Kakovostna starost, let 17, Si. 1,2014, (3-15)
© 20M Inštitut Antona Trslenjuku
Simona Hvalic Touzery Tradicionalne socialne mreže najstarejših ljudi v Sloveniji
POVZETEK
Ljudje, stari 85 let in več, so najhitreje naraščajoča skupina prebivalstva, kije v Sloveniji slabo raziskana. Uporabili smo bazo podatkov mednarodne raziskave SHARE, ki je v vzorec zajela tudi Slovenijo. Podatki o socialnih mrežah starih ljudi, s poudarkom na najstarejših ljudeh, so bili obdelani s statističnim paketom SPSS 20.0 z vidika opisne statistike 1er bivarialne analize. Socialne mreže pomembno vplivajo na zdravje, duševno počutje, kakovost življenja, družbeno solidarnost in aktivno staranje. Z vidika teh dejavnikov so najstarejši ljudje ranljiva skupina, saj se v višji starost i zmanjša velikost tradicionalnih socialnih mrež (p=0,002), spremeni se njihova struktura; upade delež partnerjev (p=0,000), prijateljev (p=0,017), bratov in sester (p=0,000). Delež prejemnikov in izvajalcev pomoči se spreminja s starostjo (p=0,000).
Ključne besede: socialne mreže, stari ljudje, najstarejši ljudje, SHARE
AVTORICA: Prof. dr. Simona Hvalic Touzery jeprodekanja za raziskovan je na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice. Je izvajalka predmetov Sociologija zdravja in bolezni in Komunikacija v zdravstvenem in negovalnem Umu ssupervizijo, Promocija zdravja in Geronlotaška zdravstvena nega z geronlologijo. Njena raziskovalna področja so: socialna geronlologija, najstarejši ljudje, družinski oskrbovalci starih ljudi, sociologija zdravja in bolezni, promocija zdravja in komunikacija.
ABSTRACT
Traditional social networks of the oldest old in Slovenia
People aged 85 and over arc the fastest growing population group in Slovenia, yet un-derrcscarched. Ihe present analysis is based on SHAREs Wave4 which obtained dala also for Slovenia. 'I his allowed us to assess Ihe social network of older people wilh Ihe special emphasis on the oldest old. Data were processed using statistical package SPSS 20.0. Social networks have a signilicanl impacl on heallh, well-being, quality of life, social solidarity and active aging, 'ihus, oldesl old arc vulnerable group of people, as Ihe network size reduces wilh age (p = 0.002) and Ihe composition of social nelwork changes; share of partners (p = 0.000), friends (p = 0.017) and siblings (p = 0.000) in social network decreases with age. The propolion of recipients and providers of help also chages wilh age (p = 0.000).
Key-words: social network, older people, oldesl old, SHARE
AUTHOR: Dr Simona Hvalic Touzery, Assistant Professor, is a vice-dean for research at College oj'Nurisng Jesenice. She is a lecturer oj Sociology of Heallh and Disease, Communication in Supervised Ilealth and Nursing Teams, Health Promotion and Gerontological Nursing wilh Gerontology. Her areas of academic and research interests are: social gerontology, oldest old, family carers of old people, sociology of health and disease, health-promotion and communication.
3
Znanstveni iti strokovni članki
1. UVOD
Trenutni in prihajajoči demografski trendi poslavljajo pred sodobne družbe vrsto izzivov, s katerimi se človeštvo še ni soočalo. Naj jih omenimo le nekaj: kako prilagoditi družbo vse večjemu deležu starih ljudi in vse manjšemu deležu otrok ter aktivne populacije; kako poskrbeti za vse večji delež onemoglih starih ljudi in se uspešno spoprijeti z demenco, ki je danes veliko bolj razširjena kot nekoč; kako v družbi čim bolj izkoristili potenciale in zmožnosti starih ljudi; kako se odzvati na spremenjene potrebe starih ljudi; kako doseči socialno čim bolj osveščeno in prijazno, a hkrati finančno vzdržno družbo. Na vse te nove izzive se lahko uspešno odzivamo le s pridobivanjem novih znanj in spoznanj, tudi prek različnih raziskav.
Ljudje, stari 85 let in več (imenujemo jih najstarejši ljudje), so najhitreje naraščajoča skupina starostnikov. Ti so v Sloveniji leta 2013 tvorili 1,5 % prebivalstva, leta 2030 jih bo 3,1 %, leta 2060 pa jih bo že 144.468, kar pomeni 7,02 % slovenskega prebivalstva (SURS, 2013). Skupina ljudi, ki so stari 80 let in več, se letno poveča za 3,8 % (Verot, 2010). Kljub tem demografskim trendom pa o najstarejših ljudeh v Sloveniji ne vemo veliko, saj so pogosto izvzet i iz raziskav ali pa so v njih številčno premalo zastopani, da bi prišli do pomembnejših informacij. Mednarodna raziskava SI IARE (2011) nam omogoča vpogled v ta segment prebivalstva; v tem prispevku bomo iz njenih podatkov pogledali socialne mreže starih ljudi, s poudarkom na najstarejših.
Kol ugotavlja Ramovš (2003) je »kakovostno življenje v vseh življenjskih obdobjih odvisno od dobrega razmerja med osebno samostojnostjo in ustrezno vpetostjo v medčloveške povezave«. Obstaja vrsta definicij socialnih mrež. Ramovš (2003) pravi, da je »mreža - natančneje socialna mreža - strokovni izraz v socialnem delu in drugih strokah, ki kaže človekovo vpetost v socialne skupine in skupnosti«. Hlebec (2010) meni, da »socialno omrežje 'posameznika predstavljajo ljudje - to so običajno družina, prijatelji, sosedje ali sodelavci - ki posamezniku s svojo prisotnostjo in vzajemno pomočjo omogočajo kakovostno preživljanje vsakdanjega življenja.« Pri slednji gre za definicijo tradicionalnih socialnih mrež, ki so bile bolj izrazile v tradicionalnih družbah, v moderni družbi pa so izgubile del svoje vloge in izoblikovale so se nove socialne mreže - npr. prostovoljske, državne, zavarovalniške, civilne in podjetniške (Ramovš, 2003). V tem prispevku bomo ugotavljali vpliv tradicionalnih socialnih mrež na kakovost življenja najstarejših ljudi.
Raziskave kažejo na močno pozitivno vlogo socialnih mrež v vsakdanjem življenju. Te vplivajo na kakovost življenja starih ljudi (Berg in dr., 2009; Litwin in Stoeckel, 2013; Pinquart in Sorensen, 2000; Stoeckel in Litwin, 2013) in so pomemben dejavnik zdravja, dobrega počutja in zadovoljstva z življenjem (Cornwell in Waite 2009; Dahlgreen in Whitehead, 1991: 11; Peindl in dr., 2013; Hlebec, 2010; Merz in Huxhold, 2010; Pinquart in Sorensen, 2000). Stari ljudje z močnimi socialnimi mrežami se učinkovileje spopadajo s stresnimi dejavniki (Krause, 2004; Sadi in I Ilebec, 2009). Socialne mreže so tudi varovalni dejavnik pred depresijo (Berg in dr., 2009; Croezen in dr., 2012). Dobra socialna mreža blaži upad funkcionalnih sposobnost i in boljša kognitivne funkcije pri starost nikih (Pahor in dr., 2009), krepi družbeno solidarnost (Stoeckel in Litwin, 2013) in igra pomembno vlogo pri vzdrževanju aktivnega staranja (Cornwell in Waite, 2009). Kot take so socialne mreže bistveni sestavni del staranja tudi v 21. stoletju (Stoeckel in Litwin, 2013).
4
Simona Hvalic Touzery, Tradicionalne socialne mreže najstarejših ljudi v Sloveniji
V	Sloveniji so socialne mreže si arih ljudi dobro in poglobljeno raziskane (Filipovič I [rasi in Hlebec, 2012; Filipovič in dr., 2005; Hlebec 2009, 2010, 2012; Hlebec in Filipovič Hrast, 2012; Novak, 2004; Pahor in dr., 2009; Ramovš, 2003). Njihova pomanjkljivosl je le, da vanje najstarejši ljudje kol samostojna skupina v glavnem niso bili zajeli.
Naš prispevek ugolavlja velikost in seslavljenosl socialnih mrež starih ljudi, značilnost povezav med starimi ljudmi in člani mrež (frekvenco stikov, geografsko oddaljenost, moč povezav) ter v kolikšni meri so stari ljudje ponudniki ali prejemniki pomoči. Rezultati so analizirani glede na mednarodno uveljavljeno delitev starostnikov: mlajši starostniki (6574 let), ljudje v srednjem starostnem obdobju (75-84 let) in najstarejši ljudje (85 let in več) (Pilcher 1995).
2.	METODE
Rezultati temeljijo na četrti fazi multidisciplinarne Raziskave o zdravju, staranju in upokojevanju v Evropi - SHARP (ang. Survey of Health, Ageing, and Retirement in Europe) (Share Release 4.0), izvedene leta 2011. SI IARK podatki vključujejo nacionalno reprezentativne podatke ljudi, starih 50 let in več, v vseh 27 državah članicah Kvropske unije. Vzorci so verjetnostni. Zbiranje podatkov je v Sloveniji izvedel Inštitut za ekonomska raziskovanja. Iz osnovnega vprašalnika, ki vsebuje 20 različnih vsebinskih sklopov, smo v obdelavo vključili vprašanja iz štirih vsebinskih sklopov: demografija, socialne mreže, družina in otroci, podpora okolja.
V	Sloveniji je bilo v raziskavo vključenih 2756 anketirancev, Za potrebe naše raziskave smo obdelali vzorec ljudi, starih 65 let in več, tako je končni vzorec zajel 1306 ljudi. Povprečna starost anketirancev je bila 74,4 leta. Žensk je bilo v vzorcu 56,6 %.
Podatki so bili obdelani s statističnim paketom SPSS 20.0 z vidika opisne statistike (frekvence, ukaz descriptive), bivariatne analize razlik (Kruskal Wallis II test, Analiza variance--ANOVA) in bivariatne analize povezanosti (Pearsonov koeficient korclacijc, Spearmanov korclacijski koeficient). Za statistično značilne smo upoštevali vplive na ravni statistične značilnosti 0,05 in manj. Pri obdelavi podatkov smo za socialne mreže uporabili nekatere generirane variable, ki jih je pripravila SIIARF, skupina.
Etične standarde SHARE so pregledali na Notranjem revizijskem odboru Univerze v Mannheimu (University of Mannheim Internal review hoard (1RB)).
3.	REZULTATI
3.1 SOCIODEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI STAROSTNIKOV
Delež žensk narašča s starostjo, zalo govorimo o feminizaciji starosti. Delež poročenih s starostjo močno upade (s 73 % pri mlajših starostnikih na 38,4 % pri najstarejših), hkrati pa se poveča delež ovdovelih. Več kol polovica najstarejših ljudi je ovdovelih, in sicer v povprečju 17 let. Ljudje v srednjem starostnem obdobju so bili v času anketiranja vdovci/ vdove v povprečju 15 let, mlajši slaroslniki pa 12 let. Stari ljudje s svojimi parterji preživijo velik del svojega življenja, Čemur pritrjujejo podatki o letih zakonske zveze, ki se v povprečju gibljejo od 43,7 leta pri mlajših starostnikih, do 50,1 lela pri ljudeh v srednjem slaroslnem
Znanstveni iti strokovni članki
obdobju in 46,4 leta pri najstarejših ljudeh. Slari ljudje imajo v povprečju dva otroka, med 3 in 4 vnuke, delež prastarševpa s starostjo strmo narašča (Tabela 1).
Tabela 1: Socio-demografske značilnosti starostnikov, SHARE, 2011, n=I306
Značilnosti
Spol
Ženska Moški
Starost(v letih)
Zakonski stan
Poročen (živita skupaj) Izvenzakonska skupnost ali registrirano partnerstvo Poročen (ne živita skupaj) Samski oz. nikoli poročen Ločen Ovdovel
Leta poroke Leta vdovstva
Število potomcev
Otrok1"
Vnukov2"
Ima pravnuke3"*
65 do 74 let (n=724) 75do84let(n=483) 85 letin več (n=95)
% ali vrednost Min-Max % ali vrednost Min-Max % ali vrednost Min-Max
54,4% 45,6%
69,5 65-74
73% 2,1%
0,4% 2,5% 3,6% 18,4%
43,7 (n=356) 12,5(n=133)
2 (±0,979) 3,01 (±2,327) 10,5%
1-57 0-47
0-8 0-20
58,4% 41,2%
79,0 75-84
58,2% 1,0%
0,6% 4,2% 1,0% 34,9%
50,1 (11=178) 15,4(n=166)
1,9 (±1,116) 3,4 (±2,767) 39,8%
7-61 0-50
0-6 0-16
63,6% 36,4%
87,6 85-99
38,4% 1,0%
0% 4,0%
56,6% 46,4(11=29) 17,54(11=54)
2,3 (±1,608) 4,1 (±3,058) 67,1%
27-64 0-53
0-8 0-15
l'r -0,027, p-0,398,2"ripi-0,136, p-0,000, 3 "r¡--0,421, p-0,000
* Speartnanov korelacijski koeficient (dvostranski) - r: p<0,05 pomeni, da sla spremenljivki
povezani med seboj in odvisni. ** Pearsonov koeficient korelacije: - rp: p<0,05 pomeni, da sla spremenljivki povezani med seboj povezani in odvisni.
3.2 SESTAVA IN VELIKOST SOCIALNIH MREŽ STARIH LJUDI
Podatki o povprečni velikosti socialnih mrež in povprečnemu številu družinskih članov potrjujejo, da glavni del socialnih mrež starih ljudi sestavljajo družinski člani (82,8 %). Podrobnejši razrez o tem, kdo so li družinski člani, je pokazal, da gre za partnerje, otroke, brate in sestre ter vnuke. Podatki o njihovem deležu v socialnih mrežah se glede na starostno skupino močno razlikujejo (p<0,05). Pri mlajših starostnikih so partnerji najbolj zastopani član socialne mreže, kar opazimo tudi pri ljudeh v srednjem starostnem obdobju, le da imajo ti nekoliko nižji delež partnerjev v socialni mreži. Pri najstarejših ljudeh tvorijo otroci polovico socialne mreže, partnerji le še tretjino.
6
Simona IIvalič Touzery, 'tradicionalne socialne mreže najstarejših ljudi v Sloveniji
Velikosl socialnih mre/, upada z višjo starostjo (p=0,002). Največ (52,1 %) jih ima v svoji socialni mreži eno osebo, 18,5 % dve osebi, desetina pa tri osebe. Delež tistih, ki v svoji socialni mreži nimajo nikogar, s starostjo narašča. Med mlajšimi starostniki je takšnih 8,6 %, pri najstarejših ljudeh pa 12,1 %. V socialni mreži starih ljudi, ne glede na starostno skupino, prevladujejo ženske (p>0,05).
Tabela 2: Sestava in velikost socialne mreže starih ljudi, SHARE, 2011, tt=1306
	Skupaj	65 do 74 let	75 do 84 let	85 let in več	r 1 2/r 5 (s) /F '(p)
	(n=1.306)	(n=724)	(n=483)	(n=95)	
V socialni mreži so:					
družinski člani	82,8%	84,0%	82,0%	77,8%	-0,040(0,144)
ženske	69,3%	71,3%	66,3 %	69,7%	-0,043 (0,120)
partner	55,1 %	61,9%	49,5%	33,3 %	-0,182 (0,000)
otroci	36,7%	34,4%	37,5%	50,5%	0,028(0,320)
prijatelji	12,8%	14,8%	10,8%	8,1 %	-0,066 (0,017)
bratje/sestre	8,3%	10,2%	6,4%	4,0%	-0,162 (0,000)
vnuki	2,6%	1,5%	3,3%	7,1 %	0,018(0,525)
člani formalnih služb	0,3%	0,3%	0,2%	1,0%	-0,023(0,401)'
drugi	10,1 %	9,4%	11,2%	10,1 %	-0,001 (0,984)
Povprečno število družinskih članov v socialni mreži	1,48 (±1,047)	1,54 (±1,085)	1,40 (±1,005)	1,39 (±0,932)	1.517(0,220)
Povprečna velikost socialne mreže	1,66 (±1,279)	1,75 (±1,358)	1,57 (±1,188)	1,47 (±1,043)	4.122 (0,016)
Povprečna velikost gospodinjstva	2,79 (±1,463)	2,70 (±1,402)	2,90 (±1,535)	2,85 (±1,508)	2.853 (0,058)-
Velikost gospodinjstva - število članov:					
1	14,5%	15,9%	12,8%	12,1 %	
2	37,2%	39,8%	33,3%	37,3%	
3	24,7%	22,0%	28,0%	28,3%	-0,059(0,034)
4	11,6%	10,6%	12,8%	12,1 %	
5 in več	11,9%	11,7%	12,5%	10,1 %	
Najbližji član socialne mreže živi:					
v istem gospodinjstvu	61,1%	65,7%	57,2 %	46,5%	
v isti zgradbi	6,0%	5,1 %	6,1 %	12,1 %	
manj kot 1km stran	12,5%	10,0%	15,7%	16,2%	0,066(0,018)
od 1 do 5 km stran	5,8%	5,1%	6,3%	9,1 %	
od 5 do 25 km stran	3,2%	3,5%	2,9%	3,0%	
25 km in več stran	2,1%	2,1%	2,3%	1,0%	
drugo4	9,3%	8,5%	9,5%	12,1 %	
7
Znanstveni iti strokovni članki
1	Spearmanov korelacijski koeficient (dvostranski) - r: p<0,05 pomeni, da sta spremenljivki povezani med seboj in odvisni.
2	Analiza variance - ANOVA: F-p>0,05; razlike med variancami vseh treh skupin niso statistično pomembne.
3	Pearsonov koeficient korelacije r(p): p<0,05 pomeni, da sta spremenljivki povezani med seboj in odvisni.
4	Drugo: zavrnil odgovor, ne vem, odgovor se ne nanaša na anketiranca.
3.3 ZNAČILNOST POVEZAV MED STAROSTNIKI IN ČLANI SOCIALNE MREŽE
Značilnosti povezav med posameznikom in člani socialne mreže smo po vzoru I Ilebec (2010) ugotavljali prek pogostosti stikov med posameznikom in člani mreže, geografske oddaljenosti članov mreže in moči povezav med posameznikom ter člani socialne mreže. Pri pogostosti stikov starih ljudi s člani socialnih mrež nismo ugotovili statistične povezanosti s starostjo (p>0,05). Odstotek vsakodnevnih stikov z višjo starostjo upade, a v povprečju ima vsakodnevne stike s člani svoje socialne mreže 78,1 % starih ljudi. Merjenje geografske oddal jenosti je pokazalo, da živi najbližji član socialne mreže pogosto v istem gospodinjst vu ali v isti zgradbi. Ta delež upada z višjo starostjo anketirancev (p=0,()18). Moč povezav smo preverjali z oceno čustvene povezanosti z najbližje živečim članom socialne mreže. Nad 80 % anketirancev je bilo ne glede na starost (p=0,058) zelo čustveno povezanih z najbližje živečim članom socialne mreže. Stari ljudje so s svojo socialno mrežo precej zadovoljni. Med starostnimi skupinami nismo ugotovili statistično pomembnih razlik pri zadovoljstvu s socialno mrežo (p>0,05). Popolnoma je bilo s socialno mrežo zadovoljnih 40,8 % mlajših starostnikov, 43,3 % ljudi v srednjem starostnem obdobju in 38,4 % najstarejših ljudi. Na lestvici od 0 do 10 (0 = popolnoma nezadovoljen; 10 = popolnoma zadovoljen) je zadovoljstvo s socialno mrežo z najmanj 8 ocenilo 84,7 % mlajših starostnikov, 84,2 % ljudi v srednjem starostnem obdobju in 74,8 % najstarejših ljudi.
Tabela 3: Značilnost povezav med starostniki in člani socialne mreže, SHARE, 2011, n=1306
	Skupaj (n=1.306)	65 do 74 let (n=724)	75 do 84 let (n=483)	85 let in več r (!)VH0)(p)7F« (n=95)
Najbližji član socialne mreže živi:				
V istem gospodinjstvu	61,1 %	65,7%	57,2 %	46,5 %
V isti zgradbi	6,0%	5,1 %	6,1%	12,1 %
Manj kot 1 km stran	12,5%	10,0%	15,7%	16,2%
Od 1 do 5 km stran	5,8%	5,1%	6,3%	9,1% 0,066(0,018)'
Od 5 do 25 km stran	3,2%	3,5%	2,9%	3,0%
25 km in več stran	2,1%	2,1%	2,3%	1,0%
Drugo4	9,3%	8,5%	9,5%	12,1%
Pogostost stikov s članom socialne mreže, s katerim ste najpogosteje v stiku:
Vsakodnevno 78,1% 81,0% 75,3%	70,4%
Večkrat tedensko 6,7% 6,0% 7,3%	8,2%
1x na teden 3,4% 2,6% 4,6%	4,1%
0,035(0,207)'
8
Simona IIvalič Touzery, 'tradicionalne socialne mreže najstarejših ljudi v Sloveniji
	Skupaj	65 do 74 let	75 do 84 let	85 let in več
	(n=1.306)	(n=724)	(n=483)	(n=95)
Na 14 dni	1,0%	0,7%	1,5%	1,0%
lx mesečno ali manj	1,1%	0,9%	0,6%	4,1%
Drugo1	9,7%	8,8%	10,7%	12,2%
r 1/ J/ 4
"(i) H (2Hp) f
Čustvena povezanost z najbližje živečim članom socialne mreže:
Ne zelo povezan Delno povezan Zelo povezan Ze lo močno poveza n / blizu Drugo1	0,5% 8,2% 51,1% 31,2% 9,0%	0,6% 7,1% 51,9% 32,0% 8,4%	0,2% 9,4% 49,2% 31,8% 9,4%	1,0% 10,1 % 54,5% 22,2% 12,2%	5.682(0,058)'
Ocena zadovoljstva s socialno mrežo na lestvici od 0 do 10 (0= popolnoma nezadovoljen; 10= popolnoma zadovoljen)	8,52 (±2,125)	8,57 (±2,015)	8,52 (±2,178)	8,10 (±2,577)	2.149(0,117)'
' Spearmanov korelacijski koeficient (dvostranski) - r: p<0,05 pomeni, da slu spremenljivki povezani med seboj in odvisni.
2	Kruskal Waliis H lest: p>0,05 pomeni, da med variablami ni pomembne statistične razlike.
3	Analiza variance - A NOVA: F p >0,0 5; razlike med variancami vseh treh skupin niso statistično pomembne.
4	Drugo: zavrnil odgovor, ne vem, odgovor se ne nanaša na anketiranca.
3.4 ZDRAVJE STARIH LJUDI
l.aslna ocena zdravja je uveljavljena metoda splošnega zdravslvenega slanja, ki zajame fizične in duševne komponenle zdravja ler zadovoljstvo z življenjem (Tomšič in Orožen, 2012). Raziskava je pokazala, da je lastna ocena zdravja povezana s starostjo anketirancev (p=0,000). Najslabše so svoje zdravje ocenili ljudje, stari od 75 do 84 let. Občulek depresije je najmanj pogost pri mlajših starostnikih (p=0,000). Najstarejši ljudje so veliko bolj kot ljudje v drugih dveh starostnih skupinah omejeni pri dnevnih življenjskih aktivnostih (p=0,000) in instrumentalnih vsakodnevnih opravilih (p=0,000). 37,4 % najstarejših ljudi pri vsakdanjih aklivnoslih ne čuti omejenosti zaradi zdravstvenih težav (Tabela 4).
Tabela 4: Zdravje starih ljudi glede na 3 starostne skupine, SHARE, 2011, Slovenija, n=I306
Skupaj	65 do 74 let 75 do 84 let	85 let in več rj(p)1 / H2 _(n=1.306)	(n—724) (n=483)	(n=95)
Splošnasamoocenazdravja 35g(±w)	3j46(±1,031) 3,77(±1,031)	3,57(±1,255) 0,135(0,000)' (lestvica 1 -5; 1=zelo dobro, 5=zelo slabo)
(lestvicaodi diolO)6 2,76(±2,092)	2,49(±1,925) 3,11 (±2,275)	3,07(±2,087) 22,697(0,000)-'
Omejitev pri ADLJ • dnevne življenjske aktivnosti
Nima omejitev 85,7%	90,3% 82,5%	68,7%
J	0,51 0,000
>1 omejitev 14,1%	9,7% 17,3%	30,3%
9
Znanstveni iti strokovni članki
Skupaj 65 do 74 let 75 do 84 let 85 let in več r>(p|'/H! (n=1.306) (n=724) (n=483) (n=95)
Omejitev pri IADL4- instrumentalna vsakodnevna opravila
Nima omejitev 73,2% 83,0%	64,6%	43,4% 0,259(0,000)'
>1 omejitev 26,7% 17,0%	35,2%	55,6% Omejenost zaradi zdravstvenih težav pri vsakodnevnih aktivnostih
Zelo omejen 16,0% 13,6%	19,6%	16,2%
Delno omejen 41,4% 40,5%	41,9%	45,5% -0,088 (0,001)'
Ni bil omejen_42,4% 45,8%	38,3%	37,4%_
1	Spearmanov korelacijski koeficient (dvostranski) - r: p<0,01 pomeni, da sta spremenljivki povezani med seboj in odvisni.
2	Kruskal Wallis II lesi; p<0,05 pomeni, da so med variablami pomembne statistične razlike; razlika med starostno skupino 65-74 let in drugima dvema starostnima skupinama.
3	Dnevne življenjske aktivnosti so v Mednarodni klasifikaciji prakse zdravstvene nege definirane kot fenomeni zdravstvene nege, ki se nanašajo na samooskrbo s specifičnimi aktivnostmi, ki so dnevno potrebne pri skrbi za samega sebe. Zajemajo široko področje kompleksnih aktivnosti.
1 Instrumentalna vsakodnevna opravila zajemajo kompleksne dejavnosti, potrebne za vsakodnevno življenje v specifičnem kulturnem okolju. Mednje prištevamo: vožnjo avtomobila, uporabo telefona, plačevanje računov, pripravo hrane, pranje perila, čiščenje, uporabo transportnih sredstev, jemanje zdravil, nakupovanje, upravljanje z denarjem ipd.
3.5 PREJEMNIKI TER IZVAJALCI NEFORMALNE POMOČI
Illcbcc (2010) govori o večrazsežnosti povezav v socialnih mrežah, s čimer razume število storil ev, kijih v povprečju posamezniku nudijo člani mreže. Gre lorej za medsebojno nudenje socialne opore. V lem delu nas je zanimalo, v kolikšni meri so stari ljudje prejemniki in ludi ponudniki pomoči (Tabela 5). Pri lem smo uporabili že generirane variable SI 1ARK skupine in se tako nismo podrobno poglobili v vse vrste pomoči, ampak je bil poudarek le na osebni in praktični pomoči Icr finančni pomoči. Analiza prejemnikov in izvajalcev pomoči kaže statistično povezavo med starostjo in prejemanjem oz. nudenjem pomoči. Tako s slarosljo narašča delež prejemnikov pomoči (p=0,000), in sicer v gospodinjstvu (p=0,050) in izven njega (p=0,000), upade pa delež ponudnikov pomoči (p=0,003), delež starih staršev, ki so pazili vnuke (p=(),000) ter finančna pomoč s strani drugih (p=0,02d) in članov omrežja (=0,002). Finančno darilo članom socialne mreže so pogosteje nudili najstarejši ljudje kot pa drugi dve mlajši skupini starostnikov (p=0,045). Člani socialne mreže in osebe izven mreže starim ljudem le v majhnem deležu zagotavljajo finančno pomoč, pogosteje pa jim nudijo osebno ali/in praktično pomoč. Potrdili smo tudi, da so stari ljudje pomemben vir pomoči pri varstvu vnukov, kar je še posebej izrazilo pri mlajših starostnikih (42,6 %).
Tabela 5: Prejemniki in izvajalci neformalne pomoči glede na starost, SHARE, 2011, n-1306
Skupaj 65 do 74 let 75 do 84 let 85 let in več r(s)2 _(n=1.306) (n—724) (n=483) (n=95)_
Prejel pomoč od drugih	14,8% 9,8% 18,7% 28,9% -0,172(0,000)
Prejel osebno/praktično pomoč od oseb:
v istem gospodinjstvu	12,7% 7,9% 15,4% 34,0% 0,047(0,050)
10
Simona IIvalič Touzery, 'tradicionalne socialne mreže najstarejših ljudi v Sloveniji
	Skupaj (n=1.306)	65 do 74 let (n=724)	75 do 84 let (n=483)	85 let in več (n=95)	r(s)'
izven gospodinjstva	14,8%	9,8%	18,7%	28,9%	0,143(0,000)
Drugim nudil pomoč v zadnjem letu	9,8%	12,4%	7,2%	4,4%	0,092(0,003)
Nudil osebno/praktično pomoč osebi:					
v istem gospodinjstvu	8,6%	7,6%	9,9%	11,1%	-0,167(0,000)
izven gospodinjstva	9,7%	12,2%	7,2%	4,4%	0,021(0,450)
Sem pazil na vnuka brez prisotnosti staršev	29,9%	42,6%	17,4%	5,1 %	0,310(0,000)
Nudil sem finanančno pomoč	12,6%	13,8%	11,2%	10,3%	0,038(0,175)
Nudil finančno pomoč članu socialnega omrežja	4,1 %	4,6%	3,3%	5,2%	-0,049(0,078)
Prejel sem finanančno pomoč	2,4%	2,9%	1,9%	1,0%	0,062(0,024)
Prejel sem finančno pomoč s strani člana	0,9%	0,8%	1,0%	1,0%	-0,088(0,002)
socialnega omrežja					
Prejel sem finančno darilo1	14,1 %	16,9%	10,2%	13,4%	0,015(0,592)
Dal sem finančno darilo1	8,3 %	9,8%	5,6%	10,3%	0,042(0,131)
Dal sem finančno darilo članu socialnega omrežja'	3,3%	3,3%	2,7%	6,2%	-0,055(0,045)
1	Sjinančnim darilom je, mišljeno dajanje denarja ali pokrivanje posebnih vrst stroškov kot so Listi za zdravstveno oskrbo ali zavarovanje, šolanje, enkratni polog za hišo. Sem ne sodijo posojila ali donacije dobrodelnim društvom.
2	Spearmanov korelacijski koeficient (dvostranski) - r: p<0,05 pomeni, da sta spremenljivki povezani med seboj in odvisni.
4. RAZPRAVA
Na dobro zdravje in počutje ter spoprijemanje z vsakodnevnimi omejitvami vplivajo velikost (Cornvvell, 2009) in sestava (Abuladze in Sakkeus, 2013) socialne mreže, ter kakovost socialne mreže in socialne opore (Cohen in dr., 2001). Berg s kolegi (2009) ugotavlja, da so najstarejši ljudje, ki so bolj zadovoljni s socialno mrežo, tudi bolj zadovoljni s svojim življenjem, kar potrjuje tesno povezavo med kakovostjo življenja in socialno mrežo. Pomembna je tudi pogostost stikov (Cohen in dr., 2001), saj stari ljudje z manj sliki z družinskimi člani in prijatelji dosegajo na lestvicah, z zdravjem povezano kakovostjo življenja, slabše rezultate (l.opez (iarcia in dr., 2005).
Spremembe v zakonskem stanu, ki so, kot smo ugotovili v raziskavi, v starosti izrazite, vplivajo na zadovoljstvo z življenjem, še posebej pri starejših moških. Ti doživljajo bolj negativne posledice izgube partnerice (Berg in dr., 2009; Cheng in ('lian, 2006). Razlika med spoloma verjetno odraža različne zakonske vloge partnerjev v kohorlah, rojenih v prvi polovici prejšnjega stoletja (Berg in dr. 2009). Zakonska zveza nudi moškim in ženskam različne psihosocialne koristi, moški imajo v višji starosti manj prijateljev in je tako lahko njihova žena edina zaupnica (Chappell, 1989). Poleg tega so moški v tej koliorti manj kot ženske navajeni domačih opravil, zato jim vdovstvo prinese dodatne vsakdanje težave in izzive. S tega vidika so moški v poznem starostnem obdobju še bolj ogroženi od žensk iste starosti.
11
Znanstveni iti strokovni članki
Abuladze in Sakkeus (2013) ugotavljala, da imajo v Evropi slan ljudje in tisli, ki so zaradi bolezni omejeni pri vsakdanjih aktivnostih, v povprečju manjšo socialno mrežo. Menita, da gre La trend pri starih ljudeh verjetno pripisali naraščanju omejenosti zaradi bolezni in krčenju socialnih mrež zaradi umiranja njenih članov. To beležimo ludi v naši raziskavi, saj pri najstarejših ljudeh v socialni mreži upade delež prijateljev, partnerjev ter bratov oz. sester. Ljudje stari 80 let in več v Italiji, na Češkem, Poljskem in v Sloveniji imajo v svoji socialni mreži v povprečju manj kot dve osebi (Abuladze in Sakkeus, 2013). Upad velikosti socialne mreže v starosti je ugotovila slovenska raziskava Omrežja socialnih opor prebivalstva Slovenije iz leta 2002 (Ferligoj in dr., 2002). Tudi pričujoča raziskava ugolavlja, da velikost socialne mreže znatno upade pri najstarejših ljudeh. Najbližji član socialne mreže živi najpogosteje v istem gospodinjstvu ali zgradbi, čeprav se tudi ta delež opazno zmanjša pri najstarejših ljudeh. Pogostost stikov upada z višjo starostjo, kar ugotavljajo tudi druge raziskave (Due in dr., 1999; Eang in Carstensen, 1994), a kljub temu oslaja razmeroma visoka. Pomemben je tudi podatek, da je visok delež starih ljudi čustveno povezan s člani svoje socialne mreže. Berg in dr. (2009) ugotavljajo, da imajo z višjo starostjo stari ljudje sicer manj članov v socialni mreži, a imajo z njimi čustveno tesnejše odnose. Iz lega lahko sklepamo, da lahko izguba lakšnega lesnega člana socialne mreže pusli v življenju starega človeka veliko praznino in večje negativne reakcije ter posledice za zdravje in kakovost življenja, kot bi to povzročila izguba člana mreže, s kalerim star človek ni tako lesno povezan. Ob teh spoznanjih se ponovno potrjuje večja ranljivost najstarejših ljudi.
Vsi predhodno omenjeni dejavniki so tudi varovalni dejavniki pred osamljenostjo. Večja socialna mreža, večja čustvena povezanost znotraj mreže, pogostejši stiki in bližina stanovanj namreč zmanjšujejo občutje osamljenosti (Abuladze in Sakkeus, 2013; Shiovilz-Ezra 2013). Shiovilz-Ezra (2013) ugotavlja, da prisotnost partnerja sama po sebi še ne zmanjšuje verjetnosti za osamljenost, razen če je la parlner pomembna oseba, s katero je star človek tesneje povezan (Shiovitz-Ezra, 2013). Zanimivo je, da je po njenih ugotovitvah osamljenost manj prisotna pri listih, ki svojih otrok nimajo v svoji zaupni socialni mreži, kol pri listih, ki jih imajo, ter da se ljudje brez vnukov počutijo manj osamljeni kol starostniki z vnuki. Shiovilz-Ezra (2013) kol eno od možnih razlag za lo presenetljivo ugotovitev vidi v lem, da lahko pri otrocih, vključenih v zaupno socialno mrežo, pride v teh tesnih in čustvenih odnosih do dodalnih napetosti in konfliktov.
Naša raziskava je še pokazala, da so stari ljudje tako ponudniki kol prejemniki pomoči. Nudenje je najbolj izrazito v zgodnjem starostnem obdobju, še posebej z vidika pomoči pri varstvu vnukov. Delež prejemnikov pomoči se viša s starostjo, kar je pričakovano glede na upad zdravja in večjo omejitev v dnevnih življenjskih aktivnostih (ADL) ter instrumentalnih vsakodnevnih opravilih (1ADL). V naši raziskavi je bilo brez omejitev v ADL 90,3 % mlajših starostnikov in le 68,7 % najstarejših ljudi. Podatki o omejenosti pri IADL še bolj izrazito kažejo na upad zmožnosti najstarejših ljudi in njihovo potrebo po pomoči. Raziskave potrjujejo pozitiven vpliv neformalne pomoči članov družinske mreže na dobro počutje starost nikov (Merz in Huxhold 2010), pozitiven vpliv pa se kaže ludi s si rani pomoči drugih članov mreže, le da je ta vpliv manj izrazil (Merz in I Iuxhold, 2010; Yeung in Fung, 2007). Na povezavo med pomočjo in dobrim počutjem vplivajo tudi osebnostne značilnosti starega človeka (Yeung in Fung, 2007).
12
Simona IIvalič Touzery, 'tradicionalne socialne mreže najstarejših ljudi v Sloveniji
Kol ugotavljajo Pahor in dr. (2009), je pri nudenju in prejemanju socialne opore nujna vzajemnost, ki izničuje negativne občutke, da je človek nekomu v breme, in hkrati daje občutek zadovoljstva, koristnosti in pripadnosti. V raziskavi smo beležili predvsem praktično in finančno pomoč, pomembno pa je ludi nudenje čuslvene opore drugim (Šadl in Hlebec, 2009), ki je nismo ugotavljali, a je z vidika občulij korislnosli ($ener, 2011; l.owenslein in dr., 2007) Še posebej pomembna v višji starosti, ko ljudem pešajo telesne moči. ijener (2011) v raziskavi ugotavlja, da se razlika med prejeto in nudeno čustveno oporo povečuje s slarosljo ler da je pri čustveni opori prisolna vzajemnost. Vzajemna čuslvena opora članov družinske mreže pozitivno vpliva na počutje starih ljudi (Merz in Iluxhold, 2010; ijener, 2011). Instrumentalna pomoč na dobro počutje nima bistvenega pozitivnega vpliva, lahko pa ima negativen vpliv, ko so odnosi znotraj socialne mreže slabi (Merz in Iluxhold, 2010).
Na podlagi raziskave lahko trdimo, da so naj starejši ljudje skupina starostnikov, ki je glede tradicionalnih socialnih mrež v Sloveniji najbolj ranljiva, saj socialne mreže močno vplivajo na vsakdanje življenje in počutje starih ljudi. Spoznanja iz raziskave so pomembna tudi z vidika varovanja in krepitve zdravja starih ljudi, saj so socialne mreže lahko varovalni dejavnik, lahko pa ludi dejavnik Iveganja in kol lakega ga je Ireba prepoznali pri delu s slaroslniki.
Omejilev slovenskega dela raziskave SI IARK je v lem, da je raziskava v Sloveniji zajela le stare ljudi, ki ne živijo v institucijah, (¡lede na to lahko podalke v prispevku posplošimo le na v domaČem okolju živeče stare ljudi. Potrebna bi bila tudi poglobljena raziskava med slarimi ljudmi v domovih starejših občanov.
5. ZAKLJUČEK
Ugotavljali smo, da so tradicionalne socialne mreže pomemben dejavnik, ki vpliva na zdravje, duševno počulje, na zmanjševanje osamljenosti, kakovosl življenja in aktivno staranje. Z vidika teh dejavnikov so najstarejši ljudje zelo ranljiva skupina, saj se velikost socialne mreže v višji starosti zmanjša, prav lako tudi njena kakovost in pogoslosl slikov.
LITERATURA
Abuladze Liili iii Sakkcus Luule (2013). Social networks and everyday activity limitations. A Borsch-Supan, M Brandt, H Lil win, G Weber (ured.): Active ageing and solidarity between generations in Europe. First results from SHARE after- the economic crisis: 311-322. Berlin: Dc Gmyler. Berg Anne Ingeborg, Holfman Lesa, Hassing Linda Bjork, McClearn Gerald M, Johansson Boo (2009). W'hal matters, and what mailers most, lor change in lile satisfaction in the oldest-old? A study over 6 years among individuals 80+. Aging & mental health, 13 (2): 191-201. Berg Anne Ingeborg, Hassing Linda Bjork, McClearn Gerald, Johansson Boo (2006). What mailers for
life salisfaclion in ihe oldest-old? Aging & mental health, 10 (3): 257-64. Chappell Neena L. (1989). Health and helping among the elderly. Journal of Aging and Health, 1(1): 102-120. Cohen Sheldon, Golllieb Benjamin H., Underwood Lynn G. (2001). Social relationships and health:
Challenges for measurement and intervention. Advances in Mind Body Medicine, 17(2): 129-1-11. Cornwall Benjamin (2009). Good health and the bridging of structural holes. Social Networks, 31 (1): 92-103. Cornwell Erin in Wailc Linda (2009). Social disconnectedness, perceived isolation and health among
older adults". Journal of Health and Social Behavior»50 (1): 31-48. Croezen Simone, Avendano Mauricio, Burdorf Alex, van Lcnlhc Frank J (2013). Docs social
participation decrease depressive symptoms in old age? A Borsch-Snpan, M Brandt, H Lit win, G Weber (ured.): Active ageing and solidarity between generations in Europe. First results from SHARE after Ihe economic crisis: 391-402. Berlin: De Gruyler.
13
Znanstveni iti strokovni članki
Duhlgren (¡dnin in Whitehead Margaret (1991). Policies and strategies to promote social equity in health. Background document to WHO - Strategy paper. Stockholm: Institute for Future Studies.
Deindl, Christian, I lank Karslen, Brandt Martina (2013). Social networks and self-rated health in later life. A Horsch-Supan, M Brandt, II l.ilwin, G Weber (ured.): Active ageing and solidarity between generations in Europe. I'irst results from SHARE after the economic crisis: 301-310. Berlin: De Ciruyter.
Due I'ernillc, Ilolslcin Bjorn, Lund Rikke, Modvig Jens, Avlund kirslen (1999). Social relations: Network, support and relational strain. Social science & medicine, '18 (5): 661-673.
Pcrligoj in dr. (2002). Omrežja socialnih opor prebivalstva Slovenije [kodirna knjiga]. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede in Inštitut Republiko Slovenije /a socialno varstvo.
lilipovič I Irasl Maša in 1 llcbec Valentina (2012). Teoretski modeli niedgeneracijske solidarnosti. B Skela Savič, S I Ivalič Touzcry, I Avberšek Lužnik, (ured.): Aktivno staranje kol multiprofesionalni izziv: zbornik prispevkov z recenzijo: 86-93. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nogo Jesenice.
l ilipovič, Maša, Kogovšck Tina, I llcbec, Valentina (2005). Starostniki in njihova vpetost v sosedska omrežja. Družboslovne razprave, XXI (•19/50): 205-21.
I Ilebec Valentina (ur.) (2009). Starejši ljudje v družbi sprememb. Dialogi: humanistična in družboslovna zbirka, 10. Maribor: Arislej.
I llcbec Valentina (2010). Socialna omrežja starejših kot dejavnik zdravja. S I Ivalič Touzcry, BM Kaučič, M Kocjančič, N Rusija (ured.): Priložnosti za izboljševanje klinične prakse na področju zdravstvene nege starostnika: zbornik prispevkov z recenzijo: 89-95. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice.
I Ilebec Valentina (2012). Pcrccpcija ovir pri dostopu do zdravstvenih storitev. B Skela Savič, S I Ivalič 'louzcry, K Skinder Savič, J /ure (ured.). 5. mednarodna znanstvena konferenca VS/.Mj: zbornik prispevkov z recenzijo: 249-256. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice.
I Ilebec Valentina in Lilipovič I Irasl Maša (2012). Vpliv odnosnih in strukturnih dejavnikov na funkcionalno medgeneracijsko solidarnost. B Skela Savič, S I Ivalič Touzcry, I Avberšek Lu/.nik, (ured.): Aktivno staranje kot multiprofesionalni izziv: zbornik prispevkov z recenzijo: 25-32. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice.
Krausc Ncal (200-1). Lifetime Trauma, I'mmotional Supporl and Lile Satisfaction Among Older Adults. 'Ihe Cerontologist, 44 (5): 615-623.
Lang l'ricder R. in Garstensen Laura L. ( 1994). Glose emotional relationships in late lile: Lurlhcr supporl for proactive aging in the social domain. Psychology and Aging, 9 (2): 315—32-1.
Lit win I toward in Slocckcl Kimberly J (2013). 'I he Social Networks of Older l'uropeans. G Phellas (nr.).
Aging in Huropcan Societies - I lealthy Aging in Lu rope. International Perspectives on Aging (6): 177-190.
Lopez Garcia I is t her, lianegas José, Graciani Pere/.-Rogadera Auxitiadora, llerruzo Gabrera Rafael, Rodriguez-Artalejo Fernando (2005). "Social network and health-related quality of life in older adults: a population-based study in Spain. Quality ofl.ife Research 1-1 (2): 511-520.
Lowcnslcin Aricla, Kalz Ruth, Gur-Yaish Nuril (2007): Reciprocity in Parent-Ghild lixchange and Lile Satisfaction among l'ldcrly: A Gross-National Perspective. Journal of the Social Issues, 63(-1): 865-883.
Mer/ liva-Maria in I Iuxhold Oliver (2010). Wellbeing depends oil social relationship characteristics:
comparing different types and providers ol support to older adulls. Ageing and Society 30 (05) : 8-13-857.
Novak Mojca (ur.) (2004). Omrežja socialne opore prebivalstva Slovenije. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo.
Pahor Majda, Domajnko Barbara, I Ilebec Valentina (2009). Spleti zdravja in bolezni: socialna
omrežja starejših kol dejavnik zdravja. V I Ilebec (ur.): Starejši ljudje v družbi sprememb. Dialogi: humanistična in družboslovna zbirka, 10: 221-236. Maribor: Arislej.
I'inquart Martin in Sorensen Silvia (2000). Influences ol socioeconomic status, social network, and
competence on subjective well-being in later life: A meta-analysis. Psychology and Aging, (15): 187-22'I.
Pilchcr Jane (1995). Age anil generation in modern Britain. Oxford: Oxford University Press.
6. SI I ARI! (2011). Zbirka podatkov SIIARIi - Survey of I lealth, Ageing ami Retirement in Europe. Dostopno prek: hllp://www.share-projeeLorg/
Ramovš Jože (2003). Kakovostna starost. Socialna gerontologija in gerontagogika. Ljubljana: Inštitut Antona Trslcnjaka, Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Shiovilz-Kzra Sharon (2013). Gonlidant networks and loneliness. A Borsch-Su pan, M Brandt, 11 l.ilwin, G Weber (ured.): Active ageing and solidarity between generations in Europe. Eirst results from SHARE after the economic crisis: 349-358. Berlin: DeGruyter.
¡4
Simona IIvalič Touzery, 'tradicionalne socialne mreže najstarejših ljudi v Sloveniji
Stoeckel Kimberly ) in Li twin 11 o ward (2013). Personal social networks in I'urope: do people from different countries have different interpersonal sodlidarilies. A Börsch-Supan, M Brandl, 11 Lil win, (i Weber (urcd.): Active ageing and solidarity between generations in liurope. Pirst results from SHARP after the economic crisis: 277-288. Berlin: l)e Gruyter. Dostopno prek: http:/Avww.degruyter.com/ viewbookloc/prodiicl/185064 SURS (2013). Projekcije prebivalstva liUROPOPŽOlO za Slovenijo po spolu in starosti, 2010-2060.
Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Sener, Arzu (2011). limolional Support Exchange and Life Satisfaction. International Journal of Humanities and Social Science, 1 (2) :79-88. hUp://www.ijhssnel.com/journals/Vol._l_No._2;_ I :ebruary_2011/1O.pdf
Šadl /.denka in I llebec Valentina (2009). »Saj veš, se najprej na domačega obrneš« - Emocionalna opora v družinskih omrežjih. V Hlebec (ur.): Starejši ljudje v družbi sprememb. Dialogi: humanistična in družboslovna zbirka, 10: 237-253. Maribor: Aristej. Tomšič Sonja in Orožen Kristina (2012). Samoocena zdravja. J Maučec Zakotnik in dr. (urcd.): Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije: trendi v raziskavah CIN DI 2001-2004-2008, 17-27. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Verlol Nelka (2010). Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Zbirka Brošure. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.
Yeung Gladys T. Y. in limg I lclcnc 11. (2007). Social support and lile satisfaction among 1 long Kong Chinese older adults: family first? European journal oj Ageing, 4 (4): 219-27.
OPOMBA:
»V lern dokumentu uporabljamo podatke raziskave SI lARli izdaje 2.5.0., z dne 24. maj 2011. Zbirko podatkov SI IARP financira Evropska komisija v okviru 5. okvirnega programa (projekt QLK6-CT-2001-00360 v tematskem programu kakovost življenja), 6. okvirnega programa (projekti S1IAR1--13, ril, izmerjena-CP- 2006-062193, primerja, CIT5-CT-2005-028857, in SI 1ARKL1PU, CIT4-CT-2006-028812) in prek 7. okvirnega programa (SI 1ARF-PRKP, 211909 in SI 1ARU-LKAP, 227.822). Dodatna finančna sredstva zagotavlja ZDA Nacionalni inštitut /a staranje (U01 AG09740-13S2, AG005842 P01, l'Ol AG08291, P30 AG12815, Y1-AG-4553-01 in Of51IA 04-064, IAG BSR06-11, R21 AG025169) in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (glej www.share-project. org za celoten seznam finančnih virov).«
Kontaktni naslov:
Prof. dr. Simona Hvalic Touzery
Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice Spodnji plavž 3 SI-4270 Jesenice
li-naslov: shvalictouzery(«'vszn-je.si
15