SRCA-JEZUSOVOGA* za leto 1929. CENA 8 DIN. KALENDAR Najsvetejšega Srca Jezušovoga. XXVI. LETO Izdan z dovoljenjom mariborskoga knezoškofijskoga ordinariata od vredništva Marijinoga Lista za leto 1929 v Črensovcih, kje se tudi dobi. Naročnikom M. Lista. Po velikoj milošči božoj 26. leto Vam damo do rok, dragi naročniki, kalendar Srca Jezušovoga. Cena njemi je ostala kak je bila lani. Naročniki M. Lista najmre dobijo Kalendar Srca Jezušovoga brezplačno. Za nenaročnike je njegova cena 8 Din. Namčnikom samo ,,Novin" ga damo za 4 Din. Nišče pa ne dobi kalendara, ki ne plačo cele naroč-nine. Za kalendar Srca Jezušovoga se je javlti v Črensovcih pri ared-ništvi M. Lista. To vam naznanja i Vas v najslajšem Srci Jezušovom toplo pozdravlja vse naročnike M. Lista. Uredništvo M. Lista v Črensovcih. V vredništvi M. Lista v Črensovcih, Prekmurje^ se dobijo kiipiti: 1. Živiljenje sv. Martina piišpeka za 1 Din. 75 p. 2. Življenje sv. Jezuše-kove Trezike po 5 Din. 3. Molitvena knjiga ,,Hodi k oltarsk. Svestvi" v polplatno vezana z rdečov obrezov po 12 Din, v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din. 4. Skrivnosti za bratovčino živoga Rožnoga Venca 2 Din. 50 par, za edno rožo. Tisk. ERNEST BALKANH DOLNJA LENDAVA, Cena 8 Din. BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO 1929. Ma 365 dni, začne se s torkom i dokonča ^torkom. ' Premekljivi svetki. ' "^rva predpepelnična nedela '27. jan. Pepelnica 13. febr. Viizem 31. marc. Vnebohod 9- maja Risalska nedela 19. maja Sv. Trojstvo ¦ 26. maja Telovo 30. maja Srce Jezušovo 7. juna 1. adv. nedelja 1. dec. Kvatrni i driigi posti. I. kvatre, postne 20. 22. 23. febr. II. kvatre, risalske 22. 24. 25. maj. III. kvatre, jesenske 18. 20. 21. sept. IV. kvatre, adventne 18. 20. 21. dec. Letni časi. Sprotoletje se začne 21. marca Leto ali poletje se začne 21. junija jesen se začne 23. sept. Zima se začne 22. dec. Postni red. Po najnovejšem cerkvenom zakoni (C. I. C. Tit. XIV. Can. 1250-1254) se etak glasi postni red: ,Zakon zadržanja prepove vživanje mesa i župe iz mesa, ne prepove pa belic, mlska i zabelakakšegakoli, niti onoga ne iz slanine stvari. Zakon posta predpiše, da se do sitosti na den samo ednok najemo^ ne prepove pa zajtra i večer hrane k sebi jemati, a pri kakovosti i količini hrane se moremo držati navade svojega kraja. Ne je prepovedano pri ednom jeli skiipno vživati meso i ribe, niti večerje z obedom spremeniti. (To je, sme se večer do sitosti najesti, poldne pa samo polovico navadne večerje zavživati.) Zakon samoga zadržanja veže vsaki petek. Zakon zadržanja i posta moremo držati na pepelnico, po petkaj i sobotaj velikoga posta i kvatre, pa tisti den pred Risali, Velikov Mešov, Vsemi sveci i Božičom. Zakon samoga posta nas veže vse ostale dni velikoga posta. Zakon zadržanja ali zadržanja i posta ali samoga posta ne veže po nedelaj, zapovedanih svet-kaj zviin svetkov vu velikom posti i se mesto teh dni nej trebe en den prle postiti i odpade tiidi post z zadržanjom na Veliko soboto popoldnevi. Z temi predpisi se nikaj ne.spremeni pri posebnih olejšavaj, pri obliibaj kakše osebe ali kakšega driištva, pri pravilaj i vodilaj kakšega reda ali potrjene drtižbe s skiipnim življenjom bodisi rnoške ali ženske, čeravno nema obljiib. Zakon zadržanja veže one, ki so sedmo leto svoje starosti spunili. Zakon posta veže od spunjenoga edendvajsetoga do začetoga šestdeseloga*" To je zdaj postna zapoved. Ar jo v celoti objavimo, križov k postnim dnevam nesmo djali samo k petkorn. Potemnenje sunca i meseca. Leta 1929. bo potemnenje sunce dvakrat, mesečnoga potemnenje v tom leti ne bo, Po Srednjoj Evropi se bo vidilo samo obročasto sunčno potemnenje 1. novembra. — 9, maja bo popuni sunčni potemnenje; začetek ob 4.34, kcnec ob 9.48. Videlo se bo v Ju-žnoj Afriki, na Madagaskari i Indijskom oceani v Indiji na Kitajskom, jiižnom Japonskom otokih Sunda, v Girneji i Australiji, 1. novembra bo obročasti sunčno potemnenje; zače-tek ob 10.12, konec ob 15.57. Vido se bo na Atlanskom oceani, v zapadnoj i Srednjoj Evropi, na Sredozemskom morji, v Maloj Ažiji, Arabiji, Afriki i na zapadnom deli Indij^ skoga oceane. Meseca znamenja* • " ' Mlad © Pun ® ' :'* Prvi krajec C Zadnji krajec 3 ?: Vladarska hiža kraljevine Srbov, Hrvatov i Šlovencev. Njegovo Veličanstvo kral Aleksander. Rojen na Cetinji 4. dec. 1888. (po srbskom kalendari 17. decembra). Prevzeo vladanje 1921. augusta 16. po očinoj smrti potom svoje vlade, ar je v Parizi ležao betežen ob priliki očine smrti. Oženjen je 8. jun. 1922. z princes. Marijov, hčerjov rumuns-koga kralja. Njegovo Visočanstvo prestolonaslednik Peter. Rojen v Belgradi 6. sept. 1923. Princ Tomislav, roj. v Belgradi 19. jan. !928. Kralova bratja: Princesa Jelena, rojena na Reki 23. okt. I. 1884. (po srbsk. kalendari 5. nov.) zdana 21. aug. (po srbsk. kalendari 2. sept.) 1. 1911. s Konštantinom Konštantinovičem. kotrigov bivše ruske carske rodbine. — Princ Jiirij, rojen na Cetinji 27. augusta (po srbskom kalendari 9. septembra) leta 1887. Narodni svetki.* 28. junija : Vidov den, spomin na bitko na Kosovom 1. 1389. 1. decemb: Osvetek nar. zjedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencov. 17. dec. rojstni den Njeg. Vel. krala Aleksandra. Poštne pristojbine. Pisemske pošiljke v tuzemstvo v inozemstvo* Pisma do 20 gr. 1 Din „ 40 „ 1.50 „ itd., za vsakih 50 gr. 50 par več. do 20 gr. 3 Din. „ 40 „ 4'50 „ itd,, za vsakih 20 gramov l'5O D več. Paketi (v tuzemstvo) C e n e težne vrednostne do » n n n 1 kg. 6 Din. 5 „ 10 „ 10 „ 20 „ 15 „ 30 „ 20 „ 40 „ do 100 Din. 100 p „ 500 „ 200 „ „ 1000 „ 500,, . 5000 „ 10 din. D o p i s n i c e navadne 50 par navadne l'50par T i s k o v i n e do 50 gr. 25 par „ 100 „ 50 „ itd., za vsakih 50 gramov 25 par več. do 50 gr. 50 par „ 100 „ 100 „ itd., za vsakih 50 gram 50 par več. Obvestnjna 50 p. Dostavnina 5 Din. Ekspresnina 6 Din Povratnica 6 „ Poizvednina 6 „ Nakaznice Za znesek Priporočnina 3 Din< Ekspresnina 3 „ Poizvednina 3 „ Priporočnina 3Din. Ekspfesnina 3 Poizvednina 3 Zviin štemplov na navadna pisma se računajo ešče te cene. do 25 . 50 * 100 , 300 „ 500 „ 1000 „ 2000 » 3000 , 4000 tt 5000 Din. 1-50 Din . & „ * 3 n n 4 „ * S "* »^ n * 9 » *vo z orsaga. V inozerristvo se na štrof ne vzeme gor nikaj. * Narodni svetki ali državni prazniki so tisli dnevi, štere obhajati zapove država e pa cerkey, - na spcmm kakših vekših državnih dogodkov. .;;_ 2 __ ~ %J -'--•"-• Sečen - Januar Ma 31 dni. Prekmurec pravi: Če dež ide na den novoga Ie-ta, bo šo tiidi mešnjeka. Je januara mokri-lo, polje de slabo nosilo. Posvečen: Jezuši, krali. ,,Jaz sem alfa i omega, zače-tek i konec pravi Gospod Bog, šteri je, šteri je bio i šteri bo prišeo, vsemogočni.* Skr. raz. I. 8 Z a p i s n i k Vreme: 2—11. vetrovje, mrzlo, 11 — 18. jasno, mrzlo, 18—25, nestalno, sneg, na konci dosta snega. _ i Suncni Den ; i zhod zahod "1 T Novo leto 7 50 4 17 2 S Najsv. Ime Jezuš C 7 50 4 18 3 Č Genovefa d. \ 7 49 , 4 18 4 P f Tit p. | 7 49 4 19 _5___S Te|esfor______ 7 49 ! 4 20_ Modri od sunčenoga izhoda ~~6 N Sv. Trije Kraii 7 49 4 22 7 P Lucijan m. 7 48 4 23 8 i T Severin opat 7 48 4 24 9 S Julijan m. 7 48 4 25 10 Č Agoton p. 7 48 4 26 11 P f Higin p. m. @ 7 47 4 27 12 S Ernest p._ 7 47 4 29 Dvanajsetletni Jezuš v cerkvi 13 N 1. po Treh krali 7 47 4 30 14 P Hilarij p. 7 46 4 32 15 T Maver. Habakuk I 7 45 4 33 16 S Marcel p. | 7 45 4 34 17 Č Anton piiščavnik 7 44 4 35 18 P f Sv. Petra stol v R. Lj) 7 43 4 36 19__ _S__Marijjrrtivarišje_ _ _I ^_ AJ*1 Gostiivanje v Kani Gal 20 N 2. FabjaninSebeštjan 7 41 j 4 39 21 P Neža d. m. 7 41 j 4 40 22 T Vincencij j 7 40 4 42 23 S Zaročenje M. D. 7 40 4 44 24 Č Timotej papa 7 39 4 44 25 P + Spreobrnitev Pavla pi 7 38 | 4 45 26 1 S Polikarp p.____ w 7 37 | 4 47 Delavci v goricaj 27 N ! h predpepelnična 7 36 4 50 28 P i Marjeta dev. 7 34 4 51 29 T Franeišek Sal. 7 33 4 53 30 S Martina dev. 7 32 4 f>4 31 Č Peter Nol. i 7 31 4 56 Sušec - Februar Ma 28 dni. Prekmurec pravi: Zemla de v leti malo pila, če v siišči je preveč vlage dobila Posvečen: Sv. Driižini. ,,Što mene najde, najde živlenje i pri-me zveličanje od Gospoda " Preg. 8. 35. Z a p i s n i k Vreme: Vu začetki mokro, nestalno, 9-17. vetrovje, nestalno, 17-23. jasno, mrzlo, na konci vetrovje, spremenljivo. __ 4 _ ~ Suncni Den —------ zhod zahod 1 P f Ignacij p. r' " 29 4 57 2 S Svečnica 7 28 4 59 ___________________________________________ i Sejač ino senien 3 N 2. predpepelnična 7 27 5 0 4 P Andraš KoVzini . 7 25 5 2 5 T Agata d. m. 7 24 5 4 6 S Dora dev. 7 22 5 6 7 Č Romuald opat 7 21 5 7 8 P f Janoš Mat. 7 20 5 8 9 S | Apolonija. Ciril. ® 7 19 5 10 Jezuš ozdravi slepca 10 j N 3. predpepeinična 7 17 5 12 11 I P Lurska D. M. 7 16 5 13 12 I T Sedem sv. ustanov. 7 14 5 14 13 j S Pepelnica 7 12 5 16 14 Č Valentin diihovnik 7 11 5 17 15 P f Faustin in Jov. 7 9 5 19 16 | S Julijana d. m. 7 7 5 21 Hiidi diih skiišava Jezuša 17 N | 1. postna. Donat m. 3 7 6 ' 5 22 18 P J Šimeon p. 7 4 5 24 19 T j Konrad piišč. 7 2 I 5 26 20 S Kvatri. Eleuterij 7 0 5 27 21 Č Severin m. 7 59 i 5 29 22 P f Sv. Petra stol v. A. 7 58 I 5 30 23 S ! Peter_Dam^_ ®^ 7__56_| 5 31_ Jezuš se na gori spremeni 24 i N I 2. postna. Matjaš ap. 6 54 5 33 25 ' P I Valburga [ 6 52 J 5 35 26 | T Matilda d. ! 6 50 5 37 27 ! S Learider. Aleksander, 6 48 5 38 28 Č Roman opat. 6 46 5 40 - 5 — Mali traven - Marc Ma 31 dni. Prekmurec pravi: Či je svečna mraz, je v ma-lom travnimo-ker obraz.Gda še fašenic na sunci peče, te letocioberpov t nese. Posvečen: Sv. Jožefi. ,,Včinite vreden sad pokore." Mat. III. 8. Z a p i s n i k Vreme: Vu začetki mokro, nestalno, 11-18. nestanovito, 18-25. vetrovje, nestalno, na konci mokro, nestanovito. _ Suncni Den zhod zahod 1 P f Albin p. ~~~6"43 5 42 2 S Simplicij papa • 6 41 5 44 Jezuš stira hiidoga diiha 3 N 3 postna. Kunigun. Q 6 39 5 45 4 P Kazimir sp. 6 37 5 47 5 T Friderik 6 35 5 49 6 S Fridolin 6 33 5 50 7 Č Tomaž 6 31 5 51 8 P f Janoš od Boga 6 29 5 54 9 S Franciška Rim. _ _6_2I__5 55 Jezuš nasiti 5000 možov 10 N I 4. postna. 40 mantr. 6 25 5 56 11 P j Sofronij p. ® 6 23 5 58 12 T Gregor v. p. 6 21 5 5!) 13 S Rozina dov. 6 19 6 0 14 Č Matilda kr. 6 17 6 2 15 P f Klemen 6 15 [ 6 3 J6 _S_ Agapit p._______ 6 13 | 6 5 Jezuša ščejo kameniivati 17 N ! 5. (črna). Jedert dev. 6 11 6 (i 18 P Ciril. Jer. L}) 6 9 6 8 19 T Sv. Jožef ^6769 20 S Voltram p. 6 5 6 11 21 Č Benedikt opat 6 3 6 13 22 P f Marija 7 žalosti 6 1 6 14 23 S | Viktorija_______________5_59_ 6 15 Jezušov prihod v Jeruzalem 24 N 6. (cvetna). Gabrijel 5 57 6 17 25 P Ceplena Marija fa 5 55 6 18 2G T Emanuel m. 5 53 6 19 27 S Rupert p. m. 5 51 6 21 28 Č Veliki četrtek 5 49 6 23 29 P f Veliki petek 5 47 6 24 30 S I Velika sobota. 5 45 | 6 25 Jezuš vstane od mrtvih 1F~N~ Viizem 5 43 6 26 —„, 6 __ Veliki traven - April Ma 30 dni. Prekmurec pravi: Žito mavd- ko klasovje, če čezmigo- vec lepo cvete Posvečen: Trpečemijezuši ,,Glejte,zdaj je prijeten čas; glejte, zdaj je den zveličanja!" II.Kor.VI.2. Z a p i s n i k Vreme : Vu začetki dežovje, 9-16. vetrovje, jasno, 16-23. ne-stanovitno, na koncijasno, ve-trovje. ~ ; Suncni Den ¦ ______________________ izhod zahod 1 P Vuzemski pondelek f> 41 6 28 2 T Leon L 5 39 6 29 3 S Frančišek Favl. 5 36 6 30 4 Č Izidor 5 35 : 6 32 5 P f Vincencij 5 33 6 34 6 S | Sikst papa 5 31 6 35 Jezuš se prikaže vučenikom 7 N 1. (bela). Herman Jož. 5 29 6 36 8 P Albert p. 5 27 6 38 9 T Marija kl. © 5 25 6 39 10 S Ezehije) pr. 5 23 6 40 11 . Č Leon p. 5 21 6 42 12 P t Zenon p. 5 19 6 43 13 S f!^enegi]d__________ 5 17_ 6 44 Jezuš dober pastir 14 N 2. Tiburcij, Justin ' 5 15 6 46 15 P Teodor 5 13 6 47 16 T Benedik 3,511 6 49 17 S Anicet. Varstvo sv. Jož. '59 6 50 18 Č Apolonij m. 5 7 6 52 19 | P f Leon Veliki 5 5 \ 6 53 20 | S Marcelin p._____________5 3 j 6 55 Jezuš napove svoj prihod 21 [ N 3. Anzelm p. 5 16 56 22 J P Soter in Kaj 5 0 6 57 23 I T Adalbert p. p\ 4 58 6 59 24 S Jurij 4 56 7 1 25 Č Marko 4' 55 7 2 26 P f Klettis 4 53 7 3 _2J_j_J5_ Peter_ Kanizi] 4 51__7_ ^_ Jezuš obeta sv. Diiha 28 N 4. Pavel od Križa "[7*50 7 6 29 P Peter m. 4 48 7 7 30 T ! Katarina Sij. 4 46 7 9 i i Risalšček - Maj Ma 31 dni. Prekmurec pravi: Risalšček mo-ker, ivanščck pa mlačen, kmettisto leto boš žeden i lačen. Posvečen: Majniškojkralic »Glej, odseh-mao me bodo blaženo ime-niivali vsi na-rodi." Luk. I. 48. Z a p i s n i k Vreme : 2—9. jasno, toplo, 9—15. nestanovito, deževno, 15—23. vetrovje, jasno, 23—31. de-ževno, nestalno. , 7 _ I Sunčni ___________zhod zahod 1 S Filip in Jakob : 4 45 i 7 10 2 Č Atanazij p. IT 4 43 7 11 3 P i f Najdenje sv. Križa l 4 41 7 12 4j S I Florijan m. ______|j4_40_ '_7_14 Jezuš vči na molitev 5 ~N~ 5. Pij V. papa 4 38 | 7 15 6 P Janoš pri Lat. vratih 4 37 7 17 7 T Stanislav m. 4 35 7 18 8 S Prikazanje Mihaela 4 34 7 19 9 Č Vnebohod. Gregor Naz. 4 33 7 21 1C P f Antonin p. g} 4 31 7 22 11 S | Mamertjj^^.______ 4 29 7 24 Od pričakiivanja sv. Diiha 12 N 6. Pankracij m. 4 27 7 25 13 P Servac 4 26 7 26 14 T Bonifacij 4 25 7 27 15 S Zofija 3 4 24 7 28 16 Č Janoš Nep. 4 23 7 29 17 P f Pashal Bajl. 4 22 7 31 18 S Feliks sp^____ ____4_21^ 7 32 Prihod sv. Diiha 19 N | Risali. Celestin papa 4 20 7 34 20 P ! Risalski pondelek 4 19 7 35 21 T i Valens sp. i 4 18 7 36 22 S I Kvatii. Julija. 4 17 ! 7 37 23 Č Deziderij ® 4 16 I 7 38 24 P f Marija pomočn. kršč. 4 15 ; 7 39 _2^_ _S _ Vrban__________'AJ4 ! 1 40 Meni je dana vsa oblast 26 ! N ; 1. Sv. Trojst. FiHp Ner. 4 13 7 42 27 1 P Beda čast. 4 12 7 43 28 | T ; Augustin ! 4 11 7 44 29 , S Maksim . ; 4 10 7 45 30 I Č j Teiovo. Ivana Orl. j 4 10 7 46 31 | P ; f Angela dev. C! 4 9 7 43 Ivanšček - Junij Ma 30 dni. Prekmurec pravi: Žitno leto sla-bo rodi, kda se na Telovo nebo skuzi.Šti-rideset dni se nebo skuzi, ce na Medarovo ž njega rosi. Posvečen: Presv. Srcije-zušovomi. Srce Jezu-šovo, krao i središče vseh src, naj živi, kraliije vlada naša srca! Z a p i s n i k Vreme : Vu začetki mokro, 7 14. nestanovito, viheri, 14 — 22. ne-stanovito, vetrovje, 22—30. jasno, toplo. ****' O ***** „ Suncni Den zhod zahod 1 S Fortunat | 4 8 7 47 Prilika od velike večerje 2 I N I 2. Eugenij papa 4 7 ' 7 48 3 P ! Klotild 4 6 ! 7 41) 4 i T ' Frančišek 4 5 7 50 5 ¦ S i Bonifacij m. 4 5 ; 7 50 6 Č ! Norbert sp. 4 5 7 51 7 P I f Robert. Srce Jez. ©4 4^7 52 8 _S j Medard p. Srce Mar. j 4 4 \ 7 53 PriJika od zgiiblene ovce 9 N 3. Primož in Fel. | 4 3 7 54 10 P Marjeta 4 3 7 54 11 T Barnabaš ap. 4 3 7 54 12 S Janoš 4 3 7 56 13 Č Anton Pad. 4 3 7 57 14 P f Bazilij p. 4 3 7 57 15___S_ Vid_______________Q)_ 4 3 7 57 Od velikoga lovlenja rib. 16 N 4. Jošt. 4 3 T~58~ 17 P Adoli p. 4 2 7 59 18 T Julijana Falk. 4 2 7 59 19 S , Julijana 4 2 7 59 20 Č Florerltina dev. 4 3 8 0 21 P f Alojzij sp. 4 3 8 0 22 S Ahacij m. © \ 4 3 8 0 Od farizejske pravičnosti 23 N 5. Eberhard 4 3 8 0 24 P Ivan krstiteo 4 3 8 0 25 T Viljem 4 4 8 0 26 ; S Janoš in Pavel 4 4 8 0 27 Č Mati v pomoči 4 5 8 0 28 P f Leon p. 4 5 8 0 29 j S Peter in Pavel J_4__6 ^8 0 Jezuš nasiti 4000 možov 30 N I 6. Spomin Pavla "C 4 6 8 0 Jakopešcek - Julij Ma 31 dni. Prekmurec pravi: Štirideset dni bo šče lepo, če je driigi den julija vedro Posvečen: Presv Krvi Kri-stušovoj. ,,Gospod, če ščeš, me moreš oči- stiti." Mat. VIII. 2. Z a p i s n i k Vreme : Vu začetki jasno, toplo, 6—13. jasno, toplo, 13—21. ve-trovje, spremenljivo, 21—29. jasno, toplo, na konci mokro, vetrovje. buncni Den zhod zahod 1 P Presv. Krv ,4 7 8 0 2 T Srpna Marija 4 8 7 59 3 S Eliodor 4 8 ! 7 58 4 i Č Vori. Berta d. 4 8 7 58 5 I P ! f Ciril in Metod 4 9 7 57 6 S Izaija pr. f§) 4 10 | 7 57 Od lažlivih prorokov ~7 N~ 7. Vilibald p. 4 11 7 56 8 P Elizabeta 4 12 7 55 9 T 19 mantrn. Gork 4 12 7 56 10 S Amalija dev. 4 13 7 55 11 Č Pij papa 4 14 7 54 12 P f Mohor in F. '4 15 7 54 13 S i Marjeta d. m. Q) 4 16 7 58 Od krivičnoga špana 14 N 8. Bonaventura 4 17 7 52 15 P Henrik 4 18 7 52 16 T Karmelska B. M. 4 20 7 51 17 S Aleš sp. 4 21 7 50 18 Č Friderik 4 22 7 4!) 19 P f Vincencij Pavl. 4 23 7 47 20 S jilijaš pr. _ _____.4 24_ 7 4G_ Jezuš joče nad Jeruzalemom 21 N 9. Prakseda d. © 4 25 J 7 45 22 P M. Magdalena 4 26 7 44 23 T Apolinar p. 4 27 7 43 24 S I Kristina d. 4 28 7 42 25 Č Jakob ap. 4 29 7 41 26 P I t Ana, mati bl. D. 4 30 7 40 27 S Pantaleon m. [4_31 7 39 Od farizeja ino publikanuša 28 i N | 10. Inocencij p. 4 32 7 38 29 P i Marta L 4 34 7 37 30 | T Abdon in Senon 4 36 7 :i6 31 ! S Ignacij Lojo!. 4 37 7 35 _ 9 _ - 10 - Mešnjek - August Ma 31 dni. Prekmurec pravi: Gda je na Lovrenčovo grozdje meh-ko, goriča-nec si obeta vino sladko. Posvečen: Presv. Srci Ma-rijinomi. ,,Vsaki,kise povisi, se znizi, iki se znizi,sepo-visi." Luk. 14. 11. Z a p i s n i k Vreme: 5-12. jasno, toplo, 12-20. spremenljivo, viheri, 20-27. ne-stanovito, deževno, na konci vetrovje, jasno. „ i Suncm Den i : i zhod zahod 1 Č Veriga Petra ap. '[ 4 38 7 34 2 P f Porcijunkula ; 4 39 7 32 3 S Najdenje sv. Štefana 4 40 i 7 30 Jezuš ozdravi gliihonemoga 4 N 11. Dominik sp. ! 4 41 ! 7 29 "> P M. Snežna @ 4 43 j 7 28 6 T Spreobrnenje Gosp. 4 44 | 7 27 7 S Kajetan sp. 4 45 ! 7 25 8 Č i Cirjak m. j 4 47 7 23 9 P | f Roman m. I 4 48 7 22 10 S | Lovrenc jn._____ ' 4 49 7 20 Od smilenoga Samaritanuša 11 N I 12. Tibarcij. Suz. ! 4 50 7 18 12 P | Klara 3 i 4 51 7 16 13 T Hipol. in Kas. 4 53 7 15 14 i S j Euzebij sp. 4 54 7 13 15 Č Velika Meša 4 55 7 11 16 P f Rok. Joahim 4 57 7 10 17 ; S # Ljberat opat____________4 59 7 8 Jezuš ozdravi 10 gobavih 18 N | i37Helena kr. j 5 0 7"T 19 P : Ludovik 15 17 5 20 T Bernard opat ® \ 5 2 7 3 21 S | Ivan Franč. sp. ! 5 3 7 1 22 Č i Timotej m. | 5 5 6 59 23 P i f Filip Ben. sp. 5 6 6 57 24 S i Bertalan ap^________ 5 7 6 55 Od bože previdnosti 25 ! N 14. Ludovik kr. | 5~~9 6 54 26 P Zeftrin I 5 11 6 52 27 T Jožef Kalazanc (L j 5 12 6 50 28 S ! Augustin | 5 13 6 48 29 Č j Glavosek sv. Ivana 5 15 6 46 30 P f Roza Lim. 5 16 6 44 31 S • Rajmund sp. 5 18 5 42 - 11 Mihalšček - September Ma30 dm. Prekmurec pravi: Či naMiha-lovo sever vleče, veliko zimo i sneg prinese. Posvečen: Žalostnoj Materi božoj. ,,Ne Ijiibimo z rečjov, ne z jezikom, nego v de-janji iisthii." Jan. I. III. 18. Z a p i s n i k Vreme: 3—10. deževno, 10—19. vetrovje, jasno, 19—26. lepo, jasno, na konci vetrovje, jasno. ^ i Suncni Dne \- I zhod zahod Od mladenca v Naimi ~1H"n" 15. Marija tolaž. I 5 19 i 6 40 2 P Števan krao 5 20 i 6 .'« 3 T Mansvet p. ft!521 6 36 4 ; S Rozalija d. • 5 22 G 34 5 i Č Viktorin p. ' 5 24 6 32 6 P f Pelagij m. 5 25 6 30 _ 7 _S Regina d. _5 26 j 6_29_ Jezuš ozdravi vodičenoga 8 ! N 16. Mala Meša I 5 28 i 6 28 9 P Peter Klav. 5 29 ! 6 27 10 T Nikolaj Toled. Qs 5 30 i 6 25 11 S Prot in Hiacint 5 32 j 6 20 12 Č Guidon 5 34 ; 6 18 13 P f Notburga 5 35 j 6 16 14 S Povišanje sv. Križa 5 36 , 6 14 Od najvekše zapovedi 15 N 17. Nikodem ! 5 37 | 6 12 16 1 P Ljudmila 5 39 6 10 17 T Lambert 5 40 6 5 18 S I Kvatri. Jožef Kup. 5 41 6 4 19 Č Samarij (Q) 5 43 6 3 20 P f Evstahij 5 44 i 6 1 _21 S | Matevž ap. 5 46 ' 5 59 Jezuš ozdravi z žlakom vdarjenoga 22 1 N ! 18. Totnaž Vil. i~5~47~"i~5~57~ 23 P ! Tekla dev. 5 48 5 55 24 T Marija reš. voznikpv 5 50 1 5 53 25 S : Kleofa sp. ' . 5 52 5 51 26 C ! Ciprijan m. (T 5 53 5 49 27 P f Kuzma in Damjan 5 54 5 47 _28 _S_J Vaclav kral _ 5 55 5 45 Od gostiivanja kralja 29 N | 19. Mihael ark. , 5 56 5 43 30 P j Hieronim ' 5 58 5 41 - 12 — Vsesvišček -Oktober Ma 31 dni. Prekmurec pravi: Zimaradaz repom bije, če dugo toplo sunce sije. Posvečen: Angelom ču-varom. nAr angelom svojim je za-povedao za-volo tebe, ka naj te čuvajo na vseh tvojih potaj." Ps. 90. 11. Z a p i s n i k Vreme: 2-10. jasno, 10—18. ne-stalno, vetrovje, 18—25. de-ževno, na konci nestanovito. ,A Suncni Den _________________________________zhod zahod 1 T Remigij p. 6 0 5 :!9 2 S Angelov čuv. ® 6 1 5 37 ."• Č Mansvet p. 6 2 5 35 4 . P f Frančišek Sal. 6 4 5 33 5 S Placid in tov. 6 5 5 31 Jezuš ozdravi kralevskoga sina 6 N i 20. Bruno sp. 6 6 r, 29 7 P I M. D. Kraljica rož. venca 6 7 r> 27 8 T | Brigita 6 9 5 25 9 S ! Dionizij 6 11 5 23 10 Č j Mikloš Tol. Q\ i 6 12 , 5 21 11 P f Firmin p. : 6 18 j 5 19 12 S i Maksimilijan p. 6 15 j 5 17 Prilika od računa kralja 13 N 21. Edvard kr. 6 17 5 15 14 P Kalist 6 18 5 13 15 T Terezija dev. 6 19 r, 11 16 S Gal 6 21 , 5 9 17 C Lambert 6 22 I 5 8 18 P f Lukač evang. @ 6 24 5 6 19 S Peter Alk. sp. »; 25 5 4 Od davčnih penez 20 N 22. janoš Kancijan 6 2G r» 2 21 P Orša 6 27 5 0 22 T Kordula 6 30 4 58 2H S Severin. p. 6 31 4 5(i 24 C Rafael ark. (i 33 4 55 25 P f Kris. in Dar m. (T) (> 34 4 5:> 26 S Evarist papa 6 35 4 51 Od Jairove hčeri 27 N 23. Kristuš kralj 6^7 4 50 28 P Simon in Juda ap. 6 39 4 48 29 T Narcis p. 6 40 4 46 30 S ! Alfons sp. 6 42 4 44 31 Č ! Volbenk 6 44 4 42 - 13 - Andrejšček-November Ma30dni. Prekmurec pravi: Mraz vseh-svecov to pomeni, na Martinov clen bo lepi. Posvečen: Vsem svecom. ,,Če so mogli ti i te, • zakaj ti ne bi?" (Sv. Avgt. Z a p i s n i k Vreme : Vu začetki do 9. mokro, nestanovito, 9— H.nestanovito, 17—23. jasno, hladno na konci vetrovje, hladno. buncni ! zhod zaliod 1 P f Vsi sveci f& •! 45 4 41 2 S Uušni den 0 46 4 40 Jezuš vii ladjici 3 N 24. Hubert p. 6 48 4 38 4 P Karol Bor, 6 45) 4 37 5 T Zaharija 6 52 4 3(5 6 S Lenart sp. : 6 53 4 34 7 Č Engelbert p. 6 54 4 33 8 . P f Bogomir p. 6 55 4 S2 9 j S Božidar m. Q) . 6 i>6 4 30 Od dobroga semena ino kokona 10 N 25. Andrej Avel. K 58 4 29 11 P Martin 7 0 4 28 12 T Martin papa 7 2 4 2G 13 S Koska Stanislav 7 3 4 25 14 C Josafat m. 7 4 4 24 15 P f Leopold '76 4 23 _16__S_ Otmar opat 7 8 4 22 Prilika od gorčičnoga zrna 17 N 26. Čiidečin. Gregor^ 7 9 4 21 18 P Odon opat 7 11 4 19 19 T Elizabeta 7 12 4 1S 20 S Val. Feiiks sp. 7 13 4 17 21 C Dariivanje D. M. 7 15 4 16 22 P f Cecilija d. m. 7 17 4 15 23 __ S^ ^*> ^. «— C6t ^1** pa pred vstopom v službo, od svojega občinskoga oblastva davčno knji-žico, v štero zapiše občinsko oblastvo njegovo ime, kak tiidi imena i leta starosti dece. Knjižice izdaja občinsko oblastvo za nabavno ceno brez drtige odškodnine. V to knjižico zapiše delodajalec vsa izplačila, kak tiidi odtegljaj davka pa potrdi njegovo točnost s svojeročnim podpisom. Nikaj novoga je, da je dvoji davek: osnovni i dopolnilni davek. Osnovni davek vsaki plača, dopolnilni davek se pa začne pri zemlji prek 1000 Din katasterskoga čistoga dohodka. Na dopolnilni davek od zenilje, hiš, od podjetij, obratov i pozvanj, se ne sme nalagati nikšega samo-upravna doklada. Na davek na dohodek od nesamostalnoga dela se ne smejo nalagati samoupravne doklade do 4000 Din. mesečne plače. Nagrade, tantieme, dnevnice so zavezane samoupravnim dokladam, ar se pojavlajo zdaj pa zdaj i neso določene s stalnov letnov ali mesečnov plačov. Pobiranje dače po tom zakoni (objavljen v Uradnem listi 15. III. 1928) se mora vršiti od dne l.jan. 1929. Od dohodka od nesamostalnega dela se plačiije od 1. apr. 1928. (Objavljen je pravilnik v uradnom listi 31. III. 1928). Veliki Dolenci. • K. Sveto Pismo. Znamo, da je naš Gospod Jezuš tri leta včio. Nikaj je ne piso. Kda je v nebesa odišo, je pravo apoštolom, naj idejo po celom sveti, naj včijo vse narode i naj je krstijo. Svojira apoštolom je dao zapoved, naj včijo, ne pa naj pišejo. Pa so apoštolje včili. Ništerni so pa navuk Jezušov — ne celoga - popisali, to se zove evangeliom. Znamo vsi, da štirje evan-geliomi so: Sv. Mataja, Marka, Lukača i Janoša. Ništerni apoštolje so pi-stna poslali krščanskim občinam, to so pisma sv. Pavla, Petra. To je iz vekšega Sveto pismo novoga zakona. V Starom Zakoni so knjige Mojze-šove, knjiga sodnikov, kralov i prorokov. Jezušov navuk je ne celi popisani vu Svetom pismi. Ka je ne popi-sano bilo, se zove sveto poročilo. Od viist do viist je šlo, od Gospoda Jezuša do apoštolov, od apoštolov do njihovih vučenikov. Te vi dve vretini Kristušovoga navuka: Sveto Pismo i sveto poročilo je za\upano na Matercerkev. Ona vči i ona razlaga. Mi smo pa dužni njo posliihšati i njoj pokorni biti. Zdaj je pitanje, je li mi slobodno čtemo Sveto pismo. Odgovor vam dam, da slobodno čtemo. Nego tak moramo razlagati, kak Mati Cerkev razlaga. Ona je že do dve jezero let stara, mela je svete liidi, njo vodi sveti Diih, mi smo pa komaj 50—60 let stari. Na konci nikaj ščem ešče povedati: Ne primite v roke luteransko sveto pismo. Sveto pismo, kak vsaka mo-litvena knjiga mora odobrena biti od cerkvene oblasti. To se vidi na prvih straneh. Či si ščeš Sv. Pismo kiipiti, idi k svojemi diišnomi pastiri, pa ti ga naročijo. Veliki Dolenci. ¦ K. - 23 — JUUJ KONTLER: Prekmurci. V Piskerovcih sta živela dva krčmara. Eden je na zgornjem konci vesi točo vino, driigi na spodnjem. Eden je večkrat pripelao šmarnico, kak pošteno vino, driigi je več šmarnice stočo, kak pravoga vina. To se pravi, ka sta ednakiva bila teva dva ju-naka v meštriji. Ali. . . samo v meštriji, inači ne. Zgornji oštarjaš je suhi bio, kak kazalec na mojoj pravoj roki, spod-nji pa od popka do hrbta tak šorki, kak dugi od pete do glave. Zgornjega krčmara je žena komanderala; spodnji, debelak, je sam ravnao pri hiži, kak kakši general v kasarni. Dostakrat se je zgodilo, da je žena, Ana njej je bilo ime, pokleknola pred možom, tak ga je prosila, naj si potere naturo; meo je petero dece, tej mali so tak cvilili okoli oče, kak male žvegle v orglaj, ali zobston je bilo vse, prošnje žene, joč dece, vert Matjaš so ostali pri svojem. Posebno te so kazali svojo trdo glavo, či se je za kakšo dobro tožbo niidila prilika. Hej, tožba, dragi moji, to je bilo za Matjaša! Obraz se njim je zasveto, kak pun mesec na večernom nebi, če so lejko stopili pred gospoda fiškališa v Lendavi i povedali: ,,Pokazati njemi moreva, gospod, što sem jaz, Matjaš Debeo, spodnji krč-mar v Piskerovcih." Pa koga so tožili Matjaš? Mislite, da svoje dužnike, vinske bratce, šteri so koražni, či se vino zapove na stol, ali se skrijejo, či dinare terja krčmar? 0 ne, dužniki so zavolo Matjaša lejko spali svoje mirno spanje, dužnika ne bi dali fiškališi v roko za celi svet. Z zgornjim krčmarom so meli Matjaš svoje stalne tožbe ; včasih samo edno, včasih po tri naednok, ali vsikdar tak, da sta prle začnola novo tožbo, kak bi vučeni gospodje v varaši to prejšnjo prav pošteno skončali. Gospod Matjaš i njegov zgornji nepriateo sta plačala pošteno, kaj je casarovo, ali dala sta tiidi gospodom odvetnikom, kaj je po človečoj i božoj postavi — njuvo bilo, ali bole povedano : bi njuvo moglo biti. Zgornjemi oštarjaši ta velka svaja nikak ne bila po voli. Večkrat je pravo svojoj ženi: ,,Marjanka, tožba za tožbov, telica za telicov, tak rniva lepo na nikoj prideva." Ali žena, gospa krčmarica, je ne štela razmiti pametne reči. S pesnicov je vdarila na stol, ali tak, ka so zaplesale od vdarca kupice i komanderala: ,,Na nikoj ga moreva spraviti, či tiidi na leto trikrat se začne pri našoj hiži velki post!" Pokvarjeni jeziki pravijo, da bi prej to zgornjo oštarjaško sam go-spodMatjaš mogli vzeti za ženo, ali njim se je bole vidla vsigdar mirna i po-nizna Ana, zato je zdaj ta velka svaja med njimi. Jaz pa, za svojo osebo lejko povem, da ta naša domovina zagvišno premore tiidi hujše liidi, kakši so bili moji krčmarovi v Piskerovcih, ali bole žiJavih neprijatelov nikdar. Gospa Marjanka so meli pameti za sedem v ministrov. Od nji bi se lejko včile jalnosti same lisice, takši so bili. Če so kda sveta srečali na cesti spodnjega krčmara, so leteli proti njim, kak dete proti svojoj materi; liibeznive reči so tekle z njuvi vtist, obečali so njim, da ji pozovejo za botra, či njim Bogec ešče kakše dete da. Matjašovi mali so nej mogli priti tak mimo njuve oštarije, ka Marjanka ne bi .meli kaj sladkoga za _, 24 __ nedužne male. V cerkvi je žena gornjega krčmara v ednoj klopi sedela z Anov. Ali, da bi kakšo priliko zamiidili za tožbo, to pa ne! V najvekšem mrazi ravno tak, kak v najbole žgečoj vročini, se je mogeo odpraviti mož Martin k biroviji, Či je krčmarica tak mislila, ka se neprijateo Matjaš lejko stoži. Bilo je, da tri leta zaporedoma na vuzemski pondelek so v ednom istom robci šli Marjanka k večernicam, in to je velki špot, vsi znamo, ali tiidi to jim je ne zmehčalo srca; tožba je šla za tožbov, včasih so oni bili močnejši, včasih Matjašovi; dnes je zgornji krčmar plačao, viitro spodnji, veški pijanci so se do grla nažrli šenkanoga vina dnes pri ednom, viitro pri drugom oštarjaši, ali tožbe so itak tekle, brezi kraja i konca, kak voda teče po Ledavi v siiši ravno tak, kak če nas povodenj straši. Ples pri Matjašovih so razbili pijanci, štere je zobston napojila zgor-nja krčinarica. Mesec dni sledi pa so iz zgornje krčme zbežali gostje, ar so prišli pri Matjašovih napojeni razbijačje. ,,Zob za zob", te poganske jakosti sta se držala oštarjaša v Piskrovcih i samo te sta začnola inači misliti oba verta, kda je v ednom tedni trikrat trkao pri Matjašovih i dva-krat pri Martinovih gospod žekutor. Tak daleč sta že prišla, da je ednok pred tremi svedoki povedao spodnji oštarjaš siihomi Martini: — Dečko, meni se tak vidi, da za dva meseca, že sami gospod fiš-kališ pridejo za krčmara v Piskerovce. Martin, človek dobroga srca, so razmili, kaj se je s tem povedalo. — Istino praviš, Matjaš, so djali, ali — žena je kriva. — Znam, Martin; pri meni tiidi. Tvoja tebe vsikdar tira k biroviji, meni pa moja stara brani, da bi ta šo, tiidi te mi brani, kda zagvišno znam — ka dobim . . . Tak je, zato si lejko pripraviva torbo oba. No, ali ednok se je itak končala ta velka svaja. Topole na visiko zrastejo, ali itak nikdar ne segajo do nebe, tak pravi to naš pregovor. Tak je bilo tiidi pri naših oštarjašaj. Ravno v sredo se je zgodilo, ka sta v Matjašovo krčmo naednok prišla dva gospoda. Te prvi, močen, kak hrast na Goričkom, so bili že- kutor; drtigi pa lepo, po gospodsko oblečeni mladi človek iz Ljubljane. Oba sta po peneze prišla. Gospod žekutor za fiškališa, mladi gospod pa v iraeni ljubljanske banke, pri šteroj so meli Matjaš sekulerano celo svojo verstvo. Krčmarica Ana so v čarnom gvanti liikali vo iz ktijnje i kda so za- gledali dva gosta, so |im včasi vujšle skuze. Znali so dobro, ka bi radiva : mela oba, to pa ešče bole, ka ne dobi nikaj ne prvi i ne driigi. I — Peneze bi radi meli jeli, gospodje? l — Več jezer dinarov, je odgovoro žekutor. L — Samo sedem sto, — je pristavo mladi gospod, šteri je že odložo svojo ledrno torbico i vidlo se njemi je na obrazi, da bo čakao, če de ( trbelo do večera, ali brezi tistih 700 dinarov se ga ne rešijo. ¦ — Gospod doktor je lagoji, zakaj njemi ne ste plačali, kak je bilo dogovorjeno. Ve znate, kak je; zdaj je leto, gospoda v tom Časi ne y vzdrži doma, mora med gore, to pa košta . .. I S prsti je kazao žekutor, da življenje med gorami dosta košta. — Znam, gospodje, ali ge nega, tam se nemre vzeti. ' — Pa ne bo prav, gospod Matjaš ... * — Znam. Naj bo, kak je boža vola. — 25 - __ Tristo novih knofov, boter Matjaš, ne gučite tak. Jaz moram dobiti zadnji obrok. Ka pa mislite, naj zgiibim svojo provizijo, zdaj, kda bi jo najbole potrebiivao? Mislite mogoče, da bom v Ljubljani čepeo v toi vročini samo zato, ar vi ne vete, ka je red? Te zadnji obrok plačajte, pa nai skrbi za vašo hiito v bodočem što šče, našemi zavodi je bilo iz oprakov z vami zadosta. — Naj se ne čemerijo gospod, je pristavo mirno krčmar. Ne plačam rate vi pa nemate nikše dužnosti. Mladi gospodič je poskočo, kak da bi ga kača pičila: __ Da, zavodi je vse edno, on je dobo svoje, ali j a z n e! Jaz do- bim provizio samo te, če vi plačate tiidi zadnji obrok! Gospod žekutor je začno razlagati: — Znate, gospod Matjaš, agenti majo različne pogodbe. — Razmim. Ali če nemam — — Morate imeti! Znate, mene eden Prekmurc ne bo meo za norca. Jaz moram priti do svojih penez. Krčmari je bilo iz guča zadosta. Najrajši bi prijeo mladoga gospo-diča za šinjek i ga vrgeo na cesto, ali nesreča je odprla dveri poniznosti v njegovom srci i rajši je stopo pred dveri, ge je od poletnoga sunca žario pesek, domači pes pa ležao v senci praznoga lagva, kak da ne bi bilo sape v njem. Verti vujde pogled proti nosi psa i vidi, kak nadlegiije njegova zvestoga Pucija zelena miiha. — Ravno tak, kak mene zdaj te ljublanski šmrklavec . .. Puci se je malo streso i zelena miiha je odletela proti jablani. — Tak je prav, psiček, stirajva neprijatela . . . Bridko se nasmeje krčmar, i skrivoma, naj nišče ne vidi, si je zbrisao iz oči edno debelo skuzo. Starejši kmet v raztrganom gvanti je stao pred njim. — Hvaljen bodi----------- Rdeči val krvi je vdaro oštarjaši v obraz. Bolelo ga je, da je nekak itak vido skuzo na njegovom obrazi. — Kupico vina mi daš, Matjaš. Obrno se je brez reči i postavo pijačo pred gosta, šteri. se je skoro skrio v kmičnom koti krčme. — Gospod Matjaš, se je repenčo tnladenec iz Ljubljane, pa si zpo-sodite teliko, keliko bo zadosta zame. Raztrgani kmet je obrno viija proti mladenci i posliišao. Njemi ne sme vujti niti edna reč. — Ce ščete, tri dni bom sedo v vašoj gostilni, ali brez penez ne idem vkraj! Gospod žekutor je poklonckao na glaž. — Šče politra mi dajte gospod Matjaš. Krčmarica je prinesla iz kiijnje južino, narezane kolbase, malo lfika, žemle. Tak je hodila, kak kakša ledena senca. Raztrganomi kmeti v koti so se zmračile oči. — Tak je gospod, če placam vse duge, mi ešče ostane kakši 3000 dinarov, to je vse, niti pare več. Zato tak mislim, boše bo, či od gospoda fiškališa prosite zadnjo rato, ar njuvo je sekulerano, ne moje. Pokeč je moje bilo, sem znao, kaj je moja dužnost. - 26 - — Mož je rečljiv, se je norčaro mladenec. Menje gučati, gospod i plačati. 700 din, svoje dinarce bi rad vido! Kmet v razdrapanom gvanti je potihoma zružo po stoli: — Matjaš! — Krčmar je stopo bliže, gospodiča je pa piisto brez odgovora. — Daj njemi, je pravo kmet, ali tak po tiho, ka driigi, (niti žena Ana, pa je bila čisto bliizi,) so ne čiili, ka guči. — Rad bi plačao, samo da se ga rešim. Pa nemrem. — Probaj, kaj pa, če ti što posodi. Krčmar je samo z glavov kazao, da nešče prositi od nikoga. — Sedem sto dinarov ti jaz tiidi spravim .. . — Škoda za triid Ivan, ne bi mogeo priti do svoji penez. Mladi gospodič iz Ljubljane je na edna viija posliišao, ka rnata teva povedati za njegovim hrbtom. Skočo je k stoli; — Moje ime je Lepšič. — Bog živi! Meni pa po domače samo tak pravijo, ka Cotašov. Cotašov Ivan. — Vi ste pravili, da spravite tomi — gospodi peneze? — Nekaj takšega je bilo. — Liter vina vam plačam, če se potriidite, da kim prle dobim to, ka mi ide. Ivani je vujšeo mali smehek: — To se tudi lejko zgodi. Znajo, gospod, da je pesja vročina tam voni, tii notri (proti guti je kazao,) pa ešče vekša. Mladenec iz Ljubljane je z očmi iskao vertinjo: — Liter nama dajte gospa! On sam, mladi gospodič iz Ljubljane je natočo kupice. — Zdravo! — Bog živi! — Ne tak, očka. ,,Zdravo!" pravimo po slovensko. Cotašov se samo smejejo pod mustači: — Pa naj bo po slovenskom: Hvaljen bodi Jezuš Kristuš ! Gospod žekutor bi tiidi radi zvedili, ka se godi pri stoli tam v kmič- nom koti. Prijeli so svoj — politerček, kupico — i stopili bliže: — Fest dečki so ti Prekmurci, jeli prijateo? Samo malo trdoglavi so. — Prav majo gospod, je pristavo krčmar Matjaš, trdoglavi smo. — Ali mejkoga srca, je šlo Ivani z viist. — Bomo že vidili. Kda mi spravite moje dinarce ... — Prav pravijo gospod. Cotašov se obrne proti oštarjaši: — Ešče dnes more biti ? — Če hitreje spravite moje peneze, več bote meli za pijačo. — Razmim gospotl. Prime Ivan krčmara za laket in pravi: — Dva glaža kisele vode mi daš Matjaš. Brezi praznih kant ti nemrem dati. Vej tak znaš, kak sva se pogodila z gornjim oštarjašom. Brezi praznih kant ne da vode ne on, ne jaz. — Piisti kante Matjaš. Prle pridem s penezi. - 27 - Obrne se proti gospodoma: — Vi ste svedoki gospodje, da sem dužen z dvema praznima glažoma. I odišeo je. Istina, krčmari to delo nikak ne bilo po voli, ali ka bi delao ? Pe-neze njemi je obečao. Ka bi se s takšim človekom štiikao za dve praznivi kanti ? Gospod žekutor so se postavili na noge i z jako uradnim obrazom pitali: — Kak pa zdaj narediva, stric Matjaš ? Znate, gospod je lagoji. — Dober tanač mi morejo dati gospod. — Sezna, da ga dobite, ali ne vem kak bo, ar znate, kak je pri go-spodi. Plačati trebe. Krčmar napuni prazno kanto i jo postavi pred gospoda: — Oni so dobroga srca, lejko mi ešče pomorejo. Lepe pisane pene je vrglo vino, kak je teklo v žekutorovo kupico. — To jaz plačam ... Za njuve triide. — Že prav, stric Matjaš, ali, znate, ne vem kak bo. Znate, jaz sem dober človek ali sliižba je sliižba. Rabelj tiidi ljiibi obsojenca, ali itak ga obesi. Mora ! Krčmar je prikimao, da razmi. Po istini je pa na to mislo, ka je rabelj itak vekši dobrotnik liidi, kak vsi žekutorje vkiiper. Rabelj samo z razbojniki ima opravilo, žekutor ¦-- pa tiidi poštene liidi meče na cesto. Mladi Ljubljančan se je šengaro: — Vi i rabelj bi mogla pravzaprav vkiip hoditi. Vi bi jemali ljiidem premoženje, on pa taki življenje. — I z nami bi mogo hoditi zmirom bar eden agent, — šteroga bi obesili, naj vidi obsojenec, da to hitro ide ... Reč za rečjov i samo zato sta se ne svadila, ar je gospod žekutor pobrao svoja pisma i odišeo brezi toga, ka bi komi povedao zbogom. Seo je na potač, zavrto potače, ne gledao na levo, ne na desno, pokeč je ne prišeo do Martinove oštarije. Gospa Marjanka so bili ravno v krčmi i se štiikali z Ivanom: — Brezi glažov ti je dao ? — Brezi glažov, če ti pravim. — Pred svedoki ? — Pred dvema svedokoma. Zdaj je postavo žekutor potač pred dveri i zato se je obrno Ivan proti novami gosti: — Gospod tiidi posvedočijo, ka istino gučim. Marjanki je nikak ne bilo po voli, da te velki gospod hodijo okoli njuve hiže, ali — ščeš, neščeš, lepi obraz so mogli kazati. — Brez skrbi gospa, je kričao že od dver žekutor, samo kak gost prihajam ... I na šorko je odpro viista, tak se je smejao. — Oni morejo posvedočiti, ka sem brezi kant dobo dva glaža ki-sele vode. Gost je prikimao, ka prej istina. — Ve tisti agent iz Ljubljane tiidi zna! ¦ Krčmarici Marjanki je velki kamen spadno s srca. Kak kakša mlada devica se je vrtela, siikala okoli gostov, prinesla je za gospoda politra - 28 - vina, — vej znajo, z njuvoga lagviča, — točila je i voščila od veselja obej dlani, da je koža žarela, kak na ognji. — Naj se sedejo gospod! Jako nas veseli, če nas pridejo kaj po-gledat. Mislila sem, ka ji dnes nede k nam. Tekle so reči iz ženske, kak voda pod mlinsko kolo; zdaj to, sledi ono je zvedavala. Dve velki skuzi je zbrisala z oči, da je zvedila, ka Matjašovi nemajo več, či ešče kakši 3000 dinarov vrednošče. Malo sledi pa je zajuvkala, ar znala je, ka za tri dni dosegne vse to, kaj je tak žmetno čakala njena gizdava glava. — Samo 3000 dinarov vrednošče ma, pravijo gospod? — On sam je pravo. — Potem viitro lejko gospod fiškališ začnejo točiti v njuvoj krčmi vino. Oba moškiva sta začiideno gledala. Ona pa, ednok v svojem življenji, je ne mogla držati reči; kak ve-selo pesem je vrgla moškima pod nos : — Za brezi kante dano vodo ga zatožim. 700 dinarov za agenta njemi dam sama, ali samo na dva dni, pa bo križi—boži. Gospod ,,Matjaš Debeo" do lejko šli po petli! Kmet pri stoli je ešče ne razmo, zakoj se ide! — Zakaj bi ga tožila za volo vode? — Zato, ar sva se pogodila, šteri brezi kante da vodo, tisti driigomi 2000 dinarov plača za škodo. Tak mi je podpisao. Inači bi nam liidje zatajili vse odnešene kante. — Manka, to delo se mi nikak ne dopadne. Zakaj si ravno mene poslala po to vodo ? Nikdar mi ne odpiisti, ka sem ga pomagao na ni-koj spraviti. Ženska se je smejala, tak, ka so se ji vidli vsi zobje: — Zato sem ravno vas poslala, ar znam, či nikomi ne, ali vam itak da! Zdaj se je že stari Cotaš tiidi smejao. Ali globoko v srci je jokao. Vido je Matjašove: Ano, petere dece, — lačne, bose, cotave, kak idejo po prašnoj cesti brez vsake vrednošče, — ta po sveti. Vido je žalostne oči nedužnih malih, kak nemilo gledajo mimo idoče i prosijo dar v božem imeni. Diišnavest njemi je trgala preprosto kmečko srce i čiito je, ka bi najrajši zatiilo od velkth bolečin. Glavo je naslono v levo prgišče i kazao, da je dobre vole: — Daš njim 700 za sekuracijo? — Dam, ali v petek mi more nazaj dati, tak napravite pismo. — Tak bo. V petek ti more nazaj dati. — Či ne plača, ga zatožim. — Dobro, če do petka ne plača, ga lejko zatožiš. — Šče obresti vam naj plača! so segli vmes gospod žekutor. — Lejko, Manka, če ti je vola. Petdeset dinarov na tri dni. — Več, gospa, sto zahtevajte! Krčmarica je v glavi računala: — Za kante dve jezerki; za stroške dve stotki; 700 novoga duga. Od tri jezerke ravno stotka ostane. Prijela je Ivana za rame: - 29 - — Stotko za intereŠ, razmite Ivan?! Starec v raztrganoj obleki se samo smeje i prikima: * — Tak bo, kak praviš. Kda je oštarjaš Martin prišeo z njiv, je nikak ne razmo, zakaj je tak jako zadovolna njegova žena. Vido je gospoda žekutora, — ravno z mrz-lov svinskov pečenkov so meli opravila, vido Ivana, kak so točili i v le-voj roki stiskali debeli cigar, šteroga njim je za kaporo dao ljubljanski gospodič. — Prisedite, oča Martin ! — Na, pij! Puno kupico so njemi poniijali Ivan. — Dnes smo ga dobro naredili, jeli, boter Ivan? Opet nova tožba, Debelak bo meo pali zadosta . .. — Krčmarica pride iz kiijnje, kazalec na desnoj roki zdigne vujškar, pa začne: — Martin, k biroviji boš se pelao! Raziniš, ne ideš peški, s kočijov boš se pelao. Zatožiš ga božnjaka tak, ka njemi streho tiidi odajo nad glavov. — Koga bi pali tožo? — Spodnjega, gospod Martin, je pomagao žekutor. — Nemam nikšega zroka, da bi ga tožo. — — Ka pa te dve kanti? To je nikaj? se je čemerila žena. Gospod nama bodo za svedoka, ka je Debeli brezi glažov dao kiselo vodo. — To je Matjaš nikdar ne napravo. — Meni je dao. — Tebi, Ivan? — Tvoja žena me je poslala, naj idem po vodo. Istina, sledi je po-vedala, ravno zato mene, ar je znala, ka drugomi Matjaš brezi kant itak ne da. Krčmari so se zasvetile oči: — Mrcina brez srca! Gospod žekutor so nikak ne mogli razmiti, kaj ma te siihi krčrnar proti svojoj ženi. Njej je šteo pomagati: — Znate, gospod Martin, tožbo bote meli, plačati bo vam mogo 2000 din. — Dve jezerki nama, ar se je ne držao kontraktuša; dve stotki za stroškov i potem križiboži. Naj mi ne zanierijo gospod žekutor, pojiitri sami gospod fiškališ lejko pridejo šmarnico točit v spodnjo krčmo. To sem štela i to sem dosegnola. Gospodi žekutori so se svetile oči. Sam proti sebi je mrmrao: — To vam je ženska . . . ! Takša baba bi bila za mene. I gledao je za njov, kak je stopala z gizdavimi stopaji proti kiijnji. Skoz pune kupice je gledao za njov i pravo : — Presneta ženska ... Ali mož je bedak. Nikak je ne razmo naši ltidij. Znao je, da sta si krčmara smrtna neprijatela, ali on je mislo, da za volo — haska. Eden bi rad premagao driigoga, da bi tem več zasliižo sam. To je dnes den navaden boj, tomi se pravi —v konkurenca. Zgornji je ostao v boji močnejši, on se zdaj lejko smeje. Če bi spodnji zmagao, on je trdi dečko, on bi se zagvišno smejao i od veselja dao nikelko litrov vina prijatelom za — aldomaš. Te - 30 - siihi bedak pa na mesto, ka bi se veselio, skoro joče i najrajši bi z ba-tom šo za ženov v kiijnjo. Edina krčmarica se je dopadnola gospodi že-kutori, ar se je znala bojiivati, ar je znala zmagati i ar se je iz srca ve-selila svojoj težkoj ztnagi . . . Kak slepec na pisanom travniki, tak je blodo žekutor med našimi, je ne mogeo viditi, da oba moškiva ravno tak, kak ženska sama, to je, da vsi trije trepečejo pod pritiskom velke bolečine, štera je napunila njuvo srce. Ivani se je smilila driižina spodnjega krčmara i kak žareči ogenj ga je peklo, ka je ravno on tisti, šteri je pomagao vzeti tem siromakom zadnjivi jezerki z rok. Bolelo ga je, ka je ravno edna ženska, ka to, či ravno stokrat pametna, ali itak ženska spravila njemi to sramoto. Diiša krčmara se je jokala, ar je s svojov preprostov pametjov čiito, ka je zmagao greh i da je v blato potlačena pravica. Pozabo je vse svoje poti k gospodom v mesto; vse reči, s šterimi ga je v razburjenosti zbantiivao spodnji krčmar: pozabo je vse jezerke, štere je potrošo za volo tožarenja, ali kak svetlo sunce je žarilo pred njegovimi očmi, ka so ga meli za slepo šker, ka je pomagao, naj zmaga greh i ne pravica. Spominjao se je na svoja mlada leta, na on den, kda je prvikrat povedao svojoj denešnjoj ženi, ka bi jo vzeo na ženo. Nikaj se je ne veselila, gledala je proti spod-njemi konci vesi, s skuzami puna žalosti je trepetala v njeni očaj i pra-vila: ,,Vzemem te Martin, če boš ti tiidi oštarjaš." Samo zdaj je čiito, ka je tihinca meo poleg sebe duga leta, ka je samo oštarjaš bio svojoj žerii i ne — mož. Kaj pa Marjanka? Pod njenira veselirn obrazom je tiidi tre-petalo i jokalo srce. Že v mladi letaj sta se dobro poznala s spodnjim krčmarom. On je bio prvi dečko v vesi. Debelovi so meli najlepšo kme-tijo v Piskerovcih. Ali . .. i tii se je začnola njuva nesreča, Matjaš je že v šoli pokazao, da je nikak trde glave. Gospod stari školnik so dosta ne-vole meli z njim, ali zmehčati so ga itak ne mogli. Bili so ga, zapiii so ga, vzeli so njemi za obed dani kriijek, ali on je ostao itak pri svojem, njegovo naturo so nikdar ne mogl* potreti. Peneze je dobo za pero, za klabajs, ali on je rajši žemlo kiipo i jo razdelo svojim pajdašom. Pravili so njemi, da tak nesme, ali driigi den je itak ešče kaj hiijšega tiidi na-pravo, raztalao je vse svoje kepce z molitvenika driigim i smejao se je, ar so njegovi prijateli meli veselje. Veselje napraviti driigim, naj košta, ka košta, to je bila najvekša slabost mladoga Martina. Žalosten obraz driigih ga je mantrao i sam ne znao, ka je njegovo edino veselje, če same tak vesele i zadovolne obraze yidi okoli sebe, kakši je bio on. Ana tiidi nikdar ne bi bila njegova žena, če že v šoli ne bi mela vsikdar tak ža-losten obrazek. Meo je med svojimi kepci v molitvenoj knjigi edno sliko, štera je kazala ravno tak žalostno devico, kakša je bila njegova žena Ana. To sliko je skrivoma potisno v njeno knjigo i pazo, ka bo, če jo deklina ovara. Vido je, ka je nepopisno veselje prišlo v njeni žalostni obrazek i da je to veselje vsikdar pozlatilo te obraz, če njej je on, že starejši dečko, kakšo reč povedao. Pitao jo je večkrat: ,,Ana, zakaj si ti vsikdar tak ža-lostna?" Odgovorila je : ,,Zato Matjaš, ka bi lepše bilo tvoje veselje." „1 zakaj si včasi vesela, če li jaz samo edno reč povem ?" ,,Zato, Matjaš" je pravila deklina — ,,ar so meni vse tvoje reči tak lepe, kak kepec, šteroga si mi skrio v knjigo, pred petimi leti." lz srca je te-kla vsaka njena reč, kak voda vretine iz zemle, brezi vsake grešne misli, brezi vsakoga slaboga namena. Na ščipkov grm posija spro- toletno sunce i grm razcvete, Ani je povedao mladenec Matjaš kakšo lepo reč i njeni odgovori so bili, kak cvet na ščipkovom grmi. Anini stariši so ne bili bogati, ali to je ne gledao Matjaš. Gledao je samo na njeni mili obrazek, šteri se je žario od radosti — če ž njim guči. No, tak je bilo, zato sta se vzela z Anov, proti voli starišov i proti voli Marjanke, štera je od bogate hiže bila donia. Glejte ga, skoro pozabim, ka je ednok Marjanka sama povedala Matjaši v oči, ka samo njo mora vzeti, ali nikoga. ,,Pa zakaj?" je pitao dečko. ,,Zato, ar to jaz ščem." S tem je pokvarila vse. Ar z lepov reč-jov bi lejko dosegla dosta, ali s tem, ka je svojo trdo volo postavila proti Matjašovoj, je zgtibila vse. Nikdar ne bom pravo, ka bi Marjanka pokvar-jeno diišo nosila v sebi, ne, samo jako trde vole je bila. Takša, kak za-kon, šteri ne pozna nikše mejkobe, ne pita prvič: zakaj si to i to napravo, nego: ka si napravo? Mela je boži dar, ka do skrajnosti žene vsako miseo i pokaže, da ne driigi, nego ona je mela prav. Kak zdaj Matjaši. Pokazala njemi je, da je ona močnejša, da ga je premagala, da je tista žalostna senca, njena žena, slabič proti njej. I mislite, ka jo je veselila nesreča Debelove družine? Ne. Veselje je samo za volo moža kazala, zato, naj te ne vidi, kakša rana boli njeno srce, zakaj njej more sliižiti kak slepa šker, hoditi od birovije, od gospoda fiškališa do fiškališa. Pokriti je štela s svojim zviinešnjim veseljem, da je njej Martin samo krčmar i ne mož. Zdaj je Ana sama bila s svojimi misli v sobici, odprla omar, vzela iz njega 700 dinarov, pozvala Ivana i njim peneze dala v roko: — Odneste je, naj plača srmaček sekuracijo, ka pa či njemi dobro pride .. . — I pismo ti naj prinesem, ka za tri dni more plačati ? — Takše pismo mi morete prinesti Ivan. — I sto dinarov intereša naj plaea za tri dni, to ttidi naj v pismi stoji ? Tudi, Ivan, tak, kak sem v sobi povedala. Stari kmet se je seo i globoko pogledao ženski v oči: — Povej mi Marjanka, ka želiš ešče od mene? Kak divje strele z oblakov, tak so pokale te reči starca proti ženski. Zvenelo je iz njih, da je zbantiivani, da je žalosten, daje počitka potreben. — Ešče edno bi želela, stric, to, da bi zvedli, za kelko je sekulerana Matjašova hiža. — To ti lejko povem, za dvakrat telko> kelko je vredna. — I kelko duga ma Matjaš ? — Samo telko, Kelko je hvia po istini vredna. Veselje blaženih je sedelo na obrazi ženske. Prosila je starca, naj ide, naj nese peneze. — Zato, da bi ga ščista na nikoj spravo? Ženska se je globoko nagnola, njena viista so se skoro zarila v star-čova viija i tak je zašepetnola: — Ne, Ivan, zato, da bi njim pomagali... — Ne, lažeš, ženska ? -— Na srce je pritisnola roko; . . ¦*. . ~- Tak mi Bog pomagaj! 32 . . . Tretji den po tom dogodki sta se spodnji krčmar i žena odpe lala v mesto k gospodi fiškališi. Gospod so bili strašno ,,lagoji", kak je to že poštiivani gospod žekutor naprej povedao i djali so : — Stric, zdaj pa ne dale. Zglasi se boben. Mam dve novivi tožbi proti vam i meni se vidi, da bo dobiček ešče pokrio stroške. — Naj se zgodi boža vola, je pristavo krčmar i pogledao ženi Ani v obraz. Mislo je, da se zdaj začne samo joč, da se žena vrže na kolena pred gospodom i tak bo prosila milosti. Pa ne to, driigo se je zgodilo. Žena je stala poleg njega, hrast pri od strele razbiti vrbi, vdanost v božo volo je gučala iz njenih oči; smejala se je, kak tisti den, kda je Matja-šov kepec najšla v svojoj knigi i mož je čiito, vrba, on, že nema več sence, ali njiive male itak ne vužge žareče sunce življenja, ar poleg njega stoji hrast, žena. Ciito je, da začneta novo sprotoletje, novo življenje. Gospod fiškališ so se tiidi bojali od toga prizora; oni sami so tiidi na kaj hiijšega mislili i ravno zato so s šegavim smehlajom pravili: — Brez skrbi, stric Matjaš. Bo že rodila ta naša domača griida kaj kriiha tiidi za vas. Kakšo državno sliižbico vam damo. Mi, demokrati, smo dobroga srca! — Hvala lepa gospod. Vučeni gospod so s prsti bobnjall po stoli: — Ali, znate ka, prijatela? — inači napravimo: Gostilno i vse driigo kiipim jaz in vidva bota m o j a krčrnara.. . Pogledao je na žensko. Ali ona je mrzla bila, kak led. — Vam ne po voli, gospa ? — Ne, gospod. Moj Matjaš ne vzeme več literskoga glaža v roko. Jaz motiko, on pliig, to bo naše. Od zemle sva prišla, k zemli ideva na-zaj, tam je boži blagoslov. Mož, od nesreče razbita vrba, se je obrno proti svojoj ženi. Od njegovoga pogleda se je pali pokazalo zadovoljstvo na Aninom obrazi, roka v roki, tak sta prišla vo iz pisarne vučenoga gospoda; zlato sunce je svetilo po novoj poti, na štero sta stopila, po poti, nazaj k toj našoj sladkoj liibezni, k domačoj zemli. Pomlajena i močniva sta bila oba, čii-tila sta v zraki, kak diši pokošena trava, gledala sta mirno plavajoče oblake na visokom nebi. — Dež bo Ana, je djao mož, hvala Bogi, ne napravi nama nikaj škode, seno je že pod strehov. Kak rdeči rak, s takšim obrazom je bežao proti stubam gospod že-kutor. Komaj jiva je spoznao. Komaj je mogeo dati kakšo razumlivo reč od sebe: — Boter Matjaš, šče ne vete ? Matjaš ga čiidno pogledajo: — Ka bi mogeo znati, gospod ? — Vse je šlo rakom žvižgat! Vidite, čaren sem, kak voglar. Zgorelo je vse. — Ka je zgorelo? — Vaša gostilnica v Piskerovcih! Krčmarici Ani so se trosila kolena: — I naši mali ? — 33 — Vsi mali so zdravi. Ali ka bo reko gospod odvetnik? Vaše male je nobrao te stari capin, Cotašov, ali gostilna je za nikaj! Vse je zgorelo do tal. Mož si je brisao čelo i najrajši bi pliino na oba, zakaj je zgorela tista gostilnica v Piskerovcih, gostilnica, štero bi on, gospod žekutor, lejko kupo i točo sladko vino tem divjakotn v Piskerovcih, ge nega več pa-metni liidi, kak edina edna ženska je, žena krčmara Martina, ta le . . . gospa Marjanka. Post. Tam na goričkom so zmešani papinci pa luteranje. Luteranje majo Sveto Pismo vu prekmurskoj slovenščini. Tam se čte, da je ednok pravo Knstuš, da je ne to greh, ka človek poje, nego to, ka iz vOst pride. I to naši lfldje proti Kristušovomi navuki, šteri tQ guči od grehov srca, to je poželenja tak razlagajo, da je slobodno meso jesti vsikdar, ešče v petek, da nega posta. To pa pozabijo, da se vu Svelom Pismi čte, da se je Kristuš štirideset dni posto i da je prišo vrag i njemi kruh ponujo. Kristuš se je posto, apoštolje so se postili. Ednok je pravo Kristuš: Či se postite, ne delajte tak, kak Farizejci, ki se kažejo, da se oni postijo i so žalostni, vi pa bodite veseloga obraza. Po poročili i staroj navadi drži cerkev ešče itak post. Bi ga lehko cerkev odpravila, nego drži ga, ar pošt pamet zdigne, presveti, grehe zbriše i nas močne včini proti skušavanji. Ka odtrgnemo od vflst, damo dGši na pomoč. . V. D. _______ K. GOSPODARSTVO. Boj proti siišt. Lodje v sflši ne vupajo okapati. Skflšnja pa nas vči, da ne ga boljšega okapanja, kak pa vu sflši. Či je zemlja zrahljena, ras-tlina bojje dobiva zrak, bolje dobiva po noči hlad i roso, bolje se izhlapeva zemlja. Proti tomi pa vidimo, da rastlina vu zabi-toj zemlji nikam ne more priti. Drugo sredstvo proti stiši je, da plevemo. Trava pri rastlini škodi s tem, da njoj v kraj poceca vlago. Ka mislite, zakaj gori trava vu suši pod drevjom. Za volo sence? Ne. F^orenje drejva poceca vlago, da je trava ne more dobiti. - 34 — Zivini, svinjam vapno. Krava skoti. Na zadnje noge vkflp kaplje. Slabe so noge, slabe so kosti, ar v krmi ne ga vapna. Dostakrat se zgodi pri svinjah, da ne morejo na noge stanoti. To je ali od prepiha (zug), naimre vleče prek mosnic ali kje indri. Ali je pa od krme, vu šteroj menjka vapno. Zato pa či svinjo vo pustiš i 1i žre po dvori ciglovje, tnort, ne brani njoj. Ešče bi njoj mogo vu hlev lflčaii kaj takšega, či je dugši čas ne pflstiš iz hleva. Živini, svin-jam bi mogli dati večkrat vapno, se razmi, na poseben način pripravljeno. Najboljše je pa, či vapneno krmo sami pridelamo, s tem, da travnike z vapnom gnojimo. V jesen živo vapno — prah — potrosimo po travniki. Gnoj včasi podorati! Boš pravo, da je to ne mogoče. Pa bi mogoče bilo, či bi ludje složni bili. Eden bi vozo, drflgi bi podaro, ednok pri ednom, drugoč pri drugom. Ta složnost bi ne samo na vustah bila, da smo si, prej, dobri sosedje, — nego bi sad prinesla, obilen pov. Slabe travnike zorati! Vidim iravnike, pune bradinja, pune rožic, edno leto žutih, driigo leto belih margaret. Či bi bliže bili kakšega varaša, bi lehko rože odavali, - za krmo so tak ne. Na takših travnikaj samo rože kosijo. Zorati! Ništerne leta gnojiti! Pa či ščete, za n;šterne leta nazaj pustite v travnike. Jas sam dao zorati trav-nike, -- sam števanek je raso, to je gorička, špičasta, trda trava, na paši jo krava z gobca ptisti, v zimi jo vu jaslah niha, Kpsec se je boji. Malo štera kosa ga vreže. Pravim, takše travnike sam dao zorati. Dober pov sam meo, zemlja je čista od vse trave. Tiloš. Či goščo vsečemo, nazaj posadimo. To se zove ,,tiloš". Tiloš naj bo gosti. Zakaj? V goščeri je-li vsako drevce visoko zraste. Pa tisto, drevo ma ceno štero je visoko. Tam se dobijo duge deske, tam se steše dugi tram. Samotno drevo košarasto raste, kratko deblo ma, puno je vejk, za nikoj je. Za 15 let se lehko reči, nego itak se mora gosto nihati, da drevo do dreva segne. Gošča mora meti zeleno streho. V. D. K. - 35 Zdravje. Vsi je na viistah nosimo, malo šteri se pa briga za nje. Brigali bi se, zakaj ne? Zdravje je najvekša zemeljska dobrota. Bri-gali bi se, če bi ne trbelo žrtvi prinesti, če bi se ne trbelo za zdravje zatajiti. Zatajiti! Ne je vse zdravo, ka teli dobro spadne. Vroče ti je, pa se napiješ mrzle vode. Je li to ti dobro dene, nego ne je zdravo. Zdaj že razmiš, da zdravje prosi, zahteva zatajenje. Zmernost pri jestvini i pitvini. Nožic i vilice več smrti prinesejo, kak meč vu bojni. Lakota — pa je vsako leto ednok tii, drugoč tam — ne mori telko liidi, kak preobilna hrana. Post je ne samo zapoved matere cerkvi, to je zapoved narave. Nikaj dosta ne trbe človeki. Priprosta hrana je najbolje zdrava, za spremembo človek vse mora jesti. Telo rabi različne snovi, materijo — mora se njoj to dati vu različ-nih jestvinah. Kaj pa bomo pili? Najboljša je voda. Vino, žganica je samo za stare. Njihovim živcom i srci že več ne škodi. Več je vredno edno pišče, kak en liter vina. Kmet pa pišče oda pa si kiipi vino. Bedak. Raj segni za falat pogač, kak pa za kupico v žganice. Tepa nikaj ne alkohola, vina i žganice? No, nikda-nikda dobro spadne, či je že tak. Kosec kosi od tretje viire v gojdno pa či njemi zajiitrik pri-nesejo okoliSviire — ne bode njemi škodilo malo žganice vu čaji. Naj bo. Ali pa popoldne, kda seno ravnajo i telko vode spijejo, ne bode škodila izabela ali driigo slabo vino. Lehko gučimo sem pa tam, dosta vode za-pravi želodec. Jaz iz moje strani za to nadalje ostanem prijatelj vode, ar se znam zatajiti i ne levam vu sebe vode. Priporačam vam različne soke, Dajo se napraviti iz ,,mošta" vsakoga sada — črešenj, višenj, jabok, grii-šek ino grozdja. Z cukrom ga skiihaš. Z vodov najboljša pitvina. Priprosta hrana iv pijača. Nikak misli, da je boljše i zdravejše, ka je dragše. Pa se vkani. Če bi tak bilo, zdravi bi bili samo bogatci, siromaki pa ne. Pa tak vidimo, da zdravi i močni liidje se najdejo vse povsed. Zdravo je dosta hoditi. Manjak dostavsedi i leži pa na slednje obe-teža. Počinek je dosta vreden. Vsi znamo. Či z žmetnoga dela domo prideš, bolje si želen počitka, kak obeda. Mir pri hiži, mirna diišna vest je vsega več vredna. Čemerni, zagri-ženi, nevoščeni liidje so ne zdravi. Za zdravje rabimo sunce i dober zrak. V leti spi pri odpretom okni, vu dne mej okno odpreto. Za zimo ne zabij okno s cvekami. Smrdljivi zrak vu hiži je žmetnoj segreti, kak sveži frišni zrak. Naj se hiša zrači, ne samo v pri gospodi, pri kmeti tiidi. Vsi mamo pravico do dobroga zraka* Čistoča pri hiši. Grdo je, či se pliije po serteli. Grdo je i nevarno za driige zdrave. Vi ne verjete, pa je tak, da se pljiična bolezen tak zvana tuberkoloza dobi od drugih liidih. Zato pa za takšim elovekom ne pij, z njegovov brisačov se ne briši. To je tak nora navada, da malo dete tiihinec kušiije. Matere bi mogle same prepovedati. Ka pa cigarete? Če že ne škodijo srci, pljučam, živce ti pa vničijo. Ne vidiš mladi liidi, šteri cigarete kadijo, kak se siičejo, vu obrazi obre-gavajo, rame zdigavajo, — nervozni so. V. Dolenci. . ' . K« - 36 Boljše gospodariti! Či bi odpreta bila Severna Amerika, bi lehkar vse ta odišlo. Dosta ji ide v Južno Ameriko, najmre v Argentino. Eden pa driigi domo piše, da či bi to znao, bi na njega nikdar ne sijalo argentinsko sunce. Eden tjeden dela, drugi tjeden pa nikaj ne zasluži. Kak ga boli, kak ga je sram, da pred vratami kakše fabrike delo išče. Tak kak pes, ki na falat kriiha čaka. Drugi pa že na štrti-peti mesec 10.000 Din. pošlje domo. V Ameriko pošlejo deco stariši, ki jih več majo. Griint se že dalje ne da deliti, penez se pa pri nas ne more spraviti. V Ameriko ide sin, ki se je oženo i sneha-ne more z domačimi vo priti. On odide v Ameriko, ona pa nazaj na svoj dom. V Ameriko idejo, ki so se zadužili, idejo ta na pokoro. Idejo pa ništerni srečo iskat. Drugi idejo na ništerna leta, da si kaj spravijo, da si griint ktipijo ali hižo zozidajo. Nikam ne morem priti. Že dve leti sam ni ednoga braveta ali teleta ne odo, plačati pa skoz trbe, delamo pa tak, kak živina. Moram oditi v Ameriko. Probo mo jas tiidi. Pa je zaistino tak htido pri nas, posebno na Goričkom? Skoro da. Nači mo mogli obdelavati naš griint. Travnik maš, meri pol pliiga, pa komaj ti dva metra sena zraste. Pa to je ne seno, nego rožice. Či je na bregi, zasadi gorice ali pa zori, trikrat štirikrat pognoji ino či se ti tak vidi, piisti nazaj v travnik. Tii pa tam telko grmovja, seča se vidi, — iztrebi, kvar za zemljo. Drevje, grmovje vu goščo sliši, ne pa na njivo ali travnik. Pogledni si goščo. Ti saino rečiš, pa tak dugo rečiš, ka se na sled-nje v tvojuj gošči kje šteč lehko obrne z dugimi kolami. To že več ne gošča. Pa ti je ne rnilo. da ti zemlja tak zaman leži ? Ne razmišljavaš si, da bi boljše bilo goščo redno sekati i jo nazaj saditi. To je — saditi. To se tebi čiidno vidi, ešče goščo saditi. S kern b; sadio ? Za naše brege je borovje, jaličovje, zraste tiidi gaber, biikev, hrast. Tiloš bi napravo, koma bi ešče ti ne viipo stopiti. Ti pa samo škrabaš po gošči od leta do lela. Kak ti more kaj borovje rasti? Že čiijern odgovor, ka nastelo moreš meti, brezi gnoja ne rnoreš biti. Gnoj se da nadomestiti s superfosfatom, s Tomašovov žlindrov i z dru-gimi umetnimi gnojili pa boš te rneo slamo za nastelo. Znaš, samo ednok trbe šparati, v ednom leti rnoraš malo potrpeti, — pa boš vsikdar naprej. Kmet je ne uradnik, ki vsaki mesec dobi plačo pa ešče tisto naprej. Kmet mora naprej delati i šparati i komaj za edno leto dobi plačo pa tisto nazaj. Ne pozabi, da kmet z lanskim kriihom mora žeti, z lanskim vinom i žganicov starov mora kositi. Na nikoj pride, či na tisto seno napravi dug, ka kosi, ali zaduži žito, ka ženja. Na njivaj dobro delamo. Na malom falati dosta pripovati ne moremo. Što pa ne dela, zasliižiti tiidi ne more. Zato pa morerno na to gledati, da na malom falati, kaj takšega posadimo, ka dosta dela niica. Kem več dela, tem dragše. Gorice dajo dosta dela, zato je pa vino drago. Kde ti zraste 3—4 khže žita, bi ti mak ne več prineso? Tri-štiri križe je za smrt dosta, za živlenje premalo. Zakaj ravno mak priporačam? Zakaj ne zelje, liik ali karfijol? To mi je ravno na paraet prišlo, da vidim, da eden ali driigi - 37 - pride v bauto po prosi za dva dinara maka. Bi si ga telko doma ttidi lehko pripovo. Kmet pač vse doma mora pripovati, njegova riža je pro-sena, hajdinska kaša, njegova kava je ječmena, njegova citrona je sadni sok, to je kiihani i malo pocukrani mošt jabok, griišk, čresenj ali kopii-šnic. Za dva dinara mak, za tri dinare burgundijovo senien, kak nespa-metno prosiš, je li ti ne veš, da trgovec vse na kilograme i deke kiipiije ino odava. Ešče tikveni oli na vago ide. Pitaj, ka košta eden kilogram pa te prosi deset dek ali petdeset. Te boš donok znao ceno. Kmet mora znati ceno vsakomi blagi. Sram mora biti kmeta, či kaj takšega kiipiije, ka bi sam lehko pri-povo. Ali je ne grdo od njega, či je 20—30 litrov žganice dobo, pa za kositev že kupiije v krčmi za drage peneze špirit? Kmet pač vse mora doma pripovati. To je najfalejše. Pa se da na-praviti. Glejte Austrijo. V Austriji je industrija (fabrike) bogato razvita, vendar je vlada sprevidla, da bode država le te naprediivala, če se zdigne kmetijstvo do kak najvekšega razvoja. Austrija je žrtviivala (dariivala) ogromne milijone za povzdigo pova i je vodila ekstenzivno i intenzivno kmetijsko politiko. Ekstenzivno gospodarstvo se dnes vidi že na oko, ar se kažejo že kre železnice plodonosna polja, tam, kde je rastla na obširnih poljanah še pred ne dugo časa slaba živinska krma. Dalje je spremenila zamočvirjene nižave z razumnov drenažov v rodovitno zemljo. Na jezere i jezere vagonov umetnih gnojil je država brezplačno leto za letom poklanjala kmeti, da njemi pokaže, kaj mora doseči v kmetijstvi intenzivno gospo-darstvo. Austrijci so z žitom že popolnoma sami preskrbljeni. Krumpič bi že mogli izvažati. Najfalejši cuker majo. Tak pravijo, da bo Austrija mogla v kratkom izvažati mleko i njene izdelke, krumpič, rž i oves, v cukri pa postane po mali preskrbljena i se začne kre moravske meje zidati še Ietos tovarna za sladkor. Stanje dojnih krav je naraslo od Ieta 1919 do letos od 600 na 1,100.000 komadov. Naši delegatje pri pogajanji z Austrijov so komaj dosegli, da za težke bike (više od 500 kg) se menje carine plača. Pri svinjah nad 110 kgr. je carine prost uvoz, tem več se mora plačati za menše, mesnate svinje. S temi svinjami rni zalagamo Ko-roško i Tirolsko, dokeč na Dunaj (Beč) vozi Poljska više od 10.000 komadov. Ešče edno bi rad povedo, to je domača obrt, dornače delo po zimi. Žene predejo. To je jako čedno delo. Moški delajo metle, košare, koše, grablje, vile. Dajo se napraviti stolci, kiopi, kište (kaptar) za včele. Samo prava mera se mora zvedeti od strokovnjaka. Zimski čas je dugi, zapo-slen si doma, to je edno. Zato ka pohojkavanje po vesi dobroga nikdar ne prinese. Ob driigim pa ti je na hasek, ne ti trebe penez za nje dati. V. D. K. DOSTA LEHKO ZASLUŽITE poleg svojega rednoga pozvanja, če igrate na kakši inštrutnent. Muzikante vseširom iščejo i je jako dobro pla-čajo. Pred vsem je Vam potreben eden dober inštrument i mi bi Vam priporo-čali, da si ga naročite direktno od tovarniškega skladišča MEINEL i HEROLD, fabrike glasbenih inštrumentov v Maribori št. 217/A. Ta tvrdka ne dela z agenti itd., nego odavle vse svoje proizvode neposredno muzikantom, zavolo šteroga so cene jako nisike. što si žele kiipiti eden dober inštrument, tomi samo to ta-načivamo, da prle kak bi kaj kiipo gde indri, naj prosi cenik te firme, šteroga na zahtevo pošlemo vsakomi brezplačno. 38 - Potoki, vesnice. V Malih Bakovcih so stiidenec kopali, najšli so vrbje, gegnjede podmuknjene (na pol sprnete). Tam je ednok Miira tekla. Bakar. VSlovenskoj vesi je sliižila. Po šali jo zi bakarco zovejo. Ona pravi, da so bakarje dale. Nega jih tii, pa ne tam. Dolenci. Na Krajni so gorenje za bakare zvali, ar so s teocami tržili. Gorenji porgarje. Za gospočino so s pešijov sliižili. Dolenji s cugom (prež). Bakarje, bake so meli. V Bakovcih so proste škrinje meli. Na cintorv sprevodijo. Jočejo. Zemljo kiišnejo i tak liičijo vu grob. Tak i v Soboti. Škrinja odpreta. Zdrava voda v Mačkovci. Ludje so k njoj hodili, ofer prinesli, be-lice, silje. Oči so si prali. Megl-a' se kadi, dež de šo. G6spočina (Krajna), gospočina (Dolenci). Poljančar na gospočino hodo k Esterhaziji. Tam je čtio: Erdeg bujjek a totjaba. On je tiidi pravo : Naj vrag buje tota. V Domajinci so šli mali pojbičje na gospočino gorice kopat. Deca, noge na pleča, da ne te klačili, so njim hajduki pravili. Deca se začnola jokati, ne znala, ka to znameniije. Vsaka reč hajdukov je za-. •poved bila. Mati so pojbiči doma v turbo grahko sipali, po poti pojo. V gorice so inda sveta grahko sejali, liki hajdino zvezali i na kolek opičili. Bogojina. Kda so Franc&zi za Napoleona na Krajni bili leta 1807—1808, so grahotko kiihali. Babiščica potok med Brezovicov i Malov Poljanov. Bakonica, potok, prek Dobrovnika teče iz Biikovnice. Čeveš, Čeviš, potok, v Kobiljskom doli. 8 Črnec potok pri Lendavi. Černja, potok, zvira pri Renkovskom zvoni, pri Torniškom farofi siihi, v Nedelici že teče. Čopinska (Čopanska) cerkev je na Markoskom. Donok se je inda sveta pravla čopinska. Ednok so Markovčarje šli, kapute so si doli devali, da cerkev bucnejo na Čopinsko, pa so nazaj spadnoli. Te so pravli: Telko smo jo dale spravili. Dobrovnički vogri so inda svefra na pašniki štoječki sekali vo hrastje, pripovidavajo Torniščarje, zdaj že tudi krčijo, vagajo pen. Dekležovje. Stari liidje tak pravijo, da je tam inda sveta Miira tekla i tak plitva bila, da je samo dq, gležje segnola. Solanje so kobili noge v kraj zosekali i jo na tikev posadili. Oni so brvno (les) vtegiivali, da bi dugša bila. Solan je voro kiipo na steno, nialo žepno voro je pa, proso na ,,raadas" (naj njemi povrh da). Šteli so srake vojemati, so lestvico prečki nesli, pred lestvicov goščo vosekali. * A to je moglo v F . . . . biti. Na tikev so posadili kobilo. Tikev se je doli kotnola na njivo, zavec je v ryo prišo. Tak se je dalje godilo, kak v drugoj vesi tam kre Mure. O.....r je tak rad meo cuzeka, da ga obimao, pa ga je zaguto. V tikev so belico djali, da bi se cuzek zlego. V tikev se je pa zavec spravo. Pravli so: Cuzek se že vokluva. Zavec pa skoči i odbeži. Jaj, celo je takši, liki cuzek, samo rep je prekratek. — Belo kobilo so nasadili na tikev, tikev se razpočila, eden falat v grm zleto, zavec goriskočo, za njini so kričali. Dugi vuhak, kratki repak, koma boš bežo. - Pelao se je eden človek po vesi, zvao svoje žerbe: Hodi cuzek! Komaj živ vujšo. .*. 39 __ Mrtvarjavci, tii so žganike brili. Šoje Mrtvarjavčar v Radgono. Zapo-vedao je tam v oštariji: Drei Gulden Šterz und zwei Gulden Schmalz. Ešče je domo neso žganike. Sin njemi proti prišo. Ka ste mi prinesli ? Žganike. Mati Vam tiidi žganike kiihajo za večerjo. V Resneki šo rezance brili. Nedelica — žabarje. Mura riiši griint. Moča. — V Krogi v Besnici je Miira tekla, preveč močno, besno. Tam zdaj majo loge. Prek Besnice do kolin so hodili. Kamen je škliski, či človek ne pazi, spadne. Trava, korenje je na njem. Te log je v Osredkah. —. Bakovski logovje (talovje) so ne prek Miire. Samo ništeri majo, voda Je prekopala, brod je. Sam kamen. — Na Andre-jovo či jug, Miira vkiip. Ci na Miiri zmrzne, prek se vozijo. S slame most napravijo. Či lisica, pes prek ide, te s kolami tiidi lehko ide. Čedna stvar, posliihša vodo. Dobro ogledne, na kelko je zmržnjeno. — Kodiš na bregi Miire za ednim grmom. Belak, tebe mo jas jao, Črnak tebe de pa moj Mujsek jao, prebiro si je kodiš med belim i čarnim kriihom. Čiio je to brodar; na osredki Mure je henjao, pa je kodiš mogo pojesti Beleka i Črneka. Tak so mi mati pripovedavali. — V Dolenci Miirec (veter), pri' Miiri Zdoc. Ciganjice iz Borejec so v Soboto h krsti prinesle dete. Kaplana so pitale, kelko trbe plačati. Telko pa telko, je povedo. Mi ne plačiijemo, so pravile, mi samo na farof i cerkev plačiijemo. Ledava inda sveta vse šerom tekla po travnikaj. V Tornišči ž nje ide mlinski potok — Pretoka, na šterom je kakši osem mlinov. Frnafei, Filifei (Gumilica, Brezovica), Fireš, Firifei (Mala Poljana) Popovnjek izvira iz njega. Mlin bio inda sveta na Frnafei. Grede. Orlovček. Ginja izvira iz gošče med Torniščom i Dobrov-nikom. Kinjoc pri Sebeštjani, v Tornišči. Kalinovnjek, grabe pred Brezovicov. . .' • . Libovina dale od Vuče Gumile v Gumilicaj. ' ¦ ' Pinkava v Lipovci. Sotinski kamen. V Soboti so raztrgali staro cerkev. Sotinski kamen so odali. Na Krajno je inda sveta 4 leta mogo v ogledi hoditi: dobri kmeti so bili. Na grofoskom so zletonge, tam je več rib, bolje so na miri. Krog. V Krogi gumile. Poleg Dobla. To so prej soldacke iiapravili, tam so se skrivali. Eden je odo griint, 12 pliigov, več jih je kiipilo. On je v postat orao, pri novom verti je razgonja poleg meje, peneze je vo zorao. Proti Miiri edna gumila. Tam pač grad mogo biti. Breg, graba, gumila, graba se premenjava, ciglovje se naide . .. So jo i na gospodskom (Bat-janijovo) gumile. — Kde je meja gospocka i sobočka, je bio eden kamen. Koroški so bili pri Manjkoj božji. Eden hrvat je nje pitao, je li ešče itak stoji on kamen. Ništeri so prvle domo prišli, pa so samo mesto lade na-išli. Inda sveta so liidje v teh gumilah večkrat peneze iskali. Adventne merarev Ižakovci za ,,brezglavce" zovejo. To so prej dušice, • brezi krsta mrle ali mrtvo rojene dece. Znamo pa vsi, da so adventni - 40 - merari gazi iz zemlje, šteri se vužgejo i svetijo. Veščica. Gedrta poleg ceste. Zdaj itak se vidi brežiček, ciglovje vu njem. Inda sveta so se liidje bojali, kde steč nilaka, commprnice so se tam kopale. Stari pravijo : Ka na Gertrnje predejo, iniši prejejo. Hrastika med Gančanom i Rakičanom. Mokoš, potok pri Tišini. Renkovci: Rakarje. Zibovina. Brezovica. Poljana. Z Poljane je inda sveta pot bila do Torniške cerkvi! Nega je več. Samo velko blato je. Kde šteč vojzne. Na Goričkom ,,škiifke povajo." Sosed se je v gošči pravdivo za bor prek meje. Vej pa je to moj bor, takšo borojco ma, kak moj. Veščarje so s smehom odišli. V. Dolenci. K. 4 Živali, rastline v ludskoj govorici. Vuga. V Nedelici svilo motovilo. V Dolencih strina viina. Strina viina, kriiha nega. Na Krajni poklivuja, luja, žuna. Žuna je sneha (?) Krog. Štrget. Si vido mojo kobilo? Vuga. Kde pa si prvle bio? Si pol litra vina pio? Sojka: več. Vuga odleteč. Piši me v r... Na driigom drevi znovič začne: kde si pa prvle bio...? V Brezovici jo za svilno motovilo imeniijejo. — Čiča ma radio. Kobilo brio. — Nesrečen je, prej, koga vkani. Rstavka. Koga vkani, zaman polaga. Trlica pa svinjak ne ma sreče. Geta čiila jo vgojdno, pa nazaj bežala vu hišo. Nedelica. Ftica vkani. Jas se toga ne bojim, nego či njiva vkani... Sraki vrabli, škvorci razmetavlo gnezdo, v kllin vzemejo les pa ga doli piiščavajo. Pravijo, da či njoj edno belico vzememo, pobegne, či njoj dve zememo, te ne pobegne. Misli si, ka se je njoj vokotnolo. Tornišče. Slaviček. Krajna. Rjavka. Tornišče. Sova. Či sova naprej pride vu dne, vsi ftiči se na njo piistijo, arr prej, z vseh ftičov ma edno pero. Striig na kačkoj travi. Od striiga živina zgine. Zlata vrana. Vali zlatovranka. Zelene peroti ma, erjavi hrbet, prej, grda stvar. V Dolencih jih dosta je. Vineencijovo. Ftice se ženijo, pare si iščejo, zaračajo se. Či so mlake, dosta de vina. Tak so mi mati pripovedavali. Vuga. Koga vkani, tisto leto ne ma sreče. Pokliviija na Krajni, pride kesno, kda že hrastje poka. Upkaš je v Polani Tornar Juri. Gos, goska, gosak. Negaga, negaga. Golob. Divji golob: Pud pudum sidim. Sobota. Detel. Kak dugo detel na sprotoletje jug-jug-jug dene, tak dugo vsik-dar sever piše. — Pisani, kak detel. Čuk se v noči vu okno mlati, či je posvet vu hiši. Celo vu dne vu preklet prišo. Kokoši so ga plodile. Nu slemeni čiidno dene. Vu starom rori je doma. Nikak, prej, merje. . 4! - Briis-truli. Liki bi talige Škripale. Pravijo, da, Či on dene, se grozdje zori. Nedelica. Jugojca. Detel. Leta 1910. je v zimi toplo bilo, kliiklii djala. Zmešala se je prej. Navadno marca začne popevati. Jazbec. Kratke noge ma. Dugi, kak pes. V iuknji prebiva. Kukurco — mehko — trga. 30—40 kukurce fali edno noč. Ogen naiagajo, boji se ga. V jesen je tiičen. V zimi spi. — Na svečnico vo pride. Či na vedrino ide gor sunce, voni ostane, či na oblačno, globje si kopa. Senica. Cicifti. Že v januari žago pili. V zimi se ccla familija vkiip drži. Žvnjimi hodijo male seničice, s dugim repom, s serov glavov i mali deteli. Čir, čir. Na Krajni sinica, v Tornišči senica. Striček. Tor, prej, kvoče. Ščirič grozdje zori. Bogojjna. Grio, grilec. Škvorjanec v leti popeva: Piši me v r... glad, ve že vidim vlat. Vi-siko se gor piisti i pravi: Idem B... klat, idem B... klat. Doli se piisti i tužno pravi: kljiiče sam doma nihao. Slakoper. (Gebič). Erjavi hrbet, sera glava. Slepa miš. Sobota. Krajna. . Slepa vož, povož(?) slepa vuš. Reca. Ščap. Ribič. Rošči odidejo križnoga tjedna. Sobota. Rapiščica dene (popeva). Pes. Pes si je od Boga krtih sproso, macka pa mleko. Zato mačka stepe kruh. Stepe blagoslov. Pes samo vzimi si šče cimprati hlšo. Hektor na, H. na. H. tu-tii-tu. Piškor. Ne morern gledati piškorov. Malo vode bilo, s kačami so bili. Pavučina leti vu zraki, dobro de ešče sejati. Pikec (ormanyos). Keresturje na trnac silijo. Takši so kak lastvice, pod repom beli. Krajna. Kresanca. Kukovica. Od nje popevajo: Kukovica je pela prvokrat, mi pa za-pojmo to drijgokrat. Ne gremo mi domo, dokeč kukovica zapela ne bo. "=—~~ RogHn. Zimske rože. Vranske tace. Korine v Bakovci. Tedi na travniki raste, je žuti i sivi, vu drevo denejo k mrtveci, te hiidi se, prej, nje boji. Na svečnico s svečami. Tornišče. Torica. Vkiip potegne len, liki grahor pšenico. Zdaj ga že, prej, nega. Triitrice (szazszorszep). Rasejo i na travnikah, to so Bogove rože. Slamene korine Renkovei. V noči se zaprejo. Sirotice. Korine. Rozenkrat. Grad. Bakovce. Ognjeci. Tornišče. Žuti. Odivornjek. Poklivanček. Tornišče. Mrtve krpljive. ~ 42 -~ Marijine skuze. Marijini listi. Mačihe. Iskrice, bele i žute. Babje dišeče. Krave ne ščejo jesti zeleno. Mleene piskre ribljejo ž njov. Krajna. Baračke rože. Bajžolek. Cvete prve dni augusta. V krvajice ga devajo. Tornišče. Betlehem. Cvete rudečo. Torniščanka v cerkev prinese i na oltar položi. Bogecine korine. Picekove rožice. Lipa. Kriihovo drtinje. Korine. Križeci. Poljana. Klinci. Tornišče. Prva roža, na travnikah raste. Krava poje. Kokoj. Kokojnica. Kamene rože. Kormoš. Pri Šebestjani na topio proško kormoš trgajo, vrastvo je, prej. Katržeo se poka. Koper. Vrastvo. Železna trava, rada rase na dvori, dobra vu jesične ugorke, da do bolje trde. Stoklas na njivi. Žitnica na travniki. Vlasnjak. Duga lesna trava. Vorovo. 4. julija. Senje pri Nedeli. Vorijova hajdina (rana). Ščetalje. Ščave. Krajna. Ščavnjek. Tornišče. Stoklas vu žiti. Či voda vzeme žito, stoklas tem bolje raste. Kujši je od grahorke. Od grahorke je krtih siihi, stoklas pa moča, kriih se vkraj piisti od skorce. Soršica. Oves i grahka. Vkup posejano. Krajna. Riček. Ridžeg vu leni. Pijanica vu ovsi, i žiti. Prigor. Na prigori gori. Preslica. Njo radi majo konji. Krave požene. Očin kriih. Stari kriih. Oset. Od njega ma mleko vrhnje. Mlečec. Mleč (mleič) Satahovci. Deca ga piše. Kelko grehov maš? So bežali i trgali, po zraki mahotali, kelko ostane, telko grehov ma. Mio, meo. Maslek. Muč. Slak stari je nevaren svinjam. Loboda. Krave, ešče raj svinje jejo. Kuroslep. Dosta ga je vu polanskom lesi. Zeleno velko listje ma. Krave ga rade jejo. Posiihšijo ga. Krepotec. Kaček. - 43 - KaČa, kačec. Drosen. Vu prosi drosen, čarno zrnje prašči vu kaši. Črn buje pšenico. Krajna. Pšenica se je požarila, erjave piknje. Tor-nišče. Črešček belo cvete. Cingolin takšo listje ma, kak petrižeo, ma žuti cvet. Močna trava, zdiije se koža. Ništerni zreže kureče oko i žuta tekočina se gori piisti. Ništeri si ga v črevelj obiije, či ga trešlika pše. Žaofik (zsalya). V mleki skiihati, precediti. Proti kašlji. Tornišče. Ber lehko pati. Dokeč ga pše, mleko zavre. Bradinje. Ebet. Paolica. Raste na njivah, na travnikah. Protinova trava (les). Ma sivi cvet, rudeče bubeke. Skiihajo, noge povijajo. Poklivanček, sivi, na njivi raste. Prapor. Proso na Krajini prvle pražijo, kak sejajo, da ne bode sitnivo. Major. Majorovo cvetje dobro proti kašlji. Prsi včasi lehke gratajo. Vu vodi ga kiihajo, žuti i čaren cuker more ž njim zavreti, sapot ne sme vo. Precediti. Z belim cukrom spiti. V zimi more cvetje vrkaj doli čamijati. V zimi se zapre, na sprotoletje že ne dobro. Na vekicah požene i tisto listje je preveč bridko. Šalovci. Metice. Proti stiskavanji. Pri deteti na črvo. Metice, čober (malo, sivo cvetje) babe nosijo vu cerkev, da leže bodo spale. Kltima, ž njov vdari, da bolje zaspi (?!). Margetica. Zelje. Nema srčike. Sv. Marjeta nazaj prinese. Ka pa odneslo ? Prej, blisk. Trnje. Stric po pasiki trnje berejo. Trnje spucajo, to trnje vu krva-jice smicajo. V Krogi je eden pojo trn, doktora so mogli zvati. Ve pa kda pečt devajo, more trnje vovzeti. Znamkar je kiiliane jo. V šoJi Sobočkoj (leta 1911) je vesnička deca prinesla idinske kolbase, so lesene spice vu njih bile. Vrba, meka, rakita, breka. Vrabel. Pesukovec. Njfgov sad-jagode-vunja. Muškotne jaboka. Meka. Lipovina, modrina, pošip, kedarka. Ibovina. Na cvetno nedelo. Gegnjed. To je mehki les, či korito napravijo z njega, prek ide voda. Morski gegnjed je liki hrast, razno ma vejke. Dren. Drumba. Tri štiri slive ali jaboka vkiiper. Cesmigovec. Žuti les, rudeči sad, liki grozdje. Kisili. Bodio. Bezikovec. Rudeči sad. Vsaki po sebi stoji. Rada ma to ona ftica, štera vu plotah prebiva, rudeče prsi ma, liki ogen. Dosta jih zmrzne po zimi. ¦ _ 44 .- Booj (biio). Pri hrasti ]e samo srdika za doge, booj vkraj češejo. Bezovec. Krajna. Bezovčo korenje čiidno pitje. Vti vodi se moča 24 vor. poteni se voda pije. Purgacija. Tornišče. Peski les. Zeleno veje, sivi cvet, rudeče bubeke ma. Selemen kesno v jesen cvete. Svetlo sivi plavi cvet. Kda so Tor-niščarje ešče v Strehovske gore hodili, mamica so narezali selemen. Dobro je (malo dete) narežem, da ne bode tak čemerno. Mora prej iz driigoga hatara prinešen biti. Prapora nišče ne vidi cvesti. Edno noč cvete pa ocvete. Tovaje, komedijaške znajo za tisto noč. Semen pri sebi majo. Komi prapor za sare spadne, vse vidi. Podlesek (Podleisek, podlesak). Ne sme ga trgati i pod streho nesti, ar do piščanci ginoli. Bakovci. Podleskovac. Borejci... Zobovec. Žene so na križni pondelek v ploti na zobovci (bezovci) gobo iskale. Tornišče. Grbanji. So jo pšenični (beli), idinski (črni), kriihovi (ešče bolje črni). Grbanji s parom rasejo. Či ne ga para, preišo je ali ga pa že štoj naišeo. Či štoj mali grban vidi, več ne raste. Ki grbanje iščejo, znajo za mesta. Zna, da ga na sunčenom kraji pod velkom borovji mora naiti. Rit-karovce. Pečarka. Blagvin. Dolenci. Borovka. Brnkasta rudeča goba. Diši. Frconje. Krajna. V. Dolenci. _________ K. Zglednola se je .. . Zglednola se je. Dete je ne melo niti na mene, niti na očo spodobnosti. Sosedovoga deteta sarn se zglednola, kda sam noseča bila. Zvorčeno je, prej, preveč. Edna pravla: S kačov bi kadiia, štero pred Jflrjovom naidejo. Edna ženska je mela. Prekriči. Šalovčar je kukurco osipavo. Mimo je šo eden pa njemi je pravo, da je lepa kukurca. ,,Prekričiš mi kukurco", je kričo iz kukurce. Djalina. Včinjeno. Ne sam tnela dece, neprijatele mam, drugi so tak pravli, da je to meni tak včinjeno. K^ak more včiniti, da vrabli prosa ne pojejo? Ženska prvle, kak začne sejati, trikrat nazaj vrže fticam nebeskim. Kamenček ma med zobami, nikaj ne guči. Okoli lonca česnek zasuče. Mislili smo si, ka je včinjeno, ne je mela krava mleka, sledi sam v pamet vzela, da je krava betežna. DrOgoč pa: Sosedica je kravo podojila, oča so jo najšli. Pa te pravijo, da je včinjeno. Kda je na pisavanje šla, je krtovinjeke brsala, da bi deca ne stanjflvala. Je že 50 let stara bila. __ 45 __ Oprala dete. Edna ženska, znam jo, je pri nas bila, je oprala dete, vse jakost je njoj vzela. Oprano mi je dete. Poljana. Šatrenjati. Prišla sam k sosedi. Poleg peči sam si doli sela, roko podržala na peč. Sosida me je pošiknola na sredo, v roke je pliivnola i položila na mesto, kde sam sedela i na peč. Mislila, da kaj šatrenjam. Tornišče. Dete nediije ma. Edna pravla: Pod korito je položiti, naj svinje prek bežijo. Druga: Na mlado nedelo z kljflča studenčnoga tri kapljice piti dati. Adrianci. Proti neduji. Na mlado soboto naj-bolje ma moč beteg. S palcom trije prsti. Na vsakoga eden lonec, kak za en krajcar dobi (ve ga zdaj že ne dobi). Ide k potoki, zajimle. Ob prvim doli polije, prečki zajmle, doli polije, zajmle, na prsle dene. V hišo nese. \{pso doli vzeme s kosišča. Prek okna doli po kosi leva v lonec. Napuni lonce v tistom redi, pri tretjem prsti začne proti palci. Te perejo vkriž: Pravi del glave, leva roka, prava roka, leva noga, na prsah. Prišo je šterc (na KraJni kodiš), križ ponfldo, da bi ga kfl-šnola. Tornišče. Prišo je šterc (kodiš). Takši pikuš. Proso jajce. Vertinja ne doma bila, jas sam pa ne mela bilic, sam njemi melo ponujala. Ne je vzeo. Tam so bile švelje, so pravle: To je ne šterec, da je ne mele vzeo. So me naratale, da kda je že odišo, bi za njim vodo vlejala, da bi ne kaj včino. Tam je bio škaf. Jas sam si mislila, da je že odišo, proti kGkli vodo sam vlejala. Vpamet je vzeo, vo z plota loček, šibe trgo pa je ščipo pa na vcdo toro. Pa zaistino. Mela sam gvant, ka sam na zda-vanje me!a, na hiši je bio, v nedelo sam ga štela vzeti na sebe, pa vdiljen je bio \češnjeni. Vse je odpreto bilo, dveri okna, ta psija je po zraki šla, liki bi malo dete neslo, vu hiši je doli spadnola. Prišo je eden pikuš (kodiš). Vi vraga mate, je pravo. Ja. Dajte mi bič. Začno ščukati po h;ši. Pa ga je vozvao z kota. Z prvoga, driigoga, tretjega. Pri štrtom ga je vrag s ciglom lflčo. Kodiš na pobeg! Ne čddo, ti liidje so ešče na sveti den preklinjali. Skiišnjava pše. Jas sam v kimpeti ležala v maloj hišvKHz-mojca je pri nas slGžila, vu velkoj hiši je spala. Vidla sam, kak se je približavala skflšnjava, bela ženska. „0, nika nede.B ,,I^a pa gučite?" ,,Skušnjava ide.** Te sam že čOla Kflzmojco, ka se je kregala s skušnjavov. Oča moj so očina meli. Na stoli so spali. Inda sveta so na vse kraje spali, na pečah, na vseh mestah. Me^ sečina bila, na okno šomatalo, kak hrastova vejka. Skušnjava prišla, kak edna mačka. Brsnoli so jo, pod sto spadnola pa jih je vu paiec vjela. Ne je njim zacelilo, tisto leto so mrli. Oča so — 46 - spali z malim Jančekom. Vidlo se je na gomajco, kak je ertarova hiša. Prišla skGšnjava, kak mačka. K^ sebi so jo stisnoli, kobacali. Prebfldili so se pa so nikaj ne meli vu rokaj. Ešče skoz Itiknje pride. Največkrat kak mačka pride. Vu sne si na Človeka, na prsi vleže, pregnati je ne more, za pomoč ne more kričati. Skušnjava je kakša žena, štera sama za to ne ve. Trešlika pše. Inda sveta je dosta trešlike bilo, od sada, žmet-noga dela se vrazo. Zna bajati. Ona ne ve nikše baje. Bajilo. Straje dobila. Inda sveta so bili beli kožflhi. Na rokavah je remen bio, da so okoli vezali. Na smrt je bio betežen, zalft-štala se njemi voda. Dekla na sebe vzela kožOh, mrzlo je bilo, bežala je, nika jo je po hrbti ščukalo, kak je z rokov mahOtala. Prestrahšena je. Vse je mrtvo. Ne more delati. Či kaj močnoga je, dregeče. Od vorkov se čte na vodo. Či pride večer ali v gojdno, živo vogelje Iflča vu vodo, po dnevi ne. Ništerno živo vogelje breči. Vorki vas je pet, nej vas je pet, ka ste štirje... nej vas nikaj. Vorki, či ste moški pod moško kapo, či ste ženski pod žen-ski pocio, či ste dečaki pod dečakin krščak, Či ste deklini pod deklinovo kito, či ste šterski pod štersko palico, či ste clganski pod ciganski robec, Či ste dečinji na deco. Tak se tfidi od stvari Čte, od krave, od kobile, od svinje. Jas vas preganjam, odeganjam... Jelte, to so stare reči. Ravno zato sam je popiso, da se ne zgfibijo. Kaj iakšega zdaj že ne verjemo. V. Dolenci. . K. Stare navade. Iz vseh krajov naše krajine sam je pobiro duga leta. Namen tni je bio, da je rešim pozabljenja. Spiso sam dobre, spiso sam smešne. Či bi kaj vo pOsto, bi slika ne bila popuna. Zato se pa naj nišče ne pači. Zdaj že vsako dete zna, kaj je šatringa. Miklošovo. Večer 5. decembra za Mikloša se obleče. Na sebe vzeme be!o kiklo, za srakico belo janko, na glavo z papera pušpekov klobOk, z prediva si napravi duge vlase, brado. V roke vzeme s kukuršča napravleni križ. Ma sprevodnike, brezi klobflka, > oni si pocio denejo na glavo. V rokah lanc i bot. Hodijo od hiše do hiše, kde je deca. Mikloš s ednim vu hišo stopi, drugi voni ostanejo, s lancom rogačejo. Mikloš pravi deci: Boga moli. Boga m^li. Deco podeli s orehami, s šklocajmi. Ižakovci. t -47- Na Miklošovo — oča so pripovedavali — so z lancami sa- V Sali* Kakši prt, pod prtom lance ali borkle vzeli. Služo je pri nas ^ edne babe sin. Vsikdar je domo hodo spat. Na Miklošovo mati na sebe vzela beli prt, v tikev svečo pa pred njega šte. Ne se je več domo trflco. Krajna- Polažiči so prišli. Prgiščo orehov dobijo. — Po polažiči ho-dijo na Barbarinje, na Lucinje, na Števanovo (v Brezovici, Qumi-lici i Nedelici), na Janošovo (v Tornišči), na novo leto. Na Ja-nošovo s pametnicov. Staromi pravijo: Friški, friški, zdravi, zdravi. Dekli pravijo. K^ moži, k moži. Po polažiči sam hodo na Barinje. Notri stopim vu hišo, doli pokleknem pa se prekrižim i začnem: Bog vam daj telko prasičkov, kelko na mojoj glavi vlasičkov. Na slednje: Sreča k vam, mi pa od vas, pic, pic. Domači pa ga po-sipljejo s prosom, da do kokoši bolje nesle. V dostih mestah so me ne notri pOstili. Pri nas bi skoro dveri doli vrgli. Kriih, po-gače dobijo. — Hvalen bodi Jezuš l^ristuš. Bog vam daj dobro leto, srečo, zdravje, veselje, obilje v etom leti, vsega zadosta, diišnoga zveličanja pa največ. Bog vam daj telko korčičov žita, kelko na mojoj glavi vlasičkov. Bog vam daj telko korčičov pše-nice, kak. . Ječmena .. Vaš vert tak črstven, kak jelen vu logi, , vaša vertinja so tak Črstvi, kak srna vu logi, vaše dekle so tak črsive, kak šibe na vodi, vaši dičaki so tak Črstvi, kak zavec vu logi. Hvalen bodi Jezuš Kristuš. Tornišče. Kprčič je meo 62 litrov, 2 škafa, 20 vaganov. Prišeo je eden goričanec iz bregov v Tornišče, so ga zvali za keblička, da je on korčič za kebeo pravo. Ne je rad to ime čGo. V Čakovci na senji eden iz drOge vesi, neznajoč njemi pravi: No, hodte keblič, cente mi to kravo, kelko je vredna, kiipim jo. ,,Te pa ti mene za kebliča zoveš?" Na Števanovo so mi stara mati — v TornišČi — novo leto želeli. — Pred novim letom, trem kralom pesmarje hodijo. Siro-maškeši. Pogače dobijo. V ncči ž njimi ide eden moški, da je brani. \{a delaš? Pogače pečem pesmarom. Tornišče. Na novo leto, na vOzem so se dekle po meši domo paščile, da do bi lje ženjale. Tčrnišče. Na K^rajni se mož čemerio, da se je žena nikdl zamfldila, kakša nesreča zna biti. Na sveti post žena ne ide k sosedi. Vu okna, na dveri de-nejo hrastovo vejko. Tam ostane do treh kralov. Vert na vankiši sedi pri obedi, da de njemi živina debela. Na to pazijo, da je nišče ne naide pri obedi. To bi nesrečo prineslo. Ižakovci. Na sveti post poldne doli zaprejo, da je nišče ne naide pri obedi. Po obedi idejo po drva. Ne sme čteti, ešče dremati more, -4g- 1 > Na sveti post so pod stol ništerni silje, orno železo devali. | Na sveti post ne sme v kraj iti od stola, kak dugo se ne naje. More na vankiši sedeti, da de svinja, krava debela. More kravi ' iz košare jesti dati. Na ognjišči lonec mrre podveznoti, te do kfiri jako nesle. Na sveto noč se dekia — v Tornišči — muje, gledalo pod vankiš dene, vidila bode onoga, ki jo vzeme. Kcia na polnočnico idejo v Domajinci, dekla'vkiip zagrne prajanco, ogenj. Kcia domo pridejo, gledajo. Pepel vkup spadne. Či je škrinja, nikak merje. Či je kakša glava, konjska ali kravja, zgine. Dekia s žlicami ro-gače po polnočnici, da leže deiavce dobi. Celo noč posvet gori. Očin je škrtlaš bio, po polnočnici so vgasnoli. Pa kak so na klopi ležali, nika jih je tak pod stol vrglo, da so zorjali. Božič. Vejka visi z plafona, na vejko zvežejo šifrice, jaboka, fige mandale. Nova navada. Inda ne bilo. Na K/ajni se zove: Betlehem. Tii vejke na steno pribijejo, oreje požlačene, jaboka navežejo. V Soboti v glaži prinesejo vodo pred Treh kralovom. V Tor-nišči putricam, kantam, grlo zavežejo, zakrijejo z robcom. Do treh kralov en kokotov stopaj je dugši den. Balaž prvi rezac. Dva-tri trsa se obrežeta. Vu gorah so takši, da to opravijo. Pred suncom se more obrezati. Gumilica. VTornišči pesmarje po svečnici hodijo. Pridejo iz Lendavske, Črensovske fare. Ništeri so pred bojnov ne zadovoljni bili s po-gačami, meso, peneze, zabel so želeli. Ništerne babe piti prosijo, celo pijane hodijo. M. Poljana. Na toplo proško k Šebestjani so belice nesli. Ženske deci z brezovov vejkov so vQha zdregale, vejko na oltar denejo, pa kakši dar. Na mrzlo proško vsikdar eden človek na sveti zmrzne. Presmec. Na cvetno nedelo vu cerkev nesejo mali šopek, snopicek z ibojne. Vu cerkvi blagoslovijo. Iz presmeca nika pride vu vinjak, nika na streho, nika na njivo. Ižakovci. Po torn imeni presmeca v Dolenci ne poznajo. ,,Mačice" i oni vu hišah zdržijo, na vilzemsko nedelo popoldne odnesejo na njiva, vu pšenico, tam boga molijo, zato so pa v Dolencih večernice na vuzem okoli štrte vore. V Soboti v pintašnih glašah vodo prinesejo na Velko soboto. Z blagoslovlenoga ognja ogen, vogel denejo. Jdi, je ešče". Vse minolo, eden je razgrinjao pa iskao vogelje. — Na Velko Soboto vQzemnice kurijo.^ - 49 - Vfizem. Na vtizem rano stanejo, pred suncom idejo vo Boga molit, da zdravi ostanejo. VOzemski sopi, ki dugo leži. Na Krajni, v Soboti sojo remenke, pisanice. VTornišči ne ga. Ki prvle domo pride s blagoslovlenim mesom, tisti de prvi brač, prvi kosec. Na Risalski post večer pobje s bičatni pokajo. Comprnice zganjajo od hiše. Ižakovci. Na risalsko soboto ščipkovo vejko denejo na dveri štal, hlevov, na drOge dverca, da ne pridejo comprnice, da bi kvar včinole pri živini. Comprnice so žene, v belom prti, pri mesečini se koplejo. Kres (kras) na Ivanovo. Ogenj naloži, praprok na njem smodi, na njega sede. Skiihajo ga, mujvajo se, proti boli glave. Vsaki, ki pride k ognji, prinese drva. Ka iščeš tii, či si ne prineso drv ? Praprok i drOgO travo vužgejo, eden ovoga naganjajo. Mati, jas tOdi idem s Ferenčekom, njemi ožarim praprok i rože, da si na nje sede, da de bolje friški. Inda sveta so si dekle meo okoli po-jasile, da do bolje znale žeti. Ebet tiidi nesejo na kres. Kprine domo odnesejo, na hlev denejo. Tornišče. Trobino sltižijo na Krajni. Na Poljani kermino. Stari je za kermen kOpo dva akova vina, za ništerne dni mro. Pri zeti si je dao vlase zrezati, z Bogom njemi je pravo, jas več tQ ne mo hodo. Poljana. Liidje pri stoli sedijo, pa ne ga vina. Hitro vino kGpi! Virosttlvanje. Prvle mo pokapali, siromak sam, na stoli vsi-kdar mora biti vino, žganica. Na kerfanje (romanje) hodi k Sv. Trojici. Krajna. Kaline, korine zvezane vu pflšel. Je i zmes ščetalje, valentinke, sunčavnica. Blagoslovi se na Velko Mešo. Doma na streho polo-žijo. Kaline skučene, z melov, s topiov vodov, s plavišom pole-jane, kak močnik, na otekle kotrige devajo. Proti Šiišom. Ove ko-rine i ostale kalinc se zosečejo, se vržejo vu krop. Na sveto noč se ž njov mujvajo, da je ne de glava bolela. Tč3rnišče. Na Por-cijunkulo v Varaždini je dobila vu šekeštiji od dečakov (dvorje-niki), cvetje na krOh devala, kravi dala, da bi boijše mleko bilo. KrDh se položi na stol, da vrezani kraj ne gleda proti dve-ram, da bi na dveri ne odišo blagoslov, kak nemec pravi: Der Segen Gottes entweicht dann durch die Tflr. Na opak ne denejo kruha na stol. Či ga načne, pazi, da ga lepo, vednako vreže, Či se njemi ne posreči, laže. K^rajna. Doli spadnjeno drtino gori vzemejo, kftšnejo, pojejo ali vu skledo vržejo. l^ukurco lOpat pridejo brezi zvanja. Eden k ovomi. LGpače v fačun vzeme vertinja, vsakšemi da dve pogači. Dostakrat jih telko pride, da znovič mora pečti. Pogače domo nesejo. Či ne pride ^ 50 - dosta liipačov, pogač dosta ostane. Nedelica. V drOgih mestah Iflpače zovejo. Či lastvico prvle čflje, kak vidi, tisio leto de dosta gučo. Či pa prvle vidi, tihi, miren bode, nikomi ne de proti gučo. Tornišče. Lište so bile vu cimpranih hišah za tanjere, za skledo. Kusta klop pcd lištami. S bratom Jožekom sva vkOp spala, radiva sva si bila. On je mro, mali ftiček — slaviček prileto, na lištah je leto (leto). Či tikvi sadi, mora fest lagati. Kcla je šla tikvi sadit, srečala dečka iz Rakičana, pitala: Si ne vido, da so par (kde gvant pa-rijo) pelali pa prevrgli. On nikaj ne znajoč je pravo: Ne. Ona se je veselila, da je zlažala, bajala je, tikvi do njoj velke, liki par. Laži cvetejo. Sobota. Margetica povej mi, povej, kde ta mo se ženila. Margetica z leti, pokaže kraj. Na mlado nedelo ide na cintor, zagrabi zemljo z groba, prvle. kak sunce gori pride. S tov zemljov či koga posiplje, de njemi srce začnolo merati. Tornišče. Na mlado leto je pred suncom trikrat zvao: Gospa lastvica. Nc de več pri hrami podgan. Dolenci. Na novo leto za celi svet ne ide ženska, dekla k sosedi. Nedelica. Čedno. Prinesla je na molitev. Odked ste? Iz Vuče Gumile. V štero faro slišite? V Mcravsko (luteransko). Zdai sam prišla V soboto de Velka Meša, te tfidi pridem. Jako lepo. Tak so moje mati de-lali. Ne sam mogla k Trojici iti. Betežna sam bila. Tornišče. Na Tišini so inda luteranje k meši hodili, zdaj že v Bodonce aii v Soboto hodijo. Trplan piiconski farar Marijo častio, zorjenice držo. Njegov naslednik Cipot je šteo proti gučati. Po Martinovom več ne kričijo goske. Martin se je med go-ske skruo, one so ga ovadile. Krajna. Či na Martinovo lehko zatekneš piitro z zelenim listom trsa, dosta bo vina. Na Martinovo lagev zalijejo i pribijejo. Vino je že. Martin je tfl, on ga bode krsto, jas bom ga pa pio. Tornišče. Mladi petek, Zakaj si me ne opomino, da bi v jesi vodo vlejala, da bi se jesi ne skvario. ^rajna. Pa-lovo sred zime. Kmet ešče mora meti polojno krme. Na Pavlovo koma sunce sija, če v skložnje, ta ešče sneg pr.de. Či na Pavlovo iepo, tržci se veselijo. Dobro Itto bode. Inda sveta je vsaki moški (meo turbo, vu njoj pipo, pikšeni (piksani) kamen (piks^njak), gobo pa ocel. Oomboc je pravo, da je on glavo v turbi meo, kda se je ženo. Žena njemi je velika rnanjica biia, . . - __ Ki ___ V Soboti lflščanje od remenk na njivo nesejo, na Krajni okoli hiše potorijo. Pastirje na paši ogen nalagajo. K^da domo ženejo večer, vkflp zgrenejo, križ napravijo, eden vogel na stran lGčijo — vragi, da se ne de šo segrevat k ognji i ne prežene Marije, ki se pri ognji segreva. Skalo za tram. Prišo riftar. Skalo na dvoje. Edno vert, drDgo riftar. Pa so si gori rezali. — Tkalec. Vertinja doma zvagala pre-divo, kelko fiintov je. Tkalec tiidi zvago i na skalo narezo. Baba. Ceska baba na Krajni. Babica v Beltincih dobi peneze, da plača vu oštariji. Či botra plača, babici ostane. Ttihinec domače pri stoli naide, pravi: Bog žegnjaj. Domači odgovorijo: Bog lonaj. Bogi den ta kradne. Pride po rože, semen ali po kakše domače vrastvo. Dobi. Prvle, kak odide, pravi, hvalo pa ne mo, naj se samo hvali. V meseci se vidi orač, jiinci, mesec je gori potegno. Po!jan-> čar či mladeniča (mesec mlad) vara, doli vzeme krščak i se prekriži\ Rožac. Sobota. Božja doga, pišejo Kplarove biblije. Goričanci pravijo, da je sv. Peter rob postavo, rob naleko. Boža doga v Tornišči se vu stOdenec, vu vodo podpre i tak vleče. Mati pfavi deteti: Ne idi, gori te potegne. Bes te dao. Žmeten porod je mela. $o jo poročili Mariji Torjanskoj. Do-bra je gratala. Šla k Velkoj Meši v Tornišče. (Rakičani). Pocio. Pod pocio. Vlase so njoj zrezali, znamenje, da je ženska. To je inda sveta bilo. Peča. Robec, prt okoli šinjeka i na glavo, Podareji na Ravenskom, po kodivanji na Dolinskom. Prišla stara, ž njov mlada, pravla je: Vzela je. Dobi pšenico. Plesica. Težaka iz V. Poljane, plesico \z Hotize ali iz Bistrice! V. Dolenci. ________ . K, TEČE MI, TEČE BISTRA VODA ... Narodna. Teče-mi, teče bistra voda ,,Mecika, kaj pa za'n piišlec bo, Skoz etoga mosta zidanoga, Gdare bom jaz k soldakom šo ?" Ge se je Mecika zmivala, ,,Z rožmarina zelenoga, ^emilo se je jokala. S fajglina plavoga. ' ; Nikaj ne joči, vej se šče boš, ,,Zakaj pa ravno zelenoga, ]''. . Gdare bom jaz k soklakom šo; Zakaj pa nej ardečega?" S etoga kraja na driigi kraj, ,,Zakaj bi ravno ardečega, Nede me več nazaj. Da sam jaz žalostna!" - 52 - Bosman, perec i dari. Bosman, v Dolendh gibance. Oibance majo 9 gflb. Makove so s kravjov mastjov namazane. Nesejo gibance i kolač belega kruha v novoj skleci s snehov na novi dom. Vse je v prt zve-zano, s hrastovov palicov na plečaj nesejo. Doma na kOhinjskom pragi na dvoje vsečejo, eden falat na peč lučijo, drflgoga pa domo pošlejo. — S snehov nesejo tudi v krblači perece (vrtanke). Ednoga nese sneha včasi, kak pride na novi dom, na studenec, tam ga položi. Tam že čakaje ništerni, da ga odnesejo. — S snehov nesejo tOdi ,,dari", štere ona na konci razdeli starišinom, svad-bici i drGžbani. Zdrava bojdi Marija. Znana nam je iz malih let, kda smo ešče v šolo hodili, zgodovina prvoga človeka. Prepovedano drevo, prvi greh, kaštiga božja, to nam je vse znano. Da prvi greh je vzrok vse nevole, betega i smrti, dostakrat čiijemo. Nego malo se nam povdarja najvažnejše delo, ka nam je škodo, najmre prvi greh na diiši. Zgiibili smo miloščo božjo. Prvi človek je bio stvorjeni iz čiste zemlje, diišo je dobo od Boga, obdrariivan je bio z mi-loščami, veliko pravico njemi je Bog dao, pravico do nebes. Človeka je Bog vzeo za svoje dete i kak herb njemi obečo vekivečno blaženstvo. To vse je zgiibo človek s prvirn grehom. To nam je vse nazaj spravo Jezuš. Znate, kde. Na križi. Vu katekizmuši se čte. Zakaj je trpo Jezuš? Jezuš je trpo, 1) da bi nas odrešo greha i vekivečnoga skvarjenja, 2) da bi nam nazaj spravo miloščo božjo i tak nebesko kraljestvo. Viš.te brezi božje milošče ne moremo priti vu nebesa. I kde se dobijo te milošče ? Vsako dete Vam odgovori, da miloščo dobimo po svestvah, posebno vu krsti i spovedi. Tii dobimo prvo miloščo. Vu driigih svestvah se pa nam milošča povekšava. Dobro znamo, da zviin krsta i spovecii driiga svestva samo vu stališi božje milošče slobodno sprejemamo. To so temeljni navuki Materecerkvi. V Lauretanskih litanijah Devico Marijo nazivljemo: Vrata nebeska. Iz toga, ka sam do zdaj povedo, je vidno, da je milošča pot i vrata v nebesa. I Devico Marijo tiidi za nebeska vrata zovemo. To telko zname-nuje, da vse milošče dobimo po Devici Mariji. Ona je žleb, po šteroj pride milošča iz nebes v našo diišo. Te pa Devica Marija odpiisti grehšniki njegove grehe ? te me pitali. To ne smemo praviti, zato, ka samo Bog odpiisti grehe. Nego edno lehko pravimo, da Devica Marija nam je pripomogla, da smo vredno sprejeli svestvo pokore. Zato, ka je razloček med spovedjov poprek i mcd vred-nov spovedjov. - 53 - Naše živlenje brezi milošče v je piistno, je pregnanstvo. Živlenje v božoj milošči je pa paradižom. Živlenje brez D. Marije je žalostno, živ-lenje z D. Marijov je pa paradižomsko veselje. Zato se pa ne čudite, či se Vam priporača, da Devico častite. To je včino Bog, ki je arkangela Gabrijela poslo k Devici v Nazaret. I kak lepo pozdravlenje poslo: Zdrava bojdi milošče polna..... Zakaj nam zato krivoverci zamerijo, da mi z ravno tistimi rečmi po-zdravljamo Marijo: Zdrava bojdi? . . . Devica Marija je imeniivana dostakrat vu Svetom Pismi, imenuvana je vu apoštolskoj molitvi: Jas verjem. Imeniivana je. Pa kak častno! Ki se je poprijao od Diiha Svetoga i narodo se je Device Marije. Zakaj nam potem zamerijo krivoverci, či mi Marijo Častimo i dokon-čamo pozdravlenja: Sveta Marija, mati božja prosi, moli za nas . . . . ? Sam Jezuš je vesele dni preživo — celo 30 let — vu driižbi Device Marije tam v Nazareti. I kda je slovo vzeo od matere, da bi ljiidi včio, je vsako priliko porabo, da bi ž njov vkiip prišo. Što zna, či je ne tiidi za njeno volo šo na gostiivanje v varaš Kana. Ona je že tam bila, tam jo je najšo i k njej si je seo. Zakaj nam po tem krivoverci zamerijo, či mi Marijino driižbo iščemo ? Na križi je viso Sin. Velike bolečine je meo, njegovo telo se je trgalo z križa, samo cveki so držali. Vmiro je stoječki. Pa se je skrbo za svojo matero i jo je zročo sv. Janoši. Vu sv. Janoši je Jezuš svojo mater nam vsem za mater postavo. Zakaj nam po tem krivoverci zamerijo, či mi Devico častimo i ljii-bimo, kak našo mater? Zakaj nam zamerijo, či mi molinio: Sveta Marija Mati božja, prosi za rias grehšnike zdaj j vu vori smrti naše? Ve pa sin slobodno prosi v nevoli pomoč svoje matere. Kakši sin bi pa bio, ki bi pri driigih isko pomoč? Nam Marijina čast prinese veselje, trošt i pomoč. To je navdehnolo pesnike, ki so popisali lepe Marijine molitvi i pesmi. Vsaka pesem povzdigne človeka. Tak Marijine pesmi nas zdignejo k Bogi. Božja dika pa je edini naš cio. Vište, mi Marije ne molimo. Mi samo Boga molimo. Mi Marijo Ča-stimo i po njoj i vu njoj Boga dičimo. Naša božja sliižba s tem sanio zadobi vu popolnosti i navdehnjenosti proti siihoj i prostoj sliižbi krivovercov. Nikaj nam zato naj ne zamerijo krivoverci, či mi lepšo božjo sliižbo mamo. * Marija je naša mati. Njo hvalimo z jezikom, z molitvami i s pesmami. To je ne zadosta. Moramo njo hvaliti z djanjom, z našim živlenjom. Dete pravi materi: Mati, jas Vas pa tak liibim! Mati odvrne: Ti pra-viš, da me liibiš. Pa si tak lagoje, ne bogaš me, biješ se, ne včiš se, ne moliš rad. Tak nam ttidi naša mati, Devica Marija pravi: Ne ljiibi samo z je-zikom, nego z živlenjom. Spuni zapovedi mojega Sina. Čast Marijina nas pripelja na pot božjih i cerkvenih zapoved. To je nebeska pot, to ie božia dika i sliižba, K, 54 Semen so lupalK November je bio. Stari Fekonja so večer ešče ednok poglednoli y štalo, či je vse vredi. V hišo so stopili i kratko povedali: — Ne vem, či se v gojdno na sneg ne prebiidimo. Stube so že bele. I za istino sneg je zapadno. Stari Fekonja so si roke menoli. Sami so ne znali, je li od mraza ali od veselja. Tak se je njim zdelo, liki bi se velki kameti odvalo z srca. Nikaj je njim lehko postanolo. Nikše dečje veseije jih je obišlo. Naj-raj bi po snegi skakali, kak pred šestdeset letami. Sirmak kmet se celo leto kole, mantra. Posebno se pašči v jesen, da spolovi sad svo-jega triida. Samo ešče naj viitro ne de deža, da si več listja nagrabljatn. Pa či bi ne prišo dež i sneg, — bi celo zimo prebio vu gošči. Spadne prvi sneg. Globoko si zdehne kmet i ga z veseljom odmetava. Sneg njemi je pri- neso počinek, šteroga si je želo tiho vu srci, nego povedati ga je ne viipo za volo dela. Naprej pride domače delo. To je ležejše. Pa je ne silno. Ka ne opraviš dnes, počaka te viitro. To dobro dene na živce kmeta, šteri so dostakrat napeti bili v leti. Ne je znao dostakrat, štero delo bi si naprej vzeo: vse je silno bilo. Dostakrat je pri seni v rokaj držo grablje i vile. Ne je znao, je li bi obračo ali pa vkiip devo. Pa se je prek dao slutnji ali sreči. To pa vse živce gloda. Zato pa dobra je zima: ona odene na-ravo, njenom gospodari — delavci tiidi prinese počinek. * — No, mati, zdaj pa te naprej kolovrat, trbe ga natnazati i na toplo djati, — pa te prele. Jas pa bodem vujao predena, da je kak naj prvle damo tkalci. Stari Fekonja so bili skrben gospodar, dober človek, nego ostri tiidi. Svoje držine so ne piistili tak zaman. I v zimi je prišlo naprej edno delo za driigim. Košare . so pleli, mekle vezali, grablje i driigo šker po- pravljali. V adventi so začnoli semen liipati. Svoje dece so ne radi piistili po vesi i tiidi malo kda se je pri njih zbiralo driigih ljiidih. Teško so dovolili, da so na liipanje semena pozvali soside. Prišli so semen lttpat. % • — Veliki je sneg. — Žmetno pot je meo Lisjakov Janček na železnico. " — Koma se odpelo ? — Te pa ne veš, da je odišo v Argentino? — Nikaj sam čiila. Ne sam pa znala, da je včeraj odišo. — Odpelo se je, odpelo. — Pa je doma nihao mlado ženo. Komaj se je oženo leto dni. — Ja, nači je ne bilo. Stara ga je silila: Janček oženi se. Trbe po-moč. Zdaj pa je mogo oditi. Ona je kriva. Vse je svojoj hčeri nosiJa, ta h Kovačinim. Ka je ne mogla odnesti v fortoki, je odnesla v žepki. Ka, prej, ona pridela, lehko ta da. Sin je pa pravo : Mati, jas zaman ne bom delo. Po vašoj smrti tak dobi sestra polovico vsega, pa ešče zdaj naj za njo delam, — jaz odidem, da si spravim teliko, da jo voplačam. — Pa je pravico meo. — Ali pa ni eden je ne meo pravice, pravili so stari Fekonja. — Tak na lehko ne smemo kamenje liičati okoli sebe, zna nas šteri tiidi zadeti, so nadaljavali stari Fekonja. Viš, ti tiidi maš sina i hčerko, boš že vidla, kak žmetno ta se spravljala. — Tak je, tak, je pravila. — Viš, inda sveta je dobila dekla, kda se je oženila, kravo, kokoš, škrinjo i kakše male reči. To je bilo v tistih časih, kda je ešče gospočina bila i zemlja se ne dala dale deliti. Te je pač k moži prišla marljiva, čedna dekla. — To je tiidi ne bila pravica. Vsa deca je deca oče i matere. — Naj vam dale pravim. Kda je gospočina minola i je kraet v roke dobo zemljo za svoje, se je povanje povzdignolo, dobro je šlo kmeti, si je telko pripravo i pri-šparo, da je hčer vo-plačo, kda je k moži šla. Sin se je doma oženo i pomago oči, da sta oba dva voplačala deklo. — To je pač naj-bolje čedno bilo. To lehko vi napravite Feko-njovi, to je stara bogata hiša. — Da, da, stara hiša, so vdarili vmes Fekonjova hiša. I na to sam gizdav. Mam stare reči. Žalost bi me morila, či bi se kdaj pri mojoj hiši delilo, eden bi ta pelo pliig, drugi kola, tretji lance pa lagve. — Ka pa či bi se bratja med sebom ne znala zglihati i na čemere bi začnoli razno žagati korito, grablje, da svaki dobi svoj del, tak kak pri Lazarovih se je zgodilo. — Ve pa zato ne bo. Dosta starišov ne šče računa napraviti z decov, ni ednomi se ne šče zameriti. Po smrti se pa deca sposvadijo i očo preku-nejo, zakaj so ne napravili med njimi računa. — Tak se je zgodilo pri mojem sosedi. Spovedani je bio. Kda so diihovnik odišli, je pravo stari, da bi domačemi sini nikaj več nihao. Tisti, ki so v Ameriki, so tak na dobrom, dolare raajo. Vej so vam pa dolare pošiljali i vam pomagali, je vdaro vmes eden. I tak je ostalo, nikšega ra-čuna so ne napravili. Domači sin, koga so oča ne pustili z domi i šte- — 58 - romi so bratje z Amerike skoz pisali, naj li pri starom ostane, je ttidi samo en del dobo, ravno tak, kak driigi. — Tak je. Zakon ne ma oči, so njemi zavezane, so pravili stari Fe-konja. Pač pa oča mora meti oči i srce. Vse deco mora rad meti, naj-bolje pa tistoga, ki je doma. Ne sme piistiti, da bi domači sin na nikoj prišo za volo svoje bratje. Ne sme oča piistiti, da bi hišo oropali pri ta-Hngi. Stare reči so ponos — gizdost — kmečke hiše. Reči staroga Fekonja so teško padale, liki da kovač na kovali železo kove. Vse je tiho gratalo en čas. Arendaškinja Marja je predrla tišino. Nišče ne vpamet vzeo, je li za istino ali pa po šali, je pravila: — Te je pa najboljše nam siromakom. Mi ne niamo telko brige z ženitvov. Pri nas od-loči marljiva roka i liibezen srca. — Saino njaj, Marja! Boljše je bogaci, pravi driiga arendaškinja. Bogatec si lehko prebira. Bio je bogatec, začne pripovidavati. ^Meo je sina i hčerko. Prišli so k vogledi. Dopadno se je njemi dečko. Šli so na pisanje. Bogattc si je mislo: Hči se mi oženi ino odide. Mesto nje rai trbe driigega delavca. Kak je mislo, tak je včino. Poisko je za sina ženo. Poslo je sina, naj jo zaprosi. Stric bogaca je od toga Čiio, šo je k bogaci. Čiio satn, je začno, da ženiš sina, to si pa naj ne jemle. Ve pa znaš, na pravo nogo je plantava. Špot nam bo vsem. Jas tiza edno driigo povem, tiidi bogata, istina, da pravijo, ka je na levo nogo plantava. Da pa to samo tak pravijo. Bogatec si premjšljava. Dobro je, dene. Razmečejo to prvo ino z driigov ide sin na pisanje. Te pa po- vej mi, Marja, či se bogaci tiidi brž ne ženijo. Tiidi gledajo na marljivo roko, najbolje pa na peneze, liibezen pa že pride. — Tak je, tak, so se vsi smejali. — Stari Gjiirčec si je tiidi nikšo blodno k sebi vzeo. Na travnikaj sta seno siišila pa se je skoz na njem vesila. — Jas sam ga pri zajtrki najšla na travniki, vrokaj je meo falat špeja. No Gjiirčec, pa velki falat špeja maš, njemi pravim. Doma ešče vekši falat visi vu rori, je pravo. Jas sam pa njemi nikaj več ne znala povedati. — Bili smo na poti, začne driigi, na gmanjskom deli. Tam pa stojijo ludje, se toži župan. Va pa so liidje, ne pa živina. — Jas pa sam ga ednok pito, pravi drugi, kak ti kaj doji nova krava. Kaj, doji? Jas jo morem dojiti. Te si pa guči ž njim! ? Vertinja je prinesla krbulco orehov i jabok, Vsi so začnoli orehe treti. Sosida Lujza je le samo pred sebe gledala i ne jela. Slabe zobe, prej ma. Vsi so jo čiidno gledali. Ve pa znamkar doma donok je. Nišče nikaj ne pravo. Na ednok je samo edna skočila z stolca, vsi so se paščili vo. ,,Lehko noč", ,,z Bogom", ,,Hvala lepa" je navkriž letalo. Po snegi je zaškripalo, ešče ozda-leč se je čiilo pogovarjanje, smeh odhajajočih, potem pa je tiho postanolo. K - 57 - Glavo je v turbi meo. Marja je bila čiidna ženska. Mož je meo lepo kmetstvo. Vse je zra-slo pa donok, od leta do leta so se vu vekši dug zakapali. Vse je pač žena kriva bila. Ona je nosila hlače mesto moža Mikloša. Pa je skrbna bila. Siromak Mikloš je rad kadio. Penez pa na duhan ne clobo, mogo je kradnoti jajea doma. Neso je k piitari ednodve jajca. Pač pa nikomi ne povej, je pravo. Skrbna ženska je bila. Delavcom, ki so listje grabljali, je kroflne cvrla; kda so z mašinom mlatili, so se mlatci zapojili i zbili. Na bal je fino pecivo nesla i poniijala gospodi. Mela je hčerko Julico. Komaj je deklica z šole vo ostala, jo je z sebov jemala na proške, na senje i na veselice. Presterala je svoje mreže, nikaki so pravili, da za sebe. nikakim se je pa tak vidilo, da za hčerko. Zgodilo se je pa, da je že ednoga mela vu zankah za sebe, sosedo-voga Franca. Vkiip so bili zimski večer pri stoli pa so si pogovarjali. Naprej je prišla edna hiša, kde žena lada nad možom. To bi ešče nikaj ne hiidoga bilo, nego ne lada dobro, kmetstvo njirn na nikoj ide. Mož Mikloš si je viipo opazko napraviti, pred svojov ženov je po navadi tiho bio: Te je pa tiidi turbo meo na glavi, kda se je ženo. Sosedov Franc pogledne sosida Mikloša, pogledne njegovo ženo Marjo. Dalje si gučijo, liki bi se ni-kaj ne zgodilo. Franc je odišo pa ga je več nikdar ne bilo. Marja se je že skrbela, da je prišo driigi. Vabiti je pač znala. Ka dobroga ma kmetsko živlenje, je vse pred njega djala. Ka košta, to košta. Te je pa ne bio kmetski. Od nikec da-leč, sto bitovse v glavi držo, je bio z varaša. Či včasi šoštar njemi je bio oča, on zdaj lepe hlače i kaput nosi, na poli ne dela, — gospod je. I te gospod, kda je pri Marji tak dobro živo, je velko veselje dobo za kmet- : . sko živlenje. Tak si je mislo, da je krompič čisto zlato, tak si je mislo, da kmet samo na njivo ide, vzeme ' velko griido i to je že šunka, pod brajdov pa že tak pintaši visijo i vino z ravna vu glaže teče. Gospod je velko veselje čiito do kmetskoga živlenja. Marja njemi je ešče povekšavala to želo, li ga vabila. Za koga je mreže plela, nišče ne ve. Edno je istina, da je gospodi turbo navezala na glavo. Sam je ne znao, kak se je zgodilo. Ednok se je samo stalno preselo k Marjinim. Postel, na šteroj so vankiške pa blazine segale do plafona, je njegova gratala. V toj posteli je ešče nišče ne spao, to je samo za parado bilo. Postelj i posteljina je čakala na gospoda. Stari Mikloš je pa v štali spao na slami. Gospod je po mali v pamet jemao, .da kmetje ne pijejo na veke žganice i vina, svinja ttidi samo dve šunki ma, — pač pa jejo kmetje mo- — 58 - čnik, kašo, zelje, repo brez mesa. Krompiš je tiidi ne zlati. Dostakrat ko-rnaj čakajo, da kokoš znese, da pošlejo po sol, petrol. Mikloš je vido, da si je gospod nači mislo. Za norca so ga meli. Da pa norc tiidi nikda-nikda zavadi. Ednok je pravo gospodi, ali te že za istino ali z šale: Zemlja da svojemi delavci vsakdanešnji kriih, nego što vino šče piti i pečenko jesti, si za nikši driigi sliiž more gledati. Go-spod je tak teške reči že dugo ne čiio. Ne je mogo tajiti vu svojem srci, da Mikloš pravico ma. Gospod je ednok naprej prineso Marji, da je on gospod, on mora po gosposkom živeti i da Julica bode njegova žena, tiidi gospa bode. Tii pri Marji ne more gosposko živeti, zato pa odide, da si nikšo sliižbo po-išče ali kakšo trgovino začne. Pri tom so ostali, da njemi hišo zozidajo, gošče je dosta pa de začno z lesom tržiti. Te načrt se je vsem dopadno. Gospodi se je tisto noč sladko sen-jalo, kak se vozi v Ljubljano, z ravna na borzo, kak odava les, deske na vagone. Poznajo ga na železnici, v hotelih. Na vse kraje za njim šepečejo: To je tisti bogati trgovec z Prekmurja. Stari Mikloš je pa težke senje meo na slami. Bedaki, to je vse lepo pa dobro, kde pa mate peneze ? Prilika je tiidi pri-šla. Vekša gošča je bila k odaji. Gospod je šo na licitacijo, Marja je Mikloša tudi z sebom vzela. Licitirali so: Dvaj-sti jezer Din. Mikloš je obečo. Telko je vre-dna bila: Treseti jezer. Štirideset jezer. Zdaj sta pa Marja pa gospod za-čnola licitirati. Na ednok sta v pamet vzela, da Mikloša ne ga. Celo njegovo krnetstvo ne telko vredno, odbežo je. Go-spod i Marja sta z dugim nosom domo prišla. Mikloš se je bojo, da jaj zdaj njegovoj staroj glavi. Mine eden den, mine driigi den, pa nikaj lago-jega njemi ne pravijo. Veselio se je, da so se njegovi liidje donok spa-mettivali. Njegovo veselje je ne dugo trpelo. Nindri se je vodavala nikša mala bauta. Gospodi se je dopadnola. Vido je, da bautoške, vsi dobro vo zgledajo, nikaj ne delajo, samo v bauti sedijo i si od velkih procentov senjajo. Liki pavuk vu^svojoj mreži čaka na miiho. Miiha, miiha, to je tiidi nikaj vredno. Či včasi ne bode na vagone pošilo les, vozo se pa donok bode v Soboto i de noso kakše paklece. Poganjanja za bauto vse so v redi šla, samo da je do penez prišlo, so se zaškrabali za glavo, kde je pa vzememo. Na kmetstvo so več ne dobiJi, dosta je že duga bilo. Gospod si je od zlata senjo. Na slednje se je pa zlato obrnolo na krumpič, ka ešče hiijše, na dug. Gospod se je začno tožiti Marji. Ona je pa njemi kratko povedala : Či se Vam ne vidi, lehko dalje idete. Pa je odišo. Leta so minola. Prišli so driigi. Kak so prišli, tak so odišli. ~ 59 ~ Ostalo je pa edno, Julica je dete mela. Leta so odišla. Marja je stara gratala, mreže bi dale plela, da pa nišče se več ne dao vloviti. Julica je tiidi stara dekla gratala. Nišče je več ne na njo gledo. Njene pajdašice so že davno može spojemala, ešče tista Lazarova Minka se šče ženiti. Brezi nje je ne bilo v okolici veselice. Te glas je Julico tak vu srce pikno, da je materi pravla: Spravte rni peneze, idem v Argentino. Ge si hodo ... Narodna Ge si hodo, ge si bio ? Kaj boš začela, ženkica, Tam v Graci, na širokom placi. Boš sama doma ostala?! Paj tam sam vido cajtinge Na glavi boš nesla zibelko, I drogna pisma čteti. Na rokaj pa dete maličko. V tih drognih pismaj to stoji, Naprej nevem, nazaj ne smem, Kaj bodemo vsi soldaki: Bi včasik me krugla vmorila. Kaj bodeš ti, kaj bodem jaz, Te čarne piikše pokajo, Kaj bodemo vsi soldaki. Med nami se megla skadila. S te niegle ide nedžiindžani deždž, Med nami se krv preleva. Ona pa tej. Sin se je oženo. Domači so privolili. Sami so njemi odebrali. Pa donok mati, kda tak vkiip pridejo z hčerjov i zetom pri cerkvi, svoje snebe ne imeniijejo po imeni Minka ali Ana, nego ona Pa sirota sneha je materi nikaj ne kriva, vse njim po voli včini, zove jih za mater, — pa donok ona vsigdar ostane ona. 1L našimi bratami on stran Miire smo zjedinjeni, pa je zovemo za Slave. S tem pokažemo, da nikaj ne razmimo. To je magjarsko ime. Se oni ne zovejo Slavi, nego sebe zovejo za Slovence ali Hrvate ali Srbe. To je njihovo ime. To ime njim moremo dati. Bi mi ne čiidno gledali, či bi nas za Slave zvali, kda mi sebe za Slovence držimo. Bolje grdo pa je, meji pa že na hiidobijo, kda mi naša brate on stran Mitre samo tak imenujemo: Tej. Ne vzememo to tak vpamet pri našem kmetskem ljiidstvi, nego pri dfiigih, ki radi brez potrebčine madjarski čivkajo. Pri starom rodi ne morerno, Bog zna, velko spremembo vu mislih i nazorih želeti, edno pa liibezen zapovidava, da ne smemo nikoga ne žaliti. Pri teh magjarskih čivkarih je na ednok sveta reč postanola prek-murščina. Že ednok na svetlo pride, kak so oni šteli vtopiti prekmurščino vu tihinskom morji. Branim jas tiidi prekmurščino. Či Nemec znav nihat1' imena občin, kak jih ljiidstvo izgovarja, zakaj bi ne ostali pri nas Čopinci, Tornišče? .. . - 60 - Zakaj bi pri nas ne ostale rodbinska imena, kak se oni sebe imeniijejo. Naj ostane Kiironja, ne pa Kuronja. Magjari so iz Casarov napravili Časare. Vse takšo pačenje kaže na pomanjkanje čiita do starodavnih rečih. Gramatika je edna. Izrazov iz pismene slovenščine se tiidi ne bojim. Dobro izbrani iz-razi nam pomorejo, da se bolje razmimo. Vsaki jezik na to ide, da kem bogatejši postane, da kem več izrazov ma. Po tem se ceni kultura ljiid-stva. Divjakom je zadosta ništerno sto reči. Boljše je z pismenc slovenščine vzeti izraze, kak pa na posodo vzeti madjarske reči: ongyujto, allomas itd. Pa donok vu prekmurščini pišemo. Razlogov dosta mamo. Vu boji za slovensko reč nam je k srci zrasla, či bi jo zatajili, bi se nam tak vidlo, da smo sveto reč izdali. Mladi liidje že- v pismenoj slovenščini pišejo. Driigi razlog je to, da zato tak pišemo, da bi nas liidje razumeli. I trctji razlog je, da bi naše vučenjake opozorili na naš dialekt. Pismena slovenščina je nastanola iz raznih dialektov i naš dialekt bode opleme-niteo slovenščino. Po mojem mnenji je lepše: Zdrava bodi Marija, kak pa češčena . . . Ave je zdrava, češčena je Gegriisset . . . Ne da se pač na ednokspremeniti, ka se je razvijalo jezero let. Pa bi tiidi brutalno — nasilno delo bilo. Vse mora iti po naravnoj poti. Vekša kultura vleče. I to vadliijemo, da je pisrnena slovenščina nositeljica vekše kulture. Ešče edno. Ne treba našo prekmurščino tak okoli dati, bi pravo, s kitajskim zidom. Na prekmurščino je vplivo nemški diih, to vpamet vze-memo vu Tišinskoj i Cankovskoj fari, vplivo je magjarski jezik na Gorič-kom, najbolje je pa vplivo hrvatski. Znamo, da v spodnjem Prekmurji so hrvatski kaplanje bili i bratje iz Varaždina zdaj itak na pomoč hodijo. Naše molitvi i pesmi najbolj kažejo tihinski vpliv. To cvetje je ne raslo na prekmurskoj zemlji, to je presajeno. I tak presajeno dostakrat, da se stavim, da ga ni edenPrekmurec nerazmi. Vzemite naprej pe-sem Marijino: Zdrava bojdi o kralica. Pri ve-černicah jo popevamo od nedele sv. Trojstva do adventa. Tretjo kitico popevamo: Boj naša zagovornica, Ne skrati nam tvojga lica, Pokaži Sina tvojega, V pregoni brani vsakoga. Pitam zdaj, kaj je to: V pregoni? Jelte pregnanstvo, ka smo pregnani, Marijo prosimo, naj nas v pregnanstvi brani. Pregnani smo iz paradižoma vu dolino skuz. Napake so tii i tam. Ništerni naši prekmurščino držijo za gotovo — popolno — reč pa pozabijo, da je jezik živa reč, na viistah i vu mislih naroda se razvija. Driigi jo pa po vsoj sili ščejo zatreti i pozabijo, da s tem krivico delajo. Jezik je zato, da sej-razumimo i si izmenjamo naše misli. či bi to razumeli, bi ne na oči metali ednomi ali drtigomi, da vsi-kdar prekmursčino klepeče. Či pa ne zna driigoga? Vište, kak daleč se prišli mati tam pri cerkvi s tistov Onov. K. - fli - , * ' Prva motorna brizgalna v Prekmurji. Prvo rnotorno brizgalno (špricaoka, šprickanca)v Prekmurji si je spravilo gasilsko drflštvo v Markovcih. 2. sept leta 1928 je bilo posve-čflvanje. Na to slovesnost je prišlo okoli 200 gasilcov. Ob 9 viiri je bila božja služba pod milim nebom, potem cerkveni govor. Po tistom so do-mači g. plebanoš blagoslovili brizgalno. Potem so prišli nagovori. Naj obprvim so govorili g. župnik iz sosedne fare, Veliki Dolenci. ,,Vse je B, g stvoro. Vu šestih dnevih je na zemlji stvoro travo, drevje, stvar i človeka. To so ne bili dnevi, kak je zdaj merimo, od sunčenoga izhoda do novega izhoda. Komaj ešče na štrti den se je pokazalo sunce na z meglov i z gazami obdanoj zemlji. Te svetopisemski dnevi so bili dobe iz jezer let stoječe. Ešče na šesti den se prikaže na zemlji človek, ki po tistoj zna-noj žaloigri v paradižomi, kda je prvi greh na svet prišo, dosta veseloga i teškoga preživo na zemlji. Bio je korona stvarstva, njemi je bilo dano gospodstvo nad vsov stvarjov. Nego to go-spodstvo je mogo drago plaČati, njemi je pravo Bog za kašiigo: Prokleta zemlja vu tvojcm deli i travo boš jo. Zemlja de ti rodila trnje. Ti pa z znojom svojega lica boš jo tvoj kriih, dokeč se ne povrneš vu zemljo, ar iz zemlje si i na zemijo se nazaj obrneš. Prvi čiovek si je sam mogo iznajti najbolje potrebne škeri, ogen napraviti. Vsega je bio majster i iudi vsega kodiš, kak prigovor pravi. Po mali vu tretjom-štrtom pokolenji se je začnolo delo diferencirati. Spoznao je pa Kain svojo ženo, štera je poprijela i rodila Henoha; i zidao je varaš i zvao je njegovo ime od imena svojega sina Henoh. Henoh je porodio Irada, Irad je porodio Maviaela i Maviael je porodio Mathusaela i Mathusael je porodio Lameha. On je meo dve ženi, ednoj ime Ada, drflgoj Sella. Ada je po-rodila Jabela, ki je oča prebivalcov vu šatorah i pastirov. 1 ime XInc\cfim ip riA Tnann da Je slavni vzrok bete§a r»- VnUgim je Iie ZncinU, znovrstnoga štero je oset-ljivo zavolo pomenjkanja potrebne skrbi za telo. Naravni zakon je da skr-bimo za čisto lice i gla.vo. Fellerova kavkaska Elsa pomada za lice i kožo se vsikdar hvali. Ravnotak Fellerova močna pomada za vlase, Elsa žajfa je zdravje, štero hvalijo njeni pristaši ne samo za volo prijetnoga diiha nego tiidi zavolo hasnovitih sestavin, štere oplernenitijo kožo. Elsa žajfa je 2 lilijovoga mleka, glicerina, boraksa, katrana i je tiidi za briti. Za probo se lehko naročita 2 lončka pomada za 4O— Din., 5 žajfa 52 — Din., s pakovanjem i poštarinov vred pri apotekari Eugen V. Feller, Stubica Donja št. 823. Hrvatska. — (52 — brata njegovoga Jubal, on je bio oča pesmarom na citari. Sella je tOdrporodila Tubalkaina, on je kovač i majster vu vsem deli kufra i železa. Mojzešova knjiga II. IV. 17—22. Vu zgodovini človeka so dobe, kda je meo šker iz kosti, iz kamna. S kamenov sekirov les kalo. Kamena doba. Jezero let je minolo, kda je najso vu zemlji železo i si je šker delo iz železa i bronca. To si je čiovek sam mogo spraviti s svojov pametjov. Z na-rodjenjom si nikaj ne prineso na svet. Čiovek se narodi goli, tak bi pravo, prazno. Njegova dQša je tabla, na šteroj ešče nikaj ne zapisano. Na to tab!o pišejo starišje, pišejo poznanci, piše šola ino piše matl cerkev. Vište, kelko visi bodočnost človeka od pi-satelja, ki piše vu dGšo. Dobri lOdje pišejo dobro, lagoji pa hfldo. Zdaj že znate, kak veliko odgovornost nosi stariš, šteri ne od-govarja svojemi deteti, na njegova pitanja se čemeri, vkraj ga pošikne pa pravi: Ne guči, ne spiiavaj telko. Dete bode odgovor prosilo od drugih. Bog zna, či je te odgovor dober. Z ednov rečjov: Mi s sebov na svet rnkaj ne prinesemo, vse od drflg h doblmo, ka si je človeči razum jezero pa jezero let spravo. To se pravi kultura. To reč ste že dostakrat čflli, razložim vam, kaj je. Kultura je sto, pri šterorn ješ, stolec, na šterom sediš, postelj, vu šteroj ležis, kupica, iz štere piješ, papir, na šteroga pišeš, vlak, s šterim se peljaš v Mursko Soboto, letalo, s šterim se vu zraki lehko peijaš \z Zagreba v Beograd. Kultura je zvunešnja stvar, vsakši si jo lehko spravi, naj se samo vči. Afrikanski črni si ra-vno tak lehko pridobi, kak naš europejcc. K^ultura dosta sovražnikov ma. Najvekši sovražnik je bojna. Bojna je že dosta kultur vničila. Inda sveta je bojna kruta bila, mesta zažgala, ludi spoklala, žive ostaie pa vu robstvo odpeijala. Porflšena mesta s soljov posipala, naj nikdar več tam ne bode živienja. Te spomenke starodavne kulture zdaj iz zemlje voko-pajo. Rimska kultura bi vit preseljavanji narodov okoli 400—500 let po K,nsiušovom rojstvi skoro vničena bila brez spomenka, či bi knjige ne bile shranjene po kloštrah. I našo gizdavo kulturo bi svetovna bojna tGdi skoro vničila, či bi ešče duže trpela. Ali ne pomlite, da je zmenjkala obleka? Ali ne pomlite, da je na že-leznicah vse razbito bilo? Drugi sovražnik kulture zvfln vode,, potfesa, kdge i lakote je ogenj. Ogenj dosta kvara včini. Samo ništerne primere vam povem. Sosedna občina — Šalovci — je inda sveta bogata bila, irg je bio, tam je bila katoličanska cerkev. Za časa bitke pri Szent-gotthardi leta 1673. je bila občina vužgana. Po ognji je občina — 63 — siromaška postanola. I eden drflgi naš trg — Tornišče — je ogenj ttldi vničo vu torskih časih i prebivalcom siromaštvo spravo. Človek s svojov pametjov, to je kultura, se bori s svojim so-vražnikom. Najnovejše škeri si spravlja človek. I tak dnes vidimo, da stroj — mašin — prodira vu gorske vesnice, Markovci na Goričkom so si motorno brizgalno spravili. Dnes so si jo dali blagosloviti. Brizgalno so dali blagosloviti. Od toga bi ešče rad ništerne reči povedo i s tem zdaj stopim na cerkvena tla. Jezuš je naš Zveličitel. Odkilpo nas je od greha i njegove veki-večne — peklenske — kaštige. To se lehko vupamo, da Bog grehšniki odpflsti, ki se spokori i spove. Od drOgih menših kaštig — kakti beteg, nesreče, preganjanje, nas Bog vsikdar ne reši. Jezuš je sam trpo siromaštvo, trpo je preganjanje, trpo je sra-motno smrt na križi. Tak mi ttidi moremo trpeti. Nego žmetno je trpeti. Ništerni vu trplenji zgubi volo, vero, vGpanje. Pa bi mogli znati, da ki trpi, on zna, kaj je živlenje. Zna to Cerkev, kak nevarno je za ednoga ali drflgoga krščenika trplenje, nesreča. Zato pa da svoje blagoslove, da bi nas braniia, da bi nam tista dela bila na telovno i dOševno zveličanje. Nego mislite, da bo vam ta brizgalna čude činila? Čflde či-nijo ki vu Bogi verjejo. Ta brizgalna je nerazumna, mrtva stvar, njeni blagoslov se razlije na one, ki do ž njov delali. K^da bode ona pri ognji pošiljala vcdo, — vu dQši gasilca se vužge goreč-nost od ognja zvtinešnjega vekša, on bode delo z vekšov moč-jov, nn bi rad dvakrat-trikrat več vode spravo vu ogenj. Kpnec. Vi ste si želeli božjo službo. Mene ste pozvali, ne kak privatno csebo, nego s!iižbenika cerkve. S tem ste manifesti-rali, da verjete vu Bogi, s tem ste pokazali, da ste verne kotrige cerkve. Vi ne samo vu nesreči zdihavate k Bogi i prosite pomoč pri Cerkvi, nego tudi svoje veselje darOjete Bogi i pozovete Cer-kev, naj ma delež vašega veselja. K^ak ste želeli, tak sd zgodlo. Jaz iz moje strani želem, da, kak ste začnoli z Bogom, naj božja pomoč z vami ostane vsikdar. Amen." Po tem je govorio načelnik župe i zastopnik jitgoslovan:>ke gasilske zveze. Na konci se je poveljnik domačega drtištva za-hvalo vsem, ki so slavji prisostviivalii Potem je bila skOšnja z brizgalnov. Bilo je poldne. LjOdstvo je razišlo na švoje dome, drflgi pa \u šotor, kje se je vino točilo. To je že stara navada, da vino mora biti pri vsakšem veselji i nesreči. Da pa z vekšega tudi vse pokvari, ka je lepega bilo. K. - 64 - Brezplačni dar more vsaki. ki čte Prava št. 100 švajcarska žepna vora samo 49D.60p. Anker- Remontoir- Roskopf št. 111 (brez sekund- noga cajgara) samo 69D.20p. s 3 letnim jamstvom. Prava Anker vekericašt. 105 s 3 letnim jamstvom. samo 64D.20p. te kalendar, z malim triidom dobiti. Ti dari so opisani v velkom ceniki sve-tovne odpremne hiše vori i kinčov H. Suttner v Ljubljani št. 895. Pošljite samo Vaš točen atres i včasi dobite brezplačno te lepi cenik, šteri Vas bo jako razveselo z velkov vnožinov slik i različnih novosti. Več 31 let vživa svetovna tvrdka H. Suttner najbolši glas zavolo svojega so-lidnoga poslovanja- i zavolo jako dobre kakovosti svoje robe kak to jezero priznanic zadovoljnih naročnikov potrjiije. Pri tvrdki Suttner se vse kiipuje takrekoč po originalnih fabričkih cenah. V lastnoj protokoliranoj švicarskoj fabriki vor od veščih ll^f^V4 na svetov" strokovnja- »»¦•^^' nomglasiso, kovnaprav- \/Anp ^r ido točno Ijenje V UKC na sekundo, temeljito so napravljene, skrbno spro-bane i so zviinredno trpeče. Nikšega rizika ! Ka ne odgovarja, se zameni ali se penezi vruejo. Nikše trljave robe, sve-tovna hiša Suttner rna samo zebrano robo najbolše kakovosti, ka priznate Vi sami kem pregledate Suttnerov cenik. Zahtevajte ga včast, trbe samo, da pošlete vaš tocen na-slov na tvrdko H. Suttner Ljubljana št. 895 (Slovenija). 3—10 letno jamstvo! Ovo mali izvleček \z velkoga cenika tvrdke Sutt ner: „1 K 0" vore zlate, srebrne, ni-klaste itd, po vseh cenah i v raznih formah, kak poseb-no plitke jako fino gravirane ali gladki »Omiko* i ,Axo* vore y zviinrednih zanimivih oblikah, moderne z dobrim čvrstim strojom po raznih cenah Anker-Remon- toir-Roskopf v8re s pravim švajcar- skim strojom v ra- znih formah Vore na roke za gospe i gospode. Ž en sk e vore v krasnoj izdelavi Lanceki za ženske i moške vore y zlati, srebri i s finimi dragimi kamni Citre, prstani, ringlni i vsa druga zlata i srebrna roba v o-gromnoj izberi. Naj-nižiše cene za te kak i stotino driigih predmetov najdete v ceniki Edenkrat v nedelo.., Narodna Edenkrat je v nedelo Jošovec Jožef k meši šo; Velko je mešo posliišao, Lepe si je navuke zbrao. Odvečara sta z Mraz Matjašom V krčmo šla, Sladkoga vina se napila, Vesele pesmi spevala. Gdare sta razno razhajala, ,,Lejko noc!" si davala: ,,Zbogom 'stani, Mraz Matjaš, Jaz idem k svojemi nilini spat." Med živimi se veseli : Njemi že odprti grob stoji. Kdare pride do mlina, Liibca ga počakala, Notri v Miiro siinola , . . : ,,Zbogom 'stani, jalen svet! Slabo mi plačiiješ ti!" Strankarstvo. V Kiirjoj vesi se je zgodilo. Ves je potok na levi i pravi kraj ločo. Na levom kraji so bili bo-gati kmetje, na pravom kraji so pa bili siromaškejši liidje, nego tem več jih je bilo. Cintor so siromaškejši, da jih je več bilo, na svoj kraj pole-gnoli, spravili so si tiidi zvon. To je ne vse tak na tihoma šlo, kak zdaj jaz pišem. Ešče šolska deca se je sovražila. Ednok domo idemo iz šole, pa ravno zvonijo v petek k tretjoj vori. — Ka pa ti Albina ne moliš ? — Na to klenkanje mi ne molimo. Mi samo te molimo, kda v ... . zvonijo. Vojna je prišla, zvon je odnesla. Po vojni so si driigi zvon spravili. Zdaj že cela ves. Zmirili so se. To je strankarstvo. Vidi se na njem, kelko kvara, svaje včini. Tak je tiidi vu državi. Te je pa strankarstvo ne dobro, te me pitali? Mesto odgovora, posliihšajte. Stranke morajo biti. Bile so i tiidi bo-dejo. Vsaka stranka ma svoj program. To je zapisano v njenih pravilih, v njenoj preteklosti, za kakše cile se bojiije, kaj šče dati narodi, kak šče državo vrediti. Svojo diišno vest rnoramo pitati, na štero stranko damo svoj glas. Kak pa damo svoj glas, či ne poznamo strank? Vište, to je lagoje, Volimo stranke pa ne vemo, kaj je, Ne vemo, je li smo dobro - 66 - volili ali ne. Mogoče si dobro šteo voliti, pa si s svojim glasom podpiro stranko, štera je proti našoj Cerkvi mlačna ali celo sovražna. Zdaj že znaš sam odgovoriti, je li je tvoje strankarstvo dobro bilo ali ne. S tem, da si svoj glas dao, si vedoč ali nevedoč postano član dotične stranke. Zato pa moramo novine čteti. Po njihovom pisanji boš je poznao. Či do pisale proti cerkvi i piišpeki, či do pisale proti krščanskim nava-dam, ne so za tebe, v kraj je liiči. Za drage peneze ne trpi gifta — če-mera — vu svojoj hiši. Na dobre novine pa plačaj. Naj ti nede žao za tiste dinare. Stari guč je, da, prej, novine lažejo. Lažejo, či njim driigi laž pove. Vam tiidi dostakrat ludje lažejo. Dobro stranko smo dužni podpirati, ar je naša stranka. Zdaj mo pa drugo stranko probali, lehko nam kaj boljšega prinese, sam čiio pri slednjih volitvah. Kaj nam prinese?^ Peneze. Či bi naš kraj potreben bio, bi dobra bila kakša podpora. Či pa je ne potreben podpore, je vsaka podpora krivična. To vse ide iz državne blagajne, ka ne ide na pravično delo, je smrdljiva korupcija — gniloba. Zdaj, kda je naš kraj toča pobila i se je gučalo od podpore, kak so stranke licitirale, kak bi trbelo pomagati, kelko bi trbelo dati. Božji liidje, ne vidite, kak se stranke bijejo nad vašov nevolov, liki se psi gri-zejo na mrlinov i to vse zato, da lovijo vaše glase pri prišestnih volitvah. I ne ga moža, ki bi povedo, da je država i oblast dala, kaj je mogla. Več pa ne more dati. Ne ga moža, ki bi to povedo, boji se za glase. Raj tak drži: Svet se šče vkaniti — varati, te se pa naj vkani — vara. Ka nam prinese, pitam dalje. Lehko driiga stranka spremeni dobre zakone ali odredbe, ar so meni ne povoli ? Tii se kaže, da ništerni človek samo sebe gleda. On za sebe i za svoj kraj šče posebne zakone. Na to pa ne misli, da bi tej zakoni za večino kvarni bili. Bio je shod ne dugo po zasedbi v Križevcih. Prišo je sam poslanec. Šo je Šalovčar na shod. Ne idem za driigoga vzroka volo, je pravo, kak samo za to, da mo proso, da ne bodo psi privezani. Siromak! Kaj more za to poslanec, či so psi privezani. To odredi oblast po veljavnih odred-bah, štere so obvezne za vsakoga. Čiio sam praviti. Ne mo šo volit. Driigi že opravijo mesto mene. Či je pa kaj ne dobro, te pa šimfa na vse kraje. Stari prigovor pravi: Kakši so liidje, takši so njihovi predstojniki. Ešče bolje vala pri volitvah: kakši so liidje, takši je njihov poslanec. To je ravno tak, kak pri veškoj seji. Vkiip se zberejo moži. Večina kaj šče napraviti, menjšina pa v čemeraj odide. Brezi nje se napravi delo. Zdaj pa menjšina šimfa na vse kraje. Pa ne ma pravice. Mogla bi na svojem mesti ostati, povedati bi mogla svoje mišlenje, naj bi je dala vzeti vu zapisnik, Zapisnik so ne podpisali, odbežali so, pa ravno zapisnik bi njim mogoče pravico dao pred celov občinov. Velko strankarstvo je na kvar občini ino državi. Vsikdar pa nikdar je zgino. Ki pravi, da to pa to nikdar ne včini, ga gviišno naj obprvim on včini. Ki driige grehe i napake na nedopuščen način biča, naj pazi, da on tiidi ne spadne v tiste grehe, da on tiidi ne napravi one napake. Naše živlenje je pogajanje. Držinio visoko svoja načela, svoje misli, od svojih želj ne odstopimo, včinimo pa telko, kelko je mogoče. I to je prava politika. Od toga pa že ne bom piso, to je deio naših poslancov. Kak iz toga vidite, poleg stranke tiidi moramo gledati na peršono, na osebo po-slanca, koga volimo. Volite poštenoga poznanoga moža, ki za vas dela! Ne pa tiihinca, ki vam vse obečava. Hodo je ednok pri nas na Goričkom kandidat: Tak je gučo, da so se babe jokale. Gučo je od toga, da on pomore, da se liidje ne bodo selili v Ameriko, da se ne de ločila žena od moža. Norci, tepa je poslanec zato, da se babe jočejo. Proso nas je, naj ga volimo, on pre-prečiza slučaj vojne z Madžarskov, da Prekmurje, kak nezaneslji.v kraj ne obsedejo, nevem, kakši Makedonci. Je to ne bedasti guč? Driigi kan-didat je pa pripovedavo, nindri je čuo, da mi Slovenci dojimo mleko, v Belgradi pa doli vzemejo smetano, pa je on to viipo te praviti, kda je njegova stranka v Belgradi na vladi bila. Znamkar je njihov minister vrhnje pojo. Pa je tak bilo. Liidje so samo posluhšali, so njemi potrjavali, on se je pa od znotraj samo smejo toj nevučenoj vnožini. Kaj mislite, ne vrže to senco na ljudstvo, štero si kaj takšega da pripovedavati ? Stranke so povsod po sveti. Či je štoj pošteni pristaš edne ali driige stranke, poštiijem ga. Vsakši ma svoje prepričanje, to je nierni sveto. Nego či se Štoj vu edno ali diiigo stranke vrine brez prepričanja i samo ši masko edne stranke dene na obraz, da ležej napada svoje dostakrat osebne sovražnike, to je pa grdo delo. Dostakrat bi s tem državno pravdništvo moglo meti delo pa ga stranka ščiti, to je na škodo stranki. Jaz sam pa mišlenja, da vse stranke morajo sliižiti državi i domo vini. Vse slranke mesto vznemirjanja, hujskanja, sovražtva morajo meti za najvekši cil mir, zadovoljnost, medsebojno poštiivanje domačinov i pri-seljenih. Ki riiši fo medsebojno poštuvanje z edne ali driige strani, osebne cile ma, sebe išče te ne je — domoljiib. Sebe išče, nema pravice driige — voditi. ., Bodočnostnašekmetijskeproizvodnje Naše sadjarstvo i pridelavanje zelenjave. Slovenija je v vsem svojem obsegi od narave stvorjena pokrajina za pridelavanje zviinredno tečnoga sada, pa tiidi prvovrstne zelenjave. Njene povečini brežne lege i nižave, ki so zavarvane proti severnim vetrovom, kak pobočja breščekov i obronki gor, ki se ^kak podaljšek vi-sokoga alpskoga gorovja nizajo čez našo Kranjsko i Štajersko notri na Hrvačko, omogocajo z njenimi razineroma obilnimi padavinami pridela-vanje najrazličnejših i najboljših poznih zimskih jabok, pa tiidi zelenjave, kak izbornoga zelja, tečnoga graha, Iepe šalate itd. To je prvovrstni pridelek, ki ga išče trgovina odnekdaj pri nas. NaŠ sad i zelenjava sta po teki, lepoj formi, farbi i dišci prvo-vrstna. Što ne pozna v svetovnoj trgovini naših jabok, ljubljanskoga zelja i šalate ajzerce, raznovrstnih najboljših grahov, ranoga i poznoga krum-pla itd.? ! Vsega toga se pridela v naših skromnih razmerah, ki nam nu~ — 67 — - «8- dijo zadosta pogojov, da se bodo te panoge v našem malokmečkom gospo-darstvi še bole razširile. Trdi se lehko, da je naša dežela, kak nalašč za pridelavanje teh sadov. Naša jaboka i ogrednine, odnosno sočivje (zelenje) so stalno važen pridelek. Vsaki kmetovalec bo prišo do osvedočenja, da se doseže z malim triidom i razumnim obdelavanjom ravno pri sadnom drevji i ogradnini lepe i redne dohodke. Povsod pri nas, posebno pa okoli gospodarskih poslopij, kre potih, cest, travnikov i pašnikov pa po njivah bi moralo biti zasajeno sadno drevje, vnoge naše najboljše njive pa izpremeniti v ze-lenjade, ograde, kjekoli je zemlja prikladna za prevreditev. Če zaslediijemo deluvanje Kmet. driižbe od njenoga obstoja dozdaj, vidimo, da se je že začetkom prejšnjega stoletja posvečalo posebno sadjar-stvi i zelenjadarstvi najvekšo brigo. Driižba je ustanovila v te namen leta 1823. prvo slovensko drevesnico na Poljanah v Ljubljani z namenom po-vzdige sadjarstva. Navajala je okoliške kmetovalce k pridelavi ogradnine i sočivja. Na vzpodbiido driižbe je pred prilično sto leti spisao plebanoš Franc Pierz prvo slovensko strokovno knjigo ,,Kranjski Vrtnar", ki je izšla leta 1843. v driigoj, leta 1863. pa v tretjoj izdaji. Vse tri izdaje so spisane tak poljiidno pa strokovno-stvarno, da lehko sliižijo še den~ denes kak učni pripomoček. Tii se omenja, da odamo zelenjavo prek Trsta v jiitrove dežele i na Dunaj, (Beč). V dr. Bleivveisovoj dobi 1. 1847. je v to svrho priredila Kmet. driižba prvo sadno razstavo. Namen razstave je bio, pokazati, kakši sad gojimo na Kranjskom i do-ločiti najboljšim sortam prava pomologična imena. Driižba je izdala pri toj priliki razstavno brošurico ,,Slovenski Vertnar". Kak strokovnjaki-pomo-logi so se udejstviivali pred vsem pater Benvenut Krobat, dalje botanik A. Flajšman, driižbeni tajnik dr. Strupi i posestnik Ferd. Schmidt iz Šiške. V toj knjižici je navedeno ne menje kak 224 jabočnih i 133 raznih griiškovih fajt s slovenskim i nemškim imenom, ki so se takrat gojile pri nas. Posamezne fajte so se določile tiidi po gospodarskoj vrednosti; iz-delao se je primeren sadni izbor. V toj dobi je naše sadjarstvo lepo cvelo do konca prvejšjega sto-letja, kda je nastopo zastoj v toj panogi, medtem, kda je zelenjadarstvo stopoma naprediivalo. Te zastoj je trpo, dokeč ne prvejšji deželni odbor vzeo pospešiivanje te panoge v svoje roke. Z nastavitvijov strokovnjaka g. Martina Humeka i podporami se je pred bojnov vnogo napravilo v tom po-gledi. Svetovna bojna je sezna zadržala te pokret, ki pa je po boji z ustanovitvijov lastnoga glasila ,,Sadjar i vrtnar" odnosno driištva s tem imenom doživelo svoj preporod, na šteroga smo leliko ponosni. Vnogo je še prijaznih breščekov, ki Čakajo, da se zasadijo s sadnim dre-vjom; dosta je najboljših njiv z izvrstnov zemljov, štere trebe vporabiti — 69 - za najrazličnejšo zelenjavo. Če pomislimo, da je vsa Slovenija dežela letoviščarov, zdravilišč, tujskoga prometa, je na dlani, da moramo skrbeti za izpopolnitev sadjarstva, odnosno zelenjadarstva. To pomeni znatno okrepitev našega podeželskega gospodarstva. Ne se bojati, da ne bomo odali sada, odnosno zelenjave, pa tiidi, če je pridelamo v desetkratnoj meri, kajti tiidi lastna vporaba v tom pogledi je še mala i se bo prle ali sledkar sprevidilo, da tvorita sad i zelenjave temelj naše zdrave pre-hrane. Ne smemo pozabiti, da naša rivijera v Dalmaciji potrebiije vnožine teh pridelkov, ar jih sama v poletnom časi ne more zavolo svojega sii-hoga podnebja v zadostnoj meri pridelavati. Pravilna pridelava predpogoj. Vrejena trgovina pospešiije produkcijo pa zahteva i sfavi svoje po-goje. Najvažnejše je, da zberemo po tehtnem i temeljitom prevdarki prave i najboljše fajte za posamezne kraje, lege i zemlje. Pri iz- biri sadnih fajt nam sliižijo zviinredno dobro kak podlaga pregledni sadni izbori, ki so osnovani na dugoletnom opaziivanji i slonijo na preskiišnjah. Normalni sortiment za Slovenijo za jaboka i griiške je dobiti i je vsako-mi na razpolago, kje dobijo potrebna pojasnila. Načelo za saditev: sa-dimo le malo vrst pa pridelujmo enotno samo najbolje razvito, tečno, vztrajno i trpežno deloma rani, najveČ pa pozni sad, odnosno ze-lenjavo. Pozni sad i zelenjava sta v naših raztnerah dosta bole vztrajnejša proti boleznim i škodljivcom kak rana. Gojiti trebe tiidi vnogo novoga v ogradnini, ka zahteva trg i se pri nas še prav malo prideluje, n. pr. paradižniki, šparglji, ogurke, liik, razne špinače, razne šalate itd. Letošnja zelenjadna razstava nam niidi v tom pogledi vnogo poučnoga. Tanačivamo samo našim kmetovalcom, da pazljivo prebrodijo te oddelek. Skrbno zbirajmo. Slovenija pridela okoli 15.000 vagonov raznoga sada. — Od toga se komaj edna petina oda, vse driigo se večinoma po starokopitnorn na-čini vporabi dorna, največ za mošt i žganico. Tii se moramo še dosta včiti o pravilnom spravljanji i smotrenoj vporabi sada. Enostaven račun pokaže, da je samo sadni pridelek vreden prek sto milijonov dinarov. Najvekšo pažnjo trebe pa obračati odaji sada v tiijino. Sadni trgo-vci zahtevajo najmre enotni sad, ki je po diišnojvesti nabran i spravljen, prebran ali sortiran i pošteno spakivan. Kak se sad po novejšem načini, predvsem jaboka, vklada za trgovino, je opisao g. J. Priol v knjižici ,,Ameriški način sortiranja i vkladanja sadja". Vsaki vekši kmetovalec i sadjar, pa tiidi on, ki se bavi s sadnov trgovinov, bi se mogo ravnati po navukih te knjižice. Tak bi prišli potem v kratkom časi do dohodkov v sadjarstvi, od šterih se nam dozdaj niti ne senja. Mali triid skrbnoga nabi-ranja, zanesljivo sortiranje po debelosti i kakovosti, zviša ceno sadi za petsto odstotkov. Nasledtijmo v tom pogledi Tirolce, ki opravljajo to delo majstrsko i tak natenčno, da dosežejo deset- do dvajsetkratne cene za svoje pridelke, ki niso prav nikaj boljši kak naši. V mirnom časi so n. pr. odavali v zimskom časi v Nemčijo odnosno Rusijo posamezne plo-dove kanadskih renet po 60 do 80 krajcarov, toje toliko kak so bile pri nas v tom časi cene za edno kokoš. V jiitrovih deželah se odavajo šče dendenes na sprotoletje naša zimska jaboka po 2 do 5 Din za falat. Naj- - 70"- vekši dobiček v toj trgovini tnajo Holandci i Angleži, ki znajo primerno vložiti sad v zaboje i jih postaviti v pravom časi na trg. Pomniti pa je, da se nikde nepoštenost tak sama ne kazniije, kak v sadnoj trgovini. Trgovec, ki je bio znorjen, se ne vrne nikdar več. Poštenje je tiidi v tom pogledi glavni pogoj. Lepo, pravilno nabrano, vestno sortirani i skrbno vloženi sad dobi vsikdar zadosta odjemalcov. Letošnji pridelek. Letos se bo pridelalo pri nas na podlagi poročil približno jezero va-gonov sada. Sad je letos obrodo v okolici Maribora, v Slovenskih goricah, na Gorenjskom i v naši bregaj, kje ne bilo sprotolešnjega mraza. odnosno, kje ne oviralo slabo vreme v cvetje. Sezna je siiša tiidi te pri-delke skrčila, posebno ar so nastopili v zvunrednoj meri razni škodljivci, predvsem jabočni molj (črvivost) i viiši. Vse toži, da je sad pikast i da odpada, ali ostalo ga bo še vseedno preci na drevji. Računa se, da bomo meli kljub tomi okoli 200 vagonov prvovrstnoga sadav za izvoz. Na jubi-lejnoj kmetijskoj razstavi so razstavljeni vzorci sada. Čeprav so šče zeleni, se lehko vsaki osvedoči, da bo sad lepi. Razstavljalci: Anton Tkalec iz Obreža pri Središči, Z. Cvilak iz Slovenske Bistrice i M. Arh iz Sve-čine pri Maribori bodo dobili toliko naročil, da jih bodo težko izvršili. Lepe vzorce so razstavili tiidi nadučitelj Rus z Bleda, Premrou iz Martin-jaka, Grad iz Dragomelj, Sadjarska podružnica Breznica i Fr. Strehar iz Dola pri Hrastniki. Na razstavi se je priglasilo mnogo trgovcov iz jiižnih krajov, pa tiidi iz Nemčije, ki reflektirajo na vagonska naročila. To bodi v dokaz našim sadjerejcom, da je letošnja sadna razstava kljub svojoj skromnosti na plodovih velike gospodarske važnosti i vpoštevanja vreden činiteo, čeravno je ostali del sadne razstave le bole poučnoga značaja. Zelenjava. Isto vala za zelenjavo. Temelj pridelavanja dobre zelenjave je do-bra gredna i obdelana zemlja pa gojitev dobrih fajt. Zelenjadna razstava je letos kljub siiši pokazala, da se da pridelati pri nas prvovrstno zelen-javo. Zastopani so zelenjadarje ljubljanske okolice, z Gorenjske i ptitjskoga okraja. Zelenjadna razstava vzbiija občo pazljivost. Vseh razstavljalcov je 25, od šterih so odlikiivani z zlatov kolajnov: Ana Lenarčič z Verda, I. Ažman s Kodeljevoga, A. Lap^ iz Kamnika; s srebrnov: A. Tornago iz Ljubljane, Kmetijska šola v Št. Juriji, Gospodinjska šola v v Marijanišči, umobolnica na Studenci; zbronastov: uršulinski samostan v^Škofjoj Lokii Ljubljani, J. Kosler na Barji, gospodinjska šola v Zgornjoj Šiški, frančiš-kanski samostan na Brezjah, ženska kaznilnica v Begunjah, Avgust Kuhar z Vevč, J. Grad iz Dragomelj, umobolnica v Ljubljani; ostali so dobili diplome. Na podlagi podatkov se iz Slovenije izvozi letno okoli 4500 ton ograd-nine (ka v ogradi, ogračeki zraste kak mrkevca, petržeo itd.) i sočivja (vse zelenje za skuho). Vkljub siiši je letos pričakiivati, da bo obrodila pozna zelenjava posebno na Gorenjskom, v okolici Ljubljane i na Štajerskom. Pri-čakiivati ]e, da bomo tiidi letos dosegli gorenjo vnožino za izvoz. Nova žita. Za našega naprednoga kmeta je na Jesenskoj razstavi brez dvojbe najzanimivejši i najvažnejši oddelek v Kmetijsko-strokovnom paviljoni on, - 71 —. ki ga je vredio Botanični institut univerze v Ljubljani i semenogojska po-staja v Beltincih. Razstava botaničnega instituta nam niidi vpogled v dugoletno delo univ. prof. dr. Jesenka na polji pridobivanja novih vrst žitaric s pomočjov križanja dveh različnih vrst. Uspehi, ki jih je dosego prof. Jesenko s svo-jimi številnimi poskiisi, so za poljedelstvo zviinredno zanimivi i važni. Raz-lični znanstveniki so se že brigali s tem pitanjom, kak bi iz dveh raz-ličnih vrst dobili novo, boljšo; a pravih praktičnih uspehov neso meli. Komaj prof. Jesenki se je posečilo, da je stlačo novo pot, po šteroj je možno dobiti popolnoma nove vrste zrnja. I je križao prof. Jesenko pšenico i rž (žito). To se pravi, da je pre-neso umetno cvetin prah rži na pestič pšenice pa ga tak opjodo. Poto-mec obeh je nova pšenica, vnogo vekša i boljša, — skoro 2 m visoka, s 14 cm dugimi klaski, ki majo 80 do 90 zrn. Križanci pa neso ni-kdar plodni, to se pravi, nemajo nikdar prašnih cvetov, zato se ne raz-vnožiijejo dalje. Prof. Jesenko pa je križance ponovno oprašo s pšenicov, pa na te način vzgojo nadalnje pokolenje. Vse te nove vrste pšenic majo trdno slamo i močno razvite korenine, so tiidi odporne proti poleganji. Bistvo križanja obstoji najmre v tom, da skiišamo zdriižiti osnove za lastnosti vsake posamezne vrste pa dobimo na te način novo vrsto, v šteroj so zdriižene lastnosti obeh vrst. Tak so n. pr. skiišali križati tra-vo Egilops, ki raste kre bregov Sredozemskoga morja (tiicli pri nas v jiižnoj Dalmaciji) s pšenicov. Egilops je po mnenji znanstvenikov trava, iz štere so se v stojezerletjih razvila naša žita. čeravno, da sta pšenica i Egilops že po zviinešnjoj formi jako različna, se je posrečilo njuno križanje. Križanec je toti jalov, ali z umetnov oplodbov s cvetnim prahom Egi-lopsa se je tiidi tii prebila neplodnost i možno je pridobivanje nadaljnjih rodov, ki majo v sebi zdriižene lastnosti Egilopsa i pšenice. Pri križanji pšenice z ržjov bi bilo praktično zviinredne važnosti, da dobimo nove vrste, ki majo n. pr. vse dobre lastnosti pšenice, z zednim pa odpornost žita, to je nove vrste, ki so najbole prikladne za lego i zemljo naših polj. I ravno poskiisi prof. Jesenka so pokazali, da je teoretično to mogoče. Glavna ovlra, to je neplodnosti križancov je prebita, najvažnejše pitanje je rešeno. Bodoči poskiisi na semenogojskoj postaji v Beltincih pa bodo pokazali, v koliko bodo te nove vrste prikladne za praktično poljedelstvo. Tak pri vzgajanji semen trebe pripomniti, da pitanje boljše ali slabše zemlje ne pride prav nikaj vpoštev. Tii se ide samo za to, da se vzgoji iz toga, ka je že dano, nekaj boljšega. Če je n. pr. seme slabo, to se pravi, če v njem ne zadosta osnov za dobro rast, se tiidi z najskrbnejšim gojenjem ne da nikaj napraviti. I zato ma semenogojska postaja v Beltin-cih to važno nalogo, pa v moderno zasnovanom poizkiiševališči vzgaja na podlagi izbora (selekcije) dobra semena pa je stavlja poljedelcom na raz-polago. Krasni uspehi upravitelja semenogojske postaje v Beltincih, ing. Mikuša, nam nazorno predočiije letošnja razstava.Tak se njemi je n. pr. po-srečilo vzgojiti seme pšenice, ki je dala na 1 ha42 centov, to je na ednom kat. pliigi 21 metrov, dalje izvrsten oves i ječmen pa kukorco.To so pač krasni us-pehi. Zato naj bi tiidi naši kmetje v tom smisli izboljšavali svoja polja. V. P. Po ,,Slovenci" __ 72 __ Zdrav ostati!=Betegov se ogooti! Najprle kihneš nekolikokrat, zatem malo kašljaš i potonv tak znaš da si prehlajen. Ti a!i ne moreš znati, kak dugo bo ta prehlaja trpela i i kak bo se razvila. Prehlada lehko — če maš srečo — za nekoliko dnevov odide, ali so slučaji, da lehka prehlada lehko ma, teške posle-dice. Zato se čuvaj prehlada! Če si pozebeo, si hripav, maš hla-dne noge, trpiš na glavoboli, migreni, mučijo te reumatične bolečine, če so ti osla-bili živci i mišičje, si diišcvno i telovno zmantran, Če slabo spis, te zob boli, maš trganje v čeliisti, bolečine v lici i v celom teli, če si preveč občiitliv na hladen zrak i pokažejo se pri tebi inači znaki slabosti i nedovoljno pretakanje krvi, te je to do-kaz, da si v zdravih dnevaj nikaj ne včino, da se ogneš hiidoga. Včini ono isto, ka so naši predniki i prededi od vsikdar z ednako dobrim uspehom iskušali. Kiipi v lekarni ali drii-goj trgovini Fellerov pravi dišeCi nElsa-fluid", ribaj dobro z njiin betežna me-sta, vzenii nekoliko kapljic ,,ElsafIuidaa na cukri, v mleki, čaji ali kavi i taki boš se počiito ofrišanoga, okrepčenoga, mišice i živce bo ti ojačao, pretakanje krvi bode ugodno pobudjeno zavoio ma-sažes ,,Elsafluidom", i s tem se boš ob-čuvao bolečine. Rablen znotraj i zvunaj, čuva te Fellerov pravi ,,Elsafluid" od prehlahnjenja i kiige, je desinfekcijsko sredstvo i vrastvo za roke, zobe, vtista, dihala, za volo toga dober i proti influenzi. Pomešan z vodov se rabi za grglanje, čisti rečke, odstranjiije na te način vzroke kašlja i mrklenosti, a rabljen kak oblog na boleče kotrige te pomerjava. To 32 letno hišno sredslvo pomaga človeki proti betegom na poti, na morji i proti driigim. Dobi se v apotekah i driigih trgovinah v poskiisnili glažah po Din 6' -, dvoj-natih glažah po Din 9-— ali špecijalnili giažali po Din 26-— S poštov pride falejše, če se kaj višo naroči na ednok. 9 po-skiisnih glažov ali 6 dvojnatih ali 2 špe-cijalna glaža skiipno s pakiivanjoni i poštninov košta samo Din. 62. 18 pos-kiisnih glažov ali 12 dvojnatih a)i 4 špe-cijalnih glažov Din 102'—, 54 poskusnih glažov aii 36 dvojnatih ali 12 špecijalmli glažov saino Din 250'— Naročbe naj se adresirajo jasno na lekarnika Eugen V. Feller, Stubica Donja št. 823. Hrvatska- - 73 — KAJ SE JE ZGODILO? (Sept. 1927. — Sept. 1928.) Sept. 1927. Hajdina dobro obrodila. Okt. 1927. Politični umori na vse kraje. Makedonstvujoči so v Južnoj Srbiji bombe metali v hotelah. Morili so našega ge-nerala Kovačeviča. Eden Albanec je moro v Pragi albanskoga po-slanika Cena bega zato, ar je naklonjen bio Jugoslaviji. Tak so pisali, da je Italija mela vmes svoje roke. — Italijanski parnik ,,Prin-cipessa Mafalda" se je vtopo bltizi Brazilije. \{o\q\ je eksplodiro i ladjo na dvoje raztrgno. Dosta jih je najšio smrt vu vodi. Druge ladje so se na pomoč paščile i potnike rešile. — Princ Karol, bivši prestolonaslednik Rumunije se je šteo nazaj povrnoti v Ro-munijo, da bi po očinoj smrti svojo pravico zavzeo — proti svojemi sini. Zna se, da bi se mogo ločiti od madame Lupescu. — Lepo vremen. November 1927. 10. Barometer kazo izvflnredno nižino, — sneg zapadno. — Siromaštvo je bilo na sprotoletje, hujše v jesen. Na sprotoletje je kOpo žito, v jesen, prej, plača. Ne, ka ne plačo, ešče več proso. Poti se vse v Argentino, Brazilijo, Uruguaji. Što je ta imena čuo pred ništernimi letami? Zdai pa vsako dete od toga guči. -¦- 11. Novembra na Martinovo sta zvflnešnjih zadev mini-stra, francuški Briand i našMarinkovič podpisala prijatelsko pogodbo. Mi smo bili izolirani (okoli vzeri) Nova pogodba je mirovna po-godba za prijatelje mira. Francija je že prvle sklenola takšo po-godbo s Češkoslovaskov, s Poljskov, z Romunijov. Naša pogodba je nadalje edna veriga na lanci. — Italija je odgovorila: 22. Nov. se je podpisala taljanska-albanska vojaška pogodba Tak države edna ovoj odgovarjajo. — Izenačenje zakonov. Dela se vu od-bori. V našoj državi je 14,170.000 ha zemljišča, štero je podvrženo dači (1 ha okoli 2 plfiga). V Sloveniji je 1 550.000 ha. Katastr-ski čisti dohodek 3,260.000 Din. 20 odstotna davčna stopnja bi dala 600.000.000 Din. zemljiške dače. Katastrski čisti dohodek na ha zemljišča se računa pribiižno: V Črnoj Gori 20 Din. v Dalmaciji na 40 Din. v Bosni, v Hercegovini i Južnoj Srbiji 150 Din, v Sloveniji 160 Din. na Hrvatskom 175 Din, v Severnoj Srbiji 180 Din, v Banati i Vojvodini 660 Din. December 1927. Veliki mraz je pritisno, 21. i 22. je naj-hfljši bio v našem kraji, v Šalovcih 19 stopinj pod ničlov, v Do-lencih 14. Takši mraz, ka so ludje ne vOpali vtjedni priti v cerkev. _. 74 -—¦ Januar 1928. Na novoga leta den je prišla v Szentgotthard pošiljatev pet vagonov. V tom obmejnom mesti deiata austrijska i madjarska carinarnica skOpno. Austrijska carinarnica je za po-skušnjo odprla en vagon. V njem je najšla namesto napovedanih strojnih delov razložene dele strojnih pflkš. Austrijska carinarnica je štela teh pet vagonov poslati nazaj, ar je menjkalo austrijsko dovoljenje za prevoz. Madjarska obmejna oblast pa se tomi ne vdala, da so, prej, vagoni že na madjarskih tleh. Teh pet vago-nov italijanskih strojnih pGkš je bilo naslovljenih na postajo Sator-aljaujhely. Ta postaja leži na Češkoslovaškom, mesto pa na vogr-skom ozemlji. Pri prevozi do ta bi blago izvagonirali. To je ne prva pošiljatev bila. Že par tjednov se je iz ltalije prevažalo orožje v velikoj vnožini. To je že deseta pošiljatev bila. — 19. januara je rodila kraljica princa Tomislava. — V Dolencih dosta parov. QIad bode, pravijo Šalovčarje. Qlad v Hercegovini, v Bosni, v Dalmaciji, v Črnoj Gori. Krao je poslo 500.000 Din Rdečemi ^riži na pomoč prebivalstvi. Februar 1928. 2. so Davidovič, Radič, Pribičevič i Jocajo-vanovič proglasili zvezo svojih klubov. Na drugoj strani Spahu musliman s I^oroščom i Vukičevičom. Blok proti bloki. Demokrat-ski ministri podali ostavko. Vse stranke so za koncentracijo, nego nišče ne more koncentracijske vlade vkflp spraviti. Kak bi mogo štoj ogenj zmiriti z vodov. Na slednje je mogla ostati stara vlada radikalov, demokratov i SLS. To je tak vsako dete znalo. 23. februara je prisegla stara, zdaj nova vlada. Predsednik Velja Vu-kičevič, minister za notrašnje zadeve: Dr. Anton Kprošec, minister za verstvo: Milan Šimonovič. — Sflhi februar, na konci jako mrzeo. — Madjari so 24. februara v Monoštri vničili strojne pfl-kše, dobljene iz Italije. Či so ne kakšo drugo staro ropotijo vničili. Marc 1928. 13. je poslanec Smoljan v narodnoj skupščini oriso obiipne razmere v Bosni i Hercegovini. Djao je, da se veliki del prebivalstva za volo pomenjkanja drOge hrane preživlja s krQ-hom iz drevesne skorje. — 19. 20. i 21. veliki mraz. Jožef je sneg najšo po goščah. — Monošterska afera (pošiljatev strojnih pQkš) se je skrčila na malo delo. Nikša komisija odide samo ni-kaj poizvedavat na lice mesta. April 1928. 12. Atentat na taljanskoga kralja. Prle kak se je v Milani taljanski kral v automobili pelo k mednarodnomi senji, je eksplodiro peklenski stroj. Stroj je prerano eksplodiro, ar se je kraljeski sprevod nekoliko zakesno. — Taljanski poslanci, no-vinarje v Budimpešti. Na banketi so se z Madjarami obimali i fcflšttvali. Ministerski predsednik Betlen je govorio od revizije tri- anonske pogodbe. Madjari se vOpajo, da bodo \z konflikta med Jugoslavijov i Taljanskov hssek meli, sad sam od sebe njim v naročje spadne. Naši se orientirajo proti Nemčiji, njej nameravajo dati Trst. — Potres na Balkani. Začno se je v Bolgariji. Bregovi so se premikali, razpokline so postale, vroče vretine so na den prišle. Zemljevid Bolgarije se je spremeno. Potem se je potres preselo v Grčijo, varaš K^rint se je zrušo. Maj 1928. 10. 11. i 12. tnraz, slana. V nižjih legah so go-rice pozeble. Bogato žito že ležalo, večer sneg spadno, poleženo žito za en tjeden belo postanolo,—zmrznolo je. — Demonštracije v Italiji proti Jugoslaviji. Pri nas so iiidi z demonštracijami od-govorili. Žaiostni dogodki so se pripetili. Vlade so celo note iz-menjavale, nego naša miroljubnost je napetost odstranila. Junij 1928. 3. znovič slana. Nedela je bila sv. Trojstva. Kjumpiš, grah, tikvi pozeble v nižjih legah. 5. Toča na Raven-skom od Gerlinci, Kprovci, Cankova do Puconec. Najhfljša je bila v Zenkovcih. — Mrzlo sprotoletje vse nazaj zadržalo. Proti konci junija smo spravljali seno. Slaba mlada trava bila. — 20. junija krvavi dogodek v Beogradi v skupščini. Puniša RačiČ, radil^alni poslanec je strelo. Vmoro je Dr. Basaričeka i Pavla Radiča. Ran-jeni so Pernar, Štefan Radič i Orandža. Vsaki vmor se mora osoditi, pa je te vmor tfldi tisode pun. Radičevci so ga izvali s svojov ob-strukcijov, ne so dali delati večini v narodnoj skupščini. Večini se pa mora menjšina podati. — Že maja je odleto taljanski general Nobile na severni tečaj. Viher je zračno ladjo na ledena tla vrgo, gondola se je odtrgnola, Nobile z ništernimi tivariši na ledi ostano, drGgi so pa v ladji dale odleteli. Ladja se je sledi vužgala i ki so vu njej bili, so smri najšli. Nobile z radijom obvesto svet, da je na ledenoj premikajočoj gori na morji. Letala so ga najšla, lučale so njemi živež, vrastvo itd. Julij 1928. Vlada Vukičevič-Kproščova je dala ostavko. Radič je dobo od krala mandat za sestavo nove vlade, pa je .odklono. — 12. je general Hadžič, vojni minister dobo mandat za sestavo delavne neutralne vlade. Tfldi generali Hadžiči se je ne posrečilo delo. Radičevci nove voliive želejo, v krvavi parlament i vlado ne stopijo. — Na slednje je dobo mandat Kprošec, načelnik naše slovenske stranke, ki je 27. julija sestavo novo vlado. Skupščina je bila pozvana na 1. august. — Ruska ladja wKrasin" je rešila vse, ka je živo bilo od Nobilovih ljiidih. Aug. 1928. 1. je skupščina vkUp prišla v Beogradi, Hrvalje so pa vkOp prišli v Zagrebi v sabori. Hrvatje so sestavili pred-stavnišivo i razne odbore. To se pravi: Meli so svojo skupščino, - 76 - postavili so svojo vlado i ministre. Vse je lepo, samo oblasti tie majo. — 5. aug. toča bila po Goričkom. Ptizadetih okoli 50 občin: Mačkovci, Puconci, Panovci, Kančovci, Fokovci, Mrtvarjavci, Kp-bilje. Ne je toča kapala, nego led, kak moška pesnica. Vse vničila. Z kukurce samo steblo ostanolo nad zemljov en decimeter. Dosta kvara napravila na strehaj, cigeo pobila, ešče late prek sekala. Zmlačeno silje na podi vse namočila, s poda odnesla voda v blato. — 8. aug. je mro Stepan Radič. — Medparlamentarna unija je mela kongres v Berlini. Hrvaije so tiidi poslali zastopnika iz Za-greba, ki je protesiiro, da bi člani belgrajske skupščine navzoči bili pri zboriivanji, belgrajski parlament je, prej, čonklavi. Ordo delo je, domače nevole pred svet nositi. Kongres je odiočo pravično, da vsi zastopniki lehko pridejo k sejam, vsi so pač zastopniki svojih strank. Sramota je, da med bratami tflhinec more sod povedati. — 27. aug. se je vužgo .Seljački dom" v Zagrebi. Hrvatje so potisnoli ogenj na Srbijance. Sept. 1928. Anglija i Francija je v Sofiji demaršo napravila, da bolgarska vlada razptisti makedonsko organizacijo. Težko sta-lišče je mela bolgarska vlada.ar ništerni ministri so člani makedon-ske organizacije. Vlada je demisijonirala, kriza je dugo trpela. Na slednje pa vse pri starom ostalo. — Albanija dobila kralja. Al-banska narodna skupščina je sprejela nastopne glavne člene al-banske ustave: 1. Albanija je demokratično-parlamentarna dedna kraljevina. 2. Kralj Albancev je Zogu I. iz slavne rodbine Zogujov. 3. Eksekutiva je poverjena kralji. 4. Pravoreki se izdajajo v imeni kralja. 5. Kralj nastopi svojo vlado s prisegov pred narodnov skup-ščinov. — Drflštvo narodov je melo svoje seje. 10. sept. na šteroj je govorio francoski minister Briand. Izrazojesvoje neomajnozavflpanje v Društvo narodov i je pravo, da če bi Društva narodov ne bilo, bi bili vnogi spori nezogibni, pred vsem, da ne bi bilo Locarna i nemški državni kancler i francozki zunanji minister bi se ne nahajala skflpno v ednoj dvorani. Drflštvo narodov je imenOvao za »internacionalo narodov". Ka se tiče razorožitve, bi se tfldi Fran- Ka je več dedekom i roditelom ZlTVvLT^t fluid" ? Da, samo Elsafluid! To več skoz 32 let obljiibljeno hišno sredstvo s svo-jov mnogovrstnov vporabov znotraj i zviinaj je kak pomiriteo bolečine ! Ribanje i pranje s ,E]safluidom" jača i krepi Vaše telo, včini Vas odporne proti nazebi i nosi Vam istinski vžitek. Eden poskiišaj je že povrno vnoge, šteri neso šteli, da verjejo, i prisilo da iz zahvalnosti i daije preporačajo ,,Elsafluid". I Vi bodete či-nili to isto, ako naročite za poskiis 9 poskusnih ali 6 dvojnatih ili 2 velikiva spe-cijalniva giaža za 62— Din, ali da Vam pride še falejše: 18 poskusnihali 12 dvo-jnatih ali 4 velikih specijalnih glažov za Din 102 pri: Apotekari Eugen V. Feller v Stubitf Donjoj St, 823. Hrvatska, - 7f - Cija po slovesnih obvezah v Locarni i po zdajšnjem podpisi Kef-logove pogodbe v Parizi gotovo rada razorožila, ali nieden državnik, ki ma čflt odgovornosti, ne more zdaj nastopiti za tak teatralično manifestacijo. Priznao se je povsem za protibojno po-godbo, tak zvano obrambno bojno pa je imenflvo za ,,sveto bojno" i zahtevo za njo izrecno pravico. Obrnjen k nemškim delegatom je Briand na reči nemškoga državnoga kanclera, da je Nemčija razorožena, izjavo, da to pred dvema letoma ne bila istina. Pri dobroj volji nemške vlade se ne vsele vse zvršilo. Priznati pa irebe, da če je Nemčija dnes razorožena, da ne niednoga naroda, posebno ne takšega, kak je nemški, šteroga bi sploh kda bilo mogoče popolnoma razorožiti. Nernčija ma 100.000 mož vojske, kader armade, šteri se v desetih letih lehko zpopolni v ogromno armado. Ka se tiče reduciranja vojnoga materijala v Nemčiji na minimum, je pravo Briand: Ka vse ne more indust-rijska država, kak je Nemčija, stvoriti tekom par let. S svojov občfldovanja vrednov vstvarjajočov silov je Nemčija do ničle redu-cirano trgovsko mornarico na novo zgradila v par letih. Žalibog pa se vsa ta mirovna dela lehko spremenijo tOdi v šker vojne. Najvažnejše, ka zaisiino lehko nikaj pomeni za mir, je volja toga mirovnega orodja ne porabljati za bojno. Ta volja za mir, te dflh miru, cvet človečanstva pa se celo lehko zamaže i pogazi. Je neka država, štera se oborožava i štera zahteva od nas, da se popol-noma razorožimo. Bodimo previdni. Onoga dneva, ka se bo posre-čio ie poskfls za ustanovitev novoga mednarodnega reda, bomo mogli mi vsi odstopiti prostor drOgim Ijudem. Nadalje je gučo od menjšinskega pitanja. Pred bojnov, je djao, je bilo 100 milijo-nov Ifldi, ki so živeli, kak menjšine, v žalostnoj vlogi i šterih glas se je slišo samo iz groba. Zdaj pa je samo 20 milijonov ljGdi, ki živejo, kak menjšine, v drflgih državah i Društvo narodov je za to tO, da je zagovarja. Varstvo menjšin pa ne sme biti niedna pret> veza za bojno. Nieden pogled ne sme biti vekši, kak pogled za ohrani* tev tnirfl. Mir se more ohraniti samo tak, da se ogibljemo vsake neprevidnosti i vsake nepremišljenosti. — Na Nemškom v Po-renji so itak zavezniške Čete, okoli 60—70 jezero Francuzo\f, Belgijcov i Angležov. — V leti je iz letala spadno bankir Loven-štein. Odpro je dveri na mesto v toalet drOge vu zrak i je v morje spadno. Zadnjih 16 let je prebivao na nikšem angleškem gradi v popolnoj samoti, i samo malo ijOdi ga je poznalo osebno. Pa je donok ne bilo velike finančn^ transakcije v zadnjih letih, da ne bi meo svojih rok vmes, toda vsikdar po tujih posredc-valcih. Njegov oče je bio neznani židovski bankjr v BrOslji. Ka^ -ffl- za vnogo špekulantov, je tGdi za Lovenšteina bila bojna ,,zlafa doba". Z lifranjom koz i ledra je zasliižo velike vsote, po bojni je pa začeo špekulirati na borzi. V zadnjem poldrflgom leti je zaslužo štiri milijarde dinarov. Razvio je veliki luksus, meo je tretje največje premoženje na sveti. Meo je 12 zrakoplovov, privatne iahte, (ladje) vile v Belgiji, Franciji, Španiji, Nemčiji, Angliji: živo je, kak kakši knez v Indiji. Tjedensko je porabo za vzdrža-vanje svojih vil poldrflgi milijon dinarov. Razpolago je s ceiim štabom tajnikov, službenikov, šoferov itd. Kpnčno je spadno \z zrakoplova v morje. V. Dolenci. K. Ohranimo plemeniti sok naših goric! Zrell sad i grozdje ma več glavnih sestavin i to: vodo (po-vprečno 80—85%), sladkor (cuker), ki je edna zmed najvažnejših snovi; nje-gova vnožina je odvisna od piemena i vrste, od zemlje i lege, kje raste i pri kakšem vremeni dozorava. Pečkasti i koščičasti sad ma pribli-žno 8—12%> jagodičevje nekoliko menje, grozdje pa. 15—25% sladkorja; k i s 1 i n o (ki varje sad i grozdje, da se prehitro ne pokvari i njern daje rezek, prijeten i frišajoči tek), čreslovino (ki je posebno v nezre-lom sadji pa v tepkah, drobnicah i lesnikah; pri zrelom sadi i pri kii-hanji skoro popolnoma zgine), rastlinsko beljakovino (ki se prav malo razlikiije od živalske v jajcih i mesi), rudninske ali neorgan-ske snovi (kalij, natron, železo, vapno, fosfor, magnezija, žveplo) i sta-n i č n i n o (ki tvori nekako ogrodje, daje sadi odnosno grozdi formo, pa drži sok (mošt)vkup, da se ne razlije; tropine v stiskalnici so večinoma staničnina). Poleg teh splošno znanih snovi pa vsebtije sacl posebne, za živlenje ne-obhodno potrebne snovi — vitamine, ki. bi jili lehko imeniivali po do-mače življenjetvorne snovi. Nesporno je dokazaho, da vsako živo bitje mira, če njemi falijo vitamini. Ravno pomenjkanji vitaminov v hrani prebivalstva vekših mest i trgov (i v umetnoj hrani poprek) pripisiijejo znan-stveniki vnoge bolezni i slabo zdravje sploh. Od vitaminov bom po priliki še posebi spregovoro. Poleg vitaminov (i vode) je sladkor (cuker) najvažnejša sestavina sada i grozdja. Žao, se nahaja v vsakom friškom soki (safti) (i v ozračji sploh) vnogo glivic. Te glivice — kipelne glivice ali kvasovke imeniivane — povzro-čajo z zdravstvenoga i gospodarskoga stališča skrajno nevgodno spre-membo soka. Pri primernoj toploti — 5 do 65U C — posebno pa od 15—20° C se začno taki razvnožavaii i razkrajajo sladkor v dve glavnivi sestavini: alkohol i ogljikovo kisiino. Tiidi vitamini se pri tom skoro popolnoma vničijo. Ogljikova kislina povečini izhlapeva, zato ide praktično vzeto v ničest, alkohol pa ostane v tekočini i jo dela opojno. Te vsem znani pojav imenujemo kipenje ali vrenje. Če hočemo meti brez-alkoholno pijačo, t. ]. če ščemo sladkor, ki je zviinredno redilen, vitamine, ki so nam neobhodno potrebni, pa driige hranilne snovi obdržati v soki, mo- — 1 d — remo kipenje vrenje zabraniti. To pa dosežemo na te način, da a) vničimo ki-pelne glivice, ki so v soki (mošti) i b) da pijačo neprodiišno tak zapremo, da se ne morejo z nova vnjo zatrositi gliviee iz zraka (zrak ne pride notri). Že iz dozdaj povedanoga sledi, da pomeni ohranjavanje sokov brez alkohola veliko pridobitev na hrani, ki ostane človeki na razpolago, ne da bi skrajno škodljivi alkohol stopo na njeno mesto. Navodilo za izdelavanje brezalkoholnoga soka. V predstoječem podajamo kratko navodilo, kak si lehko vsaki go-spodar, vinogradnik ali sadjar ohrani vekšo vnožino soka brez alkohola v lagvi. Te način je najednostavnejši za posameznika i se je povsod prav dobro obneso. Sad ali grozdje zdrobimo, sok iztisnemo, sprešamo kak navadno i ga precedimo, da postane bole čisti pa ma primerno trpežnost i boljši tek i diih. Da pride harmonična sestava t. j. razmerje sladkorja, kisline, čre-slovine itd., bole ^o veljave, lehko mešanio sad z driigimi vrstami, griiške z jabolkov, sladki sad odnosno grozdje s kiselkastim (a zato zadosta zrelim). Od stiskanja do sterilizacije (segrevanja) naj ne trpi več kak9—10 viir. Najbolje je sterilizirati taki, kda je sok stisnjen. Z vodov soka nikdar ne mešati, ar se voda po potrebi itak lehko dodaja, kda ga vživamo. Če hočemo kipelne glivice vničiti i preprečiti njih razvnožavanje, m°-ramo tekočino segreti do 65° C. Na toj višini bi morali segrevati pol viire. Toga v praksi nikdar ne delamo, temveč segrejemo sok do 75° C ali še malo više. Segrevamo v bakrenih (kufrnih) kotlih (žganjarski kotli so prav pri-merni!), v kotlih iz aluminija, sploh lehko vporabljamo vse dobro pocin-jene posode. Nikdar pa ne smemo rabiti posode iz železa, pločevine(pleha) ali celo iz cinka. Železo da mošti črno barvo i slab tek. Cink se združi s sad-nimi kislinami tak, da pri vživanji takšega mošta lehko nastane zastrup-Ijenje (zagiftanje). Pri vlevanji v lagev,se sok shladi. Da se preveliko shlajenje prepreči, naj se lagevv prle s kropom dobro segreje i samo pred vporabov naj se voda zlije. Če mamo vekši lagev, moramo dvakrat sterilizirati, a lagev v tom časi dobro zapreti tak, da ma vsa tekočina v lagvi, kda ga zapremo, 72° Celzija toplote. Lagev naj se napuni popolnoma. Lagev zamašimo s plutovinastim zamaškom, ki smo ga v vreloj vodi sterilizirali. S posebnov cevkov (svederčkom) se zvrta v zamašek liiknjica pa vnjo postavi spodnji del steklene vehe (zračnega cedila), ki smo ga ttidi pred vporabov sterilizirali. Zamašek polijemo z razstopljenim parafinom ali voskom, da se vse liiknjice dobro zadelajo. Notrašnja cev steklene vehe je napunjena s čistov vatov, prostor okoli nje se pa napuni z glicerinorri. Nato se povezne na cedilo stekleni nadstavek. Pipo pritrdimo v kovinasti zamašek še prle, kak lagev napunimo ali pa, če se nam zdi bole prikla-dno, poznej, kda je lagev že pun. Pipa se pritrdi na te-le način: Kovi-nasti del zamaška se odvije (odšrajfa, odškrne). Pipo, ki smo jo prle ste-rilizirali (ribali s čistim alkoholom ali jo vteknili v krop) nastavirtio v od-prtino pa pipo z močnim sttnkom ali vdarcem potisnemo v liiknjo, da no-trašnji v zamašek odleti v sod. Nato pipo v zamaški pritrdimo. Če se bojimo, da bi nam glivice vujšle v lagev, medtem kda pritrdja-vamo steklenoveho ali pipo, je tanačivati, naj se plutovinasti zamašek iz plu-tovine polije s špiritom i zažge. Medtem, kda špirit gori, potegnemo cevko iz luknjice i pritrdimo stekleno veho. Delp smo opravili v plameni i vsil- - 80 -= jive razkrajajoče glivice neso mogle priti v lagev. Plamen nato vgasnerrio. Ravno taklnaredimo, kda pritrdjavamo pipo v dvojni kovinasti zamašek. Hranilna brezalkoholna pijača gotova. Tak opremljeni lagviček vsebiije pijačo, ki jo lehko poljubno nata-kamo. Kda pipo odpremo, teče sok iz lagva, a medtem prihaja zrak skoz zračno cedilo — glicerin i vata zadržita vse glivice, tak da pride v lagev . popolnoma čisti zrak. Lagev 'zato nikak ne more zavreti. Tomi ali onomi bi se zdelo to delo preveč zamudno. Pa ne ! Što je že sam poskiiso, zna, da se da vse to v kratkom časi zvršiti. Trebe samo nekoliko dobre volje. Komi se zdi to delo odveč, naj ne pozabi, pa brez ničesa ne nikaj. Koliko triida i dela na pr. trebe za dobro povitico, pa se nišče dela ne straši, ve, bom jo pa raj zobao kak celo pšenico. Komi se zdi vsako delo, odveč, te naj raj s steriliziranjom ne poskiiša. Točno i vestno pač trebe delati, kajti male kipelne glivice hočejo na vsak na-čin v mošt . . . Že znajo zakaj! Brezalkoholni sok vsebiije toliko hranil-nih snovi, da se ga na vsaki način hočejo polastiti! Ali naj te male gli-vice še nadalje računajo s človeščov malomarnostjov, površnostjov i — odkrito povejmo ! — manjostjov ? Zdaj bo pa gotovo vnogi radovedno pitao: ,,Kakša pa je takša pijača?" Dragi moj, toga povedati pa ne morem, ar se povedati ne da. Što jo je samo parkrat poskiiso, jo ne rnore prehvaliti! Skoro dvesto go-spodarov, ki so si ohranili sadni ali grozdni sok brez alkohola že lansko jesen, je živa najboljša reklama za to pijačo. Naša stvar je na pohodi, je brez dvojbe. Teh vrstic nesem napisao za reklatno, nego zavolo toga, ar vsakomi prav iz srca privoščini tak krepčilno i redilno pijačo, ar znam, da mi bo za nasvet vsaki prav zahvalen. Podrobna pojasnila od pripravljanja brezalkoholnih sokov dobi vsaki pri ,,Brezalkoholnoj produkciji" v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Priložiti ]e znamko za odgovor. Po ,,Slovenci". Junaškomi narodi, nezlomljivoj vojski i dobrovoljcom. FRAN RADEŠČEK: Zaton kraljevine Srbije. Diplomatski položaj. Na sprotoletje leta 1915 je srbska vojska, po zrnagovitih bitkah v obrambi svoje ogrožene domovine proti Avstriji, skušala izrabiti trenutno zatišje na svojoj fronti i se vtriijena odpočiti od težkih, nadčloveških naporov. Toga zasliiženoga odmora pa njoj usoda ne dopiistila. Česa ne doseglo sovražni-ško orožje, je zgrabila s krutov rokov strašna epidemija: legar (tifus) i kolera. V takšem obvtipnom položaji se je zmirom vsigdar očrtavala s strahorn, nego stoično pričakiivana velika ofenziva zdriiženih sovražnikov. Ar vsi smo slutili, da relativno zatišje na srbskoj fronti ne bo trpelo dugo. Iz si- jovitosti pritiska sovražnikov i slabe obrambe italijanske vojske smo skle-pali, da bo po oslabitvi intenzivnosti na soškoj fronti sledila zdriižena so- . vražniška ofenziva tiidi na srbskoj fronti. Kraljevina Srbija je ponovno v poletji 1915 na skiipnih konferencah diplomatskih predstavitelov prijatelskih držav odkrito razložila obviipno vojno situacijo kraljevine Srbije, roteč jih, naj včinijo, ka morejo, da rešijo kraljevino Srbijo, da ne zatone kak samostojna država, narod pa da ob-varjejo prevelikih žrtev. Nakonci poletja leta 1915. je srbska javnost ugotovila končno odločitev bolgarskoga cara Ferdinanda. Diplomatski pritisk zaveznikov na srbsko vlado za popiistljivost v macedonskom pitanji proti Bolgariji je ostao deloma brez uspeha. Srbska vlada i njena vrhovna komanda sta stali na stališči nedotekljivosti ozemlja na desnom bregi Vardara i zahtevali okrepitev fronte v Macedoniji z dobro opremljenov zavezniškov vojskov z bar 250.000 borci, ki bi zednim zavarvali dovoz i koncentracijo bojnoga mostovnoga i sanitetskoga materijala v dolino Morave iz Soluna prek Ma-cedonije. lzročitev cele Macedonije Bolgarom pa bi v položaji, v kakšem je te bila Srbija, pomenjala zednim izročitev Srbije na milost i nemilost sovražnikom, ar morebitni nevtralnosti Bolgarije se ne smelo i ne moglo slepo zaviipati. Tak je bila mobilizacija bolgarske vojske, napovedana dneva 23. sep- tembra, s tem dnevom že v punom razvoji. Šest dni nato je bila koncen-tracija bolgarskih čet na meji že zvršeno dejstvo. Ta britka stvarnost je • globoko potresla ustroj srbske vojske. Obviipne glase na pomoč srbskoj voj-ski, ki jo je zatrdno i z vsov upravičenostjov ta pričakiivala od zaveznn kov, so zagliišili interesi britanskoga imperija v Indiji. Zakaj nemški orga^ nizatorični diih je na krilih zveze i betežne torske vojske resno ogrožao meje sosedne angleške posesti v Aziji i neto le težko zadržavani ogenj revolucije probiijajočih se vzhodnih narodov v angleškom jarmi. Pa tiidi tradicionalna zahteva Rusije po Carigradi je britanskomi imperiji povzro čala skrbi. Vsem tem interesom je biia žrtviivana Srbija s ponesrečenov darda-^ tielskov ekspedicijov, dasi je nesporno, da bi uspeh te ekspedicije meo vgodne posledice tudi na srbskoj fronti. Ravno v toj zvezi pa je mela srbska fronta zviinredno važnost za Nemčijo, ar bi poraz Srbije vzpostavo neposredno zvezo ccniralnih velesil prek Bolgarske s Torskov. Os diplomatskih pogajanj gledoč na Srbijo je bila Macedonija. Popiist« ljivost Bolgarije, na pritisk Nemčije v macedonskom pitanji, po ponesrečitvi dardanelske ekspedicije, bi bila v stani, povzročiti zaključitev posebnoga mirii Srbije s centralnimi velesilami. Srbija bi v tom primeri dobila Bosno i Hercegovino z Dalmacijov, ka bi konec koncov v punem obsegi vre-sničilo davne srbske težnje, zakaj ideja integralnega zedinjenja s Hrvati i Slovenci je mela pri velikosrbskoj ideji kaj težko stališče. Srbska vlada je bila na kočljivom križopotji i obremenjena z ogromnov odgovornostjov. - Te razmere v Srbiji so končno nagnole zaveznike, da so nekaj me-secov pred početkom splošne sovražniške ofenzive na srbskoj fronti začnoli pošiljati v dolino reke Kolubare moste, topove i driigi bojni i sani-tetski materijal, a gledoč ofrišitve i okrepitve srbske vojske so zavez-niki na ponovne opomine Jugoslovanskoga odbora svetiivali Srbiji, da porabi prostovoljce južnoslovanske narodnosti iz svojih i ruskih zgrabljenih - M - taborišč, na koj srbska vlada dozdaj ne bila voljna pristati. Srbija je najmre zahtevala brezpogojno zedinjenje, dočim ]e Jugoslovanski odbor stao na stališči, da trebe pri zedinjenji upoštevati tiidi jezeroletno hrvatsko državno pravo. Pod silov razmer se je Srbija končno odločila za vporabo prosto-voljcev, a bilo je za tistokratno akcijo na srb§koj fronti že prekesno. Vojvodi Putniki fak ne preostalo driigo, nego da na severozapadnoj fronti pusti samo čete za kritje i postopen vmik, z vsov ostalov močjov svoje vojske pa je nameravao vdariti na Bolgare, jim preprečiti mobilizacijo i koncentracijo, nato pa zamašiti nadaljnje prodiranje avstro-nemškim četam v notrašnjost Srbije na severnozapadnoj fronti. Izvršitev toga načrta so pre-prečili zavezniki, ar so še zmirom viipali, pridobiti Bolgarsko za nadaljnjo nevtralnost. Srbija je bila v bezvupnoj zagati. V Atenah ne bilo več Venizelosa, koga politika je bila vsikdar prijateljska do Srbije, nova grčka vlada pa je odklonila spunitev bukareške mirovne pogodbe, po šteroj je bila dužna priskočiti na pomoč Srbiji, da se ohiani status quo pridobitev iz balkan-skih vojn. Ogrožen je bio potakšem tiidi izhod Srbije na Solun. To pitanje so zavezniki s pomočjov Venizelosa i njegove milice, ki e okupirala Solun proti volji grčke vlade, srečno rešili. Tiidi so se začele zkrcavati v Soluni pive zavezniške čete pa zasedle položaje okoli Djev-djelije. Konec septembra meseca je bila severnozapadna fronta že v punom bojnom ognji, samo se je splošni sovražniški napad začno komaj z vstopom bolgarske vojske v akcijo. Medtem se je zvršilo grupiranje srbskih čet, i to z glavnov ostjov proti Bolgarom. Cilj Avstro-Nemcev pa je bio, prodirati po dolini Morave. Junaška bramba. Srbska bojna moč na severnozapadnoj fronti (I. armada pod vojvodom Mišičom, III. armada pod generalom Jurišičom, belgrajska obramba i kra-jinski odred) je mela 6 divizij i 4 kombinirane odrede, to je približno 116 bataljonov pešije. Vse driigo od 250.000 mož preostale srbske vojske je zavzelo položaje proti Bolgarom. Proti tem srbskim četam je Mackensen postavo pod poveljstvi gene-rala Kovessa (Avstrijci) i generala Galhvitza (Nemci) več kak 160 bataljo-nov pešije. Ta številčna premoč Avstro-Nemcev je mela poleg ogrom-noga bojnoga materijala tiidi izborno orgauizacijo, šteroj srbska vojska ne prišla bliizi. Dne-22. septembra, den pred objavov splošne bolgarske mobilizacije, je Mackensen začno z demonstrativnim splošnim napadom, da srbskoj voj-ski prepreči vpad na bolgarsko ozemlje i olajša Bolgarom neovirano mo-bilizacijo i koncentracijo njih vojske. Avstrijci so pri toj priliki brez posebnih ležkoč prešli Drino pri vesi Badovinac i pri ustji Drine, ar je teren za obrambo na tom mesti ne-vgoden. Povsod indri so Srbi krepko odbili napad, čeravno je zastorno obstreljavanje srbskih postojank trpelo po cele dneve, posebno pri ustji Kolubare, Belgrada, Smedereva i Rama. Samo na ta mesta je bilo v teh dneh izstreljenih 20.000 sovražniških topovskih strelov. V naslednjoj noči je bio topovski ogenj še hiijši. Pod varstvom toga ognja so se v zabreš-kom kljiiči i v smeri k Progarskoj adi izkrcale tri sovražne čete na srbsko / — 83 — ozemlje, kje so toti ostale, a se dalje neso mogle razviti zavolo krepkogk srbskoga odpora. Tudi pri Belgradi je trpo hiidi boj. V noči se je sovražniki posre-čilo vreči nekaj oddelkov na driigo obalo (breg) Donave zpod belgrajske klavnice i pri vesi Ostružnica. Pod varstvom monitorov na Donavi i Savi se je tiidi pri belgrajskoj trdnjavi izkrcao oddelek Avstrijcov, ki pa je bio taki popolnoma vničen. Na obeli adah (otokih) Ciganlije je trpela celi d^n stra-hovita borba, kje je prešo en pešpolk Donavo pod varstvom vničujočega obrambnoga topovskega ognja. • Z nezmenjšanov srditostjov so se vodili boji vse naslednje dni i noči, posebno pri Kostolci, Petki i Zapisi. Dne 8. oktobra je bilo končno nadaljnje nastopanje sovražnika skoro povsod zadržano. Pri Rami je so-vražnik zavzeo ves Zatonja. Dne 9. oktobra so se srbske čete vmeknole navzkrižnomi ognji z Lipara na postojanke Anatema — Dušnik. Pri Požarevci pa je bio sovražnik krepko potisnjen nazaj k Donavi. Kljub tomi pa so se Srbi, vki so naleteli na hiidi topovski ogefij, morali vmeknoti na črto Brežane —Cirikovac. Te vniik sta zrabila dva sovražniška pešpolka i prešla Donavo pri Smede-revi, ka je povzročilo nadaljnji vmik Srbov na črto Gradište —Curakovo — Babušinac. Dne 11. oktobra je sovražnik po nekoliko odbitih napadih i srditih bojih zavzeo ves Brzane, Lipe i Smederevo. Te den so stale srbske čete pri Smederevi na črti vas Radinac—Vranovo brdo—Vučak—Petrijevo— Udovice. Dne 12. i 13. oktobra je sovražnik potisno Srbe v smeri k Požarevci pa zahodnejše čete na črto Makci—Rabrovo Zabrega. V naslednjih dneh ne bilo znatnih sprememb kljub velikim bojom. Dne 16. oktobra je srbska vrhovna komanda ugotovila na pravci do-llne Morave novo sovražniško grupacijo i nekaj povsem novih nemškili divizij. Na tom položaji je stalo proti 81 bataljonom le 44 bataljonov Srbov s tremi konjeniškimi polki. Zavolo takše premoči sovražnika se je srbsko levo krilo moralo vmeknoti na desno obalo reke (vode) Ralje. Gledoe na to se je vsa srbska bojna črta zaravnala na črto Vodice (severnovzhod-no od Boljevca) — Malo Črnice - Vranovac -Lipar—Divljačko brdo —Vrbovac (desna obala Ralje). Na belgrajskom odseki so meli Srbi samo 20 bataljonov, gda so meli Nemci i Avstrijci 44 bataljonov pešije. Že 8. oktobra je sovražnik zavzeo obe adi Ciganlije i železniško progo pri Donavi. Driigi den je bio glavni napad vsmerjen na Veliki Vračar, ali komaj po dvodnevnom boji so se Srbi vmeknoli izza crte Žarkovo — Banjički vis —Ekmekluk—Osovlje, ki jo je zavzeo sovražnik. Rpknr<1 nrni7Vaiani VOr PredstavlJa priliko, da se prava švi-IVChUlU [JI UI/-VajdllJ VUI carska žepna vora št. 100. z Anke-rovim strojom Remontoir-Roskopf more dobiti že za 49 Din 60 p, a švicarska biidilnica št. 105. zaviipnoga Ankerovoga stroja z triletnim jamstvom že za 64 Din 20 p. Prave švicarske vore naravnost izfabrike lehko dobite po cenikt H. Suttner, Ljubljani št. 895. Zahtevajte krasen ilustrirani cenik brezplačno, v šterom najdete veliko izbiro vor, zlatnine, srebrnine, primernih darov i reči za dnevne potre* boče z kepatni i označbov najfalejših cen. S tem dnevom je prišeo Belgrad v svetovnoj bojni drugič i zadnjič v roke sovražnika. Odpor Srbov je znatno zmenjšao hitrost prodiranja sovražnikov. To je bio — mislim — tudi vzrok, da je po padci Belgrada prišlo na tom odseki do relativnoga tridnevnoga zatišja. Komaj 15. oktobra so se boji na-daljiivali z vsov besnočov. Srbi so se te meknoli na kovionske po-stojanke, štere je sovražnlk štiri dni brezuspešno napadao, a jih komaj naslednjo noč po teh bojih mogo končno zavzeti, kda so se Srbi vmek-noli na črto: Bečarski laz—Duboka—Slatina —Mala Desimada. Dne 20. oktobra je pado Podvis, ka je povzročilo vmik srbskih čet na kosmajske položaje. Na kolubarskom pravci, proti Zabrežji, je bilo 12 bataljonov Srbov. Proti njim je stalo 23 bataljonov Avstrijcov. Od 9. pa do 16. oktobra je sovražnik zvršo dnevno po tri napade z močnim topovskim ognjom i tii pa tam tiidi z zadiišljivimi plini (gazi). Ali kljub tomi je sovražnik ostao prikovan na savsko obalo. Komaj 17. oktobra, i to zavolo dogodkov na belgrajskom imorav-skom odseki, so se Srbi tiidi tii mogli vmeknoti od Obrenovca i Šabca k levomi krili srbske vojske Belgrad—Mladenovac. Del teh čet je bio 20. oktobra na položajih Pajsima—Talambas, vzhodno od njih pa so bile čete z odsekov Belgrad i Morava, i to na črti ves Rašanac—Vožnevina. Odsehmao so se Srbi zavolo silovite sovražniške premoči stopoma mikali na vsoj severnoj fronti i 26. oktobra zavzeli položaje črte Kragujevca. To stanje je prisililo tiidi čete na moravskom odseki, ar je grozila ne-varnost zajetja, da se njih levo krilo vpogne na levo obalo jiižne Morave. Istočasno je tiidi severna vojska prešla na desno obalo zapadne Morave. Ves te vmik je srbska vojska zvršila, čeravno z velikimi, često skoro nepremagljivimi težavami, vendar po določenom načrti. Zato se je pa mogo opustiti vsaki odpor proti Bolgarom, kak se je prvotno nameravalo. Na odseki Čačak—Kraljevo je sovražnik dobo okrepitev z dvema brigadama. S tem je dosego takšo premoč, da se je srbsko levo krilo nioglo vpognoti, ka je povzročilo vmik severne fronte, ki je prešla na desno obalo zapadne Morave. A tiidi te vmik je bio tak postopoma zvršen, da so ga z lehkotov zvršile tiidi vzhodne čete, čeravno so mogle napraviti dvakrat daljšo pot, da so prešle na levo obalo jiižne Morave. Tak se je to razdobje vmika srbske vojske končalo 4. novembra, ne da bi sovražniki bila dana prilika za kakši taktičen uspeh. Borba z Bolgari. Dne 14. oktobra so Bolgari brez predhodne objave vojne po neko-likodnevnih menjših praskah začeli svojo akcijo z napadom na obmejne postojanke v smeri proti Knjaževcu. Nato pa se je napad razširo na vso vzhodno fronto. Taki v prvih dneh splošnoga napada je bilo ugotovljeno 176 batal-jonov bolgarske pešije na fronti. Proti toj premoči so Srbi mogli posta-viti komaj 78 bataljonov. Srbskim četam proti Bolgarom so poveljavali na severi general Goj-kovič (potopo se leta 1917 pri torpediranji francoske ladje na poti v Alžir), drugoj armadi vojvoda Stepanovič, a odredi v Macedoniji general Peter Bnjovič. -«- - 85 - Bolgarske čete pa so stale pod poveljstvi: na sevri v zvezi z Gall-... witzevov armadov general Teodorov, v Macedoniji pa general Žekov. Na dolnjem Timoki je 24 bataljonov Bolgarov komaj po večdnevnoj hiidoj borbi potisnolo 20 srbskih bataljonov z obmejniii položajov i dne 24. oktobra prekoračilo mejo za dva kilometra pri vesi Rogljevo (jiižnozapa-dno od Bregova) do Crnoga vrha i Vetrena (severnovzhodno od Kraljovega sela). Na fronti Bačište—Vrška Čuka pa so bili vsi bolgarski napadi kre-pko odbiti. Ali zavolo dogodkov na severnoj fronti se je na zrečno zapo-ved zvršila v popolnom redi zapiistitev Negotina, Zaječara i Knjaževca. Sovražnik ]e 25. oktobra po trinajstdnevnih srditih bojih mogo zavzeti položaje Jamšice, vesi Osjana, Gradiške Čuke i Barja, a samo pod vplivom situacije na severnoj fronti. Na nišavskom odseki sta bili obe armadi skoro ednako močnivi i so vsi bolgarski napadi bili krepko zavrnjeni. S svojov močjov bi Bolgari ne bili prodrli v Srbijo, ka se je zgodilo samo te, kda so Avstrijci i Nemci dospeli do črte Kragujevca. Od 27. oktobra do 3. novembra so uporni boji sprevajali vmik iz črte Zaječar—Paračin—Knjaževac - Niš i 4. do 7. novembra pa so se vršili hiidi boji na gramadskih položajih. Tiidi vzhodno od Soko-banje so bile ogorčene borbe, i to v črti planine Krstatke pa vzhodno od Boljevca v črti od vesi Planinice (29. oktobra do 4. novembra). Tak se je ttidi tii izvršo vmik povsod po vnaprej določenom načiti na desno obalo zapadne Morave. Na fronti Vlasina—Vranje so meli Srbi samo 5 bataljonov proti 16 bataljonom Bolgarov. Pa kljub tomi je sovražnik uspeo prodreti v dolino jiižne Morave komaj 16. oktobra med Vranjo i Ristovcom, ka je bilo odlo-čilno za nadalnji vmik srbske vojske i je znatno otežkočilo odstopanje v smeri h Kosovi, ar je železniška proga Niš—Skoplje bila že včasi spo-četka presekana. Značilno i zgodovinsko važno dejstvo je, da so prav jugoslo-vanski prostovoljci, ki so na tom mesti kak takši prvič prejeli krvavi krst v vrstah srbske vojske, okrepili razbite srbske čete i zavsta-vili nadaljnje sovražniško prodiranje pa preprečili zajetje. V teh bojih je padlo tiidi več Slovencov pri železniškom nasipi pri Vranji, med njimi tiidi Grablovic iz Mirne peči, a med ranjenimi Slovenci je bio tiidi dr. Vladimir Miselj, zdaj tajnik mednarodnoga odseka Driištva narodov v Ženevi. Čeravno so Bolgari dobili novih okrepitev i Srbe znova potisnili 29. oktobra na položaje Gersanovačke reke, na desno obalo jiižne Morave i na črto Suva Morava—ves Usorci— leva obala jiižne Morave, se jc fronta pali zravnala i preprečila vsaki nadaljnji taktični uspeh Bolgarov. Prav te den (29. oktobra) so BoJgari pritiskali tiidi v smeri doline Veternice i so se Srbi vmeknoli na črto Prokuplje— Kipljik. Zavolo vmika s črte Pirot—Niš na levo obalo jiižne Morave so se vmeknole tiidi srbske čete z Vlasine na južno Moravo. Tak so te čete bile 4. novembra jiižno od Leskovca i na levom bregi Veternice. V Macedoniji so Bolgari meli nekoliko lehki poseo. S postopnim vmikom s sevra se je zožavala srbska fronta i niidila s tem ešče zmerom krepko odpornost proti zdriiženim sovražnikom. Zavez-niške čete, šterih se je medtem nabralo v jiižnoj Macedoniji do 20.000 - 86 - mož Francovov i Angležov, večinoma iz zamorskih, indijskih i anamitskih kolonij, nikak neso med vmikom srbske vojske stopile v niedno resnejšo akcijo. Pa tiidi Bolgari so jih piistili popolnoma v miri. S tem je bilo končano tiidi driigo razdobje vmika. Odsehmao je bio jedini namen srbske vojske, da zavarje neovirano odstopanje najvišjih institucij srbske države v smeri k Prištini na Kosovo i odtec prek Pri-zrena i Skadra na morje. Na Kosovom polji. Proii konci meseca novembra je bila vsa preostala srbska bojna moč i ž njov najvišiše državne institucije (ves kraljevski dvor, vlada parla-ment i diplomatski zbor) osredotočena na zgodovinskih tleh Kosovega polja, kje je bio leta 1389 zadan smrtni vdarec nekdaj mogočnomu srb-skomi carstvi. Leta 1915 se je zgodovina ponovila, da ravno na tom me-sti zatone kraljevina Srbija i da po Golgoti skoz Albanijo vstane kak ptica Feniks iz pepela nova država Srbov, Hrvatov i Slovencov. Glavna oporišča na Kosovom so bila Mitrovica, Priština i Uroševae. V Mitrovici so še nastanili vlada, vrhovna komanda, skupščina i diplo-matski zbor, dokeč so v Prištini bila razna vojaška poveljstva s prekim sodorn. Poveljstvo v borbi stoječih čet pa je bilo v železniških vozovih na postaji Uroševac. Zveza med posameznimi temi središči je vzdržavala edina svobodna železniška proga Uroševac—Priština - Mitrovica. Kre vse te proge ino po bližnjih breščekaj so taborile neštevilne rnnožice civilnoga prebivalstva: žen, dece i starčkov. Prek zasnežene, piiste polane Kosova je brila ostra zimska burja. Goriva je primenjkiivalo prav tak, kak hrane i tople obleke. Nastala je strašna dragoča. Papirnati penez je bio skoro brez vrednosti. Pojavili so se številni oderači, ki so si pravočasno nabavili srebra i zlata pa ga niidili v zameno po horendnih cenah. Za desetdinarski bankovec so niidili 2 do 3 srebrne dinare, v najboljšem primeri 4 dinare. Kolaček kriiha je koštao 4—7 srebmih dinarov, v bankovcih pa celo 20 — 30 dinarov. Plače podrejenomi državnomi osebji so se izplačale po večini že pri odhodi iz stalnoga bivališča dva meseca vnaprej, i to 30 odstoikov v srebri, ostanek pa v bankovcih. Bili so tiidi takši brezvestni blagajniki, ki so eno-stavno pregledali to vladino naredbo i zplačali vnogim samo v bankov-cih, ali pa nikak ne. Nieden mladenec nad 16 let star ne smeo ostati v domovini; izjeme so dovoljavali načelniki vojnih stanic. Tiidi državno osebje je moglo Nf^li^t^irpiŽi IHiHiP ^er' so ^e ^osta Preživeli i skusili, l^djolcil CJol IJUtlJC^ znaj0 povedati, da je pri bolečinaj i trganji v križecih, kotrigah, pri glavoboli, zobnoj bolečini skoz 32 let spro-bani dišeči ,,Elsafluid" najbolše vrastvo. Ribanje i pranje ž njim vtiša močne bolečine, krepi, ofriši mišičje i živce, oči, čuva od našeca i proti hJadnomi zraki. I oznotraj i ozvunaj je bolši od francuske žganice. Pome-šan z vodov da zvrstno vodo za viista, zobe i grgljanje. 9 poskiisnih ali 36 dvojnatih, ali 12 špecijalnih glažov za 62 Din., 54 poskusnih, ali 36 dvojnatih, ali 12 velikih špecijalnihr glažov za 250 Din. Več vkiip z kištov i poštninov razpošilja po povzetji apotekar Eugen V. Feller v Stubici Donjoj št. 823. Hrvatska. — 87 — meti dovoljenje za ostanek na domi. Železničarje so bili dodeljeni želez-ničarskoj četi, a poštno osebje poštno-telegrafskoj sekciji vrhovne komande. Na Kosovom se je ves prvotni red zmešao tiidi v tom tak, da so številni posamezniki zaman iskali svojih poveljstev, kl naj bi skrbela za njih prehrano i jih mela v evidenci. To pa ne čiida; ve so bili celo posamezni polki, ki so meli toti svojega poveljnika, vnekaj vodnikov-oficirov i nekaj mož za dvorbo, a nikšega vojaštva. Številni oboroženi vojaški oddelki so patruljirali po taboriščib begunskoga prebivalstva i iskali begunce pa jih vodili v Prištino pred nagli sod. Odtec so jih po-• tem pošiljali na fronto, v posamezna poveljstva, ali pa — v smrt. Voznike iz posameznih voz so zplistili na slobodo ali v čete. Vekše grešnike so vodili s sebov v verigah. Vnogi teh nesrečnikov je za vsikdar obležao v cestnom jarki, v blati i snegi. V Lipljani je den i noč deliivala lokomobila, ki je mlela zmes kuko-rice i žita, iz štere se je potem peko kriih za vojaštvo. Te poseo so opravljali avstrijski zgrabljenci, šterih glavnih deo(40—50 jezer mož) je odi-šo že konec septembra proti Albaniji. Italija je prevzela nekako 35.000 rnož, dokeč je ostalo razbeglo ali se preselilo v boljšo bodočnost... Medtem pa so po kačaniških bregaj grmeli topovi i pokale puške celih 25 dni. Mala, redko razsejana naselja domačega, povečini arnavtskoga prebivalstva so dala od svojga vsmiljenja vrednoga siromaštva vse: hrano, vprego i moško moč rekvirirajočemi vojaštvi. Nekolikokrat so se spočetka ugotovili poskiisi oboroženih arnavtskih kačakov, vznemirjati pozadje bojnih vrst, a goreči kokot na strehah osumljenih vesnic jim je ohlado prevročo krv. Zato so se Srbi izogibali samotnih vesnic i se oklepali središč svojih zadnjih organiziranih moči. Že po teh razmerah je lahko spoznati slabo stanje pobegloga pre-bivalstva. Zima i glad sta na jezere ljiidi rešila nadaljnjoga trpljenja na negostoljiibnom ozemlji že na pragi iz domovine. Opisavati žalostne pri-zore iz begunskoga življenja, se vpira pero, zakaj trplenje je bilo ne-popisno... Menje strašno stanje je bilo gledoč na prehrano v bitoljskoj oblasti, kama je zbežalo penezno i službeno menje odvisno srbsko prebivalstvo. Železniška zveza Solun—Bitolj je delavala do zadnjega i so tiidi cene živ-ljenskim potrebščinam bile znosljivejše. Vgodne prometne zveze z zviineš-njim svetom so omogočile vnogomi, da je odišo v tiijino pa tak znatno pripomogo k olajšenji prehrane zaostaloga prebivalstva i beguncev na zadnjem falački siobodne domovine. Na Kosovom so medtem romale vsakodnevno trume beguncov po slabih blatnih i zastieženih potih, po deži i snegi, zmržnjeni i lačni, napol oblečeni i bosi, z siromaškimi culami na ramah, proti Prizreni ali Djakovici i odtod vČrno goro čez goro Čakor. S premrlimi nogami, tiščeč od mraza zazeble rokice k teli, je vlačila vboga nedužna deca svoje v raztrga-nih opankah ali v cunjah zavite nogice po ledi, snegi i blati kak živi mrtveci. Needna izstradana mati, ki je nosila dojenčka v naroči, da njemi niidi bar zadnji ostanek lastne toplote, ar ga ne more hraniti iz praznih prsi, ]e med potjov z grozov opazila, da nosi vmirajoče dete s sebov \z dqmovine ,., — 88 — Kem dalje od domovine, tem več nevol. Koliko onemoglih, posebno žen, dece i starcov je pokrila mrzla burja s snežno v odevkov!v K sreči so številni begunci odišli že orle proti Albaniji i Črnoj gori. Kda je proti sredi meseca novembra naednok počo glas, da se čiije grmenje topov v bližini Mitrovice i so vse državne oblasti: vlada, vrhovna ko-tnanda itd. zapiistile Mitrovico v najvekšoj naglici, se je beguncov polastila vsesplošna zmešnjava. Cesta iz Mitrovice, mimo Prištine i Lipljana proti Albaniji je bila napunjena z vozovi, živinov i ljiidmi. Dežiivalo je kak iz kabla. V jarkih so ležali spotreti vozovi, ranjeni i izstradani konji, onemogli ljiidje. med njimi mrtveci i tcla poginjenih živali. Tii i tam je vojzno v blati tiidi kakši avtomobil, visoko naložen z vojaškimi pripravami i hranov. Noč je bila črna kak v rogli. Iz Prištine so pritisnole nove vnožine ljiidi, živine i vozov. Nastalo je prerivanje, čiilo se je preklinjanje i psiivanje, padali so vdarci... v gliiho noč... Glej i še prihajajo vnožine vojaške komande iz Gračanice. Na kri-žišči je nekak vužgo tovorni avtomobil, nastane nepopisna panika, ki jo je v črnoj noči osvetljavao ogenj . .. V Lipljani je zastala vsa ta silna vnožina kak vkopana. Po sne-žnoj brozgi, ves premočen, sem se prerio v ospredje v velikih ovinkih do Lipljana. Na postaji je gorelo nekaj plamenic (skal). Pokalo jekak v bojnom ognji. Razstreljavali so zadnje železniške vagone i lokomotive. Kre ceste so stale velike skladanice zabojov streliva i bomb. Vsaki je mogo vzeti po nekaj bomb, a na vsaki voz po nekaj zabojov, čeravno je izstradana ži-vina že komaj zmagavala napore po slaboj cesti. Onkraj ceste pa so se prerivale vnožine pred vrati neke hiše, kje se je iz predkleta delio črn, slabo pečen kriih. Oh, i kak sladek je bio te siromašni kriihek ! Bodi zadosta za zdaj; ve sem vmik prek Albanije svojčas v ,,S\o-venci" že opisao. — Bila je to driiga še strašnejša Golgota srbskoga na-roda, po šteroj je prišlo po treh letih Vstajenje po preboji solunske fronte. Po ,,Slovenci". Misijonska nedela. Predzadnja nedela v oktobri. • Vu apoštolskoj vere vadliivanji molimo: Verjem v Svetom Diihi, vu sv. Matericerkvi. Sveta Maticerkev je vidljivo driištvo na vsoj zemlji živočih katoličan-skih krščenikov, šterih vidljiva glava je papa. Sv. Maticerkev so verniki zdriiženi z diihovnikami, pušpekami ino z rimskim papom. Kak pravimo, da smo država mi, tak lehko pravimo, da smo Maticerkev mi, krščeniki i popostvo. Matercerkev je nastavo Jezuš vu svojem živlenji. Dostakrat je gučo od kraljestva božega, to je njegova cerkev. S svojov krvjov jo je odkiipo. Zaistino je njegova. On je bio glavar te cerkvi. Nego kak dober"oča po-skrbo se je, da po njegovoj smrti cerkev ne ostane brezi glave. Že vu 89 - živlenji je obečo Petri, da njega postavi za glavo svoje cerkvi. Ti si Pe-ter, je ednok pravo, i na toj pečini bodem zozidao mojo cerkev. Driigoč je obečo Petri : Tebi darn kliiče kraljestva nebeskoga. Ka zavežeš na ze-mli, bode zavezano tiidi vu nebi; i ka odvežeš na zemli, bode odvezano tiidi vu nebi. Kliiči znameniijejo diiševno oblast, to oblast je obečo Jezuš Petri. Prvle, kak je Jezuš v nebo stopo, je najvekšo oblast prek dao Petri, njega je postavo za najvišešnjega pastira. Ne je več obečavo, nego zvršo je. Petri je pravo: Pasi moje agnjece, pasi moje ovce. Kristušovi agnjeci, Kristušove ovce so ver-niki, to so apoštoli. 1 za vse te je Petra postavo za najvišešnjega pastira Zmkoplov Njega niorajo bogati vsi agnjeci i vse ovce — vsi krščeniki i vse po-postvo. Peter je prišo vu varaš Rim, tam se je nastano [i tam je mro leta 67, kak rimski piišpek. Njegov naslednik na rimskom piišpekovom stolei je postano najvišji pastir, zove se sv. oča ali rimski papa. Poglavarje cerkvi so nasledniki apoštolov — pušpeki pod vodstvom rimskoga papa, kak najvišjega pastira. Samo od sebe se razmi, da pu- špek ne more v vsako ves priti krstit, spovedavat i t. d., zato si pa vzgaja i posveti piišpek diihovnike, šteri njemi pomagajo i štere pošilja na fare med verno ljiidstvo. Jezuš je samo edno cerkev nastavo. Pa či okoli poglednemo, najde- mo več cerkev. Je evan- geličanska, kalavinska cerkev. Štera je po- tem prava? Prava je naša rimsko ska cerkev, naša cerkev katoličan- zato ka nosi vsa znamenja prave cerkvi. Prava Jezušova cerkev je 1) jedina, 2) sveta, 3) katoličanska ali ob-činska i 4) apoštolska. Samo naša katoličan-ska cerkev nosi vsa ta znamenja. Je jedina, ar vsikdar i vsepovsedi ono isto vči, ona ista svestva deli, ono isto sveto mešo ma, i ono isto vid-Ijivo glavo. Je sveta, ar nje nastavitelj, njeni navuk i njena svestva so sveta, sveci so vsikdar bili vu cerkvi i zdaj tiidi so. Je občinska, ar stoji od onoga časa, kak jo je Jezuš nastavo. To ne more praviti evan-geličanska cerkev, komaj 400 let stoji. Ino naša cerkev se razširjava med 90 Parnlk vsemi narodami. Je apoštolska, ar je njeni navuk od apoštolov i naši piišpeki svojo diihovno oblast znajo nazaj peljati do apoštolov, zaistino so nasledniki apoštolov. Naša cerkev se imeniije rimska, ar je naš najvišji pastir v Rimi, zove se katoličanska ali občinska, ar je vsikdar bila i vsepovsed se razširjava. Driige cerkve so se od cerkve odtrgnole, to so krivoverci. Pravoslavne cerkve, kakti grčka, ro-munska, srbska i t. d. so razkolniške cerkve. Naš navuk so iz vekšega zdržale, nego cerkev so razklale, vkraj so spad-nole od najvišjega pas-tira rimskoga papa. Cerkev nas brezi vkanjljivosti vči, ravna nas s svojimi zapovedmi ino s svojimiv svestvami nas posveti. Što nas vči vu cerkvi ? Vči nas vučeča oblast ali vučeča cerkev. To so rimski papa i ž njim zjedinjeni piišpeki. Verniki so pa posltišajoča cerkev. Vučeča cerkev se ne more zmotiti, je nevkanljiva, ka se dotiče navuka vere i jakosti. Nezmotljiva je, ar je Jezuš obečo svojo pomoč do konca sveta i po svojem v neboidenji je poslao Diiha svetoga, ki de cerkev včio i ravnao. Ki svete Materecerkve ne posliiša, pravi Kristuš, naj ti bode, kak pogan. Kak pogan je v nevarnosti svojega zveličanja, tak ki cerkev ne posliiša, je vu velkoj nevarnosti. Cerkev je Noetova barka. Liki samo tisti so se rešili potopa, ki so bili vu barki, tak zviina Materecerkve ne ga rešenja, ne ga zveličanja. Kak iz toga vsega vidimo, je naša definicija vu začetki, da je mati-cerkev driištvo vseh krščenikov nikaj nepopolnega. To so samo rameki, okvirje, vu štero more priti kep, slika. Cerkev je ne mrtvo driištvo, to je živo, pa kak ešče. Cerkev čiiti pornoč Kristušovo do konca sveta. Na cerkev se je razlejo Sveti Diih s svojov miloš-čov, na celo cerkev i na vse vernike, na vsa-koga posebi. Vu krsti koga ste dobili či ne Sve-toga Diiha ? Cetkev je malo zrnice, štero vu velko drevo zraste, kvas šteri prehodi vse ljiidi, tii je gospodar, ki odpiisti slugi njegov dug, tii je gospodar, ki piisti vkiip rasti pšenico i kokoj, — je potrpljiv, tii se seja semen, glasi božja reč. Ka na dobra tla spadne, stokratno semen prinese. Tii dobi dober sluga za na njega zaviipani penez dvakrat več. manjastomi slugi se pa vkraj vzeme. Lepo popeva cerkev sama od sebe: Nebeski varaš Jeruzalem, bla-ženo skazanje miru, iz živih kamnov se vnese med zvezde i kak zaročnica je obdana z jezermi Angelmi. Srečno si je izbrala, okinčena je z dikov - 91 Na valovih Oče, posipana z miloščov Kristuša, najlepša kraljica, s kralom Kristušotn zdriižena, bleščeči varaš nebeski, Srečni smo, da smo kotrige, Materecerkvi. Ešče dostaviti moram: Žive kotrige. Srečni se moramo Čutiti, či to Maiercerkev lehko posliišamo. Dete je te čas blaženo, do-keč je vu bližini svoje matere, dokeč njeni glas čiije. To so naša decinska leta — pa kak bla-žena? Mati so nam mrli, pa našega veselja ne ga. Dobro dete Materecerkvi tiidi rado posliiša njeno reč, njene zapovedi, njene želje. Zdaj sam te prišo na misijonsko nedelo. Ka je to misijon? To je latinska reč, telko znameniije, kak pa poslanstvo. Kristušova sled-nja reč pred vnebo idenjom je bilo poslan-stvo: Idite po celom sveti, je pravo apoštolom, včite vse narode i je krstite. To so včinoli apoštolje. I to se godi i zdaj. Odposlanci cerkve idejo po celom sveti, med poganske narode glasit jezuša. To so misijonarje. Tem misijonarom trbe pomoč. Kakšo pomoč prosijo od nas? Ob prvim prosijo molitev, zato ka vse naše delo visi od Boga. Ob drugitn prosijo almoštvo, dare. Na misijonsko nedelo se moli za širjenje vere i po cerkvah se po-bira almoštvo za misijone. Na misijonsko nedelo 23. okt. 1927 se je v našoj rnariborskoj škofiji nabralo 26 jezero Din, članarine Driižbe za širjenje vere je pa prišlo 38 jezero Din. Družba za širjenje vere (DSV) je misijonska driižba. Misijonske družbe je cer-kev ustanovila zato, da pomagajo misijonarom pri širjenji vere med pogani na razne načine : DŠV ma pred vsem te narnen, da njene kotrige za misijone molijo i jih z darovi podpirajo. /. Kakša je DŠV? DŠV je najvekša mtsi-jonska driižba, šfera zove vse nad 12 let stare katoličane sveta, naj postanejo njene kotrige, da s tem podpirajo katoličanske misijone po vsem sveti; zato je zaistino prava svetovna misijonska driižba. Razširjena je po vsem sveti i samo v Evropi jo zdaj goji okoli 25 držav, med njimi tiidi Jugoslavija, Čehoslovaška, Poljska. — D:>V je pa tiidi edna najsta-rejš;h misijonskih driižb. ZaČnola se je 3. niaja 1822 v Lijoni na Francos-kom; ob njenoj stoletnici, 3. maja 1922, pa joj 'je sv. oče Pij XI. dao sedež v Rimi i častni naslov ,,papeška ustanova". — DŠV je tiidi najrodo-vitnejša misijonska driižba; ve v sto letih misijonom samo v penezaj po-darila 500 milijonov frankov, 1. 1922 je daruvala skoro 20 milijonov lir i 1. 1923 skoro 32 milijonov lir; koliko pa še molitve! 92 ll.Kak je DŠV vrejena? 1. NajvekŠe vodstvo DSV za ves svet je Vrhovni svet, ki ma svoj sedež v Rimi. Sestavljajo ga predsednik, šteroga imeniije sv. oča i zastopniki iz vseh držav, gde je driižba ustanovljena; tiidi te zastopnike imeniije sv. oča na predlog piišpekov dotične države. Te Vrhovni svet razdeliije vsako leto meseca marca darove prejšnjega leta vsem misijonotn po potrebi. — 2. Po posameznih državah vodijo driižbo Narodni sveti. Predsednika zvolijo piišpecje tiste države, potrdi pa ga sv. oča. Narodni sveti skrbijo za to, da se po vseh piišpekijah dotične države DŠV ustanovi i naprediije. — 3. Po posameznih piišpekijah vodijo drtižbo Piišpekijska vodstva. Kotrige toga vodstva lmeniije vsaki piišpek za svojo piišpekijo. Pilšpekijska vodstva majo skrbeti, da se di iižba ustanovi po vseh farah tiste piišpekije. 4. V vsakšoj fari pa je vodja DŠV župnik (plebanoš) ali pa diihovnik, šteroga on pooblasti. Te na-bira kotrige lehko na tri načine: ali je sam zapisava kak pri bratovščinah; ali zbere moške i ženske osebe, ki misijone ljiibijo, i jim zdela nabiravne pole za neomejeno število kotrig; ali pa tem osebam izda desetntjske pole. Ta zadnja razvrstitev kotrig na de-setnije z desetniki i desetnicami na čeli je najbolša ar se je dosegamao vseširom najbolje obnesia. ///. Kak postanem kotriga DŠV? Kotrige lehko postanejo vse osebe, ki so že stare 12 let, tak da se zglasijo pri plivanuši ali desetniki. So pa kotrige raznovrstne: 1. redne kotrige, ki dariijejo vsaki mesec eden Din., ali pa jako siromašni pol Din. — 2. samostojne kotrige, ki same dariijejo pri-spevek ene desetnije to ]e letnih 120 Din. — 3. večne kotrige, ki dariijejo naenkrat 500 Din. IV. Zakaj naj postanem kotriga DŠV? 1. zato, ar je Jezuš naročo: ,,Ite i včite vse narode" (Mat. 28, 19). 2. zato, ar to iskreno žele sv. oča, ki je tiidi sam dariivao 1. 1922 i 1923 toj družbi 600.000 lir i 20. marca 1924 osebno naročo Vrhovnemi sveti: ,,Kda se povrnete vsaki v svojo domo-vino, povejte cla iz srca blagoslavljam vse driižbene kotrige, nje i njihove driižine i vse ka jim je pri srci!" — 3. zato, da pomagam spoznati Kristuša križanoga 1000 milijonom poganov, ki še vzdihavajo v strašnoj verskoj ne-vednosti i nas prosijo: Pridite, po-šljite nam misijonarov, mi hrepenemo po evangeliji! — 4. zato, da se izka-žemlBogi zahvaloga za milost sv. vere, ki mi jo ne naklono brez mo- jega triida. — 5. zato, da jaz sam vero leže ohranim, kajti vero ohrani samo tisti, ki jo ljiibi; ljiibi pa ]o tisfi najbole, ki zanjo največ žrtviije. — 6. zato - m - da se vdeležiijem bogatih odpiistkov, ve kotrige lehko prejmo popolni odpubtek 76-krat na leto! Na delo tak! Za misijone molimo i dariijmo, ve ,,]e molitev s po-storn i miloščinov bolša, kak spravljati kinče zlata" (Tob. 12, 8) i Odre-šenik sam nam pravi: ,,Dajte i dalo se vam bo ; dobro i natlačeno i po-treseno i zvrhano mero vam bodo dali" (Luk. 6, 38). Ta svetovna driižba za širjenje vere ma ešče maličko sestrico bra-tovščino sv. Cirlla i Metoda. Sveti Oča, rimski papa vabijo ločene naše slovanske brate k zedin-jenji s svetov katoličanskov Cerkvov. Bratovščina (apostolstvo) sv. Cirila i Metoda. 1. Što postane kotriga ,,Bratovščine (apostolstva) sv. Cirila i Metoda"? 1. Kotriga postane, što se zglasi pri plivanuši ali pri voditeli venca ali pri pooblašcenom zaviipniki. 2. Što plačiije mesečno najmenje pol dinara (6 Din na leto) i moli vsaki den eden očanaš i edno zdravomarijo s pristavkom: ,,Sv. Devica Marija, moli Boga za nas; sv. Ciril i Metod, molita Boga za nas." Što je v velkom siromaštvi i ne zmore, da bi kaj plačao, naj vpravlja vsakde-nešnjo molitev. V velkom siromaštvi včini zadosta svojoj dužnosti tiidi, što ide na cerkveno dariivanje na svetek bratovščine. II. Zakaj naj postanem kotriga ,,Bratovščine (apostolstva) sv. Cirila i Metoda" ? 1. Ar je Jezušova žela da bi bili vsi krščeniki edna driižina. Zato je molo po zadnjoj večerji: ,,(Oča,) . . . ne molim samo za nje (apoštole) nego tiidi za tiste, ki bodo po njih v mene vorvali, da bodo vsi edno, Kak ti Oča v meni i jaz v tebi (Jan. 17, 20. 21). 2. Ar so sv. Oča ponovno podarili miseo, naj bi mi katoličanski Slovani, pred vsem podpirali apoštolsko delo za zedinjenje krščanskoga vzhoda s sv. Cerkevjov. 3. Ar zahteva vrejena krščanska ljiibezen od nas, katoličanskih SIcm vencov, da.svoje apoštolsko delavanje pred vsem obrnemo v tisti kraj, za šteroga smo najprle pozvani i najbole sposobni. S tem se Bogi najlepše zahvalimo za milost sv. vere. Molitev i miloščina (almoštvo) sta dve peroti, po šterih leti evangelski glas po vsoj zemlji (A. M. Slomšek). I. WEISSENSTERN trgovec DOL. LENDAVA PRIPORAČA po najfalejšoj dnevnoj ceni več vrste bicickline i ši valne mašine Novi cementerani lagvi stalno na skladišči v vsej velkosti. Poniznost. Z mašinom so mlatili. Vertinja je šla k mašinistri, naj fOČka, naj da znamenje, da henja z mlatitvov, obed bode. Mašin stane. Delavci pa razbežijo na vse vogle. Sirota vertinja dosta dela ma v kuhinji, v hiši, zdaj za delavcami mora letati i je vkOp sprav-ljati na obed. Mislite, Ja je to poniznost? Lepa poniznost, štera drflgoga čemeri. Pride siromak k gospodi. KlobGk že ozdalec doli vzeme. Lepo vremen mamo, začne. S tem pokaže, da nikaj drugo čednoga ne ve povedati. Kjobuk vu roki vrti i pravi, da nikaj šče prositi. Zdaj že se gene gospod i pravi: ^a pa ščeš? Lepo jih prosim, za drago, pomagajte mi, moja hči je odišla z nikšim falotom. Toga falota moramo iz vesi spraviti. To ti pa jas ne morem napraviti — odgo-vori gospod, — te oblasti ne mam. Bom pa jas dao pisati na vekšo oblast, — začne od čemerov greben rasti siromaki, liki purani. Pa vi bodete dobili ie pismo, da te mogli to napraviti, ka jas želim. Prvle je lepo ponizno proso, potem se grozio. Kaj mislite, je to poniznost? Pa se je odeno s plaščom poniznosti: Lepo prosim, za drago. Jako žmetno je spoznati poniznost. Vrag tiidi največkrat s poniznim obrazom, s prilizavajočimi rečmi pnde k tebi — i te vkani. Poniznosti se moramo včiti od poniznoga. I ki je bio bolje ponizen, kak naš Gospod Jezuš? On je pravo: Včite se od mene, ar sam krotkoga i poniznoga srca. Jezuš je ponizen bio i krotki. Svojo poniznost je pokazao že pri svojem rojštri. \{ra\ nebe i zemlje se narodi vu štalici, od siromaške device. Mogo je bežati pred Herodoin, živo je do 30 let neopaženo vu Nazareti, kak pomočnik tesarski. Najbolje je pa pokazao svojo poniznost vu trplenji i smrti. Lehko bi se rešo trplenja, — pa si ga je sam izvolo. To je po-niznost. Nindri se ne izgovarja. Ne brani se. Ponizen človek ljiibi poniznost i ponižanje. Ne izgovarja se, ne brani se. Tak so po Jezušovom vzgledi delali sveci. I mi? Ne bom vam pravo, ka iščite ponižanje. Zaman bi vam pravo. Ne razmite ešče. So ki razmijo. Pa pride čas, ka te vi tQdi razumeli. Edno vam pa priporačam: Či vas dosegne poni-žanje, či ste te že krivi ali ne krivi — trpite dobrovoljno, na ¦¦"" yo -"¦** Boga nihajie, naj on bode sodnik, naj on prinese ne svetlost vašo pravico. To. se pravi: Ne izgovarjajte se, ne brante se na vse načine i ne maščiijte se. To je že sestrica poniznosti. To je krotkost. Krotkost se ne maščuje. Roke ne stisne včasi vu pesnico, da bi vdarila. Gledajte Jezuša! Peter ga je zatajo vu popovskom dvorišči, pred dostimi svedokami je pravo, da on Jezuša ne pozna. Sam se je izločo Jezušove drOžbe. Jezuš je na tretji den od mrtvih stano i se je skazo Petri. Vi bi Petri pravili: Ti si mene zatajo, sam si se izločo, pravo si, da mene ne poznaš. Jas te tGdi več ne poznam. Tak bi vi pravili, nego Jezuš je nači gučo. On je potroštao siromaka Petra, zagvOšao ga je, da je njemi odpusto njegovo nepremišljenost Kristuš je od mrtvih vstano. ObUdo je greh, smrt, vraga. Oblado je ttidi svoje sovražnike. Herod, Pilat, židovje so ga na smrt osodili. Vi bi pokazali svojo obJast i moč nad Herodom, Pilaiom. Ne tak Jezuš. Niti cmeno je ne njih, ne jih je naprej prineso. Njegova prva reč po vstanenji, kda se je večer skazo apoštolom, je bila. Mir z vami. Mir, ne pa grožnja. Ešče več je pravo: Kpmi odpiistite grehe, so odpflščeni. Odpuščanje je biio njegovo maščflvanje. Ne je grozio, ne je kaštigo, nego od-pOsto je. . Pa je meo oblast, da bi grozovitno lehko kaštigo. Pa či bi ti meo oblast, bi cela krajina pred tebom trepetala. Daj hvalo Bogi, da ti je ne dao oblasti. Ne ti je dao bo-gastvo. Če bi ti bogat bio, bi se vsi sosedje mogii preseliti. Do-bro je, da si siromak i nevolaš. Dobro je za tebe, za tvojo dflšo. Mi si dostakrat mislimo, da smo ponizni. Nego ne vzememo v pamet, da nika vu nas vre. Leta minejo pa ne moremo po-zabiti, iščemo priliko, da njemi nazaj gveramo. To je ne poniznost, to je ne krotkost. f(t I V^lC cp fn fiPP ar Vl želno želete, da kflpite 1 Vd5 5C 1U UIC, dobro . fal> ka potrebQjete za sebe i svojo familijo. Je to srebrnina, kinči, obleka, obGteo ali kiihinjski predmeii, britve z potrebčinami, gosli, čistilne i druge potrebne reči, vse to najdete v ceniki z kepami, šteroga brez-plačno dobite, če pošljete svoj naslov na H. Suttner prodajalna, Ljubljana št. 895. — §6 — Odkritosrčnost. Dostakrat čiijem, da je naš človek ne odkritosrčen, za hrb-tom dela, obeča vse, nikaj pa ne včini. Jas ešče ljudomorca znam braniti. Ščem braniti tfldi našega človeka. Zgodovina človeka je žalostna. Bili so ništerni poglavarje, liidje so pa delali, robili. Ešče komaj 1848. leta je minola pri nas gospočina. Naš človek, či je mimo grada šo, je jako mogo paziti, da je krivo ne pogledno, ovak je včasi na klop — na mag-jarski dereš — prišo i dobo ništerne palice tam, kje se kosti ne terejo. Naš človek se je spat spr&vlo, na okni je zrogatalo, haj-duk je prišo i zapovedo: Vfitro boš šo orat. Daleč je mogo ho-diti. Z Krajne so hodili v Rakičan. Či je malo kesnej prišo, je lehko nazaj domo šo. Či je ne opravo od leta do leta svojega dela, ga je grof stiro. To so bili žalostni časi- Sto pa sto let. Mogo je tiho bitl, mirno vse prenašati. V lepom vreineni grofi delo, v lagojem pa sebi. Zato je pa tfldi meo krompič, liki lešnjeke. Tožiti se je ne mogo5 zvfln toga, či med dobrimi tivariši si je kaj zgučavao od krivic. Filozof Spencer pravi, da vse, ka človek prežive, odide v ielo i v krv\ Je nikaj na tom. Jezero let je naš človek trpo, mučao, tiho bio, ne se vflpo tožiti, zvfln svojim tivarišom. Ne čQdo, či je zdaj tfldi mučeči, boječi, vOsta odpre samo za hrbtom. Pa bi zdaj že nači moglo biti. Demokratične čase mamo. To reč dostakrat čujeie, ka je to? Demos grčka reč je ijGdstvo, kratein tudi grčka reč --- ladati, kraljQvati. Potem demokracija je ljQdsko ladanje. Ljiidstvo lada po svojih poslancih. Inda sveta volja gospode je bio zakon, zdaj se zakoni redijo po ljfldskoj voli, po poslancih od ludi postavljenih. Zdaj lada zakon. Pred zakonom smo vsi vednaki. Zakoni so z dobrim nakanenjom napravleni na dobrobi ljudstva. Pa donok se nikaj drflgoga liidje bolje ne bojijo, kak zako-nov i odredb. Vu vsakšem zakoni i odredbi novo bremen vidijo. Vu vsak-šem gospodi, ki izvaja zakone i odredbe, svojega sovražnika vi-dijo liki inda sveta hajduka, ki je na delo zapovedavo. Istina je, da vsakši zakon i odredba omejuje našo sloboščino, bremen na nas deva. Nači je ne. Vsako napredGvanje, z ednov - ' — Šf -= rečjov kuitura žrtev prosi. I to žrtev — te dar — prosi zakon, či se proti postavimo, ešče s silov nas prisili. Brezi trGda, dela nikaj ne ga. Vidimo vu vsakdanešnjem živlenji, kelko se moramo trflditi, mantrati za vsakdanešnji krOh, — tak tudi triid, znoj, krv moramo darflvati, žrtvuvati za kulturo, za lepšo bodočnost. Zakoni nam spravlajo lepšo bodočnost. Liki kmet, ki investira, na priliko drevje sadi ali gorice, ha-sek ešce za duga leta ma, nego te ga obiino ma. Tak tudi zakon naprej piše edno pa drOgo. Bremen je, što bi tajio, nego hasek prinese, obilen hasek. Zakon se napravi od Ijfldskih zastopnikov, napravi se ljudem na dobro. I tak ga tiidi moramo vzeti. Njegova ostrina je tista sila, s šterov se dovrši. Vsa velka dela so se s silov zgodila. Kda so delo zvršavali, so se pritoževali, na konci so pa vsi hva-li!i zakon. Mislite, da bi lfidje iz šolstva, iz potih, \z živinoreje, iz ljud-skoga zdravja lfldje kaj dobroga napraviii, či bi samo na njihovo volo nihano bilo? Mora biti zakon, šteri zapove, nego tak za-pove, liki ki oblast ma. Či nači ne, s silov. Tak ide naprej človeči rod. Na . poti truda i znoja cvete kultura, lepše i boljše živlenje. Kem ve^ truda, tem lepše živlenje. K. Nekaj od lesa. 1 m3 (kubični meter) hrasta ali jesena vaga 800 kg; 1 m3 bre-stovine 700 kg; 1 m3 bukovine 705 kg; 1 nr1 brezovoga lesa 610 kg; 1 m3 oreha, jal'ča 560 kg; 1 my joševine 545 kg; 1 m3 topole 510 kg; 1 m° lipovoga lesa 450 kg. Trpi a) v vodi: bGkev, hrast — neomejeno; bor, lipa 250—: 400 let. b) na siihom: bOkev, hrast, jesen 300 — 800 let, bor, lipa 120—200 let, c) na prostom: bukev, hrast, jesen okoli 50 let, bor, lipa okoli 20 let. Dozori hrast v 100 letih, bflkev, jčsen, bor v 75 letih. Za nflc se izsOši hrast v 4—5 letih, drugi les v 3 — 4 letih i izgObi 15—20% na svojoj teži. Kak računamo kubično vsebino okroglega lesa? P premer v cm, K—število ključa. p K 6 28 7 38 8 50 9 64 10 78 11 j 95 i 113 13 133 : 14 154 15 177 16 201 17 227 P K 18 254' 19 284 20 314 21 346 22 | 380 26 415 24 452 25 491 26 531 27 573 28 616 29 661 P K 30 707 31 755 32 804 33 855 34 908 35 962 36 1018 37 1075 38 1134 39 1195 40 1257 41 1320 P K 42 1385 43 1452 44 1521 45 1590 46 1662 47 1735 48 1810 49 1886 50 1964 51 2043 52 2174 53 2206 P K 54 2290 55 2376 56 2463 57 2552 58 2642 59 2734 60 2827 61 2963 62 3019 63 3117 64 3217 65 3318 P K 66 3421 67 3526 68 3632 69 3739 70 3849 71 3959 72 4072 73 4185 74 4301 75 4418 76 4537 77 4657 P K 78 4778 79 4902 80 5027 81 5153 82 5281 83 5411 84 5542 85 5675 86 5809 87 5945 88 6085 89 6221 P K 90 6362 91 6504 92 6648 93 6793 ¦ 94 6940 95 7088 96 ! 7238 j 97 7390 98 7543 99 7698 100 7854 101 8012 Premer (P) je poprek v sredini merjena širokost okrogloga lesa v centimetrah, (K) je tomi odgovorjajoči kluč. Kubično vse-bino izračunamo, či dugost stebla v meirih (kelko metrov je steblo) pomnožitno (x) s kljOčom, šteri odgovarja premeri stebla i dobljeni znesek delimo s 10.000. Na primer. Steblo je dugo 7 metrov, premer stebla pa meri 48 cm, to je 1810. Zdaj to du-gost stebla 7 pomnožimo s ključom 1810. 7x1810—12670. Te znesek delimo z 10.000. 12670:10000—1267 m3. To je 1 kubični meter i 26 stotink kubičnoga metra, malo več od fertala kubičnoga metra. Potem či je kubični meter 400 Din., 1.267x400= 506-80 Din. Jubilej. 8. okt., 29. okt Solun je grčko pomorsko mesto. Tam se je stavo ostanek slavne srbske vojske. Velko solunsko pristanišče so močno vtrdili, bilo je posebno zavarOvano z morske strani po velkih vojnih ladjah. Ar vodi vhod v pristanišče po raznih kanalih i morskih vožinah, so lehko zavarflvali ladje pred napadi podmornic. Pa tudi s sflhoga ma Solun jako močno obrambo, mesto obdajajo visike planine. - 99 - Poleg srbskih čet so bile zbrane tfldi angleške, taljanske i francuske čete. Slednjih je bilo največ. Kesneje so prišli iz Rusije močni oddelki jugoslovanskih dobrovoljcov. Vrhovni komandant je bio Francuz, maršal Franchet d' Esperey. Rojen je bio leta 1856. Določen je bio za solunsko fronto meseca ju-lija 1. 1918 Po kratkih 1reh mesecih je že zvršo napad solunskih čet na vojsko nemških držav. Izvršo je meseca oktobra — prvi tjeden — prebitje solunske fronte. Desetletnico toga slavnoga predora smo obhajali oktobra 1928. Posebno lepo je bilo v Belgradi. 8. oktobra je bila revija naše zdajšnje narodne moči. Veli-časten sprevod je skoro dve vori šo po glavnih belgrajskih vulicah proti Kalimegdani. Sprevod je otvorila fanfara kraljevske garde. Za njov so se pelali invalidi, slepi ino hromi, šteri ne so mogli hoditi. Narod je junake i mantrnike prisrčno pozdravljao pa tfldi skuznih oči je bilo pri tom pogledi velko. Za njimi so šli ostali invalidi. Za invalidi so šli četnik i s svojov zastavov. Na to dobrovoljci, re-zervni častniki, člani Rdečega križa, Narodna odbrana, Jadranska straža, aeroklubi. Drugi del sprevoda so bila različna narodna, kulturna i do-brodelna drOštva. Qda je sprevod prišo do kraljevega dvora, je stopo na balkon Nj. V. kralj v družbi francuzkoga maršala. Vse zastave so se Nj. V. krali poklonile. DrOgi den je bio pregled čet. LjGdstvo je vojsko pozdravljalo prisrčno. Splošna radost je vladala na Banjiškom poli, kje se je parada vršila. Posebno se je na toj svečanosti pokazala globoka Ijiibezen prebivalstva do kraljevskoga doma. Okoli 9. vore sta se peljala kralj i kraljica skoz nepregledne vnožice ljfldstva. Na Banjici je bila v sredini postavljena velika tribflna, v sredini tribOne je bilo mesto za kraljevski par, člane vlade i zastopnike tfijih držav. Gda je kralj prišo na slavnostni prostor, je ob vhodi zahajao divnoga konja i v drfižbi maršala Francheta d' Esperaya, vojnoga ministra generala Hadžiča i zastopnikov tujih držav, je jahajoč obšo vse enote. Nj. V. kraljica pa je sedla v bogato okrašene kočflje. Vpreženi so bili štirje pari lepih belcov. Okoli 10. vore se je začno sijajen i svečan pregled čet. Vsi so z navdušenjem ino občiidovanjom zglednoli na pohod naše hrabre vojske. Vnožine so neprestano kričale: ,,živela naša hrabra voj-ska!" Najprvle so defilirali pešci, nato artilerija, končno pa je defilirala naša avijatika (letalci). Najprvle je priletelo 42 letal, nato 20, nato pa ešče 40 celo nisiko. K^da so aeroplani odleteli nad - 100 - Bdgradom, je blo slavlje zakljflčeno. Dtfiliranje je trpelo nad dve vori. Kraij je priredo v dvori slovesno večerjo na čast zastopni-kom vseh enot naše vojske i zastopnikom tOjih držav. Na to ve-čerjo je bilo 290 povabljenih. Kralj je meo govor: Prišedši k nam na proslavo učvrstitve mirfl, so nam slavni vojaki, štere vid-mo okoli sebe, napravili čast i zadovoljstvo, sodelGjoč najiskrenejše na tom, da se obdrži s skiipnimi napori učvrščeni mir. Moja država ma pred očmi samo žarko željo, da dobra vola naprej vlada med narodi, ka so preživeli tcžko preizkflŠnjo. Zdigavam čašo k zdravji voditelov države. Taki na to se je kralj obrno na častnike: Obračajoč se na Vas, davlem z zadovolnostjov izraza svojemi priznanji na dozdajšnjoj vašoj častnoj ino iskrenoj slflžbi. V tom trenutki je prva i sveia naša dužnost, da se spomnimo naših hrabrih tovarišov, ki so dali zivlenje za slobodo i veličino naše domovine. Njim naj vala zahvala i slava. To čašo zdignem k zdravji vseh tistih junakov, štere je doletela sreča, da so preži-veli vojne strahote. Pozivam jih, naj svnje mlajše tovariše vzga-jajo v tistom duhi ino v tistih idejah, v šterih je bila navdeh-njena naša vojska pri prebitji solunske fronte. Sprejemajoč v to varstvo i očuvanje drage pridobitve, naj tisti, ki pnhajajo, na-sledujejo ta velika i svetla dejanja svojih predhodnikov. 29. oktobra smo obhajali desetletnico našega osvobojenja. V stolnici v Ljubljani je meo slovesno pontifikalno mešo kne- zcškof dr. Jeglič. Po božoj slOžbi so se zbrali v magistratnoj zbo- rovalnoj dvorani, kje se je vršila slavnostna seja oblastne skupščine. Najprvle je govorio dr. Natlačen, predsednik Ijubljanske ob- lastne skupščine. ,,Denešnji c^cz>dcs&oc^dcz>dc<2dczz>gzd svetek je svetek naše narodne dina najvekša trgovina z g slobode. Jezerodvesto let so ~ tlačanitflhincov, ponižanii zani- i s vsemi šujsterskimi 8 čGvani. Usoda nam je naklo- potrebščinami je v § nila iz,redno važn? , ozemi'e' MiTD^vni QnROTi o postavila nas je kak močno muK^tVUJ iUDUiin ozidje med veliki nemški narod pri g ino Jadransko morje, določila AIVTA p/\n 8 nam ie ozemlje, na štero težijo vdovici AIMA LUK 0 trije narodi: Nemci, Madjari dc&cz&cz&oczoczoczdc&cJd ino Taljani. V boji proti vsem — 101 - tem trem sosedom je preživo naš narod težke dni . . . Bili so časi, gda so se.s strahom v srci spitavali najboljši naši možje, bo li naš narod mogeo trajno vzdržati strašen pritisk neprijatelja, ki se je zavedo, da je naš mali narod na poti njegovemi svetovnomi ladanji . . . Zato ni čuda, da je narod tak globoko zarazmo velki pomen oslobojenja ino s takšov radostjov pozdravo den, šteri njemi je prineso slobodo i ravnopravnost . . . Uspeh naših samouprav bo brezprimerno vekši, či se obistiniti končno veliki ideal vseh Slo-vencov, od šteroga mao je začno slovenski narod živeti svoje lastno politično živlenje, či dosežemo zedinjeno Slovenijo. S tov željov stopa slovenski narod v driigo desetletje svojega slobod-noga živlenja, Potem je govorio predsednik mariborske oblasti dr. Leskovar. .Spomin, šteroga dnes obhaja liubljanska oblastna skupščina, ne vala samo Ijubljanskoj oblasti, te spomin vala vsoj Sloveniji, vala vsem Slovencom sploh . . . Mirovna pogodba je raztrgala ozemlje, na šterom živi slovenski narod, na več deiov. Bn del toga ozemlja ino s tem Slovencov je ostao pod Austrijov, sunčni del našega ozemlia je prišeo pod Italijo ino osvobojeni del slovenskoga ozemlja je ben : Skoti nam Den |i Skoti nam nja kohila | krava ovca ! svinja ___nja || kobila , krava j ovca j svinja nja kohila krava | ovca j svinja Jan. 1 Dec. 2 Okt. 3 Jun. 4iApr. 2 Maj 1 ','Apr. 1 Febr. 5 bkt. 2 iAug. 21 Sept. 3 Aug.' 3 Jun. '9 Febr. 3 |Dec. 23 "• 0 12 9. 23 5li 5 ' 9 6 22 6i 7 13 7 27 9| 10 i 1G 12 IMaj. 17 9j 9, 13 10 20 10 11 17 11 • 31 13 141 20 16 ! 5 13 13 17 I 14 Sept. 2 14 15 21 15'Jan. 4 171 18 I 24 20 9 17 17! 21 18 6 181 19 25 19 | 8 21| 22 j 26 24 18 21 21 25 22 ¦ 10 22 23 29 23 12 23 26|Nctv. 1 28 17 25 25 Marc. 1 \ 26 ; 14 26 j 27 Jul. 3 27 16 29 301 5 Jul. 2 21 29 29 5 30 18 30 31 7 Marc. 3 20 Febr. 2 Jan. 3 1 9 6 2.1 jun. 2 Maj 3 9 Nov. 3 22 Okt. 4 Sept. 4 11.7 24 6| 7, 13 10 2!) 6!j 7 13 7j 26 8 8 15 11 28 10 11 j • 17 14 Ijun. 2 101, 11 | 17 11 j 30 12 .12 j 19 15 Febr. 1 14 15! 21 18 6 14 r 15! 21 J 15 Okt. 4 16 16 ! 23 19 5 18 19, 25 22 10 ¦I8|j 19! 25 19! 8 20 20 | 27 23 9 22 23 30 26 14 22 >l 23 29 2°.' . 12 24 241 31 27 13 26 27 Dec. 3 30 1S 2G]l 27 Apr. 2 27 16 28 28 Aug. 4 31 17 ;U) 31; 7 Aug. 3 22 30 31 6 Dec. 1 20 Nsv 1 Okt. 2 8 Apr. 4 21 Marc 2 Febr. 4! 11 7 L'ti Jul. 4 Jun. 4j 10 6 24 5 6 12 8 25 6 8| 15 11 .'{() 8 8| 14 9! 28 9 10 16 12 |Marc 1 10 12 19 | 15 Jul. 4 12|. 12 18 12'Nov. 1 13 14 20 16 5 14; 16 23 j 19 8 16> 16 22 16! 5 17 1 18 24 20 9 18 j 20, 27: 23 12 20 |j 20 26 20 9 21 22 28 24 13 22 24, 31 ! 27! 16 24 !J 24 30 24 13 25 26 Sept. 1 28-17 26! 28ijin. 4 31 | 20 28 j 28 Maj 4 28 17 29 30 5 Maj 3 21 Apr. 3 Marc 4 8 Sept. 4 24 Aug. 1 |Jul. 1 8 Jan. 2 21 Dec. 3 Nov. 3 9 6 25 7 1 8; 12 j 8 28 5 6 12 6 25 7 7 13 10 29 11 12! 16; 12 Aug. 1 9 10 16 10 29 11 11 17 14 Arp. 2 15| 16 20 1 16 5 13, 14 j 20 14 |Dec. 3 15 I 15 21 18 6 19 j 201 24 ! 20 9 17; 18 24 1S 7 19 I 19 25 22 10 23 I 24; 29 | 24 10 21 22 28 22 11 23 23 29 26 14 27 28 iFebr. 1 i 26 18 25 26 Jun. 1 26 15 27 27 Okt. 3 30 18 ¦} ! • 29 30 5 30 19 31, Dec. 1 7 Jun. 3 :; : ' ¦ • !l • i NA MALO! NA MALO! (VeS ntp—^fcl Ratkolov cementni črep lepo pa dobro streho ščete,tesi----------------------——-------------------------------------L_ s prečnim falcom \z Murske Sobote spravte. ~&§ Te črep je stalno vednaki, ar ne pridevogenj, nego se na železnih formaj dela pa tiidi na tistih obtrdne, zato na strehi tak lepo leži. Ma diipjiški falc na strani, pa ka je najvažnejše, en prečni falc tiidi pri viheri zabrani, ka bi sneg ali dešč skoz strehe prišo. Te pokrivatki cigeo iz ilovice, ešče na strehi od dneva do dneva moč-nejši grata, na eden kvadratmeter samo ir> ciglov trbej, lata se na 33—34 cm, stane pa samo malo več kak te prosti falcani cigeo iz ilovice. Za ime, leto, a!i kakše mujštre na streho se rdečo emailirani cigli dobijo. Vsakši što kaj pokrivati ma, .naj si prvle te ci-geo, ali strehe stere so s teni Ratkolovim ciglom pokrite, pogledne. Što te črep ednok spozna, nikdar z driigim nede več dao pokrivati. ! Ne pozabte, ka je najvažnejše., toga prečnoga falca ! KR. HIRSCHL i SINOVI v MURSKOJ SOBOTI MANUFAKTURNA i MODNA TRGOVINA. Vsakovrstno blago po najnižiših cenah. NA VELIKO! NA VELIKO! BRATAŠIFTAR&HAHN, M. SOBOTA Slovenska ulica. BRATAŠIFTAR&HAHN, M. SOBOTA prvle JONAŠ JANOS (poleg evang. cerkvi) niskoi ceni pri TRAUTMANN ALEKSANDER modna i tnanufakturna trgovina v MURSKOJ SOBOTI Cerkvena ulica 191. Hižni vertovje! Ne ogiblite se poštene sekulacije, ar s tem nikaj ne prišparate. Če nemate svoje hiže sekulerane i vas zna nesreča dosegnoti, za štero nigdar ne vemo pa tiidi ne pro-simo za njo, te trpite velko škodo i nosite skuznate oči. V hasek vaš i vaše dece je, če date hiže sekulerati pri svetovnoj, najsta-rejšoj i najbogatejšoj ROYALEXCHENGE ASSURENCE, angležkoj driižbi v Londoni. Ta je osnovana leta 1720, filijala za Slovenijo je v Ljubljani i ma ga-rancijskoga kapitala nad 5 mil-jard Din. V svojem, prek 200 let dugom deliivanji, je po celom sveti že jezero i jezero liidem olejšala njiivo trplenje i nevole i posiišila njiive skuze s tem, da njim je ob priliki nesreče včasi prišla na pomoč, njim je njiivo škodo pravično ocenila i v naj-kračišem časi vo plačala, Ravno-tak dela ešče dnes vsakšemi v najvekšo zadovolnost. Živeti 200 let samo po sebi je velki uspeh. I v vsem tom časi se liidje či duže z vekšim zaviipanjom ob-racajo na ROYAL EXCHANGE ASSURENCE i to je ravno tisto ka jo diči. Odločite se tiidi vi za to i vidili bote, da toga clela nigdar nete obžaliivali. Bogšega nemrete včiniti. Pišite odspodi podpisanorni samo edno karto i te včasi k vam pride i sklene z vami pošteno pogodbo. Viktor Šinkec gen. zastopnik R. E. A. Murska Sobota. Naznanjam slavnomi občinstvi, da sam odpro špecjalno slaščičarno v M. Soboti v hiši g. Hartnera nasproti pošte. \ /edno več fele finogaslado- V leda, ledena kava, čajno pecivo, bonboni itd. Izdelava najfinejših slaščič i tort, tiidi za veselice, gostije, krstna slavlja po naročili. — Brez- alkoholna okrepčila. CENE ZMERNE. PODVORBA SOLIDNA -STROGA SNAŽNOST Zamnogobrojni obiskse priporačam STANKO JARC špecijalna slaščičarna MURSKA SOBOTA Lendavska cesta. JOSIP MOCNIK stavbeni ino umetni izpit«ni kamnoseski majster v Murskoj Soboti. Priporača se vsem intere-sentom vseh vrst katnnoseskih i kiparskih izdelkov. Koloman Lutar vorar v MURSKOJ SOBOTI odava nove vore po dnev- noj ceni i sprejme popra- vila, Štera hitro i dobro popravi TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM pri Preis Adolfi v MURSKOJ SOBOTl CERKVENA ULICA Velika zaloga košare za gvant i stolci. Dobi se vsefele manufak- turno blago kakti: fini česki štofi za ženske i moške obleke, cajgi, za srakice platno, blazine, parcheti, žuto platno, pravo farbarsko platno za gvant i za šorce, giinje, poplanje, prtt za sto i na postele, vsefele štri-kani gvant i robci, štrikani ka-puti za ženske, moške i za deco, vsefele štrumfe itd. se dobijo po solidnoj dnev- noj ceni. CEH <& GAŠPAR trgovina z mešanlm blagom MUfSkei SobOtcl navogli prek Hartnera. Špecerija, Galanterija, Železnina, Kuhinjska posoda, Stavbeni materijal, Cement, Vapno, ,,Salonit" za pokrivanje vsikdar v zalogi po najfalejših dnevnih cenah, TRGOVINA MESNIH IZDELKOV, IZVOZ GOVEDA, TELEC I SVINJ. govedo, teoce i svinje po dnevnoj ceni. zviin živine na jdrobno i na debelo: Salame, safalade, posebne, šunkarice, pariške, debrecenske, kraniske, turistovske, špehov- ske ino braušvicke klobase pa tečne hrenovske, pleče, karre, rebra, bedro, prekajeno, roulšunko, roulpleče, carsko meso, papricirao ino neslano slanino,hLmburg- ovsko slanino, svinjske ino govenske je- zike. Daje odavalcom od 5 kg.-a više primeren popiist DOBI SE: mast I. i II. vrste tudi na malo. >f Trgovina ustanovljena 18-49. Z^ra w VE* ¦5P ^^ IiIiIiaU. BLAGO IZ OCELA obželezenje zgradb, skeri vsake vrste, že-lezni trami, gotovi sparhati*za v steno vzidati, Trboveljski portland-cement l-a, vapno, nadale šivalni mašini, , b i c i k I n i kak tiidi m a š i n za slamo-rezati i repo-sekati, plugi se :;^ najfalej dobijo v trgovini z železom pri v DolnjojLendavi. Sukič Jurij klobučar v M. Soboti. Točna podvorba Dobljo se vsefele krščaki prosti i fini, moderni modeli z Beča i Graca. Tiidi za fal peneze se popravijo \z staroga v novo. Velika zaloga sandalov, papu-čov, hobe itd. v vsakovrstnoj veličini. Niske cene! r. z. z o. z. TELEFON št. 25. ČEK. RAČ. št. 14.700 Število članov pribl. 480. —- Za obveznosti zadruge jamči deležni kapital z nad 2,800.000*— dinarjev. OBAVLJA VSE BANČNE POSLE NAJKULANTNEJ. MURSKOJ SOBOTI. Sprejema vloge na hranilne knji-žice i na tekoči račun i jih ob- restuje najugodnejše. Dovoljava vsakovrstne kredite i po-deljava posojila proti intabulaciji ali poroštvom. — Kupiije vsako-vrstne valute po najvišjih cenah. TRGOVSKE INFORMACIJE. Izvršava potom svojih korespoden-tov izplačila, nakazila i inkaso v vseh vekših mestih tii- i inozemstvi. Glavno zastopstvo: ZAVAROVALNE DRUŽBE ,,VARDAR" 1902. JJSTANOVLJENO^IOOZ Na znanje davlem slavnomi občin-stvi, da sam svojo trgovino iz svoje hiše preselo v hišo liotela nKrona". Na skla-dišči mam vsakevrste kiihinjske posode, šperiirlarske stvari lastne izdelave, kakti šparhete, peči i vsakovrstne pečne cevi Izdelavam proti garanciji lesene i kiifrne špricalke kak tiidi prašilce žvepla, pre-vzemem po fal ceni popravil špricalk. Friško i falo izstavim žlebe za hiše. Trgov-com z železom i preprodajalcom popiist. LUDOVIK ŠIPOŠ špenglar v DOLNJOJ LENDAVI. JANOŠ CVETIČ M. SOBOTA, Cerkvena ulica Trgovina z manufakturnim blagom ino izdelavanjom perila Dobi se najfalejše blago po dnevnoj ceni. PRVO SLASČIČARNO v MURSKOJ SOBOTI v hiši g. Aschera ma Sidonija Novak Vsikdar friške torte i pecivo pa v poletnom časi vsaki den tiidi sladoled V MURSKA SOBOTA (nasproti židovske cerkve) gospodarsVe, obrfne Jno indust. maštne i potreb- ščfne: Lokomobile, bencin i gasmotore, elektro-motore, turbine, transmisije, žage, vermenice, olje itd. Mlinske potrebščine: valeke, kopereje, trijere,kamena, svila gurtne itd. Vse dele k vaiekom, sejalne stroje, pliige, sadne i grozdne mline, preše, seč-kare, reporeznice, purnpe, trijenje, vetrinjače. Konkuretične cene, tiidi na rate! Prvovrstno blagol če čiitite bolečine, kiipite v lekarni ali v kakšoj trgovini Fellerov pravi dišeči ,,Elsa-fluid". Ribajte vsako jiitro i večer boleča mesta, pa Vas bo iznenadila i obradiivala hitrost i dober počiitek, zato ka Elsafluid Vaše bolečine vtišava. Če ste zdravi, rabite Elsafluid za izpiranje grla, za pranje tela. Bodite zahvalni i ostante verni Elsafluidi! Dnevnaskrb tela s Elsafluidom naplača Vas z bistrov glavov, jakimi živci i zdravim snom, obvarje Vas od nate, influenze, od betega, pa Vam tak da radost života. — A i v notrašnjoj porabi Vas obvarje nekoliko kaplic na cukri ali mleki od neprijetnosti, krčov i td., pa hasni Vašemi želodci. Vsi naši roditelje i dedi so rabili Fellerov Elsa-fluid zviinaj i znotraj kak dobro domače sredstvo i kozmetikum za celo telo. Moč-nejše je i bolšega deliivanja kak francuska vinovica. Zahtevajte v lekarni ali kakšoj trgovini i vnajmenjših niestih BFellcrovu pravi Elsafluid v poskiisnih glažah po f) Din., vdvojnatili glažili po 9 Din., a!i v specijalnih gla-žih po 2(5 Din. Če pravoga ne dubite. naročite zravna po pošti, a da je tem falejše, več naročite zednim, a» s omotoin i poštninov košra : 9 poskiisnih, ali G dvojnatih, ali 2 specijalna glaža 62 D. 27 poskusnih,ali 18 dvojnatih, ali 6 specijaln. glažov 139 D 54 poskiisnih,ali :!6 dvojnatili, „ 12 specijaln. glažov 250 D. INaslov označite jasno : Lekarnik : EUGEN V. FELLER v Stubici Donjoj št. 823. Hrvatska. IVAN MARKOVIČ trgovec glažovine i porcelana v DOL. LENDAVi. CZFPD------—---- Prevzemem glažovinjenje poslopij,- ra-manje slik- i vse vto vrsto spadajoča popravila. Stal n o ve I ka zaloga porceiana i glažovine. V kaj itiaittra ŠaMU SCHWARZ trgovina z žitom i deželnimi pridelki v DOL. LENDAVI. K U P U J E stalno vsakovrstno zrnje po najvekših dnevnih cenah, Umetnost. zdrav postati i ostati posreči se vsakoj dekli, ženski i vsakomi moški, če niica niže popisane stvari, šteri se že 32 let izdelavajo i se popolnoma neškodljivi: ki so za zdravje vrsti žajfe so: oplemenitijo ko-žo i sc ločijo od driigili žajt v tom, ka zadržava-jo v scbi snovi, potrebne. Teh 6 Elsa lelijska žajfa, fina rožna žajfa za zdravje kože. Elsa žučak žajfa, mila i za najmenšo deco. Elsa glicerin žajfa, poscbno dobra za spokano kožo. Elsa boraks žajfa, proti sunCenim pegam i piščajcom. Elsa katran žajfa desinficira, dobro dene za kožo i vlase posebno pri deci Elsa žajfa za brijenje, meliči dlako, indesinficira, jako peni i kože ne draži. Če želete Elsa žajfe na probo, po-šljite n a p r e j 52 Din za 5 falatov z pakivanjom i poštninov vred, ar je pri povzetji poštnina za 10 Din vekša. Elsa kolonjska voda zviinrediio fina. Njeni diih oživlja. Glaž 1(3 Din 5i)p, Pakivanje i poštnina posebi. veksa. Kem več se naednok Zdravstveni puder Dr. K I u g e r a (marke wHeger") je zdravje, prav dobra vrsta. Škatla 27 Din 50 p. Pakivanje i I poštnina posebi. naroči, tein več se prišpara pri poštnini. Naročila jasno adresirajte na: EUGEN V. FELLER, i,.k.mik Stubica Donja št. 823. Hrvatska ,,ELSA" žajfe za zdravje Fellerova kavkas k a pomada za lice i kožo ,,Elsa" čuva, obnavija i pornlajiije borasto, pi-knjastoihra-pavo kožo lica, šinjeka i r o k e. Po njoj postane koža gladka, mehka, čista i eiastična. Ona odpravlja brlizge, piščajce. Pravo veselje, kak hitro minejo sunčene pege. Elsa pomada čuva kožo od škodlji-vih vplivov vetra, vlage, prašine i sapota. Jezeri se zahvaliijejo, ki so do starosti ob-držali po njej zdravo kožo Lonček 12 Din. Pakivanje i poštnina posebi, Za okrep-čanje kože na glavi i vlasi se niica Fellerova jaka Elsa pomada za i rast vlasi. (Tannochina pomada),šte-ra vodi hranilne snovi do korenja vlasi, povzroči biijno porast vlasi, prepreči pre-rane pleše. Drži kožo mehko i gibko Pis-krič V2 Din. Pakivanje i poštnina posebi- Za probo l' pisknča ali po en piskrič obeli Elsa pomad s pakivanjem i pošt-ninov ¦40-— Din, samo če se penez naprej pošlje, ar je pri povzetji poštnina 10 Din Ne špekulirajte, čt1 ščete, da ne bodete neprijateli svojemi iastnomi žepi! Kupujte do-bro i falo! Velka svetovna hiša za vore, zlato i srebrno robo itd.., (lastna protokolirana fabrika vor na Švajcarskom) več 31 let svetovno poznana tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 895. pošle svoj veliki bogato ilustrirani hasnoviti cenik popunoma brezplačno vsakomi, što njoj pošle svoj točen atres. Od tvrdke Suttner more vsaki naročnik z malitn trtidom dobiti brezplačno jako lepe darove. Več gledoč na to najdete v ceniki! Zahtevajte še ga dnes! Ovo na kraci iz velkoga cenika: Moške i ženske žepne vore iz zlata, srebra, ni-kla itd. s pravim svajcarskim strojoin v raznih izdelavah po brezprimerno fal cenah. Št. 105. Prave ANKER-vekerice samo 64 Din 2O p. Prava švajcarska št. 100 žepna vora satno 49 Din 6Op. Prava švajcarska ANKER-REMONT st lii. Roskopf žepna vora samo 69 Din2O p. 3-letno jamstvo! Zlata i srebrna roba, Ianceki, prstani, ringlni, narokvice, pri-veski, igle za kinč itd. v vel-koj izberi naj-falej. Elegantni špici za cigarete iz srebra i driigoga materijala izde- lani. Doze za duhan i cigarete iz srebra, nikla, alpake i kože v velkoj izbiri. Vekerice prvo-razredne kako-vosti z dobrim strojom i zvfln-redno falo. Vore z nihalom izvrstne kakovo-sti s solidnim strojom i pre-krasnim glasom zvonov v jako lepo izdelanih omarekih zaznih velikosti. Kukovice-vore, kiihinjske, vore itd. Listnice, bankači (mošnje), žepna ogledalca z glavnikotn i ostalimi pripomočkami, pipe za duhan v raznih izvedbah, kesica za duhan itd. v najboljšoj kakovosti. Vse po mogoče najnižišah cenah brez rizika. Ka ne odgovorja, se zameni ali se pa penezi vrnejo. Jc±i&rf\ rsriinantr potrdjava, kak se vredno, dobro CZerU priZnaniL i fai0 kupuje pri tvrdki Suttner. Zato pa še dnes pišite po veliki cenik i atresirajte točno na Odajalno hišo vor H. SUTTNER, Ljubljana št. 895. (Slovenija) VNOGO BOBROCrA najdejo čtevci kalendara med temi naveclenimi i skoz vnogo let iskiiše-nimi preparati: Proti kiirjitn očam, žulom itd. pomaga Vani brez bolečine, brez noža, brez pogibeli zagiftanja krvi, hitro i sigur-no deliijoči Fellerov Elsa turistički tnelem, mali karton 4 Din 40, veliki karton 6 Din 60, nadalje Elsa turistička tekoča tinktura, glaž s kištov 11 Din. Pakivanje, poštnina posebi. Fellerov Elsa prašek za posipavanje proti znojenji na teli i nogah. škatlja s sitom 7 D 70. Fellerov Elsa mentolni klinčič (Migren-štift). Naednok odstranjiije po kratkom vremeni glavobole, migreno, a rabi se i proti grizcom kuk. Komad 10 Din. Paki-vanje i poštnina posebi. Fellerove Elsa kapljice za zobe, hitro vtišajo bolečino. Glaž 7 D. 70. Fellerova Elsa voda za oči, zboljšava vid. Glaž 5 Din 50. Paki-vanje i poštnina posebi. Najjakša francuska vinovica originalna Radikum marka. Veliki gjaž 19 D 80. Mast proti pozeblini 11 D. Mast za rane 11 D., za gut 11 Din. Fellerov Elsa šumski dišec (parfim za sobe) napunjava vsaki prostor z dobrim dišecom, raskiižuje posebno betežnikov stan. Glaž 16 Din 50. Dr. Heiderov prašek za zobe 6 Din 60. Pasta za zobe 8 Din 80, kefa za zobe 11 Din 20. Fini parfimi s dišcom raznoga cvetja v origi-nalnih glažah po 27 Din50. Dišeči vankišek za zgornjo i spodnjo obleko 6 D. Brkomaz 5 Din 50. Šarnpon 3 Din 30. Pomada za viista 1 Din 70 i 3 Din 30. Najfinejši glicerin 5 Din 50. Elsa tnazalo za vlase, kožo glave krepi, odstranjiije liiske, polep-šava i pomlajiije kožo. Glaž 27 Din 50. Pakivanje i poštnina posebi. Elsa tekoče Hljijsko mleko je idealno sredstvo za zdravje. Da zdrav zgled. Glaž 13 D 20. Pakivanje i poštnina posebi. Elsa voda za viista drži zobe čiste i bele, ofriši i desinficira, odstranjiije neprijeten diih. Utrjiije zobno meso i čuva od zobnih bole-čin. Glaž 16 Din 50. Pakivanje i poštnina posebi. Elsa pastile za pranje i kopanje, nadalje Elsa prašek za pranje je izvrsten dodatek za pranje, kopeli i vodi za viista. Karton 10 D. Paki-vanje i poštnina posebi. Sredstvo proti dlaki ,,Depilatorium" odstranjiije s vsakoga mesta neželjene dlake. Cena 34 Din. Pakivanje i poštnina posebi. Elsa prah proti nesnagi, proti muham, bnham, kebrom, stričkom, viišarn, stenicam velika doza 17 D 60. Šprickanca za te prah 25 D. Tink-tura proti stenicam 17 Din 60. Gift proti mišam i podganom ,,Flox" zrnca 8 Din 80. Elsa hranivi prašek za živino je veselje vsakoga gospodara. Krepki pridodatek dnevnoj hrani za konje, govedo, ovce, svinje i perotnino. Karton 8 Din. Mazalo za konje 19 Din. Kem več se naednok naroči, tem več se prišpara na poštnini. Naročite jasno na: Eugen V. Feller, ljekamik, Stubica Donja št. 823- Hrvatska. Tu vsaki nikaj najde! Na stotine različnih predmetov za vse mbgoče cile najdete v velkorn c e n i k i SUTTNER-a. Keliko triida, keliko časa i čemerov bi si prišpa-rali, če bi znali kak malo penez trbe, da si nakii-pite vnogo toga, ka Vam vsaki den brez računa prinese dosta haska i veselja. Trbelo bi samo, da samo ednok prečtete velki ilustrirani cenik sve-tovne odajalne hiše H. SUTTNER v LJUBLJANl št. 895. Iznenadilo Vas bo, keliko važnih predrne-tov je v njem, štere i Vi niicate, a da jih šče ne poznate. Vsaki den nastanejo nove čudovite iznajdbe, šterih cio je, da tiidi Vam olajšajo Vsšc dclo, da tildi Vam polepšajo živlenje. Pošlite sanio Vaš točen atres na svetovno odpreTnno hišo H. Suttner i včasi dobite povsem brezplačno te velki praktični cenik. Ovo malo izvleeka iz istoga : KA MOŠKOM TRBE: KOMISEŽENSKE VESELIJO: Cuden žepni nožič iz I.a ocelna, najfinejše švajcarsko delo. Alat za vse, znameniti ha-mer s kleščami, zedinjiije v sebi v ednom falati eeli šereg razne škeri. Kompletna garnitura za briti s sigurnostnov britvov, rezervnimi klingami, Ia kako-vost v elegantnoj kaštulici Naprava za izdelavanje raznih predmetov z žagicov. Naprava za rezanje vla-si i brade, britve, kefe za vlasi i brado, gUvniki i na stotine drugih reči za vsak-denešnjo vporabo moškom. Moški obleč i kaputi naj-moderneišega kroja iz naj-boljšega materijala. Moške srakice, perilo, šlriinfli, zokni, naramnice, rokavice, pojasi, kamašlni itd. Cipeli iz najbolše kože v velkoj izbiri za moške, žen-ske i deco. Kiihinjska posoda, najno-vejše praktične iznajdbe, kii-hinjski noži, pegle, čajnice, trpežna posoda itd. Naprave za kuhanje iz ,,Silit" ocela, novost, posoda, v šteroj se vse lehko kiiha, ar njoj niti najniočnejše kisi-iine ne škodijo, ostane brez kakšega dOha, nevničljivo. Jedilni predmeti, prekra-sne garniture v finih kaštulah, jako fal, univerzalna domača šker, v ednom ralati naprava za briisiti nožov, škarj itd. sliiži zednim kak odpirač za konzerve, za štuplin^ za rezanje glažovine, drotar itd. Moderne fine škarje za kondranje vlas, glavniki,toa-lctni predmeti, glcdala, ka-zete itd. Dežni površniki za ženske, jumpcri v rč;znili farbah mo-dcrno izdelani. Striirnpflni, robčeki, vuiiatni robci, firunge, garniture za stole i postele, poplani, zidni sagovi itd. Z a d e c o umetni gvarit, igračke v velkoj izbiri. Glasbila v ogromnoj izbiri po najfalejšili cenah, najbolše harmonike, gosli s tokom vred, citre, mandoline, okarineitd. Novost! Gramofoni i plošče brezkonkurenčno fale cene. Nikšega rizika! Ka ne odgovarja, zamenja se eli se pa penezi dajo nazaj. Zahtevajte včasi cenik od svetovne odajalne hiše H. SUTTNER, Ljubljana št. 895 JAKI I FRISKI bomo se zdržali, če bomo delali ono, ka so naši roditelje i dedovi s velikim uspehom činili. Upotrebljavamo obljiibljeni Fellerov Elsafluid, ki je skoz 32 let svestrano iskušan. On sigurno vtišava bole- čine 1 telo drži snažno i zdravo. Dobi se v ljekarnah i trgo- vinah. Poskiisni glaž 6 Din, dvojnati 9 Din, špecijalni 26 Din. Fellerovo Elsa-ribje olje pravo i teeno, krepi vsakoga posebno pa slabotne žene i deco. Povzroči hitro porast težine i da zdrav i svež izgled. Veliki glaž 22 Din. Pakivanje i poštnina posebi. Fellerotfo Elsa Kina železno vino za slabokrvne i blede osebe' potrebne po- pravka. Glaž 16 Din 50. Pakivanje, pošt- nina posebi. Železni liker (Hegaferrin) 19Din 80. Rumesencija za 5 Din 30 i 19 Din 80. Fellerove Elsa švedske kaplice (želodčni liker) pospešiijo prebavo i daje zviinreden apetit. Glažl3Din 20. Pakivanje i poštnina posebi. Balzam (životni eliksir) 5 Din. Seehofer kapljice 8 Din 80. Razne kap-Ijice kak Hoffmanove, melisove, kamilice, cimetove za 5 Din 30 i 19 Din 80. Fellerov Elsa zagorski sok proti kašlji i prsnim bolečinam. Glaž 13 Din 20. Čaj za prsi i proti kašlji 6 Din 60. Prašek proti kašlji (Fijakerpulver) 6 Din 60. Hega-cukerčki za prsi i proti kašlji 8 Din 80. Fellerove Elsa pilule jako blago sredstvo za pospešenje prebave i stolca. One ne dražijo črev i stolec je lehek i vredi. Eden svetek (6 škatlic) 12v Din. Sol za želodec i prebavo 5 Din. 50. Čaj za čiščenje krvi 6 Din 60. Ricinu-sovo olje 5 Din i 17 Din 6 \ Prašek za pre-bavo 8 Din 80. Pakivanje i poštnina posebi. Fellerove Elsa cukerne pastile proti glistam pri deci i pri odraslih, vrečica (10 pa-stila) 11 Din. Za pranje glave se posebno hvali Fellerov Shampooing ,,Elsa". Čisti celo glavo od liisk, koža postane močnejša, davle gostost, mehkočo i sijaj. V omari shranjeni da omari i gvanti prijeten diih. Mali paket 3 Din 30. Pakivanje i poštnina se ne plača, če se naroči vkiip s Fellerovim Elsafluidom. Kem več se naednok naroči, tem več se prišpara na poštnini. Naročite jasno na: Eugen V. Feller, ijekarnik, Stubica Donja št. 823. Hrvatska. krepčenje želodca i Na perse! Meni gli ravno edno takšo božno voro trbe kiipiti za drage peneze. Dobro je to tak, či vsigdar sanio falo iščem, moja stara mi je nazvej-stila: ,,Ti Janoš, ne daj se nagučati, daj bole par koron več za edno voro, liki ona naj prava švajcarska bode, te vsikdar prav prideš!" Istina je, od tisto-ga vremena mao, kak jo mam vužepi, nigda rano, nigda kesno pridem. Moj sosed si pred 10-timi leti dao pripelati edno švajcarsko voro od Suttnera v Ljubljani, vu tej 10 letaj njoj nej trbelo popravka, ešče dnesden dobro odi, kak pred 10-timi letmi i jaz sam pa v etom vremeni na fale bazarvore skoron tri-krat telko dao vo. Ešče dnes mo proso eden kataloguš, cenik od Suttnera, at-res njegov si gorizamerkam, eto je: Protokolerana švajcarska fabrika vor H. SUTTNER v LJUBLJANI št. 895. Švajcarske vore so najbogše i najbole zaviipne. Što etakšo šče, što pravi zlat- i srebra- blago šče kiipiti, naj prosi od ete že dugo za dobro spoznane firme eden cenik, šteroga vsaki kšenki i brez poštnine dobi. Razpošilanje z povzetjom ali se penez naprej notripošle. Ka se nedo-padne, se voodmini ali pejnezi nazaj dajo. Velko odeberanje vu lepom velkom ceniki, šteroga vsakomi pošle kšenki i poštnine prosto svetovna tvrdka. H. SUTTNER v LJUBLJANI št. 895. UGODNA PRILIKA! Prišparate si stroške, ar se lejko coj dene FELLER patekara prava ELSA-žajfa zdravja (lilijon mlečna, glicennska, boraksova, jeličova žajfa, žajfa za briti itd.) ELSA-pomada za lice, ELSA-pomada za kožo, ELSA-voda za viista, ELSA šumski dihek itd, KESNO! 32 let v službi zdravih i betežnih! stojijo pravi Fellerovi Elsa-preparati, štere vnoge jezere familije rabijo, na jezere zahvalnic je preporača i šteri [so odliku-vani z zlatnimi i častnimi medaljami. Za časa teh 32 let so vnogi poskiisili, da bi razširili na oko spodobna sredstva, vsako leto so prišle nove potvorbe ali so isto leto i preminole ar jih nišče ne šteo, ki je po-skiiso prave Fellerove Elsa-preparate. Tem vernim kiipcom, ki med svojimi znanci neprestano pri-dobivajo nove pristaše i naročnike za Felle-rove Elsa preparate, ki svojim prijatelom brez pristanka tolmačijo i objašnjavajo, da je Fellerov ,,Elsafluid" pri zviinešnjoj i no-trašnjoj vporabi zanesljivo boše domače sredstvo i nadale, da je Fellerova Elsa-žajfa najbolša žajfa za zdravje, da je Elsa pomada zdravje za lice i roke, Elsa pomada je pa tiidi zdravje za vlase. Vsem tem našim prijatelom damo na spo-rnin 32 letnoga obstanka Elsa-preparata mogočnost, da dobijo zaman pravodobrošvicarskožepnovoro. To se tiče Vas, dragi čtevec toga kalen-dara, če pošljete najmenje 5 kg težine praznih glažov od Elsafluida ali ostalih Elsa-preparatov z novov naročitvov na naslov EUGEN V. FELLER, Ijekarnik v Stubici Donjoj št. 823. Hrvatska. Prazne glaže ori Elsa-preparate trebe v lesenoj kišti dobro s slamov obložili, ar se potreti glaži ne more jemati v pogled. ZAISTINO falo i dobro kiipiijete sve, kaj Vam trebe za ženo, deco i prijatelje, če se ne date omamiti, nego nabavite vse potrebno te kda brezplačno primete bogato ilustrirani veliki ce- nik svetske odajalne hiše Suttner. V odelenji glazb najšli bote najbolše proizvode kak i gramofone i plošče naj- lepšili pesmi. Odelenje raznih predmetov niidi Vam najvekši zbiro prak-tičnih artiklov i novih iznajdb. V odevnom odelenji pridete na najbolje trpežne stvari za moške, žene i deco. Vse takrekoč za fabrične cene. Pošljite taki Vašo točno adreso na naslov. H. Suttner, Ljubljana št. 895. Slovenija pa Vam bo brezplačno pri-poslan katalog. Gitarne citre od Din 192 — gor. Vsaki instrument pošlemo 8 dni na ogled. Če se Vatn ne vidi, lehko ga vrnete pod od nas razglašenimi pogoji Najvekša trgovska tvrdka glazbenih instrumentov v državi! Prosim .. da mi po-šljete veliki cenik s slikami brezplačno. Br. 217. Ime: Skladišče Meinel i Herold Tvornica glazbenih instrumentov, gramofonov i harmonik (Lastnik Rudolf Lorger) Maribor št. 217. Zahtevajte z običnov dopfsnicov naš ve-liki katalog,šteroga Vampošljemozaman Prebivališče: Pošta:.................. Naznačite samo točno Vaše ime i bivališče. Morete izrezati i '¦•. levi vogeo toga oglasa, pa '¦•¦.._ nam ga poslati v pismi. i 'i «* firmi f(e Meinel&Heroid^ ar jih rzdelava ¦ | v svojoj tvornici več)" kak m let pa je'| vsako leto spopol-^ nova. Tekom premi-® nočegaleta odalo se iz naše tvornice okoli 12O.OOO instrumentov po ce-lom sveti. Vsaki po- ^ znavalec instrumen- * tov i bolši glazbenik kiipiije dnes instru-mentesamopritvrtki Meinel & Herold ar ne dobijo tak dobre izdelave go-tovo nigdi za isti pe-nez. Mi niidimo pri vseh bolših itistru-mentih a-letno ga-rancijo. I Vam je poznano da se dobi roba najfalej direktno iz tvomice, ar na te načinne plačate nika-kše dobicke trgovcom i pot-nikom. Pri nas kupiijete direktno tvorničkoga skla-išča i to za zviin- redno nizke cene, šterim se vsaki čiidi. Pregledajte naš katalog, šteroga dobite zaman iosve-dočili se bote, da so cene tak nizke, kak sigurno pri niednoj driigoj tvrdki, i čera-vno dobite pri nas samo instrumente svetskoga glasa. Više od 20.000 potrdjenih zahval smo primili dozdaj od naših mujšter. Vsakomi je poznano da se dobijo najbolše har-monike, tam-bure, gramo-foni, violine i vsi ostali gla- i zbeni instru- menti pri s v c t s k c v MURSKOJ SOBOTI je ustanovljena na podlagi odobrenja Min. z dne 1. rnarca 1927. VI. Br. 3985/26 i Velikega župana Mariborske oblasti O/br. 363/5 z dne 29 III. 1927. TELEFON št. 18. ČEK. RAČ št. 14891 Za hranilne vloge i sploh za vse ob-veznosti OBČINSKE HRANILNICE jamči velika občina Murska Sobota z vsem svojim lastnim premožen-jom i z vsov svojov davčnov močjov. Sprejema vloge na hranilne knjižice i v tekočem ra-čuni i jih obrestuje najugodnejše. Davle posojila na vknjižbo i na poroštvo na griint i na karto bijanko z poroki (kezeši). Dovoljava vsakovrstne kredite (lombardne, menične-eskomptne, kontokorentne) na primerne ga- rancije. Opravlja tiidi vse druge v penezno stroko spadajoče transakcije naj- kulantnej. w MURSKA SOBOTA 178. D, Czifrakova"hiia. Prvo i najvekše skladišče pohistva v Slov. Krajini, kde se najfalej da kupiti: pohistvo po sebi i za cele spalnice z trdoga i mehkoga lesa kanapeje, šterih štof se ne da raztrgati, vse reči za stane i kuhinje. V imenitnoj su-botičkoj fabriki izdelano najbolše že-lezno pohištvo. —- Zavese (ferange), držaje za te i tepihe. Jako lepe i fal poplane. — Podobe, Razpetja i reme. Košare, kefe i vpletenine iz korenja. — Pohištvo za ograceke. VELIKO SKLADIŠČE prostih i krasno zdelanih vsem zahtevam odgovarjajočih trOg, šlarov i drugih pred-metov pri pokapanji. Venci kOpljeni, pantliki z napisi. Na porgo pohištvo. Ugodni plaoilni pogoji: na rate.