Štev. 4.
V Mariboru, 25. februarja 1893.	Tečaj XIV.
Izhaja JO. in 25. dne
' vsakega meseca .
Stoji za celo leto 3 gld. pol leta 1 fip četrt „ ■— „ 80 (Posamezne štev.
15 kr.) Oznanila, lkrat natisnena, od vrste 15 kr. Naročnin a, oznanila in reklaiuaeije
pošiljajo so u p r a v n i š t v u v Maribor. Odprte reklamacijo so poštnine proste.
Grlasilo
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev'
Iz a.a,ja,te.lj In. urednik:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo so uredništvu v Maribor, Keiserstrasse 8.
P i s m o m, na katera se želi odgovor, naj' se pridene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo.
Ncfrankovana pisma sc ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslano knjige se ne vračajo.
O prostoročnem risanji brez stigm.
Zdi se mi, da v nobednem učnem predmetu ljudske šole ni pouk tako malo plodo-nosen kakor v risanji. Kako to? Zato, ker se splošno še vedno riše po. stigmali ali pikali. Smoter risarskega pouka se po mojem prepričanji ne bode dosegel tako dolgo ne, dokler se pikičaste risanke ne bodo iz šol popolnoma odpravile.
Risanje po stigmali naj bi se •torej povsod umaknilo risanju brez stigm in sicer iz teh-le razlogov.
1.	Stigme ovirajo učenca v prostem kretanji po risarskem papirji; vsled tega je risanje po pikali le bolj mehanično snimanje (kopiranje), pri katerem razum učenčev nič ali le prav malo sodeluje, oko in roka se le neznatno vadi. Zato so otroci, ki so po jedno, dve in tudi tri. leta risali po pikah, pozneje pri prostem risanji sfcoro ravno tako okorni, kakor oni, ki še niso nikoli risali."
Pri risanji v pikičaste risanke jc mer in dolgost vsake črte kakega lika (podobe), že določena po pikah, učencu je treba paziti le na to, da potegne črto do prave pike. Ako se pa riše na papir brez pik. mora ucencc dobro prevdarjati, kako bode lik narisal; za vsako črto mora prej z lastnim očesom presoditi na papirji nje mer, začetek in konec; oko se nadalje vadi v razdeljevanji Črt na jednake dele, roka pa se uri v potezanji daljših, nepretrganih črt.
O liku (podobi), ki ga je učenec narisal na prazen (nepikičast) papir, more torej res reči, to je njegov lastni izdelek; ne tako o liku, narisanem po pikah, kajti tu je bil osnutek (mreža), ki je podstaVa liku, že narisan. Ker se pa človek nad tem najbolj veseli, kar je proizvel sam brez tuje pomoči, zato imajo
2.	otroci, ako učitelj postopa metodično, do risanj'a brez pik največje v<
e, v
'tem ko se mora priznati, da pri risanji po pikah otroci to njim prirojeno veselje izgubljajo.	■
Nekoliko je vzrok temu tudi to, da otroci na pikičastem papirji dostikrat potegnejo črto do neprave pike, s čimlir podobo popolnem skazijo, kar se pri prostem risanji redkokedaj zgodi
3. Po jednako narazen stoječih pikah se mnogi lepi in za vežbanje v risanji zelo pripravni liki ne dado narisati in sc morajo torej opustiti, če se riše v pikičaste risanke.
Menim tudi, da, če so računski in lepopisni zvezki s križevatimi črtami očesnemu zdravju škodljivi, mora istotako veljati o risankah z gostimi pikami.
V obče smatram jaz risanje po stigmali za igračo, ki sc naj goji k večjemu v otroških vrtih, a v šoli naj se pičlo odmerjeni učni čas, namenjen le resnobnemu delovanju, s tem no trati.
♦ Tej številki jo iiilložeuo vabilu k uaroobl uh ,,Kmetovalcu", ♦	^
Najtehtnejši ugovor proti odpravi pikičastih risank iz ljudske šole je ta, da je baje risanje brez pik v pričetku otrokom pretežavno. Ta predsodek o brezpičnem risanji sem še pred štirimi leti tudi jaz imel in z nekako bojazljivostjo sem 1. 1890. uvedel na svoji šoli sploh le brezpične risanke. Priznati pa moram, da sem danes tega jako vesel in me le greva, da tega že poprej nisem storil ter da sem tako dolgo mučil sebe in učence svoje z neplodovitim stigmografičnim risanjem. „Res je začetek trud, tega ne strašite se." Pričetne risarije v brezpične risanke so zares jako slabe in pomanjkljive, ali z veseljem, s katerim se otroci lotijo tega predmeta, premagajo kmalu vse težave.
Pouk pa mora seveda biti, kakor je to samo po sebi razumljivo, metodično urejen. Smatrati se mora risanje za neposredni pouk in postopa naj se počasi od lahkega do težjega. Napačno bi bilo, ko bi narisal učitelj podobo na tablo pred šolo, ali ko bi jo pred učenci risal le molče, otroci naj marveč, posebno skraja, pri risanji na šolsko tablo sodelujejo, zlasti naj pomagajo črte razdeljevati na jednake dele.
Posebej pa je opazovati še to-le:
a)	Otroci naj pri risanji po konci sede in risanke pravilno drže pred seboj.
Trup naj se drži pri risanji po konci in glava ne nagiblje naprej prek klopi. Ki-> sajoča desna roka naj leži pri potezanji navpičnih črt z laktom na klopi, a pri risanji ravnoležnic ali vodoravnic pritisne naj se laket ob život.
Risanko držati je pred seboj vedno ravnoležno (vodoravno) in tako, da zro oči na-vpik na oni del risanke, po katerem se riše, torej nikoli ne poševno in na stran po-makneno, kakor pisanke pri poševni pisavi.
b)	Učitelj bodi pri početnem risanji natančen in ne kaži učencem novega lika, dokler niso prejšnjega dobro spoznali in čedno narisali. Opominja naj učence pogosto na to, da morajo biti črte gladke, po vsej dolgosti in med seboj jednako debele, kar se doseže, če se črta, bodi-si tudi dolga, nariše v jedni potezi brez prenehljaja in se svinčnik zmerom jednako pritiska na papir. Svinčnik pa se naj v roki polagoma obrača, da pridejo vedno poostreni robovi grafita v porabo.
Gledati je nadalje na to, da se črte. ki delajo kote, v določeni točki natančno stikajo : nobedna črta ne sme te točke presezati, nobedna nehati pred njo.
Načelno naj se riše vsak lik po dvakrat, da morejo otroci pogreške in nenatančnosti, ki so jih napravili prvič v drugič popraviti, oziroma se jih ogniti.
c)	Skrbi učitelj, da učenci ne snimajo (kopirajo) le brezmiselno narisanih likov, temveč da rišejo z razumljivostjo, t. j. da spoznajo, kaj lik predstavlja in se zavedajo, po katerih pravilih ga je treba risati. V ta namen se naj učitelj z otroci o narisanem liku pogovori predno jim veli ga ponarediti; zlasti gre tu določiti, iz koliko delov je lik sestavljen in kako se deli med seboj vežejo. Če kaže lik trakove, ki se vpletajo drug v drugega, takrat jaz izrežem take trakove iz papirja in sicer iz raznobarvnega, da otroci tudi od daleč lahko vidijo, kako so med seboj vpleteni. Tako učenci lik najbolje ume in risanje jim dela tem večje veselje.
d)	Učitelj glej strogo na to, da otroci dovršijo vsako risanje snažno in — kolikor se to sploh zahtevati more —• natančno, posebno, da z otenjavanjern (načrtovanjem) ne pričnejo prej, ko je obris (kontura) dobro izdelan. Pri risanji potrebuje človek potrpežljivosti; ker pa baš otrokom te čedi.osti nedostaje, zato nekateri že ne morejo pričakati, da bi lik dorisali, začno hiteti in vsled tega slabo izdelajo nalogo. Površnosti in polovičarstva pa odgojitelj nikjer trpeti ne sme in zato se tudi ne bode zadovoljil z nemarno dovršenimi risarskimi izdelki svojih učencev.
Konečno hočem le še sprožiti vprašanje, kje dobiti pripravnih predlog za početno brezpično risanje, ker so Grandauerjeve in Eichlerjeve risarske zbirke prirejene na nižji

in srednji stopnji za stigmograficiio risanje. Jaz poučujem risanje na srednji in deloma tudi na višji stopnji po knjigi: „l)er kleine Zeiclmer", spisal F. \V. Tretau in priporočani ta navod k prostoročnemu risanju v splošno porabo. *)	jos. Mešiček.
*) Na to res izvrstno knjigo opozoril me jo (glej „Pedagogiški letnik" za I. 181)0) č. g. J. Bezlaj> mešč. učitelj in šolski nadzornik v Krškem, kateremu sem za to jako hvaležen.
-<3$©--
Iz državnega zbora.

V državnem zboru vršila se jc od 7. t. m. naprej budgetna debata z ozirom na oddelek ljudsko šol s t v o.
Da izve slovensko učiteljstvo, kako stališče so v njej zavzemali naši poslanci, podaj emo tukaj odličnejša dva govora poslancev gosp. R o bič a in gosp. Spine i Ča.
Poslanec Robič je dobil besedo v 196. seji (dne 7. februarja) in tako-le govoril:
Visoka zbornica! Že jedenkrat sem porabil priložnost, da sem pojasnil s tega mesta, da o svojem času ni bilo dobro in prav, da se je vse obstoječe preobrnilo, ker vsaka prenagljenost le škoduje. Rad priznavam, da je naše ljudsko šolstvo poslednjih deset let jako napredovalo. Osnovalo se je mnogo novih šol, že obstoječe so se skoro vse razširile, z velikimi žrtvami gradila so se nova šolska poslopja. Gospoda moja, ue smemo si prikrivati, da kmetsko prebivalstvo že zdihuje pod bremeni, katera jej je naložilo šolsko zakonodaj stvo, da-si stanje učiteljev ni sijajno in po nekaterih kronovi-nah naravnost zboljšanja nujno potrebno.
Na Štajerskem so znašali skupni stroški za šolstvo in splošno omiko v letu 1865 .... 119.531 gld. „ „ 1875 .... 1.170.333 „ „ „ 1885 .... 2,086.810 „ (Čujte! Čujte! na desnici.) Doneski za ljudsko šole iz deželnega zaklada so znašali
v letu 1883 . . . . 1,698.798 gld. ,, „ 1884 . . . . 1,752.106 „ „ „ 1885 .... 1,817.370 „ „ „ 1886 .... 1,846.552 „
Iz tega je razvidno, da stroški za ljudske šole naraščajo od leta do lota. Ko so
lahkomišljenostjo prezrlo obstoječe uredbe. Ljudskemu šolstvu se je dal jako zapleten upravni aparat, kmetske in mestne šole so se vrgle v jeden koš, ne da bi bili imeli kak utemeljen povod, dati vsem šolam jednako obliko. Razmere se ne dajo povsod tako zjednačiti da bi bilo mogoče vse osrečiti z jedno formulo. Marsikaj ni potrebno za kmetsko šolo, kar je umestno v mestnih, in narobe. Meščanski frak bi se tudi ne podajal kmetu.
Nadalje rad priznavam, da je didaktično izobraževanje učiteljev jako napredovalo, da kar se tiče praktične spretnosti in metode, niso dosti za svojimi tovariši v Nemčiji. Prezreti pa ne smemo, da je dandanes šola v prvi vrsti le učilišče, njena vzgojevalna naloga pa se odriva.
Krivo temu je vsaj nekoliko tudi zakono-dajstvo.
Hud udarec priložil se je šoli s tem. da se ni nič oziralo na konfesijonalne razmere. Razvoj stvarij je to dovolj dokazal.
Opozarjam, kakor je že to storil jeden prvih govornikov te visoke zbornice, samo na ukaz dolenje-avstrijskega deželnega šolskega sveta, po katerem se v ljudskih in meščanskih šolah pred začetkom predpoludan-skega in po sklepu popoludanskega pouka mora. opraviti kratka molitev, ki se naj tako izbere, da se je lahko vdeleže vsi otroci.
Opozarjani nadalje na ukaz dunajskega okrajnega šolskega sveta zastran križa v šoli.
Njega ekselenca gosp. minister za bogo-častje in nauk je v svojem odgovoru na interpelacijo konservativnega kluba izjavil, da on ne bode dopustil nikoli nobedne na-
se delale šolske postave, se je t nenavadno S vedbe, ki bi utegnila žaliti verska čuvstva
i*
katoliškega prebivalstva, in jaz sem celo prepričan, da bode tudi držal besedo, ali dokler so le mejverske šole, se vedno lahko pripete dogodki in nastopijo razmere, ki utegnejo žaliti versko prepričanje katoliškega prebivalstva.
Jako težko je podati podobo o verskih razmerah glede na učitelje in učence v posamičnih kronovinab, ker so jako pičli statistični podatki, in omejiti se hočem le na dunajske razmere.
Po statističnem letniku dunajskega mesta je bilo v šolskem letu 1890/91 na javnih ljudskih in meščanskih šolah na Dunaji 151.742 učencev in 3018 učnih močij, in sicer 1993 učiteljev in 1025 učiteljic.
Izmej učencev jih je 133.754 bilo katoliške, 2946- protestantske, 14.623 židovske in 419 drugih ver.
Mej učnimi močmi pa je bilo 2784 katoliških, 79 drugih kristijanskih ver, 151 židovskih in štiri so bile brezverske.
Po izkazu nekega dunajskega lista se je število učencev v šolskem letu 1891/92 jako pomnožilo, h krati pa tudi število učnih močij. Število židovskih otrok pomnožilo se je s 14.623'na 14.936. in število židovskih učnih močij pa s 151 na 170. Štiri brezverske učne moči so ostale.
Učne moči židovske vere so seveda opravičene delovati na vseh javnih šolah. Hernalski poslanec je tudi dokazal, da so na ljudskih šolah, v katere hodijo skoro samo katoliški otroci. Nastane pa vprašanje: Kako se bodo vedli učitelji, kadar otroci delajo križ? Učitelj mora otrokom vendar dajati lep vzgled.
Tukaj javno izrečem: Jaz nisem proti-sernit, ali gospoda moja, svojih otrok bi pa vendar ne dajal rad poučevati kakemu židovskemu učitelju. (Dobro! na desnici.) Tako ima tudi katoliško prebivalstvo pravico zahtevati, da njega otroke poučujejo katoliški učitelji. (Prav dobro! Tako je! na desnici.) Večina prebivalstva je gotovo tega prepričanja, da mora biti učitelj tiste vere, katere je večina učencev,
§ 1. državnega šolskega zakona pravi: „Naloga šoli je, otroke vzgojiti nravno-ver-ski." Vprašam Vas, ali se more na šolah, na kateri poučujejo brezverske Učne moči, . govoriti o nravno-verski vzgoji? Taki učitelji in učiteljice, kajti mej temi štirimi brezverskimi učnimi močmi ste tudi dve učiteljici. (Oujte! na desnici), ne spadajo v šolo.	1
Jaz mislim, da naj bi take učne moči si izbrale kak drug poklic, za šolo niso. (Prav res! na desnici.)
Gospoda moja! Takih čudnih razmer bi pri verski šoli ne bilo, preprečile bi se.
Jaz sploh razumeti ne morem, zakaj se je o svojem času vzela šoli verska podlaga, zakaj se je verstvo izgnalo z naravnih svojih tal. S tem se nasprotja ne blažijo, temveč le poojstrujejo.
S tem se otroci vlečejo v verski prepir v onih letih, v katerih bi se smeli najmanj.
Pa še neka druga okoliščina se pridružuje. V naravi ljudske šole, ki ima svoje korenine v rodbini in v občini in torej more se vspevati samo, ako se ravna po pogojih in potrebah dejanskega življenja dotičnega prebivalstva, (Poslanec S vtki je: Prav res !) je, da pride bolj ko' pri kateremkoli drugem zavodu, na osebo učiteljevo, tukaj ne gre le za njegovo znanje, temveč za njegovo hotenje, za njegov nravni značaj, za to, če -se more zlagati s potrebami prebivalstva. (Prav res! na desnici.)
To je pa mogoče samo, če stariši, otroci in učitelj stoje na jednakih tleli vkupnega verskega prepričanj a. (Tako je! Prav res! na desnici.)
Že pri tej debati se je opozorilo na to, kako je urejena šola v Prusiji, da je tam od nekdaj bila šola verska in je še zdaj.
Člana 24. odstavek 1., ustavnega pisma se glasi (čita):
„Pri snovanji javnih ljudskih šol naj se kolikor mogoče ozira na verske razmere".
Pomenljivo je, kako se je izrekel tedanji minister bogočastja pl. Ladenberg k članu 24., odstavku 1, ko se je razpravljalo o premeni ustave.
Rekel je: »Če so šole verske, to ne vodi do nobednega verskega razpora, temveč so take šole še sredstvo, s katerim se izognemo verskim prepirom".
V	prvi zbornici je po stenogratičnem poročilu stran 1073 izrekel tole (čita):
„. . . Imel sem že priložnost, da smatram jaz ozirauje na verske razmere s stališča vlade za jako važno, ne da bi s tem hotel reči, da naj se tej ali oni veri da prednost, temveč ker izrecno želim, da se vsaki veri v šoli da jednaka pravica, in ker se ta pravica najbolje varuje in verski mir najbolje pospešuje, če dobi vsaka vera svojo šolo, kjer je to mogoče".
A' drugi zbornici rekel je minister bogo-častja pl. Ladenberg (stenografično poročilo str. 1232):
»Mislim, da mi ni treba na to vas opozarjati, kako se v mnogih predmetih, ne le v veronauku kaže verstvo, in kako težko je v mej verskih šolah ločiti po.uk, kakor je potrebno zaradi verstva, da se ne žali ta ali ona vera".
Ta pojasnila, katera je dal minister bogočastja pl. Ladenberg pri obravnavah, pri katerih se je sestavila ustava z dne 31. januarja 1850. leta. so še sedaj resnična in prava; kajti naj se še tako prepoveduje toleranca, kakor hitro ni šola verski uravnana, priti 'mora do prepirov, in pri takih prepirih trpi država, in vlada ima dolžnost, da vse odpravi, kar bi utegnilo vzbujati take prepire.
V	Prusiji se je učna uprava do najnovejšega časa držala načela, šola naj bode verska, ako je to le mogoče.
>. i8e minister bogočastja Falk je izjavil pri obravnavi o šolskonadzorstvenem zakonu iz 1872. 1. mej drugim (čita):
„.. In potem prosim, da se ozirate na to, da obstoji član 24, ustave in tudi ostane. Kako je mogoče, dokler velja ta odstavek, trditi, da se cerkev hoče vreči iz šole, da
veslamo k oni šoli, ki se navadno imenuje brezverska".
Pri posvetovanju o načrtu ljudsko-šol-skega zakona v zbornici poslancev je izjavil dne 26. januarja 1892 celo svobodnomiselni poslanec Richter (čita):
„Jaz pa nikakor ne grem tako daleč, da bi zahteval, da se v učnem zakonu mej-versko šolstvo proglasi za inerodajno stališče", in dne 29. januarja 1892 jc (steno-grafični zapisnik str. 207) izjavil dr. Fried-berg v imenu narodnih liberalcev: »Še jeden-krat moramo naglašati, mi stojimo na stališči verske šole. V največ krajih Prusije se je taka šola zgodovinski razvila in jaz mislim, da ne gre, da bi od tega v načelu odstopili".
Ravno to kakor v Prusiji, najdemo tudi v drugih nemških državah, kakor na Virtem-berškem, kjer se verske šole znatno množe in jih občine suujejo z veliko požrtvovalnostjo.
Da celo v liberalni vzgledni državi Ba-denski najdemo v ljudsko-šolskem zakonu § 19., ki se glasi:
»Pri nastavljanji učiteljev naj se posebno gleda, katere vere so učenci".
Posebno se določa: »V šolali, v katerih se uče otroci le jedne vere, morajo se nastavljati tudi učitelji dotične vere". (Poročevalec dr. Beer: Tudi tukaj !). . . Na Dunaj i ne.
Gospoda moja! Kakor vidimo, v Nemčiji je čelo liberalcem samo po sebi umljivo, da se mora pri .snovanji ljudskih šol ozirati na verske razmere. To smatrajo za utemeljeno v stvari sami.
Drugače pa je pri nas v Avstriji. Tukaj še o verski šoli spregovoriti ne smeš, če nečeš, da te bi imeli za nestrpneža in mislili o tebi, da si pristaš stranki, ki zmernosti ne razume. (Dobro! Dobro! na desnici.)	(Nadaljuje se.)

Slovstvo.
Knjige „Matice Slovenske".
»Matica Slovenska" izdala je leta 1892. troje knjig in sicer: 1. Letopis za leto 1892. 2. ,,Slovenska zemlja" I. del in 3. Zabavne knjižice VIL zvezek.
V Letopisu najdemo spis »iz besednega zaklada narodovega", kojega je sestavil in objavil prof. dr. Strekel na Dunaji in kateri obeta biti nekako nadaljevanje Erjavčeve potne torbice. Beremo tukaj mnogo med narodom nabranih besed, katere tolmači učeni gosp. profesor v jezikoslovnem oziru. Ta zbirka zopet jasno priča, kako bogat je besedni zaklad narodov, kakor tudi, da še malokar ni povsod vse pobrano, temveč še marsikatera lepa domačinka čaka marljivega nabiralca, kakoršen je bil nam nepozabljivi in skoraj nenadomestljivi Erjavec. Kar želi dr. Strekel, to želimo tudi mi, da bi namreč vsi, kateri žive med narodom, vestno in marljivo nabirali narodne besede, reke in izraze, s čimur si bodo stekli mnogo zaslug za razvoj našega jezika. Pri nas je še mnogo krajev, kojili besedni zaklad se še prav nič ni preiskal, naj bi si torej vsak domoljub štel v sveto dolžnost, poiskati in pobrati med ljudstvom te dragocene drobtinice ter jih tako rešiti pogina in jih ohraniti učenemu svetu. Ako bi le vsak storil toliko, kolikor storiti more, kar mu veleva narodna dolžnost, tedaj je gotovo, kakor pravi dr. Strekel, da bi se nas besedni zaklad od 80.000 povišal na 100.000 besed in morebiti še več. Da-si se novejše zbirke v slov. slovarji ki se ravno sedaj izdava, ne bodo mogle več porabiti, tako se bodo pa kaj lahko porabile v dopolnilniku, ki se k temu slovarju pozneje jedenkrat gotovo izda, zlasti, ako se nabere zanj dovolj gradiva. Prosimo torej vse svoje drage tovariše, kakor tudi druge stanovnike, da takoj začnejo prav marljivo nabirati med narodom besede, kakor to delata z veliko trudoljubivostjo zaslužna gg. Jožef Kenda, učitelj pri Sv. Luciji na Tolminskem, in pa Janez Kokošar, župnik v Srebeljah, ki sta to zbirko dr. Strekelju doposlala.
Nadalje prinaša »Letopis" še nastopne spise: Enklitike v slovenščini II. del, spisal dr. Murko; Jošt, Josip Turn, spisal Ivan Steklasa; Slovenske narodne vraže in prazne vere, spisal J. Navratil; Zgodovina železarstva na Kranjskem, spisal A. Ivoblar. O načinih skladanja številk, spisal dr. Simon Subic; Popravki in dostavki k slov. dia-
i lektologiji, objavil V. Oblak; Bibliografija slovenska, katero je po prof. Perušekovih načelih sestavil Ivan Tomšič. Ob koncu prid-jano je še po tajniku sestavljeno poročilo o delovanji slov. Matice in pa imenik vseh udov.
»Slov. Zemlja", se imenuje knjiga, katere prvi del je letos Matica izdala. V tem delu se nam opisuje poknežena grofija goriška in gradiščanska v prirodoznanskem, statistiškem, kulturnem in zgodovinskem oziru. Knjiga je prav dobra iii mi bi samo želeli, da bi tudi drugi deli slov. zemlje našli tako spretnega in veščega opisovatelja, kakor ga ima Goriška. Res krasen je VIL zvezek zabavne knjižice, ki prinaša I. del po vsem omikanem svetu zaslovelega romana »Z ognjem in mečem", katerega je spisal znani poljski romanopisec Henrik Sienkie-wicz in kateri se je preložil že skoraj na vse evropske jezike. Poslovenil je to prelepo knjigo g. M. M., ilustracije pa je izdelal čeh Viktor Oliva v Pragi, kjer se je tudi knjiga tiskala. Roman je zgodovinske vsebine in nam prav živo opisuje dogodke v 17. stoletji na Poljskem.
Kdor trezno in pošteno sodi naše narodne razmere, tisti mora pač s knjigami, 1 n katerimi je letos Matica naše slovstvo obogatila, popolnoma zadovoljen biti. Manj zadovoljna [ta bode Matica sama, kajti vkjub temu, da ona stori vse, kar ji je I sploh storiti mogoče v prospeh našega slovstva, vendar pri slov. razumništvu ne najde dovolj podpore. Rekel bi skoraj, daje prava sramota za nas, da nas je tega tako važnega slovstvenega zavoda tako tnalo mar. Se ve, da je nekoliko temu krivo tudi to, ker po-verjeuištvo še ni tako urejeno, kakor bi moralo biti. Cela lavantinska škofija s 24 dekanijami šteje samo 30 poverjenikov, kar je očividno premalo.
Po naši sodbi bi jih morala vsaka dekani) a imeti najmanj 4—5. Tako bi se tudi dostavljenje knjig posameznim udom olajšalo, agitacija sama postala bi intenzivneja, kajti gotovo bi vsak v svojem ožjem krogu gledal, da pridobi več udov. Koliko je pa sedaj celo vežjih krajev, ki so brez poverjenika, kakor n. pr. Braslovče, Vransko, Sv. Pavel in še mnogo drugih. St. Jurij ob južni železnici ima sicer svojega poverjenika, pa žalibog šteje celi trg le 3 ude. Morebiti se tamošnji gospodje drže reka: »Onme trinum | perfectum". Pa motijo se, kajti jeden teli
treh udov ni doma pri Sv. Jurji, ampak v sosednih Dramljah. Častno pa to gotovo ni, da trg, ki kot naroden po svetu slovi in ki je tudi v gmotnem oziru med prvimi, kaže toliko brezbrižnost in malomarnost za •slov-* stvene naše proizvode. Nadjamo se, da to svojo grdo pego še to leto i/,pere iz svojega telesa. O tistih narodnjakih pa, ki pravijo, da rajo vržejo 2 ti. tja na cesto, nego, da bi jih dali za Matico, pa sploh nočemo govoriti. Žal nam je le, da se tudi taki ,,narodnjaki" pri nas nahajajo in to n:' pri-prosti ljudje, ampak taki, ki se prištevajo omikancem. To pa ni izmišljeno, ampak to je istinito rekel nekdo poverjeniku, ki je prišel pobirat udnino. Pohvalno pa moramo omeniti tiste ude kmetskega stanu, kateri Matico, da-si morebiti njene knjige presegajo njihovo duševno obzorje, vendar iz rodoljubja podpirajo. Ako bi nam ljubi Bog hotel dati več iskrenih rodoljubov, potem bi število Matičnih udov, ki znaša sedaj komaj 2200, lahko tako poskočilo, da bi bilo 4 do 5krat toliko. Vsi jalovi izgovori bi potem izostali in vsak bi si štel v narodno dolžnost, podpirati in pospeševati po svojih močeh razvoj slov. slovstva. Popustimo vendar to narodno mlačnost in zaspanost, bodimo malo bolj goreči za duševni narodni razvitek, ne izgovarja j mo se vedno s tem in onim, temveč rado volj no položimo vsako leto neznatni znesek 2 gld. na oltar domovini, zvesti si, da s tem koristimo celoti. To so naše pregoreče želje, Bog daj, da bi se tudi izpolnile. —y.
„Slovensko-Nemški Slovar. I z d a n n a
stroške rajnega k n ezoš ko fa 1 j ub-1 j a n s k e g a Antona Al o j z i j a W o 1 fa. Uredil M. Pleter-šni k. P r v i sešite k*). V Ljubljani. Založilo in na svetlo dalo kn ezo škofij s t v o. Tiskala katoliška tiskarna. 1893."
To je popolni naslov res monumental-nega dela, ki se je začelo to leto izdavati. Tako velevažna knjiga, kakor je ta, se pri Slovencih že dolgo, dolgo ni tiskala. Po večletnem neumornem trudu in duševnem naporu se je gospodu uredniku posrečilo do-
*) Oceno to prejeli smo že za 3. številko a jo radi prepičlega prostora morali odložiti. Med tem je prišel na svitlo že 2. snopič „Slovarja' od besede: oesanica — doskočišče, na kar naše častite bralce opozarjamo.	Uredn.
vršiti to velikansko delo, ki bode na čast ne le nam Slovencem, ampak tudi drugim našim slovanskim bratom. Slovar bode kazal in pričal vsemu svetu, kako bogat je besedni zaklad maloštevilnega naroda slovenskega, on bode pričal, da našega jezika ni mogel udušiti nikak tuji pritisk. Res, da se je morala mila naša materna beseda tujki umakniti v borno in bedno kmetsko hišico, pa tukaj našla je dosti ljubečih src, ki so jo varovala in negovola, dokler niso za njo nastopili milejši dnevi. In sedaj, ko je vsaj nekoliko otresla starih svojih verig in oklepov, kaže se nam v velikem svojem veličanstvu. V »Slovarji" se bode zbralo okoli 80.000 besed, kar je res ogromno število. Porabile in izerpile so se skoraj vse dosili-dob izdane slov. knjige, kakor tudi druge besedne zbirke. Vsaka beseda tolmači se kratko pa jedrnato, pri mnogih najdemo tudi citate in reke, v katerih se dotična beseda rabi. Istotako so pri manj znanih besedah navedeni viri, iz katerih so vzete. Vse to daje slovarju veliko književno in znanstveno vrednost. Pri vsem tem pa veu-dar ni preobširen in prav dobro bode služil praktični rabi. Tega velikanskega in že tako težko pričakovanega dela se moramo pač vsi prav iz srca veseliti ter hvaležni biti gospodu uredniku na ogromnem njegovem trudu. — Zato nas pa toliko bolj žalosti, da bode ta za slovensko književnost tako imenitna knjiga pristopna le onim »višjim 12.000", nam drugim pa, ki smo prisiljeni živeti v bolj »prozaičnih" razmerah, se bode po njej zastonj skominilo. Če pomislimo, da mora učitelj tudi še mnogo drugih knjig in časopisov imeti, poleg pa še skrbeti za svojo rodbino, mu je prav nemogoče pri skromnih njegovih dohodkih kupiti knjigo, ki bode nevezana veljala 10 gld., z veznino vred pa okoli 15 gld. Vsak zvezek namreč velja 50 kr., zvezkov bode pa okoli 20 kr. Tej visoki ceni slovarja se nam je res čuditi in to tem bolj, ker stoji na ovitku razločno zapisano, da se zalaga na stroške rajnega knezoškofa Alojzija Wolt'a. Višja cena od sedajne bi mu tudi ne mogla biti, ko bi zanj ne bilo nikakega zaklada založenega. Tudi je nemško-slovenski slovar veljal komaj nad tretinko od tega, kar bode veljal slo-vensko-nemški. Naša sodba je končno ta, da se s tako visokimi cenami dobra stvar bolj zavira, nego pospešuje.	x.


Pedagogiški razgled.
Zakon o ljudskosolsknn pouku na Irlaiulskeiu.
Posnel po spisu, kojega je objavil E. Le Templier v
Pr. A. V
Home Rtile ni jedino perečo vprašanje na Irlandskem, ki je preteklo leto delalo sitnobe angleški vladi; namenila se je namreč dati nov zakon o poučevanji na Irlandskem. Finančni razlogi so jo primorali vrniti Irlandski prebitek na njo spadajoči od bud-geta. Ta premična glavnica je omogočila, da se je dala upeljati brezplačna šola. Vrh tega so čutili potrebo, poučevanje po Irlandskem proglasiti obveznim, kakor velja to že 20 let sem za Angleško.
»Bratski otok" se je bil zanemaril v vsem, kar se tiče prvostopnega poučevanja. V parlamentu, po časopisih in statistikah se je oglasilo ogromno prič, ki dokazujejo ne-' vednost irlandskega prebivalstva. „V jedni grofiji na Irlandskem najdeš več' neukih volileev nego po vsem Škotskem . . . Nevednost irlandskih deklet je nekaj čudnega. Obiš.či bodi-si katerikoli kraj irlandski in jedva najdeš deklo, ki bi znala šivati ali za potrebo popraviti nogavice. O kuhnji ne vedo niti temeljnih stvarij te vede. Delajoči sloji živijo slabo, bodi kakoršnakoli njih plača: hiš se človeku studi, tako malomarno so pospravljene. Žive o kruhu, čaji in pivu, vse to pa ■ je zavezati na rovaš »ženski nevednosti". (Posnetek po nekem spisu, ki ga je priobčil M. T. W. Russel, državni poslanec, v Fortnightlv Review za mesec februar I. 1892.)
Nismo navajeni, takih razlogov za po-vzdigo pouka slišati drugod. To je menda
kak drug način
morebiti angleški —
razumevati besede Kristove: »Človek ne živi samo ob kruhu."
Brezplačnemu poučevanju se ni stavila nobedna zapreka. Glede na obveznost jo katoliška stranka, ne da bi se upala ustavljati se naravnost, sprožila neke pomisleke. Po prvem čitanji zakona v državnem zboru, je zbor katoliških vladik irlandskih meseca aprila zahteval, da naj se poučevanje uredi tako, da ne bo obvezno naravnost, nego le indirekt.no, a ni povedal, s katerimi sredstvi in pripomočki bi se to naj storilo. V zbornici prostakov so nasvetovali katoliški poslanci, da se začno kaznovati uporniki proti zakonu še-le od I. 1894.; nekdo izmed njih je izrekel prepričanje, da vsled uboštva starini ne bodo mogli pošiljati otrok v šole, in da
,Annuaire de 1'enseignement primaire" za leto 1893, rvarjev.	'
bi brezplačnemu poučevanju bilo pridejati še brezplačno kosilo.
Ali bilo je rešiti neko drugo jako kočljivo vprašanje, ki se tiče verskega prepričanja starišev in otrok. V deželi, kjer so strasti glede na versko prepričanje toliko silne, da se jim kaj lahko pridruži narodnostno in politiško sovraštvo, se je kazalo potrebno uvesti v verskem oziru neutralno šolo. Ako si. ogledamo dosedanji položaj učilišč po Irlandskem, bomo lahko spoznali vse težave,, ki so se vzdigovale glede na to točko.
Narodni sestav vzgoje (National svstem of Education) sega nazaj do 1. 1831. V šole, koje je ustanovil ta sestav, bi naj bili zahajali vsi otroci brez ozira na svoje versko prepričanje. Poučevanje naj bi bilo posvetno (secular) in nravstveno. Verski pouk je bil izročen svečenikom katoliškim ali pa pastorjem, ki bi naj zahajali v šole o določenih dneh in urah. Otroci so smeli odhajati, da bi ne poslušali pouka, ki bi bil njihovemu verskemu prepričanju nasproten, ali pa da bi se dali poučiti drugod • zunaj šole. Toda napori duhovščine, posebno katoliške duhovščine, najmogočniše na Irlandskem. so napadali »narodne šole" in skazo-vali svojo naklonjenost verskim (Denomi-national) šolam. Počasi premagujejo in na konec bodo zmagale.
Leta 1881 bilo je 55' 1% neutralnih učilišč ; 1882 » „ 54 % „ 1883 ,, » 53-8% " » » 1890 » 46-7 o/0 ' „
Leta 1890. je bilo teh šol vkljub mnogo-brojnim sovražnikom 3866, izmed katerih je imelo 2655 katoliško, 1155 pa protestantsko učiteljstvo.; 26 šol je imelo katoliško in protestantsko učiteljstvo. V te šole zahaja 331.406 katoliških, 1.36 574 protestantskih učencev.
Istega leta (1890) je bilo verskih šol že več, namreč: 4396 z 569.055 učenci. Šolska mladež. je ali izključno katoliška, ali izključno protestantska. Te šole luivajo po neki novi naredbi prednost, da se jim daje podpora, ako poučujejo najmanj 15 učencev.
Na Irlandskem je javno mnenje prijazno verski šoli. Katoliška stranka si je opirajoč se na take. številke prizadevala
pribojevati postavno veljavo svojim vspehom in zahtevala, da se poderejo meje, katere stavi zakon iz 1. 1831. verskemu pouku, in tirjala da se da bratom za krščansko vedo vladina podpora; toda ni seji ustreglo, ker vlado ni bila volja, navedene meje podreti.
»Bili" (zakon) se je sklenil zadnjega dne junija preteklega leta in določil, da bodi poučevanje deee brezplačno. Glede na obveznost pa hočemo podati bistvene določbe :
Nikdo ne sme izimši slučaje določene v tem zakonu rabiti otroka: 1. ki ni dorasel jednajstaga leta; 2. ki je prestopil jednajsto leto, a ne štirinajstega in nima spričevala, ki svedoči, da zna citati, pisati, računati, razven če otrok ob jednem zahaja v šolo po zakonih veljavnih o rokodelstvih in delavnicah (Factorv and Workshop Acts).
Kdorkoli prestopi te določbe, bode plačal kaznine do 40 shillingov ('20 gld.).
Odbor, kojemu je gledati na obiska-vanje učilišč, posvari po gosposki stariše, kojih otroci ne zahajajo redno k pouku.
Uporni stariši se pozovejo pred gosposko, in utegne jih zadeti kazen, da plačajo s troški vred — do 5 shillingov (2 gld. 50 kr.).'
Bode-li zakon dejanski obveljal'? Na Angleškem, kjer zakon tirja obvezno obiska-vanje učilišč, se še ni posrečilo, doseči redno obiskavanje, in vendar so težave tu manjše nego na Irlandskem.
Glede na versko nedoločenost se pa ni spremenilo ničesar. Da, javno teženje je verskim šolam jako prijazno. Vsled neke pogodbe med obema strankama se bo podpora katoliškim šolam Bratov in protestantskim »Družbe za cerkveno vzgojo" (Church Education Soeiety) podelila.
Šole, ki so imele prostora za največ otrok, bodo, ker ostanejo neutralne, prišle ob veljavo in bodo izginile.

Listek.
Učiteljsko osebje po Slovenskem.
(Po „Popotnik-ovem koledarji" za 1. 1892.) Tone Brezovnik.*)
(Dalje.)
Po deželah in krajih brez ozira na narodnost so : 2 Kranjc-a, 3 Kranjec-i, 3 Kranjc-i, 1 Krainz, 2 Kreinz-a, 2 Kočevar-ja, 2 Hočevar-ja, 2 Korošec-a 2 Bezjak-a, 2 Vezjak-a, 3 Wisiak-i, 2 Wesiak-a, 1 Biščak, 1 Voliinc, 1 Vohinec, 2 Wohinz-a,
1	Blejec, 1 1'ožegar, 1 Lokar, 5 Ivalanov, 1 Lovšin,
2	Ivostanjevec-a, 2 Sagorz-a, 2 Mežan-i, 1 Trojar, 1 Metlikovič, 1 Kraševec, 2 Pivka, 1 Sorean, 1 Soršak, 1 pa Karnel.
Kakor svojo narodnost, tako nam nekoji razo-denejo tudi svoje ožje stanovališče, kraj kjer prebivajo. Največ se jih je naselilo ob vodah in po gajih. Tu imamo: 10 1'otočnik-ov, 2 Potokar-ja, 1 Porekar-ja, 1 Podrekar-ja, 1 Lužar-ja, 1 Mlakar-ja,
1	Laekner-ja, 1 Strohbach-a, 1. Zirkelbach-a, 1 Za-dravec-a, 2 Jezeršek-a, 1 Jezernik-a, 2 Gajšek-a,
2	Gaisclieg-a, 1 Gabršek in 3 Gabršček-e. Po dolinah stanujejo: 4 Dolinar-ji, 1 Dolinšek, 1 Dolenec, 1 Doljak, 1 Zdolšek, 1 Poljšak, 2 Polanec-a, 1 Globočnik, 2 Jamšek-a, 1 Raunig, 1 Grabner in 1 Tiefenbacher. — Po hribih in gorah so se naselili: 1 Malavrli, 1 Humek, 1 Hribar, 2 Hribernik-a, 1 Hriberšek, 1 Strmšek, 1 Strmecky, 1 Klančar, 1 Bregar, 1 Bregant, 1 Bergič, 1 Berger, 1 Klein-berger, 1 Hogelsberger, 1 Rosenberg, 3 Rupnik-i, 1 Slemenšek, 2 Završnik-a, 1 Podpečan in 1 Za-goričnik.
Od rastlin, med kojimi so si svoje ognjišče postavili, izbrali so si imena: 2 Borowsky-ja, 1 Brinar, 1 Brinšek, 3 Bučarji, 2 Borštuik-a, 1 Dobnik, 1 Gabron, 1 Javoršek, 1 Jelšek, 1 Koprivec, 1 Leskošek,
1	Lipovšek, 1 Smreker, 1 Smrekar, 1 Strniša, .1 Srabotnik, 1 Šumer, 1 Trtnig, 5 Verbič-ev,
2	Žirovnik-a, 1 Bucher, 1 Pirker, 1 Puxbaumer, 1 Wieser, 1 Weixler in 1 Waldherr. — Na drug način nam svoje prebivališče naznanjajo: 3 Gra-dišnik-i, 1 Pušenjak, 1 Pušnik, 1 Pustišek, 1 Raz-potnik, 1 Privasnik, 4 Kotnik-i, 1 Krajnik, 1 Vogelnik, 1 Mejovšek in 2 Rainer-ja.
Da-si nimamo med seboj niti kakega Stanley-a, niti kakega Knobleharja, vendar našli smo tudi že dve novi deželi, kateri smo imenovali 1 Krauland, 1 pa Grailand. V ti dve deželi prestavili smo menda te-le kraje in hribe: 1 Schonbrunn, 1 Parma. 2 Carrara, 1 Fraschati, 1 AVenedig, 1 Petrina, 1 Metz,
1	Arnuž, 1 Ihan, 2 Remšnik-a, 2 Donati-ja, 2 Pečovnik-a, 1 Javornik, 1 Kozjalc in 1 Velepič.
Akoravno je Kosciuscko rekel „finis Poloniae" vendar imamo mi 1 Polonijo.
Tudi kar se krstnih imen tiče, imamo skoro celo živo pratiko. Hodijo pa med nami: 1 Adami,
2	Adamič-a, 2 Aleš-a, 2 Albrecht-a, 1 Ambrožič, 1 Apolonio, 1 Arnečič (namesto Jernejčič), 1 Arnold, \ Augustinčič; 1 Bartel, 1 Bartl, 1 Bartlma, 1 Bar-
tole, 1 Benedik, 1 Benedikty, 1 Bernard, 3 Boni-facio, ! Boštjančič; 1 Christof, 1 Celestina, 1 Dominig, 4 Dominko, 5 Dominkuš-ev; 1 Friedl, 1 Fridrich, 2 Friedrich-a, 2 Fritz-a, 1 Franc, 2 Francelj-a, 1 Philippek, 1 Floriani; 1 Gregi, 1 Gre-gorin, 1 Gregorač, 2 Gregorič-a, 1 Gregoris, 1 Gasperin, 1 Gabrinzig, 1 Galovič, 1 Gabrielli; 2 Hermann-a, 1 Hagen, 1 Hanns, 1 AValdhanns; 1 Ivanec, 3 Ivančič-i, 1 Ivanetič; 1 Janžek, 2 Jankovič-a, 4 Janežič-i, 2 Jurko-ja, 1 Jurca, 2 Jurkovič-a, 1 Jurinčič, 1 Jakac, 4 Jaklič-i, 1 Jakobi, 2 Justin-a, 1 Justi; 1 Krištof, 2 Kristl-a, 1 Kristan, 1 Klaus,
3	Klemenčič-i, 1 Klemencieh; 1 Ludvvig, 1 Leopold, 1 Lukas, 1 Lukan, 1 Lukančič, 1 Lovrec, 2 Lav-rie-a, 1 Lovrenčič, 1 Lorenzutti, 1 Lenarčič, 1 Linhart; 1 Marko, 1 Marki, I Markec, 1 Markič, 1 Markelj, 2 Marcovich-a, 1 Moric, 1 Mocher, 1 1 Mahor, 1 Mahorčič, 1 Miklavec, 2 Miklavič-a, 1 Miklavčič, 1 Martinčič, X Matko, 1 Matajc, 1 Matteuz, 1 Matteicich, 1 Mihael, 1 Micheli, 1 Michelli,
1	Mihelič, 1 Mihelitsch. 1 Michel, 2 Michl-a, 1 Mihorl; 1 Nežič, 1 Nikolao ; 1 Oszvvald : 5 Pavlin-ov,
2	Pavlič-a, 1 Pavlšek, 5 Petrič-ev, 1 Petriček, 1 Petro vec, 1 Petrovčič, 1 Peterlin. 1 Peternel, 2 Primožič-a; 3 Rudolf-i, 2 Rajčič-a; 1 Simon, 1 Simonič, 2 Simonič-a, 2 Sauli-ja, 1 Sorko, 1 Silvester, 1 Sebastian, 2 Stefančič-a, 1 Stepančič, 1 Stepanzig; 2 Tončič-a, 2 Tomažič-a, 1 Tomitsch, 1 Tomassich, 1 Ulrih, 2 Drbančič-a, 3 Uršiči; 1 Vida, 4 Vidic-i, 1 Vital, 1 Vasilich, 1 Valenta,
4	Valentič-i, 1 Valentinitsch, 1 Valentincich, 1
1	Valentinuzzi; Zenz, Zahija in 2 Zivko.
Naša rddbina obsega: 1 Papa, 1 Bruder,
2	Bračič-a, in 1 Bratina.
Ko so nam kolegi naši povedali svojo narodnost, svoj dom in svoje ime, so tudi še toliko „indiskretni", da nam razodenejo, (a to menda le bolj na uho), tudi svoje telesne, srčne ali dušne vrline in slabosti. Nekateri se tu malo »poštimari" (vsaj imamo 3 Babovec-e!) s svojo telesno lepoto, drugi s svojim umom, zopet drugi s svojo ponižnostjo in še drugi razlagajo nam razna nagnjenja in želje itd. itd. A slavna gospoda! Ne vzamimo to povsem „ad verbum", kajti znamo je iz sv. pisma, da kdor s« ponižuje, bo povišan in narobe. Tudi smo se nekje v pedagogiki učili, da »spoznanje svojega pregreška je prvi korak k poboljšanju". Poslušajmo torej, kako se nam po vrsti izpovedujejo!
Po barvi so: 1 Belec, 2 Bele-ja, 2 Weiss-a, 1 Bianchi, 1 Czerny, 2 Cerne-ja, 1 Černelc, 1 Črnko, 1 Cernivec, 1 Černilec, 1 Črnigoj, 1 Tschernesl, 1 Schwarz, 2 Roth, 1 Rott, 1 Sivec, 1 Sivka, 1 Sellen. - - Po telesni postavi so: 1 Mally, 1 Maletz, 2 Majhen-a, 5 Majcen-ov, 2 Malenšek-a, 1 Malligoi, 2 Klein-a, 1 Pincherle, 1 Lang, 2 Langer 1 Gros, 2 pa Gross. Drugače so še: 1 Levi, 1 Levičnik, 1 Levitschnigg in 1 Leveč. Iz tega, da imamo med seboj le »levico" zastopano, a zastonj iščemo »des-
nice", sklepal bi morda kdo, da smo vsi najhujši radikalci in fakcijozni opozicijonisti proti našim vladarjem. A temu ni tako! Mi smo Pokorn-i (2) in Poniž-ni (2) ter tako za tako skrajno opozicijo niti ustvarjeni; posebno ker imamo me dseboj takega tovariša, ki očitno pove, da je Kimovec (1), ko vendar drugim našim poslancem kaj takega niti »sub rosa" reči ne smemo. — Ker smo torej zgol »levica", ni čuda, da po madjarski navadi radi »zgol zavoljo lepšega" vladi veliko oponiramo in njene, če tudi dobre, predloge kar »ad absurdum" strmoglavimo. Imamo namreč med seboj 1 Ivregar-ja, 2 Čenčur-ja, 1 Cenčič-a, 1 Plaper-ja, 1 Plaier-ja, 1 Schrei-ja in
1	Sclireier-ja; 1 je Schweigl, 1 pa menda »der grofie" Švajgar.
Kako smo ponižni in se radi vklanjamo vsakemu vetriču, kaže to, da je le jeden med nami, ki stoji »kakor zid in skala" vedno Aufrecht, če še tako, »burja vije" in »valovi se tepo". In glejte našo sprijenost! Samo 1 je Stolz, 1 pa še Stolzer na tega našega tovariša, pardon! tovarišico, ki osramoti vse nas moške. Popolnoma razumemo ona naša tovariša, ki čutita pri taki naši slaboti 1 Gnus,l pa Ekel in prizanesti moramo onemu grešniku, ki je pri takih okolščinali postal hudi Flucher; in da je le 1 med nami Frohlich, 2 imata Trost, 2 pa Trošt, da „bo že bolje", če ne bo res njih »trošt" »Zaman (1).
Telesne hibe imajo 1 Chromy, 1 Hromeč in
2	Šepič-a; vsi drugi pa smo telesno menda »fesche Kerln, g'wachsen wie die PfeifenrohrPn".
Jako krivično pa nas obsoja in natolcuje „Popotnik-ov" sotrudnik »Bruno-Trdnostal" trdeč, da je med nami dosti vetrnjakov. (Glej »Pop." 1892 str. 27). Verjamite mi, slavna gospoda, da g. Bruno ne govori resnice; kajti, da si sem skrbno iskal v »Imeniku" od spredi do konca, pa zopet od konca do začetka, a vetrnjaka nisem našel nobednega. Pač pa sem našel obilo takih, ki pravijo, do so moži ali ker je »deutsch" menda bolj »nobel" „mann-i." Le poslušajte koliko jih imamo! Tu so: 1 Ažman, 1 Engelmann, 1 Gselmann, 2 Gerkmann-a, 3 Gross-mann-i, 2 Honigmann-a, 1 Homan, 1 Jerman, 3 Jurman-i, 5 Ivoderman-ov, 1 Kurman, 1 Krischmann,
3	Križman-i, 1 Lukmann, 1 Rosman, 1 Rottman, 1 Sorman, 1 \Vitzmann, G Rozman-ov, 2 Ostermann-a, 1 "VVachsmann, 1 Zurman, 1 Schoffinann, 1 Neker-man, 1 lvodermac, 1 pa je Mandeljc.
V koliko zaslužijo ti gospodje svoj ponosni »marin" ne vem, morda je res kateri med njimi, ki je samo »mannsbild", a razsodbo o tem prepustim gosp. Trdnostalu, če mu sploh smemo verjeti, a »pojte rakom žvižgat vi vsi »cajtungskorrespondenti!" Da-si imamo torej toliko „m a nn-erjev", je vendar — v sramoto nam bodi rečeno! — le 1 Schulmann, vsi ostali pa ne veni kaj smo, ker Skaza jo samo 1, Šušmelj tudi le 1. To in pa, da sta v vsem našem precejšnjem številu le 2 Sittig nam ne služi prav v nikakošno čast. Tolaži naj nas to, da imamo
med seboj 1 Modrijan-a in 1, ki pravi, da je Moder, jednega pa, ki trdi, da si vse lehko Merka
Drugače pa je 1 Miran, 1 Paper, 1 Krem/ar, 1 Schleicher; 2 Hiti-ja, 1 je Nagu, pa ga bo menda 1 Zavrl, a ti hodijo Fiirpass (1); 2 pravita, da sta Okorn-a, 1 Kracher, 1 Sehlatte; Marn je samo 1 med nami, vsi drugi imamo menda „infauIoncoa in ker imamo 7 Praprotnik-ov, a nobedne njive, godi se nam menda res kakor pravi ona narodna pesem :
„Po njivah raste praprota, Po hišah skače lakota !"
2 -sta Gailer-ja, 1 je Šarf, 1 Stark, 1 Friscb, l Kadiunig, 1 Voznik. 1 Stare, 1 Starec, 1 Vecchio, 1 pa Golf; a najlepši priimek dala sta si ona dva naša p. n. tovariša, ki se emfatično imenujeta I Schonlierr, l pa Gentilomo — I Sehurter bi menda rad napravil še več prepira in razprtije med Slovenci ko je že in dragi „Slovenec", ko si v tolikih člankih premljeval vprašanje „Kdo seje prepir'" tu imaš sedaj odgovor, tega primi in — mirna Bosna.
Vprašali me boste, čast. tovariši, od česa se preživi vsa, ta velika truma, kje dobi zaslužek ? No odgovor na to ne bo mi pretežek. — Tovariši naši so do dobra spoznali, da „polje(lelstvo .je gotovo jelstvo" in da ^rokodelstvo ima zlato dno", zato
posvetilo se jih je mnogo tema dvema strokama, le nekaj imamo trgovcev ali kakor se sami zovejo ,,kramarjev". — Kakor smo povsod v dosedanjem premišljanji videli, da so nekateri tovariši zvesti Slovani, drugi pa bolj nemškega ali laškega duha, tako najdemo tudi tu take, ki delajo pod slovensko (če tudi včasi nekoliko spačeno) in take, ki delujejo pod nemško firmo.
Začnimo pri onih rokodelcih, ki nam izdelujejo hiše in pohištva! i Zidarič napravil nam je 1 cel Derfel in 1 Kaščo na Triplat. Kako morejo vsi kmetovalci in rokodelci svoje pridelke le v tej jedili kašči shranjevati, nam je nerazumljivo; to vam je pravi komunizem ali zadružnost! Hiše imajo 8 Erker-jev in 2 Dimnik-a. Obilne Saje v njih ometa 1 Koehrer. Strehe na hiše in Kozole napravlja
1	Strehovec. Da dobimo potrebno zidivo, zato imamo pripravljen 1 Skalovnik in 1 Skalo; 1 Ciglar in-
2	Ziegler-ja izdelujeta nam opeko; imamo pa tudi 2 Mortl-a in 1 Losch. Sobe nam beli 1 Belar, prah briše pa 1 Brišnik; 1 Lončar, 1 Pečar, 1 Pečarič, i) Pečnik-i in 3 Hafnerji napravili so nam peči, 2 Voglar-ja oskrbujeta gorico, tako da se lehko grejemo o dolgih zimskih večerih. 1 Svetlin oskrbuje naše Lampe, da nam ni treba v temi našo osodo premišljevati. Da smo pobožni, kaže Križ (1) v hiši.	(Konec prili.)
05©-
r
Društveni vestnik.
Iz ormoškega okraja. Dne 9. febrnarija t. 1. vršil se je v ormoškej šoli po vsporedu, priobCenem v 24. štev. ^Popotnika" od lanskega leta občni zbor ormoškega učiteljskega društva. Vkljub slabemu vremenu bilo je prisotnih 13 udov. Pred zborovanjem smo si ogledovali vzorec nove šolske klopi Ivana Weixla, in poverjenik „Pedagogičnega društva v Krškem" je nabiral in vpisaval na novo vsto-pivše ude.
I.	Med običajnim pozdravom spominja se predsednikov namestnik tudi rajnega c. kr. deželnega šolsk. nadzornika, Franca viteza Močnika; pričujoči v znak sočutja vstanejo in zakličejo slava.
II.	Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri.
III.	Vzameta se na znanje dva dopisa in sicer a) dopis gosp. \YeixIa, tičoč se njegove šolske klopi in hi poziv ptujskega okrajnega glavarstva, s katerim se terja število udov in poročilo o delovanji našega društva v preteklem letu. Na predlog gosp. Po:i'karja se izvolita gg. Košar in Jurša, da pregledata novo šolsko klo]> ter o njej poročata.
IV.	Iz poročila tajnikovega je razvidno, da je društvo v preteklem letu šestkrat zborovalo; med drugim so bila na vrsti štiri podavanja, jeden slavnostni govor in dve poročili. Blagajnik poroča o stanji društva v gmotnem oziru. Dohodkov je bilo
| 17 gld. 57 kr., izdatkov 13 gld. 7G kr., torej ostanka 3 gld. 81 kr. Ko bi se še zaostala letnina vplačala, imelo bi društvo precej gotovine. Račune pregledala gg. Košar in Sivka in jih odobrita.
V.	Govor o šolski higieni izostane vsled pomanjkanja časa ter se preloži na prihodnje zborovanje.
VI.	Vrši se volitev odbora za prihodnje leto. Predsednikom se izbere g. nadučitelj Ant. Porekar, njegovim namestnikom g. učitelj Konrad Mejovšek. Oba še zahvaljujeta za skazano jima čast oblju-lmjoč, da se bodeta zmirom za šolstvo in njega pro-speh krepko potegovala. Blagajnikom je izvoljen g. Jurša, tajnikom M. Šalamun, odbornikoma pa g. Košar in gospodičina Pirnat. Pregledovalcem računov so bili izvoljeni gg. Sivka, Ant. Ivosi in Iv. Kosi. Kot delegata „ Zaveze" Ant. Porekar in Ant. Kosi, delegatom „Lehrerbunda" pa g. Košar.
VII.	Poročilo o Weixlovi klopi se vzame na znanje ter sklene, da se ta klop povsod priporoča Strinjamo se v tej zadevi z dopisom, priobčenim v „ Popotniku" št. 24. I. 1.
Kot nova uda sta društvu pristopila gg. K. Slane, nadučitelj pri Sv. Bolfanku in Šim. Bezjak, učitelj na Runču.
VIII.	Nasveti. Gospod Porekar sledeče nasve-tuje: a) društvo naj čestita gosji. c. kr. okr. nad-
zorniku Iv. Rannerju za priznanje, katero je dobi) od naučnega ministerstva radi svojih zaslug v po-vzdigo šolstva, b) Naj se izreče zahvala uredništvu „Popotnika",. da blagovoli sprejemati poročila o našem društvu in c) naj se izreče zahvala krajnemu šolskemu svetu ormoškemu, da nam prepušča, po zimi pa še kuri sobo v šolskem poslopji za naša zborovanja. Vsi nasveti se sprejmejo jednoglasno.
Ivoncem razdeli g. Porekar šolskim vodstvom od kmetijske družbe prejete podobe trtne uši in brošuro „Weitibau trotz Reblaus". Večina pričujočih naznani pristop k prej imenovani družbi. Po zborovanji, ki je trajalo dve uri, smo se pri Kapusu skupno zabavali do pozne noči.	M. Š.
Št. Jurij ob južni žel. „Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj-' je imelo svoje letošnje glavno zborovanje dne 2. februarja t. 1. v okoliški šoli v Celji. Došlo je. 14 udov, med temi nov ud gospica Marica Strnadova iz St. Jurija ob juž. železnici, katero so navzoči veselo pozdravili, izražajoč željo, naj privabi k društvu mnogo tovarišič. Želimo vrli gospici v interesu procvita našega stanu k temu mnogo vspeha!
Predsednik pozdravi navzoče ter omenja delovanje bivšega marljivega voditelja petja, g. Zupana. Prva točka dnevnega reda, petje, izostane, zapisnik zadnje seje se odobri in o vabilu „Katol. bukvarne" v Ljubljani na naročbe Wolfovega slov.-nemškega slovarja se sklene, ne naročiti ga. Tajnikovo poročilo omenja izgubo častnega člana g. dr. vit. Fr. Močnika, potrjenje preosnovanih pravil ter poroča o društvenem delovanji. Udov je bilo v začetku leta 28 rednih in dva častna, med letom je pristopilo pet udov. Zborovanj je bilo šest, glavno dne 24. decembra ni. 1. in pet mesečnih. Podavanj je bilo šest. Zborovanja „Zaveze" so se udeležili kot delegatje gg. Brinar, Gradišnik in Petriček. Iz bla-gajnikovega poročila povzamemo, da je imelo društvo gld. 28'04 dohodkov in gld. 2105 troškov torej gld. 6-99 prebitka.
Volitev novega odbora vodi najstarejši ud gosp. Kregar. Izbrali so se: predsednikom gosp. A. Bre-zovnik, podpredsednikom g. A. Gradišnik, tajnikom g. J. Vrščaj, blagajnikom g. R. Kregar, knjižničarjem g. L. -Šah, voditeljem petja g. K. Jeranko, odbornikoma gospa Zm. Knafličeva in g. Fr. Leskovar. Za poročevalca „Popotniku" se določi tajnik. Gosp. Knaflič predlaga za udnino le 1 krono, meneč, da pridobi društvo več vfdov. Gg. Štukelj in Brezovnik
se temu protivita, povdarjajoč, da he previsoka udnina, ampak stanovska malomarnost je jez, ki brani nekaterim k društvu. Določi se udnina 2 kroni. Nasvetovani so bili v naročbo sledeči listi: popotnik", „Učiteljski Tovariš", „Ljubljanski Zvon"; društvo ostane ud „Pedagogičnega društva" in „Ma-tiee Slovenske". Naročila so se razyen jednega vsa nasvetovana dela.
Gosp. Brinar želi, da naj udje stalnega konf. odbora delujejo na to, da se vspored sestavi v tem obsegu, da bo moči v določenem času vse točke temeljito rešiti, ne pa, da se koncem vsporeda površno dela, ker so poslušalci že trudni, kar nikakor ne oživlja debat. Predsednik odgovori, da so temu krivi poročevalci, ki ogromno dolge referate napišejo in prepišejo.
Prihodnja seja v torek po Veliki noči.
Ivonečno se predsednik poslovi od g. Gračnerja, ki je. marljivo prihajal k društvenim sejam, ki pa sedaj zapusti naš stan. J. Vrščaj, tajnik.
Maribor. „Učiteljsko društvo za mariborsko okolico" imelo bode v četrtek dne 2. marcija ob polujedenajstih dopoludne v učiteljišči v Mariboru svoje 2. redno zborovanje po tem-le vsporedu: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Gosp. ravnatelj Schreiner nadaljuje svoj govor „o selitvi rastlin". 3. Slučajnosti in slučajni nasveti. K ninogobrojni udeležbi vljudno vabi	o d b o r.
Ptujski okraj. (Vabilo) k društvenemu zborovanju v četrtek dne 2. marcija ob 10. uri dopoludne v šoli Ptujske okolice. Dnevni red je tisti, kakor za zborovanje dne 5. januarja, katero se zaradi slabega vremena ni moglo vršiti. Tudi 1'retten-hoferjevi gratis-zvezki pridejo na razdelitev. Iv obilni udeležbi vljudno vabi	predse d u i k.
Šmarje. „Šmarsko-rogačko učiteljsko društvo" ima prvo letošnje zborovanje dne 2. marcija ob polu-jednajstih v Smarji po sledečem vsporedu: 1. Za-j pisnik. 2. Poročilo o društvenem delovanji v min. letu. 3. Volitev odbora in „Zaveznih" odposlancev.
4.	Razgovor o praznovanji društvene dvajsetletnice.
5.	Slučajnosti.
Ker je to zborovanje velike važnosti in ker se lahko ustreže marsikateri želji, ki se je lansko leto glede odbora in nadaljnega društvenega delovanja tu in tam slišala-, nadejati se je, da se ga gg. dru-štveniki polnoštevilno udeležijo.	Odbor.
-esse-
Dopisi in druge vesti.
Češko. (Enketa za uravnavo učiteljskih plač na Ceskem.) V četrtek dne 29. dec. 1892., sešla se je slednjič tolila-at obljubovana in od
vsega, učiteljstva češkega željno pričakovana enketa za urejanje učiteljskih plač. Izvestno bodo razprave te enkete zanimale tudi marsikaterega slovenskega
učitelja, zato smo posneli po „T'oslu z Budče" najvažnejše govore iz te enkete, ter jih podajamo tukaj č. ,,Popotn." bralcem.
Enketo je otvoril naj.višji maršal knez Jurij z Lobkovic. Členi so dobivali besedo po abecednem redu. Debata je bila izločena. Prvi dobi besedo prof. Jos. Bendel. Govornik navaja drž. zakon iz 1. 1859 § 55 o najmanjših plačah učiteljevih ter izvaja iz sedanjih razmer, da niti najvišja plača ne zadošča, tej določbi, kaj pa še le plača najnižjih razredov. Od leta 1875. zgodila se ni s plačo nobedna važna premena, akoravno se je cena hrane in drugih potrebščin zvišala v dokajšnej meri. Zbor sam je dal odgovor na prvo vprašanje o potrebi zvišanih plač dovolivši 1. 1889. priklado 100 gld. v IV. razredu ter povišal letos v Pragi in predmestji plačo za 100 gld. V teh dveh dejanjih priznava sam potrebo o splošnem zvišanji uč. plač. Izreka se proti zasebnemu poučevanju učiteljevemu ter zahteva, da bi učitelji bili tako plačani, da bi se posvečali le javnemu pouku. Koneeno prigovarja za uravnavo plač industrijalnih učiteljic iz vzrokov človečanskih. Trdi, da deželne tiuance dovoljujejo izvesti ta predlog. Dokazuje izborno, da se ima zrušiti kategorija podučiteljev, zvišati in uravnati plača.
Deželni nadzornik Berger smatra za potrebo, da se ne le žalostni stan učiteljstva v nižjih razredih in podučiteljem zboljša, temveč tudi učiteljem ostalih razredov. To bi bilo v hasek šolstvu iii vse-občnosti. Do dobrega je prepričan, da bi to imelo velik pomen za šolstvo, če se zadosti državnemu zakonu, kateri hoče, naj se učitelj tako plačuje, da se posveti popolnoma šoli. Ne čudi se, da je v učiteljskih krogih nastala pobitost. Zlasti gospodari beda tam, kjer se učitelj oženi, kar se mu ne sme očitati; kajti na kmetih je k temu koraku dostikrat prisiljen. Zasledujejo li tako rodbino nezgode in bolezni, tedaj pač ne morem razumeti, kako naj ta rodbina izhaja z letnimi 400 ali 500 gld. Učitelj se trudi delovati zunaj šole, ali često je tako postransko opravilo na škodo šoli in provzročuje učitelju mnogo neprijetnosti, n. pr. ako postane občinski tajnik, kar bi se moralo prepovedati. Učitelji se selijo drugam, zato je skoro 1000 učit. mest v Cehih nedostatno nameščenih, ali pa nenameščenih. Zato pripomina še v pravem času: „Caveant con-sules!'' Izreka se proti sistemu po krajih, ker po njem ni mogoče plačo učiteljem pravično uravnati. Težko je natančno tbnnulovati, kako bi se morale občine razdeljevati. Predlaga, naj se uvedejo jednako-merne plače brez ozira na mesto, četudi bi mu bil konkretualni status ljubši, ker bi bil učitelj plačan po delu in zaslugah. Vendar bi bilo to iz tehniških vzrokov težko pravično izvesti. Kavno tako 'ni za jednot.no plačo z aktivnimi dokladami, ker bi jo bilo baš tako težko določiti, kakor mestne (krajevne) razrede. Jednotna plača, 600 ali 700 gld. provzro-čila bi pa preveliko izdanje. Soglaša z razredi
Bendlovega predloga, a hotel bi, da sc pri razredo-vanji ozira • tudi na kvalifikacijo da bi se s tem vzpodbujal mladi učitelj. Izrekati se o finančni strani tega, je zanj težko, a ima osobni čut, da veliko in bogato češko kraljestvo učitelju lahko zatrdi eksi-.stenco, da bi se šolstvo moglo povspeti do višje stopinje razvoja.
Prelat dr. K. l>orovy: On je člen komisije šolske in priznava za potrebno, da se stanje učitelju zboljša. Tudi je dež.' poslanec in zato se mora ozirati na deželne finance. Njemu bi bilo. najljubše, da bi se stvar naglo razvila. Zato hoče, da se prej ko prej poviša plača učiteljem, in podučiteljem IV. razr. Podučitelju z zrelostno skušnjo bi predlagal 400 gld., s skušnjo sposobnosti 450 gld. Poteguje se za samostalne katehete na ljudskih šolah (za nje hoče imeti plačo kakor na meščanskih šolah) in pa za učiteljice ženskih ročnih del, katere naj bi bile v plači jednake z učitelji. Odločno je za to, da se sedanji sestav opusti ter se izreka načelno za osebne razrede. Za ta čas ne more pritrditi temu, da bi dež. finance ne mogle znašati teli izdatkov. Odločno izreka se proti temu, da se ohrani kategorija1 podučiteljev.
Ad. Frumar: .Morda je to prvič v parlamentarnem življenju češkem, da se je učiteljstvo poklicalo v posvet o stvareh zakonodajstva. Zato izrekam v imenu vsega učiteljstva prisrčno zahvalo vsem, kateri so delovali v ta namen, da se na tem mestu zasliši glas učiteljstva. — Potrebno je, da se plača učiteljstva na občnih in meščanskih šolah splošno vzviša, in to zaradi mnogih vzrokov. Ko se je 1. 1869. -prvič uravnavala plača učiteljska, vzelo se je učiteljstvu mnogo postranskih dohodkov, za kar ni dobilo nikakoršne dostatne nagrade. Pred 1. 1870. imeli so vsi učitelji naturalno stanovanje in kurjavo in mnogi gotovo mero polja, To vse se jim je odvzelo, le šolskim voditeljem pustilo se je stanovanje ali pa stanarina. Po mestih in mnogih manjših občinah je veliko prinašal učiteljem tako imenovani „privat" (posebne ure), kateri je s sedanjimi zakoni prepovedan. Zato je uravnava učit. plač iz 1. 1870. pri mnogih učiteljih znatno ^nižala njih celotne dohodke. Takoj po novi uravnavi 1. 1870. prihajale so mnogoštevilne prošnje za povišanje v višji plačni razred, tako da je bil dež. zbor prisiljen že leta 1875. učiteljsko plačo povišati za 100 gld. a na meščanskih šolah za 200 gld. 'A vendar niso niti s to uravnavo dosegli mnogi učitelji onih dohodkov, katere so imeli pred 1. 1870, dasi je od te dobe postalo delo učiteljsko mnogo zložitejše in težje. To je glavni razlog," da se učiteljska plača naj zviša.
Od 1. 1875. izpremenile so se dpagotne razmere v Cehih splošno, na, kmetih in v mestih, tako da ni sedaj možno učitelju izhajati v nobedni občini s plačo, odmerjeno 1. 1875. Ker so tudi postranska opravila, katera naj bi učitelju nekak dohodek pri-
našala, kakor pouk v nadaljevalnih šolali ali vodstvo cerkvenega kora, obfflejena le na skromen del posameznih učiteljev trpi nčiteljstvo in njega rodbina V obče bedo tet se bojuje z gmotnimi težkočami. S teiil ti-pf' tie le učitelji in njih družine, temveč tudi šolstvo samo, kajti revščina učiteljskih rodbin meče nanj svojo senco in izpodkopava vpliv učitelja v občini. Bedne te razmere shujšale so se še veliko bolj s sedanjim sestavom nameščanja učiteljskih služb. Šolski okraji so vzajemno zaprti učiteljem tujih okrajev. Vsled tega se neredkoma omejuje vsakoršen postop starejšim učiteljem, tudi če so še talci dobro kvalitikovani in goreči. Tako trpe učiteljske rodbine ne le v gmotnih potrebah, ampak tudi, ker nimajo sredstev za izomiko svojih fttfok, V občinah, kjer je več šol, vzlasti pa v občinah sedajnega i. plačilnega razreda je razmeroma malo mest učiteljev voditeljev obč. šol, da, tudi so celi okraji, kjer ni niti jednega mesta učitelja voditelja v I. razr., in med tem so okraji, kjer so občino v 1. razredu. Vsled tega v takih občinah marsikateri učitelj splošno ne more postati samostalen "voditelj šolski ter dosedanje najviše plače niti doseči ne more. V večjih občinah podražuje življenje učnih rodbin posebno drago stanovanje, da si ne morejo ustanoviti domačega gospodarstva. Plača v občinah IV. in 111. lazr. je premajhna iz nastopnih vzrokov, težko delo učiteljevo s poukom v jedilo-, dvo- in triraurednicah je spojeno praviloma s prenapolnjenimi šolami; dalje večje stroški za vzgojo dorašajočih otrok učiteljev; omejeni postop na boljša mesta učiteljska; konečno nima tak učitelj »obodnega hasljivega postranskega zaslužka. Plača 4(1« in 500 gld. je nižja od plače žandarjev, stražnikov, šolskih in uradnih slug itd., da, ne redkoma tudi nižja od mezde tovarniških delavcev. Ako se more to reči o učiteljih, kateri so se najmanj 8 let učili, napravili dvoje ali troje strogih skušenj ter po dolgih letih zapuščajo učiteljišča, dokazano je neovrgljivo. da je jihova plača premajhna. Najskrom-nejši letni proračun učiteljeve rodbine mora vsotico 500 gld. presegati, naj je v katerikoli občini v Čehih. jZato ima beda učiteljeva največji sedež baš v občinah IV. in 111. razreda. Dosedanji sestav učiteljske plače, kateri se ravna po službiuih mestih se mora prej ko prej opustiti, ker je jako nepravičen in se ni obnesel. Kako dobro se dokazuje v „Historiškem razkladu", kateri se je bil vročil' članom enkete, da ta sestav podpira seljivost in nestalnost učiteljstva. Obsega veliko različnost v plači, katera se ne da niti po kvalifikaciji učiteljstva, niti po krajevnih razmerah opravičevati. V obče se mora reči, da so življenske potrebe v vaseh baš tako drage kakor v mestih, če še ne dražje. Ta si stav dopušča, da ima marsikateri mlajši učitelj večjo plačo (700 gld.) nego starček z vsemi petletnicami (640 gld.). Sedanji sestav zakrivil je tudi hejednako-pravnost med plačo učiteljevo in učiteljičino. Leta
1891. ni bila v IV. razr. niti jedna učiteljica, pa" zato 2997 učiteljev, v 111. razr. je bilo 45 učiteljic poleg 2731 učiteljev. Vse ostale učiteljice so bile samo v II. ali I. razredu. Zato se je tudi deželni odbor o tem sestavu prav izrekel, da je nedostateu. da se ni nikjer obnesel, da je vzrok mnogi krivici in „ima za seboj pomilovanja vredne razmere" in „da je treba, prej ko prej ga odpraviti".
(Nadaljuje se.)
(Podporno društvo za slovenske v i-sokošolco na Du n aj i) razpošilja ravnokar četrtletno poročilo svojega delovanja. Iz tega je posneti plodonosno delovanje za dobo od novega leta 1.S92 do konca meseca septembra. (Odslej bodo poročila, izhajala ob občnem zboru ter bodo obsegala šolsko dobo.) Ustanovnikov šteje društvo 38, mej njimi nadškofa Goriškega, knozoškofa, lavantinskega in ljubljanskega. Knezoškof lavantinski je častni ud. Novi ustanovniki so: Slavna mestna občina ljubljanska (100 gld. i, gg. Feliks Stare, graščak v Domžalah, dr. Jernej Glančnik, odvetnik v Mariboru in Viktor Prosina, c. kr. notar v Mokronogu, ki so društvu darovali po 50 gld. Podpornikov, rednih udov in dobrotnikov je društvo štelo 127 mej temi 22 duhovnikov. Na prvem mestu stoji Maribor z 31 udi, potem: Dunaj z 21 udi, Kranj z 11, Ljubljana z 8, Postojina ž 8, Krško šteje 6, Vojnik 5, Brežice, Konjice, Mala nedelja, Podgora pri Gorici, Polhov Gradec — po dva uda. I'o jednega uda imajo: Bled, Celje, Čadram, Češki Ilrod, Črnomelj, Dovje, Frankolovo, Gradec, Kalobje, Kamena Gorica, Litija, Ljutomer, Nabrežina, Nova cerkev, Radovljica, Still-fried. Stražišče pri Kranji, Škotja Loka, Šmartin v Kožni dolini, Št. Andraž pri Gorici, Trst, Vrhnika. — Posojilnica v Črnomlju, kmetiška posojilnica Ljubljanske okolice in hranilno in posojilno društvo v Radovljici so društvu darovali po 10 gld. Dohodkov je imelo društvo 1424 gld. 08 kr. Osnovna glavnica znaša 4144 gld. 98 kr. Največe je darilo neimenovanega gospoda iz volila pokojnega rodoljuba Kotnika s 400 gld. — Podpor seje razdelilo 456 gld. 25 kr. med 32 podpirancev v 125 slučajih in sicer v gotovini 47krat, v znamkah obed-nicah pa 7Skrat (1035 obednic po 25 kr.) Žalili o g j e moral odbor večkrat tudi zares potrebnim podporo o d r e č i a I i j i m n a k a-zati najmanjšo malenkost. Med podpirane! je bilo: 15 joristov, 7 ntedicincev, (i filozofov, jeden tehnik in izredoma jeden akademik in dva veteri-narca. — Posebno hvalo odborovo so si zaslužili: g. I' r. D o 1 e n c, trgovec v Mariboru, gosp. A v g. Drukar, not. kandidat v Kranji, gospod Ivan Hočevar, not kandidat v Krškem, gospod Jurij Kraigher, trgovec v Hr&ščah pri Postojini, č. g. L. Servicelj, župnik na Reberci; potem dijaki vseučiliščniki gg. Žraavc, Benedik, Dokler, Mihalič, Zupančič, Društvo žaluje po blagem udu gospodu
aru. Fr. Skofiču, c. kr. okr. sodniku v Škofji Loki. Ker je društvo zares vredno in pre-potreb 11 o, zato je prav toplo priporočamo. — Doneske je pošiljati vlč. g. dru. Fr. Sedeju, c. in kr. dvornemu kapelami in ravnatelju v Avgu-stiueji na Dunaji, I. Augustinerstrasse 7.
(Priznanje.) Okrajni šolski svet. ormoški je krajnemu šolskemu svetu pri Sv. Miklavži in všo-lanim občinam izrekel pohvalno priznanje radi do-Kidaiy'a štiri razrednega novega šolskega poslopja, katero vsem šolo zadevajočim zahtevam popolnoma Ustreza.
(Priznanje.) C, kr, iiaučrio iilinisterstvo izreklo je e. kr, okrajh. šolskemu nadzorniku, gosp. Jan. R a n n e r j u v Ptuji na velikih zaslugah, katero si stekel za razvoj šolstva v okrajih njegovega področja, pohvalno priznanje.
(Blaž H r o v a t h f.) V sredo dne 22. t. m. umrl je v Ljubljani c. kr. šolski svetovalec in ravnatelj tamošnjima izobraževališčema za učitelje in učiteljice g. Blaž Uro vat h 61 let star. K. v m. p.
(Deželni šolski svet Kranjski) je v predzadnji seji potrdil prof. Orožna knjigo: „Me-todika zemljepisnega pouka" kot priročno za učiteljišče.
(Poseben oddelek) ustanovi se na deški ljudski šoli v Škofji Loki za šolarje iz okolice.
(Na ljubljanskih gimnazijah) imajo vsled ministerskega odloka dijaki prosto tri popoludneve v tednu, namreč torek, četrtek in soboto.
Premenibe pri učiteljstvu. G. Ernst Slane, naduč. v Dobovi prišel je za nadučitelja k Sv. Bol-fenku naKogu, tukajšnji nadučitelj g. Fr. Raku š a pa je šel v Dobovo; g. Ivan Matko, učitelj v Reichenburgu postal je nadučitelj ravno tam; gosp. Franc Strelec def. podučitelj v Št. Vidu bi. Ptuja dobil je jednako službo pri Sv. Križi bi. Slatine. Stalno so nastavljeni v Črnomlji g, Fr, Stefančič j
in g. L. Perko, na Iiaki g. M. H ume k, v Les-kovci g. Fr. Nagu, v Spodnji Idriji gdč. M. Si g on, v Tržiči g. Ant. Sonc.
RaznoteriiostL
[Društva, V Avstriji:] V Avstriji je biio leta 1890,—1891. vseh skupaj 3(1.774 tlhišf.fiv.. jzriled teh je bilo 5559 gasilnih društev, 2430 društev™! podporo bolnih in za pokopavanje mrtvih, 2425 gospodarskih društev, 2042 obrtniško-gospodarskih drilšteV) 1974 blagotvoriteljnib društev, 1960 igralnih društev, 1684 društev vojaških doslilžeti(!eV, 1589 bralnih društev, 1477 pevskih društev; 1359 zabavnih društev, 1233 telovadnih društev, 859 ka-zin, 716 strokovnjaških društev, 614 političnih društev, 613 izobraževalnih društev, 574 sadjarskih in olepševalnih društev, 565 strelnih društev, 541 mu-zikalnih društev, 463 u č i tel j s ki h društev, 431 delniških družeb, 413 Vzajemnih zavarovalnic, 8S5 znanstvenih društev, 221 društev za podporo obrt-nije in trgovine, 177 društev za zavarovanje pokojnine, 107 stenografičnih društev, 66 hranilnic in 331 drugih društev.
[Proti n e i z o b r a ž e n o s t i.] Predsednik senata severno-ameriških držav, Cbandler, nasvetoval je da se v bodoče na ameriško obrežje ne sme pustiti nobeden izselnik, ki ne zna čitati in pisati svoj nia-terni jezik. Če se uresniči ta predlog, bodo se morali tudi nekateri naši izselniki poprijeti knjig, predno se bodo mogli podati na pot v »obljubljeno deželo".
[Železnice v Avstro-Ogerskej] imajo 27.773km daljave. Meseca oktobra 1892. 1. so imele dohodkov 29,141.177 gld., torej za 1 milijon manj, nego v oktobru 1891. 1. Dohodki na vseh teb progah so znašali v 10 mesecih 250,696.042 gld. med tem ko je bilo v tem času 1891. leta sprejeto 254,104.336 gld. Vsekako so to ogromne svote.

Jožef Horvat.
Dne 17. januarja smo spremili dragega tovariša nadučitelja gospoda Jožefa Horvata k večnemu počitku. Narodil se je 7. februarja 1836 pri Sv. Vrbami pri Ptuji. Tukaj mu je bil učitelj Anton Schmerr. V Maribora je obiskal jednoletni preparandijski kurs ter napravil 31. julija 1854 maturo, 15. okt. 1857 izpit sposobnosti v Gradci. Služboval je pri Sv. Martinu pri Vurbergu (2. okt. 1854 do 9. jnl. 1855;, v Vurbergu (9. jul. 1855 do 12. nov. ist.l.), pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. (12. nov. 1855 do 1. maja 1859), pri Sv. Bolfenku pri Biši (1. maj 1859 do 22. novembra 1859), pri Sv. Duhu pri Lučah (22. novembra 1859 do 10. nov. 1869), pri Sv. Vrbami pri Ptuji (10. nov. 1869 do 10. apr. 1879),
odslej kot nadučitelj v Ljutomeru. Dne 16. jati. 1867 je bil imenovan za vzornega učitelja in tamošnja šola pri Sv. Duhu pri Lučah povzdignjena za vzorno. V Ljutomeru je bil izvoljen učiteljskim zastopnikom v okrajni šolski svet, bil je načelnik kr. šol. sveta, poverjenik „Slov. Matico" za ljutomerski in gornje-radgonski okraj, kapelnik čitalniškega pevsk. zbora. Razvidno jo pac že iz tega, kako mnogostram ko je bilo njegovo delovanje. Resnično je, kar piše „Domovina" v 5, štev.: „Ž njim je izgubilo "telj-stvo prijaznega, dobrega tovariša, otroci pa veste e8a in ljubeznivega učitelja. Bil je natančen v fefol-novanji svojih stanovskih dolžnostij. Vse svoje cW°-vanje in mišljenje je posvetil skoraj izkljujffiivo §vi
jernu poklicu. Otrokom je bil res pravi oče. Učil jih je z največo požrtvovalno ljubeznijo. Vzgled je bil krščanskega vzgojitelja; kajti dobro je vedel, da je •jedino sv. katoliška vera prava in najtrša podlaga poštenosti in značajnosti". Pokojnik pa je bil tudi skozi in skozi trden, neomaliljiv narodnjak. Iz naroda izšel, deloval je z vsemi močmi za njegovo blaginjo in naobrazbo. Ker je bil mirnega, spravljivega značaja, mrzel o mu je vekovečno hujskanje in ro-vanje naših narodnih nasprotnikov. Posebno v zadnjem času mu je prizadjalo dokaj neprijetnih ur, ko se namerava ustanoviti v trgu samem popolnoma nemška šola. Celo v dokumentih se je predbacivalo od nasprotne strani, da učiteljstvo na dosedanjih ljutomerskih šolah ne .izpolnuje svojih stanovskih dolžnostij. Take in jednake neosnovane, lažnjive denuncijaeije so pokojniku zagrenile življenje. — „Slovenec" dobro pravi (štev. 19.): „Ker je bil mehkega srca, ga je to tem bolje bolelo in morebiti tudi pospešilo njegovo nenadno smrt".. Kot načelnik kr. šol. sveta imel je veliko skrbi zaradi zidanja novega šolskega poslopja. Kako se je veselil, da vidi dovršeno zgradbo. Usoda odločila je drugače. »Ljutomerska čitalnica izgubi v njem vztrajno de-
lavno moč. Še le on je postavil pevski zbor na trdne noge, njega je treba zahvaliti,- da se je število pevcev "tako zdatno pomnožilo. »Slov. .Matica" je •izgubila s pokojnim svojega mnogoletnega poverjenika. Da je število lmitičarjev v obeli okrajih tako naraslo, zopet je njegova zasluga". (Domovina iliid.)
V torek, 17. t. m., je še. poučeval, a vendar mu je že zaran prihajalo slabo. Zvečer ob '/ž1'- uri zadela ga je smrtno kap. Zdravnik gosp. dr: Jožef Rakež, ki je takoj prihitel, mogel ga, je le toliko časa ohraniti pri življenju, da je sprejel sveto poslednje olje. Pogreb pa mu je bil veličasten: Čeravno je bil trd zimski dan, vendar je prišlo mnogo čč. gospodov duhovnikov in tovarišev. Na grobu spominjal se je naš preč. gospod dekan Ivan Skuhala v srčnih besedah plodonosnega delovanja pokojnikovega ter sklenil: »Kdor jih je veliko poučeval t dobrem, svetil se bo kakor zvezde na vse večne čase! Citalniški pevski zbor zapel pa je v slovo svojemu nekdanjemu kapelniku »Blagor mu, ki se spočije!"
Počivaj torej, dragi tovariš, dokler nas zopet ne združi nebeška trobenta v novo, večno življenje !
Izjava.
Da se ne dela krivica resnici in se ne krčijo zasluge nadučitelju gosp. J. Kavk le rja, čutim se dolžnega popraviti posnetek o mojem referatu, ki se. nahaja na str. 53 brošuriee »Verhandlungen der fiinften Landeslehrerkonferenz" v popolnoma popačeni obliki, v tem smislu, da sem sestavil pač disposicijo za razvrstitev snovi, da pa je snovi nahajajoče se v čitankah na podlagi mojih dispozicij izbral in razvrstil jedino le nadučitelj g. J. Kavkler sam.
To sem tudi svoječasno omenil in razločno po-vdarjal ne le pri svojem poročilu v Gradci, ampak že poprej pri okr. učit. konferencijah v Ptuji in v Ljutomeru, kakor pri treh razgovorih z g. dež. šol. nadzornikom v Gradci. Dotične po gospodu Kavklerju svojeročno podpisano (jaz nobednega teh del nisem podpisal) in z »okoliška šola v Ptuji" datirane razvrstitve itd. še leže danes pri gospodu dež. šolsk. nadzorniku, kateremu sem je izročil z določno prošnjo, da blagovoli izreči vis. dež.. šolski svet za trudapolno in težavno delo gosp. Kavklerju svoje priznanje, kar se mi je tudi obljubilo.
V Ptuj), 16. "februarja 1893.
Janez Ranner, c. kr. okr. šol. nadzornik.
št m Razpis natečaja.
Učiteljsko in podučiteljsko mesto.
Na dvorazredni ljudski šoli 111. plačilnega razreda pri Sv. Duhu v Halozah je umestiti:
1.	učiteljska in ravnateljska služba, stalno;
2.	podučit, služba, stalno ali tudi provizorično. Prosilci za ta mesta naj vložijo svoje prošnje,
ki morajo biti opremljene s spričevalom zrelosti in učiteljske sposobljenosti, z dokazom avstrijskega državljanstva in oziroma za službo pod 1 tudi z dokazom vsposobljenosti za .pouk v katoliškem vero-nauku potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 20. februarja 1893 pri krajnem šolskem svetu Sv. Duh (pošta Ptuj).
Okrajni šolski svet Ptuj, 24. jan. 1893, 2—2	Predsednik Scherer s. r.
^^^■■■I^KflHHKBHBBBEil^HBKAi
Napake pri vzgoji otrok
v zverižosteznem vrtu.
Kratek in. umeven navod, kako ravnati da sc ti otroci raz vadijo in spridijo. Poleg nemškega „Der Irrgarten der Erziehung-' Slovencem prired.il
Fi\ S. Jainšek,
šolski ravnatelj v Reichenburgu.
Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Naročila sprejema: Upravništvo ,.Popotnikovo".
Vsebina. I. O prostoročnem risanji brez stigm. (J. Mešiček.) — II. Iz državnega zbora. (I.) — lil. Slovstvo. (Knjige »Matice Slovenske". »Slov.-Nem. Slovar".) - IV. Pedagogiški razgled. (Zakon o ljudskošolskem. pouku na Irlandskem.) (—k.) V. Listek. (Učiteljsko osebje po Slovenskem.) (N.)
VI. Društveni vestnik. — Vil. Dopisi in .druge vesti. Raznoternosti. —VIII. Jožef Horvat, f — IX. Izjava, — X. Natečaj in inserat.
•	Lastnik in založnik „Zaveza'i
*	t
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. J. Otorepeo.)