vsake vrste brezplačno v »Centralni drevesnici" v Gorici. 11) Na občinski pašnik pa nebode nobeden šel drevja sadit, razun gojzdnarji ki so tu pa tam postavljeni. Pa tudi ti morejo le malo storiti, posebno pa oni, kojim ljudstvo nasprotnje ali celo neumi župaui. (Bralo se je dovelj neumnosti komenskega župana V. v »Soči" in čudim se, kako je „ta list" take neumnosti tiskal, i ker ni vred-nik »S.“ bil v gojzdnarstvu izurjen, zakaj ni dal izvedencu popraviti. Tedej povdarjam, da blagostanje kraševcev bi se dalo z razdelenjem pašnikov povzdigniti, ne pa zadrževati. Ko bi kdo rekel : Dobro bi bilo to mnenje ko bi drevje v 5—10 letih zrastlo, ali to gre na 20—50 let. To vem tudi jaz. Ali kakor so nam naši pradedje i očetje mnogo prihranili in za nas skrbeli, tako moramo tudi mi za potomce naše skrbeti, to je naša sveta dolžnost. Ogled.. Avstrija. Deželne zbore je vlada o-pomnila, naj se podvizajo, kajti ure so jim štete in državni zbor prične svoje delovanje že 20. oktobra. Vorarlberški dež. zbor je zopet pokazal, da mu je v resnici mar za blagor ljudstva. Vsled sklepa 9. avgusta 1873. imel je nek odbor nalogo, naj izdela na katoliški podlagi slonečo postavo za ljudske šole, vendar naj se samostojnost drugih ver ne krati. Odbor je to nalogo dovršil in stavi predlog : Dež. zbor naj kot podlago prihodnji postavi odobruje: 1. Vsa odgoja je natorna dolžnost družine, 2. Natorna dolžnost katoliške družine je katoliška odreja otrok, 3. Naloga države je družini in cerkvi varovati pravice glede odgoje. To je zdrav in naraven temelj šolski postavi. — V D a 1 m a t i n s k em dež. zboru je manjšina (italianissimi) predlagala adreso do cesarja, naj zbor razpusti. Naravna narodna večina bo ta predlog rešila, da prej de na dnevni red. Lahonom pa vlada vendar potuho daja, in cesarski namestnik Rodič je prosil, naj ga izpustijo iz te službe. Ta njegov korak je vzročilo imenovanje nekega hudega lahoua P o z z i-a za svetovalca pri namestništvu in ker vlada noče vpeljati narodnega jezika v srednje šole. V Dalmaciji pride namreč na 500.000 Slovanov 10.000 Lahov, toraj mora povsod učni jezik biti — italijanski! Ali vlada še ne sprevidi, kam je prišla z enakim ravnanjem v Trstu ?— Na Dunaji Zbor : Mojster : Zbor : je kardinal Ilauscher dež. zboru poslal pismo, v kterem pravi, da se zdaj sej ne more udeleževati; kakor hitro pa se okoliščine spremen é, bo pri vsih svojih mnogih opravilih prišel v zbor in državi in deželi svoje moči posvetil. Tako načelo imajo tudi Čehi, ki se ne udeležujejo sej ne deželnega ne drž. zbora. — Cesar je imenoval zopet nekaj ustavovernih mož za ude gosposke zbornice. Zunanje države. Ves svet je osupnil telegram, da je bivši pruski poslanec na t,francozkem dvoru grof Ar n im v zapor djan. Kaj je temu uzrok, se danes še ne vé. Bismarck in Arnim nista bila prija-* telja, na vsak način se bo kaj skuhalo. — Iz Londona se brzojavi, da je vojvoda Northumberlan d-ski prestopil v katoliško cerkev. Kolikor bolj cerkev preganjajo, toliko več se jih povračuje v njeno naročje. — Hanoveranski kraljevič se bo oženil s princesinjo dansko Tyro. Prusi to zvezo nekaj pisano gledajo, ker oba sta v rodu z mnogimi evropejskimi dvori. — Francozka vlada je domu poklicala ladijo „Orenoque“, ki je bila namenjena papeža sprejeti, ako bi hotel bežati ; sv. Oče so pri tej priložnosti pisali maršalu Mac-Mahonu prijazno pismo, v kterem pri-poznavajo, kaj je Francozka za-nj storila. »Monde" pa piše, da ste Francozka in Laška sklenile novo pogodbo v varstvo sv. Očeta. Kaj pomaga delati pogodbe, ako se ne spolnujejo. Domače stvari. (Prof. Fr. Povšc) je bil telegrafično v Ljubljano poklican, kjer ima deželni zbor ravno v . obravnavi kmetijsko šolo, za ktero se bo skojej gotovo kupilo Smoletovo posestvo pri Novem mestu. Gospodu Povšetu mislijo ponuditi vodstvo nove šole in tako pridobi Kranjska stro-kovnjaka-domačina, Goriška pa bo morala druzega iskati. (Cesar Ferdinand in cesarica Marija Atta) sta ravno na dan godu našega cesarja darovala 700 gld. Oglejski cerkvi, da se napravi v tej veličastni hiši božji primeren križev pot. (Posvečevanje cerkve.) Prevzv. nadškof bodo 18. t. ni. III. nedeljo meseca posvetili novo cerkev v Kronbergu. (G. dr. Josip TonJdi) razpošilja sledeči mrtvaški list: »Podpisani naznanja svojim so- rodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njih sin oziroma brat, unuk in bra- , tranec FEODOR TONKLI danas zjutro ob 3l/g uri po 11 dnevni bolezni v starosti 5 let in 2 mesecev v Gospodu zaspal. Pogreb bode jutre, 10. t. m. oktobra ob 3. uri popoldne. V Gorici dne 9. oktobra 1874. v (Duhovske spremembe.) G. Stef. Starman je postal vikar v Oreheku. — G. Janez Kova* č i č je prestavljen iz Podbrda v Bovec — G. Jurij Kokelj novopos. pride v Podbrdo. — G. Ljud. Vodopivec, vik. na Srednjem gre začasno v pokoj. — G. Ferd. Tomažič postane vikar na Srednjem. — G. Tomaž Čerin navopos. pride v Ročinj. (Za pogorelce v Čepovanu) darujejo: Občina Vrtojba 5 gl, Dornberg 2 gl, Kron-berg 2 gl (Za spominek dr. J. Hrasta) darujejo : G. A. M. Z. 10 gl. — G. Matija Kravanja 3 gl.— G. Ant. LazAr. vikar 2. gl. — G. Janez Bevk, viluu* 2. gl. Razne vesti. — God p res rt tl e ga cesarja. V nedeljo 4. oktobra so imeli v ta namen v stolni cerkvi prc-vzvišeni nadškof ob 10. uri veliko mašo z zahvalno pesmijo, pri kteri so bili nazori uradniki vsih vrst Na Travniku v cerkvi sv. Ignacija je bila ob 9. uri v ta namen sv. maša za vojake. V\ — Preseitla cesarica se je iz Angležkega, kamor je šla v toplice, vrnila in 3. t. m. dospela v Baden, kjer so jo sprejeli nemški cesar, cesarica, nadvojvoda Badenski, avstrijski in pruski poslanec. Še tisti dan se je odpeljala v possenhofen, kamor je imel tudi cesar priti. Govori se, da bode cesarica, hitro ko nekaj časa ostane na Ogrskem, odpotovala v Egipt in tam tez zimo ostala. Tudi ruska cesarica neki tje pride. — Italijanska predrznost. 20. sept. so praznovali v Rimu spomin uhoda laških vojakov V večno mesto. Med drugimi olepšavami mesta videl se je tudi venec z napisom: Prostemu Rimu mesto Trst, ki oproščeuja še pričakuje. Tako delajo avstrijski lahoni, iu vlada jih čeh-lja in.... — Za rektorja zagrebškega vseučilišča so profesoiji izvolili gosp. Mesiča, profesorja filozo-fične fakultete, profesoija prava: g. Vojnoviča, pa za njegovega namestnika. — Napeljevanje vode na travnike. Jesenski Čas je za napeljevanje vode na travnike naju-godniši. Takrat se namreč v vodi nahaja največ plodovitega gnoja, kterega deževna voda odnaša iz dvorišč, gnojišč, iz host i. t. d. Gnojni deli ki jih voda prinese, ostanejo med travo in začnejo brž v zemljo lezti, da lehko v spomladi koreninice živeža dobivajo. Kakor hitro je pa zima nastopila, se naj voda več na travnike ne napeljuje, marveč na to gleda, da se lepo od-cejajo. Sploh se naj voda nikdar nad 14 dni na travnike ne spušča, ker se sicer zemlja lehko preveč izpere ter se plemenitija trava, ki nima rada premokro, zaduši. _______ (Gosp.) Gospodarske reči. Je-li koristno, vse občinske pašnike (Miti. (Konec.) Na Francoskem je ravno ta postava od vednega delenja zemljišč izvir zmiraj večega ubožstva in nenravnosti. Pravi neodvisni kmetje zginjujejo, kajti po smrti očetovi mora se premoženje med vse sinove postavno deliti, in ker denarja nima oni, ki je doma, mora zemljišča prodati bogatinom. Kapital polasti se prostih zemljišč, da gospoduje ne le pri obrtniji ampak tudi v kmetijskih zadevah. Kjer so bili pred neodvisni kmetje, so sedaj ubogi koloni (najemni delalci). Davščine pri zapuščini po mrtvih hudo teže nad kmetom, ter ga ravno takrat zadenejo, ko ima že veliko nesrečo, da umrje hišni gospodar. Le Play e pripoveduje (v znamenitej knjigi „la reforme socialeu), da so uradniki pri zapuščini neke delalske družine, ki je znašala 925 frankov, za pisarije in prepisovanja tirjali 909 frankov, tako da je dedičem ostalo še 16 frankov čistega premoženjau. (Ratzinger: Geschichte der kirchl. Armenpflege str. 379 to je: Zgodovina cerkvenega oskrbovanja u-bogili.) Nek drugi pisatelj (Funke) pravi: »Od leta 1841—1847 je samo.uknjiževanje (prepisanje) premenjenih posestev znašalo letnih 95,079.000 frankov. Leta 1840. vpisalo se je 5 milijonov prepisov zemljišč. (Die Folgen der Bodenzersplitterung str. 94) — A kjer se ljudstvo zmanjšuje, mesto se množiti, ni nikakor dobro znamenje, a na Francoskem se to godi, kajti na premoženji ostane večidelj le en gospodar, ter drugi mu prepuste svoj del proti odškodnini, pa se poberejo v mesta in k fabri-kam, kjer jim ni ravno sile ženiti se. ter imajo prilike dovolj, razuzdano živeti. To vse velja za Francosko pa v nekih obzirih tudi za nas.*) Ako na Krasu vse občinske pašnike razdelijo med kmete, po tem so na dobičku samo bogateji in premožniši, a reveži bodo še bolj obožali. Dokler so občinski pašniki vkup, še zamore držati in prerediti par ovec ali kravico, ako se pa razdeli „ gmajnau, bi moral prodati kravico in ovce, ker bi tako mal prostor dobil, da samo na svojem bi mu nemogoče bilo, ono živino prerediti. Ako blaga ni, ni gnoja, brez gnoja pa bi kmet zastonj se trudil in zemljo obdeloval. Če zemlja ne rodi in od nikjer drugih prihodkov ni, je prisiljen vzeti na posodo proti svojemu zemljišču, in ker ne more plačati, zapade bogatinu. Tako na Francoskem, tako na Angležkem še veliko več, kjer so sami veliki posestniki skoraj, in na drugej strani največi reveži. „ Kmetske bajte in hišice malih posestnikov se podirajo, polje in rodovite planjave se v pašnike spremene, zato, da s kolikor mogoče malim številom rok se naj veči dobiček pripravlja. Poljedelci so zginili, angležka tla so sedaj v posestvu nekih bogatašev. Na Angležkem, Škotskem in Irskem je 77 milijonov zemelj (aeres) in samo 33.600 posestnikov. Trideset tisoč mož sme reči 30 milijonom Stanovnikov: /Tukaj hodite, tam ne, tukaj orjete in sejte, tam ne smete. Od zemljišč je samo 45 milijonov obdelanih, a 26 milijonov sluzi za sprehajališča lovcev in lordskih družinu. (Ratzinger o. c. str. 394). To niso nikakor naravski zakoni, po kterih tako mora vse neogibljivo priti, kakor trdi „Bukle“ (history of civi-lisation), in kterega „Sočaw do neba povzdiguje, a Ratzinger (Geschichte der kirchl. Armenpflege : gekronte Preissclirift) o njem pravi : „Ich nehme keinen Anstand, das Werk Bukle’s als eine Schande der Civili-sation des 19. Jahrhundertes zu nennenM, (str. 8) to je : Nič ne dvomim, da imenujem Bukle-jev spis sramoto civilisacije 19. stoletja. s. Uredništvo vjema se s pisateljem glede posilnega delenja posameznih premoženj ne pa po vsem glede delenja obč. paš- *) Da se ljudstvo, posebno kmetsko, na Francoskem zmanjšuje, vzrok je tudi nenaravno življenje v zakonik, kj pa sopet vzrok ima v posilnem delenji premoženj. URED. nikov. Ako se obč. pašniki saj deloma ne razdelijo in sicer koj, ne bo še trava na * njih rasla tem manj drevlje. Koliko koristi, deliti obč. pašnike, vidimo na Skalnici ob Sv. Gori, kjer je bilo še pred nekoliko leti tako pusto kakor na Krasu, zdaj pa vidiš že vse obraščeno. Borsni kurzi na Dunaji 9. oktobra. Enotni drž dolg v papirju . k 70 50 n i» », v srebru . . 74 25 Drz posojilo leta 1860 . . . 108 — Akcije narodne banke . . . 987 — Kreditne akcije 245 25 London 109 80 Napoleon d’oro 8 82 Cekini t—1| «M Adžijo srebra 103 75 ••V: # s» $ o< o< >cx <š> >GX ■cx o o X3X #< Gg. učiteljem priporočamo: MALI RAČUNAR ZA I vi RAZRED LJUDSKIH ŠOL. Navod, kako naj učitelj začetnike po pripovestih računiti uči. Cena 50 kr. 9 88888868388888888888 8888888 ## «X <•>. Oi o, XXX «X X3K io, «X o- >o cx o >cx x=x xSX <£* «X X3X O cx o. O'. >o< XEX «X o /cx K» XZX tCA o «X <2> >GX XIX XZX .O KS* XšX «X XIX * Oznanllnlk. HRANILNICA, združena s zastavljavnico „ MONTE DI PIETÀ« v Gorici prejema vsak dan, razun nedelj in praznikov, od 8. ure zjutraj do poldne kateri koli znesek denarja ne manjši od 1. gold. in plačuje obresti 5% Posojuje se tudi denar na nepremakljivo blago (hiše in zemljišča) in na obligacije po 6%* Ta posojila se potem lahko tudi poplačujejo v večkratnih obrokih (ratah), primernih posojenemu kapitalu. Zastavljavnica (Mont) izplačuje zneske v srebru na navadne zastave (perilo, prejo, oblačilo itd.), kakor tudi na zlatenino in srebernino. Ako izplačani znesek 10 gold. ne presega, plačuje se obresti 6°/°) od večih zneskov pa 8%. Odgovorni izdavatelj in urednik: ANTON VAL. TOMAN — Tiskar: MAILING v Gorici. m