V SVOBODNI DOMOVINI V osnovnih in podružničnih žolah se že mrzlično pripravljajo na proslave dneva republike, ki jo bodo združili s sprejemom prvoiolčkov v pionirsko organizacijo. Kar 597 cicibanov bo izreklo pionirsko zaobljubo, te dni pa se pridno učijo tudi svojo himno. Občinska zveza DPM je poskrbela za pionirske rutice, kape in izkaznice, ki jih bodo najmlajšim izročili starejši pionirji. Skrbno se na ta svečan in pomemben življenjski dogodek pripravljajo tudi starši, skratka to je praznik vseh, ki sodelujejo v vzgoji za lepše življenje bodočih rodov. Rastite v svobodni domovini, dragi pionirji, v šoli pa veliko uspehov. Mnogim čestitkam se pridružujemo tudi mi. RASTIM »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Urednički odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Golob, Jože Golič, Franc Izlakar, Vera Kalčič, Jernej Kožtomaj, Cveta Mikuž, Kristjan Markovič, Mojca Nahtigal, Irena Terglav, Breda Varato-viek in Milan Žolnir. Novinarki: Irena Jelen-Baia, Marjana Matijec-Natek Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Ceroviek Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredniitva: Žalec, Ulica Heroja Staneta 1, telefon: 711433 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP VEČER Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu Republiškega sekretariata za informiranje, it. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen prometnega 1avka. - J------------- Celje - skladišče D-Per III 5/1985 1119851159, COBISS Predsedstvo-Občinske konference SZDL Žalec objavlja - pregled evidentiranih možnih kadidatov za najodgovornejše funkcije v občini, ki so bili evidentirani v času od 10. oktobra do 11. novembra 1985. — za predsednika in podpredsednika skupščine občine Jože Jan, Stanko Dolar, Drago Pušnik, Stane Lesjak; • — za delegate družbenopolitične- ga zbora Anton Jurak, Franc špe-glič, Miron Trpin, Ivan Uranjek, Cveta Mikuž z — za predsednika in podpredsednike izvršnega sveta Edi Omladič, Pavel Dolar, Anton Bratuša, Marjan Golob: — za člana izvršnega sveta Stane Lesjak; Za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti: — v občinski kulturni skupnosti za predsednika skupščine Henrik Krajnc, Janez Kroflič; — v občinski raziskovalni skupnosti za predsednika skupščine Ivan Podpečan; — v občinski telesnokulturni skupnosti za predsednika ali namestnika zbora uporabnikov Kristijan Markovič, Drago Erjavec, za predsednika zbora izvajalčev Janez Pirnat: — v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za predsednika zbora delegatov Rudolf Senčič — v samoupravni stanovanjski skupnosti za predsednika skupščine Anton Ajdič, za namestnika Stanko Satler, za predsednico zbora uporabnikov Kristina Kočevar; — za SIS za komunalo in ceste za predsednika skupščine Mirko Ulaga. Predsedstvo OK SZDL Žalec ponovno poziva vse dejavnike v temeljnih sredinah, da nadaljujete in zaključite z evidentiranjem primernih možnih kandidatov za sestav delegacij in za najodgovornejše funkcije v občini. ' POPRAVEK V prejšnji številki se nam je v tiskarni vrinila neljuba napaka, saj smo zapisali, da je za predsednika in podpredsednika skupščine občine, evidentiran Ervin Koceli, pravilno je Ervin Janežič. V občinski skupnosti je evidentirana Leonida Močilnik in ne Močnik, kot smo zapisali. Obema se za napako opravičujemo. -r- Letošnje leto je resnično muhasto. Čeprav smo bili veseli lepe in dolge jeseni, pa nam je s sušo, kakršne, že dolgo ne pomnimo povzročila težave pri setvi in preskrbi z vodo in elektriko. Če smo se razveselili težko pričakovanega dežja, pa to ne bi mogli trditi za snežno odejo, ki je še kar prezgodnja. Sicer pa so komunalci nanjo dobro pripravljeni. Tale posnetek smo posneli prejšnji teden pred Namo v Žalcu. jk t i i i i i i i i i i i PREDVSEM NA ZAHODNA TRŽIŠČA Na konvertibilno tržišče je gospodarstvo žalske občine izvozilo za 4.282.504 tisoč din blaga, kar je za 21,5 odstotka več v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta in za 3,5 odstotka več, kot predvideva resolucija. Naj večji izvozniki v tem letu so SIP Šempeter, Hmezad Export-Import, Tekstilna tovarna Prebold, Aero Šempeter in Garant Polzela. Tudi struktura izvoza je ugodna, saj gre predvsem za izdelke z višjo stopnjo predelave. Izvoz na klirinško tržišče se je zmanjšal v primerjavi z lanskim letom. Uvoz je letos bil večji za 14,8 odstotka, gre pa predvsem za uvoz repro-materiala in le dobrih pet odstotkov predstavlja uvoz opreme, kar je ob visoki stopnji odpisano-sti le-te zaskrbljujoč podatek. Stopnja pokritja uvoza z izvozom je še vedno ugodna in znaša indeks 166,5. Manj zadovoljni pa smo lahko z doseženim fizičnim obsegom proizvodnje, ki je manjša za 1,9 odstotka, kar pa se odraža v rasti celotnega prihodka, doseženega ' z indeksom 169. Porabljena sredstva so porasla kar za 85 odsto- tkov, posledice se kažejo zaradi visokih obresti za obratna sredstva, pa tudi drugih stroškov, ki se po novem zakonu obračunavajo iz celotnega prihodka. Nad-poprečna rast porabljenih sredstev je prisotna v incjustriji, gozdarstvu, prometu in zvezah, gostinstvu in turizmu, obrti in obrtnih storitvah ter v financah in drugih poslovnih storitvah. Zaradi visoke rasti porabljenih sredstev se je ekonomičnost zmanjšala za osem odstotkov. Večja je bila le v kmetijstvu, gradbeništvu in sta-novanjsko-komunalni dejavnosti. Dohodek se je povečal le za 31 odstotkov, najnižjo rast ima industrija, kjer so se poslovni rezultati zelo poslabšali. Enako velja tudi za trgovino, Razmere so se poslabšale tudi pri delitvi čistega dohodka, saj so se v primerjavi s polletjem zmanjšala sredstva za razširjeno reprodukcijo. Rentabilnost je sicer porasla za en odstotek, na meji rentabilnosti pa je poslovalo trinajst OZD. Z izgubo so po devetih mesecih poslovale tri OZD, in sicer Hmezad-Mlekarna Arja vas (642.788.711 din), Hmezad-DO Gostinstvo in turizem (54.578.442 din) in Zarja-TOZD Lesna industrija (11.118.688 din), skupaj je torej izgub za 708.485.822 din, kar je štiriinpolkrat več kot v enakem obdobju lanskega leta. Investicijska poraba je bila dosežena v višini 1.826.072 tisoč din, dobrih 70 odstotkov sredstev je bilo usmerjenih v gospodarske naložbe, 29 odstotkov za družbene dejavnosti in le 0,1 odstotka za stanovanjsko izgradnjo. Finančna struktura investicij je bila ugodna, saj le dobrih osem odstotkov predstavljajo kreditna sredstva. Vse bolj zaskrbljujoči pa so podatki o povečanju zalog, ki so kar dvakrat večje v primerjavi z lanskim letom, zalog gotovih izdelkov je več za 141 odstotkov. Najbolj so se zaloge povečale v industriji in sicer za 172 odstotkov. Proizvodnja predelave kovin beleži povečanje z indeksom 592, strojegradnja 436, preje in tkanin pa 294 %. Nazadnje zapišimo še podatek, da je bil povprečni osebni dohodek v gospodarstvu v tem obdobju 45.562 din in je v primerjavi z lanskim večji za 77 odstotkov. Jk REVOLUCIJA IN GLASBA V četrtek, 28. novembra, bo ob 20. uri v Kulturnem domu Žalec 13. festival REVOLUCIJA IN GLASBA, organizirata pa ga Republiški svet ZSS in Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Festival bosta neposredno prenašala televizija in radio Ljubljana. Zato organizatorji opozarjajo obiskovalce na točen začetek, kar pomeni, da se je potrebno zbrati v dvorani' najmanj 13 minut pred začetkom prireditve. V programu 13. festivala RÈV0LU-CIJA IN GLASBA bodo sodelovali simfonični orkester slovenske filharmonije in Partizanski pevski zbor Ljubljana, dirigiral bo Ciril Cvetko. Nastopili bodo solisti Zlata Ognjanovič — sopran, Jože Kores — tenor, Stanko Koritnik — bariton, Dragiša Ognjanovič — bas, Da so nam organizatorji zaupali tako priznano in kvalitetno prireditev, je zasluga prizadevnih kulturnih delavcev v občini in v Žalcu, jasno pa je, da so v Žalcu sedaj tudi pogoji za takšne prireditve. Na prireditev se namreč že skrbno pripravljajo, pričakujejo pa, da tudi tokrat obiskovalci ne bodo zatajili. Prireditev namreč sodi tudi v sklop praznovanja dneva republike. ik' ZA DAN REPUBUKE 29. NOVEMBER ČESTITAJO DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM SKUPŠČINA OBČINE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI UREDNIŠTVO SAVINJSKI OBČAN ŽALEC I ŠE EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI ^53* ur KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE Priporočamo vam pestro izbiro keramičnih izdelkov za vsako priložnost. Naie izdelke lahko kupite v trgovinah po vsej Jugoslaviji. Priporočamo vam tudi obisk noie industrijsko prodajalno v Libojah, ki jo odprta vsak dan od 8. do 18. uro, ob sobotah pa od 8. do 14. ure. Letne programske seje organizacij SZDL Za predsednika OK SZDL predlagan Janez Meglič, za sekretarja pa Kristjan Markovič Slavnostni govornik ob 30-letnici OGZ je bit Franc Jelen Trideset let gasilske zveze Letos je že šesto leto, odkar smo v organizacije SZDL uvedli stalno obliko preverjanja učinkovitosti delovanja naše najmočnejše fronte organizacije na vseh ravneh organiziranosti. V teh dneh zaključujemo v naši občini s programskimi sejami krajevnih konferenc SZDL. Na vseh teh sejah so občani ugotovili, kakšni uspehi so bili doseženi v krajevni skupnosti v enoletnem obdobju na raznih področjih življenja in dela. Kljub temu da so v nekaterih krajevnih skupnostih navzlic težjim gospodarskim razmeram in možnostim bili doseženi zadovoljivi rezultati, so naši aktivisti in drugi občani razmeroma skromni v teh ocenah. Mnogo bolj so izpostavljali problematiko na področjih, ki so za nadaljnji razvoj ali ponekod celo obstoj krajevnih skupnosti temeljnega pomena. Skoraj na vsaki programski seji se je pojavljalo vprašanje zagotavljanja pogojev za delo krajevne samouprave. Res je, da smo v naši občini doslej uredili prostorske pogoje za delovanje krajevnih skupnosti, ni pa ta problematika rešena s kadrov- Sredi meseca novembra je delegacija krajevne skupnosti Griže v Kruševcu podpisala listino pobratenja s krajevno skupnostjo »Radomir Jakovljevič« iz Krušev-ca ali kot je dejal slavnostni govornik na svečani seji skupščine krajevne skupnosti: »Danas, tople jesenje boje Bagdale i Slobo-dišta sećaće na toplinu i ljubav koje radni ljudi i gradjani Mesne zajednice »Radomir Jakovljevič« poklanjaju svojoj braći iz Savinjske doline, divnog mesta mesne zajednice Griže, socialističke republike Slovenije ...« Listina je bila podpisana na svečani seji skupščine krajevne skupnosti, domačini so izvedli prisrčen kulturni program, nastopil pa je tudi Savinjski oktet iz Žalca. Med drugim so pionirji recitirali slovenske pesmi, recitirali so Kajuha, Aškerca in Bora. Slovenska beseda se je prepletala s srbsko. Ob obisku so potekali pogovori o povezovanju med obema krajevnima skupnostima. Naša delegacija je opozorila na malo obrt, na njen pomen, na to, kako je pri nas razvita. Mala obrt na področju Srbije sploh ni razvita. Dogovorjeno je bilo, kako se bodo povezovale šole, kakšna bo povezava na kulturnem področju. Delegacija krajevne skupnosti je položila cvetje na »Slobodi-šte«, spominski park, kjer so Nemci med vojno ustrelili preko 1000 rodoljubov. Tu so domačini izrazili željo, da rabijo pomoč pri iskanju podatkov o Slovencih, ki so bili ustreljeni na tem območju. Na območju Kruševca je bilo l,-1941 veliko slovenskih družin, ki jih je okupator izgnal iz Slovenije. Ni bilo malo slučajev, ko sta bili ustreljeni skupaj družina gostitelja in družina izgnancev, ki je pri gostitelju našla svoj drugi dom. Slovenska delegacija je obljubila vso pomoč. V času, ko je bila v Kruševcu delegacija krajevne skupnosti Griže, sta tu nastopala tudi gledališka skupina iz Vrbja in Savinjski oktet. Nastopili so na prireditvah »Dani kulture bratskih gradova«. Savinjski oktet je zapel 15 pesmi. Program je povezovala Anka Krčmar. Vsi skupaj so doživeli izjemen uspeh. Domačini so z burnim aplavzom nagradili pevce in povezovalko programa, ki je z izbranimi besedami v srbohrvaščini približala domačinom pesmi, ki so jih zapeli pevci. Domači pevski zbor Kamerni muški hor nas je pozdravil s tremi pesmimi. Oba pevska zbora sta pod vodstvom Milana Lesjaka zapela še pesem Pleničke je prala *■ Gledališka skupina Vrba iz Vrbja je z delom Sen kresne noči bila gost tamkajšnjega poklicnega teatra in doživela topel sprejem. Tako so bili vgrajeni novi temelji v bratstvo dveh jugoslovanskih narodov, ali kakor je dejal Matič Ilija, ob zaključku svečanega govora: ».. . Danas, potpisivanje Povelja o Bratimljenju uz jesenje boje Bagdale i Slobodišta, nastavlja se ljubav i bratstvo gradjana mesne zajednice Griže i mesne zajednice »Radomir Jakovljevič«. Kada ponovno ozelene šume u Savinj-skoj dolini i šume Bagdale i Slobodišta još snažnije če se razgoreti vatre'bratstva koje će preneti boduče generacije. Naši domovi i skega vidika. Naloge, ki so z ustavo naložene krajevni skupnosti, so tolikšne, da jih.nikakor ni in ne bo več mogoče reševati vo-luntersko. Potrebe po profesionalnem delavcu je utemeljena, najti pa bo potrebno tudi sredstva za nagrajevanje le- tega irt za financiranje redne dejavnosti krajevnih skupnosti. Ena od osrednjh tem letošnjih programskih sej, ki potekajo ravno v tem času priprav na skupščinske volitev, je tudi uresničevanje delegatskega sistema. Dejstvo je namreč, da je vrsta znanih vzrokov, ki ovirajo izvajanje delegatskega sistema v praksi. Res je, da tudi v naših krajevnih skupnostih ugotavljajo, da se občani še vedno radi vključujejo v prostovoljne delovne akcije, vse manj pa v razne organe in delegacije, kar ponovno kaže na neurejene pogoje na tem področju. To se deloma odraža tudi v pripravah na volitve že v fazi evidentiranja za temeljne delegacije. Programska seja občinske konference SZDL bo 5. decembra 1985. Letošnja bo tudi volilna, ker izteka dvoletni mandat vod- naša srca uvek će vas čekati sa puno bratske ljubavi.« Gostje so ob podpisu poudarili, da ta listina pobratenja ne bo le eden od simbolov bratstva med LISTINO. stvu. V razpravi po krajevnih organizacijah SZDL je predlog evidentiranih kandidatov za najodgovornejša funkcije v občinski organizaciji SZDL. Za predsednika je ponovno predlagan Janez Meglič, sedanji predsednik, za sekretarja pa Kristijan Markovič, ki sedaj opravlja dela in naloge sekretarja svetov in koordinacijskih odborov pri predsedstvu Občinske konference SZDL Žalec. Za podpredsednike so predlagani: Edi Omladič, z zadolžitvijo za področje gospodarstva, Štefka Popit za področje družbenih dejavnosti in Milan Zupanc za področje krajevnih skupnosti. Na programski seji občinske konference SZDL bomo preverili, kako smo uspeli v frontni organizaciji spremljati in reševati problematiko v sedanjih zahtevnih razmerah ter spremninjati pogoje dela in življenja naših delavcev, delovnih ljudi in občanov. Na podlagi celovite ocene bomo tudi zastavili programsko usmeritev za naslednje obdobje. Pavlina Glušič srbskim in slovenskim narodom, ampak bo temeljni kamen, na katerem bodo zgrajene čvrste vezi med obema krajevnima skupno-stima. F. Ježovnik S slavnostno sejo in bogatim kulturnim programom so gasilci žalske občine proslavili 30-letnico delovanja Občinske gasilske zveze. Po pozdravnem govoru predsednika Jožeta Kudra je spregovoril Franc Jelen, častni predsednik, in orisal delo zveze, v katero je vključenih 36 prostovoljnih in Neizpolnjevanje družbenih dogovorov in samoupavnih sporazumov, v letošnjem letu je, doslej zbranih le 40 odstotkov načrtovanih sredstev, je povzročilo zaustavitev del pri izgradnji čistilne naprave v Kasazah. Ker kljub večkratnim dogovorom sredstev ni, se je skupščina SIS za komunalo in ceste odločila, da dolžnikom zagrozi s tožbo. »To je sicer neljub ukrep, vendar nismo videli druge rešitve,« nam je povedal Franc Radišek in dodal, da prepočasno združevanje sredstev med drugim povzroča tudi podražitve pri izgradnji posameznih objektov. Ne kaže več izgubljati besed, kako pomembna je naložba v čistilno napravo, pa vendar so morali dela ustaviti zaradi pomanjkanja sredstev. Čistilna naprava bi morala začeti poskusno obratovati že avgusta, kdaj pa bo, je odvisno od sredstev. Seveda pa bo sedaj treba zbrati dodatna sredstva (120 milijonov) zaradi podražitev namreč, potrebni pa bodo novi dogovori o združevanju sredstev. In tako se vse skupaj suče v začaranem krogu, odplake pa vsak dan bolj onesnažujejo Savinjo in podtalnico. Ob tem pa ne gre samo za problem sredstev, ampak prevsem Za odgovornost znanih odgovornih oseb. Dodajmo še, da približno polovica OZD že nekaj let in stalno ne izpolnjuje sprejetih obveznosti. šest industrijskih društev z 2739 aktivnimi člani. Gasilstvo v žalski občini ima tako bogato zgodovino, lahko bi rekli, da je na tem področju bila zibelka te humanitarne dejavnosti. V zadgjem obdobju so se 'gasilska dfuštva opremila s sodobno tehnično opremo, ki jo članstvo dobro ob- Po nekajletnih prizadevanjih so končno stekla dela pri urejanju kritičnih točk prometa v Šempetru in sicer gre za ureditev tretjega pasu za zavijanje v levo, razširitev vhoda proti jugu, pločnikov in kanalizacije. Vrednost del je 12 milijonov din, izvaja pa jih Cestno podjetje Celje. Razgovori in priprave pa tečejo tudi za ureditev ostalih kritičnih prometnih točk v Šempetru. V osnutku plana Skupnosti za ceste Slovenije je načrtovano urejanje prometa v Šempetru že v naslednjem letu, potrebno pa bo združiti sredstva tudi v krajevni skupnosti. »Sicer pa si prizadevamo, da bi v naslednjem srednjeročnem obdobju razširiti cesto Latkova vas—Prebold. Največja črna točka je cesta Vinska gora, za katero se zavzemamo, da bi postala magistralna cesta, posodobitev pa naj bi prevzela Skupnost za ceste Slovenije. Z deli smo pričeli, po večletnem usklajevanju zemljiških vprašanj, pri izgradnji južne obvoznice v Žalcu, od benzinske črpalke z nadvozom preko železniške proge do križišča za Griže. Prva etapa 480 m ceste — od križišča do obiralnega stroja — bo zaključena do konca meseca. Vrednost teh del je 350 milijonov din. V naslednjem srednjeročnem obdobju pa naj bi zgradili nadhod s priključki za Novo Celje in bencinsko črpalko. Ob tem pa še vlada. Že v preteklosti so veliko skrb namenjali vzgoji in usposa-bljenosti članstva, kar bo poglavitna naloga tudi v prihodnje. »Skrbeti pa moramo tudi za preventivno vzgojo občanov, saj nam požari povzročajo še vedno veliko materialno škodo,« je dejal Franc Jelen. jk vedno ostaja trd oreh, prestavitev hmezadovega obiralnega stroja, za kar pa ni nobenih finančnih možnosti. Z izgradnjo obvoznice bi se tako normalizirale sicer nemogoče prometne razmere, saj tu poteka ves tovorni promet,« je povedal Franc Radišek. Ob letošnjem kritičnem pomanjkanju vode so zaradi suše v Vrbju priključili začasno nov vodnjak, zato Žalec ni imel več redukcij. Vsega tega pa ne bi bilo, če bi načrtovano črpališče bilo zgrajeno po načrtih, saj se je izgradnja zaradi pridobitve zemljišča zavlekla za eno leto. Zvedeli smo, da bo spomladi končno urejeno zavarovanje železniškega prehoda na cesti proti Vrbju, vrednost del je sicer izredno velika, saj gre za 17 milijonov din, ureditev pa je nujna. »Potrebe in pritiski po komunalnem urejanju so veliki, tudi sprejeti programi še ne pomenijo rešitve perečih problemov, kajti vse je odvisno od sredstev, ki pa jih vsako leto teže združujemo. Svoje pa prispevajo tudi inflacija in podražitve, ki vsako leto bolj klestijo naše programe,« je še dodal Franc Radišek, strokovni delavèc Skupnosti za ceste in komunalo. o pobratenju KS Radomir Jakovljevič Kruševac ' 'občina Kruševac in KS Griže občina Žaleč, s katero se potrjuje trajno in bratsko sodelovanje KS in družbenopolitičnih organizacij na vseh področjih samoupravljanja, društvene dejavnosti, gospodarstve in srečnejše bodočnosti občanov naših KS Sprejeto na svečanih sejah skupščin KS in vodstev vseh družbenopolitičnih organizacij. v Kruševcu dne, 9. XII. 1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINA KS GRIŽE PREDSEDNIK SKUPŠČINA KS KRUŠEVAC- C X-I K Zbiranje denarja za posodobitev bolnišnice V času od 10. oktobra 1985 do 11. novembra 1985 so prispevali sredstva: GG Celje — TOK Vransko GG Celje — TOZD Gozdnik Žalec Hmezad — TOZD Kmetijstvo Petrovče Hmezad — TOZD Kmetijstvo Latkova vas Hmezad, Kmetijstvo, DSSS Žalec • Hmezad, Kmetijstvo, Tovarna krmil Žalec Jernej ZAGORIČNIK, Dobrteša vas 54 a Tovarna nogavic Polzela, TOZD Moške nogav. Tovarna nogavic Polzela, TOZD genske nogav. Tovarna nogavic Polzela, TOZD Pom. dejavnosti Tekstilna tovarna Prebold, DSSS Tekstilna tovarna Prebold, TOZD Tkanine Tekstilna tovarna Prebold, TOZD Pletenine Darja JURČEC, zàposl. pri Foto Tonici ■ Terezija VOGLAR, Griže 69 • Emilija FELDIN, Zabukovica 176 Danica LEBIČ, Petrovče Katica Jurkošek, Griže DO Komunala Žalec Hmezad Žalec — Interna banka SOZD Hmezad, DSSS Hmezad Žalec — DO Inženiring • Hmezad— DO Strojn^v— TOZD PKM Žalec REKAPITULACIJA PO OBČINAH: CELJE -ŽALEC LAŠKO ŠMARJE SLOVENSKE KONJICE ŠENTJUR MOZIRJE VELENJE SEVNICA' v 61.612 80.755 446.820 211.258 67.730 41.853 8.180 285.000 960.000 60.000 644.350 1,406.495 639.101 1.360 1.320 1.320 1.320 1.320 140.271 263.484 207.954 24.735 223.608 53.006. 19.698 7.423. 7.321 5:284 ' 3.832 3.181'. 176 100. .697,00 .357,50 .951,50 .340,00 .584,00 .092.00 .715,50 952,00 .642,00 SKUPAJ: 100.026.331,50 din V decembrski številki bomo objavili celoten pregled OZD in delovnih skupnosti, ki so, in tistih, ki še niso prispevale sredstev iz enodnevnega zaslužka. Občinski štab poziva zasebne obrtnike in zaposlene delavce pri njih, ki se še niso vključili v to akcijo', da to storijo v tem mesecu. 1 I I I I I I I I I din din din din din din din din din din,. din din din din din din din din din din din din din - jk Delegacija pokrajinske konference SZDL Vojvodine, v kateri sta biia predsednik Jožef Horvat in članica predsedstva Jelena Čurpudžija, se je pretekli teden mudila na enodnevnem obisku v žalski občini.V spremstvu podpredsednice republiške konference SZDL Slovenije Božene Ostrovršnik in člana predsedstva Slavka Glinška so se najprej ustavili na zadružni enoti Polzela, kjer so se pogovarjali o kooperacijskih odnosih v kmetijstvu, nato pa so si ogledali usmerjeno kmetijo Turnškovih v Zaiožah. Po ogledu Tovarne nogavic Polzela so se sestal: z vodstvom SOZD Hmezad, gostje pa so se zanimali za organiziranost in ekonomski položaj kmetijstva v občini. Nazadnje se je delegacija pokrajinske konference SZDL pogovarjala še« političnim -aktivom občine. - - ' Podpisana listina Je zavedamo se p osledic y Neizpolnjevanje družbenih dogovorov zavira komunalno urejanje j Savinjski magazin danes in v srednjeročnem obdobju Nekaj o dosežkih devetmesečnega poslovanja Trgovska delovna organizacija SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC je kot nosilka osnovne preskrbe v žalski občini v svojih 35 poslovnih enotah, ki so razporejene v 18 krajevnih skupnostih, ustvarila v devetih mesecih tekočega leta 2,68 mrd dinarjev prometa, kar je za 84 % več kot v enakem obdobju lani. Pri tem je bilo ustvarjenega 324 milijonov prometnega davka, ki je rasel hitreje kot promet — z indeksom 192. Celotni prihodek je glede na splošno situacijo ugoden. Drugače je z dohodkom, saj ta rase počasneje kot celokupni dohodek. Negativen vpliv na to ima sprerrTenjen način obračuna — obresti. Sploh so pa obresti za zaloge poseben problem v poslovanju. Za obresti se namenja iz leta v leto večji del, dohodka. Tudi prispevki iz dohodka (skupna in splošna poraba) naraščajo hitreje kot sam dohodek. Delež materialnih stroškov se v strukturi porabljenih sredstev zmanjšuje, kar je ugodno, vendar ugotavljajo, da kakšnih bistvenih rezerv glede zniževanja teh stroškov ni. V enaki višini kot celotni prihodek je rasla tudi akumulacija na delavca. Delovna organizacija je v teh devetih mesecih ustvarila 41 milijonov dinarjev reprodukcijskih potreb (novogradnje nekaterih prepotrebnih objektov — trgovini Petrovče in Vransko, skladišče blagovnih rezerv, adaptacije, zamenjava dotrajanih osnovnih sredstev) Zagotavljanje preskrbe v takšnih pogojih (visoke obresti za financiranje zalog, samofi-nanciranje širitve prodajne mreže, pokrivanje izgub v nekaterih poslovnih enotah) ne bo več možno. Pomeni, da bo oskrba morala postati večja družbena skrb z zagotovitvijo materialne osnove. Ugotovitve, stališči, predlogi, priporočila raznih organov na zvezni in republiški ravni narekujejo sicer boljšo perspektivo, vendar je vprašanje, kdaj bo vse to ali del tega uresničeno. Kaj pa do tedaj? Delavci v trgovini se sprašujejo, ali naj še naprej s svojimi podpoprečnimi dohodki prenašajo to breme?! V delovni organizaciji 11 poslovnih enot že leta izkazuje izgube. Te negativne učinke pokrivajo druge poslovne enote, predvsem v večjih krajih. Prav v teh večjih krajih pa je vedno več enot drugih organizacij, ki tako zmanjšujejo dohodek za pokrivanje nerentabilnih enot. Dokler ne bodo ustvarjeni pogoji, ki bodo trgovini dali enakopravno mesto med večino drugih gospodarskih panog, bo morala družbenopolitična skupnost s finančnim prispevkom zagotavljati preskrbo v vseh tistih krajih, kjer oskrbni objekti — prodajalne že obstajajo, pa morda tudi tam, kjer teh objektov še ni. Med stališči in predlogi republiške skupščine je nakazana tudi racionalizacija poslovanja v smislu prehoda na deljen delovni čas. To bi dejansko pomenilo prihranek pri stroških' delovne sile, vendar bi se odprlo — glede na strukturo (pretežno ženska delovna sila) več problemov, kot so povečanje fluktuacije, dvakratni prevozi na delo, zagotavljanje dopoldanskega in večernega varstva otrok, organiziranje prehrane itd. Za odpravo naštetih problemov bo verjetno potreba širša družbena akcija. CIUI IN RAZVOJNE USMERITVE DELOVNE ORGANIZACIJE Omenjena razpoložljiva finančna sredstva za naložbe v naslednjih petih letih (1986—1990) ter vrsta problemov s katerimi se spoprijema trgovina na drobno s prehran-benim blagom na prehodu v novo srednjeročno obdobje (zlasti rastoča cena kapitala, ki nenehno znižuje delež dohodka zaradi vse višjih obresti), bodo narekovali takšen, nadaljnji razvoj te dejavnosti, ki bo temeljil na maksimalnem izkoriščanju obstoječih kapacitet, izgradnjo novih zmogljivosti pa le v obsegu, ki bo ustrezal rastočemu povpraševanju na osnovi demografske rasti in spreminjajočih se prebivalstvenih struktur in njihovih potreb. Na teh osnovah predvidevajo preureditev in razširitev samopostrežne trgovine Žalec, k; ima prioritetni pomen, sa je le-ta trgovina tehnično in funkcionalno že zastarela. V načrtu imajo izgradnjo skladišča blagovnih rezerv, kar bi racionaliziralo poslovanje z vidika pretoka blaga. Predvidena je tudi izgradnja novih preskrbovalnih objektov v Petrovčah ih na Vranskem, kjer obstoječe prostorske zmogljivosti ne zadoščajo več današnjim potrebam. Na področju zaposlovanja predvidevajo, da bo zaradi izgradnje novih kapacitet število zaposlenih naraščalo po 2,4 %-ni stopnji letno, kar je skladno z družbenimi usmeritvami na področju zaposlovanja. Kar zadeva pridobivanje dohodka in dohodkovne odnose, bo skrb, da bo razvoj trgovine tekel skladno z razvojem in potrebami proizvodnje in preskrbe. Zato bo razvoj Savinjskega magazina temeljil na poslovnem povezovanju s proizvodnimi organizacijami, krepitvi specializacije in sodobni organiziranosti. S tem v zvezi predvidevajo 2,5 %-no stopno rasti dohodka in 3,4 %-no stopnjo rasti akumulativne sposobnosti. Seveda pa vsi ti cilji temeljijo na sposobnosti zaposlenih, ki si bodo morali prizadevati za stalno rast produktivnosti dela ter za skladnejšo rast osebne, skupne in splošne porabe, kajti le tako si bodo lahko zagotovili boljši jutri. Družba še vedno priznava trgovini na drobno mesto enakovrednega člena v reproverigi, kar jih pri rasti nekaterih kategorij še vedno ovira z administrativnimi sponami. Takšno stanje kaže. in tudi potrjuje že zgoraj navedeno misel, da se bo treba še naprej opirati na lastne sile. Na teh osnovah bo temeljil razvoj Savinjskega magazina v prihodnjem srednjeročnem obdobju 1986—1990. Poleg vsega tega se bodo v DPS trudili za kakovostno preskrbo, kar bo možno zagotoviti s pomočjo proizvodnje oziroma v povezovanju z njo za večjo proizvodnjo pomembnih proizvodov vsakdanje rabe, predvidene v navedenem srednjeročnem obdobju. Iskanje ustreznih organizacij-, skih rešitev znotraj dejavnosti pa bo tudi širša družbenorazvojna usmeritev trgovina v obdobju 1986—1990 Kolektiv Savinjskega magazina si bo po vsem tem, kar smo zapisali, še naprej prizadeval za kar najboljšo- preskrbo prebivalstva. Ob tej želji pa še naše iskrene čestitke za PRAZNIK REPUBLIKE - 29. november. Pogled na bogato založeno blagovnico na Polzeli Slovin — polnilnica Coca-Cole Žalec Nujna nova polnilnica Delavci Slovinove polnilnice Coca-Cola v Žalcu so v letošnjih devetih mesecih napolnili rekordnih 36 milijonov steklenic priljubljene brezalkoholne pijače in jo zaradi ugodne turistične in poletne sezone tudi v celoti prodali. Fizični obseg proizvodnje je bil tako àaaBJi kar za 16 odstotkov in 144-član-•M kolektiv je z izrednimi napori ustvaril 209 milijonov din dohodka, ta pa se )e več kot podvojil v primerjavi z istim lanskim obdobjem. Povedati je namreč treba, da je polnilna linija povsem izrabljena (stara je sedemnajst let), zato je rekordna proizvodnja še toliko pomembnejši uspeh kolektiva, ki v poletnih mesecih ni poznal počitka. V treh izmenah so delali vse sobote in nedelje pa tudi na praznike niso ustavili tekočega traku. K dobremu poslovnemu rezultatu pa so svoje prispevali tudi delavci v prodaji, saj je bila poraba brezalkoholnih pijač in mineralne vode v tem obdobju v Jugoslaviji manjša za šest odstotkov. Takšni rezultati so vplivali tudi na osebne dohodke delavcev, poprečje za devet mesecev znaša 53.000 din, kar je tudi prispevalo k večji prizadevnosti celotnega kolektiva. Zaradi izrabljene polnilnice, njena kapaciteta je 14.000 steklenic na uro, v konici sezone niso uspevali zadostiti potrebam tržišča od Lendave do Pule, zato že nekaj let opozarjajo irr pričakujejo novo polnilnico. Žal pa zato vedno zmanjka sredstev, vse pa kaže, da se jim bo dolgoletna želja le uresničila v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja. Po sedanjih cenah bi za no- vo polnilnico, ki bo imela zmogljivost 28 tisoč steklenic na uro, potrebovali 500 milijonov din. Še prej pa bodo morali zamenjati čistilno nevtralizacijsko napravo in kotlovnico, kar zahtevajo tudi inšpekcijske službe, naložba pa bo skupaj z izgradnjo nujno potrebnega skladišča in delavnico veljala 300 milijonov din. »Za ;e nujno potrebne naložbe, ki so pogoj za načrtovano proizvodnjo, bomo združili sredstva v Slovinovi sestavljeni organizaciji. Ob sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja in investiranja ta naloga ne bo lahka. Smo na prioritetni listi v naslednjem srednjeročnem obdobju, zato pričakujemo, da bo nova polnilnica stekla v letu 1987,“ nam je povedal direktor žalske temeljne organizacije. ik Ker v Polnilnici Coca-Cola nimajo sicer potrebnih skladišč, je embalaža izpoMavljena različnim vremenskim vplivom Več turističnih priznanj Sredi oktobra je bila v Ljubljani slovesnost ob 80-letnici Turistične zveze Slovenije, na kateri so podelili zlate plakete najbolj prizadevnim turističnim društvom. Med njimi je priznanje in plaketo prejelo tudi Turistično društvo Žalec. Mesto Žalec je dobilo priznanje, ki ga podeljuje Celjska turistična zveza, za najbolje urejeno tranzitno mesto. Osnovna šola Vlado Bagat Braslovče pa je prejela Turistični nagelj za urejenost šofe in dejavnost pionirske zadruge, ki ga podeljuje RTV Ljubljana. Vsa ta priznanja naj bodo spodbuda tudi drugim turističnim društvom in osnovnim šolam v skrbi za urejeno in lepo okolje, dobitnikom priznanj pa iskrene čestitke. Srečko Meh Zaslužnim članom kolektiva in jubilantom so podelili skromna priznanja, med njim tudi Stefanu Simončiču, dosedanjemu direktorju Delavske univerze 10 let delavske univerze »Pred desetimi leti so v Žalcu ponovno ustanovili Delaysko univerzo, saj so bile potrebe po izobraževanju tako idejnopolitičnem ih strokovnem precejšnje. Kar se Iiotreb tiče, se po desetih letih le-e še vedno kažejo, le da je ob-itoj delavskih univerz zopet ne-lotov. Družbene podpore v teh Itetih nismo bili deležni in če sami ine bi razvijali nekaterih šolskih blik, tečajev, seminarjev in še ekaterih oblik izobraževanja da-hes ne bi beležili sicer skromne-a jubileja,« je na skromni sloves-osti med drugim dejal Radivoj Kot. Sicer pa je v teh letih kolektiv Delavske univerze upravičil svoj obstoj, saj je izobraževanje ob tielu uspešno zaključilo veliko število delavcev. Osnovnošolsko izobrazbo si je pridobilo 160 občanov, administrativno je zaključilo 76 slušateljev, srednjo ekonomsko šolo 120, strojno tehniško šolo 158, višjo upravno šolo 80 slušateljev itd. Največ idejnopolitičnega izobraževanja je bilo v Zvezi komunistov, manj v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Tudi z izobraževanjem delegatov ne moremo biti zadovoljni. Prav tu so precejšnje potrebe in mož-nošji. Organizacija seminarjev in tečajev je najbrž usmeritev Delavske univerze v bodoče. jk foto: L. Korber Zanimiva razstava študentov arhitekture V kulturnem domu v Žalcu smo si pred dnevi lahko ogledali zanimivo razstavo predloga ureditve naselbinskega starega jedra Šempetra (avtor Andreja Jan) in Petrovč (avtor Vlado Perovič). Docent Marjan Ocviik je ob predstavitvi del poudaril, da sta nalogi vzbudili na fakulteti precej pozornosti, saj gre za zanimive rešitve, ki bi jih lahko s pridom uporabili pri ureditvi in ohranitvi zgodovinsko pomembnih objektov. To pa je bil tudi namen razstave, ki so si jo ogledali najodgovornejši občinski dejavniki. Andreja Jan in Vlado Petrovič, ki sta študenta arhitekture na Fakulteti za 'gradbeništvo na Univerzi Edvarda Kardelja »sicer naša občana« sla z velikim čutom odgovornosti do kulturne dediščine pripravila predlog rešitve, ki jo kaže vtkati v življenje. Seveda pa velja izreči priznanje tako fakulteti kot tudi avtorjema za ponuđene rešitve, ki so redek primer dela naših študentov. )k Docent Marjan Ocvirk na posnetku prvi z leve med predstavitvijo razstave TEGOBE KRAJANOV ANDRAŽA________ Potrebe po novih telefonskih priključkih, sedaj imajo le dva, obnovitvi in dograditvi zadružnega doma za potrebe kulturne dejavnosti in gasilstva ter redni avtobusni povezavi so ponovno razgrnili predstavniki krajevne skupnosti Andraž ob obisku novinarjev Novega tednika. Radia Celje in Savinjskega občana. V republiških srednjeročnih dokumentih so zasledili načrtovano izgradnjo petih umetnih jezer za potrebe namakanja polj Savinjske doline,doslej pa jih o tem še ni nihče seznanil. V začetku meseca pa jim je Sabina Plevčak skoraj čez noč zaprla trgovino in tako so krajani Andraža ostali brez najnujnejše preskrbe. Vse te tegobe pa so bile tudi povod za sestanek z občinskimi dejavniki, na katerem so se med drugim dogovorili, naj bi trgovino zopet prevzel Savinjski magazin. Z izgradnjo nove telefonske centrale Polzela bo sedaj možno povečati število telefonskih priključkov-tudi v Andražu, še prej pa bo treba zagotoviti sredstva za povezavo od Polzele do Andraža. »Obnova in dograditev zadružnega doma bi lahko bila že opravljena, če bi TZO Polzela izpolnila obljube in prav bi bilo, da bi tudi občinska kulturna skupnost kaj primaknila,« so dejali predstavniki krajevne skupnosti Andraž. In zakaj so Andražani proti izgradnji umetnih jezer? Predvsem zato, ker bi izgubili dvesto hektarov rodovitne zemlje, na drugi strani pa že zgrajeno jezero ne služi svojemu namenu. Zato so torej odločno proti izgradnji umetnih jezer, občinski dejavniki pa so jim obljubili, da bodo pri tem imeli prvo in zadnjo besedo. Nazadnje so predstavniki krajevne skupnosti opozorili še na problem avtobusne povezave, pravijo pa, da izgovor Izletnika Celje o nerentabilnosti redne proge ni utemeljen. »Ob vseh teh problemih in počasnem reševanju se krajani Andraža čutimo zapostavljene in ker plačujemo že drugi krajevni samoprispevek, pričakujemo pomoč naše in velenjske občine, ne zanikamo pa napredka zadnjih let,« so še dodali predstavniki KS Andraž. jk Bitka na Čreti v spomin in opomin mladi generaciji in tako vstopili v enote teritorialne obrambe. V kulturnem programu so sodelovali Savinjski oktet in učenci osnovnih šol Braslovče in Mozirje. Čeprav je bila bitka na Čreti prvi -frontalni spopad partizanov z Nemci na štajerskem in je imela tedaj velik odmev, saj je pomenila veliko moralno oporo borcem, je nerazumljivo, da je v zgodovini zapisana s tako majhnimi črkami. Tudi organizacija proslave je v rokah le peščice ljudi, ki se zaveda pomena te bitke. In čeprav letos slavimo 40-letnico osvoboditve, je nerazumljivo, da se proslave ni udeležil nihče od republiškega vodstva. S svečanim podpisom se je Zlatko Križnik vključil kot prostovoljec v teritorialno enoto. Letošnje srečanje borcev in mladine na Čreti, ki sta ga organizirali krajevni organizaciji zveze borcev Vransko in Braslovče v sodelovanju z mozirskimi organizacijami, je bilo zadnjo nedeljo v oktobru. Vreme je bilo takšno, kot ga obiskovalci te priljubljene točke že dolgo ne pomnijo. Torej lepa jesenska nedelja je privabila več kot tisoč borcev, mladine in občanov, katerim je prvo frontalno bitko I. savinjskega bataljona z Nemci orisal in obudil udeleženec te bitke Ludvik Zupanc-lvo. »Prav je, da se tudi z vsakoletnim srečanjem borcev in mladine spomnimo te pomembne bitke, ki je prav tako pomembna kot Dražgoše ali pa Osankarica in da se zavednim domačinom ponovno zahvalimo za njihov velik prispevek v tistih težkih časih. Brez njih ne bi izbojevali bitke proti okupatorju, saj so nam vsak trenutek nudi- li topel dom in hrano. Čeprav smo po vojni marsikaj storili za njihovo lažje življenje, pa se jim še vedno nismo povsem oddolžili za vse, kar so žrtvovali za svobodo. Danes je Čreta odeta v svečano obleko in naša želja je, da bi takšna bila vedno. Srečanje na tej jasi naj bo za mlade živa ura zgodovine, hkrati pa spomin in opomin, da je svoboda največja vrednota človeka,« je dejal slavnostni govornik Ludvik Zupanc-lvo. Nato sta Peter Sprajc in Ludvik Zupanc komandirju teritorialne enote občine Žalec Zvonetu Hriberniku predala prapor I. Štajerskega bataljona Slavko Šlander, ki je bil v sestavu II. grupe odredov. Na slovesnosti so v enote teritorialne obrambe sprejeli 43 mladincev prostovoljcev, ki so po zaprisegi opravili še svečan podpis Mnogi udeleženci proslave na Čreti so se na pot podali pei, večina je bila na tej znameniti točki že večkrat, med njimi pa so bili že nekateri živeči udeleženci bitke. Vsi so zatrjevali, da na Čreto radi pridejo in tako počastijo pomemben dogodek iz revolucije, sicer pa so nam povedali: Peter Šprajc, udeleženec bitke na čreti: »Na Čreto vedno rad prihajam, saj je ostala takšna, kot je bila. Danes je sicer lepša kot tiste dni leta 1941, ko je bila odeta v sneg do pasu. Prav je, da se ob obletnici bitke srečamo borci in mladina in tako skupaj obujamo ta pomemben dogodek, ki je tedaj imel velik odmev. Ne razumem pa, zakaj ta bitka nima ustreznega mesta v zgodovini slovenskega naroda za osvoboditev in tudi podpore pri organizaciji proslave.« Rado Cankar, udeleženec bitke na čreti: »Že nekaj let pri- Ludvik Zupanc-lvo izroča prapor I. savinjskega bataljona komandirju teritorialne enote občine Žalec Zvonetu Hriberniku hajam na Čreto, zborovanje na tem zgodovinskem mestu je pomembno predvsem z vidika prenašanja tradicij NOB na mlado generacijo. Bitka na Čreti je bila manifestavija naraodne zavesti, kajti zavedali smo se, da je osvoboditev možna samo z oboroženim odporom. Vsakoletno srečanje borcev in mladine mora postati tradicionalna prireditev in pomembno je, da se na njej zbere čimveč ljudi in se tako seznani s tem pomembnim dogodkom. Ob 40-letnici smo precej pisali, zgleda pa da bomo morali o tem še pisati. Na Čreto bi morali priti tudi odgovorni dejavniki iz republike in je res nerazumljivo, da danes tu nikogar ni.« Vinko Praprotnik, predsednik ZB Vransko: »Obisk letošnje proslave je zelo dober, k čemer je veliko pripomoglo tudi lepo vreme. Ker Čreta spada v našo krajevno skupnost, se še toliko bolj čutimo odgovorne za razvoj tega višinskega predela. Tako smo letos zgradili cesto na Lipo, ki povezuje Vransko in Šmartno ob Dreti. Predvsem pa moramo skrbeti, da bo Čreta ostala nedotaknjena z raznimi nesprejemljivimi posegi.« Marija Strah: »Čeprav sem se preselila v Škofjo Loko, sem tudi letos prišla na Čreto. Skupaj s kolegicami in učenci osnovne šole Ivan Farčnik-Buč Vransko sem prišla na proslavo peš. Sedanja in bodoče generacije moramo ohranjati in obujati tako pomembne zgodovinske dogodke, predvsem pa čuvati mir in svobodo. Veliko smo dolžni borcem, ki so v hudi zimi leta 1941 za nadaljnji razvoj odpora izbojevali pomembno bitko.« Peter Sprajc 9. Barbara Lesjak Barbara Lesjak, žesti razred OŠ Braslovče: »Na proslavo na Čreti smo prišli učenci višje stopnje. V treh urah smo prišli peš na Čreto in hoja v tem lepem vremenu je bila prijetna. Tu sem bila že lani in še bom prišla.« Marjeta Bratušek, osmi ra- ' zred OŠ Žalec: »Tu sem prvič in ni mi žal, da sem prišla. Lepo je tu in bolje kot v šoli sem spoznala ta pomemben dogodek. Za vstop med teritorialce prostovoljce sem se odločila sama in če-t prav je naporno, ni težko, saj nets med seboj povezujeta tovarištvo in prijateljstvo..« Jožko Korenjak, predsednik ZB Kojsko, Goriška Brda: »Na Čreto je prišla delegacija naše organizacije, da se seznanimo z vašo revolucionarno zgodovino, predvsem pa da se dogovorimo o pobratenju z organizacijo ZB Braslovče. Povezuje nas namreč okrožni sekretar Vlado Marovt, ki izhaja iz Braslovč, padel pa je v Marjete Bratušek Jožko Korenjak Goriških Brdih. Lepo je tu na Čreti in še bomo prišli.« Tekst: j. k. foto: L. Korber Večerni zvon v Starem piskru Več o povojni izgradnji Zoro Oset, upokojeno predmetno učiteljico^ ni treba posebej predstavljati. Pòzna in ceni jo več rodov mladih na celjskem območju, zlasti še na Vranskem in v Celju. Zora Oset je kot učiteljica za telesno vzgojo s svojimi bogatimi izkušnjami in ljubeznijo znala ogreti miade za športno življenje na šolah, kjer je poučevala. Čeprav Zora stanuje v Celju, sva se srečala na Vranskem, kjer se najraje zadržuje. Dejala je, da jo na Vransko vežejo mladostni spomini in čeprav nima več ožjih sorodnikov, rada prihaja sem. Ljudje, s katerimi se druži, jo imajo radi, vabijo jo na svoje domove in tu v domačem okolju je Zora srečna. Kot predvojna učiteljica in prosvetna delavka je tudi po prihodu okupatorja ostala zavedna Slovenka. Ker je v tihih nočeh za zaprtimi vrati rada prisluhnila radijskim vestem iz Londona, so jo že leta 1942 aretirali in odvedli na žandarmerijsko postajo. Zora je odločno tajila, kar so ji očitali, pa se je kljub temu kmalu znašla v zloglasnem Starem piskru v Celju. Tu, za zapahi, se je srečala s sotrpinkami, Slovenkami, med katerimi je bilo precej znank. Iz tega zaporniškega življenja v celjskem Starem piskru ji je v spominu najbolj živo ostal tale dogodek: Ko so zapornice neke noči ždele za zapahi, se je iz sosedne celice nenadoma oglasila slovenska pesem. Preprosta kmetica je zapela Večerni zvon. »Pesem nas je dvigala in bodrila, da smo ostale trdne na zasliševanjih.« Zora je morala po dveh mesecih v Maribor, od tam pa so jo z drugimi sotrpinkami odvedli najprej na Dunaj, od tam pa preko Bratislave in Brna v taborišče * Auschwitz. Taboriščno življenje je bilo eno samo odpovedovanje, šikaniranje in poniževanje. Zora je stisnila zobe v trdnem upanju, da se bo rešila tega pekla. Med ostalimi Slovenkami je bilo več organiziranih partijk; složno so' »držale skupaj« in si delile zadnjo skorjo kruha. Taboriščno življenje je marsikateri jetnici zrahljalo zdravje. Zora se je nalezla tifusa in bi bilo najbrž po njej, če je ne bi rešila židovska zdravnica s svojimi injekcijami. Ko se je leta 1943. vrnila domov, je najprej odšla k bratoma na Hrvaško, od tam pa domov — na Vransko. Po osvoboditvi je poučevala najprej na Vranskem, potlej pa dolga leta v Celju — vse do upokojitve. Poučevala je telesno vzgojo na nižji in popolni gimnaziji v Celju, kar 13 let na medicinski šoli v Celju, več let na ekonomski šoli, pa v šoli učencev za gospodarstvo. Z njej značilno vztrajnostjo je prispevala svoj delež pri razmahu športnega udejstvovanja v Celju. V povojnih letih je tako zraslo v Celju veliko dobrih športnikov, njeni učenci in učenke so si na tekmovanjih priborili veliko prvih mest, skratka, Zora Oset je živela za telesno vzgojo, za mladi rod, ki se je danes s hvaležnostjo spominja. Ko je bila še aktivna, zlepa ni bilo športne prireditve, na kateri Zora Oset ni sodelovala. »Mladi imajo na šoiah danes boljše pogoje za športno življenje, kot smo jih imeli mi. Telovadili smo največkrat brez copat, ker jih takrat še ni bilo dobiti. Pa nas to ni motilo, da se ne bi z mladostnim ognjem borili za najboljša mesta na tekmovanjih. Zora Oset je sedaj že 15 let upokojena, če jo povabijo, še rada pomaga s svojimi izkušnjami, sicer pa se zadržuje pri svojih znancih in tako ne pozna dolgega časa. Lojze Trstenjak Prve dni novembra so se sestali člani odbora za tradicije delavskega gibanja pri Občinskem svetu ZSS Žalec in obravnavali poročilo o opravljenem delu in objavljenih prispevkih v Savinjskem občanu ter sprejeli načrt dela za naslednjo leto. V letošnjem letu je bilo objavljenih največ prispevkov iz KS Liboje zaradi praznovanja občinskega praznika. Komisija je pripravila popis delovnih organizacij z imeni direktorjev, predsednikov delavskih svetov in upravnih odborov iz leta 1953. Odbor pa je sodeloval tudi pri pripravi razstave tovarniških glasil, knjižnih izdaj in zgodovinskih dokumentov. Bilo je še več drugih akcij, o katerih smo med letom že pisali. Komisija je ugotovila in hkrati izrekla priznanje Savinjskemu občanu, ki redno objavlja prispevke iz NOB ter delavskega gibanja in povoj- nega razvoja. V programu za naslednje leto so zapisali, naj bi obudili dogodke iz KS Prebold in TT Prebold ob praznovanju občinskega praznika. Komisija tudi predlaga osnovni šoli Slavko Šlander Prebold, da v okviru zgodovinskega krožka zbere čimveč spominov na stavko tekstilnih delavcev. Komisija bo tudi pripravila seminar za zbiralce zgodovinskega gradiva in pisce kronik. Zato komisija prosi vse, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, da svoje naslove sporočijo Občinskemu svetu ZSS Žalec. Komisija je tudi predlagala, da bi se v okviru Občinske matične knjižnice v Žalcu uredila knjižna zbirka s področja delavskega gibanja in zgodovinskega razvoja občine. Med drugim so tudi predlagali, da naj bi v naslednjem letu več pisali o povojnem razvoju. fj Zora Oset To stran posvečamo kmetijstvu Žovneške perspektive Vzrejni center plemenske živine V____________________________7 1 » ■ ________J Ko bodo napolnili novi hlev, bo imel reprodukcijski center Žovnek 700 rodovniških telic za potrebe Hmezadove živinoreje pa tudi za prodajo — Kam usmeriti plemensko živino, če bodo živinorejci že naprej zmanjieva-li čredo? — Doklej bo hmelj reževaI izgube v živinoreji? Delovna enota Žovnek — TOZD Kmetijstvo Latkova vas deluje kot reprodukcijski center plemenske živine v glavnem za potrebe SOZD Hmezad, pa tudi za prodajo, če nastane višek. Trenutno je zaradi manjših potreb Hmezadovih farm višek. Ob tem velja zapisati, da so plemenske telice (frizijske pasme) kvalitetne, to je z najboljšimi proizvodnimi lastnostmi. Zanimivo je, da se za plemensko živino v Žovneku zanimajo celo Makedonci, zato so na to živinorejsko območje že od-premili živino. V hlevih imajo trenutno nekaj nad 500 telic; ko bodo napolnili nove hleve, pa se bo čreda pove- čala na 700. V novem hlevu, ki ga ' je zgradil celjski Ingrad, bo 250 stojišč. Pomembnost novega hleva bo v tem, da bodo živali delno privezane, delno pa bo prosta reja. Vsa dela bodo mehanizirana, zato ne bo veliko ročnega dela, s tem pa bo možno tudi zmanjšati število hlevarjev. Upravnik DO Žovnek dipl. ing. Franc Cilenšek nam je dejal, da živinoreja že nekaj časa preživlja hude čase. Zaradi neurejenih cenovnih razmerij med živinorejskimi proizvodi, krmo in drugimi reprodukcijskimi materiali tudi živinorejci v Savinjski dolini zadnji čas zmanjšujejo čredo živine. To počno zato, ker nihče noče gospodariti z- izgubo in to velja tudi za živinorejo.« Zaradi tega so v DO Žovnek upravičeno zaskrbljeni, kam, kdaj in po kakšni ceni vzrejati plemensko živino, da ne bo izgube. Kar zadeva devetmesečno gospodarjenje, DO Žovnek ne izkazuje izgub in tako bo, kot vse kaže, pokazal tudi sklepni letni obračun. Živinorejka dipl. ing. Helena Predpadnik Ob močni, sodobno organizirani živinoreji je hmelj še vedno tista panoga, ki pomeni trden temelj gospodarjenja. Hmelja imajo 150 ha, od tega je največ novih vi-sokorodnih sort, nekaj pa je tudi na svetovnem trgu še vedno najbolj iskanega savinjskega goldin-ga. Letošnji pridelek hmelja ni bil Upravnik DO Žovnek dipl. ing. Franc Cilenšek tako dober kot lanski, vendar ni pod povprečjem srednje dobrih letin. Za živino pridelujejo v glavnem silažno koruzo in travniško krmo. V poletnem času živino krmijo tudi z zeleno krmo. Zanimivo je, da živini nastiljajo s slamo, to pa zato, da pridobijo več hlevskega gnoja, ki jim je zlasti potreben v hmeljarstvu. , Mlada dipl. inženirka Helena, ki dela pri živini, nam je dejala, da v hlevih dosegajo kar dober prirastek, pa čeprav gre za plemenske telice. Povprečno znaša 70 dkg po glavi,, kar je. dobro. Hlevarji so stimuliranj od prirastka, odstotka brejosti, zato živina dobi pravočasno vse, kar potrebuje. Zaradi dobre organizacije in visoke delovne storilnosti hlevarji in drugi delavci v DO Žovnek kar dobro zaslužijo. Nekateri so tu že dvajset let in so si ustvarili družine in urejen dom. Čeprav kmetijstvo, in to še zlasti velja za živinorejo, že nekaj časa pestijo težave, so v DO Žovnek optimisti. Kako bi sicer zgradili nov, moderen hlev, v katerem bo 250 stojišč za plemenske telice. Dobre plemenske živali bodo naši živinoreji še naprej potrebne. Lojze Trstenjak FOTO L. KORBER Žovneško jezero Vzrejni center ribjih mladic V celjski regiji imamo večje površine močvirnatih in drugih nekoristnih zemljišč, ki jih je možno spremeniti v ribnike — Ribe postajajo vse bolj iskana hrana. Strokovnjaki so si enotni v tem, da ima ribištvo za trg na celjskem območju velike razvojne možnosti. Z ureditvijo Žovneškega jezera, kjer bo center za vzrejo ribjih mladic, bo možno v celoti pokriti potrebe poribljanja v celjski regiji. Zanimivo je, eia se za ureditev ribnikov in vzrejo konzumnih rib za trg zanimajo tudi kmetje, posebej še tisti, ki imajo za to primerne površine. Potrebno bi jim bilo le pomagati s krediti. Dr. Boris Skalin v Žalcu meni, da je v celjski regiji- več sto hektarjev močvirnatih ali drugače za kmetijsko proizvodnjo nezanimivih zemljišč, ha katerih je z določenimi vlaganji možno organizirati proizvodnjo rib za trg. Samo kompleks v Žovneku meri 42 hektarjev. Tu bi bilo treba le zgraditi skladišče in druge objekte, pa bi proizvodnja stekla. Žal' pa trenutno ni denarja za te sicer še kako koristne naložbe. To pomeni, da ni zagotovljeno, da bodo do prihodnjega leta Center že usposobili. SOZD Hmezad je po sporazumnem dogovoru z ostalimi interesenti postal nosilec in organizator ribogojstva v celjski regiji. Tudi inventarizacija je delno že izdelana. Sedaj gre za to, kdaj, kje in kako zagotoviti potrebna sredstva za načrtovane naložbe. Posnetek kaže ulov rib v naših vodah. Tk. L. r "v hranilništva Nadaljujejo tradicijo Hranilno kreditna služba s sedežem v Žalcu ima pri svojih članicah že 25.000 varčevalcev — Tudi v bodoče krediti za pospeševanje kmetijske proizvodnje. vloge. Z zbranimi sredstvi kreditirajo predvsem naložbe v kmetijstvu, to je investicije za večjo proizvodnjo hrane (govedoma, pračišereja, konjereja, hmeljarstvo itd.) Hranilništvo v Savinjski dolini je že od nekdaj tradicionalno trdno zasidrano med prebivalstvom. Prvo Savinjsko hranilnico in posojilnico so ustanovili že leta 1881. Ta prva ustanova je imela velik pomen tudi zato, ker je Hrkrati bila steber slovenske nacionalne zavesti, saj je združevala slovenske kmete. Hranilništvo se je razvijalo, utrjevalo in tako še danes doprinaša velik delež ne le pri varčevanju, marveč tudi v razvoju gospodarstva — s poudarkom na pospeševanju kmetijske proizvodnje. Po zadnji vojni so to službo prevzeli hranilno-kreditni odseki pri kmetijskih zadrugah. Po letu 1980 se je z republiškim zakonom ta dejavnost združila in nosi danes ime hranilno kreditna služba. Posluje kot samostojna pravna oseba, ki združuje članice SOZD Hmezd v občinah Žalec, Slovenska Bistrica, Šmarje in Ilirska Bistrica, članice KZ Celje, GG. Celje in še nekaterih OZD. V okviru svoje dejavnosti ima upeijano varčevanje in kreditiranje. Njena specifičnost je v tem, da se vsi odkupi kmetijskih, gozdarskih in ostalih poslov izvajajo in usmerjajo na hranilne knjižice oziroma se nanje prenašajo brez rizika. Na enak način se prenašajo na hranilne knjižice tudi osebni dohodki zaposlenih. To pomeni, da ima hranilno kreditna služba pri svojih članicah 25 000 varčevalcev. Obresti na hranilne vloge znašajo kot v vseh poslovnih bankah. - Prednost' je takojšnji obr-aču-nod datuma prenosa denarja na Pri kreditiranju dobrb sodelujejo z Ljubljansko banko., SIS za preskrbo občine Celje, Kmetijsko razvojno skupnostjo, Zvezo HKS Ljubljana in drugimi. Vse delo hranilno kreditne službe se odvija po začrtanem programu ob sodelovanju njenih članic oziroma varčevalcev. Njihovi kreditni pogoji so v primerjavi z drugimi ugodnejši, ker gre za zbrana sredstva kmetov in delavcev, ki jih namensko usmerjajo v kmetijske namene za pospeševanje proizvodnje. Res pa je, da je glede na povišanje obresti v zadnjem času manj zahtevkov po kreditiranju naložb, kar seveda ni zaželeno, saj lahko to negativno vpliva na izboljšano preskrbo prebivalstva s prehranbenimi artikli. Današnji čas namreč zahteva boljšo in večjo izkoriščenost kmetijskega prostora, strojev, hlevskih kapacitet in vsega drugega, kar je povezano s pospeševanjem in razvojem kmetijske proizvodnje. Na .dlani je namreč, da so v kmetijstvu še rezerve, ki jih je reba sprostiti in s tem doseči večjo proizvodnjo. S tem se odpirajo večje možnosti izboljšane ponudbe na domačem trgu pa tudi glede izvoza. Zato hranilno-kreditna služba v Žalcu pripravlja srednjeročni program, ki ga bodo uskladili s potrebami njihovih članic. Po vsem tem bi lahko zapisali, dà hranilno kreditna služba nadaljuje tradicijo hranilništva in to velja poudariti ob letošnjem dnevu varčevanja. Hranilno kreditna služba ima svoje samoupravne organe, kmetom in delavcem odobravajo kredite kreditni odbori pri veh 34 poslovnih enotah. Letos so sprejeli tudi pravilnik o stanovanjskem kreditiranju, po katerem bodo zlasti kmetje deležni kreditov, kar sistemsko ni bilo urejeno, in sicer pod enakimi pogoji kot veljajo v bankah. Pri tem bi se morale v PRIZNANJE ŽALSKEMU KMETIJSTVU Na letošnjih Gorjupovih dnevih, je v pogovoru s predstavniki Zveznega in Republiškega komiteja za kmetijstvo, prehrano in gospodarstvo, tekla med drugim beseda o organiziranosti zasebnega kmetijstva, ki razpolaga z večjim delom kmetijskih površin. Ugotovljeno je bilo, da je za večjo in racionalnejšo proizvodnjo hrane še kako pomembno tesnejše povezovanje kooperacijske proizvodnje. Kot zgleden primer je bilo večkrat omenjeno žalsko kmetijstvo še zlasti hmeljarska proizvodnja. Sicer pa je bil v razpravi izpostavljen problem razdrobljenosti našega kmetijstva in sedanji izredno težak ekonomski položaj kakršnega že dolgo nismo imeli. O posledicah, ki jih bomo prav kmalu čutili, ne kaže izgubljati besed. J.K. ___________________________J večjem obsegu odzvati njihove članice z delom sredstev iz vsakoletnega dohodka. Sicer pa bo treba to vprašanje skupno reševati z občinskimi dejavniki s stanovanjskega področja. Hranilno kreditna služba Žalec svojim članicam in varčevalcem čestita za letošnji PRAZNIK REPUBLIKE — 29. november. zdravnik zdravi, .narava pozdravi $w) Hmezad AGRINA TOZD Sadeks,Žalec Traktorist Jože Kranjčevič Ko je Kranjčevič pred 12 leti prišel za delom v Slovenijo in se zaposlil kot poljedelec na DO Žovnek, najbrž ni računal, da se bo tu ustalil. Tedaj je še prihajalo v Savinjsko dolino veliko sezonskih delavcev, ki so po opravljenem delu odhajali na svoje domove. Fant se je seznanil s hmeljem, ročen pa je bil tudi pri drugih delih. In ko so zapihali hladni vetrovi, je Jože ostal. »Ko sem še delal na polju, sem z veseljem opazoval živino. Delo pri živni me je že od nekdaj veselilo, zato sem presedlal med živinorejce. Ker pa so hlevi postajali vse bolj mehanizirani, sem postal traktorist. Sedaj sem na tem delovnem mestu že vrsto let in ni mi žal, da sem izbral delo pri živini. Plača ni slaba in ker je žena tudi zaposlena, ne živiva slabo.« Jože si je tu na obrobju Savinjske doline uredil topel dom. zato ga ne vleče v rojstni kraj. Seveda je z domačimi obdržal stike in kak-šenkrat jih obišče. Potlej pa nazaj v Žovnek. Posloviti se je bilo treba, kajti Jožeta je čakalo delo v hlevih. Tk. L. Poznojesenski veter se je zaganjal v streho novega hleva in vrtinčil odpadlo listje. Pred velikim silosom je stal traktor s prikolico. Traktorist v delovnem kombinezonu je z rokami brkljal po stroju in poslušal zven motorja. »Jože Kranjčevič sem, traktorist in to je traktor, s katerim delam že lep čas,« se je predstavil. In je pomodroval: »Veste, stroj je kot živo bitje, če ga zanemariš, ti pokaže roge!« Jože spada med tiste traktoriste, ki zgledno skrbijo za traktor. Redno ga maže, čisti. Če se kje zatakne in ne more sam popraviti, »pozdravijo« traktor v servisni-delavnici, ki je pri roki. Jože s traktorjem dela pri živini vse, kar je strojnega. Mehaniziranih del pa je največ. Njegovo delo se začne zgodaj zjutraj in v presledkih traja do večera. Tak je red in Jože dela z veseljem. 6 SAVINJSKI OBČAN - November 1985 ----------------------------------;_________________________________________________________________- PRAZNIK SO LJUDJE - NJIHOVA PRET /---------“7“------:----- V taborišču smrti Niso bili ljudje, ampak številke Auschwitz .. ■——— ____________J Strahote vojne niso in ne smejo biti nikoli pozabljene, so pomnik in opozorilo sedanjim -in bo-dočirft rodovom, da z vsemi silami težijo k miru in svobodi ter da budno pazijo, da se takšna Zgodovina ne ponovi. V tem kontekstu je potrebno s posebnim spoštovanjem obravnavati tudi spomine na najzloglasnejša taborišča smrti, ki so bila takorekoč tovarne za iztrebljanje človeške rase. Redki so tisti, ki so preživeli vse strahote koncentracijskih taborišč nemškega rajha in dočakali luč svobode. Med temi sre-, čneži je tudi Tončka Šmid iz La-tkove vasi, ki je več kot dve leti doživljala strahote zloglasnega taborišča Auschwitz. Tončka nerada govori o tem, saj tako odpira stare rane in trpljenje, pa vendar smo jo tokrat uspeli pripraviti do tega, da nam je povedala svojo življenjsko zgodbo, v sklopu katere zavzema vojni čas najstrašnejše poglavje. Naša spgovornica ni imela lahke in lepe mladosti. Luč sveta je zagledala pred 72-leti kot hčerka' kmečkih staršev v Gornji vasi pri Preboldu. Pri hiši je bilo sedem otrok in Tončka je bila šesta po vrsti. Doma za vse ni bilo kruha in po končani osnovni šoli je morala zavezati culo in se podati za zaslužkom. V tovarni je bilo težko dobiti delo, zato se je morala udinjati kot dekla in služkinja v Trbovljah, na Polzeli, v Dolenji vasi in drugod. Leta 1936 se je poročila in prišla na možev dom v Kapljo vas. Mož je bil zaposlen v preboldski tovarni in bil v tem letu soudeleženec velike tekstilne stavke. Tončka se tega dobro spominja. Vsi stavkajoči so bili v tovarni in tudi ona je svojemu možu nosila hrano vanjo. Leta so tekla in prišla je vojna, čas, ki ima najtemačnejšo zgodovino. Tudi Tončka se je znašla v njenem kolesju. Začele so se številne aretacije, ki so bile več ali manj posledica Grilove izdaje in Kaplja vas je dobesedno krvavela. Tudi Tončkin mož je padel v roke okupatorjevih krvnikov in to prav na tisti dan, ko se je odpravljal v partizane. Sedemnajstega julija 1942 ne bo Tončka nikoli pozabila. Zjutraj na vse zgodaj so obkolili hišg in ga z naperjenimi puškami pričakali na pragu. Pet dni kasneje pa ga tudi ustrelili v celjskem sta- rem piskru. Dveletna hčerka Breda in njena mati sta ostali brez očeta in moža. Da bi tragedija bila še popolnejša, je tudi njiju do-, letela strašna usoda. Pisal se je 3. avgust 1942. Za mnoge začetek konca. Tako kot mnoge so ju odpeljali v Celje v nekakšnd zbirno taborišče, od tam pa v Nemčijo. Ločili so ju. Hčerko Bredo so dali na Bavarsko, v Frolaeitén, njo pa odpeljali v Auschwitz. To pa je začetek tistega dela življenjske zgodbe naše sogovornice, o katerem najraje molči. Vsi, ki so prišli v tovrstna taborišča, niso bili več ljudje, ampak številke. Tončke ni bilo več, bila je le številka 16.405, pod katero so jo vsak dan zgodaj zjutraj klicali na »apel«, kjer je v dežju, snegu in mrazu stala z ostalimi sotrpinkami in čakala na odredbe »lagerfü-hrera« oz. njegovih podrejenih. »Taborišče je bilo na ilovnatih in močvirnatih tleh in pevsod, kamor je neslo oko, je bila ena sama ravnina,« je nadaljevala svojo pripoved naša sogovornica, »in to je bilo za nas taboriščnike še teže, saj je bil zaradi tega mraz še k večji.« »Bilo je hudo, nečloveško in ko smo videli tiste, ki so bili tam že nekaj časa, smo naredile križ čez svoje življenje. Težko, iz-črpajoče delo, pičla hrana, ki jo še prašiči ne bi bili veseli, disciplina in kazni so nas spremenile v okostnjake. Mnoge so podlegle in taboriščni krematorij je noč in dan gorel. Samo čakale smo, kdaj pridemo tudi mi na vrsto. Delati smo morale vse mogoče. Odstranjevale in podirale smo porušene hiše v bližini taborišča, mlatile žito, kopale jarke okrog taborišča in o'pravljale mnoga druga dela, ki so imela za cilj zgolj mučenje in teptanje človeškega dostojanstva. Jedli smo le toliko, da nismo umirali od lakote, vendar je slaba, enolična in takorekoč neužitna hrana povzročila vrsto bolezni, katerim se oslabljeni organizmi niso mogii upirati in življenje je ugašalo drugo za drugim. Ob vsem tem trpljenju smo postali otopeli, brezciljni in smrt je bila za mnoge prava odrešitev. Trpinčili so nas na vse mogoče načine. Nikoli ne bom pozabila 6. decembra, ko so nas zgnali na dež in mraz, kjer'Smo se morale do golega sleči, potem pa so nas v posebni baraki prhali nekaj časa z vročo in mrzlo vodo, zatem pa smo morale zopet stati na »apel- Tončka Šmid platzu«. Vstajati smo morali ob treh zjutraj in nato vse do šestih — sedmih stati v vrstah, pa naj je bilo še tako neznosno vreme. Zapadel je sneg, mi pa smo bili še vedno bosi, in še bi lahko naštevala. Močno sem oslabela in sku* paj z nekaterimi so me premestili v poseben lager, da bi se malo opomogle. To pa je bilo zame odrešilno. V tem času je uspel brat mojega, moža doseči, da sem dobila odpustnico. Če bi bila ostala v Auschwitzu, verjetno ne bi dočakala svobode, saj od tam nobeden ni zapustil taborišča z odpustnico v roki. Nisem mogla verjeti, da se lahko vrnem domov, zdelo se mi je, da sem še ponovno rodila.« Tretjo zimo je Tončka preživela doma, čeprav je vojna vihra še trajala, pa je bila svoboda vse bliže in končno je tudi zasvetil dan, ki so ga vsi zasužnjeni narodi težko dočakali. Od 366 taborišnic, ki so bile na transportnih vagonih takrat kot Tončka, se jih je domov vrnilo le okrog 60, preko 300 pa jih je za vedno ostalo na tujih tleh. Nikoli več kaj takšnega, pravi Tončka, ki sedaj preživlja jesen življanja pri hčerki Bredi, za katero je v trenutku ločitve v tistem usodnem avgustovskem mesecu leta 1942 mislila, da jo je za vedno izgubila. Sreča ji ni povsem obrnila hrbta in danes ne more verjeti, da je vse to bilo res. Na to pa jo venomer opozarja in spominja njena vtetovirana taboriščna številka 16.405. DARKO NARAGLAV (-----------:--1 : : \ Spomini Cilenškove mame ________,_________________________J Bili smo na obisku pri Cilenškovih v Malih Braslovčah. Prijazna, topla kuhinja, v kateri so nas posadili za mizo, je izžarevala domačnost. Na okna je trkalo mrzlo novembrsko sonce, po dvorišču se je sprehajal veter in dvigoval orumenelo listje. Cilenškova mama blagih oči in osivelih las nam je natakala pijačo v kozarce in zbirala besede. Pogovarjali smo se o minuli vojni, o letih, ko ji je bilo najhuje. V 77 letu je že, vendar se dogodkov spominja, kot bi se zvrstili včeraj, pa tudi obraze še pomni, je datumi so se ji nekako izmuznili v pozabo. Mož je bii v partizanih nekje na Dolenjskem. Cilenškova mama je tako živela sama na domačiji s petimi nepreskrbljenimi otroki. Živeli so iz rok v usta. Okupator in domači izdajalci so vedeli, da Cilenšek ni doma, da je v hosti pri partizanih, zato je bila družina pri njih slabo zapisana Večkrat se je zgodilo, da so k njim pridrveli Nemci in gospodinjo spraševali po partizanih, ona pa jim je odgovarjala, da ne ve in da od moža nima nobenih vesti. Zahtevali so’ konja in voz pa pomočnika Ivana, ki jih je moral vozariti naokoli. Go-spodirrja si ni upala reči ne, saj so ji grozili. Nekoč, ko je Ivan moral peljati Nemce v Zgornjo Savinjsko dolino, so jih v zasedi nažgali partizani. Nemci so padli, voznik pa je z razbitim vozom naslednji dan prijokat domov. Bilo je v hudi zimi, ko se je k Cilenškovim zatekla ranjena in bolna partizanka Nežika. Bila je polna ozeblin in komaj 18 let je imela. »Čeprav se mi je smilila, sem jo sprejela s težkim srcem, saj sem se zavedala posledic, če bi Nemci izvedeli, kdo je. Prikrivala sem jo v hiši, dokler se je dalo. Ko pa je prišla pomlad in je ni več strpelo v hiši, sem sosedom rekla, da je znanka. Nekoč so nenadoma prišli Nemci, zasedli dvorišče in zahtevali sobo. Bila sem v hudi zagati zaradi dekleta. Zabičala sem ji, naj se skrije, ona pa mlada in neprevidna, ni upoštevala opozorila. Zvečer je prišla v sobo, kjer so bili Nemci. Seveda so me spraševali, kdo da je. Rekla sem jim, da je soseda, med tem pa je najbližni Nemec že opazil rane na rokah. Natvezila sem jim, da se je opekla pri štedilniku. Nekdo med njimi je prinesel mazilo in ji namazal ranjene roke, ne da bi slutil, da zdravi partizanko. Joj, kako me je bilo strah! Nemci so odšli, ne da bi zvedeli, koga imamo v hiši. Pri nas je bila vse do osvoboditve Odšla je in Rozika Cilenšek se ni več vrnila ...« Cilenškova se je zamislila in ko se je zazrla mimo nas, smo vedeli, da ji je hudo pri srcu. Slednjič je dočakala svobodo. Vrnil se je mož in življenje je tudi v Cilenškovi hiši steklo po uglajenem tiru. Danes Cilenška živita od skromne kmečke pokojnine. Nista sama. Sin Franc si je ob njuni domačiji poziddf novo hišo pa tudi drugi njuni otroci ju obiskujejo. Prihajajo tudi vnuki in ko napolnijo njun dom, se Cilenškoma zdi, da je v hiši praznik. Lojze Trstenjak Foto L; Korber Ivanka Vrbič, naša dobra znanka Ivanka Vrbičeva, dolgoletna bančna delavka v Žalcu, je med Savinjčani znan, prikupen obraz. Z njo smo se srečali že ob ustanovitvi takratne ekspoziture NB v Žalcu. Sprva je delala pri hranilnih vlogah, po letu 1954 je vodila oddelek za dolgoročno kreditiranje in sredstva, ob reorganizaciji pa je postala vodja ekspoziture Kreditne banke v Žalcu in na tem-mestu je ostala vse do nedavne upokojitve. To so bili časi, ko se je v bančništvu začel uveljavljati nov način dela. Naj omenimo’ le prenašanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice, kar je od bančnih ljudi zahtevalo veliko dela. Ivanka je bila zagreta pionirka pri ustanavljanju agencij in pionirskih hranilnic na osnovnih šolah. Prvo agencijo so ustanovili na Vranskem, postopoma pa so jih odpirali še v drugih krajih žalske občine. Tako je poleg ekspoziture v Žalcu na podeželju zaživelo šest agencij.. Ivanka se spominja, da so odpiralni čas agencij prilagajali potrebam krajanov. Štiri agencije so imele odprto cel dan. Večkrat se je zgodilo, da ni bilo v tej ali oni agenciji človeka in je Ivanka tudi sama vzela v roke delo. Vrbičeva ima velik delež tudi pri ustanavljanju pionirskih hranilnic in ni naključje, da so nekatere, danes med najboljšimi v Sloveniji. Prvi pionirski hranilnici sta začeli z delom na Vranskem in v Grižah. Danes delujejo na vseh šolah. Pomeni, da je seme, ki so ga posejali med šolsko mladino, vzklilo in že obrodilo bogate sadove. Ivanka je bila ’tak človek, da ni gledala na uro. Tako se je dogajalo, da je po opravljenem delu na ekspozituri odhajala na teren, pomagala povsod, kjer se je kazala potreba, in se zvečer utrujena vračala domov. Občani, in to velja še posebej za mlade, so ji bili hvaležni za vso pomoč, Ivanka pa je bila srečna, da njeni napori niso bili zamarjf Vrbičeva pa se je poleg svojega dela ves čas aktivno udejstvovala tudi na ostalih področjih dela. Bila je članica sveta za družbeni plan in finance občine Žalec, njeno delo so cenili v stanovanjskem skladu, delovala je v upravnem odboru sveta za gospodarstvo ter drugod. Ivanka Vrbič je za svoje delo prejela državno odličje, združena LB ji je podelila najvišje odličje — ’ Ivanka Vrbič, umetniško skulpturo. Bolj kot vseh teh priznanj je bila Ivanka vesela spoznanja, da je njeno delo padlo na plodna tla. Zapišimo še, da je Ivanka Vrbič ob vsem tem delu ostala vitalna in še danes v spremstvu svojega vnuka rada zahaja na planine. Ob njenem odhodu v pokoj pa ji želimo še veliko srečnih in zdravih let in hvala za vse, kar je storila za razvoj in napredek žalske občine. Tk. L. ( Delo — največja ~\ J Gorškov Tone mlajši je kmečki človek posebnega kova. Načitan, razgledan, preudaren, v njem teče kri prave kmečke humanosti. Nedelja. Beseda pove, da naj vsaj na ta dan človek počiva. Oče, Tone Goršek, je pred hišo na stolu. Pred leti ga je zadela kap in mu pustila kar hude posledice. »Če ne bi imel tako pridne in skrbne žene, ne vem, kako bi se vse skupaj končalo. To pa je res, ponosen sem, da se pišem Goršek.« Nima rad hvale. Tudi sam se ne hvali. Čudno, kap je le kap, toda Tonetov spomin je studenčnica. Spominja se lepe mladosti. Oče je bil tajnik štirih občin. In pevec, pevovodja, režiser. Bil je izredno bister. Vso to srčno bistrost je prenašal, vsajal v otroke. Kar vsi so bili pevci, igralci-.-. »Naša kmetija je ena najstarejših v Gotovljah.« Ozre se na obnovljeno hišo, -gleda po dvorišču in nadaljuje: »Bil sem srečen, ko me je oče poslal kot kmečkega fanta v mariborsko gimnazijo. Srečen, ker sem imel izredno lep glas. Peli smo. V zboru, oktetu, kvartetu. Rodnih Gotovelj pa nisem nikdar pozabil, nikdar. Moj zakon je tudi ena sama srgča. Dobra žena, dobii otroci. Lepo ravnajo z mano. Tudi partizan sem bil. Kot kmet, kot izobraženec sem imel kar precej funkcij. Poleg dela je bila še knjiga. In petje. Desetletja smo prepevali. Gorškov Toni — mlajši Pokojni brat je bil skoraj štiri desetletja pevovodja. Če ga ni bilo, sem vskočil jaz.« Tako oče. Pridruži se sin Tone. Izrezan oče. Ne zgolj topla in prijazna beseda, njegova razgledanost je nekaj posebnega. Nekaj let je delal v celjski Cinkarni. Ob delu študiral. Toda klic zemlje je bil močnejši. V nekaj letih je obnovil hišo, kozolec, vodovod. Čaka samo še marof. Zdaj goji prašiče. Z zadrugo je v odličnih odnosih. Čeprav se srečuje s težavami, trdi, da bo tudi riajhujše premagal. Treba je delati, saj je delo največja vrednota in pošteno drži, da brez dela ni jela. Mlad je tale naš Tone. Nekaj preko trideset, pa tudi edini kmet v Gotovljah, ki je član ZK. Aktiven član. Često trdi, da OO ZKS ni dovolj aktivna. Preveč besedičenja, premalo dejànj. Zna razpravljati, vendar ne govori v prazno. Vse vre iz lastnega prepričanja. Že nekaj let se zavzema, poskuša ustanoviti nekakšen diskusijski klub. V nekdanji pevski sobi, ki sedaj sameva, naj bi se vsaj enkrat tedensko shajali in prerešetali probleme današnjega časa. Kar je res, je res. Gorškovemu Toniju teče beseda, pa tudi njegova misel je prodorna. Zadnji sestanek OO ZK je bil res razgiban. Na njem je Toni nekako takole dejal: »Tovariši, samo z jamranjem ne bomo nikamor prišli. Verovati moramo v lastne sile. Trdno sem prepričan, da bomo le z delom izplavali iz-težav naše gospodarske stiske. Samo v slogi je moč. Dokler bomo vlekli vsak na svojo stran, ne bomo prišli daleč. Ne smemo pozabiti na NOB, na prelomnico naše zdogovine. Meni je dala družba pomoč. In zato vanjo verujem, zaupam. Rad delam, rad pomagam vsakomur, ki je pomoči potreben. Bodimo bratje in sestre, ne pa psi in mačke.« Toni govori odkrito. Predvsem pa nikoli ne pozabi na prosveto. Igra, poje. Mnogi so mu že prigovarjali, da bi študiral solo petje, pa jih je zavrnil, češ da je rojen na kmetiji, kjer bo tudi ostal. Rad citira Kajuha, ki pravi: »Bil sem zemljak, vsak svoj korak svoji sem zemlji podaril...« Drago Kumer { SPORAZUM ZA SKUPiO BRIGADO ) Pretekli teden so se v žalski občini mudili predstavniki občinskih organizacij Zveze mladine Biograd na moru in Subotica, ob tej priložnosti pa so podpisali tudi samoupravni sporazum o organiziranju skupne mladinske delovne brigade. Brigadirji žalske občine so letos namreč sodelovali na zvezni delovni akciji Jasenovac 85, kjer so se dogovorili, da bodo v prihodnje delali skupaj. Ker pa tudi na delovnih akcijah ne gre samo Za delo, ampak tudi kovanje tovarištva in negovanje bratstva in enotnosti, so se sedaj dogovorili za tesnejše sodelovanje tudi na drugih področjih. Potem ko so si gostje ogledali nekatere delovne organizacije, so se udeležili seje predsedstva OK ZSMS Žalec, na kateri so se seznanili z delovanjem mladih v žalski občini, v razpravi pa so izmenjali tudi nekatere izkušnje. Med drugim je bila dana tudi pobuda o ustanovitvi Počitniške zveze. Na posnetku Bojan Pevec, Nataša Matijevič in Peter Doroslo- vački med podpisom samoupravnega sporazuma. J. K. EKLOST, SEDANJOST IN BODOČNOST Nama Žalec — Levec Danes, ko postaja hrana vse dražja in potrošnikom s tanjšimi denarnicami že hudo bremeni družinski proračun, NAMA v svojih restavracijah širom Slovenije uresničuje zanimivo zamisel: z novimi vrstami jedi, ki jih pripravijo kuharji posebej po tri v vsaki restavraciji bi radi popestrili in obogatili ponudbo domačih jedil, ki bodo dosegljive za vsak žep. NoVost, |yi je naletela na ugoden odmev pri gostih, ki obiskujejo Namine restavracije, uresničujejo že tretji mesec. Okusne domače jedi za vsak žep Mi se bomo v našem reportažnem zapisu pomudili v restavraciji NAMA v Levcu, bi pa lahkg zapisali isto tudi v Žalcu. Poslovodja restavracije NAMA v Levcu Spiro Meštrov in šef kuhinje Branko Ocvirk sta nam povedala, da so v Levcu že pripravili teden kulinarike, na katerem so servirali gostom tudi nove jedi v mesecu septembru. Kot tri lastne novitete so v njihovi kuhinji pripravili in gostom postregli s PIVSKIM ZREZKOM, NADEVANO POSTRVJO In BUČKAMI. Gostje so nove jedi dobro sprejeli, posebej jim je bil všeč pivski zrezek. Ker bodo reportažo gotovo najbolj pozorno prebrale gospodinje, objavljamo recept-za vsa tri jedila: Pivski zrezek: pripravijo ga iz svinjskega mesa (odrezek stegna) in ga zalijejo z vinom in kislo smetano ter obogatijo s sirom, zapečenim v pečici.. Vsi, ki so ga pokusili, menijo, da je imeniten. Nadevana postrv: nadev priprav'; i iz gobic, prepraženih na čebuli, in z drugimi začimbami ter drobtinami. V Nami Levec se Bučke pripravijo tako, da jih pomešajo z moko, jajcem, česnom, soljo in kislo smetano. Vse tri novitete je strokovno ocenila posebna komisija, ki delujejo v okviru Name v Ljubljani. Za zdaj nam niso na voljo podatki, kaj vse' so pripravili v ostalih restavracijah Name, vsekakor pa jih bomo lahko pokusili tudi v žalski in levški restavraciji NAMA v vseh restavracijah, ki poslujejo v okviru Name. Poleg novih jedil so natakarji pripravili tri vrste kokteilev, skratka, gre za novosti, ki bodo privabila'še nove goste. V Namini restavraciji v Levcu dnevno pripravijo in servirajo 600 do 700 malic. Minulo sredo, ko smo restavracijo obiskali, so v kuhinji imeli na voljo srček v omaki s polento za 240 dinarjev, zelenjavno enolončnico z mesom za 240 dinarjev, goveji golaž s slanim krompirjem za 280 dinarjev, kuhano šunko s kislim zeljem za 380 dinarjev in svinjski kotlet po tržaško s praženim krompirjem za 300 dinarjev. V kuhinji pripravijo najcenejšo malico — joto brez mesa — za 180 dinarjev. Če naštete cene in jedila primerjamo s cenami, ki veljajo v drugih gostiščih, je Namina restavracija zares poceni in tako dostopna tudi tistim gostom s skromnimi prejemki. Sicer pa imajo Namine restavracije namen, da ponudijo potrošnikom izdatne, okusne in poceni obroke. Zapišimo še, da restavracija NAMA v Levcu občasno organizira plesne prireditve. Za Martinovo je pripravila posebno prireditev Pečena Martinova gos z vinskim moštom. V decembru bo še en Šef kuhinje Branko Ocvirk pripravlja nove jedi ples, nato pa bodo pripravili silvestrovanje. Vodstvo restavracije prevzema tudi naročila za poročne pogostitve in druga srečanja, slaščičarna pa sprejema naročila za torte in druge slaščice. Restavracija je odprta dnevno od sedme ure zjutraj do 19. ure zvečer. Zaupajmo še to, da bodo šef kuhinje, slaščičarka in natakar pokazali znanje in spretnost na tekmovanju, ki bo v okviru gostinskega zbora v Portorožu, Kolektiva Name Žalec in Levec svojim gostom in ostalim občanom čestitata za praznik republike — 29. november. ^ Vedno nasmejan prodajalčev obraz ^ ^ Umetnost trgovanja ni le v kvaliteti blaga, ampak tudi v prijazni postrežbi y ^ Spretne roke 87-letne Ivanke in 83-letne Pepce V Žalcu sem se pogovarjal z delavcema Hmezadove Samopostrežne mesnice Žalec: Stanislavo Frižkovec in Vinkom Žibratom. Nasmejanih obrazov sta mi povedala, da jima delo v mesnici resnično pomeni drugi dom. K takšnemu razpoloženju pa ne prispeva zgolj odlično razumevanje med zaposlenimi ter njimi in poslovodjo, temveč tudi zdrav in prijazen trgovski odnos do strank, ki to čutijo in se zato temu tudi hvaležno odzivajo. Stanislava, ki bo prihodnje leto zakorakala v štirideseta leta, se je po vojni v Celju izučila za poklic natakarice. Od štiriindvajsetletne delovne dobe pa že dvanajst let opravlja trgovski poklic v tem istem delovnem okolju. Sama mi je priznala, da ni le zadovoljna s poklicem, ki ga opravlja, ampak je več kot zadovoljna tudi z delovnim okoljem, s sodelavci, s katerimi se odlično razume. Spominjajoč se nekdanjih časov v gostinskem poklicu jih, pravi Stanislava, ne more primerjati s sedanjimi. Še posebno včasih se je v gostinstvu delalo od jutra in večera, dnevi so bili vsi enaki, niso poznali ne nedelj in ne praznikov. Ko pa si enkrat ustvariš družino, pravzaprav nerad odhajaš od nja ob prazničnih dnevih in nedeljah. Čeprav je v mesnici osem zaposlenih ljudi in je včasih potrebno zaradi bolezni ali dopustov delati tudi po cele dneve, pa se da laže vzdržati, saj ob praznikih in nedeljah ne delajo, prijateljsko razpoloženje med zaposlenimni pa tudi odžene težo skrbi, ki jo človek prinese od doma na delo. Ko sem jo vprašal, če je vedno tako nasmejana, mi je odgovorila, da se bodo v mesnici še radi smejali, če bodo le imeli kaj prodajati in če bodo imeli ljudje s čim plačati. Za Stanislavo je stranka stranka, vsak občan je enako postrežen kot je tudi ona kot kupec ali odjemalec različnih uslug drugje enako sprejeta. V trgovini strežejo ne le z mesom in predelanimi mesnimi izdelki, s pijačami in vloženimi povrtninami, temveč vam kot pravi trgovci radi postrežejo tudi z nasvetom. Vinko je podobno kot Stanislava s široko nasmejanim obrazom povedal, da v njihovi .trgovini ne poznajo skisanih obrazov. Ker odpirajo trgovino dokaj zgodaj, že ob 6.00 uri zjutraj, prihajajo kupci v samopostrežno že zgodaj. Nekateri si kupijo malico gredoč v službo, spet drugi pridejo naokoli kasneje. V trgovino prihajajo tudi ljudje po pijačo, ki je redno v hladilniku, zato marsikak kupec raje pride po hladno pivo ali slatino raje sem. Vinko se je leta 1980.-izučil in je s svojim poklicem in delovnimi tovariši prezadovoljan. Čeprav še ni napolil četrt stoletja je Vinko že neke vrste »vseslovenec«. Rojen v kraju Žegro na Kozjanskem, osnovno šolo je obiskoval na Planini pri Sevnici, srednjo živilsko pa v Mariboru. Izučil se je v celjski mesnici Mated, od leta 1982. pa je v tej mesnici. Ko sem ga poprašal, kaj je naj- teže v njegovem poklicu, je dejal, da mu ni nič težko Mesar si je želel biti in to delo ga tudi veseli. Ne moti ga niti petkov in sobotni naval na trgovine, ko prihajajo ljudje z vedno drugačnimi željami in hotenji. Bolj ga motijo tisti dnevi, ko mora kupcu reči, da nečesa nima. Prav zaradi dobre nabave in skrbi za pravočasno dostavo pa sta oba — Stanislava in Vinko — pohvalila prizadevanje in trud poslovodje Mileta Begoviča, s katerim se vsi zajDosleni odlično razumejo. Vinko je menil, da so k sreči vsi zaposleni dovolj elastični in tako si pomagajo iz zagat, ko dobava na nekem koncu odpove. Vsi so nagrajeni po prometu — to pomeni: osnova plus delovni učinek. Zato se tudi vsi trudijo, da bi bil promet čimvečji, saj danes vsak dinar prav pride, kot menita Vinko in Stanislava. Čipkarstvo sodi med najbolj zahtevne ročne spretnosti. V naši dolini je skorajda nepoznano, zato pa so idrijske čipke zaslovele po celem svetu. In prav te umetnine izdelujeta sestri 87-letna Ivanka Stančič in 83-letna Pepca Pajer, ki smo ju našli pri Podbre-garjevih v Latkovi vasi» Obe sta vdovi in živita sicer vsaka zase, Ivanka je v domu ostarelih v Kopru, Pepca pa živi v rodni Idriji. Njuna pot pa ju večkrat zanese v Savinjsko dolino, kjer preživita nekaj tednov pri bratovi hčerki Ivani in v krogu njene družine v Latkovi vasi. Ta čas pa se ne ločita od kleklanja in pod njunimi prsti nastajajo čudoviti -idrijski čipkarski izdelki. Ko smo bili pri njih na obisku, je bila zunaj že trda tema. Šedeli sta v dnevni sobi in njune roke so mladostniški) poplesavale sem ter tja in vezle lastovico, ki se je vse bolj kazala na blazinici, v kateri je bilo na desetine buck. Z njima smo se zapletli v prijeten pogovor. Povedali sta nam, da se s »klekljanjem« ukvarjata že od zgodnjega otroštva. Nekoč jima je to bil vsakdanji kruh, saj sta bili hčeri očeta rudarja in je bilo v družini osem ust, ki bi jih le očetova plača težko nasitila. Obiskovali sta čipkarsko šolo in postali sta zelo sprètni, tako da njunih izdelkov ni bilo težko prodati, čeprav so se v večji meri z njimi okoristili trgovci in so njima prinesli bore malo denarja. Takratni časi so bili težki. Tudi Strnadovi otroci so se razkropili na vse strani. Tudi Ivanka je odšla iz rodne Idrije in je od leta 1932 živela v Brezovici pri Kozini. Prišla je vojna, ki je njihovi družini prizadela veliko gorja. Dva brata sta padla, svoje življenje za svobodo pa je dala tudi Pepcina hčerka. Z zma- go je zasijalo novo življenje po dolgih letih podjarmljenja, tudi naši sogovornici sta takrat, kot pravita, doživljali najiepše trenutke v svojem življenju. Čipkarstvo pa je ne glede na vse to bilo in je še sestavni del njunega življenja. Ivanka je polnih dvanajst let prenašala svoje znanje na mlade v osnovni šoli v Materiji in Kozini in po njeni zaslugi se je precej deklet naučilo te spretnosti, kar pomeni, da gre za ohranjanje umetniške obrti, ki prav po zaslugi takšnih kot sta Ivanka in Pepca ne bo .izumrla. Polni dve uri smo šklepetali in razpredali zgodbo o življenju, ki ga vseskozi prepleta idrijska čipka. Ob slovesu sta nam podarili svoja čudovita izdelka. Mi pa smo jima zaželeli še veliko zadovoljstva pri ohranjanju te kulturne dediščine. Srečno, Pepca in Ivanka. D. NARAGLAV GREGOR VOVK Stanislava Friškovec in Vinko Žibret KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • Revija domačih ansamblov Leto je naokoli in v Libojah bodo znova pripravili revijo domačih ansamblov, ki bo v nedeljo, 24. novembra, z dvema koncertoma, in sicer ob 14. in 17. uri v dvorani libojskega kulturnega doma. Na dvanajsti reviji, ki jo pripravlja poseben odbor pri DPD Svoboda Ludvika Oblaka Liboje, predseduje pa mu Herl Kuzma, se bo predstavilo 18 domačih ansamblov. pridružili pa s^jim bodo vokalni kvintet Frankolovčaoi, igralec Janez Hočevar-Rifle in zmagovalec Ljubečne harmonikar Viki Ašič, ml. Med ansambli bo cela vrsta takšnih, ki so osvajali zlatega Orfeja na tradicionalnem ptujskem festivalu, zato se znova obeta zanimiva revija, za katero je med obiskovalci iz bližnje in daljnje okolice bilo .vedno veliko zanima- v Libojah nja. Zato ne bo odveč opozorilo, da si kaže pravočasno zagotoviti vstopnice pri tamkajšnjem društvu ali v prodajalni KIL. Pokrovitelj letošnje revije je ponovno Keramična industrija Liboje, sredstva pa so med ostalimi prispevali delovni organizaciji LIKO in Miro-san, Zveza kulturnih organizacij in Občinska kulturna skupnost. jk Zlati slavček v Žalec Na letošnjem petnajstem festivalu Zlato slavečje v Skopju sta sodelovali tudi Vesna Haložan in Saša Golob iz Žalca. Na tem festivalu, ki ga organizirata RTV Skopje in Mestni svet za vzgojo otrok Skopje, soAnastopili mladi pevci do dvanajstega leta starosti iz Jugoslavije in še nekaterih evropskih držav. Prav v tej konkurenci pa sta mladi pevki iz Žalca zapeli pesmi Fičfirič in Pomlad in za uspešen nastop prejeli najvišje priznanje Zlati slavček. Obe skladbi je uglasbil Marjan Kozmus in zanju dobil posebno pri- znanje. * In kako so Žalčani sploh prišli na ta znan festival, ki ga bomo v novoletnem programu lahko videli tudi na televiziji? Znana prireditev Pesem in mladost, ki jo je letos posnela tudi RTV Ljubljana, je vzbudila precej zanimanja v Sloveniji in tako smo dobili vabilo za sodelovanje na festivalu v Skopju. Ker pa sta mladi pevki iz Žalca uspešno opravili nastop v Skopju, so se jima na široka odprla vrata za sodelovanje na znanem festivalu Malega šlagerja v Sarajevu. Najbrž pa iz vsega tega ne bo nič, saj smo že za nastop v Skopju komaj zbrali sredstva za potovanje. Če želimo sicer že uveljavljeno in priljubljeno prireditev Pesem in mladost kakovostno še izboljšati, z najuspešnejšimi pesmimi pa sodelovati na festivalu v Skopju in Sarajevu, bo potrebno večja strokovna in materialna pomoč v prihodnje.'Ponujene možnosti pa vsekakor ne gre zanemariti. Nenazadnje smo ime Žalca ponesli v svet in s pesmijo uspešno zastopali Slovenijo. Drago Cehner Na posnetku Saša Golob med nastopom v Skopju Anketa TOMI BALOH: »Hodim v šesti razred in zame je to že tretji teden mladinskega filma. Zdi se mi zelo prijetno, najbolj pa mi je bil všeč film Ne joči, Peter. Včasih je bilo žalpstno, da bi Ialino še jaz zajokal, včasih pa smo še malemu Petru morali zares smejati. Škoda je, da se nekateri filmi ponavljajo.« Radi gledajo mladinske filme ESTENA PAVIČ: »Od vseh osmih filmov, kolikor sem si jih ogledala, mi je bil najbolj všeč film Kekčeve ukane. Skoraj pri vseh osmih predstavah je bila dvorana polna in vse priznanje organizatorjem, saj so poskrbeli za filme, ki so med nami mladimi zares priljubljeni.« SUZANA JOftOVEC: »Na tednu mladinskega filma sem že nekaj let redna obiskovalka, tudi letos imam abonma. Čeprav smo nekatere filme že gledali, jih je še vedno prijetno videti. Najbolj všeč mi je bil film Učna leta izumitelja Polža. Hodim v sedmi razred in bom drugo leto zadnjič hodila na te predstave « TOMI ZDOLŠEK: »Zelo rad gledam otroške filme, zato Tedna mladinskega filma nisem zamudil Vsi filmi so mi bili všeč, seveda nekateri bolj, drugi manj. Nekate^ ri med njimi so bili prav žalostni, pri drugih p^ smo se odlično zabavali« TONE TAVČAR Suzana Joiovec DPD Svoboda na Polzeli je pod /— vodstvom Stanka Novaka letos že desetič pripravila Teden mladinskega filma, ki je bil v okviru Tedna domačega filma v Celju. Izkušnje so pokazale, da imajo otroci domače mladinske filme ♦ zelò radi. Letos je spored zajel osem. filmov in sicer naslednje: Dolina miru, Pastirci, Kekčeve ukane, Zvezdica zaspanka, Ne joči, Peter, Ti loviš, Učna leta izumitelja Polža in Kala. O mladinskem filmu so nam nekateri povedali: Tomi Baloh Estena Pavič Ustvarjalnost je bila ena izmed vodil našega kulturnega dne rSiSiS „v Kulturni dan nekoliko drugače Ura je nekaj minut do pol osmih zjutraj. Dpnes ni običajen pouk! Danes je kulturni dan! Obrazi niso čemerni in zaspani, temveč nekako veselo razpoloženi. Po hodniku vse ščebeta, šumi, govori. Povsod je gneča in vsa ta gneča je živa in v nekam veselem pričakovanju. Tam v kotu, odmaknjena od drugih, stojita fantiča: »Čuj, danes je prima, ni pouka, super, a?« »Ja, super, jaz bom pri strelcih. V zaklonišču bomo streljali, veš!« »Aja? Jaz sem pa pri šahu!« Za vrati učilnice za angleški jezik pa stoji gneča deklet. Nekaj govorijo, a jih v tolikšni gneči res ni mogoče slišati. Kaj je danes? Vse je drugačno! Šola, mi, tovarišica in še kaj? Naša telesa se gibljejo v množici. Obvladati moraš kar nekaj borilnih veščin, da se pretolčeš čez polje. Nenadoma se vsa ta velika skupina porazgubi. Začne se s šolskim radiom. Ta nas pozdravi, prebere razpored, nam zaželi uspešno in ustvarjalno delo, spet pozdravček in konec. Pravo delo se prične. Tu so potrebni le spretni prsti in nastajati začnejo vzorci. Leva, desna, leva desna in spet in spet. Če si priden, napleteš mnogo. Če pa si počasen ..., toda TUDI POČASI SE DALEČ PRIDE, mar ne? Aha. Tu pa je treba misliti. Misliti zares, kajti igranje šaha rii le premikanje belih in črnih figuric po polju. Ml ZA MIR in OZN. Najprej so delali pč skupinah, uredili zastavo v avli šole in potem jim je tov. Meglič pedavai o verskih vprašanjih. Likovniki so ustvarjali na galeriji. Ste si že ogledali njihov izdelek? Čudovito, kajne? Z grabljami in z vsem mogočim orožjem so se naši turistični delavci pomerili z okolico. In zmagali so. Ste opazili, da so vas med delom tudi fotografirali. To so opravili člani fotografskega krožka. V knjižnici je bilo pa. še prav posebno zanimivo. Obiskal nas je prof. dr. Vid Pečjak. Veste, čas, ki nam je bil odmerjen nam je kar prehitro minil. Še mnogo interesnih dejavnosti je potekalo. Učenci nižje stop- nje so si ogledali film o Kekcu. Udarec na gong. To je pomenilo: naše delo se končuje-pričela se bo okrogla miza. Hodnik spet oživi. Spet obrazi. Sedaj sproščeni in še bolj klepetavi. Sedaj se vse konča. Toda to ni res. Še nas čaka delo OKROGLA MIZA. Tu smo se zbrali vsi poročevalci in vsi predstavniki oddelčnih skupnostih, natovorjeni z miselnimi vzorci. Vse po vrsti. Najprej prvi razred o Kekcu. Fantek in punčka z nasmeškom na ustih in s smrtnim strahom v ,srcu. Z drobnimi stopinjami sta pridrsela z miselnim vzorcom k panoju in potihoma zrecitirala o Kekcu. Predstavnika drugega razreda sta bila malo bolj »korajžna«. Zapela sta ljubko pesmico o Kekcu. Poročali so vsi-nekateri seveda z malo treme, nekateri z veliko. Koščki miselnih vzorcev so sestavili velik mozaik enega samega miselnega vzorca s kulturnega dne. Svečano se je sklenil s pohvalnimi besedami nekaterih naših uglednih gostov. Olga Jezernik Izšel je celjski zbornik 85 Te dni je izšla knjiga »Celjski zbornik 1985«/izdala in založila jo je kulturna skupnost Celje. Nemogoče je v kratkem sestavku podati vso bogato vsebino, ki jo zbornik prinaša. Omenimo sestavke, ki se nanašajo tudi na Savinjsko dolino. Ivan Grobelnik je objavil sestavek »Celjska svoboda in zlet v Celju pred 50. leti«. V sestavku spoznamo pomen zleta Svobod v Celju, 7. VII. 1935, seznanimo se z razcepljenostjo V delavskem gibanju v stari Jugoslaviji, podana je ocena zleta v časopisju s strani udeležencev. Milan Natek nas v sestavku »Zemljiško-posestna struktura in pebivalstvo v Celjski regiji« z zemljiško-posestno strukturo po občinah celjske regije v letu 1981. Osvetljeni so zemljiškopo-sestni odnosi, prikazano je pebivalstvo z ozirom na velikost zemljiške posesti in njegova zaposlitvena usmerjenost. Z zanimanjem^ bomo prebrali sestavek Antona Soreta »Stare strešne krtine v Savinjsko-Sotelj-ski krajini«. Mogoče se bomo pri prebiranju sestavka Darje Pirkmajer »Rimska cesta Emona-Ce-leia« sprehodili po tej cesti, kot so se nekoč po tej cesti pomikale rimske legije, ali pa bomo ob prebiranju sestavka Ivana Stoparja »Pregled grajskih stavb na Slovenskem Štajerskem« poiskali to ali ono grajsko stavbo, ki jo tov. Stoper navaja v naši dolini. Navedeni so samo nekateri sestavki, zato bo nujno, da se bomo k bogati vsebini tega zbornika še vračali. f.j. Vabljeni ljubitelji oderskih desk KUD Svoboda Žalec vabi ljubitelje odrskih desk k sodelovanju v dramski sekciji. Prijavite se lahko v pisarni Svobode v novem kulturnem domu pri Jožici Ocvirk in sicer vsak dan od 7. do 15. ure. Razprodan prvi, na voljo še drugi abonma Še preden je potekel razpis, je bil gledališki abonma razgrabljen. Zato so se v Žalcu odločili še za drugega in sicer za torkov abonma, za katerega so karte še na voljo, čeprav je prva predstava že bila. Abonmajske karte in vstopnice za posame-! zne predstave lahko dobite v pisarni Zveze kulturnih organizacij ! v Kulturnem domu, vsak dan od 7.—15. ure. Cene abonmajskih kart so enake kot za ponedeljkov abonma, v prejšnji številki pa se nam je vrinila neljuba napaka: od sedme do devete vrste je cena karte 1450 din in ne 1350 din, kot smo objavili. Kozerija V zgodbi nastopata upokojenec Stenica in inkasant RTV Lisica Nadučitelj Dotte Stenica je po 40 letih službovanja nastopil zasluženi pokoj s skromno pokojnino 32.750 dinarjev. »Ni veliko, a bo že šlo!« se je tolažil Dolfe in računal, da bo dinar v naši socialistični družbi iz dneva v dan pridobival na vrednosti. Pa tudi sicer mu ne bo treba kupovati gble-ke, saj ima v omari nekaj rezerve. Mož pa se je uštel in to krepko. Dinar drsi in drsi navzdol, pokojnine pa vse bolj capljajo za standardom in tako se dogaja, da ima upokojenec Dotte Stenica 25. v mesecu že prazno denarnico. Razumljivo je, da je tedaj slabe volje. Zgodilo se je, da ga je v takšnem turobnem razpoloženju zmotil inkasant RTV naročnine Lojze Lisi-, ca. »Pobiram televizijsko naročnino za tri mesece vnaprej!« je dejal in opravičil svoj prihod ter hkrati pred Stenico položil nekakšno potrdilo o vplačani naročnini do 1. februarja prihodnjega leta. Če bi Dolfe Stenica imet zahtevane stotake v denarnici, bi mu jih brez besede odrinil, tako pa je le nagubal čelo, pomahal z listkom pred presenečenim inkasantom in dejal: »Ne bom plačal, čemu bi vnaprej financiral televizijsko hišo, a?« Inkasant Lisica je zardel kot kuhan rak. Ni mogel povedati, da ima pri tem \ svoj račun. Pobrano naročnino namreč sproti odnaša in nalaga na bančni račun, tistim, za katere kasira naročnino, pa se opravičuje, da naročniki neredno plačujejo naročnino in da bo treba počakati do 1. februarja, ko bo naročnina zapadla. Seveda je tiho o tem, da ima pokasirani denar že na hranilni knjižici, da bo takrat, ko bo poravnal naročnino, vtaknit v žep lepo vsoto na račun obresti. Kako bi sioer lahko v nekaj letih otrokom pozidal že tretjo novo hišo? Lisica ima srečo, da upokojeni nadučitelj Dolfe Stenica tega ne ve, saj bi mu to vzelo še tisto malo spanca, ki ga ima. Tomi Zdoliek !BxrrwvJk hliZtk del in se bom še naprej trudil, da bom pomagal lovcem in skrbel za divjad in ptice in s tem izrazil hvaležnost lov- cem, ki so mi omogočili ta izlet. * Kranjc ßrahkö, è. razred, OS LJUBA tòlKUS ŠALEC i Izlet z lovci Lansko šolsko leto smo pri modelarskem krožku izdelovali ptičje hišice. Zato sem bil vesel, ko sem v letošnjem šolskem letu izvedel, da sem izbran za nagradni izlet, ki ga je organizirala Lovska zveza Celje. V torek zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji. Odpeljali smo se proti Ljubljani. Najprej smo se ustavili na Svetem Urhu, kjer so belogardisti mučili in pobili veliko naših ljudi. Vodič, ki je te strahote preživel, nam je povedal, kje so mučili in pobijali ljudi. Ogledali smo si spomenik, ki je stal malo više od cerkve. Nato smo se odpeljali v Ljubljano in si tam ogledali spomenik Ivana Cankarja. Iz Ljubljane smo se odpeljali v Bistro, kjer je lovski in tehnični muzej. V muzeju smo si ogledali orožje, ki so ga uporabljali v starih časih za lov na divje živali. Videli smo nože in sekire, s katerimi so ljudje nekoč ubijali divje živali. Ogledali smo si nagačene divje zajce, fazane, race, srne, ptice ... Videli smo tudi okostja divjih živali. Domov smo se vračali preko Kamnika, Črnivca, Gornjega grada in Mozirja. Na tem izletu sem veliko VÌ- VESTI IZ ŠOLE V soboto, 26. 10. 1985 smo učenci osnovne šole Bratov Juhart Šempeter izvedli orientacijski pohod. Učence petih in šestih razredov je vodila pot ob Savinji, sedmošolci in osmošolci pa so morali priti v Hom. Odgovarjali smo na vprašanja iz učne snovi posameznih predmetov. Na startu smo pokazali znanje prve pomoči in spretnost streljanja. Nekaj izbranih ekip se je udeležilo orientacijskega pohoda na Čreti, kjer so se udeležili tudi proslave ob obletnici prvega boja na Čreti. Lovska družina iz žalske občine je organizirala poučno ekskurzijo na Sv. Urh, muzej v Bistri in Gornji grad. Iz šole Šempeter so se te ekskurzije udeležile štiri učenke. Dopisniki iz Osnovne šole Bratov Juhart Šempeter v Savinjski dolini BILI SMO NA SNEMANJU Bilo je pri uri slovenščine, ko je nekdo potrkal na vrata učilnice. Bila je tovarišica ravnateljica. S tovarišico razredničarko sta se dolgo o nečem pogovarjali, ko glasno sporočita, da bomo ob 10.30 odšli na snemanje v jamo Pekel: Slovenske gozdne učne poti. Vsi smo se izredno razveselili, saj nam je odpadla zemljepisna kontrolna naloga. Morali smo domov po kolesa, ob 11. uri pa smo bili že v Peklu. Vsi smo se veselili, saj se bomo lahko videli na televiziji. Najprej so nas snemali, kako smo prišli v Pekel, potem kako smo občudovali naravo. Razdelili so tudi tekste, ki so jih morali nekateri sošolci povedati. Najbolj smešno se nam je zdelo to, ko je morala biti tovarišica za slovenski jezik (naša razredničarka) tovarišica za naravo. Vsi smo se smejali, saj se nam je zdelo zelo smešno. Ker pri snemanju nismo bili tako spretni, smo morali nekatere posnetke ponavljati. Snemali so nas na večih točkah jame Pekel. Čas pa je neizmerno hitro bežal, zato so postajali naši želodci čedalje bolj sitni. Lakoto smo si kratili kar s surovim kostanjem. Narava jame Pekel in njena okolica je res čudovita, saj k temu pripomore tudi oskrbnik tov. Štorman, ki vestno skrbi za čistočo okolice. Snemanje je bilo zanimivo, saj smo lahko videli, koliko dela je pri nastanku filma. Petra Došler, 7. a. Osnovna šola Bratov Juhart, Šempeter v Savinjski dolini OH, TA CfvSOTO yu»* ili. NO^lìuUM^ « tyi «H ■ «* M otixww. U HUO^S kjw N. (JttVNtw JUyJtaH tfuil. « MjOptC- Amyn cXj yrtvàafcjd» in «ÒmUmI ,m. yuui Ayrttui » 0a wa MnAä otSUovn Ù*. vmuwo. vv. XimI- tA luwyjx.'ifc v» duAttx on». it Lm* ,(La Nt noMNyoi n. ( aWa Namili wöU jtfuilU tow yù. j» pj, yonSiuA ^IvX- - Wtwì» j» lVwAiJU» (Ayi*«A. Na. MV, T^roWi. lR>Wka 5/uNa" i» A* axui aUìm» . Uj^Ls- mLw*. (A». jl vr >Ay>u NA ?HyW>.W. ji N« ù». ^iAn>»yž V V AkynLiy VlAnur (Wotsa -UlA^ javSiAw « w&V. dan.. Sbtuyp UyMjljwAi y-U )ju» in. aLak^ol yyìny». ( h-***)?. llyaNiAiuA La.^ AouSyw jLii Stauijjšii ,VyA ji jjayn . Qkjtn. fatala.. i$LpiA>u^ a«, ys n»»)i- ÙJ>S»|. Sldiy yùufcojyu». ocuMy* n» 0jkAS*v»*i Jtnannß JjAuoi jAka/ww., ^ y». jNuamaÄuiÄ AoAty».*?/! Jouvjj. aWa«. y*. vmmj, 'roA «Asioiav , .W "LAi »aM« 9jJti ’Aa Jtay v»W UA.'SüJt ( naqjL>jA»W*a«» Aiju. i'ia ******* ^ Wmua. jha (WvnuJlw HttAAa.Qtay v^AxaA>y -wnint&t vAaAuuna ru^ASlau JtA.. cjLvav A» «uoym a AycaJAWbuSyar, Sliy, XiAaajj ^>*.)tiua va», ijq. tuìL Wmia to* AVxakyvjjiA»» . yljfijs uuSbt- VAA»*, pi y»5jowta ^«a tlAsa p» aaa, vxió AA«>^iräi| **ux jjApwca aIauvaa! n yAvi .'{jl-Ìà SwaAÀjo aAsm o AVaa^ì A*Sh. VPAAW. hišo<, kot srno včasih rekli kmečki sobi, kjer je na častnem mestu na steni visela diploma udarnika pri izgradnji gasilskega doma, to je tudi vse, kar smo za prostovoljno delo tudi dobili, in prav je, da to vrlino v naši organizaciji negujemo tudi danes« Franjo Avdič se je tudi spomnil, kako je bilo leta 1922, ko je vstopil v gasilske vrste. Kot gasilski častnik je vzgojil številne gasilce ih Jože Šalej je pristavil, da se je vsega, česar se je naučil, naučil prav od Franja Avdiča. Srečko Kuret je obujal, spomine na gasilsko vozilo društva Ložnica, ki je rabilo več deset litrov bencina, uporabljali pa so ga tudi za prevoze na prostovoljno delo in mitinge. Gasilci veterani imajo v svojih vrstah tudi sedem žena — veterank. Kot vsako leto so tudi letos srečanje zaključili z družabnim srečanjem, Franc Oset in Franc Klančišar pa sta tudi za letošnje srečanje pripravila prigodne pesmi. ' fj Matke »Kožuhaški večer«, kot nekoč Zadnjo soboto v oktobru je gasilsko društvo Matke organiziralo kulturno-zabavno prireditev Kožuhaški večer, na katerem so nastopili: dramska skupina GD Matke, folklorna skupina Šempeter, vokalna skupina GD Matke — Viva in instrumentalna skupina iz Matk. Po ličkanju pa je vesele domače viže zaigral ansambel Laški pivovarji, ob katerih so se vsi prav veselo vrteli pozno v noč. Predstava je trajala kar debelo uro. Navdušenje in sodelovanje obiskovalcev je bilo tolikšno, da je človek imel občutek, da se je dvorana gasilskega društva spre- menila v eno samo veliko »kožu-halnico«. Na odru so domača dekleta skupine Viva najprej pokazala, kako so spretna pri ličkanju; fantje, ki so bili oblečeni v delovne kmečke obleke, pa so koruzo povezovali in 'obešali v »štante«. Tako kot nekdaj tudi tokrat ni manjkalo zbadljivk na račun zakonske zvestobe, šaP in ljudskih pesmi. Šempetrska folklorna skupina pa je predstavila narodne plese ob spremljavi diatonične harmonike in instrumentalnega ansambla iz Matk, mošt pa je nenehno dvigal temperaturo in razpoloženje. Marsikomu so se spo- mini vrnili v mlada leta pod domači kozolec, saj je mladim res uspelo ustvariti pravo »kožuha-ško« vzdušje in stari kmečki običaj je z vsemi svojimi značilnostmi zopet dobil svojo pravo podobo. Organizatorju GD Matke in nastopajočim gre vsa pohvala za njihovo iznajdljivost in prizadevanje, naša želja pa je, da bi bilo takšnih prireditev iz kmečkega življenja in običajev naših očetov v bodoče še več, saj razvedrijo obiskovalce in ohranjajo lepe ljudske običaje. Branko Kobal KOLESARSKI PLES V NAMI Kolesarska sekcija TVD Partizan Žalec vabi na prvi kolesarski ples, ki bo 7. decembra v Nami Žalec. Sodelovali bodo naši najboljši kolesarji z Juretom Pavličem na čelu, poskrbljeno pa bo tudi za prijetno zabavo. Za člane kolesarske sekcije je vstop prost. prične že v KS Planiranje se Ni dvoma, da smo dosegli v preteklem obdobju nekatere pomembne rezultate, vendar je treba priznati, da so bile dane možnosti še vedno premalo izkoriščene prav v nekaterih ključnih začrtanih nalogah programa, ki se pravkar izteka. Pred nami je obdobje boja za hitrejše vsebinske spremembe — od krajevnih skupnosti do občine in naprej do republike. Pospešeno moramo razvijati samoupravne odnose. Pri tem imam v mislih predvsem tista prizadevanja, ki bodo krepila položaj delovnega človeka v ustvarjanju in uresničevanju programov na področju telesne kulture. ' Aktivnost moramo uveljaviti kot eno temeljnih meril za oceno dela vseh, ki delajo na področju telesne kulture. Tisti, ki tega ne morejo ali nočejo razumeti, se bodo morali usmeriti v katero drugo zvrst dejavnosti. Če želimo doseči resnično dobro organiziranost, se bomo pač morali lotiti tistih nalog, ki smo si jih že zadali, vendar smo pozabili, da se je potrebno z nosilci (strokovnimi organi) v temeljnih samoupravnih skupnostih dogovoriti. Ker zaključujemo s planiranjem za obdobje 1986—1990 na področju telesne kulture, vendarle pričakujemo določene spremembe — dopolnitve prav v zvrsteh, kjer smo lahko ugotovili, da so nastale vrzeli ali slabo zaključeni planirani sistemi. Vsekakor moramo ob izteku tega srednjeročnega plana priznati, da smo ne glede na priza- devanja izgubili stik z nekaterimi KS (niso upoštevale komifcijskega samoupravnega dela), kar je povzročilo, da programi znotraj krajevne skupnosti niso bili usklajeni in dogovorjeni do občinske TKS-ZTKO. Prav sedaj je čas, da se pri planiranju v občinskih telesnokultur-nih dokumentih upošteva večja prisotnost-aktivnost ter samoupravna organiziranost prav v krajevnih skupnostih. Takšen poudarek dajem KS prav zaradi dela, ki ga mora z vseh zornih kotov upoštevali glede na osnovne dejavnosti, ki se odvijajo v vsaki KS na področju telesne kulture ali katerekoli druge dejavnosti. Vsi vemo in smo prepričani, da bo še nadalje tako, da se osnove telesne vzgoje, športn% rekreacije, tekmovalnega športa, vzgoje kadra in gradnja TK objektov odvijajo prav v KS. Torej, zakaj, kdaj in komu je-potrebno dobro organizirano delo na področju celotne telesno-kulturne problematike — dejavnikom v KS prav tako kot dejavnikom na občinski ravni. Nedvomno ima samoupravni sporazum o temeljih plana teles-nokulturne skupnosti občine Žalec za obdobje 1986—1990 zajete številne naloge, katere bo potrebno tudi finančno pokriti z večjo vsoto, kot je trenutno v dokumentih po postavkah prikazana. Kot vsa leta nazaj, se tudi v tem planu (SS) posveča izredna pozornost nadaljnjemu razvoju športne rekreacije, kar je pravilno, a v manjši meri se to upošte- va pri tekmovalnem (vrhunskem) športu, ki je plansko zatajil že v temeljnih sredinah. V planu je premalo konkretizirano delo SšD, ki naj bi še vedno odigravalo osnovno telesno-kul-turno dejavnost v KS in občini (v tekmovalnem športu in športni rekreaciji). Sicer je pričakovati, da se bo tudi v šolskem športu in navzgor spremenilo stanje prav z novim sporazumom, ki se pripravlja za sofinanciranje dejavnosti Kar kritično je stanje glede pokritja s strokovnimi kadri. Slabo je tudi planirano, kar je razvidno, da še nismo v celoti doumeli posledic, ki nas čakajo. Te posledice pa bodo čutili v KS, kjer je že velika'vrzel prav v kadrih za izvajanje rekreativne dejavnosti, še naprej bomo morali v naši občini -imeti prioritetno usmeritev prav pri pridobivanju strokovnega kadra. Vsa leta smo veliko pozornosti posvečali TK objektom, kar je bila ena od vzporednic s strokovnim kadrom, zato v izdelanem plariu , ne posvečamo več veliko pozornosti novogradnji. TK objektov, ampak bolj vzdrževanju obstoječih. Končno lahko rečemo, da so dokumenti v razpravi in da se bodo morali aktivisti na terenu v KS le zavzeti, da bo tako važen sred njeročni plan vseboval takšne usmeritve in zagotovitve, ki bodo prinesle telesni kulturi — veliko dobrih rezultatov in zadovoljstva. Adi Vidmajer pri nabavi tekmovalne opreme, ki je zelo draga in jo je moč kupiti le v tujini. Vsako leto prirejamo tudi tečaj za začetnike. Letos je med njimi' največ pionirjev, ki smo jih še posebej veseli iri jim posvečamo kar največ pozornosti. Treningi potekajo trikrat tedensko PONEDELJEK, PETEK od 19-21 ure in SREDO 15-17 ure. B. Kobal 40 ekip v kegljanju Konec oktobra je bilo občinsko sindikalno ekipno tekmovanje v kegljanju. Nastopilo je 40 ekip, vsaka ekipa pa je štela štiri člane oziroma članice. Vrstni red — članice: 1. SIP Šempeter (Krnjak, Časi, Travner, Kuder) 1471 podprtih kegljev; 2. , TT Prebold 1400; 3. OOS del. pri obrtnikih 1378; 4. Zarja Petrovče 1322; 5. SO Žalec - 1292 podrtih kegljev. Starejši člani: 1. SIP Šempeter (Zlobec, Hriberšek, Pirc, Dragar) 1624 podprtih kegljev; 2. Ferralit Žalec 1587; 3. Elektro Šempeter 1570; 4. Juteks Žalec 1556; 5. TT Prebold 1511 podrtih kegljev. Mlajši člani: 1. Hmezad Žalec (Kačič; Kompan, Štravs, Prsenečnik) 1644 podrtih kegljev; 2. Ferralit Žalec 1629; 3. TT Prebold 1623; 4. OOS delav. pri obrtnikih 1611; 5. SIP Šempeter 1545 podrtih kegljev. Veterani: 1. OOS delav pri obrtnikih (Maček, Dobovičnik, Kekec, Rotar) 1528 podrtih kegljev; 2. SIP Šempeter 1466; 3. Juteks Žalec 1297; 4. TT Prebold 1013 podrtih kegljev. T. TAVČAR Uspešni nastopi invalidov V Sevnici so se šahisti udeležili ekipnega turnirja, na katerem je nastopilo 90 šahistov, ki so osvojiti odlično drugo mesto. Uspeh je še toliko večji, ker so nastopili brez najboljšega igralca Marjana Črepana, Bojan Zupanc pa je ostal neporažen. V zimskem bazenu v Celju so se invalidi udeležili republiškega prvenstva v plavanju. Med rekreativci so bili najboljši Ivan Podpečan in Jože Grobelnik (zmagovalca) in Jože Glušič z osvojitvijo tretjega mesta. Med veterani je bil 74-letni Franc Golob drugi. V ekipni razvrstitvi je bila ekipa Žalca tretja. Jože Grobelnik Dober start strelcev V soboto, 9. 11., so se začela tekmovanja v I. republiški ligi s serijsko zračno puško. SD Žalec je gostila družino Pohorskega bataljona iz Ruš. Zmagala je domača ekipa z rezultatom 1437:1415. Najboljši domačin je bil Mladen Melanšek s 370 krogi, pri gostih pa Podlesnik s 369 krogi. Pri domačinih je F. Kotnik dosegel 359, J. Smrkolj 357, D. Paradiž pa 351 krogov. Tako so si Žalčani priborili dve pomembni točki na začetku lige. Semi kontakt na Polzeli Na Polzeli že vrsto let deluje sekcija za borilne veščine — SEMI CONTACT. Sekcija je bila ustanovljena preko celjskega kluba SLAVKO ŠLANDER, kasneje pa začela delovati pod okriljem TUD PARTIZANA POLZELA. Že takoj ob ustanovitvi je ta vrsta kontaktnega športa vzbudila veliko zanimanja pri mladih. Njen predsednik je Boris Turk, treningi pa potekajo pod vodstvom trenerja Vinka Zajca in Bojana Pušnika, ki pripravlja tekmovalno ekipo. V pogovoru je trener Vinko Zajc dejal: »Pogoje za vadbo imamo dobre.saj imamo najnujnejši del preprotrebne opreme, brez katere ne bi mogli izvajati te vrste treningov. Vso opremo nam je seveda priskrbel TUD PARTIZAN POLZELA. Težave pa nastanejo TEKMOVALNA EKIPA S PIONIRJI A. Čehovin Pohod na Kotečnik Sredi oktobra je Planinska seK- novnega kongresa KPS, delavski cija KIL Liboje, ki deluje v okviru zaupnik, ki je širil komunistične Planinskega društva Zabukovica, ideje med zabukovškim in liboj* organizirala že dvanajsti pohod skim proletariatom Tu so se rodi-ob spomenikih NOB. Pohod je bil le tudi sestre Vipotnik, ki so bile organiziran ob 170-letnici KIL Li- med glavnimi organizatorji akcij boje, ki ga je v svoj program zapi- za izboljšanje življenjskih pravic, sala tudi komisija za tradicije de- Pohodniki so se nato podali v Za-lavskega gibanja pri Občinskem greben, kjer jim je Franci Ježov-svetu Zveze Sindikatov Žalec. S nik spregovoril o delovanju tem pohodom so obudili spomin SKOJ-a in o konferenci pod Kote-na akcije za izboljšanje življenj- čnikom, ki sta se je udeležila skih pogojev, ki so bile organizi- predstavnik SKOJ-a za Slovenijo rane leta 1940 v Zabukovici in Li- in član CK KPS. Pohodniki so se bojah; na stavko, ki je bila istega nato povzpeli na Kotečnik. Tu so leta v Keramični tovarni Libpje, in planinci KIL namestili žig. Iz Kote-V spomin na konferenco SKOJ-a čnika so se pohodniki spustili do za okrožje Celje in Žalec — prav Uplaznikove domačije, nato pa tako leta 1940 pod Kotečnikom. do osnovne šole bratov Hrvatin v Pohod se je pričel v Kurji vasi, za- Libojah. Pohoda se je udeležilo selku Zabukovice, kjer se je pred 130 udeležencev, vsem pa so or-vojno rodil Albin Vipotnik, borec ganizatorji podelili spominske za delavske pravice in član usta- lončke. Uspeh žalskih karateistov V soboto, 9. 11. 1985 je bilo v Rušah tretje kolo karate lige SRS skupine A, v kateri tekmujejo tudi žalski karateisti. Rezultati kola: Forum Ljubljana:Žalec 4:4 Trbovlje:Ruše 7:3 Žalec Trbovlje 6:4 B. Kidrič MariborForum 6:4 Trbovlje:B. Kidrič 1:9 Ruše:Žalec 4:4 Za ekipo Žalca so se borili: Hudovernik Jože, Hudovernik Mirko, Šorli Ferdinand, Golič Boris, Leber Janez, Gor Vlado, Škorjanc Tone, Žibrat Rihard in Žumer Franc. V skupni A je prva ekipa B. Kidrič iz Maribora pred ekipo Žalca, Tretja je ekipa Trbovelj, četrta je ekipa Foruma iz Ljubljane in peta ekipa Ruš. Prve tri ekipe iz skupni A in B so si zagotovile mesto v republiški ligi za prihodnje leto. Pr/i in drugo uvrščeni iz A in B skupine se bodo pomerili v play-off, ki bo 7/12-1985 v Sl.-Gradcu. Znane so vse štiri ekipe. Iz skupine B sta ekipi Olimpije iz Ljubljane in ekipa irT. Velenja, iz skupine A pa B. Kidrič iz Maribora. In ekipa Žalca. Zmagovalec playoff se bo boril v kvalifikacijah za vstop v I. zvezno karate ligo. Silvo Marič Podjetje za ptt promet Celje obvešča, da so bile 20. novembra zamenjane klicne telefonske številke vsem naročnikom, ki so vključeni v avtomatsko telefonsko centralo Polzela. Nove klicne številke telefonskih naročnikov ATC Polzela so objavljene v oklepajih v telefonskem imeniku SRS 1985—86 in se uporabljajo od 21. novembra 1985 dalje. *T-------------------------------------------- lacl «sinil« TURISTIČNA AGENCIJA POSLOVALNICA ŽALEC SPOROČAMO CENJENIM STRANKAM, DA IMA V PRODAJI ZELO ZANIMIVE ARANŽMANE ZA SMUČANJE PO DOMOVINI IN TUJINI, NOVOLETNE PROGRAME, ZDRAVSTVENE PAKETE ZA VSA ZDRAVILIŠČA V SLOVENIJI TER ZA KMEČKI TURIZEM. MORJE . . , SMUČANJE - SCHLADMING - WAGRAIN - PLACHAU -POSEBEN PROGRAM! STROKOVNA POTOVANJA: — DOM OBRT — München — sejem obrti odhodi 4., 5., in 5. 12. 1985 CENA ARANŽMANA: 22.900,- za 2 dni SMUČARJI POZOR! SAMO DO 01. 12. 1985 SO NA RAZPOLAGO ŠE SMUČARSKE VOZOVNICE ZA GOLTE TER GOLTE — KOPE Z DODATNIM 25 % POPUSTOM NA OBJAVI JFNE CENE. » NA ZALOGI IMAMO ŠE PLAN MESTA ŽALEC TER TURISTIČNE KARTE SLOVENIJE. PRI NAS LAHKO UREDITE VSE VRSTE REZERVACIJ ZA DOMAČI IN MEDNARODNI LETALSKI PROMET, ŽELEZNIŠKI PROMET; SPREJEMAMO NAROČILA ZA EKSKURZIJE PO DOMOVINI IN TUJINI, AVTOBUSNE POSEBNE PREVOZE, POSREDUJEMO REZERVACIJE ZA VSE PROGRAME OSTALIH AGENCIJ. ZA VAŠ OBISK SE PRIPOROČAMO. VSEM STRANKAM TER POSLOVNIM SODELAVCEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE. VAŠA AGENCIJA IZLETNIK ŽALEC RESTAVRACIJA NAMA ŽALEC RESTAVRACIJA NAMA LEVEC vas vabita na SILVESTROVANJE Zabavala vas bosta ansambla Yogi band v Žalcu in: O. K. v Levcu. Rezervacije sprejemamo v restavracijah ali po telefonu 711-231 in 26-337. najkasneje ZAHVALA KRAJEVNA SKUPNOST ŠEŠČE Razpisuje KULTURNO DRUŠTVO GOMILSKO vabi na Silvestrovanje » v Domu krajanov Gomilsko Zabaval vas bo priznani ansambel s pevcem Tako kot vedno, bomo tudi letošnjo najdaljšo noč poskrbeli za prijetno počutje, domačo hrano in izbrano pijačo. Informacije in rezervacije na telefon 701-561 (Andrej Urankar)' honorarno delo tajnika KS Šešče. Pogoji: srednješolska izobrazba z znanjem strojepisja. Prednost imajo kandidati iz KS šešče. Prijavita se do 15. decembra 1985. ob boleči izgubi dragega moža, očeta in tasta ANDREJA PŠENIČA iz Vrbja se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam na kakršen koli način pomagali ob najtežjih trenutkih. Iskrena hvala še enkrat! Žalujoči vsi njegovi SPOMIN Minilo je leto, od kar nas je zapustil dober ter skrben mož in oče IVAN POSEDEL Ostal nam je na tebe lep in svež spomin ob pogledu in uživanju sadov tvojih pridnih rok. Obljubljamo ti, da bomo čuvali in spoštovali vse, kar si nam za- ' pustil. Hvala ti. Tvoji 12 SAVINJSKI OBČAN - November 1985 DA NE POZABIMO Prva povojna leta Ob 40-letnici osvoboditve in ob prazniku republike se spomnimo nekaterih mejnikov našega razvoja. V Ajdovščini je bila 5. maja 1945 imenovana prva slovenska vlada. Tedaj je bilo zaključeno obdobje, ki se je pričelo leta 1943 v Kočevju, ko je bil na znamenitem Kočevskem zboru izvoljen prvi scenski parlament. Kočevski zbor pa predstavlja tudi začetek formalne graditve slovenske državnosti. Predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta je uvedlo zbore volilcev kot obliko uresničevanja ljudske oblasti. Na seji 21. 5. 1944 je predsedstvo sprejelo odlok o narodnoosvobodilnih odborih, ki so predstavljali organe ljudske oblasti. Razvoj je bil v posameznih pokrajinah različen. Oblastni komite KPS za Štajersko je 3. maja 1945 izdal posebno okrožnico v zvezi s prevzemom oblasti. Torej naj bi na Štajerskem prevzele oblast vojaške orlasti. Do tega ni prišlo, vojska pa je odšla na Koroško. Zato je Oblastni komite KPS izdal novo okrožnico, v kateri je naročil, naj oblast po osvoboditvi prevzamejo odbori OF. Tako je bil ustanovljen odbor OF v Žalcu septembra leta 1944, vodila pa ga je Ana Karčič, oblast pa je prevzel 9. maja 1945. Narodna vlada Slovenije je 30. 6. 1945 sprejela odredbo o nadaljnjih volitvah v krajevne, mestne in okrajne narodne osvobodilne odbore. V Žalcu so bile volitve avgusta 1945, predsednik KNOO pa je postal Jože Aubreht. Na sedanjem področju občine Žalec je bilo izvoljenih 34 KNOO. Ti odbori so prevzeli samo politično delo. Že 6. 9. 1945 sta bila ukinjena okraja Žalec in Vransko, leta 1952 je bilo v žalski občini devet občin, in letos praznujemo 30 let, od kar je bila ustano- I vijena občina Žalec, tedanja komuna. Zanimiv je zakon o čast- % nih nazivih z 8. 12. 1948, ki je med drugim zajemal častne nazive udarnik, prvak socialističnega dela, junak socialističnega dela ljudske republike, junak socialističnega dela FLRJ, zaslužni kmetovalec, zaslužni kmetijski zadružnik, ugledni kmetijski zadružnik ljudske republike, ugledni kmetijski zadružnik FLRJ. To I je bil predvsem čas moralnih spodbud | KLO Žalec je julija Ü946 odločil, da bo kmet žito z njive, ki jo je dodelila okrajna agrarna komisija, oz. požet pridelek prodal I okrajnemu ljudskemu odboru, slamo pa brezplačno produktivni f zadrugi Slavko Šlander v Vrbju. To kaže, da smo imeli agrarne t komisije, ki so razpolagale z zemljišči, odvzetimi veleposestni- J kom, z zakonom o agrarni reformi. Tako je bila ustanovljena tudi i Zadruga v Vrbju. Življenje po vojni je bilo zelo težko. Nastopile so obvezne oddaje v naturalijah. Krajevni odbori so s pismenimi ukazi določili količino posameznih pridelkov, ki so jih morali oddati kme- f tje. Delo članov KLO je bilo zelo težko, saj so morali zahtevano f količino pridelkov porazdeliti na posamezne kmete, pa tudi da- j vek se je določil na krajevnem odboru. V Vinski gori so obvezno oddajo brez večjih težav tudi uspešno izvedli. Tudi z agrarno re-formo je bilo precej dela, pa tudi enostavno ni bilo, kajti vzeti je bilo treba zemljo tistemu, ki je je imel preveč. Ustanavljati so za- J čeli kmetijske zadruge. S prostovoljnim delom in prispevki so f kmetje zgradili zadružne domove, zadruge pa so pričele naba- f vtjati prve kmetijske stroje. ZAKLJUČEK SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER V dvorani Svobode v Libojah je bil v soboto zaključek letošnjih sindikalnih športnih iger. Prireditev sta pripravila občinski sindikalni svet ter Zveza telesnokulturnih organizacij pod pokroviteljstvom KIL, ki letos slavi 175 let delovanja. V umetniškem delu programa pa so nastopili člani Svobode Liboje. Zbrane je najprej pozdravil predsednik OSS Branko Povše, ki je orisal pomen iger, o letošnjih igrah pa je nekaj več povedal predsednik komisije Vinko Banovšek, ki je poudaril, da so bile te po vrsti že dvaindvajsete ter da je letos na njih v 12 športnih panogah nastopilo 2800 udeležencev iz 30 OZD. Končni vrstni red za množičnost — I. skupina do 100 zaposlenih: 1. PM Žalec, 2. ZN Žalec, 3. DEM Podlog; II. skupina — do 300 zaposlenih: 1. Minerva Zabukovica, 2. WZ Žalec, 3. Gradnja Žalec; lil. skupina — zaposlenih do 500: 1. Juteks Žalec, 2. Garant Polzela, 3. Ferra-lit Žalec in IV. skupina nad 500 zaposlenih: 1. TT Prebold, 2. SIP šem-eter, 3. TN Polzela. Tekmovalni del — članice: 1. TT Prebold, 2. WZ alee, 3. Juteks Žalec; veterani: 1. SIP Šempeter (na posnetku predstavnik sprejema pokal) 2. OOS delavcev pri obrtnikih, 3. Juteks Žalec; mlajši člani: 1. SIP Šempeter, 2. TT Prebold, 3. Minerva Zabukovica; starejši člani: 1. Juteks Žalec, 3. SIP Šempeter in 3. Garant Polzela. Plakete pa so prejeli: Adi Vidmajer, Drago Božič, Vinko Banovšek, Janez Prinat, Marjan Goršek, Franc Slokan, Ciril Naprudnik, Juteks Žalec in pokroviteljica prireditve KIL. Tekst in foto: T. TAVČAR Takšno je'bilo življenje po vojni, ljudje so gradili novo domovino z rokami, udarniškim delom in z veliko zagnanostjo in prav je, da se tudi teh časov spomnimo ob prazniku republike. J tammmmammmmmmmmammmmmmmm—mmmmmm /Q ___________________ljubljanska banka Pripis dinarskih obresti od deviznih vlog V letu 1984 je bil spremenjen način obračuna in pripisa obresti od deviznih hranilnih vlog, po katerem se obresti od sredstev na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah jugoslovanskih državljanov, ki ne živijo in ne delajo v tujini, izplačujejo v dinarjih. Obresti *se po veljavni obrestni meri in po srednjem tečaju na dan 31. decembra 1985 obračunajo za vsako vrsto deviz pg-sebej. Dinarskih obresti seveda ni mogoče kar pripisati k devizni hranilni vlogi, ampak k dinarski vlogi na tekočem računu ali dinarski hranilni knjižici. • Zato čimprej, najkasneje pa do 24. decembra tl., predložite enoti banke, ki vodi vaio devizno vlogo, zahtevek za prenos obresti po deviznih vlogah, obračunanih v dinarjih — obr. DRO-11. V obrazec, ki ga dobite v vseh enotah Ljubljanske banke, navedite številko tekočega računa ali dinarske hranilne knjižice, kamor želite prejeti obresti. Z 31. decembrom bodo obresti že prenesene na željeni račun. Zahtevek za prenos obresti za leto 1985 bo veljal tudi za avtomatski prenos obresti v naslednjih letih. Varčevalcem, ki so zahtevek predložili že lani, bo banka obresti za leto 1985 prenesla avtomatično, le v primeru spremembe, je treba banki predložiti nov zahtevek. V primeru, da v Ljubljanski banki nimate odprtega nobenega dinarskega računa, lahko odprete dinarsko hranilno vlogo, kamor vam bo Ljubljanska banka — Splošna banka Celje na osnovi zahtevka nakazala obresti od deviznih sredstev. Ljubljanska banka Splošna banka Celje čestita delo.vmm ljudem in občanom žalske občine za dan republike — 29. november. Zlata poroka Radiškovih Vzgojila šest otrok Skromno, v krogu svojih najdražjih, sta 71-letni Franc in 71-letna Marija Radišek iz Braslovč pred dnevi praznovala 50 let skupnega življenja. Oba zlatoporočenca izhajata iz številnih kmečkih družin. Po poroki, 3. novembra 1935, se je Marija posvetila gospodinjstvu in čedalje večji družini, ki je potrebovala skrbno roko matere in žene. Skrb za materialne dobrine pa je bila prepuščena Francu. Kot fant se je izučil za čevljarja, pozneje opravil mojstrski izpit in imel samostojno obrt. Z ženo sta imela v najemu tudi nekaj zemlje, tako da številna družina ni nikoli čutila pomanjkanja. Tudi vojna mu ni prizanesla. Ko bi moral v nemško vojsko, je odšel v partizane in sicer v Gubčevo brigado na Dolenjsko, kjer je ostal leto dni. Po osvoboditvi se je vrnil domov, še nekaj let nadaljeval s čevljarsko obrtjo, se za dve leti zaposlil pri Betonu kot skladiščnik, zadnjih dvajset let pa je delal pri PTT Celju. Poleg službe, ki jo je vestno opravljal, je Franc bil in je še vedno vsestransko aktiven. Dolga leta je že planinèc, napravil je kar 12 transverzal, 43 let je član gasilskega društva Braslovče, vseskozi sodeluje v raznih društvih in organizacijah. Za svoje delo je prejel več odli' 'kovanj in priznanj, med drugim red zaslug za narod s srebrno zvezdo in zlati grb Braslovč, najvišje priznanje krajevne skupnosti. Sedaj živita zlatoporočenca s sinom Jožetom in sta za svoja leta še kar dobrega zdravja. Franc pa še z veseljem opravi kakšno čevljarsko uslugo. T. TAVČAR Ob mescu požarne varnosti je bila osrednja gasilska vaja na Polzeli, na njej so sodelovala prioritetna gasilska druitva Iz vse občine. Vaja je pokazala, da so za gaženje požarov v stolpnicah in za reševanje ponesrečencev in stanovalcev ob takih nesrečah dobro pripravljeni. T TAVČAR Hiša, ki razpada, in stroj, ki propada, kažeta na malomaren odnos do družbene lastnine. Čeprav bi najbrž dobili odgovor, da gre za problem finančnih sredstev, najbrž pa gre še za kaj drugega. Prebivalci ulice Nade Cilenšek pa se jezijo, ker jim ta primer kazi tudi izgled. , Korh__ Narava se je letos večkrat poigrala in tako je gospodinji v Gotovljah zrasla kar dobrih pet kilogramov težka rdeča rasa. Ob takšnih pridelkih bi tudi naše kmetijstvo ne imelo težav, vendar so žal redkost in le zanimivost. j|< Hladno vreme in bližnji prazniki bodo marsikateremu prašiču napisalo smrtno obsodbo. Tisti, ki imajo prašiče doma, si ne delajo skrbi. Zanje so koline še vedno praznik. Za tiste druge, ki se odločajo, ali ga bodo kupili ali ne, zraven pa pridno računajo, bodo zmogli ali ne, pa bodo koline manj praznične. Cene so namreč zelo različne, ponekod so zmerne, ponekod pa takšne, da se ti v glavi zvrti. Na posnetku sta Štefan Okron in Franc Teržak pri kolinah. T. T. Kimati URINA PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: ifAè lìQlfORfìl/AI CP - TRAKTORJE TORPEDO DEUTZ 4506, 4806, 6206 VHÖ UOlUlDUVHLCb JKH blagovnica uLÙ *hfiMMd* - ŽALEC - TRAKTORJE TOMO VINKOVIĆ TV 420 in TV 520 Nudimo veliko izbiro kmetijskih strojev in priključkov /flj\ aa , NAŠIM KUPCEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE - 29. NO- l/jlfiJ HlllfiZOu VAŠ NAKUP: OD VIJAKA DO TRAKTORJA Naia nova telefonska številka: (063) 713-211 10 let AGRINÄ J , r. •- , - 1 1-, r- " --- : - - , . . ■ : : --■ ■■ ■ fc- — - » • - Vaš nakup od vijaka do traktorja 8 let