1 U S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO XII., ŠT. 69 — CENA 10 DIN KRANJ, 4. SEPTEMBRA 1959 Intervju z načelnikom tajništva za šolstvo, prosveto in kulturo pri OLO Kranj, tovarišem Jo/.etom Varlom 1 VI v« 11 zra mmm mm postori, kadri in oprema še vedno vprašanja v ospredju ■ Komune pred pomemb-illmi nalogami za nadaljnji razvoj šolstva - Nova vloga novih šolskih odborov Reformirana šola in razvoj družbenega življenja zahtevata z vsakim šolskim letom nove spremembe in naše šolstvo nasploh postavljata pred nove probleme. S kakšnimi pričakovanji lahko stopamo v novo šolsko leto, nam je načelnik tajništva za šolstvo, prosveto in kulturo pri OLO Kranj, Joža Vari, v intervjuju na nekaj vprašanj odgovoril takole: zagotove, sicer se lahko v mnogih primerih pripeti, da bodo morale nekatere šole prekiniti s poukom. Doslej so po tem vprašanju v ne- prostori so že vrsto let prejšnja ovira za uspešnejši šol-8ki Pouk. Vsako leto dobimo si-Cer nekaj novih učilnic, ki pa •Pričo porasta šoloobveznih °trok tega vprašanja bistveno ne "Premene. Kako bo letošnje |ol-**° leto potekalo z ozirom na **ne prostore? . *Bežen pogled v družbeni pet-*tni plan okraja pokaže, da je r.astt šolskih prostorov v primer-* porastom učencev nezado-Vohiva. Od štirinajstih šol, ki bi *0r«le biti dograjene do l. 1961, °. dograjene šele štiri (v Žirov-ni°i in Križah, medtem ko bo otvoritev novih šolskih poslopij ^? Jesenicah in v Stražišču pri ra"i« v nedeljo), peta pa je v %r*dnji. Nova poslopja praktično ^e dajejo novih učilnic, temveč le J^nenjujejo stare prostore, ki sobnemu pouku nikakor ne ustre-jaJo. Kljub temu nam bo sicer ef°s uspelo ukiniti tretjo izmeno, ^«dar /e za kratek čas, Če ob-zbori ne bodo resneje iz-*l*li petletnega družbenega pla- Per*?"** leta ni bi,° ni6 manj uinfj vprašanJe tudi s prosvet-*eh ikadri' Bo ostalo število le-tetos isto kot lani in kako administrativni šoli v Kranju. Vprašanje prosvetnega kadra bi bilo moč rešiti le s stanovanji. Tato bi se morali občinski ljudski odbori tega vprašanja temeljiteje latiti. Z ozirom na reformirano šolo, je bilo v letošnjem letu že 28 seminarjev, ki se jih je udeležilo 1280 prosvetnih delavcev. Na seminarjih so se udeleženci predvsem seznanili z vsebinskimi spremembami reformirane šole.* Z ozirom na nove oblike šolskega pouka je bilo občutno tudi pomanjkanje učil in slaba oprema učilnic. V tem primeru gre za materialna sredstva. Kako bo letos s tem vprašanjem? Ker smo vsa zadnja leta skrbeli za sistematično nabavo učil, predvsem dražjih, nam tovrstni pripomočki ne bodo delali večjih težav. Razpolagamo tudi z okrajno Šolsko kinoteko in strokovno knjižnico. Od leta 1957 do sedaj je bilo za učila na strokovnih šolah potrošenih 43 milijortdv dinarjev, za ostale šole pa 11 milijonov dinarjev. Bolj kritično je stanje s šolsko opremo. Šola v Lipnici, čeprav je bila dograjena šele pred štirimi leti, ima staro opremo, ki ne JOŽA VAB.L katerih občinah podvzeli že vrsto ukrepov in pričakovati je, da bo omenjeni sklep vsestransko uresničen. Vseh materialnih sredstev pa šola kljub temu še ne bo mogla sama zagotoviti, zato bo potrebno najtesnejše sodelovanje vseh družbenih činiteljev. Predvsem gre NOVA SOLA NA JESENICAH (članek beri na 2. strani) Vie U.citelii in profesorji priprav-1««/ na n°vo šolsko leto z ozi-m na reformirano šolo? VV šolskem letu 1959/60 bo še s '*n° ostalo 33 nezasedenih mest in .nl° izobrazbo in 56 z višjo tei?l*°ko izobrazbo. Če pa bi ho-1 .govoriti o idealnem šolskem ^kH /JVo šole na Šenturški gori L VeleSOVPYY> 7„/«™ lnty,j <. Pouk 1 *n*nilrv- °kraiH- Pa bi vhd Pri nutJ. ,a> se dvakrat večji. Tre brez cinvem in Zalem logu še prQs Hcitelja. Kritično stanje s činaLetJ?*mi kadri je tudi šc v ob-k0v •Frvan) ln Železniki. Na stro-P?ed *0^? manjka še tudi 37 ck0naVa^e^iev, med njimi zlasti ni p°m/5tov> kar zaskrbljuje red-Hk na srednji ekonomski in ustreza niti zdravstvenim niti sanitarnim zahtevam. Podobnih primerov je v okraju še več. Svet za šolstvo pri OLO pa je nedavno sprejel sklep, ki mora zagotoviti šolam vse pogoje za nemoteni pouk. V teh pogojih so zajeta stanovanja za prosvetne delavce, šolska oprema, sanitarije, parketiranje učilnic, letno beljenje prostorov, da se morajo do konca leta 1960 izseliti iz šolskih poslopij vse stranke, ki s šolo nimajo stika, že do konca letošnjega leta pa morajo imeti šole tudi potrebna zemljišča za igrišča, vrtove in šolske zadruge. Ker je vrsta šol brez omenjenih pogojev, je naloga občinskih ljudskih odborov da jih za sodelovanje raznih družbenih in društvenih organizacij (DPD »Svobod«, Ljudske tehnike, TVD »Partizan« in drugih), ki lahko šoli omogočijo delovanje raznih krožkov, brez katerih si reformirane šole ni moč zamišljati.« In končno: med šolo in starši bi moralo biti najtesnejše sodelovanje. So v letošnjem letu predvidene kakšne posebne oblike sodelovanja? »Novi šolski zakon teži, da bi vsak otrok uspešno končal osemletni šolski pouk. Le-to bo moč doseči samo s sodelovanjem staršev in posebnim prizadevanjem pedagoškega kadra, ki naj usmer- ja otroke v pošolsko delo po krožkih. Pomembno vlogo lahko pri tem odigrajo stanovanjske skupnosti, ki naj pomagajo z organizacijo in prostori (šole teh nimajo). Šola bo morala prevzeti tudi skrb za šolo za starše, ki se je doslej v okraju že zadovoljivo uveljavila, vendar le kot Ljudska univerza. V šolah za starše bi morali obravnavati vsakodnevno vzgojno problematiko otrok. V tem sodelovanju — družba — šola — starši — pa morajo pomeniti letošnje volitve novih šolskih odborov pravo prelomnico. Šolskim odborom Splošni zakon o šolstvu in predlog zakona o osnovnih šolah nalagata odgovorne naloge. Šola bo morala biti tesno povezana z vsakodnevnim družbenim dogajanjem, morala bo biti zrcalo našega družbenega življenja. Le takšna šola bo lahko dala mlademu rodu potrebno znanje za življenje. Doseči ta cilj, pa bo osnovna naloga šolskih odborov.« Da bi reformirana šola čimprej dosegla željene cilje, je bilo torej že precej narejenega. Čeprav je trenutno stanje še vedno precej kritično, nam hiter razvoj šolstva zagotavlja vsestranska skrb družbe, ki se je letos prav gotovo bolj lotila tega vprašanja kot v prejšnjih letih. B. FAJON veliko zanimanje za studu na visokih šolah Po vsej državi so na univerzah in visokih šolah zaključili sprejemanje prijav kandidatov brez popolne srednješolske izobrazbe. V Beogradu se je prijavilo 1200 kandidatov, na zagrebških fakultetah pa kakih 450 kandidatov. Na ljubljanski univerzi se je prijavilo 426 kandidatov, in sicer na pri-rodoslovno-matematični 7, na filozofski 22, na juridični 216, na ekonomski 16, na arhitektonski 5, na gradbeni eden, na elektrotehniški 37, na strojni 60 itd. Na fakulteti v Skoplju pa se je prijavilo 736 kandidatov. Srvfnn v novo cjrec#w šolsko leto Nova pota, ki jih išče in utira naše šolstvo, dajejo pričetku šolskega leta povsem drugačno obeležje, kot ga je dajal podedovani šolski sistem. Strah pred šolo izginja, ker se tudi učenec v šoli spreminja iz objekta vzgoje in izobraževanja v aktivnega sodelavca pri uresničevanju učno vzgojnih nalog in ciljev. Stroge odnose med učiteljem in učencem zamenjujejo določeni delovni odnosi, ki slonijo na socialističnem humanizmu in povezanosti šole z življenjem in družbeno problematiko. Šola ni več sama sebi namen, ki obremenjuje in polni učenca z abstraktno znanostjo. Vzgojno načelo nove šole je, postavljati znanost kot uporabno znanost, ki bo učenca razvijala v osebnost, da bo lahko jutri spreminjala svet in sebi lajšala življenje. V šolo s tako spremenjenimi odnosi vstopa mlad človek povsem z drugačnimi občutki kot v šolo z zaprtimi učilnicami in birokratskimi odnosi. Nasmejani, vedri in zeljni obrazi učencev z veseljem pričakujejo, da se vrata v tako šolo odpro. Izredna razgibanost prosvetnega kadra, ki se je med počitnicami, predvsem pa v drugi polovici avgusta odražala v raznih seminarjih in tečajih kot pripravah za šolsko leto in novo šolo, potrjuje, da je pripravljenosti v smislu šolsko reformnih stremljenj dovolj. Vzgojni proces je stalno ustvarjalno delo, ki sloni na nenehnem iskanju novih poti, metod in oblik dela, ki pa bo dosegljiv le v poglabljanju in študiju prave marksistične znanosti in iskanju skupnega družbenega imenovalca za izvajanje Splošnega za- kona o šolstvu. Učno vzgojni osebje na naših šolskih zavodih sprejema to odgovornost z zavestjo, da je največji sovražnik napredka neznanje in, da mora sodobnemu učencu dati čimveč znanja in ga pripraviti za življenje. Za uvod v novo šolsko leto je nedvomno pomembna široka javna obravnava o predlogu zakona o osnovni šoli, ki bo še to jesen na dnevnem redu plenarne seje Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS. Tako kot obravnavanje Splošnega zakona o šolstvu, tako tudi to obravnavanje dokazuje široko zainteresiranost družbe za reformirano šolo. Brez sodelovanja in povezanosti šole t družbo ne bo mogoče kompleksno in učinkovito izvajati učno vzgojnih nalog in ciljev. Izobraževati takšne kadre, kakršne potrebuje naša socialistična skupnost, sama šola ne bo sposobna, niti ne bo zmogla brez sodelovanja z družbenimi činitelji. Šolski odbori, ki ravno sedaj stojijo pred volitvami, bodo morali združiti okoli šole vse družbene sile k sodelovanju za izpopolnjevanje šolsko reformnih stremljenj in se čvrsteje spoprijeti z nepravilnim nazira-njem, da je v naši družbi šola edini vzgojni in izobraževalni činitelj. V novo šolsko leto vstopa šolstvo v okraju pripravljeno v pričakovanju, da šolski zvonec oznani začetek šolskega leta, ki mora pomeniti še nadaljnjo kvalitetno in kvantitetno rast šolstva. Počitniški smeh in mladostna sproščenost ne bosta zamrla, ker nova šola drugače sprejema mladi rod v šolske zgradbe kot je sprejemala stara, podedovana šola. J. V. Pred koncem letne sezone Šibke hotelske zmogljivosti zavora našega turizma Nepopolni podatki o turističnem prometu v prvih sedmih mesecih, ki jih je zbral Republiški zavod za statistiko, so zelo spodbudni. Število vseh nočitev na območju LRS se je v prvih sedmih mesecih letos, v primerjavi z istim obdobjem lani, povečalo za 7 %. S tem pa je bila dosežena domala skrajna meja, ki jo dopuščajo naše hotelske zmogljivosti in kapaciteta zasebnih turističnih sob. In kakšni so rezultati letošnje turistične sezone na Gorenjskem? Posredovali bomo nekatere podatke in ugotovitve, ki jih je zabeležila Gorenjska turistična zveza. O končnih rezultatih ne bi kazalo govoriti, kajti letna turistična sezona še ni zaključena. Ce odmislimo Bled, kjer bo letošnja turistična sezona zaradi svetovnega šahovskega prvenstva izjemoma podaljšana do 30. septembra, bo letna sezona v ostalih krajih zaključena 15. septembra. Vsekakor pa je rezultat prvih osmih mesecev zelo spodbuden. Brez zadrege lahko trdimo, da je turizem na Gorenjskem v primerjavi z lanskimi zapažanji, doživel razveseljiv porast. To velja tudi za gornje-savsko dolino, ki je lani kot tu- ristični faktor povsem razočarala. Da je prišlo do tolikšnega izboljšanja zlasti v Kranjski gori — turističnem središču gornjesav-ske doline, gre zasluga predvsem novo izvoljenemu upravnemu odboru tamošnjega turističnega društva. S pomočjo Gorenjske turistične zveze ter okrajnih i« občinskih činiteljev, ki so hotenjem in prizadevanjem kranjskogorskega turističnega društva z razumevanjem priskočili na pomoč, je bil velik del načrtov uresničen. Seveda pa spričo (Nadaljevanje na 3. strani Pričakujejo M 1010 V sredo, 2. septembra je bila v prostorih Okrajnega ljudskega odbora Kranj seja pripravljalnega odbora za proslavo v Završnici, ki bo 26. in 27. septembra. Na seji so pregledali delo posameznih komisij. Propagandna komisija bo poskrbela, da bodo v zvezi s proslavo izdelali prospekt in pa spomenik, ki ga bodo odkrili prvemu sekretarju CK SKOJ Dragoljubu Milovano-viču. Za propagando bo poskrbljeno tudi s tem, da bodo iz letala metali letake po vsej Sloveniji. Komisija za ureditev prostora bo uredila prostor za zborno mesto, kjer bo v nedeljo, 27. septembra osrednja proslava. Pričakujejo okrog 10.000 udeležencev. Uredili bodo prostor za tabor, kjer predvidevajo, da bo taborilo nad 1000 planincev tabornikov iz Jugoslavije. Prostor bo razsvetljen in ozvočen, urejene bodo sanitarije, brezhibno bo delovala zdravstvena služba. Podjetja z živili bodo preskrbela vso hrano in pijače. Napravili bodo tudi oder, kjer se bodo zvrstile kulturne prireditve. Za program bo skrbela propagandna komisija. Pri otvoritvi tabora bosta sodelovali godba na pihala in tamburaški orkester z Jesenic. V nedeljo popoldne bo koncert zabavnega orkestra RTV Ljubljana s sodelovanjem solistov. Jutri, v soboto, 5. septembra bo v Ljubljani v zvezi s proslavo v Završnici na CK LMS tiskovna konferenca. M. Z. 180 6756^4 KRANJ, 4. SEPTEMBRA 1959 Delavska univerza v Železaikih iz naših krajev v Železnikih je nujno potreben •rgan, ki bi načrtno vodil delo pri izobraževanju odraslih. Tako so »gotavljali na začetku seje občinskega odbora SZDL v Železnikih, OTVORITEV NOVE SOLE NA JESENICAH GRADNJA Ljubljana. V »abavnri reviji bodo KANALIZACIJE nastopile znane pevke popevk Beti Lansko jesen so v najlepšem Komunalno podjetje v Škofji Jurkovič, Marjana Deržaj, Majda delu Jesenic na »Romavhovem Loki že nekaj časa gradi obsež- Sepe z orkestrom Mojmira Šepeta travniku« pričeli graditi novo no kanalizacijo v Starem dvoru in kvinteta primorskih študentov, ki je bila v sredo, 2. septembra v šolsko poslopje. Načrte je izde- Pr^ škofji Loki. Na tem mestu Sodeloval bo tudi humorist Frane Železnikih. Po daljšem razpravlja- lalo slovensko projektivno pod- so Pred 10 leti zrasli P™ sta~ Milčinski, z baletnimi točkami pa ■ju o šolstvu in pošolskem izo- jetje Slovenija-projekt, po pro- novanjski objekti: dvaintrideset član baletnega ansambla ljubljan- braževanju ter o ideološkem delu jektu ing. arh. Otona Gasparija, stanovanjski družinski blok Go- ske Opere Jaka Hafner. -Jb ▼ Železnikih, so sklenili postaviti V nedeljo, 6. septembra bo renjske predilnice, kmalu za-- t Železnikih poseben organ, ki bo nova šola na Jesenicah izročena *em 30 z£radili še več samskih vodil to dejavnost. Občinskemu namenu. Z dograditvijo novega stanovanjskih stavb. Sedaj je na ljudskemu odboru bodo predloži- šolskega poslopja bodo olajšane tem mestu našlo stanovanja 120 Jb kandidatno listo za vodstvo de- težave, ki so mučile Jeseničane družin, predvsem iz Gorenjske lavske univeTze, ki naj bi jo usta- zaradi pomanjkanja učnih pro- predilnice, Gradisa in podjetja novili čimpreje. štorov že vsa leta po osvobo- Jelovica. V decembru bo tu pri- Delavska univerza naj bi vodi- ditvi. Mogočno in Jesenicam čel deloval* tudi otroški vrtec la svojo dejavnost zlasti v dveh primerno šolsko poslopje bo mo- Gorenjske predilnice. Zaradi hi- IZMENJAVA BRIGAD NA AVTOMOBILSKI CESTI Nad 900 srednješolcev in 80 študentov, ki so nekako pred mesecem odpotovali v Srbijo in Makedonijo, da bi sodelovali pri izgradnji avtomobilske ceste V. IZOBRAŽEVANJE Prihodnji teden se bo .sestal.i ideološka komisija pri občinskem komiteju ZK Kranj in bo razpravljala predvsem o izobraževanju članov osnovnih organizacij za prihodnje obdobje. Studij VII. kongresa ZKJ v preteklem 'letu je dal dobre rezultate, čeprav nekatere organizacije še niso predelale vseh tem. Za novo obdobje pa sta ostali še dve predvideni temi VII. kongresa. Razen tega imajo v načrtu študij IV. kongresa ZKS. Na komiteju smo zvedeli, da bo pričetek študija predvidoma sredi septembra in da bodo oblike studiranja ostale takšne kot v preteklem obdobju. Pokazalo se je namreč, da je studiranje po grupah s predavatelji najuspešnejše, čeprav so večkrat s predavatelji precejšnje težave. Bratstva in enotnosti, se je te derno opremljeno. Pod streho bo tre8a naraščanja prebivalstva v dni vrnila domov v Slovenijo sprejelo nad 1500 učencev osem- tem naselju in gradnje novih ___,_,_„_ ------ letne šole »Tone Cufar« in osem- blokov, je bila misel o izgrad- letne šole »Prežihov Voranc«. V nii kanalizacije več ko nujna, novi trinadstropni stavbi bo 22 Gradnja bo terjala precej napo- razredov, več kabinetov, risal- ra in finančnih sredstev. Kopa- nici, fizikalni in kemijski pre- « morajo po več metrov globo- davalnici, kuhinja z obednico ter ke Jarke, v katere polagajo be- prostori za ročno delo. Obe tonske cevi, da se bo odpadna osemletki bosta imeli v stavbi voda lahko odtekala preko suš- tudi upravne prostore. Pozneje kih PolJ v poldrag kilometer bodo dogradili še telovadnico ter oddaljeno Soro. Ce jim bo vre- uredili šolsko dvorišče in šport- me naklonjeno, bodo dela še letos končana. na igrišča. Dvorišče bo v pomladnih in jesenskih dneh nadomeščala terasa na strehi. Priprave za otvoritev šole so v polnem teku, saj bo otvoritev velikega pomena za industrijske Jesenice. TRETJA DEKADA ZAKLJUČENA V ponedeljek je bila v naselju »Franc Vodopivec« na Suhi zaključena tretja avgustova delovna dekada. Kljub slabemu vre- -an Po zadnjem odloku glavnega štaba MDB je proglašenih » dneh od 20. do 30. avgusta z« udarne 313 brigad. Za uspešne priprave in izvedbo zaključnih prireditev II. festivala graditeljev avtomobilske ceste je Glavni štab s posebnim odlokom izkazal posebno priznanje vsem udeležencem festivala in posebej pohvalil 40 brigad. V torek in sredo je prišlo na avtomobilsko cesto 80 brigad vaške Nov gasliski dom v Hlebcah PRIREDITVE ZVEZE SLEPIH V OKVIRU 40-LETNICE KPJ Na Okroglem pri Kranju, kjer je okrevališče Zveze slepih, so v ponedeljek, 31. avgusta v počastitev 40-letnice KPJ pod pokroviteljstvom Okrajnega odbora Zveze slepih v Kranju in s pomočjo Uprave okrevališča na Okroglem izvedli zanimiv program. Pred spomenikom padlih talcev so obudili i Hlebcah pri Lescah bodo praznovati Prijazna vasica Hlebce ob vznož- letnice ZKJ otvorilo pod pokrovi-in delavske mladine, ki bodo ju mogočnih Karavank dobiva bolj teljstvom presednika ObLO Rado** nadaljevale dela do 29. novem- in bolj svečano lice. 6. septembra Ijica nov gasilski dom. bra, ko bo zgrajenih novih 110 ob 14. uri bo Prostovoljno gasilsko kilometrov avtomobilske ceste. dTuitvo Hlebce v počastitev 40- menu v avgustu sta obe brigadi sP°mine iz narodnoosvobodilne dosegli lepe uspehe. Posebej se borbe, nato pa so odšli v znano je izkazala III. kranjske MDB Jamo na Okroglem, kamor se je JUGOSLOVANSKA VINA odlično Društvo je bilo ustanovljeno T letu 1920 pri dokaj težkih pogoji"-Vendar je s pomočjo simpatije Pre* bivalsvta napredovalo. Nabavilo s' je orodje in opremo ter zgradi'0 le zasilno orodjarno, ki pa ni ustrezala potrebam gasilstva. 2e I*** 1940 si je društvo kupilo v vasi primerno zemljišče za gradnjo ter t6i nameravalo zgraditi primere" gasilski dom. Vendar je vse te n«' smereh; šola za odrasle in izobraževanje odraslih. Sola za odraslo je predvidena v okviru tamkajšnje •semletke, ki bi z večernimi šolami nudila možnost posameznikom, da naknadno pridobijo osnovnošolsko znanje (sedanje osemletke). Izobraževanje odraslih bo usmerjeno na razne tečaje za administracijo in druge predmete, ki naj tki pomagali delavcem in uslužbencem pri izpopolnjevanju strokovnosti. 1. c. V petek, 28. avgusta so v sejma v šestih dneh ocenila 600 črte preprečila vojna. Mnogi č'aD Ljubljani odprli V. jubilejni vzorcev vin. Po podatkih je bilo so odšli v NOV; minila so le'a' »Ivo Slavec-Jokl« Stab MDB pri leta 1942 zatekla pred Nemci sku- mednarodni vinski sejem. Na predlaganih 22 % vin za zlato dokler ni napočila svoboda, občinskem komiteju LMS v Kra- P*na partizanov. Sani Altarac iz sejmu sodeluje 81 domačih in kolajno, 61 % za srebrno in 16.8 Požrtvovalno društvo si je V° nju je na osnovi doseženih uspe- Sarajeva je vsem obranim govoril 68 tujih vinskih proizvajalcev. V odstotkov za bronasto, medtem osvoboditvi zadalo naloqo da hov proglasil za tretjič udarno ° zadnjih dneh narodnega heroja komercialnem delu sejma pa so- ko so zelo redka vrlunska vina sodoben oasilski dom, II. kranjsko MDB »Stane 2a- Samet Albaharija. Za tem je sledil deluje 51 domačih in dve tuji dosegla pogoje za naslov »Sam- * današnjemu razvoju * gar« ki je dosegla 124 % delov- razgovor in zabavni program. - podjetji. Največ je zanimanja za pion 59«. nega učinka. Drugič je bila pro- Navzoče, ki se vsako leto zberejo domača vina, ki so dobila naziv Skupno je bilo razdeljenih 146 »Šampion 59« in pa vina, ki so zlatih, 349 srebrnih in 29 brona- bila nagrajena z zlato kolajno. stih kolajn. Od tujih držav se je Pokazalo se je, da se je tudi najbolj uveljavila Romunija, ki in mitralJeze s krampi m '"P3^. letošnji mednarodni vinski se- je dobila 15 zlatih in 15 srebrnih ter krGPko prijele za delo. * jem uveljavil doma in deželah, kolajn, Nemčija s 7 zlatimi in 30 g>Me P° ****** Von* , povedovali. da ga čakajo najtežje J riv7L na v Wa«hl«^ ~ ^ kot ta' da *\l naloge v Bonnu in v Parizu. Ade- LT, „ . J. T ^ashin^onu- kompromisnimi sklepi ublažili naj naner ,e zidal vso svojo politdko ™ ^SJSJS t^TL« 1 ^ MstV° teh na hladni vojni in napetosU med S?a^ m L ! 2 , S "J pa °dložiU za Pozne'5i ča*' T- vzhodom in zahodom. Zato ni bil * "T*™ * ' '.F Pa S° SkUŠali prekrlU Z """"K naklonjen popuščanju ki oa svet ' ** °®ta °ba Vehka P°" videzom enotnosti zahodnega »«' Sovjetski znanstvenik na pod- pričakuje od sestanka med Elsen- SSl* brltanske prl" bora. Za zdaj gre Eisenhoweru *J ročju raziskavanja vesolja profe- howerom in Hruščevlm. Bal se je sotn<>su- to, da pridobi ves atlantski tabo sor Leonid Sedov je na nedavni ti- tudi, da ne bi računa za ameriško- Pariz *e bU za Eisenhowera prav za svojo novo smer popuščanj skovni konferenci v Londonu iz- sovjetsko zbližanje morala plačati 9otovo n*Jtrši oreh. Vsemu svetu napetosti z nasprotnim taboroj^ javil, da ni osnovnih težav v re- Zahodna Nemčija. Trudil se je, da so ofitna "»»oglasja med ZDA ln To pa bo omogočilo, da bosta oo■ sevanju problema poleta s člove- bi Eisenhowera prepričali, da' Je Franci)° Olede mnogih vprašanj, ki strani načeli mnoga nerešena vPri' ško posadko okoli Meseca. Profe- razorožitev najbolj važna stvar in *lh irancoska vlada ceni kot naj- sanja, kar bo pomenilo velik Pr' sor Sedov prisostvuje' X. kongre- bi zato bilo umestno pustiti nem- vaineJsa- Gre za *ri stvari: alžlr- spevek k utrditvi svetovnega m su mednarodne astronomske fede- ški problem ob strani. skl Problem. Jedrska oborožitev racije. Francije in njena vloga v Atlant- ^ . Vsebina pogovorov in sklepov ski zvezi. Alžirska zadeva Je med • V. zv.ezi z nedavr>iiri vdorom ki- tako v Bonnu kot v Londonu in vsemi najbolj pereča že zaradi tajskih cet na (indijska tla je pred- Parizu so ostala seveda v tajno- hudih obtožb, ki čakajo Francijo sodnik indijske vlade Nehru de- dk sti. Kaže pa, da je Eisenhower le v Združenih narodih. Francija pa ga imeli že lep janke. Iz Sečurja in Srednje vasi jal, da pomeni ta vdor na indij- nekoliko premaknil toga stališča spravlja z zahtevo po podpori v kup. Dne 11. aprila 1941. leta so je sodelovalo v NOB 114 članov, sko severnovzhodno obmejno ob- kanclerja Adenauera glede zbliža- alžirski akciji ZDA v hud precep: Skojevci streljali na sovražnikovo Od tega jih je padlo 22. Od pre- močje jasen primer agresije. Do- nja z Vzhodom. To Je moč skle- Aid s podporo francoski politiki izvidniško letalo, ko je krožilo nad živelih jih šest nosi spomenice od dal je, da si bo Indija prizadevala pati iz Adenauerjevih Izjav ob ob- pridobiti njeno naklonjenost, s krajem. Posadka letala je odgovo- leta 1941. da se sporne zadeve reš-ijo s po- letnici napada na Poljsko in Iz tem pa tvegati izgubo naklonjeno-rila s strojnicami, nato pa je od- O prehojeni zgodovinski poti gajanji. Nehru je nato povedal, njegovega odgovora na pismo Hru- sti vseh afriških zlasti pa arab-letela preko meje. Dne 16. julija tamkajšnjih revolucionarjev bodo da namerava vlada poslati LR Ki- ščova. Stari kancler Je izrazil že- skih ln drugih dežel, ki stoje po-so imeli v šenčurskih gozdovih šir- lahko slišali tisti, ki bodo prišli tajski še nekaj opominov, ker je ljo ki prepričanje v možnost iz- polnoma na strani Alžirije, in naši sestanek, na katerem so se po- na to pomembno prireditev. verjetno to boljšti način kot pa se boljšanja nemško-poljskih odno- robe. Podobno je a francosko govorili o oboroženem uporu pro- -as odločiti za vojr.o. šajev. Tudi Hrid&t sam je po- zahtevo, n«..' jI ZDA dovolijo sode- Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Direktor S. Beznlk — Odgovorni urednik Vojko Novak — Tel. uredništva 475 — Uprava 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-135 — I*' haja ob ponedeljkih ln petkih — Letna naročnina 600 dinarjev, mesečna 50 din KRANJ, 4. SEPTEMBRA 1959 ^ovostj na Beograjskem sejmu Iskra in Železarna -uspešna razstavljavca ^°'eg znanih domačih in ino-^toskih razstavljavcev na III. mednarodnem sejmu tehnike v Beogra-,u sodelujeta tudi gorenjski podaji Iskra in jeseniška Železarna. *ranjska tovarna Iskra se je le-5 Predstavila na sejmu največ s >roizvodi avtoelektrike. Tako raz-'tavUa zaganjalnike za 2.5 in 4 *°fljske teitn Kaj je pokazala anketa o trgovini? v čimveč samopostrežnih trgovin 2.5 moči, rrostebrske nape-^jsine regulatorje 200 in 300 W za if*6 kamione in še vrsto drugih jelkov s področja avtoelektri-e za našo avtomobilsko industri-°- Razen avtoelektričnih proizvo-0v je Iskra raizstavila na sejmu 1 najnovejši termoregulator, 4'je selenske usmernike in ki-^°Projektorje za cinemaseope s 4 nalnim magnetnim stereofonskim v°noin- Tovarna Iskra bo prodala Pogodbah, ki jih je sklenila na ejmu, telefonske centrale, elek-cne števce in druge instrumen-* "lerilne tehnike v vrednosti 800 ' 'Jonov dinarjev. Povpraševanje Iskrinih proizvodih je na sej-^u tako veliko, da bi morala to-rna dvigniti svojo proizvodnjo a^ 2a 50 odstotkov. Kavno tako razstavlja na sejmu 1 Jeseniška železarna. V samo-Jnem paviljon/u razstavljajo t a- ,e 'n potrošniški material. . 1 železarna je sklenila že pre-eJ Prodajnih pogodb. a beograjskem sejmu sklepa-lz dneva v dan vse večje šte-^ 0 kupčij, največje kupčije v no-^nJem prometu je napravila do jev ^Industrija traktorjev in stro-■»e/ 12 Zemuna, ki je sklenila z _ /Podjetji in organizacijami po-e o prodaji svojih proizvo-»tr •.*:ot so traktorji, priključni a^ Jj in druga orodja v vredno-"°krog 20 milijard dinarjev. Na letošnjem Gorenjskem sejmu je Trgovinska zbornica okraja Kranj improvizirala samopostrežno trgovino v obratovanju. Namen tega je bil, da bi glede na večletne diskusije o umestnosti ali neumestnosti graditve samopostrežnih trgovin na Gorenjskem ugotovili, ali naši potrošniki sprejemajo to najmodernejšo in najracionalnejšo tehniko prodaje v detajlistični trgovini povanja jim bolj ustreza, da jih postreže prodajalec ali da si blago izbirajo in vzamejo same, jih je izjavilo: 95,5 odstotkov, da blago raje izbirajo in si vzamejo same; 3,5 odstotkov — da so raje postrežene od prodajalcev; 1 odstotek se jih ni moglo odločiti, kaj bi bolj ustrezalo. Drugo vprašanje je zahtevalo odgovor, če gospodinje menijo, da bi s samopostrežnim siste- }o JlJGOSLOVANSKE ŽELEZARNE IZVAŽAJO 30 VRST SVOJIH IZDELKOV jugoslovanska železarska pod-lič 'zvozijo vsako leto večje ko-r ne proizvodov črne metalurgi-bpt ^°''zdelke, železniške tračnice, p °nsko železo in težke profile, j e*'o leto so jugoslovanske že-prQarne izvozile okrog 30 svojih 'zvodov, med drugim betonske-železa 36.000 ton in brezšivnih 23-0OO ton. ioVl 23.000 t. Izvažali so v Albani-rj^.^o'aarijo, Vzhodno Nemčijo, Kjjj'l0'. Italijo, Poljsko, Zapadno Shr Vl-lik° Britanijo, Burmo, 2?J°i Kitajsko, ZAR, ZDA, Bra-J°> Čile in Venezuelo. PROIZVODE STROJNE INDUSTRIJE SAMO V 38 TUJIH DEŽEL '*VA2; in: Jadran Hercegnovi 5.24,2 (n°* mladinski državni rekord). Končni vrstni red klubov: Triglav ll3, Jadran Hercegnovi 91, Jadra* Split 84,5, Jug Dubrovnik 66, Ml*' dost Zagreb 61,5, Mornar Split 6'' Primorac Reka 12, Spartak Suborca 1 Oltd. NA JESENICAH 373 KANDIDATOV POLAGALO VOZNIŠKE IZPITE Avto-moto društvo na Jesenic** je usposobilo lepo število šofe-r-jev amaterjev. 255 kandidatov J* po zaključnem 5-tedenskem tečaj* pristopilo k polaganju izpita. O* teh jih je padel le majhen odstotek. Od kandidatov-samoukov, je tistih, ki so opravljali izpit br<* tečaja, jih je padlo doslej 54 odstotkov, kar potrjuje uspešnost Je' seniškega vozniškega tečaja. Up0" števajoč dosežene uspehe in P0' trebe šoferskega tečaja na Jesen1' cah, ki ga obiskujejo razen kandidatov z Jesenic tudi kandidat'' oziroma tečajniki iz okoliških kra- jev, kakor tudi dejstvo, da opr3^ ljajo za vse območje bivšega J"* dovljiškega okraja izpite na J senicah, bi kazalo ustanoviti re no šofersko šolo na Jesenicah, bi delovala v okviru avto-m° društva. skega razvoja pri nas in v svetu; 20.00 »Zabavne melodije — Opatija 1959«; 22.15 Igra kvintet Jožeta Kampiča. GIBANJE PREBIVALSTVA. NA JESENICAH Poročili so se: Ramadan Budi-movič, tov. delavec in Halima Lo-vič, gospodinja; Silvester Volon-tar, strugar in Vilma-Frančiška Mecilošek, uslužbenka; Stanislav Kokalj, strugar in Marija Markič, pletilja; Alojzij Jane, delavec in Kristina Sedlar, kuharica; Martin-Lovrenc Šuler, študent prava in Danica Ferbežar, uslužbenka; Vladimir Petrič, analitik in Marija Eržen, analitik; Ivan Zupan, stroj, ključavničar in Ivana Markež, učiteljica. Umrli so: Maksimilijan Medja, delovodja; Marija Beguš roj. Daks-kobler, gospodinja; Ana VVundler roj. Dolinar, oskrbovanka. prepričala o varnosti prehoda; prečkala cesto. Motorist je P11 padcu utrpel le lažje poškodbe. PRITEKLA JE Z DVORIŠČA iN".' Istega dne ob 18.45 uri se je V* 1 j al z motorjem po cesti Kranja Podreča J. F. iz Sp. Pirnič. Ko i* peljal skozi Podrečo, je z nckeg3 dvorišča pritekla 5-letna B. P- '* zašla pod prednje kolo. Kljub lf mu, da je motorist zaviral nesrec^ ni mogel preprečiti. Otrok je utrpel hude poškodbe in je bil pr** peljan v bolnišnico. UTOPIL SE JE . V nedeljo, 30. avgusta je 66-1^' ni gozdni delavec v pokoju J ' iz Zg. Tenetiš odšel s svojim P_s°^ na lov. Ker se pozno pod noc vrnil domov, so domači poVpra 113' trai sevali za njim. Naposled so ga slednjega dne, 31. avgusta zju našli utopljenega v potoku Tene tišca. Domnevajo, da je P° 11 g ključju zašel v potok, kjer Pa * je zmanjkalo moči, da M se izv kel. NESREČE požar v tiskanini PREČKAL JE CESTO V nedeljo, 30. avgusta ob 19.45 uri je prišlo na cesti III. reda med Radovljico in Lescami do prometne nesreče. Motorist L. D. iz Dobrave, ki je peljal iz Lesc proti Radovljici, je podrl R. P. iz Lesc in ji prizadejal hujše telesne poškodbe. Do nesreče je prišlo zato, ker je ponesrečenka nenadno, ne da bi sc ne*** pred 10. uro zvečer, je v odde*** čistilnica tovarne Tiskanina v Kf8' nju izbruhnil požar. Plameni 5 uničili 142 vrečk, kjer se zbj^ prah iz čistilnih strojev. Vzrc* požara sicer niso mogli ugot°vl '' domnevajo pa, da je med bomb3' ni prah zašel drobec kovine, ki ^ ukresal iskro. Le-ta je vnela bo*^ bazni prah. Zračni tok je P13"1**' ne potegnil v vrečke, ki so se vn le. Škoda znaša 180.000 dinarje ' Kranj, 4. septembra 1959 J »GLAS GORENJSKE« 5 Na pragu novega šolskega leta Naša šola na novih poteh TUmi, ki i'A gledamo Jutri se bo začelo novo šolsko leto — ieto težav in upov, pri-^ovanj, razočaranj in odličnih "PPehov. Tisoči mladine bodo napolnili u'čflnice. Nekatere bodo stare in slabo opremljene, druge nove z Moderno opremo. ^aJsi bo materialna pripravi je-j*°st šol na pouk takšna ali takšna, H se bodo morale vrste vpra-^Ji ki jih je postavil družbeni razv °j v naš čas. ** nekaj let razpravljamo o na-. 9an osnovne šole glede na na-?el* 'šolske reforme. Nekaj teh na- . Je učiteljstvo v zadnjih dveh *tih uveljavljalo v šolski praksi, ^ogih vprašanj ipa sploh še ni gi dom in delavnica, kjer bi mogel razviti svoja nagnenja in interese. Takšna šola pa ni odvisna samo od učiteljevih prizadevanj. Danes je šola že v takšni meri družbena ustanova, da je notranje življenje šole pogojeno v dobri meri od dela organov družbenega upravljanja Ln množičnih organizacij na njenem terenu. Šolski odbori že načenjajo takšna vprašanja, ki so si jih nekoč v celoti prilaščali učitelji. Tu mislimo zlasti na vzgojna vprašanja, na problem ocenjevanja, pomoči učencem, ki se težje uče, na socialno zaščito otrok itd. Šolski odbori vse bo'lj prihajajo od materialnih reševanj iz gibanja stroja, opazovanja visokega žerjava na gradbišču, električnih poskusov v delavnici, bo vselej zanimiva in jasna slehernemu. Aktivnost se javlja v delu, ne v gluhem poslušanju. Današnja dinamika življenja vse bolj osvobaja otroka iz nekdanje podrejenosti, danes hoče biti otrok živ, ustvarjalen sodelavec. Tretji uspeh šole zavisi v njeni socialistični orientaciji, v njenem marksističnem duhu. Marksizem je osvobodil človeštvo suženjskega kapitalističnega jarma. Marksizem je iluč sedanjosti in prihodnosti. Otrok to jasno čuti, življenje mu kaže darove borbe jugoslovanskih narodov pod vodstvom Komunistič- Novo šolsko poslopje v Stražišču pri Kranju bo otvorjeno v nedeljo, 6. septembra ob 9. uri l^i&lo na dnevni red učiteljskih ^nferenc in prizadevanj. ^6i želimo, da bi bila šola °troku prijetna, da bi mu bila dru- Kulturne IVERI % Režiserka Soja Jovanovič, ki jo ^namo iz režije filma wPop Oira n Pop Spira«, pripravlja svoj no-vi film »Kočija sanj«. V njem bo-^° nastopili nekateri znani igralci, ^edvsem pa Vlastimir Stojiljoko-vit- Slobodan Perovič, Ljubinka Bc*ič, Olivera Markovič, Miodrag P°Pović in drugi. % Na ediniburškem festivalu Uro*tntiških in kratkih filmov so pred nekaj dnevi prikazali tudi jugoslovanski film Veljka Bulaji-ča »Vik brez voznega reda«. Občinstvo je nagradilo film z o6.it-*N* navdušenjem. % Jubilejni XX. filmski festival v Benetkah se približuje koncu. 'K'Ufub velikim pričakovanjem in "nnog0 obetajočim napovedim ni noibeno filmsko delo presenetilo niti delu Ijo m B navdušilo. V informativnem festivala so preteklo nede-Prikazali tudi jugoslovanski 111 »Vlak brez voznega reda«, ^eški list »II Gazzetino« poudar-la Predvsem njegovo iskreno etič-110 in socialno noto. Naše »Filmske ^vosbi«, ki so nastopile v kon-'^renci filmskih žurnalov, so pre-Jele specialno priznanje žirije. % Po krajši bolezni in težki ope-^ji je 25. avgusta umrl režiser ^elJa iStojanovič — avtor dokumentarnega fima »Mrtvo mesto«, ^' je osvojil več mednarodnih na-f1*0 in kratkih kratkometražnih eksPerimentalnih filmov. Zlasti pa Se bodo bralci spominjali njego-Vlri celovečerniih umetniških filmov ?**io8 car«, »Zli denar«, »Štiri ^metre na uro«. Ob koncu njegov Ma k vprašanjem vzgoje in izobrazbe. Nekateri odbori se sila zavzemajo za pravilno ureditev tehničnega pouka, za oživljanje kmetijskih šolskih zadrug in podobno. Delo šolskih odborov, ki je bilo ponekod v začetku zelo formalnega značaja, vse bolj pridobiva na svoji vsebini. Ko se bodo jutri odprla šolska vrata in bo napolnil učilnice veseli živžav, se vsi zavedamo, da bo letošnje leto toliko bolj uspešno, kolikor bolj se bodo uveljavili organi družbenega upravljanja v naših šolah. Vse doslej je bila šola mrzla in tuja mnogim našim učencem. Se dane,s je ponekod tako. Vsi pa poznamo Cankarjevo hrepenenje po enajsti šoli, po šoli fantazije, ki so jo pričarale jesenske mlake, tolmuni z bleščim i ribicami, pisanimi kamenčki in kačjimi pastirji. Cankar je lepo izrazil misel: Šola se mora zasidrati na konkretnih razmerah kraja. Ni dovolj samo visoka, nedosegljiva učenost, zapisana v formulah, pravilih in sistemih. Več povedo otroku o življenju ribe, temni tolmuni z bliskovitimi jatami ribic, opazovanje živali v njeni življenjski sredini, priroda v vseh svojih spremembah, stroj v pogonu, kot pa žalostno napisovanje in drdranje nikdar doživetih tekstov. Učitelji tožijo o pasivnosti otrok, o lenobi in nezainteresiranosti do pouka. Res je tako, kadar je pouk iztrgan iz življenja. Tudi v formulah in sistemih je resnica, toda tako posplošena, da je dvanajsteltniku nedosegljiva. Šola bo toliko bolj uspešna, kolikor bolj bo povezovala učni program • problemi kraja. Fizika, ki bo izhajala iz knjige, bo otroku sovražna, fizika pa, ki bo izhajala ne partije. Marsikje pa šola o tem ne pove jasne besede, ostaja nevtralna in hladna do vprašanj svetovnonazorske narave. Grobi misticizem je morda pregnala ali vsaj potlačila. Ne vnaša pa v pouk dialektične razlage pojavov, ki jih otrok opaža v prirodi in družbi. Dogmatični odgovori so dostikrat edino pojasnilo na vprašanja otrok o enem ali drugem pojavu. Otroka imajo ponekod še vedno za nevednega otroka, ki ni sposoben .storiti nečesa samostjnega Vsa igra otrok pa kaže na njihovo ustvarjalnost, na željo po uve-'ljavljenju v svojem krogu v pričakovanju priznanja odraslih. tPrijavljenost otroka za akcijo je torej velika. Mi pa še vedno delamo z avtoriteto učitelja: pozivamo k učenju z zastraševanjem o slabi oceni, delamo disciplino z ukori in drugimi disciplinskimi ukrepi, pomagamo učencem s pravilniki itd. Mislimo, da moramo vse ukleniti v krog predpisov in groženj, sicer se bo podrla šola. Praksa pa je pokazala nasprotno. Kjerkoli so postavili učence pred izvršitev odgovornih nalog in jim prepustili samostojno odločanje, so se stvari bistveno izboljšale. Četrta naloga osnovnih šol v prihodnjem šolskem letu je razvijanje družbenih oblik samoupravljanja učencev. Otroku samoupravljanje ni tuje, srečava ga v življenju, o njem mu pripoveduje oče delavec. Predlog zakona o osnovnih šolah govori tudi o skupnostih učencev v višjih razredih. Celotna družba je s tem zakonom priznala učencem pravico do samoupravljanja, V samoupravi je ključ do sproščenega, zavzetega deia učencev in njihovega pozitivnega odnosa do šole — kjer ni samouprave, je podrejenost, je režim, ki tlači. Demokratični socialistični družbi mora biti takšen režim nepedagoški, tuj. Z novim letom se bo torej pričelo presnavljati notranje življenje šol. Šola naj bi bila humana ustanova, ki bi živela življenje socialistične družbe v najboljšem smislu. Cilj je lep, dosežen pa bo ob vsestranski podpori vseh, ki jim je pri srcu otrok. b GODZILLA — MORSKA POŠAST Ob bežnem vrednotenju japonskega filma Godzilla — morska pošast bržčas ne bomo našli ustreznega odgovora na vprašanje: kaj so hoteli ustvarjalci izpovedati s to filmsko realizacijo? Prav gotovo pa bomo film uvrstili v zvrst utopističnih in fantazijskih proizvodov, ki jih Iz leta v leto poraja ameriška filmska industrija. Takšna primerjava pa nas utegne privesti zgolj do priznanja, da so tovrstni ameriški filmi po tehnični plati izdelani mnogo spret-neje, da so fantazijsko bolj razgibani, da je filmski trik popolnejši itd. Hkrati pa bomo priznali, da tudi tovrstnim ameriškim filmom niso ostvarjalci vdihnili posebnih umetniških vrednot. Podrobno pronicanje v film o Godzilli pa mas utegne privesti do drugačnih zaključkov. Film konec koncev le ni po- polnoma brezidejen produkt, ki je namenjen zgolj natezanju živcev. — O čem pripoveduje zgodba? Japonska je dežela, ki je konec pretekle vojne doživela vse strahote atomskega razdejanja. In če pomislimo, da jo poskusne eksplozije vodikovih ta atomskih bomb ogrožajo tudi dandanašnji, tedaj ni nič čudnega, če so ostvarjalci prav v tem našli izhodišče za film o Godzilli. Kdo je Godzilla? To je morska pošast, ki jo eksplozija atomske bombe zbudi, da se dvigne iz morskih globin na površje ln razjarjena povzroči splošno razdejanje. — Konec koncev le fantazijska tvorba, ki pa nudi s svojim sprožilnim momentom — atomsko bombo — dovolj snovi za globlje razmišljanje. Mar nI to, v fantastično formo zavit opomin pred posledicami atomskih eksplozij? Prav zavoljo te utajene ideje film ni brez vrednosti. aa Nepozabno srečanje Koroški Slovenci pozdravili Prešernov pevski zbor in slovensko pesem z viharnim navdušenjem Člani Prešernovega pevskega zbora so se v ponedeljek, nekaj pred polnočjo vrnili v Kranj polni najpestrejših vtisov, nepozabnih spominov ter doživetij, ki jih je posredovalo srečanje s Koroškimi Slovenci onstran meje. Gostovanje zbora na Koroškem, ki je bilo uresničeno na pobudo Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, utegne biti dvakrat pomembno: predvsem zato, ker je našim ljudem onstran meje zbor posredoval slovensko narodno in umetno pesem po vsebinski plati in izvedbi v zelo kvalitetni obliki, in končno — Prešernov pevski zbor je to pot prvikrat obiskal Koroiško. — S poti naših pevcev bomo posredovali nekaj bežnih vtisov. Pod vodstvom dirigenta Petra Li-parja je zbor odpotoval iz Kranja v nedeljo, 30. avgusta zjutraj. Ob tej priložnosti je pevce spremljal tudi predsednik ObLO Kranj Franc Puhar. — Ob prihodu v Železno Kaplo so pevci doživeli prvo prijetno srečanje: tu jih je v imenu Slovenske prosvetne zveze za Koroško pozdravil in izrekel dobrodošlico njen tajnik Blaž Singer. —-Prvo srečanje z brati onstran meje ni razočaralo. Bilo je toplo, vedro in prisrčno. Zaradi skopo odmerjenega časa se je zbor predstavil s prvim koncertom že ob 11.30 v tamošnji kinematografski dvorani. V dvorano se je zgrnila ogromna množica poslušalcev. iPrihajali so od blizu in daleč, mnogi iz 20 in več kilometrov oddaljenih krajev. Navzlic prostornosti dvorana le ni mogla sprejeti vseh poslušalcev. Mnogi so našli prostor v foverju, pa na hodniku, kjerkoli že — da so le mogli prisluhniti lepočutju slovenske pesmi in besede. Poslušalci so sledili koncertu s pritajenim dihom. Sleherna pesem je bila nagrajena z viharnimi aplavzi in vzkliki ne-pritajenega navdušenja, kakršnega Prešernov pevski .zbor še ni doživel. Ko je bil koncertni program izčrpan, je moral zbor dodati še nekaj pesmi. Ob koncu koncerta je pevce pozdravilo dekle v koroški narodni noši in se s šopom nageljev zahvalilo za otbiisk. Cas je priganjal, zato ni bilo priložnosti za počitek in razgovore. Še istega popoldneva je zbor kon-certiral v Svečah, kjer je SPD Kočna slavilo 50-letnico obstoja. V ta namen so priredili centralno prireditev, ki je bila zaključena z nastopom Prešernovega pevskega zbora. Menda ni treba ponavljati, da je bil nastop pevcev iz Kranja glavna mikavnost te osrednje prireditve in da je tudi tu požel zvrhano mero aplavzov in navdušenja. V spomin na to nepozabno srečanje so se zahvalili tudi pevci in poki oni li društvu »Kočna« v spomin lovorjev venec in sliko Kranja. In^nato koncert v Birnlci. Nekaj ganljivega je bilo v srečanju s tamošnjimi prebivalci. Dvorana tudi to pot ni mogla sprejeti vseh poslušalcev. Množica, ki je ostala pred poslopjem, je bila v stiski, saj je grozilo, da bo prikrajšana za srečanje s tolikanj .popularnim Prešernovim pevskim zborom in s slovensko pesmijo. In vendar so našli pot da zadrege. Odprli so vsa vrata pa okna, in tisti, ki so stali pred poslopjem, so lahko prisostvovali koncertu. — Pevcev sicer niso videli, prisluhnili pa so lahko tolikanj priljubljeni slovenski pesmi. Spričo viharnega navdušenja pevci niso mogli odreči želji poslušalcev, ki so z aplavzi prosili novih napevov. Navdušenje se je stopnjevalo in mnogi poslušalci so zajokali. Vendar to niso bile solze iz nepotešenega hrepenenja po narodni pesmi in blagozvočju slovenske besede, ujete v melodijo. — Ob koncu koncerta ie pevce počastil s svojim obiskom in zahvalo predsednik Slovenske prosvetne zveze za Koroško dr. Franc Zwitter, ki je poudaril željo, da to srečanje Prešernovega zbora s Slovenci onstran meje, ne bi bilo zadnje. Tudi v ponedeljek je gostovanje potekalo z nezmanjšano naglico. Program narodnih in umetnih pesmi je zbor posredoval tudi za oddajo Radia Celovec. Vsekakor je bi:l tudi tu deležen lepega, predvsem pa prisrčnega sprejema. Po kosilu v Sekiri ob Vrbskem jezeru je zbor nadaljeval pot v Veldko-vec, kjer je obiskal grob 83 padlih partizanov. Spomin padlih so pevci počastili s pesmima »Partizanove slovo« in »Žrtvam«. Tega dogodka se je udeležil tudi znani borec za pravice slovenskega ljudstva na Koroškem dr. Franc Petek. Ob tej priložnosti je položil predsednik ObLO Kranj Franc Puhar pred spomenik padlih venec Občinskega odbora ZB Kranj. S tem je bilo gostovanje Prešernovega pevskega zbora po Koroški končano. Pevci so se preko Železne Kaple in Jezerskega vrnili na Gorenjsko. Srečanje naših pevcev s Koroškimi Slovenci, viharna navdušenja na koncertih, želja po ponovnem snidenju, bežna srečanja, ki so sklepala trdna prijateljstva in stotero nepozabnih vtisov, prav gotovo ne bodo utonila v pozabo. Pevci Prešernovega pevskega zbora se bodo radi spominjali prelepe Koroške in gostoljubnosti bratov onstran meje. S. 5. r fii p-'EIa zadnjega filma »Gampo nvula« j.e umrl. Z njegovo smrtjo nastala v vrsti jugoslovanskih '^nskih ustvarjalcev občutna vr-Izgubili smo da ro vitega in rnega ustvarjalca, ki se je do-n^> boril za jugoslovanski izraz V na'ši kinematografiji. s slikarske razstave v Kranju Slovenska pokrajina Preteklo soboto je bila v Mestnem muzeju odprta razstava akademskog slikarja Franceta Godca pod naslovom »Slovenska pokra-na«. Razstavo tvori 23 olj. Razstavljalec kranjskemu likovnemu občinstvu ni neznan, saj se je pred tem že nekajkrat predstavil s samostojnimi razstavami. Ob tokratni razstavi pa naj zadostuje le pripomba, da so realistično zasnovane podobe zelo impresivne in da občinstvu ugajajo. V Posebno bogato izbiro novih knjig je pripravila za novo sezono založba — Mladinska knjiga. V novi knjižni zbirki te založbe »Levstikov hram«, kjer bodo izšle letno po štiri obsežne knjige, so za letos napovedana zna>na dela iz tujih literatur, od katerih so tri že izšle, zadnja, znameniti roman o španskem slikarju Goyi — (1746—1826) z nad 700 strani pa bo izšel oktobra. Kot prva knjiga je izšel roman N. K. Černiševskega »Kaj delati«. Ta roman je nastajal v prosluli ječi v Petropavlovski trdnjavi in sodi med najznačilnejša revolucionarna dela ruske literature v drugi polovici prejšnjega stoletja. V tem delu išče pisatelj rešitev družbenih problemov 'm najde pot v socia- ¥ % $ % i* 1 listvčnih in komunističnih idejah. Ta roman je služil kot vzgojna in vodilna knjiga ruskim revolucionarjem. Naslednje delo združuje dve knjigi (800 str.) zbirke, to je zgodovinski roman Fr. Werfla iz dobe med prvo svetovno vojno z naslovom »40 dni na Muza Daghu«. Opisuje, kako so Turki hoteli iztrebiti armensko ljudstvo in inscenirali upor za izgon katoliških Armencev. Nad 300.000 ljudi so pomorili, prav toliko jih je pomrlo na poti v pregnanstvo, 200.000 jih je zbežalo v Rusijo, 400 tisoč ljudi pa so poturčili. Ta knjiga, ki je v letih pred zadnjo vojno vzbujala po vsem svetu veliko zanimanje zaradi strahotnega nasilja nad podložnim ljudstvom in ga skoraj popolnoma iztrebila, bo tudi danes zanimala naše bralce. V zbirki »Školjka« (10 knjig sodobnega branja na leto) so izšle sedaj naslednje knjige: Ludvik Aške.nazy je češki sodobni pisatelj. V knjigi »Indijansko poletje« nam podaja v kratkih, z žarko lučjo osvetljenih pogledih, podobo New Yorka. Knjiga je primer moderne reportaže. Angleškega pisatelja ]. K. Jer orna nam je založba že pred leti predstavila s knjigo »Trije možje v čolnu«; sedaj smo dobili še njegovo znano delo — »Trije možje se klatijo«. To je opis potovanja treh Angležev po Nemčiji. V tretji knjigi se seznanimo z mladostjo pisatelja Ericha Kastnerja »Ko sem še majhen bil«. Zbirka »Kondor« si je pridobila med srednješolsko mladino veliko število naročnikov in se bliža 30. zvezku. Dva nova zvezka nam predstavljata starejše in najnovejše vele-dclo angleške literature. Oskar Wilde Č" vaški prebivalci, bi kazalo posve- <*oir7nlp 0m' Pre'k° 100 Pldkf .? t*« več skrbi in se bolj poglobiti dar-, pokaIov- številna praktič- y ^ ,n ^ kj jih be,eži - ^nla ;,n druga odlikovanja, ki H) jih p^-— osvojili člani Partizana v °jaih letih na okrajnih, repub-zveznih in mednarodnih tek- vaajih. KOCMUR V TORINU ODLIČEN V znanem italijanskem indu-Zanimivo je, da izvirajo strijskem središču so bile te dni l^^znanja večinoma iz repub- svetovne študentske športne igre. Na teh igrah je nastopil tudi kranjski plavalec Janez Kocmur. Ze v predtekmovanjih je dose-^ino TVD Partizan, ki se gel odličen čas na 100 metrov prosto, s katerim je premagal v$eQi ln državnih prvenstev, pred-'4hlc V ^mu^a,nJu- — Brez zadrege v'Hi trdimo, da je v naši domo- ^Ušt Ponaža s takimi uspehi, $t4f v° je v smučarski mladinski tudi evropskega prvaka Paola **tm _3 ^ 5 'km republiški in dr- Puccija s časom 57,6. V finalu je že vse od leta 1951, bil komaj četrti s časom 58,1. Stanje točk po prvem dnevu tekmovanja: Triglav Kranj 41, Jadran Split 21, Jadran Hercegnovi 16, Jug Dubrovnik 16, Mladost Zagreb 12 in Mornar Split 8 itd. V ponedeljek dopoldne so bila na programu predtekmova-nja, in sicer 100 m prosto za ženske, 100 m prosto moški, 200 m prsno za ženske, 4 X 100 m mešano moški in 4 X 100 m prosto ženske. Iz predtekmovanj naj omenimo samo odličen rezultat Vlada Brinovca na 100 m prosto, ki je dosegel čas — čisto minuto. V ostalih disciplinah so zmagali favoriti na 100 m prosto Hilda Zeier, na 100 m prosto moški Kičevič in 200 m prsno ženske Andričeva. V štafeti 4 X 100 m mešano moški je zanesljivo zmagal kranjski Triglav s časom 4:53,0. Pri ženskah na 4 X 100 m prosto je zmagala štafeta Juga iz Dubrovnika s časom 4:59,0, Rezultati — finale: 1500 m prosto moški: 1. Vlado Brinovec s časom 19:19,9; 2. Peter Brinovec 19:41,6; 3. Rogušič 19:49,4; 100 m metuljček ženske: 1. Golubin (Jadran Hercegnovi) 1:23,2, 2. Pilič (Jadran - Split) 1:25,6, 3 Tadejević (Primorje Reka) 1:26,8; 400 m prosto ženske: 1. Zeier (Jug Dubrovnik) 5:25,3, 2. Verzi 5:42,1; 100 m prsno moški: 1. Drofenik (Triglav" Kranj) 1:11,2, 2. Mardešič (Primorje — Reka) 1:11,6; 3. Zerjal (Mladost Zagreb) 1:12,1; 200 m metuljček moški: 1. Vlado Brinovec (Triglav Kranj) 2:43,2; 2. do 3. Alujevič in Rogušič s časom 2:49,4; 4. Peter Brinovec (Triglav Kranj) 5:57,8. Rezultati predtekmovanj v ponedeljek — 100 m prosto ženske: 1. Zeier (Jug Dubrovnik) 1:11,1; 2. Camdjić (Jadran Hercegnovi) 3:10,2; 2. Marasovič (Jadran Split) 3:11,2; 3. MaričiČ (Mladost Zagreb) 3:14,0; 4 X 100 m prosto: 1. Jug Dubrovnik 4:59,0; 2. Mladost Zagreb 5:07,8; 3. Jadran Hercegnovi 5:08,6. 4 X 100 m mešano — moški: 1. Triglav Kranj 4:53,0; 2. Mornar Split 4:56,7; 3. Jadran Split 4:57,9. »Kako Je z disciplino v klubih?« »Klubi so odgovorni za red na igrišču ln odgovarjajo ca gostujočo ekipo im sodnika do odhoda vlaka. »Ali ste v pripravah za letošnjo sezono organizirali kakšen seminar?« »Prav sedaj Imamo namen organizirati predavanja za funkcionarje klubov in službujoče delegate. Na predavanjih bomo obravnavali predvsem pravila športne igre.« »Kaj pa sodniki?« »Letos imamo na razpolago 18 sodnikov za prvenstvene tekme. Tudi sodniki bodo morali predelati vsa pravila nogometne igre.« »In trenerski kader?« »Primanjkuje nam trenerjev. — Zato je dal NK Planika na Tazpo-lago svojega trenerja Jazbeca, da trenira tudi ostale klube na Gorenjskem.« '»Kaj mislite o združitvi kranjskih nogometnih klubov?« »Nimam nič proti. Klubi naj se sporazumejo med seboj, Interes podzveze pa je, da ima čimveč klubov v svojem tekmovanju.« »Kako je z razvojem nogometa v ostalih krajih na Gorenjskem?« »Največ možnosti za ustanovitev novih ekip imamo v Hrušici, Železnikih in Cerkljah. Z društvi Partizan pa imamo dogovor, da tudi njihove ekipe sodelujejo v naših tekmovanj ih.« »Nameravate organizirati poleg rednih tekmovanj še kaka druga?« »Organizirali bomo tekmovanja med sindikalnimi aktivi ln sredje-šolsko tekmovanje.« »(Kaj menite o ustanovitvi enotne okrajne zveze za telesno kulturo?« »S tem bo prav gotovo narejen korak naprej. S tem bo zagotovljena enotna športna politika.« M. 2. Pred velikim šahovskim turnirjem na Bledu Bližnji mednarodni šahovski turnir kandidatov ina Bledu je najpomembnejši dogodek letošnje sezone. Organizacijski odbor že dalj časa pripravlja vse potrebno. V teh dneh tečejo zadnje priprave v Park hotelu poleg velike kazinske dvorane. Tod se bo v nedeljo, 6. septembra začela otvoritvena slovesnost, ki jo bo prenašala tudi RTV Ljubljana, v ponedeljek pa bodo že začeli z igro prvega kola. Kot je v Tazgovoru povedal tehnični vodja priprav za veliko šahovsko prireditev — Zvonko Jane-žič z Bleda, so člani organizacijskega odbora imeli polne roke dela. Predvsem je bilo treba temeljito pripraviti sredstva za zvezo in prenos ter propagando in novinarsko sluibo ter hkrati pripraviti ves tehnični material za ureditev dvorane — igralnice. S posebno leseno konstrukcijo bo velika restavracijska dvorana preurejena tako, da bo v njej prostora za igralce, posebej za novinarje, kakih 150 sedežev za gledalce in blizu 500 stojišč. Za domače in tuje poročevalce bodo v posebnem prostoru pripravljena tehnična sredstva za poročanje, medtem ko bodo na blejski pošti v času turnirja ma razpolago teleprinterji, tele-foto aparatura in štiri telefonske celice: ena za direkten prenos turniTJa v Ljubljano in Maribor, ostale tri pa za novinarje. Delovali bosta tudi dve informacijski pisarni, prva poleg igralne dvorane, druga pa v prostoru tu- rističnega društva. Za udeležence turnirja je predvideno tudi več Izletov, in sicer na Vršič, v Vintgar, na Pokljuko, v Bohinj in drugam. Za čim boljšo propagando so ob cesti Kranj—Jesenice—Bled postavili 120 reklamnih tabel z dvojnimi lepaki, za dobro obveščanje bodo prirejali novinarske konference in razmnoževali propagandni material. Vzporedno s turnirjem kandidatov bo na Bledu v dneh od 25. do 29. septembra tudi mednarodni šahovski festival z udeležbo 80 različnih moštev in kakih 18 posameznikov. -Jb KOLESARSKA DIRKA OKROG BLEJSKEGA JEZERA Za nedeljsko tradicionalno dirko okrog Blejskega jezera, ki jo organizira domači Partizan, je bilo med ljubitelji kolesarstva veliko zanimanja. Na startu se je zbralo 40 tekmovalcev iz naslednjih klubov: Rog, Odred, Ilirija, Mladost in Reka. Proga je bila dolga 50 kilometrov, kar pomeni, da so morali dirkači prevoziti 8 krogov. — Povprečna hitrost je bila 37,7 kilometra na uro. Rezultati: Hočevar (Rog) 1:20.30; Fonovič (Reka), Sesek (Odred), Jerman (Rog), Ukmar (Odred) vsi v času zmagovalca itd. Dobro bi bilo, da bi Kolesarska zveza Slovenije to prireditev organizirala vsako leto. -J Mladost : Rudar 13 : 11 (7 : 5) V pripravah za bližnje tekmovanje v republiški rokometni ligi je Mladost i-: Kranja premagala Rudarja iz Trbovelj. Igralci Mladosti so bili boljši in zasluženo zmagali. Najboljša sta bila Čolnar in Zun. Dober je bil tudi vratar Bevk, ki je ubranil dve sedemmetrovki. Gole so dosegli: Zun 5, Polka 3, Čolnar in Arh 2 ter Krampelj enega. Preteklo nedeljo je bilo v Mariboru končano republiško prvenstvo za starejše mladince, ki so se ga udeležili atleti Maribora, Branika, Olimpije, Svobode, Ljubljane in Triglava, vsega približno 50 atletov. Med Kranjčani se je najbolj odlikoval član Triglava Grašič, ki je zasedel prvo mesto v teku na 3000 metrov s časom 9.18,9. Podobno prvenstvo Z zadnjega državnega prvenstva v plavanju v Kranju za mlajše mladince je bilo tudi v Celju. Na startu je bilo nad 150 mladih atletov in atletinj. Zaradi neugodnega vremena so bili rezultati nekoliko slabši. Od Kranjčanov je postal republiški prvak za mlajše mladince Blenkuš v metu krogle z rezultatom 15,32 metra. V metu diska pa je bil isti tekmovalec drugi z rezultatom 39,82 metrov. DRUŠTVO LJUDSKE TEHNIKE V TISKANINI JE ZAŽIVELO Društvo Ljudske tehnike v tekstilni tovarni Tiskanina v Kranju je v zadnjih 10 letih prebolelo nemalo težav, vendar je doseglo tudi lepe uspehe, zlasti na področju foto - amaterstva. Društveni prostori so društvo večkrat ovirali pri uspešnem delu. Letos pa je društvo ponovno zaživelo. Kolektiv in vodstvo tovarne sta se odločila usposobiti čimveč članov in članic kolektiva za upravljanje z motornimi vozili. Zato so že v juniju priredili 4-mesečni tečaj za šoferje-amaterje, ki ga obiskuje 39 tečajnikov. Septembra bodo polagali izpite. Po zaključku tega tečaja bodo priredili še enega. Društvo si prizadeva Doživeti delo tudi v drugih dejavnostih LT. an Mirni Molenšek Konic »w ^rkii možje so se zganili. Klobuki so počasi lezli pjjjj na glave. Nekdo je vzkliknil kovaški zadrugi in kovna?** 80 se mu 9loDolco brneči glasovi vseh zbranih i^p^v. Grošelj je med njihovim vzklikanjem na dušek ^iim^11 ]*ozaTec in 9a vrnil Pavlu- Zdaj te F*1 Pavle, za Kogoviilc in drugi po vpsti. Grošelj je skočil z m zaklical: ^daj pa spustite kolesa! Prižgite na ognjišču!« ^Votj-if^ 50 se možje zganili, kakor bi pljusknil val. V Sp^Ir!. Pražnjih črnih oblekah so pristopili k vzvodom in in * kolesa. Tonč je na ognjišču za vrati zgrebal oglje *° bn *^a* ogenj. Kolesa so pljusknila v vodo in ljudje rlf^ <^1' toda veliko bruno pod stropom se ni za-kt g^^ačati. Samo voda se je besno zaletavala v iopute, ^lo * kljubovale pritisku, ne da bi se obrnile. Nekaj je Narobe. ^aJ Pa je?« Zakaj se brune ne obračajo?« »to€Sa 510 vendar v vodi!« »ir^j se je zgodilo!« 2*aj, hudiča?« vznemirjeno1 kričaje med zjaskrb^ene; ^ ^Dc. ni0^' ^a ^e n€kaJ čudnega. Kolesa se ne ganejo ^°Vači k° voda P°Iomiia lopute! Kmalu nato so vsi ^°9fe2 S.ta^ z^naj in strmeli v kolesa, ki so bila globoko ^ Sj Jena v vodo, a se niso obrnila. Pavle in Grošelj *i}irn komolci utirala pot skozi množico, R< goVilc tik a« »Glej, hudiča,« je rekel,« kakor? da so jih za- bili! Nekdo mora v vodo!« V kolesih je začelo pokati, kazno je bilo, da se bo presušerti les zlomil. Perkaderja sta se spustila v vodo, gazila sta do pasu in končno našla škodo. »Luknje so zabite s kamenjem in železom,« sta povedala. »Tako so nam le ponagajali,« je rekel Pavle, bled od jeze.« Sinoči bi bil moral spati v vigencu. Toda kdo, hudiča, je slutil, kaj nameravajo!« »Saj bodo takoj stekla,« ga je miril Grošelj. Dali so Perkadarjema velike macole in izbijače in osvobodila sta najprej spodnje kolo, nato še zgornje. Množica je zavriskala, ko sta se kolesi zavrteli in je meh razžaril žerjavico. Kib je tiščal v žarečino debel čajen. Grošelj in Pavle sta si slekla črne suknjiče in zavihala rokave. Nato sta pograbila kladiva in začela nabijati. Možje so ju obstopili v polkrogu in molčali, kakor bi prisluškovali novemu rojstvu. Skovala sta eno samo kladivce. Grošelj ga je pograbil in zaneseno vzkliknil: »Prvi zabel j, ki ga je skovala naša zadruga!« Sončevemu Joži so se udrle solze. »Daj, daj, da ga pogledam!« je hlipal in vlekel vroči žebelj svaku iz rok. Kladivce je šlo iz rok v roke, vsak ga je hotel videti, vsak se ga je moral dotakniti. Obšlo je ves krog in nazadnje ostalo v Pavlovih rokah. »Vredno ga je spraviti za spomin,« je rekel Pavle in ga pritrdil na steno zraven podkve, ki je visela tam za dobro srečo. Slovesni del je bil s tem pri kraju in ljudje so se razhajali po trgu. Godci so zavili na Rogovilčev vrt, drugi so si obljubili, da se tam snidejo popoldne. Pri Gašperinovih so Pavla čakali s kosilom. Srečen in nasmejan je prisedel k mizi in pripovedoval o tem, kako so jim podjetniki nagajali. Ana se je razjezila in rekla, da ni mislila, kakšne slabe sosede ima, Dominik pa je zamišljeno in molče srebal juho. Globoko se je sklanjal nad krožnik in Pavla, ki ga je pogledal, je nehote presunilo, ko je videl, kako zelo je oče osivel. Nekdaj gosti črni lasje so se mu na temenu zredčili in kolikor jih je ostalo, so bili sivi kot železo. Senca so mu bila upadla in nezdrava, rumena koža mu je mlahavo visela na širokih ličnicah. »Zakaj nisi prišel pogledat, oče?« je vprašal sin. Dominik je pogledal iznad krožnika, v njegovih očeh je vse ugasnilo, celo sovraštvo. »Zakaj naj bi bil prišel?« je zamrmral. »Storil si po svoji volji, nisem ti mogel ubraniti. Da bi pa moral gledati pogubo naše hiše, v to me ne more nihče prisiliti.« »Kakšno pogubo? Slišati bi bil moral Grošlja, kako je govoril! Grošelj ima več v glavi kot vsi drugi kovači .skupaj!« se je razvnel Pavle. »Tudi jaz bi na njegovem mestu govoril, tako in še bolje kot on,« je nejevoljno odvrnil Dominik. »Ne začenjajta spet!« je zaprosila Ana. »Tak lep mir je bil v hiši, ali bi se rada znova začela prerekati?« »Jaz ne,« je hitro rekel Pavle. »Jaz tudi ne,« je počasi dejal Dominik. Popoldne je Pavle odšel na veselico, Ana je obsedela v zgornji hiši, Dominik pa je stopil na dvorišče. Pokl.'cal bi psa in vzel lovsko puško, toda odkar se je streljal, je občutil strah pred orožjem. V notranjosti je bil zmrvlje.n, lahko bi se zgodilo, da bi ga znova premotil hudič. Zato je samo postopal okoli vigencev. Pogledal je tudi v Pavlovega, ki je bil odprt na steza j. 38 KRANJ, 4. SEPTEMBRA 1959 Pred podvigom Thora Heyer-thala na splavu »Kon-Tiki« so bili znanstveniki prepričani, da je bila Južna Amerika v prastarih časih naseljena s prebiva-ci s Polinezije. Francoski znanstvenik Paul Ri-vet je ugotovil velike podobnosti med jezikom, običaji in orodjem narodov, ki so v dobi pred Kolumbom naseljevali Južno Ameriko Ln narodov, ki so živeli na ogromnem območju Pacifika, raztreseni po številnih otokih. Kakšno je poreklo teh lepih ljudi in temnopoltih žena? Odkod izhajajo? Z ozirom na omenjene podobnosti, znanost meni, da je govora le o eni rasi. Pripadniki klasične etnologije trdijo, da se je izseljevanje vršilo v smeri vzhoda do Polinezije, n. pr. mnogo vedo o premikanju nebesnih teles in se znajo orientirati po zvezdah. Prebivalci Polinezije imajo svoj letni koledar. Leta so razdeljena na mesece, ti pa na »mesečne noči«, po mesečnih menah. Razen tega je lajšalo njiihovo potovanje tudi poznavanje vetrov in morskih struj. Z ozirom na te momente se nasprotniki Heverthalove metode sprašujejo, zakaj s svojim potovanjem niso mogli priti do obale Južne Amerike. Heverthal je za osnovo svojih raziskavanj vzel neko južnoameriško legendo, po kateri je pred naselitvijo Inkov, v Ekvadoru, Peruju, Severnem Cileju in Boliviji živel velik, a miroljuben narod. Po napadu osvajačev s severa se je ta narod vkrcal na da je morski promet med Južno Ameriko in Polinezijo v obeh smereh, možen s primitivnimi sredstvi. To je nedvomno velik doprinos znanosti, a kljub temu še ni rešeno spomo vprašanje: ali je bila Južna Amerika naseljena z izseljenci Polinezije, ali obratno. V zadnjem času se pojavlja še tretje vprašanje, ki pravi, da sta bila nekdaj Polinezija in zapadni del Južne Amerike naseljena z eno raso in da se je preko Pacifika vršil promet v obeh smereh. Po vdoru Inkov je en del pripadnikov te rase odplul z balzamovimi splavi v Polinezijo, medtem ko so drugi ostanek uničili osvajači. Anekdote Redki primeri Jurij L, angleški kralj, se je na svojem potovanju v Hanno-ver zaustavil v neki gostilnio v Holandiji. Medtem ko so ntfJ zamenjali konje, je naročil nekaj jajc. Prinesli so mu jih in moral bi plačati zanje dve sto goldinarjev. »Kako to,« je vprašal kralj, »ali so jajca tako redka v vašem kraju?« »Ne,« Je rekel gostilničar, »jajc je dovolj, toda kralji so redki.« "T Kralj se je smejal in ukazal plačati račun. V KINU — Želela bi, da bi bil vsaj en dan tako prijazen z mano. kot je tale junak, ki ga vidiš na platnu! — Eh, draga moja, ali vel. koliko mu plačujejo za to! 7 metrov dolgega orjaškega kita so na kalifornijski obali pri Long-Beachu napotili iz jezera, kamor je zašel, nazaj v ocean, ker bi sicer doživel žalosten konec. Obalna straža in letoviščarji vlečejo z vrvmi privezanega orjaka v zlato svobodo. Zoološki razlogi so premagali trgovske kot prve etape. Tu so ^se mnogi splave iz balzamovega drevesa in zadržali in nastanili, medtem ko odplul preko Pacifika v smeri je druga, večja skupina, nadalje- proti zapadu, vala pot do obale Južne Ameri- S svojo odpravo je Heverthal ke. Thor Heverthal in Ingris pa podrl mišljenje, da je ta legen- trdita, da je Polinezija naseljena da izključno plod fantazije in da z avtonomnim prebivalstvom tak podvig na običajnih balza-Južne Amerike. Najbolj zagonetno je vpraša Tudi laponci proučujejo skrivnosti oceanskih globin movih splavih ni mogoč. Nedav- Japonska je znana kot zemlja »japonski jarek«. Ta pas po^ na Ingrisova odprava na splavu katastrofalnih potresov. Znan- ka od Kurilskih otokov do fW nje, kako so ti primitivni narodi ~Kantuta« je samo potrdila, da stveniki predpostavljajo, da so pinov na jugu in proti Bon"1' mogli s tako gotovostjo pluti na uspeh »Kon-Tikija« ni bil slu- ta tektonska opažanja vzrok iz- skim otokom na jugovzhod* take daljave brez kompasa? Oni čajen. bruhov velikega števila aktivnih Tudi pripadniki nasprotne teo- vulkanov, katerih kraterji se rije niso sedeli prekrižanih rok. križajo globoko pod morsko po- S podobnimi odpravami so ho- vršino na samem dnu Pacifika. Podkomite Senata za splošne zadeve je v teh dneh v ZDA objavil poročilo pod naslovom »Rak — nevarnost v svetu«. Avtorji poročila zagovarjajo najširše mednarodno sodelovanje in združeno akcijo vseh držav v borbi proti tej smrtonosni bolezni. Po poročilu zavzema rak po Številu žrtev drugo mesto, takoj za boleznijo srca v ZDA, v Kanadi in večini evropskih držav. »Proti smrtonosni bolezni, kot je rak — zaključujejo v tem poročilu — je potrebna univerzalna obramba, to je, mednarodno znanstveno sodelovanje.« Statistike z znanstvenimi podatki v nekaterih državah kažejo, da število primerov rakovih obolenj narašča. To povečanje je posledica splošnega porasta števila prebivalcev in rezultat uspeha v borbi proti drugim boleznim. Tako veliko število ljudi doživi visoko starost, ko se rak najpogosteje javlja. Razen tega na povečano število rakovih obolenj vpliva še en činitelj. Danes diagnozo raka mnogo hitreje ugotovijo kot nekoč, zato porast v primerjavi s številom obolelih za rakom v preteklosti ni povsem realen. Takrat velik del smrtonosnih primerov raka z diagnozo sploh ni bil potrjen. Zakaj rak napada organizem za dihanje, drugje kožo, pa spet žleze z notranjim izločanjem? Zakaj v nekaterih državah boluje za rakom več žensk kot moških? Zakaj je v določenih državah večje število obolenj med bogataši, drugod med siromašnimi ljudmi? Vsa ta vprašanja čakajo na odgovore. Pa ne samo to; s tem še niso izčrpani vsi neobjasnjeni pojavi v zvezi z rakom. Problem raka na pljučih predstavlja področje najbolj nasprotnih mišljenj med znanstveniki. Medtem ko so v zapadnih državah mnenja znanstvenikov o nikotinu, kot povzročitelju raka, deljena, sovjetski znanstveniki odklanjajo to hipotezo. Svojo trditev pojasnjujejo z dejstvom, da odstotek kadilcev v Sovjetski zvezi ni nižji kot v ZDA in drugih zapadnih državah, medtem ko teli dokazati, da je tudi s primitivnimi čolni mogoče odpluti iz Polinezije do južnoameriške obale. Francoz Eric de Bishop je odplul na malem čolnu »Tahiti Nui«, zgrajenem iz bambusa, s V oceanografiji imenujejo to je število obolenj za pljučnim Tahitija proti vzhodu, z name- rakom v Sovjetski zvezi veli- nom, da se izkrca na obali Južne ko manjše kot na Zapadu. Amerike. Bishop pa je napravil Sovjetski znanstveniki meni- še več- PriPlul Je še Juž" jo, da so plini iz avtomobilskih neJe °d predvidenega cilja, prav motorjev, po užigu, mnogo bolj M obal° južnega Cilea, ki m bil nikdar naseljen s to staro raso, ki je predmet spora med znan- to nevarni za raka na pljučih kot tobačni dim. Zaradi tega, trdijo, je največ primerov raka na stveniki. V vsakem primeru pljučih zabeleženih v zapadnih milijonskih mestih s številnimi avtomobili. Poročilo končujejo z zahtevo, naj pri. reševanju teh pro- ne morejo jemati kot dokaz, da iz Polinezije ni bilo mogoče pri-pluti do obale Ekvadorja ali Peruja, saj so prebivalci Polinezije veliko bolje poznali pacifične blemov znanstveniki vložijo struje Ln vetrove, kot Bishop. vse napore in izmenjajo vse Vsi ti znanstveni podvigi so dosedanje izkušnje. imeli za posledico dokazovanje, BELI SLON V BURMI Na severu Burme, ki meji na indijsko državo Asam, v predelih neprehodnih džungel, so pred kratkim ulovili belega slona. To je zelo redka žival in je Burmancem sveta. Po verovanju burmanskih kmetov, beli slon simbolizira mir in blagostanje. Zadnjega belega slona so ulovili 1885. leta. Ulovljenega belega slona bodo transportirali v petrolejski center Man-dalej, odtod pa z rečno ladjo v Rangun, kjer mu prebivalci pripravljajo svečan sprejem. Globina oceana v tem jarku Je ponekod tudi preko 10.000 m Odprava japonskih znanstv** nikov s profesorjem Jasuo SOf-hirom na čelu bo z ladjo °°' plula iz Osake, z namenom, & prouči življenje v teh vrtogl3' vih globinah. Ladja, ki jim jo je dala razpolago japonska vlada, Organizirane tolpe mladoletnikov v Franciji Regruti za alžirske padalca Skupine mladeničev, oborožene z železnimi drogovi, noži in verigami terorizirajo mirne prebivalce po ulicah francoskih mest. Fantje, oblečeni v črne suk- pomoč štirje kamioni policije, njiče, rdeče srajce in kavbojske ki so končno prekinili to »za- Ali ste nestanovitni? Nekatere o,sebe vas včasih obsipavajo z nasmehi, takoj naslednji dan, ne da bi vedeli zakaj in kako, pa se napravijo, kot da vas sploh ne vidijo . . . Morda se tudi vam včasih dogodi, da nenadoma postanete slabe volje, nato pa ste zopet veselo razpoloženi, in nimate za to niti pravega razloga. Ali ste spremenljive narave? To boste spoznali iz odgovorov na ta vprašanja (če ne boste menjali razpoloženja že med igro . . .) da ne 1. Ali se hitro navdušite za kako stvar? (filatelijo, ribolov, pletenje, hola-boop itd.) ........ 2. Ali vreme (atmosfersko) vpliva na vaše razpoloženje? ........ 3. Ali ne menjate radi svojih načrtov v poslednjih trenutkih? ........ 4. Ali ste zmožni, da ste ljubeznivi z osebami, katerih nimate radi? ........ 5. Ce neko reč dolgo želite, ali ste navadno razočarani, ko jo končno dobite? ........ 6. Ali se včasih naredite tako, kot da ne poznate osebe, ki jo srečate na ulici? ........ 7. Ali imate dolgo iste prijatelje? ........ 8. Ali delate »vse naenkrat«? ........ 9. Ali vam ljudje vzbudijo hitre simpatije ali antipatije? ........ 10. Ali si kdaj želite samote? ........ 11. Ali kupujete vedno v istih trgovinah? ........ 12. Ali vam je umetniški okus ostal isti v zadnjih petih letih? ........ 13. Ali vas dolgotrajne naloge, napravijo ma- 1 odu sne? ........ 14. Ali preživite letni dopust vsako leto na istem kraju? ........ 15. Ali se bolje počutite v nejasnih situacijah ali v jasnih in »končnih«? ........ Dodajte vsakokrat po eno točko, če ste odgovorili da na naslednja vprašanja: 1, 2, 5, 6, 8, 9, 10, 13, 15. Prav tako, Če ,ste odgovorili ne na vprašanja: 3, 4, 7, 11, 12, 14. Seštejte točke. % Ce imate več kot 10 točk se silno spreminjate. To pogosto razočara vaše starše, vaše prijatelje, posebno pa one, ki vas imajo radi. Usmerite svoja hotenja v naloge, ki vas navdušujejo, svoje srce pa na stalne spomine in lahko se boiste naučili, kako dobra stvar je stanovitnost. % Ce imate 5 do 10 točk pomeni, da ste prilično stalni, če pa je treba, imate dovolj svoje volje, da prekinete z navadami. Ce imate manj kot 5 točk pomeni, da ste izredno stanovitni. 'Pazite na okorele navade probodenega metulja. hlače, stari od 15 do 20 let vodijo vsakodnevne borbe na francoskih ulicah. Imajo svoje tolpe, ki vzbujajo strah in trepet, kjer se prikažejo. Te bitke bavo«. Nekaj dni pred tem se je sto mladeničev sestalo na vogalu neke ulice v Parizu. Bili so oblečeni v svoje uniforme, na nogah pa so imeli kavboj- so vsakdanje in se dogajajo ske čevlje z visoko tanko peto. povsod, a največ v Parizu in na Bili so oboroženi in so se zbrali Ažurni obali. Pred-nekaj dnevi so napadli goste izletniškega mesta Bandola: elegantno oblečene gospode so metali v morje, najdebelejše ženske so prisilili, da so plesale rumbo, avtomobil nekega Nemca so razstavili na več delov in se vtaknili v vsakega mirnega mimo-idofega človeka. To so počeli vse dotlej, dokler niso prišli na Nogometaši pod hipnozo V Veliki Britaniji je predsednik tretje-ligaškega kluba angažiral slavnega hipnotizer-ja Haryja Blvtha z nalogo, da med tekmo in pred njo hipnotizira igralce in jim vlije potrebno samozavest in borbenost. Blyht se je pred ostrimi napadi in kritiko branil z zelo zgovornim argumentom, češ, da tak postopek ni zabranjen niti z zakonom niti s športnim pravilnikom. Blyht je pričel s svojim »delom« 22. avgusta. Pred tekmo je igračem zapovedal zapreti oči, sam pa jim je neštetokrat s tihim glasom ponavljal besede: »Sedaj boste odšli na igrišče in ne boste prav nič nervozni. Mirni boste in samozavestni. V svoji fair igri boste napeli vse sile.« Nogometaši so pritekli na igrišče, zaigrali kot še nikdar poprej in premagali nasprotnike s 3:1. Trener premagane ekipe je izjavil, da hipnoza in sugestija nista vplivali na rezultat, pač pa je bila nasprotna ekipa boljša. zato, da bi se bojevali s svojimi rivali — prav tako pokvarjeno mladoletno bando, le da ti namesto rdečih nosijo rumene srajce. Tolpe iz predmestja ni bilo na svojem običajnem mestu. Člani le-te so verjetno »operirali« v neki drugi četrti, in tako jih je njihova sovražna skupina zaman čakala. Končno so uvideli, da borbe ne bo. Ali naj se brez borbe vrnejo domov in odlože orožje? Nervozni zaradi nagega slekli neko dekle, razbili izložbe na trgu itd. Naslednji dan je 28 teh mladeničev sedelo na lesenih klopeh policije. Ostali, ki jih policija ni ujela, so verjetno v časopisih brali opise svojih »podvigov«. Taki poulični boji se dogajajo iz dneva v dan v različnih Četrtih Pariza. Neko bando je vodilo celo 16-letno dekle, ki se je seveda znašlo v zaporu. V Parizu deluje več kot 70 takih mladoletnih tolp. Izvrstno so organizirani in jih je najmanj 10.000. To so najboljši regruti za alžirske padalce, ki vodijo v Alžiriji vojno in so znani po svoji surovosti. Z razliko od drugih podobnih skupin kot so n. pr. v Ameriki in Nemčiji, se ti mladi ljudje policije silno boje. Zelo so strahopetni. Ljudje se vprašujejo, kaj pravzaprav pomeni ta kolektivna norost. Val nasilnežev pre- li« "I opremljena z naj sodobnem opremo za podmorska razis^ vanj a, tako da bodo znanstv niki proučavali svoje delo s P°^ vršine, ne glede na to, da tudi z batiskafi spuščajo v i* bino. Razen tega skušajo J ponski znanstveniki s P°se^ei mi mrežami uloviti žive J* ' katerih organizem, prilag0L strašnemu globinskemu Pr} sku, še vedno ni povsem P°la njen. Ob tej priložnosti bodo odprave proučili še en %an # pojav, ki ga znanost do še ni mogla pojasniti. ^e^lX^l ki je tipični predstavnik kozvanih »plitkih vodnih« Rgj polaga svoja jajca v globini 4000 metrov. Nerazumljiv0 > kako lahko prilagodi svoj °r^u nizem velikemu globinske pritisku. Znanstveniki Dodoniniti spustili v globino preko 4°Yere mrežo z jeguljami, na ka bodo pritrdili posebne f?3^-te. Ti aparati bodo beležili ^ lovanje organizma jegulje izmenjavi pritiska. V velike globine bodo s^r stili tudi posebne kamere ^ radi snemanja podvodnega ljenja, kot tudi najnatanč" še magnetofone, ki bodo sp jemali vse zvoke. Znanstv ^ ki pričakujejo od poizkusa . di odgovor na vprašanje o P^0 morskih vulkanih, ker magnetofoni, tako znanstve~ trdijo, lahko snemali del°^tra{ aktivnih vulkanov, tudi ta kadar ne bodo bruhali. št. 22 REŠITEV KRIŽANKE 1. štrena, 1.*°*% 11- n° neuspeha so zdivjali po pariških plavlja mesto, in to v času, ko ulicah. Pričeli so napadati so milijoni ljudi odšli na do- mirno sedeče ljudi pred kavar- pust in odstopili mesto števil- nami, prevračali so mize, do nim turistom. Vodoravno 8. kika, 9. Ana, 10. op., te, 13. Ag, 14. bos, 15. Beri. arome, 18. smraja. „„v( o roKd Navpično: 2. trinog, * * yy 4. Ema, 5. na, 6. anapest, * jj, nafas, 10. otorej, 12. obema, bor, 17. R. M. Štab pariške mladoletne tolpe, katere najmlajši deček je star šele 13 let