SoSS*" Leto 0tf i«. LJnblJana, nedelja H. mero« 1928 Cena 2 Din gonitfo Din D* m It Sf - Telefon it «036. •07* ^ »804, it. s034. ta« Dnevnik Itak » prosveto in politiko fripmiwmLan*nL|BH m. ii.8m - Prah« oato tS.x«cw Wien, Nr. K**«!. 7 _ bt h tatom* f *>.<»0 ftrvmfft n&rem rotacijskem stroju. V StevU-ofcrog 40 itastracij. — Cena h 2 Din._ LJrfrflam, 10l marca. OMB4 K At n 1 velikimi prosi a-vnl otrarjajo nove železnice, spuščajo r morje ladje, uvajajo v promet ra-dJopostaje ter zračna letala. Ničesar tega slavlja ni danes, dasi slavimo Slovenci dogodek, ki je za naše razmere Izredno važen in gotovo prekaša po »rojem pomenu marsikak osebnj jubilej ln tudi marsfkako našo, javnim namenom posvečeno slavnost: slovensko ttovfcrstvo je dobite tiskarski stroj, ki daldko prekaša v moderni tehniki in po veRkostl vse dosedanje. Rdfor ve, da se Je svetovno Časopisje razvik) v velesilo šele potem, ko je dobilo tehnična sredstva, ki dovoljujejo razmnoževanje tiska v pofljubni množini si lahko misl kako velikega pomena Je za naš maR in skromni narod razmnoževalno sredstvo, ki odpira pot, po kateri se naše novinstvo lahko po-vspne 5e mnogo višje in tako visoko, da te bo moglo pridružiti kot resen in dostojen tovariš novrnam večjih narodov, A tod! orrf, M motri pomen predpogojev za razvoj novinstva samo z domačega vidika, mora priznati veliko važnost današnjega dne; saj smo Slovenci prevzeli v lastni državi nalogo, da 1 nfi vse razvojne struje kulture napeljemo v skupno smer, pri čemer mora ferati slovensko novinstvo glavno vlogo. Za nami je težka doba malenkostni borb in danes se zavedamo, da mora slovensko novinstvo v prvi vrsti služiti naši državni organizaciji, v drugI vrsti našim socijalnim in gospodarskim stremljenjem, v tretji vrsti pa razširjenju obzorja Slovencev, ki bolj tn bol} hTepene udeleževati se usode tn duševnega življenja celokupnega človeštva. Nad 100 mftffcmcv Izvodov osem-ttranskfh Rstov je tekom 19 !et dal Slovencem naš mali rotacijski stroj, danes stopa v akcijo naš orjak, ki mora v dveh desetletjih to število večkrat pomnožiti Naša dolžnost pa bo, da se bomo še z večjo ljubeznijo in še z večjo vztrajnostjo posvetili vsebinski izpopolnitvi našega novinstva. Naše »Jutro« in kar ž njim raste, rti cvetka, ki Je zrasla sama od sebe. Dan in noč smo Jo negovali kakor more le najboljši vrtnar gojiti svoje cvetke. A sami bi tudi ne vzdržali silnega sovražnega in škodoželjnega navala, da si nismo z zvestimi naročniki pridobili neomajnih prijateljev. In če je danes «Jutro* izšlo v nakladi, ki je še ni dosegel slovenski dnevnik, je to le dokaz, kako globoko je med Slovenci zasidra-ca ljubezen do našega lista in potreba po njem. Mi gremo svojo ravno pot naprej v »vesti si, da Je nI več sile, ki bi nam mogla zastaviti pot do cilja, ki smo 81 ga postavili. Poštena in sveta je na-Sa pot in ob njenem jarku bodo obležali vsi, ki bi se še hoteli boriti z nami t nepoštenimi sredstvi. Nas tudi najmanj ne moti, da nas skuša nasprotno nam novinstvo uprav po opičje posnemati v vsem, kakor tudi s prezirom gledamo, kako se v XX. stoletju zaman skuša proti nam uporabljati srednjeveško cerkveno gonja Mi gremo naprej!... Kongres akademske omladine SDS Beograd. 10. marca. p. Danes Je bil ▼ taj-nfftrn SDS otvorjen kongres samostojno-demokratskih akademskih klubov wa p. Prometno nhMn ltw Je prejelo obvestilo, da se bo vrgfla vOOOOOI tf^ft lftWCCt ali zadetkom aprila ▼ Flrenzi konferenca zastopnikov bivše Juin« železnice. Konference se bodo ude« ležile vse države, ki so prevzele proge, pri« padajoče tej družbi. Naša delegacija bo sestavi j ena tekom prihodnjih dni Kdo postane demokratski podpredsednik Nar. skupščine Beograd, 10. marca. p. V demokratskem Iklubu se Se efelj flasa vrše posvetovanja glede kandidature za podpredsednika Na* rone skupščine mesto Pere Markovima, ki le bil imenovan za ministra javnih del. K a* ■kot se izve, je g. Davidovih izmed kan, ki pravi, da je bila 6lika, ki jo je nudil Svet Društva narodov, žalostna. Predsednik Sveta se je obnašal, kakor da bi predsedoval porotni obravnavi in kakor ia bi moral vsakokrat proglasiti tajnost seje, ko Je šlo za kočljive stvari. Žal, moramo, pravi list, ugotoviti, da je Briandovo stališče mnogo doprineslo k sedanjemu razvoju cele zadeve. Svet Društva narodov je imel dve možnosti: ali pozvati stranki, naj se direktno pogajata, ali pa sam odloči. Smatral je za ugodneje, ustvariti kombinacijo med obema možnostima, ki je precej nejasna. In to samo zaradi tega, ker Apponnyi ni sprejel odločitve Sveta lanskega septembra. Name-slu da bi posegel po sankcijah, je Svet Društva narodov pohvalil to nesramnost ter ustvaril precedenčen slučaj. To večno izmi-kavanje bo moglo diskreditirati Svet Društva narodov, Briandov govor je položaj še bolj zapletel. Briand je na koncu svojega govora demoliral vse, kar je začetkoma zgradil. Ali se morajo Francija in njeni prija telji še vedno pod pretvezo popustljivosti odreči svojim interesom? Tudi Na otoku Rhodos namerava ustanoviti vlada italijansko uni. verza. pine. Naiglaišal je, da je sodelovanje HSS kot predstavnice Hrvaitov v, vladi državna in nacionalna potreba ln da mora Pri-bičevičeva stranka vsakemu poštenem« radikalu hnponiraiti po svojem odločno nacionalnem značaju. Koalicija med NRS ia KDK bi bila po mnenju g. Maksimovida najugodnejša kombinacija, ki W nudila garancijo z® Izboljšanje sedanjih žalostnih razmer v državi. Sprejem pogojev, ki jih stavi za sodelovanje KDK, bi radikalni stranki prav nič oe škodoval, marveč, le še dvignU njen ugled med narodom. Velik potres Hm, 10. marca. s. Observatorij Bendand! ln observatorij kolegija della Salle v Bene-ventu objavljata, da so njuni aparati registrirali močan potres v daljavi 8600 km. Aparati so delovali cele tri ure. Domneva se, da je moral biti potres katastrofalen. Faenia, 10. marca, (ri.) Tukajšnja potresna postaja je zabeležila ▼ oddaljenosti 8500 m strahovit potres, ki je trajal tri ure. Naši mornariški aeroplani posetijo Malto Split, 10. marca. n. Da vrne na$a mor» narica poset angleški sredozemski mornarici. ki je lani oficijelno posetila naše luke, je določeno, da poleti eskadrila naših ha* droavijomov meseca maja na Malt to komisijo le minister prosvete imenoval tudi komisijo za pregled načrta zakona o osnovnih šolah. Minister bo v par dneh imenoval končno še komisiio za pregled univerzitetnega zakona, tako da bo tonela Narodna skupščina v nakraišem času priliko obravnavati vse naše temeljne šolske zakone. Ko.nisua za aredaje-šolskl zakon je R-atavljera iz vseh inšpektorjev srednjega šolstva, iz vseh beograjskih direktorjev srednjih Šol tn zastopnika glavne uprave profesorskega društva, zastopnika ljubljanske sekcije prof. Jerana ter predstavnika zagrebške sekcije direktorja Serdarja. Prvi sestanek komisije je otvoril minister prosvete Milan Grol z nagovorom, v katerem je opozarjal na važnost predmeta. Nato je komisija prešla v podrobno razpravo posameznih členov zakonskega načrta ler skle-rila naslednje važnejše izpremembe: K členu 3., ki govori o vrstah srednjih šol, je komisija stavSa predlo«, nai se dosedanje realne gimnazije odsiej imenujejo kratko gimnazije. Realke m humanistične ali klasične gimnazije obdrže to ime. Imeli bomo torej naslednje vrste srednjih šol: gimnazije (dosedanje realne gimnazije), humanistične aU klasične gimnazije in realke. Realke in humanistične gimnazije se lahko otvorijo kot vzporednice glavnega tipa gimnazij ali Pa kot samostojni zavodi. Ta člen bo imel ugodne posledice tt»dl za slovenske kraje, ker bo omogočil otvoritev raznih tipov srednjih šol pod eno streho. Tako n. pr. dobe lahko Celje, Kranj itd. tudi realko, čim se bo za tip srednje šole prigla-s.lo zadostno število učencev. Mnogo je komisija razpravljala o vprašanju privatnih Šol. Zanimivo je v tem oziru, da zastopa večina komisije stališče, naj se že z zakonom otežkoči otvarjanje privatnih šoL Med potrebnimi določbami v tem oziru smatra komisija, da bi morala n. pr. občina, ki bi se potegovala za otvoritev kake privatne šole, eagotoviti profesorjem zdrava stanovanja, zavodu higijenske prostore, zbirko učil in druge šolske potrebščine itd. Govorilo se je v zvezi s tem tudi o nacijonalnih momentih. Novi zakon bo na drugi strani zavzemal liberalno stališče v toliko, da bo omogočal ctvarja privatnih šol posameznim korpo-racijam in celo poedincem, učenci takih šol pa bodo morali polagati izpite na državnih zavodih. Komisija smatra kot potrebno, da se določi z zakonom in ne z uredbo, kal naj se ▼ posameznih razredih uči ter se vsaj v glav nih obrisih določi učni program. Važen je nadalje sklep, ki ga je sprejela komisija na predlog zastopnika ljubljanske sekcije prof. Jerana, naj se prične šolsko leto po vse] državi 11. septembra vsakega leta lu konča 10. septembra. Izpiti, ki so se doslej vršili od 34. avgusta do 1. septembra, se bodo odslej vršili od 1. do 10. septembra. Na ta način je komisija upoštevala socijalne momente učencev. To bo dobrodošlo zlasti onim staršem, katerih otroci moraio obiskovati srednje šole v mestih in za katere morajo plačevati oskrbnino. Šolski pouk se kooca s IS. junijem. Glavne počitnice m« trajale od 29. Janlja do 31. avgusta. Od 16. junija do 28. junija se vrše izpiti in klasifikacija (matura, administrativni posli Itd). Važna točka razgovora, o kateri se Je dolgo razpravljalo, J« ttlo vprašanje tro-mesečg ali polletnih semestrov. Po teme-Ifrtt razpravi, v kateri je zlasti minister Grol ločno ta pravHno naglašal način poučevanja, je komisija uvidela, da ni to vprašanje bistveno, marveč da Je treba glavno pozornost posvetiti poučevanju in pravilnemu način« izpraševanja. Po predlogu prof. Jerana, naj se uvedejo tudi orijentaciiski izpiti, ki se vrše uro za trro in ki naj na ta način omogočijo učencem, da sledijo pouku. Mno-«o se Je razpravljalo tudi o vprašanju, katera življenska starost učencev oaj se zakonito določi kot pogoj za vstop v srednjo šolo. Obveljalo Je mnenje, da more vstopiti kot reden učenec v prvi razred le oni, ki je na dan vpisa dorrlfl najmanj 10 let in ne več kot 13 let. Govorilo se Je tudi o kazni ter nagiaSalo, naj se kazni diferencirajo v tem smislu, da se razlikujejo za pogreške učencev, ki so drugače dobri ta neoporečni, od kazni za učence, ki stalno disciplinsko nazadujejo. Prevladalo Je mnenje, naj se kazni uporabljajo pred vsem * ozirom na Individualne okoliščine. Stalno slabo vedenje in slabi uspehi se bodo po novem zakonu kaznovali z odstranitvijo iz zavoda. Končno se je naglasilo, da bo uspeh novega zakona le tedaj zadovoljiv, če bo profesorje preveval edino pravilen moderen duh delovne šole, ki bo vcepil učencem visoke etične vrednote dela odnosno čut dolž nos ti in vestnosti. Prihodnja seja bo Jutri v nedeilo dopoldne Sodi se, da bo komisija pregledala in izpolnila zakonski načrt do srede prihodnjega tedna, nakar ga bo minister prosvete izročil Narodni skupščini. Zakon o osnovnih šolah Beograd, 10. marca i. Danes popoldne se Je sestala komisija, ki Jo je imenoval minister prosvete za pregled zakonskega načrta o osnovnih šolah, da mu ta načrt definitivno stilizirajo, predno bo predložen narodni skupščini. Komisija je tekom današnje seje pregledala okoli 100 členov in jih odobrila brez vsakih izprememb. Ljubljana slavi prezidenta Masaryka Svečanost v proslavo Masarykovega 78. rojstnega dne Sinoči se je vršila v Kaminski dvorani proslava 78-letniice češkoslovaškega prezidenta Masary-ka. Svečanost je pokazala, kako presrčno slavi Ljubljana genij akte ga predstavitelja svobodne češkoslovaške države. Vabilu Jugoslovemsko-češkoslovaške lige in Češkoslovaške Otoce »e Je jKizvaio razveseljivo le»po število častilcev velikega moža in pristašev jugoslov.-češkoslovaške vzajemnosti. Dvorana je bila tako polna izbranega občinstva, da mnogi niso več dobili prostora. Častno je bila zastopana tukajšnja češka kolonija; navzoči so bila pred sta vitelji vseh naših družabnih krogov. Izmed oidcielnih zastopnikov omenjamo gg. velikega župana dr. Vodo-piivca, generala Kalafatoviča, župana dr. Puca, dvorno damo Franjo Tavčarjevo, univ. prof. dr. K. Ozvalda, železniškega direktorja Kneževiča, češkoslovaškega, francoskega in danskega konzula, predsednika Odvetniške zbonice dr. Maja-rona M. Program Je potekel gladko k obrano ter Je zapustilo izvajanje posameznih točk v občinstvu najboljši vtis. Svečanost Je otvoril ki vodil •podpredsednik Lige g. R. Pustoslemšek. Lepe govore so imeli gg. dr. Lah o Masaryikovem delovanju pred 10 leti, ko je obranil 50.000 čeških legijonanjev pred nemško-avstrijskim ujetništvo m, R. Pustoslemšek o Masarykovih nazorih o stovamstvu, konzul dr. F. Resi v češčini in slovenščini o Masaryku kot sinu, soprogu in o neve bo vladia pristopila k izvedbi glavne točke sporazuma z Vatikanom: razdelitve slovaSkih dijecez in njih izločitve izpod jurisdikcije madžarskih škofov. Sestavlje* ni bosta dve komisiji, vladna pod načel* strom dr. Beneša in cerkvena pod vod* »tvom nuncija Ciriacija. Obe bosta ločeno razpravljali in končno v skupnem zaseda« nju sklepali o izvedbi Madžarski primas Seredi zahteva v cerkveni komisiji mesto za svojega zastopnika. Vlada bo to zalite* vo najbrž odbila, ker stoji na stališču, da bo nuncij Ciriaci dovoljno zastopal inte* rese cerkve. Na slovaškem področju bodo osnovane nove škofije, ko jih sedeži bodo po možnosti sredi dijecez. Tudi slovaška nadškofija bo ustanovljena m se za mesto nadškofa imenujeta škofa Marion Blaha in dr. Karel Kmetko. Končna odločitev pa po določilih sporazuma z Vatikanom pristoji čsL vladi, ki ima pravico veta pri postav« Ijanju škofov. S to naredbo bo končnoveljavno Slova« fea tudi v cerkvenem oziru izločena iz de* žel ogrske krone, kar bo madžarski pro* pagandi odvzelo eno izmed najučdnkovi« tejših orožij. Obenem z ureditvijo slova« škiih Škofij se bodo uredile tudi dijeceze v historičnih čeških deželah. Šlezija bo iz« ločena izpod jurisdikcije vratislavske nad* škofije in deli Moravske in Čoške, ki so spadali v cerkvenem oziru doslej pod Du* naj in St. Polten, bodo podrejeni duhovni oblasti na ozemlju čsl. republike. Z druge strani bo pa tudi praški nadškofiji odvze* to pravo cerkvene jurisdikcije v inozem* stvu. Prvič v zgodovini bodo vsi Čehoslo« vaki v cerkvenem oziru neodvisni od tujine. Zveza madžarskih evangeljskiih dijakov je priredila zborovanje, na katerem je predaval profesor teologije dr. Kovats o odnošajih Madžarov do Svete Stolice. V svojem govoru, ki je bil y glavnem naperjen proti Češkoslovaški, je govornik omenjal, da so ti odnošaji z malo izjemami biM vedno zelo pirisrčni in madžarski narod se s hvaležnostjo spominja pomoči, ki jo je dobival od Rima v bojih zoper Turke. Zato Madžare tembolj boli današnje postopanje Vatikana, ki niti pri zadnjem Imenovanju madžarskega nadškofa ni spoštoval pravic Madžarske vlade in se ni oziral na njene predloge. Zdaj pa je s Češkoslovaško sklenil modus vivendj, iz kojega je jasno, da Vatikan ne vpošteva madžarskih naporov po reviziji trianonske mirovne pogodbe, marveč vso svojo cerkveno politiko snuje baš na temelju te pogodbe. Modus vivervd; daje Češkoslovaški mnogo večje pravice nego tih ima Madžarska, zato se poziva vlada, da svode odnošaje napram Vatikanu precizira s podobnim sporazumom aH s konkoidatom, ker Je sedanje stanje nevzdržljivo. Za izpraznitev Porenja Volilni program francoskih socialistov. Pariz, 10. marca d. SodJaldsdčna stranka Je objavila svoj volilni program, v katerem se bavi tudi s sunanjepo liričnimi vprašanji. Stranka zahteva, da se mora Poreoje takoj izprazniti ter utemeljuje to svojo zahtevo s tem, da zasedba Porenja ne pomeni niti varnostne niti plačilne garancije. Reparacijska plačila Nemčije so zajamčen« po Dawesovem načrtu, dočim Jamči za varnost Francije locarnska pogodba. Ako francoske čete ne bodo izpraznile Porenja, bo to »amo podaljšalo sovraštvo med Nemčijo ki Francijo ki ne bo prišlo do pravega miru med obema državama. Nadalje pravi pno-gram, da ktotet .vprašaj*, čijih rešitev je odvisna od kiosemskeKa kapitala. nikakor ne sm«)o ovirati Izpraznitve Porenja. Ako se boče rešiti varnostno vprašanje, naj se ustanovi mednarodna kontrola glede razorožitve. Vendar pa se izrecno ugotavlja, da ustanovitev kontrole v demilitariziranih conah nikakor ni bila zamišljena kot pogoj sa izpraznitev Porenja. Končno zabtenr* soc&ArttOna stranka, sat se posaarsko ozemlje takoj vrne Nemčiji, zlasti ker ni nobenega dvoma, kako bi izpadlo na tem ozemlju ljudsko glasovanje, ki Je določeno za leto 1935. Sedanje razmere na posaarskem ozemlju samo povzročajo konflikte in bi rešitev tega vprašanja »amo deprinesia k zbH-žaadm med Nemčijo in Francko. Neokusna sala z lahkovernim starčkom Logatec, 10. starca Naslednja agodba aa ni zcodUa morda tam kje, kjer ia verajejo v čarovnice m v drugo tako srednjeveško ropoddo, marveč v nekem večjem kraju na Notranjskem. V majhno, čedno hišico, ki se beli za visokimi skladi lesa, nekoliko stran od ceste, ki vodi aa kolodvor, Je stopil pred nekaj dnevi »nobel« — gospod % visokim cilindrom, v fraku ia a belimi rokavicami. Na prvj pogled bi rekli, d* j« človek čisto po božji podobi, kakor smo val ustvarjeni. Le zatemneti obraz ta svetle oči, ta so razkrivale nekaj skrivnostnega. In, pravijo tudi, da le ni bil tako aedoižen, kakor je bil videti, marveč, da sta m« molela med kodri pod cilindrom dva — rožička in pa da mu je mahal aadaj fcrpod škricev — kravji reji . . . tako govore. Strah hna paft velike oči hi H udje aarede včasi tz komarja slona. V hiši samotar! prileten IBOdSčtk. Ka čer svojega življenja okna nikogar, ki bi mu pomagal! prj vsakdanjih poslih, la hči, ki je omožena s« drugem konca rmA, pride pogledat od Časa do časa. Takao Je bA sam, ko je stopi! oni gospod v hiio. »Starec, hočeš denarja?c m ia og*asA došlec. Možiček H debel« »Oeaarfef O, le dajte ml ga, 5« c* farate tdfeko, da ga dajete U »Koliko potrebuj sit« Starec potnfcH Ne da M tnogd ribetv* nostnemu dejanja, Id n mu odigrava pred očmi, do dna, odvrne res presenečen: »fi, dajte mi tako — petdeset tavžent, aB k«, likor že!« »Evo, nai« Došlec stopi k htsA in taSm mam števati iz ročne torbe, kakršne oostio pod pazduho navadno trgovskj poadkij »En, dva, tri . . ^ Ljudje, ki tem pravljica« me venda^ menijo, da je naštevaj gospod hucfiC stara loterijske srečke na mizo . . . Našteva do določenega Itevfla, aa obrat gospod k presenečenemu starca g prrdm vom: »Tako — sedaj Pa W ataree, mro- je ime — Jutri pridem po tebe!« Takrat pa se Je zaiskrilo »tarča pred o&mi ln v blaznem strahu je jel odrivati kupček bankov.eev od sebe: »O, ne, ne — tisto pa ne! Lepo Wl sim, gospod, naj vzamejo rajfi nazaj! č, sveti križ božji — varuj me!« Gospod hudič Je izginil nato, kakor M trenil z očmi in m ga bilo več. »Saj sem še malo pogledal i* nftm sfco4 okno, pa ga že ni bilo nikjer več. bftnl je, kakor bj se pogreznil v zemljo.« Boj«č se, da se pošast ne bi vrnila, h poškropil starec potem, ko s) je nekoMko opomogel od prestanega sarahu, hišo s žeguano vodo ter podkadij prostore s dišečim kadilom. Za dogodek, Id nudi prebivalstvu precej smeha in zabave, se zanimajo baje twM ie možje postave ln kakor J« slišati, so go-sipoda hudiča, Id J« v civilu nekakšen agent, že prijeli. Mnenja smo, da si bo ▼ bodoče premislil, dovoljevati si podobna dovtipe na račun bogaboječih kristjanov, kajti čas, ko smo se šli mr.škare, je že n nami. Likvidacija si>ora v berlinski kovinski industriji Berlin, 10. marca. g. Konflikt ▼ kovinski industriji bo v kratkem končan. V torek aH v sredo se bo delo zopet pričelo. Posredovalec je objavil novo razsodbo, po kateri bodo dobili delavci izpod 21 let za eno uro eno marko plače. Tudi akordna tarifa je določena na eno marko. Delodajalci so obvezani, da bodo v obratih, kjer se je vršila stavka, revidirali mezde v enem tednu, ▼ ostalih obratih pa v treh tednih. Stavka m ne bo smatrala za prekinjenje delovnega razmerja. Vsako kaznovanje stavkajočih je prepovedano. Industrijalci in delavci sa morajo izjaviti do ponedeljka ob 10. dopoi, dne, ali sprejmejo to razsodbo ali ne. Ce pa bi stranki odklonili razsodbo, bo postala pravomočna, ker jo je delovno ministrstvo proglasilo za obvezno. Enoletna vofaška služb« v Francifi Pariz, 10. marca, (be.) Senat >• odobrf zakonski načrt, a katerim se uvaja molet* na vojaška službena doba. Zakon stopi v veljavo leta 1930. Nemško imetje v Ameriki svobodno Wa*htngton, 10. marca. a. hediedril Coolidgo je podpisal zakon o deeekvertra* cdji nemškega imetja v Ameriki. Aretacija nemških tehnikov v Rusiji Moskva, 10. marca. a. Na oiinlfri Done« ca je biki aretiranih šest nemških tožeajeft jev. Njihova aretacija je v zvezi s sabo« tažnimi čini v premogokopiK. ' Nesreča na morjn Newyork, 10. marca, (be.} Pri Cap Oods je zadel potniški parnik Rooert Lee ob pe» čkwx Na krovu ima 150 potnikov ta 113 mož posadke. Na lice mesta Je prispelo na pomoč pet parnikov. Rešilne deia bo za* radi velikega viharja zelo ovirana. Orjaški komunistični proces v Italiji Milan, 9. marca, d Pred tzredbkn scxfi» ščem sa zaščito države, se je pričela vče» raj razprava proti 40 komunistom, ki so bili aretirani zaradi protifašistične premo« gande med delavci in vojaki v Siciliji, K«* labriji in Basilicati. Med njimi sta posla« nec Lo Sardo in odvetnik AJbanese. Vsi so obtoženi zarote, ki naj bi vrgla vlado ia ustavo, in hujskanja za razredni boj. Razprava bo zaradi velikega števila obto» žencev in daleč razpredene organizaciji \ trajala efeij časa. Stepan Radič govori na veličastnem shodu Kmečkodemokratske koalicije v Novem Sadu Pradefl Slovencev Hubmairjev sežgan na grmadi pred 400 leti ▼ dobi Karta V„ njegovega brata Ferdinanda I. in sina Filipa II. so gorele po skoraj vsej Evropi grmade, na katerih so sežigali krivoverce in co-prnice. V Španiji je bila sv. inkvizicija na višku krvoločnosti za čast in moč papeštva in klerusa katoliške cerkve. Takrat je živel v avstrijskem Waids-hutu blizu švicarske meje večen, pobožen in pošten župnik, dr. Baltazar Hubmaier. Ker je videl strašno razuzdanost katoliške duhovščine in pro-palost rimskega papeštva, ki je me-šetaril z odpustki, se je oMenil Lutro-vih reformnih predlogov. Dr. Hubmaier ni hil verski fanatik in je stremel le po resnici, pravici in čisti veri ter čistem življenju. Ferdinand I. pa je poslal ponj svoje biriče. Wald!hutovci so ljubili svojega župnika ter se biričem z orožjem uprli. Dolgo so odbijali biriče, ko pa so prišli na pomoč vojaki, so \Valdhutovci omagali. Mnogo je bilo poklanih, a župnika so le rešili: dr. Hubmaier je utekei preko mere v Švico. Tam pa so bili zwinglijanci, ki so bili v svojem protestantstvu prav tako kruto fanatični, kakor katoliki. Dr. Hubmaier je pogumno ugovarjal tudi Zvvingliju ter propovedoval versko strpnost in svobodoljubje v prepričanju. Zato je moral pobegniti tudi iz Švice ter našel zavetja v moravskem Nikolsburgu, kjer so bili gospodarji svobodomiselni lichtensteinci. Tu je živelo mnogo verskih beguncev in dr. Hubmaier je tu razvijal plodovito literarno delavnost. Toda Ferdinand ga je Zavohal po svojih ogleduhih. In Ferdinand je prijazno povabil lichtensteince na Dunaj v goste. Lichtensteinci so dospeli s svojim dvorom, v katerem je bil tudi dr. Hubmaier. Jedva je prestopil dr. Hubmaier meje dunajskega mesta, so ga zgrabili beriči in vrgli v ječo. Po več mesecev trajajoči preiskavi so dr. Hubmaierja obsodili na smrt na grmadi. Dne 10. rnarca 1528. so mu rabl;j strgali obleko z života, mu na-tresli smodnika in žvepla v lase in dolgo brado, ga golega privezali na kol sredi grmade in jo zažgali. Tri dni nato so tudi dr. Hubmaierjevo ženo umorili; privezali so ji kamen na vrat in jo v Dunavu utopili. Dr. Hubmaier je bil prapraded slovenske rodbine Hubmaierjev, ki je dala Miroslava Hubmaierja, slavnega bosanskega ustaša za jugoslovensko rajo! -i55- Veliki župan, ki je šest dni nepoznan ležal na mrtvaškem odru Kako je beograjska policija po Južni Srbiji iskala družino Ljubisava Grkoviča, stanujoč© v Beogradu Kratko smo včeraj poročali o smrti bivšega velikega župana raške oblasti Ljubisava Grkoviča. ki je 6 dni ležal v mrtvašnici beograjske državne bolnice, preden je uprava mesta mogla sporočiti njegovo nenadno smrt soprogi in otrokom. O tem drastičnem primeru poslovanja beograjske policije prinaša « Politika« naslednje poročilo: Počasnost in okornost državne uprave je navdihnila mnoge pisatelje, da so ustvarili nesmrtna satirična dela. ter venomer nudi dragocen vir za humoriste in kroniste dnevnega tiska. Žrtve birokratizma so česte in žalostne. Treba jih je proučiti od blizu, dvigniti ko-preno državljanske sramežljivosti in — se zgroziti. Smrt Ljubisava Grkoviča, bivšega velikega župana raške oblasti, je strašen primer okornega poslovanja naših uradov. Pokojni Grkovič je bil pred leti upokojen. Veljal je za korektnega uradnika v kraju, kjer je korektnost potrebna bolj kakor kjerkoli drugje. Kakor je njegova obitelj še danes trdno prepričana, je bil odstranjen iz državne službe zaradi nekega personalnega vprašanja v svojem področju. Zahteval je premestitev uradnika Petra Kunovčiča iz Kos. Milrovice, pa če treba, za ceno Kunovčičevega napredovanja v kakem drugem kraju. Ampak tedanji notranji minister je stvar rešil na drugačen način: upokojil je velikega župana Grkoviča, a uradnika Kunovčiča je pustil v Mitrovici... Dolgo, dolgo je Grkovič s svojo obi-teljo čakal, da se regulira njegova pokojnina. Z ženo in štirimi otroki je životaril bedno. Po daljšem bivanju v Čačku se je z obiteljo preselil pred 6 jneseci v Beograd, da bi otrokom omo- gočil šolanje. Bivši veliki župan je stanoval na mansardi poslooja v Ratar-ski ulici 33 in si je začel služiti trdi vsakdanji kruh kot — odvetniški kon-cipijent. Dela je imel sicer malo, zaslužka tudi. a srčna napaka, posledica vojne, ga je vedno bolj mučila. Po daljšem oklevanju se je podal k zdravniku, k svojemu prijatelju prof. dr. An-tiču, ki je bil pripravljen, da ga v bolnici takoj sprejme v svoj oddelek. Da otroci ne bi bili v skrbeh in da ne bi zanemarjali šole, jim je mati dejala, da je oče po opravkih odpotoval na deželo. Medtem, ko se je Grkovič nahajal v bolnici, je njegova soproga, ki je edina vedela resnico, tudi sama obolela. V torek 21. februarja se je Grkovič podal na dvorišče obče državne bolnice in čakai, d"a ga sprejme in pregleda prof. dr. Antič. Večja skupina bolnikov je opazila, kako se je ustavil pri prvem paviljonu. Naslonil se je ob neko drevo in se nenadoma zgrudil. Podrla ga je srčna kap. Prenesli so ga v bolnico, kjer so prihiteli zdravniki na pomoč, a je vse bito zaman. Mrtvo truplo so prenesli v mrtvašnico, nakar so sporočili 1 policijski direkciji, da je bivši veliki župan raške oblasti Ljubisav Grkovič umrl nenadne smrti, j Kar je sedaj sledilo, prekaša vse na-j še pojme. Ljubisav Grkovič, bivši-veliki župan in odvetniški koncipijent v Beogradu, policijski direkciji vobče ni bil znan. Kakor da gre za preprostega delavca iz neznanega kraia, se je beograjska policija pismeno obrnMa do policijskih oblasti v Novem Pazaru in Čačku, da bi izvedela odkod je bil in kje ie stanoval nesrečni Ljubisav Grkovič in kje se nahaja njegova rodbina. Poteklo je šest dni, preden je Grko-vičeva družina izvedela, da je umrl njen edini hranitelj. Celih šest dni je dolgoletni državni, bivši veliki župan, ležal v mrtvašnici bolnice in čakal na pokop. Vse je šlo uradnim potom... Končno v nedeljo 26. februarja okrog poldne, ko je gospa Grkovičeva že nekoliko okrevala in se je ravno odpravljala z doma, da v bolnici poseti svojega moža, je v njeno stanovanje vstopil policijski pisar sosednega, palilul-skega kvarta. — Ali tu stanuje bivši veliki župan Ljubisav Grkovič? — Da, tu stanuje, toda sedaj je na potovanju! je odgovorila gospa Grkovičeva. ki ni marala policijskemu pisarju razodevati svojih družinskih zadev. Pisar jo je začudeno pogledal in z naj-prirodnejšim tonom vzkliknil: — Kje neki na potovanju! Vi me ne razumete! Grkovič je že pred dnevi izdihnil... Res, tako je bilo. Ljubisava Grkoviča so naslednji dan pokopali, a njegova družina je bi'a zlomljena od tuge, ker je njen reditelj celih šest dni ležal pozabljen na mrtvaškem odru državne bolnice. Beograjska policija ni kriva, da se je tako zgodilo. Vse je šlo «rednim potom«. Po predpisih!... Kriv pa je ravno ta «redni» način, okornost uprave in njenega birokratizma, ki je dajal in še bo dajal snovi za tolike duhovite satire. Danes zadnjikrat! Jutri se zatvorijo vsi kinematografi v Ju* goslaviji! — Zato samo še danes ob pol 11. 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. „ŠVEJK NA FRONTI" Smeh, smeh, smeh in smeh! Telefon 2730 Kino «DVOR» Grozovit zločin bebca V vasi Stupicah nedaleč od Loznice se je te dni zgodil strašen zločin, ki je med vsem prebivalstvom povzročil veliko ogorčenje. Ugledni posestnik Vojin Prelič ima tri sinove. Starejša dva sta razumna, mlajši pa je nekoliko šepave pameti, zloben in pohlepen po denarju. Ko je nedavnega jutra oče Vojin še počival v postelji, sta se starejša dva sinova odpravila po opravkih z doma. V hiši ie poleg očeta ostal samo najmlajši sin. Ko je oče še dremal, se le mladega bebca polotila strašna misel. Pograbil je kuhinjski nož in se spravil nad očeta. Pogodil ga je naravnost v srce. Nato mu je odrezal ušesa in nos, končno pa je truplo svojega očeta izvlekel iz hiše in ga zakopal blizu senika. Ko sta se starejša brata vrnila domov in vprašala mflajšega, kje je oče, je bebec začel jecljati. Ko pa je uvidel, da sta brada na njegovi obleki opazila sledove krvi, je priznal: »Jaz sem ga ubil in zakopal!« Pr; tem je izvlekel iz žepa šop bankovcev, ki jih je bil rztaknil v očetovi blagajni in je bratoma ponudil 200 Din s prošnjo, naj molčita. Brata sta takoj pozvala orožnike, Id so zločinca odvedl, v preiskovalni zapor. Iz očetove blagajne je zilobni bebec pobasal 3.200 Din. / Lepa polt je za triumf uspeha več vredna, kot vse druge lastnosti, ki jih zamorejo imeti ženske. Z Elida Favorit milom je sedaj njihova nežna polt zasigurana. Velik priročen kos, lepo zavit, čudovito skozi in skozi parfimirano, prijetno in osvežujoče. Sv. Gregor bo ptičke oženil Pojd'mo na gostijo, ki jo imajc ptički ti-tralala-lala. Narodna. Bo že res tako in nič drugače. Brez ohceti ni nič. Saj ni treba- da je ceremonija kakem litur&ičnem obredu, kakršne koli in kolikor kakšne priznane veroizpovedi. Saj tu prav nič ne gre za žegen Tu velja paganstvo, makar na koruzo, proso alj drugo žito. Najpotrebnejše vemo vsi. Možje se ženijo z ženskami, žabe v potokih, mačke na strehah, ptički pa v zraku in na vejah. Ir je res, da se ptičice ženijo najlepše. Sv. Gregor jih ima čez, toda veliko moč nad pevčicamj imata tudi sv. Valentin in njegov brat Peregrin. Pa je sploh težko reči, kdo ima več besedi čez nje. Na Dolenjskem, kjer solnce prej prigreva na prisojna rebresa po Krškem polju in v Leskovcu je ptičji patron sv. Valentin, kj je običajno še ves v snegu in ledu. Po pratiki je to po navadi že 14. februarja. Vsaj naša tako kaže, pa jo imamo že 80 let pri hiši. In se je na gcd sv. Valentina pri nas že od nekdaj praznovala ptičja ohcet Še kot otrok so mi pravili stara mati — in to je bilo v tistih davnih časih, ko so ženske nosile še dolga krila. in dolge kite — da so morali otroci na god sv. Va. lentina bosi po snegu do ute iz gabrovih dreves, ki .ie bila na domačem pokopališču. Tam so prepodili svatujoče ptičke. Ce so prišli v pravem času, so našLj kolače in druge sladkarije, ki so jih pustili ptički Kdor pa ni bil priden, je dobil od gostije samo ostanke, ki so odpadli z vej na sneg. Pa najbrž ni bil nihče priden, ker so našli vedno samo ostanke. Navada iz onih zlatih starih časov ni bila nič kaj mič-na, čeprav je kmečka mladina brez skrbi Sv. Gregorij v Mestnem logu Ob ptičji ženitvi na Golovcu aa adrtrH bodla bo«* »o aaegv. Dooda- ms t dobi športa k ufcrjenfc teiM ae sri-aH nihče več aa tako utrjevanje. ReWj smo, da >e glavni PMroc aaJlh prti- čev sv. Gregor. Opevajo ta n-aši pesniki tn pfeatdji, Id t iiiita vred opevajo tudi ptiče. Pa ne samo pesniki iz naiih domačih vrtov, ampak tndi oni iz tujih logov. Dobro vem, da sem bral vesele ptičje zgodbe, ki se godijo ob rodu sv, Valentina in Peregiroa do sv. Qr©gorja, ko je že vse v parih. Pisali »o o njih Valentin Vod. nik ta Meško in najlepSt sam nai slavni 50:eQrik Oton Župančič. Iztaksil pa sem mi dan tudi knjigo velikega nemškega pa. metnjatoa Friderika Nitschea. Tudi on se je lotil motiva prebujanja narave hi naših občutkov. Res že kot Študent sem čl tal to knjigo, a zdaj bolje vem, da gre zgodba nekako takole: Zapuščen fiovek gr« aamotef po svet«. Noč le, on pa nM n« misM, kam ga vodi kccak. Je eden iz vrste onih, ki gredo ka. fcor ttevilke te stroj po svetu brez misli ta brez čuta. Skozi noč zasffS romar ptfčfl glas. Pot-■fkn »e ustavi korak. Posluša, nato pa vpraša ptiSco: »Cemu me motiš s svojim taUnstvenim petjem hi v srce ml zlivaš aerrrirg sladkega opol?« Dobr< ptiček utihne in Trm odgovcrt: »Ne poleni tebi Cemu si se ustavil ob mojih glasovih, n pojdi dalje, Jaz kličem in va-trtm k sebi družico. Dolg Čas mi je same-sn r dolgi noči!« Ptfč ln romar st^ narto premiSJala vsak »ase: •Cema poJeN — »Zakaj s« h urtev* Ubožec?« Pomlad ie dihal« »» zemljo svoj« sani«, a ie ptič )o je občutil. Človek, krona stvarstva, pa drvi po svetu brez mini, brez cilja . . Ampak nai narod j« tudi ptič, posebno še, kadar poje o ptičih in njihovih gostijah. Vse lepše ta bolje razumeš rimane vrste, kakor pa če moraš Nitzschea prevračati z lastnini možgani Pri nas na kmetih poj o o najrazličnejših ženitvah Ono, kako se Je čuk oženil ta ga Je sova vzela, ko je sedel čuk na veji, sova pa na vereji, pojo že po vseh osnovnih šolah. Pa Je o ptičji svatbi še dniga lepo zaokrožena ln pripoveduje, da je bil za ženina kos v lepi črni suknji, sova pa Je imela kranjsko avbo in se le ž nio bahala. Zajec Je bil godec, muca pa dekla. Ta le prav narodna. Povsod pa ne poznajo takSi veselo zaokroženih ta se sploh ponekod menda malo brigajo za ptiče ta njihovo svatovanje. Tam pod Krvavcem, kakor si rečejo Pod. gorci, ne poznalo teh lepih praznikov. Je tam namreč tak mraz, da ptički prespe zimo. In ko jih predrami teplo solnce, — so že oženje ni. Doli proti Ljubljani, okrog Kamnfka, pa znajo neko posebno Slišal sem, ko jo Je pe!a neka popotna lajčarica takole: »Ptički so se ženili, gor nad belo Ljubljanico« . . . Ta žen+tev Je Ml a najdaltia, k«T sem lih slišal. In je imela za ženina lep konec. 2ena mn Je pobegnila z drugim. Ti-tralalalala . . . -ŠSS- Cerkvene tatvine največjega slovenskega pote Jožeta Preka imenitna dela. — arestn je minula... — Kod in Lfubtfana, 10. marca. V četrtkovem »Jutru* smo poročali o Jo« letu Prelou iz Prebačevega na Gorenjskem, ki je bil zasačen pri odpiranju puščic v de« kmijslci cerkvi v Smartnem pri Litiju Zadnje čase ao bile cerkvene tatvine ▼ Sloveniji precej pogoste, zato so varnost« ne oblasti domnevale z upravičenostjo, da se nahaja v osebi aretiranega 61 letnega Pre« ka težko zasledovani cerkveni kradovič. Po dognanjih obširne preiskave, ki jo ▼odi nadzornik ljublj. policije g. Ljubic, so znane sedaj cerkvene tatvine iz mnogih krajev naše ožje domovine, a so bržčas vse Prekovo delo. Tatvina iz cerkvenih puščic v Radovljici Letos dne 11. februarja zvečer je opazil radovljiški cerkovnik, da je nekdo tekom dneva odprl v cerkvi 3 puščice za nabira« nje milodarov. Storilec je bil povsem neznan, rato so bile tudi poizvedbe v »Policijskem glasni« ku» brezuspešne. Ko »o se zdaj za Prekom zaprla vrata litijskega zapora, je stopil do osumljenega Preka polic, nadzornik g. Lju« bič iz Ljubljane, kateremu je Prek izpove« dal, da je bil v resnici kritičnega dne v Ra« dovljici. Osumljenec pa odločno taji, da bi on bil odpiral puščice in denar pobraL Ss» veda, saj trdovratnež taji celo tudi cerkve« no tatvino v SmaTtnem pri Litiji, kjer ga je opazovalo več ljudi, ko je tresel iz pu« iaice nabrane milodare. Prebrisani starec trdi, dia ga je le želja po lepotah Radovljice prignala tjakaj. Obi« skal je sicer cerkev m tudi pokopališče, a to zaradi znamenitih podob Da je uzmo» vič hodil tudi res po pokopališču, kažejo ie danes sledovi na železnem hranilniku sa milodare, kjer je z dletom skušal od» itraniti pritrjeno ključavnico. Po storjenem podjetju je Prek iz radov« tfiskega rajona odšel neznano kam, zato so ostale poizvedbe radovljiške žandarmerije brezuspešne. Komandir g. Vargazon pa Je o neznanem storilcu le obvestil ljubljan« ako policijo, kjer so se že kopičile mnoge stične ovadbe o tatvinah iz cerkvenih pu« ičic. Poizkttšen vlom v trsteniško cerkev pri Preddvoru Pwk Jte Ahasver, nemiren popotnik, ta gs »anesejo njegove stare noge še vsepo« vsod. Moža imajo na piki, da ga je zvabila •lepota in zanimivost® tudi v cerkev na TrstenJku, ki leži v občini Preddvoru nad Kranjem. N« god nedolžnih ofroffičev, dne 28. de« eembra lanskega leta je opazila cerkovni« kova žena ga. Marija Zupanova, da sili ne« ki dedec r cerkveno puščico, in skuša z železom dvigniti leseni pokrov. Zupanova je nad predrznežem zakričala, aakar se je potepin ustrašil in naglo zbe« ial, da ni bilo več sledu za njim. O vlomil« ©u pa Zupanova ni mogla obvestiti sosc« dor, da bi Si za njegovim sledom. Pred« no je prišel glas o poizkušenem vlomu na uho orožnikom, je tatinski stric že izginil iz kranjskega okoliša. Tatvina v litijski cerkvi Lansko poletja je bila po drznih tatvinah precej prizadeta tudi litijska oerkev. Sto« sflec je istotako tudi v tem primeru ne« man, po Prekovi aretaciji pa je padel sum nanj, a krivdo oziroma njegovo nekrrvdo bo ugotovila sodni j a. puha Dni njegovih lepša polovica v kako je kradel stari kradovič O tatvini v litijski cerkvi se domneva z vso verjetnostjo, da se je izvršila na na* slednji način: Drzen kradervič se je skril zvečer v cer« kev, kamor ga je cerkovnik, ki pa zato se« veda ni nič vedel, zaklenil Ponoči se je tatovič splazil iz svojega skrivališča, teT se polotil zaloge v cerkvenih omarah S perilom se je precej dobro založil, od« nesel ie 5 platnenih humeralov, 1 kuretelj, 2 altarna prta, 1 oltarno pregrinjalo 1 rde« čo in 2 črni krili, ki jih rabi cerkovnik pri Hogoslužnem opravilu Nepotrebne trakove in čipke, ki ne bi prišle tatu prav nič v korist, pač pa bi ga lahko izdale, je te« kom noči odrezal, in jih skril v predal ne* ke omare. Vsega nakradenega blaga pa tat najbrže ni porabil sam za svojo balo; prav gotovo je vse, kar mu je bilo odveč, kje orodal. A čuda, da niso našle sicer prdne orož« niške patrulje nikjer perila sumljivega lz» vora, niti sledu za tatom, ki je nato tekom dneva zlezel iz svojega skrivališča, in jo popihal v širni svet. Da je padel sedaj sum tatvine na zaprtega Preka, je pač umljivo. Perilo iz cerkvenih prtov Število obkradenih cerkva se bo tekom dni najbrže še povečalo, keT je ljubljanska policija razposlala vprašalne pole na vse strani. Prek uporablja ukradene cerkvene prte in drugo za svoje toaietne dele Tako ima n. pr. na sebi srajco iz vijoličastega prta, s katerim pregrinjajo Kristusove podobe in razpela pred Veliko nočjo. Od kod izvira blago za njegovo moder« no srajco, se še ni moglo ugotoviti, sigur« no pa je, da si je nekje prilastil tudi vijo* Kčaste prte za zakrivanje razpel. Aretirani Jože Prek je zares ptiček po« sobne vrste. Izdaja se pod najrazličnejši« mi priimki, za krstna imena pa tudi ni prav nič v zadregi, in je že uporabil prav gotovo vsa imena svetnikov, koiikor jih kaže pra« tuca. Iz knjige spominov... Iz zaprašenih policijskih arhivov so po« tegnili dobel šop spisov, ki opisujejo pisa* no pustolovsko življenje Prekovo. Ti listi d kinematografsko pestrostjo pripoveduje« jo o njegovem tatovanju in vlačuganju. Ko je prekoračil brez dovoljenja bivše a. o. državno mejo, se je naselil v Monako« vem Morda je dobil v tamkajšnjih galeri* jah smisei za cerkvene znamenitosti in vred nosti? Po kratkem bivanju na svobodnih nogah je odšel v Monakovu za. 2 leti v Je« čo. Po prestani kazni je odjadral v Augs« burg. Tam so ga pa dvakrat zašili Prvič za 3 in po! leta, drugič za 2 leti. Pogledal pa je tudi v deželo, kjer oran« že cveto. V Italiji je *sedel» v mestu Cre. mani in Crani po 2 leti. V Bruslju v Bel« giji je otepal rioet 1 leto, in še mnogo kra» jev in zaporov beleži njegov kazenski spis. V naši ožji domovini pa menda vobče ni ječe, v katero še ni pokukal nesrečni Jože. V ljubljanski jetnišnid je sedel dva« krat za precejšnjo dobo: 8 let in 5 let, oba« krat težke ječe. O, pa v Ljubljani je pogledal tudi ▼ vo» jaške zapore, kamor so ga poslali zaradi javnega nasilstva, tatvine, subordinacije, žaljenja straže in dezertacije. Prek pozna vs$ zapore v Trstu, Kamni* ku, Mokronogu... in je tako rekoč v are« stantovskem vprašanju pravi strokovnjak. Če omenimo še, da je bil Prek organi« zator pobega iz ljubljanske prisilne delav« niče, ko je ž njim vred ušlo še 7 njegovih Zadnfl spored pred zatvoritviio vseh kinematografov v Jugoslaviji! Dssh premije«, naj.nuiliintt cjSega fil ma iz produkcij« pustolovcih filmor »UNTVERSA« V orlovih kremoliih lenaacija sad senzacijo. — Zrakoplovi — Podmornica. — Železniške nesreče itd. itd. glavnih vlogah: Svetovni prvak Fred Thomson, zračni vrag Al. Wilson in dražestna Anny Uttle. Predstave ob: 3., pol 5., 6., pol 8. In 9. uri. Telefon 2124. Elitni Kino Matica. ■otrpkor, ass afegors spoznali V mlajftih istih j« noni biti Prek sitao močan, saj )e uiel pred nekoliko desetletji ▼ kamniški okolici močni eakorti orožni* kov, med potjo pa je strgal težke verig* ki 90 ga ne potu ovirale. Takrat se je dov* ti pno zagovarjal, da ni uiel, pač pa ga iz« mučeni orožniki niso mogli dohajati... on pa ni gledal nič nazaj. Prek ima svoje posebna Mosofake Maore in je sploh zelo prebrisan. Izprva vsako dejanje taji ko pa to več ne pomagii ss dela neumnega. Ampak to pot mu ne bo pomagalo ne eno, ne drugo. Prek js v Ta«* ni gajbici na litijskem sodišču, kjer čaka plačila za svoja cerkvena obiskovanja. Ljubljanska tehnična srednja šola dobi oddelek za geometre Vsi dosedanji oddelki ostanejo neokrnjeni Minuli petek se je zaključil v Beogradu kongres profesorjev tehničnih srednjih šol, ki >e obravnaval probleme teh zlasti v naši državi nujno potrebnih učnih zavodov. Resolucija, ki jo je sprejel kongres, vsebuje razne predloge in obravnava pereča stanovska vprašanja. Med drugim se bavi resolucija s pospeševanjem in organizacijo strokovnega šolstva, s predlogom enotnega učnega načrta in upravnega pravilnika za imenovane šole. z ustanovitvijo strokovnega sveta za obrtno šolstvo pri ministrstvu za trgovino in industrijo, s položajem in pravicami absolventov tehničnih in obrtnih šol, z ustanovitvijo enotne organizacije strokovnega učiteljstva ter z raznimi stanovskimi vprašanji. Kongresa se je iz Slovenije udeležil tudi ravnatelj tehnične srednje šole v Ljubljani g. Josip Reisner, ki je ob tej priliki dobil na merodajnem mestu zagotovilo, da bo s prihodnjim šolskim letom otvorjen na ljubljanski tehnični srednji šoli oddelek za geometre. Včerajšnji »Slovenski Narod* k temu poročilu na koncu dostavlja da bo zaradi tega morda ukinjen kak drug oddelek kar pa ni točno. Ravnatelj gospod Reisner nam poroča, da je obstoj vseh dosedanjih oddelkov zagotovljen in da otvoritev novega oddelka za geometre ne bo popolnoma nič ovirala obstoja sedanjih oddelkov. Sedanji oddelki so urejeni s proračunom ministrstva za trgovino in industrijo, medtem ko bo oddelek za geometre popolnoma za sebe vzdrževalo finančno ministrstvo. Vladarjeva skrb za dražino ; padlega jsrnaka j V poročilih U Južjjs Srbije zatrjujejo i beograjske novine;. da kačakov ni več. i Samo 6 se jih je zadnje čase še zadrževalo v giijanskem srezu. Oblasti se trudijo, da bi zajele tudi te poslednje zaostankarje kačaških tolp. Z obiastmi vred pa nastopajo tudi prebivalci, da se ; kačaštvo popolnoma iztrebi. Pred par dnevi je bil župan Občine šurlanske, Sinan Arslanovič, obveščen, da sta se dva kačaka priklatila v vas Žegrane, ki spada v njegovo občino. 0 tem je takoj obvestil orožniško postajo in se je s štirimi orožniki podal na zasledovanje. Ko se je patrulja približala bajti, v kateri sta se skrivala kačaka. so orožniki zastali s pripravljenimi puškami, a Sinan se je pogumno podal k bajti in pozval oba kačaka, naj se mimo udata. Namesto odgovora je iz bajte zagrmel strel in Sinan se je zgrudil mrtev. Ko sta nato hotela kačaka pobegniti iz bajte, so ju orožniki prestregli s puškami in so enega kačaka ubili, drugemu pa je navzlic ranam uspelo pobegniti. Ko je bil kralj obveščen o smrti Si-nana Arslanoviča, ki je bil v svojem kraju najuglednejši veljak kot župan in oblastni poslanec, se ga je spomnil iz avdijence. v kateri ga je lani sprejel v spremstvu nekaterih uglednejših Ar-navtov iz giljanskega sreza, ki so se prišli kralju poklonit in so mu izročili nekatere darove svojih krajev. Kralj jih je prijazno sprejel in bogato obdaril. Ceneč Sinanove zasluge in njegovo junaško smrt za varnost domačega kraja je vladar takoj naročil, naj se Sina-novi družini pošlje 5000 Din za prvo pomoč. Razen tega je vladar sklenil, da bo drugega Sinanovega sina. ki še obiskuje osnovno šolo. sprejel za svojega gojenca in ga dal izšolati na svoje stroške. Velika poneverba na podeželski občini Beograjske novtae so tekom zadnjih mesecev priobčile več vesti o malverzacijah v razntih srbskih občinah. Tako smo nedavno čitali, da so v neki občini blizu Po-žarevca bili aretirani župan in vsi občin, ski svetovalci zaradi raznih nerednosti v knjigah in blagajnik. Zdaj čitamo novo poročilo o obč. skandcki v občini Kondjelski v topliiškem okrožju. »Pravda« poroča: Po naredbi velikega župana kosovske oblasti se je izvršila revizija v kondjelski občina. Ob tej priliki so bile ugotovljene veKke nepravilnosti Deficit v obč. blagajni iznaša preko 300.000 Din. Večinoma je to bil invalidski denar in denar, ki so ga graničarji Iz Južne Srbije pošiljali svojim rodbinam Aretirana sta bfla župan Mihaj-lo Kikovič in biagajnik Milan Dragičevič. Razkritje o poneverbi velikih vsot na račun najbednejših je povzročilo silovito razburjenje p^vebno med invalidi, ki so že daJie časa opažali nekorektnosti ta zdaj pričakujejo, da bo enkrat storjen konec velikemu zlu. ki Sa povzročajo slabe občinske uprave. Izšel h najnovejši AVORIT album za pomlad in poletje 1928 z veliko izbero krasnih modelov. ALBUMI kakor tndi priznano dobri kroji k vsakemu modelu vedno v zalogi samo pri veletrgovini Sni Krisper, liubijana. Stritareva uuca 3. Olavno zastopstvo /a Slovenko. Vb a, tudi zunanja naroČila Sc točno izvrsel Vsi kinematografi v državi zaradi previsokih taks zaprti Drastičen primer, kako država in samoupravne oblasti ubijajo podjetja Vsem kinolastnlkom t Sloveniji! Vse naše prošnje in opetovane intervencije glede znižanja neznosnih taks niso rodile žeijenega uspeha. Zato smo prisiljeni storiti v obrambo svojega obstanka poslednji korak in ustaviti vsak kinoobrat po vseh kinopodjetjih vse naše države, dokler se ne ugodi upravičenim našim zahtevam in se nam ogromne takse ne znižajo na primerno, znosno višino. Pozivamo vse kinolastnike v Sloveniji, da pokažejo v tem usodepolnem trenutku, ko gre za naš življenski obstanek, pravo pojmovanje in stanovsko solidarnost in brezpogojno ustavijo kinoobrat v vseh svojih podjetjih v ponedeljek 12. t. m. O tekočih pogajanjih in o stanju položaja bodo kinolastniki ves čas naše upravičene borbe točno obveščeni. Apeliramo še enkrat na brezizjemno solidarnost vseh. ako hočemo doseči upoštevanje naših upravičeni teženj. Savez bioskopa kraljevine SKS, sekcija Ljubljana za Slovenijo. Stvar Je nor«) potov a: fcari bodo kinematografi v Jugoslaviji ustavili obratovanje. Že j>re-tečeiro lofto je Savez bfcskopa kraljevine SHS predtažil finančnemu minsuru spomenico, v katera mu je točno obrazložil težak položaj bio-skcupov, ter ga opozoril na dejstvo, da so pri nas takse na kfno-vstopnice višje, kakor v drugih državah. Deputacija ]e tirdi sporočila ministru. da imaijo vsi kaneman» poroča, da so si osvojili avtobusi že 400.000 km ameriških cest. Po njih voza 80.000 avtobusov, Id so 1. 1926. prevozili skupaj 2,400.000.000 potnikov ln napravili v celoti nad 3 milijarde km poti. Tudi tovorni avtomobili čedalje bolj izpodrivajo železnice, posebno na krajših progah. L. 1923/24. Je prišlo v pristanišče Los Angefes 40 % vseh tovorov po avtomobilih, 60% pa po železnici Naslednje leto so prevze-lj avtomobili že 48% tovorov in za letošnje leto računajo, da bo šlo 58% vseh tovorov po avtomobilih in le 42% po železnici. Ekonomični brzoparniki na vidiku Po v*xB se dado z majhno rfh> prevaža d ogromni tovori, toda le v počasnem tempu. Ce pa hočemo hitrost ladje zvečati, tedaj upori silno narastejo; večajo se s kvadratom hitrosti. Ce se hitrost podvoji, tedaj se upori početvorijo in srtrojd morajo biti Štirikrat močnejša. Radi tega se pri vsaki ladji pri neki hitrosti pokaže meja, preko katere praktično ne pridemo. Ta meja Je tam, kjer se s podvojenjem pogonske sile hitrost zveča komaj še znatno. Celotni vodni opor na ladjo sestoji te treh delov: Iz čelnega upora, ki ovira na sprednjem delu, iz sesalnega upora, ki vleče ladjo nazaj, in te upora ob ladijskih bokih. Trenje vode ob ladijske boke so smatrali za neodpravljivo in dolgo časa niso našli nobenih sredstev, ki b! ga vsaj zmanjšali. Prva dva upora so skušali nekateri iznajditelji odpraviti na ta način, da so vzdolž ladijske notranjščine napravili široko oev, v kateri se je vrtel pogonski vijak. Ta j« vsrkaval vodo Izpred ladije in Jo zadaj iztiskaj. Usrkavanje je zmanjšalo čelni upor ki iztisnjena voda Je polnila vakuum na zadnji strani; obenem pa Je vodni curek, s tem da se je oprl na mirujočo vodo, potiskal ladjo naprej. Ta sprememba ni pokazala uspehov. Za kolikor se je upot na sprednji in zadnji strani zmanjšal, za toliko Je narastel rada trenja v cevi. Poleg tega pa je bila zgradba nerodna in cev je zavzemal veliko koristnega prostora. Cisto novo pot je ubral nemški inžemjer Boer-ner te Draždan. Tudi pri njegovem modelu usr-kava vijak vodo izpred ladje, toda je ne potiska skozi ves trup, marveč jo iztisne takoj pri straneh, nekje tam, kjer imajo ribe škrge. Boernerjn pa je uspelo zmanjšati tudi vodni upor ob bokih, ka je med vsemi tremi največji. Voda, ki jo vijak iztisne skozi škrge, teče jako hitro ob ladijskih stenah; hitreje kakor ostala voda okrog ladje. Radi tega se delajo ob ladijskih bokih močni vrtinci, ki se od zgoraj pogledano, sučejo ob desni ladijski strani v smeri urnega kazalca, na levi strani pa v obratno smer. Voda tvori med ladijskimi stenami in okolišno vodo nekakšne valčke, ki se sučejo v isto smer, v katero se giblje ladja. Da bi se ti valčki lahko močneje uprli v ladjo in jo potiskali naprej, je napravil Boeraer nekaj prav posebnega, nekaj na čemer so stari konstrukterji precej zmajevali z glavami. Mesto gladkega je napravil ladijski trup hrapav. Poskusna ladja »Postrv«, ki jo je zgradil, ima ob straneh vse polno brbončič, nekakšnih drobnih zobčkov. Ladja j« zelo sloke oblike, posebno zadaj prehaja v dolgo ostro konico. Dosedanje vožnje »Postrvi« so pokazale, da lahko vozi z motorjem za 6 k. s. prav tako hitro kakor dTUgi motorni čoln z 60 k. s. Radi raskavih stTanic pa se ladja tudi takoj ustavi, ko preneha delati motor, kar je v gostem prometu kaj dobrodošlo. Na originalno idejo opisane ladje Je dovedlo Boernerja dolgoletno skrbno opazovanje rib. On je mnenja, da služijo plavuti ribam bolj za krmila, poganja pa jih voda, ki jo iztiskavajo skozi škrge Tudi raskavost trupa, je posnel Boer-ner po nekaterih velikih ribah, ki prav dobro plavajo. Boerne«r Je dosedaj preizkušal svoje ideje te na manjših modelih in svojih zgradb še ni popolnoma dokončal. A že to. kar je doslej dosegel, pomeni velik napredek v brodogradnji. posebno če se bo njegov izum obnesel tudi pri velikih ladjah, na čemer po preprostosti sredstev, s katerimi dela, ni dvomiti. Stroj, ki je natisnil 100 milijonov časopisov Stara rotacija »Narodne tiskarne«, na kateri so se doslej tiskali »Jutro«, »Slovenski Narod«, »Domovina«, »Življenje in svet« in še nekateri drugi listu Stroj je bil v obratu od 1. 1909 in Je v tem času natisnil nad 100 milijonov izvodov raznih listov. Kako so se dosedaj tiskali naši listi Ljubljanski napredni listi so se tiskali do 1. 1909 na brzotiskalnem stroju v Narodni tiskarni. Ta stroj še vedno stoji v Narodni tiskarni in služi knjigotisku. Natisnil je na sekundo povprečno eno in tričetrt strani in je hkrati tiskal po največ štiri strani. Tiskali so na njem tudi «Slovenski Narod », dokler si tiskarna 1. 1909 ni nabavila prve rotacije, ki je bila za takratno dobo prava senzacija za Ljubljano. Tudi ta stroj je še danes v uporabi in izredno dobro ohranjen, čeprav je natisnil tekom 18 'et nad 100 milijonov časopisov s povprečnim obsegom osmih strani. Za to množino se je porabilo nad 4 Hijone kg časopisnega papirja, kar da 20 tovornih vlakov po 20 vagonov. Skupno število strani znaša nad 800 milijonov. Če bi ves ta papir razgrnili in vse strani nanizali drugo k drugi, bi dobili ogromen. 360.000 km dolg trak, s katerim bi lahko devetkrat ovili zemljo pri njenem najširšem obsegu. Za natisnjenje omenjenih 100 milijonov izvodov je porabil stroj prilično Novi najmodernejši rotacijski stroj „Jutra" in drugih naših listov Rotacijski stroj ie bil postavljen tekom januarja ln februarja hi smo začeli te dni tiska« na nJem naše liste. Istočasno lahko tLka 32 strani »Jutra« ali 128 strani »Življenja in sveta«. Na uro lahko natisne 50.000 izvodov osem-stranskega »Jutra«. Stroj, kakor ga vidimo na sliki, tehta skoro 50.000 kg, kar predstavlja tovor petih vagonov. cijska strojnica leži vzporedno glavnemu traktu tiskarne, do katerega ima prost prehod in jo vežeta samo dva močna železobetonska nosilca. Kakšen je novi rotacijski stroj Naša nova rotacija je v primeri z drugimi stroji pravi kolos. Dolga je 7, široka 4 in pol, visoka pa 3 in pol metra. Teža same konstrukcije znaša 38.000 kg, za tiskanje opremljen stroj pa tehta okoli 50.000 kg, predstavlja torej težo petih vagonov. Da stroj med pogonom ne trese temelja in ne moti ostalih strojev., stoji na izolirani podlagi, obstoječi iz 30 cm debele betonske podlage, na katero je položena j 5 cm debela plutovinasta plošča, ki ! paralizra tresljaje. Na tej plutovinasti plošči pa leži 60 cm debela betonska plošča, v katero so vliti vijaki, ki drže ogrodje rotacije. Podlaga ogrodja je iz litega železa, vsi navpični in prečni nosilci, v katerih so vdelani vijaki, zobčasta kolesa, tiskalni, barvni in vlačilni valji, pa so iz Siemens-Marti-novega jekla. Iz istega malerijala so ; tudi vsa zobata kolesa, čepi, osi, valji, i sklopke itd. Ležaji glavnih valjev so iz Domače vesti ♦ Odlikovanje francoskega podanika. Kakor javljajo iz Beograda, ie naša vlada odlikovala francoskega poslanika v Tirani J. Devoisa z redom sv. Save prve stopnje za zasluge, ki »i jih je pridobil, ko i« zastopal naše interese v Albaniji ob času »nora med našo državo ta Albanijo. ♦ Sprejem t vojno akademijo. Na predlog ministra vojske is mornarice le kralj podpisal ukaz, • katerim »e glede na pomanjkanje kandidatov u-redba o vojni akademiji izpremeni tako, da »e bodo letos v akademijo »prejemali tudi mladeniči, ld »o dovr-Kli pet razredov gimnazije a*i realke, ako sicer odgovarjajo pogojem medbe o vojni akademiji. ♦ Promocija. Včeraj Je bfi protnoviran na aniverzi v Ljubljani za doktorja kemije g. ki ž. Ladislav Kline, univerzitetni asistent ▼ Ljubljani. ♦ Odvetniški izpit a Sima Perovtč, bivši »pravnik carinarnice v Dravogradu, je položil sodnijsko-odvetnfgki Izpit pri kasačih •kem sodišču v Beograd«. ♦ Praški župan bo posetll Beograd. Kakor le predsednik beograjske mestne občine obveščen, bo obiskal praški župan Beograd koncem tekočega ali v začetku prihodnjega meseca, doseže definitlven sporazum za »kupno delovanje Beograda tn Prage. Zeli s«, da prid« do čtm tesnejšega sodelovanja med tema dvema mestoma, ter se smatra tn najbolje, da se doseže to z osebnim stikom. ♦ češkoslovaško - Jugoslovenska parlamentarna komisija v Dubrovniku. Parlamentarna komisija za okrepitev gospodarskih In kulturnih stikov s češkoslovaško republiko se Je predvčerajšnjim v Beogradu sestala na sejo, katere se je udeležil tudi delegat češkoslovaške parlamentarne komisije narodni poslanec Uhlif. Storjen Je bil sklep, da se bo skupna konferenca vršila v drugi polovici meseca maia v Dubrovnikn. ♦ .Narodni Dnevnik* nehal Izhalatl. Vče-Je izšla zadnja številka »Narodnega Dnevnika«, ki v poslovilnem članku sporoča, da mora zaradi »materijelnih neprilik« nehati Izhajati. Javnosti to sporočilo ni presenetilo, ker je bilo splošno znano, da se bori list s neprestanimi finančnimi težkoča.ni in da •o ostali brez uspeha vsi poskusi dobiti še odkod kako injekcijo, ki naj bi podaljšala bolniku življenje. »Narodni Dnevnik* ni mogel najti zaslombe v javnosti, kar je umetno, saj tako breznačelnega in praznega lista Slovenci menda še nismo imeli. Edin njegov program ie bil malenkosten in zloben boj proti SDS. Poleg tega ie bil glasnik osebne politike gg. Jelačina in dr. Ravni-harja, kar p« seveda nI moglo zadostovati, da bi si utrl pot med slovenski narod in si pridobil naročnikov, še oni, ki jih je spočetka premamil s svojim lažnim nestrankar-stvom, so ga kmalu spregledali in mu obrnili hrbet Zato mu ni preostajalo drugega, kakor da prizna svoj polom ln izgine iz našega novLnstva. Po njem so ostali mnogi dolgovi, ki znašajo baje okoli enega milijona dinarjev. ♦ K omejitvi obrata v premogovnikih TPD. Ljubljanski trgovec nam piše: Nedavno Je objavil rajnki »Narodni Dnevnik« vest, da ima TPD v zalogi še 97.000 ton premoga. Ako je to resnica, nam ie docela nerazumljivo, zakaj domači Interesenti ne dobe naročene množine premoga. Tako n. pr. ni dobila pretekli teden vsa Ljubljana »ti enega vagona kosovca. Tudi sicer se tftora naravnost prositi za drago plačani premog. Igračkanie z gospodarskimi krogi v času težke gospodarske krize, zasluži najstrožjo grajo. ♦ Himen. Poročil se je včeraj v Begunjah ■«. Gorenjskem g. Rudolf Zeleznik, zvanič-nik, x gdč. Fani Zupanovo. Bilo srečno! ♦ Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl po kratkem trpljenju gostilničar, posestnik tn župan Ske Loke g. Anton Jere. Pogreb bo Jutri ob 14. iz hiše žalosti v Streliški ulici »a pokopališče na Igu. — Na Selu 38 je »mrla po dolgem ln mučnem trpljenju mesarica ga. Karolina Smoljanova. Pogreb bo Jutri ob 15.30 uri na pokopališče k Sv. Križu. — V Mostah pri Kamniku je umrl Ketarskl mojster g. Janez Plevel, član Zadruge tapetmkov in ščetarjev za liubljansko oblast. — Pokojnim blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! ♦ 40 mučenikov. Lani se Je stoletna prati-ka obnesla. Deževalo j« 40 dni. Deževalo je s presledki ln na drobno tudi včeraj, na letošnji dan 40 mučenikov. Se pravi, da se bomo tudi letos ves post hi še onkraj Velik/ noči klsall v vlagi. Se več! Beograjske no-vine »o napovedale tudi potrese. In so jih demantirale, preden so se pojavili. Naj bo kakorkoli, nas pa le vedno tolaži staro pro-ročamstvo: Vremena Kranjcem bodo se zjasnila. Kadarkoli... ♦ Dobrotnik Akademije znanosti. Rojak Valentina Vodnika, Industrijalec in posestnik f. Alojzij Vodnik v LJubljani Je poslal Upravi fonda za Akademijo znanosti in umetnosti ki za Narodno galerijo, to-le pismo: »Sporočani Vam, da sem nakazal povodom svoje ieetdesetletnlce za Vaš »fond za Akademijo znanost! te umetnost! in Narodno galerijo« nstanovnino po 100.000 Din po Ljubljanski kreditni banki. Prepričan sem da najboljše izpolnim svojo slovensko dolžnost, če namenim del uspeha svojega truda In dela najvišjima slovenskima kulturnima zavodoma »Slovenski znanstveni Akademiji in slovenski Narodni Galeriji«. Obe ustanovi bosta v čast narodu ln v Ponos naše Ljubljane. Treba Je, da Slovenci te lastne moči ta edino s svojimi sredstvi postavimo tudi vrhova svoj! kulturi, kakor so naši očetje zidali sami, brez tuje pomoči, temelje ta stene kulturni stavbi. Nihče nam ne bo pomagal, ta se ne bo za nas brigal, če si ne bomo pomasrrih" sami !n se s «voHh lastnih moči ohranili In razvijali. Usoda naših ljudi je. da si moraio vse. kar si priborijo, ustvariti z delom lastnih rok in lastno glavo te skromnih razmer. Tudi slovenski narod kot celota si bo moral t lastno podjetnostjo in žrtvami priboriti prostor pod solncem in lepše čase, da bo zopet zadnji človek združen v Sloveniji. Po mojem skromnem mnenju je kulturno delo podlaga tudi za gospodarski razmah. Kulturna zavest Je vz-podbuda tudi za veliko gospodarsko podjetnost Prepričan sem, da še podpro vri gospodarski krogi, društva ln posamezniki ustanovitev najvišjega slovenskega znanstvenega zavoda ln najvišje slovenske umetnostne ustanove, da bo s tem v posledicah pridobilo tudi naše gospodarstvo. Vredna pa je naša materinska beseda in naša, sedaj razkosana slovenska zemlja, žrtev vsakega izmed nas. Iskreno želim, da bi imelo Vaše prizadevanje za slovenski najvišji instituciji največji uspeh ln da bi se zgibal ves narod za svoji vrhovni prosvetni ustanovi.« Za to odlično dejanje, ki ga je storil slovenski mecen te lastnega nagiba in prepričan o važnosti slovenske Akademije in Galerije, se mu Uprava Fonda iskreno zahvaljuje ln upa, da bo ves slovenski narod sledii njegovim željam. Uprava je gospoda Alojzija Vodnika imenovala v svoji seji za ustanovnika in bo njegovo ime vklesano v vestibulu palače Akademije znanosti in Narodne Kaleriie. ♦ Ljubljanska opera ne more gostovati v Splitu. Ker je zagrebška opera odpovedala gostovanje v Splitu, se je uprava splitskega gledališča obrnila s prošnjo za gostovanje na ljubljansko opero. A tudi ta ni pristala na gostovanje lz tehničnih razlogov. Sedaj se uprava splitskega gledališča pogaja za gostovanje z beograjsko opero. čne dame! Or ginalna Leichnerjeva kopalna sol za shujšanje. ;Leichner's Scblankheits-bad No. 1001) Drogerija Gregorič Prešernova ulica št. 5 ♦ Ob priliki 25 letnice obstoja Zveze obrtnih zadrug je došlo doslej prav lepo število prijav delegatov raznih obrtniških organizacij. Vse one zadruge, obrtna društva in posameznike, ki še niso poslali svojih prijav nujno prosimo, da to nemudoma izvrže, zadnji čas pa do 14. t. m Osobito opozarjamo na prijave za skupno kosilo, ker se bo na poznejše prijave le težko ozirati. ♦ Železniške olajšave za dijake. Po novi potniški tarifi, ki je dne 1. t. m. stopila v veljavo, uživajo dijaki, ki redno obiskujejo državne ali druge javne šole, pri potovanju od doma do kraja, kjer se nahaia šola ter tudi nazaj polovično vozno ceno v II. ali III. razredu brzih in potniških vlakov. Ta olajšava ie veljavna 1.) za potovanje v šolo ob početku šolskega leta; 2.) za potovanje domov in nazaj ob Božiču, Veliki noči ter 3.) za potovanje domov koncem šolskega leta. Pri kupovanju vozne karte moraio dijaki pokazati dijaško legitimacijo, oziroma indeks in posebno objavo, ki se dobiva na postaji za 2 Din. Objavo mora potrditi policijsko obiastvo, v inozemstvu pa konzulat Polovično vožnjo uživajo tudi gojenci vojaških šol. Dijaki omenjenih šol. ki so člani Feriialnega saveza, imajo razen tega še pravico na vožnje, ki Jih prireja Ferijalni savez, a to samo v času od 1. Junija do 30. septembra v III. razredu brzih in potniških vlakov. Ob priliki izletov pod vodstvom profesorjev imajo pravico na četrtinsko vozno ceno v III. razredu potniških in mešanih vlakov. ♦ Licitacije, ki niso ▼ znamenju štednje. člen 12 Pravilnika, kako se daje v zakup prevoz poštnih pošiljk, se glasi: Privatnim osebam se oddaja prevoz pošte na licitacijah (ustnih ali pismenih) in z neposrednimi pogajanji redoma za leto dni, s predhodno odobritvijo »Trinistrskega sveta pa tudi za daljšo dobo. V naši državi je na stotine in stotine poštnih voženj, ki jih imajo v zakupu zasebni podjetniki. Vsak zakup poštne viesnikWsreče Vsebina druge številke izide 15. marca. Lista » žrebanje UL razreda državne razredne loterije. Žrebanje radolžnlc držav« ne hipotekam« banke kraljevine Srba, Hr» vata i Slovenaca. 2% premijske srečke Knježevine Srbije far leta 1881. Žrebanje 434% komunalnih zadolžnic Prve hrvatske štedionice v Zagrebu. Žrebanj« 6% komunalnih zadolžnic Prve hrvatske itedionice v Zagrebu. Posojila mesta Zadira iz leta 1911. ČehoslovaJike državne stavbene srefiktR Srečke ital. Rdečega križa iz L 1883. Turške drž. srečke iz leta 1870. gl. na Fm. 400. 4% zadolžrrfce peštansko madžarske ko« mercijalme banke. 4H% založnice peštansko « madžarske fco« mercijalne banke. 7H% zadolžnice Madžarske eskomptne in men. banke. Brezprocentne premijske obligacije Mad» žarske Hipotekarne banke. Naše domače dobrodelne in razredne loterije. Odgovori uredništva. Dobave in licitacij«. Poskusna številka zastonj! Predplačilo za celo leto Din . 60 polletno Din 30. četrtletno Din 20 — Pisma in de-j nama nakazila na unravo: »Vjesnik «re?e< i ▼ Zagreba, Preradovičev trg 5, tel. 1-83. (uvajte se gripe! Kot saftdtno vodstvo proti španski bo« lesni so uporabljali aa časa velike epidemije leta 1918 in 1919 v Švici, Franciji in A» gleSlei, a leta 1927 tudi v ostalih pokrajinah, kakor tudi pri nas z najboljšim uspehom ANACOT PASTILE DR. WAMD£RA Čuvajte se slabih prepsrator, katere v zadnjem času prodajajo kot emitacijo Ana« kot«paatiL Dobite jih v vseh lekarnah po zelo nizki ceni Žuvaite se gripe! vožnje velja samo za eno leto. Zbog tega Je slednje leto nešteto takih licitacij, kar stane državo mnogo, mnogo denarja. Povsem umetno ln modro bi bilo, da bi se dajali prevozi poštnih pošiljk v zakup za daljšo dobo, to je do odpovedi, čisto umljivo je, da so ti enoletni zakupi razmeroma dragi K llcitaoljam pride vselei malo re-flektantov. Kdo bo pa tudi kupoval predpisani poštni voz tn konje za vožnjo, ki bi trajala samo eno leto. V rajni Avstriji so bile poštne vožnje v rokah enega in istega podjetnika po 30 do 40 let ln št dalje. V skupščini se toliko govori o štednji, v resnici se pa po nepotrebnem trošlk) milijoni, tako da za važne državne naprave ni denarja. Tudi nI denarja za poravnavo državnih dolgov zasebnikom. ♦ Pospešena vožnja na dalmatinski progi. Izmenjava železniških tračnic na progi Split -Knin hitro napreduje. Nove tračnice se morajo položiti še na progi 20 km. Delo bo dovršeno do srede maja. Potem bo vožnja na progi Zagreb-Split skrajšana za tri ure. ♦ Slovenska Matica objavlja: Zaradi nepričakovano »godnega uspeha pri nabiranju novih članov — v štirih mesecih je pristopilo 1465 članov, le odbor sklenil letošnjim trem ediciiam (dr. Izidor Cankar: »Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi«, dr. Mencinger: »Moia hoja na Triglav«, uredil dr. Josip Tominšek; Bern-hard Shaw- Sveta Ivana, orevel Oton Zupančič), dodati še četrto kniiso: dr. Ivan Lah: »Češka Antologiia«. katero izdajo .ie omogočila češkoslov. vlada z izdatno subvencijo Slov. Matici v letu 1922. — brez po-viška članarine, torej vse štiri knjige za Din 50, plačljivo tudi na obroke do položnici. Kniige Izideio o Veliki noči. Interesente v kraiih. kier se še niso ustanovila po-verjeništva. kar se bo na seveda še zgo-d;lo, opozariamo na možnost priiave na društvo po dopisnici. Na želio prospekt. 455a Gorenfci! 0 Ne zamudite prilike in oglejte si veliko zalogo novodošlega spomladanskega blaga za ženske in moške obleke pri 1 Vinko Savni; o v tfaSovljici < ► o Cene najnižjel Prepričajte se/ B< ♦ Joželov sejem v Krškem se bo vršil v soboto, dne 17. t. m. 549 ♦ Gramofonisti! Pravkar so dogotovljene plošče naših slovenskih umetnikov ge. Lov-šetove, ge Thierry-Kavčnikove, gdč. Ziko-ve, gg. Betetta in Šimenca, plošče s kuplejl g. Rogoza. V zalogi so tudi plošče zagrebških in beograjskih pevcev. Samoprodaja za Slovenijo le v Iv. Bonač, Ljubljana, Šelen-burgova ulica 5. 506 ITA — zobna pasta najboljša! ilsfirte s!aaso^iski hiš gospodarskih poslopi;, ograi itd, proračune in gradbena nadzorstva izvršuje TEHNA. družba z o. z. Ljubljana, Mestni trg 25/L Obisk inženjerja ali arhitekta ter skice in nasveti brez;- lačno. ♦ Male turbine Voith. Znana tovarna I. M. Voith izdeluje v najnovejšem času vodno turbino za male vodne množine od 1 do 150 litrov sekundno in primeroma visoke padce od 4 do 50 metrov. Cena turbine Je nizka postavitev priporočljiva tudi v najmanjšem kraju. Ako le n. pr. vodna množina 30 sekundnih litrov in padec 20 «n, opravlja turbina delo 6 konjskih sil, zadostno za 150 žarnic ali pogon žage, mlatilnice. slamorez-nice, cirkularke itd. Glej današnji inserat! 529 ♦ Pri glavobolu, omotici bolečinah v ušesih, slabem spanju, razdražljivosti, uporabi takoj pristno naravno »Framz-Josef« gren-čico. Izjave klinik za interne bolezni nam pričajo o velikih uspehih, ki jih le povzročala »Franz-Josef« grenčica. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ♦ Sadno drevje, pritlikave marelice, češnje, Jablane, prunus triloba, lepotično grmičevje, divjo trto, vrtnice plezalke, nizke in visokodebelne nudim za pomladno saditev. Naprava In negovanje privatnih vrtov. Anton Ferant, trgovski vrtnar In drevesni-čar. Lfubfian*. Ambrožev tnr 8. 50 ♦ Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo, na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru se bodo začeli 12. marca t. 1. In bodo trajali šest mesecev. Pojasnila, prospekte in vpl-sovanie v prodaialnl tvrdke Ant Rud Legat ♦ V zaščito zoper okuženfe rabimo Sano-for.n. Zahtevaiae v lekarnah In drogerilah le originalne steklenice z zaščitno znamko. 45 ♦ Sadjarji! Zadnji čas te. da si nabavite arborta, ki ga izdeluje edinole tvrdka Che-motechma, Ljubljana, Mestni trg 10, na dvorišču veletrgovine A. & E. Skabrne. 46 „CHI\TOFERR!N" vtao z železom najučinkovitejše sredstvo proti slabokrvnosti. Dobiva se v vsaki lekarni. oe, nadalje deainfekctiska sredstva Senltoi Sanoform Jo Saneolin ima r Maribora stalno v zalogi: Drogerija M. V/olfram. nasl. M. Kane, Gosposka ulica 33. 45 * Za deslnfekcllo uporabljamo najbolje sanitol. Zahtevajte v lekarnah in drogerijah le originalne steklenice: Proizvajalec: Che-motechna, LJubljana, Mestni trg 10. 45 Obleke kemično člsd, barva, plisira In Uka tovarna JOS. REICH. 204 Samo Din 160«— v Prago in nazaj stane ▼ožnja s bnoviakom sa 8aa ■Pra&O' ga veleeejm«*. Vizum brezplačen. Legiti« macije dobit® pri OehoslovaŠkem konzula« tu in Aloma Company, Aleksandrova št. 2 ♦ Samo predsodek Je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo žiko brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. Ziko dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkih. 72 lz Linbljane h— Aero-klub »Naša krila« v Ljubljani orvarja čitalnico s strokovnimi tu- ln inozemskimi revijami in to v sredo 14. t m. ob 18. uri. Nadalje bo čitalnica v družabnem lokalu Udruženja inženjerjev ta arhitektov, sekcija Ljubljana, Kazina n., članom odprta vsak ponedeljek in sredo od 18. do 20. ure popoldne. Vstop in uporaba revij 1« na podlagi članske legitimacije s potrdilom o vplačani članarini. u— Razstavo češkoslovaškega stavbarstva in arhitekture v Jakopičevem paviljon« zapro danes popoldne. Razstava je vzbudila mnog zanimanja. Nedvomno Jo bodo danes posetili še vsi oni, ki je dosedaj niso mogli iz kakršnegakoli vzroka. V kratkem bodo isto razstavo otvorili v Zagrebu in zatem v Beogradu. u_ Z regulacijo Gerhičeve Kadžičeve In Mencingerjeve ulice se Je po doigem času vendar le pričelo. Kljub deževnemu vremenu, slabemu mehkemu terenu tn malemu številu delavcev napreduje dokaj hitro. Videti je, da bodo omenjene ulice v doglednem času urejene, kar bo okoliš kopališča »Ko-lezije« znatno povzdignilo ter napravilo na vsakogar, posebno na tujce prijeten utis. u— Krasno uspelo Hlmsko predavanje o seksualni vzgoji mladine. Danes ob 11. dop ponovi ZKD v prostorih kina Matice izredno poučen film, katerega si mora ogledati sleherna mati in vsakdo, ki mu leži na srcu pravilna vzgoja mladine in otrok v tem vprašanju. Pred filmom govori o erotiki otrok in mladine zdravnik ljubljanske ženske bolnice g. dr. Slavko Grum. Njegove iskrene /besede, govorjene staršem ob priliki včerajšnje prireditve, bodo brezdvomno rodile ogromno dobrega sadu. Predavatelj Je orisal v nežnih slikah doživljaje občutljive otroške duše ht opozarjal na kvarne posledice, ki jih rode pri otrocih običajne laži ln prevare s strani vzgojiteljev. Prekrasen njegov opomin !n nasvet naj čuje vsaka mati, ki hoče skrbeti za to. da ostanejo njeni otroci nepokvarjeni in ne zabredejo na kriva pota. Dvorana kina Matice je bila zasedena do zadnjega kotička in ogrom na množica ni štedila z navdušenim priznanjem govornikovim besedam. Sledil je izredno lep film, katerega priporočamo v ogled. Danes se prične predstava točno ob 11.; blagajna pa bo odprta že ob 9.30 uri. Ker Je zopet pričakovati glede ogromnega zanimanja velikega navala, naproša ZKD, da si cenjeno občinstvo čim-preje zasigura potrebne sedeže. Isto predavanje se ponovi nato še v enakem obsegu v ponedeljek ob 14.30. Koncert v ponedeljek 12 t« m. «Union» PEVSKI ZBOR „SL0GE" Operni orkester — Na sporeda: Jos. B. Foerster, Vit. Novik Adamič Axman Santel o— Orkestralno društvo Glasbene Matice luna prihodnjo vajo za godala v torek 13. t m. rt) 20. Nadaljeval se bo studii za cerkveni koncert, ki bo 18. aprila. Udeležba obvezna za vse sodelujoče. — Odbor. o— Občni zbor Jugoslovenske Matice, podružnice za kolodvorski okraj, se bo vršil jutri v ponedeljek ob 19.30 v Akademskem domu na Miklošičevi cesti 5. o— Mladinska čajanka Atene se bo vršila v beli dvorani »Uniona« danes od 17. do 19. ure popoldne. Vabimo člane in prijatelje društva k obilni, udeležbi 535 u— Kolo Jugosiovensklh sester v Stepa nji vasi bo imelo dne 18. t. m. ob 15. uri popoldne svoj redni občni zbor pri Antonu Novaku v štepanji vasi. o— MariJonetno gledališče češkosloven-skč obce v Ljubljani priredi danes v mali dvorani Sokola I. na Tabom igro »Honza Princem 1 Princ Honzou*. Začetek ob 17. url. 539 o— Plesna vaja bo dane« popoldne v hotelu Beflevue. 541 o_Tenis sekcija SK IlfaUe. Poztvam vse dame ta gospode, ki žele rojiti t ©ni«, da se udeleže sestanka v četrtek 15. t. m. točno ob 18. nri rvečer v damski sobi kavarne Emona. Važno tudi glede razdelitve ur. — Načelnik. 543 o— Kadar ras doleti v rodbini smrtni primer le najbolj priporočljivo, da Izberete žalne obleke, plašče ter žalna sukna za gospode pri tvrdkl Fran Ltik!č v Stritarjevi ulici. 476 n— Otroci brez nadzorstva. Za otroke ki so brez nadzorstva, ker so njihovi starši ves dan v službi, imamo v Ljubljani štiri mestna dnevna otroška zavetišča in sicer pri sv. Florjanu, na Prulah, v Sp ŠiSki in na Taboru. Za vzhodni del mesta (ftentpe-tersko predmestje, Poljane, Vodmat) je otvorila mestna občina ljubljanska zavetišče na Taboru šele začetkom tekočega šolskega leta, ker kljub vsemu prizadevanju ni lllllllllllllllll Moderno sredstvo za negovanje kože Eucerit vsebuje +ed&j tubstan* oo, ki pospešuje fi ' je kože. Ta Eucerit v Nivea»cremi vpli« va vsled tega neprimerljivo ublažujoče in lečilno na razpo« kano in gubasto kožo. Poizku« site Nivea-cremo. iniiiniiiiiiiiil bilo mogoče prej dobiti primernih prostorov za zavetišče. Vsa pojasnila glede »prejema otrok v ta zavetišča dajejo voditeljice aavetišč. u— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina prstana, 1 Izgred v pijanosti, 1 telesna poškodba, 1 poškodba tuje lastnine, 2 prestopka pasjega kontuma-ca. 1 prestopek kaijenja nočnega miru, 1 nenadna obolelost in 3 prestopki cestnega policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 13. in sicer: 6 zaradi beračenja, 1 zaradi tatvine, 4 zaradi izgredov, 1 zaradi kro-šnjarstva brez dovoljenja in 1 zaradi prestopka ogrožanja telesne varnosti. u— Odvedena deklica. Včerai dopoldne se jo zglasil na policiji neki posestnik s Ko-deljevega in prijavil pobeg svoje 16 letne hčerke Marije. Kakor je dognano, je dekiico zvabil od doma neki Bosanec ter jo odvede! v Sarajevo. Sumijo, da neznaneo bržkone kak trgovec t belim blagom, ki išče svojih žrtev tudi po Sioveniji. Za Bo-sancem je izdana tiralica. u— Dela je prišel Iskat... Lojze B„ čer-ljarski pomočnik z Gorenjskega, se Je včeraj zjutraj pripeljal v Ljubljano, kler Je hotel poiskati posla. Povprašal je pri več mo). strih, vendar brezuspešno. Slednjič ga je to tako razjezilo, da je šel prodat rvojo nedeljsko obleko ter poiskal tolažbe v gostilni. Tam so ga kmalu do dobra osušili, kar je Lojzeta spravilo popolnoma iz ravnotežja. Na ulici se je pričel obregavati ob Ijfudi, jih suvati in jim stopat? na noge. Jel je tudi kričati, vendar k njegov glas naposled zamrl v »Zelenem Henriku«, ki je prepogirro-nega Gorenjca prepeljal na policijo, kjer bo moral sedeti dva dni u— Pobijale! šip. Jožet« B„ iz Dravelj se včasih nt ljubi delati, zato kolovrati okrog po okolici ali zaide tudi v mesto. Ker Je sicer zabaven fant, ga imajo tovariši radi in zgodi se, da ga ta aH oni povabi tu pa tam tudi v gostilno. Jože, seveda, nikoli ne odreče m se ga naUje do vrha. V takem stanj« pa postane razbrzdan in neroden. Poloti se ga tudi manija razbijanja šip v tujih oknih Tako se je včeraj ponoči na povraiku domov iz-pozabil v Šiški ln pobil šip v raznih oknih za vrednost okrog 100 Din. Razbijal bi jih morda še dalje, a mu je to preprečil stražnik, ki je fanta odvede! v zapor. u— Srajce za gospode Iz angL ceflrja hi popelina na željo po meri v 24 lrrah. P. Magdič, Ljubljana. u— Kavarna Leon vsak dan odprta ob 4. zjutraj. 542 h Maribora a— Sestanek železniških uradnikoT H. kategorijo. V petek se je vršil v dvorani pri »Zamorcu« sestanek železniških uradnikov H. kategorije, ki je bil sijajno obiskan. Tovariš Pavlinič, ki je vodi.1 sestanek, je podal kratko poročilo o ljublianskem sestanka dne 23. februarja in pozival navzoče k skupnemu delu oziroma zbliianju vseh uradnikov II. kategorije ne glede na pripadnost organizacije. Zlasti je potrebno to sedaj, ko stoji nova službena pragmatika pred vratL ln obstoja bojazen, da se bodo tei kategoriji zgodile slične krivice kakor pri prevedbi leta 1924. Vsi govorniki so naglašaH v tem pravcu usmerjene zahteve, ker je dokazano da je ravno ta kategorija najbolj zapostavljena napram vsem drugim. Po debati je bCa sprejeta sledeča resolucija: Železniški uradniki II. kategorije, zbrani v ogromnem številu na svojem sestanku v Mariboru dne 9. marca enodušno z ogorčenjem konstati-rajo zapostavljanje II. kategorije pri prevedbi 1. 1924. pri poznejših napredovanjih položajne plače Ln posebno po novem osnutku k zakonu o prometnem osobju ter energično zahtevajo, da se Jim vse storjene krivice čimpreje popravijo. a— Stavka v podjetju »Kovtoa« aa Tem* se je včeraj popoldne končala. Posredoval so funkcijonarji Delavske zbornice ta strokovne kovinske organizacije. a— Kurzl za cestne mojstre. Mariborski okrajni zastop je sklenil od časa do časa prirejati strokovno poučne tečaje za cestne mojstre. Prvi tečaj, ki je najbrž prvi te vrste v državi. Je bil v četrtek in se ga Je udeležilo 37 cestnih mojstrov kt področja mariborskega okrajnega zastopa. Tečaj je trajal od 8. do 17. predavala pa sta vodja oblastnega gradbenega oddelka g. Inž. Fišer in vodja gradbene sekcije mariborske g. ini. Vanek. Udeleženci so biM s tečajem zelo zadovoljni. a— Olepševalno društvo se Je no vzgledu Magdalenskega predmestja ln nekaterih okoliških občin ustanovilo tudi v Studencih pri Mariboru. Koristnemu društvu želimo mnogo uspeha. a_ Pristanek avstrijskega letala. Včeraj ob pol 3. popoldne je moralo v Pekrah pri Mariboru že drugič pristati avstriisko potniško letalo zračne proge Benetke-Celovec-Dunaj. Slučaj Je hotel, da se ie to pripetilo festemu letalu, kakor zadniič in tudi na isti način, da je zgrešilo smer v gosti megli in da se Je moralo ravnati po Dravi. Pristanek je bil izvršen brez vsake nezgode. a— Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek ob 8. zvečer predava univ. prof. dr. Hauptman o »Italiji in srednii Evropi«. Po dveh letih nas obišče naš prvi zgodovinar ln priložnost nam Je dana. da slišimo k ebrekoveo mnenje velikega učenjak* o brez-dvomno najvažnejSem zunanjepolitičnem problemu, ki nas vsak dan vznemirja. — V Studencih (deška šola) bo v torek ob 7.30 rvečer predaval prof. dr. Kovačič o našem prvem pisatelju ln gorečem prijatelju vseh trpinov in zatirancev, Ivanu Cankarju. a— Tatvine t železniških delavnicah. V felezoiških delavnicah so že večkrat ugotovili tatvine boljše vrste kovin, kakor bakra, medenine, brona itd. Škode ie že za okrog 140.000 Din. Ob zadnji preiskavi se i« pa ugotovilo, da delavec Jožef Ritonja večkrat nekaj nosi v Biihlovo livarno. V livarni hi na domu Ritonje so napravili preiskavo ter našli približno za 20.000 Din rdeče litine, kakršna se uporablja v delavnicah ia v kurilnicah. Ritona je izdal nekatere rvofe pomočnike in so seda) z njim vred že fttrie v preiskovalnem zaporu. Iz Celja o— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici H amrl po dolgem bolehanju v 56 letu starosti g. Fran Markus, strojevodja v p. iz št. Jirrja ob južni železnici. N. v m. p.l e— Celjsko mestno gledališče. Celjsko okolico še enkrat opozarjamo na današnjo gledališko predstavo v celiskem mestnem gledališču. Uprizoril se bo ob 4. pop. Finž-garjev »DivH lovec« ob znižanih cenah. Zveza z večernimi vlaki je jako ugodna. e— Cenj. občinstvu uliudno naznanjam, da sem prevzel kolodvorsko trafiko v Celju ter da bom imel poleg vseh tobačnih izdelkov, kolekov In znamk tudi vse druge zraven »padajoče predmete. Odprto od 6.30 »Jutraj do 20.30 zvečer. — Ceni. odjemalcem se tdjndno priporoča Ignac Kadunc, žel. Invalid. 544 e— Plesni večer »Celjskega godbenega društva« se bo vršil v soboto dne 17. marca ob 30. v gornjih prostorih Narodnega doma. Ta večer je namenjen društvenim čia-Botn in prijateljem. Odbor se bo potrudil, da bo večer brez vsake dobičkaželinosti čim lepši ln prijetnejši. Vstopnine ni! Glede pijače ln lestvin je poskrbljeno, da bo po gmorni ceni in dobri kakovosti gostom povsem ustreženo. Vabila se bodo razpošiljala prihodnje dni. Ako bi koga pomotoma prekril, prosimo, da vabilo reklamira pri društvenem tajniku Doifetu Bervarju. pis. urad-•Liro na državnem pravdništvu ozir. da na-■nani svoj naslov pismeno. Vstop imajo le vabljeni in po njih vpeljani gostje! 113c Iz Trbovelj t— Na konferenci obrtno nadaljevan e tele v Hrastniku je bilo sklenjeno, da se letos ne bo vršila razstava v takem obsegu kot lansko leto. Pač pa bo ob sklepu šol» skega leta razstava šolskih izdelkov. Uči* teljstvo je izrazilo željo, naj bi gg. mojstri upoštevali pri sprejemu vajencev njihovo prodLz-obrazix), ker ne morejo biti povoljni Šolski uspehi z vajenci, kakršne sprejema« jo v zadnjem času. t— Kdo naj to razume? Te dini so pri rudniku praznovali. Govori se tudi o re» dirkcijah. Vse to baje radi tega, ker ni kon* »uma. V petkovi številki «Jutra» pa se Opravičuje zadruga trgovcev s kurivom v Ljubljani, da ne more svojim odjemalcem promptno postreči, ker dobivajo trgovci »aradi omejitve obrata v trboveljskem rud* niku nezadostne količine premoga. Kdo naj torej to razume? t— Vprašanje vodenske šole. Rekurz, ki ge. je vložila TPD proti veljavnosti rever* M, jo veliki župan zavrnil. TPD bo goto* Vo iskala še sredstva in pota, da bi zadevo Vsaj še zavlekla. Vendar bodo nekoč tudi ta pota in sredstva izčrpana in treba bo le pristopiti k rešitvi tega vprašanja, ki je •oo najbolj perečih v Trbovljah! t— Velefilm «Casancn'a» v Hrastniku. V Ljubljani, kakor te dni v Kranju je dosegel Veiefikn *Casanova» največji uspeh. V kratkem ga bo predvajal kino v Narodnem (Sumu h Ptuja y— Ustanovni občni zbor druStva btv* mt vojakov za Ptuj in okolico se bo vršil &ioea ob 14. uri v gostilni pri «Belem kri« htm. Vabimo vse one, ki so odslužili ka* dtake roke (aktivno dobo), pa tudi one, ki bi horteii pristopiti kot ustanovni ali pod* počni Sani. — Odbor. >— Francoski krožek. Predavanje, zdru* leno s ekioptičnimi slrkami o francoski re* *okjcdji, je preloženo na danes dopoldne ob 11. uri Odbor ponovno vabi vse člane fe drugo občinstvo, da se polnoštevilno fedeleži zanimivega predavanj ač 546 * Ponesrečena akcija ptujskih klerikalcev in Nemcev Ptuj, 9. marca. T sredo ob pol 7. zvečer se je vršil v go-ffcflni Zupančič izredni občni zbor Olepše-tslnega društva, ki je imel odločiti o po-iudbi Sokolskega društva v Ptuju, da vza-fci« to društvo v najem gostilno v Ljudskem Vrta, tako zvano Šviearijo ter del zemljišča ftkoH švicarije, da si tam uredi letno telo-vadidče. Ponudba društva je tako ugodna, {it Je 1« v korist Olepševalnemu društvu akor tudi mestu ter bi bilo zato pričakovati le enodušno odobritev s strani članov Olepševalnega društva, ki jim je res za dru-itvene ln občinske koristi. 2e ob pol 7. je bila dvorana gostilne zasedena do zadnjega kotička in razdeljena — ▼ dva tabora. Novi g. župan je pripeljal ejo gardo v boj «gegen die verfluchten So-ko>. Prišli so vsi štram-nemško misleči, : Sedaj jih bomo, saj nam bo pomagal •o m slovenski župan. Občni zbor je otvoril ob pol 8. predsednik ■posp. inšpektor Matijašič, ki je obširno razložil korist ponudbe Sokolskega društva za Olepševalno društvo in za mesto ter obenem paznanll soglasni sklep odbora, ki priporoma sprejem ponudbe. Takoj nato je vstal žu- ?an Brenčič ter ognjevito govoril proti, češ: o nI dobro, to je slabo, to ne sme biti, tako ne sme biti, in sicer zato ne, ker tako Bi dobro in ne sme biti. Še vrabcu na strehi bi moralo postati po govoru gosp. župana tesno, da to le zato ne sme biti, ker gre za Bckola, naj bi bilo potem še tako koristno ga vse. Proti trditvi gosp. Brenčiča, da gre ■a darilo Olepševalnega društva Sokolu, je ▼stal nato predsednik Matjašič ter podučil gosp. župana, da te vrste debata ni na mestu, ker so v odboru trezni in izkušeni mož-Ja. ki pač znajo varovati koristi društva. Nato so povzeli besedo gosp. dr. Fermevc tn ca njim bivši župan gosp. dr. Senčar ter starosta gosp. dr. Šalamun, ki so ▼ svojih izvajanjih povdarjali, da je korist in pro-speh Olepševalnega društva tudi korist za mesto, ter želeli, da bi se v tem pogledu očuvala tradicija na mestnem magistratu, kjer je Olepševalno društvo našlo vedno najboljše razumevanje in oporo, naj bi tudi pod novim režimom ne zavladala slepa strankarska strast. Mirna in stvarna izvajanja govornikov so globoko vplivala na vse prisotne in bilo je tudi mnogo treznih in lojalnih Nemcev, ki so proti koncu govora dr Senčarja vzeli klobuke in odšli. Pri glasovanju je bilo oddanih 87 glasov za, 89 pa proti predlogu. S tem je občni zbor odobril predlog odbora glede ponudbe Sokolskega društva. Šport Po svetu Zlmsld športi gredo h kraju. V Londonu so se udarili še za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju v parih in za dame. Kakor smo že zabeležili, so ostali tudi tukaj zmagovalci isti kot v Švica, Francozinja Joly in g. Brunet, med damami pa mala Heranie. Sonja potuje sedaj v Kanado, kiier se bo 20. t m. udeležila otvoritve ledene palače v Montrealu. — V Tatri so se srečali vojaški smučarji Male antante, Poljske im Švice. Zmagala je Švica; naši so zasedli predzadnje mesto pred Rumumijo. Primanjkovalo je treninga; mladi smo. — Švedi so se v Sunds-vallu udarili za državno prvenstvo. Na 30 km je zmagal Utterstroem v 2 : 25 : 08 pred Lmd-grenom (2 : 26 : 54) in Hedlundom (2 : 27 : 28). Na 50 km je naslednjega dne zmagal Lindgren ipred Utterstroemom. Olimpijski prvaik Hedlund je odstopil, keir je ostal preveč zadaj. — Avstrijci so imeli smuške tekme za državno prvenstvo v Malini tzu na Koroškem. Zmagal le na 18 km dolgi progi Dunajčan Harald Bosio. V znamenitih holmenkolskih tekmah ]e zmagal na 17 km Norvežan Gr&ttumsbraaten (1 : 12 : 29) pred Stenenom in Haakortpenom. Šved Vtnja-rengen, ki je v Feldsberga odnesel nemško drž. prvenstvo, je vozil 1 :20 in zasedel 22. mesto. Ko se poslavljajo smuča in drsalke, se zopet obujata žoga in atletika na prostem. Pri Angležih je vedno živahno. Boji za poka! in prvenstvo se bližajo koncu. Največ izgledov za zmago ima Hudders Field, dasi Je Everton še na čelu. Nedeljsko igro je odigral brez gola in mu niti sam Dean, famozna »šuter«, ni mogel pomagati. — Norimberžani so bili v Parizu in so dvakrat nabili Parižane (4:1 io 3:2). - Cehi so spet pričela s prvenstvom. Viktoria-Zižkov je nesla Slavijo; sedaj Je vrstni red: Viktoria, Slavia, Sparta. Slednji gre tretje mesto precej na živce, ker se boji, da bo izgubila pravico do konkurence v srednjeevropskem pokalu in s tem seveda — lepe denarce. Ker ima savez v rokah, se bo dala stvar urediti! — Avstrijci se tudi pehajo za točke. Po vrstnem redu sledijo Adrnira (27), Waoker (23), Rapid (20), Vieima , (19) itd. Zadnje dni se precej govori o zbližani u z nemškim nogometnim savezom, s katerim do sedaj Avstrijci niso imeli nobenih stikov. — Madžari so tudi sredi prvenstvenih bojev. Preteklo nedeljo so pri tekma med UTE in FTC (1:1) podrli del bufeta, pri čemer je bilo 42 oseb ramenih. Po točkah so razvrščeni: FTC (25), Szaharaa (23), UTE (22), Hungaria (21) itd. Najboljši strelec Je Takacz, igralec FTC. 22. maja bodo Madžari Igra K z bolgarskim olimpijskim moštvom. — Danes se igrajo tri meddržavne tekme, in sicer med Francijo in Švico v Lausanne, med Holandsko in Belgijo v Ant-werpnra in med Zapadno Nemčijo ter Luksem-burško v Aachenu. PeLtzer si zna vedno pomagati. RekB »o, da je po zadnjem porazu kar pobral šila in kopita. Sedaj slišimo, da se je v zadnjem bipu premislil in bo šele danes odjadral. Hotel se je še enkrat pogledati s Hahnom. Ne vemo, al sta se videla! Vemo pa, da je medtem Hahn postavil nov svetovni rekord na pol milje (804.665 m). Pretekel je progo v času 1 : 51.4, zboljšal svetovni rekord \i 1. 1904 m prekosil Peltzerjev rekord na isti progi za pol sekunde. Omeniti pa je treba, da rekorda ne spadata v isto skupino, ker Je Hahn tekel na »kritem tekališču«, Peltzer pa na prostem Hahn }e torej nov »zvezdnik« za Amsterdam. Nemci se tolažijo, da na prostem m tako dober. Mož j« visok 1.80 in doma iz Nehraske. Prvič Je nastopil 1. 1923 kot »printer, a ga je kmalu neki trener spravil na srednje proge. Po prvem uspehu 'se Je preselil v Boston. Sedaj brani dva svetovna rekorda (na 1000 in 1500 m). Zanimivo je tudi, da ima Hahn precejšen kup dolarjev, tako da je v športnih krogih tudi s te strani zelo priljubljen. — Teden dni že hodijo iz Los Angelesa v Newyorlt. 207 atletov Je startalo. V prvi kratki etapi do Puen-te (ne Padasene) j« zmagal Finec VVillie Koleh-mainen ,brat maratonskega zmagovalca iz leta 1924. Hodil je 26 km 4 : 12 : 37 Tudi drugo eta->po do Bloomingtona v Kaliforniji je prvi prehodil zmagovalec prve etape. V tretji etapi do Viotor Ville Je zmagal njegov rojak Erickson. Po teh rezultatih seveda še tri mogoče reči, da bodo Finci do kraja na vodstvu. Proga meri 5440 km! — Sedaj pa še par številk t Japonske, odkoder se nam letos za Amsterdam obeta marsikako presenečenje. Japonski rekordi, večinoma iz 1. 1927, kažejo prvovrstno formo lastnikov: 100 m: Aizawa (10.7), 200 m: isti (21.9), 400 m: Notto (50.2). 800 m: Kubata (1:58.6), 1500 m: Zuchia (4 : 07), 5000 m: Nagatan« (15 : 40.6), 4X100 štafeta: Wasedo,Tokio (43.6). skok v višino: Oda (192), skok v daljavo: }sH (7.377 m), krogla: Nizokawa (13.399 m), disk: Okita (41_22 m), kopie: Kojania (57.045) m), kladivo: Okita (44.84 m) itd. O prav dobrih lahko atletskih rezultatih z Avstralije smo pisali zadnjič! V plavanju in dviganju uteži beležimo za sedaj samo svetovne rekorde. Nemka Reni Er-kens je postavila v prostem plavanju na 100 m nov sivetovni rekord v času 1:14 m s tem vrgla rekoTd Lefomamnove (1:14.8). Erkensova brani sedaj vse rekorde v prostem plavanju od 100 do 400 m. — AmerKan Kolač Je v nedeljo v Newy. Premijerski abonma. Ponedeljek. 12 cMnogo hrupa za nii». C. Ponedeljek. 12.: Zaprto Sreda, 14.: . B. Mariborsko gledališče Nedelja, 11. ob 8. popoldne: cTakrat v starih časih>. Kuponi. Globoko znižane cene; ob 8. zvečer: Cyrano de Bergerac< v deloma novi zasedbi in popolnoma novi inscenaciji Režijo je letos prevzel profesor g. šest. Brez dvoma bo tudi v letošnji sezoni to delo izredno privlačno. Na našem odru se predstavlja v klasičnem prevodu pesnika g. Otona Zupančiča. Gostovanje moskovskega gledališča »Hsr bima« v Ljubljani. Gledališka uprava obvešča občinstvo, da se gostovanje moskovskega gledališča ne bo moglo vršiti v Ljubljani, ker so umetniki dobili nalog, takoj po zagrebškem gostovanju odpotovanti naravnost v Palestino. Zato tudi podaljšanje gostovanja v Zagrebu, kjer igrajo z največjim uspehom, ni mogoče. «Divji lovec» ▼ Celju (K uprizoritvi v celjskem gledališču dne 8. t. m.) Finigarjevega »Divjega lovca«, ki ne spada med najboljša dela slovenske dramske literature, smo videli v Celju pred vojno in po vojni. Takoj v začetku moram ugotoviti, da sem videl ta narodni igrokaz obakrat v boljši zasedbi, nego je bila v četrtek. Ce že hoče vodstvo celjskega mestnega gledališča gojiti tudi ljudski repertoar, ga mora obrav-uavati z isto resnostjo kakor drugega. Igro je režiral in insceniral gosp. ravn. Bratina. V štirih tednih časa, ki ga je imel od zadnje igre. se mu ni posrečilo spraviti na oder ljudske igre, ki bi bila v pogledu režije in posameznih kreacij užitna. Vloge so bile večinoma površno naštudirane, igranje nenaravno, scene z ansamblom pa pokvarjene. »Divji lovec< ie bil zopet klasičen primer, kako se ljudske igre ne smejo igrati Cemu tako nepotrebno žrtvovanje igralcev in bagateliziranje publike? V vlogah Majde in Janeza sta nastopila gdč. Sončeva in gosp. M. Verderber. Njuni sunkoviti nastopi v posameznih scenah, pretiravanje v glasu in kretnjah in pomanjkanje poglobitve v igro očitujejo začetništvo in vse premalo temeljito režijo. Tudi talenti ne morejo izhajati na odru brez dobre šole. Gosp. Pfeiferju (rihtar Zavrtnik) se je poznalo, da se v takem miljeju ni mogel prav uveljaviti. Najboljša figura v igri Je bil gosp. Pere kot vaški revež Tonček. Dober je bil tudi gosp. Šegula kot Lisjakov Gaiper. S požrtvovalnostjo so igrali gg. Marolt, Bele, Videtič in Zemljiž. Kreacija ostalih Številnih vlog je bila površna Nastopi ansambla so bili preburni in ne-izpiljeni. Petje je bilo primerno, scenerija okusna in posrečena, luč pa je zopet malo nagajala. Gledališče je bilo slabo obiskano, dijaški parter pa skrajno nediscipliniran Predstava tokrat ni uspela. Rado Pečnik. Oposarjame na ponedeljkov koncert H« rodnega železničarskega društva »Sloga«, ki bo v unionski dvorani. Sodeluje celoten ljubljanski operni orkester. Program je za Ljubljano skoro popolnoma nov. Obsega tri mešane a-capella zbore, in sicer Aksmanov Božič sirot, Adamičevi Dve kiti, Šantlov zbor Pri zibeli. Koncert se prične s Foer-sterjevim mešanim zborom s spremljevanjem orkestra »Štirje junaki«, konča pa s tremi pesmimi Viteslava Novaka za moški zbor m orkester. Operni orkester je pomnožen s člani društva »Slove« in pa s člani orkestralnega društva. Dirigira zborovodja g. Henrik SveteL Predprodaja vstopnic ▼ Matični knjigarni. Gospa Ivanka Jfegro-Hrasteva, ki konvertira v Ljubljani v petek dne 16. t. m. ▼ Filharmonični dvorani, si je izbrala za svoj ljubljanski koncert kaj raznovrsten spored, na katerem so poleg domačih komponistov Adamiča, Lajovica, Pavčiča in Skerjanca zastopani s svojimi deli tudi Grieg, Wolf in dr. Kaiser, dalje Madžari Parney, Heteny, Heidelberg in dr. Pongrac, Francoza Goda rd in Massenet. Gospo pevko spremlja na klavirju dr. Kaiser, kapelnik dunajske dvorne opere. Predprodaja vstopnic v Matični dvorani po običajnih koncertnih cenah. Korespondenca bratov Goneonrtov, ki jo vzbudila pozornost povodom spora med Goncourtovo akademijo in dediči pisatelja E. Zolaja, ki nameravajo ne glede na razno osebne ozire objaviti Zolajeva pisma, obso-ga 12.000 pisem. Avtorji so razni francoski odličnjakL V krogu Goncourtovo akademijo se premotriva, ali ne bi kazalo »daj, ko so Zolajevi dediči izsilili reklamirana pisma, izročiti javnosti sploh vso korespondenco. Ce bi prodrlo to stališče, bi nastal največji francoski literarni škandal, zakaj pisma vsebujejo mnogo drastičnih opazk o Se živečih, na višku družbe stoječih osebah. od petka dolgo razpravo o aktualnih vprašanjih našega gospodarstva. Uvodoma poroča o našem novem zunanjem posojilu v višini 50 milijonov funtov ter ugotavlja, da gre le za predpogodbo, a katero je angleški bančni konzorcij prejel opcijo za emisijo tega posojila za primer, 5e bo Jugoslavija po izpolnitvi gotovih predpogojev dobila možnost obrniti se na mednarodni kapitalski trg. To nam potrjuje deistvo, da v tej predpogodbi niso navedeni podrobni pogoji za to posojilo (izplačilni tečaj, obrestna mera, amortizacijska doba). Po razočaranjih, ki jih je doživela Jugoslavija z Blairovim posojilom. Je treba po-fakati, kakšna vsota se bo od posojila realizirala. Vendar sklepa omenjeni list, da kreditna zmožnost Jugoslavije za angleške posojilodajalce ne more biti tako dvomljiva, kakor to velja tu druge balkanske države, Čeprav predvojni in vojni dolgovi še niso povsem urejeni, n. pr. vojni dolgovi v Franciji, predvojna srbska posoiila, bosanska posojila (od 1. 1895__1914. v višini 172 milijonov zlatih kron). Ozke zveze fu^oelovenskegn bankarstva z angleškimi finančnimi krogi, ki pridobivajo v Jugoslaviji vedno večji pomen napram dosedanjim interesom češkoslovaškega, avstrijskega. belgiiskega in švicarskega kapitala, morejo olsjšati kredit Jugoslaviji. Vendar pa te rvese ne bi fatfnstovaJe, če bi naravne gospodarske sile Jn?os!ayiie dale sotoTo jtrarancijo za njene obveznosti. Trenje med valuto in cenami, ki je nastopilo zaradi deflartie, še dalje obstoia. Zlasti se industrija še nI mosrla prilagoditi pariteti kupne moči avetovnerra tr?ra, čeprav skuša a pritiskom na mezde olaišatl prehod na novo kalknlacijsko bazo. Ozdrnvlie-nle krize v industriji je bilo z uvedbo visokih carinskih tarifov le umetno preloženo na dali^i čas V času valutnega dum-pinsra Je bila konjunktura v industriji le navidezna. Dalje navaja Mst znane podatke o poslab-lanju naše trgovinske bilance, o slabi letini ln zanimivo statistiko o r^^voju jn^slovensko - nemške trgovinske bilance, ki jih navajamo ▼ naslednjem (v milijonih mark)" Uvos Is Nemčije. Žive Hvali Predmeti za prehrano tn pijače P i rovi ne ln polfabrfkatl Fabrikati 1927. 1926. 0.20 0.11 4.R6 12.3 75.65 45 53 80.71 58.03 lfal uvos h ee je oreteklo leto enatno dvignil, in sicer od 58 milijonov mark 1. 1926. na 80.7 milijona mark v letu 1927. To povečanje Izvoza odrede izključno na Dovečan izvoz fabrikatov. ki so v preteklem letu predstavljali 94 % skupnega uvoza. Isves r Nemčijo. Živ« Svall Predmeti sa prehrano hi pijače Sirovi ne ln polfabrikati Fabrikati 1927. 1926. 0.39 0.16 28.41 34.41 26.15 15.34 1.59 2.27 56.54 52.18 Izvoz v Nemčijo se je ▼ preteklem letu le malo dvignil, zato se je pasivnost naše trgovinske bilance s Nemčijo povečala od 5.8 milijona mark v 1. 1926. na 23.2 milijona mark v 1. 1927. Med nemškimi fabrikati, ki se izvažajo v Jugoslavijo, zaraemajo prvo mesto orodja in kmetijski stroji ter priprave, dalje kemični in farmacevtski izdelki, elektrotehnični predmeti in mobilije. Med Jugoslovenskimi proizvodi, ki se izvažajo v Nemčijo, pa zavzemajo prvo mesto agrarni produkti (jajca, sadje, turščioa, hmelj, meso, slanina, kože, konoplja in lan), les in baker (12 % skupnega izvora). Dalje piše omenjeni list o posledicah, ki bi se mogle pojaviti v zvezi 7. najetjem novega posojila. Industrija pričakuje od predvidenih investicijskih del precejšnje oživ-Ijenje. Vprašanje je, če bo posojilo omogočilo znižanje težkih davčnih bremen. Vsekakor pa je ▼ jugoslovenskem gospodarstvu potrebna daljnja koncentracija, ki se pod vplivom velikih bank že več ali manj Izvaja. To bo zlasti potrebno v mlinski industriji, ki se bori z velikimi te&očami. V prvi vrsti pa je treba pomagati kmetijstvu in ga predvsem odvrniti od izredno primitivnih produkcijskih metod. (Mnogo kmetov obdeluje zemljo še z lesenimi plugi.) Rešiti se mora tudi vprašanje financiranja potrebnih investicij za moderne priorave in vprašanje financiranja produkcije, da kmetje ne bodo primonni predčasno prodajati svoje pridelke za slabe cene prekupcem, ki izr rahljajo poleg posojilodajalcev njegovo bedno stanje. Zato mora biti prvi korak za ozdravljenje organizacija kmetijskih kreditnih institucij. Sele potem naj se prične t nteniiriranjem agrarne prodnkcije, ki nudi velike možnosti za bodočnost. Driavnl dohodki od neposrednih davkov. Kakor vsako leto so se tudi koncem preteklega leta državni dohodki od neposrednih davkov znatno dvignili. V decembra 1927 so znašali 247 milijonov Din napram 229 ▼ novembru, 215.3 v oktobru, 119.4 t septembru, 164.5 v avgustu, 122.8 v juliju, 84.8 v juniju, 123.8 v maju in 81.9 milijona Din ▼ aprilu. V prvih 9 mesecih tekočega proračunskega leta so skupni državni dohodki dosegli vsoto 1388 milijonov Din (v istem razdobju 1926 1487.6). Ker je bila za to razdobje v proračunu predvidena vsota od 1281.7 milijona Din (1928. 1386.6), so to-re* državni dohodki za to razdobje prekoračili proračun za 106.3 milijona Din (1926. 101). V prvih mesecih koledarskega leta kažejo dohodki od neposrednih davkov običajno primanjkljaj napram proračunu, zato je računati, da se bo dosedanji viSek napram proračunu izravnal s primanjkljajem prvih treh mesecev tekočega koledarskem leta (do pričetka novega proračunskega let^ in da bodo dohodki od neposrednih davkom za vse tekoče proračunsko leto v najbolj šem primeru dosegli predvideno vsoto. = Jngoslaveneka banka. d. d. Zagreb. Na seji z dne 8. marca t. 1. je upravni odbor Jugoslavenske banke, d. d. ugotovil bilanco ea poslovno leto 1927. Bilanca izkazuje Slsti dobiček od 10,391.462.12 Din. Na občnem zboru, ki se bo vršil dne 29. marca t. L ob 4. popoldne v' prostorih zavoda v Zagrebu, bo predlagano izplačanje dividende od 8 %. t. j, 8 Din na delnico. Nadalje se bo predlagalo, da se dodeli rezervnemu fondu 850.000 Din, pokojninskemu fondu pa 600 tisoč Din, kakor prejšnja leta. Zaradi teh dotacij bosta znašali delniška glavnica in rezerva zavoda 127,656.004.55 Din, pokojninski fond pa bo dosegel 4,733 042.70 Din. Vloge so v preteklem letu narastle za preko 62 milijonov Din ter znašajo sedaj okrog 370 milijonov Din, bilančna vsota pa za približno 138 milijonov Din na cirka eno milijardo Din, a ves promet za okrog 5Yx milijarde Din na 64 % milijarde Din. = Dotok kapitala v Jugoslavijo r L 1927. Po letnem poročilu Narodne banke posnemamo, da je dotok kapitala v našo državo potom posojil v preteklem letu znašal 25 milijonov 205.763 dolarjev (12,772.430 dolarjev od Blairovega posojila, 10,533.333 dolarjev od posojila Državne hipotekarne banke pri banki Seligmann in 1,900.000 od kratkoročnega posojila beograjske občine pri Cash Security Corp., Newyork) in 2.847.500 švicarskih frankov od zadnje emisije založnic Državne hipotekarne banke v Švici, skupaj torej 1 milijardo 461.4 milijona Din. as Takse na protokolacijo. Prejeli smo naslednji dopis: Generalna direkcija davkov v Beogradu je preko velikih županov dostavila sreskim poglavarjem ln mestnim magistratom razpis, da se ima od vseh imeiite-ljev obrti (prostih rokodelskih in konee-sijoniranih) in trgovskih obratov iztirjati pod naslovom sno in Hercegovino na vsako obveznico 40 Din posojila. = Vinogradniki se opozarjajo, da je pri državni trtnicl v Bršliinu pri Novem mestu, na kmetijski šoli na Grmu in pri podružnici Kmetijske družbe v Novem mestu ves trini materi ja! razprodan. =■ Gospodarski svet za Središče oh Dravi in okolico. Za Središče ob Dravi in okolico ie bil nedavno ustanovljen iz Nemčije ter se nudi ugodna prilika za nakup takih živali. Vstopnina je tako nizko odmerjena (2 Din, otroci 1 Din), da si to zanimivo razstavo vsakdo lahko ogleda. — Kožni sejem v Ljubljani na velesejmu se bo ponovil 20. t. m. Interesenti lahko pošljejo do 15. t. m. na naslov referra do 2H. marca t t. ponudbe glede dobave 20.000 kg ,noke Ja delov ko'es. — Vršile se bodo naslednje oferfalno li>?tari'e: 29. t. m. pri ministrstvu voiske in mnmnrife, od-d»l»k za mornarico v Zemunu glede dobave <300 ton olja; 29. t. m. pri komandi vrbaske divrziiske oblast* v Banip.luki glede, dobave petroleia. — Dne 29 mprca t 1. pri dffekcil drž*vnsh železnic v Zacrebn glrdc d^hnve lO.OfO pisanih coni za Čiščenje. Predmetni oglasi so na vpogled v pisnrni Zbrrnire za trgovino, obrt in indnstrijo v Ljubljani. — Dne 27- marca t 1. se bo vršila pri direkci« dr?svn;b *■>-leznic v L?i'b!!anl ofertalna licitacHa glede dobave SO.oofl komadov tričrrc. žebPev 'n 1500 korrpd-vv- %»r»:k — °r"dmptTr «*n»rolf so na vpogled pri gradbenem oddelku te direVclie. P^Via? mnk !>omh Tederski devizni nrotnet ra M"b!hmski bor-i zi 12.5 milijona Dir,. Nazadovanje Vojne škode. Ljubljana. 10. marca. Pretekli teden Je bil devizni promet na ljubljanski borzi srednje živahen. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Berlin se je okrepil od 13.585 na 13.596 do 13.60, Trst pa je nazadoval od 301 na 300.5—300.7. Privatna ponudba je tudi ta teden krila le majhen del potrebe ter je morala večino povpraševanja pokriti Narodna banka. Največji je bil promet v devizah na Prago, Dunaj in Curih. Skupni tedenski deviinl promet je snnšal 12.5 milijona Din napram 14, 12.4, 17.7 in 18.7 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Na zagrebškem efektnem tržišču s« Je Vojna škoda v početku tedna okrepila od 443 — 444 na 449.5 — 450, ▼ drugi polovici tedna pa je zopet naglo popustila na 439 do 440, tako da je včeraj notirala nižje kakor koncem zadnjega tedna. Promet v tem papirju je bil precej živahen ter je nazadovanje tečaja pripisati večjim realizacijam. (V Beogradu je včeraj Vojna škoda nazadovala celo na 435 — 435.5). Tečaji ostalih državnih papirjev so ostali prilično nespremenjenL Bančne vrednote bo bile ves teden precej zanemarjene. Ljubljanska kreditna se je trgovala nespremenieno po 135, Narodna banka pa je po odbitku kupona (400 Din) notirala 6000 - 6200. Tudi za industrijske vrednote ni bilo večjega zanimanja. Trboveljska, ki je koncem zadnjega tedna notirala 527 _ 530. je popustila na 505 — 515. Nekoliko čvrstejše so glede na ugodni poslovni zaključek v 1. 1927. notirale Vevče, ki so se nudile po 150, dočim Je denarni tečaj ostal 140. V skladu z nazadovanjem tečajev v inozemstvu je ?ečerana popustila od 525 _ 540 na 510 — 512.5. V lesnoindustrijskih papirjih Je ostala tendenca v glavnem nespremenjena. Gutmnnn se je trgoval po 225, Slavonija pa po 14 Ljubljana. (Prosti promet.) Dunaj 8.015, Berlin 13.60. Milan 300.7, London 277.58, Newyork 56.87, Pariz 223.8, Praga 168.55, Curih 1095. Dunai. Beograd 12.46875—12.50875, Berlin 169.43 — 169.93, London 34.60625 do 34.70625, Milan 37.46 — 37.58, Newyork 708.85 — 711.35. Pariz 27.8875 — 27.985, Praga 21 _ 21.06. Curih 136.47 — 136.97; dinarji 12.3625 - 12.4225. Cnrih. Beograd 9.135. Berlin 124.15, New-vork 519.40. London 25.3425, Pariz 20.435, Milan 27 44. Praga 15.395. Budimpešta 90.85 Bukarešta 3.21. Sofija 3.76, Varšava 58.20. Dima i 73.15. Trst Beograd 83.2 — 33.5 Dunai 263.75 do 269.75. Pra-ra 55.95 — 56.25. Pariz 74.30 do 74.60, London 92.22 — 92.42. Newyork 18.87 _ 18.93, Curih 363.5 — 865.5; dinarji 83.2 — 33.7. Celjski trg. Cene aa od prejtajega mavca ostala več ali manj nespremenjene. Govedina: ▼ mesnicah in na ti^n 15—18, kravja meso 8—14; teletina: L 18—20, IL 17 do 19; prašičje meso: I. 27, IL 28 — 25, slanina 24 — 26, šunka 82.50, prekajeno meso 27—30 Din kg; mleko 2.50—3 Din liter, sirovo maslo 40, čajno 56 Din kg; jajca: 1.25 Din komad; jabolka 6—8 Din kg. Špecerijsko blago: kava Portoriko 72, Santos 52, Rio 54; sladkor kristal 15, v koekab 17, testenine 11 — 18, milo 16—18 Din kg. Mlevski izdelki: moka <00* in <0* 5.40, <2* 5.25 in <4> 5.10, koruzna moka 3.20, koruzni z«drob 8.60 Din kg. 2ito: pšenica 350 do 360; rž 290 — 300, ječmen 270 _ 280, oves 800, fižol 400 — 500 Din za 100 kg. Krma: seno 70—80, slama 60 Din za 100 kg. Krompir 1.50 Din kg. Novosadska blagovna bersa (10. L m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška, 77-78 kg 335 _ 840; sremska, 77-78 kg 335 — 340; gornjebanaška, 78-79 kg 330 do 335; promet 8 vagonov. Rž: baška, 72 kg 810 — 818. Oves: MU, sremstt. Ud in slavonski 250 — 290. J e č m • n: baški 66 k« 295—805; makedonski 240-246; promet 1 vagon. T u r i č i c a: baška, sremska in banaška 247.5 — 252.5; sa mare-aprll 255 — 260; baška, za april - maj 257.5 do 262.5; promet 23 vagonov. Moka: baška cOg* in cOgg* 465 — 475;; <2* 445 — 455; <5» «5 — 435; <6* 370 - 880; <7> 800 do 310; <8> 220 — 230; promet 11 vagonov. Dunajska borza za kmetijske proizvode (10. L m.) Navzlic mirnejšemu razpoloženju na inozemskih borzah je tendenca na dunajski borzi ostala čvrsta. Promet je bil precej živahen. Ponudniki so rezervirani ter zahtevajo višje cene. Za rt je povpraševanje dalje živahno. Zaradi slabe ponudbe so se pri omejenem prometu dvignile tudi cene turščici in ovsu. Uradno notirajo: pšenica: domača 41 — 42, madžarska Tisa 46.5 — 47; rž: marchfeldska 42.25-42.75: turščica: 33.25 — 34; oves: domaiSJ 35.5 — 36.25, madžarski 36.25 — 36.75. Kmetijski vestnik Bohinjsko sirarstvo Bohinjski sir nima danes prave cene. To posledica tržnega položaja, pa tudi ns».5e je posledica tržnega položaja, pa tudi naše svetovnem trgu so danes vobče nižje. Pri nas pride pa še to v poštev. da nismo dosedaj še ničesar storili za povzdigo kupčija s sirom. Razmere so se razvile pri nas tako daleč, da smo začeli s sirom ln mlekarskimi proizvodi doma krošnlariti in medsebono konkurirati. Danes se sir na drobno ponuja, namestu da bi ga na debelo Izvažali v druge kraje. šele v zadnjem času so se začele razmere obračati na bolje. Merodajne korpo-racije so se pod vodstvom Kmetijske družbe odločile, da zasnujejo v Ljubliani osrednjo poslovalnico, ki bo trgovino s sirom vzela v svoje roke in skrbela tudi za izvoz sira. Dotičnl pripravljalni odbor Je 2e pridno na delu, tako da je upati, da pridemo v doglednem času vendar do primerne skupne organizacije trgovine s sirom, ki bo dosegla lahko več uspehov, kakor so Jih mogle dosedaj posamezne sirarne, ki so vsaka zase in na svojo pest prodajale svoje izdelke. Zgodilo n Je t zadnifh dneh na tod! nekaj drugega pomembnega za nadaljnji razvoj našega slrarstva in sploh trgovine s siTom. Bil je tukaj neki Nizozemec, ki Je poslal dva vagona našega sira v svojo domovino. Ta strokovnjak ln trgovec se Je oglasil tudi pri Kmetijski družbi ta podal svoje mnenje o bohinjskem siru. ki Je vredno, da se zabeleži. Poudarjal Je, da naše sirarstvo še nI godno za svetovni trg ne le zaradi tega, keT ga Je premalo za vzdrževanje stalnih zvez, ampak tudi iz drugih važnih razlogov. Našemu siru manjka poti ebna enotnost, fn sicer glede vnanjostl kakor tudi njegova notranjost. Za svetovno ktrpč'fo je potrebno, da so sirovi hlebi enaki, en2ko veliki, enako težki, enake oblike, enake barve, enake kože, česar le po naših sirarnah povsod pogrešal. Svetovna trgovina zahteva egallzirano blago, če ga hočemo prodajati v Inozemstvo in tekmovati z drtrgimi kraji, se moramo tej zahtevi ukloniti in delati tako, kakor Je prav in kakor kupec zahteva. Prav tako mora biti sir tudi glede svoje notranjosti Izenačen, mora biti enake barve ln enakega testa: zaradi lukenj, oziroma luknjičavosti ni stavil ta strokovnjak posebnih zahtev, pač pa zaradi okusa ln barve. Pri razmerah, iti vfadaJo v J5oMn}n, Je priporočal delati raje manjše hlebe s težo 25 do 30 kg, ki dozore že v 3 mesecih ln pridejo do 5 aH 6. meseca do polne vrednosti. Tudi ie opozarjal, da bi Mo naibolje, ustanovit! za RoWtH poseben tip sira. ker fe »bnhht+skU sir pod tem imenom že znan v trgovini ln kot polnnmasten tud' cenjen. Trebalo bi mu dati le posebno marko ali znamko, s katero bi ga bilo Izvažati v druj ge kra-e. - Male kmettje, W sa nahajajo y Bohinta, In ondotne razmere dolinskega ln planinskega sfrarstva res narekujejo uvedbo raje manjših hlebov str s, kakor Pa ao Metri ementalca, za katerega Je treba po mnenja tega strokovnjaka najmanj 1000 litrov dnev ne predelave. R. Trtni sortiment Kakor pri sadnem drevju po našiti taMb vrtovih tako in še bolj je treba primernega sortimenta pri trtah po naših vinogradih, če hočemo t našim vinarstvom kaj več doseči. Po naših vinogradih na Dolenjskem ia tudd drugod manjka enotnih nasadov. V vsakem vinogradu najdemo celo mešantoo raznih dobrih in slabih trt v prav razii軫n razmerju med seboj. Ko smo zasajak po trtni uiši uničene vinograde, smo sadili in piH vse križem. Posledica nI izostala. To različnost razodeva sedaj naš vinski prida* lek. V vsaki kleti knamo drugačno vteo; pa tudi v vsakem sodu Je kaj drugega. Ta razlike v vinskem pridelku ne pospešujejo vinske trgovine. Te razlike po sicer enakih legah pa tudi kažejo, da Je zmanjkalo pri obnovi vinogradništva tistega STnotrcnoga in jasno začrtanega dela, kakor ga vidimo Po drugih naprednejših deželah. Navsezadnje so začeli naši vinogradniki med srej« žlahtne trte zasajatl še šmarnico. M Ja pravcati plevel za naše vinarstvo ia za sa-šo vinsko trgovino. Po naprednih dežeiafa f» pofotaf vinogradništva ves drugačen. Tam m omefeje vinogradništvo na pičlo števfio raznih tort, ki so pa vse priznano dobre in prikladna. Vse vinogradništvo )« enotno. Vinogradi v enakih brdih imajo enake nasade. Zato so tudi ondotna vina tako enotna te tipl&sa, zato imajo tudi tako slavo in tako ugodna cene v mednarodni trgovini. Na to pot moramo rudi prt aas Irreo&i Naši vinogradi na ameriških podlagah, ki trajajo sedaj že 30 do 35 let. so potreb obnove in smo začeli danes te tu ia t^n obnavljati. Ves današnji napredek našega vinogradništva kakor tudi naše vinsko-knp-čijske razmere nas silijo, da se lotimo t»sd| pri nas enotnega in smotrenega zasajanja najbolj pripravnih trtnih sort. V vsaktm vinskem okolišu je dognati potreben sorii-ment, ki bi najbolj odgovarjal razmeram dotičnega kraja. Določiti Je, v koliki meri naj se goje črne sorte ln y kakem razmerju bele sorte in v obeh primerih tudi. katere sorte belih ln črnih sort je razmnoževati, da pridemo tudi pri nas do enotnejših pridelkov in do Izboljšanja vinskih tipov. Za vsa ta vprašanja, ki so danes per»Sa ln nujno važna za uspešno obnovitev Siti vinogradov, se Je zavzela Kmettiska družba, ki hoče potom anket po najvaži^cr ššh vinskih središčih dognati z« vse n^ie vinorodne kraje najprimernejše trtne timente. K tem anketam se bodo povabiH najbolj znani ta za napredek vneti rito-gradniki, Id Jim Je naloga, da se na podl».g! dosedanjih izkušenj Izjavijo o pripravnosti posameznih trt za nove nasade. Prva t*ka anketa se bo vršHa v ponedeliek 19. t at v Krškem. Sledile Ji bodo vinarske anWa v Brežicah, v Novem mestu ta v čnum-lju. R. Vremensko ooroč;lo Meteorološki zavod * Mahiiam 10. marca 1928. Vilm« oarometr« 308.8 ta Kraj čas opazovanja t m ao Temper « e/ š* 15 ► Smer vetra in brzina » metrih 759 2 4 8o mirno 76'8 1 100 NE 6 75v7 4 «6 NE 7 769 0 5 85 SE 2 -98 4 76 mirno 761-1 6 93 mirno <5^4 8 72 SE 4 '56-3 11 8 E 8 Ljubljana . . 1759 2 4 85 mirno 10 dež 5.7 Maribor . . Zagreb . , • Beograd • . Sarajevo . . Skopi je . . . Dubrovnik . Split . . . Prahs . Solne« vzhaja ob 6.94, zahaja ob 17.59, hiaa rzfcaj« ob 29.14, zahaja ob 8.11 S a l višja temperatura danes « Liuhham 5.9 C, najniiqa 1.4 C •o iZ U 10 10 m 7 3 8 8 Padavine Vrst« 4» 1 are del dei dež deI dei Poslabša«*« vremena, U )• v prejšnjem tedna zadelo samo nekatere dele Evrope, r prvi vrsti vae dežele ob Sredozemskem morju, J« v tem tedna poiafoma napredovalo Is M do konca tedna razširilo skoro nad vso Evropo. Vremenska situacija se Je popolnoma apreroa-nMa. Visoki zračni tlak, ki se J« r prejšnjem tedna še držai nad vso vzhodno In centralno Evropo, J« slabel vedno bolj hi naposled Izginil skioro popolnoma. Od severa n> )e topodoesla deprestja, k) le na pota ob Ledenem morjn posegla i« v Rnsito, od zapada pa ia Je trgala atlantska depresija, ki Je Sec Kitajski zaliv silila na Jidtae In osrednle dete kontinenta. Maksimum visokega zračnega pritiska se nI mo«et več držati; ž njim vred pa Je bilo seveda konec Jas-neca, hladnega In razmeroma mirnega vremena. 2« sredi tedna Je segal dolg pas nizkega zračnega tlaka od Spanl!« čes srednjo Evropo do severne Rusije Ia U pas Je Mi seveda hkrati pas slabega vremena, Id sc Je proti koncu tedna le š« razširil. Nikjer v Evropi pa a« doSleJ nI posebno ogrelo. Južnozapadna depresija nJ bila dovoli močna, da bi mogel njen zračni vrtinec potegniti na kontinent topil »rak iz Južnejših krajev; v LJubljani n. i*, »mo Imeli samo dva dneva, v sredo in četrtek Južnozapadno zračno strnjo z višjo temperatur«, ali brž v noči na petek Jo ja k- podnesla odi al barja, ki )t k>wdh od vsfeodt hladnejši srak in celo aneg. Bila J« namreč Se vedno «ožnc3l* depresija, ki ae Je dolgo aKarvtiai* v Belega morja; vetrovni sistem njenega zračnega vrtinca Je puhal čez Rusijo ki ob BeteiSkeai morju proti jugu mrzel zrak s Ledenega morja, tako da je bilo nad nekaterimi predoM Rosi)« zopet 20 do 30* mraza. Od savera J« mras prehajal proti zapadu in )ugu, tako da so dobOI sneg tudi v mnogih »rajih srednje ta zapadn« Med Evropo ta Grenlandijo gospoduje »edaj visok zračni tlak. Dokler se v tem delu Atlantskega oceana ne bo pojavila velika depresija ter se primaknila s svojim sistemom vetrov k Evropi, toliko časa se nam le ne bo ogrelo ozračje. SIcer pa kaže vremenska situacija na nadaH-njo. k slabemu nagnjeno spremenljivost. Dunajska vremenska napoved ss MdsOsi Nejasno, na mnogih krajih megla, padavine, temperatura bo na sapadn padla, na vzhodu bo začetkoma osrtala neizpremenjena, kasneje bo tndi padla. Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Lahni vetrovi h prvega kvadranta, nebo oblačno, dež, temperatura od 8 do 12 stopinj, morje nekoliko razburkano. S*' Tolažniki v postu Kar čez noč se obrne. O pustu tolsta reberca, klobase, ocvirkovca, špehovka ln bobi, na pepelnico pa svet že stopi ▼ znamenje polenovke. Ta praznik so do prevrata posebno slavnostno praznovali na Trsatu. Vsa Reka je pridrvela gori na hrib, kjer je igrala na prostem vojaška godba ve« seli mladini Ta je vedela, da je sedaj konec ljubimkanja na plesih in pri topli peči, živahne in kelcetne sartore* lice, kakor tam pravijo šiviljam in vsem veselim deklicam, ki prihajajo gologlave na promenado, so pa že ve* seio pozdravljale cvetoče mandeljne, ki naznanjajo prihod pomladi in pri« četek ljubezni pod milim nebom po vinogradih in v grmovju. Na zatajeva* nje mesa spominjajo na Trsatu le kot« Poleno vka prihajaj U s poienovko. Starosti seveda ni tu, ker ne more več po dolgih stopnicah gori. In veselo je zvečer pri bakalarju, kakor se te bakanalije imenujejo po oienovki. Noč je že topla, tema pod rankopanskim gradom in pod cipre* sami starega pokopališča pa neprodir* na. Razbrzdan smeh se razlega nad morjem v daljavo. Na jugu ni posta, ker kratka zima ne more ohladiti kr» vi. Tau. je že pomlad z vijolicami in sentimentalnostjo. Zato je pa pri nas post vrsta štiri* desetih kislih in pustih dni s polenov* ko in roženkrancl Sicer zdaj že ni več tako hudo, ali prej, ko so ljudje ime« li še več vere in manj jesti, niso vseh 40 dni okusili mesne jedi. In čim manj in slabše so jedli, tem več so molili, da si opero predpustne grehe. Vsi'tri* je deli rožnega venca so bili obligatni namestu večerje da so ljudje opešali in niti misliti niso več mogli na pre« grešne užitke. Polenovka, nezabeljena in pusta kakor trska, je bila le redek priboijšek na kmetih in kdor je hotel priti do te delikatese, je moral biti za* pisan v zlatih bukvah najdarežljivejših samostanskih dobrotnikov. Ker le ka« pucini in frančiškani znajo po tajnih receptih pripravljati poienovko tako, da kar sama smukne po goltancu. Ljud* e si šepečejo, da tolčejo kapucinski cuharji poienovko v stopah in jo po cele tedne namakajo v tekoči vodi ali pa v apnu, gotovosti pa nihče ne ve povedati. Zato ni večjega odlikovanja za meščansko hišo. kakor če kvatrno sredo ob 11. dopoldne pride tihi in po« nižni, po kadilu in žegnih dišeči mež* nar ali kapucinski hlapec s skledo po« enovke, ki jo pošilja gospod gvardi« an. In to odlikovanje je tudi naznani* o, da bo sledila še večja čast. ker po« poldne pride v hišo sam oče gvardi« Jan z enim ali dvema patroma povpra* šat, kako je teknila žlahtna jed. Čast je velika in malica obilna z najboljšim vinom, kar ga premore mestece. Če je ta kaplja res kapitalna, povabi gvar* dijan gospodarja v petek na kosilo. Zato se ata obrijejo, čeprav je šele etek, in že po osmi maši pošljejo v ošter na porto glasnika s težko ple* tenko zlate kaplje, češ da pridejo gotovo in pravočasno že ob 11., ker se v samostanu že tedaj prične kosilo, Ka« t E ko prijetno se sliši po kamenitem tla* ku porte že drsanje sandal šegavega vratarja in umnega kletarja, brata Ur* bana, ki na glas zvonca hiti odpirat petičnemu gostu. Komaj si znanca po* dasta roko, že izgine v širokih gubah kute zavitek portorik, obenem pa ob* darovani frater že tudi potegne toba* kero iz rokava in ponudi, ker kihanje čisti glavo in dela apetit. In ata kihajo, hrkajo in se vsekujejo, da odmeva po hodnikih kakor grom ob nevihti in se iz kora komaj čuje zategnjena molitev očetov.in bratov. Tam na koru so zbrani vsi in prazen je ie refektorij. Na čelu častitljive dvorane s temnim opažem in visokimi okni na vrt stoji miza kakor na slikah zadnje večerje. Belo pogrnjena je ta miza za gvardi* jana in goste, ob straneh pa dolge ne* pogrnjene mize za patre in fiatre, na njih pa v enakomernih presledkih ma« le majolčice z rdečim vincem jn skle* dice za kavo namestu kozarcev. Obi* čaj je tak pri kapucinih, da doma pi« jejo le iz šalic. Resno gledajo sveti lca* pucni z očrnelih slik, ponosno zro v ta svečani mir plemeniti ustanovitelji kloštra, da človeka prevzame praznič« no razpoloženje v tem tihem in svet* lem prostoru še preden pridejo redov* niki iz kora od molitve. Kuhar udari na bronasto srce pred kuhinjo, pater* nostri zarožljajo skozi vrata v refek* torij in po kratkem pozdravu postavi gvardjan gosta na svojo desno, na čelo dolge vrste menihov. Glasno in tiho molijo, se priklanjajo in pokle* kajo, dokler po vrsti ne poljubijo tal ter ne posedejo za mize po klopeh ob steni. Kratko pobožno branje v po* polni tišini preseka zvonček v linici, ki vodi iz kuhinje v refektorij. Velike trebušne cinaste posode prihajajo sko* zi to lino in prijetno ščegetajoča so* para. Bratje tiho servirajo žabji aj« moht. Oče gvardijan s pomenljivim: «De profundis!» in pojasnujočo kret« njo opozori gosta, naj zajame globoko, ker je tam bolj gosto. * Ne bilo bi lepo, če bi motili sveto branje, ki še ni končano, in prečasti* tih patrov pri jedi, da se ne bi komu zataknila drobna žabja koščica. Prede* rdeče skoke. Plašne »o ki sramežljive ter ne regijajo glasno kakor druge, ampak le stokajo tiho in mirno. Najobilnejši lov je pa o sv. Jožefu na plavce. Luksatov Tomaž jih je pred 50timi leti pripeljal z Rakove jelše kar v kolicah, toliko jih je bilo tedaj še po lužah na Barju in ob opekarnah. Be-dresa imajo «himelplave», kakor pravi Fronc in imajo odtod tudi ime. Te love tudi po deželi in jih v množinah prineso na trg iz Tomišlja, Komende, Sore in iz Puštala pri Škofji Loki. Tam so najbolj prebrisani žabarji, ki jih znajo celo poslušati, ko se oglašajo še pod zemljo. Pravijo, da jih je večkrat kar po sto in več stisnjenih na kupu in srečen je, kdor jih izkoplje naen« krat kar polno vrečo iz takega moč* virja. Love jih v vlažnih, temnih no* Čeh ob bakljah in laternah kar z roko in prav veselo je vedno, ker pomaga« jo fantom tudi visoko izpodrecana de« kleta skakati za urno divjačino. Lahko Trdovraten slanik se primeri, da pade laterna t lužo ln ugasne, pa se izpodrsne tudi punci na vlažnih tleh, da žabe spet poskačejo iz vreče, ker nikakor ni mogoče hitro najti luči in žveplenk. Pari se smejejo in kriče, žabe pa le malo stokajo: oh.. voh... voh... Doma jim s krivačem sekajo skoke in jih z neverjetno spret-nostjo slačijo, sprednji deli prepolov-ljenih žab pa še dolgo skačejo po mo« rišču okrog hiše, če jih razen glave in prednjih nog ne skuhajo za dom, ker ravno križ ali «moderc» napravi aj« moht najslastnejši. Krakovski in trnovski žabarji pa lo« ve s sakom, ki ga vsajajo v blato, kjer so zarite žabe. Tako gre hitreje ali la» tema ne ugasne nikoli. Čez leto so pa na vrsti pravice ali žabarji na lom lajmo torej divjačino, ki naj jim naj« boljše tekne, s prirodoslovnega stali« šča. Torej žabe, ki so za postni aj* moht odločilnega pomena. Po podatke smo stopili k Marenkovemu Froncu na Gmajno, torej h kapaciteti, ki v Ljub* Ijani uživa na tem polju splošno pri* znanje in se le čudimo, da ta strokov* njak še vedno ni dobil poziva na našo tako bujno se razvijajočo univerzo. Če lahko pogrešamo stolico za fiziko, bi pač morali imeti vsaj ekstraordinarija z asistentom za cipe in žabe. ker so to domače stvari in zato tako rekoč na* rodno vprašanje. Vakanc je dosti, da bi Fronc lahko tudi še nadalje ribal zelje po boljših hišah in še postrani kaj zaslužil, ker ne vemo, če bi dru« gače mogel zamenjati lov na cipe in žabe za profesuro. Ta stolica bi bila izredno važna za vzpodbudo oblastne* ga patriotizma, ker Štajerci ne vedo, kaj je dobro, in žab ne jedo, Srbijanci pa pravijo, da je «pagan čovek», kdor ceni, to sicer tudi drugod priljubljeno delikateso. Nemci pravijo: Was der Bauer nicht kennt, das frisst er nicht. Na deželi smatrajo samo eno vrsto za užitno in sicer samo one žabe, ki spomladi prve prilezejo iz blata. Tr» novci in Krakovci pa love žabe vse le« to, kar je velikanskega narodnogospo* darskega pomena za prehrano ljudstva nosebno se pa rado Število žab na ljub« Ijanskem trgu množi s krotami. Za onega, ki jih ne pozna, je pač vseeno Poznavalcem pa krastače niso priljubi Ijene in postne niso tudi žabice, ki ska* čejo po promenadi in se preživljajo s čokolado in kinom, zelene žabe pa spa» iajo med preroke in v meteorologijo oziroma v javne nasade, kjer še ni Temenskih hišic, in pa v družine, ki so brez kurjih očes in revmatizma. Osta« neio torej samo tri lovne sorte. I Prve se prebude iz ^jmskega spanja ' nežne in sloke pliske, Tci imajo odrte zeleni skoki. Take se jim pravi, ker so zelenkaste, marogaste in progaste, čez križ pa široke kakor pinegaverji, mnogo večje od drugih in se oglašajo z močnim glasom: švoh... švoh... švoh... Ko je bilo žab še dosti ob Ljubljani, so jih komaj polovili Fliskov Anton, ki je nasajal sake, Topličarjev Fronc, Joštov Tomaž, Čižman in še drugi slav* ni žabarji. Lovila sta jih celo kruljavi Janez, ki se je hvalil, da pozna vse ža» be, in pa Srebrnjakova Jerica, ki je nekdaj v Ljubljani zastopala sedanje delikatesne trgovine. Branjarila je namreč z ribami, raki, žabami, polži in cipami, kakor je pač nanesla sezo« na. Najlažje so se spravile v denar vedno žabe. ker pri njih prav nič ne gre t nič: iabje hlače gredo t stroj sa ženske rokavice, «moderce» so žabar* ji na debelo oddajali trgovinam, ki jih dandanes zastopajo Šinkovec, Magdič in podobno, volno so za drag denar prodajali apotekam, ker ni boljšega za ozebline, za meso so se pa steple ku* harice, ker v tedanjem strogem in dol* gotrajnem postu ni bilo kaj izbire. Le* pi časi za žabar je! Sveto branje in ajmoht sta pri kraju in v linici zvonček naznanja polenov* ko, staroslavno hišno špecijaliteto. Dovoljena je še beseda in požirek iz šalice, ker tudi «štokš» mora plavati. Imeniten je, kakor nikjer drugje. In prav nič pust! Da se ga očetje ne pre* objedo, ga mora večkrat zamenjati za* valjen sulec, opoldne lepo rumeno ocvrt pri večerji pa kuhan in ravno prav oKisan. Tudi ocvrte žabe so za večerjo, ker ne delajo teže v želodcu. Redkeje pa prileti na mizo divja raca. Seveda samo postna t. j. taka, ki ni« ma prstov na nogah zvezanih s kožico, tudi to je umetnost pripraviti, ker di* ši hudo po ribah. Namakati se mora v tekoči vodi, da potegne neprijetni duh iz nje, in nikdo ne ve, v kakšnih te* kočinah še mora počivati po ves te* den, da je potem taka postna raca bolj* ša kakor najbolj tolsta domača Pa ra« co že še znajo napraviti za silo užitno tudi v kaki redki boljši hiši, ali vidro, to krono postne mize, pa zna pripraviti le klošterski kuhar. Redke so že, ne« znansko redke, in večkrat po celo leto ni več tega praznika. Vidra v omaki je slavnost, ki so na njo povabljeni le najbolj izbrani. Dekan seveda, oče župan — če je tudi drugače stalen gost, gospod doktor, ki skrbi za telesni bla? gor vedno nadložnih patrov, in more* biti še gospod glavar in sodnik, še kak korar oduha vidro do L;ubljane! Ali kaj bi opisoval, če se te slaščice opisati ne da. Zadnjikrat se oglasi zvonček v lini* ci. Kakor jajca debeli polži! Pravi bo* hinjski, ki so se čez zimo redili v ov* su, da so beli in rumeni kakor maslo. Čudna je ta žival, ki zalotana s trdim apnenim pokrovcem in v zimskem spanju vendar vleče v se oves, da je spo» mladi polno plev v zaboju. Pred deset« let ji so tudi pri nas gojili polže, kakor jih še vedno v ogromnih množinah poleti rede v Franciji. Po vrtovih so imeli izkopane široke jame, pokrite 9 kakor koši pletenimi pokrovi, kamor so metali solato in polže, ki delajo ško-do zelenjavi. Z mrazom so se polži zarili pod listje v rahlo prst, odkoder so jih lahko pobrali in spravili v za« boje z ovsem in otrobami. Tedaj so jih znali tudi še kuhati v vinu, kakor znajo Francozi iz njih še vedno pri« pravljati največje užitke gurmanom, delati iz njih zrezke, ne jih pa jesti le s hrenom, čeprav so s cukrom mnogo izdatnejši in tečnejši. Pri nas so polži že skoro diskreditirani, čeprav so najtrdnejša podlaga velikim in težkim kupicam. Ljudje imajo pa šibke želodce za postna jedila ter preneso le še kako nedolžno ribico, ki priplava v Ljubljano v pločevinasti škatlici ali pa kar v plebejskem sodčku. Nazadnje res tudi morske postrvi v oliu, tunine in sardine niso od muh in so tudi sardelice, lepo zvite v kolobarčke, rusi in prole-tarski slaniki koristni za mačka. Kako pa, mnogo boljše je povabilo v klo-šter, aK, če ga ni, si privoščimo vsaj darove sinjega Jadrana, zalite z dal« matincem. Samo da prestanemo post brez greha! lasbe. ruck-— 2. Za polži Radio Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 m 4 kw). FRANKFURT (428 m 4 ki). LANGENBERG (468 m 25 kw). STUTTGART (379 m 4 kw). PRAGA (349 m 5 kw). LONDON (DAVENTRY 1604 m 25 kw). ZAGREB (310 m 0.7 kw) BRNO (441 m 3 kw) DAVENTRY (492 m 12 kw>. VARŠAVA (1111 m 10 kw). STOCKHOLM (MOTALA 13») m 30 kw). Nedelja, 11. marea. BERLIN 20.90: Belgijski večer. (Sodelujejo solisti in orkester.) FRANKFURT 20.30: Komorna glasba. Beethoven: Trio v Es-dura, op. 70. 21.80: Belgijski večer (Orkester, solisti, recitacije.) LANGENBERG 20.15: MeSan večer. (Odlomki iz nemških oper.) STUTTGART 20: Brucknerjev« skladb«. Orgle in a-capella zbor.) 21.80: Prenos belgijskega večera Iz Frankfurta. PRAGA 19.15: Koncert tamburaškega zbora. Nato zabavni večer. 21: Belgijski večer. — 1. Himne. — 2. Franck: Les Folides; simf. pesnitev. — 8. Vieuxtemps: Vijolinski koncert v D-molu. — 4. de Boeck: Tri skladb«. — 6. Block: FlandriSki plesi. LONDON 22.06; Belgijski večer. — 1. Gretij: »Vaška skušnja«; uvertura. — 2. Franck: Prokleti lovec. E 8. Predavanje o Belgiji. — 4. Vieuitemps: Vijolinski koncert ▼ A molu, t orkestrom. 23.06: Prenos programa ii Bruslja. ZAGREB 20: Prenos opere lz Narodnega gledališča. BRNO 18: Schubertove, Brahmsove ln Loe-vejeve pesmi Nato koncert narodne godbe za ples. 20: Koncert solistov in orkestra. RIM 20.46: Koncert instrumentalne DUNAJ 19.16: Komorna glasba. E 1. ner: Godalni kvartet v F-durti. Pesmi Hugona Wolfa. 20.15: Dramski večer. VARŠAVA 2030: Belgijski večer. Sodelujejo solisti ln orkester. STOCKHOLM 19.15: Belgijski večer. Nato koncert na orglah. 22: Koncert. — 1. Supp«: »Podjetni fantje«: uvertura. — 2. Mascagni: Ca-valleris rustioana. — 8. Wieniavski: Dve skladbi — 4 Waldteufel: >Zloti dež«. — 5. Dvofak: Humoreska. — 6. Finck: Odlomki iz komičnih oper. Ponedeljek, 18. marea. BERLIN 20.90: Koncert vojaške godbe. Nato odlomki iz operet FRANKFURT 20.15: Prenos revij«. LANGENBERG 18: Večerni koncert. (Skladbe za flavto in cembale.) 20: Mozart: »Figarova svatba«; komična opera v 4 dej. STUTTGART 20.15: Preno« programa Iz Frankfurta Nato orkestralen koncert. PRAGA 19: SlovaSke narodne pesmL (Prenos iz Bratislave.) 20.10: Večerni koncert solistov In orkestra. LONDON 20.45: Koncert wel3klh narodnih pesmi. 21: Prenos Mozartove opere »Figarova svatba iz KSlna. (Langenberg. — Pravi prenos potom kabla med Nemčijo in Angleško.) 22.35: Mešan večer. (Sodelujejo solisti in orkester.) ZAGREB 20.35: Večerni koncert BRNO 19: Prenos program iz Bratislave. Nato Brahmsova violinska sonata ▼ D-duro. Sledi zabaven večer. RIM 20.45: Večerni koncert lahke glasb«. DUNAJ 20.06: Poljuden koncert dunajskega koncertnega orkestra. VARŠAVA 20.40 Komorna glasba. — t Noskovski: Godalni kvartet v D-molu. — 2. Noskovski: Pesmi. — 8 Salnt-Saens: Svečanost — 4. Bizet: Pastoral«. — 5. Godard: Suita za violino in klavir. — 6. Pesmi. STOCKHOLM 20.45: Koncert nolisto*. — 1. HSndel-Halvorsen: Passacaglia za violino in violo. — 2. Schubert: Pesmi za sopran. — 3. Brahms: Klavirske skladbe. — 4. Juan: Dlvertimento za klarinet ia dve violi. Torek, 18. marea. BERLIN 20.80: Ginzkey čita is svojih spisov. 21: Komorna glasba. — 1. Brahms l Sekstet v G-duru op. 98. — 2. Mendele-sohn: Oktet v Es-duru, op. 20. FRANKFURT 20.15: Večerni koncert orkestra in solista. 21.15: G. Hauptmann: »TIH Eulenspi«-gel«. LANGENBERG 19.30: Komorna glasba. — 1. Debussj: Godalni kvartet ▼ D-molo, op. 10. — 2. Beethoven: Godalni kvartet t Cls-molu, op. 151. 21: Komorna glasba starih angleških skladatelj 6V STUTTGART 30: Sternheim: »Bflrge* Schippel«; komedija v 8 dej. 21.30: Skladbe Julija Weismanna. — 1. Sonata v A-molu, za violino in klavir. — 2. Štiri pesmi. — 8. Trio v D-molu, za klavir, violino in čelo, op. 26. PRAGA 20.10: Schubertov večer. Prrl del cikla »Zimsko potovanje«. 20.80: Mešan večer. Nato dramski večer. LONDON 8048: Orkestralni koncert. — f. Mendelssohn: »Ruy Blas«, uvertura. —« 2. Dvofak: Slovanski plesi št. 1, 2, 8. -• 8. Marillier: Pesmi. _ 4 R. Strauss i Rožni kavalir. — 5. Grieg: Peer-Gint-suita. — 6. HSndel: Arija za tenor. — 7. Herbert: Spomin. — 8. Godard; Popevka. — 9. Glinka: »Ruslan in Ludmlla«. BRNO 20: Simfoničen koncert. — 1. Fibicht Noč na Karlovtynu. — 2. Dvofak: Karneval. — 8. Čajkovski: Patetična sin*-fonija. RIM 20.45: Vokalni In Instrumentalni kon- DUNAJ 19.30: Konoert solista Umberta Urbano. VARŠAVA 19.80: Prenos Puccinijeve oper« »Madame Butterflj« ix gledališča ▼ Ka-tovicah. STOCKHOLM 20: Puceinijeva opera »La »BohSme«. (Prenos iz kr. opere ▼ Stock-holmu.) Sreda, 14 marea. BERLIN 19.45: Hugo Keun: »Mati aeml)a«f oratorlj za itiri soliste, zbor in ork«. ster. FRANKFURT 20.16: Prenos Javnega rimfo- ničnega koncerta. LANGENBERG 20.15: Dobra volja in srečna »rajža«. (Potovanje skozi stoletja od Waltherja von der Vogelweide do Joa-chima Ringelnatza.) STUTTGART 20.15: Simfonični koncert ftt-harmoničnega orkestra. — 1. 9pohri »Jessonda«; uvertura. — 2. Mendelssohn: Tretja simfonija. 21.15: »Ob Vrbskem Jezera«; koroSk« spevoigra v 1 dej. (Spisal Tomal Košat) PRAGA 19: Prenos Fibichove op«re »Vfc har«, iz nar. gledališča ▼ Pragi. LONDON 21.15: Mehulova opera »Jožef i« njegovi bratje«. ZAGREB 20.35: Koncert arij in pesmi. BRNO 19: Prenos programa iz Prag«. RIM 21: Prenos iz gledališča. DUNAJ 20.30: Starodunajski večer. VARŠAVA 18.15: Koncert. — 1. Grieg« »Sigurd Jorsalfar« — 2. Grieg: Peer-Gynt-suita. — 8. Svendsen: Ples mušie. — 4 Sinding: Tri skladbe. Po predava-niu sledi koncert solistov in orkestra. STOCKHOLM 20/*- Prenoe koncerta i« GSteborga. «JUTRO» St. 61 10 m Mhde&a H. HL Kraljestvo mode Kostum več let skušajo velike modne firme Eope>t vpeljati v rncdo kostum m se trudijo, da bi elegantno ženo pridobili za nekdaj tako priljubljeno oblačilo, vendar pa je bil uspeh do sedaj vedno le majhen. Dama se je brez dvoma preveč navezala ra komplet, ki je odvzel skrb za obleko ki plašč, zato se ni poprijela matnj praktič- kor so sploh vsi moderni modeli zelo enostavni, temveč so zanje uporabljena naj. skTominejša garniranja, robčki ali našite blonde. S takimi blondami pošit model vidimo na tretji sliki, kjer blonde krila teko ob strani podolgoma, na jopici pa počez, edini nakit pa tvori na pasu spredaj velika zaponka. Popolnoma športnega karakterja namenjeni model pa vidimo na zadnji slfkl Tudi tukaj je popolnoma ravno krilo, jopica je pa poprečno prekrižana in zapeta z gumbom in ima na eni strani široke svetlo podložene reverje. Taka jopica deluje v črnobeli, belomodri ali modrosivka-sti barvi zelo mično, pa tudi modro beige velja za zelo moderno kombinacijo. Podloga jopice harmonija seveda vedno z barvo reverja. Tak kostum nosimo večkrat tudi brez bluze in tako nadomestuje pro-nianadno obleko. Postbno mladostna in porabna je obleka na siiki 1. iz kariranega blaga, ki je letos na nežni podlagi šatiran samo v istem tonu. Jopica je zapeta z dvema vrstama gumbov in je podložena z enobarvno podlago, ki se lahko odpne in vzame iz jopice, kar se vidi na reverju, Za tako jopico so naj pripravne j še športne bluze z dolgo svileno kravato. Na slikah opozarjamo tudi na nove napol široke klobuke, ki so posebno prikladni za kostume in bodo v toplih dnevih gotovo izpodrinili sedanje majhne klobučke. Namestu umetnih cvetlic ki smo jih doslej nosili se pojavljajo apart-ne igle, ki so izdelane v podobi cvetlic. Razširile so se že v podobi zvončkov, šmar-nic in marjetic z rumeno sredino in listi iz imitiranih dragtlliev. V večini slučajev so ■ ■««»■ i»juuuliuumn>n ■ ju*«-*- Vse spomladanske novosti so ie cen/, damam na razpolago v modnem ateljefu SARC, KONGRESNI TRG 4. nega kostuma. Prizmati moramo, da je bil kos. t um do danes prav za prav iuksus, ker nam ne more zamenjati obleke in ogrinjala, med tem ko se je prej rabil za vse pridike. Šele sčasoma so se daime zopet preverile, da kostuma ni mogoče izgnati iz modne slike, ker v resnici predstavlja enega izmed najbolj karakterističnih in priljubljenih njenih faktorjev, saj damo pri športu in na potovanju v resnici napravi le o mlado. Ce vpoštevamo tendenco enostavne linije, moramo brezdvomno konstatirati, da ie ta linija dosegljiva na posebno lahek način s kostumom, zato se je moderna dama tudi odločila, da ga zopet sprejme in ga prikroji modernim zahtevam primerno, kar so velike modne delavnice že tudi dosegle. Čeprav smo pretf govorili, da kostum ne more nadomestiti plašča, vendar je pa vporabljiv za toliko drugih elegantnih prilik, n. pr. za popoldanske obiske, da ne moremo biti brez njega Z njim dosežemo ce!o zelo apartne efekte, ki jih navadno ustvarjajo barvni kontrasti v črno-beJi ali belo - modri barvi. Pod jopico se ne nosi vedmo običajna bluza, ker večkrat mesto nje oblečemo eleganten pleten in s kovina stimi niti izvezen žem.per, ki nadome-stuje bluzo, tako da kostum popoEnoma zastopa celo obleko. Tudi je zmota, da ie kostum samo za idealno raščeme dame, ker je nasprotno posebno primeren tudi za moSneijše osebe. Razun za popoldanske obiske je kostum posebno prikladen za vse štrapacne prilike, kadar ti i mogoče nositi plašča. Za moderne kostume uporabljamo na. vadno fantazijska blaga z gostimi vzorci n. pr. karirane ali pa desinirane samo v eni barvi. Razun tega knamto tudi take kostume, ki jih imamo lahko za šport in strapac kakor tudi za deževno vreme, razen tega pa tudi za družabne prilike. Za take prilike seveda moramo pokladati večjo važnost na izbiro blaga in si krojimo kostum zato iz kakega modernega poroznega volnenega blaga, kakor je novo fresko - blago in to v zamolklih barvah n. pr. črno pomešano s sivim, ali v indife-rentni barvi n. pr. v temni kakavni barvi. Tudi kostumi niso nikdar preobloženi ka- je drugi model, ki je napravljen iz angleškega modnega blaga. Krilo je ozko in vodoravno, jopica s pripetimi naramnicami okrašena, čez njo je pa ozek zelo športno učinkujoč usnjat pas v barvi kostuma. Popoldanski za elegantne prilike seveda dragulji ponarejeni, ker imitacije lahko nosi tudi najelegantnegša dama in teh modnih malenkosti ne smatramo več za nakit, temveč samo za garniranje obleke. Na naši sliki vidinto tako iglo, ki predstavlja lepo peruniko. Kako lepa je in vendar ne dr?. Ko je stopila iz sobe. se je srečala z Joejem. Joe se je prestrašil, ker je z glavo butnila vanj. Vendar ni izgubil prisotnosti duha in je stisnil Clo v roko listek papirja. Pogledala je, kaj je na njem, in je brala: stavila: «In sprejmi prisrčen poljub!* Razširjajte »Ponedeljek" Nedelj« 11. IIL 1928 •JUTRO* It. <51 Baker jeva na Dunaju ne uspeva Gostovanje Bakerjeve na Dunaju te bo po vsem videzu končalo z velikim primanjkljajem. Prvi dan je bilo gledališče Johann Strauss prenapolnjeno, potem je bilo gledalcev vedno manj. Polovica kart ostane nerazprodanih. Tudi v nekem drugem nočnem lokalu, v katerem pleše, je obisk zelo medel. Stroški so pa za prireditelje ogromni. Za nastope v gledališču plačujejo Ba-kerjevi 400 dolarjev na večer, v nočnem lokalu 800 šilingov. Stroški revije znašajo okrog 12.000 šilingov na dan. Zdi se, da bo pri stvari zaslužil največ Muller, ravnatelj Straussovega gledališča, ki ga je dal v najem za dnevno 3000 šilingov. Korajžna vdova V neki hotel mesta Moretona v grofiji Devonshire na Angleškem je prišla pred nekaj dnevi vdova po imenu Grat, da bi se odpočila od naporov velemestnega življenja. Dolgo se tega počitka ni veselila, ker je umrla že čez štiri dni. A ta smrt. kolikor je bila nenavadna, ni bila prav nič čudna, kajti pogumna gospa je spila v teh štirih dneh reci in piši 107 steklenic konjaka! Poleg sebe je spravila v nesrečo še ubogega hotelirja, ki so ga kaznovali, ker ni poskusil nobenega načina da bi žejni dami pomagal brez takšnih usodnih posledic. Glasovi atomov Atomska teorija uči, da je materija zgrajena iz atomskih sistemov, da sestoji vsak atom iz jedra ter enega ali več elektronov, ki krožijo okrog jedra kakor zemlja in drugi planeti okrog solnca. Atoma do danes Se nihče nI videl; ne poznamo še tako finih mikroskopov, ki bi atom toliko povečali, da bi ga moglo oko opaziti. Najbrže takih mikroskopov tudi nikoli imeli ne bomo. Posrečilo pa se je napraviti slišne glasove in šume, ki jih povzročajo atomi v gibanju in večno kroženje elektronov okrog jeder. Nedavno tega so napravili takšen poskus že na Dunaju, toda le z delnim uspehom. O sijajnih rezultatih pa poročajo sedaj iz Newyor-ka, kjer so napravili isti poskus na letošnji letni skupščini newyorške električne družbe. Za hitro gibanje atomov so se poslužili izredno jakih magnetnih polj; pri gibanju nastale glasove so speljali skozi ojačevalce, ki so jih zvečali na 10 mllijardno vrednost prvotne jakosti in nato dovajali zvočniku. Pri vsaki spremembi magnetnih polj so culi zbrani inženjerji kakor da bi se bii razbesnel okrog njih strahovit orkan, ki lomi in podira drevesa, ruši in posipa zgradbe in jih z neznansko močjo tiTa v daljavo. Pri drugem poskusu so vzeli katodno cev, kjer se iz žareče katode neprestano sproščajo milijoni in milijoni elektronov, ki z velikansko hitrostjo lete na nasproti stoječo anodo. Ta elektronski tok se je čul iz zvočnika kakor piš silnega vetra._ Izkoriščanje zemeljske toplote Angleški inženjer J. L. Hodysen je izdelal natančne načrte, kako bi se dala izkoristiti zemeljska toplota. Svojo teorijo je te dni razlagal v Leedsu na zborovanju »Zveze angleških učenjakov«. Predvsem smatra za potrebno, da bi se pridobivanje premoga z mednarodno pogodbo podredilo kontroli vseh držav, ker se že danes da izračunati, kdaj bodo premogovne zaloge na zemlji pri sedanji vporabi popolnoma Izčrpane. Že čez 100 do 150 let se bo občutilo pomanjkanje premoga, kar bo povzročilo silno podraženje tega nepotrebnega kuriva. Jedro naše zemlje ima toploto do 5000 stopinj in predstavlja tedaj ogromni rezervoar toplote. Hodysen se čudi, da doslej tehniki niso proučili vprašanja, kako bi se dala vporabiti ta ogromna prirodna sila. Iz tega pravira se da pridobivati 30 - milijonkrat več toplote nego bi jo dosegli, ako sežgemo vse zemelj. zaloge premoga. Inženjer Ho-dysen predlaga vrtanje rovov v no- plačajo dvojno ceno.* AH pa: «Za slučaj, da bi deževalo v sobo, poshižite se dežnika, ki je v omari* In: «Dva udarca na vrata pomenita, da se je izvršil v hotelu umor.* Pa to: »Prosimo, ne streljajte na strežnika, če se ne odzove takoj na Vaš klic.* «Da, Skovirja«. Vas niti ne pooledam. Saj se mu je naročnina znižala od 20 na 15 Din n četrtletje.« Emil: »Niti ne vem.« Otilija: »Zanikrnež, še tega n« veste! Takoj mi pojdite v trafiko kupit 4. Številko, ki je baš včeraj Izšla in stane sedaj namesto i le 8 Din.< Emil: »Kje pa naj list naročim?« Otilija: »Uprava >Skovirja< se nahaja v Rožni dolini, kjer je doma tudi naša Ita Ri-na. ki je obljubila »Skovirju« svoje sodelovanje.« tranjost zemlje. It v globini 33 milj bi morali v notranjosti povsod naleteti na razbeljene skalnate mase. Ena kdbična milja te mase proizvaja toplotno energijo, za kakršno bi bilo potrebno 200 milijonov ton premoga. Tudi s tehnične strani je Hodysen obdelal problem tako skrbno, da uspešni poskusi nfiso Izključeni. Prisotni učenjaki niso ugovarjali trditvam predavatelja niti niso izrazili najmanjšega dvoma o tem velikopoteznem načrtu. X Ka 1000 milj daljav« vidi larofenk«. Iz Londona poročajo o interesantnem poskusu daljnogledanja. Radiotelegrafist na par-niku »Berengaria«, ki je bil 1000 milj daleč od Londona na visokem morju, je videl svojo zaročenko v televizijskem aparatu, ko se je postavila pred oddajnik v Londonu. Tudi ona ga je videla v londonskem sprejemniku. X Mednarodni kongres anatomov, embri-jologov in fizijologov se bo vršil 1.—4. aprila v Pragi. Udeležilo se ga bo po dosedanjih prijavah najmanj 140 inostranskih učenjakov, med temi iz same Francoske 64, is Poljske 38. Tudi iz Jugoslavije so doSle prijave. X Gospa Lnnačarska s« mora vrniti. Sovjetska vlada Je pozvala ženo Lunačar-skega, naj se takoj vrne iz Berlina v Rusijo. Tam je vzbujala ■ svojimi dragimi toaletami in dijamanti veliko pohujšanje, moskovski vladi pa je že zmanjkalo izgovorov, s katerimi je skušala opravičiti nje velebur-žujsko nastopanje. X Ženska volilna pravica na Angleškem. Angleška vlada je sprejela zakon, ki daje ženskam pravico do volitve že % 21. lotom. X Ptruhi na Francoskem. V 11 to 13. stoletju so na Veliko noč po maSl prina« šali polne košare pozlačenih pisanic v kra« ljevo sobo. Vladar jih je potem delil na« v-zočim. Slikarije »o bile neredko krasne, pravcate umetnine. Dva slovita obraznika — Lanoret in Watteau — »ta v obiti meri izvrševala take okraske s svojim kistom. Po deželi so bili posebno priljubljeni sveti motivi Po 19. atol. se prirodna jajca samo preprosto brodijo, zlato aH drugačno dira« go lepotičje pa je prihranjeno zgolj ume« telnim pisamkam, ki jih izdelujejo slašči« čar j i... Slovenska deca pa je svoj čas kuhan« jajca, pobarvana z bražiljko, rada nosila na mravljišče, da so jo mravlje s svojo kislino lepo opisale. «Scherls Magazin* priobčuje naslednjo pozabljeno anekdoto iz življenja velikega ameriškega humorista Marka Twaina: Ko je prišel Mark Twain v London, se je nastanil v hotelu Cecil, enemu izmed najudobnejših v tedanjem času. Ravnatelj hotela si je vzel seveda ra-devolje to mujo. da je odličnega gosta sam spremil v sobo in mu hitel razlagat, kako dobro se bo počutil tam. Mark Twain ni kazal prevelikega navdušenja. «To je vse lepo,* je dejal, e tedaj, da našo javnost poučimo nekoliko o uspehih tega zdravljenja. Radi priprav se je otvoritev nekoliko zakasnila tako, da so se prvi bolniki sprejeli žele začetkom avgusta in je sezija trajala le pičle tri mesece. Vzlic temu pa so uspehi naravno-st presenetljivi: nad polovico bolnikov je polno ozdravljenih, drugi pa so se morali na potu okrevanja odpustiti. Ce b\ se bili slednji mogli še dalje solnčiti v rakitniškem planinskem solncu, bi seveda odšli istotako polno ozdravljeni domov, ka-Icot oni z manjšimi okorami. lagi tedanjega pojmovanja te bolezni. V mračnem srednjem veku, ko je popolnoma propadla stara klasična kuttura, so smatrali tuberkulozo za obsedenost po hudobnih duhovih. Radi tega so »duhove« preganjali s podkajevaniem in so na ta način mesto zdravili, bolnike trpinčili OKUŽEN JE JE VSAKDANJE... StvaT bo vsakomur jasna, brž ko premisli naslednji primer: ako se preselimo v novo hišo, v kateri se stene še niso popolnoma osušile ter postavimo k steni popolnoma suho omaro, v njo obesimo takisto popolnoma suho obleko, bomo videli čez nekaj časa, da je vsa obleka plesniva. Plesen se sestavlja iz glivic, ki so se radi ugodnih okolnosti (mokrote) mogočno razmnožile na obleki. Glivice so bile v zraku! IZ' ■ ■^šS&S^.T* ^ r ':< -J a j? .->; 3» ' Rakitna za Krimom Zčra-vflenje se je vrSfro z tosoJadjo, to fe: s solnčenjem, seveda po zdravniških predpisih (ta starorimski način zdravljenja je bil zopet vpeljal francoski zdravnik dr. Rolie v Lezenu, Švica); poleg tega se je uporabljala še nova slovenska metoda: vsi oni bolniki, ki so mogli hoditi, so se pridno gibali v svežem rakitniškem vzduhu. Nekaj posebnega je KAKO DELUJE PLANINSKI KLIMAT NA ČLOVEŠKO DUŠE V JE: ▼s! botniki so postali izredno veseli hi živahni, že po par solnčnih kopelih so zardeli v obličje, pojavil se je tek za jedačo celo pri onih bolnikih, ki niso doma ničesar mogli uživati. Medicinski je posebno zanimivo, da se niso uporabljala nikaka specifična zdravila, t. j. nikaka zdravila pro-ti tuberkulozi, istotako se niso vršile nikake operacije. Tudi največje tuberkulozne razjede so se celile same, sekvestri (odmrle koščice) so odhajali sami od sebe in lepega dne so bile piščali zaceljene. Posebno zanimivo je, da je bilo med 11 bolniki s kostno tuberkulozo več takih, ki so bili zaeno težko bolni na pljučih. Opazilo se je, da so se pri teh bolnikih istočasno tudi pljuča pozdravila. Iz tega sledi, da je rakitniški klimat tudi za pljučno tuberkulozo izredno ugoden. V sanatoriju se je lahko videla škroraoza (tuberkuloza žlez), kostna, zglebna in pljučna tuberkuloza ter je tudi vsak lajik mogel videti, da so to pojavi ene in iste bolezni. Še bolj pa bo stvar vsakomur jasna iz dejstva, da so se vse te različne oblike tuberkuloze, zdravljene na isti način, istočasno ozdravile. To dejstvo je posebne važnosti. Podoben kKmat, morska obala, ki ima na kostno tuberkulozo takisto zdravlen učinek, je za pljučno tuberkulozo opasen. Se-dai jasno vidimo, da je izbrani planinski klimat zdravilen za vse oblike -tuberkuloze, kaT je seve za nas Slovence posebno važno deistvo. Društvu za narodovo z-drav'e moremo tedaj čestitati k velikemu uspehu: razkrilo le Slovencem, da je RAKITNIŠKA PLANINICA PRVOVRSTEN KLIMAT ZA TUBERKULOZNE. Ustanovljeno o božiču leta 1926. si je stavilo omenjeno društvo med drugim nalogo, da določi smernice, po katerih bi se zatrla med Slovenci danes tako razširjena tuberkuloza. Smernice bi morale biti seveda take, da jih je med nami — primerno ubož-nem narodu — mogoče udejstviti. Danes je društvu mogoče te smernice točno postaviti. Kakor pri vsaki bolezni, tako je tudi_ pri tuberkulozi najvažnejše, da jo preprečimo, t. j., da zabranimo že njen izbruh. Ako pa se je človeka že lotila, da ga ozdravimo, pa najsi je bolezen tudi že zelo napredovala. Od zdravljenja tedaj ne smemo izključiti niti najtežjih primerov, ker vemo iz statistike, da so se ozdravili že prav obupni slučaji. Letos sta bila na Rakitni med drugimi tudi dva bolnika iz hiralnice, kar govori vsakomur dovolj jasno. Smernica, ki nam jo podaja lanska izkušnja na Rakitni, je: S* O VENCI. NAPRAVIMO PLANINSKO SOLNCE PRISTOPNO VSAKOMUR, OD DOJENČKA DO STARČKA. ZA TUBERKULOZO OBOLELIM PA OMOGOČIMO ZDRAVLJENJE V IZBRANIH PLANINSKIH KLIMA TI ti! Da H se pravilnost te smernice tembolj uvidela, naj posnamemo nekaj misli iz predavanja g. drja. Zivka L a p a i n e t a, vo-dečega zdravnika v sanatoriju Rakitni, ki je dne 4. t. m. v Slovenskem zdravniškem društvu izvajal: Medicinska zgodovina nas uči. da ie bilo zdravljenje tuberkuloze v posameznih zgodovinskih dobah vravnano vselei na pod- NekaJ zelo podobnega Je s tuberkulozo. Tudi njen bacil je tako razširjen, da ga kaj pogostoma udihavamo, pojčmo, v kožo vdrgnemo itd. v okolici, v kateri živimo. Okuženje je tedaj takorekoč vsakdanje. Pomislimo, na milijone bacilov, ki jih izmetu-jejo iz pljuč ali inače iizločuijejo bolniki z odprto tuberkulozo dan na dan. Manjka tedaj le še, da je naše telo brez odporne sile proti tuberkulozi — in seme je padlo na ugodna tla, se pomnožuje, napravi prve bolezenske pojave: male bulice, nazvane tem, da se ta hmmost Jafil, povečuje. Dete, celo ono od jetične matere, ne prinese na svet nikake tuberkuloze, je pa do 2. leta izTedno občut';ivo, kar znači: deca do 2. leta izkazuje izredno malo imunost napram tuberkulozi. Pozneje pa si je to imunost že pridobilo in ga bo mnogo lažje imunizirati tako, da ne bo nikake opasnosti več. Ponekod celi narodi ne Izkazujejo nikake odpornosti proti tuberkulozi. Tako se je pojavila med Senegalci, ki so služili v svetovni vojni kot koloni jafai voiaki v Franciji, akutna tuberkuloza, da so iih morali takoj odposlati na morje, keir bi jih inače tuberkuloza popolnoma iztrebila. Kako pa si jačimo našo imunost? Danes Je po vsakdanjih zdravniških in laiiških izkušnjah dognano, da so ULTRA . VIJOLIČASTI ŽARKI ona stla, ki nam jamči imunost proti tuberkulozi. O teh žarkih je bilo takisto že ponovno razpravljano na predavanjih, v časopisih itd. Kakor pošilja umen živinorejec svojo govedo, ki kaže zelo majhno odpornost proti tuberkulozi, čez poletje na planino, ker ga uči izkušnja, da je to za živino izredno koristno, tako so ultravijoliča-sti žarki tudi za človeški organizem izredne veljave. Vedeti Pa moramo, da ti žarki niso v vsakem solncu, zato ne, ker ne morejo prodreti niti skozi gosti, niti skozi umazani zTak, niti skozi običalno steklo. Dobimo jih pa v vsakem čistem in redkem izduhu: na odprtem morju, v Sahari, na planinah. Ker imamo Slovenci planin na Izbiro, imamo tedaj tudi ultravijoličastih žarkov v izobilju. Treba se nam jih je posluževati! Radi tega je jasno, da mora obstojati ves boj proti tuberkulozi poleg skrbi za druge higijenske pogoje (stanovanje itd.) v tem, da postane planinsko ozračje pristopno lahko pristopno vsakemu posamezniku. GOJITI JE TREBA PREDVSEM SOLN- ČENJE V ULTRAVIJOLIČASTIH ŽARKIH. Iz vsega tega razvidimo ne samo, da fe protituberkulozni boj uspešen, nego tudi, da je za nas Slovence primernoma lahko izvršljiv. Poleg splošnih odredb, ki jih bo itak morala državna uprava uvesti — kakor obvezne prijave odprte tuberkuloze po zdravnikih, obvezno razkuževanje okuženih Sanatorij za kostno tuberkulozo y Rakitni tuberklil, hi bolezen )e tu! Da še več Hudi ne oboli za tuberkulozo, leži razlog izključno le v tem, da je naše telo odporno proti tuberkulozi, ali znanstveno povedano: imuno proti tuberkulozi. VPRAŠANJE TUBERKULOZE JE VPRAŠANJE IMUNOSTL Za vsakogar je tedaj najvažnejše, da si pridobi, ohranja in jači svojo tuberkulozno imunost. Preiskovanje imunosti je radi tega bistveno važno pri pobijanju tuberkuloze. Pri nekaterih naglo potekajočih (akutnih) kužnih boleznih, n. pr. pri kozah, škrlatici, pegavici itd., opazujemo, da so oni ljudje, ki so te bolezni prestali, skoro vse življenje imu-ni: njih organizem ima sedaj po prestani bolezni v svojih šokih odporno moč, da za te bolezni ni več sprejemljiv, pa najsi se še tolikokrat in tako silno okuži. Žal, da pri tuberkulozi ni popolnoma tako. Poleg tega spada tuberkuloza med one bolezni, kakor n. pr. tudi sifilis — ki zapuščajo še žive kali tudi po ozdravljenju v te'esu. Dokler ima naš organizem odporno silo v sebi, so te kali zakopane in mirujoče, brž ko imunost prejenia, pa zopet ožive in se začnejo zopet množiti. Ta pojav opazujemo zlasti glede na pljučno tuberkulozo, kadar človek, komaj ozdravljen na pljučih, oboli za nekaterimi drugimi boleznimi, n. pr. ošpicami, na duš-ljivem kašlju, španski bolezni, pljučnici itd. Pa tudi močen nahlad dostikrat popolnoma poruši obstoječo imunost. Ako se ie ta imunost prav do dna porušila, nastopa najhujša oblika tuberkuloze, tako zvana AKUTNA TUBERKULOZA. ki nastane na ta način, da prodre bacil v kri, se neverjetno naglo razplodi in nastanejo tuberklji po velikih ploskvah ali celem telesu, kakor to vidimo pri tako zvani mi-liiarni tuberkulozi, tuberkulozi možganskih open, tuberkulozni pljučnici itd. V tem primeru ie pomoč seveda težka. Vsakomur pa je po teh izvajanjih jasno, da je pomoč mogoča: ozdravljenje je možno v vseh onih primerih, kjer obstoji le še trohica imunosti. Zdravljenje baš obstoji v stanovanj itd. — bo preostaja la vaSna naloga posameznim občinami, da store v lastnem delokrogu in pod nadzorom avtonomnih višjih oblasti vse ono, kar bo služilo za obrambo pred tuberkulozo. Da bo stvar bolj jasna, naj služi za zgled naslednji kratki načrt za našo slovensko prestolico Ljubljano v želji, da bi Ljubljana kot kulturno središče Slovenstva tudi v tem pogledu prednjačila. Evo PROGRAM PROTITUBERKULOZNEGA BOJA MESTA LJUBLJANE. (Leta 1927. uradno dognanih 40 primerov samo — kostne tuberkuloze.) 1. Preiščejo se naj vsa stanovanja v higijenskem oziru, nehi-gijenska stanovanja naj se za rodbino z deco takoj prepovedo, polagoma iih je kot nezdrava sploh prepovedati. Stanovanjsko akcijo je treba pospeševati nadalie v tem smislu, da dobi vsaka rodbina z deco hi-gijensko stanovanje z najmanj 2 sobama, vsemi pritiklinami (klet, lastno stranišče) in primerno velikim vrtom. 2. Tramvaj se raztegne do Save pri Ježici, kjer se otvorijo obširna igrališča in solnčišča za deco in od-rastle. Tu se priredi plavalni bazen. (Ako je to tehnično zaradi hudourniškega značaja Save nepriporočljivo, naj se kot začetek porabi v to svrho jama med železniško progo in državno cesto). Šmarno goro, ki se odlikuje po ultravijoličastih žarkih, je napraviti lahko pristopno (brv čez Savo pri Me dnu). 3. Vso slabotno deco je ob velikih počitnicah oddajati v zdravilno podnebje (počitniške kolonije pod vodstvom narodnih dam v šolah, ki se nahajajo v zdravilnih krajih n. pr: Iška vas, Dolsko itd.). Med letom: opetovani šolski celodnevni izleti v planine. 4. Za tuberkulozne ie ustanoviti sanatorije na Rakitni. Ako bi se za tako rentabilno podjetje ne našel domač kapital, naj ustanovi Ljubljana kot največja slovenska občina sama taka podjetja, tako za premožne, kakor za srednji stan in ubožne. Onim bolnikom, ki morajo zaradi napredo-vane bolezni tudi po okrevanju stalno osta- ti v zdravilnem kTfmatn, je treba zasignrati trajno pridobitno življenje na Rakitni. 5. Paziti je treba, da se zrak po ulicah ne okužuje: pravilna cestna higijena, pravilno odvažanje smeti, prepoved stepanja prahu na ulico itd. Ako bi Ljubljana vse to izvršila, je pričakovati, da bi se prav hitro znižala obo- lenja in umiranja za tuberkulozo. Za slovensko kulturo bi bila to ogromna pridobitev, obenem bi se lahko ugodno izkazali napram inozemstvu, zgled Ljubljane pa bi deloval vzpodbudno na vse druge slovenske občine. Na novem mestnem svetu je, da udejstvi te izvršljive, konstne in nujno potrebne predloge. Grb s kolesom V 14. stoletju so bili posestniki Radovljice in lipniškega gradu sloveči grofje ortenburški. i a rodbina pa je že leta 1418 izumrla in obširna posestva so prišla v last celjskih grofov. Po smrti nesrečne Veronike Deseniške (oktobra 1428) je bival tu 2 leti Friderik II., sin Hermana II. celjskega, v prognanstvu na Upniškem gradu. Leta 1431 se odpravi na romanje v Rim. Na potu pa ga vjame Nikolaj, mejni grof iz Ferrare in ga vrže v ječo, rz katere ga je rešil Henrik IV., grof goriški z veliko odkupnino. Friderikov sin, Urh II., zadnji Celjan, je podelil Radovljici leta 1443 pravico, da sme njen sodnik v vseh zadevah, ki se gode v trgu, soditi. Leta 1455 je dobila Radovljica od istega kneza pravico, da sme prodajati sol na drobno. Tudi Friderikov brat, Herman IIL, je bival v Radovljici, kjer je vsled padca s konja umrl. Nekaj časa je tudi begunjski grad bil last celj- deželna vojska, ki na cesarjevo povelje razruši obzidje in zasuje grapo. Dne 15. decembra 1457. se Urhova vdova Katarina, hči srbskega kneza Jurija Brankoviča, sporazume s cesarjem ia mu proti primerni odškodnini med drugimi graščinami izroči tudi Radovljica Tako postane Upniški grad in Radovljica cesarjeva last, oskrbovana od ce« Razvaline Pustega gradu ItJer dve leti žrvd Friderik JL ▼ pregnanstva skfh grofov ta najdemo tam leta 1453. Andreja Hasiberja kot fevdaika celjskega grofa Urha IIL Ko je bil 8. novembra 1456 poslednji celjski grof Urh III. umorjen, je pripadla Radovljica vsled obstoječih pogodb cesarju Frideriku IV., a njen oskrbnik mu je ni hotel prepustiti. Cesar pošlje vol- saxsfcfii oskrbnikov in fevdnfkov. V mestnem grbu radovljiškem nafite* farno moža, ki drži kdo in kaže s prstom na drugo stran. Nemci trdijo* d* se radi tega imenuje mesto Radmamss-dorf; kolo, mož, ki kaže na vas. S tem so hoteli dokazovati nemški Izvor teg* kraja. Taka razlaga pa ne more retiaH Prvo nadstropje grajskega stopnišča y Radovljici sko, ki naj s silo vzame v posest Radovljico. 14. junija 1457. dospe sam in postavi svojo posadko pod poveljem Gašperja Latnberga in nato odide v Beljak. Medtem prihrumi celjski vojskovodja, Jan Vitovec, pred Radovljico. Lamberg v zavesti, da je preslab, da bi se mogel ustavljati celjskim četam, zapali Radovljico in pobegne. Vi-tovčevi ljudje pogase plamen in postavijo svojo novo posadko. Ali prav v kratkem času se pojavi pred mestom mnogo. V Trstenjakovi razpravi oef> demo trditev, da se mesto zove pd solnčnem božanstvu Radole, ki so ga posebno častili v okolici sosednega Triglava, v Bohinju. To božanstvo je imelo kot atribut solnčno kolo. S tem ie tudi potrjeno, da je kraj nastal poprej, nego je došla nemška kultura. Sicer pa nahajamo tudi v Radovljici nekoliko rimskih grobnih spomenikov, dasi ril znano, je-li mesto že cvetelo za časa Rimljanov. S... n Radovljiški trg z gradom na desni y ospredju S takim zadovoljstvom Čitajo naročniki bralnega krožka doma najrazličnejše revije 1. aprila nove skupine. Pristojbina za 6 revij po izbiri. 60— 150 Din četrtletno. ŠE JE CAS! Hralni krožek. Ljubljana. Selenburgova 7'II felffoD 2837 ki je zmožen voditi malo trgovino na deželi z vinotočem samskega, in ki lahko založi nekaj kavcije, sprejme RUDOLF DKRGAN. trgovec. Laško ivie kože!! Kupujem vseh vrst divjačine ZcW:mivo predavanje s skioptičnimi slikami o povra:ku naših legijonariev iz daljnega vzhoda Občinstvo vabimo- da se Ka polnoštevilno udeleži — Krai -rz SOS STRAŽlSČE. Sokol v Stražišču priredi danes ob 16 uri popoldne v Sokolskem domu akademijo z zelo pestrim sporedom Prijatelji SokoMva vljudno vablieni! isje m nm nega Skrbi, ki jih imajo dame in gospodje glede las, so popolnoma upravičene, kajti cdinole lepi lasje so kras vsakega posainez* Dika. S strahom opazujemo izpadanje las in krivdo nosi vsak posameznik bodisi ker las splošno ne neguje ali pa nepravilno, bodisi ker si pri umivanju las prehladi Ia« sišče kakor tudi zaradi lasnega prhliaja. Neobhodno potrebno je. da si dnevno izčešemo lase in s ščetko odsiranimo prah in druge snovi, katere se dnevno vležejo biizu korenin ovirajo tako njihovo rast tn povzročajo bolezen, posledica pa je izpas danje korenin. Tudi večkratno umivanje je predpogoj pri negi las; zapomniti pa si moramo, da je zaporedno umivanje škodljivo Priporočljiv vo je, da si dame umijejo glavo vsak 3 a ti 4. teden; moški pa vsak 2 ali 3. teden Paziti moramo da si umijemo glavo edino* le z gorko vodo; po izkušnjah, ki so jih napravili, je priporočljiva dcževnica, kate* ro moramo prekuhati. Prekuhani vodi do* denemo 2 mali žlički boraxa, trdi vodi pa moramo dodati še 2 mali žlički sode Glas vo si najbolje umijemo s kosovnim milom pri mastnih laseh pa uoorabljamo žvepleni« sapalcol ali pa Nenndorfer žvepleno milo Po končanem umivanju si z frotirko zbris šemo glavo; v poletnem času je priporoča Ijivo. da si sušimo lase na solncu Škodlji* vo pa je premočno ugrejanje las. kajti tu» di to povzroča izpadanje las. Pri moških je priporočljivo striženje las vsake 3 tedn^ da se s tem ojači rast ko» renin. Navesti hočem še glavne vzroke izpada« nja las. ki so: težki klobuki, težke lasne podlage, večkratno kodranje las. prehlaje* nje !as;šča in pa lasni prhljaj; vsekakor pa moram se enkrat povdarjati. da je za negovanje las predpogoj umivanje glave in sicer pri damah vsak 3 do 4 teden, pri moških pa vsak 2 ali 3 teden. Pri izpadanju las uporabilaimo kemična sredstva! Poudariti moram da je «Capto» lin» svetovno priznano najboljše sredstvo proti izpadanju las in lasnemu prhljaju: seveda moramo paziti, da uporabljamo pri suhih laseh mastni in pri mastnih laseh 6tihi «Captolin» O negi bolnih las in o uporabi kemičnih sredstev pa bom poročal obširneje prihod« njič. F. R. Teodor Korit, Ljubljana Poljanska cesta fttev. S Krovec, stavbni galanterijski in okrasni klepar Instalacije vodovodov Naprava strelovodov, kopališke in klosetne naprave Izdelovanje posod iz pločevine za firoež. barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatlje za konzerve) ter IrtografiJa Steznike, trebušne pasove, kombinirane steznike najnovejše oblike elastične In drugo priporoča najceneje ATELJE A BUTT1R. Dunajska 6/11 MODNE KAMGABNE ter druge razne štofe v veliki izbiri, po reklamnih cenah, kupite le pri priznani solidni Ivrdki IVAN K Rt »SLU Ljubljana. Kette Murnova (Martinova) cesta 15. Izdelujejo se tudi moške obleke po meri. Važno! Zahtevajte cenik za sadno drevje okrasno grmovje, cvetlice, semena itd »VRT1, Diamonia In drogovi družbj z o z Marihi-r Diplomirano bolničarko ali Babico, ki razume m -itrnmpntiranje in oarkoio ■iprujmomo t sanstorij -Oterte i pogoji na naslov Srh molka oglasni iavota igralca vrnila. Prišla pa nista sama. Dva druga črno oblečena individija z mrzlimi očmi in črnim som-brerom na glavi sta ju spremljala. »Ali smeva tudi midva igrati?« sta vprašala. »Izvolita,« je odvrnil Hough. Durade je nagrbančil če io in obraz mo je poblede!. čeprav je bila sreča še vedno pri njem," mu vendar ni ugajala misel, da naj se nasprotna stranka ojačL Toda Spančeva dovzetnosit za vsako izpremembo položaja se je pokazala tisti mah, ko je dobil prvo veliko stavo. Njegovo sijajno razpoloženje in njegova ničemurnost sta tako oživeli. Hough je prekinil Igro s tem, da je udaril po mizi Zvok je bil kovinski in trd, toda njegova roka je bila prazna. Bister gledalec bi bil opazil, da je imel Hough v rokavu majhen samokres. Durade ie prezrl to okolnost. »Protestiram proti temu, da se ta človek sklanja preko mize,« is rekel Hough, kafoč na Tresna, ki se )s potikal okoli igralcev. »Tako, tako?« se je porogal odurni velikan ter z zlobno nesramnostjo pogledal igralca. »Ne govorite z menoj,« je velel Hough. Presno se je molče odmaknil. »Nič se ne menite, Hough. Dečki so v«l razburjeni. Kadar gre za velike vsote, se jim zvrti v glavi.« »Odslovite jih, da bomo mogli nemoteno igrati.« »Ne,« je ostro odvrnil DuTade. »Naj gledajo igro.« »Ancliffe,« je prav tako ostro zaklical Hough, »stopite po nekaj mojiih prijateljev, da bodo tudi oni gledali igro. Ne pozabite Neala in Larryja Kinga.« Allie, ki je napeto prisluškovala, M se bila skoro onesvestila, ko je začula ti dve imeni. Nekaj trenutkov je bilo vse tema pred njenimi očmi; soba se je zavrtila okoli nje in zbala se je, da ji ne bi od radosti počilo srce. Anglež je odhitel iz hiše. Durade je s strastno, voJQk> nagUco vadignll oči. »Kaj pomeni to.?« »želim, da bi nekaj mojih prijateljev prisostvovalo tej igri.« »A jaz ne dovolim, da bi stopil v mojo hišo ta rdečeglavi streljač.« »Prav žal, zakaj to pot boste napravil izjemo... Nič kaj radi vas ne vidijo v Bentonu, Durade.« špančeve oči so se zaiskrile. »Ali s tem morda namigavate --senjor —« »Da,« ga je ustavil Hough hi ntfegov mrzfi, premišljeni glas je ukrotil vzkipljivega Durada. »Ali se spominjate igralca Jonesa? V tejle sobi so ga ustrelili... Če bi se meni zgodilo kaj takega, ne bi bilo v Bentonu več prostora zavas tn vaše dične prijatelje.« DuTade je posivd od togote in »trahu. V tem trenutku mu Je pala krinka z obraza Isi njegova prava natura je udarila na dan. Očividno se še nikoH ni bil poizkusil z igralcem Houghovega kova. »Nu, ali vam je samo do bluffa ali igrava dalje?« je vprašaj Hough. Durade je pogoltnil svoj gnev te Je mignil z roko, da naj ss igra nadaljuje. Allie je srepo gledala v tla. V njenih prsih je hrumela divja burja; zmedeno in skokoma je neprestano premišljevala, ali sme dovoliti, da jo Neale spozna, in ah ni nevarnost prevelika. Toda čutila je, da se ne more upirati svoji radosti: kakor hitro ga zagleda med vrati, mu plane naproti in položi svojo rešitev Bogu v roke. Bogu in Reddyju Kingu. Groznica ji je zalila srce, ko se je spomnila cowboya; da, strašen odgovor bodo dajali Durade in njegova tolpa, če Reddy King kdaj zagleda njo, Allie, v tem prostoru. Prešlo je nekaj minut. Igra se je nadaljevala. Kvartači so tiho govorili med seboj; gledalci so molčali. Zvozločni glasovi z ulice so udarili v tišino. Allie se je srepo ozrla proti vratom, ki so se mahoma odprla. Ancliffe je stopil v sobo in z njim še nekaj ljudi, mož naglih gibov iti čuječib oči. Toda Neala in Larryja Kinga ni bilo med njimi. Svinčena teža je legla Allie na srce. Preobrat njenih čuvstev, ki ga je povzročilo to nenadejano razočaranje, je bil strašen. Videla je, kako je Ancliffe zmajal z glavo, in je po tej kretnji uganila, da n imogel najti tistih prijateljev, ki jih je Hough najbolj želel imeti pri sebi. Nato pa je prešinila Allie neverjetno silna radost ob misli, da je Neale ne bo našel na tem kraju — in da Larry s svojima samokresoma ne bo imel opravka s temi banditi. Še vedno je bilo mogoče, da jo Ancliffe in Hough osvobodita brez nasilja. MOTOCIKU najnovejših modelov 1928, svetovno mane tvrdke Schmel Armls Ltd. Binningham Zahtevajte cenike in ponudbe! Rezervni deli vedno v zalogi. Promptno iz skladišča Vam nudi zastopstvo: Antomoblles-Motocikles MAR180R, Trg Svobode 6 Svarilo in posebno opozorilo! Različne konkurenčno firme izdelovalcev harmonik izdelujejo ki prodajajo harmonike na naše ima Opozai* jamo naše cenj. odjemalce, da že nad dve leti ne proda« jamo harmonik in tudi ne materijala našim konkuren« to>m. Vsaka prodaja Lubas harmonik od drugih iz delo* vatetjer in drugih tvornic pod našo firmo je po zakonu kazniva. Nadalje tudi ne sme nihče Lubas harmonik z značko Griffstock ie pa specijalno mehaniko izdelovati Ponarejevalci, kateri se v zadnjem času zelo množijo, niso v stanju ustvariti kaj dobrega. Naše rokodelstvo se je treba dobro »učiti. Največ jih kvari doma in potem pra» vijo. da izdelujejo Lubasove harmonike Lubasove har» monike so kvalitetno delo, precizijski instrumenti, katere samo mi v naših največjih, moderno opremljenih tvor« nicah harmonik v Avtriji izdelujemo in prodajamo v njenih nasledstvenih državah. Ne dajte se premotiti h) kupite naše harmonike ie pri našem zastopniku Ivanu Savnfku v Kranju bi pa Antonu Savniku v škof ji loki. Vljudno naprošamo naše cenjene odjemalce, da opre« mi jo pisma z znamko Din 3.—s dopisnice pa Din 1.50. Ostalo, kar »e tiče vsebine, ostane kakor tedaj v »loven« Mini. Obilne količine maščobe preprečujejo redno kroženji krvi, izmenjavo vlage bi jplošnt. delovanje -elok i©ga organizma Odstranimo torej preobilno m-ščo» bo ln iščimo ponovno vitko lhrijol To v danp*nji dobi slišimo tisočkrat in tisoč* krat pri vsaki priliki brez, da bi vedeli, kako najuspešnejše odstranimo preobi« Io maščobo. Odkar pa se je pojavila ▼ prometu LEICHNER 1001 kopel za shujšanje Je »poznalo tisoče ljudi na lastnem telesu izvan redno ugodno delovanje omenje« nega kozmetičnega predmeta. Leichner 1001 kopel za shujšanje Je obenem naj« ide&lnejša kopel lepote,, ker povzroča belo nežno kožo in odstranjuje kožne ne» čistoče. Naročite al torej tudi VI n poskus nekoKko kopeli ki napeli Vsa bo spodbujal k novi uporabi iste, tako da dovršite kuro, seetoječo fee 20 kopeli. Dobite jo v V9aki špecijalni trgovini za ceno Din 30.— po kopeli L. Leichner — Berlin. Generalno zastopstvo: Heller /. Vazonft, Vetlkm Ktktnda. Pozor, trgovci Dopust! Brisnlice za note mreže za kanale, stolala za dežnike, sobne ventilatorje z žaiuziiami in železna ore2ibliiva korita za sviniake f z d e 1 n 1 e MALENSEK. splošno ključavničarstvo BOH BISTRICA. Slovenija. Kup m siatno vsaxo množino kos anie> ega fairncIfGIM if?!3 smrekove škorje, laBlUJfltljU Itid cele in zdrob jene, smrekove hmefjeve droge, rabljene sode od strojnega m jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenan. Akreditivno plačilo. FRANC OSET Sv. Peter v Savinjski dol. Ogifen! (karbon) papir Indigo papir, barvni trakovi, barve za štampiljke, pagl- nirke In blagajne dobite vedno in najceneje pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6/L Telefon štev. 29S0. OPEKARNA MENGEŠ BHU11 JenčSč !b tfrngf, Mengeš, priporoča svojo stresno opeko i. s., zarezno opeko in bobrovca «nn.yv»wiBnmni mnn m»mirf»i mUM Mfrmcfji in -:• /V* v t Zadrugi impetntkov tn Ketarfev z« tfublfansko oblasi v LJubljani naznanja žalostno veet, da je preminul dolge letni član. foepod Janez Plevel ičetapuki mojster r Mostah pri Kamniku dne 8. marca t L Dragemu tovarišu obranimo trajen spomin. f Mostah pri Kamnika, 10. marca 1928. LESNA INDUSTRIJA parna žaga Škofeljca pri Ljubljani Prodajam vagonske količine vsakovrstnega rezanega blaga ter prejemam v razža« ganje vsakovrstno množino leea letno 10.000 do 12.000 m*. Kupujem vsake vrste gozdne komplekse po najvišji ceni proti gotovini. Nadalje se priporočam cenj. občinstvu za razna tesarska dela po najnižji oeoi Postrežb« točna ta solidna. Fran Martinec, mestni tes. mojster in industrijalec z lesom, LJUBLJANA, PRULE 8. So že tu najnovejši pariški in dunajski modeli damskib slamnikov ta letošnjo pomladansko apzijo v ljubkih tazonah, ki bodo našim da micam gotovo zelo všeč. Pa tudi moške klobuke ima letos ▼ posebno okusnih novih fazonab in barvah tvrdka IVAN in HELENA KVAS MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 8TEV. 83 v veliki Izbiri stalno v zalogi. Vsako popravilo klobukov se izvrši tn točno in solidno po nizkih cenah. Oglejte si izložbo I Oglejte si fcdofbol Xm*b1 pogrebni ctrod PO*« globok« Mosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in snancem, da je naša srčno ljubljena, dobra mati, stara nad, sestra, teta in tašča, gospa Karoiina Smoljan mesarica 10. t m. ok H 11. mi dopoJdbe, po dolžen* mučnem trpljenju, prrrideoa • loiažiii sv. -me, mirno v Gospodu saapsia. Pogreb aeponabne pokojni©« bo v ponedeljek, dne 12. marca 1928 ob K 4 uri popoldne k hiše žalosti. Seio 38. uk pokopališče k Sv. Križu. Močite pH LJubljani, dne 10. marca 1928 Žalujoči ostali. VELIKO IZBIRO Izbranih vrat VINA te nalugodnejtl cest. domaO PElMOVflC M nod) Vam PIVNICARSTVO »OPSKRBA« D. D. Zagreb, Frankopangka oL 12. Ako potrebajete' tr rotite ogledati aaSe Meti ts 9okos't> vrste brea obvete ea kupčijo Prodom ali fom v nolent trgovino z manufakturnim, špecerijskim in galanterijskim blagom, dobro upe-ijano in renomiranr v prometnem in sredini trga Žalec v Sav dolini Naslov v oglasni oddelek .Jutra". CENO NA PRODAJ Blokband Žaga, kompletna, 1260 mm po premeni vretenca. Parno kladivo, težko 600 kg. Skobelnik na vodilno vreteno. (Leit apindel - Drehbank) 4000 — 650, s spremen Ijiviml kolesi, kompletna. — Vsi stroji v ja-kc dobrem stanju. Brada Fischer d. d. Zagreb, Gnndnličava ulica 36. Rast brade pri damah ta vse nadležne kodne na tilniku, pod pazduho In na obrazn odstranite sami na najpripro-steiši način z mojim preizkušenim odstranjevalcem dlak — —• Kompletni samo Din 60. franko. ako pošljete denar naprej. Kosm laboratorij W. ECKHARDT. Augsburg. Bajern, Ravenspnrgerstr 12 /93. 26S cm, 43 mm Jn od 19 do 28 cm. kupim vsako množino za takojšnjo dobavo ali pozneje proti plačilu pri prevzemu. Mangart, Ljubljana, poštni predal 43. zmožnega samostojnega popravljanja motorjev in napeljave, ter pisarniško praktikan-tinjo (stenografinjo), sprejme večja tovarna blizu Ljubljane. Ponudbe pod »Tekstil« n« oglasni oddelek »Jutra«. Stavbeni les NA OBROKE, krajše aH daljše dajem vsem onim, ki si nameravajo postaviti las-tno hišico za stanovanje. Fran Šuštar. lesna industrija Ljubljana. Dolenjska cesta. ZAHVALA. Nemogoče mi je bilo zahvaliti se vsem, ki so mi s številnimi dokazi sočutja lajšali dneve nepopisne boli o priliki izgube mojega nepozabnega soproga Antona zato izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem pri» jateljem in korporacijam za krasne vence, častiti duhov, ščitni za svečano blagoslovitev in poslovilne besede, cenj. gg. pevcem za krasne žalostinke ter sploh vsem, ki so mojega sedaj v rodni češki zemlji počivajočega soproga spremili na njegovi zadnji poti. Mežica, 7. marca 1928. Ana Schlosser, globoko žalujoča soproga. ■: .i • - - .. - ';j9 - ' '<*■•■ ' ~ ' • • • * '* ' v • v>»: -v • Zahvala. Za dofcase toplega sočutja ob smrti našega premflega moža, očeta, očma, deda itd., gospoda Frana Ser. Vilharja bodi vsem prijateljem in znancem izrečena naša zalroda. Posebna zahvala bodi izrečena reprezentanci ljubljan. skih glasbeno»kulturnih društev, gospodoma prof Emilu Adamiču, Silviju Pečenku in Ivanu Grčarju, kateri so našega dragega spremili k zadnjemu počitku in krsto okrasili z venci Najiskreneje se zahvalimo g. prof. Emilu Adamiču, ka. teri edini med jugoslovenskim narodom je povzdignil svoj glas, ter našemu Vilharju želel večni in mirni počitek. V Zagrebu, dne 8. marca 1928. Kettsl pogrebni »»Tod Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predo bri soprog, oče, brat. stric in svak. gospod Anton Jere gostilničar, posestnik in žnpan občine Iška Loka dne 10 t. m. ob 6. uri zvečet, po kratkem trpsjen u oreviden s tolaži i sv. vere, mirno v Gospodu zaspa Pogreb nepozabnega pokomika bo v ponedeljek 12. matca ob 2. uri pop iz hiše žaiosti, St elišKa ul. 10. na pokopališče na Igu. Liublj^na-Iška Loka, dne 10. marca 15-2S. ŽALUJOČI OSTALL •JUTRO* St. 61 17 Ne3e!Ja H, m. 1928 HENDERSON najpopolnejši motocikl-celi komfort modernega avtomobila Cena v Ameriki rlija kakor novih avtomobilov, za Jugoslavijo specljelne cene — 4cilinderski motor i brezslišnim tekom ter delovanjem brez stresljajev, zato najidealnej-ie vozilo za slabe ceste — edini motocikl na sveta • tekom nazaj — avtomobilsko kva-Silo — Boscb magnet, vsled česar brezhibno delovanje zajamčeno — mazanje stroja z ma, nometersko kontrolo PO ŽELJI: Zavora na PRVEM KOLESU, zračni čistilec, pnevmati- ka Straight Side največje dimenzije. Nadalj« Žcilinderski SUPEB X. izdelek tovarne Hen-derson. Najmanjša bencinska uporaba. Zahtevajte ponudbe! Na željo obročno odplačevanje do 18 mesečevi v _ v HENDERSON In SUPER X, generalno zastopstvo za Jugoslavijo O. ZUZEK, Ljubljana Tavčarjeva ulica 11 Cene ženskega volnenega blaga: Volneni po pelini Volneni ribsi Volneni še vi jot Din 55, 70, 90 Volnen« modne Din 98, 150, 200 Volneno raalično Din 70, 130, 160 Volneno sa kostume Din 90, 120, 160 Din 65, 120. 235 Din 130, 180. 250 Volneni gaberden Koverkoti Za Športne kostume Din 98, 120. 250 Din 160, 180, 220 Din 110, 150. 185 JOSIP ŠLIBAR, LJUBLJANA, Stari trg štev. 2! poleg Zalaznika ZAHVALNA IZJAVA. O. dr. L Raidojevu, Beograd, Kosovaka 43. Najprijazneje s« Vam zahvaljujem sa Val i-zboron lek Racfio»balzamika proti rev« mtatizmu. Nad 11 let nisem mogla hodi t L Zdravniki so mi rekli, da »e mi suši mo *e>g. Ko pa sem uporabila Vaš lek, mi jo pomagal, da zopet lahko hodim. Zato sem ga priporočila vsem bolnikom revmatizma v okolici. Spom/nila »em se, da baš danes 24. junija, na I vanj«, Vam čestitam in želim, da Vas Bog ohrani še mnogo let. Terezija Fran je Rednatča. Vfrrfe—Komah, Medvedica, 24. 6. 1926. Lek radia»balzamika izdeluje, prodaja ki razpošilja po povzetju Laboratorij RadSo balzamika dr. L Rahlejeva, Beograd, Ko: •ovska 43. To zdravilo dobite v vsaki boljši lekar» ni ira drogeriji Ia sole! im\ Klim raznovrstno mami fakturno robo, plat enim©, kratko in konfekcijo v vsaki količini po ugodni ceni Ponudbe z oznako vrat© robe hi količine na: Zagreb I, po&tni pretinac 173. vidim, ko tem enkrat kupil, da je veletrgovina R. STERMECK1 v CELJU nafbolfU vir za nakup sukna in kam* garna za moške obleke, volne, svile, ceftrja in delena za ženske obleke, platna oksfotda. modroti&ka, cvilha ter sploh vse manufakiure, ker je vse prvovrstne kakovosti iz najboljših svetcnmih tovarn, in mnogo nižje ce* ne kakor povsod drugod. Pišite takoj po vzorce na veletrgovino R. Stermecki, Celje št. 20. Naročila čez 500 Din poštnine prosta. Dnvan za iule »Amerikanac" Da bi se zadovolj i o ukus pušača, koji puše duvan na lulu, Uprava Državnih Monopola pre kratkog vremena je pripremila 1 pustila v prodaju iednu novu vrstu duvana, izradjeno? pretežno od amerikan-skog duvana ko.'i ie nazvan »Amerikanac« a koji svojim sastavom u potpunosti može zadovoljiti ukus pušača. koji žele da na lulu puše bolju vrstu duvana. Duvan za lulu »Amerikanac« pakovan je n paketu od 100 jtrama oba vi j en voštanom hartijom i aluminijevom folijom. a prodajna mu je cena 15 dinara jedan paket. Pušači lule mogu ovu vrstu duvana nabaviti n svakoj Samostalnnoj prodavnici duvana UPRAVA DRŽAVNIH MONOPOLA Odeljenje ekonomu© E. M. br. 6812-4434 Dobro je, da tonam vedno pri sebi * »PUBI« i naj j ač ji, najsigurneji, a ipak kot barftm * mehko gumasto specijaliteto. Dobi se v j vsaki lekarni na izrecno zahtevo, in to ▼ \ dveh vrstah »Pubi eifenbein« in »Pubi ■ transparent«. S ostanjeva drva za tanin in smrekove §korje, oziroma čreslo plačujem po najugodnejših dnevnih cenah in takojšnjem na željo akre- ditivnem plačilu. Ernest Marine, Celfe, Zriniskega ul. 4 Telefon interurban št. 136. SPOMLADI naj izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni JOS. REICH, LJUBLJANA POLJANSKI NASIP 4-6 Sprejemališče ŠELENBURGOVA ULICA 3 Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna. Cene zmerne. m ni t» ILOVAC II tvornca g inasth strešnikov in epeke Frohlich in Bicl^lep. Harlovac. Dnevna produkcija 100.000 komadov strel-nikov in opeke. Proizvajanje vseh vrst opeke in strešnikov ter vseh glinastih predmetov. — Posebno se priporočajo fa tovarn in dvakrat falcovani stre miki ▼ dovrfteni obliki ter po zelo ugodnih cenah. Dobavljajo se franko na vsako postajo. Olavno zastopstvo za Slovenijo: »EKONOM' osred. gosp. zadr. tjusliana lil Poletje se budi! Velika noč se bliža! Dospela je velika množina prvovrstnega blaga za spomladanske plašče, za obleke za ženske moške in otroke, vse v najnovejših modnih barvah in krasnih vzorcih. Prodaja se po zelo nizkih cenah na obroke pri Oblačilnici JURIJU" Ljubljana Mestni trg štev 17 I. nadstr. Telefon štev. 2829. NOVO! NOVO! NEOBHODNO POTREBNO vsakemu trgovcu, industrijalcu in obrtniku je popolno na novo predelana II. izdajo ADRE5AM n 1928 Kralievine Srba, Hrvata i Slovenaca V zalogi samo še malo število izvodov Okoristite priliko t Naročite takoj t Jugoslo vensko RUDOLF MOSSE A. D. BEOGRAD, TERAZ1JE 25 Nc t 182//7 67 Prostovoljna dražba. Dne 13. su&ca 1928. ob 9. uri se vrši v pisarni notarja dr. Kuharja v Kolodvorski ulici št. 3 Generalnega zastopnika za LJubljano in okolico sprejmem za predmet, potreben stalno v hiši. Vprašanja na R.DEUTSCH, Hotel Union, 12. t. m. do 10. ure dopoldne. solastne dedičem pokojnega g. Hammerschmidta, ležeče v Knaflovi ulici nasproti Kranjske hranilnice, ter zem ljišč, vpisanih pod vlož. št. 251 k o. Kapucinsko predmestje, vlož. št. 27U k. o. Petersko predmestje I del in vi štev. 292 k o. Trnovsko predmestje. Izklicna cena znaša za hišo v Knaflovi ulici dva milijona dinarjev, za zemljišča po 7 Din za m« zaokrožena na tisočake navzdol. Vknjiženim upnikom so njihove pravice pridržane Dražbeni pogoji med uradnimi urami v pisarni dr. Kuharja na vpogled. Štev, 3276, Razglas* Na podlagi § 2 kranjskega vodopravnega zakona z dne 15. maja 1872 dež. zak. štev. 16 prepovedujem vsako nadaljno pridobivanje mivke, peska in gramoza ob mostovnih kompleksih na Savi od Tacna do Sv. Jakoba in sicer pri tacenskem mostu kompleks do konec vasi Tacena pri črnuških mostovih od izliva Gameljščice do 300 m pod železniškim mostom in pri Sv. Jakoba mostu do 1,200 m nad mostom, to je do vštric sredine vasi Obrije. Na ostali savski progi med Tacnom in Sv. Jakobom je do preklica dovoljeno pridobivanje mivke, peska in gramoza. Prepovedani rajoni so označeni s tablicami na vidnem mestu. Prestopke te prepovedi bodem kar najstrožje kaznoval po § 11 ces. naredbe z dne 20. aprila 1854 drž. zak. štev. 96 z globo do 1000 Din ali z zaporom do 14 dni. Sreski poglavar v Ljubljani dne 2. marca 1928. Dr. Ferjančič 1. r. 1 KR. DVORSKI DOBAVITELJ 1 Tvornlca i rafinerija špirita, ter tvornlca likera, ruma, cognaca i ogljicne kisline veležganjarne rakije: SISAK, KOZARflC nudi iz svojega bogatega skladišča vse vrste priznanih kvalitet alkoholnih pijač Zahtevajte brezplačne aenikel Zahtevajte brezplačne cenike 1 ■ ■ m ■ ■ ■ ■ — ■ H „6 cillnderski 4 sedežni Monasiz „Renoult(C Poraba benzlna 9—10 litrov na 100 km. Strmine do 12% brez menjave prestav. Preden si nabavite avto, zahtevajte ponudbe od zastopstva „REN0ULT" LJUBLJANA Dunajska cesta tt 22 telefon štev. 2247. „SPECTRUM" d. d. ini. Kop ista, Dabsky in Krsti«, tvornfes ogledal ta brašenegs stekla, Lfrtljana VII, Medvedova hL 38, teL S43 Zagreb, Beograd, Osjek. Središnllca: Zagreb Zrcalao steklo, portaloo steklo, malteško steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih hi oblikah, kakor tudi brušene prozorne lipe, Izbočene plošče, vsteklevanje t med. Fina, navadna ogledala 85 Lepe oblike in polne grudi! dobi lakko raii duu Is dekl« v oajkrajlem Sms, ■ uporabo preizkušenega trn po tdravnikih priporočenega totiona «Jnoo» od dr. Dorraln« k Cie., Paril. S to canan}o masato doeelete pri najcakriljaiijUi jpndih ta vi dno obliko is polno formo Garnitura 88 Din — Centltoiia, koamot ta vod, Zagreb - Fliea bro; ST. Zahtevajte brespfo&ne itastrovane prorpefct«! II t «JUTRO» It 18 — Nedelj« 11. m. 1928 KcLročda. i tu ur* dopis* U&o&c, X. nuxLX oglasov. /4, pcjuzIl, /va, OgLcuru, odcUUk JUTRA ^jobljajia, PriUrtiotra. ul 4 CtJunmo rtzcmv parbu. irojuhuc« Ljubljana ji »J41 Tolafon, sbunika 2492 ll cihi i> a leis i trgovskima aU rtklamMga vuUcga usahabunda Dui.r-Kajmanjji, rsustk Puvta^.Pnstpjbina tahfro Ur* prubojbi nt /« itpodak obvum, z naročilom,, tiara ogLarnu. priobčijo Sprtftnatj* malih, oglasov za pru-iodn^o JUoilko JUTRA u, xaklju/l dxuir pmcL uusiom. Lisla, ob // uru. Pozstej* sprijih, oglas v bodoprt>~ obccsu, v m-asUdnp, Heotlkjs Usta, TaUforu staodkcL 24Q2 Organizacija stroj, in gradb. tehnikov Ima svoj redni letni občni »bor dne 8. aprila t. 1. ob •. uri dopoldne t Balonu restavracije Mrak, Rimska •mu. 7957 Naznanilo Oso] občinstvu naznanjam, da o tvorim novo gostilno ▼ Janševi ul. št. 15 m Bailgradom, 10. marca kjer bom točil pristna vina ter iice-l vedno sveža mrzla ln gorka jedila po zmernih cenah. Za obilen obisk se priporočata Ivan in Alojzija Miiller. 7356 Popravila klobukov •a dume in gospode spreje-Ka modni salon Stuchlv Ma?,ke v Ljubljani 7441 Motorje, kolesa itd. emajliram t ognju Liča-»je avtomobilov Id drugih ▼ozil ? prvovrstnimi emajli in laki Prvovrstno delo hitra izvršitev in najnižje eene A W?i*g. »ed'ar in ličar. Ljubljana 7. Sloven tka cesta (bivši Aero de-taima). 7690 Štedilnike Vnakovrstne - najfinejše mizne (Tischherd) ali z nastavkom, obložene s pečni-•ami, za vzidati, izdeluje ▼ najmočnejši izdelavi ter po najnižjih cenah Franc Muhovič, ključavničar — Rečica ob Savinji. 6987 Fr. Fujan, krovec Ljubljana, Galjevica št 9, pri dolenjskem kolodvoru 6972 Elektroinštalacije ■a luč in pogon, prodaja to previjanje elektromotorjev, mehanična delavnica. Elefktropodjetje, Ljubljana VII, Jernej^va cesta št. 5. Telefon 3252. 72 Odllvkl z loncem med. brone železo aiumi Sijum »Jugomot. Tržaška «esta 4. 7174 Vulkanlziram ne rrvte » v t o g o m » ter galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam Kolesa ir mo torje P Škafar Ljubljana Rimska »esta U I? Vrvarske izdelke »ajboljSe kvalitt-t* kupit--»aiesneje direktno v naj ▼ečjl vrvarni Jugosla vije Mehanična vrvarna Sinko Tee. Grosuplje 261 p.-_-- Fr. Šmajdek ključavničarstvo — Jesenice (e priporoča za naročila vseh ključavničarskih del. Izdelujem po najnižji ceni razne železne ograje, železna okna, vrata, štedilnike Ka vzidavo in pločevinaste, končno tudi peči in štedilnike na žaganje. 231 Fine moške obleke Izdelujem po 150 Din v Ljubljana, Ižanska cesta 23 7610 Izučenemu špeceristu mlajšemu aglnemupro dajalcu z d^bro predi d onmzbc, kt ie vešč več ezi^ov, se nudi, če je sposoben a potovanj' dobra bodoč o O > širne las oročno pisane oonudbe s prepisi spri čeva1 j.- p os i a ti o o ■■) „ Strem" jI v 500/78— !8' n' lNlWEKLA'Md d ^ageb, Marjvska 28. — 3579 a - IIIMM« uradnik neoženjen, z dobro tr jovsko prejiz »razbo k- ie 'ud sposoben z otovanje Ia popo no obvladuje sioveusk i iemšK |cik poUje as'noročno p sano ponudbo s pie >is> s,inč>-va: d .Eksistenca 202/28-1' * na INTrR REKLAM d d., Zago b Marovsna ulita štv 28 — 3 i 3-a — Mlajšega brivskega pomočnika -prejme brivski salon Ve-koslav Vvhornv, S'ovenj-gradec Nastop 15 marca. 7775 Pekovskega vajenca sprejmem takoj z vso oskrbo Naslov v og'asnem oddelku »Jutra* 7727 Pek. pomočnika mladega, ki bi raznasal tudi kruh. sprejmem Plača po dogovoru Naslov pove oglasni oddelek »Jutra» 7728 Ekspozitura ffJutrain naprej Gosposka ulica »t. 3,1. 7644 r ■ ~ Zimnice predel ju po 37.50 Din in Tsa tapetniška dela po najnižjih čem; h Slavič Franc, topetnik, Zabjak štev. 14. 8046 Urarska ln zlatar, popravila bvršuje najceneje in naj-precizneje Franc W5lflinsr, ara*, Gosposvetska ©e«ta i2 8055 Odeje fedeloranje in popravila po ftaročilu. vata za blazine, •deje itd. Rožna ulica 19 (Sv. Jakoba trg). 8029 Mayerhoferjev priročnik •pravnega prava, p« motnosti tadnjo izdajo ter Roll. komentar h jadikatnro železniškemu Obratnemu pravilnika — tadnjo iidtjo kupim Po-nuibe « točnimi navedbami in eeno na naslov doktor V Knaflič, odvetnik. Ljubljana Miklošičeva ce-•U 18 7439 Pozor ienini ln neveste! ŽimnSce teatra««). i>o*t»!jne mrele. |et<»n* postelje (zložljve) -Hvane 'n tx{^t B»1t« iKUlke »udi n»tc»i>-W Rudolf Radovan Krekov trg štev. 7 m Hotelskega vratarja veščega nemščine in italijanščine. kavcije zmožnega, z dobrimi spričevali, sprejme hotel Štrukelj. 7862 Trg. pomočnika vojaščine prostesa. samostojnega. s kavcijo izurjenega v delikatesni trgovini. sprejmem v večjo delikatesno trgovino kot popolnoma samostojnega vo-ditelja, proti dobri proviziji. — Ponudbe s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra, pod »Vodja delikatese.,' 7853 Mesar, pomočnika in prckajevalskega. kakoi tudi vajenca sprejmem — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 7836 Pletiljo t lastnim strojem sprejmem za izdelovanje volnenih prsnikov Najnižje ponudbe na naslov, ki ga da oglas oddelek »Jutra.. 7827 Izurjeno perico rabi Dijaški dom T Koče' ju s 15 marcem t. 1. 7799 Krojaškega vajenca sprejme taikoj i vso oskrbo v hiši Fr. Brodar, kro-'ač, Bistrica pri Tržiču. 7786 Krepkega učenca sprejme za čevljarsko obrt Fr Sušter, Ljubljana 7 Celovška cesta 84. Praktlkanta za pisarno sprejmem takoj. Posoj: lepa pisava in strojepisje. Lastnoročno pisane ponudhe pod »Vesten in pošten, na oglasni oddelek »Jutra. 7953 Vajenko za trgovino železničarsko hčerko, sprejmem s polno oskrbo Dopise pod »PoHrena deklica, oglasni oddelek »Jutri. 7940 Spretnega točilca e kavcijo »prejmem. Na-»lov pove oflašad »Idele* •htn*. šif ' Pletilja gre delat kot začetnica. — Ponudbe z natančnimi podatki na oglasni oddeiek »Jutra, pod »Pletilja 35». 7935 5 natakaric izvežbanih, nemščine zmožnih. od teb eno plačilno, s kavcijo sprejmem za letošnjo sezijo na Bledu Ponudbe z natančnimi podatki le pismeno na oglasni oddelek »Jutra. poŠ »Bled. 7497 Praktlkantlnjo z lepo pisavo, i znanjem stenografije in nemškega jezika, sprejme v poldnevno zaposlenje tiskarna »Ko-lektoT., Stražišče. 7785 2agar neolenijen. trezen in zmožen popravil — vojaščine prost, dobi stalno službo k venecijanki. Stanovanje in hrana v hSi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 7790 Krojaškega vajenca sprejme takoj Pagan, Mestni trg 17 . 8039 Vajenca poltenega, močnega in s primerno šolsko izobrazbo, ki Ima veselje do čevljarske obrti, sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši Prednost imajo sinovi železničarjev, zmožni nemščine. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 7797 Delavci! Za izdelovanje opeke rabim 3 paratije ročnih delavcev za svojo opekarno Prednost imajo oni, ki so tega dela vajeni. Franc Jerko, Ornuče, pošta Ježica. 7961 Prodajalce (zastopnike) po vsej Sloveniji, za prodajo izrednega predmeta, sprejmem — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Sigurna bodočnost.. 7977 Krojaškega valenca ln pomočnika sprejmem. Naslov v ogla* oddelku »Jutra.. 7970 Pletiljo perfektno, za nogavice — sprejme pod ugodnimi pogoji takoj firma J. Kušlan v Kranju, Gorenjsko. 7986 Dekleta sprejmem v boljšo hišo takoj za pospravljanje boljših sob in k 2 otrokoma. Biti mora dobro vzgojena, ubogljiva, zdrava in snažna ter vajena otrok, v sta rosti 18—19 let. Na»loT r of'»»nw «d£atk« «J»tra» Zastopnike sprejmemo takoj za prodajo lukrativnih predmetov proti fiksni plači Kavcije ne zahtevamo Pogoji: pošten in zanesljiv Žumbn lovič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 7663 12.000 Din mesečno lahko vsak zasluži g prodajo državnih vrednostnih papirjev na obroke. Ponudbe z znamko na Komandit-no društvo »Slavija. — Mojstrana. 7612 Damska krojačica samostojna, želi kakršnega koli zaposlenja Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Spretna. 7693 Kdor je priden lahko zaeluii letno 35.000 Din. — Pišite na podružnico »Jutra, v Mariboru pod »Novo. it priložite 20 Din za vzorce in navodilo 7772 Zastopnika sprejme za prodajo vrvar-skih proizvodov, vtvic. ne-oremočljivib ponjav itd proti proviziji veije podjetje Ponudbe z označbo dosedanjega zaposlenja na Publicitas. Zagreb, Gundu-lideva ulica 11. pod šifro »Za 15544» 7724 Agilnim potnikom ki bi hoteli vzeti seboj nov, majhen predmet za elektr razsvetljavo (En-gross), nudimo lep zaslužek Ponudbe na podružnico »Jutra, v Mariboru pod »Elektronoviteta., 7773 Potnike samo trezne, iščemo za vse pokrajine v državi. Zaslužek 2—500 Din dnevno Za kolekcijo potrebna kavcija ali garancija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Razpošiljalnica Vefra. 7959 Okoli 100 D dnevno na roko in visoko provizijo nudimo razpečevalcem predmeta Za letno sezijo, zastopnikom organizacijskega oddelenja Beograd, Zmaj od Nočaja 14. Vzgojiteljica zmoina »lov., hrvatskega in nemškega Jezika, i letnimi spričevali ln dobrimi referencami, želi službe. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Zmožna tudi šivanja.. 796 Šivilja sprejme delo na dom U trgovine Naslov poslati na oglasni oddelek »Jutra, pod »Poceni. 7985 Šivilja zelo fina, se priporoča In gre tudi na dom. — Sadar. Rimska ceeta 2/II. 7966 Zaslužek do 500 Din na teden lahko dobijo zgovorni delavci ali brezposelni — stanujoči v Ljubljani Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 7996 Zastopniki dobijo pri meni aktuelni predmet, kateri se da povsod in pri vsaki priliki lahko prodati Zanima brez izjeme vsako osebo ter Vam nudi kalkor postranski predmet najmanj 100 Din dnevnega zaslužka in več Kolekcija v veličini cigaretne doze Za originalni vzorec 100 Din jamčevine potrebno Izvolite pisati na na-slov: Vesna, Karlovac. poštni pretinac 1. 7990 Matematiko ln kemijo poučuje poceni akademik. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 8030 G fh Rotmau: Zastopnike za prodajo d'ž srečk na obroke Sijajni brezkonku renčni zaslužek; lahko po -lovanje — Raz*n izdatne provizije le posebna na grada za gotovo količino srečk Prijavite se takoj na Bančno poslovalnico Bezjak. Maribor. Gosposka ulica 25 6628 Zastopnike igilne, resnr In poltene, (a prodajo obveznic R a t o e štete [vojne Škode! oa obroke i I č e m o » v*eh večjih krajih Slovenije — Pri pndnem delo ie možno zaslužiti mesečno po več tisoč dinarjev Ponudbe n« «Po«est. Ljubljana Mikta šičev* cest* 4 48 Perilo sprejmem v pranje ta likanje na Krakovskem nasipu št. 14, pritličje. 7813 Zastopnike sprejmem za obisk privatnih strank. Naslov v ogl. oddelku »Jutra.. 8069 Preprosta ženska s pokojnino, dobi pri samostojnem vpokojencu na deželi, za mala hišna opravila stanovanje in hrano. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra, pod šifro »Prijeten dom.. 7924 šivilja ki razpolaga s strojem tn prostorom za šivanje — IŠČE KROJAČA ki bi preskrbe! skupno delo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 7885 Potnike zanesljive in po4tene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvor-nica pijač. — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28» na oglasni oddelek »Jutra.. 7944 Zastopnike (ce) sprejmemo proti zelo dobremu zaslužku za Ljubljano in vso Slovenijo. Javite se osebno v nedeljo med 9. m 11. nro na naslov: Boetič, Kolodvorska ulica št. 26/1, dvorišCe. soba 6. 7858 Zastopnike ki Imajo dobre zveze ▼ avtomobilski stroki, sprejmem takoj za razpečava-nje nujno potrebnega predmeta pri vsakem vozilu. Elfie-Schianchsohutz. Visoki zaslužek zaeiguran. — Ponndb? na Ivan Kenda, Mestni trg 17. med t. in I. uro. 8040 Preden je utegnil Debelinko edgororiti, je doktor prinesel kladivo in velikanske klešče. «N'u, kar usta odpri,* je releL — je za javkal deček. — (Debelinko sem, sinko kralja Debeluha, in iščem svojega očeta.* Nato je povedal svoje doživljaje. Doktor je nekaj časa poslušal. nato pa se je silno razhudil. je lavpil, «meni hočeš natveiiti laži? Sinko kralja Debeluha je utonil. Marš, slepar, izpred mojih oči!» — Rompompom! se je zakotalil malček po stopnicah in je ves obupan prijokal k lastovki. A ptička ga je potolažila: «Ne jokaj, skupaj pojdeva k njemu.* Lastovka je zletela čez balkon in Debelinko je spet odkrevsal po stopnicah na vrh. — cDečko je slepar.* je rekel doktor. — cJaz mu pa verjamem,* je dejala lastovka. — slor pove oglasni oddelek »Jutra.. 7744 Drva In žaganje prodaja dokler traja ul«. ga po polovični ceni parna žaga T Škofeljci Fran Martine«. 7748 Perje očiSčeno, za postelj«. di kg po 56 Din dokler traja zaloga A. E k a rt, Podova. pošta Račje 7711 Hrastove palice 27 x 87 m. od 1—1.80 m dolge, za vrtne ograje, vi-nograde ali metlišča po 50—70 par« komad nudi parna žaga »Zora., d. z o. z. t Črnomlju. 4641 Transformator (specialen) pripraven aa Cberamično industrijo, prvovrstna vsestransko uporabljiv« konstrukcija, ze!« ugodno naprodaj Pojasnila daje Jakob Baraga, kolodvorska restavracija, Celj« 7657 Gabrove sadike za liv plot, proda po do. govoru Ivan Gole, Zasip. pošta Bled. 7641 > Radio aparat Stiricevni. Reinartz. Vo m-pleten, ugodno prodam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Reinartz.. 7804 Trboveljski cement vsak dan »vel, v papirna, tih VTečah in TRAVERZB nudi Fr Stupiea, ieleznina. Ljubljana. 8584 Premog, drva, kokf a • z l J • aedi dralba »Ilirija. Dunajska eerta 44 poleg Iv Zakotnika). Telefon 8820 808 Ure, zlatnino »rebrn Ino in lepa darila nudi najceneje A. Fuchi. zlatar, Ljubljana« Selenburgova ulica Mer. • Drva 'irastova. parketn« »d tage ter mehka drv« pO lizkl eeni dostavlja na dom .■»rna fags V ScagneM Ljubljana ca gorenjskim ■iolodvorom 8t 4 Najlepša drva Oebia. VVolfova ulica l/O, a Triciklje * skrinjico ia napisom tvrA. ke, za prevažanje blaga, pripravne za trgoro«, pekarne in mesarje, Izdeluj« »Tribuna. F B. L., Ljubljana, Karlorska cest« 4. 48 p d oglejte zalogo <\ krasnih brzošivalnih V, »trojev, najnovejše 1*1 Iznajdbe moderno tehnike. Na U stroj šivate popolnoma enostavno vsakovrstno blago. naSitke ia čipke • cikcak Šivom, režete vezenine, guifbe in gumbnice Pouk v vezenju brezplačen — Prodaja tudi na obroke Ceniki franko. »tribuna. F B L., Ljubljana, Karlorska cesta 4. __48 «JUTRO» It . 7908 Pletilnl stroj Ml, prodam po ugodni oe-aL — USanko apretoem t breopiatol pouk. GradlMe Iter 12, dvorišie, levo — L vrata. 7918 2 moška kolesa Nael»r v ogiaanem delku »Jutju«. 7923 Kolo »«mk« «8tjr1a», 4 o b r o »hranjeno, po Kdo ugodni »eni prodam. KaMor pove •glasni oddelek «Jutra*. 7872 17 A. 2. panjev •cMh, obljudenih, l itde-laTiLm satjem v medii&a, prodam po 875 Din. kjckor fcadi orodje, Sebelnjak ta 4B AZ, po nizki ceni. Po- talla daj« F. Kobal v rem mecta. 7874 2 para dobrih 1 par i kih, 1 par lahkih ca deft-ka 14 1. it. 88 prodam za 220 Din Kje pove ogl. oddelek «Jutra». 8056 Izvoščekovo koncesijo i brventarjem, pripravno za artotakso, prodam. Ifarfov v otrlasnem oddelku Jutra 7807 Namiznih Jabolk lepih ima 200 kg naproda., Anton Hafner, Zabnica 29 pri 8kof^ Loki. 7909 Hruške ln Jabolka pritlikavce, bol j Je vrste — nudi y poljubni mnoiinl MaretiS, Ljubljana, Gerbi-8eva 7. 7344 Vsakovrstno tla to kupuj« trn aatriljlfc «eoa»> Cerne — JuveHr LJabllaaa. w«Oov» »Um i K Stare kovine art, rriaee. atakm fMe-riua, alamlnism, itrugovi-m ia medi, 6rk«, ideao, littae, rabljene (troj*, ate-kleaia« ta ostalo (teklo, •od«, kapujeaao Ia piaiamo aaJvUJ« dneva«. oe*e. — «r«rrometal», k. d- Xa-greb, Slovenaka aliea 11 44 Kompletni aparat za autogen. varjenje (SchweVaparat) manj«« vrste kupim Haalov v oglaenem oddelku " «Jutra>. 7779 Vrtne stet« ta isborao oimkuje pri »rteriocklerosi. • Plaalnka« C a J je prsten v plombiranih paketih po Dta 30 g napisom proizvajalca Lekarna Bahovec Ljubljana, K on g. trg (Dobi se v vseh lekarnah.) vogatao, Parcele l materij atom v iMdML Vaalov v Oddelka «Jntra>. iat» Prodata hiše in zemljišč IS. Mlea 1988 ob I. uri v pisarni notarja - - - - - - jrBSa HlSo ▼ Trnovem t j,kij— Oradalka aliea tt. i proda«. WI7 Stavbna parcela «fc Linhartovi uttei ugodn« naprodaj. Vaefev v «gla«. oddalka «iotra*. »11 takoj o dr. Kuharij Kolodvori rja, ___ _ ullea K. i. IakBcna eona I Pcmadb« * nudoV: Iv, 2 parceli njiv izborni sa sotcv, prodam. hii« v KaaOovi atid 2 mSiJoaa Dia, aa zemlji-U« po T Mia aa «'. Podrobno v pisani Ar. Kuharja. T887 Malontak, Laodi> Lokal ln sobo Mdlni m—«a, ptlyrav^ vsak« «fert, oddam. — ■a a«mU lokal prodam. Polzv« M v Novem Vodnmtu, Ciglarjeva ».804. 7084 - Novo 7845 Hišo Hiio s pekarno kupim v ielL P« v 8ob»«a* stanju, s pripravno za goetlbi«, tr-ii ?OTlao ia meaarijo, ■ v«U- „ ** te top« sa 10-12 vagonov Ponudb« aa oglasni ^ mo«ta« oddelek »Jutra* pod Hfro tehtnic«, rrinjAS hlevi za »Kupim*. 7840 | M ^aiSev prostora in «i- vinaki hlsrv, vm ok glavni Lokal ■a trgovea ali obrtnika — na proa«ta«m kraju oddam takoj. Naalov v ogl. oddelku •Jotra*. 8088 Majhno posestvo 8 oral«, lepa zidana hita • 5 prostori, u 20.800 Din takoj proda V Flelseh — Zbelovo pri Poljianah — Slovenija. 7884 hlsrv, tm os glavni eeeti, prodam a& oddam v najeva pod ugodnimi po-aa Prag«rskem it. 48. 7752 dobro totkl vzamem v najem v msetu ali aa detel, event. kupim pod dobrimi pogoji. Ponudb« a natančnimi pogoji na oglaeaA oddelek »Jutra* sod ««Pkarna*. 7925 T812 V*rajem N« I 486/28—1 Razglas I Gostilno Okrajno soditi« v Novem dobro ldočo, vzamem mestu bo potom proetovolj- najem, najrate aa Stajer-n« iavn« draib« prodalo akem. Ponudbe na oglasni •nonadstr. k I i o v Nov«m mesta 8v. Florijana trg 123 obsegajofto 8 stanovanja ia pripravno z« marsikatero | obrt. das 17. aprila 1928 ob 10. uri dopoldne, soba 8 — VzkBcna eena 100.000 oddelek »Jutra* pod iiiro »Prometna 48*. 774« Družabnika (co) s v«Sjim kapitalom rabim aa avtobueo« zvezo. Po-. _ M nudbe aa naalov: Mlekarna TraVOlk Poiar,^ Ljubljana, Ahaclj^ | T pHbliini izmeri 18.000 m* prodam po 5.50 Din na Dolenjski ee«ti. Polzv« M Dolenjski (M»t1 it. 72. 7808 va oeeta. 8006 Družabnike z 10-80 000 Din »prejmemo v dobro vpeljano podjetje v Jugoslaviji — brez | konkurence, kovineka industrija. Naolov v oglas, oddelku »Jutra*. 7170 Gostilno aa d«tsil iMem v na.jem ali ratun, »teni s posestvom. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra* pod ilfro «Agil«a 99*. 7899 Skladišče v UHini glavnega kolodvora oddam v najem. Na-slov pove oglasni oddelek •Jutra*. 7921 Letovlščarfl Prodam lepo stanovanjsko bilo z vrtom sadovnjakun, 5 Družabnika sprejmem govnko Mto aa Gorenj- obrnejo tkem, v razširjenj« trgova- dobe t nja na debelo. — Potrebno »Jutra*, minimalno 50.000 Din, tem ve« tem boljel Stanovanje et«. v htfi. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Merkur-Triglav*. 77V8 Gostilno i • -«i oddam v najem na prom«*-8 mniut od J">etni s" oL ^ 7S9fl| nlici v sredini mesu takoj oddam Pojasnila daj« A Mastnak, Celje, Kralja Petra cesta 22. 7728 Hiša Novo pritlično hišo sredi mesta, z 8 stanovanji | Zleni Jami, pri tovarni U Trgovino 250.000 Din pod ugodnimi Galanterijske ali Špecerijske pogoji. Naslov v oglasnem strote kupim, oziroma vza- — — . r... _____cm A i . odilefku »Jutra*. 6916 Hišo mem v najem. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »M. K. IT*. 7679 za lep, prodam za 50.000 Din. Sedaj nastanjenih 5 strank — mesečna brutto najemnina 1175 Din — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7627 s B sobami ln verando, ob i T____ . , ... _ ,„ . , I glavni eeeti, z 2 vrtoma to TrgOVSki lOKal Trg. hiSO na deželi travnikom v izmeri 2 ora- v sredi Maribora i plsar- plačam do 200.000 Din — lov, vse v dobrem stanju niSkimi prostori oddam Prodam pa dobro ln tudi na lepem prostoru, | opravo, primerno gostilno in mesarijo itmpoTd "Sodni "' Breznik. Celje, Dolgo P^ mi pogoji. 7751 manu- fakturno." papirno ali galanterijsko branžo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra*, Maribor pod »Trgovina*. 7480 Hišo z gostilno Lepo P°sestvo Skladiščne mesnico in ledenico, založeno z ledom in gospodarskim poslopjem prodam po dogovoru Naslov v oglas. 75" oddelku »Jutra*. v Savinjski dolini, 20 oralov zemljiiča, hlSo z opeko krito, vse v dobrem stanju, prodam zaradi bolezni. Naslov pove ogleeni odd. »Jutra*, Celja. 8052 Enonadstropno vilo novozidano. blizu obrtne šole prodam Stanovanje kupcu na razpolago Pis- ali veni, graj iji prostore velik«, suh« in iveU« vodovodno, plinsko to električno napeljavo, pri. merne tudi »a industrijske S" rostore, ležete v sredini laribora. ugodno oddam zs dobo 5 do 10 let Po _ - nudbe na ogl odd. »Ju Jfko posestvo v Slo- | tra, Maribor pod »Skla Graščino kupim. Ponudbe na diSče* mena vprajanj« na oglasni podružnic« »Jutra, v Ma- 7481 oddelek »Jutra* »Vila 300.000*. pod šifro 7857 riboru pod »Plačilo v go-1 tovini*. 80641 Krasno posestvo periferija Maribora, 18 % orala, vinograd, sadonosni-ki, gozd, dobičkanosno gospodarstvo, lepe in močno zidane hiše, bogati ilv in mrtev inventar, naprodaj. Priložnostni naknp, nizka cena. — Milan Markovič, LajteTsberg 256, Maribor- Miklošičeva cesta 4 Pesnica. „ Posest" Realltetna pisarna družba t o z. LJubljana Re8tavraclJo z dobrim prometom prodam radi družinskih razmer zelo ugodno v centru Zagreba. Potreben kapital 80.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 7835 prodaš vilo. novozidano, visoko- Enonadstropno hišo pritlično, eno peteobno, , 4 eolMuni kuhinjo, jedil-eno dvosobno stanova- no shrambo ^ verando, z nj«, elekUoka, vodovod, | dwrl3jem ter prostornimi Prostor v sredini mesta oddam za lokal aH pisarno. Pojasnila oglasnem oddelku Jutra. 7809 Lokale v Murski Soboti i^sfrf h«*1111*' " obTt 4l! M "lo prometnem primerni ceni | oddam " proda Janko Filec, Novo | mesto. Dola ulica itev. 81. 7642 Po*estvo njiv«, travniki, gozd, gospodarsko poslopje, 2 hiši. ugodni vinograd, bo po centra. 200.000 Din. HIŠO, enonadstropno. več stanovanj, trisobno, razpoložljivo po dogovoru, 500 kvadratnih metrov ▼rta. pri Sv. Petru, 180 tisoč bin. HISO, vUokopritllčno, pet dvo- In enosobnih stanovanj, 800 kvadratnih metrov vrti, Odmat, 130 tisoč Din. i ----- ^ i . „ . HISO, novozidano, vrt, | P°st» Bostanj ob Savi. Rožna dolina, 60.000 D. HISO, novozidano* 2 sta novanja po 2 sobi, pri' tikline, vrt, Rožna dolina, 135.000 Din. HISO, s pekarijo, prostoren lokal, delavnica, 4 stanovanjski prostori, elektrika, prometna cesta Ljubljane, 150.000 D. :'oleg tega večje število pod ugodnimi pogoji v najem So trgovski prostori i tremi portali — zelo primerni za modno trgovino in tTgovino s čevlji. Naslov: Hartner. Mur- ska Sobota. 7795 Lokal ceni prodano 18. marca na vsled preselitve oddam Volčji lajni pri Topolovcu. Ljubljani, Poljanska c. 27 . • ■ «*--. 7870 7796 ! GssIFbo v m Lepo posestvo v bližini Maribora * vi lo in gospodarskimi po- na najprometnejii cesti, slopji, 9 oralov zemljišča velikim prometom, prodam 300.000 Din z hi3no opra- takoj zaradi bolezni. Kom vo, živino. — Posestvo pletna oprema gostilne, ki v Ljutomeru, sijajno leže-1 sestoji iz 2 krasnih sob in če, prvovrstno jecuMlem-1 pritiklin. Cena 20.000 Din •tavbišč ob Dunajski ce- sk0 vino. 22 calov (7 let- zaloga pijače po dnevni cesti 22.. 25 Din, za Be-1 nI vinograd) s poslopji, in-1 ni Terasa pred hišo. Sta-žigradom po 25. 27, 30 dinarjev. v Trnovem, Rožni dolini, centru me- . čt-a, razne tTgovske, go- co ter z velikim vrtom za niče. Prevzem takoj. — ni vinograd) s poslopji, in- ni ventarjem in živino vred novanje za gostilničarja ceno 4(10.000 Din. —I Nizka najemnina. Naproda, Vile s 5 sobami, kopalni- naravnost od hišne posest -tilniške. obrtne hiSe. kmeSka posestva, industrij« itd 8020 250.000, 160.000 Din. Pi- Gosfilna pri »Ličkom sarna »Rapid*, Maribor, njetu*, Zagreb, Savska Gosposka ni. 28. 8065 i it. 109. Svetel lokal Aaiaval«* ali oddam TprataK aa ». 784« Pekarno kdočo, M Lokal ia manjio travrteo proaaetnsm a*M v LJubljani (event. t»dl z laven tar jem). Ponudb« pod »50 tys* aa oglašal oddelek »Jutra*. 7947 ftanvranja Stanovanje 8 sob In pritiklin telim ma maj. «v«nta»lno avgust na Mirju. Blelweleovi oesti ali v bliiini. Ponudb« aa ogl oddelek »Jutra* pod iiiro »Dogovor*. 7768 Stanovanje 2 »ob, kuhinje ln pritiklin želi mirna stranka s 1 majem v sredini mesta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »800—1000 Din* 7757 Stanovanje s « sobami, kopalnico to drugimi pritiklin aml želi mirna stranka z enim Šoloobveznim otrokom v sredini meeita s 1 majem. Ju nijem. julijem ali avgu stom Evsntuelno zamenja stanovanjem iz 8 sob In pritiklin Cenjen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »0. J.» 7782 Stanovanje 1—I »ob. kuhinj« in prHi-klln želim »a maj ali tudi pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro »Suho in soinčno*. 7077 Stanovanje 2—8 »eb ali enodružinsko hiio, po motnosti z vrtičkom litem aa takoj ali maj aa periferiji Ljubil! Ponudb« na naslov: Jote Rozman, anonino podjetje Miklošičeva 8. 7596 800—1000 Din mesečno plačam za primerno stanovanje v mestu -Cenjene ponudbe »a ogla* oddelek »Jutra* pod šifro »Stan 800*. 7521 Stanovanje 2 »ob. kuhinje ip pritiklin v solnfinl legi. 10 minnt od kolodvora takoj oddam v grada Viinji potok v Višnji ori. 7330 Stanovanje lepo. obstoječe U 8 »ob, kuhinje in kopalnice, oddam proti predplačilu sa oar let Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7841 Stanovanje 2 sob ia kuhinje, i vrtom ia »o-uportbo kopalnice in pral niče odda z majem Pokoj ninski zavod na Brinju 1 5203 Stanovanje odda« obrtnika aH ritn kalodvo-i*, s «J«Wr. ia—ratliavo, proti takojtalea« odkupa ■Mdnitode* kit« a vrtam. Pojasnila v Ljubljani, Do-taajak* ««sta 29. T918 takaj oddam Stanovanje v aovi hiši, s po«ebnlm vhodom in ri«ktr. razsvetljavo, obstoječe li t »ob, predsob«, kuhinj« to priti-dto oddam » 1. aprilom v Rotai dolini, sssta IV/26. 7878 Stanovanje to kuhinje t«Um aa 1. maj, me preveč irrsa BM«ta. Ponudb« a aavsdbo cene na oglasni oddelek »Jntra* ped iifro »Dobro plačam takoj*. 8047 Samo 2 odrasli osebi brez otrok, želita itan o vanje 2—8 »ob sa april ali maj. I. Grli Id, Metelkova it. L 8054 Mlada zakonca želita stanovanj«, »obo to kuhinjo v mest«, plačata 400 Din mesečno. Naslov pod »400 Dia* na ogL odd »Jotra*. 8061 Sobo prt«« ju, a rretljavo oddtm I gospodičnama ali gospodoma po ni **nl. MlklM, Trta-ika oesta U — Lapa pot 8. 8007 VTehrana, »preja Katar Prijazno sobico z elektr. razsvetljavo od' dam (olidnl gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7817 Sobo s separiranim vhodom telim za stalno. Ponudbe na lasni oddelek »Jutra* pod april*. 7811 Mirna dama teti veliko, Meto, prazno sobo ali sobo in kuhinjo za 1. apriL Ponudbe pod »M. S.* na oglasni odde- lek »Jutra*. 7860 Prazno sobo soinčno in veliko, oddam Majetrovi ulici 14. 7938 Sobo svetlo ki zračno, takoj poceni oddam. Naslov T ogl. oddelku »Jutra*. 7919 Gospod stalno nameičen, leH i 1. aH 10. aprilom sobo s strogo separiranim vhodom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra* pod »Stalni 49*. 7949 Prazno sobo separirano, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku < Jotra*. 7939 Lepo, zračno sobo separirano. oddam event. s hrano Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7941 Sobo prazno ali opremljeno — soinčno, a poeebuim vbodom liče gospodična. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Clfta«. 7901 Elegantno sobo v vili, z vbodom iz stopnic, s prvovrstno domačo hrano ta vso oskrbo oddam solidnemu ta stalnemu gospodu. Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 7915 Stanovanje v sredini mesta, T m. nadstropju, soinčno, 8 sob« in pritikline, oddam za 1. maj samostojni vdovi ali odrasli rodbini. Potrebna popravila v atanovanju preskrbi stranka. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 7995 Sobo 1—f »ob. kuhinje ln pritiklin oddam na Glincah 1/6 7606 Kdo v Sp. Šiški eprejm« na hrano ln stanovanje učenko — 8 let. Ponudb« na oglae. oddelek »Jutra* pod iifro »Popolna oskrba*. 7816 Opremljeno stanovanje s kuMnJo telita 2 osebi za nekaj mesecev s 1. majem t. 1. Ponudbe pod «W 75* na oglasni oddelek »Jutra* 7918 Mirna stranka 3 oseb želi stanovanje sobe, kabineta, kuhinje in pritiklin. Nasflov v cglae. oddelku »Jutra*. 7914 Stanovanje z 1 tn 2 sobama ter priti-klinaml odda takoj Martin Nedog. Sp. 9Uka (Kolonija Bajtar). 8023 Stanovanje 1 aH 2 sob In kuhinje iell mirna boljfta stranka, brez otrok, za april. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Cisto It. 2*. 8049 Stanovanje 8 sob tn prMJkUn oddam s 1. julijem v novi vfll za Betierradom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 7888 Boljša stranka brez otrok (8 osebe), teli za avgust lepe stanovanj« v mestu, v stari hiši--- 2 sob s predsobo, kuhinjo ln pritlklinaml. Plača dobro. Naslov v oglasnem oddelku »Jotra*. 7848 Stanovanje suho. zračno in soinčno. v mirni hiM, obstoječe iz 1 večje aH 2 manjilh sob, s kuhinjo in pritiklinami. v Ptnjn ali v Mariboru teli želi drž vpokojenec z ženo — bret otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani pod »Stanovanje Ptuj-Maribor 100*. 7788 Majhno Sobico majhno, oddam na Starem trgu 8/1. 7950 Sobo s predeoMoo. elektrik« ln stTogo »epariranim vhodom oddam s 15. t. m. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 7905 Izložbo oddam. — Istotam oddam sobico gospodični. Naslov v ori " dalki oddelku »Jutra*. 7954 Lepo sobo lepo opremljeno, v sredini mesta oddam s 15. marcem — na željo prazno, oziroma t prebrano. Naslov v ogl. siku »Jutra*. 7908 Lepo sobo oddam taikoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 7980 Opremljeno sobo t električno razsvetljavo ta separiranim vhodom oddam po zmerni eeni. Naslov oglasnem oddelku »Jutra* 8024 Prazno sobo parketirano, s Krog« separiranim vhodom, v centru mesta oddam « 1. aprilom. Naelov v oglasnem oddelka »Jutra*. 8014 Gospoda sprejmem na «tanovanje_ to hrano. Naslov pove oddelek »Jutra*. Opremljeno sobico soinčno. takol oddam gospodični. Naslov v ogla*, oddelku »Jutra*. 8036 2 postrežnlcl itčeta pooeni prenočišča. Ponudbe pod »Postretnloa* na ogl. odd. »Jutra*. 8073 2 otroka jm« v dobro atariaa dolina, oskrbo Ivajgsr, Bolna ta 17 — M. 12. T910 Dva dojenčka saaga od • mesecev, drm-z«ga «d 1 Ista naprej — aprejm* v raj« aaeeboiea. Ceajen« ponudb« aa oglas, oddelek »Jutra* pod iifro »Dojenčki*. 8050 Uganka Je rešena Zahtevajte in rabita »Cap tolin*. •SKOVIRJU. znižana naročnina! Vsak« drugo soboto aa 16 straneh v Ljubljani izhajajoči bnmoristi&ni list »Skovir* a« ie znatno pocenil Naročnina J« zaitana od 28 aa 19 D>a četrtletno itd. Posamezna itevilka v prost prodaji stan« odslej namesto 4 1« 3 Din. Dobite ifa v veeb prometaejših trafikah Slovenije Naročite pa na naslov: Uprava »Skovirja*, RoŽsa dolina. Cesta H/18, potta Vič. 8025 Obletnica aaJtMga prvega svidenja — 16. Spomini aa Teb«, mi tojtajo UriJcnJ«. 1M T« rtdoti ta » Teboj go-voriM — Tvoja Data. 808« Katera brlnetka simpatična, bi M hotel* upomati • aličnim uradnikom železnice, len itev ni izključena. Pogoj: Starost od 19 do 26 tat ter srednja, ljubka postava. Dopisi brez aH s slike, ki so vrne aa ogl. od. »Jutra* pod značk« »Zaupno*. 8008 'd a IZ** A Mlada gospodična izredno simpatična, aao bratec*, z večjim prem oženjem. UM znaaia z boljšim gospodom od 20—80 let, v svrho poznejše ienitv«. — Dopis« s aliko, katero vrnem, na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Zvesta*. 793« Peka bi poročil« takoj. Imam »vojo pekarn* Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra* pod »2enitev takoj*. 7878 Drž. nameščenec star 26 let, se teli takoj poročiti z gospodično v starosti 18—22 let, neoma-deievane preteklosti — p« poklicu iivilja ali slltao. Resne ponudbe s sliko, ki jo takoj vrnem, na oglasni oddelek »Jutra* pod ttfre »Uniforma*. 7600 Osamljena dama na deteli, želi veselega dopisovanja v svrho zabave z inteligentnimi gospodi. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Saturn*. 7548 Kdo M pomagal poMeni gospodični do eksistence ta posodil 6000 Din proti visokim obrestne in garancijt. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod ilfro »Hvaležna 65» 7865 Mlajša gospodična popolnoma brez ->akega znanja, želi dopis« -atl z resnim gospodom, v svrho razmotrivanja življenja. — Cenjene, le resn« dopise, č« mogoč« s aliko, katero na zahtevo vrnem, na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Kaj j« cilj življenja?* 7907 Ako hočete vedeti Vašo prihodnjost pojdite takoj k «4avn«mu grafoloru, IA bo prečita! iz Vaie rok« in pisave. Važno za trgovo«, rokodelce In privatnike. Sprejemal Llcvd bom dnevne v hotelu 7908 Trije «falotje» kateri »o te naužili vaako- vmtnega žvljenja, iščejo znanja ■ tremi poštenimi punčkami, v svrho ženitve Ponudb« t slikami na ogl. oddelek »Jutra* pod šiframi »Janezi II*. III. sli IV 7926 Akademik star 22 let, teli sebi pri-merns gospodične. Cenjene dopise s sliko na oglaeni oddelek »Jutra* pod šifro »Intimnost*. 79Ž7 Gospod z večjim industrijskim podjetjem, iell znanja z dobro sltulrano gospodično, staro do 20 let. Samo resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Sreča 28*. 7928 241etnl posestnik trgovec in gostilničar, Iell znanja z gospodično, ki bi imela veselje do g o spod io j. stva. Ponudb« t slreo na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Idealnost I*. 7929 Ljubljeni! Vzela na znanje! Tvoja t*-"KedaJ Ija — moja željat zašije tisti dan? 7889 Starejši gospod (ločen) ieli znanja » starejše gospo. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Golobček*. 7905 Samostojna gdč. inteligentna ta simpatična, želi Iskrenega prijateljstva > starejšim, dobro situira-nim. resnim gospodom. — Dopi«« na oglasni oddelek ♦Jutra* pod »Nada življenja*. 7909-a Vdovec bre« otrok, Ieli ananja a gospodično ali gospo, ki bi imela manjie posestvo a?i kako trgovino. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 7614 Tri Hrvatice temperametne, tuje v Ljubljani. žele divertimenta pri »ličnih kavalirjih. na oglaeni oddelek »Jutra* pod iifro »Blond*, »Brine- ta», »Črna*. 7960 Josiplna A. Dvignit« pitano pod Hfro »Razočaran*. 7978 Hiromant por« prošlost, sedanjost ta bodočnost. Octan« vključno do 18. t. m. Sprejema od 10,—12. ta 8.—«. ure. — V. Ttmofejev, LJubljana, hotel Lloyd soba itev 10. 7971 Inteligentni gdč. arazikalični, telita znanja t enakmi gospodi de 27 let v svrho skupnih Izletov. — Dopis« Je poslati na oglas, oddelek »Jutra* pod ilfro »Blondinki*. 7992 Osamljenec teli znanja z žensko, ki govori italijansko, francosko aH nemško. Dopise na ori. oddelek »Jutra* pod iifro »Napoli-Mesdna*. 7980 Gospod M lat star, s pohittv«*, teli poročiti mirno ta preprosto, 20—25 let staro gospodično, ki razpolaga a 2000 Din. L« resne ponudb« sliko, kater« tak«] v» nem. na oglaeni oddelek »Jutra* pod iifro »Krasni maj 28*. 7994 Klavir kupi Bokoleko d ruti v« t Zagorju ob Savi. Ponudb« na isti naslov. 7728 Kratek glasovlr s krasnim glasom, je zel« poceni tudi na obroke naprodaj. Ponudbe na ogL odd. »Jutra*, Maribor p>od »Glasovir*. 74S8 Planino dobro ohranjen, kupim. — Ponunb« z navedbo oeas na oglasni oddelek »Jutra* pod »Rabljen*. 79S1 Koncertni planino »Lauberger ta Glasa* predam. Ogled med 8. ta i. uro. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 7948 Kratek klavir ta kuhinjsko opravo pr*» dam v Mariboru, Frančiškanska ulica ti. 7808 Planino kapim. Ponudbe z navodbo cene na naslov, ki ga dobite v oglasnem oddelka »Jutra*. 762« Dolg klavir ' brezhiben, z dobrim gia-Atsn prodam radi poman^ kanja prostora. Naalov V oglasnem oddelku »Jutra*. 798« Lep gramofon proda Gerftak, Ahacljeva c št. 10, vrata IV — mestna hiša. 797» Planino zal« dobro hranjen, skoraj nov, poceni prodam. N* slov pove oglasni oddelek »Jutra*. 8001 Krasno kravo rimendolske pasme, z dr» gim teletom proda Avgust Kuhar, Verče, p. D. M. v Polju. 770« Istrijanskega braka ptico 4—0 let staro, belo, resodlako, proda L fttr-sager v Badovljiei. 7791 Koze star« Ia mlad«, ai»ih| v Mariboru, Melj4ki hrib 981 Pes nemtki ovčar, star T na secev, čistokrven, a rodov« nikom, naprodaj. Pojasnita v kavarni Prisank, Kranj* ska gora. 774T Bastarde od HKka ta kaaariOarvfca, prodam aH zamenjam aa narcerj«. NasLov odd. »Jntra*. Nemški ovčar Ugodno naprodaj. 9 mesecev star. Cibej Frane, Mrl« Zidani most. 8008 Najbridkeiša Izguba J« izguba las ta t« preprečite edlnol« s uporab« «CaptoMna*. Važno za dame »8ANTBLA*, higijenska »rt aa izpiranj«, leči brso »BeB svet* (Fluss). — Priznana špecijaHteta po 80 Dta v vseh takaraan ta drogeri- Jak. not Vsakovrstne Informacije trgovska, gospodarska ta pravnHk«, najzanesljivejše ter naitočnejie daje za ve« Vojvodino proti povračila stroškov Slovenec s prvorazrednimi zvezami. Za od> govor 10 Din v znamkah. Subotica, Poitanski preti* nac 74, Uradi, iole, bolnic«, gostilne, lastniki i.y-«ui, delavni« in sasebniki naročaj« PATENT LEPE-DOBRE SOL2DNE Sma-jlrvt oklep 2fecL-ro kci-mrvi MALO GORIVA. D OLGA PRIJETNA GOR KOTA Zaloga: IMŽ.GIEZELJ Ljubljana-Šiška Jernejeva 5. (dv«»\46t pod Caloviho c«stoS8) PROSPEKTI DOMAČA PRIZNANJA Š*UTZPEČI= Ravno tam sastopstvo sa male Voithove turbine in Conzove elektromotorje. Tel. 3252 oblastveno boncesloniranl vodovodni inštalater se priporoča slavnemu občinstvu za vsa stavben« kleparska dela kakor budi vodovodnih naprav v zgradbah in privatno — Naprava modernih kopalnic, umivalnikov bidetov stranišč. pomivalnih mi? za kuhanje s toplo in mrzlo vodo ter vseh drugih sanitarnih naprav Proračuni se izstavljalo brezplačno. Točna postrežba! — Najnižje cene! IVAN ZAKOTNIH MESTNI TESARSKI MOJSTER Tclcf" " 878 Tsakevrstaa tesarska dela, nrterae lesene stavbe, •strešj« za palače, hiie, vile, tovarne, cerkve ia ^ gvoaike; stropi, runa tla, stopnice, ledenice, pavi* IJonl, verande, lesene ograje Ltd. Gudba lesenib mostov, jezov is mlinov. Tovarna furnir*«, Parna laga. O-t MMMMMMIlllMMMtMMMIltMIMMMtMM IIM>M«>tl» Novo koio lica! • «▼«■— — i. mf-rečJIm Inna amkm koemetik* To BMlioia b« oloiko sredstvo »d dr. Dor-raine 4 Cie., ParU, odctra-ojaj« t 10—14 dneh vse nečistoče Hea., kakor bore, nabore, mrlje, gnibe, hra-p»ro«t, rdečilo. bobnljiee, namrečkano kolo, liSaje ln maMobo Kota lica postane •Imftttna, barinnaato nefn» kakor malega deteta. a Ugled lica j« pomlajen ta mnogo let Nebrojne pdinantce »o T«kwnTi na vpogled Garnitura 92 Din. Centifolia koemet ta vod, Zagreb, lllca broj 37. — Zahtevajte ilustrirane prospekte zastonj! U resami Din 450-- »l l m V mrazu, megli in ob slabem vremenu ne hodite z doma ne da bi vzeli v usta pastiljo LDA" II ki Varn prihrani in odstrani nahod, groool, katarje, bripe. miluenco, naduho i. t. d. — Toda predvsem pazite, da dobite izvirne U 19 Dobe se v vseh lekarnah in drogerijah. Vsakovrstno trgovske knjige, Strace, mape, noteze, herfearij«, o