3Z. Stnllki. I MMIflri, i tMk. II. (Ml XLVII. telo. »Slovenski Narod* velja ▼ LjBblfam na dom dostavljen: relo leto naprej .... K 24-— po! leta m ..... • 12-— letrt leta m »ti- — na mesec „ • 2>— v upravništvu pjejeman celo leto naprej pol leta „ ,etit leta n na mesec K 22*- . H*- 9 5\S0 . 1 Dopisi naj se lrankiiajo. Rokopisi :>e ne vračajo. Grednlstvo: Knaflova milom it. 5 i\ pritličju levo,) Motom ftt 34. M« m loaerati veljajo: peterostoptia petit vrsta x.a enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat p« 12 %irt Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri već jih insercijali po dogovoru. L'piavoiSUu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratj i. t. d., to je administrativne stvari. —— PosameiM številka velja 10 vi neti« v. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Neronam fiokarma« telefon it. Sf. .Slovenski Narod' vel]a za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej . K 25*— pol leta četrt leta m na mesec « 13 — 650 230 za Nemčijo: celo leto naprej . . , K 30*—' za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .... K 35,— Vprašujem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UoravnlStvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova n!ica št. 5, telefon sL $5» Kova balhansha zveza. Dlia|, 9. februarja. Z ruske strani se poroča, da se vršijo sedaj v Bukarešti zaključna pogajanja o novi balkanski konfedc-aciji, ki bo obsegala Srbijo. Grško in Romunijo. Na romunskem dvoru se nahajata oba na jod lične jsa balkanska diplomata Pašić in Venize-los. Oba sta prispela iz Peterburga, kjer sta se v dolgih konferencah j>o-svetovala z ruskimi državniki. Nerusko časopisje smatra, da gre za novo opasno akcijo ofenzivnega značaja, za balkansko zvezo, ki da je v prvi vrsti naperjena proti Avstriji, češ Rusija se čim dalje očividuejše pripravlja na sovražne udarce proti habsburški monarhiji in proti trozve-zi. Entrevuja balkanskih državnikov zasluži brez obzira na strah, ki ga čuti nemška javnost, gotovo največ-pozornost. Oči celega političnega sveta so danes uprte v romunsko .\:vno mesto in vprašanje po vsebini in uspehu peterburških in bukare->kih konferenc ic evropejsko. Naše informacije, ki smo jih dobili iz krogov balkanske diplomacije, potrjujejo, da gre v Bukarešti za I »snovanje ožje zveze meJ Srbijo, vjrško in Romunijo. Značaj te zveze pa se krivo pojmuje. Bukareški dogovori nimajo nikake agresivne tendence temveč so predvsem konservativnega značaja. Vse tri imenovale države imajo veliki interes na :em. da ostanejo določbe bukareške-ga miru za vedno nedotaknjene. Ta bukareška pogajanja imajo torej predvsem namen, ugotoviti potrebne konsekvence. ki bi izvirale iz morebitnih poskusov od tretje strani proti integriteti bukareškega miru ter prevrati dolžnosti, ki bi za vsakega ;zmed kompaciseentov v tem slučaju nastale. Tozadevni dogovor je to-rej zgolj defenzivnega značaja, ter ni i aperjen proti nikomur, kdor je napram bukareškemu traktatu lojalen. Torei tudi proti Turčiji in Bolgariji i , ako so ti dve državi odrečete '»nim avanturskim načrtom, ki jih go-0 gotovi krogi v Carigradu in v Sofiji Napačno bi bilo tudi mnenje, da pomenja srbsko - grško - romun- LISTEK. Kristalni zamašek. Roman. Francoski spisal M. L e b 1 a n c. (Dalje.) Lupin je krenil proti zavesi in jo fe že odmaknil, ko so se naenkrat štiri korake na levi strani odprla vrata in se je prikazala glava smrtno-bledega moža s prestrašenimi očmi. — Na pomoč! Morilci! je kričal na ves glas in naglo planil nazaj v sobo. — To je Leonard, služabnik, je zaklical Gilbert. — Če bo uganjal sitnosti, ga pobijem, je renčal Vaucherav. — Ti nas boš v miru pustil. Vau-cberay, eh? je ukazal Lupin in je hitel za služabnikom. Prišel je najprej v jedilnico, kjer io bili okrog svetilke še krožniki in buteljka na mizi, in potem našel Leoparda v mali sobi, kjer se je zaman trudil, odpreti okno. — Ne gani se, dečko! Nobenih sal . . . Ah, hudobnež! Videč, da se je služabnik z dvig-ueno roko obrnil proti njemu, se je Lupin vrgel na tla. V polutemi male sobice so zadoneli trije streli, potem ska ententa nekak odgovor na tajno bolgarsko - turško alijauco, o kateri sc je v zadnjem času mnogo govorilo. Taka alijanca ne obstoja in ako-ravno kaže sedanji bolgarski kabinet \ splošnem precei malo politične uvidljivosti in treznosti, je vendar izključen'), da bi bil sklenil s Turčijo ofenzivno z\ ezo. ki bi ogrožala koncem koncev * prvi vrsti - Bolgarijo Bana Na dvu^i strani pa vedo tudi turški državniki položaj gotovo dobro presoditi. Notranje razmere v Bolgariji so popolnoma neurejene, annado bo treba reorganizirati, gospodarsko stanje ic žalostno, finance obupne, kabinet Radoslavov je od danes do jutri: v teh razmerah Bolgarija ni nikaka koristna zaveznica, ni. kakor pravi Nemec. biindnis-faliig . — Turško - bolgarska ofenzivna konvencija naperjena proti ostalim balkanskim državam torej ne eksistira. Pač pa obstojijo dogovori med mladoturškimi in macedoboi-garskimi krogi, ki merijo na to. izzvati spomladi v Makedoniji obširno revolucionarno gibanje. Ti dogovori so bili sklenjeni z vednostjo sedanje bolgarske in turške vlade, ki bodete to skupno turško - bolgarsko »privatno* akcijo gotovo tudi podpi-• 1 . Tako Srbila, kakor tudi Grška pa imate sredtev dovolj na razpolago, da zatrete oziroma uničite take in podobne načrte v »lastnem delokrogu . Ze iz vsega tega je razvidno, da nastajajoča zveza med Srbijo, (irsko in Romunijo nima niti neposrednih defenzivnih ciljev ter jc. če smemo rabiti ta izraz, zavarovalna družba za \ zdržanje sedanjega statusa quo na Balkanu. V enem oziru gredo dogovori morda preko tega principa. Usoda Turčije jc negotova in bolj. kakor kdaj je računati glede nje na razne eventualnosti. Napram tem eventual-nostim je seveda treba zavzeti pravočasno stališče, ker je naravno, da sc balkanske države v slučaju poloma na Turškem ne morejo in ne smejo zadovoljiti z vlogo mirnega in neinteresiranega opazovalca. Pripomniti je, da ostane ! žganji vedno ra prosto, da se pr. druži zvezi, v kateri se bodo bnfleans krščanske države na temelju med jboj-no priznane in garantirane inu rite- te lahko .svobodno gospodarsko in kulturno razvijale. Nova balkansku zveza ne nume-ra\ a biti le politična alijanca. Med posameznimi balkanskimi državami eksistirajo mnogi skupni gospodarski interesi in mnoga gospodarska vpiu-šanja se bodo dala z utrditvijo med-sebojnih prijateljskih odnošajev jako ■UHpino reški Nc fe politična, temveč tudi gospodarska samostojnost krščanskega Balkana bo boljše, kakor dosedaj zasigurana. Balkanske države potrebujejo po tolikih naporih in žrtvah mirnega razvoja. Povečate so svoja ozemlja in si naprtile veli-kansko nalogo svoje teritorijalne pridobitve politično, gospodarsko in kulturno asimilirati. To ne gre čez noč, za to je treba dolgili let. Ze iz tega dejstva ic razvidna nesmiselnost trditev, da gre pri novi balkanski zvezi za kake agresivne politične akcije, ali pa celo za Avstriji sovražno in monarhijo ogrožaiočo konfederacijo. Eno pa je res: Balkan se vedno bolj ovobojuje tutorstva evropejske diplomacije ter zeli upravljati svoje zadeve tako, kakor smatra to za sebe koristno. Evropejske velesile se morajo s tem dejstvom sprijazniti, njihovi nekdanii varovanci so pač odrasli. Postali so polnoletni. Položaj koroških Slovencev. Velike so krivice, ki se gode koroškim Slovencem. Mada jim ie nasprotna in krči na vseh koncih njihove pravice. Nemci jih zatirajo i:i šola jih raznaroduie. V mnogih slovenskih občinah nimajo nič veljave, ker je vsa moč v rokah nekaterih posameznih nasprotnikov, v deželnem zboru ne štejejo nič slovenski jezik ni deležen pristoječe mu ravnopravnosti in to deluje vse sknpaj, da se slovensko ozemlje vse boij krči in da zadobivalo Nemci čedalje večjo moč nad Slovenci. Samo kdor hoče javnost varati, bo prikrival, da Slovenstvo na Koroškem nazaduje. A tako ni bilo vedno. Časih je Slovenstvo tudi na Koroškem dosti krepko napredovalo in si pridobivalo pravic, a da je prišlo do »buta, to je zakrivila klerikalna politika. Svoje dni je bilo na Koroškem dosti živahno narodno življenje. Na taborih, shodih, zborovanjih, v društvih — povsod je bilo krepko delo za probujo naroda. To delo ni bilo svobodomiselno, a tudi ni bilo klerikalno, dosezalo je pa v narodnem oziru lepe uspehe in stvarjalo prve pogoje boljše*prihodujosti. Temu ie naredila konec klerikalna politika. Zanesena je bila s Kranjskega in je s podporo velikega lopova, nemškega škofa Kalina, v kratkem času zadušila narodno gibanje. Naj kdo reče kar hoče: bridka resnica je. da je klerikalizam med koroškimi Slovenci potisnil narodno misel na stran in porabil narodno gibanje za gonilo na klerikalni mlin. Ponehalo jc vse delo za narodno stvar in začelo se je delo zj klerikalno stvar, kar je mnogo najboljših slovenskih ljudi pregnalo v nemški tabor in je Nemce navdalo s posebno mržnjo do Slovencev. Naravnost katastrofalno pa ie vplivalo na koroške Slovence, da so jih kranjski klerikalci pri državno-zborski volilni reformi sramotno izdali. Klerikalci so pri tisti priliki izdali in pahnili pod nemški nož ogromen del slovenskega prebivalstva in \ največji meri oškodovali koroške Slovence, Nemci bi še v sto letih ne bili dosegli take moči nad koroškimi Slovenci, kakor so jo dosegli pri volilni reformi, ko so jih kranjski klerikalci ministrskemu predsedniku prodali. Nekaj nevolje ic to iiifemalno izdajstvo pač provzročilo med koroškimi Slovenci, a nc toliko, kakor bi bilo pričakovati. Narodna misel je bila že tako potlačena, da so si klerikalni koroški prvaki pomagali z malim markiranjem svoje nevolje, toliko da so javnost potolažili, sicer pa je ostala koroška politika slej kakor prej dekla kranjskega klerikalizma. Pred mnogimi leti je eden najvplivnejših voditeljev koroških Slovencev, monsignor Podgorc cinično izjavil, da so v narodnem oziru koroški Slovenci itak izgubljeni in da jc zanje glavna stvar vera. Torej: klerikalizem je prvo. vse drugo nc šteje nič. Tega se tudi drže koroški voditelji. Kaj so klerikalci, ki imajo vendar neomejen vpliv na koroške Slo- vence? Ničesar, absolutno ničesar. Slovenstvo nazaduje, čedalje več slovenskih ljudi se potaplja v nemškem morju, čedalje bolj se krči meja, čedalje bolj narašča veljava nemških naseljencev v slovenskih krajih. Klerikalci se pa sploh vsemu temu resno ne upirajo. Naprednjaki nimajo nič vpliva na Koroškem. Napredne inteligence, prepotene nacijonalnega duha, tam sploh ni, kvečjemu kak posameznik, ki pa seveda nima nič vpliva in ni v stanu kaj storiti. Napredno časopisje ne prihaja na Koroško, ljudskih knjižnic, narodnih društev itd. je bore malo. Vse ima klerikalizem v rokah, ne stori pa ničesar, ker neče nič storiti, ker mu je narodna stvar le maska, glavno pa mu je klerikalsfvo. Vendar pa slovenski naprednjaki več storili za? koroške Slovence, kakor vsi klerikalci. Ciril - Metodova družba je zgradila in vzdržavala dolgo let šolo pri Velikovcu. kjer so podučevale nune tako. da tega že več ni bilo mogoče gledati. Navzlic velikanskim žrtvam za to šolo, so pa koroški klerikalci na najgrši način riivali proti Ciril - Metodovi družbi in župnik Treiber, ki je bil nadzornik Ciril - Metodove šole. je nastopil proti družbi, kakor le more podel j klerikalec. Na siljenje koroških klerikalcev je družba sv. Cirila in Metoda izročila šolo koroški šolski družbi. Ta vodi zdaj tisto šolo in za to klerikalno šolo prispeva Ciril - Metodova družba še danes znatne vsote, dasi' nima nobene dolžnosti za to in bi lahko rekla, naj klerikalci sami vzdržujejo svojo šolo. Ciril - Metodova družba stori za slovensko šolstvo ogromno mnogo, med tem ko ves klerikalizem, ki se valja v denarju, še toliko ne žrtvuje, da bi brez naprednega denarja mogel vzdržavati nunsko šolo v Velikovcu. In spričo takih razmer sc upajo klerikalci svojo »Stražo-, ki ni vredna, da se le imenuje, primerjati s Ciril - Metodovo družbo. Klerikalci imajo vso moč in vso oblast nad koroškimi Slovenci in odgovorni so za vse, kar se godi na Koroškem. Dolžnost klerikalcev je, braniti pravice koroških Slovencev, jim poskrbeti, kar je od lastne požrtvovalnosti odvisno in jim izvoje- je služabnik omahnil in padel. Lupin ga je bil za noge potegnil in podrl; td mu je orožje in ga zagrabil za vrat. Vražji človek, se jc jezil . . . Malo je manjkalo, da me ni zadel . . . Vaucherav. zveži mi tega gospoda. Posvetil je z žepno svetilko služabniku v obraz in se porogljivo zasmejal. — Lep gospod to ravno ni . . . Tvoja vest najbrže ni posebno čista. Leonard: no. za slugo poslanca Dati-brecqa že gre___ Si-li gotov Vaucherav? Tu ne bi rad splesni!. — Nobene nevarnosti, patron, je deial Oilbert. — Ah! Ali res? Iti streli? Kaj misliš, da se ti ne slišijo? — To je popolnoma nemogoče. — Nič za to! Treba je hitro delati. Vaucherav, vzemi svetilko in idi-mo gor. Prijel je (jilberta za roko in ga vlekel s seboj v prvo nadstropje. — Norec! Tako si se torej informiral? Ali nisem imel prav s svojo nezaupnostjo? — Lejte, patron, jaz nisem mogel vedeti, da premeni svoj načrt in se vrne na obed. — Kdor ima čast ropati ljudi, mora vse vedeti. Pasja dlaka, z Vau-cheravem in s teboj se da delati . . . Vidva pa znata . .. Pogled na pohištvo v prvem nadstropju je Lupina pomiril in začel je jc ogledovati z zadovoljstvom ljubitelja, ki si hoče privoščiti nekaj lepih umotvorov. — Vraga! Malo je stvari, a te so klasne. Ta ljudski zastopnik ima okus . . . Štirje Aubusson-iotelii . . . pisalna miza, stavim, da jo je izdelal Percier-Fontaine . . . dve uloženi deli Ooutheresovi... en pristni Frago-nard in en ponarejeni Nathier, ki bi ga kak ameriški milijardar kar požrl . . . Izkratka. pravo premoženje. Pa so na svetu slabovoljneži. ki trde, da tii nič pristnega več dobiti. Bedaki! Naj store tako kakor jaz. Nui iščejo! Po naročilu in navodilu Lupina sta Gilbert in \aneheray začela metodično odnašati najlepše pohištvo. Tekom pol ure jc bil prvi čoln napolnjen; Grognard in Lc Ballu sta bila poslana naprej, da preneseta pohištvo na avtomobil. Lupin je nadzoroval njiju odhod. Vrnivšemu se v hišo se je zdelo, da sliši iz male sobice govorjenje. Stopil je v sobico. Leonard je bil sam; ležal jc na trebuhu in imel roki zvezani na hrbtu. — Ti torej renčiš, zaupanja vredni služabnik? Nikar se ne razburjaj! Skoraj bomo gotovi. Samo če bi ti glasneje kričal, bi moral kaj strožjega odrediti. — Ali ljubiš hruško iz cunj v ustih? Potlačili ti bomo eno, zaradi smrtnega straha ... V trenotku, ko je šel Lupin v prvo nadstropje, je novic slišal go- vorjenje. Poslušal je in razločil s hri-pavim plahim glasom izgovorjene besede, ki so brez dvoma prihajale iz sobice. — Na pomoč ... Razbojniki... Na pomoč . .. Umorili me bodo — Obvestite komisarja... — Ta dobri dedec je popolnoma neumen, je mrmral Lupin. Vraga! ... Ob deveti uri zvečer nadlegovati po-liciio . . . indiskrecija! Lotil se je zopet dela. To je trajalo dlje. kakor je mislil, kajti v omarah so našli drobne stvari, katerih vrednosti ni bilo podcenjevati, na drugi strani pa sta Gilbert in Vaucherav delala tako natančno, da je postal Lupin slabovoljen. Končno ga je minilo potrpljenje. — Bosti! je ukazal. Zaradi tistih malenkosti, ki ostanejo tu, si nc damo pokvariti podjetja. Jaz grem v čoln. Nahajali so se takrat na bregu vode in Lupin je šel no stopnicah vzdol. Gilbert ga je zadržal. — Poslušajte patron ... gre se le za pet minut še ... nič več. — A čemu, za vraga? — Zaradi... Slišali smo o neki relikviji... stvar je čudovita ... — Torej? — Ni je bilo dobiti... Zdaj mislim na ono sobico... Tam je omara z velikimi ključavnicami... saj razumete, da ne moreva ... Gilbert se je napotil v hišo, Vaucherav je hitel za njim. — Deset minut, niti ene več, je za njima klical Lupin. V desetih minutah odrinem. A minulo je deset minut, čakati je pa moral še vedno. Pogledal je na uro. — En četrt na deset... to je že blaznost, si je rekel. Vrh tega se je spomnil, da sta se Gilbert in Vaucherav ves čas tega dela čudno vedla, da se nista nikdar ločila in drug drugega nadzorovala. Kaj neki se godi? Lupin se je neslišno vrnil v hišo. Gnal ga jc menir, ki si ga ni mogel raztolmačiti. Obenem je slišal zamolkel ropot, ki je donel od Enghiena in prihajal vse bližje... Gotovo še-talci... Zažv ižgal je živo in pohitel proti glavni ograji, da pregleda ulico. A v trenotku, ko je odprl vrata, je za-donel strel in sledil mu je bolesten krik. Tekel je nazaj, hitel okrog hiše, skočil po stopnicah in planil v jedilnico. — Tisoč vragov, kaj vendar tu počenjata ? Gilbert in Vaucherav sta se besno premetavala po tleh in srdito kričala. Njiju obleka je bila vsa krvava. Lupin je priskočil. A že je Gilbert spravil svojega nasprotnika podse in mu iztrgal iz rok stvar, ki je Lupin ni utegnil spoznati. Vaucherav, kateremu jc iz prizadete rane na rami tekla kri, se je onesvestil. (Dalje priaoanjlO vati. kar se da dobiti od države. 1 oda — kaj vidimo? Na narodnem polju ne store klerikalci ničesar in za narodne stvari tudi nič ne store. Nemška knjiga o koroškem vilajetu, ki so jo izdali koroški Slovenci, razodeva z žalostno jasnostjo, da je koroškim Slovencem prava naloga, dajati rimski cerkvi oporo za njen boj zoper los von Rom — ki vendar Slovence prav nič ne briga — narodnostna stvar pa je postranskega pomena. Podgorcev, pred leti storjen izrek je še danes vodilno načelo za slovensko politiko na Koroškem. Sem in tam se klerikalci v državnem zboru malo splaše in se navidezno zavzameio za narodne pravice koroških Slovencev. Toda to ni nikakor resno mišljeno, to ie vedno le taktičen manever in prava profanacija narodnih potreb koroških Slovencev. Klerikalci se spomnijo koroških Slovencev vedno ie tedaj, kadar so z vlado v kakem navskrižju in hočejo vladi kako sitnost napraviti, drugače pa nikoli. Kako neresno je vse to početje, se najbolje spozna iz tega. da klerikalnim besedam zaradi koroških razmer ni sledilo še nikdar nobeno dejanje. Lahko bi %ili klerikalci že marsikaj dosegli, a namesto da bi kaj zahtevali za koroške Slovence, so se raje dali potolažiti z drugimi koncesijami za klerikalno stranko na Kranjskem. Sicer pa kaže Jarčev slučaj, koliko je klerikalcem v resnici mar za koroške Slovence. Kar je storil Jarc, to je ne le neumna, ampak tudi grda politična Jumparija, s katero je Nemcem in vladi potisnil dragoceno orožje v roke in žal se je bati, da bodo morali za to klerikalno lumparijo in neumnost trpeti koroški Slovenci. Položaj koroških Slovencev ie nadvse obupen. Najhujše pa je pri tem, da klerikalci samo javnost slepijo s svojo vnemo za koroške Slovence. Vso moč imajo nad njimi, pa jih samo brezvestno izkoriščajo za svoje temne namene. Kaj čuda. če vse hira in gineva in bati se je najhujšega. Od volilne reforme, tega spomenika najinfamnejšega narodnega izdajstva, kar se jih je kdaj zgodilo nemasčevanih. je propadanje ra-pidno in nobene moči ni, ki bi to mogla ustaviti... Bojimo se, da bomo le prezgodaj čitali v zgodovini: Koroški Slovenci so umrli: ubil jih je brezdomovinski klerikalizem. ki je odvrnil njihove moči od narodnih ciljev, ki je vse razdrl in zapravil, kar so že imeli in njihove duše napolnil s strupom. _ flibaniia. Princ VVied se je že začel voziti po Evropi. Če dela to. kakor oni mož, ki je segal z desnico v levi žep, mu privoščimo to veselje. Samo škoda bi bilo. če bi ga zgrešila deputacija, ki mu jo hoče poslati njegova bodoča domovina. Imena mož, ki bodo prišli iz centralne Albanije k princu Wiedu, so že objavljena. Valono bo zastopal Jusuf Kanina. Berat: Elias beg, Vrioni in Gumurteka. Argvro-kastron: Ekrem beg, Libohovo in dr. Coleka. Korico: Abdul beg. Mappi beg in dr. Adamidi ali pa dr. Turtulis. Vsega skupaj pa bo 20 mož. Kakor vidimo, stopajo na svetovno pozori-šče možje, katerili imena si bomo težko zapomnili. Med tem pa v južni Albaniji še vedno pokajo puške. Grki so bombardirali vasi Boleno in Poro. Mnogo ljudi je bilo ubitih, zato bodo sklicali v Valono protestno zborovanje proti streljanju Grkov. Balkonska zveza. V Bukarešti so se morda v tem trenutku izvršili že zelo važni dogodki. Srbski, grški in romunski ministrski predsednik so se sestali, da se posvetujejo o medsebojnih odno-šajih balkanskih držav. Pašić,Venize-los in Bratianu so možje, na katere se danes ozira ves Balkan z upanjem, da se jim bo posrečilo veliko delo, ki izključuje v bodočnosti vsake homatije na Balkanu. Usoda Balkanske zveze se odloča v Bukarešti. Ta zveza pa bo imela poleg obrambnega značaja še tudi namen gospodarsko zbližati balkanske države. Zlasti gre pri tej zvezi v gospodarskem oziru za to, da se odpro grška pristanišča srbski in romunski trgovini. Kar se tiče splošnega položaja in razpoloženja na Balkanu, so najbolj karakteristične besede srbskega poslanika na Dunaju Jovanovića, ki se je izrazil sledeče: Srbija želi na vse strani miru in se veseli, da vidi povsod enako stremljenje. Srbsko oboroževanje in pripravljanje srbske armade ne stoji s tem v protislovju in tega tudi ni mogoče smatrati za izzivanje, zlasti zato ne, ker delajo isto vse sosedne države. Enakega mnenja so tudi v Rusiji, ki je bila Srbiji za časa balkanske krize trdna opora. Srbsko - ruske trgovinske zveze so bile deski trdne in ozke. Pasić ie brez dvoma tudi o tem govoril v Pe-trogradu. Da je bil grški ministrski predsednik istočasno v Petrogradn, je samo slučaj (?). Govorilo se je, da gre za ustanovitev nove balkanske zveze, v kateri naj bi bila tudi Bolgarska. Prezgodno pa bi bik) sedaj o taki možnosti tudi samo govoriti. Eno pa je mogoče že danes z vso gotovostjo povedati, da bo Srbija olajšala vsako pošteno bolgarsko stremljenje po zbližaniu. Pašičevo bivanje v Petrogradu pa tudi nikakor ne bo vplivalo na voljo Srbije, ohraniti dobre stike z Avstro - Ogrsko. Vprašanja, ki so ostala po končani vojni odprta, bo treba v najkrajšem času radikalno rešiti in upati je, da se bo to posrečilo. Štajerska. Zasedanje štajerskega deželnega zbGra. Dočim se je zadnje dni minulega tedna razglašalo iz Gradca, da je februarsku zasedanje štajerskega deželnega zbora od 16. februarja naprej zasigarano, se sliši sedaj zopet, da se slovenski klerikalci ir nemški ijonalci nc i.torejo zediniti zaradi delovnega i .rama ali pravzaprav / araditeg . se slovenskim kle- rikalcem ka i. alo ah ne. Možno je, pravi -Montagszeitung«, da sedanji deželni zbor splr i ne bo več zasedal. Misli se pa počakati, da mu poteče doba in šele potem razpisati nove voh t ve. Iz Celja. Nemarnost našega Iju-a magistrata je zares občudovanja vredna. Po ulicah z največjim voznim prometom leži še vedno cele ^ore srjega; časih ne morejo na primer na spodnji Graški cesti vozovi ne naprej, ne nazaj, ker ie tir zanje preozek. Zakaj neki meščani plaču-iemo prav slane dokiade? Nekateri še ne morejo vsled snežnih kupov ničesar spraviti k hiši. Mesto samo redi tri pare konjev; če bi vsaj ti vozili sneg stran, bi bilo že dokaj bolje. Seveda, v mestnem računu bo že zopet večja vsota za odpravljanje snega, denar se bo pa za bogvekaj drugega porabil. Glede posipanja hodnikov se opaža neprijetna pristranost; policaji naravnost mučijo s slovenske hišne posestnike, pri nemških pa ničesar ne vidijo. Zupan je naprošen. da prime Ambroschitza zaradi teli razmer malo za ušesa. Slovensko gledališče v Celju. V nedeljo, dne 8. februarja so gostovali na našem odru igralci in igralke mariborskega slovenskega gledališča. Igrali so \Valther - Steinovo burko >Pred poroko ali ubogi možiček«. Režijo je imel v rokah gosp. M o -I e k. Splošni vtisk.ki smo ga dobili o mariborskih igralcih, je bil ta, da jih i v. veselje gledati. Vidi se. koliko je vredno, da se skuša na diletantskem odru leto za letom pridobiti in uporabiti vedno iste moči. Razume se, da je naše celjsko občinstvo prav gorko aplavdiralo. Gosp. Molek si je kot profesor Ahačič priboril ta večer poseben uspeh; med damami so prav rosebno ugajale Radoli . e va IAdela Zagcrjanova), Posebova (Emerencija Zagorjanova) in N ratova (Milena). Tudi moške so bile vseskozi dobre; vide zlasti, da gosp. M a j e r (ženin ni zastonj na tako dobrem glas igralec ljubimskih vlog. Vsebina tudi te burke je prav malo vredna, a po-prana je saprmensko (kdo se ne spomni pri tem izraza Grčarja — L u -k a č i č a), prav za razposajen pred-pustni čas. Zabavali smo se pa izvrstno — in s tem je tudi namen te burke dosežen. Dvorana je bila zelo polna — kar naj služi požrtvovalnim mariborskim gostom za dokaz, kako veseli smo jih bili Celjani. Če ne bo več mogoče v tej sezoni, pa v bodoči na gotovo syidenie! S takimi obiski se utrjuje med Mariborom in Celjem kulturne in prijateljske vezi, se pa tudi vzpodbujajo igralci in občinstvo h gojenju in podpiranju slovenskega odra. Prihodnjo predstavo imamo v Celju dne S. marca. L. Iz Celja. Pri nedeljski predstavi smo znova videli, kako potrebna je za naš oder nova oprema. Kako prijetno ie bilo videti v drugem dejanju lepe kulise — a te so si pripeljali Mariborčani seboj. Naslikal jih je slikar Horvat in delajo čast odru in mojstru. Kar obstoji naš celjski gledališki oder — in tega je že 17 let — še ni bilo razun enega vrta na njem ničesar novega. Pa tudi garderobni prostori za igralce so jako ubožni in bi rabili popravila ter izpopolnitve. Ne bo ničesar drugega preostajalo, kakor da bo dala posojilnica v te namene kako večjo vsoto na razpolago. Če se posamezniki za naše gledališče tako rade volje žrtvujejo, bi bilo pač tudi umestno, da se njihov trud podpira od tam. odkoder se lahko. Dijaški kuhinji v Celin je poklonil braslovški orkester 19 K, to je čisti dohodek godbenega večera, ki ga je loge smo reb) kot priredil v korist celjski kuhinji. Priporočamo v posnemanje! Iz Slovenjgradca. V Šmiklavžu je porodila neka Genovefa Polančič, ki živi v divjem zakonu z delavcem Jvoveretom, dvojčke. Nekaj dni kasneje sta pa oba otroka nenadoma umrla. Pojavil se Je sum, da ta smrt ni bila naravna in zategadelj se stvar preiskuje. Iz Rečice ob Savinji. Tukajšnja požarna bramba priredi na pustno nedeljo v gostdni g. Franca Stigjlica, p. d. Prislan, veliko veselico z igro, tombolo, plesom in mnogimi komičnimi nastopi. Iz Polzele. Pol ducata tukajšnjih »Nemcev« priredi v nedeljo, dne 15. februarja pri ^nemškem* Jelenu schulvereinsko slavnost, h kateri vabi vesoljno nemškutarijo iz Celja, Šoštanja in Velenja. Mislimo, da bi to nepotrebno izzivanje v docela slovenskem kraju prav lahko izostalo. Kaj bi neki nam rekli Nemci, če bi v Eeldbachu ali Grobnmgu priredili Ciril-Metodovo slavnost? Iz Maribora. (Javno predavanje) bo v četrtek ob 8. zvečer v inafi dvorani »Narodnega doma?. G. prof. M. Pire bo nadaljeval svoie predavanje, ki ga je imel meseca decembra 1. 1. o svojem potovanju po Italiji. - Vsakdo ima prost vstop. \l Maribora. Pri občinskih volit-va v Vrhovem dolu blizu Lembaha so zmagali v 1. in 3. razredu nemšku-tarj ie v drugem so bili izvoljeni poleg enega nemškutarja trije Slovenci. Mariborčani imajo skoro vsa posestva v tej občini v rokah in vsled tega so seveda lahko zmagali nemšku-tarji. Doslej so se vršile občinske volitve vedno na podlagi kompromisa, letos pa so t ^mškutarji zavrnili skupno delo z narodnimi Slovenci v občinskem odboru. Limbušani so storili, kar so mogli — a moč nasprotnikov je bila prevelika. Take posledica ima prodajanje zemlje narodnim nasprotnikom. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico naznanja, da bosta v Ptuju v dvorani gospe Zupančičeve predavala dne 22. svečana gosp. gozdarski komisar Urbas o gozdarstvu in dne 1. sušca g. Stibler o zadružništvu. Drobne novice. Poročil se Je v Hočah trgovec A. Hartin iz Zgornje Poljskave z gdč. Alojzijo Zur-man. I z T r b o v e 1 j. Pod hunt je prišel 21 letni rudar Jožef Potočnik; kolesa so mu šla čez glavo in so mu jo zdrobila.—I z Maribor a. Štajerska namestnija je ukazala opustiti dosedanje pokopališče pri mestnem vrtu, ki je služilo svojemu namenu od L 1809. Mestni svet je na to sklenil, da se prične s L aprilom pokopa-nje na novem mestnem pokopališču, ki leži daleč izven mesta na Tezni.Le v rodbinskih grobovih se bo smelo Še na starem pokopališču pokopati pet in v žrfih deset let. Novo pokopališče se bode tekom letošnjega poletja -za silo uredilo. — U m r 1 i e v Mariboru bivši gostilničar v Pobrežu, Franc Derkoš, 88 let star. Poneverba v ljubenski trgovsko - obrtni zbornici. Kakor poročajo graški listi, je zbornični tajnik poneve-ri! velike vsote denarja in jih porabil za obrat svoje papirnice; recimo svojih poneverb ie zopet poravnal, dobili so ga le za znesek 12.587 K, ki pa je tudi že pokrit, tako da zbornica ne trpi nobene škode. Tajnik dr. Reischl je še v zaporu. — Iz Maribora, »M. Z.* poroča, da so merili zadnje dni na Pohorju na solncu od 20— 31n C. V dolini še vedno traja hud mraz. Koroško. Koroški deželni zbor. Pri včerajšnji seji je bilo odkazanih več poročil deželnega odbora posameznim odsekom. — Na predlog dr. VVald-nerja so izročili socijalno - demokratičnega poslanca Viljema Eicha iz Beljaka, katerega izročitev je zahtevalo celovško deželno sodišče zaradi kride sodišču, z utemeljevanjem, da ta zadeva nima nikakega političnega ozadja. Pri nadomestni volitvi za zastopnika v deželnem odboru je bil izvoljen poslanec Dobernig. Prihodnja seja se vrši danes. Zveza koroških učiteljev in deželni zbor. Pred kratkim je pisal o perečem šolskem vprašanju koroškem v graški »Tagespost« neki koroški deželni poslanec članek, katerega kratko vsebino smo tudi mi priobčili. V tem članku hvali pisec razvoj šolstva na Koroškem in poudarja, koliko žrtvuje Koroška za svoje šolstvo. Obenem je poudarjal, da so dohodki koroških učiteljev v primeri z drugimi deželami, izvzemši Nižje Avstrijsko, najboljši. Zveza koroških učiteljev popravlja ta članek in pravi : Ni res, da je povzročila regulacija učiteljskih plač, izvršena v letu 1912., katera regulacija enači tekoči dra-ginjski dokladi, izredni strošek 400 tisoč kron. Tudi ni res, da so vsled te regulacije zvišale deželne dokiade za 15/c. Ta regulacija je povzročila deželi višji strošek v znesku 296.000 kron, 15/c zvišanje deželne dokiade pa Je vrglo res 480.000 K. Tudi ni res, da so učiteljske plače na Koroškem po tej regulaciji na drugem mestu v Avstriji. Učiteljske plače na Koroškem so veliko manjše, kot se označajo, poleg tega pa ne dobivajo koroški učitelji doklad za stanarino iz deželnih sredstev, marveč so odvisni od milosti posameznih občin, izmed katerih plačuiejo nekatere učiteljem kot prispevek za stanarino od 2—10 K mesečno. Drobne vesti. V Sinčavesi je prišel železniški delavec Štefan Ladinik pri premikanju voz med dva tovorna vozova. Odbijača sta mu popolnoma zmečkala desno roko. — V Št. Ru-pertu pri Beljaku si je prerezal z britvijo v neki gostilni žile na obeh nogah pivovar Andrej Krapinger. Moža so odpeljali nezavestnega v beljaško bolnišnico. Vzrok poskuše-nega samomora so žalosne družin ske razmere. — V Ponkvi je zašel mlinar Peter Brač z desno ro'ro v mlinsko kolo, ki rru |e pop*'nema zmečkalo roVo. Tovarši so c potegnili v zadnjem 'renutku od kolesa in so ga prepeft-ili v boln:šnico, kjer so mu odrezpli roko. — Na strmi cesti pri ZInnu ie padel enovprežni voz s konjem vred v 40 m globok prepad. Voz je bil obložen z lesom. Nesreča se je pripetila, ker konj ni mogel več vzdržati voza na hudi strmini. Škodo cenijo na 1000 K. Primorsko. Istrski deželni zbor. — Italijani na delu. V soboto zvečer se je vršilo v Poreču zborovanje laških poslancev razpuščenega istrskega deželnega zbora. Zborovanju je predsedoval odvetnik dr. Bennati. Zboro-valci so se posvetovali o korakih, katere nameravajo napraviti Italijani za nove deželnozborske volitve* Kaj so Italijani sklenili, ne povedo. Po zborovanju se je vršila seja »Unione nazionale«, na kateri so sklenili odborniki, da skličejo v nedeljo, dne 15. februarja občni zbor društva. Na dnevnem redu tega občnega zbora je politični položaj v Istri in nastop Italijanov pri prihodnji volitvi. Shod slov. učiteljstva na Goriškem bo po § 2. društvenega zakona dne 12. februarja ob 10. dopoldne v dvorani hotela »Zlati jelen«. Na dnevnem redu je: ^Naše gmotno vprašanje.« Shod sklicuje g. Ignacij Križman v Dornbergu. Iz Sežane. Ženski podružnici družbe v. Cirila in Metoda daruje ugledna rodbina Mahorčič v Sežani 10 K, mesto venca na grob pokojnemu g. Franu Višnikarju, višjemu dež. sod. nadsvetniku v pok. Blag mu spomin! Princ VVied. — V Albanijo! Sno-či se je odpeljal iz Trsta z Llovdo-vim parnikom * Baron Brucka višji dvorni mojster princa VVieda grof Trota v Drač. Iz Trsta je peljal s sabo več dvornega osobja obojega spola. Peljal je s sabo tudi opremo za prinčevo palačo. Glede potovanja princa VVieda v Albanijo pišejo nemški graški in dunajski listi, da še ni znano, kdaj bo prišel novi albanski knez v Albanijo. Tudi se še ne ve, ali ga bodo eskortirali v Albanijo na kakem Llovdovem parniku, ali na kaki avstrijski ladji, ali pa se bo pripeljal princ VVied v Albanijo na kaki nemški vojni ladji. Žrtev prve balkanske vojne. V Vidmu je umrl te dni sodni svetnik Anton Kranja, ki je služil zadnjič v Splitu. Mož je bil povodom prve balkanske volne discipliniran, ker se je udeležil javne demonstracije za balkanske Slovane. Nato so Kranjo prestavili kazenskim potom in ga preferirali. Vsled tega je mož zbolel na umu in šel v sanatorij v Videm, kjer fe umrl. tango. Splitski škof GJivoje Je izdal pastirsko pismo, v katerem prepoveduje svojim vernikom plesati tango. Obenem pravi škof v tem pismu, da pravi verniki tega plesa niti gledati ne smejo. Občinska kriza na Sušaku. Vsled suspenzije župana na Sušaku dr. Do-macetovića, bo prišlo bržkone do razpusta občinskega zastopa. Ko Je hotel na zadnji seji občinskega sveta prebrati okrajni predstojnik Rojčevič odlok glede suspenzije župana in utemeljitev tega odloka, je vstal občinski svetnik Petrič in je prebral izjavo, v kateri občinski zastop odločno protestira proti suspenziji župana in v kateri izjavljajo občinski svetniki, da se toliko časa ne bodo udeleževali sej občinskega sveta, dokler oblasti ne razveljavijo tega odloka. Po prebrani izjavi so zapustili vsi občinski svetniki zborovalno dvorano. S tem je bila seja končana, O suspenziji župana na Sušaku se širijo razne govorice, ki si pa med se- I boj bistveno nasprotujejo. Res je, da vladajo pri občini velike finančne težkoče, katere pa je župan že prevzel in jih do sedaj ni mogel povoljno urediti. Govorice o velikih primanjkljajih so pač utemeljene, toda o kaki neredu osti, ki bi jo zakrivil župan v svojo korist, ni govora. S finančnimi težkočami pa se bore sedaj vse občine, ki napredujejo. Strahovi. Kakor smo že poročali, so aretirali pred kratkim na Sušaku 5 srbskih podanikov in jih obdolžili vohunstva in vsesrbske propagande. Izmed aretiran cev sta dva srbska častnika in 3 rezervisti. — Oblast je uvedla obširno preiskavo in zaslišala nebroj prič. Obljubljene uadaljne aretacije se niso izvršile. Kaj je preiskava dognala, še ni znano. Govore, da so potrdile nekatere priče, da je aretirani Bogojevič rezervni, ne pa aktivni srbski častnik in da je služil v Belgradu pri zunanjem ministrstvu. Na Sušaku je dobival od srbske vlade vsak mesec ?00 (?) K. Druge priče so izpovedale v tem smislu, da ne gre v tem slučaju za vohunstvo, marveč edinole za vsesrbsko propagando. Natančno poročilo o ti preiskavi so poslale oblasti naravnost vojnemu ministrstvu. Drobne vesti. V tržaško bolnišnico so pripeiali včeraj 201etno Josi-pino Ziopo in njenega trimesečnega otroka. Mati je prevrnila vsled neprevidnosti petrolejko, ki se je ubila. Razlit petrolej se ie užgal in obe sta začeli goreti. Sosedje so jih pogasili, toda dobili sta mati in hčerka tako težke opekline, da je malo upanja, da bi ostali. — V Skednju so našli mrtvo v njenem stanovanju soprogo uradnika škedenjskih plavžev Polanesa, 2ena, ki je bila sama doma, je napravila v sobi ogenj, zaprla zatvornico pri peči, vsled česar se je nabral v sobi plin, ki jo je zadušil. — V Krmi-nu je pogorela trinadstropna hiša po-sestnice Ane Pettarin. Ogenj je nastal v stanovanju gospodinje. Škodo cenijo na 70.000 K. Dnevne vesti. + Kranjski deželni zbor ima jutri ob 11. dopoldne sejo in bo, kakor čujemo, na dnevnem redu tudi poročilo verifikacijskega odseka, naj se razveljavi izvolitev narodno - naprednih poslancev Lavrenčiča in M a zel leta. + Blamažo, ki so si jo klerikalci nakopali z Jarčevo neprevidno interpelacijo o Ebnerjevi knjigi, skuša sedaj brumni > Slovenec« prevaliti na rame naprednjakov. Ko so naprednjaki napovedali protestni shod v ^Mestnem domu«, je bil »Slovenec« silno hud, da se ti preklicani liberalci upajo mešati v koroške zadeve, kakor da bi si bili klerikalci vzeli patent na reševanje koroških Slovencev. Kričal je: liberalci, roke proč od Koroške, tu imamo pravico govoriti samo mi! Med tem je prišlo na dan, da je Jarčeva interpelacija v parlamentu, ki je povzročila toliko ogorčenje v slovenski javnosti, slonela na popolnoma krivih informacijah. S tem se je stvar v bistvu spremenila in odpadel je glavni povod, ki je napotil naprednjake, da so sklicali protestno zborovanje v »Mestni dom«. Povsem naravno je torej bilo, da je bil ta protestni shod odpovedan, človek z normalnimi možgani bi mislil, da bo s tem ustreženo zlasti klerikalcem, ki so preje toliko zabavljali na naprednjake, ker so si osme-lili misliti na protestni shod radi koroških razmer, ne da bi si v to izprosili posebnega dovoljenja pri ime-jiteljih koroškega patenta pri Jarcu in drugovih. Toda zgodilo se je baš nasprotno: klerikalci se delajo sedaj ogorčene in razjarjene zategadelj, ker je bil napredni protestni shod odpovedan in se ni vršil. Včerajšnji »Slovenec« pa piše: »Liberalci so se oprijeli bilke, neljube zamenjave, ter se rešili iz valov, ki bi naj skupno in z vso silo navalili proti nemški predrznosti na Koroškem... Seveda naše liberalce ovirajo v resnem boju proti nemški prepotenci mnogoteri oziri, ki izvirajo iz vojnega pobratimstva nemških in slovenskih liberalcev.« Torej preje ni bilo klerikalcem prav, ker je bil sklican protestni shod, sedaj jim pa zopet ni prav, ker je bilo to zborovanje odpovedano! Seveda klerikalci bi sedaj želeli, da bi jih naprednjaki pomagali vleči iz blamaže, ki so si jo nakopali z nepremišljeno Jarčevo interpelacijo. In ker jim naprednjaki v tem oziru ne-čejo iti na lim. kriče sedaj in zavijajo licemerski oči. Češ »naše liberalce ovirajo v resnem boju proti nemški prepotenci mnogokateri oziri, ki izvirajo iz vojnega pobratimstva nemških in slov. liberalcev.« Narodni izdajalci, ki so spravili v Ijublj. obč. svet 7 Nemcev, si drznejo sedaj govoriti »o vojnem pobratimstvu nemških in slovenskih libera^ev«! Tako si upajo govoriti ljudje, ki so zgoU privesek najhujših sovražnikov vsega, kar je slovansko, dunajskih takozvanih krščanskih socijalcev, kar zlasti izpričuje dejstvo, da je v zadnjem nasedanju državnega zbora nastopal, kakor je znano, dr. Š n š t e r š i č naravnost kot mandaar nemške .Slo-enec' in pristavlja: Ne vemo. če rodo take demor.stractie ljube žalu-c :im, katerih tolažnik v bridkih urah jc ravno Križani, ne vemo. če bo ^arnestu Njega jim duše lajšala sokolska demonstracija. Beležimo to najnovejšo sokolsko demonstracijo in najodločneje proti njej protestira-— Na takšne iz trte izvite bu- dosti, nedostojne resnega in po-:enega lista, pač ni vredno reagirati, to tem manj, ker je jasno, da si je -tenjakovič Slovenec« sokolsko demonstracijo« na celini izmislil fcgoU v to, da bi mogel, ker mu na drug način ni bilo mogoče vreči kamen na krsto blagega pokojnika, ki je bil vse življenje do svoje prezgod-e smrti neomahljiv izpoved o valeč ^rednih in svobodomiselnih idej. i moža značaja in poštenjaka, kakršen je bil Višnikar. si katoliško *si!o ni upalo otresti svoje jeze, zato se je zaletelo v Sokole, češ. po-iik le bil tudi Sokol in če se Sokolom vobče očita, da demonstrirajo proti križu, je s tem toliko rečeno, kakor da je bil tudi pokojni Višnikar ega mišljenja, kakor ostali bratje Sokoli. Tako postopajo ob odprtem ^robu moža poštenjaka, kakršnih je vedno manj med nami, — katoliške Sijene. Fej! — Še potožiti ne sme več davkoplačevalec! >Slov. Narod* je pribil, da je davčna oblast g. Kondi za 1913. leto predpisala več davka, kakor prejšnja leta, dasi se je njegova posest zmanjšala. To bo menda povod, da v naprej davkoplačevalci sploh ne bodo več smeli potožiti o volih bolestih. Davčna oblast v No-' vem mestu je zaradi naše notice odredila obširno preiskavo, v kateri zastopa stališče, da je ubogim davkoplačevalcem sploh prepovedano tarnati zaradi davkov in komu kaj praviti. Reklo se je, da je za take pritožbe pripravljen hud paragraf. Dotični grešnik je moral kakor pri spovedi vse izpovedati, komu je pravil, da on, navadni vaški obrtnik, plačuje 3 K več osebnega davka, kakor pa njegov tovariš, ki je v isti stroki — tovarnar. Ravno tako je moral g. Konda natanko izpovedati, komu je potožil, da mu je davčna oblast naložila za 153 K več davka. Ni dosti, da se pri nas navija davčni vijak z nečuveno krutostjo — zdaj še ljudi, ki o storjenih jim krivicah potožijo, šikanirajo. Naj se raje finančni erar sam nauči davčne morale. Na Štajerskem in na Koroškem se vrše proteMni shodi zoper strašno in neutemeljeno postopanje davčnih oblasti -— glej članke -*Steuerkamptbewe-gungfc v ^TagespoŠti* — v nižjeav-striiskem deželnem zboru so padli poslanci s tako Ijutostjo na finančni erar. da so se kar iskre delale, pri nas bi pa radi še zabranili listom, pisati o davčnih krivicah. V naši ubož-ni deželi hoče finančni erar izprešati veliko več davka kakor ga zmore prebivalstvo in je tako razvajeno, da še kritike neče prenesti. Temu bo pa slej kakor prej konec, zakaj če bo finančni erar še dalje tako postopal, zna doživeti tudi pri nas kaj takega, kakor na Koroškem, na Štajerskem in na Nižieavstrijskem. — Iz deželnega odbora. Viesti društva inženira in arhitekta- v Zagrebu, ki so tudi glasilo slovenskih inženirjev so priobčile dne 12. novembra I. 1. polemičen Članek nekega izvenkranjskega društvenika zoper dozdevno žalenje inženirskega stanu od strani dr. Lampeta v znani jesenski debati zaradi Završnice. Društveni odbor, kateremu stoji na čelu g. deželni stavbni nadsvetiik Klinar, je v dveh sklepih odločno obsojal vsako vlačenje politike v društvo in društveno glasilo ter odklonil vsako odgovornost za dotični članek, ki ie notabene napadel vse kranjske deželne poslance brez razlike stranke. Češ, da niso primerno branili po trditvi pisca pavšalno Žaljenega inženirskega stanu. Pisec je bil očividno slabo informiran. — Društvo ie deželni odbor na poziv informiralo o svojih sklepih, toda večina deželnega odbora se kot »krušni gospodar- (!) deželnih tehnikov, ki so včlanjeni v društvu, s tem pojasnilom ni zadovoljila, temveč je v včerajšnji seji sklenila proti glasu naprednega deželnega odbornika dr. Trilleria, da zahteva od društva ^radikalno remeduro« — sicer morajo vsi deželni tehniki iz društva izstopiti. — V deželni šolski svet se z večino glasov vnovič izvolijo kot zastopniki deželnega odbora Jaklič, J are. Lampe tn Remec; v kmetijski svet se izvoli poslanec Povše (namestnik grof Barbo), v upravni svet dolenjskih železnic, vrhniške železnice in železnice Kranj-Tržič deželni glavar šusteršič (namestnik grof Barbo, oziroma dr. Lampe). — Sekundarnem v deželni bolnici se imenuje dr. Krnil VVatzke. — Kdo ie krščansko pra\ čon? To vprašanje je stavil župnik možem nekje na Gorenjskem pri sedaj se vršečem izpraševanju za velikonočno spoved. Odgovor je bil o moža, ki je bil vprašan, prav kratek in jedrnat in nad vse značilen: Deželni odbor! Na ta odgovor ni župnik nič pristavil in sploh ni več govoril o krščanski pravičnosti. Tudi mi nimamo nič pristaviti razven tega, da bi pre-ciznejšega odgovora ne mogli dati, kot ga je dal ta priprosti kmetski mož. + Iz politične službe. Sprejet je absolvirani pravnik g. Ivan Perne. - >Cehi in Slovaki«. (Njih medsebojno razmerje). O tem predmetu bo jutri, v sredo zvečer v Mestnem domu predaval prof. dr. 11 e š i č. Bivši .Slovanski klub }e lani avgusta meseca profesorja Ilešiča kot svojega zastopnika poslal v Luhačo-vice na posvetovanja Češko - slovanske Enote«. Ker Slov. kluba« ni več. bo prof. Ilešič o tem predmetu predaval jutri javno. Predavanja naj bi se udeležili vsi, ki razmišljajo in po svojem javnem stališču morajo razmišljati o raznih naših »vprašanjih*, zlasti o Jugoslovanstvu. Če-ško-slovaški pokret je namreč sličen jugoslovanskemu pokretu. — Kolekovina pri gledaliških predstavah. C. kr. finančno ministrstvo je z razpisom z dne 31. decembra 1913, št. 43.266 na podlagi razsodbe upravnega sodišča z dne 6. maja 1913, št. 4851 zaukazaio, da se morajo prošnje za gledališke predstave tudi v slučajih, če jih vloži po svojih pravilih v to upravičeno društvo kolekovati po t. p. 43, b Z z Z kronami in da morajo za take prireditve izdane dovolilnice biti koleko-vanc po t. p. 7 g tudi z 2 kronami. 1 — Od tukajšnje plinarne smo prejeli sledeči dopis: Zadnje dneve se stranke opravičeno pritožujejo, da plinova luč slabo gori, časih celo ugasne. Vzrok temu ni malomarnost ali nepazljivost plinarniških delavcev, marveč mraz. Vsled dolgotrajnega mraza je zemlja zamrznila doli do plinovodnih cevi. V plinu nahajajoče se naftalinove in vodene pare se v mrazu koudenzujejo in zamrznejo. Srež, ki se tvori v ceveh, zabranjuje plinu prehod. To se občuti v največji meri na Mestnem in Starem trgu, kjer se neposredno pod cevmi nahaja mnogo kanalov, skozi katere kroži mrzel zrak Plinarna se trudi ta nedostatek odpraviti s tem, da spušča v cevi ksilove pare, ki srež bolj ali manj razjedajo. Tudi mnogo pli-nomerov, ki proti mrazu niso zadosti zavarovani, je že zamrznilo. Ko mraz preneha, postanejo zopet normalne razmere. — La furlana zmaguje nad tangom. Papež je lahko zadovoljen, kajti še nikoli ni bil tako resnično popularen, kakor sedaj. Ni si zastonj ohranil v spominu veselih uric, ko je, šc dijak ali mlad kaplan, polnoprse Fur-lanke sukal v brezskrbnem plesu. Njegov nasvet, naj se namesto tanga pleše ples la furlana, je vzbudil pozornost posebno po latinskem svetu. Pariška Illustration« prinaša veliko sliko, predstavljajoča papeža, ko gleda z nekim začudenjem tango-ples. Poleg te slike prinaša ta list Še več drugih, predstavljajočih, kako se pleše la furlana, in povrh še dolg, deloma zgodovinski članek o tem plesu ter popis tega plesa. ->Unionski^ družbi bo s tem popisom gotovo ustreženo. Čitali smo ta popis in raz-videli. da ie treba pri ^furlani« precej poskakovati. To je moral biti sveti oče v mladih letih poskočen dečko, da mu je ta ples ostal tako živo v spominu. Tudi Corriere della sera< prinaša daljši članek o tangu in fur-lani. V njem pravi, da je tango, ki je v najkrajšem času zavojeval ves svet, že premagan, češ, da ples ni toliko zabaven za plesalce, kakor za gledalce. V Rimu že plešejo furlano. Ravnatelj plesne akademije Pichetti je priredil »te-furlana« in upeljal papežev ples. Reklama za furlano je v Rimu velika. V prvem dejanju Pon-chiellijeve opere »Gioconda« se pleše >-furlana«. Gledališki ravnatelj je dal nabiti lepake, v katerih opozarja prav posebno na ta ples in — obisk je velikanski, vse hoče videti in znati furlano. V Milanu je bilo v veliki dvorani »TrianorK celo" tekmovalno plesanja tanga in furlane, na kar je zbrano občinstvo glasovalo, kateremu teh plesov je prisoditi prednost. Zbranega je bilo jako mnogo občinstva, zlasti ženskega, in to se je z veliko večino izreklo za furlano. Zmaga tega plesa je torej zagotovljena in zato hitimo, da ne za ostanemo za drugimi narodi. Union^ je pravi prostor za to. da se upelje ta ples, ki ga papež priporoča in ki torej ne more biti pregrešen. Zimski šport v Kamniku. Tudi Kamnik ni zaostal za kraji, kjer se gji zimski špor. Ustanovil se je tu Športni klub, ki se je v kratkem prav lepo razvil. Napravilo se je veliko, lepo drsališče in kakih 400 m dolgo sankališče. Drsali se bomo gotovo še, ko drugje že dolgo ne bo dobiti ledu. Ker je oboje v neposredni bližini mesta, je vsak dan prav dobro obiskano, in na drsališču igra ob nedeljah popoldne navadno godba. Športni klub je že priredil na drsališču veliko veselico in o Svečnici sankaški izlet v Komendo. Udeležilo se ga je 36 članov na 20 sankah. Kako je izlet ugajal, kaže najbolj to, da je bil prirejen v nedeljo 8. t. m. v Domžale enak izlet. Sankaška tekma v Bohinju. Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem je priredila pod protektoratom železniškega ravnatelja dvornega svetnika gosp. Aleksandra Ga-iambosa veliko sankaško tekmo v Bohinju dne 8. t. m., ki je v vsakem oziru nadkriiila vse dosedanje tekme te vrste na Slovenskem. Do-kazaia je, da Slovenci nimamo samo zmisla za šport, ampak da smo nasprotno zelo napredovali na športnem polju: tekmovalci so bili po veliki večini Slovenci, ki so dosegli zelo lepe uspehe in odnesli večino daril. Ljubljana je bila celo častno zastopana in so si njeni tekmovalci priborih primerno število daril. Vodstvo tekme je prepustila Deželna zveza Ljubljanskemu športnemu klub n, kar je bilo vže naprej garancija, da bo završitev brezhibna, ako ne pride vmes kaka vis major. Klub jc pritegnil v vodstvo še po enega zastopnika ostalih udeleženih klubov, namreč: Športni klub Ilirija (Ljubljana). S. P. D., podružnica Gorica, Alpine delle Giulie (Trst) in VVintersportklub (Trst). Veliko število tekmovalcev ni pripadalo nobenemu športnemu klubu. Na predvečer se je zbrala velika družba tekmovalcev in prijateljev športa iz Kranj- ske in Primorske v hotelu Triglav, kjer se je razvila prijetna zabava ob igranju vojaške godbe iz Gorice. — Drugi dan je bilo že na vse zgodaj živahno na sankahšču. Nabralo se je veliko število občinstva. Pričetek točno ob en četrt na 11. dopoldne, konec ob 2. popoldne. Tekma se je završila brez kake nezgode, gladko in brez kakih neprijetnih pritožb. Tekmovalo je 98 sankačev v šestih različnih tekmovalnih oddelkih. Rezultat je čitateljem že znan iz včerajšnje številke »Slov. Naroda*. Ob pol 4. popoldne je bila razdelitev daril v hotelu Triglav. Podpredsednik Deželne zveze za tujski promet gosp. dr. P r a u n s e i s je pozdravil navzoče, posebno protektorja tekme, dvornega svetnika g. viteza Pogačnika, predsednika kranjskega avtomobilnega kluba g. barona B o r-n a, podpredsednika tega kluba gospoda Vinka M a j d i č a , okrajnega glavarja g. Zupneka, brigadirja g. R o s t o č i 1 a iz Tolmina, polkovnika p I. A I e m a n n a in zastopnike posameznih klubov. Posebno zahvalo je izrekel Ljubljanskemu športnemu klubu, pod kojega vodstvom se je tekma tako krasno završila. Zahvalil se je vsem gg. funkcionarjem imenoma in sicer: razsodnikom: podpolkovnik g. Hrašovec, g. R. de Milost, g. M a r r i c h in gosp. prof. Zupančič; potem startarjem: g. stotnik B 1 a s c h k e, g. dr. Fr. Zupane in g. M a i e n -še k; dalje zapisnikarju g. dr. Janko Bercetu in končno časomercem: g. dr. Ciril Pavlinu, g. dr. B r e t -11 u, g. M a v e r j u in g. VI. J a n u -š i č u. Nato je dvorni svetnik gospod G a 1 a m b o s po primernem nagovoru o šport, pomenu razdelil darila. Ko se je g. stotnik Blaschkev imenu funkcijonarjev in tekmovalcev zahvalil Deželni zvezi, je g. G a -1 a m b o s zaključil prireditev, ki naj bo v bodritev merodajnim faktorjem, kajti s podobnimi športnimi prireditvami povzdignemo tujski promet v naših krajih in odkrijemo lepoto naše domovine tujcem. Mednarodna smuška tekma na Semeringu. V nedeljo dne 8. t m. se jc vršila na Semeringu velika mednarodna smuška tekma, katere so se udeležili tudi častniki dermčega domobranskega polka št. 27. in sicer gg. poročniki Šešerko, Werr-1 e i n in R i n g e 1. Vkljub ostri konkurenci in vkljub neznanju terena so imenovani gospodje dosegli pri častniški tekmi na daljavo 12 km med 12 priznano najboljšimi tekmovalci največji uspeh in sicer je dobil prvo nagrado poročnik Šešerko, tretjo nagrado poročnik W e r r 1 e i n in četrto poročnik R i n g e I. Prvi je prevozil zelo težavno progo z mnogimi protistrminami v 1 uri 43 sekund. Pripominjamo, da so se vsi trije imenovani gospodje odlikovali pri rešilni ekspediciji na Stol. ko se je tamkaj ponesrečil profesor C e r k. »Kmetski strah« — ustreljen? Današnja :>Tagespošta beleži vest, da je neki lovec ^ntpavelskega samostana na Blaskoglu ustrelil takozvani <>kmetskih strah«. Zver je baje ameriška puma, velika kakor leopard. Vest še ni potrjena. V Vol-špergu in St. Andražu še snoči ob 9. niso ničesar vedeli, da bi bil kdo res ustrelil »kmetsko strašilo«. Blažena Brazilija! Anton Gro-sche iz Schonwalda pri Ustju se je pred nekaj časom izselil s svojo družino v Brazilijo, kjer so sicer pridno delali in trpeli nadčloveško, a so razmere tam take, da ni bilo mogoče ne živeti, ne umreti, in tako se je siromak moral obrniti na tamošnji av-stro-ogrski konzulat, da je poslal njega samega, ženo in pet otrok v starosti od 6 do 14 let v Trst, od tu pa sedaj cela družinica milo zdihujoča potuje proti svoji domovini Pa se še dobe ljudje, da hočejo v Brazilijo po milijone! Kinematograf »Ideal«. Štiri dneve! Od torka 10. do petka 13. februarja. S totografičnim aparatom na bojišču. Krvavi, strašni in uničujoči boji med Bolgari in Grki. — Posneto v vrstah bojujočih se armad. Nekaj glavnih prizorov: Infanterijskih krogel streli v prsi. — Strašne rane, ki jih provzočajo dum-dum krogle. — Streli v stegna. — Streli v lakti. — Bajonetni ubodi. — Ranjenec, ki ga jc ranilo 8 delov granate. — Del lobanje odstreljen. — Pogreb mrtvih. — Vojni grobovi. — Vsi krvavi popisi strašnih balkanskih bitk in bojevne vzbude prave predstave, kako je v tej grozni dobi v balkanskih taboriščih izgledalo. Kar se je dosedaj predstavljalo v kinematografu, je bil le odlomek; danes in pa prihodnjih par dni se pa v kinematografu predstavlja pravi boj razjarjenih sovražnikov ter s strahovito natančnostjo pokažejo tudi posledice vojske. Na vsak način naj si vsakdo ogleda to redko predstavo, ker potem šele bo tozadevno čtivo in popise lahko razumel. Predstave vsaki dan ob 3-, 4., 5., 6., 7^ 8. in 9. Svarilo voznikom na deželi! Zadnje dvodnevno južno vreme je sneg tako stajalo, da teče s streh kar curkoma in ker ponekod zamaka, ga morajo marsikje odmetavati s streh. Po cestah je že, posebno po bolj pri-solnčnih in prometnih, pol snega pol blata in so tudi že deloma stajane tako, da je po njih vožnja s težko obloženimi sanmi skoraj docela onemogočena. Tako sta se včeraj pripetila dva slučaja, da sta morala voznika vse blago preložiti na voz, ako sta hotela priti dalje. Voznikom z dežele vsled tega priporočamo v njihovem lastnem interesu, da v Ljubljano sedaj več ne prihajajo s težko obloženimi sanmi, če nočejo imeti neprilik in časovnih zamud. Tatvina. Včeraj je bil v hiši stare Hainarieve pivovarne na Sv. Petra cesti, kjer spravljajo perice perilo, posestniki Mariji Gostinčarjevi iz Bizovika ukraden dvokolesni voziček, vreden 16 K. Tat je tudi drugim vozičkom, ki so bili skupaj zvezani, verižice pretrgal in ključavnice pokradel. Nesreča. 421etna delavka v tobačni tovarni Klara Dovičeva je šla v tovarni po kamnitih stopnjicah, kier ji je spodrsnilo, da je padla ter si izvila levo nogo v členku. Prepeljali so jo na dom v Tomačevo. Društvena naznanilo. Ples v maskah. Konec predpu-sta se bliža. V 14 dneh vzame slovo za celo leto s plesom v maskah v Narodnem domu. Vsi, ki se hočejo od Kurenta spodobno posloviti, naj se primerno na to slovo pripravijo. Kdor bi glede maske želel nasveta in navodila kakor tudi oni, ki bi se ho:el; k skupinam pridružiti, oziroma ki nameravajo posetiti Sokolsko veselico, naj se oglasijo v Sokolski pisarni v Narodnem domu od 7. do 8. zvečer. Vabljeni bodo člani narodnih društev ter oni, ki se bodo glede vabil sami zglasili. Sokol, župa Ljubljana L Vaditeij-ski zbor ima svoj sestanek v nedeljo 15. t. m. popoldne ob 2. v prostorih Sokola I. (Trg Tabor št 2, skozi dvorišče). Rešiti se morajo važna vprašanja, zato naj se vaditelji iz vžuplje-nih društev sestanka zanesljivo udeleže. Ob pol 4. se vrši istotam župni občni zbor. Plesni venček pevskega zbora »Glasbene Matice« se vrši v soboto 14. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma in so se vabila z današnjim dnevom razposlala. Naj blagohotno oproste vse one cenj. dame in gospodje, ki smo jih eventualno izpustili pri vabljenju. — Pri plesu svira ljubljanski društveni orkester. Začetek ob 8. zvečer. Toaleta promenad-na. Vstopnina za člane pevskega zbora ^Glasbene Matice« in dijake 1 K, za nečlane 2 K. Predprodaja vstopnic v trafiki gdč. J. Dolenec v Prešernovi ulici. — Prijatelji »Glasbene Matice«-- in njenega pevskega zbora so tem potoni še enkrat vabljeni in iskreno dobrodošli! Da nadkriljuje »Slavčeva« ma-skarada vsako leto ljubljanske pred-pustne prireditve, bodisi z ozirom na raznovrstno neprisiljeno zabavo, kakor tudi glede lepo urejenih skupin in pestrih mask, ter lepih narodnih nos, to mora vsak obiskovalec z mirno vestjo priznati. Da tudi letošnja maškarada, katera se vrši na pustno nedeljo dne 22. t. m. pod imenom: Veliki pustni korzo, ne bode zaostala za drugimi, to smemo z gotovostjo že danes trditi. Predpriprave za isto so že v najboljšem tiru. Podrobnosti so razvidne iz lepakov in inseratov, kateri so priobčeni v tem listu. Nihče naj ne pozabi prečitati, ker je važno za vsakega. Slovensko lovsko društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da Je trgovina E. Maverja v Dunajskem Novem mestu podaljšala rok za nakupovanje žive divjačine, ter poziva svoje člane, da se pridno poslužijo prilike, ki se nam nudi za povzdigo naših lovišč. Doslej smo naročili 31 zajcev, oziroma zajk in 10 parov jerebic. Društvo nižjih mestnih uslužbencev je priredilo v soboto v hotelu Llovd jako prijeten rodbinski večer na čast tovarišu g. R u s u ob priliki slavlja njegovega 401etnega službovanja pri mestnem magistratu. Društveni predsednik g. B e v c je pozdravil z lepim nagovorom tovariša Rusa in njegovo gospo soprogo. Slav-Ijenec je še danes čil pri tej starosti, dasi je bil kot sluga mestnega fizika-ta izpostavljen vsakovrstnim nevarnostim. V spomin na njegovo 401etni-co mu je poklonilo društvo krasno srebrno palico z primernim napisom. V imenu društva deželnih uslužbencev je pozdravil jubilanta predsednik M. Štuhcc, v imenu društva škontistov za Kranjsko pa predsednik g. J. K u r e n t. Udeležba je bila velika in tudi bratske organizacije so poslale na ta večer veliko članov Pri tem večeru je sodeloval tudi. kar priča, da je bila tudi zabava izborna, znani ljubljanski kvartet gg. Lumbar, Pip, Rus in .Jež, ki so povzdignili večer in animirali društvo s krasnim petjem. V obče je bila prireditev res družabna, družinska prireditev, katere ne bodo pozabili gostje, še manj pa jubilant, kateremu želimo še mnoga srečna leta! Prosveta. V slovenskem gledališču se vrši ifanes bralna skušnja sijajne pred-pustne burke Velika repatica . Fgra ie bila preteklo sezono privlačna sila vseh velikih gledališč in se ic šgrala letos tudi na zagrebški pozornici 7 velikanskim uspehom. Prihodnjo nedeljo z\ ečer se vpnzori tudi na našem odru. Pripravljata sc igri ^Nevzdnmiihvi Izidor in Stari paviljon . Književnost. - Slovenski sokolski koledar /a leto 1914, uredil dr. Ov. Sajo-v i c. ie ravnokar izšel. Naroča se pri vaditeljskem zboru Sokola v Kranju. Pošilja se samo po poštnem povzetju ah na naprej poslano plačilo. Lična in lepo vezana knjižica velja 1 K. s pošto 1 K lu v. Pofttft koledarskih podatkov obsega s šestimi ilustracijami opremlieni koledar še sledeče prispevke: Šubert Fr.. Sokolska (pesem); \ elb!oude B.. t Ur. Josip Kušan Marine ML, t dr. Karel Chlou-pek: Mnrttlk dr. V., Naše delo in naš cilj: Ambrožie M., Razmerje med /upo -v društvi: Oangl. Naša zavednost: Pestotnik dr. P.. O važnosti dobre društvene organizacije; Ambrožie M.. O sokolski disciplini: La-jovic E.. O sestava: KostMfrfi AL, S-oven>k: \ -sokolski zlet v Ljubljani 1. 1913. - prestavljen na 1. 1914.: Ambrožič M.. Slovenci na mednarodni tekmi v Parizu: Sajovic dr. < i... \ jubilejnem letu: Slovanski sokolski I. *npjsi. — Zanimiva ie tudi statistika. V letu 1913. je slovenska sokolska zveza štela °2 društev s (>613 člani in 321 vaditelji. Razgled po slavonskem svetu. >"kolska misel v Srbiji in v Črni gor? se ne v zdržema širi in napreduje. Koncem lanskega leta je rričel delovati Srbski Sokol v Skoplju, dne 11. pa je bilo v Bitoliu ano s iko društvo Dušan Silni . Tu Crni gori. kjer ni bilo doslej nobenega sokolskega društva. o eišem času jelo opažati živahno zanimanje za sokolsko idejo. Tako se je nedavno tega na Ce:inju osnoval pripravljalni odbor, ki si ie nadel nalogo, ustanoviti v Crni gori prvo sokolsko društvo. Pravila so-: olskeg:* društva so že predložena v t dobrenje vladi. V začasnem odboru tesa prvega črnogorskega Sokola so t Me: dr. lličkovič, starosta, profesor Drakulč. tajnik, sodnik Glomažič. irgove^ Knežević, uradnik vojnega ministrstva P. Mihijevič in bančni uradnik Dušan Pajevie. Želimo prvemu črnogorskemu Sokolu mnogo sreče, pred vsem pa, da bi dobil skoro mnogo novih tovarišev. Zrakoplovec Peugod v Za-urebu. V nedeljo se ie produciral v Zagrebu znani francoski zrakoplovec Peugod. k; ie zaslovel po svojih drznih in smelih poletih. Pri produkciji bilo kakih iS do 20.000 gledalcev. Hrvaški Usti ne morejo prehvaliti umetnosti in smelosti slovečega francos kega zrakoolovca. Kdo je upropasUl Bolgarijo? Znani bolgarski pisatelj dr. K. Spisa- vski, ki je ime * lani javno predavanje tudi v Pragi, ie izdal pod tem naslovom knjigo, v kateri navaju vse r bnosti, ki so do vedle bolgarsko . nesrečo. Knjiga je razdeljena v šest poglavij in stane 1 lev. Zanimiva vsebina knjige je razvidna iz naslovov posamnih poglavij, ki se glase tako-le: L Balkanska zvezu. Zneetek ojne. Glavno taborišče. II. V vojni. Cataldža. V Carigrad! Poraz pri Ca> dži. Kdo ie kriv':' III. Rusija je kri- i. Kaj je storila Rusija za Bolgarijo? Ru^ofilstvo in rusofobstvo. IV. rreinirjc. Prekinjcnje mirovnih podajanj v Londonu. Romunski kon- ikt. V. Drugo premirje. Agitacija med armado. Sklepanje miru. Nova ;onja proti Rusiji. Nobenega razsodišča. Carja 5trahu|eJo! Balkanska zveza naj propade! Vi. Srbske težnje. Pritisk na Srbijo od Rusije. - Srbija sprejme razsodišče. — Prevrat na Bolgarskem. — Avstrija triumfira! :— Proces dr. Dane\ a Bivšemu bolgarskemu ministrskemu predsedniku sta lista Narodni Prava in A'olja . glasili sedanje avstrofilske I bolgarske vlade, očitala, da ie prejel 1 od Rusije potom neke ruske banke 27.000 levov v agitacijske in volilne svrhe. Dr. Danev sedaj izjavlja v svojem glasilu »Blgarijp, da je to laž in da bo proti imenovanima listoma vložil tožbo radi obrekovanja. Rožne stvori. s Draga slika. Ameriški milijonar Peter VVidener je kupit od trgovca z umetninami Dureena neko Rafaelovo Mndono za 700 000 dolarjev. Obsojeni vohun. Vojno sodišče v Petrogradu je obsodilo poroč-niak Zahovleva na 4 leta ječe, ker je izdajal neki tuji velesili vojaške tajnost'. Suiragetke. na Angleškem so gale v bližini Tomatina veliko poet no vilo. ki je bila sedaj prazna, ^koda je zelo velika, posebno zaradi tega, ker je bila v v ili bogata zbirka raznih zelo dragocenih umetnin. Aretacija laškega častnika. Avstrijske obmejne oblasti so aretirale laškega aktivnega časnika Trento iz Milana, ker na sumu, da je vohunil za Italijo. Podrobnosti o slučaju še niso znane. Nesreča na mori«. Po trčenju francoskega poštnega parnika »Lute-ua z grškim parnikom »Dimitris« le je potopil pri rešilni akciji rešilni čoln v katerem ie bilo (> oseb. ki so utonile. Ljubosumnost. Neka i >cbiee v zu jc ustrelila te dni svojega moža ravno, ko je stopil ta iz nekega Ha v >premstvu svojega prijatelja in dveh deklet. Mož jc obležal na • nestu mrtev, žena se je javila sama policiji in je izpovedala, da je izvršila umor vsled ljubosumnosti. Stavka pristaniških delavcev \ ItalHi. Od sobote stavka v Neaplu nad 10.000 pristaniških delavcev. Laška zveza pristaniških delavcev je zagrozila, da vprizort stavko pristaniških delavcev po celi Italiji, če se ne ugodi vsaj deloma zahtevam pristaniških delavcev v Neaplu. Ponesrečeni konjski tatovi. Trije konjski tatovi so ukradli posestni-nikt. .Viundalu pri Krakov u tri konje in voz. Med vožnjo z ukradenimi konji in vozom se jim je vdrl most čez bližnji potok in voz, konji in tatovi so pudli v vodo. Šele drugi dan so za-p.tzih okoličani voz v vodi in so potegnili z vozom vred na suho tatove in ukradene konje. Smrtna obsodba matere In dveh sinov. Porotno sodišče v Pon-tevedri na Španskem je obsodilo na :>mrt na vislicah mater in dva sina, ker se je dokazalo, da so vsi trije skupno in že prej dogovorjeni umorili moža, odnosno očeta. Morilci so deli časa tajili in zvračali krivdo drug na drugega, končno pa so priznali, da so se vsi trije udeležili umora. * Žrtev požarja. V Dobrovi na Ruskem Poljskem je pogorelo te dni posestvo trgovca Ceckija, Trgovec in žena sta rešila mlajša otroka in jih spravila srečno na vrt. Nato sta se vrnila po starejša otroka. Toda bilo ie prepozno. Predno sta prod i a do spalnice, se je udri strop in rešitelja sta se komaj vrnila. Dobila sta režke opekline. Ko ie ogenj pogasil. s< našli V spalnici otroka, pooolnom sežgana. Imor v San Rento. Zal >nska \Voif priznavata, da sta res u relila trgovca Sigalla z namenom, da ga oropata. VVolfova žena ie Nemka, iz neke zelo ugledne nemške hiše. jako lepa in stoji pod skoro neverjetnim vplivom svojega moža, s katerim se je poročila skrivaj v Londonu. Preiskava je dalje dognala, da je bil \Volf član vodstva znanih pariških a paše v in da jc bila razpisana svoje -časno na njegovo osebo nagrada 10.000 frankov. Goljufije pri vojaških dobavah. Pri vojaških dobavah za italijansko vojsko so odkrili velikanske goljufije na škodo tvrdke Magnani v Milanu. Vsled teh goljufij >o aretirali kot glavna knv^a nekega Gonfalonierija in njegovo ljubico. Te dni se je hotel Gonfalonieri, ki noče izdati svojih sokrivcev, ker zavzemajo baje zelo odlična mesta pri laški vojaški upravi, poskusil v ječi obesiti. Dobil ga je še pravočasno ječar, ki je prerezal brisačo in ga rešil. Odpeljali so ga v nezavesti v bolnico. Odkritje Schuhmeierjevega spomenika. V nedeljo so odkrili na otakrinškein pokopališču na Dunaju nagrobni spomenik znanega socijalno demokratičnega poslanca Schuhmei-erja, ki jr bil zavratno ustreljen 11. februarja lanskega leta. Odkritja se jc udeležilo več poslancev in tudi več drugih zastopnikov javnosti. Nagrobni govor je govoril dr. Ellcnbogen. Spomenik jc postavljen na onem mestu, na katorem je govoril Schuh-meier zadnje besede v slovo žrtvam 17. septembra. Samomor mohamedanskega veletrgovca. V Solunu je izvršil samomor znani mohamedanski veletr- govec s papirjem, ki je imel tudi številne zveze z avstrijskimi trgovci, Emin Midhat. Mož se je proti navadi mohainedanskili samomorilcev obesil. Midhat, ki je začel pred 30 leti z malimi sredstvi, je razvil svojo trgovino v veletrgovino, pravi v poslovilnem pismu, da je povzročila polom trgovine balkanska vojna, ker zaradi vojne ni nikakor mogel iztir-jati svojih dolžnikov v raznih provincah. Zagoneten umor. V New Yoi - ku se jc zglasila pred kratkem pri ženi bogatega tovarnarja za avtomobile, Maningovi, ki živi ločena od svojega moža, neznana tujka, ki je izjavila, da ima sporočiti ženi važne družinske novice. Ko je stopila neznanka, ki je bila zakrita z gostim pajČolanom, pred Mauingovo, je potegnila izpod obleke samokres in ustrelila večkrat na Maningovo, ki je obležala na mestu mrtva. Po izvršenem atentatu je napadalka pobegnila. Policija sumi, da napadalka ni bila ženska, marveč preoblečen moški, najet morilec. Velikan v koritarstvu je na vsak način papežev državni tajnik kardinal Merv del Val. Papež ne more postati, ker ni Italijan, zato pa gleda, da zbere kar mogoče dosti dobičkanosnih služb v svojih rokaii. Papeži so sicer žc dostikrat prekleli združevanje mnogih služb v eni roki. pa to kardinala Merv del Val nič ne ženira. šele kakih 50 let je ta pre-brisanec star, pa ima že sedem korit. Merrv del Val je državni tajnik, opravlja tajništvo brev, prefekturo papeževih palač, prefekturo kongregacije za izredne cerkvene zadeve in prefekturo kongregacije Petrove cerkve, kar mu — brez daril — nese na leto 195.000 frankov. Vrh tega pa zoblje ta kardinal tudi iz korita prefekture ceremonijalne kongregacije in opravlja službo kamerlenga. Da, da, moje kraljestvo ni od tega sveta, je rekel Izveličarf Telefonska in brzojavna poročila. Pritožbe postnih uradnikov. Dunaj, 10. februarja. Predsedstvo društva postnih uradnikov se je oglasilo včeraj pri generalnem poštarju V/agnerju pl. Jauregg ter se mu zahvalilo za to, da se je zavzel za težnje poštnih uradnikov pri pogajanjih o izvršilnih določbah službene pragmatike. Odposlanstvo pa je opozorilo obenem na nekatera protislovja v službeni pragmatiki. zlasti kar se tiče štetja službene dobe onih uradnikov, ki se ne morejo izkazati o praktikantskem službovanju. Generalni poštar je priznal, da so mu te določbe pač znane, da pa ni mogel ničesar doseči, ker se ie vsaki izpre-membi protivi! finančni minister. V ostalem pa je obljubil, da bo stori! v se. da se službena pragmatika čim prei uveljavi. Občinska volilna reforma v Lincu. Line. 10. februarja. Občinski svet je soglasno sprejel novi občinski statut, ki predstavlja kompromis med strankami, zastopanimi v občinskem svetu. Število volilnih razredov se je znižalo od 4 na 3. V dveh prvih razredih se voli po cenzusu, tretji volilni razred pa ie splošen. Volitve se vrše na podlagi proporcije. Deželni zbor bo občinsko volilno reformo potrdil najbrže že v sredo. Gališka volilna reforma. Lvov, 10. februarja. Seja volilno-reformnega odseka, ki bi se bila morala vršiti včeraj popoldne, je bila preiožena na danes. Seja ukrajinskega kluba, ki se je vršila včeraj, je bila zelo burna, ker se je cela vrsta ukrajinskih poslancev izrekla proti kompromisnemu mandatu Lvov-Ku-likov. Bauernschreck. Gradec. 10. februarja. Vesti, da so dobili < Bauernschrecka se do sedaj še ne potrjujejo. Vreme. Dunaj, 10. februarja. Tu vlada danes silna megla. Opoldne je bila taka tema. da so morale na ulicah goreti svetilke. Češko - nemška sprava. Praga, 10. februarja. Vse češke stranke so sklenie, da se udeleže ineritoričnih spravnih pogajanj. Nižjeav sirijski dežeinl zbor. Dunaj, 10. februarja. V današnji seji nižjeavstrijskega deželnega zbora je bil predložen nujni predlog glede regulacije učiteljskih plač. Ogrski državni zbor. Budimpešto, 10. februarja. Ogrski državni zbor je pričel danes z razpravo o novem meničnem zakonu. Tudi hrvaški poslanci so navzoči, opozicija sc je absentirala. Začetkom seje je prečita! predsednik dopis hrvaškega sabora o volitvi hrvaške re-gnikolarne deputacije. Državnemu zboru je predloženo tudi poročilo o novi razdelitvi volilnih okrajev. Jutri bo pojasnil ministrski predsednik grof Tisza afero igralne banke. Bosanski sabor. Sarajevo, 10. februarja. Bosanski sabor bi se bil moral včeraj sestati k zasedanju. Seja pa se ni mogla vršiti, ker ni prišel skoraj nobeden poslanec Dve stavki. Milan, 10. februarja. Italijanski odvetniki so sklenili v vseh mestih Italije pričeti s stavko zaradi novega odvetniškega reda. Rim, 10. februarja. V kratkem bo izbruhnila, kakor se poroča, v vseh pristaniščih stavka pristaniških delavcev. Švedska. Stockholm 10. februarja, proti-uemonstracijo proti sprevodu kmetov so vprizorili socijalni demokrati sprevod, katerega se je udeležilo 30 tisoč oseb v znak protesta proti večjim izdatkom za vojsko. Ministrski predsednik Staaff je izjavil deputaciji, da bo vkida na vsak način vstra-jala pri svojih zahtevah. Stockholm, 10*. februarja. Med kraljem in ministrstvom je prišlo do spora zaradi kraljevega nagovora na kmečke deputacije. Švedski kabinet zahteva, da kralj primerno ublaži svoje besede. Kralj se do sedaj še ni vdal. Portugalska. Lizbona, 10. februarja. Novo portugalsko ministrstvo je sestavljeno sledeče: predsedstvo, notranje in začasno, tudi zunanje. Machado, ju-stica Monteiro (demokrat), finance Capreira (demokrat), vojna general Pereira de Eoa, mornarica Pereo Rodrigues, javna dela Consalves, kolonije Ccnzeiro Costa (sedaj gubernator v portugalski Indiji), poduk Almeida Lima. Zrakoplovstvo. Berolin, 10. februarja. Na letališču Johanistal sta trčila dva aeroplana v višini 30 m. V enem sta bila dva častnika, v drugem pa aviatični učenec Degner. Oba zrakoplova sta bila razbita. Degner je bil na mestu mrtev, oba častnika sta težko ranjena. Italijani v Afriki. Rim. 10. februarja. Italija pripravlja za spomlad veliko vojaško ekspedicijo proti arabskemu plemenu Senusijev. Do sedaj je pripravljenih 30.000 mož. Panama. Panama, 10. februarja. Pri kanalskih delih Panamskega prekopa so odkrili velika poneverjenja. Oblasti so dale aretirati ravnatelja aprovi-zacijskega oddelka Burkerja. ki je delavce ogoljufal za mnogo tisoč do-lariev. * * • Dogodki na Balkanu« Albanija. Dunaj. 10. februarja. Princ \Vied dospe v petek iz Rima na Dunaj, kjer ga bo cesar sprejel v avdijenei. Nato se vrne princ VVied na svoje posestvo, kjer bo 20. t. m. sprejel albansko deputacijo. Princ VVied potuje potem preko Trsta na avstrijski vojni ladji v spremstvu italijanskega vojne ladje v Drač. Rim, 10. februarja. Princ VVied jc dospel snoci sem. Na kolodvoru so ga pozdravili zastopniki kralja in zunanjega ministrstva ter velika množica, ki je klicala: >Eviva Albanija!* Danes dopoldne je imel princ VVied dolgo konferenco z zunanjim ministrom markijem di San Giulia-nom. Tudi kralj ga bo sprejel v avdijenei. Drač, 10. februarja. Uradno se razglaša: Albanska deputacija z l:Sad pašo na čelu odpotuje 12. t. m. preko Barija in Rima v Berolin ter bo od princa VVieda sprejeta 18. ali 20. t. m. v avdijenei, da mu ponudi albanski prestol. Dne 26. t. m. prispe princ VVied v Drač. Avstrija in Srbija. Belgrad, 10. februarja. Avstrijski poslanik je storil včeraj pri srbski vladi korake zaradi postopanja srbskih carinskih uradov proti avstrijskemu blagu, namenjenem v novo Srbijo. Avstrijski carinski uradi so namreč za blago v te kraje uporabljali še vedno stari carinski tarif za nekdanjo Makedonijo. Sestanek balkanskih državnikov. Bukarešta, 10. februarja. Venize-los odpotuje danes skupaj s Pašićem v Belgrad. Kakor se zatrjuje, se vrne tudi grški prestolonaslednik najbrže z obema ministrskima predsednikoma preko Bclgrada v Atene. Vojvoda Putnik. Belgrad, 10. februarja. Bivši srbski vrhovni poveljnik, vojvoda Putnik se je vrnil iz Nizate v Belgrad. Vojvoda je težko bolan. Srbija in Turčija. Belgrad, 10. februarja. Listi poročajo, da ie naroČila srbska vlada svojemu mirovnemu delegatu v Carigradu, Pavloviću, da riaj takoj odpotuje, če bi Turčija ne sprejela srbskih pogojev glede vakufskih posestev in vprašanja državljanskih pravic mohamedancev v novih srbskib pokrajinah. Srbska vlada izjavlja, da je v pogajanjih v Turčijo že do skrajnosti popustila in da ne bo več ničesar koncedirala. Bolgarska. Sofija, 10. februarja.. V Pfevn? se je vršil volilni shod, na katerem je ob velikem tumuitu obdolžil bivši zunanji minister narodno stranko, 6:< je ukradla iz zunanjega ministrstv; važne tajne dokumente, iz katerih je razvidna krivda Danevove in Gešo-vove stranke. Carigrad, 10. februarja. Vesti o sestanku Enver paše z bolgarskin: ministrskim predsednikom Radosla-vovom se potrjujejo. Oficijozno se pristavlja, da gre za ureditev vprašanja Pomakov. Makedonija. Dunaj, 10. februarja. »Neue VViener Tagblatt prinaša interviv z makedonskim veljakom Atanasovoni. ki je baje izjavil, da zasledujejo Makedonci še vedno ideal avtonomne Makedonije. Ustvaritev Balkanski zveze z ostjo proti Avstro-Ogrski je bila udarec za Makedonijo. Rusija je bila vedno proti avtonomiji Makedonije. Noben bolgarski državnik se ne sme drzniti podpisati kako pogodbo s Srbijo. Treba si je zapomniti le to. da Srbija nima onih neizčrpnih virov človeškega materijala in denarja, kakor Turčija, da bi se mogl; ubraniti intenzivnega revolucijonar nega gibanja. Z makedonskimi Bolgari gredo Turki in Albanci. Afera avstrijskega poročevalca. Carigrad, 10. februarja. Poroče valeč lista ^Neue Freie Presse^ v Carigradu, Maksimilijana Kienasta ic policija v Peri prijela in ga odposlal, na nekem parniku v Atene. Avstrij ski veleposlanik pa je s svojim posredovanjem dosegel, da so Kienaste v Smirni izpustili, od koder se je vrnil v Carigrad. Tudi turški veleposlanik na Dunaju Hilmi paša se jc obrnil do svoje vlade za pojasnilo. Balkanska sekcija ruskega eksport-nega društva. Petrograd, 9. februarja. Včera se je slavnostno otvorila balkansk; sekcija ruskega eksportnega društva Srbski poslanik Spalajkovič je nagla šal potrebo ozkih medsebojnih stikov. Bolgarski poslanik Dimitrijev je izjavil, da Bolgarska na Rusijo ne sme biti vezana samo po Čustvih, marveč tudi po trgovskih stikih. Naloga nove sekcije je, da goji gospodarske stike z balkanskimi državami. Turčija. Carigrad, 10. februarja. Oficijoz-nj mornariški list poroča, da je bilo 56 častnikov turške vojne mornarice vpokojenih, med njimi dva podadmi-rala in en konteradmiral. Carigrad, 10. februarja. Število do sedaj vpokojenih častnikov turške vojske znaša nad 1500. Turčija in otoki. Atene, 10. februarja. Nasproti mirnim besedam turškega poslanika v Parizu Rifaat paše, s katerimi je hotel vplivati zaradi posojila in obla-žiti noto velesil, je izjavil turški poslanik v Atenah Galib beg. da bo storila vse, da dobi otoka Kios in Miti-lene nazaj, sicer bo začela strogo nastopati proti 400.000 Grkom, ki stanujejo ob obali Male Azije. Petrograd, lO.februarja. Sazonov je izjavil, da se bo Rusija energično uprla predlogu Avstro-Ogrske in Italije, da se naj prepustita otoka Kios in Mitilene Turčiji. Pariz, 10. februarja. Listi poročajo, da bodo veleposlaniki v Carigradu in Atenah že v najbližnjih dneh izročili noto glede Egejskih otokov. Če pa bi se Turčija noti velesil ne vdala, ni upati na ostrejši pritisk na Turčijo, ker odklanjajo države tro-zveze vsako ostrejše postopanje napram Turčiji. Pariz, 10. februarja. Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov dementira v »Petit Parisienu« kategorično vse vesti, da bi obstojala med Turčijo in Bolgarsko kaka tajna zveza. Bolgarska hoče mir, Turčija pa ima glede Grške vse druge namere. Edino, kar zahteva Bolgarska, je revizija bukareškega miru, toda lc z mirnimi sredstvi. Angleška in Turčija. London, 10. februarja. Reuter-iCV urad poročajo, da so pogajanja Haki paše z angleškim zunanjim uradom zaradi bagdadske železnice, zaradi Kuveitskega vprašanja in zaradi nekaterih drugih vprašanj dospela tako daleč, da je upati na njih skorajšnjo rešitev. Dogovori pa ne bodo prej ratificirani, predno ne bodo končana pogajanja Turčije z drugimi velesilami zaradi podobnih vprašani. Prečrtane časopise i šentjakobskem okraju snrejema vsako sredo zvečer od 7. do & ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi. Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero. Darila. Na sobotnem češkem plesu so vrli češki rodoljubi nabrali za družio sv. Cirila in Metoda 50 kron in jih zročili upravništvu našega lista. Plemenitim češkim darovalcem skrena zahvala, naj bi jih posnemali — Slovenci! Dijaškemu podpornemu društvu i •Domovina« so darovali meseca jaguarja: gg. Gomilšek, Bežan, Gre-'orka, Jaki, Košir, Petek Ivan, Petek Milan, Pirnat. Poher, Pustosiem-šek, Šiška, Šušteršič, Tome, Vratov-šek, vsi po 1 K; Adamič, Mandeljc, Potočnik po 50 vin.; Bervar, Ha-bonck, Seme po 40 vin.; Černi, Je--as. Reber in Šircelj po 30 vin.; g. dr. Triller. odvetnik v Ljubljani, 60 xron, (za januar in februar); Kmetska posojilnica na Vrhniki, 20 K; g. j N'artin Dokler, Podrečje. 8 K 80 vin.; g. dr. Josip Lavrenčič 4 K; g. prof. 1 Perušek 12 K: g. učitelj Konjar. Mot-nik, 20 K; g. Retonja 7 K BO vin. Umrli so v Ljubljani: Dne 6. februarja: Hugon Eberl, feskarski mojster. 56 let, Bleivveisc-a cesta 1. Dne 7. februarja: Apolonija Stei-ner, preužitkarica. 72 let, Kladezna lica 18. — Josip Mencej, fijakarski apec, 50 let. Opekarska cesta 7. — •osip Perše. šolski učenec. 12 let, Te-rska ulica 3. Dne 8. februarja: Sestra Regina Škoda, usmilienka. 26 let. Radeckega »sta 9. — Jernej Bernot. železniški enjac v pok., 89 let. Marije Tere- j le cesta 10. — Aua Žarna, hiralka, < 63 let. Radeckega cesta 9. Trne 9. februarja: Janez Kr?šo- 1 vec, kolarjev sin-hiralec. 16 let. Pa-eekega ces*a 9. — Danica TiČer, H tr^ovske^a knjigovodje, pol leta, Krlo^ ška cesta 8. V deželni bolnici: Pne 5. februarja: Ignacij Ma-rolt. berač, 7fi let. Dne 8. februarja: Marija Gorše, cerkvenikova žena. 43 let. Ali veliko sedite? Sedežne po-ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevšečno svet-Iikanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Pozor trpini na hemoroidah! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Šelenburgova ulica Št. 1. (3578) Dolg prsdpust je radost, vendar pa množica družabnih obveznosti in drugih zabav ni brez posledic za zdravje Naičešče nastopa prehlajenje, proti kateremu so se izkazale Faveve pristne mineralne sodenice kot najučinkovitejše. Posebno uspešno delujejo pastilje zjutraj. k\r očistijo viat vsega zaslu-zenia p-> dimu itd. Pa*i naj se r osebno na ime F.u', ker samo te se dobivajo iz soli zdravilnih vrekev |t 3 in i 8 kopališča Soden v 1\ Skatjica stane K t 25, ter se dobiva povsod. Borzna poročila. L|ubl|aaaba »Kreditu banka v l jtibljani Ursial kirtl isaahk« *fit 10, ■•!<**»•■! pa»fe)t. 1* • majeva renta . . . . 4?#,t srebrn« renta . . . . 4*'. svstr. kronska renta . . ojr....... i* • kranjsko deželno posolilo ffc k. o. čefke def. banke . 8r*Ak*. srečke rs L M •/, . . „ >i *• 1So4 . . . . „ tliVe ...... M zeme!JsVe ». izJsje M ocrsVe lifnc*e*ne . . M dan. komunalne . , „ avstr. kreditne . . . „ IfnMfanske . . . . „ svstr. rde?, križa . . M <>Vr. M ■ • • hs^i'ka . . . . . M tnrilke ...... B*<**o«. (luMtantk*1 kieditne fiflnke , Avstr. kretWnet*a zavoda . . Dunajske bsnene rinjSbe . . hifne železnice , . • Državne *e*e7n!re . . A.nine-Monlen . . . CeSke sladkorne družbe ZWrtcn:er.«: p. ?>•••*• " • : februarja 1914 •cearai 84 o0 M 80 89 10 84 80' 85 - 83 70 83 90 -iT*- i 80 - 88 25 j 89-25 440 —j 450 — 680 — ! 690 — ?94 — ?04'— 2*2 — 292 — 243— i 253 — 228 —; 238 — ■ ' H 478 — 4'8 50 4 m so 60 50 65 50 51--! 55 — 3125 3S25 26*5 30 95 72850 1 231 50 407 — , 408 — 645 75 646*75 540-— 107 !*0 1T8 90 718 75 719 75 824 10 S25 40 331-— 282-25 28:. 25 11 m 11'43 117-41 117 5 15*27 05-47 »*95 98*15 252 75 253-75 Sprejmeta M M gospodični kot preža! ki ste že delovali v konfekcij*. 561 Kje pove uprav«. »Slov. Naroda«. Prodajalka vajena trgovine z me'anim blagom in z večletno prakso, želi premeniti svojo službo. Najraje v kako filijalko. Nastop 1 marca. Naslov : „Prođatalka" pO" šino lazeča Boh. Bistrica Gorenj. 529 ! Meso Meso i razpošilja v 5 kg poštnih zavitkih: preSut (Kaiserfleisch) po K 7—, povojen« slanina ali gniat K 6*—, sirova slanina ali kara K 5-50, vse franko po povzetju dobavita Matray Anrin, Ssatmar št 269. Srccoit zfaiaJ tlak 73^ iai cr j Ca s opazovanja Stanje barometra r mm S >-= <« »— — Vetrovi Nebo 9. C 2. pop. 741-0 5i si. jjvzh. iasno »» 9. zv. 7410 ! 28 si. jzah. de'. obiaC 10. 7. sj. 740-6 ' 1-5 si. ssvzh. oblačno v podpritličju na soločni legi z 2 in z 1 sobo ter z vsemi drugimi pritikli- nami sta oddati z maievlm ter-r.:i • .65 Na-lov pove upravnistvo »Slov. Naroda«. Sam o 5 3rrora. stane moja pristna švicarska ren-ontofrka patentirana ura. rja sidro, sistema Bos^ok nt Št. 4660. z masivnim sidrom, naranko regulirana s triletno pismeno garancijo. Št. 4C62. Ista s sekundnim kazalcem K "SOtŠ Erez rizika. Zamena dovoljena alt pa denar nazaj. «■ Pošilja proti covzetju ===== prva tvornica nr JU MHMa l kr. dvorni doUa^ilsJi. M št, 433 (Češke). G!37ni katalag s če 400 »Ifkani va zahteve p*ts ia fraale. izurjen v trgovini z me?, blagom, želi vstopiti v službo s 15. marcem t. L Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 485 n dobe pravne osebe in Isflf flllifltvrdke tak°ito d|- r\\\l lil skr6ta°. Priložiti je I I tj I 10 vin. znamko. Do- J sedaj se je izplačalo osebam vseh stanov že nad 800.000 K. Prošnje pismeno pod: 550 Reelna in MtH pomor i. i [o., Krao], pnitno \m Stalni 404 ierrnaallo Finančni odsek za in. slovensk! vseso^elski j zle! v riublfani leta 1914. j vabi sodelujoče brate k rerlni seji. ki j se vrfi Jutri, dne 1L t m. ob S. zvečer v zvezni aob! v .»Narodnem domnCf. Na sdvl Načel sivo. lirc&m M obsega 6 drari. želszn^to Kb!5-F!s!9 Bi^ijenična razstava na Danaia !9)6. Drlsvno odlikoraoje in častni diplom k zlati kolajni. Pevzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvrfm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. sc Izborni okus. :i Večkrat odlikovano. ^ Kad S000 sdravniških JSSSSSS^ '"' J. SERBAVALLOf l in kr. ^vsml do&aviler TBST-^arbovI^e. 80 Z*ot:^3 se v lekAniaii v st-klenicah p© '•KC a K i-6'1 ia po 1 lit- a K * - Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravn'har. drž. poslanec. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne«. Neprijetno dobivanje zob. Sveže, rožnato kožo dobe bledi otroci, ako jim mati redno daje lahko užitno Scottovo emulzijo iz ribjega olja. Kar nje rabo pri malih decah se po=ebno dragoceno, je nje ugodni upliv med dobivanjem zob. Kakor znano i« mnogo otrok v tem času kaj ne všečnih, saj jim prodiranje sob povzroča bolečine in jim ne da priti do miru. Kdor se hoče. tega iznebiti naj v takih slučajih poseže po že deset-Ietia sijajno preizkušeni Scot-tovi emulziji is ribjega olja. V najprijetnejŠi obliki obsega za dobivanje zob potrebne tvontve, pomaga mladostnemu telesa do nove moći in omogočuje, da brez trdua prodro zdravi zobčki. Cena or gmalni atektonć 2 K to v dobiva se po **ek arrah Prod vpotrljatrt te t. » pismenih rnamlrah dohW ka od trrdke SCOTT Si BFOWNE d. o. t. aa Donajn V U sk icevaje M na »ai list enkratno Tpofiljatev poiskuftnje od take lekarne. Srcdn'a včeraiSnja temperatura 0 3, norm. —0 8* Padavina v 24 urah mm 0 0. Zahvala. Faiiikreneje se zahvaljujem za minljive dokaze sočutja povodvm smrti mo;ega dragega soj roga. gospoda Frana Višnlkarja c. kr. visjesodnega svetnika v p. za prekrasne vence, oziroma v tem m?nu naklonjene zneske dobrodelnim društvom in za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujem vsem bližiim prijateljem in znancem, uradnim in drugim dostojanstvenikom ter odposlancem kluba narodno- arrednih poN^arcev v kranjskem dež. zboru, kluba narodno-naprednih občinskih svetnikov v Ljubliani, te!ovadmh društev »Sokol« v Ljubljani in v Ribnici, narodnih čitalnic v Ljubhan« in v Ribnici ter vseh drugih cenjenih društev. 559 Ljubljana, dne 9 februarja 1914 Alb!na V^nr^ar. 7onclrfi pr* motitvah (za~ ■"*5B»«l^a5 stajanju krvi) ne jemljo kroglic, tnblet, praška, čaja brez vrednosti, Moje prijetno zauživalno, preizkušeno, zajamč. neSkod. sredstvo pomaga zanesljivo. Vsak dan dobim prostov. zahv. pisma. Velika šk^tlja K 4 85 poš* prosto. Diskr. dopošilja dr. med. H. See*riaiH. SomTerfelđ 83 NiederEaiialtz. Ka že^o sc dopaUie i« dunajske a!> Kad:mpe:tnn-eke razt.o5;!J3Jnicc, zatorej carnske neprilike iilltnCiai 4*6' krajevni agenti zmožni nemščine se sprefmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovc-voltenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „WERKURft, Brno« Reugasse Ur. 20. Jabolenil; iz najboljših leg Štajerskega, čist, prirodno pristen, od 100 litrov naprej, liter po 20 vin. po povzetju razpošilja juri Jož. Slclzer, Vfebelsdorf pri Qradcu >e sprejme talcoj V restavraciji ini. kolodvoru v St. Petra na &T&SU. Prednost imajo izurjene go-SDodične, ki so že delale v tej obrti s kontrolnimi blagajnicami. 560 Pismene ponudbe če mogoče s sliko sprejema do 15. t. m. restavrater istot2m. VABILO i Kupim majhno z mešanim blagom na prometnem kraju v mestu Ljubljani oziroma v predmestju. 477 Ponudbe naj se posije na upra vn >Slov. Naroda« pod „1800 477." BlasojničuTka nemščine in slovenščine v besedi in pisavi zmožna, se sprojme s 15. februarjem za detajlno trgovino z žganjem. Natančne ponudbe z navedbo referenc in sedanje službe ter sliko na Simona Hnitor sla. Ptuj. 563 Globoke žalosti potrti ob nen-idomestni izsrubi, ko nam je preminul naS iskreno ljubljeni soprog ozir. brat, svak, stric in stari stric ter bratranec, gospod Žitne cene v Budimpešti. Dne 10. februarja 1914. Termin. PSenica za apr. 1914. . Pšenica za maj 1914. . Pšenica za oktober 1914. Rž za apr. 1914 . . . R* za oktober 1914 . . Oves za apr. 1914 . Ove- za oKtober 1914 Koruza za mai 1914 . . Koruza za julij 1914 . . za 50 kg 11 91 za 50 kg 11 87 za 30 kg 10-92 za 50 kg 901 za 50 kg 8 52 za 50 kg 772 sa 50 kg 7/1 za 50 kg 6 63 za 60 kg 6*80 nam ni moči se osebno zahvaliti vsem, ki so nam med boleznijo in ob smrti pismeno ali ustmeno ta o pre?rčno izrazili tolažljivo sočutje. Zato tem potom izpolnjujemo to dolžnost in se zahvaljujemo rajvda-neje ter iz vsega srca vsem t?m ter darovalcem cvetja, dalje pevcem za genMive žalostinke ter sploh vsem od blizu in daleč, ki so pokojnika spremili na zadnji peti. 370 LJUBLJANA, dne 10. februarja 1914. Žaluj« csiall. Bialk'h članov pogrebnega 3raš«va -J/tsrijine bratovščine' v Ijubljani kateri bode zboroval v eeđgljo dc8 15, svečana 1914 dOK?o!dne ob 10. url v mali dvorani „Klestnega doma" na Franc Joielovem trgn. Dnevni redi 1. Poročilo predsednika. 2. Čitanje zapisaika lanskega obč- nega zbora in tega odobritev. 3. Poročilo blagajnika in odobrenje letnih računov. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev treh pregled, računov. 6. Posamezni nasveti Članov društva. V Ljubljani, 22. jan. 1914. K temu zborovanju vabi vse cenjene moške člane, da se ga polno-številno udeleže 568 nrnitveni odbor pogrebnega druStva .Marij, bratovščine*. na solnčni legi s 4 sobami, poselsko in kopalno sobo in vsemi drugimi pritiklinami, opremljeno z vsem kon- fortom, ao da s majem v najem, Naslov se poizve v upravništvu »Slov. Naroda«. ^54 J^esna - S Ženitna ponudba. Jtflada, initligenina, živahna in p*idna gozpica 5 par tisoč J^ron premoženja 5« 5*// paradi poman/' kanja znanja seznaniti 3 mladim inteligentnim gospodom uradnikom* Samo resne ponudbe 5 stifa pod „jelena 189", poste restante, ljub liana. Jajnost zajamčena. 567 sprejema zavarovanja človeškega življenja po oajrazoovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti Je ugodno zavarovan e na doživetje In smrt z manjšajoč trni se 12 vplačilu 44 • ••• vzaitmno zavarovalsa besi k« m Pt»agf. •»• - Hezarvni loadl S #0,780-71* U — iaplacaaa jOmmtnma ia kapltall|8 S 188,888.804-88 Fo velikosti droga vzajemna zavarovalnica aaSe države 1 vseskozi slovaosko-narodno upravo. cntniH mmu:\im'^^}^i ini 2 m k Zavaruje poslopja Ia premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škodo cenjuje tako) Ia najkutantnele. Uživa najbolje sloves, koder posluje, 1 •I Sprejema tuđi zavarovanja proti vtomski tatvini pod selo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! 1 39 5781 Zahtevajte Priporoča • ju optik - specialist, optični kot strokovnjak zavod z električnim obrato = cenik. s Bodite pri nakupil očal, ker le specialist vam lahko določi pravilno ■anw očala in Van strokovnjaiko postreže. aiaaHHHMMin Nova stekla za daleč in bližino, važno za dalekovidne. Modna trgovina v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 7. Solidno blago. Nizke cene. Vzore! poštnine prosto. :: Konfekcija :: za dame in deklice bluze, modno blago, sukno, platno, garniture, preproge, šerpe, rute, pletf. V hiši Gradiš« št 7 se odda: ie lepih tavani s 3 oziroma 4 sobami in postranskimi prostori MT Za majev termin, in : hlev s šupo : takoj ali pozneje. — Natančnejša pojasnila daje hišnica. 546 Radi odpotovanja se proda v Trstu dobro vpel ana J ! r------------------........— [ *sr f H. Tmuar. UnHinia "ssr J ~ S Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. I r Največja zaloga ur s juvelov, zlatnine in srebrnine. z mnogoštevilno slovensko klijentelo, nahajajoča se v ss edin5 nes'a, Pogoji zelo ngodni! Dosedanji lastnik bi raje prodal Slovencu, n^rro tafen — Več pove „Attria" anončao*reklamna špedicija v Trstu« Tovarniška znamka „IKO" Zastopstvo tvornice ur „ZENITH". Pristen dober ■ ■ rt * n se dobi pri 43 l nem 1 jat m Dobro vpeljana ipina mm h iiiip CEZbTZBZZ Z^STOISTJ I2ST FOST2TZ2TE PSCSTO! v okraju Šaleška dolina, ki je v najboljšem tiru na glavni cesti, blizu cerkve, brez konkurence, glavni promet je da s I. marcen 1914 v najem pod zelo ugodnimi pogoji, zaradi pre-kupa večjega posestva. Posebno ugodno je za začetnike. Rerlektanti pošljejo naj svoje ponudbe pod .Priložnost št. 19f na uprav. „Slov. Naroda". 549 m in nepreva ilifillJ pravi francoski parfumi SANATORIUM • EMONA w PORODNIŠNICA in vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti Za obila naročila se priporoma 930 fj LUUBLtJANA ■ KOMENSKEGA ULICA-4 ftjJ Povest. — Spisal Blaž P o hI in. Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vinarjev več 1 : Opatov prapora: Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec. Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več. i ja Bračko Ljubljana, Dunajska cesta 12, v Mathianovi hiši. Uri ton Bajec umetni in trgovski vrtna; cvetlični salor samo pod Iraneo štev. 2. poleg Čevljarskega mostu. Velika im »lit mm. iMmtt šopkov, vesten, trakov itd Zunanja naročila točno. Ifeiii? na Tiiai testi šl. 34 i Krasna umetniška reprodukcija v vet barvah PRIMOŽA TRUBARJA — USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI — Visoka 66 cm ta široka 85 cai \9 aa|-lassi akras rsaks fšmgmmtea Msa. Ta reprodukcija ie sploh najlepša In na|- dovrsenafam SlovaacL. Cena s poito kron 3-20 HAROOHA KHJIOARNA i urnim m-tmm a n. j i Stanovanje lepo, obstoječe iz 2 sob s pritiklinnmi, zlasti kopalno sobo, bližje justične palače, se lsee fi takoj ali sa majev termin. Pismene ponudbe rod Šifro ..Dr. R. M. 30 508" na upravn »Slov. Naroda«. 508 B^aVvSvaVvala^HvflaVDBi Ti najnovejši nabavni in veseli knjigi priporoča najtoplej< Narodna knjigarna v £jubljani. krojač prve vrste Ljubljana y 3 Hinila cesta št. B Jj (nasproti kavarne cEuropa s: se priporoča. : Žiga iliega i Narodna tiskarna - v Ljubljani. - Telefon št. 85. Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd. itd. 1 Telefon št. 85. [JUULJUrjr XMXJLJUL1JUIX1 1.JJ* JJU!^ o > o o cd M — 3 ■s * 6 H ■ « S !? 2 mm - S 5? 9 "O JE • O q. o «n iimminmm mu iiitfl T. POGAČ Moga pohištva in mizarstvo Mesa blaga.-«- reziie t II (Kolii. Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih : najnovejših slogih.: Zaloga otomanov, di-:: vanov, žimnic :: in otroških vozičkov. Spalnica ¥ amerikanskom orehu 350 kron. Obstoječa 1 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni •atariolf 1 uaahralaik M marmor, pioičo in ogledalom. D-A 15