iht-u J ul »i « aim 11 if u luituuvu i ha El Poštnina plačana pri pošti 2380 Slovenj Gradec m. no s uifoirr reíkctualit^.í >ac qee crût tr ^bnan^rrn leq:qlib}qlit lit? foime latil . ai-«. ,—to W1< if Ï til'' "i¡ ~ ttt) 'ci lU^^^^^^S^^^^V»!" roMUKlfl ▲ itl iHlt 1 A V J i B L 3 -^^"^^ectfotj fliafíbííísíx p oííe nulla et? lan'to'éuifoíte vio argtnf f e aliq fer aifíbifett g one nulla et? latitat û g&ílForísíqm lafl'ra-cícíi intéfîôj vrejrtéfiôe^atifti? iîô é ûifcîmtsoifForisîqm lafl'taícícít intéfîo} vfe g X? aigtiíf oe fama accitali qi aliq c foro©9 ¡fcllcctualib^Cp aiguíf oe fama acctfali qj alií E ¿cñial's.dtralis ? níl'a é látiro? g? íE.pj aí¡án baf qóe crût (rta àvmïs.dnalís e* iiít'a é laííroT g? î i (Çfoirra a'cdítaU tf robm í mdáriíiMe.Uíellecr* bñeii?; rft mj^íoíma acdíuU carabin é indarift B ftbmali^accfitie é ídmífibílet id cft idwitbileq: qlibj q litas Tu alte* «ccntt© é fdmtTibtle -t id E rnéfaraí" ad méforá fnbí aMIS" argüí/ fíe alia ncc é 2ifofw nec &¿foíí0:(í tascér alba ? olía nigra túc.i I . i « i't.a.vnu peda!«? vna'ptí fií \> bfíf calida tüc karfatrcTonti íítóti',pducii KS-^ ToHe miet t añe p j 6 m V Btaantwáélatíradíbffofa I mp^H ,3» P?0i'«uí' cárctóés^d oes ¡xfoe?t3fr .jipatébfit f< JÉ > fSrna^ qdá |t iub^iee:qd< * qd;j íteftDÎÏÇr büana jfiyerái onpíi'íií.pí qwü ad ^BM í mâ.tl3 » i|6 q> f« fi jP^ .qBé^dçPiêitbdîrape'q flT ■ unsíój Dícer£j{t ¿"tiot metí — qnT:vtp cuíuflíbj fojmçlafi j cifforis»j£t ar^jíf q? no. 13 fabáiúví oe aia itelíectía q a w î:i p jfie nuüa ci9 Isfím'é û / 3¡qiti laíiro- cícii íntélíój vfe / Xiiií oe fo:ma acoifali qi ali< 's¡diraUs & nít'a é latíroT gí 1 *ík' ruaccfítaUtfrobméindímfi] ilie9 aÊ tdtniTibile t id ' i( ad meforá inbí ^.(Js* « ' ï» ï D'ffoíuJ g- !c.5Íia ttnet >anecé ííiforis nee &Éfoh'e;lí mût alba t alia nigra túc.¡ iLa.vnu pídale c* vna'pé fit 1 bfíf calida túf pj ^>pouîù.Ç — lintfctftTonth írtátt^pducit ¡' ^—" foHejñattncítanepíém < Piaanto;áéilatiiTidíb^fc.fa: ^ - f », ,3» f>°oiwuí' D'.ftfctóca^d . —"—- B^Mbeç^^patébûtfi I ^ . í» ____ ' .I/ /«ifrtTi rti íiTi ■ T Kazalo Janez Križan AFORIZMI.......................................................5 POEZIJA Nina Bizjak PESMI ..........................................................6 Milena J . Cigler BAR ............................................................9 Danijela Hliš VSAK DAN JE NEDELJA ...........................................10 Sara Korat NEZNANEC.....................................................13 Tim Verdinek PESMI..........................................................14 Barbara Žvirc VSE TO.........................................................16 PREVODI Jasna Džambic SANJE..........................................................18 Nina Bricman POLNJENJE.....................................................21 Polona Moličnik ČAR ŽIVLJENJA..................................................22 Franc Vezela 13 . JUNIJ.......................................................25 PROZA Tatjana Knapp PRIČAKOVANJE..................................................32 Peter Petrovič TRAJEKT.......................................................35 Janez Švab TRAGIČNA ZGODBA ŠVABOVIH.....................................38 Helena Merkač INTERVJU Z LITERATOM RUDIJEM MLINARJEM ESEJISTIKA »Pisanje dramskih besedil mi je nedvomno koristilo . . . «.......................41 Marko Košan HUGO WOLF IN ROJSTVO SREDNJEEVROPSKE AVANTGARDE............45 Hermann Bahr UBOGI NOREC / NOVA LJUBEZEN...................................49 DRAMATIKA FOTOGRAFIJE - NOVA LJUBEZEN (Ubogi norec)........................59 PRILOGA Andrej Makuc NOVA LJUBEZEN (Ubogi norec)......................................64 RECENZIJE Andrej Makuc BESEDO IMA ALEKSANDAR ČAMINSKI..............................66 Blaž Prapotnik MITJA ŠIPEK - Človek mnogih talentov - Korošec za mušter..................70 FILM Andrej Makuc URŠKINIH DESET SLOVENJGRAŠKIH LET............................78 KULTURA Dragica Breskvar Mednarodni festival mlade literature URŠKA 2012..........................82 Barbara Žvirc PESNIŠKA OLIMPIJADA...........................................82 Jože Potočnik SLOVENJGRAŠKI KRAJNCI - štiri generacije glasbenikov...................84 Andrej Makuc ZRUŠIL SE JE VIHARNIK Kako trdna je še gora, s katere je viharil in vihral Janko Messner?...............91 ODSEVANJA 83/84 3 Janez Križan FORIZMI Boljši nevednež kot nevrednež. Človek ne živi od kruha, ampak od obljub. LEPOSLOVJE Zvit človek nima pokončne hrbtenice. Proti raku in bedaku še vedno ni učinkovitega zdravila. Rad bi bil na konju, zajahal pa je osla. Gola resnica je brez ličil. Človek človeku molk. Pošteno laganje je zdaj legalno. Prijatelja spoznaš v denarju. Res škoda človeka, so dejali škodoželjneži. Smemo danes sploh biti prešerni prosto po Prešernu? * * * * * * * * * ODSEVANJA 83/84 5 Nina Bizjak PESMI LEPOSLOVJE Po vsakem delu ko se trudim ženem ponižam da bi bilo nekaj novega večjega boljšega se zgrozim ko pogledam produkt cena na računu je previsoka za tak škart začenjam verjeti drugim da sem navadna smrklja brez talenta * Rekla sem da ne bom nikoli nesramna da ne bom nikoli nosila tangic pustila kužku da me poliže skadila cigarete kupila visokih pet lulala kjer ni stranišča govorila grdih besed preskočila dveh metrov oblekla enodelnih kopalk se prisilila k bruhanju poslušala goveje muzike pobrila bikini dela oboževala nerimanih pesmi spoznala slavne osebe pogoltnila šest čigumijev vrgla mobitel v steno se ločila od tebe človeška prepričanja so očetje varljivosti * Kot novega leta ne moreš začeti s starim koledarjem nove ljubezni ne morem začeti spet s tabo sva že potekla * danes sem te sanjala dragi moj kot v starih časih pristopil si k meni in me poljubil na lice držala sva se za roke pravzaprav bolj stiskala rekla sem da imaš suhe in jih povlažila z ustnicami zadaj ni bilo nobene melodije sploh ne romantične odrivala sem vednost da so to le prečudovite sanje in je v realnosti na mojem mestu dragi moj druga * rekel si moral bi te videti v hlačah da bi lahko presodil bolje kakšna si na enem kulturnih večerov poezije ko sva se komaj spoznala imel si dobre pesmi dolge ampak pritegljive še nekajkrat se je ponovilo in nikoli nisem imela hlač niti pozneje na zasebnih srečanjih veš mogoče bi tudi ti moral nositi krilo da bi že v prvič videla da si pička * 6 ODSEVANJA 83/84 Nina Bizjak PESMi poklicala sem te takoj ko sem potegnila vodo prišel si ko sem že pripravljena stala pred tvojim širokim ogledalom postavi se za mano in me stisni okoli pasu to sliko bom imela v glavi ko naju ne bo več * nalivam se z vodko in upam da ne bo edina ki bo prišla za mano nisem pijana samo malo preveč zaljubljena vate * še vedno končujem zdi se da me še vedno boliš najbrž res če se jočem ko mislim nate in zamujena naju Že tolikokrat sem rekla amen v prepričanju da je res zadnjič pa me kot sekundni kazalec takoj spet prestavi na isto številko ne preostane mi drugega kot da molim in upam da bo pomagalo ko rečem amen * vsi načrti vsi samodogovori se zdijo tako lažni brezupni ko ostaneš sam pri prižgani luči poslušajoč smejoče grupance zunaj čez zaveso na rokah pa ostanki knjige Ljubezen traja tri leta * Vesel si bil ko sem ti pihala na ego o duši niti ne moreva govoriti niti takrat ko sva pri kosiljenju v neki zarjaveli restavraciji metala drug drugemu svoje misli za predjed in si gledala v oči niti takrat ko sva srebala ti čaj jaz kavico in si vprašal »kaj je« ko nisem pretrgala gledanja vate dober igralec si res bi moral poskusiti na AGRFT-ju * LEPOSLOVJE ODSEVANJA 83/84 7 Nina Bizjak PESMI LEPOSLOVJE najprej so samo zamegljeni obrazi nabrani v en prostor brez imen osebnosti človeškosti čez dni čez štetja pa postanejo prijazni starčki ki nenehno hodijo okoli z berglami ki s »pomagajte« iščejo pozornost ki vsak dan gledajo slike slovenije ki odklanjajo hrano ki znajo samo mrmrati trarara po tem se jih navadiš pri nekem pogovoru so ti že pri srcu in postaneš prijatelj samo da se oni tega ne spomnejo * puščam si dolge nohte da bom lahko skrempila vse obliže nalepke vse črve ki si mi jih obesil na steno moje izmučene notranjosti naj se očistim naj koža zamenja staro naj zmečem iz sebe vso slino ki si mi jo dostavljal * dobre kavbojke imaš še posebej ko parkiraš stopalo desne na levo koleno in ko se tako postaviš v profil mi je spet lahko samo žal da te nimam * »nerodno mi je« zavita v odejo in pokrčena v zunanjosti oprijemam se gležnjev in skušam skrivati sram nastajajoč vzroka tebe v oči te gledam rahlo flirtanje me zrajca popopolniš trenutek s: »če me boš tako gledala te bom naskočil« saj ni treba prehitim te kot zaledenela obstajam na tvojem obrazu in niže ker ti je vstal že itak takoj ko si me pogledal zakaj si mi zažgal hotenost * jaz povem tebi ker si mi blizu ti poveš njej ker ti je blizu ona pove njej ker jo pozna ona pove njemu ker se poznata vsi vedo * tema je ena najlepših barv poleg zelene seveda ki je prav zaradi svoje zemeljskosti tako kontra svetu takrat ko tema posije na zeleno lahko mirno zaspim celo brez medvedka * 8 ODSEVANJA 83/84 Nina Bizjak PESMi Milena J. Cigler B A R časi se spreminjajo danes lahko spijem cel kozarec mleka in si še dolijem včasih nisem znala časi se spreminjajo danes lahko ne mislim nate ampak na drugega včasih nisem znala s časom se spreminjamo * ko bova veliki sestra ali bolje ko boš ti dobila še nekaj let plusa bova šli skupaj pit in se bova spominjali otroštva in starih časov in te pesmi če bova dovolj pijani si bova nenehno božali lase in rekli da se imava radi ko bova veliki si bova v eni noči povedali več besed kot jih je v kaki Shakespearovi knjigi in še mojstovejše bodo * Bar Na vogalu uličice bar, Pred njim mali, ljubek letni vrt, Nekaj mizic, senca je od trt, Tam za eno mizico se par Poljubuje ognjevito, strastno. To sva midva, jaz od tu in ti Iz mojih sanj. Sem napredla mit? Ne ! Resničen si! Prišel si kasno! A še zadnji čas, da rešiš moj obup; In kar traja, kakor večnost, ta poljub! Dragi, naj upam, da me čakaš tam? In da bova onstran srečni par? Tam ne bomo se možile ne ženili. Skupaj bova kakor senci srečni par! Kaj je s poletjem? Kaj je tisto, kar bo sredi zime »Uh!« Roj muh ali strastni poljub? Kopanje v jezeru ali gnoja kup! Sredi zime? Gonja bo za kruh! Pa vendar poletje - kot vedno - bilo je! Mlade buče, tople noči, črički v temi, Sprehodi: skale in gozdne poti! Poletje je vsekakor bilo. Potem je z mano nekaj narobe: Saj me nič ne razveseli. Ali s teboj je narobe, da si želiš novih stvari! LEPOSLOVJE ODSEVANJA 83/84 9 Danijela Hliš Vsak dan je nedelja LEPOSLOVJE Vsak dan je nedelja (za mojo hčer) Dan tiho stopa proti koncu; jeziki popotnikov tleskajo. Naproti mojemu večnemu spancu stopava. Njene oči se obrnejo k razgrnjeni pokrajini mojega obraza. Trenutki žalosti. Po osmih letih sreče na vzhodni obali Tasmanije potujeva mojemu koncu naproti. Spomini - krave, potopljene med zlatice, žive meje, goste in smetanaste od bezga in krebuljice. Spomini na še en dolg, molčeč sprehod na ljubljansko železniško postajo, na vse njene odhode. Okenske police, vrabci in lastovke, lipe, kaktusi v keramičnih lončkih, hiške pobarvane modro in rožnato, spominjanje, najina domača dežela, drugo življenje, napolnjeno s pismimi in hrepenenjem. Bil sem visok in močen in ona, moja mala princeska, tam prek oceanov. Pred leti. Pred mnogo leti. V tej daljni deželi ovc in evkaliptusa se ji moj zgubani obraz, moja brezzobna usta nasmehnejo: spet sva združena. »Vsak dan je nedelja, hčerka moja.« Čvrsti vozli preteklih let, gube pridušenih pajčevin nakopičenih spominov. Nikoli ni prepozno za nove uganke. Toliko nedelj v zimi mojega življenja. Otok Maria Avstralski buš ni podoba iz učbenika; z besedami zmorem le nakazati zvoke in dišave poletja na otoku Maria. Prešita odeja neba, silvestrovo 2010. Potoček sreče, drget veselja od glave do peta! V bušu vedno nekaj pričakujem. S pridržanim dihom gledam v njegove skrivnostne žareče temne oči. Veja pade in razbije trenutek zarote. Veličastni občutki privrejo na dan. Dotik potlačenega nezadovoljstva, ko se spustijo oblaki. Kenguru skoči, začaranost je minila. Si našla moj spomin? »Nisem priklopljena,« pravi mama. Objamem, tolažim. Kot da stojiva na križišču, izgubljeni. »Si našla moj prstan? Mojo pamet?« Drži me za roko, kot da se potaplja. Nasmehnem se, mama se pomiri. 10 ODSEVANJA 83/84 Danijela Hliš Vsak dan je nedelja Novi svet moje mame Demenca: naša prijateljica, naša sovražnica. Počasno padanje v temo. Počasno padanje v nič. Danes sem obiskala mamo. Še en monolog, toliko mi ima povedati. Jaz le kimam, jo božam, se smejim njenim »šalam«. Okoli naju ostali upokonenci, ki živijo v svetu demence, v zraku nasmeški osebja. Mama je razburjena, vije roke, vpije - obupana je in prestrašena. »Prstani in denar so izginili, kdo mi je vse ukradel?!« To traja le par sekund. Potem je mama nežna, ljubčka svojo punčko, porcelanasto deklico. Ogrnem mamo, oblečem lutko, in ju odpeljem na izlet in vse je pozabljeno. Iz njene sobice v domu se odpeljeva v prostost, v lepo naravo, v svet otrok in srečnih, zdravih ljudi. Vsem se smehlja. Tu in tam koga objame. »A se mi poznamo?« Ljudje so začudeni, a prijazni. Sediva v parku, privoščiva si piknik na obali. Nič ji nikoli ne zadostuje za dolgo, vse je v istem hipu oboževano, a tudi pozabljeno. Ko se utrudi, mi reče, naj jo odpeljem 'domov'. Mama moja draga, čas nikoli ne miruje, tvoje življenje se vrti okrog SEDAJ. Trenutki so edini pomembni deli tvojega obstanka. In moja bližina, rada te imam ... Kasneje, po izletu, poiščeva denar, tokrat zavitega v nogavico. Spet je dobre volje. Pestuje eno od svojih punčk, živi v svojem svetu: ljubke rože, doma natisnjen denar, porcelanasti dojenčki, ki ne jokajo, čedna sobica s čudovitimi oblekami in po stenah fotografije njenih ljubljenih. A čas je kot BOMBA, stvari se spreminjajo, v glavi ji odmevajo kriki in črvi se ji zvijajo po možganih. Spomini na preteklost, na vojsko, na domovino, So kot bežne mavrice ... Za trenutek... le za trenutek... potem vse mine ... Ko spet zagleda znano postavo. prepozna hojo, vidi moj obraz, zakliče: »Danijela, super madam, mami, Oj, moja Danijela!« In se pomiri. Sedaj sem jaz njena mati. ČUTI, DA JE NA VARNEM... LEPOSLOVJE ODSEVANJA 83/84 11 Danijela Hliš Vsak dan je nedelja LEPOSLOVJE slovenija Si kdaj doživel... da so ti ljudje, ki te imajo radi, prepevali pod oknom, zbudili so te v vroči poletni noči, da si vzneseno pritegnil njihovemu napevu, polna luna pa se je krohotala z neba? In ali si se, porjavel in razgret, počutil tako ljubljen, da ti je pokalo srce? Adijo, pa zdrava ostani, podaj mi še enkrat roko, je še kar visela pesem v zraku, zame, ki sem zapuščala domače loge kot že tolikokrat prej. Kako bogato sem se počutila -bosa, okrogla, že malo stara in siva, ko sem z njimi pela o ljubezni in o mladosti, ki se ne vrača. Oj mladost ti moja, kam si šla, oj kje si ... pesem, ki sva jo prepevala z očetom. Zdaj njegova duša vandra po nebesih, jaz pa tukaj vlečem na kup veje našega družinskega drevesa. Te je kdaj doletelo več sreče, kot si jo bil zmožen prenesti? Si s kožo, očmi in ušesi hrepenel po vsaj še enem objemu, vsaj še enem znanem obrazu, po večnem snidenju brez slovesa, brez tujih dežel in brez meja? In my special world There is a shop Where I find my tea spoon of kindness. A cup full of forgiveness In the corner, a blue phone Strictly for calls ofjoy and hellos. I pay with my smile. »Seniors Tango« Is a warm pub next door. A glass filled with affection Bubbling with froth... A slice of sweet surrender Minestrone of hope Laughter and compassion Is served daily, A sprinkle of pecorino, a passing caress. The glory of self esteem Blossoms in the Avenue Gratitude. At traffic lights, Turn left: A peaceful garden welcomes, With people strolling And hugging, wheelchairs, Walking frames, Lost memories in the air. Water lilies Whispering in prayer »Old age old age, Every minute counts«. Pesem je umrla, luna je zaspala in moje hrepenenje, pripadati, je kot mehka dlan pobožalo moj obraz. (Pesnica Danijela Hliš je rojena Šmarčanka, živi in ustvarja v Tasmaniji, Avstraliji) 12 ODSEVANJA 83/84 Sara Korat NEZNANEC Zunaj je megla. Pusta in nevarna tišina. Okno je odprto na stežaj. Vaza je razbita na polici in ob koščkih porcelana je pismo. Ne preberem... Samo pogledam skozi okno in vem ... Odšla bi v gledališče. Ne da bila bi igralka, ne da bila bi gledalka. V praznino. Z odmevi razburjene napetosti. Vonj po zastarelem lesu in prašnih rdečih zavesah ... Odšla bi v gledališče z namenom, da bi iskala tvoje stopinje in videla, če si igral ... Neznanec, tvoj glas je tak kot vedno. Dišiš po modrem parfumu in tvoji lasje so vsak dan počesani v tisto smešno prečko. Najraje imaš kivijev sirup. Sovražiš domine. Hodiš spat ob deset dvaintrideset. Zajtrkuješ samo ob nedeljah. Vsak dan poslušaš svojo kričečo in neumno ploščo. Gledam te, neznanec, in si tajim ... Pisan dež pada na moje dlani. Zrem v zeleno nebo. Hodim po rumeni travi. Gledam z vijoličastimi očmi. Greje me rdeče sonce. Strah me je oranžne teme. Moje srce je črno. Spremenil si mojo mavrico ... Vzel si me kot pero in z mano napisal poglavje v svoji zgodbi. Če želiš znova pisati, piši z drugim peresom -meni je zmanjkalo črnila . * * * * * LEPOSLOVJE ODSEVANJA 83/84 13 Tim Verdinek LEPOSLOVJE Zakaj? Za utrinkom Zgodaj zjutraj sonce zaide. Zakaj? Zakaj? Vstaneš ob luninem vzhodu. Zakaj? Pozimi se oblečeš v kratke hlače, piješ poprano kavo, hodiš po rokah in se ljubkuješ z omaro. Zakaj? Spomladi nabiraš gobe, skačeš s kenguruji, se pripravljaš na poletno smučanje, gradiš drevesa, se hraniš s papirjem, plačuješ davek na kisik in preskočiš jesen. Zakaj? Zato, ker sem jaz tako napisal. Tako vabljiv je, tako zelo, tako hiter in pristen. Me prevzame, kot zvončki navdušijo iskalce novega upanja v brhki pomladni travi. Priklene me k sebi in odidem za njim in divje tečem po liniji, ki jo pušča za sabo. Tako lepa, kot je, tako svetla in drugačna. Mimo lune in sonca in zemlje, vzletim in pobegnem, mimo vseh najlepših zvezd. Tako vabljiv, kot je bil, tako zelo, tako prehiter zame. Pobegnil je nekam, splahnela je njegova črta. Nazaj bi šel, pa ne znam, plaval bi, pa se bojim, točil bi, pa si ne upam. Tu je sonce tako blizu, tu je tako zelo mrzlo. 14 ODSEVANJA 83/84 Sanjitarije Zadnji v vrsti, čakam na listek, zadnji v vrsti, čakam na listek... Dovoljene sanje o plodni, čudovitooki ženi in bivanju v prozorni hiši. Zakaj steklena, retardo, v sanjah nimajo opek. Potres v sanjskem svetu, otroški možgani preluknjani, čarne njene šarenice razkosane in moje črevesje razparano. Samo še more so ostale. Krvavijo ti, ki so hoteli tu ostati. Objestnež Režal bi se tvojim rdečim licem. Utišal bi vsako izogibanje slini. Hlastal bi po tvojem izboklem ozadju, raztrgaval zakrivalce centra svoje sproščenosti. Grabil bi te po razprti širini nejevoljne odtujenosti. Zagrenil bi te s poljubom na lase. K vragu z raztrgano kretnjo nečimrnega, vzkrilim iz zvezde razpotja, kjer te ljubim, kot si res zaslužiš. Čudežno Čudim se položaju ukrotljivih vrvic, skorji kožnega neba, ki olepša zastavljeno podobo. Čudim se nemirnosti tarč, dveh napihljivih balonov. Čudim se prepletu štirih, ki ciljajo po dahu slišanega. Čudim se vabljivi rdečini, ki ščiti nasmejano modrino in govorečega prijatelja, ki vedno služi nečemu francoskemu. Čudim se barvnim utripom, ki se v sunkih kroga sučejo okoli črnega korena, v katerem zaznam razkošne, očem nedotakljive skrivnosti. Čudim se, da obrazne so tvoje poteze moje pesmi in tako navdiha polne, da se mi še verzi lepi zdijo. Zajtrk Prejutro krasno, pred sončnim vzhodom, nikoli tako zgodaj, si prvič jajca opekel. Na oko. Pred kljuko čokoladnik, ki se ga oprimejo deblo kakava in črne, sladke jagode. Še tisto so posekali. Razlog, da neham jesti in napišem pesem. LEPOSLOVJE ODSEVANJA 83/84 15 Barbara Žvirc VSE TO PREVODI Vse to Sprehodiva se skozi polja, počasi, po prstih, neslišno. Nasloniva se na odmev drevja in štejva travne bilke. Objeta med zrelo koruzo stopiva na nebo. Sprehodiva se do njegovih solin, namočiva noge v penasto morje oblakov. Objemiva zvezde, komete in lune. Skrijva jih v naročje, naj se zlijejo z najino kožo. Za spomin. Če bo jutro drugačno. All of this Let us walk through the fields, slowly, silently, tiptoeing. Let us lean on the echoes of the trees and count the blades of grass. Embraced among the ripe maize let us stroll in the sky. Take a walk to his saltpans, let us soak our feet in the clouds frothy ocean. Let us embrace the stars, comets and moons. Let us hide them in our lap, for them to flow with our skin. For our memory. If the morning alters them. samo jaz Only I Samo jaz te Znam prebrati Sestaviti kretnje V namige Pričarati poglede V pomen Dati iskro besedam Da te lahko Drugi Doživijo celega Only I Can read you Combine gestures Into clues Conjure looks Into sense Give the spark to words For others To completely Experience you (Prevedla Taja Jeseničnik; mentorici: Diane Gill, Karla Zajc Berzelak) Poslanstvo Namenjen si samo za dihanje med enim sončnim vzhodom in zahodom Mission You were intended only for breathing between one sunrise and one sunset. Ostalo so zgodbe iz drugih svetov Everything else is just a story from another world. (Prevedla Maja Brajnik; mentorici: Diane Gill, Karla Zajc Berzelak) 16 ODSEVANJA 83/84 Od tebe do mene 1. Ko bo nebo, pretežko od dežnih kapljic, padlo na zemljo, ko se bo morje, prepolno modrine, izlilo iz mojih oči, in ko se bo kamen, razbolel od spotikanj korakov, spremenil v moje misli, bo neiztrohnjeno srce časa prepotovalo nevidno razdaljo od tebe do mene. Von dir zu mir 1. Wenn der Himmel, zu schwer von Regentopfen, auf die Erde fällt, wenn sich das Meer, überfüllt mit Blau, aus meinen Augen ergießt, und wenn sich der Stein, schmerzend vom Stolpern der Schritte, in meine Gedanken verwandelt, wird das unverweste Herz der Zeit die unsichtbare Entfernung zurückgelegt haben -von dir zu mir. PREVODI 2. Ko bo konec mojih dni postal začetek tvojih, ko bo utrinek usode posegel v tvoj prebujajoči se jaz, ko bo bela luna postala temno brezno, takrat bo svetla zvezda spremenila smer od tebe do mene. 2. Wenn das Ende meiner Tage der Anfang deiner Tage wird, wenn die Sternschnuppe des Schicksals in dein erwachendes Ich greift, Wenn der weiße Mond eine dunkle Höhle wird, dann wird ein heller Stern die Richtung ändern - von dir zu mir. 3. Ko se bodo pozabljene iluzije spremenile v trenutek resničnosti, ko bodo preživeli spomini pokopali prebujajoče življenje, ko bo maternico sveta preparal krik umirajočih, takrat se boš ti odpravil po poti, ki vodi od tebe do mene. 3. Wenn sich vergessene Illusionen in einen Moment Wahrheit verwandeln, wenn überlebende Erinnerungen kommendes Leben bestatten, wenn der Schrei der Sterbenden die Gebärmutter der Welt aufschlitzt, dann machst du dich auf den Weg, der führt -von dir zu mir. Ko bodo tvoje srebrne oči zaprle pot mojemu pogledu, ko bodo tvoja hlastajoča usta požrla moj jezik obstoja, ko bodo tvoje dolge roke zmečkale mojo malo dušo, bo tvoje hladno srce zgrešilo avtobus združitve od tebe do mene. 5. Ko bo tvoja osamljenost kričala po moji bližini, ko bo tvoj poteptani ponos iskal uteho na mojih prsih, ko bo tvoj razcefrani obraz poskušal zaživeti v mojem, takrat bom s prikrito kretnjo zabrisala rdeče sledi od tebe do mene. Wenn deine silbernen Augen mir den Blick versperren, wenn dein gieriger Mund meine Zunge des Daseins verschlingt, wenn deine langen Arme meine kleine Seele zerdrücken, dann versäumt dein kaltes Herz den Bus des Vereinigens - von dir zu mir. 5. Wenn deine Einsamkeit nach meiner Nähe ruft, wenn dein verletzter Stolz auf meinen Brüsten Trost sucht, wenn dein zerrissenes Gesicht in meinem zu leben versucht, dann verwische ich mit verhüllter Gebärde die roten Spuren - von dir zu mir. 3 0 o 'Ö ® iS o s 1 * M 13 .9 ^ « $ j .g o ^ o o rt M £ pH s •ö .9 o -P 2 feu ODSEVANJA 83/84 17 Jasna Džambic N PREVODI Slovo Izpila sem nektar nesmrtnosti. Odmrla je duša. Razlila sem vso ljubezen. Prazna sem. Sama, v sebi. Objela se bom v svoje dobro. Ne bo bolelo, slovo. Farewell I have drunk the nectar of immortality. The soul has withered away. I poured out all my love. I'm empty. Alone, on the inside. I will embrace myself to protect the rest. It won't hurt, the farewell. Krik. In konec. Moja je beseda. Scream And the end. The word is mine. Prvič Čudno je sedeti v parku sredi sončnega dne. Biti miren, brez misli, čudno spokojen. In kako čudno je, ko ti sonce zlati lase in se te veter nalahno dotika. Kot da čutiš praznino, ki jo imaš neizmerno rad. Prvič v življenju. Sam s sabo. Srečen. First time It's strange to sit in a park in the midst of a sunny day. To be calm, without any thoughts, strangely peaceful. And how strange it is, when your hair shines golden from the sun and the wind lightly caresses you. It feels like emptiness, which you love eternally. For the first time in your life. Alone with yourself. Happy. '3 a cS « o "3 N C« S a o CS C« g O £ Živeti Moja družina ni nobena družina. Moj brat ni noben brat. Moja kri ni nobena kri. Moje telo ni nobeno telo. Moje srce ni nobeno srce. Moja duša ni nobena duša. MOJE ŽIVLJENJE NI NOBENO ŽIVLJENJE. Pa vendar sem tu, da živim sebe. Živim svojo družino. Živim svojo kri. Živim svoje telo. Živim svoje srce. Živim svojo dušo. ŽIVIM SVOJE ŽIVLJENJE... (Brata pustim pri miru.) To live My family is no family. My brother is no brother. My blood is no blood. My body is no body. M rt My heart is no heart. o N My soul is no soul. « MY LIFE IS NO LIFE... 'ff N rt However, I'm here to live myself. I live in my family. S ií * •Sa I live in my blood. I live in my body. s o « o I live in my heart. ^ S I live in my soul. I LIVE MY LIFE... ^ *o 8? o (I let my brother be.) > -w 2 H >H O fe a 18 ODSEVANJA 83/84 sanje Dreams Si naju videl v sanjah? Did you see us in your dreams? Po robu zemlje sva hodila, We were walking on the edge of the earth srečna, pijana od ljubezni. happy, drunk on love. Sonce se je smejalo z nama, The sun was laughing with us, na krilih ptic sva letela, we were flying on the wings of birds, v svojih rokah sem nosila I carried your heart in my hands. tvoje srce. Did you see me yesterday? Si me videl včeraj? My Pain was Moja Bolečina je staring at your face. gledala tvoj obraz. I'm not happy. Nisem srečna. I heard you, in the night Slišala sem te, screaming in your dreams. kako si ponoči kričal v sanjah. I was woken by your every move. Zbujala sem se The fear drowned my sleep. ob vsakem tvojem premiku. I tried to calm Strah mi je utapljal sen. your trembling body, Poskušala sem umiriti to soothe your pain with kisses. tvoje drhteče telo. You fell asleep. S poljubi sem omilila And woke the silence. tvojo bolečino. Just be here - with me. Zaspal si. In prebudil tišino. Do you know, that you broke my heart? Samo da si ob meni. But anyway it doesn't hurt. You will be here when it is once again whole. Veš, da si mi strl srce? And once more you will break it. In vendar ne boli. And it won't be hard. Tu boš, ko bo zopet celo. Because you are you, In spet ga boš razlomil. And we are us. In ne bo mi hudo. Ker si ti ti. (Prevedia Katka Glamnik; Ker sva midva midva. mentorici: Diane Gill, Karla Zajc Berzelak) M Leben Meine Familie ist keine Familie. Mein Bruder ist kein Bruder. Mein Blut ist kein Blut. Mein Körper ist kein Körper. Mein Herz ist kein Herz. N Meine Seele ist keine Seele. MEIN LEBEN IST KEIN LEBEN... ¡3 Trotzdem bin ich hier, damit ich mich lebe. ,g Ich lebe meine Familie. ^ 'S Ich lebe mein Blut. .g & Ich lebe meinen Körper. ^ Ich lebe mein Herz. .-T _ .r - Ji' k-sTr' * * .j-i'■ . /¡p- j^irS- * • iL-iJrfiMH t* ) L—^ifs^.' tfž&T- j --■V r jJ,J' l / Mitja Šipek Človek mnogih talentov - Korošec za mušter Matevž Šipek, p. d. Kolmanov Tevžej, se je rodil 5. septembra 1926 na kmetiji v Sv. Danijelu. Šentanel, idilična koroška vas z značilnim pogledom na mogočne gore, Mati se je priženila s Suhega vrha, ob veliki noči je prihajala na obisk tudi njena mati. Babice se Mitja medlo spominja, plašen pobič se je pred njo skril, čeprav mu je prinesla belega kruha. Lesena domačija Kolmanovih (do leta 1950) je dolgo kljubovala zobu časa, Oče, ki ni maral gosposke in zato tudi šol ne pretirano, je sinu večkrat rekel: »Kaj bi, pisati in brati znaš, računati tudi, kolikor na kmetiji rabiš, več pa ti ni treba.« Kolmanova: mati Mica in oče Matevž Šipek, Kolmanov Tevž postane prvošolec. Generacija osnovnošolcev pred staro šolo v Šentanelu leta 1932, 70 ODSEVANJA 83/84 Ukaželjni Matevž je leta 1939 odšel v Maribor v klasično gimnazijo. V semenišču, kot se je ustanova imenovala, je imel imenitne vzgojitelje: dr. Trstenjaka, bodočega škofa Tomažiča, g. Janžekoviča ... Fant pa je v šoli tudi izvedel, da je pisatelj Prežihov Voranc pohujšljiv, ker je zapisal »bavšej pa kri ščije«. Porabljen čas za izdelovanje petard za drobiž je moral nadoknaditi z učenjem med mašo v šolski kapeli, kar pa ni ostalo neo-paženo. Na zagovoru je direktor zabrusil očetu: »Vaš sin nikoli ne bo duhovnik!« Nato je nekoliko omilil ton in izrekel prerokbo: »Bo pa inženir.« Matevž Šipek v gimnazijskih letih. 2. svetovna vojna je leta 1941 prekinila šolanje, Matevž se je naučil nemščine in se leta 1942 vpisal v 6. razred gimnazije v Celovcu. Avgusta 1943 so ga Nemci prisilno mobilizirali v delovne enote. Brat je obležal v sibirski zimi, sam pa se je z nekoliko sreče in iznajdljivosti februarja 1944 s študijskim dopustom izmuznil odhodu na fronto, dezertiral in septembra 1944 odšel k partizanom. Takrat večina ljudi - niti partizanov - ni vedela za komunistično partijo in v zmedi pomanjkljivih informacij, negotovosti ter strahu tudi domobranstva ne gre črno-belo obsojati, se danes spominja Mitja in doda, da so bili v tistih najhujših časih mnogi ljudje kot zveri. Ironija usode je hotela, da so mlademu nadebudnemu partizanu Nemci rešili življenje in to s tem, ko so napadli njegovo skupino. Namreč, Mitja je bil po odločitvi partizanskega poveljstva določen za prekomando v »trinajsti bataljon«, kar je v resnici pomenilo likvidacijo - strel v hrbet. Fantu niso zaupali, saj se je po prihodu v hosto držal nekoliko zase, ker je slišal, da imajo partizani uši in bolhe, in se med bivakiranjem ni stiskal v gručo s premraženimi tovariši. To ga je ožigosalo za gestapovskega vrinjenca in ga skoraj stalo glave. Ko se je po napadu vrnil v enoto, je sum splahnel; komisar mu je to zaupal kasneje. Mitja Šipek, levo, prve dni v partizanih, 1944 Spomini na vojno ne zbledijo, ne svetli ne temni ... boleč spomin na ranjeno partizanko Janjo, ki so jo Nemci v bunkerju živo sežgali ... se 29. novembra 1944 znesli nad devetčlansko družino Rakitnikovih, domače pobili in zažgali z domačijo vred. A kljub temu je pesnik Blaž Mavrel - Pvožl dva dni za tem v svojo skromno bajto na Strojni sočutno sprejel premražene borce NOB, jih nahranil in prenočil. Prvo obeležje po zločinu, Rakitnikovo pogorišče 1944 ODSEVANJA 83/84 71 »Po vojni sem delal v Dravogradu in na Prevaljah na Okraju kot agitrop, vmes pa sem se vpisal na ponovno ustanovljeno klasično gimnazijo v Mariboru, vendar sem zaradi anarhije odnehal. Skregal sem se tudi z oblastjo, se pomladi 1946 ponovno vpisal in aprila 1946 maturiral,« se spominja Mitja Šipek. Po maturi v Mariboru leta 1946 Po maturi je bil doma, oče je želel, da bi bil sin kmet ali duhovnik, za kaj drugega pa ga ni želel podpreti. V železarni na Ravnah je Mitja srečal direktorja Gregorja Klančnika, ki mu je ponudil štipendijo, če se vpiše na metalurgijo. Kljub želji študirati fiziko ali glasbo, ki je bila v rodu doma, se je odločil za štipendijo in metalurgijo. V tej stroki, ki je sprva ni maral, pa se je našel na področju ultrazvoka, ki se je tedaj v svetu pričel uporabljati za kontrolo materiala. Portret Mitje Šipka iz leta 1950 Mitja pripoveduje: »Ko sem kot pastirček s sončnega Šentanela gledal na mogočno domovanje kralja Matjaža, na Peco, ki je prva zasijala v jutranjem soncu, in na Obir - »Škarje« - kot ga Šentanelci imenujejo ... sem si iskreno želel, da bi nekoč plezal prav na vrh. Ta želja se mi je prvič uresničila leta 1941. Pohlevna Uršlja gora me je prvič zvabila na vrh med vojno, pa ne kot turista, temveč kot partizana, na Obir pa sem prisopihal šele po vojni.« Mitja Šipek in prijatelj Gregor Klančnik, s katerim sta prehodila cele Julijce. Mitja Šipek, univerzitetni diplomirani inženir metalurgije, se je strokovno nadvse uspešno in inovativno posvetil ultrazvoku ter preiskavam materiala brez porušitve. V Železarni Ravne je postal direktor kontrole kvalitete in vodil to službo do upokojitve. Za strokovno dejavnost na tem področju je med drugim prejel tudi Kidričevo nagrado. Na specializaciji v ZDA leta 1958 na sedežu ICA v Washingtonu 72 ODSEVANJA 83/84 Mitja Šipek se je ob raznoterih talentih, ki jih je uspešno razvijal, visoki strokovni izobrazbi, vidnem položaju v delovni organizaciji in družbi ter s tem povezanimi mnogimi obveznostmi, ki so ga vodile tako po domovini kot po tujini, vedno nadvse rad vračal v pristno okolje k svojim ljudem v Šentanel - v družbi sovaščanov se je počutil doma. Pevska kultura je v Šentanelu tradicija, na tem področju je bil Mitja aktiven že v semenišču. Petje je gojil občasno, pel v akademskem pevskem zboru, nato v koroškem zboru v Ljubljani, dokler ni materin bratranec Luka Kramolc uresničil ideje in - kot naslednika moškega pevskega zbora s Suhega Vrha, ki ga je vodil Štefan Kramolc pred 100 leti - ustanovil zbor Šentanevski pavri, Mitjo pa določil za pevovodjo. Zbor še danes poje koroške narodne - po posluhu brez poznavanja not, kar je pogoj za pristno ljudsko petje. Repertoar obsega 50 pesmi rešenih pozabe. Luka Kramolc s pevci ob ustanovitvi pevskega zbora Šentanevski pavri (leto 1964). Na področju NDT - Nondestructive Testing (Preiskave materiala brez porušitve) je začel delati leta 1953: ultrazvok, magnetna kontrola, pozneje penetranti in elektromagnetna kontrola, kontrola polproizvodov v Železarni Ravne z neporušitvenimi metodami. Koristna je bila dveletna specializacija v letih od 1961 do 1963 na metalurškem raziskovalnem institutu IRSID v kraju St. Germain blizu Pariza v Franciji. Mitja Šipek med demonstracijo postopkov in merilnih naprav za ultrazvočne preiskave. Železarna vzbudi tudi zgodnje mladostne spomine na dogodke, ko sta z očetom opoldne prignala vole na semenj v Guštanj mimo železarne in je glasna tovarniška sirena ob koncu šihta splašila živali, da so zbezljale naprej in sta jih našla šele na sejmišču, pomešane med druge. Značilni pogled na goro Peco s »fabriškim« dimnikom Železarne Ravne, ki je zaznamovala Šipkovo strokovno pot. ODSEVANJA 83/84 73 Mitja Šipek je prvi strokovni tečaj izvedel na Bledu leta 1957 in kasneje v podjetjih po Jugoslaviji in v tujini (Bagdad, Bukarešta), po osamosvojitvi pa v podjetjih v Sloveniji. Skupno število tečajnikov je več kot dva tisoč. Predaval je na simpozijih, objavljal v strokovnih revijah in bil strokovni svetovalec proizvajalcev NDT opreme. Mitja Šipek na 1. simpoziju V lastnem laboratoriju je razvijal metode in opremo za kontrolo materialov (za železarne, za letalstvo, avtomobilsko, naftno, kemijsko, rudarsko, akumulatorsko industrijo, za slovenske železnice, strojegradnjo), sodeloval je na remontih v jedrski elektrarni Krško, pri kontrolah v termoelektrarnah, v vojaški industriji ... Bil je soustanovitelj Jugoslovanskega društva za neporušitvene preiskave (Opatija, 1965) in njegov predsednik. Leta 1970 v Hannovru včlani društvo v Svetovno organizacijo NDT. Tečaj ultrazvoka na Rimskem vrelcu, 1985 Z gledališčem in odrskimi deskami se je Mitja Šipek srečal že kot šolar in nadaljeval kot študent po prihodu na Ravne leta 1952, ko se je vključil v nadvse dejavno dramsko skupino ter običajno prevzemal glavne vloge. Letno so pripravili tudi po tri premiere. Za svoje dramske dosežke je prejel Severjevo nagrado, ki mu od vseh priznanj pomeni največ. Mitja kot Kantor v Cankarjevem Kralju na Betajnovi Šipek je napisal nekaj lastnih dram in ena prvih je bila monodrama Svetneči Gašper po noveli Prežihovega Voranca Pot na klop, ki je bila do danes uprizorjena več kot 1000-krat; z njo je nastopil na Borštnikovem srečanju in v Križankah, po njej pa je bil posnet tudi film. Sledi drama Judenburg po Vorančevem romanu Doberdob -20 ponovitev, tudi na Dunaju, nato Jamnica ter Med zakonom in vestjo, ki še ni bila objavljena, in besedilo Sporočilo ugaslega plavža ob stoletnici propada prevaljske železarne. Mitja Šipek - znameniti Svetneči Gašper 74 ODSEVANJA 83/84 Gregor Klančnik je ob dogovarjanjih za novega direktorja železarne povzel: »V tovarni imaš dobre mlade inženirje metalurgije in strojništva. Med vsemi pa posebej izstopa Mitja Šipek. To je mlad, široko razgledan domačin iz Šentanela. Bil je tudi partizan. Ni samo strokovnjak, ampak človek širokih obzorij. Piše, igra, poje, take ljudi pa Koroška potrebuje, da bo ob gospodarskem razvoju sočasno rasel tudi družbeno kulturni razvoj. Skratka, Mitja Šipek je pravi človek, ki ga v tem času potrebuje ta prostor.« Tako se spominja Franc Fale, naslednji direktor železarne Ravne. Mitja Šipek je bil avtor mnogih govorov, ki jih je prebral kot slavnostni govornik na raznih proslavah ob državnih in drugih praznikih. Posebna kategorija teh literarnih zapisov so pogrebni govori. Skozi minevanje let se jih je nabralo daleč preko 100. Mitja Šipek - govornik na enem izmed številnih spominskih borčevskih srečanj Mitja Šipek je igral v filmu Koplji pod brezo, 1954. Za monodramo Svetneči Gašper je pokojni režiser Janez Drozg napisal scenarij za film -dramo s štirimi igralci. Drozg je posnel še film Boj na požiravniku in Pasjo pot, po Prežihovih pripovedih. Na Borštnikovem srečanju je Svetnečega Gašperja videla tudi poklicna igralka Milena Godina, mati filmskega režiserja Karpa Godine, ter sinu priporočila Šipka, ki mu je v filmu Splav meduze zaupal vlogo. Mitja pa je sodeloval tudi v filmu Nasvidenje v naslednji vojni, Mitja - Vužnik v filmski upodobitvi Svetnečega Gašperja z Vužnico, Milko Cearjevo, TTTv jt i *r i < f ■ "i". k" * ■ i j J % ' t i J Ki. H i * V* t m Šipek se spominja: »Ker ne znam reči ne, so me ulovili hotuljski lovci pred leti in me prosili, naj jim pomagam zapeti kako »ta staro«. Pristal sem, nakar so mi kupili lovsko uniformo in tako sem postal njihov lovec brez puške ...« Poleg zborovskega petja pa je Mitja zložil mnogo besedil narečnih popevk za razne pevce; na Veseli jeseni je bilo od 14 njegovih besedil 7 nagrajenih, tudi ponarodela Koroška pesem z znamenitim verzom: »Korošci smo zmirom za muštr bili, na svieti ni guršeh, ne bulšeh lidi.« Zborovodja lovskega okteta LD Prežihovo Kotlje ODSEVANJA 83/84 75 Mitja Šipek je s svojim delovanjem postal neformalni koroški kulturni ambasador. S knjigo Šentanel, moje življenje, 1979, katere izid je spodbudil Leopold Suhodolčan, pa tudi koroški kronist in varuh dediščine, saj zapisi poleg spominov ohranjajo tudi izumirajoče običaje in narečne besede. Ob 40-letnici Bralne značke na Prežihovini, Kotlje 2001 Kot človek mnogih talentov je Mitja Šipek napisal tudi pesniško zbirko Oporoka, ki je nastala med desetdnevnim bivanjem v bolnišnici v Slovenj Gradcu. Verzi so menda kar bruhali: v desetih dneh sedemnajst pesmi in zadnja kot naslovnica zbirki. Ko je pesmi prebral takratni urednik Fužinarja Marjan Kolar, se je odločil, da jih odkrije svetu v knjižici, ki je izšla v 500 izvodih leta 1988. Leta 2008 pa so ponovno izdajo te pesniške zbirke omogočili Brančurnikovi, Šipkovi sosedje in prijatelji. Mitja s Simonom Hribernikom V letih strokovnega in kulturnega udejstvova-nja se je nabrala kopica priznanj, zahval in medalj. Na področju stroke je najpomembnejša Kidričeva nagrada za izume in izboljšave. Na področju kulture Severjeva nagrada za najboljšo stvaritev v amaterskem gledališču, Janežičeva listina za delo v kulturi pri zamejskih Slovencih, Ostrovrharjeva listina, zlato Sušnikovo priznanje občine Prevalje in predvsem zlata plaketa Republiškega sklada za ljubiteljsko kulturo za življenjsko delo ter srebrni častni znak svobode Slovenije iz rok predsednika Milana Kučana. Delavnica v kletnih prostorih hiše Ob tridesetletnici obstoja je zbor Šentanevski pavri za svoje delovanje prejel neposredno od predsednika Milana Kučana, ki jim je priznanje osebno izročil, državno odlikovanje - častni znak svobode Republike Slovenije. Zborovodja Mitja Šipek in Šentanevski pavri s takratnim predsednikom republike Slovenije Milanom Kučanom ob podelitvi priznanja 76 ODSEVANJA 83/84 Mitja Šipek praznuje osemdeseti rojstni dan v krogu družine. Mitja Šipek z vnukinjo in ženo, doma, 10. september 2006 Ob 80-letnici častnega občana: na slavnostni prireditvi v Družbenem domu na Prevaljah so počastili visok jubilej. Prireditve so se udeležili številni prijatelji in znanci ter vidni gostje iz družbenega, političnega in kulturnega življenja pokrajine ter Slovenije. Ob 80-letnici z ženo, Milanom Kučanom, Štefko Kučan in županom dr. Maticem Tasičem v Družbenem domu na Prevaljah. V počastitev 80-letnice je februarja 2007 izšla knjiga Pesem in jeklo - Izbor besedil in bibliografija Mitje Šipka z bogatim slikovnim gradivom, ki so jo predstavili na Prevaljah. Mitja Šipek in Sandi Čolnik na predstavitvi na Prevaljah, 16. februar 2007 Zanimiva in bogata življenjska pot ter osebnost klenega Korošca, strokovnjaka in ustvarjalca Mitje Šipka je dr. Francu Sušniku narekovala besede: »Od vsepovsod so ga rodne korenine vlekle nazaj. Lahko bi bil profesor učenjak. Tudi pisatelj. Tudi gledališki umetnik. Lahko kmet na očetni domačiji, dedinji. Postal je koroški fuži-nar ...« Ob vseh darovih, ki jih je razvil, velja omeniti tudi rezbarjenje lesenih pip; narejenih ima za celo zbirko, z raznimi motivi, tudi avtoportret ... Značilni portret Mitje Šipka s pipo, poletje 2011 Blaž Prapotnik ODSEVANJA 83/84 77 Urškinih deset slovenjgraških let KULTURA Festival mlade literature Urška ima svoje korenine v srečanjih pesnikov in pisateljev začetnikov, ki ga je zastavila Zveza kulturnih organizacij Slovenije daljnega leta 1972. Duša pogona je bil Peter Božič, prvo srečanje je bilo v Gradišču (danes spet Sv. Trojica) in tako bo torej ta vseslovenski literarni pogon naslednje leto dopolnil 40 let. Način nabora in izbora literarnih ustvarjalcev za osrednji dogodek (srečanje finalistov in imenovanje najboljšega med njimi) je vsa ta leta utečena metoda dela, tudi pogoji za sodelovanje ostajajo vsa leta enaki (udeležijo se ga lahko vsi, ki za seboj še nimajo knjižne izdaje, starost je nepomembna, v poštev pride ustvarjanje v vseh treh literarnih zvrsteh, torej poeziji, prozi in dramatiki). Po trinajstih letih domačijstva v Gradišču se je osrednje srečanje začelo seliti (po letu 1985) po še drugih krajih v Sloveniji, način sodelovanja na najprej področnih srečanjih, ki so postala prvo sito izbora (selektorji), nazadnje pa še osrednje republiško s selektorjem, ki izbere najboljšega, pa je stalnica že od prvega srečanja naprej. Leta 1999 se je gostovanje z republi- škim osrednjim srečanjem zgodilo v Slovenj Gradcu, kjer so izbrane avtorje predstavili spunkovci z živo besedo, podloženo z glasbo in v ustrezni odrski inscenaciji - in so z odra govorili besede danes uveljavljenih slovenskih literatov: Alje Adam, Jelke Ciglenečki, Helene Crček in Davida Bedrača. Dogodku je prisostvovala tudi Dragica Breskvar, ki je bila za Petrom Božičem (od leta 1981, torej letos že trideseto leto) spiritus agens gibanja. In jo je tisto leto, kot je zapisala: »... navdušila predvsem skupina mladih z mentorjem Andrejem - z odličnim recitalom. Ta mlada energija na odru in v zaodrju (mentor) je bila res fascinantna.« K temu dogodku so srednješolski ustvarjalci priložili še predstavo Razredni sovražnik (Nigel Williams) in odločitev je padla: leta 2002 se je srečanje preimenovalo v Festival mlade literature Urška in dobilo domovinsko pravico v Slovenj Gradcu. Letos je za njim prva desetletka. Zgodila se je 21. in 22. oktobra, osrednja dogajanja pa so se (zdaj že skoraj tradicionalno) razpršila po vsem mestu. Od kod odločitev za poimenovanje Urška, ki se je polagoma spremenilo iz lastnega Predstavitev prvenke - Aljoša Harlamov: Jedci Z leve: Tatjana Knapp, Vida Mokrin-Pauer, Andreja Gologranc, Dragica Breskvar, Goran Gluvic, Aljoša Harlamov Zlet uršljanskih finalistov 2011 v Knjižnici Ksaverja Meška 78 ODSEVANJA 83/84 Naslovnica zvočne knjige uglasbene poezije z motivom slikarja Karla Pečka (oblikovanje Blaž Prapotnik) imena v splošno rabo (uršljani - udeleženci osrednje prireditve, uršljan - zmagovalec festivala ...)? Najprej zaradi tradicije: Urška iz Prešernovega Povodnega moža je že dolgo slovenska splošna last (če Slovenci kaj razumejo na prvo žogo, kot se reče, iz pesniške zapuščine prvega med velikimi, potem je to zagotovo ta pripovedna pesem). Urška je ljudsko poimenovanje za Plešivec, kasneje Uršljo goro, ki bedi tudi nad našim mestom (nenazadnje ljudsko bajanje govori o tem, da je na Uršlji živel povodni mož, pa potem svoj dom s posestvijo vred prestavil na Pohorje). In, a ne na zadnje, je Urška osrednji in likovno prepoznavni motiv akademskega slikarja Karla Pečka, ki je postal z grafično podobo zaščitni znak Festivala in zelo konkreten podpornik. Festival Urška je v desetih letih preraščal svoj osnovni namen na več načinov: najprej se je začel seliti iz osrednje institucije in promovirati na različnih mestnih lokacijah, uglasbitev izbrane poezije (Franc Vezela, Andrej Ofak, Borut Mori) je postala stalnica in ob desetletnici kulminirala v izid zgoščenke Uršljanske, izbrana literatura ni bila samo recitirana, ampak ubesedena v gledališki maniri, beseda je uplesnjena (koreografija), uršljani (zmagovalci natečaja) so prepoznavni z izidom Prvenke, izhajajo priročniki (strokovna literatura), ki so namenjeni uku tradicionalnega in iskalcem novega v književnem ustvarjanju, vsako leto se ovrednoti (in nagradi) samozaložnika dejavnost, posebno vrednost dajejo Festivalu zadnja leta literarne matineje, na katerih srednješolci (gimnazija, zdravstvena in ekonomska šola) v živem pogovoru z avtorji-uršljani razpredajo o konkretnem in splošnem v literarnem ustvarjanja in percepciji le-tega. Najbrž je mogoče upravičeno reči, da Festival mlade literature Urška že dolgo ni več efemeren pojav. Tudi letos se je uršljansko dogajanje delovno začelo z literarnimi matinejami, na katerih so mladi analizirali izbrana na natečaj poslana literarna besedila (6 avtorjev, 6 lokacij), v Mestni kavarni so predstavljali lan- KULTURA Inerpretator besedila Jaka Šoster (desno) in kasnejši uršljan 2001 Janez Grm ODSEVANJA 83/84 79 KULTURA Pogled na prireditveni prostor minuto pred dvanajsto (to je pred začetkom osrednje uršljanske prireditve) skoletnega zmagovalca Sergeja Harlamova in njegovo letos izšlo prvenko Jedci, ob tem pa še esejistično delo Gorana Gluvica Pri mojstru na čaju, na osrednji prireditvi v KGLU, poimenovani Šele konec pesmi pove pesem pa se je deklamiralo, igralo, pelo, plesalo in nagrajevalo. Uršljan leta 2011 je postal pro-zaist Janez Grm. Naj ta ultra kratek sprehod skozi slovenj-graška uršljanska leta zašpilim s pregledom doslejšnjih uršljanov in selektorjev: predvsem zaradi tega, da bi nejeverni v uršljanski (mestni) presežek prepoznali svojo zmoto. Veronika Dintinjana (selektorica Barbara Simoniti), 2002 Peter Golob: Šola. Zid. Šola ali Šola ni šala (Zdenko Kodrič), 2003 Eva Kovač: Tri pike ..., (Ivo Stropnik), 2004 Tatjana Petelinek: V ostrem kotu (Marko Kravos), 2005 Nataša Kramberger: Nebesa v robidah (Barbara Korun), 2006 Mirana Likar Bajželj (David Bedrač), 2007 Gregor Rozman: crux. ansata (Jože Štucin), 2008 Sergej Učakar (Meta Kušar), 2009 Sergej Haralamov: Jedci (Lucija Stupica), 2010 Janez Grm (Vida Mokrin-Pauer), 2011 Vsakoletno slovenjgraško uršljansko prireditev smo poimenovali z verzom, ki je bil delovni naslov in slavnostno poimenovanje osrednje prireditve. Ob počeznem pregledovanju desetletne uršljanske bere pa je naenkrat zasijala iz teh brez kakršnegakoli višjega namena zbrana bera - pesem, pogojno prepoznana za uršljansko. Prilagam jo. Beseda v gibu: plesalke Annu Rokainen, Urša Rupnik, Kaja Teržan, Tamara Polanc Vokalno-instrumentalna skupina Matalaja: Gregor Kragelnik - bas, Zala Gošnak - vokal, Alina Hirtl - flavta, vokal, Franc Vezela (skladatelj) - kitara, Lara Sedar - sintesajzer 80 ODSEVANJA 83/84 Priznanje SPUNKU za 10-letno uršljansko sodelovanje Z leve: Klemen Uršnik (tehnična ekipa), Nika Lušnic (interpretatorka), Dragica Breskvar, A. M., Andreja Gologranc in direktor JSKD mag. Igor Teršar KULTURA Ti, vetrnica ukradenega večera pa naj bom najprej dež pomladni dan je nekako praznično resen, svečan na tleh in med zvezdami ne bom potrkala nikoli nočem izgubiti tega vrta toliko besed imam na konici jezika pod skupno tišino dreves razprostrti na isti strani ulice skačem po eni nogi, da je težje šele konec pesmi pove pesem Za konec: brez JSKD RS in njegove območne izpostave v Slovenj Gradcu, torej brez Andreje Gologranc, bi bila naša Urška gotovo ... Preprosto - ne bi je bilo. Andrej Makuc Uršjansko občinstvo, v prvi vrsti z desne finalisti 2011: Janez Grm, Tatjana Knapp (2. vrsta), Matej Cigale ODSEVANJA 83/84 81 KULTURA MEDNARODNI FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA 2012 Literarni festival za uveljavljajoče se avtorje bo združil različne umetniške prakse (literaturo, glasbo, likovno umetnost, ples, gledališče in film), generacije - posameznike in interesne skupine - in to v Sloveniji (literarna in likovna gostovanja v partnerskih mestih) in tujini (sodelovanje z organizacijo Young Euro Connect Berlin in Novosarajevskimi srečanji). Na osrednjih prireditvah festivala od 18. do 20. oktobra 2012 bodo v Slovenj Gradcu v galeriji, kulturnem domu, mestni kavarni, mladinskem centru, knjigarni, čajnici in drugih prizoriščih nastopili izbrani avtorji z literarnega natečaja, najboljši gledališki, glasbeni in plesni interpreti besedil uršljanov (izbrani spomladi 2012 na srečanjih po Sloveniji) ter gostujoči avtorji iz različnih evropskih držav. Na okrogli mizi v knjižnici Ksaverja Meška bodo slovenski in tuji uredniki revij spregovorili o mladi evropski poeziji, po mestnih atrijih bodo razstavljene Polne vreče zgodb z literarnimi zgodbami in drugo vsebino avtorice projekta Natašo Kramberger in njenimi sodelavci (od jeseni 2011 do spomladi 2012 bomo zgodbe zbirali tudi po domovih za starejše občane v partnerskih mestih). V Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec bo od 5. do 21. oktobra odprta državna razstava Tekst v podobi z likovnimi deli, izbranimi na desetih regijskih razstavah, ki jim bosta dodana še pregled slovenske vizualne poezije in fotografski projekt Castrum foto. Z Urškinimi sredami (vseh bo kar 21!) pa bomo mestno jedro Slovenj Gradca odprli ustvarjalcem vseh zvrsti. Od 8. februarja (začeli bomo s predstavitvijo zgoščenke z evropsko poezijo) do 19. decembra 2012 bodo namreč vsako drugo sredo na različnih prizoriščih potekali literarni, glasbeni, plesni performansi, gledališke predstave in projekcije filmov. Dragica Breskvar, vodja Festivala Urška Andreja Gologranc, organizacijski vodja projekta 12. PESNIŠKA OLIMPIJADA V DRAVOGRADU Pesniška olimpijada je projekt, ki je bil zastavljen pred dvanajstimi leti na pobudo mladih študentov entuziastov, ljubiteljev pisane slovenske besede, ter ob pomoči Kluba koroških študentov, JSKD OI Dravograd in Zveze kulturnih društev Dravograd zrasel ter se razvil v vseslovenski pesniški projekt, katerega vogale v zadnjih letih podpira tudi Javni zavod Dravit. Projekt je v osnovi zasnovan na štirih pesniških delavnicah, literarnem nastopu in predvsem druženju, spoznavanju in kaljenju najboljših avtorjev s priznanimi in uveljavljenimi pesniki - mentorji delavnic. Tako je bila letos jeseni na Koroškem že dva-najstič zapored tradicionalno Pesniška olimpijada. V Dvorcu Bukovje, ki zadnja tri leta gosti udeleženke in udeležence Pesniške olimpijade z mentorji, smo Martinov vikend oblekli v poezijo, glasbo in umetnost. Skupaj z dvanajstimi udeleženci (kako primerno za 12. Pesniško olimpijado!) z vseh koncev Slovenije smo sobotno jutro pričeli s prvo pesniško delavnico pod mentorstvom pesnice, pisateljice, urednice, ustvarjalke glasbenih iger in še marsičesa, Cvetke Bevc, ki je s svojimi izkušnjami, nasveti in pogledi na poetično izražanje mladih zarisala smernice, po katerih smo naše druženje peljali tudi v popoldanskih in večernih urah. Veronika Šoster, Jan Pipan, Nina Ditmajer, Rok Smrdelj in Bojana Jovičevic (slednja prihaja iz Srbije in študira v Ljubljani), vsi povratniki z lanskega druženja, so svojo poezijo letos pogumno delili s sedmimi »bruci« Pesniške olimpijade: študenti Majo Burja, Davidom Ahačičem, Tanjo Tomazin, Lucijo Mlinarič, Manjo Weingerl, Valerijo Jakopič in dijakinjo Moniko Firer. Z mentorsko čarobno palico poezije sta nad njimi bdeli že omenjena Cvetka Bevc in pesnica Barbara Korun, letošnja prejemnica Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta Pridem takoj, ki je z mladimi udeleženci svoje znanje delila na dveh popoldanskih delavnicah. Prevešanje dneva v večer smo pričakali na literarnem večeru starejših pisateljskih kolegov, ki so imeli v Dvorcu Bukovje Državno srečanje starejših avtorjev v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, prav tako pod mentorstvom Cvetke Bevc. Zrelo prozo in poezijo sta z izvajanjem slovenskih zimzelenih skladb požlahtnila koroška glasbenika Vita in Drago Repnik, sledilo pa je druženje ob prigrizku, med katerim smo z ude- 82 ODSEVANJA 83/84 Pesnici Lucija Mlinaric in mentorica Barbara Korun -letos obe na vrhu Parnasa zrelo in dodelano poezijo, tako, ki v bralcu pusti sporočilo in zmeraj znova preseneti. Lucija je za nagrado prejela organizacijo lastnega literarnega večera, ki jo poklanja JSKD OI Dravograd in knjižno nagrado. Knjižne nagrade in priznanja za udeležbo so prejeli tudi vsi udeleženci, knjige pa so nam prijazno podarile založbe Miš, Litera, KUD Apokalipsa, Slovenska matica in Epistola ter Kulturno društvo Mohorjan s Prevalj. Druženje prvega dneva smo zaključili z glasbo Vite in Draga, v pritličju dvorca pa smo si lahko postregli z več kot stotimi knjigami, ki nam jih je prijazno podaril lokalni zbiralec knjig Bogomir Fajmut - Fajči, ki ima ob prostorih Dvorca Bukovje zavidanja vredno zbirko knjig KULTURA leženci 12. Pesniške olimpijade dorekli še zadnje podrobnosti o poteku našega literarnega večera, ki je bil napovedan za osmo večerno. Vita in Drago, ki sta nas navdušila že na prejšnjem, sta nas popeljala tudi v začetek drugega literarnega večera, mlada vsestranska kulturnica in pesnica Ana Pisar pa nas je z besedo vodila skozi večer, tesno prepleten z mlado poezijo. Prvič smo na Pesniški olimpijadi namreč pozdravili osnov-nošolko, ki je na našem prvem razpisanem natečaju Mlada pesniška olimpijada za najboljšo otroško pesem prejela drugo nagrado v kategoriji od prvega do četrtega razreda. Eneja Lina Berglez, učenka 4. razreda OŠ Fram, je s svojo pesmico Mavrica tudi pogumno nastopila, mi pa smo ji z veseljem podelili priznanje za sodelovanje in knjižno nagrado. Te prejme tudi ostalih pet nagrajencev. Za prvo mesto v isti kategoriji učenec 4. razreda OŠ Bršljin iz Novega mesta Nejc Vesel Sitar za pesmico Izštevanka in za tretje učenka 4. razreda OŠ Mirna Peč Lara Simonič za pesmico Revni Jure. V kategoriji od 5. do 9. razreda je po mnenju strokovne komisije v sestavi pesnice, pisateljice in aforistke Aleksandre Kocmut, pesnice Maje Visinski Andrejc, profesorice slovenskega jezika Mire Razdevšek in Barbare Žvirc (ki smo izbirale najboljše v obeh kategorijah) je najboljšo pesmico z naslovom Krt napisala Kaja Nakani, učenka 9. razreda OŠ Brežice, drugo najboljšo z naslovom Ta glavna Urša Tjaša Brglez, učenka 8. razreda OŠ Gustava Šiliha, Laporje, in tretjo z naslovom Parlament Sara Slemenšek Avšič, učenka 7. razreda OŠ Brežice. Po razglasitvi teh rezultatov smo prisluhnili vtisom mentoric in poeziji udeležencev 12. Pesniške olimpijade. Temu je sledila poslastica večera, razglasitev zlate olimpijke. Avtorico, ki je s svojo poezijo najbolj izstopala med letošnjimi udeleženci, sta razglasili mentorici, ki sta bili pri izbiri enotni. Zmagovalka je tako postala Radeljčanka Lucija Mlinarič, ki piše izjemno Barbara Žvirc, vodja projekta Pesniška olimpijada in nagrajenka Mlade pesniške olimpijade Eneja Lina Berglez vseh starosti, velikosti in oblik. Knjige pa niso bile edine, ki so privabljale naše poglede. Od 12. ure do večera je v pritličju Dvorca potekal tudi Artmarket, prvič organiziran v sklopu projekta Pesniška olimpijada, na katerem se je predstavilo osem ustvarjalk unikatnih izdelkov, od grafik in slik do izdelkov iz fimo mase, žgane gline, filca in celo kaligrafije. Mladi pesniki in pesnice so prenočevali na CŠOD Ajda v Libeličah, naslednjega dne po zajtrku pa so nedeljske delavnice nadaljevali v Bukovju pod mentorstvom Blaža Prapotnika, urednika, pesnika in glasbenika, ki jih je popeljal v svet uglasbene poezije. Razšli smo se s kopico novih vtisov, izkušenj in nasvetov, prežeti s krasno poezijo in napolnjeni z glasbo. In razšli smo se z obljubo, da se, če ne prej, spet srečamo na 13. Pesniški olimpijadi, ki bo poskušala ovreči mit o nesreči, ki spremlja to številko. Barbara Žvirc, vodja projekta Pesniška olimpijada ODSEVANJA 83/84 83 Slovenjgraški Krajnci -štiri generacije glasbenikov KULTURA V treh številkah Odsevani (75/76,77/78 in 79/80) so bili objavljeni prispevki o štirih znanih slovenjgraških družinah, ki so zarezale globoke in žlahtne brazde v ljubiteljski kulturi, šolstvu, zdravstvu in gorništvu. To so družine Druškovič, Železnikar in Grmovšek ter Žolnir. Drago Druškovič je bil pisatelj, publicist in urednik. Primarij Vinko Železnikar je bil prvi ravnatelj Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu po prvi svetovni vojni in ustanovitelj telovadnega društva Sokol. Grmovškovi in Žolnirjevi so bili odlični pedagogi. Miloš Grmovšek šolski okrajni nadzornik in znani kulturni delavec, Bogdan Žolnir prvi ravnatelj slovenjgraškega muzeja. Zanimivo je, da so se vse štiri družine priselile v Slovenj Gradec po prvi svetovni vojni, razen Druškovičev, ki so prišli že v času Avstro-Ogrske in bili trn v peti nemškemu meščanstvu. Druškovičev, Grmovškov in Žolnirjev v Slovenj Gradcu ni več, tudi njihovi domovi so menjali lastnike. Spomini nanje pa so ohranjeni v mnogih ustnih in pisnih virih: zapisnikih in zbornikih. Slovenjgraški mestni grb potrjuje, da so bila mestna vrata od nekdaj odprta vsem: slikarjem in kiparjem, glasbenikom in zdravnikom, učiteljem in profesorjem, športnikom, obrtnikom in trgovcem, bankirjem in podjetnikom, ki so postavili zametke moderni industriji. Ena izmed slovenjgraških znanih družin je tudi družina Krajnc. Iz nje so se rodile štiri generacije glasbenikov. Alojz Krajnc je bil doma iz vinorodne Prlekije, iz Tomaža pri Ormožu. Tam so v mladih letih odraščali tudi Ksaver Meško, Cajnkovi, Pučkovi in drugi, ki so bogatili rast Slovenj Gradca. Zgodba o Alojzu Krajncu Iz prve knjige zapisnikov mestnega občinskega odbora od februarja 1919 do decembra 1929 izvemo, da je mestni občinski svet na seji z dne 28. novembra 1919 odločil, »... da se gospoda Alojza Krajnca sprejme za tajni- Skupina Maistrovih borcev, Alojz Krajnc drugi z leve zadaj. 84 ODSEVANJA 83/84 KULTURA Alojz Krajnc z ženo Štefko in njeno sestro Anico Skribe v sredini ka občine pod sledečimi pogoji: • stalna plača z dokladi je zmeraj enaka plači državnih uradnikov ter se prične pri XI. činovnem razredu, • prosto stanovanje, kurjava in svečava, • služba je 7 mesecev provizorna, od 1. julija 1920 naprej pa redna.« Sin Polde posreduje še očetovo misel: »Pogoj za tajnika občine je bil tudi organist in zborovodja.« Alojz Krajnc je torej izpolnjeval vse pogoje, saj je opravil srednjo orglarsko šolo v Gradcu. Pomembno je bilo tudi to, da je bil Maistrov borec za severno mejo 1919/20. V monografiji Slovenj Gradec (1981) smo zapisali, da je iz Mislinjske doline v teh bojih sodelovalo 92 Maistrovih in Malgajevih borcev. Na Maistrovi medalji piše: »Če v onem času ne bi bilo nas, še večji kos slovenske zemlje bi odtrgal tuji plaz.« V slovenj Gradcu sta dve ulici poimenovani po borcih za severno mejo: Maistrova in Malgajeva. Na Ravnah na Koroškem deluje Koroško domoljubno društvo Franja Malgaja. Krajnčevi zapisniki sej mestnega občinskega odbora Slovenj Gradec so ohranjeni v dveh vezanih zvezkih od leta 1919 do 1941. V tem času so se z volitvami zvrstili naslednji župani: dr. Alojz Bratkovič, Franc Marčič, Franc Cajnko, dr. Alojz Bratkovič, Ivan Rojnik in dr. Josip Picej. Zapisniki so eden izmed pomembnih pisnih virov za zgodovino Slovenj Gradca za to obdobje. Alojz Krajnc je odlično obvladal delo tajnika, bil pa je tudi poznan kot organizator mnogih kulturnih nastopov in prireditev v mestu. V mestni cerkvi sv. Elizabete je bil organist in zborovodja mešanega pevskega zbora. Pisal je slovenjgraške kronike za sil-vestrske večere, bil je strokovni sodelavec Kurenta (strokovni list za pustne norce), bil je režiser in znan gledališki igralec med obema vojnama in po vojni. Nepogrešljiv je bil kot godbenik v mestnem salonskem orkestru. Ob 40-letnici orkestra je za svoje dolgoletno nastopanje prejel diplomo (1960). S pevci je koncertiral po mnogih krajih v Sloveniji. Alojz Krajnc je potrjeval velik smisel za gledališko dejavnost, z veliko ljubeznijo je nastopal na odrskih deskah in režiral številne igre in operete. Seznam iger in fotografij v času med obema vojnama je ohranila učiteljica Zdenka Stani, ki je s svojo mamo Josipino Romold igrala v številnih resnih in zabavnih predstavah. ODSEVANJA 83/84 85 Mešani pevski zbor po 1. svetovni vojni Od leve sedijo: ... 3. Alojzij Cižek, mestni župnik, častni občan mestne občine (1932), 4. Štefka Krajnc, 5. Alojz Krajnc, za njim Ljuba Prenner itd. Poročilo iz časopisa Jutro Doboviška »Radikalna kura« je prišla tudi na slovenjgraški oder. Premijera na pustno soboto, dvorana Sokolskega doma nabito polna, publika netočna kakor v velemestih. Vsakogar je gotovo presenetila dobra zasedba in sigurna izvedba vlog. So sicer še pri nekaterih vlogah manjši nedostatki, ki se dajo opravičiti s tremo, v splošnem pa je igra uspela za igralce-diletante nadvse častno. - Glavna zasluga za to gre v prvi vrsti odličnemu paru g. Krajncu in ge Romoldovi. Od moških vlog je dr. Rogan g. Mravljeta bil podan s samozavestnim in elegantnim nastopom; simpatičen je bil g. Pevel kot poročnik Polovic, prepričevalen in naraven krokar Bombeli in sodnik g. Kopača, imeniten tip je postavil g. Debelak kot sluga Jaka. Od ženskih vlog mi je poleg ge. Romoldove najbolj ugajala neprisiljena in smiselna igra Etelke; tudi vloga Wande je bila pri gdč. Marčičevi v dobrih rokah, ljubka, a malce plaha gdč. Druškovičeva je bila poročniku Polovicu simpatična družica; prav dobro se je vživela v svojo vlogo ga. Krajnčeva kot Katica; ga. Debelakova kot Polajnarica, ga. Gabronova kot gostilničarka in vsi drugi so po svojih močeh prispevali k dobremu uspehu igre. Pevske in plesne točke so bile skrbno naštu-dirane ter so se morale skoro vse ponavljati. Scenarija, posebno v drugem dejanju, zelo efektna, za kar gre zasluga neumornemu g. Gabronu. Muzikalični del igre je izvedel slovenjgraški salonski orkester pod spretno taktirko g. Horvata. V nedeljo popoldne se je vršila repriza v še bolj zasedeni dvorani z istim uspehom. Sobota, 15. 3. 1930. Med »brkačema« Štefka Krajnc, desno Ljuba Prenner 86 ODSEVANJA 83/84 KULTURA Salonski orkester leta 1935 Sedijo od leve: Ferdinand Šentjurc, ravnatelj meščanske šole, Elo Horvat, umetniški vodja, Marica Rogi, poročena Kramar, Rajko Iglar, učitelj, Miloš Grmovšek, za harmonijem, okrajni šolski nadzornik, predsednik PD SG. Stojijo: Karel Gabron, uslužbenec, prvi predsednik PD SG, Leopold Kopač, upravitelj OŠ, Alojz Krajnc, občinski tajnik, kulturni delavec, Slavko Mrovlje, učitelj, Norbert Grasseli, Jože Lesjak in Edo Sernec, gozdarski inšpektor. Slovenjgraški salonski orkester je deloval od leta 1919 do 1971. Torej polnih 52 let, le med drugo svetovno vojno je umolknil. Salonski orkester je na vsak pustni torek izdal zanimiv list za pustne norce - Kurent. Izhajati je začel leta 1923. Odgovorni urednik je bil Miloš Grmovšek, Alojz Krajnc pa je zlagal verze za salonski orkester. Za občinski praznik leta 1962 je imel tudi salonski orkester svoj koncert. Med drugimi gosti je bil tudi znani slovenski skladatelj Blaž Arnič. Visoka kvaliteta orkestra ga je navdušila in menil je, da si orkester zasluži naziv simfonični orkester. Jurij Bocak, ravnatelj Glasbene šole in dirigent orkestra je v naslednjem letu uporabil ime simfonični orkester Slovenj Gradec, kar potrjuje tudi vabilo za koncert. On in njegova sestra, premiera 18. 3. 1934, režiser Alojz Krajnc, z desne sedijo: Štefka in Alojz Krajnc ... ODSEVANJA 83/84 87 KULTURA SALONSKI ORKESTER slovenj GRADEC bo priredil y nedeljo, ti, sepleflnbia 196?, ob 10. uri v dvorani ivd iParliiiil« Slovenl Gradac KONCERT v počastitev premima Zvese inS^nlrpev in tehnikov gozdarstva In lesne industrije Slovence in mednarodnega a Imperij a psriatpsklti InfUlulov za gojenje gozdov Dirigent: Elo Horvat Sin Alojza Krajnca, Polde, je opravil nižjo glasbeno šolo v Slovenj Gradcu in v njej poučeval mlade klarinet od leta 1961 do 1981. V vojaški suknji je igral kitaro. Največ delovnih let je do upokojitve preživel v Tovarni usnja Slovenj Gradec, urejal med drugim tudi tovarniški časopis Poročevalec. V narodnozabavnem ansamblu Štirje kovači igra skoraj pol stoletja. V jazz ansamblu, ki je deloval od leta 1960 do 1972, je igral saksofon. --d c* o a i« -s* a „o SPOKEP Mozart: Uvertura t operi »Figarova svatbau Čajkovski: Cvetlični valček i: iulle «Hieslei. wolf: Tajnost — samospev on spremljavi klivrrja solistka: Ljudmila Slemenik, sopran pri klavirju: prol. Cvel« ieleznikar Sneg. Fantazija »Spomini« — odlomki iz Griegovih del Moscagni: Fantazija »Covollsni rvoBcan»« Odmof Gounod: Arija Slebla i; opere »Fausl« sopran soin ob spremljavi orkesiM. Ljudmila Sleriienik Oflenbach; Uvertura »Oriej v podzemlju« Hauck; »Intermaizo« jfl pozavno solo ob spremljavi orkestra — solist: MIlan ]anuika Ketelbsy: "Na perzl|stairi trgu« — glasbena slika SG jazz ansambel Pomemben mejnik v kvalitetni glasbeni rasti je bila ustanovitev Nižje glasbene šole v Slovenj Gradcu leta 1953. Nekateri učenci iz te šole so nadaljevali glasbeni študij na akademijah in delujejo v znanih orkestrih, drugi pa kadrovsko krepijo slovenjgraški pihalni orkester ter igrajo v raznih glasbenih skupinah. Med njimi je desetletje uspešno deloval Slovenjgraški jazz ansambel (1962-1972). Milan Januška, vodja ansambla, pravi, da zametki ansambla segajo v glasbeno skupino Trio, ki so jo sestavljali: Pavle Štumberger -kitara, Ivan Štumberger - kontrabas in Milan Januška - harmonika. Vsi trije so obiskovali glasbeno šolo. Toda njihove »sanje so Ansambel Štirje kovači deluje od leta 1954, fotografija je iz leta 1963 Z leve: Polde Krajnc, Tine Lakovšek, Franc Šegovc, vodja ansambla, Viktor Breznik in Jože Šteharnik 88 ODSEVANJA 83/84 Jazz ansambel leta 1962 Z leve: Tine Knez, Roman Marin, Pavlek Štumberger, Ivan Štumberger, Milan Januška, vodja ansambla, Aco Ogrin pri klavirju, Stane Podpečan in Polde Krajnc bile, da bi igrali jazz, predvsem dixieland in swing.« In sanje so dosanjali leta 1962, ko se je ansambel razširil in se preimenoval v SG (Slovenjgraški) jazz ansambel, ki je igral v naslednji zasedbi: Ritem sekcija: Aco Ogrin - klavir, zamenjal je Viktorja Vaupota, ki je odšel študirat; Pavle Štumberger - kitara; Ivan Štumberger - kontrabas; Tine Knez - bobni; Solisti: Roman Marin - trobenta, Polde Krajnc - klarinet in tenor saksofon, in Milan Januška - pozavna; SG jazz ansambel je vadil v glasbeni šoli, ki ji je ravnateljeval priznani glasbenik Jurij Bocak. Pozneje je nekaj časa vodil Koroški big band, v katerem je igrala večina članov SG jazz ansambla. Ansambel je igral na mnogih različnih plesnih prireditvah in pri tem spremljal takrat popularne vokaliste zabavne glasbe, kot so Marjana Deržaj, Majda Sepe, Nino Robič in Berta Ambrož. Leta 1967 so v TV oddaji Slovenski ansambli tekmujejo med petimi dosegli 1. mesto. Ansambel je sodeloval tudi s slovitim dirigentom in skladateljem Jožetom Privškom. Na TV Slovenija so jazz-ovci nastopili drugič leta 1968. Tudi na tem nastopu so zaigrali tri skladbe in tudi tokrat je eno skladbo zapel Trio Štumberger (Zorka, Jelka in Pavle). Drugi koncert Koroškega big banda je bil februarja 1972; ob tem je nastopil tudi SG jazz ansambel. To je bil njihov zadnji nastop. Zatem so nekateri člani ansambla nastopali v drugih glasbenih skupinah. Polde Krajnc je član ansambla Štirje kovači, Pavle in Ivan sta delovala v ansamblu Fantje treh dolin, Tine je igral z ansamblom Fontana 5. Člani ansambla in starejši Slovenjgradčani se radi in z nostalgijo spominjajo časov, ko je bilo družabno življenje v našem mestu dokaj pestro, k čemur je svoje prispeval tudi SG jazz ansambel. Poldetov sin Dušan Kranjc je bil rojen leta 1962 v Slovenj Gradcu. Šolal se je v Sloveniji in Nemčiji (študij pozavne v Ljubljani in Trossingenu). Od leta 1983 do 1992 je bil zaposlen v orkestru Slovenske filharmonije kot solo pozavnist. Od leta 1990 je član orkestra Camerata Acaddemica Salzburg. Od leta 1990 je tudi član Juvavum Brass kvinteta, s katerim ohranja in dopolnjuje umetnost tro-bilne komorne igre itd. Od leta 1992 do 1994 je bil zaposlen na Akademiji za glasbo v Ljubljani kot višji predavatelj za predmet pozavna, od leta 2005 pa je zaposlen kot docent za predmet pozavna. V letošnjem februarju so v Slovenj Gradcu pripravili prvo mednarodno šolo trobil. Med organizatorji tridnevnega izobraževanja je bil tudi docent prof. Dušan Kranjc. ODSEVANJA 83/84 89 Dušanova soproga Barbara, profesorica, poučuje flavto že 25 let. Je dolgoletna članica orkestra Mozarteum v Salzburgu, v katerem je igral tudi Dušan. Profesorica Barbara Kranjc je sicer Avstrijka, vendar se dobro sporazumeva v slovenščini. Tudi njuni otroci govorijo očetov jezik. Nina (21 let) je poročena in živi v Avstraliji. Filip in Luka nadaljujeta družinsko glasbeno tradicijo pradedka Alojza, dedka Poldeta, očeta Dušana in mame Barbare. Filip (21 let) študira solopetje v Frankfurtu, Luka (17 let) je končal srednjo glasbeno šolo, v Salzburgu pa študira kontrabas. Profesor Dušan Kranjc živi v Avstriji od leta 1989, vendar je pogosto na obisku pri starših in v Slovenj Gradcu. Jože Potočnik Druga, tretja in četrta generacija Kranjcev Z leve: dedek Polde, vnuka Luka in Filip, babica Jožica, snaha Barbara in sin Dušan. 90 ODSEVANJA 83/84 Zrušil se je vihamik. Kako trdna je še gora, s katere je viharil in vihral Janko Messner" Janka Messnerja s(m)o pokopali letošnjo zadnjo oktobrsko nedeljo, dan pred dnevom reformacije. Na pokopališču v Nonči vesi. So ga položili v grob, kjer so svoj mir našli že njegovi starši pa brata in sestra. Tako je najbrž želel: da se je spokojnost rodu naselila v tem nemirnem pritrkovalcu zvestobe svojemu karantanskemu plemenu. In nam je korak zaustavila tik pred tem, ko smo se namenili razleteti po svojih doslejšnjih poteh, pretresljiva pesem domačijstva: Slovenec sem, tako je mati djala. Je zvenela kot opomin, up, veselje, obup . slovensko pač, pod sivo božjo pokrivalko iz megle in nizke oblačnosti, ki je pritiskala na messnerjansko koroško gluho lozo. Nad njo pa ... ves v soncu nebeški svod. Nismo ga videli - vedeli zanj pa. Slovensko pač. Moj prvi »veliki« stik z Jankom Messnerjem se je zgodil v tistem letu, ko sem v Ljubljani za diplomsko nalogo zastavljal besede o njegovi drami Pogovor v maternici koroške Slovenke. Štorija je znana - zgodila se je predstava v Gleju, tej pa sta poseben žmoht priložila Tomaž Šalamun in Dušan Jovanovic, ki sta k osnovnemu besedilu dodala še vsak svoj del: pesnik liričen zapis o materi in očetu dvojčkov, ki sta še v maternici in se ne moreta zbogati (posebej Anzej) o vstopu pod ledeno koroško sonce, dramatik Jovanovic pa je besedilo nadgradil z dramaturško in vokabularsko ustreznim vzdušjem (rečeno pogojno) celovške demonstracije. Spominjam se, kako mi je Marko Slodnjak dramski triptih (Messner, Šalamun, Jovanovic) pustil pri natakarici (mislim da Mici) v Šumiju: ta ga je hranila za steklenicami nad šankom in tja ga je tudi odložila, ko sem ga vrnil. Prepričan sem, da je ta civilna pošta delovala popolno in je tekst prišel nazaj v prave roke. Še bolj kot to me danes seveda vznemirja dejstvo, kaj se je v skoraj štiridesetih letih zgodilo z našim svetom: sredi sedemdesetih še skoraj čas Kremenčkovih z začetki žafransko dragih fotokopij, v novem tisočletju že knjigoveznica v takorekoč vsakem (tudi zasebnem) delovnem prostoru. Skratka -za uprizoritev sta bila združena dva vsaj na prvo žogo nezdružljiva slovenska svetova: osrednjeslo-venski s šalamunovsko preseženo prešernovsko strukturo in jovanovicevskimi odrskimi ludistič-no-absurdnimi iskanji v navezi z messnerjanskim angažiranim, narodno prebudnim gledališčem. Takrat tega nisem videl, danes morebiti vem: njihovo mimanje (srečanje) se je zgodilo na nevral- KULTURA Janko Messner (1921-2011) je bil sodelavec in tudi gost Odsevanj, posnetek iz leta 2010. gični točki umetnosti, to je v elementu biti človečnosti, k njej pa so plezali vsak s svojega konca, bolje - Šalamun in Jovanovic sta se tja namenila po diktatu ars poetica, zakaj Messnerjevo besedilo je že stalo. V svoji nebogljenosti sem se dolgo pred zadnjo piko, ki sem jo postavil v svojem poskusu interpretacije, po pomoč zatekel še k Messnerju z zasebnim pismom. In me je iz mojega nacionalno privzgojenega aktivizma (kot gimnazijci smo bili namreč prepričani, da je koroško vprašanje mogoče razdrasati samo v maniri danes še vedno živega vzorca, ki ga folklorno prakticira del srbskega življa z osvobajanjem Kosova) rešil pisatelj sam, ko me je odvezal vsakršnega angažmaja v smeri fizičnega osvajanja izgubljenih slovenskih ozemelj. No, tolaži me dejstvo, da je človeku do tridesetega še dovoljen vsakršen poskus oz. metoda dela pri preobračanju sveta k njegovemu dobremu (in meni je še nekaj manjkalo do tega starostnega limita), po tem letu pa to priliči le še zmedencu, če ne že norcu. Messner Janko je seveda vedel, kje so vzvodi moči, pa čeprav je to maksimo evociral njegov zoprnik Dušan Pirjevec, namreč - v imenu spreminjanja sveta ODSEVANJA 83/84 91 KULTURA nam preostane le še pohod skozi institucije. Ta dolgi pohod (skozi institucije) je pravzaprav čudna reč. Začne se s prvim, nebogljenim korakom, preraste pa v ... Tako je dolgo let že po tem zgoraj uporabljenem prvem (pisnem) srečanju najina korespondenca prerasla v srečanja na njegovem (novem) domu. In ko je najina pošta vse do zadnjega potovala še na izvoren način (sicer ne več peš in že brez kočij, a še vedno v kuverti z vlakom ali s čim drugim), je vedno zadovoljno prikimaval, ko je bilo na kuverti zapisano: ali spoštovani tovariš ali (slovenski) pisatelj ali gimnazijski profesor ali itd. itn. (bi rekel dr. Matjaž Kmecl), pod tem pa obvezno SOJNICA 46/ Zwanzgenberg. To je bila pravzaprav ena izmed temeljnih stopnic pohoda: dosledna dvoje-zičnost, ki je nedvoumno kazala na to, da tu, na Koroškem, živita dva naroda v pogojnem (jezikovnem in človeškem) spoštljivem odnosu. Spominjam se, kako sva pripravljala »veliki« intervju ob njegovi osemdesetletnici (za slovenska koroška Odsevanja) - vsi, ki poznajo Janka, vedo, da se takšnih oblik promocije svojih vrednot, stališč, prepričanj ... viharno-vihravi vihar-nik ni branil. In sem kar nekajkrat priropotal k njemu na Sojnico, v njegov dom (od tam sva praviloma odpešačila na vrh hriba, kjer je domoval, da se je potem skozi rastje pod nama odpirala kotlina s Celovcem kot na dlani) in besedovala (bolj Janko kot jaz, zakaj imel je kaj povedati o takrat že svoji dolgi prehojeni poti) o vsem, kar se mu je zdelo treba in vredno reči. Ko sta naju že priganjala njegova osemdesetletnica in izid revije, je po Koroškem vrelo: plebiscitarni brambovci, Haider, topografija, dvojezičnost ... pač vse kot že od nekdaj. In je vstal izza mize, za katero sva govorila, prigrizovala, merlot dolivala . vzel v roke transparent, ki ga je pripravil sam, in s katerim se je, osemdesetletnik, namenil v vrsto z drugimi in javno izraziti svoj protest proti položaju, v kakršnega tira koroška večina v poblebiscitnem času zdesetkano manjšino. In je stal pred mano, malo sključen že, a še ves živ, demonstrant, uporni Messner, aktivist, viharnik, ki kljub vsemu potrebuje oporo, da lahko je. In me je bilo kar malo sram, saj sem vedel, da bom čez dva dni rit na svojem držal, on pa bo moral spredaj, v prvi vrsti hoditi, zakaj ve se, kako se hodi, kadar Messner tempo diktira. In je bil na straži svojega tu in zdaj, sem ga v Delu na fotografiji videl. Pokržnikov Luka ni nikoli mogel iz svoje kože. To pomeni, da mu je bila prav. Kar ni ravno pravilo v teh časih, ko ne samo davki pritiskajo in draginja tare, ampak je tudi prepričanje na trgu komaj kaj vredno blago. Sva se dogovorila, da bo gost slovenjgraških gimnazijcev - organizi- rali smo literarno matinejo. In takšen kot je bil, mi je dal kar v slovenjgraško knjižnico naročiti, naj ga počakam v kraju Ais/Led ter ga odpeljem v Slovenj Gradec. In sem odšel z avtom ponj. Pripeljal se je z vlakom. Iz Celovca. Zdaj moram dodati Klagenfurta, zakaj takšna je bila Messnerjeva Zaveza. Komaj sem ga prepoznal. Z vlaka je stopil s palico na rami, na njej je bila obešena cula, na nogah šlape. Takšen je bil: govoril je, tudi ko ni pisal ali besedoval. Ves iz enega kosa izklesan. Koroški hlapec Jernej sredi koroškega Ledu. Takšen je stal, ker drugače ni znal. Ni smel. Ni hotel. Ni mogel. A ko se je postavil v slovenjgraškem kulturnem domu pred 240 mladih ljudi, se je stopil ves led in začela se je velika maša: o ljudeh, lepoti, mladosti, dolžnosti, narodu, jeziku, Koroški. V šahu jih je držal dve uri: bil je teatraličen, humo-ren, iskriv, analitično oster, provokativen . In smo zijali in se (vsaj tisti dve uri) zaobljubljali, da se bomo skušali podobno vzpostavljati. Janka Messnerja sem nazadnje obiskal lansko leto (po telefonu pa še kakšno rekla letos), ko sva mu s pisateljem Petrom Rezmanom odnesla v branje njegovo (takrat še rokopisno) dramsko besedilo Ljubljana - Gospa Sveta. Vzpodbuda za nastanek te »harmsovke« je bil Pogovor v maternici koroške Slovenke (v Gleju uprizorjene 1976) in dramatiziranega romana Venedikta Jerofejeva Moskva - Petuški (uprizorjenega 1983), oboje v maniri modernega kolaža, vrednega glejevskega obletničnega praznovanja. Obljubil je, da se bo potrudil in o tekstu kakšno besedo zastavil. Pa ni. Samo ugibamo lahko, čemu ne, zakaj Janko Messner je bil ves živ vse v svoje devetdeseto leto. Nenazadnje o tem priča njegova groteska Pogovor ., ki o temeljnih vprašanjih našega tu in zdaj govori na izrazito osupljiv tradicionalno--modernističen način. In še - ko sva z Joškom Hudlom to zadnjo oktobrsko nedeljo pred mrliško vežico Janka med »žive« priklicevala, je povedal, da je še letos junija pri njem sms-ovsko povpraševal za telefonsko številko Jožeta Pirjevca. Si pač lahko mislimo, o čem bi znala dva premišlje-valca z manjšinstvom preizkušana besediti. Teh nekaj slik s tovarišem Jankom Messnerjem se je ob poslavljanju od velikega človeka in Slovenca ter državljana sveta v meni preložilo v teh dneh slovesa. Ni veliko - drugi so z njim prehodili mnogo več. Ne vem, če bodo pisali o tem - meni se je zdelo prav, da rešim, kar imam, pred imitacijskim pergamentom, ki zagotovo in vztrajno lega in bo legal na gornje messnerjanske spomine. Andrej Makuc 92 ODSEVANJA 83/84 Mestna občina Slovenj Gradec IMPRESUM j skd j javni sklad republike s e slovenije za kulturne dejavnosti " J. 1*4' OBMOČNA IZPOSTAVA SLOVENJ GRADEC Francetova 5, 2380 Slovenj Gradec tel.: + 386 (0)2 88 12 460 / fax: + 386 (0)2 88 12 461 e-pošta: oi.slovenj.gradec@slkd.si W3H0Efflnk1 ZALOŽBA STARI TRG 278, SLOVENJ GRADEC 02 88 56 702, 041 627 496 info@cerdonis.si www.cerdonis.sMnfo@cerdonis.si TISKARSTVO IN KNJIGOVEšTVO Brda 10a, 2383 Šmartno, telefon: (02) 88 53 198 odsevanja - revija za leposlovje in kulturo Izdajatelja in založnika: Kulturno društvo Odsevanja Slovenj Gradec in Zveza kulturnih društev Slovenj Gradec Uredniški odbor: Andrej Makuc (glavni in odgovorni urednik), Blaž Prapotnik (oblikovalec in tehnični urednik), Maja Visinski Andrejc, dr. Silvija Borovnik, Milena Zlatar Lektoriranje: Nina Vožič Makuc Izdajateljski svet: Peter Petrovič, Jože Potočnik, Franjo Murko, Andrej Makuc, Niko R. Kolar, Alenka Waltl Nadzorni odbor: Franček Lasbaher - predsednik, Andreja Gologranc, Liza Krpač Častno razsodišče: Niko R. Kolar, Marijana Vončina, Janez Žmavc Naslov: Kulturno društvo Odsevanja Slovenj Gradec, Ronkova 4 (knjižnica), 2380 Slovenj Gradec, telefon: 031 324 020 - tajnica Cilka Sedar Fotografije: Tomo Jeseničnik, Jože Repas, Primož Podjavoršek (stalni sodelavci) in arhiva Odsevanj ter JSKD Grafično oblikovanje: Epigraf, Blaž Prapotnik, s. p., tel.: 03 759 34 23, info@epigraf.si, http://www.epigraf.si Produkcija in distribucija: Cerdonis, d. o. o., Stari trg 278, Slovenj Gradec, tel.: 059 010 576, info@cerdonis.si Tisk: Tiskarna Grešovnik, 400 izvodov, november 2011. Cena: 6,5 EUR - naročniki 6 EUR 93 , u a » j ¿ » vijvíi %.../■.■. -v>i un a » v ii tuittiv o vvi ■ib' w'ft/í fît ni^íiV fW/nVíri foliS ft-t ¿«^ri»/ ^»'fíf f» hhíí m^I í#dad( g? eí9 Utira? n5 é iufcsmta m* ^daaf 1otrrro>i1h íltáti^ducif g? cí? lanm? tío I Momia ffTggjjïïw b pj ô mliie bitib9 ¡feUcctüalib^Cpnec affoíifl oña trnet tañe pjè ftifoe bín'b9 ¡fcncclualib^CpfflSjy íbf fcFajt.O bai qóe criít (rcapofílü Waailt«áéi¡atiírdib^fcFají.(J ^n baí qóc crût (rca^'jffSTmff tôt» 2 f5î fobânttfà por ¡tfderari cpp?f ei* itídnafc í m5.1T3? ño w fô: fcbâf itčfo pót Aderen cflr1*'^ twjnfl frac* q o Fef ïtiftàtatiçatz° quotid:-, ÏT^v-'^'-' ''^v í nrntbiejsqífonwófoítentctced - ■ ointelafifttffff oft w"pcdalec9 i^ta % " ■ T ■ itfq?nô. *jpnéíaLbíince rfff aííd cllectía q é índÍTigida reüq medie ■,n irim" é úifoíte vb arauií' f.c aliq foi i v :E<. v / ^^^^^^^^^^^ ?' lU qi aíf^S ¡fcncctuaí tíroTgfic.pjaíiínbaíqóccrúttrcí ÍmdímTtMc.f,¡íeltec£?biiaii^vft£n¡ F ? ' bile-iid efl id milí bileq.' qlibj qli'taií itpmdiir acfflra e laimuouenutit Kjiuuipiity qntj? quim argüí/ fíe alie9 foime latito! meihrai" ad mcfurá íbbí cí^GB* argaif fíe foime latííoí nalíiietqifípí5cri; éóifofts tfitffoí (oifoh's z oílfoíisgí zf.pria títietqjfíéfiiToFie 1 níffo; iÉfpfte:)í¿ (í.a.cít pnú pedalee9 *¡tia rtl'o ípa nec í rnforis nec&efoü'e;í:¿ (t.a.cct w¡í pedale gra fúc.a.iion eft albíi tire ni^ aÍi0Wed:ctaacct alba ü alia nigra túc.a.tion ect alfcú ncc nicf aíís ?a'ró fít ijiforít frígida rc!¡5 medies cí q? rit.a.vmí pedale t? vna'pé fít ijifofít frígida re!i5 rccdtc . i., í- , .. :i ^ducif gf ei? latiiu? tjo e ulFcimis mi ^diotfntfironti iflati j>duci{ g? ei9 lan»? no i ¡jifcimtaiJKgS epj6 mliie bW ¡fcnccraalib^.Cp tiec tsffoHs ptia snet x me pj 6 mtae birib9 ¡feHectualib^Cpl^ESSS libf foFaji.C 3fn bat qoe erut trea pofidti pi a tOJi ii ¡af «ftid ib^" fcfa ji. G ba£ "i®6 cri't ^oee c^da cu ahgb^žfcnptoib9.^11 P*^da cu aligb^žficriptotb9» BicbCt folufcea ad ptno bjetj© Mbee^^patebCt folufčee :(|J£tiatu ad |iice:qda.acfr!fQlc0.5ttbafc tnp!i]C Tlo qp> qda Št i'u&(iic6:qdaacirira!ce. JfttbšT e ftnpltalCTj^? 5r buana.GS" tip (p fufeaTc; ti f^jniteis gdj iteft D^for bfiana.CS? no fo: fiifeSTij qntfi ad ei^cc gmaTiiiu. z° qntu ad fa pot pdierai copliiit.p" qntii ad ei?cč grraltBu, z? qntu i q? ton fDbairittfa porpfsderari enp^l;«9 Itfduc^i i ma.j5

e a :a itellect atiVcuifortg vb arfuii' U aliq for uTibilisu P one tuilia lattiu0 eltoj vrejcTcft5r,atitn° tio e uifcimta QiWori9:qm lan'ro?w'cit mtefioj ■ <_ f , w ^ ^ , _ „ „ „ „ , ----------v edalec^vna' iîûfpî^pcfi _ ont» írtíiti^pdud/ g? eí? Iantnî nô é ûtfcî œnct x ans pj è mftte bírib9 ¡feUectualib^ ilèlatiradib'f fci^îî.C ba£ flôe crût icwií' »íftíctócs^dá eu aligb'ôliriptoib9» P^.^pajcbût foluíces :cG£¡tiát¿j ad j |dâ ít iubfl(ee:qdà.ac(iïfatce. Ítibáfí en, Í itÎftDÎ(Srbijana.ÇSïtioduc\{ g? ci9 lantiiî tjó I ûtfc i omet tañe pjè ni lite bínb9 ifellccttialib9 ilíilatítndíbf foFa^O ba£ ^ cr"í k<íi( ciftttt5¿0^dácú aUgb^ôfcriptcib9. •e^^patebût folufcce icCâinâtù ad ^dâ lit ¡*úb^Íee:qdáaccfitalc0> Jfttbâfé et Ó ÍCC6 Qlffçr bûana.ÇSï tiP fcjfutfll )npti'cit,pí qntii ad ei^cé grrâftuû. z? qm iâ.C3r •PíV fe1 fcbántéía pót?fderari 1 çi' eêitVcidtrace q oF et ínftátancg.z'! que aerfàjtgtiâ-îintbîcp qífomarófoite nti cuiufiibî foime lafito! ÍSSft w« pcdale cf 9.JÊÎ ar^iif cç né* *^>nc: albn ncc r.iff pt ce a ia itellectia q é indÍTÍgida re'iq me tullía lanía" é ûtfoft'e vb oratiii' f.c abc tt?&icif mtcfio} vrejctéfiô^'atitn? nô é ûtfc: ma accnfali qi aliq é fÔjttuj9 ifellccmalib9. c9 lilla é látiro? g? rc.pj gn¿n bac qôe crût li c^rnbm é mdímfibfle.r,tíel[ee¡?bnan9: vi de ê tdimïibile t id cfl idiuifibile q; qlib} q Tura (nbí arguif (íc alief foime la iijg gî ic.píía ttijet q: fi ?iûctt; éôifofio 11 [fora nec ftÉfofie:lîc (t.a.cct wû pedale c9 ba -ï alia nígra ràc.a.non ect albû tire nigjî «dale t? vna'çé fit Otfofit frígida reîi^ me la tSf pî ^poum.Ç€laaT!o argtiif f.talît 'orçth í(tátiipducií' gî ci9 lantiif tjô é ûtfc 1 tsnet taño pjè mtoe bînb^ ¡rclîcctualib9 jáéilatimdíb^fcfafí.G ^tt bac qce crût n'ceiif &!ftrttóé0^dácú aligb'dfcriptôib9, re^^patébCt folutoes :cC®uátu ad. qdâ ít iüwíee: qdá.accíttalce^ 5ttbáf é M >nplicir\p; qntû ad ei^cé Eirafinii. zt qn i lâ^dS r ij®^ fóifobántcíá pót^derarí ( çi9 tê íB"c¡dtraoe q oF tí ínftátanca.z'! que Bcrfc? £>ïo;î mtbíe^ ^ íf5maíó fo»e ut 1 Rimo qnfivtp an'uflibj foime lafitoí íí uft vtiù pcdale A 'o:mia vfeiiFori^JÊt ûrgjtfq? né» -|f>irîctalbfi ncc 5efoima fabâiûvt x>e itellectia q éindÍTÍgida me ïifibi[ie:x P 5Í10 tttiUa et9 latita"é ûifoFi» vb argüí/ f.c alii )ífFoFÍ0:qm lafltoï oícit intefioj vf ejrtÉftÔe^anm? do Í ûtfc "T1 rtjj-niif frt'mrt 1 rti aîi'Z S fíírt«th9 ¡f0Rrrttiahb¡9 9770351366001