Spedblone tn ahbonamento postal« » Poitnina tthtena v jutotM
Leto XXII., št. I90
Ljubljana, petek 21. avgusta 1942*XX
Cena cent. 80
cIptivoiKtgi wHinii»n» t^nnnijm aUa
Telet00 h. U-22. tl A 11-24 (atentat oddelek j Ltnbliana. Pocctniieva
S » — teletoe it «-23 »1-26 Podn lini o Novo satat L mbl lanska cesta <2 Računi i a UnMtanakc pokra !ioc or> poimo čeknroem uradi k. 17.749 a Malt krat« ftaltir Wtm 'nnn "nrr Po« Nr
l^ki | bont	ihojvi, 0 mum a tu
bliif (o nozemsm hn Onmnr "<it<hllfW <talhim> * K tOLANC
ioa«d«lJkt
iimu iiii d »o om pi Niroialoi ouii atiecoo Lit lb-v a monmara pa Ut 22J0
U red a t ti » o> Uabliana. hamiini alia fcev. J. ceiefoa fcev. »1-22. 31-2}. 51-24
lokopii
d. i.
CONCHSSIONARIA ESCLUSTVA pa la pob>
blici t i di provwuwiT» luliua ed estera: Union* Pnbbliciti Italiana S. A. MILANO
II nemico costre tto aritfrarsi
Un colpo di mano avversario prontamente sventato — Nuove gravl perdite deJTaviazione nemica: 15 velivoli
distrutti
D Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 20 agosto 1942-XX il »eguente bollettino di guerra n. 815:
D nemico ha tentato nel settore setten-itrionale del fronte delTEgitto, un colpo di mano prontamente sventato; l'awersario č stato costretto a ritirarsi laseiando alcuni morti sul terreno.
Vivacl scontrl aerel hanno eondotto al-l'abbattimento di 8 velivoli britannlci da parte dei cacciatori italiani e germanici.
Un nostro aereo non č rientrato alla base.
L'Isola di Malta č stata ripetutamente attaecata dai bombardieri dell'Asse; in combattimento la caccia tedesea ha distrut-to un «Beaufighter» e sei «Spitfire».
se je
Ssvražni udar v kali zatrt nega letalstva —
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 20. avg. naslednje 815. vojno poročilo:
V severnem odsek egiptskega bo.ji-iiča je sovražnik poskušal udar, ki je bil takoj preprečen; sovražnik je bil prisiljen umakniti se in je pustil na bojišču nekaj mrtvih. Živahni letalski spopadi so imeli za posledico sestrelitev 8 britanskih letal po italijanskih in nemških lovcih.
Eno naše letalo se ni vrnilo na oporišče.
Bombniki osi so ponovno napadli otok Malto. V bojih so nemški lovci uničili letalo tipa »Beaufighter« in 6 letal tipa »Spitfire«.
Odmevi zamenjave
angleških generalov
Rim, 19. avg. s. Zamenjava generalov Auchinlecka in Ritchiea z Alexandrom in Montgomeryjem je povzročila v vsej Angliji velik nemir. To se vidi tudi iz listov, ki objavljajo obširne življenjepise obeh novih poveljnikov in skušajo pojasniti ta ukrep, ki je docela nepričakovano presenetil vso Anglijo. Kariero generala Alexandra, junaka dveh ali treh največjih porazov in umikov angleške oborožene sile, opisujejo kot kariero stratega in izredno pristojnega vojaka. »Dai-ly Telegraph«, »Daily Mail« in drugi veliki listi objavljajo kljub temu članke, v katerih omenjajo resne dvome o primernosti spremembe na poveljniških mestih v tem trenutku, in pišejo, da te spremembe lahko opravičijo samo bližnji resni vojni dogodki. Generalu A!exandru pripisujejo izrednega borbenega duha. Listi omenjajo njegova vojaška dejanja, ki obs-tojajo v tem, da je bil zadnji, ki je zapustil Dunkerque in Birmo. Spravil je na varno v Birmi preostale sile, preden so monsumi napravili ceste neuporabne, piše »Daily Mail«, kar je podjetje, ki se da primerjati samo onemu v Dunker-aueu. Glede generala Mo"tgomeryja, ki ga imenujejo puritanca, .isti predvsem poudarjajo njegovo junaško dejanje, ki ga je izvršil kot poveljnik 8. palestinske divizije pred pričetkom sedanje vojne, ko je zatrl upor v Palestini z običajnimi sredstvi, katere uporablja Anglija proti vsem, ki se skušajo osvoboditi angleškega jarma. Nadaljnji novi lik generala se pojavlja sedaj na prizorišču angleških oboroženih sil in sicer 40-letnega generala Lumsdena, ki ga označujejo za odkritje v tej vojni in za najboljšega angleškega jezdeca. Ta sledi generalu Gorthu, ki ga imenujejo kosca in ki je bil pri nedavnem umiku v Egiptu ranjen. j
moral umakniti
— Nove velike izgube sovražiš letal uničenih
I
Bern, 20. avg. s. Zamenjava generala Auchinlecka, izjavlja londonski dopisnik lista »Neue Ziircher Zeitung«, je presenetila javnost kakor tudi vojaške kroge, v kolikor se svoječasne kritike niso omejile samo na generala Ritchiea, temveč so dosegle tudi Auchinlecka. 2e priznavajo, da Auchinle«k ni bil sposoben voditi ofenzive proti četam osi, ki so nevarno blizu pristanišču Aleksandrije. Ironično pripominjajo, da je morda Churchill opazil, ko se je mudil nedavno v Kairu, da potrebuje Auchinleck nekoliko odmora. Menijo, da je dal pobudo za izmenjavo in za imenovanje generala Alexandra predvsem WavelL
Zakaj ni prispel angleški konvoj na cilj
Pariz, 19. avg. s. »Matin« objavlja poročilo iz Tangerja z izjavami nekega angleškega letalskega oficirja, ki je med drugim rekel:
Prišli nismo skozi zaradi tega, ker resnično ni bilo mogoče. Naš konvoj je imel izredno močno spremstvo. Vse je kazalo, da bo zaradi tolikih razvrščenih sil naš poizkus uspel. Na nesrečo sta bili, preden sta prišli v nevarni pas, dve naši nosilki letal izločeni iz borbe, kar je imelo porazen vpliv na moralo posadk in na rezultate bitke. Letalska borba je bila peklenska. Več sto letal je napadlo konvoj. Italijanski letalci so izpričali izredno drznost in novi torpedni čolni so imeli odlične posadke.
Kako je bila potopljena križarka „Manchester"
Lizbona, 19. avg. s. Po poročilu Andre-wa Thorpea, posebnega dopisnika Reuterja, se doznava potek zadnjih trenutkov križarke »Manchester«, ki so jo sile osi potopile med nedavnim velikim letalsko-pomorskim napadom na angleški konvoj na zapadnem Sredozemskem morju. Križarko »Manche-ster« so napadli italijanski brzi čolni ob 13. dne 13. avgusta. Eden izmed rešencev je izpovedal: Bili smo okrog 7 milj oddaljeni od tuniške obale, ko so se pojavili italijanski brzi čolni. Takoj smo pričeli streljati. Eden izmed napadajočih čolnov je izstrelil torpedo, ki je zgrešil cilj, toda oddal je še drugi torpedo, ki je zadel križarko »Manchester«. Nekaj sekund nato, ko smo bili na gornjem krovu ladje, nas je obstreljeval drugi brzi torpedni čoln. Tedaj smo zapustili ladjo in se vkrcali v gumasti čoln ter skušali doseči tuniško obalo. Na morju smo bili 8 ur.
Tudi Gandhijev sin aretiran
Poostrene cenzurne odredbe v Indiji - Izgredi se povsod
nadaljujejo
Šanghaj, 20. avg. d. Nemiri v Indiji se nadaljujejo, vendar pa ponovna poostrena britanska cenzura onemogoča točen pregled pcAožaja, Vse v inozemstvo namenjene vesti morajo slikati položaj v omiljenih barvah, Ostrino cenzure priznava celo britanska Reuterjeva poročevalska agencija, ki omenja posledice cenzurnih ukrepov britanskih oblasti v svojem poročilu o aretaciji Gandhijevega srina Devada Gandhija, Gandhi j ev ega sina je prijela policijska oblast včeraj pod pretvezo, da se je bil pregrešil proti cenzurnim odredbam. Deva d Gandhi je namreč izdajatelj lista »Hindo-stan Timesi». Po informacijah tukajšnjih indskih nacionalističnih krogov dclže britanske oblasti Devada Gandhija, da je navzlic cenzurni prepovedi objavil v svojem listu slike o pouličnih izgredih, iz katerih je mogoče razbrati, kako velike žrtve je imelo neoboroženo civilno prebivalstvo, na katerega je streljala britanska in indska policija. Vse v inozemstvo namenjene vesti cenzura najstrože kontrolira in tako ni mogoče dobiti zanesljivih podatkov o nadaljnjih človeških žrtvah, ki jih dan na dan zahteva borba Indov za neodvisnost.
Bangkok, 19. avg. s. Iz New Delhija se eloznava, da sta bila aretirana Devades, Gandhijev sin. in ravnatelj indskega »Tirnega« na podlagi ukrepov, ki naj urede obrambo Indije. Vlada v Madrasu je objavila popoldne, da je položaj še naprej do skrajnosti napet. Poročilo navaja, da uporniki izvajajo sabotažna dejanja in da gre za upor indskega naroda. Krajevna sodišča v Devacothu na področju Ramlada so bila zažgana in spremenjena v ruševine. Zažgala jih je skupina nacionalistov, ki :'ih policija s salvami m mogla razpršiti. Na kraj dogodka so prišli zastopniki oblasti. Policija in čete so streljale na upornike. Doslej je bilo ugotovljeno, da je bilo 6 oseb ubitih, 5 pa aretiranih. Hudi neredi so bili tudi v drugih krajih Indije. V Perijakulanu, v okrožju Madure, so uporniške tolpe zažgale dve žganjarni in razdejale poštni urad ter hudo obmetavale s> kamenjem mimo vozeče vladne avtomobile. Nemiri se še nadaljujejo. Iz Vcuvadariijia se doznava, da so policisti
ubiti 5 Indov, ko so uporniki napadli policijsko stražnico. Tudi v drugih pokrajinah Vladajo nemiri. Poročajo o manifestacijah dijakov in o poizkusih opustošenja v raznih vaseh. Čeprav poročilo vlade v Madra-su trdi, da uporniki ne nastopajo več, se uporniška dejanja z vsemi sredstvi in brez odmora nadaljujejo.
Carigrad, 19..avg. s. List »Tašviiri Efkar« zelo ostro kritizira angleško politiko v Indiji in pripominja, da se s surovo silo. prelivanjem krvi in brutalnostjo ne more potlačiti odločne volje indsikega naroda, ki šteje 400 milijonov duš in ki zahteva svojo neodvisnost.
Vojna na Kitajskem
Peking, 19. avg. s. Japonski glavni stan v severnem delu Kitajske javlja, da je bilo v teku operacij japonskih čet v severnem delu Kitajske 11.000 Kitajcev ubitih, 8800 pa ujetih. Japonci so zasegli tudi mnogo vojnih potrebščin.
Potopljena avstralska križarka
Šanghaj, 20. avg. d. Avstralska admi-raliteta je v posebnem poročilu objavila izgubo avstralske križarke »Canberra«. Kakor javljajo iz Melbourna, pravi komunike avstralske admiralitete, da je bila križarka potopljena v borbah pri Salo-monskem otočju. Komunike pripominja, da je bilo izmed 820 mož posadke mnogo častnikov in mornarjev rešenih. Kapitan je bil v borbi smrtno zadet. Mnogo ranjencev je bilo oddanih v avstralske bolnišnice. Blizu 200 mornarjev in častnikov pogrešajo in so bili verjetno ubiti.
Ponesrečen ameriški bombnik
BuenOs Aires, 20. avg. d. Iz Balboe javljajo, da je v pasu ob Panamskem prekopu treščil ameriški bombnik na neki ameriški bojni čoln. Izmed 10 članov posadke ameriškega bombnika tipa »Consolidated« je bilo 8 mož ubitih. Na čolnu so bili ubiti štirje mornarji.	______._....
med njimi 60 kanadskih oficirjev
rušilci, 2 torpedovki, 4 transportne in ena stražna Uin potopljene, S križark in rušilcev ter 2 transportni
ladji poškodovani, 83 letal sestreljenih
1500 ujetnikov,
28 tankov uničenih, 3
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. avgusta. s. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje izredno vojno poročilo;
Množestveno izkrcanje angleških, ameriških, kanadskih in degaulističnih čet v efektivu okrog ene divizije kot prvi val, ki je bilo izvedeno davi na francoski obali KokavsUega preliva, pri Dieppu ob zaščiti močnih pomorskih in letalskih sil in ob podpori takoj' izkrcanih tankov, je bilo odbito s hudimi in krvavimi izgubami za nasprotnika z akcijo nemških sil, ki ščitijo obalo. Od 16. ure naprej ni nobenega oboroženega sovražnika več na kontinentu. Ta velik uspeh je bil dosežen, ne da bi bilo treba najmanj uporabljati rezerve glavnega poveljništva.
Po poročilih poveljnikov čet in izjavah ujetnikov so izkrcev&lne operacije takole potekle:
Prvi val izkrcevalnih čet je bil davi preložen na odprtem morju s transportnih ladij na 3 ali 4 sto manjših ladij in je do. segel obalo ob 6.05 ob zaščiti 15 križark, rušilcev in močne skupine lovcev. Temu prvemu valu je sledila rezerva 6 transportnih ladij in 3 tovornih ladij ter bolj severno skupina 26 transpotrnih ladij kot operativna rezerva, nato je pa sledila, kakor se zdi, glavnina Izkrcevalnih sil, ki naj bi stopila v akcijo, brž ko bi prvemu izkrcanemu zboru uspelo napraviti mostišče okrog pristanišča v Dieppu.
To mostišče ni bilo doseženo. Izkrcani sovražnik je bil povsod decimiran v borbah v majhni razdalji in odbit v morje. Doslej je bilo naštetih 28 sovražnih izkrcanih in uničenih tankov. Vse oporne točke je držala hrabra obalna garnizija. Nad 1.500 ujet. nikov je v nemških rokah. Med temi je 60 kanadskih oficirjev. Krvave izgube, ki jih je sovražnik utrpel, so zelo visoke.
Topništvo je potopilo 3 rušllce, dve torpedovki in dve transportni ladji.
Letalstvo je sestrelalo 83 sovražnih letal, potopilo dve posebni transportni ladji in eno brzo stražno ladjo, poškodovalo pa hudo z bombami 5 križark ali velikih rušilcev ter dve veliki transportni ladji.
Sovražnik je pri tem poizkusu izkrcanja, ki služi samo v politične namene in ki je v nasprotju s kakršnokoli vojaško logiko, doživel odločen poraz in nemška zapadna obramba je odgovorila, kakor se spodobi na to akcijo diletantov.
Nemška obramba čaka na kakršenkoli drugi poizkus tega nasprotnika z mirnostjo in silo vojske, ki je v stoterih bitkah vedno priborila zmago svojim zastavam.
V Dieppu zopet normalno življenje
Pariz, 20. avg. d. Iz Dicppa kjer so se v sredo zjutraj izkrcale britanske čete. so objavili snoči, da se je po izjalovljenju sovra žnikovega napada v Dieppe zopet obnovilo normalno življenje. V mestu skoraj ni nikakih sledov o ponesrečeni britanski akciji. Trgovine, ki so bile preko dneva zaprte, so pričele ob 6. zvečer zopet normalno obratovati in prebivalstvo je kakor druge dneve hitelo po ulicah ter nakupovalo običajno blago. Ves britanski izkrcevalni manever je šel mimo Dieppa. ne da bi v prebivalstvu zapustil kakršen koli vtis marveč ga je javnost smatrala bolj kot začasno nadležno motnjo običajnega življenjskega toka. Prebivalstvo v tem dtlu zasedene Francije popolnoma zaupa v okupacijske oblasti in je prepričano o nepremagljivosti nemškega obrambnega sistema na obali Ro-kavskega preliva.
Prvi ameriški neuspeh v Evrspi
Vichy. 20 avg. d. K včerajšnjemu britanskemu poskusu izkrcanja na zapadni francoski obali pri Dieppu pripominjajo v pristojnih vichyjskih krogih, da ie bil to prvi ameriški neuspeh v Evropi Na pritisk Anglije in Sovjetske zveze so Američani pri svojem izkrcevalncm manevru brez koristi žrtvovali svoje prve vojake. V francoskem propagandnem ministrstvu naglašajo k ponesrečeni zavezniški akciji pri Dienpu, da se jc v njej zopet na nenavadno očiten način razkril kritični položaj, v katerem so zavezniki zaradi neprestanih in zmerom češče se ponavljajočih vojaških poizkusov. V propagandnem ministrstvu zlasti opozarjajo na dejstvo, da ;e bil poskus izkrcanja angleških in ameriških sil izvršen neposredno potem, ko se je Churchill vrnil 'z Moskve. Iz tega j. jasno razvidno da so v Moskvi zahtevali od svojih anglosaških zaveznikov, naj brez odloga organizirajo drugo fronto z izkrcanjem na zapadni evropski obali, in ptav ta naglica, s katero so morale anglosaške sile slediti prit<sku Moskve, kaže, v kako težavnem položaju je Sovjetska zveza, ki ne prenese več daljšega odlaganja razbremenitve brez katere je v nevarnosti skorajšnjega vojaškega zloma.
Vichy, 20. avg. d. Tu je bilo objavljeno službeno poročilo, da je davi maršal Pe-tain sprejel v avdienci nemškega generalnega konzula von Nida, ki mu je poročal o britanskem poskusu izkrcanja pri Dieppu in o podrobnostih te britanske agresivne akcije.
»Načrtni umik"
Berlin, 20. avg. d. Iz Stockholma javljajo, da je po poročilih londonskih dopisnikov
švedskega časopisja britanski glavni stan za tako imenovane »kombinirane operacije« v sredo kasno zvečer objavil posebno poročilo o ponesrečenem izkrcevalnem manevru pri Dieppu. v katerem odgovorni britanski vojaški voditelji z vsem poudarkom zani-kujejo. da bi bil včerajšnji izkrcevalni poskus na zapadni francoski obali imel za cilj kako zavezniško invazijo v zapadni Evropi. V britanskem poročilu je rečeno, da je šlo za »načrtni umik«. Ta načrtni umik navaja britanski komunike seveda potem. ko so bile zavezniške sile zopet vržene s francoske obale. Britanski komunike na koncu še enkrat zatrjuje, da bo izčrpno poročilo o izkrcevalni akcjji sledilo šele potem, ko se bodo zavezniške oborožene sile zopet vrnile v Anglijo.
Nemški komentarji
Berlin. 20. avg. d. Današnji berlinski listi posvečajo prve komentarje ponesrečenemu poskusu angleškega izkrcanja pri Dieppu na zapadni francoski obali ter zlasti podčrta vajo silno neodgovornost in šarlatan-stvo, s katerim je Churchill postavil na kocko svoje vojaštvo, orožie in ladjevje, da si je za kratke minute privoščil Aluzijo tako imenovane druge fronte. Listi pri tem zlasti poudarjajo, da je b4l Churchill k temu manevru prisiljen zaradi neizprosnega pritiska svojih boljševiških zaveznikov, ki bi radi dosegli vojaško odločitev še letos. Diletantsko izvedeni izkrcevalni manever se je moral naravno končati z rezultatom, kj ga je zaslužil.
»Berliner Lokalanzciger« piše v svojem komentarju med drugim; Medtem ko se nemške armade bore na vzhodu z boljševizmom v težkih borbah, v katerih razvijajo nezaslišano silo. je zrastol na zapadnih obalah, na pečinah norveških voda, na širokih bregovih Rokavskega preliva in Atlantskega oceana ogromen tnidnjavski zid, s čigar obrambno močjo so se morale pravkar seznaniti angleško-ameriške. kanadske in de-gaullistične čete. ki jih je Churchill lahkoverno poslal v pogin. Angleži so doživeli sedaj eksemplarično preizkušnjo, s kakšno brzino in točnostjo funkcionirajo posamezne kombinirane stražne in obrambne naprave na tem braniku. S svojim ponesrečenim izkrcevalnim manevrom je Churchill svojemu porazu pri Galipoliju in Narviku pridružii še novj drugi Dunkerque. zmagovalci pri Dieppu pa so dokazali, da so nemške straže tudi na zapadu na svojih mes-tih ter da umejo odbiti sleherni sovražnikov napad.
Junaška smrt italijanskega novinarja
Budimpešta, 19. avg. s. Madžarska brzojavna agencija doznava iz poučenega vojaškega vira, da sovražnik nadaljuje svoje silovite napade v odseku, ki ga drže madžarske čete. Madžarske čete izvajajo protinapade z nezadržnim zaletom in preprečujejo vse sovražne poizkuse prodora v madžarske črte. V teku teh spopadov je na fronti padel italijanski novinar Franco Bellani Dionisi, ki je pripac^il madžarski propagandni stotniji. Poročnik Franco Bellani Dionisi, ki je bil v bojni črti v teku sovjetskega napada, je poveljeval madžar-
skemu oddelku, čigar poveljnik je bil ranjen. Ko je izvedel protinapad, je Bellani Dionisi junaško padel na čelu svojega oddelka. Šef madžarskega glavnega stana in zunanji minister sta izrekla vdovi hrabrega padlega junaka sožalje. Bellanijeva smrt na bojišču je ganila vse novinarske kroge v Budimpešti, kjer je bil zelo cenjen zaradi svojih izrednih umskih sposobnosti in zaradi svojega dopisniškega delovanja pri listih »Popolo d'Italia« in »Resto del Carlino«. Bellani je bil že nekaj tednov pri madžarskih četah kot posebni dopisnik lista »Resto del Carlino«. Kot oficir milice se je prostovoljno udeležil vojne v* Grčiji in v Jugosaviji ter si pridobil več odlikovanj za hrabrost.
Horthyjev sin padel
na vzhodnem bojišču
Berlin, 20. avg. d. Iz Budimpešte javljajo, da je na vzhodnem bojišču padel Štefan Horthy, sin in namestnik madžarskega regenta Horthyja. Na Madžarskem je bilo odrejeno 8 dnevno narodno žalovanje. Velike svečanosti, ki so bile nameravane za proslavo madžarskega narodnega praznika na dan sv. Štefana, so bile odpovedane. Pokojni Štefan Horthy je bil izvoljen za namestnika sedanjega regenta v aprilu letošnjega leta.
Sovjetsko priznanje
izgube Krasnodara
Carigrad, 20. avg. d. Po desetdnevni zakasnitvi so končno v Moskvi priznali padec Krasnodara. Sovjetsko vojno poročilo, ki je bilo objavljeno v sredo ponoči, pravi, da so sovjetske čete Krasnodar »evakuirale«. K temu je treba pripomniti, da je bila zasedba Krajsnodara, ki predstavlja zelo važno industrijsko središče in železniško križišče pred Kavkazem, objavljena v nemškem vojnem poročilu že 9. avgusta.
Hode sovjetske letalske izgube
Berlin, 19. avg. s. Doznava se, da je bilo na vzhodni fronti včeraj uničenih 71 sovražnih letal in sicer 65 v letalskih spopadih, 6 pa na tleh. Samo dve nemšld letali se nista vrnili.
Letalska bitka pri Rronštatu
Helsinki, 19. avg. s. Včeraj je prišlo do velike letalske bitke pri Kronštatu med 16 finskimi lovci in skupino 60 sovjetskih letal, ki so letela proti zapadu. Bliskoviti in izredno drzni napad je uspel. Finski letalci so obvladali premočnega sovražnika. V teku eno uro trajajočih letalskih dvobojev je bilo sestreljenih 13 sovjetskih lovcev tipa »I 15«, en »Hurricane« in dva str-moglavca tipa »PE 2«. Samo eno finsko letalo se ni vrnilo na oporišče. V južnem odseku fronte v vzhodni Kareliji so finski lovci sestrelili nadaljnje letalo tipa »Hurricane«. Eno finsko letalo je bilo sestreljeno, toda pilot se je rešil s padalom v lastne črte. Nad Finskim zalivom so bili zaradi sovjetskih izvidnikov alarmi v obalnih krajih. Sovjetska letala so brez uspeha bombardirala Sortevalo. V drugih odsekih fronte ni bilo ničesar omembe vrednega.
Sovjetski napad na švedsko brodovje
Veliko ogorčenje v švedski javnosti
Stockholm, 19. avg. s. Snoči je neka sovjetska polmornica z dvema torpedoma zadela švedsko motorno ladjo »Liljavalch« (8470 ton), ki je plula v konvoju s 15 drugimi ladjami in ki se je potopila v 25 sekundah. Z njo je izginilo na dno morja tudi 33 mož posadke, medtem ko se jih je le 7 rešilo. Edinice švedske mornarice, ki so spremljale konvoj, so takoj prešle v napad in so odvrgle nič manj kakor 40 globinskih bomb proti napadajoči podmornici. Na Sveiskem je zavladalo največje ogorčenje zaradi tega novega piratskega dejanja, k ije samo člen v verigi dejanj, ki so zahtevale doslej življenje 69 švedskih mornarjev.
Stockholm, 20. avg. d. K potopitvi švedskega parnika »Liljavalch«, ki je bil torpe-diran v švedskih teritorialnih vodah, javljajo s poučene strani, da bo švedski zunanji minister protestiral takoj, čim bo nesporno ugotovljena pripadnost podmornice, ki je napadla nevtralno švedsko ladjo. Medtem švedski listi z vsem poudarkom naglašajo, da ne more biti niti najmanjšega dvoma, da je postal »Liljavalch« žrtev sovjetske podmornice. Položaj je bil v trenutku potopitve tak, da je šveiska ladja plula v majhni oddaljenosti od nemškega parnika »Brobeok«. Verjetno je, da sta bila dva torpeda, ki sta potopila švedski tovorni parnik, namenjena nemški ladji, švedski listi opozarjajo pri tem, da so sovjetske podmornice v razdobju od 22. junija do 11. julija izvršile že 7 napadov na švedske konvoje. Gre za sovjetske podmornice, ki operirajo z oporišča pri Kronštatu. švedska mornarica zaradi teh neupravičenih sovjetskih napadov ni utrpela samo hude izgube v svojem trgovskem brodovju, marveč tudi med posadkami ladij. Od 22. junija dalje so napadi sovjetskih podmornic zahtevali že življenje 69 švedskih mornarjev in častnikov,	„
Stockholm, 19. avg. s. »Aftonbladed« potrjuje, da je bila podmornica, ki je potopila na Baltiškem morju švedsko motorno ladjo »Liljavalch« 3 milje pred švedsko obalo, sovjetska. Poročilo švedskega zunanjega ministrstva omenja, da pripravlja vlada v Stockholmu protest. »Aftonbladed« žigosa nesramnost rdečih piratov, ki ne poznajo meja pri izzivanju nevtralne države, švedska ladja je bila v zaščitenem konvoju.
Berlin, 20. avg. d. Iz Stoekhotena javljajo, da se je pri potopitvi švedskega trgovskega parnika »Liljavalch« (8470 ton) po podatkih, ki jih je doslej objavila švedska brzojavna agencija, rešilo izmed 4o članov posadke samo 7 mož. švedska ladja je biia tvrpediran v švedskem teritorialnem vodovju in se je zadeta od dveh torpedov potopila v 25 sekundah. Iz švedskega zunanjega ministrstva javljajo, da bo tmeio torpediranje švedskega tovornega parnika diplomatske posledice.
Vojna na morju
Lizbona, 19. avg. a. Doznava se, da pripadajo rešenci, ki so prispeli v Lizbono na portugalski ladji »Angola«, posadkam parnik o v »Hartismere«. ki je plul pod amgle-ško zastavo, »Nimphe« in »Helene Trador«, ki sta grška parnika v angleški službi. Vsi trije parniki so bili potopljeni v prelivu Mozambiqueu.
Omejitev potrošnje men " v Ameriki
Stockholm, 19. avg. s. V Ameriki so morali omejiti porabo mesa z uvedbo brezmesnih dni. Ukrep bo uveljavljen v vseh zveznih državah s 1. septembrom.
Nova odkritja o moskovski konferenc!
Bern, 20. avg. Morali bi pač verjeti, da v anglosaških vladnih krogih, ziasti v britanskih, smatrajo moralo svojih narodov zares že precej na tleh, ker vztrajajo pri navalu propagandnih vesti o Churchillovem potovanju in potovanju ameriških delegatov v Moskvo. Dejstvo je, da so v Londonu, pretiravajoč do neverjetnosti pomen sestanka Churchilla in Stalina, šli tako daleč, da so dali razumeti, da bo mogoče doseči odslej po moskovskih razgovorih, česar ni bilo mogoče na bojiščih Mnogi švicarski listi izražajo v svojih komentarjih o zadevnih anglosaških vesteh začudenje, zakaj ni Churchill že prej odpotoval v Moskvo, ako naj bi za ustavitev nemške ofenzive na vzhodnem bojišču in za spremembo celotnega vojnega položaja zadostovalo, da bi napravil ta korak.
Ti komentarji se tičejo predvsem vesti, ki jo je v torek popoldne razširila neka anglosaška agencija, ki pravi v glavnem, da so Stalin. Churchill in Harriman v svojih razgovorih izdelali podroben načrt. po katerem naj bi bila v bližnjih mesecih ofenziva osi nujno obsojena v polom. Dejstvo je, pripominja navedena informacija, da v pristojnih londonskih krogih odkrito priznavajo, da bo kriza v tem času dosegla svoj višek. Stalin je Churchilla točno obvestil o dejanskem položaju v Rusiji in mu je tudi razložil nagibe, ki so sa dovedli do tega, da je zaprosil za takojšnjo ustvaritev druge fronte, medtem ko je Churchill s svoje strani obrazložil, zakaj doslej še ni bila ustvarjena.
Sklicujoč se tudi na prihod generala Wavella v Moskvo, smatrajo v teh krogih. da so se Anglosasi sedaj odločili za drugo fronto samo zato, ker nemška ofenziva na Kavkazu ne ogroža več samo sovjetskih postojank .temveč tudi britanske in posredno tudi ameriški položaj na Daljnem vzhodu.
V zvezi "s tem pravi neka druga brzojavka iz Londona, da bo v bližnjem razvoju igral Srednji vzhod glavno vlogo v vojaških operacijah. V Londonu opozarjajo danes v tej zvezi na izjave generala Wavella. ki je pred časom že napovedal, da bi Kavkaz in Iran utegnila postati glavni vojni prizorišči
Tako anglosaško poročilo, dogodki pa bodo pokazali, ali ni Stalin skušal med razgovori doseči pomoči, da bi branil pe-trolejska ležišča, odnosno, ali ni morda Churchill skušal prepričati rdečega diktatorja. naj brani skupno z Angleži Sred-nii vzhod. Da sta se pa Harriman in Churchill izognila nevarnosti, da bi dala Stalinu popolno zadovoljstvo, dokazujejo med drugim tudi najnovejše moskovske izjave, ki silijo sovjetske zaveznike k akciji.
Pozornost zasluži v zvezi s tem tudi brzojavka, ki jo je britanska oficiozna agencija poslala iz Moskve in ki se glasi: »Izvesti a« komentirajo razgovore med Churchillom in Stalinom in pišejo med drugim: Na konferenci sprejeti sMepi pomenijo pra\' to. na kar so v britanskih in ameriških krogih mislili, ko se je pojavila zahteva, naj bi britanska in ameriška vojska začeli v Evropi aktivne opera-
Psvešanfe šp
trgovskega brodovja
Madrid, 20. avg. d. Urad za trgovsko mornarico v španskem prometnem ministrstvu je objavil načrt o izpopolnitvi španskega trgovskega brodovja. Po tem načrtu bo v naslednjih 10 letih zgrajenih skoraj milijon tcn novih trgovskih ladij, špansko trgovsko brodovje ie med državljansko vojno utrpelo hude izgube in obsega le nekaj nad milijon ton.
Stavkovno gibanje
v kanadskih jeklarnah
Lizbona, 20 avg. d. Iz Ottavve poročajo o naraščajočem stavkovnem gibanju, ki grozi ustaviti obratovanje v nekaterih velikih kanadskih jeklarnah. Delavstvo v je-klamah družbe »Algoma Steel Corporation«, ki mu vodstvo ni hotelo zvišati mezd, je z večino glasov sklenilo, da stopi v stavko. Tudi v Novi škotski je 4000 delavcev in nameščencev družbe »Sydney Steel Co« zaradi odbitih zahtev po zvišanju prejemkov pričelo stavkovno gibanje. V pristojnih kanadskih krogih smatrajo, da bodo stavke v teh velikih jeklarnah spravile v nevarnost vso kanadsko vojno proizvodnjo. Potreba po jeklu je danes v Kanadi prav tako kakor tudi v Zedinjenih državah ogromna in vsak zastoj v proizvodnji surovsga jekla mora imeti nujno za posledice zastoj v kanadski in ameriški vojni industriji, ki ne razpolaga več z nikakimi rezervami, marveč je od dneva v dan odvisna od tekoče proizvedli ieklarn.
Zagrebški velesejem
Zagreb, 19. avg. s. Dne 5. septembra bo otvorjen 37. mednarodni sejem v Zagrebu, ki bo odprt do 14. septembra.
Madžarska odlikovanje
maršala Kvaternika
Budimpešta, 19. avg. s. Regent Horthv je odlikoval maršala Kvaternika v priznanje zaslug na področju madžarsko-hrvatskih odnosov z velikim križem reda za zasluge. Madžarski poslanik v Zagrebu je bil poverjen, da izroči visoko odlikovanje maršalu Kvaterniku.
Organizacija slovaške
manjšine na Hrvatskem
Zagreb, 19. avg. s. Zastopniki slovaške manjšine s slovaškim poslanikom na čelu so se poklonili notranjemu ministru in mu izročili načrt za organizacijo slovaške manjšine na Hrvatskem.
Splošna vojaška obveznost v Mehiki
Buenos Aires, 20. avg. d. Iz Mehike javljajo, da je predsednik mehiške republike Camacho v sredo objavil proglas o uvedbi splošne vojaške obveznosti v Mehiki. V proglasu je rečeno, da so službovanju v mehiški vojski zavezani vsi sposobni moški med 19. in 45. letom starosti. Splošna vojaška obveznost stopi v veljavo 1. oktobra. Vsi vojni obvezniki se bodo morali priglasiti vojaškim uradom, počenši s 1. novembrom. Pod pritiskom Zedinjenih držav je Mehika s tem zopet napravila nov korak v vojno za interese Zedinjenih držav.
cije. Te sklepe, kakor daje razumeti zaključni komunike o razgovorih, bodo narodi Sovjetske zveze, Velike Britanije in Zedinjenih držav sprejeli z zadovoljstvom. Ruski narod prav nič ne dvomi, da bodo rezultati pogajanj zelo važni v skupni borbi. »Izvestja« potem takole nadaljujejo: Jasno je, da bodo po tej konferenci vsi napori zavezniških držav izkoriščeni za to, da bi se vojna vodila z vsemi močmi in silami. Trdno smo prepričani, da se bo vsak izmed zaveznikov potrudil, da izpolni določeno mu nalogo, ki mu je bila poverjena v skupnem vodstvu vojne za popoln poraz skupnega sovražnika.
Kakšno pa je bilo dejansko ozračje med moskovsko, konferenco zgovorno pojasnjuje neka newyorška brzojavka švicarski agenciji, ki poda i a naslednji komentar lista »Newyork Herald Tribune«: Lahko si predstavljamo, da so v Moskvi pozorno premotrili politiko in strategijo treh velesil. Moskovska konferenca mora pomeniti konec podtikanj in sum-ničenj, da se je ustvaritev drugega bojišča zavlekla samo zaradi nesoglasij med zavezniki. Ona mora pomeniti tudi konec ljudskih zborovanj, manifestacij in pouličnih kričanj o drugi fronti. Mi smo prepričani, da je bil dosežen popoln sporazum o skupni strategiji. — Cim so torej »Izvestja« objavila svoj komentar, že jih je v New Yorku zafrknii list, ko je obsodil vsa »poulična kričanja« glede druge fronte ... (Piccolo.)
Tečaji italijanskega jezika
in konver'£scije
Zavod za Itallijansko Kulturo v Ljubljani
sporoča:
Zaradi obilice udeležencev poletnih teča-;ev italijanskega jezika in kon verza cije je biilo doslej ustanovljeno šest tečajev za začetnike (I), štirje tečaji za srednje (II), eden za one. ki so že bolj napredovali (III) ter eden za konverzacijo z naslednjim učnim redom:
I.	Prvi osnovni tečaj je doslej razdeljen na naslednjih šest oddelkov:
Ponedeljek, sreda, petek od 9. do 10. dopoldne (dvorana A), od 14.30 do 15.30 (dvorana A), od 16. do 17. (dvorana A), od 17. do 18. (dvorana B) od 18. do 19. (dvorana B), od 18. do 20. (dvorana A).
II.	Srednji tečaj je doslej razdeljen na štiri naslednje oddelke:
Ponedeljek, sreda, petek od 16 do 17. (dvorana B). od 17. do 18. (dvorana A), od 19. do 20. (dvorana B) ter ob torkih in četrtkih od 17. do 18. (dvorana A).
III.	Za naprednejše: Ponedeljek, sreda, v petek od 18. do 19. (dvorana A).
Tečaj samo za konverzacijo je ob torkih in četrtkih od 18. do 19. v čitalnični dvorani. Po vsej verjetnosti bosta tretji tečaj in tečaj za konverzacijo razdeljena na dva oddelka.
Za vsa nadaljnja pojasnila naj se interesenti obračajo na Zavod za Italijansko Kulturo, Napoleonov trg 6/1.
Naše gledališče
DRAMA
Petek, 21. avgusta: zaprto Sobota, 22. avgusta: ob 17.30: Poročno darilo. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol
Nedelja, 23. avgusta: ob 14.: Konto X. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Vdova Rošlinka. Izven. Znižana cene od 12 lir navzdol Ponedeljek, 24. avgusta: zaprto
Giovacchino Forzano: »Poročno darilo«.
Igra je prijetna zgodbica med mlado far-macevtko in avtomobillstom, ki po naključju zaide v njeno podeželsko apoteko. Prikupno je podan značaj dekleta, ki si skuša s samostojnim delom služiti svoj kruh. Srečanje s tujccm jo privede do usodnega koraka. Glavni vlogi imata Simčičeva in g. Jan, nadalje Nablocka, plut, Gale, Brezigar, Košič, Bratina, Rakarjeva, Peček, J. Boltar-jeva, Vertin in Raztresen. Režija: profesor šest. Ponovitev v Drami v soboto ob 17,30. Cene zelo znižane, od 10 lir navzdol.
Bernauer in Oester: »Konto X«> »veseloigra o ljubezni in drugih nemodernih rečeh«, jo imenuje avtor. Osrednji lik je vodja odvetniške pisarne Izidor Srakoper, ki zapleta in razpleta konflikte okrog skrivnostnega konta X. Učinkovita vloga komične stroke daje glavnemu igralcu mnogo prilike za razmah. Igra jo Danilo Gorinšek. Režija: Milan Košič. Drama ponovi to delo v nedeljo ob 14 po znižanih cenah od 12 lir navzdol, vzdol.
Cvetko Golar: »Vdova Rošlinka«, zabavna zgodba o košati kmečki vdovi, ki si hoče na vsak način zmamiti mladega, zastavnega fanta za ženina. Dovtipno in kratko-časno dejanje nudi mnogo razvedrila. Predstava bo v nedeljo ob 17,30 po znižanih cenah.
Hadio Ljubljana
PETEK, 21. AVGUSTA 1942-XX.
7.30: Operetna glasba. 8.: Napoved časa
—	Poročila v italijanščini. 12.20: Lahka glasba.. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert terceta Dobršek. 13.: Napoved časa
—	Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Pisana glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Mali orkester vodi dirigent Sifonia. 17.35: Koncert tenorista Antona Sladoljeva. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Koncert čelista Massima Amfithea-trof-a. 21.30: Koncert Klarinetnega tria. 22.10: Koncert Adamičevega orkestra. 22.45: Poročila v italijanščini.
Novinar Alesandro Nlcotera započne v radiu Ljubljana vrsto konverzacij o temi »Pogovori s slovenskim ljudstvom«.
Prvi »pogovor« bo drevi v četrtek ob 21.45.
»90 odločilnih dni«
Pod tem naslovom objavlja zunanjepolitična revija »Relazioni Internazionali« zanimiv uvodnik, iz katerega posnemamo:
V nekem pozivu na ameriški narod z dne 4. avgusta t. 1. je guverner Marvlanda, O'Connor, priznal, da so zavezniki do tedaj vojno izgubljali in da bo »bližnjih devetdeset dni najbolj važnih v zgodovini sveta«, kajti od njih bo baje odvisen končni izid konflikta. Nekaj ur nato, 5. avgusta t. 1., je moskovski poročevalec lista »Newyork Post« ponovil in še poostril to napoved z opozorilom, da so Zedinjene države in Velika Britanija izpostavljene nevarnemu tveganju, da izgube vojno, in je doial, da bo v bližnjih 40 dneh 97 do 100 % verjetnosti, da izgube vojno, ako ne bodo mogle takoj ustvariti drugega bojišča. In končno je informacijski urad washing-tonskega vojnega ministrstva 8. avgusta t. 1. posvaril: »Vojno lahko tudi izgubimo, ako ne bo vsakdo izmed nas izpolnil svoje najvišje dolžnosti.«
Ti primeri, izbrani ia sto znakov nemira in bridkih skrbi, ki trenutno navdajajo Anglosase, odkrivajo vedno hitreje zaostrujoči se psihološki položaj, kakršnega bi si pred nekaj tedni ne bili mogli niti zamišljati. Spomnimo se samo na vse čudovite oboroževalne načrte in načrte gradenj za daljšo dobo, s katerimi so že pred vstopom Zedinjenih držav v vojno in po njem skušali na obeh obalah Atlantika zazibati javnost v najbolj rožnato utvaro počasi se razpletajoče vojne, ki naj bi bila kronana z gotovo zmago. Spomnimo se predvsem na Churchillov načrt, ki je z brezobzirno gotovostjo predvideval tri faze bodočega razvoja konflikta: pripravo, reakcijo in odločilni napad. Zmaga naj bi bila po teh računih matematično gotova. Potrebno bi jo bilo le vztrajno pripraviti, čeprav preko porazov, samo da bi se potem nekdaj, proti 1. 1943 ali 1944, ali pa morda še kasneje, venlarle dosegla čez noč.
Vsi britanski neuspehi in vsi strateški umiki bi torej ne smeli zbujati zaskrbljenosti, oni so bili samo sestavni del tega dobro pretehtanega načrta visokih anglosaških poveljništev, ki so vse proučila v naprej tako, da bi ne prišlo ničesar nepričakovanega. Toda med tem so se pojavili prav oni nepričakovani činitelji, ki jih London in Washington nista videla v naprej. Ti činitelji so enostavni in jasni; pripravljenost, resnost, požrtvovalnost osi in trojnega pakta.
Ritem anglosaških porazov je namreč postal med tem zelo nagel. In če je Churchill lahko zopet enkrat zmanevriral ponižni vvestminsterski parlament, tisk in »javno mnenje« že primerno reagirata. Med tem je tudi sovjetski zaveznik povzdignil svoj čimdalje bolj svarilni glas.
Tako so naenkrat začeli trditi: Vojno moremo dobiti že 1. 1942 in ne šele 1. 1943, dobimo pa jo lahko samo s povečanjem naporov z neposrednimi učinki. Tako je nastala bajeslovna vera v »drugo fronto«. Najprej se je pojavila v Moskvi, potem v Londonu in končno v Washingtonu ter je končno našla svojo uradno formulacijo v komunikeju, ki je spremljal objavo o sklenitvi angleško-sovjetske in ameriško-sov_ jetske pogodbe. »Drugo bojišče«, so tedaj rekli, bo vzpostavljeno v 1. 1942.
Z velikim veseljem so v Moskvi pozdravili to objavo. In veliko veselje je odmevalo tudi v demokratičnih prestolnicah, toda zopet enkrat sta City in VVallstreet izdala prazen ček. Minili so tedni, nastopilo je visoko poletje in tedaj se je začela velika ofenziva osi. Sovjetska zveza se je zopet enkrat znašla sama, osamljena pred novim sovražnikovim prodiranjem. Vsi pozivi četam v prvi bojni črti, naj ne odstopijo niti metra zemlje več, so bili zaman, kakor so bili zaman tudi pozivi zaveznikom, naj bi pospešili vzpostavitev drugega bojišča.
Moskovski sestanek in razprave o imenovanju skupnega zavezniškega vrhovnega poveljnika ne morejo niti najmanj vplivati na dejanski razvoj konflikta, ki preživlja na bojiščih v Rusiji zelo hude ure. Angleški in ameriški narod se te stvarnosti polagoma začenjata zavedati. To je precej trda prebuditev za onega, k ije mislil, da bo to vojno lahko izpeljal kakor kakšno veliko »kupčijo«, toda Anglosase čakajo še druga in precej hujša razočaranja. Zaenkrat so spoznali, da bodo s 97 do 100% verjetnosti izgubili vojno, ako ne bodo ničesar ukrenili. Nekdo je celo postavil skrajni rok, do katerega se mora bodisi za ceno poraza »nekaj« ukreniti.
Vse to je znak zelo temnega psihološkega položaja, čigar obrisi se že kažejo v Ameriki. Vse to pa sevela ne more niti najmanj vplivati na sodbe ali na psihološke reakcije narodov osi. Lahkomiselna prerokovanja, površni optimizmi in nagle potrtosti so dokaz politične nezrelosti. Narodi osi so nasprotno v letih marljive gradnje v miru in v treh letih zelo hude borbe podali dokaze najvišje politične zrelosti. Zato oni ne slede Anglosasom v prerokovanjih. Oni se drže samo ugotovitev dejstev — in dejstva jim zbujajo zadovoljstvo, zaupanje, ponos in gotovost končne zmage. Narodi osi vedo, da dobivajo vojno, vedo pa tudi, da je vojna težka in se je treba v njej trdo boriti do končne zmage. Zanje je zato postranskega pomena, ali bo zmaga prišla že v bližnjih 90 dneh aM nadaljnjih 90 dneh ali kdaj kasneje. To narodi osi vedo, ker so jim tako povedali njihovi voditelji prvi dan konfTkta. In prav zato, ker je vojna huda in dolga, se je treba boriti z vsemi napori vsak dan, vsako uro in vsako minuto, kajti vsak tak dan, vsaka taka ura in vsaka taka minuta doprinašajo h končni zmagi.
Ni torej »devetdeset odločilnih dni«, kakor tudi ni nobenega odločilnega bojišča. Konflikt, ki je sedaj v teku, je spopad ideologij in velikih prostorov, ki se odmika slehernemu napovedovanju ali razčlenje-nju. To je totalitarni in stoletni spopad, od katerega bo zares za daljšo dobo odvisna usoda človeštva. To pa narodi osi in trojnega pakta prav dobro vedo. Zato so se vrgli v borbo s težo vse svoje volje po obnovitvenem delu in z vso svojo požrtvovalnostjo.
Danes oni že zmagujejo. Sam sovražnik to priznava, oni sovražnik, ki ne razpolaga z ono voljo po obnovitvenem delu in z ono požrtvovalnostjo kakor mi, pa je zato v zastoju v svojih pripravah in ne more povzeti pobude, ki mu je ušla. Zato in predvsem zato sile osi in trojnega pakta zmagujejo v tej vojni. Zmagujejo z borbo, ki io vodijo slehrnl dan na vreh področjih. Borba Fincev v Kareliii nič manj kakor sijajna sredozemska zmaga nri Pantelleriji in potopitev nosilke letal »Eagle«, zasledovanje atlantskih podmornic in japonska
Imetje upornikov
bo zaplenjeno
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino
in
Poveljnik XI. Armadnega Zbora
glede na svoj razglas z dne 15. julija 1942-XX in na navodila pristojnih višjih oblastev
objavljata:
L	1
Premična in nepremična imovina opornikov se zapleni in izroči v last:
rodbinam vojakov in drugih državnih uslužbencev ali uslužbencev pomožnih ustanov, ki so padli v bojih ali postali žrtev napadov v Ljubljanski pokrajini;
pohabljencem in invalidom navedenih vrst.
2.
Za imovino upornikov se smatra:
imovina, ki je last ubitih v bojih, ustreljenih ali po sodnem postopku nsmrčenih;
imovina, ki je last za orožje sposobnih moških v starosti od vštetega 18. do vštetega 60. leta, pa so brez opravičenega vzroka odsotni z njihovega rednega bivališča.
3.
Zaplemba se razteza tudi na imovino rodbinskih članov opornikov, če bi bil opornik po veljavnih civilnih zakonih zakoniti dedič lastnikov imovine in to v razmerju, v katerem bi bil deležen zakonitega nasledstva.
4.
Prednje določbe se ne oporah!jo proti osebam, ki se do 15. septembra t. L pred bojem vdajo italijanskim oboroženim silam ali se povrnejo na svoja redna bivališča in se zglasijo pri italijanskih oblastvih. Tem osebam je poleg tega zajamčeno življenje.
5.
Proti nasnovateljem, sokrivcem, podpirateljem in vobče proti osebam, k! bi kakor koli dajali zavetje ali pomoč storilcem katerega izmed kaznivih dejanj kakor:
a)	napad na edinstvo, neodvisnost ali neokrnjenost države;
b)	napad na varnost države;
c)	oborožena vstaja;
d)	prevratne zdrožbe;
e)	prevratna propaganda ali hvaljenje prevratnih dejanj;
f)	zločinstva zoper notranjo državno nreditev;
g)	napad na telesno varnost ali osebno svobodo oseb, ki pripadajo oboroženim silam;
h)	napad na javno varnost ali na javni promet;
se uporabijo, čeprav gre za bližnje sorodnike, iste kazni, ki veljajo za dejanske storilce zadevnih zločinstev.
Ta razglas stopi takoj v veljavo in se objavi z nabitjem.
Ljubljana, dne 18. avgusta 1942-XX.
Visoki kemisar za Ljubljansko ^ pokrajino
EMILIO GRAZIOLI
Poveljnik XI. Armadnega zbora
mario robotti
= Mesečne prijave zalog gradbenega leča. Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine opozarja zamudnike, ki še niso vložili mesečne prijave po stanju zadnjega dne preteklega meseca, čeprav je rok že potekel, da v lastnem interesu nemudno sestavijo prijave v treh izvodih in jih pošljejo na na3lov: Združenje industrijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino, Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Predložiti se mora prijava tudi v primeru, če v preteklem mesecu interesiranec ni imel nikakega prometa in nima nikake lesne zaloge. V zadnjem primeru se mora istotako predložiti pravilno podpisana prijava v treh izvodih s pripombo »negativno«. Nepredloži-tev prijave lahko ima za posledico poleg kazni tudi zaplembo neprijavljenega blaga.
= Izmenjava blaga med Hrvatsko >n Švico. Po pogodbi, ki je bila med Slovaško in Švico sklenjena v Bernu, naj volumen blagovne izmenjave med obema deželama doseže v drugi polovici letošnjega leta minimalno višino 300 milijonov slovaških kron. Sodijo, da bo ta vsota morda še prekoračena. V prvi polovici je bil pri blagovni izmenjavi Slovaške s Švico dosežen volumen v vsoti okroglo 180 milijonov slovaških kron. Od predvidenih 300 milijonov slovaških kron odpade na izvoz 160 milijonov Ln na uvoz 140 milijonov slovaških kron, kar izkazuje večji aktivni presežek v korist Slovaške. Danes ima Slovaška nasproti Švici že aktivni saldo v znesku kakšnih 15 milijonov slovaških kron. Na podlagi zadnjih dogovorov bo Švica dobavljala Slovaški zlasti medikamrnte, tkaninsko blago, ure in različne specialne stroje, medtem ko bo Slovaška uvažala v Švico les, lesno oglje, specialno tkaninsko blago, špirit, stekleni-no, kemične produkte suhe lesne destilacije, papir, cement, sladkor in drugo blago. Spričo velikih razlik med švicarskimi domačimi etnami in slovaškimi izvoznimi cenami se je pokazala potreba premiranja slovaškega izvoza.
= Predelava sončničnega Semena v Srbiji. V srbskem kmetijskem ministrstvu se je vršil te dni posvet o vprašanju nakupa in predelave sončničnega semena letošnjega pridelka. Sklenjeno je bilo, da se dogovorita tvrdka »Uljorod«, d .d. v Beogradu, in Glavna zveza kmetijskih zadrug, ki sta pooblaščeni za nakupovanje, v soglasju s kmetijskim ministrstvom o vseh vprašanjih organizacije, nakupnega roka in vskla-diščenja semena do izročitve tvornicam olja. Dispozicijska pravica za sončnično seme ostane pridržana žitni centrali. Pridelovalci dobijo za oddano seme ustrezno množino olja in oljnih pogač. Letos je bila posejana s sončnicami skoraj stoodstotno površina, ki je določena v kmetijskem načrtu. Za pridobivanje olja in sončnic ima Srbirja doslej 9 tvornic. V naslednjem letu bo začelo obratovati še 6 tvornic olja, tako da se bo lahko v Srbiji sami predelal ves domači pridelek sončnic.
uveljavljenja na raznih področjih Pacifika, naskok proti egiptski meji kakor napredovanje v Rusiji — vse to so etape do te zmage, ki dozoreva sicer po raznih potih in na daljnjih področjih, vendar pa kot enotna in totalitarna zmaga, kakor jo zahtevajo skupna volja duhov in življenjske potrebe.
rsiw®
—	z ustavitvijo obrata je v Nemčiji ukinjeno tudi delovno razmerje. Nemško časopisje je objavilo opozorilo, v koterem se obravnavajo delovnopravne in davčnopravne posledice v primerih ustavitve obrata. Opozorilo pravi, da z ustavitvijo obrata samo po sebi preneha tudi delovno razmerje. Za^ to ni potrebna nikaka odpoved in s tem tudi ne soglasnost delovnega urada.
= Gospodarska obnova v Odesi. Prizadevanjem rumunske civilne uprave v Transnistriji se je posrečilo, kakor javljajo iz Bukarešte, spraviti v zadnjih mesecih v obrat večje število manjših in večjih tvornic v Odesi. Delati so začele mestna tvornica usnja in čevljev, ena vrvarna, ena tvornica svile, ena tvornica trikotaže, ena opekarna in ena tvornica umetnih gnojil.
—	Dobra letina v Madžarski in Rumnnijl.
Kakor ugotavlja madžarska kmetijska zbornica v svojem poročilu za mesec julij, je bilo vreme v tem mesecu zelo ugodno za žito. Manj ugodno je bilo to sušno vreme za rast okopavin. Njih razvoj je v teku julija zaostajal, vendar pa je bil konec julija tudi zanje ugoden. Vinogradi obetajo dober, ponekod pa tudi obilen pridelek, tako da vinogradnike že skrbi, ker nimajo dovolj sodov na razpolago. Tudi poročila iz Rumunije govore, da so rezultati žetve boljši, kakor so jih pričakovali. Ostali pridelki enako kažejo dobro. Računajo, da bo hektarski donos pri fižolu znašal 1200 kg.
= Težkoče Američanov v preskrbi gumija. Iz Lisabone poročajo: Iz zadnjih uradnih objav o preskrbi gumija v Ameriki je razvidno, da težave kljub vsemu prizar devanju vojnoprodukcijskega urada še niso premagane. Po številkah, ki jih je objavil ta urad, se celotna potreba gumija v Zedinjenih državah za leto 1942. ceni na 655.00 ton. Sicer obstoje še rezervne zaloge naravnega gumija, vendar te niso tako velike, a produkcijska kapaciteta umetnega gumija ni zadostna.
—	Napredovanje bolgarske industrije papirja, po vesteh iz Sofije narašča produkcija papirja v Bolgariji kljub slabim pogojem spričo vojne. Znašala je: v 1935. letu 136.5 (nasproti l00 v letih 1934./35.), v 1939. letu 143.2, v 1940. letu 155.5, v 1941. letu 208.0 in v prvem letošnjem četrtletju 211.5. Kljub naraščanju produkcije se opazuje na papirnem trgu pomanjkanje. Zlasti primanjkuje papirja za tisk. Vzrok temu je zmanjšan uvoz. Poprej so uvažali znatne množine papirja in kartona, ki so dopolnjevale domačo produkcijo. P0 uradnih podatkih se je uvozilo v letu 1940. za 165 milijonov levov papirja, kartona in materijah j za izdelavo papirja. V prejšnjem, to je v 1939. letu, je znašal uvoz istega blaga le 146 milijonov levov. Razlika je nastala v glavnem zaradi povišanja cen. Največji del uvoza je izviral iz Nemčije. Približno polovica tega uvoza je sestajala iz starega papirja, cunj in drugih tnateri-alij za fabrikacijo papirja v vrednosti 52 milijonov levov za leto 1940. in 15 mihj0" nov levov za leto 1939. Pomanjkanje papirja pa ima svoj vzrok tudi v povečani uporabi.
Kadar kupuješ, preglej »Jutrove« oglase!
KULTURNI PREGLED
Delovanje Italijanskega kulturnega instituta v LJubljani
Italijanski kulturni institut (Istituti cb culiura italiana) so bili ustanovljeni s posebnim zakonom z dne 10. decembra 1926. Zakon določa kot njihov namen: širjenje italijanskega jezika in kulture. v inozemstvu in pospeševanje intelektualnih odno-šajev s tujimi deželami. Nekateri instituti so popolnoma italijanski, drugi pa imajo posebne sekcije za jezik in kulturo dežele, v kateri delujejo. V teku časa so se Italijanski kulturni instituti razširili po vseh kulturnih središčih Evrope in si pridobili velikih zaslug za današnji že povsod očitni vpliv italijanske kulture ln za stalno napredujočo razširjenost italijanskega jezika.
Tudi Ljubljana je dobila že 1.1939 svoj Italijanski kulturni institut, ki je takoj v prvem letu dosegel s svojimi tečaji italijanskega jezika velik uspeh. Potem so se začela v njegovih reprezentativno urejenih prostorih na Napoleonovem trgu javna predavanja. Prijatelji italijanskega jezika in kulture so mogli slišati vrsto odličnih re-prezentantov današnje italijanske znanosti, med katerimi so bili profesorji, senator in bivši minister za Narodno vzgojo Balbino Giuliano, Giacomo Devoto, Matteo Bartoli, Giovanni Maver, G. Chabodo, Enrico Da-miani, da omenimo samo najbolj znane lingviste. Prav tako je priredil institut nekaj zelo lepih koncertov s prvovrstnimi italijanskimi umetniki. Organizacija in vodstvo ljubljanskega instituta sta bila v njegovem prvem razdobju v spretnih rokah prof. dr. Evela Gasparinija, ki si je mnogo in uspešno prizadeval, da je institut utrdil pri nas svojo pozicijo. V tem času je bila v Ljubljani prirejena tudi velika razstava italijanske knjige.
Po okupaciji in ustanovitvi Ljubljanske pokrajine so nastopile za Italijanski kulturni institut nove naloge, ki se jim je vsestransko prilagodil. Po odhodu prof. Gasparinija je prevzel vodstvo prof. dr. A. Budrovich, ki je že prej izdatno sodeloval pri institutu. Pod njegovim vodstvom nadaljuje institut s prirejanjem tečajev in z organizacijo reprezentativnih koncertov. Pri jezikovnem pouku mu pomaga gdč. Anna Losoni, ki živi že dalje časa v našem mestu in je že prej poučevala italijanščino. V šolskem letu 1941-42 je imel Italijanski kulturni institut nad 500 vpisanih članov in skoro enako prejšnji dve leti ln je priredil tri začetne tečaje, tri nadaljevalne tečaje, dalje dva tečaja tretje stopnje, dva konverzacijska tečaja za omejeno število oseb, tečaj za izpopolnjevanje; slednji je obsegal poleg konverzacijske ure tudi dve uri s predavanji iz italijanske literature, zgodovine, zemljepisa, umetnostne zgodovine itd. Pod okriljem Instituta in z njegovim sodelovanjem je izšel prvi slovenski »Zemljepis Italije«.
Institut je v zadnjem času razširil in izpopolnil svojo knjižnico, ki obsega že okrog tisoč izbranih knjig, med njimi znamenito »Enciclopodia Italiana« in v Ljubljani morda edinstven primerek nedavno ižišle, štiri zvezke obsegajoče politične enciklopedije, ki ima po opremi in vsebini v vsej svetovni literaturi le malo enakovrednih. čitalnica instituta obsega naslednje revije: Notiziario settimanale, Rasse-gna della stampa periodica, Bollettino, Problemi della Gioventfj, Bulgaria, Relazioni internazionali, Popoli, Tempo, Cultura po-litica, La rivista del Popolo d' Italia, (Etio-pia), Oggi, 7 giorni. La donna fascista, Carattere, Comando, Primato. Berlin—Roma—Tokio. Statistica, Rivista Musicale Italiana, Tempo di scuola, Gerarchia, Cri-tica Fascista, L' Europa S. O., Augustea, Albania, Leonardo, Le arti, Nuova anto-logia, H libro italiano in več vodilnih dnevnikov.
Italijanski kulturni institut v Ljubljani se pripravlja za novo šolsko leto. V načrtu so seveda jezikovni tečaji za katere je zagotovljeno zanimanje, kakor vsa prejšnja leta. Nadalje pripravlja več glasbenih prireditev. Obnovljena bodo javno dostopna predavanja, za katera so naprošeni številni ugledni italijanski znanstveniki in pisatelji.
Tako Italijanski kulturni institut na Napoleonovem trgu ostaja tudi nadalje žarišče italiajnske intelektualne in umetniške kulture v Ljubljani.
Proučevanje arabskega sveta
V zadnjih mesecih se je očitno povečalo delovanje Študijskega središča za Bližnji vzhod (Centro d i studi per iil vicino Orien-te), ki predstavlja enega izmed italijanskih orientailističnih zavodov. To središče si je zastavilo posebno nalogo, da poglablja poznanje arabskega sveta in tako ojačuje stare duhovne vezi. ki spajajo obe obali Sredozemskega morja. Studiije italijanskih orien-ralistov posegajo v globino arabske kulture. Nedavno se je vršili poseben tečaj, posvečen najvažnejšim vprašanjem stare, za evropsko kulturo nemalo zaslužne in po krivici le malo znane arabske kulture.
Roberto Rosseitti je na tem tečaju predaval o arabski poeziji in čital nekatere značilne stvaritve s posebnim oziram na predislamsko dobo. Posebna pozornost je bila posvečena pesmi z nasilovom »Plašč«, ki jo ume na pamet domalega vsak Arabec. Rossetti je v svojem pregledu arabske poezije izrazil nado. da bo itailiijanska orienta-listična šola že v doglednem času pripravila obsežno zgodovino arabske literature, ki ne izraža samo orientalstva. marveč je tudi glasnica in pred stavi tel j i ca afriško-sredo zemskega duha. — F. Gabrieli je razlagal odnose med arabskim slovstvom in literaturami zapadnih narodov Orisal je različne in umetniško pozitivne vplive arabske poezije na evropsko kulturno življenje od srednjega veka do danes Posebej se je bavil z dvema etičnima točkama: s španskim srednjim vekom, ko je dala arabska narodna poezija nastajajoči španski liriki in romanci nekatere njene formalne značilnosti, in z zapadnim romantizmom. ki je obnovil zanimanje za Bližnji vzhod m za njegovo staro kulturo. — Mario Moreni ie posvetili posebno pozornost španski mistiki označujoč zlasti značaj suftzma asketskega gibanja, ki je nastalo pod vplivi krščanstva novoplato-n i zrna in gnostike ter je imelo kan- odločilno vlogo pri razvoju islamizma — Pietro Fur-lani je podal podobo arabske filozofije. Po njem je filozofija ena najplemenitejših manifestacij duha arabskega ljudstva, ki je temeljito prebavilo in presnovalo aristote-lovsiko in novoplatonsko modrcslovje. Arab-
romani
(romani zbirke Dobra Knjiga)
bodo obsegali po 200 do 300 strani. Vsak mesec bo izšla ena knjiga z napetim in zanimivim romanom iz domače ali svetovne literature
roman m Mbo izšel v začetku oktobra
Prvi
Briljant, ki nos! nesrečo in smrt
Žalsstna kariera dragega kamna, ki je zda) po dolgih ovinkih prirotnal v Ameriko
ika
*	Junaška smrt mladega poročnika. Dne
30. juiija je na čelu svojih hrabrh Grena-dirjev v borbi proti srbskim partizanom junaške smrti padel podporočnik Sergio Dalmazzo. Mladi junak je bil po rodu iz Triesta in je padel, komaj 20 let star. Vojaško šolo je bil dovrš.i v Milanu leta 1940., nato pa je kot podporočnik takoj odšel na fronto. Sergio je bil sin pokojnega Fiiiber-ta Dalmazza, konzula milice, ki je pred 3 leti umrl v Triestu, in nečak poveljnika Armadnega zbora generala Renza Dalmazza.
*	Na vzhodni fronti je padel poveljnik pešadijskega bataljona major Valter Kč-ster, ki je bil odlikovan z viteškim križcem reda Železnega križa.
*	Obsežen načrt za ureditev plovbe med Švico in Adrijo. Beneški župan nac. svetnik Dali' Armi, ki je hkratu predsedn tk Beneškega odbora za notranjo plovbo, je te dni izjavil, da se za povojni čas pripravlja obsežen program za ureditev kanalov od Tičina do Milana in Cremone ter od Mantove do Benetk in Monfalcona, tako da bo vsa pokrajina med jezerom Lago Mag-giore in Adrijo povezana s sistemom volnih prog, ki bodo stalno plovne za ladje do 600 ton. S tem bo strnjena neposredna plovna zveza med Švico in Adrijo, ki bo velikega pomena za ves evropski promet.
» Odposlanstvo bolgarske mladine na poti v Nemčijo. Na poti na Dunaj je v nedeljo iz Beograda prispel v Zagreb 64 članov bolgarske mladinske organizacije »Branik« ,ki so se odzvali vabilu vodstva nemške mladine in so potovali na Dunaj.
*	Časopisje za tuje delavstvo v Nemčiji.
Te dni je bilo v Berlinu sklenjeno, da bodo začeli za delavce, ki so zaposleni v zasedenih vzhodnih pokrajinah, izdajati štiri nove taboriške časnike. In sicer bo »Delo« namenjeno ruskim delavcem, »Glas« pa onim delavcem v generalni gu-berniji, ki niso Poljaki. Nadaljnja dva tednika se imenujeta »Ukrajinec« in »Beloruski delavec«. S temi štirimi novimi tedniki je časopisje za inozemske delavce v Nemčiji zraslo na 15. Izhajajo glasila za Italijane, Spance, Bolgare, Slovake, za hrvatske delavce in posebej za hrvatske rudarje, za Francoze. Valonce, Flamce, Nizozemce in Dance. Številni obrati, v katerih so zaposleni tujci, prejemajo časopisje in ga dele med delavce.
*	V gorovju nad Admontom so planinske nesreče letos zelo številne. Doslej se je smrtno ponesrečilo že 11 Izletnikov. Poslednji dve žrtvi sta bila 15-1 etni dijak Alfred Englher in 16-letni praktikant Franc Grausam. V prepad sta padla, ko sta hotela preplezati nevarno steno. Mlada ponesrečenca so prepeljali na Dunaj.
*	Papirja primanjkuje po v»em svetu. Svetovna proizvodnja časopisnega papirja je leta 1937. dosegla okrog 8 milijonov ton, od takrat pa je znatno upadla. Ker točnih statistik ni na razpolago, si je težko ustvariti približno sliko na tem področju. Znano je samo, da skoraj v vseh državah sveta postaja pomanjkanje časopisnega papirja zmerom občutnejše, in od vseh strani prihajajo vznemirljive vesti. Na Irskem in v Braziliji bo večina dnevnikov v nekaj tednih morala prenehati izhajati. Celo v državah, ki so poprej izvažale papir in celulozo, se po malem javlja pomanjkanje. Na švedskem je bila, kakor poroča agencija Centraleuropa. proizvodnja nedavno omejena, ker so zveze z odjemalci onkraj oceana otežkočene. Zadnji čas se zdi, da so se možnosti izvoza v Južno Ameriko znatno izboljšale, ker Združene države ne morejo več kriti južnoameriške potrebe po časopisnem papirju. Ta izvoz pa se lahko vrši samo v države, proti katerim Nemčija nima pomislekov, predvsem v Argentino ln Chile. Običajna argentinska potrošnja časopisnega papirja ne preseže 150.000 ton, zato bo švedska v glavnem lahko krila
ska filozofija, ki se je začela v 9 stoletju, je cvetela nekako do leta 1200, ko jo je po Aveiroevi smrti premagala teologija. Toda averroistična doktrina je imela velik vpliv na sholastiko in se je širila v Italiji vse do modernega easa. — Arabsko krščansko kulturo je osvetlili Enrico Cerulli, ki je raziskava! odnose med krščanstvom in arab-, sko kulturo glede na starejše začetke islama in prispevke, ki jih je dala arabska misel srednjeveški evropski civilizaciji, kakor tudi glede na zgodovinsko funkcijo prebivalstva arabskega jezika in krščanskt vere v Siriji in v Palestini. Ob tej priliki je bilo ocenjeno delo. ki so ga prispevali k proučevanju arabskega krščanstva Italijani Angelo Mai. Michele Amari. Ignazio Guidi in Carlo Alfonso Nallino, prav kakor onih sirskih in palestinskih mož. ki so od florentinskega kongresa leta 1439 našli v Italiji največje gostoljubje in so mnogo prispevali k temu, da so se začeli Italijani zanimati za arabski svet. Na sestanku italijanskih orientalistov so bila tudi predavanja o arabski medicini in o arabski kulturi pri Turkih.
Novi dogodki vidno pospešujejo italijansko zbližan je z arabskim svetom. Plaz sprememb na Bližnjem vzhodu, ki zajema zlasti arabske dežele, zastavlja Italiji idealne in realne naloge in jasno določitev njenega stališča nasproti Arabcem.
njene potrebe. Leta 1939. je izvoz časopisnega papirja iz švedske dosegel 176.000 ton. Največ — 26.200 ton — je dobavila Danski, 24.200 ton Argentini, 4000 ton pa Cileju.
» Novorojenček, ki tehta 10 kilogramov
in ima dva zoba. Takšnega novorojenca pa še izlepa ni štorklja prinesla na svet, kakor ga je te dni rod:! a kmetica Domeni-ca Diotalledi iz S. Angela in Vado. Otrok je ob rojstvu tehtal 10 kg, v čeljustih pa ji imel razvita dva zoba Kakor poročajo italijanski listi, sta mati in dete najboljšega zdravja.
*	Bik, ki so ga prodali za 300.000 lir. V Buenos Airesu je bila nedavno običajna živinorejska razstava, na kateri je bil neki bik pasme »Sothorn« prodan za 60.000 pe-zov, kar znači 300.000 lir.
*	Devet smrtnih žrtev zastrupitve z gobami. V nekem budimpeštanskem predmestju je 12 ljudi, ki so jedli gobe, zbolelo zaradi zastrupitve, da so jih morali prepeljati v bolnico. Kmalu po prevozu je 9 izmed njih umrlo, trije ostali pa se bore s smrtjo.
*	Spet dve žrtvi brezvestnega potnika, ki je skozi okno odvrgel prazno steklenico.
Neki potnik, ki se je vozil iz Rima proti Lidu, je ob križanju z vlakom, ki je vozil proti Rimu, odvrgel prazno steklenico, pa tako, da je razbil šipo v oknu kupeja sosednjega vlaka. Drobc: razbitega stekla so nevarno ranili nekega potnika, ki je sedel pri tem oknu, in otroka, ki ga je držal v rokah. Poškodbe malčka so resnega značaja.
U LJUBLJANI
Prodaja mesa na odrezek G
V soboto dne J2. avgusta bodo mesarji prodajali meso svojim odjemalcem kakor običajno na knjižice; poleg knj;žice pa mora vsaka stranka prinesti s seboj živilsko nakaznico za mesec avgust im sicer za vse člane družine. Mesarji morajo od živilskih nakaznic odstriči odrezek G.
Odrezke morajo mesarji nalepiti na papir ter jih nato izročiti najkasneje do torka 25. avgusta t. 1. v pisarni Sindikata mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani, poljanska 42, od 16. do 18. ure popoldne.
Mesarje opo2arjamo, da bodo v bodoče smeli prodajati meso samo onim odjemalcem, ki bodo v soboto dne 22. t. m. prinesli živilske nakaznice za mesee avgust in oddali odrezek G. Zato naj mesarji označijo število odjemalcev na knjižicah in v knjigi odjemaleev mesa.
»PREVOD«, Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino.
u— Vreme se je spet zjasnilo in ozračje se je spet ogrelo. 2e v sredo je bilo spet mogoče pohiteti kopalcem v kopališča, še lepši dan pa je bil včeraj. V sredo je živo srebro doseglo 26.4° C, kolikor smo posled-njič imeli pred tednom. Včerajšnja jutr-nja temperatura je bila 13.8° C. Zjutraj je ležala spet gosta megla, ki pa se je v prvih dopoldanskih urah razkadila in je spet zagospodovalo sonce na jasnem nebu.
u— Mestni trošarinski oddelek zaradi snažen ja svojih uradnih prostorov v Ligar-jevi ulici št. 1 ne bo posloval za stranke v petek in soboto 21. in 22. t. m.
u— Zararujte se pred boleznimi, ki na vsakem koraku strežejo po zdravju in življenju, ko se nevarnosti najmanj zavedate. Najraznovrstnejše nalezljive bolezni vam groze ob vsaki uri povsod, pri nakupovanju po trgovinah in na trgu, doma pa posebno pri pripravljanju jedil ter pri jedi sploh. Že smo opisali, kako nevarne prenašalke nalezljivih bolezni so muhe, predvsem smo pa opozarjali, da je najzanesljivejše varstvo pred nalezljivimi boleznimi snaga m spet — snaga. Mestni fizikat je že na tisoče ljubljanskih prebivalcev cepil zoper nevarni tifus, ki se posebno rad pojavi v vročini, ko dozoreva sadje. Cepljenje zoper tifus z zaščitnimi tabletami je pa zanesljivo varstvo pred to težko nalezljivo boleznijo, poleg tega pa brez kakršnih koli neprijetnih ali slabih posledic. Kdor še ni cepljen zoper tifus, ima do zadnjega dne tega meseca še vedno priliko, da pride na mestni fizikat v II. nadstropje Mestnega doma vsak delavnik od 8. do 10., kjer dobi popolnoma brezplačno za cepljenje zoper tifus potrebne zaščitne tablete. Kdor tablete vzame s seboj domov, naj se natanko ravna po navodilu, kako je treba tablete jemati, da bo cepljeni zanesljivo varen pred tifusom. Prvi dan zaužijemo samo eno tableto, druge dneve pa po dve. Zanesljivo pa učinkujejo tablete
samo tedaj, če jih jemljemo popolnoma teščj in tudi še uro po tem, ko smo tableto ali dve tableti zaužili, ne zaužijemo ničesar. Kakor rečeno, pravilno uživanje zaščitnih tablet res zanesljivo obvaruje zdravje pred tifusom, čeprav cepljeni med cepljenjem in tudi po cepljenju ne občutijo prav nobenih neprijetnih ali slabih posledic.
Obnovite naročnino!
Kakor poročajo, je angleški konzorcij za diamante, ki je bil pris'ljen likvidirati svoje podjetje, nedavno prodal znameniti bri-ljant »Golkcnda« nekemu ameriškemu interesentu za 6 milijonov lir. Briljaat, ki se ga drži dolga veriga tragedij, kafcor da je nesreča neločljivo zvezana z njim, je leta 1870 neki amsterdamski zlatar prodal nekemu habsburškemu nadvojvodi, ki ga je hranil dolgo vrsto let. nedavno pa ga je nadvojvoda Jožef Habsburški prodal angleškemu konzorciju.
Briljant »Golkonda« je po lepoti ln čistosti brez primere ter tehta 76 karatov. Svoje ime ima po Gtlkondi v Ind;ji, v katere okolici se nahajajo veliki rudniki dija-mantov. rubinov in safirov. žalostna in nemirna jf kariera, ki jo ima ta dragoceni kamen za seboj. Preti koncu 18. stoletja ga je našel neki iskalec dljamantov. ki je služil pri delniški družbi za izkoriščanj? gol-kondskih rudnikov. Briljunt je bil že od narave tako popoln, da ga ni bilo treba brusiti, pa ni čuda, da so je moža lotila strast in se jc odločil, da kamen obdrži. Ko delavci po končanem šihtu odhajajo iz di-jamantnega rudn;ka. jih zaupniki podjetja do skrajno3ti preiščejo, tako da je tatvna skoraj nemogoča. Mož, ki je našel »G^lkon-do«, je prišol na misel, da si je zarezal globoko rano v stegno in vanjo skril briljant. A s tem, da ga je prinesel iz rudn>ka. še n kal«r ni bilo konec težav. Kakcr je siro-ga kontrola ob izhodu iz jame, tako je trdna, neprobojna zapora, ki onemogoča spraviti ukraden drag kamen na trg. Srečni najditelj, če bi mu lahko rekli tako, je v stiski svojemu tovarišu Turnerjti zajipal skrivnost. Ko je Turner zagledal lepoto in sijaj »Golkonde«, si je tako strastno zaželel kamna, da je tovariša ubil, oropal in pobegnil.
Policija pa je zločincu kmalu prišla na sled in je morilca prijela, ne da bi bila
slutila, kaj mu je dalo povod za dejanja. Tik pred aretacijo je Turner imel še prilfko, da skrije srvoj plen, in ker si ni mogel izmisliti nobenega varnejšega skrivališča, je »Golkondo« pogoltnil Takoj nato pa so ga popadle silne bolečine in kakšno uro pozneje je umrl. Pol;cija je bila prepričana, da se je mož iz strahu pred kaznijo zastrupil. Policijski zdravnik se je odločil aa obdukcijo, da ugotovi, po kakšnem strupu je bil segel. Na svoje veliko začudenje pa je v želodcu našel briljant. Tudi zdravnffc ni mogel odoleti. in ker je bil pri delu sam, mu je bilo kaj lahko, da si kamen prilasti. Kakšni dve leti ga je hranil, nato pa ga je za ceno. ki j« bila mnogo nižja od njegove resnične vrednosti, proda! bogatemu trgovcu Henriku Mekollu. Ta je dal »Golkondo« vdelati v diadem, ki ga je potem poklonil svoji ljubici, lepi plesalki. Kmalu po t'stem se je plesalka iz Indije vračala v Evropo, spotoma pa je na skrivnosten način brez sledu izginila z ladje. Z njo je kajpak izginil briljant.
Po tistem o »Golkandl« dolgo ni bilo ne duha ne s'uha. Leta 1849 pa se je iznenada vnovič pojavil, ko so ea nekemu milijonarju ponudili na prodaj. Mož. ki ga je prodajal, je bil siremašen Francoz. Milijonar ln Francoz sta se srečala v nek mi hotelu, a ko je bogataš prodajalca spoznal, se mu je vsa reč zazdela sumljiva in je na skrivaj pozval policijo Ka so po'icijski agentje priStt v hotel, da aretirajo sumljivca, pa 90 našli milijonarja mrtvega v njegovi postelji, prodajalec in briljant pa sta bila med tem že za deveto goro. Tri leta pozneje je »Golkonda« prešla v last amsterdamskega draguljarja. ki jo je nato predal habsburškemu vojvodi. Zdaj je nesrečo noseči kamen preko Anglije prispel v Ameriko, vsi pa so prepričani, da sa ga bo črna tradicija držala vse dni.
Z Gorenjskega
Na Jesenicah je priredila nemška želez-nška uprava svojo prvo filmsko predstavo za železniške uslužbence. Pr.šli so tudi gostje stranke, poleg zvočnega tednika so predvajali filme: Naše ceste v bodočnosti, Ceste Adolfa Hitlerja, Kolesa tekč, Straža 58 in Mati nemških državnih železnic. Uvodne besede je izpregovoril inž. Dullin-ger, obratovanje nemških železnic pa je hvalil krajevni vodja dr. Klein.
V	Radovljici so bile sklican« žene in dekleta iz mesta in okolice k prvi skupni uri, da jim pokažejo v f ilmu delovna področja mladinskega oddelka Nemške ženske organizacije. Za uvod so pele dijakinje, ki so doleljene v Radovljico. Okrožna ženska voditeljica Goritschnigova je opisovala vzgojno delo v mladinskih oddelkih. Naco so predvajali dva filma iz tečajev materinske službe ter o delu v mladinskem žetvenem taborišču. Naposled so bile kandidatke za voditeljice predstavljene okrožnemu vodji dr. Hochsteinerju.
Novi grobovi. V Podgori je umrla v 60. letu gospa Alojz;ja Kapusova. Zapustila je sestri Terezijo in Marijo Vidmarjevo. — Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: Hugo Urb3s, ki je bil revirni lovec grofa Thurna v železni Kaplji, dalje 241etni prostovoljec SS Jožef Schoffnegger, 321etni Henrik Dullng, 221etni desetnik Kristijan Rabič, 201etni letalec Herman Dobernig, podčastnik Jožef Konrad, 201etni strelec Pepi Granitzer in 261etni višji top-ničar Anton VVadl.
»Pretekla nedelja«, po»oča gorenjski tednik. »je bila na Gorenjskem v znamenju starih vojakov'. V številnih krajih so prikorakali, da na novo poživč staro tovarištvo, ki vojake že od nekdaj združuje, in obenem dokažejo, da se drže onih tradicij, ki so gorenjskemu dale teliko lepih in srečnih časov.
V	Gorjah je sklical zborovanje krajevni vodja Alojz Ambroschitsch. Govoril je o nacionalizmu ai boljševizmu. Opominjal je, da morajo biti Gorenjci izraziti ne le v besedah, marveč tudi v dejanjih, da morajo torej biti aktivisti ne samo za Hitlerja, marveč tudi za svojo lastno domovino. Nastopati morajo proti boljševizmu, kjerkoli bi se pokazal.
V	št. Vidu je bil sklican apel političnih sotrudnikov. Govoril je okrožni prosvetar Lilling. Krajevni vodja Friderik Lixl je uredil športno igrišče blizu ŠL Vida, Igrišče je na treh straneh obdano od d*evja, na četrti strani je pa pobočje in tu bo prostor za gledalce, šentviška ženska skupina je pod vodstvom Albine Moschakove nabrala 325 pollrugolitrskih steklenic borovničnega soka in 6 velikih loncev borovninče marmelade za vojaštvo
V	uradu za nadzorovanje ecn v Kranju se je morala zagovarjati neka kmetica, ki je prodainla gobe daleko nad dopustnimi cenami. Gorenjski tednik pravi, rta je do-bfla zasluženo kazen in da naj bo to svarilo vsem ženam na kmetih. Urad za nadzorovanje cen objavlja, da tudi kupec zapade kazni, ako plača previsoke cene.
Iz SpMnfe štajerske
Po naročilu šefa civilne uRrave bodo
člani voditeljskega zbora Heimatbunda govorili v posameznih okrožnih mestih o problemih, ki se sproti porajajo na Spodnjem Štajerskem. V Mariboru je nedavno govoril nacionalnopolitični referent dr. Helut Carstanjen na zboru, sklicanem za organizatorje mariborskega podeželskega okrožja. Isti večer je Franc Steindl govoril organizatorjem mariborskega mesta. V Ljutomer pa se je podal propagandni vodja Tutter.
Na čelu nemških lovskih letalcev je zdaj major Golob iz Gradca, ki je odlikovan z mečem in hrastovim listom k viteškemu križcu reda železnega križa. Preteklo nedeljo je sestrelil 5 sovražnih letal in Je s tem povišal število svojih zmag v zraku na 125. Drugi za njim je nadporočnik Herman Graf. letalski kapitan, lastnik enakega odlikovanja kakor major Golob. Dne 14. t. m. je kapitan Graf v silovitih letalskih bojih na vzhodni fronti dosegel svojo 120. zmago.
Novi grobovi. V Mariboru in okolici so umrli: 701etnj jetniški nadzornik v pokoju Alojz De Corti. 561etna geometrova vdova Štefanija Zezulka, 421etni železniški klepar Franc Volk, 761etna Ivana Šabčeva in 691etna železničarjeva vdova Elizabeta Leš-nikova.
V	Zgornji Savinjski doiini je bilo sklicano zborovanje. Zlasti spi a var jj in drvarji =0 bili povabljeni, da se udeleže zbora v Nazarjah pri Mozirju, kjer sta govorila odposlanca Heimatbunda Fladischer in Tauzher.
Miha Koren jubilira. Znani trboveljski obrtnik, urar in zlatar Miha Koren je praznoval .18 avgusta 60-letnico. štajerska dnevnika poročata o njem: »Jubilant je eden izmed redkih zlatarjev, ki še danes gojijo tradicijo 'e obrti. Pred 30 leti ;e odprl deia^-nico v Troovijali v kateri Je danes zaposlenih 20 delavcev. Umetniški okraski in izdelki tega podjetja so bili razstavljeni tudi na razstavi, ki jo je ob trboveljskem okrožnem dnevu priredil Hei-matbund.«
V	Središču je bilo v nedeljo zborovanje Heimatbunda. Okrožni vodja je govoril o nemškj narodni skupnosti, o rasi in narodnem socializmu ter je poroča! o političnem in vojaškem stanju. Zahvalil se mu je središkj župan Fandler.
Marjetice za nemški Rdeči križ. V soboto in nedeljo bo letošnja druga poulična zbirka za nemški Rdeči križ. Prodajali bodo preproste poljske cvetke, marjetice. Dnevniki pozivajo prebivalstvo, naj se dostojno izkaže za orjaško delo nemškega Rdečega križa in naj v soboto in nedeljo nihče ne bo brez marjetice.
Spodnještajcrska mladinska skupina, ki igra in prepeva, je bila povabljena na sever, da bo igrala in prepevala pripadnikom nemške vojne mornarice. Zbor je prispel v neko pristanišče na Severnem morju in nastopil pred mornarji
Ponesrečen splavar. Pri KcJbnici je utonil 441etni drvar Matija Obergačnik, ki se je peljal s splavom, precej dolgo so zaman iskali truplo, prntekli petek so ga pa vendarle našli ob dolnjem toku Drave. Truplo je bilo prepeljano najprej v Celovec, odtod pa v Beljak, kjer so ga pokopali.
Kaznovani nabiralci planike. Kakor smo poročali, je v vseh planinah strogo prepovedano trgati planinsko cvetje. »Tages-post« poroča o skupini mladeničev, ki so nedavne dni plezali po nekih skalah in nabirali planike. Nekateri so pobegnili, druge pa je prijelo orožništvo s pomočjo planinske straže Nadalje je bilo prijetih več drugih turistov, pri katerih so našli planike v nahrbtnikih. Vsi bodo kaznovani, tembolj ker so sami priznali, da Je planika že jako redka cvetka.
Nesreče. Inž Jožef Scherber z Dunaja, uslužben v neki mariborski industriji, je padel z visokega ogrodja in se polomiL Nadalje je padla 49-letna Katarina Mar-konova z lestve in se polomila. Z drevesa je padla uradnica Hilda Garibaldijeva, ki si je hotela sama nabrati sliv; hudo se Je poškodovala na nogah in v ramenu. 53-letni Oton Konec iz Maribora je padel v kopalnici iz kadi in si zlomil roko. 66-letm Anton Baumgartner, o katerem smo poročali da so mu vile prodrle glavo, se v bolnišnici ni zavedel in je po kratkem trp-ljanju izdihnil.
Iz Srbije
Proslava princa Evgena v Vršcu. Kakor po vsem Banatu. so v nedeljo tudi v Vršcu slovesno proslaviil spomin princa Evgena. Pred mestno hišo se je zbrala množica nemškega prebivalstva iz mesta in okolice, v povorkah je prišla Hitlerjeva mladina in članice Zveze nemških deklet v starih banatskih nošah. Slavnostni govornik* je očrta! življenje in osebnost prvega velikega nemškega državnega maršala. Govoril je tudi zastopnik vodstva nemške narodnostne skupine.
Zagoneten umor v bolnišnici V neki beograjski bolnišnici je bil izvršen umor, ki je upravičeno vznemiril vso javnost in je beograjski policiji zastavil izredno težko nalogo. K znanemu beograjskemu rentgenologu dr. Zlatarovu je prišla neka pacientka, da ji napravi rentgensko sliko. Komaj pa je pacientka použila preparat, ki je potseben za izvršitev rentgenskega posnetka, je začutila silne bolečine in Je v nekaj minutah umrla. Preiskava je pokazala, da je nesrečnica namesto preparata použila precej krepko dozo arzena. Policija je takoj aretirala dr. Zlatarova, v teku preiskave pa je prišlo na dan, da je neznan človek tik pred rentgenizacijo na zdravnikovi mizi zamenjal preparat in podtaknil arzen. Policija zdaj išče neslanega nenavadnega morilca.
ŠPORT
Dobra vest za mlade plavalce lz Ljubljane
V Ljubljani je biil ustanovljen odbor za športno propagando in ta odbor se jo takoj z mnogo volje lotili dela pod pokroviteljstvom pokrajinskega odbora CONIa.
Odbor si je zastavili nalogo, da bo organizirali propagandna tekmovanja za mladino in tako nadomestil, kjer bo treba, delovanje športnih društev, ki deloma iz neraz-položenja ali neutemeljene privrženosti k starim tradicijam zanemarjajo ta tako važni del športnega življenja in ustvarjanje naraščaja.
Da bodo iz mladinskih vrst zrastli bodoči prvaki, je treba gojiti športne discipline, prav tako pa je tudi neogibno potrebno prirejati športne manifestacije, ki bodo podžigale in izpodbujale mladino. In to je prav za prav naloga odbora za športno propagando. ki bo začel svoje delovanje s plavalno prireditvijo v soboto 29. t. m. ob 17. v kopališču Ilirije.
Spored tega tekmovanja bo obsegal plavalne točke, lahke in kratke ter dostopne vsem dečkom in deklicam brez vsakih obveznosti birokratičnega značaja Podrobnosti sporeda bomo čimprej objavili, te vrstic ce pa naj bedo samo opozorilo na to dobro zamišjeno prireditev, da se bodo mtlad^pla-valci in plavalke, bodisi oni s kopališč na prostem ali pa oni iz bazenov, s tem večjim veseljem pripravljali na bližnja tekmovanja.
Ali je sploh kako športno društvo, ki bi v svojih vrstah ne imelo mladih plavalcev? Gotovo jih imajo vsa. prav tako ona, ki se običajno posvečajo samo nogometu ali atletiki ali kolesarstvu ali veslanju, in gotovo jih bodo zbrali vsi ter poslali na to prireditev.
Pokazati se mora, da je v športnem življenju kljub trenutnim težavam v našem mestu dovolj mladinskega navdušenja in volje za delo.
K slo je staro 125 let
Leta 1817., torej pred 125 leti, je nemški gozd-aT Karel Friderik von Drais poskusil s svojim pTvim kolesom, ki so ga zlobni jeziki označevali kot »strepalnico kosti«, svojo prvo vožnjo na daljavo. Mož je pred tem že štiri leta delal take poskuse bolj na skrivaj, toda še zmerom popravljal in izpopolnjeval svoje vozilo na kolesih. Slednjič se je vendarle ojunačil in krenil na pn o daljšo pot, ki ga je vodila od Mann-heima do Schwetzingena v Južni Nemčiji. Malo jih je bilo takrat, ki so bili tako prepričani o uspehu tega prvega poskusa kakor Drais sam, toda ko je po urah im urah naporne vožnje prispel na cilj, so ga množice sprejele z velikim navdušenjem. Že ta prvi uspeh je dal Draisu pobudo, da je izum svojega kolesa prijavil kot patent, ki mu :e bil res tudi priznan leto dni pozneje (leta* 1818).
Novo prometno sredstvo so ljudje hitro vzljubili in prodaja izdelkov, ki jih je bilo kmalu na razpolago v štirih različnih izdelavah, je šla dobro od rok. Kolesa so prodajali takrat za ceno po 44 do 100 goldinarjev, in sicer se je cena ravnala po tem, ali je bilo vozilo samo za enega, ali pa enega s pomožnim sedežem za sopotnika ali pa po tem, če je imelo vozilo celo po tri ali štiri kolesa. Toda, kakor pri vsaki novi iznajdbi. so se kmalu tudi proti temu novemu vozilu dvignili glasovi kritike. Drais je medtem Vložil vse svoje premoženje v podjetje za izdelovanje koles, toda sčasoma je izgubili vse do zadnjega novčiča in ga je nazadnje doletela enaka žalostna usoda kakor že marsikaterega pozneje slavnega izumitelja. Cas še ni bil zrel za Draisove zamisli in tako je tudi ta veliki učenjak preživel svoja stara leta v največji revščini, zapuščen in pozabljen.
Toda za Draisom so se pojavih pozneje prav tako med Nemci novi ljudje, ki so se tudi posvetili izpopolnitvi cestnega vozila na dveh kolesih, predvsem Filip Moritz Fi-scher. ki je izumil način poganjanja vozila z nogami, in pa njegov sin Friderik ki mu je dal najbolj primerno ležišče in ga tudi preoblikoval v ono visoko obliko, kakršna je bila običajna pri kolesih do zadnjih let preteklega stoletja. Kolo se je pozneje zmerom bolj izpopolnjevalo, najbolj takrat, ko so mu dodali še prosti tek in ga opremili z gumijastimi kolesi. V Nemčiji se uporablja danes preko 20 milijonov koles in tudi po mnogih drugih državah so ta prevozna in prometna sredstva zmerom bolj udomačena. Prav za prav je razširjenost kolesa dandanes tako splošna, da bi si sploh se mogli misliti modernega prometa brez njega.
O atletih, dobrih in vztrajnih
Razen plavalcev in teniških igraiicev so ta mesec najmanj tako agilni tudi športniki 5a tekališčih.
Med številnimi prireditvami na vseh koncih in krajih okrog nas menimo tukaj še
H de Vere Stacpoole:	4
OTOK BISEROV
Roman
Floyd, ki je kdaj pa kdaj vzdignil vesla iz vode, da se oddahne, je strmel v svetle globine, kjer so jate pisanih rib. spremljane od svojih senc, mirno plule preko peščenih leh in koravdnega skalovja. Od časa do časa so videli pasove koravd in troh-nečih halog, ki so se menjavali s pravimi bujno-barvnimi vrtovi. Raki so kobacali sem ter tja, kroglaste meduze, prozorne kakor steklo, so plavale mimo ter se za hip prikazovale v_ odbojni svetlobi, nato pa izginjale kakor prikazni. Van Houten, ki si je bil potisnil svoj stari panama v zatilnik, da bi ga varoval solnčne pripeke, ie bil videti ves zatopljen v opazovanje lagunskega dna; niti besedice in izpregovoril. razen kadar ie bilo treba naznačiti veslaču smer. Izabela, ki je solnce ni motilo, je bila prav tako polna pazljivosti: venomer je strmela v dno, se oglašala samo »Na desno« ali »Na levo«, in, ko je enkrat mahoma zagledala v bleščeči vodi nevarno čer: »Pozor,
stojte!...«	.
Ko sta raziskala severni del tega pasu, ie van Houten velel Floydu, naj vesla proti jugu.
Komaj so bili prispeli v ta konec lagune, ie tovariševo vedenje nenadoma zbudilo Floydovo pozornost. Van Houten, ki je sključen visel nad vodo in se z levico držal za rob čolna, je mahoma
Soldati sovietici catturati da una nostra pattuglla durante un'azione esplorativa nella zona d'operazione delPArmata Italiana in Kussia — Sovjetski vojaki, ki jih je zajela italijanska patrola med izvidno akcijo v operacijskem področju Italijanske vojske v
Rusiji
enkrat zabeležiti obširno propagandno akcijo za pridobitev atletskega naraščaja po Italiji, ki se že nekaj tednov razvija od nedelje do nedelje z geslom »Teki na 100 m«. Ta tekmovanja, ki so privabila na tekališča celo VTSto mladih in do zdaj neznanih talentov, se zdaj bližajo zaključku z več semifinali, medtem ko' bo pravi finale šele 6. septembra v Bielli. Organizatorji so tekmovanje priredili tako, da bo do finala prišlo natančno 36 tekačev. Med do sedaj izbranimi s>e je najbolje odrezal neki Cer-rato iz Napolia, ki je preteke! to progo v odličnem času 10.9.
Elita italijanskih atletov se v teh dnevih mrzlično pripravlja za skorajšnji mednarodni nastop, ki ga bo imela prihodnjo nedeljo s Švico v Curihu. Zadnjo glavno preskušnjo so imeli atletski »kanoni« preteklo nedeljo v Schiu, kjer so nastopili skora; vsi ki bodo morali v nekaj dnevih zastopati italijanske barve na tujem. Med vidnimi izidi tega izbirnega mitinga je treba na prvem mestu omeniti nov rekordni čas srednjeprogaša Lanzia. ki je pretekel progo 1000 m v času 2:23.2. Ostali zmagovalci v posameznih disciplinah so bili: na 100 m Tito 10.8. na 200 m Marjani 22.1. na 110 m z zaprekami Eritale 15.1. na 400 m z zaprekami Fantone 57 sek.. v skoku v višino Campagner 1.90. oh palici Conchi 4.10. met kladiva Sargiano 50.52 (prvak Taddia je zaostal kot drugi s 50.24) in v kopju Drei 56.70 m.
Na Švedskem so imeli miting za državno prvenstvo preteklo soboto in nedeljo. Med glavnimi izid; tega tekmovanja so vredni zabeležbe tile: na 100 m Strandberg 10.8. na 200 m isti 21.8. na 400 m Frantzen 48.6. na 800 m Anderss^Tt 1:51.9. na 1500 m Stan-geT 3:50.6 (2. Anderssom 3:51.4). na 5000 m Hellstrom 14:25.4, na 3000 m z zaprekami Arvidsson 9:01.8. v skoku v višino Liff 1.92, v skoku v daljino Stenquist 7.27. ob palici Ohlsson 4.00. v troskoku Axelsson 14.02. v metu kopja Erickson 68.30. v metu krogle Berg 14.49, v metu diska \VistHn 46 58 in v metu kladiva Erickson 55.09 m.
O čisto posebnem Športnem in atletskem uspehu poročajo v teh dnevih iz M od ene, in siicer v ponos nekega 551etnega, še zmerom krepkega športnika Sole ki se je odpravil na 100 km dolgo pot ne samo po ravnem, temveč tudi visoko v gore obenem ter je to razdaljo prehodil v samo 13 urah in 40 minutah. To pomeni, da je možakar kljub temu, da se bliža že šestemu križu, prekorakali povprečno 7 km na uro in ie pri tem še dospel na višine do 2000 m in preko. To je eden onih primerov, ki zgovorno pričajo, da šport ni koristen samo za mladino, temveč ohranja človeka krepkega in čilega še v pozna leta.
ŠOLSKA RAZLAGA
—	Povej mi, Novak, kaj je to: nevesta?
—	Prosim, to je ženska, ki še nima moškega, a že ve za enega.
SLABO JE RAZUMEL Gospa služabniku:
—	Ivan, drevi pride k nam neki gospod na obisk. Vpričo njega vas bom klicala Žan.
—	Prosim! In kako naj rečem jaz gospodu?
—	Idiot!
—	Kakor ukazujete, prosim.
Iz Hrvatske
Kmečko zborovanje v Zagrebu. Odposlanstva kmečkih organizacij iz vse Hrvatske, ki so se o priliki umetnostnega tedna zbrala v Zagrebu, so se sešla na konferenci, ki ji je prisostvoval tudi trgovinski minister dr. Toth. Konferenca je razpravljala predvsem o pravični razdelitvi živil v novem gospodarskem letu. Zastopniki kmetov so ministra prosili, naj vlada poskrbi, da se bodo uradniki, ki jim je poverjen nakup presežkov žetve, točno držali zakonskih predpisov.
Smrt najstarejšega Petrjnjca. V Petri-nju so pokopali kmetovalca Lovra Malc-viča, ki je bil že v stotem letu in je bil najstarejši petrinjski meščan. Še vse do nedavna je pa.sel živino in opravljal lažja gospodarska dela. Na poslednji poti ga je pospremila velika množica prijateljev in znancev.
Ustanovitev fonda za podpiranje hrvatskih vojnih invalidov. Ministrstvo korpo-racij je ustanovilo Sklad hrvatskih vojnih invalidov, ki mu načeljuje upravni odbor pod nadzorstvom ministra za korporacije. Naloga sklada je, izven državnega proračuna podpirati hrvatske vojne invaliae. V lastnino sklada so prešle vse nepremičnine dosedanjega Narodnega invalidskega fonda, Dom za slepe v Zemunu. državni ortopedski delavnici v Trebinju in v Na-šicah. okrevališče v Crikvenici in sklad bana Jelačiča. Predsednik sklada je zmerom aktiven ali upokojen general, ki ga — kakor tudi ostalih pet članov — na predlog ministra za korporacije v sporazumu z ministrom hrvatskega dom obran-stva imenuje Poglavnik .
Dograditev največje hrvatske džamije. 2e svoj čas smo poročali, da so se pristojna obiastva v Zagrebu odločila, bivši razkošno, moderno grajeni umetnostni paviljon na Trgu Kulina bana v Zagrebu pre-zidati v džamijo, ki bo najlepša na Hrvatskem. Dela pospešeno napredujejo, da bo poslopje še letos lahko izročeno svojemu namenu. Celotna zgradba napravlja vtis mavrskega sloga, v katerem se džamije po navadi grade, uporabljeni pa so tudi hrvatski motivi. Tudi ornamenti po stenah z arabskimi napisi so v starem hrvatskem slogu. Na vsaki strani sta zgrajeni stranski ladji, s čirner je prostor za eno tretjino povečan. Stebri v notranjščini bodo obloženi z zelenim italijanskim mar-morom, okna pa bodo iz svinčeno sivega katedralnega stekla. Mihrab, kakor muslimani imenujejo oltar, bo obložen s 24 karatnimi zlatimi ploščicami, ki bodo okusno okrašene. Na desni strani bo min-bera (velika prižnica), na levi pa mala prižnica (čurs). Galerija, ki bo urejena za muslimanke, ker žene ne smejo skupno z moškimi v cerkev, bo ograjena s hrasto-vino in javorovino, bogato okrašeno z rez-barijami. Sredi stropa bo zgrajena velika železna, s steklom opremljena kupola, izpod katere b0 visel 1000 kg težek svečniK, na njem pa bo gorelo 140 žarnic. V podzemlju bo moderen bazen s tuši, v katerem se bodo verniki pred molitvijo lahko kopali. Poslopje bo imelo centralno kurjavo Poleg džamije bo še mekteb (osnovna šola), muftijski urad in muslimanska knjižnica s čitalnico. Džamija b0 imela t.ri minarete, visoke po 45 metrov, v vsakem minaretu dvigalo. Pred poslopjem bo velik bazen z vodometom, ves trg pa bo tlakovan z braškim kamnom.
Službo dobi
Beseda L OSO. taksa 0.60 za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Gozdnih delavcev
več, za Izsek lesa v mestu potrebujem. Informacije Fr. Kham, Kongresni trg 8. 10976-1
Služkinjo
ki zna kuhati ln vsa gospodinjska dela, sprejmem takoj. Starost nad 25 let. Plača 250 Lir. Vrtnarstvo Kunovar Valentin, Sv. Križ, Ljubljana.	10996-1
Postrežnico
pridno, pošteno, sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	10087-1
Mlado dekle
preprosto, iščem za pomoč v gospodinjstvu. — Naslov v vseh posl. Jutra.	_10985-1
Dekle
veščo kuhe in šivanja (domače stvari) sprejme
trgovska hiša na deželi. Naslov v vseh posl. Jutra.	10982-1
Kuharica
pridna in poštena, za vse, se išče za manjšo družino odraslih oseb. Predstaviti dopoldne. — Naslov v vseh posl. Jutra.	10981-1
Pridno postrežnico
ra vsak dan. event. nekoliko ur dnevno, iščem za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	11001-1
Poklicna perica
izvežbana pri pranju. — išče stranke za pranje perila na domu. Naročila: Mlekarna, Novi trg 1.
10991-2
Klavirsko
harmonika
m k!avir poučuje ip>pa do hitri in osp^jni meuvii. — Pride tudi na >1om. Natlcv v v*-h DoMova'[iie*n Jutra
Lepo stensko aro
špansko steno, ročno sadno stiskalnico, stela-žo, mizo, knjige Wissen und K6nnen, pločevinasto firmo tablo, shramb-no omaro, pisani pult prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10946-6
Kupim
Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dajanle naslova aH za _ šifro L 3.—.
Gramofon in plošče
dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju kupuje in plača najvišje dnevne cene Everest. — Prešernova 44. 10777-7
Kupim lonec
od 20—30 1, ki se her-metično zapre ter ima varnostni zaklop. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lonec«. 11000-7
Kapital
Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Posojilo
dolgoročno, samo večji zneski od 500.000 lir naprej, proti dobremu jamstvu na stanovanjske hiše, trgovska in industrijska podjetja — pre-skrbim. RUDOLF ZORE. LJubljana, Gledališka ul. št. 12.	11005-16
Širite
„JUTRO"
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanle naslova ali zs šifro L 3.—.
2000 Lir
plačam onemu, ki ml odstopi 3 sobno stanovanje s kopalnico, v centru mesta, proti ev. zamenjavi garconiere s kopalnico in predsobo v centru. Ponudbe pod »Prilika« na ogl. odd. Jutra 10951-21a
beseda L 0.60. taksa 0.60. r& dajanle naslova ali zs šifro L 3.—.
Strešno lepenko
domačega izdelka, vse
debelosti, dobavlja Jos. R. Puh. Ljubljana, Gradaška ulica 22. telefon 25-13.
113-6
Jedilno orodje
kompletno, novo, alpa-ka-siebro. za 6 oseb, — prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10980-6
Prodam
majhen železen štedilnik. malo rabljen ln skoraj nove ženske čevlje štev. 36"«. Vprašati Židovska ulica 3-III.
11006-6
Eno ali dvosobno
stanovanje i 29~ oktr~i3
Sobe išče
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za iifro L 3.—.
Opremljeno sobo
lepo, z uporabo kopalnice, za dve osebi, — iščem v bližini komisariata. Ponudbe pod »Zakonca« na ogl. odd. Jutra.	10979-23a
Mlad zakonski par
išče opremljeno stanovanje, eventuelno sobo, kjer bi se lahko kuhalo na elektriko. Ponudbe pod »V stalni službi« na ogl. odd. Jutra. 10995-23a
Sobo
prazno ali opremljeno, s posebnim vbodom, v centru, išče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa soba«.	11007-23a
WL2233211
Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Dve kozi
dobri mlekarlcl z ne manj kot 2 litra mleka dnevno, kupim. Po možnosti »Sanske« pasme. — Naslov v vseh posl. Jutra.	10953-27
Kokoška fazanka
rumena, malo progasta. Je bila vzeta 19. 8. na dvorišču Kolodvorska 35. Kdor bi kaj vedel o nji dobi nagrado. 10992-27
Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali zs šifro L 3.—.
Pisalni stroj
nemški. »Continental«. »Torpedo« in »Ideal«, proda »Torpedo«, Miklošičeva 18.
10S63-29
Mizarsko strojno orodje
Pisalni stroj
skoraj nov, predvojno blago, znamke Halda, pisarniški format lepe črke, ital. pisava, ugodno prodam. RUDOLF ZORE, LJubljana, Gledališka ul. št. 12.	11004-29
Izgubljeno
Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Živilska izkaznica
dodatna, osebna, se Je našla. Dobi se Jo v ogl. odd. Jutra. 10998-28
Obrt
Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Za tvrdko
Franc Heuffel
splošno pečarstvo. se sprejemajo vsa naročila v restavraciji Figovec pri blagajničarki. — Prosim stranke, da se poslužujejo tega naslova.
10959-30
Dopisi

Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
za rezkar, kakor tudi sanke gornjega ležišča itd. proda Ileršič, Cesta 10983-29
Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku
A-tene, Brezplačno, Bodočnost 52. Blagajna, Cel dan odsotna, Cista in varčna. Dobro plačilo. Diskrecija 40, Dogovor, Damsko kolo, Državni, Dobro ohranjeno, Dve osebi, Dobra kupčija, Edinstvena prilika. Gospodinja. Gradbeni material, Hipoteka 70.000 Hipoteka 50.000 lir, Hipoteka, Idealna lega. Kupim. Kmečka. Ljubljana, Lasan, Nadarjen, Nizka cena. Ohranjen, osamljen, Poštena 22, Planino. Pozneje cela vila, Potrebujem denar. Potrebno 1500 lir, Res udobno, Resen in pošten kupec, Skupna eksistenca, Stanovanje, Singer, Samo brezhibno. Vesten. Vlaga, Vrtača 12, Zelo dobro ohranjen. Zidan.
išče mirna stranka dveh oseb za 1. sept. ali pozneje. Ponudbe pod -Točen plačnik 666« na cgl. odd. Jutra. 11003-21a
Sobo odda
Beseda L 0.60. laKsa 0.60 za dajanje naslova ali zs __šifro L 3.—.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom. 1 ali 2 posteljama, oddam lahko tudi takoj. Spod. Šiška, čern«tova 31-1.
10997-23
Opremljeno sobo
lepo. sonSno. z dvema posteljama, uporabo kopalnice, oddam boljšim osebam. Istotam oddam sobo ves dan odsotni gospodični. Sv. Petra c. 41.
10988-23
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Branko Hlavaty, Zagreb Elisabeth Wantzl von Rainhofen,
Reichenburg
poročena /-agreb, S VIII. 1942
aDaaonnonDDaoaoannnnoaiicnoiiiD
Sušilnico za saSje
in zelenjavo, prirejeno za vsak štedilnik, brez posebnih stroškov kurjave, dobite pri »JUGOPATENT« (poleg Figovca)
Cena Lir 155."


ZAHVALA
za premnoge ustne in pismene izraze in dokaze iskrenega sočutja, ki sam jih prejela ob težki izgubi moje ljubljene sestre
JERICE ZEMLJANOVE
ravnateljice gospod, šole Mladika v pok.
Posebno zahvalo izrekam g. prof. dr. Lavriču, ki ji je tešil s svojo gioboko čustvenostjo, nežnim razumevanjem in z izredno ljubeznivostjo njeno bridko trpljenje in ji dal tudi duševne utehe in tolažbe. Nadalje se zahvaljujem šefu klinike g. dr. Lušickemu. gospe dr. Merljakovi, gospodoma domačima zdravnikoma Leonišča dr. Cadežu in dr. Polanjšku, g. svetniku dr. Rusu za njegove prijateljske obiske, čč. sestram Leonišča za skrbno in požrtvo-vaino postrežbo in nego v bolezni, g. prof. dr. Kotniku za tolažbo sv. vere, prečastiti duhovščini sv. Cirila in Metoda, zavetišču Lichtenthurnovega zavoda gospe Micki Grošljevi za njen v srce segajoči nagrobni govor, gg. profesorjem mestnega liceja in zastopnikom raznih društev, posebno pa vsem njenim ljubim prijateljicam, tovarišicam, prijateljem, znankam in znancem, njenim dragim nekdanjim gojenkam za veliko skrb v bolezni in ob smrti, za vse poklonjeno krasno cvetje, spremstvo na njeni zadnji poti ter izraza
res iskrenega sočutja.
Vsem skupaj in vsakemu posebej najsrčnejša hvala.
Bog plačaj!
V LJUBLJANI, 20. avgusta 1942.
FRANCKA ZEMLJANOVA, sestra.
odreven&l. Mišice na vratu so mu čudno nabreknile, roka se mu je skrčila, kakor bi hotela zdrobiti leseno oporo.
Nato se je z glasnim vzkrikom obrnil.
»Ostrige! Na tone ostrig — to pomeni bisere. Bogastvo, bogme!«
Floyd, nič manj razburjen od Van Houtena. ie vzdignil vesla in pogledal v vodo.
Bogastvo se zavija v raznovrstne oblike, toda najodurnejša izmed vseh so ostrige. Kakor daleč je segalo oko, na desni in na levi, spredaj in zadaj, je bilo dno ena sama naselbina ostrig; vsa lepota koravd je bila izginila, in voda ie bila očitno zapuščena tudi od pisanih rib, ki so se raiši držale v globljem delu lagune.
»Veslajte,« je rekel Van Houten; »da vidimo, kako daleč sega.«
Floyd je znova spustil vesla v vodo, in čoln je zdrčal naprej proti jugu.
Van Houten ie bil imel prav, ko ie rekel: »Na tone ostrig«. Enourno raziskovanie ie pokazalo, da ie ves iužni pas tega konca lagune pokrit z mehkužci. Bile so tri glavne naselbine, ločene med seboj po koravdnih grebenih: na milijone in na milijone ostrig, na tone in na tone biserne matice; a zgolj na oko ni mogel nihče presoditi, kako je z biseri.
Ko ie bil ogled končan, so pristali na peščini, se skrili pred solncem v senco maihnega gozdiča artovih in puro vi h dreves ter se lotili brašna, ki
so ga imeli s seboj.
Na drugi strani lagune so videli svoje taborišče s šotorom, razbitino jadrnice in vrzel v klečevju,
vse to na siniem ozadiu. onkraj vrzeli pa kos velikega Pacifika in reso bisernatega oblaka na obzoriu.
»Nu.« ie rekel Van Houten, ko so končavali obed, »ostrige so tu, vprašanie ie le, kako prideva do njih; delavcev nama manjka. Seveda bova izkoristila naidišča, kolikor se bo le dalo: toda za resno delo potrebujeva dvajset mož. in teh si moreva priskrbeti, ne da bi zaupala skrivnost drugim ljudem. Prej ali slei mora pripluti tod mimo kakšna ladia. ki naiu vzame s seboi. Nu, če se to zgodi, morava drseti iezik za zobmi. Najin namen bo. da prideva v San Francisco ali Sydney, tam pa dobiva kakega petičnika. da ustanovimo maih-no delniško družbo. To bo seveda znatno zmani-šalo najine dobičke, kaiti tisti človek bo terial £ase vsai polovico... a kaj hočeva?«
»Nič ne moreva,« ie rekel Floyd. »Brez delavcev se ne moreva ganiti, in tudi ti nama ne bi nič pomagali brez ladje. Odprava v San Francisco ali Sydney bo mnogo stala, in prepričana sva lahko, da bo hotel špekulant, ki bo vtaknil denar v takšno podietje. sam pogoltniti levji delež zaslužka.«
»Preden mu odkriieva. za kai sre, nama mora podpisati pogodbo, s katero spreime najine pogoje: potlei pa naj, če bo treba, pištola skrbi za to, da iih bo spoštoval. Na zakone se zanesem le tedaj, kadar jih podpisa dober pihalnik.«
Ta čas, ko ie Van Houten govoril, ie Floyd opazoval niegov profil, ki se je risal proti nebu, ter prvič opazil stlačeno obliko podočnic in kratkost razdalje od nosu do brade.
V besedah in vedenju je bil Van Houten zelo miren človek; hkratu pa je imel v sebi neko samozavest in odločnost, ki sta pričali o silni volii; m ta mah se ie zazdel Floydu ves izpremenien, kakor bi bila misel, da se utegne kdo polakom-niti njunega zaklada, do dobrega zdramila niego-vo pravo bistvo: v obraz ie bil s strani podoben uiedi, in v njegovem glasu je zvenelo nekaj obupnega. pripravljenega na vse.
»Vsekako nima smisla delati načrte, dokler ne veva, kako in kaj,« je rekel Floyd. »Urediva neposredno plat stvari: najprej ie treba dobiti iz lagune nekai ostrig, ki iih pustiva zgniti na soln-cu, da vidiva, ali imajo bisere v sebi; krai se mi zdi za takšno delo močno pripraven. Zamislite si, da priplove v laguno tuja ladja: tej peščini se ne more približati na več kot eno miljo, ker je voda preplitka, in tako tudi ne more nihče videti, kaj delava. Predlagam, da ostaneva v starem taborišču pri razbitini in se vsak dan s čolnom voziva semkaj na delo. Izabelo lahko pustiva v taborišču /a stražo; če opazi kako ladjo, naj nam da znamenje s tem. da zakuri ogenj.c
»Predlog je pameten,« je odvrnil Van Houten, ki se je bil ta čas opametoval. »Kar iutri se spraviva na delo, a zdaj se vrnimo v taborišče. Napraviti moram kopalo. Rekel sem vam že, da razumem precej mehanike. V svojem življenju sem se ukvarjal z vsem mogočim. Nekoč sem celo izdajal list: pisal sem skoraj vse sam, od stolpca^ za pesmi pa do oglasov. Da sem imel mirnejše življenje, bi bil gotovo tudi začel pisati knjige.«
Urejuje Davorin Ravljen — ladaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno
tiskarno d. d. kot tiakarnarja; Fran Jeran. - Za inaeratni del je odgovoren Itfibomir VolUL - V* t Ljubljani.