174. številka.
Trsti v torek I. ji ven sta IS99.
lV*nj XXIV
..Edino*«"
i/hnin dvakrat uti dim. rnttun nedelj in praznikov. z j ti t raj in 7.večer oh 7. uri. O potie<le!ikih in po praznikih irhsja oh M uri z j nt raj.
Va rtiču i na /iiai.i : OH«* isdnnjl na leto . . . ^Id. '21-7>h aamo večerno izdanje .	1 'J- —
'/.r i>ol leta. četrt leta in na menfc ra/.merno.
Naročnino jr plačevati naprej. Na na-mčl.e hren prilofene naročnin* se uprava ne orira.
Nh drobno mo prodajajo v Tratit zjut-ranje številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.: ponedeljake /, jutranje Številke po 2 nvč. It ven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
Večerno Izdanje.)
&LASIL0 POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" U PRIMORSKO.
Telefon 4tv.
4 nvč.
V edinosti je ni(»č!
Oglasi
se računajo po vranih v petitu. '/.a ici'1-kratno naročilo s primernim |i»iiiwtani, Poslana. oamrtliicc in javne /.alivale. domači oglasi itd. se računajo po pogodhi.
V»i dopisi naj ae pošiljajo uredništvu. NVfratikovani dopini »e ne »prejemajo. Uokopiai ne vriuajo.
Naročnino, reklamacije in .lala-e tpre-jeinii iipruviiUtvo. Naročnino in oglase je plačevali loco Trat.
1'MrIAIio in tiskarna -<e uitiiajaLa v »lici Carinlia Hv. I '2. t'pnmil*t vo. od-priiviiiitv<> tu apr«jeinnoje iiiaertitnr
v ulici Moliti piccolo *tv. .'S, M. nadalr.
Isdajatelj in odgovorni urednik Krm O o d n i k.
Lastnik konaorcij lista „Edinosti"
1-m
Natisnila tiskarna konaorclja lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejle vesti)
I) ll ll u j 31. m. m. Protestno gibanje proti Uporabi S 14. in proti 7,višanju davka na sladkor se širi bolj in bolj. V mnogih mestih so bili na-daljni protestni shodi, na katerih se je mej ostalim zahtevalo, da se vzpostavijo konstitueijonalne razmere.
Bel Igrad 31. General Grujie je včeraj odpotoval v inozemstvo. Preko sodišče je izpustilo nadaljne tri osebe, ki so bile tožene sokrivde na atentatu proti Milanu.
.Moiliikovo 511. in. m. Državni kancelar, knez Hohenlohe, je odpotoval danes popoludne v Aussee.
Novi York 31. m. m. >New-York World« javlja iz \Vashingtona : Državni tajnik Hav in tajnik za mornarico Long sta rekla, da ni mogoče, da bi bil admiral Dewey glede Nemčije rabil besede, ki se mu pripisujejo.
Novi York 511. m. m. Iz Ki»gsto\vna na -lamajk i javl jajo, tla vlada v San Domingo po smrti predsednika revolueijonarno gibanje, ki se čedalje bolj siri. Puntarji se združujejo k napadu.
Madrid 31. m. m. Pravda zaradi predaje mesta Santiago »le Guba se je začela danes preti najvišim vojnim sodiščem. Ni se pripetil noben nered.
Klin 31. ni. m. Kakor zagotavljajo, namerja Pelloux, ko se vrne v Rim, razpustiti občinska zastopstva v Milanu, Padovi, Aleksandriji, Parmi in morda tudi v Mesini. V Milan da pride Serena kakor vladni komisar.
\cw-York 511. (rlasom brzojavke «New-Vork Worlda» iz Trsta je l)ewey, ko st> nm pokazali znani intervie\v z namišljeno opazko glede Nemčije, s katero da bode prihodnja amerikanska
vojnu, '^-M^^^llfcMl časa, tla bi potrjeval lazi, ki so se pti mojem prihodu v Trst o mftni tiskale, ali pa da bi jim oporekal.
Carigrad 511. Glasom eesarskega iradeja je dobil angležki poslanec I ta r tele t koncesijo za elek-trično osvetljavo Soluna iu za električni tram\vav v Smirili. Sultan je Berteleta sprejel v avdijenci.
Ilniselj 511. Parlamentarna komisija za proučevanje volilne preosnove je po dolgi viharni razpravi zavrgla predloge vlade in strank. Vladin načrt ni dobil niti enega glasu. Vsled tega poraza ministerstva vlada obča zmotnjava. Kržkone kralj razpusti zboru ieo.
Namestnik Goess v razpravi.
Ako je gospotl namestnik želel, da bi se mnogo govorilo in pisalo — nič ne dd, če tudi neugodno — o njega zadnjem potovanju po Goriškem, potem sme biti zadovoljen. Zelja se mu je spolnila v polni meri, vsaj v kolikor se dostaje slovanskega časopisja na jugu monarhije.
Gospod namestnik Goess je v razpravi: v člankih, v političnih pregledih in noticah. In kar je najimenitneje na vsem, je to, tla so ga vsi tako dobro umeli, da so se združili v soglasno sodbo o njem, o njegovih subjektivnih nazorih in o stališču, na katero se je postavil, sodč naše razmere, naše borbe in deželnozhorsko krizo na Goriškem. Vesel iu zadovoljen mora torej biti; saj dejstvo, tla je sodba najneugodneja vseuprek, ga menda ne žali. On se menda ne vznemirja raci i tega, da zveni iz te soglasne sodbe fortissimo ogorčenja ne le proti njemu, ampak tudi proti vladi, za katere hrbtom nam nje organi kličejo na ves glas: naj se vendar enkrat odpovemo krivi in grešni misli, da
bi bili mi - tako inferijorno pleme — jednakopravni državljani, naj se odpovemo misli, tla so se ustavni zakoni avstrijski pisali tudi za nas, in naj nehamo misliti, da v pogajanjih z sodeželani druge narodnosti smemo nastopati kakor jednako-veljaven kompaeiseent, ki sme svobodno staviti svoje zahteve in jih braniti z isto mero odločnosti in z istimi sredstvi, kakor se njemu najprimerneje zdi. Gospod namestnik nam je marveč povedal, da nam, kakoršnji smo, je v dolžnost, da v sprejemamo radovoljno, kar nam hoče dati oni drugi kompaeiseent — —
Pa ne le o osebi namestnika Goessa, o njega stališču in njega subjektivnih nazorih je sodba jugoslovanskih listov soglasna, ampak tudi v tem, česa moramo sedaj absolutno zahtevati tal onih, ki so — nad ekseeleneo grofom Gocssem! Gospod grof Goess je poskrbel za popolno jasnost, kar se dostaje njega samega, kakor birokrata in kakor človeka, in na to stran mu moramo biti le hvaležni! Ali tudi glede tega, kaj mislijo oni tam gori, mora postati jasno! To je življenske važnosti za nas Jugoslovane, da izvemo, kako mislijo tam gori o grof Goessa vskliku: T e g u ti e bo nikoli!
Ne <la bi se Rog ve kako tresli v strahu ob misli, kako mislijo tam gori ! Ne, mi ne pademo vznak v nezavesti, četudi nam porečejo, tla je gospod grof Goess rekel le tako, kakor mu je bilo ukazano, tla so torej njegove besede program vlade. Saj vlada grofa Thuna je sedanja vlada. Mi pa smo že videli mnogo vlad, ki so prihajale in — odhajale. Ali jasnosti treba, da bo narod slovenski znal povedati svojim poslancem, da to vendar ne gre, da bi bili oni čuvarji šibe, ki nas tepe. Ne glede na Škodo, menda tako početje tudi ni posebno
10
P O D I, I S T E Iv.
Ivan in Ljuba.
—---C Spiaal Nekdo. y
Kli, pa to je bil drug svet. Sedaj bi se pa rad zopet malo navžil tega civiliziranega sveta — saj mu tako pravijo. Vsekakor pojdem. Samo ena reč mi je dokaj neprijetna.
—	K ji j pa ? —
—	Nil, «la so moram taki* sam po svetu vozariti. —
—	Pa res je čudno, tla se nisi ženil. —
—	Oh, nič ni čudno. Povsem naravno je. Saj niso vsi ljudje za ženite v. In zlasti v takih razmerah, v kakeršnih sem se nahajal v Indiji — — Eh, pustimo to. — — Kaj pa ti, Ljubica ? Ali te ne bi nič mikalo, nekoliko si ogledati druge dežele in druga mesta ?
Ljuba se je poveselila. To bi bilo gotovo dobro. Morda bi potovanje nekoliko ublažilo njene duševne boli. Njeno zanimanje za vse, kar bi lahko videla, bi se vzbudilo, njene misli bi prišle naravnim tokom v druge struje — morda bi okrevala vsaj nekoliko. Tako si je šepetala v duši. Oh! Kako se je lagala! Kako je skušala prevariti sama sebe! Stric je bil dejal, da namerava posetiti zlasti slovanska mesta. Morda tudi Prago. To je bila Ljubimi tajna misel in tajna želja. Le priznati si je ni hotela. V Prago, v Prago! Ako bi jo stric povedel tja !
('emu? Po kaj?
Ne vprašujte takt> ljubezni! Zakaj? Pokaj? ('emu? Na to ljubezen ne odgovarja.
Ali morda upa, da se povrne, kar je izginilo ?
Ne, ne; take nudeje ne goji njeno bolno srce. Izza Ivanovega pisma je resigniralu. Kar je upala in pričakovala nekdaj kakor nekaj gotovega, obljubljenega, je pokopala, ko ji je on napisal zadnji zbogom. Grob svoje uadejane sreče jc oblila s svojimi solzami, a ustajenja nekdanjih lepih sanj ni pričakovala.
A v Prago . . .! — On je tam . . . Morda ga bo videla slučajno, ne da bi jo on opazil. Da, da, ne da bi jo on opazil. On je ne sme videti. Mislil bi, da hodi za njim in morda bi se ji roga I. Ne, ne bi se ji rogal, ker je plemenit. Samo nizke duše sti zmožne zasmehovanja. Vendar bi mislil, da hodi za njim, pa bi jo preziral. A tja bi vendar rada prišla. V Prago, v Prago, v Prago...!
—	Kaj premišjujed, Ljubica? Reci: tla! Izgubiš se ne in nekaj tednov že tudi oče pretrpi brez tebe, kaj ne da ?
—	Aj, če se Ljubi poljubi, sem zadovoljen. Morda bi jej cehi dobro tlelo, ako bi si malo raz-tresla misli in razvedrila glavo.
—	Oče! —
No, dušica, saj to ni nič hudega. Kdor vedno čepi na enem mestu, postaja melanholičen. Vedno enak zrak je za človeka to, kar kis za kumarce.
—	Saj grem rada z stricem, samo če mu ne lami na poti. —
—	Kaj še ! Kaj bi mi bila na poti! Vesel bom, da se ne vlačim sam po svetu. Pojdi, pojdi, Ljubica, prav dobro ti bo ugajalo.
Domenili so se in nekaj dni j pozneje sta se poslovila od očeta in odšla. Najprej v Ljubljano, potem v GraJleo, na Dunaj in potem v Prago.
Kako ji je trepetalo sroe, ko se je približevala vltavskomu mestu ! Že na Dunaju je bila vsa iz-premenjena. Tja, tja, tja! Kaj bodo v Pragi? Ali ga bo videla? Pozabila je skoraj, tla ga bo videla k večetnu kakor ptujca. Misel, da ga utegne kje opaziti, je prevladala vse. V Pribramu že ni mogla več mirno sedeti na mestu. V glavi ji je močno šumelo. Ropotanje koles, piskanje parne piščalke, hreščaiije zavoro v je odmevalo v njenih možganih. Prsti so se ji mrzlično tresli, kakor bi iskali kaj, za kar 1 >i se prijeli, fn li krati so ji začele trepalnice drhtati in vsi živci okoli oči in ustnic. Prsi so se ji silno dvigale in vsa kri ji je silila zdaj v sence, zdaj v vrat. Srce ji je inočno utripalo, žila ji je bila, da jo je slišala. Vlak se ji je pomikal prepočasno, a ob enem je čutila nekakšen čuden strah. Rada 1 >i bila že v Pragi in bala se je lega mesta. Kolesa so enakomerno ropotala: taam tam tam, taam tam tam — in njej je bilo, kakor 1 >i klopot dejal: Praag Prag Prag, Praag Prag Prag, pa zopet: oon on on, oon on on.
(Pride še.)
r-astt»«»! Jasnosti /. Dunaja doli sahtevajo torej naše jugoslovanske novine o glasovitom vskliku : Tepa ne Im> nikoli !
»Slov. Narod« piše n. pr.:
»To je izjava, v sled katere je mej goriškimi Slovenei in mej tržaškim namestnikom nastal ne-premosten prepad. Namestnik je s to izjavo naravnost in I »rez ovinkov priznal laski primat na Goriškem, proti kateremu je liil naperjen govor kojskega župana, priznal opravičenost laške nadvlade nad dvetretjinsko slovensko večino v goriški deželi in odrekel tej slovenski večini narodno ravnopravnost, torej pravieo, katera ji je zajamčena v državnih osnovnih zakonih.
Tako odkritosrčno pač še ni govoril pri nas uohen javen tunkeijonar. Goriški Slovenci so grofu <roessu lahko hvaležni za to odkritosrčnost. Doslej so javni fiinkcijoaarji v teoriji in z besedami vedno pripoznavali načelo ravnopravnosti ; četudi so bila njihova dejanja v nasprotju s temi zatrdili; grof Goess psi je naredil tej igri konec in je spravil v soglasje z. svojimi dejanji tudi svoje besede.
Po namestnikovi izjavi nimajo goriški Slovenei nobenega upanja, da bi kdaj postali ravno*-pravni. Tega nikdar ne dosežejo. Tako je dejal grof Goess sam v Kojskem in smo torej žnjim na jasnem.
Sedaj bi s a in o radi vedeli, ali soglaša osrednja vlada z. grofom Goessom . li ne?! Na to prosimo točnega in določnega odgovora, da se bomo vedeli ravnati. Noben odgovor velja seveda tudi za odgovor,«
»Soča« je napisale te-le rezke besede:
*Se so vihrale zveste slovetinke zastave in še ho bili napravljeni slavoloki namestniku v pozdrav, ker je še vedno mislilo ljudstvo, dn prihaja mednje v znamenju dobrohotnosti in pomirljivosti. Toda te misli so izginile, in ni jih več l Kdo je kriv?! Ttegnejo nastati Časi, ko bodo sprejemali može, ki se nam kažejo odločne nasprotnike, tako, kakor jim pri tiče. S predsodki prihajajo v naše kraje ; ako se jim še tako uklanjamo, nam nič ne pomaga. Skoda časa, denarja in besed! C'emu hlapčevanje? »Trd bodi, neizprosen, mož jeklen«, tako pravi oporoka Jurčičevega Tugomera, ki je prepozno spoznal »dobrohotnost« ptujeev! Ravnajmo se po njej in držimo tilnik po konci ! Hlapčevea vsakdo le izkorišča, možu mora vsakdo spoštovati. Dvoje je nam na izbero: zasmehovanje ali spoštovanje, iz, bera t i ni težko!«
Jako lep članek je priobčil Dinko l'oliteo v »Agramcr Tngblatta«. Olnnkar obsoja namestnika, da se je postavil na stališče jedne stranke. S tem je razširil propad med obema strankama. To nastopanje gospoda namestnika m o r a r a z d e v a 111 o u p 1 i v a t i tudi 11 a p a r 111111 e n t a r n e o d n o-šaje. Gospod namestnik seje postavil na stališče stranke, ki je v državnem zboru na strani obstruk-eije, in se je postavil proti stranki večine, podpirajoče vlado. Tu je le dvojno mogoče, pravi Dinko l'oliteo: ali je grof Gočss izrazi Me svoje osebno mo-nenje, ali pa je njega postopanje v soglasju z. m i n i s t e r s t v o m. V p r v e m si u č a j u bil a hi vladi dolžnost, da ga pozove na odgovor; v zadnjem slučaju pa bi moral k 1 11 b, kate r e m u p r i p a <1 a jo si o venski poslanci, zahtevatji pojasnila od vlade. Grof Goess je namestnik in kakor takemu mu je dolžnost postopati objektivno. Slovenci sinejo in morajo zahtevati to, 1111 dunajski vladi pa je, da preiskuje, na kaki način je slu ženo koristim države po upravi grofa Goessa, stoječi pod uplivom Italijanov ....?!
DOPISI.
Iz okraja koperskega. (Izv. dopis.) Veselica, katero je dne julija priredilo kon-sumno društvo pri Pobegih, izpadla je v vsakem obziru prav sijajno. Ljudstva se je zbralo veliko število iz vseh sosednjih občin, posebno iz Dekanske in Pomjauske občine. Društvo »Kolo« z drugimi tržaškimi izletniki je dospelo okoli -4. in pol uri popoludne na Hi natlačenih voz.eh. Pod vasjo Pobegi je čakal odbor konsumnega društva z godbo. Predsednik g. Pcčarič je pozdravil došle s prisrčnimi besedami, na kar mu je odzdravil gosp. dr. Slavik. rekši, da so Tržačani prav radi prihiteli v obiske k bratom Istninom, dn jih utrde v boju za
j pravice naroda. Po živahnih klieih »živio« in j »dobro došli« |>odali smo se v dolgi vrsti v prijazne Pobege. Vas je bila odičena z mnogimi našimi trobojnieami in zbrano občinstvo je srčno pozdravljalo mile goste. Pokali so topiči. Po kratkem počitku se je začela veseliea t<»čno po obširnem a krasnem programu. Mešani zbor društva • Kolo« je izvajal točke uprav izvrstno. Čudili smo se čistim sopranom in ljubkim altom, katerim se j ni čisto nič poznala utrujenost dolge težavne poti. I Ljudstvo je oilo presenečeno ter je z burnim ploskanjem pozdravljalo pevee in hvalilo tako, da so isti morali vsako točko ponavljati in ob koncu ho nam še dodali krasno točko »Križaei na morju«, katera je občinstvo kar elektrizirala, kajti kaj tako krasnega in tako precizno izvrševanega sliši se le prav prav poredkoma. - Tamburaški zbor je udara! vse komade zelo navdušeno in je moral tudi on vedno ponavljati in novih dodajati. Videlo se i je, da ima društvo »Kolo« izvrstne moči tako v j pevskem, kakor v tamburaškem zboru, med kate-I rimi vlada stroga disciplina, kar je seveda neob-j hodno potrebno v tako številnih zborih. Na tem zaslužita vso čast marljivi predsednik gosp. dr. Slavik in pevovodja gosp. Vogrič.
V drugi točki vsporeda : »Majnikova« je nastopil mešani zbor iz Pobegov. Ko se je vzdignilo i zagrinjalo, bili smo preprijetno iznenađeni, kajti I prikazal se nam je zares krasen prizor: okoli 1H mlad h pevk v prelepi obleki, ožaljšane z velikimi trobojni m i trakovi in zlatimi franžami. Slišalo se je ' poslušalce govoriti: »Ni treba, da pojo, dovolj je, j da jih vidimo!« No, pa so tudi peli, nekoliko v strahu sicer, kar pa ni čudno, ako se pomisli, da so pevke nastopile prvikrat in pred tolikim občinstvom. Pele pa so tako dobro, da je občinstvo burno zahtevalo ponavljanje. Isti mešani zbor je pel tudi prekrasno slepčevo pesem, katero je hnr« monizoval M. Hubad. Ker je občinstvo zahtevalo I »bis«, zapel je isti zbor nepresežno veličastno himno »f^epa naša domovina«, katero je za mešani zbor priredil pevovodja g. Kuret. — Čuditi se je, da 1 se je mešani zbor upal naastopiti po tako kratkem 1 pripravljanju — (povedalo se nam je, da je imel I isti le šest (!) vaj). Le pogumno naprej, vrle pevke ■ in pevci! Ako ni bilo za sedaj vse prav dobro, j pojde pa v bodoče. Za prvikrat se ne more zahtevati boljšega.
Omeniti nam je še, da je v 15. točki vsporeda nastopil močan pevski moški zbor iz Dekani pod vodstvom vrlega pevovodje g. Kureta. Težavno Zajčevo »Poputnico Hrvatskog doma« peli so navdušeno in precizno. Poznala se je pevcem izborna j šola in razumevanje nijans. Ker je občinstvo pev-1 cem burno ploskalo, dodali so nam še novo skladbo ! »Zastava naša«, katera nas je iznenadila, ker — I nova. Slišali smo, da je to skladbo g. Kuret po-j klonil pevskemu društvu »Slava« o priliki razvitja nove zastave. Nadejamo se, da jo od »Slave« slišimo v kratkem zopet.
In tako se je ves vspored izvršil v občo zu-dovoljnost in radost vseh poslušalcev. — Po dovršeni veselici razvila se je živahna svobodna zabava pod velikanskim Šatorom, ki ga je priredilo konsumno društvo na dvorišču svoje gostilne. Tu je bilo vse natlačeno polno rajajočega občinstva. Godba je svirala, donela je naša slovenska pesem in beseda govornikov je užigala srca. Govorili so gospodje Rustja, J. Stoka, dr. Slavik, Cotič in predsednik »Slave«, Miklavec. Nepozaben je bil prizor, ko so navzoči kmetje po govoru gospoda Cotiča sneli klobuke, dvignili prste in storili prisego slovenske zvestobe. Ali ne pozabimo — ako hočemo dobro pojmiti pomembnost tega dogodka
—	da se je to godilo tikom pred Koprom, v občini koperski, na tleh, ki so prvikrat videle tak slovenski pojav, in med ljudstvom, ki je bilo dosedaj tako rekoč v laškem suženjstvu ! Vse te momente treba uvaževati, ako se hoćemo prav veseliti na tej slavnosti, oziroma izletu »Kola« v te kraje. Vsaki takov prihod zavednih bratov mej one, ki se še le vzbujajo, je kakor svitel žarek v polu-temo. Jasni se in če bodo pridno prihajali v te kraje nositelji luči narodne prosvetc, se tudi zjasni skoro! Zato hvala, hvala, vrlemu »Kolu« in drugim Tržačunoin, hvala Dekaneem, hvala vsem rodoljubom, ki so prihiteli v Pobege, hvala gosp. učitelju Kuretu, hvala vsem, ki ho prinesli žarek
—	luči. Hvala jim v imenu tega zatiranega na-' roda, ki se [».1 je jel otresati, da vrže z sebe okovi
in zakliče svojim zatiralcem: Tudi jaz us tajam, in če vas ho strah, ko ustanem, godilo se v a ni bo kakor vsem tiranom, ki se tresejo pred plačilom za svoja grda dela. Živela naša Istra! Živeli vsi oni, ki delajo za nje pre|>orod !
Politični pregled.
TRST I. avgusta Gibanje proti S 14 oziroma, proti noviin davkom, nadaljuje. Tudi včeraj so bili protestni shodi po mnogih mestih, zlasti v Brnu. Kdor hladno misli, ta je overjen. da vsi ti protesti ne pomorejo ničesar: da-li pa opozicijske stranke dosežejo svoj drugi, a gotovo glavni namen — strmoglavljenje ininisterstva - je drugo vprašanje. Vendar pa je po našem mciicnju jako dvomljivo, da bi opozicija kaj dosegla tudi na to stran, kajti ni dvomiti, da ima vlada v tem vprašanju za seboj činitelje, ki so močneji, nego vsi viharni protesti.
Slavnost Petoflja Minola nedelja je bila dan slavja za narod Madjarov: slavili so oOletnieo smrti velikega liriSkegn pesnika Petoflja. Zlasti so bile velikanske slavnosti v Budimpešti in na bojišču v Segesvaru, kjer je Petofi v letu lH4t>. pal kakor pobočnik poveljnika ustašev Bema. Tu je bilo zbranih kakih KM).(KH) oseb. Ta slavnost je zanimiva po govoru, ki ga je imel podpredsednik zbornice, Bela pl. Talian, češ, daje Petofi - kakor Hrvata Zrinjski in Frankopan in Srb Dugovič — dokazal, da človek more biti drugega rodu in vendar zvest sin domovine. Vsakdo naj, uži vaje vse dobrote, ki jih nudijo državljanu dežela in zakoni, brez razlike narodnosti i 11 plemena, išče ponosu v tem, da je zvest sin ogerske domovine. Ali ste ga čuli, kako je govoril? Ali kaj veljajo te besede, ako jih primerjamo z dejstvi : ! z brezpravjem, z suženjstvom, v katerem žive ne-I madjarske narodnosti na Ogerskem ?! V očigled j dejstvom so besede Talianove le drzno zasmeho-1 vanje. Vsporejanja Petoflja z Zrinskim, F r* ukopanom in Dugovieem vzbuja v nas britko čutstvo, ker nas spominja, da Petofi niti ni bil Madjar, ampak Slovnu, kajti po očetu se je imenoval — Petrovič! Britko nam mora biti v srcu, ko vidimo, kako ho slovenski geniji služili v slavo tujinstva, kako smo Slovani we svojimi talenti oplojevali njivo Nemcev, Italijanov in Madjarov in kako nas sedaj ti naši sovražniki, v zahvalo za vse te kulturne darove, zmerjajo z — barbari !
Zaključek mirovne konferencije v
Haagtl. Zaključna seja je bila javna. Glasom prvih poročil o tej seji je bilo priohčeno, dn so zaključne spise podpisale vse države, tla je konvencijo o mirovnem sodišču vsprejelo šestnajst, obe druge konvenciji o vojni na kopnem iti na morju petnajst, a tri deklaracije o uporabi zabranjenih streljiv petnajst od sedemnajstih držav. Po teh poročilih bi bil sicer vspeh konferencije minimalen in je še daleč daleč od onega idejalnega cilja, o katerem je govoril car v svojem manifestu, izproživši idejo o taki konferenci, a nekaj malega 1»i bilo vendar, toliko, da bi se smelo reči, da se gospodje diploinatje vendar niso sešli zastonj. Nekaj bi bilo vendar pridobljenega, če že ne za mir, pa vsaj za veče človekoljubje v vojni.
Toda najnoveja poročila o isti zadnji seji zaključne konference v Haagu zvene čisto drugače in podirajo še tisto malo zadoščenja, ki je je občutil človekoljub. Ta poročila trde, da Nemčija, Avstrija in Italija, torej vlasti tmzve/.e, niso hotele podpisati ni konvencij ni deklaracij. Njim da so potem sledile še Švica, Turčija, Kitaj, Japonska, Srbija in Luksenburg. Sedaj je le vprašanje, katera poročila so prava: prva ali druga. Ako so druga prava, bi značilo popolen nevspeh konference in da se je povsem ponesrečilo najplemeni-teje prizadevanje v službi liiunanitete in prave civilizacije; in z žalostjo bi morali zabeležiti, da svet tiči še globoko notri v tradicijah nasilja.
O zaključni seji konferencije v Haagu poročajo nadalje, da seje v njej prečitalo pismo nizozemske kraljice papežu, v katerem prva zahvaljuje sv. očeta za moralno podporo delovanju konferencije. Potem se je preči tal odgovor papežev, v katerem le-ta obljublja ne le moralno podporo, ampak dejansko sodelovanje po nalogu svoje visoke časti ter opozarja, da je bil ravno on že večkrat mirovni sod-
nik in hoče še nadalje, vzlic v-<-ni oviram, delati za krščanski> misel.
Kuski zastopnik Staal je povdarjal, tla delo konferencije sieer ni popolno, ali je iskreno, praktično in modro, ker varuje dve načeli, ki sti temelj narodnega prava : suvereniteto držav in načelo pravične mednarodne solidarnosti. Potem je nemški zastopnik grof Minister napravil nekoliko poklonov raznim udelpžnikom konferencije, zlasti predsedniku Staalu. Izborno jo je pogodil zastopnik Francoske, ki je govoril gotovo iz srca vsem prijateljem miru, rekši, da ta konferencija ne sme Uiti zaključek, ampak še le začetek v interesu liumanitete in miru. V istem zuiislu je potem še govoril nizozemski minister za vnanje stvari in je izrekel nado, «1 a r u s k i e a r v n a d a l j e v a n j u s pod v o-jeno silo po njem za pričetega dela n a j d e n a j v e č o tolaži* o.
Konferencija je bila zaključena.
V Belgiji je sedaj huda kriza in grozna zmešnjava, kajti vlada je popolnoma ponesrečila se svojo volilno preosnovo. Komisija, postavljena od komore za proučenje volilne preosnove, je odklonila vse predloge o tej stvari, torej tudi vladine. iSe<'aj jo dvojno možno: ali razpuste zbornico ali odstopi ministerstvo.
Domače vesti.
»UostoljiilHii Piran jo sprejel v nedeljo tržaške socijaliste, na čelu jim g. 1'čekarja, na način, ki je nam že znan iz zgodovine slovanskih poslancev istrskih in dvojezičnih napisov. Gostil-nioe, ki jim je hila obljubljena za zborovanje, jim niso dali, ker so baje stanovnik! iste hoteli — štrajkati, t. j. zapustiti svoja stanovanja za vekov veke, če bi socijalisti »okužili« to hišo sč svojo navzočnostjo. Le-ti ho si hoteli poiskati drugo zavetišče. To pa ni bilo mogoče, kajti ob izhodu iz krčme so jih čakali gotovo vsi zastopniki piranske pristno-laške kulture ter jih s prekljami prisilili nazaj na pomol in parnik. Vse redarstvo, orožni-štvo in celo piloti so morali posredovati, da so rešili socijalistiško manjšino. Vendar pravijo, da so malone vsi tržaški izletniki prinesli s seboj domov po kak krvav spominek na piransko kulturo. — Dasi načelni nasprotniki socijalnih demokratov, vendar si ne moremo pomagati, da bi ne zaklicali »gostoljubnim« Pirancem glasnega: »Sram vas bodi!« — Kje so barbari V
Ta grdi napad jo tem gnusneji, ker ga je izvršilo par tisoč oseb proti -- 40! To je laško junaštvo !
Piran — učitelj. O dogodkih v Piranu je slavni «Malček* na lesnem trgu zlezel na stališče pragmatiškega historika, na stališče torej, s katerega motri dnevne prikazni ne kakor navaden zemljan, ampak kakor filozof; on jih ne opazuje in ne opisuje samih na sebi, ampak v njih vzrokovni zvezi s prejšnjimi dejstvi ; on preiskuje njih temelj v duši — naroda. Italijanskega seveda! In glejte, na podlagi vestnega proučevanja je prišel «Malček* do globokega prepričanja, da so socijalni de-mokratje zaslužili batine, s katerimi so jih počastili blagodušni Pirnnei, in sicer s teui, ker so preveč — mednarodni, ker stojijo na stališču, ki nasprotuje čustvovanju italijanskega prebivalstva. To sa-lamonsko modrost prodaje «Malček v znani svoji nesebičnosti po "2 krajcarja.
Torej Piran — učitelj. Kakor se pravi «hi-storia magistra vitae», tako bodemo poslej klicali: «Pirano magister rerum političarom.* O tem predmetu piše <Lavoro» jako značilno. S tem člankom bi bili popolnoma zadovoljni, ko ne bi na obe buržo • azijski nnoijumihii stranki, torej tudi na Slovane, valil krivde ua tem, da je v Istri dospel barbarizem do vrhunca. Kdaj so se Hrvatje in Slovenci pokazali podobne barbare, kakor Piranei zadnjo nedeljo V Kedaj so Slovani sprejeli v svoji sredini politične nasprotnike s takim «kruhom in soljo*, kakor to pot Piranei socijalne demokrate in navadne tržaške izletnike? V kaki zvezi je sploh slovansko narodno gibanje z dogodki v Piranu? Na ta vprašanja l>i želeli odgovora. To smo omenili le mimogrede. Sieer pa so besed« Lavora* zlata vredne, ko pravi : «Piran nas uči, da od časov benečan-ske vlade ni storil napredka niti za en korak.«
»1'či nas, d:i je to ubogo prebivalstvo čreda neumnih ovac — kakor pravi Pante — v rokah
peščice despotov, ki jo izkoriščajo v imenu idejalov, katerih pa ni v njih srcih !»
»1'či nas, na kako stališče razdivjanosti je padlo to mesto, ki v svoji besnosti proklinju napredek in omiko latinsko!* —
Potem nam podaje cLavoro* nekaj klasičnih slik iz dogodka zadnje nedelje.
V pristanišču živahno vrvenje. Vse, kar v Piranu nosi hlačice in krilca, je bilo na nogah. S pozdravi : Izkoriščevalci ! so sprejemali socijaliste.
t darci so leteli od vseh strani. Redarji so podili izletnike nazaj na parnik. Klici prestrašenih žen in otrok tržaških izletnikov. Socijalisti aretirani, a ko so pokazali svoje izkaze, so jih zopet izpustili. Viharno gibanje, podobno razburjenemu morju. A sredi tega divjanja kakor trdna skala je stal blagorodni gospod župan dr. Đubba. Rajski nasmeh mu je igral krog usten. Tako zmagonosno je gledal le Napoleon v najslavnejših bitkah na svojo armado. In med bojevniki raztreščili slavni mestni svetniki in njih pristaši. To so generali... V divno harmonijo se vežejo klici: »Živela kršeuti-sko-socijalna zveza! Živel piranski duhoven I, I.! Doli z ščavi!* —
Tu ga imate zlomka ! Piranei toraj smatrajo tržaške socijalne demokrate in nepristranske izletnike za »ščave!« In vendar ni «ščavov» v Trstu!.. Nam se zdijo ščavom — sužnjem podobna bolj tista Dantejeva neumna čreda, ki se slepo pokori svojim barbarskim vojskovodjem in z istimi povezanim laškim takozvanim krščanskim socijalistom s pastirsko palico v roki. —
Nekaj » naših mestnih očetih. «0e očeta poprosiš kruha, mari ti da kamen ? Oe ga vprašaš ribe, mari ti da kačo? Ce ga prosiš jajce, ali ti da škorpijona?* Tako nekako označuje sveto pismo skrbnegn očeta. Tržaško prebivalstvo pa ni prosilo svojih skrbnih mestnih očetov ne kruha, ne ribe, niti jajca, ampak vode, kapljice čiste vode, da si ohladi žejo v teh vročih dneh, ki mu suši ustnice, dn skoraj ne more več peti slave — slavnemu magistratu....
In kaj vidimo i Z hvalevredno hitrostjo so sklicali za ponedeljek popoludne izredno sejo mestnega sveta, da bi se posvetovali o nujnih nared-bah, potrebnih, da se reši mesto iz pomanjkanja vode. In glejte, prišli so mestni očetje resnih obrazov, polni skrbi za poverjene jim ovčice, prišli so, samo eno ni bilo prav: vsi niso prišli; ni jih prišlo toliko, da bi se mogla vršiti seja! . . .
Kdo bi jim to štel v zlo f So pač bili zadržani po drugih zasebnih poslih. Morda je tudi to uplivalo neugodno nanje, da se je seja napovedala baš o neugodnem Času. Pomislite: ob 12. uri 30 min. opoludne, torej za časa najsiliieje vročine, kedar s! tudi oni morajo gasiti žejo, ne '/ vodo, katere sedaj, ko je primanjkuje, principijelno nočejo odtrgovati ubogemu prebivalstvu, ampak z vrčkom piva ali šampanjca.
Slišali pa smo se tudi o nekem drugem vzroku, da jih ni bilo. Nekaj kakor mala preku-eija se baje pripravlja v mestni palači. Nad čestito glavo gospoda župana da visi Damoklcjev meč— nezaupnice. To vest pa beležimo seveda z največjo reservo. Bog ga obvaruj take nesrčče in Trst nenadomestljive izgube!
Skrbnim mestnim očetom pa gromoviti : Živeli ! Živeli! Živeli! iz vseh vode žejnih ust.
»Surov napad. Minolo nedeljo je bil cerkveni shod v Krkavcih na Pomjanščini. Popoludne se je pripeljal tja tudi župnik šmarski, častitat obema tamkajšnjima gospodoma Jakoboma, za god, ki je bil ravnokar. Takoj ob prihodu njegovem v vas je začelo nekaj tam zbranih ljudi surovo kričati »viva Istria«, ter žvižgati, da je letelo skozi ušesa. Ne zmenivši se za ta vsprejem, šel je župnik molčč svojo pot v župnišče. Po kratkem času sta prišla v župnišče dva Krkavčana prosit oproščenja, češ, da oni ljudje niso iz Krkave, ampak — Pomjanci!
Stvar pa je imela še dnige posledice. Cin uljudnosti sta storila oba krkavšku gospoda, da sta spremila župnika do voza konec vasi. Ko so šli zopet mimo onih, bilo je še veče tulenjc »viva Istria« ter žvižganje, Ali glej! mej tem, ko je ta druhal pustila v miru gosp. dekana in župnika šmarskega, planila je s pestmi po g. kapelanu Oe-mažarju ter gli tolkla po hrbtu in glavi, tako, da so ga domači vašČani komaj oteli. Tako so se zopet Pomjanci pokazali prave junake avite kulture. Odgovarjali bodo za ta lepi čin nasilstva
pred aodiščem. Dostikrat je čuti o kaki praski mej njimi samimi, ali da bi ptuji farani napadali duhovnika ptuje župnije, to je nezaslišano; tak cvet more zrasti le v Pomjann. Ali še nekaj ! Po prihodu župnika šmarskega se je pokazal med množico znani gos|»od Rigatti, plačeval Pomjancem vino, in jim skrivnostno šepetal na ušesa. V krčmi, prav blizu tam, pa je bil tudi znani g. Bartol ič iz Pomjana, mož poznane vrednosti. Ni-li tu nekaj skupnega? Pomjjiiiski velikaš v svoji rojstni vasi v Krkavcih, in pa Pomjanska sodrga, ki tolče duhovnika? !
\ sa čast poštenim Krkavčanoin, ki so ta »lepi« čin Pomjaneev obsojali, razven enega, ki je bil tudi blizu Pomjaneev, seveda prodana duša.
Gospodom mogočnežem v občinskem zastopu ponijanskem pa častitamo na takem ljudstvu ! Ko je imel biti shod polit, društva »Edinost« v Košta I ran i, so plačevali vina fantalinom, naj razgrajajo proti nam. Tako se vzgaja že mladina v surovosti in tako se kaže sad tudi pozneje. Le tako naprej in imeli hodete še kaj lepših sadov take surove vzgoje!
Tako treba. Prejeli smo in objavljamo: Z ozimni na notico v sobotni številki »Edinosti« Vam javljam :
K meni je prišel finančni organ, ki me je vprašal prav prijazno, v kakem jeziku naj mi do-stavi tiskovino za napoved sladkorja. Zahteval sem seveda slovenske. In res, opoludne že mi je prinesel, kakor sem zahteval in me je potem še lepo poučil, kako se mi je ravnati. To moram zabeležiti, da bodo vedeli naši trgovci, da je le od njih odvisno, kake tiskovine se jim dostavijo.
Anton Eurlan. Prevažanje sladkorja v prometu med ozemljem avstro-ogerskega carinskega področja. Od e. k. finančnega ravnateljstva smo prejeli :
Z cesarsko naredbo od 17. julija 1HW> 1. drž. zak. št. 120 VIII. del, je podvržen v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, in v deželah ogerske krone ter Bosne in Hercegovine, promet z obdačeuim sladkorjem v množini nad dva kilograma nadzorstvu glede povrnitve povišanega davka za sladkor za množice, ki bivajo v prometu med gori navedenim ozemljem izven davčne obveze, in sicer to tako, da se morajo dotične pošiljatve prijaviti finančnemu organu (raz-pošiljavnemu uradul, prej določenem v to, in to na prav isti način, kakor je že sedaj predpisano za promet z žganjem v omenjenem ozemlju.
Za prevoz pošiljatev sladkorja, ki so podvržene v prometu med kraljevinami in deželami, zastopanimi v državnem zboru in deželami ogerske krone glasom člena VIII. dela cesarske naredbe od 17. julija 18!»0 I. drž. zak. št. 120 dolžnosti prijave, so dovoljene v zinislu naredbe finančnega ininisterstva od lt>. julija 1HW st. 401)81) razun železniških in parohroduih prog do daljne odredbe vse one proge, ki so že sedaj dovoljene za promet z žganimi spirituoznimi tekočinami.
Ze upravni obseg primorskega finančnega mvnnteljstva je taka državna proga cesta z Reke v Kantrido.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. (liovanni hiš. štev. o (hiša Diaua).
Absolutno konkurenčne cene.
Moje pohištvo donese srećo!
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
l'iazza Kosar i o žtev. i.
(Šolsko jioalopje).
Bogat Izbor v tapetarijah. zrcalih in slikali. Ilustriran cenik gratis In franko vsakemu ua zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se ua hrod ali železnico, brez da hi se za to kaj zaračunalo.
Zavaroval niča /a rov rje živine v Itazo
»id /e razpošilja srečke za tombolo, ki Im> \ nedeljo dne »>. avgusta oh 4. uri popoldne. Po tom-lioli l»o veselica, ki jo priredi društvo »Lipa«. Nadejamo -o, • lporabijo to priliko okoličani i/ drugih okrajev, kakor tudi Tržačani in ila |n>-hite ta dati v prijazno Ilazovieo.
Dražbe premičiiiii. V sredo, dne 'J. avgusta ol» I O. uri predpi»ludne se IhmIo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vr-Lšile sledeče dražite premičnin : v ulici Toro št. 'J, hišna oprava; v ulici delle Aeiiiie št. ."», šta-ctinska oprema, slan i k i in sardine; v ulici ('arpi-soo št. X, hišna oprava; v ulici Kontanone št- Iti, štaeunska oprema ; v ulici Madonna del Mare št. H, hišna oprava; v ulici (Jcppa št. 1, in v ulici S. Servolo št. 'J, hišna oprava.
(iroztia nesreča se je pripetila na železnici blizo dravskega mosta na Koroškem. < >b ovinku jo utrgal vlak, v katerem je bilo	oseb.
\'cliko vozov jo bilo zlomljenih, dva sta padla v glohočino. Prva {»oročila so govorila o "> mrtvih in ♦W) ranjenih, dužna železnica razglaša, da je ♦» oseb težko in 10 lahko ranjenih. .leden železniški uradnik je bil ubit, jeden pa je umrl pozneje vsletl dobljenih poškodeb.
Sladko spavaj! je želel neznan tat Ivanu Franceseoniju, ko ga je olajšal za novčarko z It) ghl. in srebrno uro z verižico. Uzmovič je našel svojo žrtev v nedeljo večer, ko je mirno spala na neki klopi na Actjuedottu. Franeeseoni je stvar prijavil policiji.
XI bil »jiovŽ<, kakor konstatiramo resnici na ljubo, oni, ki je v nedeljo jutro na trgu pred Rudečim mostom povozil olMetno Terezijo Trani ter provzročil, da si je nesrečnica strla nogo. Spravili so jo v bolnišnico, a stvar naznili redarstvu. Kolesar je izginil kakor blisk (-e bi bil »povž«,.bi ga bili gotovo dobili....
Blagor suhim ljudem! S tem se tolaži Vaš poročevalec, gospod urednik, to pa v očigled nesreči, ki seje pripetila Justu Bevilactjua v nedeljo jutro. Veseli krokarji so mu nastavili, ko se je bil odstranil za trenotek, na stol — čašo; ko seje vrnil, jo je zdrobil s težo svojega telesa ter se nevarno ranil na delil istega, katerega rajši ne imenujem. Gospod Treves ga je poslal v bolnišnico.
Vašemu poročevalcu bi se kaj takega že ne zgodilo !
St.,
Volosko 11). julija 1
Različne vesti.
Kuga v Aleksandriji. Kakor poročajo iz Alek-sandriji dne '.»4. t. m. se je dogodil zadnji slučaj smrti vsled kuge dne 1*. t. m. Umrl je neki Grk v svojem stanovanju. Zdravnik, ki ga je zdravil, ni prijavil tega slučaja zdravstveni oblasti. Tako postopanje ni osamljeno ter je glavni vzrok, da se strašna bolezen še oi zatrla. Dosedaj je bilo vsega 74 slučajev, med njim .'»2 se smrtnim izidom iu 'M ozdravljenj,
»Kruha in dela!« Iz Palcima poročajo dno dne 27. t. m.: Prebivalstvo občine Metilli v okraju Sirakuze so uprizorili demonstracijo, ker jim manjka tlela in jela. Zupan je ljudstvo z lepimi obljubami potolažil ter dosegel toliko, da se je isto razišlo. Proti večeru pa se je zbralo trikrat toliko ljudi, ki s-* se sprehajaii po cestah kriče: »Kruha hočemo in dela! Potem so šli preti občinski urad, kjer su zaceli pretiti. Orožniki se razgrnili demonstrante. Seveda jim s tem še ni potolažen — glad ! Nezadovoljnost ljudstva raste.
Razpis učiteljske službe
Na mešani jednorazredni ljudski soli sr slovenskim učnim jezikom v Tat rti h (občina Materija) jMipolniti je mesto učitelju-voditelja.
Dohodki, zduženi s to službo, razvidni so iz deželne postave za Istro iz dne 14. decembra lSSM, dež. zak. Št. I ex 1X!)X.
Prositelji nuj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potoni tekom 14 dni sem predlože. Za to službo zahteva se tudi sposobnost poduku vati verstvo.
C. kr. okrajni šolski svet.
Predsednik : Fabiani.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo ocnanila po najnižjih eenah. Za enkratno insereijo *e plača po t ne. za lH*sedo; /.a večkratno insereijo pa se čem primerno zniža, t >glasi /.a vae leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter ne plačujejo v četrtletnih antecipatnih obrokih. Naj munja objava 'tO nvč.
Posredovalnica za potovanja.
Pitkzza Negoziaute I. daje pojasnila zavsa-korAoa potovanja in sprejema predplačila za otiisk svet. razstave v Parizu I. liHKI.
Alojzij Mozetič
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
mm g	|| ulic« .Molin piceolo St. D
VdlOVeC JdK. >ma zalogo krompirja, Belja
fižola in drugih pridelkov
Razprodava na dehtdo.
St.
r»oi
Volosko, J'J. julija 1W.I.
Natečaj.
Zaloga olja
Vatovec Anton
belo. Naročila izvršuje točno.
mila in kisa.
Ulica Torrente št. 2t>. Prodaja olja, mila in kisa na drobno iu ile-
N.i mešane j dvorazredniei se slovenskim učnitn jezikom v Ilrušici popolniti je mesto učiteljice III. plačilnega reda.
Dohodki, združeni s to službo, razvidni so i/, deželne postave za Istro z dne 14. decembra 1HHH dež. zakonik št. 1 ex 1898.
Prositeljice naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potom tekom štirih tednov setu predlože.
C. kr. okrajni šolski svet.
Predsednik :
FABIANI.
Zanimiv oglas kolesarjem!
Krčme.
Jurković Mate
ima dobro domačo kuhinjo.
ulica ('arintia St. 2f> toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter
Jak. Perhauc
cene zmerne.
Via Aecpiedotto štev. H Zalogu vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna,
Pirih Ivan
Vin Mediast.il., krčmar, toči črna in bela vina iu pivo prve vrate kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Lozič Jurij
Androna S. Lorenzo (za magistra-tom). Zalogu pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od fi litiov naprej. Na
znlitcvanje se pošilja 11a dom in na deželo.
kolo iz
tovarne
Obuvala.
„pri Pepetu Kraševcu" na Rožariju poleg cerkve Sv. Petru pod ljudsko
Johann Puch is Gradca
ustanovitelja industrije za kolesa,
je najbolje kolo sveta
Z«. Colobig* v Trstu,
Via del Torrente štev 10.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko iu Dalmacijo.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
"Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zalogu pohištva /.a jedilnice, spalnice in spre-jciniilcc, žliiiuie in peresni?, ogledal in železnih blagajn, po ccuaii, da se nI luili konkurence.
Stantič Josip
šolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi nuročbe.
Rehar Peter
ulica Rihorgo st. 2b. Velika zalogu in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročili.
Trgovci.
Nazarij Grižon Ant. Furlan
cene brez konkurence.
Via < iiulia t>4 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko lonijal nega blaga in olje
Piazza S. Frauceaco št. 2. Pro-dajalnicu jest vin iu kolonijah negu blaga. Postrežba točna.
Naznanjam.
Via S. Fruneeseo št. 22* Trgovec z dogami in so-durski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. l)clo solidno, cene zmerne.
Via Stailion št. 20, pekarna i l'AU rprn^lll' in Slaščičarna, svež kruh
večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna.
na oglu ulice Geppa in »lelle Poste Nuove, prodaja kolonijalno blago delikatese, likere itd.
Abram Fran
kovrstne sode in posodo. l)clo
Jak. Perhauc
moke. Vsprejema tudi
R. Kolar
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
London 1. Spodnja zbornica je z proti glasovom vsprejela telefonsko predlogo 111 potem zakon o mornarskih zgradbah.
Carigrad 1. Triluuml v Van u je spoznal na-oelnika Kunlov, Hussin Pašo, nekrivim. Isti je bil obdolzen, da je oropal in ranil nekega nemškega arheologa.
San Doinhiiio 1. »Agenee Ilavas javlja: Uenerul Figuereo prevzame predsedništvo in obdrži dosedanje ministerstvo.
I*arlz 1. «Figaro> objavlja već do sedaj nepoznanih pisem Dre vlit sa zbornici iu senatu, v katerih zagotovlja svojo nedolžnost in prosi, naj se njegova stvar preišče.
da sem prevzel že dolgo let obstoječo
Zalogo olja, kisa in mila
v ulici Barriera vecchia Stv. i
Blago razpošiljam po hišah in na deželo. Priporočam se najtopleje.
Josip Gregorič.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarni i "oininercio .11 Tedesco, ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov.
T. Zadnik
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
Kolesa <M IIfMl«
(bicikli) „k) IJ il 1 1 J A
so najboljši češke znamke. Izvrsten materijal, naj-skrbnejše delo, lahek tek, okusna oprava in primerna cena so nedosegljive lastnosti teh koles.
Tovarna biciklev in motorov ..SLAVIJA"
Lavvrin & Klement
v 311 a<le Holeslavi. Največji češki zavod te vrste.
I. Tavčar, Fran Hitty.
Via S. Fruneeseo štev. lil, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja ua doni.
krojač Via delle Beecherie štv. <!, priporoča se slovenskemu ob-činstve.
Via Barriera veceliia št. 13, prodajulnica vsakovrstnega ma-uufakturnega blagu in drobnarij
Na zahtevanjc se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Novak Mihalj
trgovec, ulica Sv. (!a-tariua št. 9., priporoča svojo zalogo kolonijal-nega blaga na debelo in na drobno razpošilja 11a deželo proti povzetja.
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
Zaloga pohištva
ne .,Alla nuovu Abboudaiiza", Trst, Via Torrente štv. lli., se toplo priporoča slavnemu občinstvu za mnogohrojen obisk. Cene brez konkurence !
(meble) Petra Muschika poleg dobroznane gostil-