—   112   —
Kratkočasnice iz rusovsko-turške vojske.
(ZabavfjicaJ    Petrograške novine (v 23. listu p. m.) zasmehujejo angležko-francozko žuganje v sledeči pesmici:
Angle&i in Francozi; Vmaknite se iz Moldave in Valahije, Da vojska naša vas ne pobije !
Rusi : Vmakniti hočemo se koj  današnji dan, Al  vedite! da le na — uno stran! (Dobručo).
(Smernica.) Bukureščani so še zmiraj dobre volje, ako— ravno jih nadloge bližnje vojske tarejo. Temešvarski časnik pripoveduje naslednjo smešnico, ki gre tam, se ve da skrivaj, od ust do ust. Gotovo je namreč, da v bitvi pri Oltenici je padlo okoli 4000 Rusov 5 ker pa imajo Rusi še bolj kakor drugi vojskovodji navado: da število mertvih vselej pomanjšujejo v svojih očitnih razglasih, tako so ga veliko veliko pomanjšali tudi v naznanilu omenjene bitve. Na to so Bukureščani sledečo smešnico skovali. Ko je namreč tistih 4000 vojakov, ki so pri Oltenici smert storili, pred nebeške vrata prišlo, so počeli strašen hrup in ropot. Sveti Peter berž priteče z velicim ključem v roci, pomoli glavo skozi oknice pri vratih, in nejevoljno vpraša; kdo tako* nespodebno ropoče? Odgovorijo mu: „Mi smo, ki smo za pravo vero in sveti križ na Oltenici pri Donavi življenje dali 5 hočemo tedaj , da nas berž v nebesa spustiš". Sveti Peter reče: „poča-kite enmalo", in v tem seže po oglas rusovskega vojskovodja v tisti bitvi; začudivši se pokaže s ključem na ta ogla& in reče jim: „tukaj stoji zapisano, da je tam le dvanajst mož. padlo. Tistih 12 naj jih pride v sveti raj, vi drugi pa pojte, od kodar ste prišli!    Nas ne bote goljufali".