11. januc-r 1994, letnik 94/95 (Xliv) študentski časopis za civilno družbo / št. 8 izhaja vsak drugi torek radio GLAS Ijubljane d.d. 100,2 Mhz in 99,5 MHz tena: povsod enakih 100 SIT WILD W0RLD Ekskluzivno, nevarno, pogumno... EVROZA ijeve nočne moreee (akcija -10%) LITERARNA STRAN LOJZEIMA MEGA ŽURE Maček je kvadrat pričakovanega TRIBUNA UVZŽODNIK Kdo pa jamči, da tegale uvodnika nisem napisal še pred novim letom? ]az. Tistega lanskoletnega sem založil. Pa tudi nič prida ni bil. Nekaj sem blodil o alkoholizmu, budizmu, osamljenosti in mačku. Strašno novo leto nas ni razočaralo. Dobili smo položnice za izmišljene prometne prekrške (Ti tipi mislijo, da denar pobiram po tleh.) in dve toni vpoklicev v neko vojsko. Bruto plače se bodo dvignile, ker so sovražniki ljudstva nabili davke. Zdravniki so tako dragi, da se Ijudstvo vdaja heroinu. Banda je celo podražila tobak ("Edina dobra stvar, ki je prišla iz Amerike", pravi moj prijatelj Janez). "Še slabše kot socializem!" Tako pravijo nepoučeni, v resnici je še slabše. Za denar ki ga plačujejo za en rriesec od šestih do dveh spodoben človek ne bi smel niti prdniti. Potem pa še davki! Reveži jih plačujejo, tisti pa, ki obračajo svinjske denarje, se že nekako izognejo. Pa to je slabše, kot če bi imeli za predsednika Superhika (tistega, ki je kradel revnim, da bi dal bogatim). Pa ne mi govoriti, naj se znajdem. A naj oropam banko? Državo je treba jebat vedno in povsod, a sem jaz zaradi njih, a oni zaradi mene? Namesto koga parlament gori? Ti tipi sploh ne vedo s kom imajo opravka. A smo zato podirali socializem? Bomo pa še tole diktatorsko demokracijo sesul. M. C. ASHTRAY Časopis TRIBUNA G. Samo Resnik Kersnikova 4 61000 LJUBLJANA Spoštovani gospod Resnik ! Obveščam Vas, da je g. Herman Rigelnik, ki ga zastopam, sprejel vaše pojasnilo v zvezi z člankom, objavljenim v 5. številki časopisa "Tribuna" z naslovom "DRŽAVA SLOVENIJA, CIVILNA INICIATIVA, OBVESTILO SLOVENKAM IN SLOVENCEM!". Zato v zvezi s tem člankom ne bo sprožil kazenskega postopka. Prosim pa Vas, da v bodoče ne objavljate neresničnih in žaljivih trditev, ki se nanašajo na g. Rigelnika. Težko bi se strinjal z Vami, da je anonimni pamflet lahko "predvsem zabavno branje z nekaj liter-arne zanimivosti", kot to navajate v dopisu. Osebno menim, da žaljivo opravljanje nima nobene povezave s pravico javnosti do obveščenosti, niti s svobodo tiska. G. Rigelnik se Vam tudi zahvaljuje, za vašo pripravljenost, da njegova stališča in poglede predstavite v vašem časopisu ter Vas bo o oblikah konkretnega sodelovanja obvestil. S spoštovanjem ! VLjubljani, 27.12.1993 Odvctnik iil Zakonjšek W 61000 LjuMj^a, Cigaletova 7/1. Odvetnika: Miha Kozinc Emil Zakonjšek 61000 Ljubljana, Cigalctova 7/1., Tel.: +38(0)61 3259 76. Fux: +38(0)61 32 59 76 G0&ec; FEJST FANTJE, PA SE KŠNAPUNCA Edo (bolni pizzopek), Ksenja (Duletov bratranc), dobri vratar Peter (ga ma na veter) in Milena (moja ljubica) se na vsak način hočejo znajti v tej sumljivi rubriki dvomljive kvalitete. Naj jim bo. KAJ SO KITAJCI VEDELI ŽE PREP TISOČLETJI Najboljša vlada je tista, o kateri ljudstvo komaj ve, da obstaja. Naslcdnja najboljša: ljudje }o ljubijo in \o slavijo. Naslednja: bojijo se je. Naslednja: sramotijo in psujejo jo. (naslednja: kjc pa živite) Čc zaupanje ne zadostuje, tudi v povračilo ne bo zaupanja. Prvi vladarji ne dajejo besedam veljave, imajo pa veljavo njihova dejanja - kot da so se zgodila sama po sebi. Lao Tse 0+2 = 1 (AKO SE DRUGČIJE NE NAREPI) Povprašali so računovodjo, "Kolikojedvein dve?" Odgovoril je, "Štiri." Vprašajo matematika, in ta odvrne, da je dolgo razmišljal o tem vprašanju, in da dokaj verjame, da je odgovor nekje med tri in pet. Vprašajo psihologa. Ta se zazre v spraševalca in pravi: "Zakaj vas zanimajo takšne reči? Zakaj postavljate takšna vprašanja?" WERY BRITISH Dali ti bodo vse priložnosti za obrambo in pritožbe, a na koncu te bodo vseeno obesili na določeni dan. (Doris Lessing, "England vs. England") Zakaj imamo v prelomujul nagls musko? Zato, da se ne sliši prdenja FOTOREPORTAZA Revija literartura je proslavila svojo zadnjo štcvilko v letu 93 in svojih prvih pet Iet življenja. Bilo je erotično in eksotično družabno srečanje. Miza je bila naložena s sirčki, salamicami, čebulamni, koruzicami, najbolj sexi pa je bil dimljen lotus. Ustnice so se namakale v dobrcm domačem vinu. KSENJA PERKO FOTO: EMIL JUSIč TRIBUNA IZHAJA DVOTEDENSKO. Je časopis za visokošolska, družbena, politična in kulturna vprašanja, katerega ustanovitelj in izdajatelj je ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE v Ljubljani (ŠOU). Naslov uredništva: Kersnikova 4, Ljubljana, soba 206, telcfon 061-319-496, telefax 061-319-448. Uradne urc med 10 in 14 uro vsak dan. Časopisni svet TRIBUNE: Tone Vidmar, Miran Božovič, Lev Kreft, Darko Štrajn, Antiša Korljan, Jancz Kotar. Uredniki.-Samo Resnik (publicistika, Iektura), Manica Ferenc (univerza, študij, izobraževanje) Nataša Novak (kultura in oblikovanje), Lara Lah (reportaže, politika, gospodarstvo), Ksenja Perko (študentski informator - "NEVROZA"), Primož Trobcvšek (zobotrebčarstvo) in Gorazd Drcvenšek, "ki jc za vse odgovoren". Prelom: SLOVENEC; računalniška podpora: Zoran Obradovic VIP: Mojca Prcstor; uradne ure od 10 do 14 ure. Sprejema naročila na časopis. Ccna izvoda je okroglih, oglatih, hrapavih ali gladkih 100 SIT, ob naročilu 80 SIT. Naročnina plačljiva 2 krat letno (2 x 900 sit). Tisk: MIŠMAŠ Izhaja ob finančni podpori Ministrstva za Kulturo RS, ŠOU in predvscm ob pomoči tržnega oglašanja, zatorej - poslovneži - v pomoč! "Tribuna šteje med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%." m V D KDO BO KOGA H PARLAMENT JE NAJBOLJŠI POSEL H V KREMPUIH PREIS. SOD. Q ALTRUIZEM EQ PISALO SE JE '93 IIBTl NEVROZA El KINO EJ SAPFO ES INTERVJU -AIEKSANDER SCOTT E3 ATENTATI? ED KRIŽANKA INTERVJU Darja Lebar WILD WORLD Oarja Lebar je novinarka. Slovenska in potem naslednje vojne na področju nekdanje Jugoslavije so \o pripravile do tega, da je postala vojna poročevalka. Začela je pisati za Mladino. Ekskluzivne članke o dogodkih, ki so se dogajali v kar naenkrat tako oddaljenih pokrajinah. Veliko je pripomogla k temu, da je tisti del slovenske javnosti, ki ga je vojna tangirala, dobil karseda realno podobo. Med opravljanjem željenih nalog je bila večkrat aretirana - samo zato, ker je novinarka. Kaj si počela v ZDA ? Odkrivala sem jo. Nadaljevala sem to, kar sem počela že tukaj. Spremljala in spoznavala sem odnos ameriške zunanje politike do Bosne. To pomeni, da sem denimo v New Yorku, kjer sem živela tri mesece, pokrivala Združene narode, delala na različnih raziskovalnih projektih Komiteja za zaščito novinarjev, pomagala Bianci Jagger z njenim bosanskim posvojencem Muhamedom, v dolgih pogovorih z uslužbenci State Departmenta ugotavljala napake in perspektive njihovega početja. Na različnih koncih ZDA, predvsem po univerzah, sem predavala o vojnem Za svoj pogum in željo, pisati o vojni, je drago plačala, 16. novembra 1992 jo je v Sarajevu ostrostrelec ustrelil v glavo. Predvsem zaradi sposobnosti in ažurnosti sarajevskih zdravnikov je ostala živa. Zdravljenje, ki ga je bila deležna v Ijubljanskem Kliničnem centru je bilo jalovo, zato je sredi decembra istega leta odpotovala na Kliniko Mayo v ZDA. Odpotovala je z ameriško fotografinjo Jano Schneider in večino časa sta preživeli skupaj\ Ko ni bila v kliniki na eni izmed mnogih operacij, je čas izkoristila tako, da je širila svoja obzorja. Znanja, ki jih je imela, je nadgrajevala in dopolnjevala, potem pa to delila z drugimi. novinarstvu in s tem v zvezi objavila tudi nekaj člankov. Jani Schneider, s katero sva v Hcrcegovini postali dobro uigran tandem, sem pri njenem pisanju filmskega scenarija, ki govori o razpadu neke Jugoslavije, pomagala z brskanjem po številnih virih. Delo je bilo težavno, ker se bo zgodovina o tem pisala šele mnogo kasneje. Če danes pokličeš odgovorno osebo za UNPROFORali katerokoli pisarno predsednikov mirovne konference o Bosni, odgovora na vpraša-nje, koliko premirij je bilo podpisanih na področju bivše Jugoslavije, ne moreš dobiti. Ne zato, ker ti odgovora ne bi želeli dati, ampak ker je vojna že pred nekaj časa ubrala svoja pota, ki jim oni niso sposobni slediti. Poizkusila sem se tudi na radiu Voice of America, kjer sem pripravila nekaj prispevkov in komentarjev o Balkanu in njegovi vojni. Pripravila sem reportažo o Nelsonu Mandeli in De Klerku, ki sta si še z majhnim oklevanjem podala roke v Philadelphii in napovedala splošne volitve v JAR. Ob vsem tem sem opazovala politične poteze novega ameriškega predsednika, ki je konzervativni del ZDA, vajen republikanskega trona, šokiral z odločnimi spremembami na področju vojske, zdravstva, prostotrgovinskega povezovanja s Kanado in Mehiko in dobrim igranjem na saksofon. Mesec dni sem potovala preko celih Združenih držav in navezala veliko prijateljskih in profesionalnih stikov. Seveda sem večino časa preživela na zdravljenju. ¦ Sodelovala si pri raziskovalnih projektih Komiteja za zaščito novinar-jev. Kaj je naloga tega komiteja, kaj splohje in kako dolgo obsta/a? Komite za zaščito novinarjev deluje pet let, je nevladna organizacija in v mnogih primerih za novinarje zadnje rešilna bilka pred agresijo, ki so ji izpostavljeni pri opravljanju svojega dela. Komite zbira in ureja podatke o novinarjih, ki so kjerkoli v svetu zašli v težave - bodisi bili aretirani, fizično nadlegovani, so izginili in se smatrajo za pogrešane, ali celo ubiti. Komite ima tudi intervencijsko funkcijo, kar pomeni, da z različnimi telefonskimi pogovori in dopisi poskušajo pri odgovorni vladi doseči to, da se na koncu le uveljavi ravnanje v skladu z mednarodnim novinarskim kodeksom. Zanimiv podatek je ta, da med državami, ki so v vojni, po kršitvah mednarodnega novinarskega kodeksa izstopa Bosna, saj je bilo do avgusta 1993 ubitih 44 novinarjev, vsaj sto pa jih je bilo ranjenih ali kako drugače izpostavljenih samovolji različnihvojaškihformacij.Podatekjetoliko zgovornejši, če vemo, da je bilo v vseh letih vietnamske vojne ubitih 63 novinarjev, v stalnih argentinskih neredih, ki trajajo najmanj zadnje desetletje, pa 90. Največ kršitev v državah, ki niso v vojni, je bilo leta 1992 v Turčiji, kjer je bilo ubitih 11 novinarjev. Komite poskuša poiskati politični azil za novinarje, ki jim različni nedemokratični režimi grozijo s smrtjo. Z delom komiteja se lahko podrobneje seznaniš, če postaneš njihov član. Za pridobitev članstva ni pogojev - medij s Pristinski pazar. Darja Lebar je ob "počitkih" s fronte v Bosni poročala tudi s Kosova, Sandžaka in Makedonije kratkim opisom svojega delovanja napiše prošnjo za pridobitev članstva. Konec vsakega leta Komite izda almanah, kjer so razvidne vse te kršitve. ¦ Čemu služi ta almanah? \z njega je takoj razvidna (ne)demo-kratičnost političnih režimov, deluje pa predvsem kot dokument o kršitvah. S tem vsaj malo pripomore k temu, da jih je manj, saj sedaj obstajajo točni podatki o tem, kje in kdaj so bile kršene novinarjeve pravice. S tem, da je Komite zbral in uredil ta gradiva, si je na mednarodnem polju okrepil pozicije intervencijskega delovanja. ¦ Vkoliko državah so bile v letu 1992 kršene pravice novinarjev? Najmanj v tretjini držav (držav v svetu je 195, op.p.), največ na Bližnjem Vzhodu, Južni Ameriki, Šri Lanki, Kitajskem, državah bivše Sovjetske Zveze in Afriki. Zanimiv je podatek, da je med leti 1900 in 1945 letno v vojnah umrlo dva milijona ljudi, med leti 1945 in 1990 pa milijon. Če upoštevamo še povečano nataliteto, to pomeni, da se je smrtnost zaradi vojn v tem obdobju zmanjšala vsaj za tretjino. Eden od razlogov je ta, da v zadjih 45 letih ni bilo svetovne vojne, čeprav sta se velesili nanjo ves čas *¦ Vojnaje dober biznis. Investirajte vanj svoje otroke. INTERVJU »¦ pripravljali in pri tem zanemarjali vse manjše, a zato nič manj strahotne vojne širom sveta. ¦ Rekla si, da si pokrivala Združene Narode. Kaj to pomeni? Z ZN sem se prvič srečala v obliki mirovnih enot v Bosni. Presenetila me je njihova nekompetentnost, dejstvo, da jim je njihov mandat narekoval le ohranjanje stanja (vojne) ali, drugače povedano, vse kar se je dogajalo v Bosni so le nemočno opazovali. Razlog za to sem potem tudi našla v palači ZN v New Yorku, ki je trenutno največja zaposlovalna agencija na svetu. Mislim pa, da je ob enem največje odlagališče odpadkov, saj vse države z močno pozicijo v Varnostnem Svetu na ZN prelagajo vse probleme, ki jih niso sposobni ali voljni rešiti. Večina Ijudi, zaposlenih v ZN, vsakodnevno odloča o svetovnem miru in vojni. Ta ista večina vojne še ni videla. Tako tudi ne razumejo, da čas v vojni teče veliko hitreje. Če se bodo denimo Združene Države odločile, da v vojni v Bosni ne bodo intervenirali, ker smatrajo ta konflikt lokalnega značaja, ki ne ogroža mednarodne varnosti, bodo Združenim Narodom ponudili 1500 svojih vojakov za mirovne enote. Združeni Narodi se bodo najprej dva meseca ukvarjali s problemom njihove namestitve in razporeditve v Bosni, medtem se bo pa predsednik Clinton odločil, da je potrebna za vključitev atneriških vojakov v te enote odobritev senata. Senat, ki mu je vojna v Bosni španska vas tega nikoli ne bo odobril. Začaran krog nedejavnosti traja že dve leti in je stal življenja že najmanj 270 tisoč Ijudi, v bodoče pa je povsem izničil kredi-bilnost ZN. To je dokaj črnogleda vizija prihodnosti, če vemo, da se klobčič še sploh ni začel razvijati na primeru nekdanje Sovjetske Zveze. Mednarodno gledano je bila v primeru Bosne narejena nepopravljiva napaka, za katero se bojim, da se bo zaradi politične prindpijelnosti na tleh Evrope še ponovila. ¦ Meniš, da bo kdorkoli iz ZN odgovarjal za svoja dejanja? Poslanstvo ZN je takšno, da v nobenem konfliktu ne zavzamejo strani, vsaj nekaj visokih oficirjev mirovnih enot pa je na področju Bosne naredilo prav to. Ti bi morali odgovarjati. Odgovarjati bi moral tudi generalni sekretar Butros Butros Gali, katerega vojaki v Bosni že nekaj časa sodelujejo v prekupčevalskih poslih in kjer se humanitarni konvoji prodajajo. Problem je v tem, da so ZN sami in edini vrhovni poglavar, ki nikomur ne odgovarjajo za svoja dejanja. Nikogar iz ZN ne moreš postaviti pred sodišče, ker države članice Varnostnega Sveta nemudoma zahtevajo imuniteto, saj s tem ščitijo samo organizacijo pred njenim morebitnim razpadom. ¦ Kakšen smisel potem sploh še imajo humanitarni konvoji in dobrodelne akcije? To je eno osnovnih vprašanj, ki se postavljajo v primeru Bosne. Mednarodna politika se je namreč odločila, da z označitvijo tega dogajanja v Bosni kot moralnega problema, ne posreduje nobene strategije rešitve. Zgodba Bosne še zdaleč ni "humanitarna", ampak izključno politična. Če že, potem bi se na tem mestu morali pogovarjati o skorumpiranosti ZN in ne o tem, kaj je kdo naredil, da je določeno števtlo konvojev prišlo v Bosno. ¦ Kajsmatraš kotskorumpiranostZN? Ne pristajam na nobeno vojno dobičkarstvo, kot tudi ne na to, da se del humanitarne pomoči nameni strani, ki je vojaško najmočnejša. S tem, da ZN pristajajo na to, da del humanitarne pomoči odstopijo hrvaški ali srbski strani, da jih le-ti sploh spustijo tja, kamor so namenjeni, pristajajo na vojno dobičkarstvo. Vojne namreč ne razrešiš tako, da iz humanitarnih konvojev narediš edino obstoječo ekonomijo, marveč da jo preprečiš. V ZDA že obstajajo organizacije, ki bodo v bližnji prihodnosti objavile imena tistih oflcirjev ZN, ki so se v tem spopadu postavili na določeno stran in od nje za svojo aktivnost dobivali tudi denar. Ali kakšen Mercedes. Darja na kolenih pred Miloševičevo vilo na Dedinjah, kjer so študentske demonstracije ustavili vodni topovi srbske policije ¦ Ukvarjala si se z napakami in perspektivami State Departmenta. Kaj si ugotovila? Konec hladne vojne se je odrazil skozi pomanjkanje oziroma neobstajanje definira-nosti trenutnega političnega prostora. Če je nekoč nuklearni spopad predstavljal absolutno zlo, danes slednje ni definirano. Jasno mi je, da tudi v primeru imenovanja nekega novega absolutnega zla, to še ne bi pomenilo, da bi odsihmal počeli dobro. Je pa to pomembno predvsem v primerih, kot je Bosna. V tem primeru danes ne bi razpravljali održavljanskivojni, ki jeposledica, marvečbi se ukvarjali z agresijo, kot je to v začetku tudi bila. V State Departmentu se mi je najbolj vtisnil v spomin George Kenney, ki je vodil jugoslovansko pisarno. Zaradi pasivnosti ameriške zunanje politike do Bosne je odstopil s položaja. State Department se dnevno ukvarja s problemi kot so Bosna in svoja poročila posreduje predsedniku, ki se potrem odloči za ustrezne korake. Kenneyevo mnenje je bilo, da je vse preveč uslužbencev, ki so pošiljali poročila predsedniku menilo, da so klanja za ta del Balkana povsem naravna in zgodovinsko utemeljena. S tem se je racionalizirala njihova politična neaktiv-nost. Bil je tudi mnenja, da to pomeni kata-strofo za druga multikulturalna in multietnična področja. V prihodnosti se nam obetajo številne spremembe na zemljevidu sveta. ¦ Ob vsem tem, karmipripoveduješ, me zanima, od kod ti po tem, kar se tije zgodilo vSarajevu, še vedno toliko volje in zagnanosti? Preprosto. Imela sem samo dve možnosti -zapasti v popolno depresijo, samopomi-lovanje in jok nad neperspektivnostjo kugle, ki ji pravimo svet ali pa iz vseh izkušenj, ki jih imam, samo še odločneje ostati na začrtani poti. ¦ Kakšnaje ta začrtana pot? Ostati svobodna novinarka vse dokler ne postanem sekretarka ZN in jih dokončno ne razpustim. LARALAH FOTOGRAFIJE: MIHA FRAS Dnevnik Živi, kot da tije vsak dan zadnji. In nekega dne bošimela prav. nnni fc HARD KOR Gospodarstvo in varstvo okolja KDO BO KOGA? ratkoročno se cilji varstva oko-' lja in gospodarske rasti pravilo-ma obravnavajo v že skoraj trivial-nem nasprotju: ali ekonomske za-služke trošiti za obnavljanje proiz-vodnje na isti ravni ali pa znižati raven proizvodnje in zaslužke preus-meriti v sanacijo stanja v okolju. Tako sproducirana konfliktnost obeh ciljev se samodejno subjektivizira zaradi homogenosti interesov posameznih družbenih osebkov. Ker si člani družbe običajno stojijo nasproti s čistimi interesi (zgolj dobiček ali zgolj varovanje okolja) se konflikt ekonomskih prioritet (rast količine kapitala ali kakovosti okolja) z relativizacijo konflikta prenese v procese družbenega (političnega) odločanja. Enako je tudi pri varstvu okolja nepotrebno izpostavljati kratkoročno konfliktnost z gospodarsko rastjo in kompromise med uporabo produktivnih zmogljivosti okolja in drugih dejavnikov razvoja, torej med varstvom okolja in tradicionalnimi dejavniki gospodarske rasti. DOLGOROCNA PERSPEKTIVA - TRIVIALNA KONFLIKTNOST? Razmerje med varstvom okolja in gospodarsko rastjo je smiselno postaviti v dolgoročno perspektivo. S privzetjem tega izhodišča pa se oba cilja izvijeta iz trivialne konfliktnosti. In to kljub temu, da stanja predvidevanjih nekaterih imelo v enaindvajsetem stoletju takšno vlogo, kot \o je imela ideja demokracije v devetnajstem stoletju oziroma želja po ekonomski rasti v dvajsetem stoletju. Politika varstva okolja in uveljavljanje sonaravnega razvoja bosta nujna, tako s stališča današnjega in želenega stanja kakovosti okolja, kot s socialnega in ekonomskega stališča. Ker varstvo okolja postaja temeljna in osrednja gospodarska in družbena dejavnost, bodo v prihodnosti le redki cilji poslovnega in družbenega sonaravnega razvoja višje rangirani kot varovanje okolja. Nasprotovanje varovanju okolja ('konfliktnost') potemtakem ne (bo) pomeni(la) nasprotovanja prehodu v okoljsko ustreznejši način gospodarjenja, ampak le izogibanje stroškom prehoda, na i Družbeni osebki (država oziroma politične stranke in gospodarstvo) se imajo tudi na ravni političnega odločanja za interesno homogene. Zato se na začetku trivialna konfliktnost na koncu pokaže kot racionalna in zavestna izbira tistega člana ali stratuma družbe, ki mu relativizacija konflikta omogoča uveljavljanje lastnih (čistih) interesov. To pa pomeni, da se konflikt uporablja kot sredstvo za rast (na koncu) političnega kapitala. Ali drugače: konflikt kot sredstvo postane potreben in kot tak dobrina. Oba družbena cilja, torej varstvo okolja in gospodarska rast na koncu postaneta pomembna približno tako kot dobra kulisa. Marginalizacija varstva okolja (iz fabule v kuliso) je potemtakem napovedljiva posledica časovno omejenega horizonta razumevanja razmerja med gospodarskimi interesi in potrebo po varvanju okolja. V sorodnem, kratkoročnem nasprotju z ekonomskimi cilji so tudi cilji kot na primer osamosvajanje slovenske države, prestrukturiranje in transformacija gospodarstva, privatizacija gospodarskih zmogljivosti itd. Na teh področjih kratkoročna konfliktnost nikoli ni bila uporabljena kot razlog za upočasnjevanje preobrazbe ekonomskega sistema. Gospodarstvo v prehodu namreč sploh nima perspektive, ki bi )o lahko imenovali kratek rok. okolja ni mogoče izboljševati brez preusmeritve dela naložbenih zmogljivosti gospodarstva in sredstev države v varovanje okolja in se je zaradi varstva okolja treba odpovedati uresničitvi nekaterih drugih ciljev razvoja poslovnih sistemov ali družbe. Namenska prerazdelitev naložbenih sredstev je gotovo konfliktna toliko časa, dokler na varovanje okolja gledamo kot na negospodarno (negospodarsko) dejavnost: torej dokler je potreba po varovanju okolja gospodarstvu vsiljevana od zunaj ali dokler je vsiljevana na negospodarski (negospodarni) način. To pa zato, ker je tisto, kar je za enega izdatek zaradi varovanja okolja nekomu drugemu prejemek (iz poslovne dejavnosti ali prejemek proračuna), in je pri vlaganju finančnih zmogljivosti ekonomskih osebkov v varovanje okolja primerneje govoriti o sredstvih za varstvo okolja, kot o stroških varstva okolja. Če naložbam v varovanje okolja priznamo pomen gospodarske dejavnosti, bo prestrukturiranje naložbenih in drugih sredstev v varovanje okolja problematično le, če se bodo za varovanje okolja trošila sredstva, ki so namenjena zadovoljitvi višje rangiranih poslovnih in družbenih ciljev. Dolgoročno gledano se to ne bo moglo zgoditi prav pogosto. Varstvo okolja bo namreč po primer izgubam dobičkov v prehodnem obdobju, povečevanju tveganj zaradi uvajanja novitet ipd. Tako se prav na področju varstva okolja lahko reprezentativno pokaže, kakšen je odnos gospodarstva / družbe do dinamiziranja (razvoja, kot kakovostne spremebe) teh sistemov. NOVANISA Z aktivnim varovanjem okolja kot visoko rangirano družbeno preferenco se družbenim osebkom odpira nova niša-. varstvo okolja odpira gospodarstvu nove trge, državi daje večjo ekonomsko moč zaradi obdavčevanja onesnaževalcev, prebivalstvu pa višjo kakovost okolja, s čemer zadovoljuje eno od svojih izvirnih potreb. To pa bi utegnili biti zadostni motivi, da tri temeljne skupine, ki onesnažujejo okolje (država, kot lastnik infrastrukturnih, predvsem eriergetskih obratov, gospodarstvo irt prebivalstvo) zaznajo 'stroške' varstva okolja kot naložbe za optimizacijo svojih neto koristi. Iskanje in celo ustvarjanje novih tržnih niš je ena od ključnih dejavnosti gospodarskih osebkov v sedanji, potrošniški družbi. Tako je mogoče potrebe, ki jih postavlja celovito varovanje okolja postaviti v takšno obliko, ki bo ne le gospodarsko zanimiva ampak bo sprožila avtonomne, od države ne posebej spodbujane okoljsko varstvene dejavnosti ekonomskih osebkov. To pa pomeni, da je vir konfliktov pri gledanju na razmerje med gospodarsko rastjo in varstvom okolja negativen pristop opazovalca; izraža se v tem, da se sredstva za varstvo okolja obravnavajo kot stroški zaradi varstva okolja namesto kot naložbe za varstvo okolja. V čem je potemtakem lahko racionalnost apriorno negativnih izhodišč pri obravnavi razmerij med interesi gospodarske rasti in varstva okolja? Na vse večji pomen varstva okolja lahko gledamo kot na ireverzibilno pojavljanje novega prostora za delovanje in optimizacije družbenih osebkov. Iz ekonomske zgodovine vemo, da so se novi, na primer ekonomsko zanimivi prostori v začetku osvajali z nasilnostjo, torej s primitivnirai metodami uveljavljanja premoči ključnih nosilcev ekonomskih zmogljivosti. Ali drugače: konflikt (med dvema interesentoma za ekonomsko prevlado v nekem prostoru) se je relativiziral glede na obstoječe razmerje moči obeh interesentov. Šele takrat, ko je neposredno in najbolj transparento nasilje (vojne, kolonializem, dirigizem itd.) pokazalo ekonomsko neučinkovitost so se na sceni relativizacijskih metod pojavili subtilnejši pristopi, na primer izrinjanje tiste stranke (nosilca družbene moči) v konfliktu, ki je bila ekonomsko manj učinkovita. Podobno kot pri Murphyju, ki razlaga racionalnost kot izhod v sili takrat, ko so izčrpane vse druge možnosti. SLOVENSKI EKSPANZIONIZEM Tudi v slovenskem prostoru lahko opazimo številne primere političnega in ekonom-skega ekspanzionizma. Najočitnejša primera sta privatizacija državnega imetja in varstvo okolja. V obeh primerih se prazen prostor (kup nerazdeljene lastnine in kup nerazdeljene umazanije) izpolnjuje z nasilnostjo, zakulisnimi igrami, izigra-vanjem pravil igre in inovativnimi tolmačenji predpisov. Dokaj očitno postaja, da se na primer državno imetje ne bo privatiziralo ampak se bo 'prvotno akumuliralo'. In prav to se dogaja tudi na področju varstva okolja: prazen prostor (ki ga na ne (še) uravnoteženi politični sceni) ustvarja ekološko osveščanje volivcev je spodbudil radikalizem (kot primitivnejšo obliko artikulacije interesov) političnih strank. Te poskušajo najprej z zelenimi temami pridobiti čim večji delež ekološko osveščenih volivcev. Dokler jim to uspeva seveda niso pripravljene sodelovati z nikomer, vsaka koalicija pa konflikt med ekspanzijskimi interesenti še zaostruje (preko partnerske intime v maniri 'tvoj nasprotnik je moj nasprotnik'). Šele z razdelitvijo sveta (volilnega telesa) se pojavi potreba po sodelovanju in šele v takih razmerah se lahko izrazijo konstruktivni konflikti. Zato slovenske ekološko ekonomske konflitnosti pravzaprav sploh ne bi smeli imenovati konfliktnost. Namesto tega bi bilo smiselneje govoriti o komunikacijskih blokadah. Te pa bodo padle takrat, ko bodo večini dovolj v napoto. Na Japonskem je za boleznijo Minamata in Ichi-Ichi, ki ju je povzročilo onesnaženje, moralo umreti nekaj sto ljudi. V Sloveniji očitno še ni dovolj ekoloških herojev, ki bi dali življenje za boljši jutri. Zato se bodo tisti, ki jih to veseli še naprej lahko igrali zeleno avantgardo. In zato se bo ostalim, ki za avantgardizem nimajo pravega posluha, vse bolj kolcalo po kakšnem tektonskem konfliktu. BOJAN RADEJ flfflm Erekcijaje kot višja rnatematika. Čim več o njej razmišljaš, tem težjaje. oblasti, in človeka skoraj pritegne cinična misel, da so ljudje dostojni le, ko so nemočni. George Onvell PEMOKRACIJA ... Če bi bilo meni prepuščeno, naj odločim, ali naj imamo oblast brez časopisov ali časopise brez oblasti, ne bi trenutka okleval pred izbiro drugega. Thomas Jefferson SLONJO TUDEVIC BROTHERS IN ARMS Na naslovnici zadnje FERAL TRIBUNE je bila izvrstna foto(montaža)grafija Miloše-vica in Tudmana. V postelji. Gola. V objemu. Urednika Feral Tribune so nasilno mobi-lizirali za (bojda) štirinajst dni. Na fronto. V Hercegovino. Ker je rojen v Sarajevu in ker gredo vsi Hrvati, rojeni v BiH tja na tlako... (Zakaj imajo samo eni privilegije?) Ciril Ribičič je izjavil, da je sreča za Združeno listo, da je tako velik znanstvenik, kot je Lev Kreft, opustil akademsko kariero in se sedaj žrtvuje za stranko. RESIGNACIJA Zdi se mi, da v zgodovini spet in spet videvamo gibanja revežev, ki jih prav na hitro kanibalizirajo in izdajo njihovi astu-te voditelji, in potem zrase nov vladajoči razred. Le enakopravnost nikoli nima svojega dneva. Množice preprostih ljudi nikoli ne dobijo priložnosti, da bi privedle svojo innate/vxo\eno dostojnost do VZPIH Kako naj obdržimo demokracijo, če so državljani tehnološko nepismeni? L. Lederman, Nobelov nagrajenec zajiziko 1988 DRŽAVNIŠKI KASVET Podoba, ki bi jo vsak osvajalec - in tudi vsak idealističen osvoboditelj - moral nositi na svojem ščitu, je majhna deklica s svojim mačkom na točki nič. Poul Anderson GAMBIT Trade, Ljubljana, « 061-13-11-318 inženiring, prodaja, servis in svetovanje MONITORJesenice, « 064-861-331 prodaja, svetovanje. distribucija TATUNG in PHILIPS ESAOFE, Nova Gorica, » 065-27-760 računalniki GAMBIT in poslovna programska oprema v 1200 podjetjih SAGA, Nova Gorica, flt 065-32-322 zastopstvo GAMBIT, inženiring. prodaja, servis INTEC, Trebnje, « 068-44-548 prodaja in servis PIRAMIDA, Zagorje, 8 0601-64-322 prodaja blrotehnične opreme, potrošni material GRAFIČNI PROGRAM BASIC, Ljubljana, « 061-314-069 računalniški inženiring, AUTOCAD in vse za AUTOCAD CORTEC, Ljubljana, W 061-223-464 računalnikj GAMBIT, zastopstvo Number Nine GAMBIT GRAF, Ljubljana, « 061-13-12-040 grafične postaje GAMBIT in programska oprema za CAD in DTP RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE RIC, Savska 3, Ljubljana, 8 061-13-15-356 DQ fllll DD D Res pravi računalniki PARLAMENT JE NAJBOLIŠI POSEL In biti poslanec trenutno najboljša služba v Sloveniji. Zato se nikar ne čudite, da poslanci toliko jamrajo o svojih težavah. V nasprotnem primeru bi na naslednjih volitvah kandidirali vsi državljani Slovenije. SPLACA SE, Nl KAJ I sak kolikor toliko resen kanditat je za zadnje volitve pripravil svojo predstavitev. Kandidat je dobil svoje plakate, plačane stroške javnih nastopov in podobne malenkosti ter si z malo sreče na koncu priboril stolček v parlamentu. Vse skupaj nikogar ni stalo več (praviloma manj) kot 100 tisoč DEM, ne glede na to, kdo je račune poravnal. Če jih sploh je. Mandat bo z malo sreče trajal štiri leta in v tem času bo poslanec dobil najmanj 240 tisoč DEM bruto plače. Potem si še dve leti ne bo mogel najti primerne zaposlitve (primernejše tako ali tako ne bo našel nikoli) in si zato pustil izplačati dodatnih 120 tisoč DEM. Z ustreznim zakonom si je poslanec pridobil pravico do krajše delovne dobe (kdo bi si mislil, da je težje v parlamentu kot v rudniku), ko bi za svojo polno penzijo moral delati in služiti svojemu rangu primerno vsaj skromnih tri tisoč DEM bruto mesečno, kar vse skupaj znese dodatnih 360 tisoč DEM. Na kratko povedano, izvoljeni poslanec dobi 720 tisoč DEM (račun plačamo davkoplačevalci) in priznanih 16 let delovne dobe. Za ta denar nima nobene druge obveznosti, kot da je redno prisoten na parlamentarnih sejah ter da pritiska na gumbke. Nikoli se mu ni treba prijaviti k besedi, nikoli ni treba polemizirati in nikoli mu ni treba prevzeti odgovornosti za sprejete zakone. Mirno lahko naprej vodi svoje podjetje ali počne karkoli drugega. ODGOVOBNO DELO? Poslanci seveda trdijo, da so njihove visoke plače zaslužene. Povedati znajo, da so seje maratonske, da morajo biti na njih prisotni, da se ne morejo posvetiti svojim družinam, da morajo ogromno časa preživeti na poti ali v Ljubljani, da so gradiva zajetna in njihovo prebiranje zamudno, odločanje pa sila odgovorna zadeva. Vendar od vsega naštetega šteje le prisotnost na sejah in sodelovanje v komisijah in podobno. Ali so pritisnili na knof, ne da bi prebrali eno samo vrstico zakonskega predloga, jih ne vpraša nihče. Tudi kvalitete pritiskanja na tipke (odločanja) se ne da meriti, konec koncev imajo poslanci samo dve, v demokraciji obe pravilni možnosti: ZA in PROTI. Ena ustreza vladajoči koaliciji, druga pa opoziciji. Možnost, da bi parla ment sprejel tako neumen zakon, ki ne bi ustrezal ne enim ne drugim, je, vsaj upam, uresničljiva samo v Butalah. Državljane s povprečno plačo okrog 600 DEM ne motijo toliko visoke plače poslancev, kot dejstvo, da za to plačo ni treba skoraj ničesar narediti. Po drugi stra-ni pa je res, da so nekateri poslanci zelo aktivni tako pri pripravi zakonov kot pri njihovi promociji v javnosti in parlamentu. Javnosti so ves čas na očeh, takorekoč izpostavljeni in predvsem od njih je odvisno ali bomo njih in njihove stranke na prihodnjih volitvah še volili. Njihovo delo je mnogokrat v nasprotju z osnovno nalogo parlamenta: sprejemati zakone, saj dajo vse od sebe, da določenega zakona sploh ne bi sprejeli (vsaj dokler se besedilo ne bi ustrezno spremenilo). Zato parlament kot institucija njihovega dela ne more meriti. In ga tudi ne, razen prisotnosti, od katere je plača poslancev delno tudi odvisna. Ker je za dober denar vsak pripravljen malo posedeti, pa četudi je točenje alkohola prepovedano, je prisotnost dobra. S tem pa je tudi izpolnjen pogoj za dobre plače vseh poslancev, tako aktivnih kot pasivnih. Delo poslancev ocenjuje javnost, čeprav nima direktnega vpliva na njihovo nagrajevanje. Svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z njimi bo izrazila na nasledjih volitvah. Do takrat pa naj jih ocenjujejo in nagrajujejo posamezne stranke. Naj same ocenijo, koliko je kateri izmed njihovih poslancev prispeval k temu, da je bil določen zakon sprejet ter koliko ustreza predvolilnim obljubam in ga temu ustrezno nagradijo. POSLANCIIN DIREKTORII Da so naši poslanci ambiciozni je znana zadeva. Primerjanje z direktorji (vsaj kar se plač tiče) tako ni prišlo iznenada. Ko so poslanci izglasovali, da bo parlament pripravil nacionalno strategijo gospodarskega razvoja, so s tem potrdili tudi svoj status direktorjev nad direktorji in obenem dokazali, da se je čas zanje ustavil na koncu socializma. Če se poslanci že primerjajo z direktorji, potem lahko tudi parlament primerjamo s podjetjem. In kje v Sloveniji je podjetje z okrog sto Ijudmi, ki ima zaposlene samo direktorje? Direktor je en sam in tudi v Državnem zboru je samo ena oseba, ki skrbi za organizacijo, odgovarja na vprašanja o številu sprejetih zakonov in porabljenem času ter sredstvih: predsednik Državnega zbora. Zato je tudi edini, kateremu že v osnovi pripada direktorska plača. Poslanci so (na žalost za njihove denarnice in ego) samo zaposleni, sicer v parlamentu, toda vendar samo zaposleni in zato zaslužijo tudi primerno nižje plače. Predlagam, da Državni zbor razveljavi dosedanji zakon, ki ureja plače in delovno dobo poslancev, tako da: % določi osnovno plačo vsakega poslanca na okrog 1000 DEM neto * 50 odstotkov razlike do dosedanje bruto plače dodeli posameznim strankam terjim s tem omogoči izplačilo sti-mulacij zaslužnim poslancem * s preostankom zmanjša pro-račun za leto 1994 * ukine benificirano delovno dobo poslancev * ukine prejemanje plače po preteku mandata (aktivni poslanci so aktivni tudi v stranki in se lahko takoj zaposlijo kot funkcionarji trank) pj strank). ALJOŠA VODOPIVEC Razlika med prepričanjem in predsodkomje, da lahko prepričanje pojasniš, ne da bi popizdil nnrcra KRUHAIN VODE DRŽAVA - LEGALNI MORILEG (2.) V KREMPLJIH Kako poteka policijska predaja osumljenca preiskovalnemu sodniku? - Kriteriji za odrejanje pripora? - Notranjost aresta iz prve roke... Za nami je leto 1993. Kot Božiček in Dedek Mraz je prineslo nekaterim več, drugim nianj. Pravosodnemu sistemu, ali bolje: Ijudem, ki imajo z njim opravka, ni prineslo nič. Nič pa zato, ker so vse stvari, ki naj bi pomenile napredek na tem področju, vključno z novim kazenskim zakonom in novim zakonom o kazenskem postopku, samo pesek v oči klientom pravosodja. Svet na oni strani zidov pravosodja je še vedno svet zase. Velikokrat krojen povsem mimo norm, zakonov, ki naj bi ga omejevali. Predstavniki pravosodja pa vsi po vrsti vehementno zatrjujejo ob katerem-koli letnem času, v kateremkoli delu dneva, da je skrb za obdolženca v pripornih zadevah še posebno velika, kar narekuje tudi zakon. A le pred očmijavnosti. Za mrkimi zidovi pravosodja so stvari popolnoma drugačne. DNEVNIK M. JM osumljenega poskusa umora: 27.8...."PreiskovaInisodnikjeuporabljal iste fore kot na policiji. PrepriČevai me jer da vse ve, da je zamebolje, če vsepriznam, v nasprotnerrt bora irriel težave. Sicer pa...t ko me takole pogleda, bi mi lahko bil oče, kar se mu zdi dovolj veiik razlog, da se bova razumeia..." Spal nisem že drugi dan, jedel in pil sem nazadnje pred dnevom in pol. Približno trideset ur so me na policiji nepretrgoma zasliševali in izsiljevali priznanje. Bilo mi je že vseeno. Ubogal sem ga brez besed in paznika sta me odpeljala. Po treh, štirih vratih, ki so se nepredušno zaprla za nami, sem se zavedel, da sem v arestu. Ustavili smo se v prostoru, kjer mi je en tip naložil v roke tri deke, dve rjuhi, vzglavnik, prevleko zanj, dve brisači, natikače (v bivši JLA smo jim pravili papuče). Podpisal sem nek papir. Otovorjen kot rekrut sem odšel s paznikom PREISKOVALNIH SAI SO SAMO PRIPORNIKI Zakon o kazenskem postopku, 190. člen (2) Priporsme trajati najkrajši potrebni čas. Dolžnost vseh organov, kisodelujejo v kazen-skem postopku, ..., je, da postopajo posebno hitro, čeje obdolženec v priporu. Z osumljenci kaznivih dejanj, torej pred kazenskim postopkom, se ukvarja policija. Osumljenec, priveden na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, postane obdol-ženec, odpro mu kazenski spis, postopek zoper njega pa izgubi predpono pred. Po večurnem, celo večdnevnem zasliševanju in izsiljevanju priznanja na policiji, se za obdolženca vsa zadeva ponovi pred preiskovalnim sodnikom, a šele, ko pride vrsta nanj. Izsiljevanja priznanja so tukaj za spoznanje bolj omejena, verjetno zaradi prisotnosti zapisnikarice, vendar še vedno v nasprotju z zakonodajo. Zakon o kazenskem postopku, 218. člen (7) Zaslišanje se mora opraviti tako, da se v polni meri spoštuje obdolženčeva osebnost (8) Proti obdolžencu se ne smejo uporabiti sila, grožnja ali dniga podobna sredstva, da bi se dosegla kakšna njegova izjava ali priznanje. (10) še je biio ravnano proti določbam osmega... odstavka tega člena..M ni mogoče opreti sodne odločbe na obdolženčevo izpovedbo. 219. člen (1) Obdolžencu je treba postavljati vprašanja jasno, razločno in določeho, tako da jih lahko popolnoma razume... Obdolžencasenesmepreslepiti, dabisedoseglakakšnanjegova izjava alipriznanje. Tako torej zakon. Vse preveč je stvari, ki se razhajajo z zakonom, pa kaj! Saj so samo priporniki! SE PRIZOBOZDRAVNIKO NE ČAEIŠ TflKO BOLCO Osnovna težava, s katero se sreča obdolženec, je preobremenjenost sodičč in sodnikov. Zanj to ne pomeni: "Pridite jutri, čez teden dni...", temveč... Dan in pol je že minil, odkar so me odpeljali. po stopnicah. Zopet vrata. Odklene, vstopiva, zaklene. Še trikrat. Pa hodnik s celicami. Odklene vrata celice in reče: "Tukaj počakajte." To je bilo prvo, kar sem slišal iz ust paznikov. Vrata so se zaprla in zaklenila. Ocenil sem prostor. Velik je največ 1,5 X 4 metre, WC školjka s kotličkom, plastična zavesa okoli njiju, umivalno korito, tri postelje, mizica, dva stola, luč, visoko pod stropom gosto zamreženo okno 40 X 60 centimetrov in nasproti njemu vrata. Bfez kljuke. Bil sem sam. Ali sem zaprt? Smešno. Zakaj? Pa saj je rekel, da se bova pomenila kasneje. Mogoče hoče samo, da se odpočijem. Kaj naj naredim? Umivalnik. Voda! Vse stvari so obležale na tleh, le jaz sem pil vodo kot krava po celodnevni paši. Uporabil sem roke, kozarca mi niso dali. Bil sem utrujen, grozno utrujen. Lačen nisem bil več. Utrujenost je premagala lakoto. Ulegel se bom, poskusil malo spati. No, okoli osmih zvečer so se odprla vrata inpaznikjedejal: "Pridite!" Odpeljalmeje k preiskovalnemu sodniku. Ta me je po uvodnem govoru, ki je vseboval že znane policijske nasvete, pričel "uradno" zasliševati. Zopet vse od začetka. Po dobrih treh urah mi je pomolil zapisnik, ki ga je večinoma narekoval iz policijske ovadbe, v podpis. Obsežno branje na petdesetih straneh. Podpisal sem stran za stranjo, ne da bi ga bral. Vsega sem imel dovolj. Hotel sem samo spati, ležati. Zaradi mene bi lahko pisalo tudi, da sem Tito. Vse bi podpisal. Samo mir mi naj dajo. šakal sem še deset minut in podpisati sem moral še nek papir. To je bil prvi papir, ki sem ga prejel, odkar so me odpeljali policaji pred dnevom in pol. Bil je sklep o odreditvi pripora za en mesec. A so nori?! Zakaj? "Saj vam piše na sklepu," je bila obrazložitev. Naslednji trenutek sem bil v rokah paznikov in na poti proti novemu bivališču." Zakon o kazenskem postopku, 192. člen (3) Sklep o priporu se izroči tistemu, na haterega se nanaša, takratikomujevzetaprostost, nqjpoznejepav24urah, odkar muje bila vzetaprostost... MAGICNA MOC, KI ODLOČA 0 PRIPORU Na sklepu o odreditvi pripora, ki ga je dobil M. ]., je pisalo: "...pripor se odreja zaradi sutnaponovitvene nevarnosti." Zloglasna ponovitvena nevarnost pa je kamen spotike, ki je pripornike po celi Sloveniji v letu 1993 gnal v obupno obliko boja - gladovne stavke. V lanskem letu jih ni bilo malo. Priporni razlogi, zaradi katerih lahko preiskovalni sodnik odredi pripor, pa seveda tudi policaji, so tako pestri, da bi jih bilo nesmiselno naštevati. Skozi kazenski postopek Iahko pripornik tudi ovrže priporne razloge, torej doseže odpravo pripora, vendar pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ne more ovreči nikoli. Razlaga in tolmačenje ponovitvene nevarnosti je od primera do primera različno. Samo imenovanje tega pripornega razloga pa lahko v sebi skriva tajco fenomenalno filozofsko SODNIKOV definicijo, da je to tisti priporni razlog, s katerim lahko nekoga spravijo za rešetke za polfubno število mesecev, celo let, kl/ub zakonski omejitvi trajanja pripora. BOJANA (nadaljevanje prihodnjič) 27.8....".. .okoli dvanajste ure so me policaji pripeljali k preisko-valnemu sodniku. Z enim sem čakal na hodniku, medtem ko je drugi stopil v pisarno k preiskovalnemu sodniku. Po desetih, petnajstih minutah sta prišla ven. Po hodniku sta prišla dvapaznika. Preiskovalnisodnik je prišel k meni in mi dejal: "Trenutno žal nimam časa. Pojdite s tema gospodoma. Se bova kasneje pogovorila." ! K M B| VI TAM P°Hirai 1 Zakaj ima Ijubljanska pizza delivery toliko prometa? Ker na vsakih pet pizz dobiš zastonj spimnje želodca. MRZIM SVE! ARTUR ŠTERN Ortur Štern je magister temeljnih medicinskih ved s področja biokemije - genetične reprodukcije in doktor veterinarske medicine. Z njim smo se pogovarjali o altruizmu, kateremu posveča v svojih genetskih raziskavah največjo pozornost. Oznanja ga kot vrednoto, a je vendarle do njega zelo kritičen. Poskuša biti strpen do drugače mislečih, "jih ne napadati furiozno, marveč le včasih mimogrede hudomušno opozoriti." Življenje ni tekma, tako je igralec George C. Scott zavrnil Oskarja za odigrano vlogo Pattona, generala, kateremu pa je življenje moralo biti večidel tekma, še huje, boj. Dogodek je videti kot svetla napovedana prispodoba izpolnjujočega se človeškega upanja skozi trnje do zvezd, in tako Artur Štern začenja svoje razmišljanje o altruizmu. rečemo, da tisti, ki razmišlja, se trudi po svojih najboljših močeh vsaj v določenih trenutkih, ki skuša delati dobro, je po neki klasifikaciji lahko altruist. Če pa smo zelo strogi, altruistov ni. ¦ ZAKAJ SE UKVARJATE Z ALTRUIZMOM? Že v času študija sem se zapičil v genetiko, vendar me ni zanimala tista tehnična - zdaj bom pa diagnosticiral neke dedne bolezni, ali raziskovali lastnosti genov, kajti v tem primeru je vsaka stvar zreducirana na kemijo - mene zanima neka druga sfera te genetike, ki je takrat še sploh nisem znal imenovati, samo čutil sem, da gre morda tukaj notri še za neke vrednote v širšem smislu -duhovnem, psihološkem. Počasi sem prišel skozi študij do spoznanja, da obstajajo področja, ki dopuščajo interdisciplinarno razmišljanje. Altruizem sem odkril slučajno, ko seni iskal neka gesla v biološki reviji, ukvarjal sem se s transferini pri lipicancih in sem pod geslom obnašanje živali našel tudi altruizem, kar me je zelo fasciniralo. Šlo je seveda za biološki altruizem, ki sem ga začel povezovati z duhovnimi sferami. ¦ KAKOJE VSVETU? Zaenkrat se bistveno še ne ukvarjajo. Obstaja pa sociobiologija, veda, ki se ukvarja s področjem človekovega vedenja. Raste na čisto bioloških temeljih, s pomočjo katerih razlagajo religijo, filozofijo, etiko. Če bi rekel, da sem pripadnik neke šole, bi trdil, da se pač ravnam po nekih notranjih načelih, ki te na nek način omejujejo. V tem V megleni preriji, posejani z okopi sebičnosti, ki mnogi leže na neznanih koordinatnih linijah, se zastavlja veliko vprašanj. Morda smo kje nevidno zaobsegli prehajanje narave v transcendenco. Ker smo vedno šli naprej, smo se tu in tam znašli celo v peklenskem objemu absurda, ne odkrili iskane slutene ravnine altruizma onkraj vseh okopov - vsaj ne take, ki bi nam pomenila vrednoto. In nič ne vemo, kje, katerega jutra se v dedni zasnovi zbudita zavest in intuicija. In kdaj nekoč v pohajajočem večeru sta nato od nje odrešeni. ¦ ALTRUIZEM - KAJ JE, V ČEM IMA SVOJ POMEN? Vprašanje o pomenu altruizma je izredno kompleksno. Ena od definicij pravi, da je to skrb, žrtvovanje za sočloveka ali za kakšno drugo bitje, če pa smo zelo radikalni, lahko govorimo celo o skrbi za neke nižje predmete. Še bolj preprosta definicija je, da je to pač nasprotje egoizma, sebičnosti. Altruizem se lahko deli na dve podskupini: eden je t. i. etiški, lahko tudi etični altruizem, drugi pa biološki. Razlika med njima je, da je pri etiškem altruizmu predvsem važen namen, in potem učinek. Na primer: če nameravaš narediti neko dobro delo, ga potem morda tudi narediš, medtem ko v biološkem smislu sploh ne gre za namen, gre samo za učinek - neka žival lahko naredi altuistično dejanje, ne da bi se ga sploh zavedala, a to delo ima pozitiven učinek recimo na preživetje nekoga drugega ali vrste. Biološki altruist je lahko tudi človek, recimo, da po naključju nekdo nekogaporine, istočasnopavanj streljajo, tedaj mu je ta rešil življenje, kar v resnici sploh ni bil njegov namen, to je bil biološki altruizem. ¦ KAKŠEN JE VAŠ OSEBNI ODNOS DO AL TRUIZMA ? Kot človek, ki se ukvarja s tem vprašanjem, sem na neki poti. Jasno je, da popoln altruist ni nihče, ker kot živa bitja moramo biti vsi egoisti, vsi dihamo, v vsakem trenutku drugim odžiramo določene dobrine, vegetarijanec je altruist do živali, ni pa altruist do rastlin. Lahko pa Kajje židovnjača? Fermentiran Žid. smislu moram reči, da sem precej svoboden, da ne sledim nekim utesnjujočim principom. Drugače pa se seveda gibljem v mejah načela resnice, v tem smislu, da je znanstveno tisto, kar je v principu ovrgljivo. Usmerja me tudi zdrav razum, ne bom trdil, da je večji altruist tisti, ki je altruističen do bakterije..... ¦ MI LAHKO RAZLOŽITE "ŽRTVE-NIKE" AL TRUIZMA ? V začetku sem mislil, da bodo to stopnje altruizma glede na kriterije vrednosti žrtvovanega, se pravi več kot žrtvuješ, višja je stopnja altruizma.To je Ie ena dimenzija, druga so okopi sebičnosti, kjer sem altruizem razdelal in gradiral na osnovi genetične daljave med altruistom in objektom. Najbližji okop je starševski altruizem, najdalnejši pa altruizetn do niča, vmes pa so vse ostale stopnje, altruizem do živali, predmetov, mikrobov. Žrtveniki so zato, ker na vsakem žrtveniku nekaj žrtvujemo, postavljamo določeno vrednoto in \o nudimo na razpolago.Prva stopnja je prijaznost, radodarnost, žrtvovanje časa, žrtvovanje delov telesa, življenja, časti, skratka gre za čedalje pomembnejše vsebine. Vemo, da lahko Ko meja vse ločuje, imena bližnji rod, je čas za nočne sluhe, da planejo čez rob. žrtvujemo nasmeh, kar ni kakšen poseben altruizem, lahko žrtvujemo denar, veliko časa za nekoga, so še večje vrednote. Stvari prehajajo ena v drugo. ¦ KAJ PA SOCIOLOŠKI VIDIKI ALTRUIZMA? To je področje, ki je najbolj šibko. Šlo naj bi za študije posameznih zgodovinskih in geografsko lociranih družb, kjer je altruizem bolj spodbujan. Z tem se nisem ukvarjal, ne bi mogel reči, v Rusiji je manj altruizma kot v Nemčiji, govorim lahko le opisno, za kaj več bi bile potrebne globje sociološke študije. ¦ VSVOJIH TEKSTIH GO VORITE TUDI 0 ALTRUIZMU DO NIČA. Do tega nas privede linearna formula. Za kriterij sem postavil genetično oddaljenost od subjekta altruizma. Po tem kriteriju je največji altruist altruist do niča, ker nič nima nikakršne genetične sorodnosti z njim. To je čisti absurd, do katerega pridemo po tej poti čisto na koncu. Na bližji okopih se stvari kažejo bolj smiselne. ¦ SEBIČNIGEN? Sebični gen je nova paradigma v biologiji. Gre za definicijo gena, ki je popolnoma nova in alternativna glede na vse dosedanje, ki so bodisi temeljile na njegovi kemični sestavi -gen je DNA plus proteini - bodisi na njegovi funkciji. Lahko govorimo o genu za modre oči ali kakšno drugo telesno lastnost. Definicija sebičnega gena pa nas pripelje do popolnoma novih pogledov na entiteto. Sestavljajo ga vsi enaki odseki določene sekvence DNA, kar jih je v vesolju, kar pomeni, da če imamo v vesolju v eni celici določeno DNA, to ni en gen, ampak je gen ta DNA, plus vsa DNA v vseh ostalih živih bitjih, ki je enaka tej omenjeni sekvenci. Razlaga je na nek način metafizična, sega onstran plastičnega predstavljanja. Moč ima v tem, da pojasnjuje določene fenomene v živem svetu, zlasti pomen altruizma. Če pogledamo hipotetično, da obstaja gen za altruizem, potem mati ne skrbi za potomca zato, ker bi bila tako dobra, ampak zato, ker ji enostavno njen sebični gen narekuje, da mora skrbeti za svoje replike v drugem organizmu. ¦ LAHKO KAKO VPLIVAMO NA GENE, SPLOH PA NA SEBICNE? Na začetku sem se še sprijaznil z obstojem sebičnega gena, kasnje pa sem to že nekako poskušal ovreči, da pač sebični gen lahko je, vendar ga mi kljub temu presegamo in smisel človeškega življenja je, vsaj etiško, da se mi proti njemu borimo. 0 tem govori že avtor te teorije Dockins, ravno v tem pa priznava NEmoč svoje teorije, če reče mi se lahko upremo sebičnim genom, je vse skupaj vprašljivo. Kako smo pa prišli do tega, da se lahko kar na enkrat upremo sebičnim genom, če pa so tako zelo sebični, da krmilijo celo našo zavest. Iz začetnega navdušenca sedaj počasi preraščam v kritika te hipoteze, ne le na socioboološkem nivoju, ampak tudi na ravni molekularne teoretične biologije. Če pri skrbi matere za potomca ne dokažemo, da je stvar v genih, spoznamo, da mora biti nekaj drugega, neko polje oscilacije. Mati je altruistična do otroka, strici do nečakov, to so tako močne lastnosti, tudi pri živalih, da mora neka biološka podlaga altruizmu obstajati. ¦ VEMO, DA SENEKATEREMATERE ODPOVEJO SVOJIM OTROKOM. To so izjeme. Teorija sebičnega gena to razloži z mutacijami in tak otrok mutanta redko preživi, oziroma ima manj možnosti, tako v živalskem kot v človeškem svetu. ¦ SEKSIN AL TRUIZEM? To sta dva pola, ki se med sabo izključujeta. Spadata med komplemente altruizma, tisto kar altruizem ni, je seks in obratno. V ontološkem smislu ta trditev ne velja, ker imamo poleg teh dveh fenomenov še cel kup drugih ontoloških entitet in cel kup drugih psiholoških motivov. V nekem vesoljnem smislu nista resnična komplementa, sta pa to v drugem smislu te besede. Če govorimo o dveh ljudeh nasprotnih spolov ( v ustaljenih seksualnih odnosih) potem pridemo do tega, da, če sta ti dve osebi med sabo seksualno kompatibilni, če se potencialno med sabo privlačita, lahko govorimo o tem, da je neko dejanje s strani enega ali drugega utemeljeno v seksualnosti ali v altruizmu. MANICAFERENC FOTOGRAFIJI: TINA HAUSER ¦I tnr LAPSUS CALAMI *¦ Januar: - Češko-slovaška federacija je razpadla na dve novi državi, Češko in Slovaško. - Za predsednika nove slovenske vlade je bil izvoljen dr. Janez Drnovšek. -Slovenija je postala članica Mednarodnega denarnega sklada (IMF). - Bosanski Srbi so po dvodnevnem zasedanju na Palah sprejeli Vance-Ownov načrt o BiH kot enotni in suvereni državi, razdeljeni na deset avtonomnih provinc. - Ustavnovljena je bila slovenska vojna mornarica. ^ Februar: - Voditelj gibanja ANC Nelson Mandela in predsednik južnoafriške vlade Frederik de Klerk sta dosegla sporazum o začasni vladi narodne enotnosti, kateri je omogočil nadaljevanje pogajanj o novi nerasni ustavi. - Visoka komisarka OZN za begunce Sadako Ogata je odpovedala vse humanitarne akcije v tistih predelih BiH, ki so pod srbsko zasedbo, zaradi zlorabe humanitarne pomoči v politične namene in preprečevanja prehoda konvojem s hrano in zdravili. - Bill Clinton in Butros Gali sta se dogovorila, da bodo ZDA pod pokroviteljstvom OZN s padali pošiljalc pomoč v vzhodno Bosno. * Marec: - Ruski poslanci so na izrednem kongresu odvzeli predsedniku Jelcinu skoraj vso oblast ter grozili z odstavitvijo, le-ta pa je zahteval, naj se volilci z referendumom odločijo, komu bodo zaupali vodenje države. Predlog, o odstavitvi predsednika Jelcina ni bil izglasovan. - V Franciji je na parlamentarnih volitvah zmagala zmernodesničarska koalicija golistov in liberalcev. - VS OZN je sprejel resolucijo št. 816, s katero dovoljuje uporabo vsakršnih PISALO SE JE 93 sredstev zoper kršitelje zračnega prostora BiH. *+ April: - Makedonijajepostala 181. članicaOZN. - Na področju BiH se je začela prva vojaška intervencija Zahoda, ki naj bi nadzorovala spoštovnje prepovedi poletov nad Bosno. Direktor VlSa Janez Širše je vlado obvestil, da so iz dokumentacije VlS-a izginili dosjeji o aferi HIT. - Bivši direktor VlSa dr. Miha Brejc pa je na sejo komisije državnega zbora za nadzor nad delom VlSa prinesel "izginulo" dokumentacijo. ~ Maj: - Slovenija je uradno postala 28. polnopravna članica Sveta Evrope. - Na ponovljenem referendumu o maa-strichtskem sporazumu se je majhna ve-čina Dancev izrekla za njegovo ratifikacijo, kar je povzročilo številne demonstracije. - Skupščina ZRJ je odstavila predsednika države Dobrico Čosiča. - Gorazdu Drevenšku za Ieto dni zaupajo Tibuno +> Junij: - Varnostni svet OZN je sprejel resolucijo št. 836, ki predvideva ustanovitev šestih varnostnih območij za Muslimane v BiH . - V Ženevi se je začel nov krog pogajanj o miru v BiH, na katerem se je pojavil nov načrt države, ki bi bila razdeljena na tri državne enote, povezane v konfederacijo. - Varnostni svet OZN je zavrnil predlog neuvrščenih za preklic embarga na dobavo orožja. *¦ Julij: - Vlada je za novega predstojnika Slovenske obveščevalne agencije (SOVA, prej VIS) imenovala Silvana Jakina. - Časopisa Delo in Slovenske novice sta objavila del udbovskega dosjeja voditelja SNS Zmaga Jelinčiča, iz katerih je bilo razvidno, da je le-ta bil od 6. julija 1987 registriran sodelavec Službe državne varnosti. - Mariborski cariniki so v skladišču mariborskega letališča odkrili 100 ton orožja in streliva v zabojnikih, katerih vsebina je bila deklarirana kot humanitarna pomoč. ^ Avgust: Velika Britanija je ratificirala maastrichtski sporazum. - Nacional-socialna zveza Slovenije je sporočila, da je zbrala več kot 42.000 pod-pisov za razveljavitev zakona o državljanstvu. - Italija je vpeljala "ukrepe izjemnega nadzora na mejah z nekdanjo Jugoslavijo" (med Slovenijo in Italijo) zaradi vse večjega števila ilegalnih prehodov italijanske meje, tudi z vozili in orožjem. *• September: - Člani Mreže za Metelkovo so po obvestilu, da je mestna oblast začela rušiti objekte, v katerih naj bi imeli prostore mladi umetniki, zasedli prostore bivše vojašnice. - Izraelski zunanji minister Šimon Perez in predstavnik Palestinske osvobodilne organizacije Mahmud Abas sta v VVashingtonu podpisala sporazum o in-terni palestinski avtonomiji v Gazi in mestu Jeriho. Še prej sta se Izrael in PLO medsebojno priznala. - Boris Jelcin je razpustil kongres Ijudskih poslancev in vrhovni sovjet ter razpisal volitve za december. Razmere so se po napadu privržencev vrhovnega sovjeta poslabšale, zato je Jelcin uvedel izredno stanje ter na pomoč poklical vojsko. - Izide prva prava Tribuna *+ Oktober: - Jelcin je z vojsko napadel poslance ruskega parlamenta, nekaj ur po napadu vojakov sta se voditelja ruske opozicije Hasbulatov in Ruckoj vdala. - Vlada je sprejela odstop direktorja SOVE Silvana Jakina. -Srbski predsednik Miloševic je razpustil srbski parlament ter razpisal volitve za 19. december. ^ November: - V Mostarju so porušili znameniti Hajrudinov most, zgrajen leta 1566. - Državni zbor je sprejel spremembe zakona o državljanstvu. - V Haagu se je sestalo mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, katerega ustanoviteljica je OZN. ^ December: - volitve v ZRJ, kjer so si Miloševicevi socialisti zagotovili 123 poslanskih mest, torej tri manj kot bi jih potrebovali za popolno prevlado. - 24. decembra je bilo sklenjeno 69. premirje med sprtimi stranmi v Bosni, 25. decembra pa je bilo eno največjih obstreljevanj Sarajeva. - Prvi rok za predajo nadzorstva nad Gazo in Jerihom, ki sta ga podpisala izraelski predsednik vlade Radin in vodja PLO Arafat je potekel. Namesto tega so se na teh območjih vneli novi spopadi med še zmeraj sprtima stranema. VERA KOVAČEVIČ Sarajevski radioamaterji KLIČITC RADIOAMATERJA elite se pogovarjati z nekom, ko vas ni doma, ker ste se odločili podaljšati svojo odsotnost. Ker ste lepo vzgojeni, ne morete dovoliti, da bi se zaradi tega nekdo sekiral in bil v skrbeh. Tako enostavno je zavrteti telefonsko številko, kjerkoli se že nahajate. No, na žalost živimo v svetu, kjer postanejo včasih povsem enostavne stvari nemogoče. Še zlasti, če živite v Sarajevu, kjer vam iz slušalke, če hočete poklicati ven v svet, srhljivo zazveni tišina. Sarajevčane ob vseh tegobah mori še nezmožnost poklicati svoje domače. Ne morejo jim sporočiti, kako so, da obupno potrebujejo zdravila, hrano, denar in jih prosijo za pomoč. Redki srečneži, ki imajo dovolj denarja, lahko odidejo do nekaj satelitskih telefonov, ki so priklopljeni na raznih koncih mesta in kjer stane pogovor 10 dolarjev. Tudi v tem primeru gre torej na že znan način, če imaš, boš lahko. Ker pa večina ljudi tega nima, se mora znajti drugače. Iznajdlivi morajo biti. 0 iznajdljivosti bi povedal nekaj več. Večina ljudi poišče radioamaterje, ker je to edina možnost. Vse trpljenje in vse male človeške radosti so bile v preteklem obdobju pred njihovimi očmi. Radioamaterjem iz Sarajeva in tistim, ki so z njim v zvezi. Le ti pošiljajo poročila tistih, ki se ne bodo nikoli več javili. Tistih, ki jih noro iščejo. Sporočila plemenitih fantov in deklet, njihove želje, da bi se čimprej vrnili v normalen vsakdanjik. Vsem tem prizadevnim ljudem za radioamaterskimi aparati, v novem letu želim, da bi se stvari čimprej normalizirale. Njihovim" strankam", da bi se čimprej vrnile k normalnemu dviganju telefonov. Svoje želje še posebej usmerjam na radioamaterje iz Slovenije in se zahvaljujem za vse vzposiavljene zveze s Sarajevom. "Majhen hvala" za vse storjeno. JADRANICA ŠTIKOVAC ZAKAJ POSLUSAS KRS? 1. KRS je najslabša radijska oddaja 2. Vsak četrtek je še slabša 3. Ta četrtek bo najslabša 4. Tutli lukaj piši* ašbalsjsui RADiO STEREO P. S.: \ikoli ne more biti tako slaba, da nebi mogla bili se šlabsa (ponaredil KRS)! Dnn Brez besed, pa čao Miki. Nev Nova, lepša Številka 8 Studentski informator 12.-25.Januarl994 Danesv Nevrozi Naj zazivi strip! Upamo, da nas bo Strip core kmalu razveselil z novo številko. Stran 2 Razstava idrijskih čipk v KIC Ljubljane Ljubljančani (tisti, ki so si ogledali razstavo) sp fascinirani Stran 7 Praga Pa ne govorite angleško. Ceščina je slovenščini drugi najbolj soroden jezik. Stran7 Kazalo Big ŠOU v svetli prihodnosti...............1 Nova krama...........2-3 Tresoča denarnica....4-5, 10-11 Ljubljana pod mlečno cesto.........6-8 V balonu po Sloveniji....................9 Sport in šah...............9 Adresar....................12 Nevroza. Sama banda Sejnine so gibalo študentskega parlamenta Sreda je usoden dan za vse študentske parlamentarce, vse seje študentskega parlamenta so namreč sklicane na sredo. Prva seja po novoletnih počitnicah, zgodila se je 5. januarja, pa je bila še posebej mučna, saj so se poslanci požrtvovalno kregali več kot štiri ure. Studentski parlament je potrdil koncept funkcionalne skupnosti, na podlagi katerega je pisan predlog Zakona o skupnosti študentov, kar pomeni, da vse pravice člana te skupnosti izhajajo iz njegovega statusa študenta. Študentski domovi oziroma študenti, ki v njih stanujejo, bodo letos mestu Ljubljani morali plačevati zemljiški prispevek, denarja bo torej manj. Poslanci pa ga bodo imeli več, saj si bodo izplačevali sejnine tudi za seje Sveta uni-verze, tako ni bojazni za njego-vo sklepčnost. Za bolj disci-plinirane in krajše seje parla-menta pa so poslanci dve uri sprejemali spremembe Poslovnika študentskega parla-menta. Zelo burna razprava se je razvi-la o Zakonu o skupnosti študentov, ki po mnenju poslancev ni vprašljiv, prob-lematično pa je pisanje temeljnega akta, ki lahko pomeni popolno finančno odvisnost Pokrajinskih študen-tkih klubov in interesnih skupin od obeh SOU. Poslanci so zato sprejeli dodatek sklepa po katerem mora študentska vlada zagovarjati finančno samostojnost Pokrajinskih klubov, pri pisanju temeljnega akta pa morajo sodelovati vsi zainteresirani med njimi tudi poslanci parlamenta. "Ce pus-timo pisanje temeljnega akta ožji skupini oziroma študentski vladi bo težje priti do konsenza obeh ŠOU in Pokrajinskih klubov," je mnenje poslanca Verbiča. Verbiča je zanimalo tudi, kdo vodi projekt Zakona, saj se na vseh pogajanjih pojavlja tudi Janez Drnovšek, bivši minister za medije, ki v sedanji vladi nima nobene for-malne funkcije. Kljub temu, da naj bi Ljubljana postala uni-verzitetno mesto, namerava letos študentom pobrati 10 mil-ijonov tolarjev, kolikor znaša zemljiški prispevek za Študentske domove. Odpu-stitev tega prispevka ni možna, saj je zakonsko določen, poslanci so se zato zavzeli za minimalno plačevanje prispev-ka, kar pomeni za vsake-ga študenta 100 do 200 tolarjev na mesec. Ta denar pa naj mesto porabi za ureditev okolice Studentskih domov in avtobus-nih prog. Prva konstitutivna seja Sveta univerze bo 13. januarja, vsi poslanci so hkrati tudi člani Sveta, preko njega pa bodo imeli veliko možnost vplivanja na Univerzo. Ta možnost pa bi ostala neizkoriščena, če se poslanci ne bi udeleževali sej. Vendar pa je bojazen odveč, saj so sejnine zadosten motiv, da se bodo poslanci na sejah prikazali. Iz dnevnega reda seje parla-menta pa so poslanci vrgli točko o spremembi pravil za dodeljevanje republiških štip-endij, z izgovorom, da je država že sprejela 20 odstotni dvig cenzusa za štipendije. Stipendi-je pa so kljub dvigu cenzusa mizerne, spremeniti pa je potrebno tudi celoten sistem njihovega dodeljevanja. Poslanci očitno nimajo finančnih težav, saj se jim o štipendijah ni zdelo vredno pogovarjati. Špela Stare ONISO KRIVI V zadnji številki so en Nevrozin tekst objavili tudi v Tribuni. Od tega gnusnega dejanja se popolnoma distanciramo in poudarjamo, da to ni bila naša krivda. Vse nasprotne trditve so žalitev, razžalitev, nečastne klevete in laži in bodo obravnavane pred naglim sodiščem. Se posebej moramo pudariti, -da se kaj podobnega znotraj Nevroze zaradi perfek-tne organizacije nikakor ne more pripetiti. ONISO KRIVI V zadnji številki so en Nevrozin tekst objavili tudi v Tribuni. Od tega gnusnega dejanja se popolnoma distanciramo in poudarjamo, da to ni bila naša krivda. Vse nasprotne trditve so žalitev, razžalitev, nečastne klevete in laži in bodo obravnavane pred naglim sodiščem. Se posebej moramo pudariti, da se kaj podobnega znotraj Nevroze zaradi perfek-tne organizacije nikakor ne more pripetiti. I LJUBLJANSKI PETEK Skvazi fotografomDemilijom sva se nabasala v razmajano zeleno katro, pa smo vzeli pot pod kolesa. Namen potovanja je bil odkriti zakrito petko-vo nočno ljubljansko življenje. Pa smo ugotovili, da ni nič zakritega. Prva postaja je bila Metelkova. V Gala dvo-rani bi moral imeti koncert baje (dvom se poraja v naših glavah, ker ga še nismo uspeli slišati) nek super vrhniški band. Pa ni bilo koncerta, ker se organizatorji in izvajalci niso uspeli dogovoriti o opremi. Stalni gostje so mi zaupali, da je to pogost pojav na Metelkovi. V KUD-u se niso imeli o čem pogovarjat, ker je zaprt. No money no funny. V SKUG-u so posedali in se veliko pogovarjali. V Eldoradu pa pozerji v plenicah in lepe punce in draga pijača in sploh visoka zadeva. Imajo super urejena stranišča. V Black Jacku je zijala praznina, ki je odsevala v množici ogledal. Palma, nas treh znanka, je privabila staro in mlado. Naša draga in perspektivna mladina pa se je zavlekla v soparno oprsje pivnice KRA-KRA in Kluba Penati. Pa smo šli še v K4 na techno večer. Super zadevica, če ljubiš K4 in techno muzik. Zaželeli smo si malo tolažbe, pa smo šli ponjo v Frančiškane. Pa ima tudi Bog govo-rilne ure in smo ostali brez tolažbe. Ce že duša ni dobila svojega, naj bo vsaj želodček vesel. Katrco smo peljali na bednsko črpalko, najina želodčeka pa na mix sendvič v Sole. In potem je počil film. Ugotovili smo, da je najlepše, kar se ti lahko zgodi to, da petek zvečer preživiš delovno na uredništvu Tribune. Naj živi Nevroza, ki beli kruh in igre nam podarja. Krščen Duš nadaljevanje na 8. strani 12. - 25. Januar Nova krama Nevroza NO BORDER STRIP STRIPBURGER je prijokal na plano. Žalostno je, da so sloven-ski kioski tako slabo založeni s stripi (domače produkcije enos-tavno ni, tuji strip zvezki so pa tu mač predragi). STRIPBURG-ER 2/3 1993 je poskus prebujanja in prebijanja slovenskega stripoVskega vakuuma. Kazalo tvori 22 zaključenih mojstrovin. Priznati je treba, da so zgodbe kratke in nekje vsebina malo šepa, a celota je tvorjena. Poleg avtorjev iz prostora bivše Juge, vsebuje Stripburger še NOBORDER FANZINE prilogo v angleščini. Tokrat so vanjo pririsali Američan, Kanadčan in Holandec. Vsi so špice underground stripa-umetnosti. Od domačih stripov gre pohvala Amiru-al-Zubiju za "Delovni dan nekega morilca" in Kuriju&Samotu za "Nenavadne pripetljaje" serijo kratkih odštekanih dogodkov. Sicer pa ocenite sami, uživajte in končni bravo STRIP CORE FORUMU. PIGOR &%s%js&>+- ii ^fSS^w>e" STRIPBURGER Čisto na koncu lanskega leta nas je ljubljanski Stripcore razveselil z drugo, pravzaprav drugo-do-tretjo (dvojno) številko Stripburgerja. Vsebina, ki jo tokrat res sestavljajo skoraj samo zaključeni stripi, in dodelana graflčna podoba ne skrivata ambicij izdajatelja, da bi slovenske stripofile osrečil s čisto pravo strip revijo. Zasedba, zbrana na šestdesetih straneh (predzadnji dve sta bogvezakaj prazni), je tako kot v prvi številki intemacionalna. Trem avtorjem iz ti. klasične tujine je posvečena posebna sekcija, imenovana Noborder zine. Odštekani Nizozemec Marcel Ruijters s tremi izvrstno narisanimi zgodbami, v katerih združuje stilizirano anatomijo in bogate teksture v svojsko celoto, je gotovo pravi dobimik nagrade za najboljši prispevek v reviji. Gregoire Bouchard iz Montrala kaže v risbi očitno vez z Torresovo varianto ligne claire, Marcel de Jure iz L.A. pa de facto začini Strip-burger s pikantno aromo ameriških fazi-nov. Kaj pa bivša Juga? Najbolj verzirana roka raste iz rame mlademu Amirju Al-Zubiju, najbolj odbit (kot že v prvi številki) je scenarij reškega poštarja Saše Jantoleka, kar se tdče ostalega štofa, pa poglejte sami Raje bom napisal šc nekaj stvariT ki sem jih zadnji lanski ponedcljek slišal na okrogli mizi o stripu, prirejeni Stripburgerju v čast: Zimonič bo januarja na Reki začel s strip šolo, Matakovič se namesto s stripom ukvarja s hčerko, pravkar je izšla nova številka Comicona s Simonom Bisleyem v glavni vlogi, Patak izhaja enkrat letno (tematske številke), rodi-la pa se je tudi ideja o (npr. enkrat mesečnem) ljubl-janskem strip bolšjaku. Lepo in zanimivo, ampak vseeno bi raje videl, da bi bil izid strip publikacije pri nas nekaj tako vsakdanjega in samo po sebi umevnega, da bi šlo brez posebnih promocij. KRAZYKAT Nevroza Nova krama 12. - 25. Januar Delaj po svoji volji in to naj ti bo ves xakon." /AL I 40/ Vsalc moški in vsaka zenska je zvezda /AL I 3/ Vzaložbi IBIS so ob koncu leta 1993 E. V., v sodelovanju z ORDO TEMPLI ORIENTIS, Studiem za ALKIBERNETIKO in Open Society Foundom, izdali Svete Knjige Teleme, zbornik ključnih del sodobne Magike, Matere Kraljice Vseh Ved o Svetu, Bogu in Cloveku. V tej obliki so Svete Knjige Teleme izdali v založbi Samuel Weiser, prvič leta 1983 E. V., po odredbi Himenaeus Alpha -e 777 pod naslovom THELEMA, ali bolj populistično: The Holly Books of Thelema. Svete Knjige Teleme so zapusčina Magika, Mistika in Preroka sir Aleisterja Crowleyja, človeka, ki je obdelal in po potrebi transformiral tradicionalno Hermetično Znanost v skladu z Eonom, v katerem živimo. Crowley se je rodil v družini protestantskega pridigarja, sicer keltskega porekla, in njegova neukrotljiva narava ga je pogosto pripeljala v pozicijo, nasprotujočo volji njegovih staršev. Ze v rani mladosti ga mati poimenuje Zver / inspirirana z Ivanovo Apokalipso, ki omenja Zver 666/. Leta 1898 E. V. je iniciiran v Red Zlate Zore in s fascinantno urnos-tjo prehaja skozi stopnje Reda. Kmalu pride do razkola znotraj Reda, saj tedanji, precej avtokrats-ki vodja Zlate Zore MacGregor Methers skuša na vsak način zatreti vsakršno novo iniciativo. Crowley se kmalu odseli v graščino Boleskine, kjer se loti Abramelinove Operacije. Libre, Svetih Knjig Teleme ne moremo primerjati z ostalimi magi- jskimi inštrukcijami, saj v njih primeru ne gre za "klasično" avtorsko delo, temveč so nareko-vani SKOZI Crowleyja, v skladu z rezultati magijskih evokacij in invokacij / ki so potrebne za "vzpostavitev vezi" z raznovrstni-mi breztelesnimi inteligencami /. Tako je leta 1904 E. V. s tehniko neposrednega pisanja po zunanjem diktatu tekom treh enournih ses-tankov od poldneva do enih popoldne, 8., 9. in 10. aprila, v Kairu, Zmagovitem mestu, od preterhumane inteligence imeno-vane Aivass ali Aivaz, prejel Liber AL Vel Legis ali Knjigo Zakona in s tem dogodkom oznanil izživetje starega Eona Ozirisa in rojstvo novega, Eona Horusa, Eona Ovenčanega in Zmagovitega Otroka. Dete Horus je dvojček, dva v enem, Horus in Harpokrat sta eno in sta pravtako eno s Setom in Apophisom, morilcem Ozirisa. Potom uničenja principa smrti se rodita. Leto 1904 E. V. predstavlja prelomnico, saj se z oznanitvijo pričetka Horusovega Eona (skozi Knjigo Zakona) ustvari klima za novo kibernetiko - ALKIBER-NETIKO. Leta 1907 E. V. Crowley prične po volji sprejemati ostale Libre, ki tvorijo Svete Knjige Teleme. V Izpovedih poroča o pisanju teh-Librov s stališča pisarja takole: "Duh je prišel nadme in napisal sem nekaj knjig na način, ki bi ga zelo težko opisal. Niso plod dikta-ta, kakor Liber Legis, niti niso moja lastna kompozicija. Ne morem temu reči niti avtomatsko pisanje.... Nemara je "absolutna inspiracija" najprimernejši izraz, kar je za ljudi sicer nekaj tako zelo neverjetnega, da kaj takega povsem zanikajo." "Saj ne obstaja nič tako preproste-ga, kar neznanje in zloba ne bi mogla pomešati in napačno tolmačiti, natanko tako, kot je tudi netopir zaslepljen in zmeden s svetlobo Sonca." / LIBER ALEPH / Do svoje smrti 1. decembra 1947 E. V., je Crowley v svoji magijski karieri napisal in izdal moga dela, med njimi tudi svojo verzijo Tarota s pomočjo slikarke Friede Harris (THOTH - Tarot /, ki je po mnen-ju poznavalcev najbolj primeren za divinacije /Dvojni Vozel /), nepre-cenljive vrednosti vsem aspirantom v dovršitvi njihovih Resničnih Volja, Velikega Dela, Najvišjega Dobra, Prave Modrosti in Popolnega Zadovoljstva. V Svetih Knjigah Teleme, ki jih je v slovenski jezik prenesel Janez Tiobentar, pa se nahaja tudi repro-dukcija Stele Razodetja iz okoli 725. leta pred E. V., ki je bistveno vplivala na dogodke ob sprejetju Knjige Zakona. "Greh pomeni Omejevanje." /AL I 41/ "Ljubezen je zakon, ljubezen vsklajena z voljo. "/AL I 57/ Viri: Svete Knjige Teleme in pred-govori le - teh. ADLER 30 PREBUJANJE Skupni projekt slSkarke Vere Trstenjak-Jovičic in pesnice Cvete Z. Oražem ZLITJE PERESA IN COPICA Pa sta se srečali. Prej se nikoli nista videli in ne poz-nali. Ko pa je slikarka Vera brala Cvetine pesmi, je vzk-liknila, "saj to sem pa jaz". In ko je Cveta zagledala Verine slike je podobno dejala: "Saj to je pa moja podoba". Tako je nastal skupni projekt PREBU-JENJE, knjiga Verinih slik in Cvetinih pesmi, izdana novem-bra v samozaložbi. Vera Terstenjak-Jovičič je začela svojo umetniško pot v New Yorku, kamor je odšla že kot deklica. Diplomirala je na ljubljanski likovni akademiji, kasneje pa je veliko potovala širom po svetu. Zadnja leta v Domžalah vodi svojo slikarsko delavnico, v kateri odkriva mlade slikarske talente. Cveta Z. Oražem pa je pisati začela že v gimnaziji. Diplomirala je na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti in slovenskega jezika. Zaposlena je v domžalskem likovnem razs-tavišču, kjer dela kot organiza-torka kukurnih prireditev. Najbrž je takšna kratka predstavitev obeh avtoric potrebna. Takole, da človek ve, zakaj gre. Umetniški projekti niso pač nič posebnega - kaj pa so drugega plesne, gledališke predstave ali filmi? Umetniška simbioza... Vendar je predstavl-jena knjiga posebna - že zato, ker so pesmi pisane za slike in slike slikane za pesmi. Je to možno? Je, je. Slikarko in pes-nico so zbližali skupni simboli, v katerih se izražata. Tako so si podobni, da bi lahko naslove pesmi, ki jih ustvarja Cveta, dala obenem za naslove Verinih slik. Pri Cveti gre za lirično refleksivno poezijo, pri Veri pa za pravo likovno umetnost. Petnajst pesmi, petnajst slik, ki nas povedejo po Verinih besedah, "v kozmični mir". Cveta nam v "regresiji" prib-ližuje "sprevod planetov", "vodnjak večnosti" in "ogn-jeni krog". Obe se ena skozi drugo likovno in besedno izražata. Gre za sozvočje, "ko pesem moja v sliki tvoji spet zasije". "Naj bo ta pesem zate, slika, ki se rojevaš, v breztežni senci mirujočih stenskih ur, v zanosu odprtih vprašanj in otipanih odgovorov..." Ja, človek si zaželi čimveč takšnih srečanj- Dr. Anton Trstenjak je nekoč zapisal: "Umetniki, likovni in besedni, so glasniki človekove simboličnosti, ki nam odpira svet v neskončnost in razžarja pogled v neslutene svetove onstran sanj..." Zala Volčič DR. SCHIZO PRESENTS: VERUJ V ENEGA BOGA ALI V VECCE SE Tl SPLACA o dandanasnji poslušam zgodbice o morali, krščanskem etosu, itd, ne orem mimo neke prigode mojega anca, ki se resda ni dogodila v naših gih, ne bom pa vam žaltavih trosil in idil, da se je to pripetilo za kakimi levetimi gorami ali kaj podobnega. Ta ;ežela, v kateri se je imelo vse to zgoditi pogost cilj mnogih romarjev in hadžij to je isto), ki tam kupujejo instant ebesa in se štejejo za preroke ogočnih bogov (vsek svojega; ampak &e bi več o tem, ker to sploh ni poglavit-no in bo tema za kako drugo zgodbo). Ce pa še niste ugotovili imena dežele, vam ga tudi ni treba vedeti. Bistvenega omena je multikulturnost te dežele ;jer se cedi vse živo. V tem babilonu je Ijudi, ras, ver in »azorov, reci in piši, kot dreka. Vsa ta aneda je pritegnila tudi naivnega zelen-Ca iz dežele Resnevemokje, celo nihče tie ve kje. Zaradi tega so nastali celo nekateri dvomi o obstoju tega mini-zmazka na zemljevidu. Govori se, da gre le (če lahko to podcenjujemo) za nekakšno sekto, ki verjame v nekaj, kar Be obstaja. Vendar tega ni priporočljivo $menjati pristašem te sekte (saj res, aihče nima rad, da kdo dreza po njegov-ih utvarah, zablodah in spolnih organih). Kot je pri teh barbarih že v navadi, je prišleku vsak ponujal svojo sveto kravo. Naš junak je bil trden človek. Svojih nazorov res ni spreminjal kar po vetru. Nobenega dvoma ni bilo, da bo možato ubranil vero in zavest svojih očetov in sinov in svetih duhov. Pa je ni! Ponos številnih rodov od pokristjanjevanja dalje je šel gladko v franže. To je pome-nilo seveda samo dobro zabavo brez predsodkov in če bog da, brez kakšne spolne bolezni. Do tu vse lepo m prav, če bi počil lonec in bi bilo zgodbe konec; pa je počil kondom in je bil rom-pom-pom. Dobro, a ne? No, šalo na stran, kajti bistveni del se šele začenja! In sicer tako: kot za dežjem posije sonce, tako po nebesih pride čas za lako-to. Prej omenjenega heroj kaj takega seveda ni posebej pretreslo. Na to je bil pripravljen in še vec kot le - to. Vedel je tudi za pomen krščanske ljubezni. Vedel je, da se spodobi in je pravično, nafutrati svojega bližnjega (zajedalca, pijavko). No, sedaj pa brez laži. V vsej nebeški zmedi so človeku pobrali denar-ce in nenadoma je na celem svetu ostal sam s fižolom, s klobaso in plinskim gorilnikom. Kot se rado primeri in tudi lep pregovor od nekod, res ne vemo kod, pravi, da iste sorte ptiči skup letajo, se je zraven, tako rekoč od nikoder, pojavil se nek na videz dobrodušni pogan, iz plemena, ki časti luno. Zdelo se je, da je tudi on opustil šege in običaje svojega plemena. Pridružil se je, torej našemu izgubljene-mu najdencu, in sporazumela sta se, da jo skupaj mahneta na lov za zeleno površino, ki bi omogočala vrhunske kulinarične užitke. In zgodilo se je, da sta našla to, kar sta iskala. Manjši park z nekaj drevesi, nizko ograjo, skratka vse je štimalo in se rimalo. Tujca sta zado- voljno začela s pripravo jedi in celo komunicirala sta v nekem čudnem jeziku. Debata je nanesla na številne teme, nevajenemu ušesu morda celo nekoliko nenavadne, vendar pomemb- ne. "Frends?" "Je, šurfrends." "Ju žonki?" "Nou." "Vi frends?" Itd. Jed je vabljivo zadišala iz nebes, bistvo pa je, da je zadišala tema dvema človekoma, ki trenutno sedita v nekem parku, v neki deželi. Prav nič se nista obotavljala in ročno sta se lotila okusne- ga zalogaja. 'Dis gut, veri gut!", je nevzgojeno, s pol- nimi usti, momljal pogan. "Fud from maj kantri!", je ponosno zagolčal naš človek in čisto nehote spravil na dan svojo utvaro. Pogana pa to ni nič motilo. Vse je bilo lepo! In potem se je zgodilo nekaj strašnega! Pogan je pobesnel! Zarjul je kot ranjena zver, pogledal proti nebu, kat da bi tam koga poznal in ta bi bil strašno jezen, kajti njegove oči so izdajale strah. Še več! Izdajale so brezmejen strah! Za tem se je obrnil proti našemu prijatelju, ki je imel rahle težave z zaznavo okolice in se mu je prijazno krohotal. V tistem trenutku njegov pogled (poganov, seveda!) ni izražal ničesar drugega, kot neizrekljiv bes. V roke je vzel piksno z jedjo, potegnil ven klobaso, ki je bila že objedena. Iz nje je ljubko curljala mast in nikogaršnje gore list bi jo z veseljem pomalical. Pa je ni. Pogan je pričel gro-zljivo renčati: "Dis drti! Majgot kilmi! Ajkilju!", je izpustil med zobmi. Naš naivnež je ugotovil, da res ni čas, da bi si privoščil naivnost in jo je v trenutku pobral čez drn in strn. Ko je odpravil težave z zaznavanjem je premislil dvoje stvari: a) Da pogan pripada tistemu plemenu, ki je skregano s prasci (potem tudi s klobasami) b) Da s pogani ni dobro češenj zobati. Da imajo hudega boga. Obogaten z novo izkušnjo je naš obo-gatenec mislil le še na zaslužen počitek. Nenadoma pa se je spomnil svojega leg-endarnega gorilnika (To je laž! Gorilnik namreč sploh ni njegov, ampak moj! Ce slučajno to bereš, migatakojvrni!). Premagal je svoj strah, se vrnil proti parku in hkrati junaŠko in previdno poškilil čez ograjo, kjer je videl (saj ne boste verjeli!) pogana, ki je zadovoljno žrl (ja, žrl!) pasulj in tudi klobase se ni sramoval. To je bil , verjeli ali ne, isti ostudni pogan. Pri svojem umazanem opravilu pa se je zadovoljno in na glas smejal. Ostale podrobnosti raje spuščam, kajti prav gotovo ni besed, ki bi lahko opisale razočaranje tega našega bebčka. Od nekod pa sem slišal, da je strahotno pobesnel, ko je v neki deželi, resn-evemokje, neki druid blagoslovil ogromne količine svinjine. Kaj češ, nekatere izkušnje so za vse življenje! Dr. Shizma, T" 12. - 25. Januar Tresoča denarnica Nevroza Nj< 2 am Njam m 1 ~^ HHvVAT Študentov mesečni zaslužek -10% -51% povprečne plače v RS 44.809,00 SIT 4.481,00 SIT 40.328,80 SIT Osnova za davek je 0 SIT, torej davka ni treba plačati Kaj pa se zgodi, če je zaslužek študenta višji? Studentov mesečni zaslužek -10% -51% povprečne plače v RS ____ 0S11 50.000,00 SIT 5.000,00 SIT 40.328,80 SIT 4.671,20 SIl Osnova za davek je 4.671,20 SIT. Akontacija davka se obračuna po stopnji 25%. Namesto 50.000,00 ti na hranilno knjižico nakažejo 48.832,20 SIT, torej vzamejo 1.167,80 SIT. Kako je z letnim zaslužkom? Če letni zaslužek znaša 537.708,00 SIT, je akontacija davka 0 SIT. Ce je letni zaslužek višji, pa gre takole: letni zaslužek -600.000,00 SIT akontacija davka - 14.013,00 SIT. Podatki veljajo le, če se povprečna plača zaposlenega v RS ne spremeni. K.P, pripravila Anka Dvoršak STUDENTSKI SERVIS SOU BORŠTNIKOV TRG 2, LJUBLJANA telefon: fakturni oddelek:125-50-21, posredovalnica sob: 125-40-62 Nov delovni čas SS Aktualno od 07.00 do 14.00 od 14.30 do 17.00 pon. - pet. pon. in sreda Dežurstvo: tor. inčet. od 14.30 do 16.00 V času dežurstva ne vpisujejo novih članov in ne podaljšujejo članskih izkaznic. Zaposlitve Za fante je na voljo običajna ponudba manj zahtevnih del, za dekleta pa so na voljo dela v administraciji, čiščenja, delo v kuhinji, strežba.... V Kranjski Gori hotel Larix isče študenta za prodajo turističnih aranžmajev. Nujno je znanje dveh jezikov, seveda tujih. Isti hotel rabi tri študente za strežbo v hotelski restavraciji. Poleg plačila dobite tudi polnopenzionsko oskrbo. Delo traja do marca. Informacije dobite na telefonski številki 064/881-575. Petrol išče več študentov za delo na črpalkah v Ljubljani in bližnji okolici. Delo je izmensko. Nočna izmena dela le štiri dni v tednu. Informacije dobite na telefonski številki 133-10-14, g. Kremžar. V galeriji Stratus iščejo prodajalko za dalj časa. Informacije na telefonski številki 322-358, ga. Božič. Posredovalnica sob Posredovalnica ima trenutno na voljo okoli 40 stanovanjskih enot, med katerimi prevladujejo enoposteljne in dvoposteljne sobe s souporabo kuhin-je in kopalnice. Boni Januarja lahko študentje spet dobijo 20 bonov. Ce se odločijo, da bodo jedli le pri "Klasju", pa za ceno 20. bonov dobijo 21 bonov. Nevroza Tresoca denarnica 12. - 25. Januar O EKSTRA UGODNO Vse je drugače kot je včasih bilo. Tudi akviziterji niso več kar so bili. Vse je prikrito in zakrito. Pa poslušajmo tole zgodbo. Nekega lepega popoldneva se je pojavil na vratih, prodajati je hotel gnile hruške. Najprej mi je razložil, kako je pomembno, da ga poslušam vsaj pet minut. Po naravi sem prijazen in dober Človek, pa sem ga spustila v svoj lep domek. Skregala sva se že v prvi minuti, ker je hotel s svojimi akviziterskimi čevlji stopiti na moj tepih. Tako me je razjezil, da mu še stola nisem ponudila. In potem je začel kvasiti nekaj o Slovencih in pomembnosti slovenskega jezi-ka in o tem, da Slovencev ne bi več bilo, če ne bi skrbeli za svoj lepi jezik. Pa je še povedal, da sem ena izmed redkih izbranih in da se mi je ponudila izredno ugodna priložnost. Se vedno nisem vedela, kaj človek hoče od mene. Pa je le prišel bližje bistvu. Razsvetlil me je z novi-co, da smo Slovenci končno dobili svoj slovar knjižnega jezika. Pa sem se jaz spomnila, da že imamo nek slovar knjižnega jezika. Pa pravi, da ga še nimamo. Pa sva se malo pregovarjala. Na koncu pa pravi:"A vi mislite teh pet knjig?" (pokaže nek prospekt). "Ja, prav to mislim", mu odgovorim. Pa me hoče pre-pričat, da to ni pravi slovar. Da bomo šele zdaj dobili pravi slo-var, ki bo sploh super; računal-niško obdelan, pregleden in v eni sami knjigi. Jaz pa sem ena izmed redkih, ki ima možnost kupiti zadevo po ekstra ugodni ceni, samo za 15.000 SIT, v redni prodaji bo vsaj 45.000. Pa še nagrado dobim, in sicer slovenski pravopis in neko the best lupo. "Celih 95% izbran-cev je to ugodnost izkoristilo", mi je še vedno prodajal hruške. Jaz pa njemu, da ne bom nič kupila. Pa se je pobral. Ustanovimo društvo za boj proti akviziterjem. To je zdaj v modi, bodimo moderni. Zahtevajmo novo za staro. Krščen Matiček KRKINE NAGRADE Farmacevtsko podjetja Krka že 23 let razveseljuje študente dodiplomskega in podip-lomskega študija ter dijake srednjih šol s svojimi nagrada-mi. Vteh letih so podelili 1373 Krkinih nagrad mladim stro-kovnjakom, ki so izvedli 946 raziskovalnih nalog. Poleg dodiplomskih in magisterskih nalog so prvič nagradili tudi doktorske disertacije. Na podelitvi XXXIII. Krkinih nagrad sta imela slavnostni nagovor rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. M. Tišler in generalni direktor Krke M. Kovačič. Krkine nagrade so že nekaj let povezane tudi z Mednarodnim znanstvenim simpozijem. Pripravila Nataša Logar SOLT Cesta 27.aprila 31,Rožna dolina,Ljubljana telefon: 268 - 128, 271 - 187, fax.: 271 - 189 JEZIKOVNI TEČAJI Naslednji tečaji se pričnejo po zimskih semestralnih počitnicah, natančneje 21. februarja, prijave bodo sprejemali kak teden prej. Razpisani bodo tečaji vseh jezikov in vseh stopenj, prijave zanje pa bodo pobirali v ŠOLT - u (v študentskem naselju v Rožni doli-ni, blok VII) od pon. do čet med 10.00 in 16.00 in v petek od 10.00 do 13.00. Cena tečajev še ni natančneje določena, ker še trajajo pogovori s SOU - om o sofinan-ciranju. Ko cena bo, jo lahko plačaš v dveh obrokih, pol takoj in pol čez mesec dni. TEČAJ STRO-JEPISJA Istočasni pričetek in protokol vpisa kot pri jezikovnih tečajih. RAČUNALNIŠKI TEČAJI potekajo čez vse leto in jih ob zadostni udeležbi začnejo udejanjati kadarkoli si zaželite. 17. januarja se prične začetni tečaj: Uporaba oseb-nega računalnika. RAČUNALNIŠKA DELAVNICA je odprta 24 ur na dan, pod pogojem, da delo na računal-niku že obvladaš. Za eno uro dela ti zaračunajo 70,00 SIT, tvoje remek delo pa ti tudi sprintajo na laserskem tis-kalniku. Po želji ti tudi svetu-jejo, nudijo individualno pomoč pri delu, oblikujejo tabele in grafe... AVTOŠOLA ŠOLT Cel izpit lahko narediš na kredit. Praktično lahko vadiš 10 ur tedensko. Ura vožnje stane 1.150,00 SIT. SELITVE IN PRE-VOZI Lahko vam razmontirajo in preselijo pohištvo in podobne reči. Včasih uspejo razmonti-rano tudi sestaviti. ŠTUDENTSKI SERVIS posluje v 6. bloku v taistem študentskem naselju. Odprt je od ponedeljka do četrtka od 7.00 do 16.00, v petek in soboto pa od 7.00 do 13.00. Na delo se ne čaka v vrstah. Ob vpisu namreč poveš, kakšno delo ti odgovarja: pokličejo te po telefonu, če si iz Rožne, te poiščejo. Za vpis potrebuješ: osebno, indeks, sliko, 200,00 SIT za članarino, številko tekočega računa ali hranilne knjižice. Z vpisom v študentski servis postaneš član društva SOLT, kar ti prinese popuste pri vseh dejavnostih društva. FOTOKOPIRANJE Clani dobijo kopijo za 6,50 SIT, nečlani za 8,00 SIT. Delovni čas je vsak dan od 10.00 do 20.15, v petek od 10.00 do 12.00. Rezidenco imajo v 7. bloku. FOTOGRAFIJA Dve temnici z opremo sta na voljo 24 ur na dan za 30,00 SIT na uro. TURISTIČNA DEJAVNOST SOLT prireja za svoje člane tridnevne izlete v Prago, cena za člane je 160,00 DEM v tolarski protivrednosti, odhodi so 13. in 20. januarja in 10. in 24. februarja.Odhodi so ob četrtkih zvečer, vrnitev v nedeljo, prav tako zvečer. Vse ostale informacije so vam na voljo na zgornjih telefonih. K.P. I POPUSTI CD 13. in 14.1. DO KONCA SVETA (film) 350 SIT 14.1. PLESNI VEČER i and i 400 SIT 17. in 18.1. SVATBA (film) 350 SIT 18.1. FRANGISGO ARAIZA (koncert) 500 SIT 19. in 20.1. DVOJNO VERONIKINO ŽIVLJENJE (film) 350 SIT 21. in 22.1. GOLI (film) 350 SIT SPORT Kazina nudi plesne tečaje študentom po 1.000 SIT. Tečaj poteka vsak torek in četrtek po dve šolski uri in traja en mesec. Prijavite se na INFO TOČKAH ŠOU. Sportna rekreacija stane za celo šolsko leto 1.500 SIT. Prijave sprejemajo na INFO TOČKAH ŠOU. Tenis Sezonske karte na teniških igriščih ŠD v Rožni dolini za sezono od 15.4. do 15.10.94 so: -dopoldanskepribližno 40 DEM -popoldanske približno 60 DEM Prijave potekajo na informativnih mestih SOU. V teniški dvorani BIT na Letališki 3 imajo študentje popust pri vstopnini: 50 % za tenis in badminton (rezervacije na informativnih mestih ŠOU) 40 % za tenis in badminton (rezervacije v dvorani BIT, do 15.00) 30 % popust pri prodaji vstopnic z indeksom nudi tudi Tenis ŠRG Ježica, Savlje 6. Tivoli daje 20 % popust pri prodaji vstopnine za bazen, drsališče in savno.Prodaja poteka na info. mestih ŠOU. Fitness Studio Five stars - expo na Tugomerjevi 56 /A daje 33% popust. Studio Florida sport na Kopališki 3 v Domžalah in studio Mr. Fit na Draveljski 44 v Ljubljani pa imata 30 % popusta pri nakupu vstopnic. Fitness AR - Club na Miličinskega 2 (savna in hidromasaza) daje 20 % popusta. Tovarna ROG Študentje z indeksom imajo 20 % popusta pri nakupu koles v prodajalni koles ROG na Rozmanovi v Ljubljani in na Trgu svobode 5 v Mariboru. Ostali popusti - STING d.o.o. na Proletarski 1 daje 15 % popusta pri nakupu računalniške opreme. - DUEM na Verje 16 v Medvodah daje 10 % popusta pri nakupu oblačil za vodne športe. - IGOR ŠPORT, SHOP and SERVIS na Gortanovi 21 daje 10 % popusta pri nakupu športnih artiklov in 20 % popusta pri servisu športne opreme. - SOČA RAFTING, p.p. 172 vNovi gorici daje 15 % popusta za vse programe. - PORENTOV DOM, Čičare 2 v Kranjski gori daje 20 % popusta za vse programe in storitve. 6 12. - 25. Januar Ljubljana pod Mlečno cesto Nevroza 14.1. 18.1. 24.1. 25.1. pon. tor. sre. čet. pet. sob. ned. 22.00 ED 26B (ekskluzivni DJ gost, organizator zagrebške Under City Rave scene) Cena vstopnice je 200 SIT za študente in 250 SIT za neštudente, s člansko izkaznico je vstop prost. 22.00 MADE IN INDIE CRO (koncert) (promocija hrvaške CD kompilacije s skupinami Phantasmagoria (ZG), Transmisia (RI) in Touch Friction (ST) Cena vstopnice je 300 SIT za študente in 500 SIT za neštudente, s člansko izkaznico je vstop prost. 22.00 ŽUR DRUŠTVA YAM (ponovno gostovanje najbolj znanega new age društva v prostorih Kluba K4. Yam hrana, meditacija in totalni parti. Seveda brez cigaret in cigar) Cena vstopnice je 200 SI-T za študente in 300 SIT za neštudente, s člansko izkaznico je vstop prost. 22.00 HANSTHEESSINK&BLUE GROOVE (Euro bluesman Hans Theessink s temnopolto družbo. A marching gospel blues Mississippi groove band! Koncert meseca.) Cena vstopnice je 600 SIT za študente in 1.000 SIT za neštudente, s člansko izkaznico je vstop prost. tedenslca shema 22.00 - 2.00 Od K4 do večnosti (gotcha: jazzy funky rap party / dark entries) Cena vstopnice je 150 SIT za študente in 200 SIT za neštudente, za imetnike članskih izkaznic + enega celega gosta vstop prost. 22.00 - 2.00 Jim Beam scena Cena vstopnice je 150 SIT za študente in 200 SIT za neštudente, za imetnike članskih izkaznic + enega polovičnega gosta vstop prost. 22.00 - 2.00 Gesta 66 (rock maraton 1955-1996) Cena vstopnice je 150 SIT za študente in 200 SIT za neštudente, za imetnike članskih izkaznic + 1 gosta vstop prost. 22.00 - 3.00 Študentski ritm'n'žur (zelene zamorklje, dugme čevapčiči in irsko pivo) Cena vstopnice je 150 SIT za študente in 250 SIT za neštudente, s člansko izkaznico vstop prost. 22.00 - 4.00 Red Bull energy party (med stroji, meglo, energijo Red Bulla in rock-'n'rollom) Cena vstopnice je 200 SIT za študente in 250 SIT za neštudente, s člansko izkaznico je vstop prost. 21.00 - 4.00 Sunless saturday (MTV sonce noče zaiti) Cena vstopnice je 200 SIT za študente in 250 SIT za neštudente, s člansko izkaznico vstop prost. 22.00 - 4.00 Roza disco (nedeljska gay scena) Poseben cenovni režim! Priporočajo vam nakup letne roza izkaznice. Po 3. Video dance festivalu v CD ENKRAT DOBER VIDEO, DRUGIC DOBER PLES Pha, nič posebnega. Konec koncev tudi ni več nobene razlike med pravimi plesalci in drugimi s scene. Ali je to res pomanjkljivost? O tem nisem povsem prepričan. Jean-Luc Godard Kaj pove izraz Video-dance? Lahko rečem, da je video-ples Video-dance je pogovorna eden najbolj hermetičnih načinov izražanja. Perspektiva tega žanra je postati element filmske umetnosti." aj pove izraz Video-dance? .Video-dance je pogovorna fraza za produkcijo z močnim poudarkom na plesu (gledališču) in koreografiji. Večinoma gre torej za audio-vizuelne produkcije, ki temelji-jo na že obstoječih koreografi-jah, na delih, v katerih je kore-ografija zamišljena za kamero. Vendar pa pojem video-dance zavaja vsaj v dveh pogledih: najprej lahko ustvari iluzijo, da gre za nov fenomen. Izraz video-dance je že ustaljena praksa v videografiji, zagotovo pa tudi pri filmu. Drugi razlog, zakaj pojma ni ustrezno uporabljati, pa je v tem, da getoizira tako označene filme in videje. Najpomembnejša skrb umetnikov, ki ustvarjajo te vrste produkcije, je oziroma naj bi bila posneti dober video ali film in ne dobro video-ples delo. Letošnji zunanji selektor 3. Video-dance festivala, ki je potekal od 21. do 24. decembra lani, Belgijec Koen van Daele (slovenski in belgijski neinsti-tucionalni umetniki se zadnje čase dokaj redno obiskujejo in izmenjujejo svoje umetniško znanje in ideje; primer je gosto-vanje naših umetnikov v Gentu in Antwerpnu), je po besedah Jelke Stergel, slovenske orga-nizatorke festivala v CD, ki je bil producent festivala, Plesnemu teatru Ljubljana, koproducent, malce ponesrečeno opravil svojo nalo-go. Ceprav drži, da je selekcija odvisna tudi od siceršnje letne produkcije. Kljub uvodnim besedam, ki pripadajo Koenu van Daelu, kaj naj bi video-dance festival bil, nekateri predstavljeni videofilmi ne sodijo na omenjeni festival, ker pač nimajo plesnih elementov. Jelka Stergel je mnenja, da so nekateri posnetki na ravni video eksperimenta, drugi pa posnete vaje ali predstave. Zakaj pravzaprav ideja pren-esti izvirno koreografijo na video? Stergelova pove, da gre za študijski namen pripomoček samim ustvarjal-cem. Prav zato se je video-dance tudi začel kot nov umet-niški žanr. " Ker video-ples ni le ples ali samo video, je težko določiti, kaj pravzaprav je. Med videi, ki smo jih uspeli videti na festivalu, Jelka Stergel izpostavlja IGHT - video o moškem in ženski, o večni igri privlačnosti in odbojnosti. Koreograf je Matjaž Farič, ki je ob Ingrid Kerec tudi plesalec. Režirala je Zemira Alajbegovič. Mnenje Stergelove je, da je Icht posrečena koreografija obeh žanrov - plesa in filma v nov umetniški žanr. Ostali videi pa so, kot pravi Jelka Stergel, večinoma ali ples, ki nima zveze s filmom, ali obratnor Osebno mi je bil všeč video A strange fish v koreografiji Lloyda Nevvsona in režiji Davida Hintona. Plešejo člani skupine DV8. Vsekakor video, ki se dosledno drži prvotne forme video-dancea, torej plesa v videofilmu. Lloyd Newson jasno in ostro posre-duje svoje čustvene, socialne in psi-hološke življenjske izkušnje. A strange fish na najboljši možen način povezuje ples s filmom in dokazuje, da video-dance ni le ples ali le film, temveč je lahko oboje hkrati. Tak video pa je že lahko odgovor na protislovje med plesnim umetnikom in filmskim režiserjem, ki ga omenja Jelka Stergel. Taksno protislovje se namreč lahko reši na principu, ko se oba ustvarjalca zedinita s svojim načinu dela. Ustrezen primer sta Michael Glark, eden izmed vrhunskih plesnih mojstrov, in režiser Peter Greenaway. Clark je bil v svojem plesu najuspešnejši, ko je plesal Galibana v Greenaway-evem filmu Prosperjeve knjige. Ce primerjamo tuje in domače videje letošnjega festivala, potem lahko ugotovimo, da so določeni videofilmi ( predvsem pa slovenski) dokaj morbidni in se, kot že tolikokrat v drugih medijih oziroma žanrih, ponovno ukvarjajo s temačnimi, frustrirajočimi in filo-zofovskimi razmišljanji o svetu in njegovi podobi. Vendar pa, pravi Jelka Stergel, miselne izpeljave občutij ne sodijo v plesni del videa. Sama kakovost tujih in domačih videofilmov je na nivoju, čeprav so bili videofilmi lanskega festivala vrhunski primeri tega žanra in ned-vomno bolj natančno izbrani kot letos. /^l T^ v vsakem primeru v_>< .L^podpira festival, ampak vedno s predpostavko, da je selekcija korektno izpel-jana. Da se pač predstavi tisto, kar je na tem področju v svetu novega. ALEŠ ČAKŠ SKUC //./. - 28.1. Sergei Glinkov - slike KUD predavanja 19.30 IDENTITETA, Flying Universiti, Belgija 21.1. KD ŠPANSKI BORCI 15.1. 14.1. 16.1. 20.00 M. Kleč: VSEGA JE KRIVA MAR- JANA DERŽAJ VIJOLICNI CD prireditve 20.00 PLESNIVEČER I and I EARTHFALL DANGE, Cardiff (v sodelovanju z Britanskim svetom Ljubljana) 19.00 PLESALCIIZ PRVE VRSTE, Slovenske plesne skupine Nevroza Ljubljana pod Mlecno cesto 12. - 25. Januar POSEBNA IZDAJA VODNIKA KAM Mestni sekretariat za turizem in gostinstvo - Promocijski cen-ter Ljubljana nam bo v bližnji prihodnosti (predvidoma febru-arja) podaril posebno izdajo vodnika KAM z naslovom IZLETIV OKOLICI. Besedilo za vodnik je napisal umetnostni zgodovinar g. Albin Vengust, recenzijo dr. Avguštin Lah, oblikovanje ima na skrbi Ars Vivendi. V vodniku bodo zgodovinske, naravne, kulturne zanimivosti, predstavili bodo gostinske objekte z možnostjo sporta in rekreacije ter praktični nasveti za nakup. K.P. NEVROZA. Študentski informator. Št. 8. Uredila Ksenja Perko, ki ji je izdatno pomagala mojca Mikolič. Nepodpisano poslikal XX. Računalniško obdelal Zoran Obradovič. Računalniško obdelavo sabotiral Slovenec d.o.o. Vidimo se čez dva tedna. KUD IDIJOTI NA METELKOVI Sobota, 18. december 1993 - Kljub sorazmerno dragi vstopnini (500 SIT = 6,5 DEM) so "Stare pizde" napolnile gala dvorano na Metelkovi Okrog 250 ljubljanskih frikov je najprej ogrevala poreška skupina TRAUMA, ki je kljub temu (kot je vedno moderno) da fantje ne znajo igrat, igrala take in tako dobre, da so se nekateri v "prvih vrstah" ne samo ogreli, ampak tudi pregre-li (pa so se tud mal slačil in tko). Torej začel se je tako, da so bili razpoloženi oni tam na odru in oni tam pod njim. In ko so TRAUMA odšpilali svoje, je sledila 40 minutna pavza, da smo si lahko oddahnil in popil še kakšno pivo, preden so uleteli KUD IDIJOTI, ki so nas naslednjo uro in še mal zabaval in prepeval stare hite, in obenem predstavljal sebe kot stare pizde, pa še novo ploščo so predstavljal; TAKO JE GOVORIO ZARAD USTA. Na plošči (CD-ju) so posneti, do zdaj kao koncertni komadi v studijski obdelavi (ZA TEBE in ostali). Poleg tega, da so KUD IDI-JOTI bili na METEL-KOVI "samo zbog para", so bili izredno razpoloženi, prav tako tudi njihova zvesta publika in sploh večina folka v Gala dvo-rani. Zural pa se je tako, da je več folka norel na odru in še več pod odrom. Zvok je bil pre-senetljivo dober (za Metelkovo 5+). Po dobri uri igranja so si KUD IDIJOTI privoščili pet minut pavze, potem pa odigrali še dva komada; potem pa je bilo kon-certa konec (tako su svirali zarad usta?). Zura pa ne... D. Kalašnikov lconcerti 18.1. 19.30 20.1. 17.00 in 18.30 25.1. 21.00 FRANCISCO ARAIZA - tenor, z orkestrom Slovenske filharmonije, ki . ga bo vodil MARKO LETONJA (Mozart, von Weber, Massenet, Verdi, Bizer, Mascagni, Giordano) MLADI MLADIM v sodelovanju s GML, orkester Slovenske filhar-monije,MARKO LETONJA -diri-gent, solisti - MATE BEKAVAG -klarinet,ANJA BUKOVEG - violi-na,TOMAŽ PETRAČ - klavir (von Weber, Ravel, Prokofjev) WAYNE HORVITZ ^IGPEN", WAYNE HORVITZ - klaviature, FRED GHALONER - bas, BRIG-GAN KRAUS - alt saksofon, MIKE STONE - bobni. predavanja 12.1. 12.1. 12.1. 19.00 Renata Zupanc in Alen Varšek: AVSTRALIJA -iz tropov v puščavo 19.00 Barbara Skoberne in Zoran Mihajlovič: ALIJE RAZSVETL-JENJE PO VZHODNIH TRADI-GIJAH MOŽNO TUDI ZA ZAHODNEGA ČLOVEKA? 19.00 drAVilliam Bloom: DUHOVNA DINAMIKA DENARJA L NOVA KASETA SLOVENSKIH KOLEDNI[KIH PESMI Akademski pevski zbor Tone Tomšič Studentske organizaci-je Univerze v Ljubljani je izdal novo kaseto slovenskih koled-nic. "Kolednice so pesmi kolednikov, obhodnikov, ki po ljudskem izročilu ob določenih dneh v letu hodijo od hiše do hiše po vasi (ali tudi v bližnji okolici), voščijo srečo in v zah-valo prejmejo dar. Najbolj znani so koledniki od božiča do praznika Treh kraljev (6.janu-ar). V skladu z namenom imajo kolednice posebno obliko: začno se s pozdravom, sledi voščilo in prazniku primerno besedilo, nato je prošnja za dar in zahvalo zanj, na koncu pa poslovitev." Tako o kolednikih dr. Zmaga Kumer v spremnem besedilu. Na kaseti je 28 kolednic, kar pomeni štirideset minut glasbe. Na ovitku je slika Riharda Jakopiča iz ciklusa Begunci. Glasba je bila posneta v Helidonovem studiu, kasete pa so izdelali v Studiu Racman. Kaseto lahko naročite na sedežu APZ, Kongresni trg 1, Ljubljana, telefonska številka je 214-287, osebno ali telefon-sko. K.P. Razstava idrijskih čiplc v KIC Ljubljane Ceprav so idrijske čipke mogoče že odigrale svojo vlogo v slovenskem kulturnem pros-toru (mogče je še niso), so v Kulturnem informacijskem centru Ljubljane razstavili orig-inalne staroidrijske čipke. Namen razstave je bil, pokazati ljubljančanom nekaj časa odd-aljeno in sploh mimo njih bežno obrt in šolo klekljarlic ter risarjev čipk. Razstava je bila pripravljena odlično. V knjigi vtisov so zapisane same lepe reči. Ljubljančani (tisti, ki so si ogledali razstavo) so fascinirani. Med njimi se že formirajo skupine občudovalcev (uči-teljice razrednega pouka), ki svoje globoke vtise o razstavi širijo med nevedneže, neraz-gledaneže in ignorante (skrat-ka med tipične Slovence). V teh skupinah je mnogo takih, ki svoje globoke vtise o razstavi izražajo skozi prozna dela. Ne manjka pa se niti onih, ki so tudi že posegli po peresu in se izražajo skozi poezijo (ki je slovencem vendar tako zelo blizu). Pričakujemo tudi kakšno obsežnejše dramsko delo, ki nas bo v narodnozaved-nem .duhu popeljalo v svet čipk. SLOVENGI! Ne pustimo nazadnjaškim silam, da nas oropajo narodnih zakladov! 14.1. 19.00 dr. WilUam Bloom: PSIHOLOŠKE NEVARNOSTINA DUHOVNI \ POTI 18.1. 19.00 Franci Horvat: NA BELIH VRHOVIH KORDILJER IN NA INKOVSKIH POTEH 24.1. 19.00 Zvone Šeruga: NEVARNE POTI 25.1. 19.00 prof. Justin Stanovnik: SPRAVA 25.1. 19.00 Dr. Andrej Ule: TEORIJA IN P.RAKSA ZEN BUDIZMA predstave 14.1. 21.00 B. Henlev: ZLOČINI SRCA, pre- miera 15.1. 23.00 D. Zlatar Frey: POMLADNO OBREDJE 18.1. 20.00 Betontanc: TATOVI MOKRIH ROBČKOV 19.1. 20.00 Betontanc: TATOVI MOKRIH ROBČKOV 19.1. 20.00 P. Shaffer. LETIGIJA IN LUŠTREK 21.1. 20.00 B. Slade: OB LETU OSOREJ filmi 13.1. 20.00 Wenders: DO KONCA SVETA 14.1. 20.00 VVenders: DO KONCA SVETA 17.1. 20.00 Lee: SVATBA 18.1. 20.00 Lee: SVATBA 19.1. 20.00 Kieskmski: DVOJNO VERONIKINO ŽIVLJENJE 20.1. 20.00 Kieslowski: DVOJNO VERONIKINO ŽIVLJENJE 21.1. 20.00 Leigh: GOLI 22.1. 20.00 Leigh: GOLI razstave do30.1. SHU TAKAHASHI, slike, grafike in skulpture 19.1. do 20.2. PRIMOŽ PREDALIČ in BOJAN VELIKONJA, fotografski multime- dialni projekt 12.1. do 6.2. Margherite Spiluttini: NOVE HIŠE V AVSTRIJI, arhitekturna fotografija SNG 12.1. 19.30 Achternbusch: SUSN 13.1. 19.30 Filipčič: PSIHA 14.1. 19.30 Filipčič: PSIHA 20.1. 19.30 DRAMSKI OBSERVATORIJ ZENIT, v režiji Dragana Živadino- va 21.1. 19.30 Filipčič: PSIHA 22.1. 19.30 Filipčič: PSIHA DRAMA 13.1. 19.30 Jovanovič: ANTIGONA 14.1. 19.30 Ibsen: ROSMERSHOLM 15.1. 19.30 Ibsen: ROSMERSHOLM 19.1. 20.00 Shakespeare: HENRIKIV., pre- miera 20.1. 19.30 Shakespeare: HENRIKIV. 22.1. 19.30 Feydeau: DAMAIZ MAXIMA 24.1. 19.30 Ibsen: ROSMERSHOLM 25.1. 19.30 Ibsen: ROSMERSHOLM 26.1. 19.30 Shakespeare: HENRIK IV. mala drama 12.1. 20.00 Jesih: LJUBITI 13.1. 20.00 Allen: ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM 14.1. 20.00 Torkan BALADA O TAŠČICI 15.1. 20.00 Jesih: LJUBITI 18.1. 20.00 Jesih: LJUBITI 21.1. 20.00 Torkan BALADA O TAŠČICI 22.1. 20.00 Jesih: LJUBITI 25.1. 20.00 Jesih: LJUBITI 26.1. 20.00 Torkan BALADA O TAŠČICI 8 12.-25. Januar Ljubljana... / V balonu po Sloveniji Nevroza OPERA IN BALET 12.1. 19.00 Verdi: RIGOLETTO 21.1. 16.30 Čajkovski: HRESTAČ 22.1. 19.00 Bizet CARMEN 25.1. 19.00 Verdi: NABUGGO 26.1. 19.00 Bizet: GARMEN KINOTI KINOTEKA 12.1. 18.00 Schmoellen VZTRAJNO ZAPELJE- VANJE 12.1. 20.00 Browning: BELI TIGER 13.1. 18.00 Schmoellen VZTRAJNO ZAPELJE- VANJE 13.1. 20.00 Schmoellen VZTRAJNO ZAPELJE- VANJE 14.1. 18.00 Kaufman: INVAZIJA TRETJIH BITIJ 14.1. 20.15 Marshall: ŽIVI 15.1. 18.00 Kaufman: INVAZIJA TRETJIH BITIJ 15.1. 20.15 Kaufman: INVAZIJA TRETJIH BITIJ 17.1. 18.00 FILMI BOŽIDARJA JAKCA 17.1. 20.00 Cabanne: MUČENIKI ALAMA 18.1. 18.00 Schlondorf: SWANNOVA LJUBEZEN 18.1. 20.00 Crosland: DON JUAN 19.1. 18.00 Schlondorf: SWANNOVA LJUBEZEN 19.1. 20.00 Henderson: DR. JECKYLL AND G. HYDE Cruze: VELIKI GABBO 20.1. 18.00 Schlondorf: SWANNOVA LJUBEZEN 20.1. 20.00 Schlondorf: SWANNOVA LJUBEZEN 21.1. 18.00 Guillermin: SHEENA, KRALJICA DŽUNGLE 21.1. 20.15 Guillermin: SHEENA, KRALJICA DŽUNGLE 22.1. 18.00 Guillermin: SHEENA, KRALJIGA DŽUNGLE 22.1. 20.15. Guillermin: SHEENA, KRALJIGA DŽUNGLE 24.1. 18.00 PROGRAM ARHIVA SLOVENIJE 24.1. 20.00 NJEGOVA NOVA ZAPOSLITEV MOŽAČA 25.1. 18.00 Deville: DOSJE 51 25.1. 20.00 TEDDY PRI VENTILU NEVARNO DEKLE NJENA RAZUZDANA USODA 26.1. 18.00 Deville: DOSJE 51 26.1. 20.00 LEPO VEDENJE PREMIERE V LJUBLJANSKIH KINEMATOGRAFIH 13.1. Reitman: DAVE 20.1. Ramis: NESKONČEN DAN (GROUNDHOG DAY) 20.1. Anders: BENGIN, HRANA IN PRENOČIŠČE (GAS, FOOD AND LODGING) GLASBENA MLADINA 12.1. 18.00 Vodnikova comačija MINI KONCERT, Nina Ostaševski- violina, prof. Dejan Bravničar - mentor, prof. Bojana Karuza - klavir. Vstop prost. 14.1. 19.00 gradBogenšperk nadLitijo SLAVA VALVAZORJA KRAN- Zvečer v mesto, gremo v mesto zvečer... Nevroza nima resne konkurence Technovzdušje v K4 Najlepša punca v Eldoradu Super poza kelnerja v Palmi Na Tribuni se pa dela tudi v petek zveč( (v ozadju: remitenda) Nevroza Nova krama 12.-25. Januar MARIBOR ŠTUK pon. tor. sre. čet. sob. 12.1. 17.1. 19.1. 24.1. KINO (po kinu glsba do ...?) JAZZ & (verjetno) ART VIDEO KINO KINO & ŠTUD. DISCO ROGK VEČERI / KONGER- TI KONGERTI MADISON GLUB / D J. KOLBL KINO ŠTUK THE FUGITIVE (akcijska kriminalka) WIND (športna drama) A FEW GOOD MEN HOWARD'S END (9 nominacij za Oskarja) CELJE SLG 12.1. 13.1. 14.1. 15.1. 18.1. 22.1. 25.1. 26.1. 15.30 19.30 19.00 17.00 19.30 18.00 17.00 16.00 Veras: ZELENA KAPIGA Goldoni - Rozman: SLUGA DVEH GOSPODOV Goldoni - Rozman: SLUGA DVEH GOSPODOV Goldoni - Rozman: SLUGA DVEH GOSPODOV Piranddlo: KOT ME TI HOCES Novajt: POGOVORI S PREZIHOM Goldoni - Rozman: SLUGA DVEH GOSPODOV Burgen LAŽNIVI KLJUKEG SEMPETER PRI NOVI GORICI CRMK 10.1. MTVvečer 15.1. koncert: BY ALL MEANS (Monza - Italija, hard core) Koncert je zaradi bolezni enega od članov benda še pod vprašajem. 20.1. HC, PUNK (glasba s CD-jev) 21.1. LATINOVEČER Ves januar bo v galeriji kluba na ogled razstava fraktalov z naslovom "POGLED V NESKONČNOST", avtorja: Aleš Bizjak in Aleš. Hvala ČRNOMELJ MKK BELE KRAJINE 15.1. 22.1. 22.00 ORLEK 22.00 RESNULLIUS KOPER MKC Vsekakorvsak vikendvsaj en koncert. VELENJE ŠALEŠKI [TUDENTSKI KLUB Sredi januarja izide nova številka R.I.T.-i (Racionalno Izbrane Teme). V novi grafični in vsebinski obliki, ki bo zatresla ste-bre javnega mnenja. MARIBOR SNG 12.1. 19.30 13.1. 19.30 14.1. 19.30 15.1. 19.30 16.1. 17.00 17.1. 19.30 17.1. 18.1. 21.00 21.00 19.1. 18.00 20.1. 18.00 20.1. 20.00 21.1. 19.30 21.1. 20.00 22.1. 19.30 22.1. 20.00 23.1. 19.30 26.1. 21.00 Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI Plesno baletni triptih: ŠTIRJE LETNI ČASI - premiera Plesno baletni triptih: ŠTIRJE LETNI ČASI Aishil: ORESTEIA Plesno baletni triptih: ŠTIRJE LETNI ČASI Koncert Vlada Kreslina: NAJLEPŠA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA Koncert Vlada Kreslina: NAJLEPŠA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA Aishil: ORESTEIA Aishil: ORESTEIA Plesni teater Aldea: LIFT (NOSILNOST 5 OSEB) Plesno baletni triptih: ŠTIRJE LETNI ČASI Plesni teater Aldea: LIFT (NOSILNOST 5 OSEB) Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI Plesni teater Aldea: LIFT (NOSILNOST 5 OSEB) Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI Koncert Vlada Kreslina: I^AJLEPŠA LETA NASEGA ZIVLJENJA Projekt Regionalna pisarna V sredo, 5. januarja je bil na Kersnikovi 4 sklican sestanek regionalnih študentskih klubov. Prisotni so bili predstavniki petnajstih klubov, vodja projekta Peter Medica ter pred-stavniki SOU-a. Pogovarjali so se o delu regionalne pisarne. Predstavniki klubov so povedali katere informacije bi želeli dobivati od ŠOU-a. Prav tako pa bi morali klubi poročati o svojih aktivnostih Regionalni pisarni, ki bi bila nekakšen posrednik med ŠOU-om in posameznimi klubi in skrbela za pretok informacij v obe smeri. S strani študentskih klubov je bila dana pobuda, da bi se ponovno potegovali za prostore v kleti četrtega bloka v Rožni dolini, da bi bilo spet kakor je bilo v starih dobrih časih, ko je študent še lahko kam šel na dober žur. Vendar bo krvavi boj z direktorico študentskega naselja Prežljevo neizogiben. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da vsak klub skliče svoj izvršni odbor in mu predstavi Zakon o skupnosti študentov. Po sestanku je večina predstavnikov klubov že podpisala Stališča Študentov o predlogu zakona o skup^nosti študentov, napisana s strani SOU-a ter naslovljena na državni zbor in državni svet republike Slovenije... Študentska vlada obljublja, da bo delala na tem, da se klubom pusti finančna neodvisnost. T.H. NO BORDER GIG Ilirska Bistrica - Prednovoletni teden je bil dogodkov poln. Nekaj boljšega so ponudili aktivisti iz MKNZ (Mladinski klub Nade Žagar). V okviru turneje NO BORDER JAM (mineštra avstrijskih, nemških, slovenskih, itd. skupin - glej izdani GD), so v Ilirsko Bistrico prinesli sneg THOSE WHO SURVIVE THE PLAGUE iz Dunaja in DEAF INDI-ANS iz Kolna. Prijetna glasbena kulisa, prijetne točajke in prijeten čas so ustvarili prijetno vzdušje, ki je privabilo dvesto prijetnih ljudi. Pozno, kakor zmeraj v Bistrici, so svoj nastop uprizorili avstri-jski angažirani korovci. Uao, dva vokala na odru (moški + ženska), solidna ritem sekcija in drveča kitara. Mojo pozornost sta pritegni-la predvsem nastopa vokalov. Rahla melodičnost se je prelivala v jezno kričavost v smislu dialoga. Pevkine sposobnosti so bile bolj prepričljive (ženska duša je itak bolj občutljiva in zadnje čase tudi bolj radikalna od moške). TISTI, KI SO PREŽIVELI KUGO so jezni in nezadovoljni nad svetom, v katerem živijo. Besedila se dotika- jo vsakodnevnih tem (nasilni družinski odnosi, kozmetični poiskusi na živalih, religija, svetov-na politična kriza...)- Geneološka raziskava Avstrijcev je bila kritični bistriški publiki všeč - dva bisa. Njihova založba je SACRO EGO-ISMO iz Badna. DEAF INDIANS niso blesteli (bistriška publika je res do prave mere kritična). Povprečna hard rokovska skupina z rahlo "danziškim" vokalom, po tako dobri "predskupini" skoraj nima možnosti zadovoljiti poslušalstva. Mačistični "hard guys" so na koncu ostali le še s Odprto prvenstvo SOU v tenisu Pisal se je december s številko 26. V dvorani BIT so odigrali božični novoletni turnir v tenisu, ki ga je organizirala Studentska organizacija Univerze v Ljubljani. Sodelovalo je 137 tenisačev Slovenije. SOU je obljubila, da se bo trudila zagotoviti vrhun-skim športnicam in športnikom olajšave pri opravljanju študi-jskih obveznosti. Organizirala bo ŠOU KIM ligo in trem najboljšim športnikom-študen-tom, študentkam poskušala priskrbeti štipendije. REZULTATI ŠOU CUP 1. URH - JANŠKOVEG 2. STARC - KAVČIČ 3. - 4. KUGOVNIK - LAH POŽAR - FRAN-DULIČ REZULTATI MIX ' CAKE TURNIRJA, tekmovali so za sladko torto 1. FLORJANČIČ - SOK 2. PINTAR - POR 3. LUŠNIC - URH 4. MULEJ JANŠKOVEC REZULTATI EKSHIBICIJSKEGA TURNIRJA SELEKCIJA ŠOU : OLIMPIJ- CI 3:0 URH: TRUPEJ 2: 1 MULEJ : LUŠNIC 2:0 URH - iMULEJ : TRUPEJ - LUŠNIC 3: 1 Prvo mesto študentov na turnirju odbojke v Berlinu Na mednarodnem mix turnirju v odbojki v Berlinu je sodelova-lo 12 ekip, iz Avstrije, Francije, Walesa, Češke, Nemčije in Slovenije. Slovenijo je zastopala slavna selekcija študentov SOU. Prvo mesto je osvojila ekipa SOU iz Ljubljane (kdo bi drugi), druga je bila ekipa iz Gradca, v kateri je bilo tudi nekaj avstrijskih državnih reprezentantov, tretje mesto pa je pripadalo ekipi Pariz - Berlin. Naša ekipa je nastopila in zmagala v postavi: Bernard Purkart (FS), Avguštin Pleško (FŠ), Matej Ivanc (FŠ), Sašo Trček , Barbara Antolinc (MF), Nataša Frelih (PF) in Urša Podvršič (PF). K.P. 10 12.-25. Januar Tresoca denarnica Nevroza Ceška, kljub mnogim spremembam v zadnjih treh letih, še vedno spada med tiste redke države, kamor lahko potuješ tudi s študentskim proračunom. Praga se je medtem razcvetela v pravo velemesto z urbanim feelingom in množico kulturnih dogodkov. Ceste so polne japonskih, nemških in predvsem ameriških turistov, ki hodijo v McDonalds jest hamburgerje in pit ameriško pivo. Cehi kljub nizkim plačam in padanju standarda izgledajo kar nekam zadovoljni, in nova Ceška republika lepo napreduje kljub mladi demokraciji, izgubi trgov... Čehi in Slovaki so se razdružili in imajo vsak svoj denar, vojsko, zastavo. Na meji trimajo carinikov, na čeških železnicah lahko kupitc slovaške vozovnice in obratno; Slovaki na Češkcm (in obratno) nc potrebujejo delovnega dovoljenja. Nasploh kažejo izrazitejše znake intcligence kot ex-Juga- Kako pridemo tja Naibolj ugoden način potovanja na Ceško je avtoštop. Ne stane vas nič, do Prage pa z malo sreče prispete v enem dnevu, od jutra do večera. Pri tem bodite pred-vsem pozorni, da preko Avstrije ne štopate konec tedna, saj se je to izkazalo za zelo zamudno početje. VPrago lahko greste tudi z vlakom -še posebej Če so temperavture arktične - na železniški postaji pa vas osrečijo s ceno 12.870 SIT (=170 DEM) za povratno karto. K sreči se z malce iznajdljivosti do Prage pripeljemo s pre-cej manj denarja, ob tem pa si lahko privoščimo še izlet v Budimpešto. Skrivnost je v kupovanju lokalnih in ne mednarodnih kart. Tako vas bo karta od Rčdicsa (4 km od Dolge vasi) do Budimpcštc stala 915 Ft (15 DEM), Staromestske namesti od Budimpešte do Szoba (na slovaški meji) 200 Ft (3,5 DEM) in od Szoba do Šturova (na slovaškem) 50 Ft (1 DEM). Karto od Redicsa do Szoba seve- da lahko kupite tudi naenkrat, priporočam pa povratno karto, saj boste tako v povratku rešeni plačevanja karte na vlaku, kar zna biti zelo drago. V Šturovu lahko zamenjate denar in za 490 Sk (27 DEM) kupite Kilometricko Eanko (karto za 2000 tarifnih kilometrov), ki bo za dve osebi zadosto- vala za čez celo Slovaško (Sturovo - Kuty) in nazaj. Kupite tudi češko Kilometricko Banko (490 Kč=29 DEM), ki bo prav tako dovolj za dva od Breclava (na meji) do Prage in nazaj. Skupaj: 126 DEM za dva. Kupovanje»kart na vlakih (še posebej mednarodnih) je zelo nepriporočljivo, saj ti npr. slovaški sprevodnik zaračuna vožnjo od Šturova do Bratislave 30 DEM, v trdi valuti seveda. Hej, hopla, cifra mož 1 DEM = 17 Kč (korun českich). To je osnovni zakon, ki^ pa v vsaki menjalnici izgleda drugače. Ce za 100 DEM dobite več kot 1600 Kč, bodite kar zadovoljni. Najglasnejša in najbolj prisotna menjal-niška družba Exact Change, ki ima žthe best rates' vam na primer vzame 10% in vam za 100 DEM da 1530 Kč. Pazite se tudi Cheque Pointa in podobnih men-jalnic. Denar lahko ob zmerni proviziji (2%, najmanj 50 Kč) zamenjate kar v banki na Vaclavskih namestih (centralni mestni trg - 100 DEM = 1650 Kč), ali še bolj ugodno (2%, brez spodnjega znes-ka) v Smenarni u beleho konička na Karlovi ulici (100 DEM = 1668 Kč). Food & Lodging Praški hosteli žnj kategorije ponujajo dvoposteljne sobe za 750 Kč. Na njih mirno pozabite in se oboroženi z ISICom odpravite v katerega od študentskih domov (Ko/ef). Let's go sicer priporoča Strahov, do katerega se peljete z metrojem C do konca in potem sedem postaj z avtobusom, vendar boljše in cenejše domove lahko najdete tudi v centru -npr. na Opletalovi 37 (200 m od glavne železniške postaje - Hlavni Nddraži), kjer vas bo prenočišče za enega stalo pozimi 125, poleti pa 160 Kč. Cehi pa imajo eno grdo navado -sobo morate vglavnem plačati za naprej, zadnje jutro pa se morate izseliti do lOh. Ko najdete prenočišče, si morate se samo napolniti želodec. Pri tem pozorno izberite restavracijo. Ceške gos-tilne so razdeljene v štiri skupine - od delavskih lukenj brez stolov in s pivom za 10 Kč v IV. do marmorja, medenine, ogledal in juhe za 125 Kč v I. skupini. Izberite zlato sredino in stopite v Čuvajka Karluvega mosta kakšno restavracijo II. ali še raje III. skupine. To so ponavadi prijetne gos-tilne s pivom za 12 - 15 Kč, kompletnim kosilom za 35 - 40 Kč in 5 - 6 dnevnimi menuji. Ceška hrana je izvrstna, tako da lahko brez strahu preizkušate jedilnike kar po vrsti. Poskusiti morate svičkovo na smetane in moravske vrabce, ob tem pa seveda houskove (kruhove) in bramborove (krompirjeve) knedlike. Koristno je, če veste da so bramborove hranolkj pomfrit, okurka kumara, smazeno ocvrto, polevka pa juha. Sprehod Vaclavske namesti so centralni trg, pravza-prav avenija, praškega Novega mesta. Na njih je narodni muzej, dve postaji metroja, ured-ništva največjih časopisov, cela vrsta prvo-razrednih hotelov, par diskotek in McDonald's. Od njih se po Jindrišski mimo dežurne pošte lahko sprehodimo do gotske cerkve sv. Jindricha (Henrika) in od tam po par stranskih ulicah do Namesti republiky. Tam najdemo Obecni dum, art nouveau stavbo iz začetka stoletja, ki je nekakšen ekvi-valent Cankarjevemu domu. V njej sta razen nekaj gledaliških in koncertnih dvoran naha- M Karl IV v kripti katedrahv sv. Nevroza Tresoča denarnica 12. - 25. Januar 11 jata tudi dva najbolj fina praška lokala - Caffe Nouveau in Brasserie Mozart Mimo njiju se hladnokrvno sprehodite in v kleti vas bo pričakala zelo prijetna Plzenska pivnice - pivnica, polna mladine iz celega sveta, pivo 12 Kč. V sosednjem prostoru zvečer odprejo Repre klub - tisto, kar bi K4 mogoče moral biti, pa ni. V Repre klubu prav tako najdemo mladino iz celega sveta, največ pa jih je, vključno z osebjem, iz pros-torov nekdanje Jugoslavije, tako da pijačo lahko naročite tudi v srbohr-vaščini ali slovenščini. Odprto do 05h. Od Obecnega duma je po Celetni prav lep sprehod do Staromestskih namesti, glavnega trga Starega mesta. Tam je razen Tynske cerkve (ogromna in zelo stara gotska cerkev, v kateri je pokopan danski astronom Tycho Brache), husitske cerkve in spomenika največjemu češkemu kralju. Karlu IV, še Radnice -rotovž, ki so jo gradili v vseh stilih, od romanike do pred kratkim dozi-dane avle v betonu in steklu. Radnice ima tudi astronomsko uro, ki razen časa kaže tudi znamenja Zlata Ulička zodiaka, datum, mesečeve mene... Vsako uro smrt zazvoni in gruče turistov občudujejo dvanajst apos-tolov, ki se sprehodijo mimo dveh linic. Trg je, kakor celoten center Prage, poln uličnih prodajalcev, ki prodajajo vse, od keramike do razglednic in malce out-of-place babusk in ruskih vojaških kučem. Tudi ulični prodajalci, predvsem kap in nakita, so večinoma iz ex-Juge. OStaromestskih namesti vodi Ozavita Karlova ulice na Karluv most. Ulica je polna dragih in ogabno kapitalističnih turističnih lokalov, tako da med njimi zlahka prezrete Pivnice u zlateho tygra, eno od najboljših in najbolj pristnih praških pivnic. Pivo 15 Kč, pravo vzdušje, češčina v zraku. Dela do 23:00, ampak pridite do 22:00, ker sicer lahko ostanete brez piva. Karluv most in levi breg Vltave Karluv most je eden najlepših in najstarejših mostov v Evropi. Namesto starega mostu, ki ga je odnesla poplava, ga je dal postaviti Karel IV. Namesto make so upora-bili jajčne beljake, legenda pa pravi, da je jajca za most prispevalo vse mesto. No obeh ograjah sta vrsti kipov, najstarejši med njimi pa prikazuje sv. Jana Nepomuka, ki ga je dal kralj vtopiti, ker ni hotel izdati kraljičinh skrivnos-ti. Tudi most je poln prodajalcev in tur-istov, poleti pa tudi kitaristov, sakso-fonistov, lajnarjev in publike. Poseb-na specialiteta prage so lutkovna gledališča z zgodbami o duhovih stare Prage. Malostranske namesti, središče praške Male strane so polne baroka - cerkev, palač... Sedanjo, baročno, podobo so ustvarili Avstrijci, ki so leta 1620 zasedli Ceško, ukinili češčino in Husitsko cerkev. To priložnost so proslavili z mučenjem in ubojem 27 veljakov -meščane, viteze, župana, profesorje in rektorja univerze (verjetno iz jeze, ker je praška univerza 17 let starejša od dunajske). Po Novih ali Starih zameckih shodih (stopnicah) pridete na Hradčane - kraljevsko mesto. Prvi grad so na Hradčanih Slovani zgra-dili v 10 stoletju,* večje prezidave pa je doživel v 14. stoletju, ko je Kad IV. dal zgraditi katedralo sv. Vita -dokoncali so jo v dvajsetih letih te-ga stoletja, in v 17. stoletju, ko so ga zasedli Avstrijci. Na gradu - ki je Jan Nepomuk pravzaprav kompleks palač, cerkva, hiš in vojašnic - je tudi Zlata ulička, vrsta miniaturnih hišic, v katerih so baje kraljevi alkimisti proizvajali zlato. Tukaj naj bi en čas tudi živel in pisal Franz Kafka. Po Kafkinih stopinjah se spre-hodimo še po Zidovskem mestu - Jozefovu, ki je pravzaprav del praškega Starega mesta. V Pragi je sicer obstajal Zidovski geto, ven-dar Zidov niso nikoli preganjali -nasprotno, mnogi Židi so bili ugled-ni meščani, znanstveniki in univer-zitetni profesorji. Revni, torej, niso bili, kar je lepo razvidno v njihovem naselju. To je polno razkošnih stanovanjskih hiš, sinagog (posebne pozornosti je vredna španska), sredi vsega tega pa stoji staro Zidovsko pokopališče, kjer pokojniki ležijo v nekaj slojih, saj se pokopališče ni imelo kam razšinti. Med drugo sve-tovno vojno so Žide sicer deporti-rali, mesto pa so pustili stati, saj naj bi služilo kot spomenik Zidovske dekadentnosti. Sprehod zaključimo za Radnice, v Pivnice u kata (pri rablju). Pivo 15 Kč, zelo prijetna družba v zelo prijetnem okolju. Nadalje vas pot lahko pelje v Repre klub, jazz klub 120 (živa glasba - zelo pripo-ročljivo) na Narodni trida, nasproti Narodneho divadla - Narodnega gle-dališča, takoj zraven pa je tudi Blues Glub (nepreizkušeno). In potem počasi domov, spat O, o, o, tramvaj šta je to? Ce se po dolgem sprehodu in dvigovanju kozarcev utrudite, vam ni treba peš domov. V Pragi vozi metro, ki ima sicer samo tri proge, je pa zelo efikasen in pogost. Malo manj pogosti, a zato bolj razvejani so tramvaji, ki vas pripeljejo tako-rekoč kamorkoli, če ste pa še bolj zahtevni, pa avtobusi vozijo tudi v najbolj zakotne predele mesta. Metro in redni tramvaji vozijo do polnoči, če pa v mestu ostanete dlje, vas domov popelje kakšen izmed nočnih tramvajev (št 50-60), ki vozijo vso noč na 40 minut Vozovnica za mestni prevoz - metro, tramvaj, avtobus ali vzpenjačo na Petrin - stane od 1. januarja 6 Kč, kupite jo pa kar na avtomatu. Ce v Pragi ostajate več kot par dni, se vam najbolj splača kupiti Ekologicki komplet jizdenk, (25 vozovnic=H5 Kč), ki pa ne velja na avtobusih. Kontrola sicer ni pogosta, kazen pa je 300 Kč, tako da se pravzaprav niti ne splača švercat. Na vseh postajah metroja je Orientačni plan, enostaven in zelo pregleden načrt mestnih prevozov. Da ne pozabim Pred odhodom v Prago si ne poz-abite narediti ISICa - International Student Identity Card, dobite ga na Erazmu. Denarja ne menjajte na čmo, razen v skrajni sili, bodite pa pozomi, da veljajo samo kovanci in bankovci z oznako Kč - Korune česke in ne Kčs - Korune česko-slovenske. Zelezniška postaja je na metroju C, Dežurna pošta pa je na Jindrišski ulici, tam lahko kupite tudi kartice za telefon. Telefonirate lahko tudi s kovanci, vendar jih telefoni pogosto požirajo. Izhodna številka je 00. /^s vam na kmcu ostanejo krone, jih V_>he zamenjajte v marke. Krona je stabilna \duta, vPrago bosce pa zagotovo še kdaj prišlt Pa ne govorite angleško. Ceščina je slovenščini drugi najbolj soroden jezik. Zoran Obradovič 12 ADRESAR Nevroza Kam, kje, kako in kdaj v Ljubljani AŽBE, galerija, Mestni trg I8H, 8 226-036, © 10.00-13.00 in 16.00-19.00. sob. 10.00-13.00, ned. zaprto ANTIČNI SPOMKMKI EMONE IN SII l, Jakopieev vrt, Mirje 4 in Erjavčcva 8 ter Kongrcsni trg ARIIM EKTl RM Ml ZEJ - (ilUI) FUŽINE, Studcncc 2a. 8 140-97-98. © 10.00-15.00, sob., ncd. zaprto ARIIH EKTl RM MIZEJ-PLEČMKOVA ZBIRKA, Karunova 4, 8 213-008. © tor. m čct. 10.00-14.00, pon., sre, in pct. doslop do arhivskega gradiva ARS, prodajna galerija, Čevljarska 2. 8 218-075. © 10.00-19. ure. sobotc od 10.-13. urc. ned. in prazniki zaprto BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31. 8 313-648, 10.00-13.00 m 16.00-19.00, sob. 10.00-13.00, ncd. zaprto CANKARJEV DOM, Presernova 10, 8 125-81-21, © 12.00-22.00. ned. 15.00-18.00 CO.MMERCE, galerija, Einspielerjeva 6, 8 132-22-41 389, © 9.00-19.00, sob. 9.00-13.00, ned. zaprto DESSA, arhitokturna galerija, Židovska steza 4, 8 216-010, © 10.00-15.00, sob., ned. zaprto DRAMA SNG, Erjavčeva 1, 8 221-462 EQL!RNA, prodajna galerija, Gregorčičeva 3, 8 223-932,© 10.00-13.00 in 17.00-19.00, pet. 10.00-13.00, sob. in ned. zaprto ETNOGRAFSKI MUZEJ SLOVENIJE, Muzejska 1, 8 218-886, © 10.00-18.00, ned. 10.00-13.00, pon.zaprto FARMACEVTSKO - MEDICINSKA ZBIRKA BOHISLAVA LAVIČKE, Verovškova 57, 8 168-21-61/22 72, © 8.00-15.00, sob. in ned. zaprto. Obvezna najava obiska dan pred ogledom. FEMKS, prodajna galerija, Mestni trg 10, 8 221-193, © 10.00-13.00 in 16.00-19.00, sob. 10.00-13.00, ned. zaprto GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8, 8 320-730, 10.00-18.00, sob., ned. zaprto GEMA, prodajna galerija,Gornji trg 24, 8 268-264, © 17.00-19.30, sredc in sob. 10.00-13.00, ned. in pon. zaprto ILIRIJA \ EDROG, razstavna gakiija, Tržaška 40, 8226-461 461, © 9.00-17.00, sob. in ncd. zaprto fNSlLA, prodajna galerija, Gosposka 1,8 221-794. © 10.00-13.00 in 16.00-19.00, sob. in ned. zaprto KFNO OVOR, Kolodvorska 11.8 310-730 KINO BEŽIGRAI), Linhartova 11.8 314-790 KINO KO.MPAS, Miklošičcva.8 132-01-41 KINO KOMINA, Cankarjeva 1.8 219-997 KINO RIO, polctni kino, Slovcnska 28. 8 215-335 KINO ŠIŠKA, Trg prckomorskih brigad 3, 8 159-32-84 " KrS'0 l MON, Nazorjcva 28 219-564 KFS'0 \'IČ, Trg MDB, 8 125-90-38 KINOTEKA, Miklošieeva 28. 8 311-391 KRIŽANKE, kulturno - infomiacijski center, Trg francoske revolucije 7, 8 214-025. © 10.00-18.00, sob. 10.00-13.00, ned. zaprto LABIRINT, galerija, Trg republikc 1, 8 125-01-55, © 10.00-19.30, pon. 13.00-19.30, sob. 9.00-13.00, ned. zaprto LALA, prodajna galerija, Židovska 5, 8 226-155, © 10.00-13.00 in 17.00-20.00, sob. 10.00-13.00, ned. zaprto LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJl BLJANA, Krckov trg2, 8 314-789 MALA GALERIJA, Slovenska 35, 8 214-106, © 10.00-18.00, ned. 10.00-13.00, pon. zaprto MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5, 8 212-896, © 10.00-18.00, ned. 10.00-13.00, pon. zaprto MESTNI MUZEJ, Gosposka 15, 8 222-930, zaradi prenovitvenih del odprto občasno, info 8 214-025 MESTNO GLEDALIŠČE, Čopova 14, 8 214-111 MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15, 8 214-106, 10.00-18.00, ned. 10.00-13.00, pon. zaprto MUZEJ NOVE.JŠE ZGODO\'ENE, Celovška 23, 8 323-968, © 10.00-18.00, pon. zaprto MUZEJ PTT SLOVEMJE, Stara Loka 3, Škofja Loka, 8 064'621-149, © čet. 8.00-14.00. sob. in ned. 9.00-13.00 in 15.00-18.00 NARODNA GALERMA, Cankarjeva 20, 8 219-716, Z 10.00-18.00, ncd. 10.00-13.00, pon. zaprto NARODNI Ml'ZEJ, Muzejska 1, 8 218-886, © 10.00-18.00, ned. 10.00-13.00, pon. zaprto OPERA IN BALET. Župančičeva 1, 8 331-950 PICXEK, galerija, VerovSkova 57,8 168-21-61 22 72, © 8.00-15.00, sob., ned. zaprto PRIRODOSLOVM MIZEJ SLOVENLIE, Muzejska 1. 8 218-862, © 10.00-18.00, ncd. 10.00-13.00. pon. zaprto SI.OVENSKI GLEDALIŠKI Ps FILMSKI Ml ZE.J, Mestni trg 17, 8 210-142, © tor, čet. 10.00-12.00, sre. 10.00-12.00 in 16.00-18.00 SLOVENSKI ŠOLSKI Ml'ZE.1, Plečnikov trg 1, 8 213-024, © 9.00-13.00, sob. in ned. zaprto SPOMINSKA SOBA IVANA CANKAR.IA, Cankarjc vrh na Rožniku, 8 214-025, © po dogovoru ŠENTJAKOBSKO GLEDALLŠČE, Krekov trg 2, 8 312-860 ŠKl.'C, galerija, Stari trg 21, 8 216-540,© 12.00-20.00 ŠPANSKI BORCI, kulturni dom, Zaloška 61, 8 448-920 TEHMŠKI MLZEJ SLOVEMJE, Grad Bistra pri Vrhniki, 8 754-422 in 317-588, 0 8.00-16.00,sob. in ned. 8.00-18.00, pon. zaprto TIVOLI - MGLC, galerija, Pod Tumom 3, 8 225-632, 10.00-20.00, ned. 10.00-13.00, pon. zaprto TOBAČNI MUZEJ, Tobačna 5, 8 224-110, © vsako prvo sredo v mesecu 10.00-16.00 VODMKOVA DOMAČIJA, galerija,Vodnikova 65, 8 558-973, 10.00-14.00 inl6.00-19.00, sob., ned. +0.00-13.00, pon. zaprto ZALA, prodajna galerija, Gosposka 7, 8 213-566, © 10.00-13.00 in 17.00-19.00,sob. 10.00-13.00, ned. zaprto ZEMLJEPISM MUZEJ, Trg francoske revolucije 7, B 213-537, © 9.00-20.00, sob. 18.00-13.00, ned. zaprto ZGODOVINSKI ARIirV LJl BLJANE, Mestni trg 27, 8 131-01-66, © 8.00-14.00, sre. 8.00-16.00, sob. in ned. zaprto Kam z boni? AAA (FER), TržaSka ccsta 25 AM - TRADE (Tivolska) 1'rcSernova 30 BF DOMŽALE, Groblje 3 ČRMČE BEŽIGRAJSKI HRAM, Hranilniška ul.l ZAOAR, Gameljska 1 ROGOVILC, Dunajska 370 GOSTLNSTN O C l ČMK Ekonomska fakultcta. Kardcljcva ploščad 17 DAIR^ Ql EEN, Cankarjcva 2 DAJ DAM DAJ DAM, Cankarjeva cesta 4 RIO, Slovcnska cesta 28 HAM -HAM, Slovenska cesta 28 LIVADA, Hladnikova 15 DIC, Poljanska cesta 26 FIGOVEC, Gosposvetska cesta 1 HALOPIZZ.4, 210-331 ILIRIJA, Trg prckomorskih brigad 4 (iOSTILNA JELI-;N, CclovSka ccsta 462 GOSTILNA KATRCA, Rožna dolma ccsia VIH 6 GOSTILNA MAJOLKA, Vodnikova cesta 35 GOSTILNA PRI GUSTELJNU. Vodmkova ccsta 240 INTERMARKET, Cesta 27. apnla 31 KO-R.-V BAR, Slovenska cesta 582 KLAS.IE LAKOTNIK, AjdovšCina 2 UUBLJANA STARI TIŠLER, Moša Pijadcjcva 22 LOVEC, Trg MDB 1 LJUDSKA iČUHINJA, Streliška ulica 12 TRIGLAVSKA RESTAVRACIJA, Moša Pijadejeva 22 ŠTAJERSKI HRAM, VVolfova ulica 14 MAXLMARKET, Trg revolucije 1 ROMANSA, samopostrežna restavracija EMONSKA KLET, Plečnikov trg NOVI MARN, Rožiia dolina cesta 113 PAPINO, 376 -111 PAR.MA, pizzerija, Trg republike 2 PINKI - Božigrad, Kardeljeva ploščad 5 PINKI - dostava na dom, 132 - 40 - 43 PIZZA NO\'ICA - na dom, 226-417 PLAVA LAGUNA, Linhartova cesta 3 PI.EČN.IKOV IIRAM, Trg lrancoske revolucijc 2 DI) POLIANE, Potočnikova ulica 3 RESTA Restavracija pod ŠD, Topniška 33 Menza na FAGG SEMEMŠČE, Dolničarjcva 4 VIČ ŠESTICA, Titova 16 MIRJE, Tržaška 5 LIPA, Borštnikov trg 3 VRBA, Ziherlova 36 VRBA VINSKA TRTA, Bohoričeva 9 KULTURA ZDA, 1993. Warner Bros. Režija: Ivan Reitman. Scenarij: Gary Ross. Fotografija: Adam Greenberg. Glasba: James Newton Howard. Igrajo: Kevin Kline, Sigourney Weaver, Frank Langella, Kevin Dunn, ving Rhames, Ben Kingsley. Distribucija: Ljubljanski kinemato-grafi/Warner Bros. Kanadski režiser češkoslovaškega rodu Ivan Reitman ima za sabo že celo vrsto uspešnic, od katerih smo nekatere videli tudi v naših kinematografih: Norčije v avtokampu (Meatballs, 1979; Paramount, producent in distributer tega filma je v ameriških in kanadskih kinematograflh z najemnino zaslužil 21.200.000 USD), Izganjalci duhov (Ghostbusters, 1984; s 132.720.000 USD izkupička so eden najuspešnejših ameriških filmov vseh časov), Orel pravice (Legal Eagles, 1986, 27.244.588 USD), Dvojčka (Twins, 1988, 57.715.127 USD), Izganjalci duhov 2 (Ghostbusters II, 60.490.000 USD) in Policaj iz vrtca (Kindergarten Cop, 1990, 47.365.485 USD). Reitman je tokratzdružil svoje sile z Garyjem Rossom, scenaristom uspešnice Velik (Big, 1988), ki je za Penny Marshall pomenila vstopnico v "klub 100 milijonov" (bila je prva režiserka, katere film je na ameriškem tržišču dosegel - in presegel - magično mejo 100 milijonov dolarjev kumulativnega izkupička: pred njo je to uspevalo le nekaterim njenim moškim kolegom). Koproducenta filma sta sam Reitman in Lauren Shuler-Donner, dolgolet-na prijateljica Garyja Rossa, rezultat njiho-vega sodelovanja pa je Dave, tretji naj-uspešnejši Warnerjev film lansko leto v ZDA. Gre za komedijo "o navadnem človeku, ki se znajdevnenavadnihokoliščinah"."Navadni človek" v tem filmu je Dave Kovic (K. Kline), uslužbenec majhne agencije v Baltimoru, ki ljudem posreduje začasne zaposlitve. V veliko zadovoljstvo mu je pomagati Ijudem v stiski, da pridejo do službe (pravzaprav nezaposlene nesrečneže navadno po kratkem postopku naprti kar svojemu prijatelju, računovodji Murrayii Blumu (/C. Grodin), enemu tistih Ijudi mehkega srca, ki ne morejo reči "ne"). Davov konjiček je oponašanje slavnih osebnosti (kar priložnostno počenja na prireditvah, kjer se zbira denar v dobrodelne namene), še posebej ameriškega predsednika Billa Mitchella, ki mu je prav neverjetno podoben. Ker se predsednik Mitchell čuti "preobremenjenega" z delom in hoče imeti dovolj časa tudi za "zasebne zadeve", mu za nastope v javnosti služijo dvojniki, ki jih priskrbijo njegovi pomočniki: šef predsednikovega kabineta Bob Alexander (F. Langella), vodja oddelka za stike z javnostjo Alan Reed (K. Dunn) in agent varnostne službe Duane Stevenson (V. Rhames). Ko trojica odkrije Kovica, ga seveda takoj prepričajo, da je njegovo sodelovanje "enkratna priložnost, da služi svoji domovini" (to pa so strune, ki jih prostodušni Dave ne more kar tako preslišati), zato nadomešča Mitchella med veličastnim sprejemom, predsednik pa ima tačas randi z Randi (nomen est omen), eno svojih tajnic. Vendar se stvari zapletejo, kajti slastna Randi (Laura Linney) predsedniku Mitchellu tako dvigne pritisk, da ga zadene kap... Producentki Shuler-Donnerjevi je bila všeč "zamisel, dabise vBelihišiznašelnavaden človek in povedal, kaj je treba storiti", Reitman pa je hotel "ustvariti zgodbo o preprostem človeku, ki ztnaga s svojo poštenostjo". Dave je prisiljen nadomeščati predsednika, ker ga prepričajo, da s tem služi svojim sodržavljanom, kmalu pa odkrije, da se je znašel v spletu korupcije, slepila in prevar. Tema ni nova, obravnavali so jo tako različni filmi kot Ujetnik dvorca Zenda (Prisoner of Zenda; pet inačic, posnetih v Ietih 1914,1922, 1937, 1953 in 1979) ali Kagemuša (1980, r. Akira Kurosavva), s svojim poudarjanjem preprostih človeških vrednot pa nas spominja na dela Franka Capre, npr. Gospod Deeds gre v mesto (Mr. Deeds Goes to Town, 1936) in Gospod Smith gre v Washington (Mr. Smith Goes to Washington, 1939). Tudi kadar Reitman poudarja, da je iskal "absolutno najboljše Ijudi za te vloge, ne glede na to, kdo je zvezda in kdo ni", tega seveda ne gre jemati čisto dobesedno: med trenutno aktivnimi igralkami je namreč prav Sigourney Weaver brez konkurence med svojimi kolegicami, kar se tiče zvezdniškega statusa, saj so vsi njeni filmi doslej priigrali že tolikšno vsoto, da povprečnega izkupička, ki ga je prinesel vsak izmed njih, s svojimi nastopi ne dosega nobenega druga igralka. Oskarjevec Kevin Kline pa je znan predvsem po komediji Riba po imenu Wanda, ki je v ZDA in drugod po svetu imela - kot vemo - vsega skupaj okoli 180.000.000 kumulativnega izkupička. Dave je torej v prvi vrsti" zgodba o človeku, s katerim se lahko identificira večina Ijudi", vendar je - v primerjavi s svojimi predhodniki - manj izviren, kot bi lahko bil, še posebej glede na politične izkušnje scenarista Rossa (ki je podpiral Kennedyja in Dukakisa ter zanju napisal vrsto predvolilnih govorov), zato bi smeli pričakovati povsem drugačen pogled na zakulisno dogajanje v ameriški politiki. Dave je sicer resda boljši kot The Distinguished Gentleman (r. Jonathan Lyne) iz leta 1992, s skoraj enako temo in z Eddiejem Murphyjem v glavni vlogi (tudi ta film je na poti v naše kinodvorane), doslej najduhovitejši komentar delovanja mehanizmov politične moči pa nam še vedno nudi pred štirinajstimi leti posneti Dobrodošli, Mr. Chance! (Being There) Hala Ashbyja, kjer je pisateljsko delo opravil že mrtvi Jerzy Kosinski. IGOR KERNEL Zakaj moraš blondinki ponuditi čokolado v skledici? Ker bi se drugače zadušila s papirjem. KUD IDIJOTI: TAKO JE GOVORIO ZARATUSTA (PRIMITIVS GLASBIC) Potem ko so lani pokazali, da je neumnost neuničljiva so se Idijoti te dni oglasili z novo studijsko produkcijo, tokrat s prvo lasersko in s še enim agitatorsko pamfletskim naslovom - Tako je Govorio Zaratusta. Ampak negacija parafraze iz naslova se pojavi, brž ko prebermo spremno besedilo, ki ga je ob tej priliki spisala skupina sama: "To ni politični album za razliko od prejšnjega". Tako je Govorio Zaratusta mogoče ni dobesedno politično anagažirana, tako kot plošče Public Ennemy ali Laibach, ampak nosi v sebi lepo prikrito a obenem zlahka razvidno provokativno socialno sporočilo, ki pa je sestavni del vsakega dobrega in resnega rock'n'rolla od časov Chucka Berryja naprej. Na njihovi četrti studijski izdaji Idijoti ne ponujajo nič novega, saj se je glasbeni koncept skupine od samega začetka minimalno spremenil. Niti komadi niso novi, saj so z izjemo dveh novih in dveh priredb nekdanjih puljskih bendov (Gola Jaja in Visoki Napon) vsi bili napisani v obdobju med leti '81 in '85. Toda zdaj je dokončno jasno, da so Idijoti postali vladarji sloga, ki so ga v zgodnjih sedemdesetih zarisali Ramones in, da so pri tem obdržali samostojnost. Kristalna produkcija je dala njihovim kratkim in učinkovitim dvominutnim, trominutnim pesmim, ki temeljijo na ostrih rifih, spevnih in zapomnljivih melodijah, himničnih skupnih back vokalih in trdni ritem sekciji dinamičnost in tisto količino resnice, ki lahko skozi zvočnike prelije nekaj njihove vere v vaše bivališče. Ostaja pa prisotna delitev na dve vrsti pesmi -tiste, ki bi se nahajale na A strani singlice in tiste, ki bi zavzemale hrbtno stran (spomnite se, da so Idijoti na začetku bili singl bend). Toda to dandanes ni več tako pomembno, saj je v živo to kulturno umetniško društvo neštetokrat obranilo svojo neuničljivost. CORTO MALTESE N ova plošča Ramonesov Acid Eaters ultimativno dokazuje, da nekdanji učenci gimnazije Forest Hills po dvajsetih letih delovanja niso izgubili polet in navdih. In vendar, tvorijo Acid Eaters izključno priredbe. "Na samem začetku smo se odločili, da bi bilo treba igrati tuje pesmi. Ampak, ko smo se usedli, nam ni uspelo poštekati kako odigrati pesem, ki ni naša," je nekoč povedal Johnny. Cinik, zlobnež ali še najbolje neumnež ima priložnost povedati, da so album coverjev posneli šele zdaj, ko so se končno naučili spodobno igrati. Toda ramonesovsko ponavljanje, minimalizem, enostavnost in OD KULTURE DO STRIPA dieta akordov dandanes ne sodijo več v njihovo nesposob-nost, da bi ustvarili kaj drugega in zapletenejšega, temveč v koncept nespreminjanja skupine, ki kljub temu vedno ponuja nekaj novega. V tem je bistvo umetnosti Ramonseov: vsi njihovi komadi so navidez klonirani, hkrati pa vsi izvenijo kot unikati. Res je, da so nam Ramones še večkrat v preteklosti postregli s priredbami (Lefs Dance, Chinese Rocks, Needles And Pins, Do You VVanna Dance, Take It As It Comes, Surfin' Bird), toda zdaj so to prvič naredili v polnem obsegu. Plošče pomembnih in uradno priznanih glasbenikov, ki se ukvarjajo s preigravanjem tujih komadov so doživele v preteklih mesecih razcvet, saj Ramonesi le zaključujejo trio v katerega sodijo še Bob Dylan in Guns'n'Roses. Po drugi plati, pa je ta poteza bila edina prava- ko imaš za sabo 12 studijskih albumov, 2 koncertni plošči in tri kompilacije, ti ne preostane nič drugega, in kot taka predstavlja najboljše možno nadaljevanje izvrstnega albuma Mondo Bizzaro iz leta '92. Izbira skladb je skorajda konceptualna, saj so se Ramones posvetili času čistih tripov, vročih možganov in mlade psihadelije, obdobju med leti '66 in '69, ko so Johnny, Joey in Marky bili v svojih najstniških letih, in je dozoreval njihov glasbeni okus. Od prve klasično udarne Journey To The Center Of The Mind (TedNugent & Ambqy Dukes), ki jo poje "novi" basist C. J., preko Substitute (The Who), kjer back vocale prispeva sam Pete Tovvnshend, Out Of Time (Glimmer Twins), The Shape Of Things To Come (Max Frost & The Troopers), When I Was Young (Eric Burdon And The Animals), 7 And 7 Is (Love), My Back Pages (Dylan), Can't Seem To Have You Mine (The Seeds), Have You Ever Seen The Rain (C.C.R), I Can't Control Myself (The Troogs), do zaključne Surf City (Jean & Dean) četverec na prepričljiv in topel način podaja svojo interpretacijo zgodovine glasbe. Posneti materijal pa izveni kot če bi ga podpisala skupina sama, kar niti ne preseneča, saj Ramonesi komadov ne masakrirajo, temveč zimzelene melodije preigravajo v svojem značilnem slogu, ki že sam po sebi zadostuje, da jih brez dvoma in brez težav prepoznamo. Za vašo domačo uporabo: 30. marca bo dvajset let od prvega uradnega nastopa Ramonesov. CORTO MALTESE RAMONES - ACID EATERS (RADIOACTIVE) Spedahirana trgonna za male ztvali, Subičeva 1, Ljubljana CUKRNUBfl •': Vodilni svetovni ameriški proizvajalec hrane za pse in mačke. Stalnim strankam nudimo pri nakupu hrane Eukanuba 10 % popusta Za vaše Ijubljenčke lahko izberete med pestro ponudbo kozmetičnih pripomočkov PET-AG CARDINAL za vrhunsko nego psov in mačk, PHiLIPS za nežno in naravno nego ter učinkovita sredstva za odpravljanje kožnih in ostalih zajedalcev. Z opremo proizvajalcev HAGEN, TRAKT, PET-VVOJAGER... boste nudili vašim malim prijateljem samo najboljše. ODPRTO: od 9. do 19, ure, sobota od 9. do 13. ure Najuspešnejši prodajalec TRIBUNE dobi nagrado! Spretnež bo prejel moško ali žensko (po želji) kozmetiko NATURE LINE, vredno 12.000 SIT, ki jo prispeva Nataša Hieng. Sicer pa lahko izdelke NATURE LINE naročite tudi po telefonu 061/214-566. Zakaj so ulični prodajalci Tribune cako mozoljasti? Ker z desetimi prodanimi izvodi ne prideš do NATURE UNE. KULTURA MED PLATNICAMI IZBRANE PESMI (Carl Sandburg) Založba Karantanija SLEPOTA: ČIGAVA JE OSVETA? "Bo človek vedno človeku volk? Kdo to pravi? Močnejši? In kdoje močnejši?" (The People, Yes) So bili naši politiki slepci le v prejšnjem režimu (da se zvijajo kot kače ali kačice, bo menda že držalo) ? Mnogi bi rekli: Slepje bil sistem! Toda, saj nam ni bil dan od Boga. Pa tudi če bi že bil od zgoraj vnaprej programiran, bi se prejšnji oblastniki, ki so tudi današnji, tega razveselili. S tem bi dokazali, da je Bog slep. Kdor ustvari slep sistem in slepe ljudi, živi v utvari - je torej slep. Morda se da iz te miselne konfuznosti razbrati, čemu so se lahko prenekateri 50-letniki čez noč spreobrnili. Sicer pa govorimo o pesniku, ki so ga v našem socializmu po meri človeka kljub njegovi močni socialni angažiranosti oziroma večno prisotni socialni noti kratkomalo prezrli. (Morda so celo vedeli, zakaj.) Šele 26 let po njegovi smrti ga je odkrila založba Karantanija in prenesla njegove solze in pot slovenskemu človeku. Carl Sandburg, med obema vojnama in do smrti eden najpopularnejših pesnikov v ZDA, dva-kratni dobitnik Pulitzerjeve nagrade, znan tudi po obsežni biografiji Abieja Lincolna, je imel pred tem izborom v slovenščini prevedene le štiri pesmi. Knjiga nam prinaša njegove socialne pesmi [Kladivo, Lakotainmraz, Tovarniškavrata, Rešetke,...), protivojne (Topovi, Pripravljen ubijati, Ubijalci, Seznanitev ssmrt/o,...) in nekakšne impresionistične skice (Mala skica, Nokturno v zapuščeni opekarni, Pobegle barve, Lunin zahod,...). Kritiki so se le stežka sprijaznili z njegovim slogom, prozo v pesmi - brez rime in metra. Ljudje pa so ga klical Trubadur 20. stoletja, saj je nenehno potoval in še v najzakotnjših krajih recitiral in prepeval svoje pesmi. Po miselnih tokovih spominja na našega Kosovela (le umrl ni tako kmalu) zato mor-da ni nepovezano, da je pri Karantaniji letos izšel tudi ponatis Kosovelovih Pesmi iz leta 1926. Vsekakor je Sandburglanskoletna največja pesniška pridobitev. "Megla pride na tihih tačkah, malo posedi nad pristanom in mestom in gre naprej." (The Fog) GREGOR PREAC RAZPRAVA 0 IZVORU IN TEMELJIH NEENAKOSTI MED UUDMI ROSSEAU, Jean - Jacques: Dragi prijatelj! Na misel mi hodi stavek Voltaira ob Tvojem NAZAJ K NARAVI, ko pravi: lloveka pritne, da bihodilpo vseh štirih. Seveda mi je Tvoja knjiga všeč, v mojem srcu je takoj našla svoje mesto in mi prebudila davno pozabljene spomine, vendar pa nekako ne morem združiti Tvojega moraliziranja, ko opisuješ "usmiljenjekotnaravno čustvo ", kjer celo spremeniš izrek iz Matejevega evangelija 7,12 v (cit.): "Delaj sebi dobro tako, da čim manj, kot je mogoče, škoduješ drugemu". Seveda razumem, da si bil ob pisanju te knjige poln vzvišenih misli, vendar pa se to nekako ne sklada s Tvojim ravnanjem v življenju. Razumem Tvoj odpor do matičnih uradov in cerkvenih porok, razumem lahko celo to, da nekdo ne prenese misli na družinsko življenje. Toda, kako more nekdo, ki napiše knjigo o "razvoju neenakosti med ljudmi", zavreči pet (5) otrok - ki mu jih podari ljubeča ženska (Therese La Vasseur), s katero se seveda nikoli nisi poročil in ji nudil osnovne varnosti - jih poslati v sirotišnico, ne da bi jih sploh videl. Ob vsem tem si ne morem kaj, da bi ne bil razočaran nad Teboj. Vendar pa za sedaj pustiva ob strani Tvojo dvojno moralo. Govoriva rajši o knjigi, ki je tu pred menoj. Govoriva o neenakosti med ljudmi, govoriva o časih (ki jih opisuješ v prvem delu knjige), ko je človek še skakal po drevju in mu je iz riti rasel rep. Kje so ti krasni časi, ko smo živeli v tropih, si poiskali hrane ravno toliko, kot smo že bili lačni, in nam ni bilo treba skrbeti za jutrišnji dan. Seveda smo se tudi parili. Kaj se ne bi! Jasno je bilo, da je vsaka samica (ali družica, če že hočeš) skrbela za naraščaj, mu iskala hrano, 45 LET AKADEMSKE FOLKLORNE SKUPINE "FRANCE MAROLT" u 0 bletnice so znamenja na določeni poti človeka, njegovih dejavnosti, pa tudi različnih ustanov, organizacij." S temi besedami je rektor Univerze v Ljubljani, akademik prof. dr. Miha Tišler, začel uvodno misel v priložnostni brošuri, ki jo je izdala Akademska folklorna skupina "France Marolt", Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ob 45. obletnici delovanja. Profesor Tišler, ki je bil pokrovitelj skupini ob tem jubileju, je v nadaljevanju poudaril, da je Univerza v Ljubljani še posebej ponosna na to, da je večina članov te skupine študentov. Slavnostni koncert, ki ga je AFS "France Marolt" izvedla 18. in 19. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, je bil zamišljen tako, da bi se ga ustrašila tudi kakšna profesionalna skupina, za neprofesionalno skupino pa je bil to velik izziv in hkrati tudi podvig. Umetniški vodja skupine prof. Mirko Ramovš je tokrat poleg svoje izjemne ustvarjalnosti in estetske natančnosti koncertu dodal veliko mero skrbno izbranih "zgodovinskih začimb" slovenskega ljud-skega izročila. Obiskovalcem so na velikem odru plesali Gorenjci iz druge polovice 17. stoletja, Belokranjci in Korošci iz konca 18. stoletja, Kranjci iz druge polovice 18. stoletja in tako naprej vse do sredine 20. stoletja. Tako je dobri dve uri dolg program v dveh delih v dvanajstih slikah gledalcu prikazal ljudski ples in glasbo iz teh obdobij. Scenografka Mojca Milavec, ki kot bivša maroltovka že vrsto let skrbi za sceno na letnih koncertih skupine, je le-to podredila konceptu koncerta. V prvem delu, ki je imel naslov Slovenski Ijudski plesi v zgodovinskih virih je simbolično prikazala Ijudstvo pri plesu in takratnega intelektualca, ki si ogleduje "pri-mitivnegibe in korake" in jih skrbno zapisuje. V drugem delu - Slovenski Ijudski plesi po spominu sodobnikov - pa je imel gledalec možnost opazovati več različic enega plesa hkrati, saj je bila scena sestavljena iz več odrov. 0 samem poteku koncerta ne bi zgubljal besed, saj bi potreboval veliko strani, da bi približno opisal občutke, ki prevevajo igralca v tako veliki predstavi, kot je bila ta. Dva večera zapored polna velika dvorana Cankarjevega doma, aplavzi in navdušenje občinstva, interes nacionalne televizije za ta dogodek, obisk predsednika Kučana in drugih vidnih Ijudi slovenske politike sami po sebi govorijo o vrednosti Akademske folklorne skupine "France Marolt", ki jo je prof. Tišler pohvalil: "...za današnji čas sicer redek idealizem, za visoko kulturno zavest in požrtvovalno delo...". Požrtvovano delo in veliko volje je bilo potrebno, da je skupina priskrbela dovolj finančnih sredstev za tako velik projekt. Samo delo bi ne bilo dovolj, če prošnje za pomoč ne bi padle na plodna tla. Nekatere organizacije in društva so z veseljem priskočili na pomoč skupini, ki jo uvrščajo med skupine nacionalnega pomena. S tem so pokazali, da jim je mar za slovensko Ijudsko izročilo in slovensko kulturo. Vsem tem se v imenu skupine iskreno zahvaljujem, drugim pa v razmislek dajem sledeči ljudski verz.- "Kdor hoče plesati, mora godca plačati, saj godec ni konj, da bi delal zastonj!". ANDREJ E. BAKIJA dokler se sam ni tega naučil. Ah, ti čudoviti časi! In potem je sledil veliki preobrat v človekovi zavesti (seveda je pred tem zlezel z drevesa). Veliki Močni Samec si je vbil v glavo, da si ne bo več sam iskal hrane, temveč bodo to drugi delali zanj. Ta Veliki Močni Samec je seveda potreboval nekoga, ki bo skrbel za red in disciplino, ponudil nejkaj izbrancem podobne privilegije, kot jih je užival tudi sam, in rodila se je PRVA POLICIJA! Tu pa se že začenja doba velikih izumov, od nepisanih zakonov pa do odkritja pisave (da se ve, kdo komu). In glej, rodi se država! Tako pa seje rodila tudi lenoba, ki je med drugim tudi eden izmed sedmih naglavnih grehov. In tudi jaz sem len in grešim. Pa kako ne bi, ko pa mi družba vsiljuje vzorce, ko moram plačevati davke in hoditi čez cesto pri zeleni luči. Živim torej v času, ko je neenakost dolžnost in zakon. Seveda pa so tukaj še vedno (?) primarna Ijudstva (ki me nezadovoljnega kličejo v svojo sredo in kot tudi sam praviš v sledečem citatu: "Nezadovoljen s svojim sedanjim stanjem - iz razlogov, ki tvoji nesrečni prihodnosti napovedujejo še večja nezadovol/stva - se boš morda želel vrniti nazaj: ta občutek mora slaviti tvoje zgodnje prednike, kritizirati tvojesodobnike, kibodo na svojo nesrečo živele za teboj. "), torej, ta ljudstva, ki živijo po nekih starodavnih, pragozdnih normah, ki se niso spremenile že tisočletja. Živijo v primitivnih skupnostih po zakonih, ki jim jih narekuje narava sama. Vsak dan se odpravijo na lov, nagi skačejo po tropskih gozdovih (ki jih je vedno manj), spijo pod palmami in piskajo v piščali. Ne poznajo nobenih skrbi, ki bi bile npr. podobne bencinskim bonom ali vrstam pred trgovinami s kruhom (Beograd), ali koliko vrstic od tega pisma mi bo požrla lastna, nenasitna država. Dragi prijatelj Jean-Jacques! V romantičnem opisovanju davnih časov si neprekosljiv. Ob branju si mi oživel vse tiste potlačene in zatrte spomine {kijih menda nosim s seboj v svojem DNA, le da tega v Tvojem času še ne veste), na začetke preobrazbe iz opice v medgalaktičnega štoparja. Vzbudila pa je v meni tudi gnev in stud ob človekovem razvoju zavesti, morale, etike, etc. In sprašujem se, ali je vredno? Vendar pa je Tvoja knjiga navkljub občutjem, ki mi jih vzbuja, vredna podrobnega in natančnega branja. Priporočil jo bom vsem svojim prijateljem in znancem v branje, in upam lahko, da bo tudi v njihovih srcih našla svoj prostor. Tvoj vdani prijatelj in somišljenik DOCTOR IGNORANTIAE P.S.: Obiskal sem (kot vsak teden do slej) svojega psiho-analitika in prignal meje do zaključka, dajevseskupajvredno. Šenaprej bom veselo neenak z drugimi in se trudil, da se bodo tega zavedali! SAPFO Alphonse DAUDET MIHELAČ, 1993 Po "Pismih iz mojega mlina" in po pustolovščinah "Tartarina iz Tara-scona" nam Daudet ponuja v branje nov roman, v prevodu Marjana Poljanca (v slovenščina že preveden leta 1912, 0. Župančič), ki tako tematsko kot morda tudi slogovno s prej navedenima nima nobene podobnosti. Daudet nas ponovno preseneti z izbiro teme, ki je tako vsakdanja, tako zelo tu bivajoča, pa vendar se da o njej pisati na neskončno načinov. In pred nami je eden izmed njih. Pariz! Slikarji, kiparji, literati in igralci, iz ateljeja v atelje in iz zabave na zabavo. Vmes, med vsem tem dogajanjem pa ženske. Ah, te ženske! Ene takšne, druge spet drugačne. In kaj se z njimi dogaja? Nič. Klasika. Iz ene postelje v drugo. Ene menjajo postelje kot papirnate robčke, druge pa kot zobne krtačke. Pač ženske kot ženske. Ammmpak! Zgodba! Jean, najstarejši sin provansalske družine, ki po tradiciji, ki se vleče skozi generacije, pristane v diplomaciji (najmlajši se, ravno tako po tradiciji, ukvarja z vinogradništvom, pa je jasno kockar, ženskar in kar je še takih pregreh, skratka "Fenat", torej pridanič, skozi vso zgodbo počne prav neverjetne reči), torej Jean naleti na Fani, ki je seveda zamenjala že pol Pariza (bi še s tramvajem, če bi imel auspuh), ta Fani ga dobi v svoje kremplje, ki jih skriva za ljubeznivostjo, prijaznostjo, potuhnjenostjo, zahrbtnostjo etc. Skratka, ženska kot nalašč za dobro štorijo. Jean se seveda stalno vrača v Provanso k svoji družini (mati, zaradi raznih zdravil vedno bolj odsotna; oče, ki mu uši napadajo trto; že omenjeni Fenat, ki pa ima sposobno in predvsem učinkovito ženo, ki ga po večini uspešno nadzoruje in zadržuje pri njegovih podvigih; dvojčici, ki si nistačistoničpodobni...), ki pasega na koncu seveda znebi, ga napodi iz idilične Provanse, seveda zaradi kurbe, umazanke, in kar je še podobnih Iepih izrazov za te vrste dejavnosti, ki je lastna Fani. In kaj se dogaja vmes? Jean doživlja travme, pa srečne trenutke, ki so sicer redki, pa toliko intenzivnejši. Fani si ga vrti okoli prsta, kakor ji drago, on skače za njo, pa ji spet beži. Dinamično pač. Knjiga torej, ki nam predoči Pariz Daudetovega (sredina prejšnjega stoletja) časa. Knjiga, ki se nam ponuja z obilico tenkočutno napisanih doživetij. Literarna kritika uvršča Daudetov roman Sapho med tako imenovane "velike romane" 19. stoletja. Daudet roman napiše v svojem triinštiridesetem letu starosti, torej v svoji "zreli" dobi. V prejšnjih romanih ves duhovit, poln iskric, ki se krešejo na skoraj vsaki strani, domislice, dinamika in karikirane osebe. V Sapho pa resnost, ki meji že na strogost. Opisovanje, bolj poročanje, dogajanja, kot bi bil sam udeležen v njem. Vsekakor roman, ki bo pritegnil tako zahtevnejšega bralca, kot tudi tiste, ki sicer poznajo dosedanje Daudetove knjige, pa jih prebirajo bolj površinsko. Torej knjiga za vsako polico. DOCTOR IGNORANTIAE Zakaj Tribuna objavlja butaste članke? Dobro vprašanje. LITERATURA DEUS EX MACHINA ( ODLOMEK IZ ROMANA GOSPOD K.) Trda noč. V sožitje prepleteni vrhovi dreves so roteče šumeli o nečem daljnem, minl jivem, a vedno znova ponavl ja jočem. Vsiljiv južni veter se je zaganjal v tanke, platnene zavese na oknu. Gospod K. ga je zaznal v tisti omotični dremavici, ko se ti dozdeva, da se utapljaš v neizmernih pastelnih globinah. Pod zaprtimi vekami je čutil svojo težko sapo, ki se jevutrudljivi soparnosti razbežala v nov, razgiban pomen življenja, ko je odprl oči. Hladna lunina svetloba se je kot bel duh plazila po njegovi srajci navzgor in se, preden je prilezla do ovratnika, skrila daleč pod plašč črnih oblakov. Precej negotovo se je postavil na noge, ki so se mu še vedno tresle od globokega spanca očutil se je zlomljeno, uničeno in zlobno. Iz zavesti jepobiral koščke spomina in sestavljal mozaik. Ko je vstavil zadnji kamenček, je vzdrhtel od nemira. Njegova notranjost je silila v nasilje, stran od telesa, ki si je želelo le pozabe. Takrat je že vedel, da ga čaka soočenje s predmetom njegove lačne nepotešenosti. Koraki so ob narejeno bežnem pogledu, ki ga je usmeril proti steni, postali težki in okorni, kot prvi stopicijaji otroka. V mraku je njegova postava spominjala na netopirja, obupano zaganjajočega se iz pasti, v katero se je ujel. Delal je nemirne kroge po parketu, okrog mize, vedno manjše in manjše, dokler ni obstal na sredi sobe. Bedasto je pogledal okrog sebe. Kaj sedaj ? Privlekel je stol, svoj vrtljivi, oboževanja vredni stol in pričel znova zlagoma korakati v krogu, po sledeh svojih Obnemel je ob mehkem, skoraj nežnem glasu, ki se je izluščil iz globokega in zvenel tako nestvarno dobro, kot bi že umrl. Zgrozil se je spričo spoznanja, ki je zavrelo v njem. Mar ve? Pa kaj, se je drl vase, kaj potem, če ve? Drzni! si si delati utvare, da boš z njo odstranil spone in se končno spopadel s seboj, ki se ga tako bojiš! Zdaj, je neslišno kričal, zdaj pa se izpelji tisti krč! Zakaj si prijazna z menoj? je izdavil in buljil v skoraj odrešilni nasmeh v kotu. Napeto je poslušal zven pomirjujočih besed, luščil njihov pomen, gnetel dlan ob dlan, kot bi mu bilo nerodno ob tolikšnem razumevanju. Potem je storila napako. Ga spomnila na senco za visokimi vrati. Ranjeno je zarjul in zamahnil s stisnjeno pestjo skozi zrak. Glasno je hropel. Sililo ga je na bruhanje. Telo so mu pretresali krči. Sočutno ga je opazovala. Zaslutila je kri. Zdaj ni bil čas, da rohni in se pomiljuje. Nekdo bo znorel. Zblaznel. Nekdo potrebuje pomoč, preden se spet izgubi v njenih pasteh. Zakaj me kličeš, ga je spraševala, čemu mi slediš, zakaj iščeš ? Niti delca sebe mi ne pusti, mu je svetovala in ga prisilila, da je osramočeno sklonil glavo. Njegovih robov so se držali sveži sledovi krvi. Neumnež, je mehko dahnila, zakaj me ne vzameš nazaj in izgineš ? Bila je prepozna. Globoko vdihni in se ubij, preden..., je glasno šepnil in si z dlanjo desnice obrisal usta. Smrtno resno ga je gledala, izgubljena daleč v prsih, kjer je nemirno utripalo srce. Zmešalo se mi je , je ugotovil čudno mirno. Zmešalo se mi je. Zaradi tistega, ki si ga ubil. iluzij, dvomov, napetih pričakovanj, vohal v zrak kot lačen pes, ki je z vetrom ujel omamni vonj mesa, srečen pes. On pa ni bil. Skušal se je obdariti s porcijo spodbudnega smehljaja, toda ta mu nikakor ni hotel spolzeti iz ust. Ostajal je nekje v drobovju, grlo se mu je smejalo, vse telo je podrhtavalo v ritmu veselja, le obraz se je izgubljal v strahu, bedi, pobitosti. Telo se je ločilo, ga izneverilo. Ni imelo oči, ni mu bilo treba gledati vrtinca, obraz ga je moral. In gledal e. Res je. Celo luč je znova prižgal. Hote je buljiti v gube, gubice, nohte, mozolje, vvse, karboizginilo. Vspletmišičja, v kolena pod brado, v brado na kolenih. V skuštrane kolobarje las nad obrazom, v brazgotino na njem in debel vrat pod njim. V zgrbljena ramena z dolgimi rokami, v dolge roke na dolgem trupu, v noge, ki so jih kolena presekala na pol. V kolena pod brado, v brado na kolenih... Vse to je moje, je pomislil in zajokal. Starec,ki se pred smrtjo bori z naraščajočo lavo krivic, ki jih je storil in odpuščanja, ki ga je bi! deležen. Globok glas je napolnil sobo. Presenečenja so se vrstila. Gospod K. se je ob vsaki prijazni besedi vročično stresel. , ga je žalostno spomnila. Ubil ? je ponovil. Jaz nisem nikogar ubil, zapomni si ! Zamišljeno jeiskalcigaretovprazni škatli. V grlu ga je tiščalo, ko je končno priznal poraz: Kako ti je sploh ime ? Saj veš. Dobro. Kako te torej kličem ? Daj. Mama te je hotela vzgojiti v dajalca. Toda na koncu sem zmeraj dobivala jaz. Vedno si mi govorila: Daj, mar ne ? Inti? Jaz nisem nikoli nič govoril. Vem. Pozabljaš, da sva eno. Zaradi mene. Zaradi mene nisi govoril. Postaniva prijatelja. Zakaj ? Skrajno neumno, se je zasmejala. Tvoja vest sem. Do konca se bova prenašala. Cemu bi torej zapravljala čas s sovraštvom ? To ni sovraštvo, ji je odgovarjal v mislih, to je več kot sovraštvo. Zaman j se je trudil, da bi spravil košček topline v svoje oči. Prihrani jo ! se je hihitala. Meni je dobro. Pa sva res dva, je nemočno zašepetal in se zgrbil. Res, je zmagoslavno pribila in v grlu ga je skelelozaradi nenaravnovisokega, mehkega glasu. Zdaj pa mi povej. Vse hočem vedeti ! Ampak saj veš. Saj vendar vse veš ! Mar te ne prosim odpuščanja za vse življenje ? Nestrpno je zamahnil z roko in zagostolel: To že. Vendar, zdaj sva dva: DAJ, GOSPOD K.! Govori! in gospod K. je govoril. Pripovedoval o očeh, ki so srepo strmele vanj noč za nočjo. O šali s katero se je vse začelo. Res misliš, da je bila šala, ga je hudobno vprašala in skoraj ustrašil se je njene moči. Kmalu bo hotelo obleko. Rožasto obleko. In čevlje z visokimi petami. Njegov glas se je odbijal od golih sten, se pod vrati plazil v prazne hodnike, jih napolnil in se kot meglica razlezel po stopnišču do pritličja, tam pa se je razbil ob zaprtih, steklenih vratih. Našel je špranjo, kot dih zlezel skoznjo in se zažrl v črno noč. Kmalu ga je bilo polno mesto. Nanj je legal kakor velika, zračna odeja. Mesto ga je poslušalo. Prvič prisluhnilo. Vsrkalo njegove besede. Vzidovje, listje, smetnjake, drogove, celo železne ograje in samotne vagone na progi. Zasedel je stanovanja, kakor da se ne misli nikdar več izseliti. Zadrževal se je v kopalnicah in otroških sobah. Prebiral papirje, ostanke kruha, krvave vložke, zavite včasopisinduhalvonj naftalinavomarah. Bil je povsod. Gospod K. Obleko hočem! Tako z rožami. In nove čevlje! Takoj! Ampak jaz ne morem nositi oblek... Lahko. Seveda lahko. Saj sva vendar eno, ti cepec, hahaba... JANJA VIDMAR preslepljen z razbito glavo s polomljenim nosom je ponosno stopal in vedel je da sem to jaz in moj očka mi je rekel daj zajebavaj ga pijanca saj ti ne bo nič naredii in od takrat se bojim smrti PESNIL JE DEJAN VIDMAR Nima smisla prepirati se s prerokom. Lahko mu verjemeš, ali pa ne. Lahko se mu tudi smehljaš. LITERATURA FOTO: TINA HAUSER PLES USESNEGA MASLA Zelodec jezaradi jointov, Tequile in divje vožnjedodiskotekeveselocentrifugiral. Kljub krizi mi je nekako uspelo potegniti iz žepa šop zmečkanih bankovcev, se prebiti do vhoda in plačati vstopnino. Redar me je sumljivo pogledal, celega prefipal pofem pa leno pokimal in spustil noter. Vročina, špičasti zvoki, smeh in pijača. Ekstaza. Vsenaokrog megleni gibi in silhuete ujete v ritmično otresanje z boki. Za kozarec hladnega piva bi bil pripravljen prodati lastno mater, ker usta so bila suha. Tako suha, da je kar bolelo. Nekdo, ki ga zaradi zmede v glavi nisem prepoznal, me je začel z močjo medveda trepljati po hrbtu. Z vsakim udarcem sem bil bolj zgrbljen in bliže tlom. Panično sem skrpal skupaj debilen nasmeh, da bi se nadležneža odkrižal. Pomagalo je. Hvala bogu. Nagonsko me je odplavilo do sekreta. Po krajšem dialogu s puščajočim pisoarjem, sem se, pol lažji, prepustil toku teies in po dolgem prestopanju z noge na nogo, pristal v udobnem sedežu ob plesišču. Prižgal sem si cigareto in začel počasi počasi prihajati k sebi. Sam bog je mimo poslal prijatelja, ki mi je velikodušno ponudil kozarec ledeno mrzle kokakole. Najraje bi ga kar poljubil. Na čelo, nos, kamorkoli. Ni bilo pivo, a vseeno sem ga objel in mu zavpil v uho: Tudi sestra je tvoja. - Kaj?- Mama in sestra, pa pes in mačka. - sem rekel. Ne razumem ?! - je zajecljal, se v zadregi zarežal in obsedel, čakajoč na razlago. Ko je odločil sem se da me ne bo več strah in potem je malo manjkalo da se ne bi ubil ampak občutek je fantastičen ko šest parov rok hlasta po tebi ko vsi kričijo največ jih pa samo nemo zija in potem narediš še toliko raje kaj te pa briga važno je da si glavni jebeni glavni želel bi objeti dolgčas odcveteti tebi v naročju dnevi se vrstijo vse redkejši so za to so ustvarjeni a noči se gostijo z rušenjem v sanjah zgrajenega doma odjebite kričim po mestnih ulicah ura je pa pol petih zjutraj in vseeno mi je in veselo mi je krvavelo je prepovedano polje in krvavele so tvoje oči namesfo prepovedanih pfic tvoje oči so pele ščemečo pesem o izdaji poljubi so deževali tvoja usta krvavela krvavel je poet krvavel prepovedan cvet tvoja usta so šepetala laži ni bilo, je vstal, me potrepljal po prešvicanem hrbtu in oddrsal proti plesišču. Nekaj časa sem giedal za njim, potem pa je mojo pozornost pritegnila ena blond tigrica ob šanku. Zagledal sem se vanjo, v njeno cvetoče telo, izzivalne gibe, nasmeh, dolge valovite lase. In postalo mi je vroče, blazno vroče. Da bi zbil temperaturo, sem spil globok požirek kokakole. Tako globok, da je kocka ledu zdrsnila v usta in se zapletla med zobe. Spretnosem joodpletel in zmlel vledeni prah. Cigareta je dogorela in lasje so me začeli dušiti. Medtem, ko sem si jih spenjal v rep, je izginila. Krvave oči so se zamanj napenjale. Izginila je kakor Pepelka. Se vdrla v zemljo kakor krtica. Pizdarija. Roke v bok. Začudenje. Razočaranje. Trenutek negotovosti. Kaj pa zdaj? Potem pa smeh. Tak, histeričen, glasen. In šprint na WC, kjer so bila tla nastlana in poscana, v enem kotu na sveže pobruhana, vrsfa pofencialnih scalcev pa se je začela že pri zamašenem umivalniku, kjer sta si dva frajerja popravljala vsak svojo bedno frizuro,. tretji pa ravno zapiral šlic. Izpod nosa mu je poganjalo nekaj prepotentnih kocin, ki bi jih kar popljuval. Do nezavesti. Ce bi imel dovolj sline in volje in korajže. Zbežal sem iz smrdljivega prostora in si s pomočjo komolcev utrl pot do izhoda. Svež, hladen zrak me je tako zmedel, da se mi je zavrtelo. In se mi jevrteloševsopotdodoma, kjer me je spoznanje, do-sem izgubil ključe tako razveselilo, da sem do krvi pretepel nič kriva vrata od dvigala. NACE NOVAK FOTO: TINA HAUSER potrebujem te skoraj vedno a nikoli več kot samo danes pobruhal sem ti dnevno sobo iztrgal sem ti srce ponoči a bil je dan si res to rekla da me Ijubiš nočem kam bežiš pred kom vseeno osfani ne poslušaj jih nocoj ne ne moreva venomer bežati pred mojim jazom so krivi oni ni ga skrivališca in potem jutro je in najraje bi kričal Čas je, da poiščeš svoje stare pesmi in zgodbe, jih pomešaš med še sveže, vse skupaj butneš v kuverto in pošlješ na naslov: TRIBUNA, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana. Odloči se. Zdaj. Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj l Pornograftjaje književnost, ki se bere z eno roko. URIMl L. SAME PAJCOVNE ALBCANDER SCOTT, DIREKTOR EVROPSKE NOVINARSKE ¦ V Ljubljano si prišel kot direktor evropske novinarske mreže. Za kakšno organizacijo gre in s čim se ukvarja ? Smo mreža, ki podpira razvoj neodvisnih študentskih časopisov. Naš poglavitni namen je omogočiti odprto obliko diskusije in informiranja po univerzah. Usmerjeni smo predvsem na področje Vzhodne Evrope, kjer so razmere take, da je naša pomoč dobrodošla. ¦ Kdajje bila mreža ustanovljena in kje imasvoj sedež ? Ustanovlili smo se novembra 1991 v Pragi. ¦ Od kod ideja za tako organizacifo? Že kot najstnik sem si želel bolje razumeti in spoznati politiko, gospodarstvo in kulturo vzhodnoevropskih držav. Veliko sem bral o tem. Še posebej so me zanimali odnosi med ZDA in takratno Sovjetsko Zvezo. Med revolucionarnim valom, ki je leta 1991 zajel to področje, sem delal v Washingtonu in prišel do spoznanja, da je treba ljudem, željnim sprememb, pomagati. S prijateljem sva skovala idejo o evropski novinarski mreži in tako se je začelo. ¦ Kje dobivate denarza delo inpodporo ? Naše delovanje finančno podpirajo tri organizacije. INTERNATIONAL MEDIA FUND, fondacija, ki nudi pomoč medijem v nerazvitih državah. FREEDOM HOUSE, ki se podobno kot Amnesty International zavzema za temeljne človeške pravice in svoboščine, posebej pa je specializirana za svobodo tiska in FREEDOM FORM, ki prav tako podpira razvoj svobodnega tiska širom po svetu. ¦ Koliko l/udije zaposlenih v okviru mreže in kakšnoje njihovo delo ? V Pragi imamo štiri redno zaposlene, pa še sodelavca v New Yorku. Ker je organizacija majhna, si delo delimo in vsak počne več stvari. V glavnem pa poteka tako, da imamo eno osebo v pisarni, ki opravlja vsa pisarniška 01exanderScottje Američan. Ima27letin prihaja izConneticuta. Doštudiral je angleščino in komunikologijo, zadnje čase pa se ukvarja s projektom, ki si ga je, kot pravi, zamislil še kot najstnik. Gre za European Journalism Network (EJN) ali po domače, evropsko novinarsko mrežo, neodvisno organizacijo, katere osnovni namen je podpirati študentske časopise v državah Vzhodne Evrope. dela. Dva pa potujeta, obiskujeta uredništva, organizirata delavnice, delita nasvete in posredujeta izkušnje in ideje, kako razviti in ojačati delovanje časopisa. Četrti pa je malo v pisarni, malo na terenu. Odvisno od potrebe. MJepomoč, kijo nudite, omejena samo najinančno pomoč, ali pomagate tudi drugače ? Pomagamo na tri načine. S finančno podporo pri tiskanju časopisov, z nabavo računalniške opreme in s posredovanjem znanja in izkušenj. Nekaterim časopisom primankuje denarja, drugi so brez opreme. Najdejo se tudi taki, ki imajo oboje, a nimajo idej... Pomagamo tam, kjer pomoč najbolj koristi. ¦ Za kolikšne zneske gre pri denarni podpori ? Odvisno od konkretne situacije. Od okolja, v katerem časopisi delujejo, od standarda. Glede na to in glede na stroške tiskanja se odločimo. Nikoli pa ne prispevamo velikega deleža. V našem interesu je, da se časopis čimprej posta-vi na svoje noge, da postane neodvisen tudi od naše pomoči, zato ta delež zmanjšujemo premosorazmerno z razvojem časopisa. ¦ Gotovo ima mreža tudi svoje lastne interese. Zakajsplohpočnete, karpočnete ? Kq/ imate od tega? Omenil sem že, da me problem Vzhodne Evrope od nekdaj zanima. Zato sem se odločil pomagati. Zato je bila ustanovljena EJN in zato delamo, kar delamo. ¦ Kakšni so rezultati pomoči, ki jo posredujete ? Si z njimi zadovolfen ? Na splošno sem z dosedanjimi rezultati zadovoljen. Mislim, da imamo zeloambiciozno zastavljen program, kar pomeni, da skušamo narediti veliko stvari, pomagati čim večjemu številu študentskih časopisov. Zaradi krize prenavljanja, v kateri so se znašle vzhodnoevropske države je to težko, a nekaj uspehov smo že poželi. Vsebina nekaterih časopisov se je močno izboljšala, dmgi so postali finančno uspešni in samostojni... ¦ Kdo daje denar in kdo izdaja časopise, s katerimi se ukvarjate ? Veliko časopisov dobiva denar od univerz, vsi pa ne. Mi podpiramo tako prve kot tudi dmge. ¦ Kq/ pa ciljna publika, so to samo študenti, aligre za širšojavnost ? Odvisno od razvitosti samega medijskega prostora. Tam, kjer imajo študentski časopisi dobro razvito distribucijo in jih je mogoče kupiti tudi v državnih kioskih, je med bralci tudi veliko takih, ki ne spadajo v kategorijo študentov. Zaradi novih, naprednih idej jih čitajo tudi profesorji. V glavnem pa so bralci študenti. Ob tem bi omenil še to, da v večini primerov ne gre za široko usmerjene študentske časopise, ampak so le ti bolj ozko vezani na posamezne fakultete. Bolje bi bilo govoriti o biltenih kot o pravih časopisih. To pa vodi k temu, da bere študent medicine časopis, ki izhaja na medicinski fakulteti, študent elektrotehnike tistega, ki izhaja na elektro fakulteti,... Problem je v tem, da so Univerze v Vzhodni Evropi decentralizirane. Fakultete so raztresene daleč druga od druge, kar onemogoča komunikactjo. Eden naših ciljev je razvijanje takih časopisov, ki bodo študente združevali. ¦ Kako paje s tovrstnimi časopisi v Združenih državah ? V Ameriki je običajno, da ima vsak college svoj študentski časopis, ki ga financira študentska vlada. Ker je večina univerz v ZDA koncentriranih in so študentske organi-zacije dobro razvite in med seboj tesno pre-pletene, časopisi niso vezani na posamezne fakultete, ampak so namenjeni vsem štu-dentom. Vsebina pa je povsod približno ena-ka. Študentske zadeve, problemi, politika, kul-tura, šport, izobraže-vanje, vse kar spada k študentskemu življen-ju. Pomembno se mi zdi, da imajo študenti možnost pisati in da Naroiilo na M'zin med drugim pomeni: d> imtte pri plačilu 20% popusta, da boste med prvimi, ki bodo brali novo številko revije. d» osta/att v stiku j stvarrni, ki 10 tega vrednt M'zin mi redno poiiljajte vkljuino odštevilke .... Imt:........................... . . Priimtk:................................................... Pod/et/e: Ulica:...................................................................... Nalin plaiila: $ položnico z raiunom Narolilnico poil/ite na naslov: M'ZIN. Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, tei. 061 1324 089 Kraj:...................................................................................... Telefon: tudi dejansko pišejo o svojem izobraževanju. Včasih je namreč treba podati kakšno kon-struktivno kritiko na račun univerze in njene politike. Večina študentskih časopisov v Ameriki ima torej funkcijo nekakšnega psa čuvaja, kar je tudi temeljna funkcija tiska nasploh. ¦ Koliko časopisovje bilo do sedaj že deležnih vašepomod ? Trenutno je v mrežo povezanih desetčasopisov iz Češke, Poljske, Madžarske, Slovaške, Litve, Rusije... Pred kratkim smo bili na obisku v Rigi, St. Petersburgu in Skopju, kjer so bili pogovori uspešni. Pravkar sem prišel iz Zagreba, kjer bomo pričeli z izdajanjem študentskega časopisa. Tudi v Osijeku nastaja nov časopis. ¦ In kakšni so načrti za prihodnost ? V preteklem letu smo bili usmerjeni predvsem na razvoj časopisov v centralnem delu Vzhodne Evrope. V Belorusiji, Pribaltiških državah,... zdaj pa bi radi omrežili južni del. To je področje bivše Jugoslavije, Bolgarije, Albanije, Romunije. Sanjam o tem, da bi pomagali pri nastajanju neodvisnih študentskih časopisov v Beogradu in Sarajevii. Upam, da nam bo v roku dveh, treh let to tudi uspelo. Zelo smo zainteresirani za prodor mreže na področje bivše Jugoslavije, kjer bi radi med seboj povezali študentske časopise vseh glavnih mest bivših republik. Žal pa je glede na obstoječe razmere to zaenkrat še nemogoče. Proti koncu leta 1994 pa načrtujemo konferen-co, na kateri naj bi sodelovali uredniki vseh omreženih študentskih časopisov in katere glavni namen bi bila izmenjava idej in izkušenj, ter okrepitev medsebojnega sodelovanja. ¦ Kakšnisopogojizaprikljuatev k mreži ? Podpiramo dobro, odkrito novinarstvo, ki spoštuje novinarsko etiko. Eden od pogojev je, držati se tega načela. Vsak študentski časopls, ki bi rad pristopil k mreži, pa se mora strinjati še s tem, da bo postal aktiven član mreže, kar pomeni komuniciranje z ostalimi časopisi, izmenjavo idej, izkušenj in izdelkov. To je vse, kar zahtevamo. ¦ Koliko veš o Tribuni in njenem delovanju ? Ne ravno veliko. V rokah sem imel eno številko in na podlagi prvega vtisa lahko rečem, da ustreza filozofiji evropske novinarske mreže. Fino bi bilo, če bi pristopila k mreži. NACE NOVAK rtlll DD D Zaupanja vredni Na Tribuni nujno rabimo nove vicef Pokličete nas lahko tudipo telefonu 319 496, med 10. in 14. uro. CIST AUT NOŽ POD GRLOM DEMOKRACUE NASILJE KOT KOMUNIKACIJA Med najrazličnejše - izme, ki so se globoko ukoreninili v drugo polovico dvajsetega stoletja, sodi zagotovo tudi terorizem. V zadnjih nekaj desetletjih se je ta fenomen razvil v problem svetovnih razsežnosti. Mediji vsakodnevno poročajo o terorizmu, zato so pojem in z njim povezana dejanja postali del našega življenja. Kljub temu si na začetku zastavimo nekaj na videz nepotrebnih vprašanj. Na primer, kaj terorizem sploh je? Kdo so teroristi? Kje je ločnica med terorizmom in kriminalom? Odgovori niso tako preprosti kot se morda zdi na prvi pogled. Metode, ki jih običajno pripisujemo terorizmu, na primer ugrabitve ali zajetja talcev, namreč niso značilnost zgolj terorizma. Ali bi bančne roparje, ki jim je spodletelo in so se poskušali rešiti s tem, da so uslužbence vzeli za talce, lahko obravnavali kot teroriste? In na drugi strani, ali bi pripadnikom teroristične organizacije, ki so oropali banko, da bi si priskrbeli finančna sredstva za opravljanje teroristične dejavnosti, lahko sodili zgolj kot roparjem? DEFINICUA TERORIZMA? Stroka zaenkrat še ne ponuja natančnih odgovorov na zastavljena vprašanja. Splošne definicije pojma terorizem ne obstoji saj se manifestira v neštetih oblikah, ki se jim kot posledica nenehnega tehnološkega in družbenega razvoja pridružujejo vedno nove. Različnih definicij terorizma je zato verjetno toliko, kolikor je avtorjev oziroma institucij, ki se s tem fenomenom ukvarjajo. Ker se je iskanje definicije izkazalo za kontraproduktivno, so se strokovnjaki odločili za drugačno pot in poskušajo opredeliti tiste posebne značilnosti terorizma, na podlagi katerih bi Iahko teroristična dejanja jasno razločevali od dejanj, ki jih običajno imenujemo zgolj kriminalna. Prva takšna značilnost je politična motiviranost terorizma, s katero se strinjajo vsi strokovnjaki. ŽRTVE TERORIZMA Mnogi strokovnjaki v terorizmu vidijo dejanje komunikacije. Teroristična dejanja sama po sebi namreč ne morejo proizvesti družbenih sprememb, zato jih lahko smatramo za simbolična dejanja, ki (svetovni) javnosti prenašajo sporočila o vzrokih in ciljih delovanja določene organizacije. Terorizem pa je tudi nasilje, ki vsebuje grožnjo za nadaljnjo uporabo nasilja in ker je žrtev terorističnega napada običajno arbitrarno določen pripadnik neke družbene skupine, ima potemtakem prvotno nasilje zgolj simboličen značaj, arbitrarnost določanja cilja pa ima namen ustvariti atmosfero strahu v ciljni skupini. Tako se oblikuje veriga teroristi -neposredna žrtev (ki je, ironično, samo sekundarni cilj) - primarni cilj, ki pa ne bi mogla uspešno delovati brez posredovan-ja množičnih medijev, ki se pojavljajo v vlogi katalizatorja učinkov terorizma, torej strahu in negotovosti. Psihološki učinki terorističnih dejanj zato daleč presegajo njihove fizične učinke, ki so ponavadi omejeni na relativno majhno število človeških žrtev oziroma materialno škodtf. Odsotnost definicije terdrizma in njegovo široko interpretativnost so, vsaj tako izgleda, najbolj izkoristili politiki, ki terorizem neredko uporabljajo kot podaljšano roko politike oziroma kot nadomestek vojne. To se je pokazalo tudi ob koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih let, ko je teroristično nasilje postalo globalni problem. V tem obdobju, natančneje proti koncu leta 1972, je Generalna skupščina OZN na pobudo generalnega sekretarja na dnevni red zasedanja uvrstila vprašanje terorizma in ustanovila ad hoc komite za mednarodni terorizem pri tej organizaciji. Temu je očitno botrovala akcija palestinskih teroristov, ki so pokončali izraelske športnike na olimpi-adi v Miienchnu. Žal prizadevanja mednarodne skupnosti vse do danes niso uspelai zajeziti, kaj šele izkoreniniti tega zla. Vzroke za takšen razvoj dogodkov moramo iskati predvsem v diametralno nasprotnih stališčih držav članic svetovne organizacije o tem, kaj je terorizem. Gre seveda za politični oziroma ideološki problem, ki ga lahko najlepše ponazorimo z znamenito izjavo "one man's terrorist is another man's freedom fighter". MEDNARODNA NEMOČ Prizadete države zato v boju proti (mednarodnemu) terorizmu, še vedno ostajajo brez učinkovite mednarodne pravne podpore, razen na določenih področjih (na primer v zračnem prometu, na katerega se nanašajo kar tri mednarodne konvencije: Tokijska iz leta 1963, Haška iz leta 1970 in Montrealska iz leta 1971). Zato boj proti terorizmu ostaja na ravni bilateralnih ali multilateralnih dogovorov oziroma regionalnih sporazuraov, kakršna sta na primer ameriška in evropska konvencija proti terorizmu iz leta 1971 oziroma 1977. sorazmeren s prisotnostjo terorizma v danem okolju. V Sloveniji pa je terorizem, kot smo videli, prisoten zgolj simbolično. Toda, koliko časa še? Dokler bodo pri nas in v svetu obstajali posamezniki, skupine in različne manjšine, ki jim je resnično ali zgolj po njihovem S TRIBUNO V SVET TERORIZMA V naslednjih številkah bomo pozornost namenili aktualnemu nacionalistično-separatističnemu terorizmu v Evropi in drugod Atentatna natakarja (ok) MARIBOR, 18. - AH je bilo samo teroristično dejanje, ali pa atentat na natakarja - to vprašanje še ni razjasnjeno v zvczi s podtaknjeno bomo v Maribom. Predv-čerajšnjim je namreč zaradi u N OJ (D s & o •- 86 1 n o f J JATA-MESO Zalog ^ Hladilniska pot 37 Polje pri Ljubljani ZA TISTEj ki si danes SAMI pripravljate kosilo, VAM nudimo sveze 111 zmrznjeno piscancje m puranje meso, ki je pakirano in pripravljeno na VEC NACINOV. Vesčina priprave NAREZKOV je danes cenjena, zato VAM nudimo: obarjene klobase, poltrajne klobase, šunke in šunkarice, trajne klobase, prekajeno meso in pražene izdelke. Za tiste, ki si DELATE leto dni zaloge: JATINE KONZERVE. Za tiste pa, ki znate SAMO JESTI, pripravljamo: pristrižene puranje peruti, mesne solate, __ __ _v_* in za najbolj lačne ... tudi SENDVICE. VALVASOR JE ODKRIVAL SLOVENIJO ¦ TRIBUIVA VAM ODKRIVA JATO. PETMINUT STRAHU! Zgodaj opoldne ko vstanem imam svoje ustnice z bruhanjem prisušene na blazino. OjazBI, a tebe ni. Hvala bogu! (M.C. Ashtrqy) PASJAIN NAGRADNA KRIZANKA -m Nagrade za križanko je prispevala ZOO AMEBA, trenutno najuspešnejša trgovina za ljubitelje domačih živali na slovenskem tržišču. Izžrebanci bodo prejeli naslednje nagrade: 1. EUKANUBA - 15 kg pasjih briketov 2. Skobčevko v kletki 3. Šampon za pse SVETOVNI LEPOTCI W asma Berger de brie (BRIARD) ali francoski ovčar je zelo stara pasma. Nastala je iz Baucerona in Barbeta. V obeh svetovnih vojnah so jih v Franciji zaradi izredno razvitega sluha uporabljali v patruljah. Danes jih francoska policija upora-blja v službene namene, vendar vedno manj. Briardi so zelo navezani na svojega gospodarja, vendar ne moremo trditi, da so psi enega človeka, navezani so na vso družino. So izjemno inteligentni in gospodarju vrnejo Ijubezcn desetkratno. So izjemno učljivi, igrivi, veliki ljubitelji otrok in izredno temperamentni. Ohranjen imajo pradavninski nagon - izreden čut za obrambo njihovega imetja. Primerni so le za prave ljubiteljc psov, saj so izredno občutljivi in zamerljivi. Primerni so za bivanjc v stanovanju, kcr ne puščajo dlakc in nimajo značilnega pasjega vonja. Nega kljub dolgi dlaki ni zahtevna. Zaenkrat ta pasma pri nas šc ni razširjena Imamo pa štiri vrhunske predstavnike: - GLOOMY WEATHER DELLA VAL DEL FOGLIA, - 1R1NADELVIZIRNERO, - HISTORIE DEAU DELLA VAL DEL FO-GLIA, - BEBOP VON BRODSKENSCHEIDTER HOF. B. H. Zakaj so najpularnejši politiki psi? Kerjim nihče ne zameri da so živali V V TOTALNI JEBIVETER Star je trideset let in še ni ugotovil, da biološke danosti kot naprimer starost, spol, rasa, število okončin, politično prepričanje, spolna orientacija, izbira med desnimi strankami ali rokami ne pomenijo nič. Bistveno pa je, da si zapomni le kratke (Bog ne daj dolge!) in skrajno butaste vice, ki imajo eno samo pomankljivost - niso smešni. Družba kateri te šale neutmdno razbija, se v najboljšem primeru valja po tleh, ker se jim tip zdi zelo prvinska oblika humorja; ali pa ker bruha skozi ušesa in pridno umira od notranjih krvavitev. Takšni so redko plačani od vrstice. Ampak nič zato. Prisluhnite vsem. Tudi neumnim in neukim, tudi oni imajo svojo zgodbo ("Is anybody going to listen to my story? It is the story of my life."). VEČNA ŽRTEV Če se človek ne bi vseskozi smilil samemu sebi, bi morda po par eonih inštaliral v gene občutek za tujo bolečino. Ko zagledate človeka rojenega v znaku večne žrtve, vas postane resno sram, ker živite. Kako lahko tako ljubkemu prebivalcu Jurskega parka odžirate njegov prostor pod soncem. Ko se ga večna žrtev napije, običajno prepeva tisto "I have srength to endure, just gimme all the strength that you've got." Spoznate ga po tem, da ni povsem prepričan, če je že kdaj bil povsem prepričan. Na vprašanja običajno odgovarja z da. Če česa ne razume, pravi ne. Njegovo življenje se pospešeno spreminja v splet norosti in bolečine. Na srečo ne živijo dolgo. Običajno izgubijo živce in se stepejo s semaforjem. Če srečate večno žrtev, si vzemite malo časa in v splošni blagor izbrcajte iz nje tistih par ton samopomilovalnega dreka. DARKER Darker vse šteka. Če stvar ni črna, je za en drek. Obstajajo tudi bele stvari, ampak one so tu predvsem zato, da se vidijo črne. Ker če bi bilo drugače, bi ne ločil zebre od prehoda za pešce. "Življenje je faktično presaturirano z vseobseženostjo kompleksnih fenomenov, ki se vmeščajo znotraj edinega polja neumestnosti brez preostanka." Če tega ne razumete in niti nočete blefirati, da razumete, potem res ne štekate nič. Darkerji se zavestno trudijo oklestiti tisto malo komunikacije, ki je še ostala med ljudmi pred petimi minutami. In bolj ko se jim ob stene duš zaletava razbesneli ego, bolj pizdijo nad hrupom. Običajno vedo na pamet kdaj so izšle posamezne plate of Sisters od Mercy, kdaj so jih kupili, vrstni red komadov, številko gat pevca in ostale bistvene stvari. Če jih na žuru zaprosite, da naj olupijo pol kile krompirja, zgroženo zbežijo v okolju prijazno okolje. JEDRSKI ODPADEK Jedrski odpadek je poleg virusa eno najbolj družabnih znamenj new age zodiaka. Osebe rojene v tem znamenju kar žarijo od radiacije in obratno. Tudi če nočete, boste slej ko prej navezali stike z jedrskim odpadkom. Obožujejo naravo. Najdemo jih na dnu oceanov pa tudi visoko v hribih, kjer pojejo ode kretenu, ki je razcepil atom. Na žure redno hodijo brez čikov in hitro opazite, da se je skrajšala razpolovna doba vaših Marlboro. So romantični, taktni in nežni Ijubimci, ki žal povzročajo vse vrste rakastih obolenj. So pa dlakocepci, ki bi razcepili tudi kvarke. Če je vaš partner jedrski odpadek, vam svetujemo veliko potrpljenja, ki bo na koncu poplačano z jedrsko kataklizmo. Otroci jedrskih odpadkov so dinamične in zanimive osebnosti z več pari rok in poljubnim številom glav. POSLUŠNI VOJAK Poslušni vojak je eno najlaže usmerljivih znakov. Premišljuje praviloma ne; če pa mu v betico slučajno zaide kakšna misel, slednja kmalu crkne od dolgčasa in osamljenosti. Je plitkega duha in šibkega intelekta, kar mu v veliki meri pomaga prebroditi življenske krize, katerih sicer ne registrira. Brez slabega namena lahko zakolje dojenčka ali ga še nerojenega izreže mami iz trebuha; bilo mu je pač ukazano, oni zgoraj že vedo kaj delajo. Ljudje rojeni v tem znaku so običajno gorečni verniki - iskreno verjamejo, da tisti, ki hodi pred njimi, ve kam gre. Hitro navežejo ljubezenske stike z orožjem, kar kompenzira njihovo praznojajčnost. V zakonu se izkažejo za zaskrbljene može in preveč skrbne očete, katerim svoje otroke navadno uspe vzgojiti v morilske in samomorilske imbecile, ki v sodobnem urbanem okolju predstavljajo živahno popestritev soseske. FEST FANT Ti ljudje so nedvomno sol vesolja. Uspevajo povsod, kjer tradicionalne vrednote (zaplankanost, primitivizem, šovinizem, ksenofobija...) še niso izgubile veljave. Fest fant ni nikoli sam, ker je tako fest, da se težko sooči z lastno zagovednostjo in vedno rabi ducat goved, ki ga treplja po rami, ker tudi on njim v zameno počne isto. Ima zelo razvit občutek za skupnost, in če bi ne bil popoln strahopetec, bi naredil kariero v Tujski legiji. Je zelo navezan na domače okolje in redko zahaja v več kot eno gostilno. Če ga usoda prisili, da gre na per v neznano gostilno v domačem kraju, se počuti osamljenega, negotovega in ogroženega. Šele takrat se pokaže njegova nežna in krhka narava prek zardevanja, jecljanja in vljudnosti. V tem primeru lahko tvegate in s fest fantom navežete stik. Rastišče: gasilska veselica. VIRUS Virus je kar preveč družaben znak zodiaka. Okolica ga ima rada, ker običajno ne podcenjuje ali precenjuje nikogar. Najdemo ga povsod - na kljukah, straniščnih školjkah, v strastnih poljubih, kašljanju, kihanju, čakalnicah zdravstvenih domov... Vedno je poln domislic kot drek vitaminov. Je sproščenega nastopa in celo življenje teži k skrajšanju inkubacijske dobe. Zaradi svoje biofilične naravnanosti je naporen partner in nezvest soprog. Pri navezovanju stikov ni izbirčen, videti pa je, da ima najraje otroke in ostarele. Če se mu zgodi, da ga zavrnejo, si ne beli glave, ampak vzpostavi pristne stike s kakšno manj odporno obliko življenja. Kar bi za vampirja pomenilo gotovo smrt, je zanj mačji oslovski kašelj. Zaradi žilavosti in prilagodljivosti mu večkrat uspe priti med posadko vesoljske ladje. ENA SAMA LJUBEZEN Ena sama ljubezen je najbolj preprosto, enostavno in sploh z levo roko vkup fuknjeno znamenje. Ljudje tega znamenja so mojstri potlačitve. Vse svoje travme, dvome, sovraštvo, strasti, komplekse, agresije in nestrpnosti so zbasali prav na dno svoje večne duše. Ostala jim je samo vseobsegajoča ljubezen (metta). Pa tudi če jim iz dna duše privre kanček morilske blaznosti, si s tem ne delajo skrbi, ker je po njihovem čiščenje. So značajni Ijudje z utrjenimi načeli, ki so edini medij preko katerega zaznavajo sami sebe. Njihova odsotnost je pravi balzam za vsako družbo. Če pa se zgodi, da se znajdejo med ljudmi, radi prevzemajo najslabše lastnosti okolice. Uspešne zaščite pred eno samo Ijubeznijo še niso iznašli. Zdravniki specialisti priporočajo boksar kombiniran s solzivcem. NOČNA MORA Nočna mora je oseba zelo vihrave narave. Nikoli se ne najavi in na žur rada pride nepovabljena. Pogosto prisede k gostilniškemu omizju in ga s tem elegantno zaokroži, ker si ne pusti segati v besedo in neumorno gobezda nepovezane in banalne pizdarije. Ima tri doktorate in ji je vse jasno. Zaradi svoje nevsiljive družabnosti ima veliko eminentnih prijateljev in znancev, katerih pri vzpostavljanju novih stikov ne pozabi omeniti v abecednem redu. V ljubezrii se najbolje ujame z eno samo ljubeznijo in virusom. Takšna kombinacija je tudi za okolje najbolj sprejemljiva. Po obdobju mladostne vihravosti se nočna mora močno umiri in naveže na alkohol ali kakšno drugo trdo drogo. FEMINISTKA Feministka je najbolj nestalen in zblojen znak. Ljudje rojeni v tem znaku so že zelo zgodaj postavljeni pred boleče dejstvo, da obstaja bistvena razlika med njihovim videnjem njih samih in videnjem okolice. Izdajo se s slepim sledenjem medijskemu konstruktu ženske lepote, kateremu ne ustrezajo z ničemer razen s številom nog. Dom feministke spoznate po deski na straniščni školjki, katere se ne da dvigniti in je navadno opremljena z napisi kot "A je tako dolg, da ga boš pomočil, če se usedeš?" Razen po spolu se v ničemer ne razlikujejo od najbolj zagovednih moških šovinistov. Dejstvo da obstajata dva spola feministka razume kot napoved večne vojne. Svoje nerazumevanje, prezir in sovraštvo je treba na vsak način emancipirati. Moški jo morajo vzljubiti, pa tudi če vse pobije. VSEVED Vseved je znak, ki poseduje znanje tisočletij za nami in pred nami. Od rojstva naprej se sprašuje, odkod poimenovalna potreba za izjavo "Ne vem." Če vam karkoli ni jasno vprašajte vseveda; tudi če ne bo vedel, vas bo prepričal, da stc prvovrsten cepec, ker še tega ne veste. Vsevedi se običajno površno nadrkajo uporabe kakšnega računalniškega programa in potem do nezavesti fafajo o nekihbajtih, dosih, serverjih, softverih, platah, skenerjih... Preko tega se potem kvalificirajo za komentiranje notranje politike, svetovnih gospodarskih trendov, napovedovanje vojn, vremena, izidov nogometnih tekem... Vseved je prenatrpan z ogromno količino neuporabnih podatkov; če njegovi bližnji nimajo razumevanja za njegovo recitiranje telefonskih imenikov, se rad zastrupi z Disolvom ali mu celo uspe delček svojega znanja uporabiti produktivno. VAMPIR Vampir je najbolj miren znak. Če pride v gostilno, se kot kakšna povožena limona nalima v kot in srepo bolšči v družbo kateri sesa energijo. Za rundo vrže le po dolgotrajnem nagovarjanju ali zajebavanju. Podobno se vede na privat žurih, le da spizdi takoj, ko posumi, da se pripravlja pomivanje posode ali kaj podobnega. Običajno je doma pozabil ugasniti plin, zapreti vodo ali pa ima sestanek s papežem. Poln je samega sebe kot kakšna butasta reklama za sok. Idealen partner za vampirja je feministka (Kdo bi jo sploh lahko prenašal?). Vampirji so strastni ljubimci in partnerju posesajo vso kri, potem pa zgroženo hlipajo, da jim nihče ne vrača Ijubezni. Pred vampirji se zaščitimo tako, da se do onemoglosti nažremo česna in jim potem z desetih centimetrov povemo, kaj si o njih mislimo