Četo LXXII, St. 15 Preu - cena L 1 Uredništvo uprava; .Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 4001-4004 Mesečna naročnina 18 lir, za inozemstvo 81.50 lir. Cek. ra& Ljubljana 10.650 za naročnino, in 10.394 za inserate Rokopisov ne vračamo jANUAK li>44 20 ČETRTEK Vlfeiterhin schwere Kampfe nordlich des Ilmensees, siidlich Leningrad, siidlich Oranien-baum und westlich Retschiza — Angriffe auch an der siiditalienischen Front Aus dem Fiihrerhauptquartier, 19. Januar. DNB. Das Oberkommando der Welirmacht gibt bekannt: Am Briickenkopf Nikopol nnd nordwesllich Kirovv ograd blieben auch gestern schvviichere Angriffe der Sovvjcts erfolglos. Im Gegenangriff vvurde eine Einbruchsstellc aus deu letzten Kampftagen geschloss^n. Im Raum von Shaschkoff und Pogrebisehtsche sovvie siid-vvestlich Nowograd-Wolynsk selieiterlen mehrere Ieindliche' Angriffe. % \VestIich Retschiza danem die schvveren Kiimpfcn mit unvcrminderter Heltigkeit un. Nordwestlich und nordlich N e vv e 1 vviederholteii die Bolschevvisten ilire Angriffe. Sie vvurden abgeschlagcn. Eine Einbrnclisstelle vvurde im Gegenangriff nach liartcm Kainpf bcreinigt. Niirdlich des Ilmensees, siidlich Leningrad und siidlich O r a n i e n-bau m setzten die So\vjets ihre Durch-bruchsversuche mit steigender Hcftig-keit fort. Sie vvurdcn in erbittcrten Kiimpfcn abgevviesen oder aufgcfan-gen. In den Kiiinpfen im Siidabsclinitt der Ostfront hat sieh die schlesische | 320. Infanteric-Division unter Filh-rung des Generalleutnants Postel bc-sonders ausgezeichnet. An der siiditalienischen Front trnt der Feind ostlich des Gol-fes von Gaeta nach starker Artiellerie-vorbereitung mit mehrereii Divisionen gegen unserc NVcstfliigel zum Angrift an. Die Kiimpfe sind dort im vollen Gange. Žalostna usoda ogoljufanih goljufov (SS - PK), 18. jan. DNB. SS vojni poročevalec Joseph von Gieitschek. — Ko je bila v Rimu objavljena Budoglieva sramotna kapitulacija, je mislila tudi v Grčiji se nahajajoča italijanska častniška klika, da je prišel sedaj njen trenutek, ter se je pričela javno pogajati s tolovaji in angleškimi zveznimi možmi, s katerimi je že prej navezala stike. V Tesaliji je takoj stopil diviziisKi general Infante v zvezo s tolovajskim kolovodjem Sarafisom in angleškim polkovnikom Christom ter jim jc obljubil kot protiplačilo za neoviran povratek v Italijo izročitev vsega orožju. Anglo-amerikancem se je torej nudila edinstvena prilika, du padejo Evropi v bok, saj je. bila Evropa po tem strašnem izdajstvu z enim udurceni brez svojih brunilcev. Sicer so bile v posameznosti težkoče, ker je Infunte zamrzil Grke, vendar gu je Anglež vzel pod svoje osebno varstvo in je znal tako urediti, o-loženja javnega mnenja. Sumničijo ga, da je slabotnegu značaja in nagnjenja, da vedno vrti plašč po vetru. Zato polagajo mrtogo večjo pažnjo za primer, če bodo nekega dne potrebovali novega ministrskega predsednika, na Sir Johna Andersona, Za vihar povojnega sveta menijo, da so v njem odkrili nepremakljivo skalo. la skala pa jim bo malo koristila, če bo nad Anglijo zavel močan levičarski val. Rim T Šef generalnega štaba republi-kansko-fašistične vojske general Gamba-ra je obiskal te dni na južnem bojišču mlade vojake letnikov 1924 in 1925 in jim je izročil pozdrave Duceja in maršala Grazianija, Kratka poročila Vigo, T. Po nekih poročilih iz Wa-shingtona jc izjavil predsednik Roosevelt ob otvoritvi četrtega vojnega posojila med drugim: »Naše najtežje vojaške naloge so še pred nami in ne za nami. Mi sc zares ne moremo niti trenutek predajati prij«uii želji, da bo vojna kmalu končana.« Stockholm T 0 vojni v južni Italiji je rekel general Eisenhovver v Londonu, da angloameriške čete sicer ne napredujejo dnevno 20 milj, vendar pa so »dovolj storile«. Pred nekaj tedni, ko je bilo izdano geslo praznovanja Božiča v Rimu, sc Eisenhovver ni zadovoljil s tako malim. »Novo vreme« k Rosenbergovemu govoru Beograd, 19. jan. T. V uvodniku pod naslovom »Enotnost lCvrope« citira »Novo Vreme« Rosenbcrgov govor v Pragi iu piše, da je nemški socializem postal v duhovnem pogledu kažipot evropskim narodom. Vojna je povzročila, da se je pri evropskih narodih, zn katerih usodo gre, hitro vzbudila evropska zavest in zavest evropske kulture. Borba, ki se danes vodi, je prav tako borba proli nestrpnosti kapitalističnega kakor tudi boljšcvlškega univerzalizma. Alfred Uoscnberg je kot eden najboljših poznavalcev evropskega duh:« in njegove skupnosti poklican, da poda svoje mnenje o pomenu borbe, ki jo danes vodijo evropski narodi. S svojim govorom v Pragi je Hoscnberg demontiral vse napačne razlage in na najširši osnovi očrtal pomen svobodnega kulturnega ustvarjanja evropskih narodov. Ro-senborg tudi ni opustil tc prilike, da nc bi govoril o kulturnih vrednostih posameznih velikih in majhnih evropskih narodov in jih s svojim globokim znanjem povzdigoval. Nad 2000 letalskih zmag Berlin, 18. jan. DNB. Te dni je lovska jata Richlhofcii pod poveljstvom komo-doru nosilca hrastovih lislov majorj:! Maycrja, ki od prlčclka zahodnega vojnega pohoda neprekinjeno deluje ob Kanalu, prekoračila 2000 letalsko zmago. Prvič je bilo doseženo, da je neka jata na zahodu dosegla lako visoko število sestrelitev. Zaradi izredno težkih pogojev v nastopih proli nnglnnmcriškcmu letalstvu pomeni to izreden uspeli. Ta jata je dala doslej 20 nosilcev viteškega križen in 6 nosilcev hrastovih listov k viteškemu križcu železnega križa. Letalski uspehi v južni Italiji Berlin, IS. jan. DNB. Na južnoitalijanskem bojišču so dne 16. januarja jate bojnih letal večkrat napadle sovražne iz-hodične postojanke na zahodnem odseku bojne črte. Posebno težko jc bil zadet neki kraj ob vznožju nckcfia pogorja, v katerem jc bilo polno vozil in čel. V nizkem poletu so bili zažgani s polnimi za-detkl bomb težkega kalibra številni s strelivom in gorivom naloženi tovorni avtomobili. Neka druga jata je v nizkem poletu napadla v neki gorski kotanji pripravljene motorizirane pehotne edlnice. Nemška letala, ki so presenetljivo napadla sovražniku nad gozdnatim pogorjem, so z bombnimi zadetki in strelskim orožjem povzročila dokajšnja razdejanja v leli kolonah. Spremljajoči nemški lovci so su-slrclili iz nekegn oddelka bombnikov dve ameriški letali tipa »Boston«. K potresni katastrofi v Argentini Bucnos Aires T. Preživele v San Jua-nu so s tovornimi avtomobili in železnico prepeljali v Mendozo, kjer je bilo že vse pripravljeno za sprejem. Skupno je bilo doslej izkopanih 1S')0 trupel. Vendar smatrajo, da se nahaja vsaj še 3000 trupel pod razvalinami Zato bodo verjetno oblasti dale zažgati vse mesto, da preprečijo epidemije. Položaj preživelih je izredno težaven, ker novi potresni sunki povzročajo med njimi splošno vznemirjenje in nastop tropskega deževja skoraj onemogočuje prebivanje v improviziranem šotorskem mestu. Po navodilu prezidenta bodo pred vsem evakuirani osiroteli otroci, ki pod razvalinami še vedno iščejo svoje starše. Po dosedanjih neuradnih poročilih niso bili prizadeti v San Juanu živeči nemški pripadniki. Vsekakor pu jih je mnogo izgubilo vse svoje premoženje. Helsinki T. Novi severoameriški oprav-nik poslov E. Jullion, ki je bil doslej taj-» nik poslaništva v Londonu, je v torek prispel v Helsinki, da prevzame posle ameriškega poslaništva. Žalni dan v Argentini Buenos Aires, 18 januarja. T. Narodni žalni dan v torej jc združil argentinski narod v njegovi bolečini zaradi naravno katastrofe, ki jo je doživela cvetoča pokrajina San Juan. Vsi zabavišča v državi so bila zaprta in radio ie oddajal zgolj resno glasbo in poročila. Medtem je prispel na prizorišče nesreče p-ezident Ra-mirez s pomožnim vlakom. Po odhodu po z razvalinami zasutih ulicah ie bila v spomin mrtvih velika maša na prostem. Zvečer je Ramirez govoril iz San Juana po radiju vsemu narodu. Albanija spoštuje nemške Čete Tirana, 19. jan. T. Prijateljsko zadržanje nemških čet v Albaniji slavi list »Baškim Kombit«. List piše: »Nemške čete niso prišle v Albanijo, da jo kolonizirajo ali žanjejo slavo, temveč zgolj zaradi svojih vojaških interesov Nemci so se od prvega dne pokazali prijatelje, ter so takoj priznali albansko neodvisnost in albansko vlado, čeprav jim nc bi bilo potrebno tega storiti. Ko so videli našo neenotno državo, so takoj vzeli pobudo v svoje roke, da obnovijo deželo. Zato jim moramo biti hvaležni.« Milan T. Najdba 300 ton za vojno važnih kovin, ki jih je neka milanska tvrdka skrila, se je i/kaznla še dokaj večja. Najdena so bila šc nadaljnja skladišča kovine ter se je tako .skupna množina zvišala na 3000 tou. Stran Si »SLOVENEC«. četrtek, 20. januarja 194-1. St. 15. Tako so nam načrtno kvarili mladino Centralizem je s svojim kulturnim in vzgojnim boljševizmom pripravljal pot komunističnemu razkrajalnemu delu — Komunizem je imel pri mladini lahko delo — Odkritja o poklicni posvetovalnici — Mladina še nI rešena, treba je predvsem pozitivnega vzgojnega programa V letih med dvema svetovnima voj- i nama jo pri nas zrastlo precej lepih domačih podjetij, večjih ali manjših. Mnogo teh pa jo že kmalu propadlo. Zakaj? Ali so bili povsod samo gospodarski vzroki? Ce se pogleda malo bolj natančno, se opazi skoraj povsod isto: oče je z garanjem v dolgih letih spravil podjetje skupaj, sinovi pa so ga lagod- ' no v nekaj letih zapravili. Torej je j mladina kriva, če ni tradicijo in trdnosti? | Mladina pa jo taka, kot so jo vzgojili. Tu 1 odkrijemo greh očetov: vrgli so se v ga-ranjo za 6voje podjetje, od jutra do ve-čora seje, kontrola, načrti; preskrbeli so podjetju trdno finančno podlago, izbrano in izvežbane delavce, modorno stroje, zagotovili so si stalne trge, za vse, prav vse ! so imeli čas, samo za nekaj .jim je vedno . zmanjkalo časa: da bi se zanimali za 1 svoje sinove, za tiste, ki jim bodo že jutri preložili na mlada ramena vso težo podjetja. Sinovi 6o brezskrbno uživali svojo mladost, nič niso vedeli za očelovo težave; vsa vzgoja jo bila v tem, da jih je očo obkladal z dobrinami. Češ saj smo bogati in — naj se znorijo, saj ko bo mladosti konec, bodo morali trdo dolali. In ko bi morali po očetovi smrti sinovi res trdo prijeti za delo, tega niso znali, niti niso čutili ljubezni do podjetja, saj niso vedeli, s kakšnimi žrtvami pa je oče spravil skupaj. Oče jo še s predpasnikom hodil po svoji tovarni, vse videl, vse urejal; sin Je prišel kvečjemu do pisarne, kjer jo prebral zlagana poročila obratnih vodij — nato pa nadaljeval svojo brezskrbno lahkoživost. In podjetje je šlo po zlu — moralo jo iti. Prav isto so lahko zgodi tudi vsemu narodu. Več kol urejeno gospodarstvo, več kot oborožena in izvežbana armada in več kot trden položaj jc za narod vredno in važno, če ima za seboj zdravo, dobro vzgojeno mladino; trdne značaje, ki ne bodo iskali lagodne mehkuž.nosti iu sanjavosti, ampak bodo znali za delo krepko prijeti; ki jim bo vestnost in poštenje pri delu žo vrojena; ki bodo znali ceniti žrtve in ljubezen, s katero so njih očetje gradili in varovali domovino in so ji bodo zato tudi sami z vso ljubeznijo posvetili. Naj pride narod v še tako težak gospodarski i>oložaj, mirno lahko zaupa, da bo vse težave srečno prebre-del, če ima v zaledju zdravo mil lino trdnih značajev; in naj si narod pribori še tako sijajno življenje, vse bo izgubil, ako bo moral to, kar si je priboril, preložiti na ramena mladine s Šibkimi, majavimi značaji. V teh dobrih dvajsetih letih med dvema vojnama, smo se za 6voj narod mnogo trudili in danes, ko bijemo proti mednarodnemu komunizmu oster boj za naš narodni obstoj, smo pripravljeni prav vse žrtvovati. Ali pa smo zadosti poskrbeli, da bomo sadove našega truda in boja izročili v poštene, delovne roke, ali smo zndoslt poskrbeli za vzgojo naše mladine? Kako je bilo z nnšo mladino teh dvajset let in kako je daites? Hudo opustošenje Splošna uživanjaželjnost, ki daje pečat dobi med dvema vojnama, je tudi našo mladino krepko zajela. Kes je, da mladina, ki je v tej dobi dorašoala, ni imela baš lagodnega življenja. Okusila je raz-rvane razmere po prvi svetovni vojski, preživljala gospodarske krizo in iz nje skoraj narnvnost prešla v težave sedanje vojne. Vendar ji je ves ta čas svet govoril samo o uživanju, o brezskrbnem, lagodnem življenju. Kino, časopisje literatura, reklama, družba, vse se je naravnost zaklelo, da mladini pristudi pošteno delavno življenje in jo vržo v objem brez-delnosti in lenobne sanjavosti oslajene z vsemi užitki. K temu opustošenju značajev pa je pridejal komunizem še drugo opustošenje: mladino je oropal vsake trdno ideje in jo pahnil na|pro| v miselni, idejni anarhizem, nalo jo pa zasužnjil ideji razkroja in upora, zločinskemu komunizmu. Izrabil jo kar prvo slabost: glej, svet ti v filmu, reklami, literaturi kaže lagodno življenie brez truda in znoja; in kaj ti daje: krize, brezposelnost, voiske. Pojdi z nami, uničili bomo ta goljufivi svet in ustvarili novega, kot si ga želiš. — Preden pa je šel mlad človek v komunizem, je bilo treba še precej dela. smeri v življenju. Nesrečen in zbegan šolski sistem. Komunizem jo pa te tavajo-tava sem in tja, dokler so v svoji revščini če nesrečnike z lahkoto lovil v svoje mreno zaplete v mrože zmot. In take nesreč- že. To je bila namerna zločinska igra, ki neže brez smeri, brez idej je vzgajal naš jo je priredilo prosvetno ministrstvo. Tretji korak: Zastrupijevanje z materialističnimi zmotami Našim čltateljem! Zaradi težav tehničnega značaja bo namesto danes izšel »Slovenec« na šestih straneh Jutri in bo torej tudi jutri izšla napovedana 3. četrtkova stran, ki je posvečena pesnika Balantiču. Uredništvo »Slovenca« Prva stopnja: razkroj, druga stopnja: zasužnjenje Komunizem hoče sodanjl svet porušili v temeljih in na razvalinah ustvariti novega. Prvo, najvažnejše in najtežjo delo, ki ga mora komunizem opraviti, je torej uničevanje: uničenje države, njene armade, uničenje dobrin, uničenje tovarn. Na koncu uničevanja morajo oslali same .razvaline, sama pogorišča. Ljudje morajo bili utrujeni, apatični od dolgega trpljenja. In sedaj pride drugo, neprimerno lažje delo: te utrujene, apatično ljudi, ki ne vidijo nobene rešitve več, zasužnjiti novemu komunističnemu redu, ki se bo povrh še proglasil za rešitelja iz tega trpljenja. S temi apatičaimi ljudmi bo prav lahko gradil novi svet suženjstva, svet brez oseb in lastne volje. l'rav iste poli se poslužuje komunizem tudi na svojem idejnem bojišču: prva stopnja je razkroj pozitivnih, nekomunističnih idej, in šele druga stopnja je zasužnjenje uporni komunistični ideji. Najprej komunizem potrpežljivo in vztrajno razkraja mišljenje: ideje in načela. V začetku je zadovoljen prav z malim: zadosti je, če zaseje v mlado dušo dvome, nalo mu pokaže navidezna nasprotja v svetu njegovih idej in doseže negotovost in ne-stahi03t; potem skuša ustvariti nered v duševnosti mladostnika — in ves ta čas še ni pridejal prav nič komunističnih idej, oziroma bolje rečeno: že ti dvomi, ta negotovost, ta nered iti razkroj, žo to jo komunistična ideja, to je že tri četrtine komunističnega programa. Do popolnega zasužnjenja komunistični uporni ideji, do druge stopnje, je samo še en korak in ta usodni vmesni korak je po navadi moralno skvarjenje: mladostniku preskrbijo moralni padec, če že prej ni okusil greha. Ko pa je enkrat suženj strasti, je tudi suženj komunizma. Razkroj in razdvojenost, ki mu jo prinaša nemoralno življenje, utrjuje razkroj in razdvojenost ki jo je komunizem povzročil v njegovem mišljenju. Sjlep suženi komunistični ideji, fanatičen sovražnik vsega lepega, dobrega in plemenitega, ker uosi v svoji duši pekel. Dnjmo razumeti! Po dolgem času in dolgih žrtvah končno nekateri začenjajo razumevati, da v komunizmu ni nič pozitivnega, kamor bi naslonili svoje sodelovanje, da je tri četrtine komunističnega programa uničevanje, ki mu kot naraven zaključek sledi zasužnjenje Vendar mnogi še vedno nočejo in nočejo razumeti, da velja isto ludl za idejno polje. Da je tri četrtine komunističnega pregrama izpolnjenega že s tem, če se jim posreči mladino idejno razkrojiti in da je zasužnjenje komunistični uporni ideji samo naraven in nujen zaključek razkroja. Kdor se hoče proti komunizmu boriti šele tedaj, ko se pojavijo komunistične uporne ideje, je vse zamudil. Začeti bi moral že tedaj, ko o pravih komunističnih idejah še ni govora, ko se šele razkraja pozitivno, ker je razkroj glavni in najtežji del komunističnega programa. V zadnjih petih ali desetih lelih pred vojno so si pa dovolili že predrzen korak v smeri proti komunizmu. Niso več samo previdno razkrajali, ampak so v posameznih primerih žo zastrupljevall mladino z materializmom in kulturnim boljševizmom. Razne Etnologije, zgodovinske in slovstvene knjige, ki jih je predpisalo prosvetno ministrstvo, bi veliko razkrile. Se voč pa bi lahko povedali tisti, ki so v teh letih obiskovali srednjo šolo in poslušali predavanja nekaterih mladih komunističnih profesorjev. Pri zgodovini so proslavljali revolucijo in voditelje uporov; pri slovstveni zgodovini opevali uporne duhove, ki. so razkrajali duhovne vrednote v svojem času; pri prirodo-pisu učili najbolj grobi materializem. Kes je, da so bili to bolj posamezni profesorji, na zavodu po eden ali dva, res pa je tudi, da se ostali niso upali poudarjati pozitivnih vrednot in so ostali do mladine hladni. Mladina je tako tem ostreje čutila mrzlo sapo materializma. In pri nas še četrti korak: poklicna posvetovalnica! Izgleda pa, da voditelji slovenskega komunizma razkrojevalnemu delu na šolah kljub vsemu niso čislo zaupali in so zato dodali še eno stopnjo, ob kateri naj bi se spodtaknil mlad študent: ustanovili so poklicno posvetovalnico. Kako se jim je lo posrečilo, še danes nI jasno. Dejstvo je, da se je pri bivši dravski banovini uredila poklicna posvetovalnica za mladino, predvsem za dijake. V najboljši veri in razumevanju so ji pomagali na noge vsi odgovorni ljudje, v skrbi, da bi slovenska mladina v najtežjem in najbolj usodnem razpotju, ko si izbira svoj poklic, imela ob strani dobrega in izkušenega svetovalca. In dejstvo je, da so se te odlične ustanove polnstili komunisti in jo izrabili za svoje satansko delo. Poklicni svetovalec je odlično poznal duSevnost mladega človeka in se mu je znal približati na prefinjen način. Štu-denljo — tudi katoliški — so bili navdušeni zanj in so povsod razširjali njegovo slavo, kar je jKidtalna komunistična propaganda podpirala. Vendar so počasi prihajale na dan čudne stvari. Neki dijakinji, trdni in značajni, je toliko časa pri-poročal Zolaja, da ga je kljub opominom res prebrala in je bila njena trdnost hitro omajana. Pri nekem študentu le »odkril« celo vrsto talentov, O katerih fant prej šo sanjal ni in je bil sedaj ves iz sebe, ko je ^svetovalec« v njem odkril genija. Seveda bi šel za tega dobrega, plemenitega svetovalca tudi v ogenj. In ko mu je ta plemeniti svetovalec priporočat, naj študira tudi marksistično literaturo, ni imel fant uiti najmanjšega pomisleka. Neki abiturient, ki je bil trdno odločeu, da bo šel v bogoslovje, je vendar iz radovednosti posliusll še na poklicni posvetovalnici. Saj res, ko svetovalca vsi tako hvalijo kot odličnega psihologa in ko je to uradna banovinska ustanova. Pa ga je »svetovalec« s prefi-njenimi vprašanji, dvomi in previdnimi pomisleki tako razkrojil, da bi bogoslovje za vedno padlo v vodo, če no bi fanta zadnji čas resni ljudje opozorili, da je ta svetovalec le komunističen volk v ovčjem kožuhu. Nikdar ni svetovalec pozabil priporočati dijakom, naj berejo Sodobnost, Ljubljanski Zvon iu ostalo marksistično literaturo. Nikdar ni pozabil vprašati, kaj misli o Sovjetski Busiji, kako bi so po njegovem mnenju moglo rešili socialno vprašanje, ali bo po njegovem lo šlo brez revolucije, kaj sploh misli o revolucijah. To ni moglo biti brez posledic Tako načrtno razkrajanje ne more biti brez posledic. Da se na naši mladini razkroj močno čuti, o tem ni nobenega dvoma. Ne rečemo, da je dijaška mladina komunistična, čeprav je golovo, da še ni vse čisto in da so še močna žarišča komunističnega delovanja. Prav ta ko gotovo pa ne moremo reči, da je dijaška mladina komunizma popolnoma rešena. Tudi tiste, ki so svarili, da na'5 kmet ni več tako trden, so proglašali zaslepljeni ljudje za črnoglede. Upajmo, da slovenski dijaški mladini ne bo treba doživeti take katastrofe, kot jo je moral doživeti naš kmet, da so lahko vsi spoznali, da je borbeni komunizem šelo prnv zadnja slopnja dolgega razkrojevalnega dela. Idealizem in stvarno gledanje — oboje je na mestu Ni pa treba, da bi na stanje v slovenski dijaški mladini gledali prečrno. V njej je že močna plast zavedne mladine z jasno idejno linijo in tudi masa mladine, ki je idejno še razkrojena, se bo prav rada oprijela pozitivnega programa, samo če bi ji ga kdo ponudil v rešitev iz njene idejne zmedenosti. Toda idealno gledanje nas ne sme zapeljati v nedelavnost, češ saj ni tako hudo. Stvarno gledanje, ki je povsod na mestu, kaže, da io le precej hudo: med mladino so še vedno posamezna žarišča komunističnega delovanja, nekaj slovenske mladine še naprej živi v idejnem razkrojil, ki je tri četrt poti v komunizem. 'Ta »Izpolnil je veliko let« Poleg profesorja Keka in Marije Go-lobove objokuje novomeška katoliška mladina tudi smrt svojega mladega borca Juraka Toneta. Rdeči krvniki so »t se že dolgo časa tru-d-li, da bi ga dobili v svoje roke. Na na-zr.anilo ofarskih sosedov Štora in Bre-garja so ga komunistične patrulje iskale večkrat na domu in v isti sapi grozile materi, obenem pa obljubljale, da se mu ne bo ničesar zgodilo, če se tavi. V resnici mu ie pa bila namenjena smrt kakor drugim članom in članicam KA, kakor je to razvidno iz listin, ki so jih komunisti pozabili uničiti. Dne 21. oktobra 1943 so ga končno dobili. Ustrelili so ga, njegovo truplo pa vrgli v ogenj. Z Jurakovim Tonetom je odšel iz vrst novomeške dijaške KA eden njenih najbolj sposobnih in gorečih apostolov. Bil je vsestransko aktiven, neizprosen v borbi za idejno čistost v dijaških katoliških vrstah, neutruden v razkrivanju komunističnih nakan Svojo mladost, — umrl je v 17. letu svoiega življenja — je preživljal angelsko čisto. K sv obhajilu ie hodil dnevno, k sv. spovedi tedensko. O njem bi se moglo reči kakor o sv. Alojziju: »Malo časa je bil med nami, pa je izpolnil veliko let.« dejsiva prav nič ne opravičujejo lagodnega brezdeinega idealizma, um-j>ak kličejo k stvarneoti, k delu. Ko sedaj v pravilni 6krbl za obstoj svojega naroda žrtvujemo vse svoje sile za boj proti komunizmu, jo naša prva skrb, da mladino v celoti in za vedno zavarujemo pred komunizmom; da jo rešimo idejno razklanosti 7. močnim pozitivnim programom; da vzgojimo klene, trdne značaje, ki bodo kos težavam, brez katerih bodočnost gotovo no bo. To je potrebno, da so nam ne ho zgodilo kot onim delavnim gospodarjem, ki so v skrbi za svoje podjetje pozabili na vzgojo tistega, ki bo za njimi prevzel vse sadovo pa tudi vse težave. (< Je bogato pisana beseda Pepi Packi f® Indifanarce brat... Centralizem je z razkrajanjem pripravljal pot komunizmu Komaj je naš Pepl dobil hlačke, že je bil pravi junak. Mctlišče mu je biio sulica, obešalnik brez železne kljuko sablja. Ia z dolžino udov se mu Je večala tudi boje-vitost. Pa bi ne bil edinček — mamin sr. ček — v*ak dan bi trikrnt šiba pela, kajti a svojih »pohodov« se 11I nikdar vrnil s čisto vestjo. Minila so leta. »Non vi sod saepe ea-dondo — ne s silo, le s čostim padanjem,« jo naš Popi prodrl do tretje gimnazijo prav v letu 1911. Prnv za prav bi bil že v sedmi, če bi učitelji razumeli, da so otroci pač »otročji« in profesor.il dovolj cenili rek: Več je vrodem živ osel, kot crknjen doktor ter modrost rimskega pesnika: | Zdrav duh (moro biti lo) v zdravom telesu. Ce v tej luči pregledamo vzgojo naše šolske mladine, moramo reči, da je šola malo storila v boju proti pravim komunističnim idejam, da pa je z vsem svojim sistemom podpirala komunizem pri prvih treh četrtinah njegovega programa — pri razkrojevalnem delu. Prosvetno ministrstvo v Beogradu je bilo dolga leta trdnjava kulturnega in vzgojnega boljševizma. Vseeno je, kdo je bil minister. Ce bi hotel kaj izboljšati, bi moral vse ministrstvo razgnati in znova sestavili iz novih ljudi. To pa j(j bilo nemogoče. Banske oblasti na šolo niso imele vpliva, ker si je centralizem znal zagotoviti poslušnost ravnateljev: podredil jih je naravnost ministrstvu. In v čem se je kazala holjševiška vzgojna smer naše šolske prosvete? Mor- da v direktnem oznanjevanju komunističnega nauka? Ni potrebno, čeprav vsi vemo, da tudi tega ni manjkalo. To jo od vsega najlažje in najenostavnejše, samo če je prej opravljeno drugo, važnejše in težje delo: razkroj. In v tem razkrojeva-n.ju jo bila naša šola najboljši pomočnik komunizma, še več. Načrtno in sistematično je vršila za komunizem najtežje delo miselnega in idejnega razkroja. Komunizmu potem ni bilo treba drugega, kot doseči moralno skvarjenje in navdušiti za komunističen upor in imel je enega re-, voluoionarja več. Te revolucionarje je potem šola sicer preganjala, marsikdaj | samo na videz in zaradi lepšega, včasih tudi iskreno, toda brez razumevanja, da ' je šolski vzgojni sistem sam največ kriv takih ufiornikov. Prvi korak načrtnega razkrajanja: Vzgojo iz šole! Trvi korak v razkrojevalnem delu je bil zelo previden: izločili so iz šole vsako pozitivno vzgojno dalo in Jo natrpali z vsakovrstnim poukom. V množici predmetov in snovi se ni znašel niti ubogi profesor in še. manj učenec. Od polletja do polletja so hlastali za neobdelano snovjo; leta je bilo kar naenkrat konec. V zadnjih treh urah so brž obdelali snov treh mesecev, samo da je bilo predpisom zadoščeno. Za miren vzgojiteljski, recimo očetovski stik med profesorjem in dijakom ni bilo časa. In vendar je gotovo: kjer koli — pa naj bo pri delu, pri pouku ali pri zabavi — prideta v stik mladostnik in odrasel človek, mora starejši vplivati vzgojuo na mlajšega. Neprisiljeno sicer, toda namerno in načrtno. Za to pa mora biti mir in ubranost in seveda tudi po-- trebile kvalitete pri vzgojitelju. V dolgi dobi šole in univerze brez vsakega vzgojnega programa je pa zrastlo pri nas mnogo profesorjev, ki pri najboljši volji nimajo čuta, znanja in včasih tudi ne moralnih kvalitet za vzgojitelja, še so nekateri starejši profesorji kot pravljičen odsev iz dobe, ko šola še ni bila brez vzgoje, so tudi mnogi mlajši idealisti, ki se trudijo in žrtvu jejo za mladino, loda vsakdo, ki šolo pozna ali ima otroke, ki sedaj študirajo, bo inoral priznati, da je mnogo učiteljev in profesorjev, ki po svojem ve-1 deiiju in življenju spadajo vse drugam kot v šolo, kjer imajo slik z mladino. Drugi korak: Pouk so oropali enotne vodilne ideje Drugi korak na poti k razkroju je bil tudi še zelo previden: iz pouka — ki vendar globoko posega v mladostnikovo duševnost, saj se tu poučuje zgodovina, literarna veda, filozofija — so izločili vsako enotno vodilno iuejo. Mlademu uo- { veku po maturi ni ostalo drugega kot kopica neprobiavlji 10 snovi, brez reda, brez sistem/a, brez vodilnih idej, ki bi se nanje opiral v življenjskem boju. Ideje vodijo svet, ideje uravnavajo naše življenje in delovanje. Človek brez idej je človek brez Šolske knjige Pepiju ros niso dišale, a sicer jo bil zelo »načitan«. Kako je bila ponosna mamica na svojega »srčka«, kadar jI je pravil o Divjem zapadu, škipotarskih razbojnikih in pa vsebino tistih dveh pač najlopšili knjig, ki sta zagledali mod Slovenci luč sveta: »Strnil na sokolskem gradu« ter »Mokra cunja na dnu morja«. Pa tudi cirilico je naš Pepl izvrstno bral, pro-biral je namreč vso »Stripo« kar jih je mogel dohiti. »Svoj prosti čas« pa jo preživljal Pepl t »prosti naravi.« Poleti se jc hodil koput | na Savo, pozimi pa jo obiskal kot sprem-Ijevaleo šolskega sotrpina Marka, sina do. hro »situirane« družine, skoroda vso našo deželo. Torej: naš Popi jo bil zares »mož 1 širokega razgloda.« | Tretja šolal Ubogi Popil V franooščlui si je v letih pridobil io dokaj dobro podlago, a kaj mu je sedaj to koristilo. Pri4le je italijanščina namesto nje, in v tretji realni so prične tudi pouk nemščino. Kot pribrortčo v jeseni roji muh na potnega konja, tako »o zasipalo dvojko ubogega Po-pija. Mnmlca se je trudila pri profesorjih: »Upoštevajte vendar časel V takih razmerah so človek res težko zamisli v knjige!« Očka Je trdo prijemal fanta: »Da ne dobim več v tvojem predalu detektivskih roma-novi Dokler no popraviš cvcVov ml uiti no £lni 0 kinu!« Šolsko leto jo Slo h koncu: In potem | prldo sodba! Pa še noknj je bilo: cesarska vojska je začela z racijami. Pope si prav za prav ni Imel kaj očitati. To, da je včasih bral »Poročevalca« pač niso mogli vedeti Italijani. »Toda glejl Racijo so sedaj tu, sedaj tam in prav danes jo zvedela soseda, da jo njen mož že v Gonarsu,« je premišljeval Pepl. In vendar je bil sosed vos dan pri svojem šivalnem stroju in likalni, ku. »Kaj ko bi šol v hrlbot« je tuhtal Pepl. Trav tedaj mu jo nek dočko izročil pismo, nanj naslovljono. Glej, glojl Prijatelj Mirko mu piše s hribov! | ■ Drugi Pepil Posnemaj me! Kaj bi se ubijal s šolo, ko tista spričevala, ki bodo izdaua pod »okupatorjem«, tako ne bodo nič veljala. Pa tudi sioer: izpit iti no uidejo, kot slišim. Mi pa živimo bogovski. Spimo v bajno urejeni kraški votlini, kot Matjaževa vojaka. Jemo skoroda samo šunko in bel kruh. Ta Se nekaj 1 Pri nas jo bil enkrat tisti profesor Kocbek. Pa veš, kako smo mu rekli: »tovariš Edl.i To je bil užitek za nas študentel Sicer pa oprezu.o-mo za lielogardističniml psi in včasih mulo postrašiino cesarsko Italljančke. Prav tako jo, kot sva nekoč brala v Stripih: Rdeč- j kožni Indijanci zasledujejo blodoličniko. Pa kaj bi pisal. Sodaj jo moje pero krasna Maurer-puška, svinčnik pa pravi kovbojskl revolver na bobenček. Torej če si pameten pridi k nami Živel boš bogovski! Co nočeš, boš šol pa v Gonars za mrežo. Jaz sem storil svojo dolžnost. Smrt 1'ašiznm — svobodo narodul Na položaju 2. junija 1943. — Marko.« Topi jo bil dober sinko. Pokazal je mami pismo. »Res je, kar piše Mirko. Tudi Mlakarea bo poslala svojega Jurčka v hribe«, je menila mati. »Samo, Pcpi, da no zlueš očotn niti bo>sedlce o tem. Mirku ni nikdar posebno zaupal in ko sem mu nekoč omenila, da boš morda moral v Gonars, je dejal: »Mordn bo tam prišel k pameti, da bo še kaj iz njega, ko so vrne.« Vidiš, tak i jo oče, zato tiho bodi!« ' In začelo so so skrivno priprave zn Pe-pijev odhod v hribe. Dobil jo »zvezo« in [ nekega večera ga oče, ko se jo vrnil iz službe, ni našel več doma. Vsa »obupana« je ihtola mati: »K Tončki sem bila povabljena na čaj, in ko som so vrnila, lil bilo fanta nikjer, omara odprta, na stolu ra n.iogova križasta obleka, ki jo je zodnjič čas nosil. Presneti fant so je oblekel v smučarsko obleko, zmašll v nahrbtnik polo-vloo konzorvnih zalog., . Gotovo je ušel | v hribeltl« Pepija je kurir srečno pripeljal v šolski tabor, ležeč globoko v Iškeiu vlntgarju. Prisrčno so ga sprejeli. Izstrelil je pot nabojev in žo jo bil dodeljen v borbeni odred. Skupaj 9 tridlsotiml »tovariši« jo tvoril »bataljon oktobrske revolucije«. Pa tovariš komandant je hotel mlndcga tovariša razveseliti. Menjala sta obleko, obutev I ia oprcmo.,( > Minilo je poletje, minevala je jesen. »Kdaj bo konec tega t Vedno nas tolažijo: še štirinajst dni potrpite. Prokleto bo zo. prna zima v teh raztrganih ušivih cnpuh. Podplati tudi ne bodo učnkati prvega sno-ga,« tako jo tuhtal ubogi Pepi, kadar se je utrujen po dnevnih naporih, v šotorsko krilo zavit, zvečor zleknil pod kako drevo. V želodcu ga je zvijalo, sam ni vedel, ali od lakote ali zaradi čudne prehrane, ali si jo morda prehladu želodec. Iu po životu ga jo strašno srbelo ... V oddelku 50 jo začelo nerganje, najhujši med vsomi nergači jo bil Pepi. Komandant in politkomisnr sta sklenila: »S tem fantom bo treba nekaj ukreniti.« Neko noč je imel stražo Popi. Spet so jo oglašal želodec. l'a danes jo Popi dobro vedel zakaj. Od samih krhljev so ne da živeti... Tam izpod grma pa jo vabil težak komandirjev nahrbtnik in tovariš komisar je glasno smrčal več metrov stran! Pepi <-o ni mogel voč premagovati. Tudi jo bil nekoč sHšnl pri nekem ropu na Osredku reči tovariša komandanta samega: »Zasebna lastnina jo tatvina; zato: krudi ukradeno!« Ko so prvi sonfu! žarki pokukali skozi goščavo, so jo vršila v njoj svečanu sodna ruzprava. V sredi »tovarišev« je stal ubogi Popi. Slovesno so padale bosedo politkoml-6arja: »Nekdo mod uami se jO strašno spozabil iu oskrunil najsvetejšo stvar: tovarištvo ... Tovariš komandant, ti udari prvi za krivico, ki ti je bila storjena!« In tovariš komandant jo dobro udaril. S točnim sodnim zapisnikom, podpisanim od tovariša komandanta in tovariša polltkomisarja je bil odposlan Popi k dlvi-zljsketnu poveljstvu, dn tam naredo a nJim kar se jim bo zdolo potrebno. In Pepi jo izginil, Ce pa kdo vpraša gospo Padeževo, kje jc njen Pcpi, bo z malo drhtečim ela-eom dejala: »V Trstu jo, pri sorodnikih.« Lovci na sončne žarke v Tivoliju »Al* pomlad je Sla od nas, vzela jo ja zima, mraz.« Kolikokrat pridejo Človeku na misel ti verzi, ko hiti vse dopoldne po čemernih ljubljanskih ulicah, zavitih v pošto motilo. Ko prijadra sonce v zenit, razprši sivo kopreno in v »potrtih srcih up budi«. Zlasti težko pogrešajo sončne toplote starejši ljudje in pa naši najmlajši. Ko po kosilu za par uric vlada sonce nad mračno zimo. vidiš na raznih ljubljanskih sprehajališčih mamico z vozički in starejše ljudi na lovu za sončnimi žarki Posebno veliko se lih zbere ob nekdanjem poslopju kina Tivoli. Mlajši seveda ne veste, kje je to. Mamiea ali očka pa vam bosla prav go- tovo vedela povedati, da so pred kakimi 15 leti vrteli filme v rumeni stavbi, stoječi na telovadišču, ki so drži kopališča Ilirije. No v ta zid se sonce v prvih popoldanskih uran imenitno upre in poslopje varuje pred vetrovi, da je ob njem res prijetno ln tako vidiš tam naenkrat štiri letne čase. Cvetna pomlad so otročički v vozičkih, mamice so zoreče zgodnje poletje. Jesen predstavljajo možje, ki po pridnem življenjskem delu sedaj uživajo zasluženi |K>koj. In kje je zima? Zima vlada vseokrog; gole veje štrle proti nebu, travica je izgubila svežo zelenost, umazano rjava le. Tudi sneg se šo skriva v smrekovi senci. Josip OIup, sedemdesetletnik Danes je minilo 70 let, odkar se je v Draži vasi pri Konjicah rodil ugledni ljubljanski mnnufak-turiet g. Josip Olup. Najprej je služboval kot bolniški strežnik, potem j« žel k policiji. Pred 41 leti pa si le izbral svoj sedanji poklic. 1904. leta se je prvič poročil. Iz tega zakona ima sina Jožeta, trgovca in Marijo, poročeno z opernim pevcem Mar-čecem. L. 1912. se je poročil drugič z Martino Fele. Dala mu je Štiri otroke, od katerih žive še trije. Zvonimir vodi podjetje »Triglav«, Vera je poročena s Scunigom, trgovcem s čevlji, najmlajša Majdka pa z dr. Hladetom. Kot ugleden meščan je bil gospod Olup že 1. 1908 poklican v mestni svet. Bil je tudi član di-rektorija Mestne hranilnice in njen delegat pri Kreditnem zavodu. Zlasti se spominjamo danes gospoda Olupa kot znanega karitativnega delavca. Jc dolgoletni predsednik šentjakobske Vincencijcve konference. Deloval je tudi pri Rdečem Križu. V največjo čest pa so mu vsekakor številni birmanci. Saj ste mogli vsako leto videti vrsto desetih ali celo več fantkov, ki jih je ponolnoma v novo oblečene peljal gospod Olup k birmi. Ker sam ni mogel vsem zavezovati trakov, so mu morali pomagati pri tem njegovi zetje. Gospod Olup bi bil še danes kot dren, da mu ni v svetovni vojni šla skozi prsni koš nesrečna krogla. Mlado telo je poškodbo preneslo, pred dvemi leti pa 6e mu je začela brazgotina gnojiti In jc moral dvakrat na operacijsko mizo. Toda tudi te tegobe niso odvrnile našega jubilanta od tistih opravkov, ki so mu poleg poklicnega dela bili najljubši. Podjetje, ki je z njegovim trudom in me-govo podjenostjo pistalo ugledno in poznano ne samo v Ljubljani, ampak tudi po vsej pokrajini, je lahko brez skrbi prepustil svojemu sinu, ki ga je tako zgledno vzgojil, kakor je sploh vedno bdel nad vzgojo svojih otrok, ki so mu danes, na jesen življenja, v ponos in veselje. Pravo sončece za jubilanta pa je veseli in prisrčni živžav njegovih vnukov, ki se vedno tako radi sučejo okrog svojega ela-tega dedka. Pa ne samo tako številna ljubeča družina, tudi premnogo Ljubljančanov s* bo danes s hvaležnostjo spominjalo jubilanta. Ne samo njegovi birmanci, ne samo številni obdarovane!, ki so po posredovanju šentjakobske Vincenciieve konfercnce bili deležni že toliko podpor, amnak tudi vsi skriti podpiranci, ki so dobivali zavoie v Gonars in druga taborišča. Zakaj tudi teh se je spominjalo plemenito srce našega jubilanta. Premnogim čestitkam, ki jih bo deležen gospod Jo«ip Olup, se pridružujemo tudi mi in mu želimo še mnogo srečnih let v krogu ljubljene družinel Novi jrrobovi ■j- Jožef- nintnik. Bopivdano je /a vedno zutisnil oči g. Jožef Blatnik, upokojenec državnih železnic. Rajnega bodo pokopali v četrtek ol> pol petih iz kapele sv. Petra na Žalah. -J- Amalija Kobau. Zadeta od kapi je |mi kratkem trpljenju in previdena s tolažili sv. vere spravljena z Bogom umrla go«pa Amalija Koban, učiteljica v pokoju. Rajnico IkkIo pokopali v petek. 21. t. in., ob štirih popoldne jj*.k»ir>ele sv. Nikolaja na Žalah. Naj počivata v miru, njunim dragim naše iskreno sožalje. 0«eHne novice Poroka. V nedeljo, 16. t. m., sta se v cerkvi Marijinega O/nanjenja poročila g. Slavko Arzenšek, strojni tehnik, in gdč. Sonja Rauter, uradnica ZSZ. Mlademu in simpatičnemu paru želimo na skupni poti obilo sreče in zadovoljstva! Zgodovinski paberki 20. prosinec: 1. 18S8. je izšla prva številka Dom in sveta, katoliškega leposlovnika, ki ga je osnoval profesor Frančišek Lnm-pe. Najprej je bil po značaju mladinski oziroma družinski list, ki je hotel izpolniti vrzel na tem področju katoliških Slovencev. Dominsvetovci pišejo spočetka v Dom in svet in Ljubljanski Zvon. Clavni pripovedniki I Dom in sveia v prvih letih so Peter Bohinjec, Franc Jaklič in Ivo Trošt — 1. 1908. je umrl v Dubrovniku srbski književnik, pripovednik in dramatik Milovan Glišič. Rodil se je v vasi Gradac pri Valjevu I. 1847., obiskoval v Beogradu gimnazijo, se vpisal na tehniko, pa prešel na filozofijo, ki jo t'e I. 1875. končal. Postal je korektor )ržavne tiskarne v Beogradu, prevzel uredništvo uradnih Srpskih novin, bil dramaturg Narodnega gledališča in nazadnje pomočnik upravnika Narodne biblioteke v Beogradu. Najprej je izdal zbirko narodnih pesmi, nato je pisal satirične in humoristične sliko v Vragolanu, Vrzinom kolu in v Freod-nici. Uvedel jc v srbsko literaturo realistično kmetsko povest in jo satirično naperil zoper pokvarjeno uredništvo in oderuhe. Izšli sta dve knjigi njegovih pripovedk. Njegovi drami Dva cvancoka in Podvala sta prvi srbski drami iz kmetskega življenja. Velik del svojega čusa je posvetil prevajanju. Smatrajo ga za enega najboljših in najdovršenejšili srbskih prevajalcev, posebno iz francoščine in ruščine. V celoti je prevedel nad trideset del,. Od ruskih prevodov so posebno znani Gogoljeve Mrtve du'5e in Taras Buljba. Tolstojeva Kreutzerjeva sonata in Gončarovljevega Oblomov. Zatemnitev bo od 20. januarja naprej od 17.30 do 6 Idravnik dr. Hafner obtožen zastrupljevanja V zdravniških krogih je že dolgo bilo primerno zanimanje za kazensko afe- j ro zdravnika — specialista za ušesne bolezni dr. Janka Hafnerja, ki ima svojo zdravniško sprejemnico na Tlesljevi cesti. Dr. Janko Hafner je bil osumljen in naposled po dolgotrajni kazenski preiskavi, ki jo le vodil sodnik g. Fran Po-ljanec, od državnega tožilca obtožen zaradi zločina poskušene zastrupitve svojega brata Milana Hafnerja, notarskega pripravnika, s pomočjo pok. prof. Nuše Tavzesove. Obtožnica je postala pravo-močna in v torek ob 9 dopoldne se jo pričela v veliki razpravni dvorani na okrožnem sodišču pred senatom treh 6odnikov. ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, glavna razprava proli zdravniku dr, Janku Hafnerju, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu in ki je obtožen gori omenjenega zločina. Javno obtožbo je zastopal namestnik drž. tožilca g. Branko Goslar, obtoženca je branil odvetnik dr. Aleš Feršin, zasebnega udeleženca Milana Hafnerja pa je zastopal odvetnik dr. Ivan Tavčar. Po dolgem času je bila dvorana močno zasedena z odličnejšim občinstvom. Direktnih, konkretnih dokazov za ob-toženčev zločin ni. Zato 6e je obtožba i Za dniuifcu.M tlan Koledar Četrtek, 20. prosinca: Fabijan, papež iu mučenec; Scbastijau, mučenec; Fvtimij Vel., opat. Petek, 21. prosinca: Neža, devica in mučenica; Fruktuoz, škof in mučenec; 1'utrokles, mučenec. Dramsko gledališče »Cvetje v jeseni«. — Izven. — Ob 16.30. Operno gledališče »Sneguročka«:. — Red četrtek. — Od) 15.30. Kino »Matica« »Lnžnlvl kijukec«. — Predstave ob 14.30 in 17. Kino •Union« »Priljubljeni svet«. — Predstave ob 13.30 in 17.30. Kino »Sloga« »Kogar bogovi ljubijo«. — Predstave ob 14.30 in 17. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cestu 20, in mr. Muriuayer, Sv. Petra cesta 78. Dramsko gledališče Četrtek, it. Jannarla, ob 16.30: »Cvetje i Jeseni«. Isvon. Ceno od 18 Ur navzdol. Petek, 21. januarja: Zaprto. Sobota, Si. januarja, ob 16..10: »Vera ln nevera«. Premiera. Bed Prvi. Nedelja, 23. januarja, ob 16: »Robinzon no sino umreti«. laven. Ceno od 23 lit navzdol. Ponedeljek. 24. Januarja, ob 17.30: Glarhcno. lltcrarnl večer. Za Zimsko pomoč, 0n«rno gledališče Četrtek, 20. januarja, ob 19.30: »Sneguročka«. Red Četrtek. Petek. 21. januarja: Zaprto. Sobota, 22. jnnuurja, ob 16: »Mrtve oči«. Rod Sobota. Nedeljo, 23. Januarja, ob 16: »Melodije srea«. laven. Ceno od 36 lir nivsdol. Gledališki koledarček. Opozarjamo ne lnteroeente, da bo Irebanje xa lepe knjižne nagrade, umetnike sliko ln skulpture nr. prekliono 2. februarja. Vsak kolodar ima tekočo Številko, ki bo Izžrebana. Predavanje v Nemški akademiji V torek, 18. t. m. je imel pod okriljem Lektoratu nemške akudeuiije v Ljubljani v srebrni dvoruni hotela Uniou univ. prof. iu akademik dr. Ri-liard Zupančič predavanje o »Lichten-bergerju, možu ob oknu«. To pot je p. profesor vzel iuunj znunega literatn in naravoslovcu prof- Georga Christo-fa Lichtenbergu (1742—1799), popotnika po Angliji ter znanega lizika v Gdttingenu, Goethejevegu učitelja. V zvezi /. dobo in časom nam je Dokazal njegovo zanimivo osebnost. Opisal je zgodovinske razmere po 30 letni vojski v Nemčiji ter dobo literarnega Sturm und Drunga pa Gottingenskegn logu, nato l.ichtenbergerjevo telesno postavo in duhovno usmerjenost, njegovo dojemanje Anglije in Francije ter njuno kritiko, njegovo literarno delovanje kot satirika in nforistične-ga pisatelja, predvsem pa kot pisatelju naravoslovnih koledarskih člankov. Njegovo privatno življenje kot »človeka ob oknu« in »človeka v sobi« ter njegovo predavateljsko fizikalno delo in odkritje, da jc ihhIuI popolno podobo zanimivega človeka prosvetljene dobe, ki je nastopil proti kultu »Kraft-genijev«, je oznučil tudi njegov svetovni nazor in nazadnje njegovo družinsko srečo ob izrazito kmečki ženi, a dobri materi njegovih oirok in njegovi oskrbnici. Z duhovitimi pripombami ie zaključil svoje predavanje, ki je želo odobravanje pri poslušalcih, med katerimi smo videli poleg nemškega konzulu dr. Miillerja tudi predstavnike nemških vojaških oblasti ter zastopnike prezidentu generala Rupni-ka vršilca dolžnosti ljubljanskega župana g. Jančigoja in druge. bolnišnico, kjer so mu rešili življenje, ko so mu izprali želodec. Nuša Tavzeso-va je bila nato aretirana. Preiskava proti njej pa pozneje ustavljena. Bonbon naj bi bil zmešan s hudim strupom akoni-tinom. Pozneje je Nuša Tavzesova umrla zaradi zastrupljenja s tem strupom. Pred smrtjo pa je Nuša Tavzesova razodela skrivnost zastrupljenega bonbona prijateljici Veri Igličevi. soprogi mestnega knjigovodje. To so bistvene obremenilne okolnosti. Obtoženec je na razpravi zanikal vsako zločinsko dejanje in krivdo. Opisoval je obširno družinske in druge prilike, zlasti svoje razmerje do Nuše Tavzesove. Bil je dvakrat ločen. Zanikal je j posebno, da bi bil zasnoval zastrupljenje I brata Milana po svoji prijateljici. Njego-| vo zaslišanje je trajalo nad eno uro. Na i razpravi v torek so bile zaslišane tudi ; mnoge, za proces važne priče. Najprej, kako je pok. Nuša Tavzesova dobila strup akonitin; dalje priče, kako se je , odigral dogodek z bonbonom v salonu , Trnkoczyjevih. Najvažnejša priča je bila j zaslišana na popoldanski razpravi, ga. Vera IgliČeva. Ta je po opisu vseh po-i drobnosti, kako sta bili 6 pokojnico za- — .......... - ---- upni prijateljici, povedala na vprašanje, !;a_slomla nadvse ^ Pre>eJ^j;brane okoF kje naj bj bMa dohila Tavzesova usodni ........ " bonbon, kratko: »Toliko mi je povedala v tej zvezi. Sem (pok. Nuša Tavzesova) bila samo sredstvo za dosego njegovega cilja.« Kot zanimivost tega procesa naj kratko omenimo, d« igra v tem procesu tudi vlogo neka vedeževalka iz Rožne doline h kateri sta šla pok. Nuša Tavzesova in dr. Hafner. Vedeževalka naj bi Tavzc-sovi prerokovala, da so bo poročila možem, ki ima nan.io velik vpliv. ObtO' ženec je Nušo Tavzesovo označil kol žen sko bohemske narave. Razprava je bila v torek ob 17 prekinjena ter se ie nadaljevala v sredo dopoldne. Sodba bo objavljena najbrž v četrtek. nosti in indice, ki obremenjujejo obtoženca. Obložba je navajala glavne iu tež- I ke momente: prvič dolgoletno hudo so- j vraštvo med obtožencem na eni ter oče- I tom in bratom na drugi strani. Prijateljski odnosi obtoženca do pok. profesorice | Nuše Tavzesove, ki je lani nenadoma : umrla. Ta je bila v salonu Trnkocz.vjevih večkrat skupaj z obtoženč.evim bratom ( Milanom Hafnerjem, ki mu je lani neko nedeljo ponudila bonbon. Ponudila je da-lie bonbone tudi družini članom družbe. Milan Hafner je znvžil bonbon. Nalo le začel silno bruhali in se daviti. NuSl Tavzesovi jo s težavo še rekel: »Vi hodite z mojim bratom. Vi ste me zastrupili I« Milan Hafner je bil odpeljan v Pozor! Pozor! « Uprava »Kina Matice obvešča posestnike vslopnic v nedeljo 16. januarja ob 12.45 uri odpadle predstave, da so njihove vstopnice veljavne za nadomestno predstavo v nedeljo 23. anuar.a ob 12.45 url! Dva nesmrtna mojstra slikarstva in kiparstva opisujo in s slikami komentira jiova knjiga: »Itulacl Santi« (napisal llalsamo Crivelli) in »Michelangelo« (napisal MereŽkovskij) Prevedel Joža LovrenPIP. Umetnostno-igodovlittki u\od.napisal iu slike Izbral FR. STKLfc. 256 strani — rezana 9J.— lir IJUDSKA KNJIGARNA V IJUBUANI PRED ŠKOFIJO S MIKIOIKEVA CESTA E Dnevne novice Podaljšanje Manuklli likainle Pokrajinske delavske sveže, lllede na sedanje Izredno razmere jo PDZ podaljšala Plansko izkaznice zu leto 1944. Clutil, ki icle. du jim pristojni oddelek to zabeleži na izkaznici, naj so zgln*e v pisurnl svojega sin-dikutii oziroma oddelka ob delavnikih mod 8 ln 14. Za mestni prehodni otroSkl dom jo podarila ga. Marija TrSun, trgovka, Ambrožev trg, 11K) lir v počastltov spomina pok. go. PogaPnlkove. Mestuo županstvo Izreku dobrotnicl nnjtoplojio zalivalo tudi v imo-IIu podplrnuih. Foslatua moka ta otroke, dodatna brana visoke hranilne vrednosti za uialo deeo. Vsebuje organsko vezana fosfor In kalcij. Izdeluj« Zlklu laboratorij. LJubljana. Vpisovanje v tečaj o negi In prebrani dojenčka ar bo vršilo na oddelku zu zdrav. ► t veno zaSPIto mator, dojenčkov ln otrok higienskega zavoda tDePJI dom, Llplčevn ul. 3) vsak delavnik dopoldne. Prlčolok t®-Puju bo 24. Januarja ob 16. TePnj traja trt tedne — 13 ur — ter je brezplnPen. I.ov na kite Je glavna zgodba zanimive knjige »Uolt kit«, Izšla v tnlolbl »TLIJO«. Miklošičev* 30. l'godni plaSilnl pogojll — Zahtevajte prospekti {'godne plaPllno pogoje la knjige nudi »vojlm naročnikom založba »PLUOs, L.o vršil pouk redno v>ak ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek, izvzemsi praznikov, od 17— I') v mojem ateljeju nn Gosposvetskl 13. Ta tečaj je namenjen v nn|>otck vsem onim mladim talentom, ki se čutijo 5>oklicane ter se resno pripravljajo /a svoj bodoči umetniški poklic. Zaniman-ci, ki bi želeli udeležiti se tečaja, naj se priglasijo najkasneje do 2<>. t. m. ob navadnih urah pri meni, kjer bodo dobili tudi podrobnn pojasnila. S se-j naj prinese vsak svojo dosedanja In v pogled in presojo. Pripravniki 14 dnevni b. dela v po se opozarjajo presojo, da liodo po preizkušnji šele definitivno sprejeti v imenovani tečaji — France Goršc, akademski kipar. Kaj je novega pri našsh sosedih J t Trsta Tržaški slikar Alojzij Spacnl. ki je doživel s svojimi deli v letu 1942 zelo velik uspeh na razstavi v Milanu, se bo te dni predstavil z najnovejšimi deli tržuškemu občinstvu. Razstava se začne dne 20. jan. v Umetnostni galeriji na Corsu. Železniškn milica poziva k prijavi v službo prostovoljce letnikov 1913 do 1929. Služba pri milici oprošča pripadnike obveznosti delovne službe. Prijave se sprejemajo nn postaji v Trstu ali pa pri uradih, ki so tržaški postaji podrejeni. S petega nadstropja padla. — Ilu- da nesreča se jo zgodila Renati Do-brili v ulici Crisni ">. Na oknih svo- jega stanovanja je obešala perilo, se preveč nagnila naprej in padla Vsakdanja Ljubliana no kronistovih zapiskih Jabolka na trgu Tržno vrvenje v sredo na Vodnikovem trgu je bilo prve ure zagrnjeno gosto, neprodirno ineglo, kajti po enodnevni odjugi je spet zavladal nad pokrajino mrzli vul, ki je davi pritisnil s primernim mrazom. Trg je bil takšen kot druge dneve. Na raznih koncih glavnih tržnih otokov so stali branjevci in branjevke, ki so prodajali lepa tirolska jabolku na živilske odrezke po uradno določeni maksimalni ceni. Je pravilno, da dobe pošiljke jabolk v nadrobno razprodajo tomobilili uporabljati konjsko vprego. Nu travniku v bližini Rudnika se je primerila nesreča z mino. Posestnikov sin, 10-lctni France Berčič je naletel nu travniku na mino, ki jo je brcnil. Putrona ie eksplodirala in dečka hudo poškodovala po obeh nogah. — Pri padcu si jc zlomil desno roko upokojeni strojevodja drž. železnic, 57-letni Anton Ogrinc. — Kronika zaznamuje tudi dve tramvajski nesreči. Na Zaloški cesti je s tramvaja padel 53 letni inrstni delavec Jakob Čuk. Dobil je poškodbe nu glavi. — V mestu pa je skočil s tramvaja prezgodaj ■> - . , . . , ... .. »III la JC a iiuimuja l/l, ..^'f.tiij posamezni branjevci, kajti grosisti ( 22_Ie'tniJ pr)S0Slnik0v sin France Klun imajo itak svoje posle pri prodajah jz Ribnk.c ZIoniiI si ■e Jcsno nogo. na debelo in ni potrebno, da bi se na drobno prodajali. Okoli trnovskih pro dajalk kislega zelja in kisle repe je vedno vsak dan gneča. V sredo je bilo kisline mnogo na prodaj. Za rdeči radič so se gospodinje zelo zanimale. Nekaj ga je bilo na prodaj. Drugače so na Jrgu produjali čebulo in česen. Razne nesreče in poškodbe Kot lokalni kronisti naj zapišemo, da je reševalna postaja začela pri av- TEL 12-21 KINO »UNiON« Zanimiva asoda zakona danaSnjih dni . •. »Priljubljeni svet« Brišite Horncy, Willv Fritseb, Paul Dahlke itd. PREDSTAVE ob delavnikih) 15.50 In 17.501 ,a KINO »MATICA«™ Višek letošnje filmske lezonel Velefilm i barvah o eeterjettub pustolovščinah stoviteira barona kllinehhausena . . NajdovrSenejSe delo v Agfakalero. Vclczauimivo dejanje — odliPni igralci in prekrasne naravne barve »Lažnivi kijukec« Igralci: Ilans Albers, Brlulta Horney. lise Werner. Hans Brauseuetler Itd. Znradi Izredne dolžine filma PREDSTAVE ob delavnikih! 14.50 In 171 TEl. KINO »SLOGA« 17-50 Izredno delo nemške filmske umetnosti! Dokument življenja in dela najvePjego ženija Mu/.AIUA v velelilmu »Kogar bogovi ljubijo« OdliPni umetniki: Ilans llolt, Wlnnie Mar kus. Irene von Mevendnrfl. Paul llttrbiger Sodeluje: Dunajska filharmonija in stavna eevka-knloraiurka Ernn Btfrger in druei Najlepše melodije 17 oper »Muorova svatba«, »Don luan«, »Čarobna pišpal« in »Hequiein« Zarodi velike dolJIne filma PREDSTAVE ob delavnikih: 14.50 In 17t pa na (lak na dvorišče. V zelo liudeni stunju so jo prepeljali v bolnišnico. Požar je izbruhnil v trgovini Frnn-cesca Graglicta v ulici Capitoli 5. Gasilci so hitro prihiteli in preprečili večjo nesrečo^ vendar ima trgovec 70.000 lir škode. Tržaško gledališče »Verdi« izvaja te dni opero »Adiinna Lecouvreilr«, pripravlja pa izvedbo »Gavulcria ' Ru-sticana« in »Pagliaeci«. Policijska ura v Trstu jc bila |«>-daljšnna in sicer traja od 11 zvečer do 5 zjutraj. K Gorpnjskoca Neznan mrlič. »Kftrntner Zeilung< poroča, da so našli 7. januarja v neposredni bližini cesle, ki vodi iz Podnarta v Podbrezje pri Radovljici v gozdu pod smrečjem skrito moško truplo. Mrlič je na mestu ležal kaka dva dni. Vzrok smrti je bil najbrž umor s strelom. Neznani mrtvec jo bil slar okrog 'JO let in je imel v zgornji čeljusti na levi strani dva zlata zoba. Visok je bil 1 in tričetrt metra ter je imel temnorjave lase, modre oči in bled, obrit obraz. Oblečen je bil v zimski plašč 7. belosivočrnim drobnim vzorčkom. rjav suknjič, rjav telovnik in temnorjave dolge hlače, fasopis pripominja, naj vsakdo ki morda |k> greša koga, ki bi nanj slednji opis odgovarjal, to sporoči orožništvu ali policiji. I Iz ljubljanskega gledališča j I. Tavpar — O. Sest »Cvetje v Jeseni«, IS slik po TnvPnrjevl povesti. Ose.be: dr. Ivan — VI. Skrbinšek, PrcflePnik — Crsnr, Hnrlio, njegova 4cna — P. Juvanova, Meta, lifil — Levarjevn, Lizn, dekla — Rnkarjova, Danlel, hlapce — Lipah, Hknlar, koPnr — Koluta, Luca, iena — Kraljeva, Knlar, gruntar — M. SkrblnSek. V manjših vlogah sodeluje velik dol dramskega ansamblu. Jteiisor prof. šost, prizoriSPe Inž. Fran z. i I.cskovec »Vera ln nevera«. Osebo: žu-' pan Laudon — Co^ar, Dlzma — VI. Skrbiu-žok, Marida — M. Boltar-Ukinnrjova, /.up. ■ nik — M. SkrblnSek, Dugarinka — Kraljeva, Feliks — Nakrst, Turnu — Sever, Po-1 tor — Bitenc, Tono — Verdonik, Štcfelin — Blaž, Gnroi — Rnztrcscn, ltognč — Bro-zigar, dva kvartaPa — OorlnSok in KoSuta. Režiser M. SkrbinSck. Prciniora bo v soboto, 22. t. m., r.n red Prvi. Klmskl Korsakov »Sncguročkn«, pomladna bajka v potih slikah. V operi jo prikn-znna ozka povoz.anost mod Plovcotvom In naravo ln zakoni, ki vladajo obema. V muzikalnetn pogledu odlikuje delo bogastvo ln soPnoat folklorno motivike, Nei7,-»Slovenca«."— Istotam se sprejema nn- ; Prpnl viri skladateljeve Intuicijo prinašajo Oddajniška skupina Jadransko primorje RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 20. januar: 7 Poročila v nomSPinl — 7.10 Jutranji pozdrav; vmos: 7.30 Poročila v slovonSPinl — 12 Opoldanski koncert — 12.30 PoroPiln v nemščini in slovenšPini — 12.45 Koncert glasbo za razvedrilo — 14 PoroPila v uem-šp.lnl — 14.10 Za vsakega nekaj — 17 PoroPiln v nomSPinl ln slovonSPInl — 17.15 Po. poldnnskl koncert — 17.45 Narodopisno predavanje — 19 Slovensko narodno glasbo Izvaja radijski orkester pod vodstvom dirigentu D. M. Sijanca — 19.30 PoroPiln v slovenščini, napoved sporeda za naslednji dnn — 19.45 Mala glasbena medigra — 20 1'oro-6iln v nemSPint — 20.10 Tekmovanje godb — 31 Tekmovanje orkestrov — 21.40 PloSPo — 22 Poročila v nomščiui — 22.10 Olasba ta lahko noč. Novo mesto Naročnike »Slovenca« in »Slovenskega doma« obveščamo, da bodo odslej prejemali časopis poštno na dom dostavljen. Kdor bo želel naslov spremenili, naj se zglasi v podružnici ročnina in nova naročila za Slovenca, Slovenski dom, Domoljub ter na III. letnik Slovenčeve knjižnice in na znanstveno knjižnico »Svet«. Novomeščani pospravljajo Novomeščani sedaj pridno posprnvlju-mo in urejujemo po meslu. Dela izvršujemo vsi brez razlike in sicer po Sliri dni zapovrstjo, nakar pride novn skupina. Največ dela 1111111 daje pospravljanje in čiščenje cest, uravnavanje dovoznih potov in pa obnova hiš. Pri delili morajo prnv pridno pomagati tudi tisti, ki so vsa In rušenja povzročili ali sc jih vsaj veselili pestrost v' lahkotnih, knkor tudi resnobnih rttmlh in motivih. Poli bodo: Golobovu, Lupfa, Vidalljeva, Boštjančič, Gregorin, M. Sancin, PoliPova, LipušPek, Spanova, MleJ-nikova, Popov, Ilnnovec, DolnlPor, Mod vodikova. Dirigent N. Stritof, reži-er It. Primožič, koroograf inž. P. Golovin. ZaPotok ob 13 30. D'Albert »Mrtve oči«. Osebo: pastir — Banovoo, kosoo — Delničar, pastirček — BarhiPova, Arcosius — Janko, Myrtoclo — Ilej-balova, Aurelius Galba — Dolulčar, Arslnoe — Polajnar jeva, Marija iz Magda-lo — Golobova. Ktesiplinr — M. Saneln, Kebcocn — PoliPeva, Ruth — Spauova, V Novo mcslo se jc zateklo pred ko- ! Kethcr — Romšakova, Sarah — Skcrjnn- munislično »svobodo« veliko okoliških kmelov. Vsi ti kinclje od 18. do 35. letu so bili sedaj sprejeli med domobrance. Povabilu so sc vsi prav radi odzvali. čevn, bolna žena — Mauscrjeva, Jldje, sužnji ln sužnje, židovsko ljudstvo. Dirigent S. Ilubad, režiser C. Dcbevoc, načrti za 1 kostume J. Vilfanova, Vdova z Bruseta je imela nekaj čez šestdeset let, ko sla prišla oba otroka v hišo. Zdaj naj začne s tem. da bo vzgajala otroke. Hotela ju je pridobili povsem zase, tako da bi oba pozabila na prave starše. Deklici je bilo pet let, fantku pa tri leta. Odrasle lahko vodiš in vladaš, če imaš denar in oblast iu tudi pamet za to, a glede na otroke je povsem drugače. Zgodilo se je, da je hodila okoli njiju in se je sama sebi dozdevala ko kako počeno glasbilo, ki nima nič več pravih tonov. Česar ne bi bil nihče zmogel, to sta dosegla ta dva, ki sta jo napravila neboglieno, ponižno in hkrati sta v njej vzbudila moči, ki se doslej niso mogle razplesti v njej. Slednjič je le imela otroke. Občutki, ki so vzplapolali, so bili novi, neizrabljeni. Toda misel, da je še neka ženska na svetu, ki ima tudi pravice do teh dveh otrok, jo jo zbadala, da bi bila skoraj zblaznela. To je bila njena nečakinja in je živela mnogo, mnogo milj daleč od nje. Pa vendar — če bi prišla in rekla: >Olroka sta moja, pri sebi ju hočem imeti?« Bilo je, ko da bi bilo nekaj dragocenega v večni nevarnosti v njej. Ali bi si mogel človek kdaj misliti vdovo z Bruseta, kako sedi z dvema ROMAN NAPISAL JOHAN BOJER ■ otrokoma v naročju in jima pripoveduje pravljice? Iu vendar se jo to dogajalo v otroški sobi, kadar jo ni mogel nihče videti. Saj ta glas ni bil nemara noben sopran več, vendar jima jo pela pesmi, ki so jih je spominjala iz svojih lastnih otroških let. Skoraj je ni bilo noči, ko ne bi bila vstala in šla pogledat, ali si malčka nista razbrcala odeje. Ali bi se bilo moglo komu sanjati, da je bila zmožna pretakati solze? In to se je dogajalo, čo je bil eden otrok bolan. Takrat je bedela noč za nočjo pri postelji in gorje ga zdravniku, čo ni bil zmeraj voljan priti vsak hip k otrokoma. Prinesla sta v njeno življenje odsev miline, naučila 6ta jo, da je na to in ono zrla z novimi pogledi, z očmi otro-I ka ali pravljice. Iloditi z njima, držeč z vsako roko po enega otroka, si ogledovati z njima konjski in kravji hlev, i svinjak in kurnik, to je bilo za otroka ' doživetje in bilo je doživetje tudi zanjo. Za odraslo je bilo nekaj vsakdanjega, če je prišlo žrebe ali pišče na svet, za oba malčka pa so bile to velike stvari in zato so bile te stvari tudi zanjo velike, j Bilo je, ko da bi se oči njenega čustvo-I vanja, ki ga jo resnični svet pokril s trdo skorjo, odprle v nov svet, ki je lahko vanj zaupala. Tako jo kakega večera stala z njima pri oknu in je zrla čez jezero na sosesko onkraj brega ia jo pozabila, da ji jO bil na tej in oni kmetiji gospodar dolžan denarja, saj so bile vso te kmetije v očeh malih dveh, vsi ti gozdovi, vso to luči, ki so se prižgalo ondi s somrakom, vsi ti rdeči oblaki, ki so razkrivali pravljično dežele onkraj sinjih goni, vse to je bil svet samih slutenj in sanj, ki sla strmela vanj, in ki se ga je tudi stara žena skušala udeleževali. Vdova z Bruseta je začela za ta dva gledati v prihodnost, ki se je tudi zanjo izoblikovala kot novo in lepše življenje. Res je, da stara gospa ui bila lepa, a oba otroka morata postati lepa. Stara gospa je bila iz surovega lesa. Oba otroka naj bosta iz finejšega. Ona je bila lahko tudi hudobna, otroka morala biti dobra. Ona ni mnogo potovala in se toliko učila, kolikor bi si bila želela. Ta dva naj potujeta in se naučita vsega, kar je njej manjkalo. Večkra je polovico noči prebedela in jo v duhu za fanta in dekle tkala življenjo samih krasot. Spočetka pa se jo lo dogajalo, da sta olroka govorila o očetu in materi in sta hotela domov, in vselej takrat jo je stresla groznica. Tu je potrebovala potrpljenja, ki ga ona ni imela, nežnosti, ki ni bila njena lastnost. Dovolj hudo je že bilo, da je pisala mali in milo prosila, da bi ju smela vendar še enkrat videti, a njej jo mogla vsaj s trdimi besedami odgovoritiL Hujše jo bilo, fo sta otroka sama zakoprnela po starših. Tega ju je morala odvaditi. Zatorej zares ni štedlla z igračami. Sleherni od njiju je dobil j svojega ponija in fant jo hotel bili zino-raj pri njem v hlevu, medtem ko se jo deklica z vso vnemo lotila vezenja podloge za pod sedlo. To ju je za hip odvrnilo od domotožja. Potem pa sc je hrepenenje spet oglasilo. Kar zmeraj sta govorila o očetu in materi, postala sta bleda in nista hotela jesti in to so bili hudi dnevi za ženo, ki se je bojevala samo za eno — da bi si otroke pridobila povsem zase. Popustila jima je in napisala dolga pisma, ki jih pa ni ni-koliko odposlala. Nekega dne pa se je oprijela najhujšega sredstva, a sila kola lomi in boj je boj. Začela je namigavati, da z očetom in materjo ni vse v redu. Le kaj? Tega še ne moreta razumeti, sta še premajhna, vendar je tisto nekaj jako grdega in tega ju je ona obvarovala. To jo bilo hudo, čutila je, ko da bi bila malčkoma umazala nekaj svetega in to jo je bolelo. Toda ona so jo borila za nekaj, kar je bilo tudi zanjo dragoceno in sveto. Oba malčka sta imela zdaj mnogo stvari ,ki sta jih morala pre-tubtati in večkrat sla se odstr.ila in skušala drug drugemu pomagati v razumevanju. Mala Loviza je bila starejša — in ali se ni morala zavzemati za brata, ko vendar ni bilo mame tu? Postala mu je varuhinja, n tega ni maral. Res je bila starejša, toda — ali on" ni bil fant, ona pa lo punca? Zidala sta hiše iz kamnov in vej po obronkih nasproti dvorca, iti fant je imenoval hišo Kapitanovo hišo, po hiši, ki 60 starši bivali v njej. Loviza ga je okregala, češ saj ve, da ta mati iz dvorca lioče slišati take reči. Fant je imenoval svojega ponija Miško, po sivem konju s fjorda tam zgoraj iz prejšnjega doma — iu spet ga jo morala za ušesa — kaj čo bi mati z Bruseta zvedela kaj takega? To je bilo začetek tega, da mu jo morala v kasnejšem življenju napraviti pridigo, pa čeprav se je v duši strinjala z njim. Ana je imela nekaj majhnih kravic v svojem hlevcu in dala jiin je tista imena iz prejšnjega doma, a tega ni glasno povedala, še bralu ne. Saj so 6taršo lahko grdili, lako da te je bilo kar strah, če si samo pomislil nanje, toda spomino na hišo, kjer sta bila pri njih doma. so jima ostale žive v duši, čeprav tega nista smela nikdar pokazati, razen kadar sta bila sanid. Čas mineva. Udomačila sta se do korenin. Pridobila sta si prijateljev med služinčadjo in sobenjci in spoprijateljila sta se z gospodično, ki jo vodila gospodinjstvo. Pa sta nekoč opazila, da sla bila za to posvarjena. Podila sta se po travnikih in njivah in sta si pridobila novih in bogatih vtisov in novih tovarišev pri sosedih, in vsega tega so bilo polno njuno misli. Velik jo bil tisli dan za vdovo z Bruseta, ko sta ji prvikrat rekla: mali. Res sta se zatekala k njej, kadar ju jo bilo strah, splezala sta k njej v naročje in jo objela krog vratu. Toda — ali se jo mogla zdaj zanesti nanju? Zgodilo se je, da je ponoči z gorečo svečo pristopila k posteljicama, češ ali sta se nemara v spanju kaj jokala. Deževne kaplje r Če se topli zrak dvigne v bolj mrzle višine sc naredijo kapljice ki kot dež padajo na nas. Dežju se kar nič ne mudi. Srednjevelika dežavna kaplja napravi v t sekundi le 2 in eno tretjino metra dolgo pot. Da more priti iz oblaku ki je v višini 2000 m potrebuje skoraj četrt ure. Kak padalec bi jo ! lahko brž prehitel. Najhitreje padajo , kaplje, ki imajo v premeru pol centimetra, in opravijo isto pot v 4 minutah. Največje kaplje v plohah — s premerom 1 cm, pa padajo 6pct bofj počasi, kar si razlagajo tako, da se kaplje pri padanju sploščijo in imajo potem ovire zaradi zračnega upora. Koliko kapelj je v oblaku! Tudi to je človek izračunal. Najprej eo določili, da niti najdebelejši deževni oblak ne vsebuje v kubičnem metru več kot 8 gramov vode. Pri srednje velikem oblaku s 4 grami tekočine se porazdeli ta voda pri deževnih kapljali z 1 milimetrom premera na kakih 1 8000 kapelj v 1 kubičnem metru ali na 8 kapelj v I litru oblakovega zraka. I Debelina deževnih oblakov niha med | j—10 km. Koliko kapelj pa luliko padel ik oblaka na našo glavo — to bo nemara tudi še kdo izračunal. Znanost jft s trudapolnim )>odrobnostnim delom floi^ftalu tudi inedscliojiio razdaljo po-edinih vodnih kapljic v kakem oblaku in je dognala, da sc, na primer, v megli kapljice stisnejo skupaj do 1 mili-, metra,, a srednje velike deževne kap-j 1 jo so do I cm daleč narazen. Da lan-1 ko dežuje >z jasnega«, je povsem um-. Ijivo, zakaj, preden dospe kaplja na zemljo, se je oblak že zdavnaj lahko »razkadil«. Dež pobriše prah po zraku in dovaja zemlji dragocena gnojila. V Montsourisu pri Parizu so izračunali, da pride vsako leto z dežjem na zeml jo okrog tb kg dušika v obliki amonijaka in solitrnih koslin in to na sleherni hektar. Tudi temperatura dežja je velikega pomena v prirodi. Ob vročili avgustovskih dnevih so v vročini 30 stopinj C v senci, določili temperaturo deževnih kapelj, ki so imele samo 10 stopin j. Toka mrzla prha naredi lahko veliko škodo na cvetovih. če pada dež skozi plast zraka, ki je njegova temperatura pod ničlo, tedaj zmrzne in nastane »ledeni dež«, ki pa ni v nobeni zvezi s točo. Dež je pa zmeraj topel takrat, če se je «rak spodaj zaradi nagle vremenske spre- membe ohladil, medtem ko je v višjih plasteh ostal zrak še topel. En sam milimeter dežja je 63 milijonov litrov vode. Toliko vode bi zadostovalo, da bi se napolnilo 42.000 škropilnih vozov. Po mestih se največ vode odteče, malo je gre v zemljo, a petina te množine izhlapi. Na deželi pa pride v zemljo več ko tretjina vsega dežja. Za mestu je zanimivo, da je v okolici mesta zmeraj več dežja, ko v mestu samem. Pri nas dežuje največkrat med 14 in 18 uro popoldne. Glede tega ima I rst največ sreče. Ker je morje ponoči toplejše kot suha zemlja, dežuje v Trstu poleti večidel samo ponoči. V Nemčiji pade največ dežja v Miinche-iiu in najmanj v Poznanju. Najbolj moker kraj na svetn je Černpundži na meji med Prednjo in Zadnjo Indijo. Ondi pade v enem mesecu več dežja kakor pri nas v mestih vse leto. Če se ondi ne bi mogla voda odteči, tedaj bi v 12 mesecih stulu 16 m visoko. Zanimiv je tudi Ilo- nolulu na ITavaju. V tistih delih mesta, ki so obrnjeni proti gorovju, pade na leto šestkrat toliko dežja kot v pristaniških delih. Vsaka cesta ima svojo koloeino dežja. Če na koncu tegu kraja v 14 dneh šestkrat dežuje, ima sprednji del razen enega dne stalno lepo vreme. — (Naniburger Frcm-denblatt). Potapljač je izginil v morje Nedavno je vse ribiče na bisere v Torrejevera prelivu jako razburila vest, da je eden potapljačev ko kafra izginil v morju. Pred velikim otokom Darulevem se jc potapljač Masare Matsumo z ribiške ladje »Felton« po-greznii 75 m globoko v morje do čeri, ki je polna bisernih školjk. Ko je Matsumo dol znak, naj ga potegnejo kvišku, se je posadka zelo čudila, kako da je postal potapljač tako neznunsko težak. Pustili so Matsumo v raznih globinah nekaj časa viseti, da bi se polagoma navadil na manjši vodni tlak. Ko so pa slednjič potegnili vrv kvišku, je i bila na vrvi samo prazna potapljaška čelada, oblačilo do pasu in na njem ! košarica z bisernimi školjkami. Drugi j ■ potapljači so se takoj spustili v glohi-I no, u niso mogli izslediti potapljača. MALI OGLflSt DOBKO ŠIVILJO katera prevzame delo domov, iščem za popravila in predelavo oblek. Naslov v upr. >Slov.< pod št. 436. STEKI ENICE razne vrsie. kupujemo Plavamo dobro N« va fto lelfo Jih prevza ene m o na Homo B Ca&hn. Vodnikov trg u. a. SAMOSTOJNO KUHARICO iččem k 2 osebama. -Ponudbe upravi »Slo-venea« pod »(""ista in poštena« št. 406. (h POSTREŽNICO sprejmem za popoldne od 13 dalje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 443. (b PRIMA JUTA VREČE naprodaj. »Petrouafta« Ciril - Metodova 33 n (prej TyrSo?a). (1 RUMENI DOMINO O priliki maškerade v gradu v Vcr-salltesu Jo kralja Ludovlka XIV. osupnil domino v rumeni sviti ki Je bil nenavadno visoke In proščute postave. Sledil Jo doml-nu In Jo opazil, kako je maska stopila T sobo za Jedila In pijačo In Je kar goltala neznanske množine Jedi In pijač. Ludovtk XIV. ga Je nato Izgubil Izpred oči, a kako Jc še bolj osupnil, ko Jo kmalu opazit Istega domina v Jedilni sobi ln Jo spet videl, kakšne množine Jedil Jo spravljal vase. Cc» nekaj minut Jo inaska Izginila In kralj Je vprav pripovedoval nekemu marklju, bar Je bil videl, ko je opazil, da se je domino v tretje spravil na žrtje. Kralj In marki sta ga opazovala In marki je trdil, da jo nemogoče. da bi navaden človek T pol url mogel toliko pojesti ln popiti, kar je ma-ska žo trikrat storila. Kralj pa Je trdit svojo, da je le res tako In da je bil to eden In Isti domln0 In da Je na lastne oči videl, kako Jo domino vsa jedila zares pojedel ln pijače v resnici popil In nI odnesel ničesar s seboj. Marklju pa je Sinila t glavo brlhtna misel o tem, kako bi ae prepričal 0 osebnosti Ješče maske. Približni bo jI jo In JI neopazno pritrdil na hrbet modr0 pentljo, tez nekaj minut je bil rumeni domino spet pri jedilih In Jih je požiral še z večjo vnemo ko prej. Kralj Je pristopil — In zares — bil Je Isti domino In je linel tudi modro pentljo nn brbtru. Tedaj Je marki vprašal masko: »Za božjo voljo, povoj ml vendar, kako ti jo mogočo požreti toliko jedil In pijač, kot si ti storil T trlčotrt ure že četrtič !< Domino sc Jo prestrašil In jo hotel oditi. Zdaj pa se je vtaknil vmes Se kralj, pograbil Je domina za rokav ln dejal: »O, no dragi moj — najprej nam razreši uganko! Pred seboj ImaS kralja!« Tedaj se Je domino zgrudil na kolena In Jo zajavkal: »Milost, Veličanstvo, usmili se! Jaz sem eden vojakov tvoje garde, ki Ima na vrtu stražo.« — »Prav, a to Se nI pojasnilo za tvoj nenaravni tek«. — Zdaj pa so jo Izkazala resnica. Gardnl vojaki z vrta so si Izposodili rumeno oblačilo domina, ki ga jo drug za drugim oblekel, da bi so v bifeju najedel In napil. Kralj se je na vso m smejal Izvrstni domislici In jo dal Izročiti rnmcnemu domlnu veliko košaro g pečenko ln vinom za njegove tovariše. Ta večer Je bil eden Izmed tistih redkih večerov, ko je videl dvor, da se je Ludovlk XIV., kralj strogih dvornih predpisov, smejal na dvorni prireditvi. KUHARICO za vfo sprejmem takoj ali s t. februarjem v dobro hišo. Ic z daljšimi spričevali uli dobrini priporočilom. Hrana in plača zadostna. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »V Ljubljani« It. 420. IIARMON1KARSKI TEČAJ ZA MLADINO Starše vabimo, da vpišejo svoje otroke od h. Ictn dalje v ta tečni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 41 S. TEHTNICA avtomatična do 15 kp, tovarniško nova, poceni naprodaj. Gledališka 12-111 nadstropje pri 1'cklor. Dotrpel je, previden s tolažili svete vere, naš dobri mož, oče, stari oče, brat, tast, stric, svak, gospod Jožef Blatnik upokojenec državnih železnic Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 20. jan. 1944 ob pol 5 pop. z Zal, iz kapele sv. Petra k Sv. Križu. Ljubljana, 18. januarja 1944. Žalujoče družine: Blatnik, Jernejčtf, ing. Prelc, Kastelic — in ostalo sorodstvo JABOLKA dobite na odrezko »J-4« v Maistrovi ulici št. 10, (l POZOR! POZOR! CENJ. DAME! Dumski modni salon vam izdela, popravlja in ob r a«va plašče, kostume iu obleke ter otroške oblekco in pa plašč k e po na j novejši li /m nalili. Cene zmerne, postrežba hitra. Se priporoča modni salon GENJCA, Zalo-ška ccsta 1S-1I. nad. MTM. PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki pa dobite v dro-periji K AN C, Židovski ulica 1. (1 Zahvalo Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgubi naše ljubljeno mame, sestre in tete, gospe Klun Mine jo obsuli s cvetjem ter počastili na kateri koli način njen spomin in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni poslednji poti, naša prisrčna zahvala. Ljubljana, 19. januarja 1944. Zaluioči ostali 'amim 'Prav dobro. Lep par on in sestrica. To te bo morda končno le prepričalo,« je končala, obmivši se k nečakinji. Seveda; vsi njeni domači so se oddaljili od nje, kakor da bi ji hoteli dati razumeti, da naj se ne briga več zanje. Aminta je ravnal najbolj grdo; odšel je, ne da bi se sploh zmenil zanjo, Nehva-ležnost in brezbrižnost. Pustili so jo popolnoma svobodno; osvobodili so jo celo dolžnosti, da bi mislila nanje, da bi žalovala zaradi njihovega odhoda. Ni se ji bilo več treba zmeniti zanje. Toda bitja, ki so ustvarjena za ljubezen? Ubožica se je s hrepenenjem obrnila It novi možnosti ljubezni, ki se ji je nudila, Biia je vesela, da so je profesor bolj pogosto prikazal v hiši njene tete. Navadila se je reči gospej Gemi teta in ustregla njeni želji, da je prihajala vsako nedeljo k njej h kosilu. Prihajal ie vsoki-krat tudi profesor. Z veseljem je opazila, da je tudi teti Ireni bil njen zaročenec vedno bolj všeč. Profesor Bottinelli je imel plemenito in nežno dušo. Kljub navidezni boječnosli in nerodnosti je njegov značaj bil trden, odločen in delaven. Znal je govorili tako toplo in nežno, a obenem lako jasno in iskreno, kakor ne znajo povprečni ljudje. »Se preveč zate,« ji je nekega dne rekla teta, »Seveda«, je pristavila, »sem poznala ženske, ki so imelo rado moža le če jc ta vsaj na videz bil manj vreden. XXIII. Ko so bile proti koncu oktobra končane vse priprave, je bilo sklenjeno, da bo poroka čez mesec dni. V tem času naj se uredijo formalnosti in obvestijo znanci Amarilis je pisala Ariani in Amintu in jima sporočila svojo odločitev v par besedah. Aminta ji je takoj odgovoril s še-pavimi stihi o vencu iz rož, ki ga bog ljubezni položi na glavo sveti Amarilis, namesto venca iz lilij, Ariana je odgovorila čisto kratko: Veseli jo bolj kot si Amarilis more predstavljati. Prosi sestro, da bi jo prišla obiskat, ker je nekoliko bolna. Amarilis je nemudoma odhitela. Odšla je po gozdnati poti, ki se vije od Prelle preko gričkov do belih hišic v Nosedu. Kako krasen je bil pogled na kostanje, ki so ohranili še skoraj vse svoje temno zlato listje in na škrlatnordeče liste češenj Vreme je bilo jasno in mirno. Tudi dekličine oči so bile jasne in pripravljene, da se vesele vsega lepega. Kratko Arianino pismo ji je razpršilo na dnu duše senco žalosti, ki je bila večja, kot se ji je zdelo, ker je zdaj občutila toliko veselja, ko jc ta senca izginila. Ne, Ariana je ni sovražila. Polna notranjega zadovoljstva je hitela po stezi, ki jo je spominjala na otroška leta. a je mimo izdolbenega debla, ki so ga pastirji uporabljali za napajališčo in se je spomnila tistega dne, ko so se igrali poroko. Videla je samo sebe kot nevesto, ' ovenčano s pisanimi jagodami. Hotela je, kakor tedaj, videti svojo sliko v vodi. Odstranila je listje, počakala, da se je voda umirila in se nato sklonila nad njo. Videla je svoj obraz in se nasmehnila. Nasmehnila se je tudi nekomu, ki ga ni bilo tu, ne poleguje, ne za njenim hrbtom. Vendar pa se ji je za hip zazdelo, da vidi v vodi tudi njegovo sliko. Bilo je prvič, da je tako odgovorila tem hrepe-nečim očem. Vesela je bila, da se jim lahko smehlja. Z veselim obrazom je vstopila v vilo angleške pisateljice. Na verandi ni bilo nikogar. Kmalu pa se je prikazala sloka ženska z naočniki, ki je brez besed odvedla deklico v prvo nadstropje in ji pokazala neka vrata. Ariana je sedela na postelji, naslonjena na cel kup blazin. Nikdar ni bila krasotica: majhen obrazek z drobno bradico in z neizrazitimi potezami; dvoje medlih črnih oči Vranje črni svetlikajoči 6e in gosti lasje so se prilegali glavi. Ni bila lepa, a kljub temu ne brez neke nežnosti, ki je včasih prehajala v pravo ljubkost. Takšne se je spominjala Amarilis. Zdaj pa je vsa presenečena in zbegana videla pred seboj obraz uboge ženske nedoločene starosti, ki se ji je skušala nasmehniti. Bila je še Ariana, toda kakor da bi med tem svidenjem in trenutkom, ko jo ie zadnjikrat videla bil bogve kak strahoten presledek »Kaj se je zgodilo, Ariana?... Si bolna? .. .« Ariana je odkimala. »Ne, nisem bolna. Le silno slabotna sem . .. Vse ti, bom pojasnila Sedi.« Naravnala se je na blazinah in se nasmehnila, zdaj brez truda Govorila je živahno, skoraj kot nekdanja Ariana, »Tako zelo sem vesela, da se poročiš. Bolj sem vesela, kot s» moreš predstavljati . . Ne, ne moreš si predstavljati, ker ne veš, kako te imam rada. Nikdar ti tega nisem povedala, niti ti pokazala... Skrivala sem svoja čustva, kot da bi se jih sramovala. A zdaj ...« »Zdaj?« »Zdaij lahko govorim, lahko povem vse, kar je treba... Poročila se boš, sestrica. Brez dvoma si srečna ... Skoraj čudno se mi zdi, da sem lahko tako vesela.« »Kaj hočeš reči? . ..« »Seveda. Čudim se, da jc v meni še kaj prostora za veselje. V meni .. « »V meni« je ponovila še enkrat in si pokrila upadli obraz. Amarilis se je sklonila nad njo, jo pobožala po laseh in ji šepetala tolažilne besede. Tolažila jo je s svojim nežnim usmiljenim in dobrotnim glasom, ki bi potolažil celo tistega, ki bi | šel v smrt. Skušala je odstraniti roke z obraza. Ariana pa ni popustila Treba je bilo da obraz ostane zakrit, da so usta mogla priznati... XXIV »Naša sveta Amarilis ima demantno srce,« je nekoč izjavil Aminta. Kako nespametno primerjati demantu njeno mehko in toplo srce. Njena duša pa je zares bila čista kot kristal; lahko se je dotaknila kakršne koli bede, a ostala je kljub temu čista. Tako ie mogla mimo raznih dogodkov v docnači hiši, videla je marsikaj nelepoga se tega celo dotaknila, a je kljub temu še vodno ostala ona. Mnogo bede in tudi marsikak greh je srečala v Ronchettu in Prelli, ko je pomagala lju- Ffis »Ljudska tiskarna* - Za »Ljadsko tiskar.o«, jož„ £,amar«£ - ueransgeber, izdajatelj: inž. Jožo Sodja - Schriftleiter, urednik: janko llafncr dem. Pred nekaj meseci je pomagala nesrečnemu dekletu, ki so jo starši zapodili od doma in je rodila otroka v hlevu. Vedela je vse. Ko pa je zvedela, da je njena sestra zagrešila nepopravljivo napako in da bo čez nekaj dni njena sramota javna, se je zdelo za hip, da je ta umazana stvar prodrla tudi vanjo, da je tudi sama umazana. Takoj jc premagala neprijetni občutek^ ki se je spremenil v skelečo bolečino, zavito v neko čudno meglo. Kar je gledala, delala in mislila, vse se ji je zdelo neresnično. Ko se je po več letih spominjala teh dni, se ji je zdelo, da jih je preživela v nekakih motnih sanjah. Kakor v sanjah je gledala obraz Angležinje ki io je srečala na stopnicah, nerazumljivo mijavkanje so bile njene besede, ki so bržkone izražale grožnjo; gro-; zece njene kretnje. Nato je skušala spregovoriti v rtciljanščini: »Moja Ariana .. moja ... moja. Proč, vi , proč ...« Kakor v sanjah se je vračala domov. Sonce ji je postalo tuje. Blizu Ronchelta je srečala don Elija, ki je ljubeznivo nagovoril »nevestico« in jo vprašal, kam se ji tako mudi .. Saj res, zakaj se ji tako mudi? Morda jc kortaj čakala, da pove i teti Ireni lepo novico?,.. Nikakor ne. i Preden jc prišla do doma, se je skušala vsaj nekoliko umiriti, da bi teta ne uganila takoj resnice Podrgnila si je z rokami po Ikih. da bi je prepadeni obra« ne izdoJ Tete ni bilo doma. Služkinja ji |e povedala da je odšla s stricem v mesto in da se bosta vrnila šele popoldne. »Kosilo je že pripravljeno, gospodična ,