Na pokopališči.
Daiies so vsi svetniki! —
Idiva, Ijubo dete, malo ven iz niestuega hrupa. tja, na 6ni tihi kraj, ^er v krilu matere zcmlje počivajo telesui ostauki uliogih zemljaiiov! Oai, ki so bili pred nanii v tej solzuej (iolini, oui, katcre zJaj krije 5ma prst — 6ni naa dane3 vabijo k sebi, da n& njihovii goniiinh obhajamo njihov spoiaia.   Ns
171
opustimo njihovega milega klica in pod&jmo se danes k njim. ker danes ali jutri klicali b«mo morda tudi mi: noh. ne pozabite nas!" — Torej, Ijubo moje det«, bodi mi zvest spremljevalee in idiva tja na pokopališče! A. daleč imav» Se do groboT. Da nama hitreje mine čas, oglej?a se med potjo malo po priiodi. Glej, zdaj uže umka narava! V pomladi je bila v polnej krasoti. in Slovek se je topil t popolnem TeseJji. A zdaj, — kaka izprenieuiba! Oropana je naraTa vse krasote, in človekovo srce vsega veselja. Jesenski boj z zimo j» pri kraji. Uže razpošilja zmagovalna Tladarica svoje poslanee, da jej po njenem okusn priprarijo novo kraljestvo. Maogo se je užd izpremenilo. MaJi ptički, ki nam so v veselej pomladi vfidrili obraz in oblaževali src^, 6utili so tado zimo ia Sli so si iskat nove gorkejSe domovine. Glej, r&vno tam gori okoli zvonika se zbirajo donui^e iastovke, dav TeliMh tropah skupaj odriaejo fiez gore in doliae, cez mesta in dežele, reke in širno morje v gorkejše kraje. Nemajo no-benega vodnika, in vendar ne zajdfjo aa dolgem popotoranji. In koliko bodo vidile in sknsile na tem daJjnem potu! Tudi ti, prijateljček moj, rad bi plaval ž njimi v da]javo, da bi videl aa tem popotovanji bogata mesta. fudeže filoveških rok, vzorne braj*?, da bi gledal — o groza! — 6ne kraje. ki so politi z naSo krvjo, bratovsko knrj6! Hi-epcneaje. neutiSno lirepenenje spojeno z bridko otožnostjo se ti vzbuja t ncdolžDem srei, ljnbo nioje dete! A tako je Mo, tako je — in drugaCe bode! Tedaj s Eogom, mili, veseli gosti! Bodite srečni na dolgem popotovanji. m ljuba ponJad naj vas zopet zdrave nazaj prinese ia z vami tudi veselii poročil iz daljnih južnih krajev.
Na izmaku preljube jesčni so umrle tiidi nežne cvetice, Ie tii in tam stoji še katera osamljena, ler Caka, da tadi ajo poseče meL ostre ziine. Veter gro-lovito goapodari. Neusmiljeao podi po nebesnem oboku sem ter tji siv» oblake, ki nam zdaj pa zdaj zakrivajo milo rnmeiio soJnfe in ujegove blagodejne žarke. A tudi nižje sega njegova moe: drevjn jemlje kiai in Iep6to, da bode kmafo stalo prazno in golo. Ziina sb uže približujn v svojej mralej, belej obleki. Ona je podoba naSe starosti in suirti. Kadar bomo stari. pokrili bodo lasci beli kakor sneg našo glavo in po malcm bodo izpadali, kakor listje z dre?ja. Truplo naše bo lezlo k zemlji, umrlo bo in pokopali »a bodo v hladuo, 5rnt> zemljo na pokopališči, kamor sn ravuo zdaj tndi dospela.
Staro tn mlado se gnjete užč pred vhodom pokopališea. Nekateri 8e užž Tračajo in vsem ae vidi na obrazu. da se jirn je globoka otožnost vlegU na dnfio, bivSim na njivi mrtvažkih glav. — Zdaj sva ua pokopališči. Idiva najpred na to straa, kjer naju Ijudj^ ne bodo motili v najinem premBljevaojL Glej, kako je tii vsc samotnol — le tn in tam brli žalostno kaka lufioa! Kako to? Glej, W počivajo Ani, katerim nij bilo v življcnji odmerjeno bo-gastvo uiti visoki stau, nego boriti se jiin je bilo z bždo, britko bedo, in v potu obraza so si moraii služiti vsakdaujoga kruha. Zaniiievaiu so bili na tem svetn in glej, tudi po smrti gra flovek nekako zaničljivo mimo njihcvih groljov. Tako je, Jjubi moj, dandenea člorežtTO gajUc iu pnblo!   Vzdiliniva saj midva,
k nebn za duše teh sirooiakov!-------Idiva dalju miiuo gomil — zapuščenii
-------nš! — tam t kotu ne sam^va grob!  V njegovum znožji klefti deklica;
z rokama si zakriva obraz, ljridke solze s« jej ndirajo iz oti, — obleko im% borno in pogostjii vzdihi zuafijo ujeno Jiotranjo bolest. Br2 ko ne, <la jej počha, jod zemljo drago truplo, traplo mile mamice! — To je žaloat, Ijubo detel
Je-li kje večja nesreča na zemlji za maloletnega floTekt ? — In Bog zna, je-li ne trohnč ne daleč materinega grolja tudi kostf blagega očeta ? Tak otrok je največja sirota na stpUi! Grenka, mladostna leta bo takim sirotam od-merjena; najskrbnejša Tamhinja, naj Jjubeznivejša oskrbnica jim izgine s poveršja zemlje. in nedolžni ubožček je izpostavljen hudobneniu svetn, da joka užč v mladosti — v fasu rajskega veselja. — In taka sirota, dete moje, gotovo je tndi 6na deklica tam ! Kak6 pa tudi ihti: nikakor se jij ne da lofiti od ljnbljenega grolia — til se kaže prava otrofja ljnbezen. A njena mati bfra zdaj nad zvezdaini in prosi za blagor STOJe sirotice. — Stopiva tja k bornej deklici in prašajva jo. kaj jej greni detinaka lcta. Ravno sva jo vzbndila iz žalostnega premišljevanja, — kako plašno se je ozrla! Na najiuo vprašanje odgovarja. da jej je zlobna sinrt vzela stariše. da ta v tem konci ležiju mati, a tam v drugeDi konci oSe. Cforke solze jo oblivajo pri odgoniru, srtna žalost jo ju zmagala. Podajva jej kak majhen dar! — Kak6 hvaležno ga je sprejela! nTiso5era hvala" govori iz njeuih rosnih oLi. Idiva dalje od tcga žalostuega kraja! Zdaj sva prišla nU bolj med ljudslTO. Vso najino pnzornost obrača nd-se krasen kamenit spojniiiek, dTigajof se nad dragocouo plofo. Če stopira bliže, Citava ua kamenencj plMi, da pod njo spi smrtno spauje imeDiten bogataš, ki je iinul v žirljeuji vsega v oliilnosti, ki ga je vse Fastilo in se mu vse pri-klanjalo. — A kako to, da stoji nad njegorini truplom golo kamenje in da ga nij veaca ua njegovcj gomili? LehkodnSno gredč ljudje raeino njegovega giobii — a ne rekel bi dosti, da je med njimi mnogo takii, ki so po njem obogateli, a zdaj se niti ne zmenijo zanj. — Vidiii, ljubo dete, to je nehra-ležuost sveta! In ti, o človck, ki trohniS v črapj zemlji. kaj ti zdaj koristijo kupi zlata, kaj ti koristi tvojc obilo premoženje. za kstero si ae trudil uoč ia dan ? Kaj žanjeS ? Odgovor žalosten: nehTaležnost! 6tti, katerim si zapostil vse sroje imetje, Cmi ge niti ne mislijo Da to, kje da je sletl njihorega dobrot-nika, kateremu ju zilnj odlofiena, kakor najubožnišemu prosjaku — liiSica mala!
-----------Glej, Ijubo dete, taka je osoda našemu hitjn!   Človek, ltrona vsega
stvarjenja — postane kup^ek prahti — vsa njegova prizadevanja  so ničevna
—  le dobra dejanja živijo ž njiiu, ter j« ponese s seboj t vefnost! —
Zdaj sva prišla v veliko gnječo Ijudi, ki radovedno gledajo tja na 6ni kraj. Kaj je tam. da jih lako mika? Gomile so, polne lepUi veacev. malo ne ovite v samo evetje! Kaj je neki v teh gomilah? Ali morda kaj druzoga kakor v <Snih, ki svaje už<5 obhodila! ~S6, Ijnlio dete, ravnc tak6: pod venoi in pod cvetjein je — prah in pepel, ostudna ervjad!   Glej! to jo podoba floveka
—   hinavca!   Žalostna primera — a vendar resnična!   Jednak ovenSanemu grob« je hina?ec. liziin:  njegora vaajnost je lepa, slatlko je njegovo govorjenje
— a srce niu je &nc, njegoTO srce hrani strap, ki te ukonči c prvej priliki! Tak človek, ljubi uioj, roža je, za katero stoji atrupeni gad skritl   Ogibaj se takih gob, ki eo od zunaj lepo pikaste, a od znotraj ostudne, stmpimo čme! Zapnstiva tudi ta prežalostui ki"aj pokopališča in idiva dalje!
Videla sva do zdaj Tsakovrstne groliove — postojva še malo pri tnm, ki je tako uiajhen, iu krije brž ko no tniplo kakega otroka! 0 blagor mn, ki zdaj gleda v sredini nebeskih krilatoev \z višin na nas tnžue zemljane! Blagor nin, trikrat blagor! — On še nij oku?U grenke pijače življenja ¦— in vzdignil se je v svojej  nedolžnosti med angeljce!   A]i ae ti solzi ok6,  potrpežljivi.
173
EptemljCTalček? Bes, Hcrceka se v dviši irimdi tegfc, ko se piepriS& tmi tsm krsji. kako ubožno je naSc žiTljenje, kako nestalno naše bitje. 0 dete moje! ob jednem pa nam ta kraj daje sladko npanje. ila so to duri, skozi katere bomo šli tudi mi v boljšo domorino, obljubljeno deželo! — .—
Zdajci so ae nauia vstavile nog^ pred spominkom, sicer nbožnim, a napis nama kaže, da krije blago truplo, prezgodaj umrlo! Tti poCiva mož, ki je žrtoval vse avoje moči, Tse svoje žirljenje za svoj n-^rod 1 Velidestno se sreti njegovo ime v povestnici Eažega D^iroda. Peval je krasne pesni svojemu ni-roiiu, bil mn je zvest boritelj, po^nomanja vredea za vse svetinje s^ojega rodti do hladaega groba. Kako drag je bil ta mož svojim rojakom v življenji, kako draga so nam potomeem njegova dela, njegova prizadevaiija, ki so obrodila užL mnogo mnogo sadi, — svedočijo preninogi venci, katere so mu poklonili njegovi hraležui rojaki in prijatelji. In tudi živelo bcde DjegOTO im^ v srcil potomcev! Žni naj Bjegov spomin na veke in l!og mu daj mnogo iivrstih Dasledoikot!  Lehka inn zemljica!-------
Se Ted66 kak6, ljubo dote, dospela sra zopet do mt, pri katerih sva priSla, in tako sva končala svoj obhod na grobeh. Glej, užž se večerni hlad ¦sle-ga na utrajeno zemijo in skoraj sama sva ostala na tem 3kri"vB03tnem krajL Obbodila sva ga, gledala, žiitila in razumela sva ga. Citala sva iz skrivnostne kiijige io si napojila duha s svetirai resDieami. Končala sva srojo nalogo in sladko bodeva po5iyala! 0, da bi tudi dobro in vestuo izvršila nalogo živ-ljenja, ter z veseljem in zadovoljnostjo se vlegla k spanju v tiho gomilo, kjer bodeva. Sakala novega, lepšega. daeva, ki nama bode onstran zazorU ia sijal —
na Veku! —                                                                          Danijel Majaron