Leto XXII., St. IS
Ljubljana, sobota 18. januarja 1941
Cena t Din
^piaviiitiivo ujuoijan*. tuumjeve C — reietoc ttev 3122 il23 »134. Jim Jl*t inseratm juueieR: Ljubljana. Šelenburgova ui - lei :*4tf2 to iZVU Poiii uzmco Marmor virajsio trg
«. i - Teiefoo £4o6 Podružnica Gehf Kocenova ulica <i relefoc št 190
-tariini pri podi 4ek zavodih: LJul>-i-jan« «1 17 74»
U&baja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno SO din. Za inozemstvo 50 dtn
Uredoiltio: Ljubljana Knatljeva ulica a teieton
1122. 3123 3124 3125. 312« Marioor, 3rajski trg St t. teieton »» 2455 CeHe. Strossmayenevs 'illcs «tev l. telefon St 65
Roknptm ee in-aftaio
Ckrog Gibraltarja
2e dolgo, posebno pa v zadnji dobi, se množijo napovedi glede Sredozemlja Glasovi iz različnih virov trdijo, da je pričakovati v najkrajšem času hudih vojnih neviht nad področjem Sredozemskega morja. Napoveduje se velik spopad ki naj odloči o vojaški in politični usodi tega važnega dela sveta, ležečega med Evropo. Afriko in Azijo. Napovedi niso nove, saj se ponavljajo domala ves čas. odkar je tudi Italija vstopila v vojno in so se vojne akcije razširile tudi na obale Sredozemskega morja. Posebno konkretno obliko pa so dobile, odkar se je vnela tudi vojna z Grčijo.
Za razširjenje odnosno za poživlje-nje vojne v Sredozemlju prihajajo v po^tev trije sektorji. Prvi je na jugovzhodu. v sklopu dežel in držav, sega-jočih od Balkanskega polo+cka- čez dar-danelske ožine v Malo Azijo, Sirijo, Palestino in Transjordanijo do meja Egipta ki je in pač ostane cilj vsakršnih vojn."!; h in političnih podjetij v tem pod-r Ju Ta sck'or je v zadnjih mesec h in tednih najbolj pogosto na dnevnem redu lu koieba presojanje situacije tako rekoč neprestano med pesimističnim in optinrstičnim premotrivanjem.
Drugi sektor se nahaja v sredini Sredozemlja in vodi preko Italije na afriško obalo. V razliki od vzhodnega Je ta poraben samo po morski in zračni poti. O njej je bilo brez primere manj govora v teku zadnjih dveh vojnih mesecev . pa vendar je ravno tu prišla realizacija tako rekoč najprej. Tako vsaj moramo pojmovati prihod nemških zračnih sil v Italijo, o katerem so b'le pred nedavnim objavljene s službene italijanske strani prve vesti in ki so se odtlej še razširile na poročila o prvih skupirh spopadih v bližini Sicilije. Ze bližnji t-dni. morda celo dnevi, bodo pokazali, koliko je pričakovati nadaljnjega razširjenja učinkovitosti te ofenzivne poti.
Tretji sektor cbsega zapadni konec Mediterana. Njega csredr.ja, v vsakem pogledu najbolj kritična točka je Gibraltar. Pred mesci, v dobi, ko ie španski m'n:ster Suner potoval po državah osi in zlasti, ko je brž nato prevzel zunanje ministrstvo v madridski vladi, se je zdelo mogoče in celo verjetno, da se vojna razširi čez Pirenejski polotok do gibraltarske ožine in da morda od tamkaj preskoči na afriški kontinent. To se ni zgodilo in danes se celo zdi., da je ta del "Sredozemlja najbolj miren; res so alarmantne vesti glede njegove bodoče vloge močno potihnile. Napovedi so bile v dobi Sunerievega potovanja sl'čne kakor sedaj glede jugovzhoda. Trdilo se je sprva, da se bo Španija sama udeležila vojne na strani osi s ciljem da si vzame Gibraltar ter razširi svoje kolonialno gospostvo v Maroku, kar bi bilo mogoče na račun tamkajšnjih francoskih posesti. Potem se je napovedovanje spremenilo in skrčilo v varianto, da ostane Španija mirna, toda da dovoli nemškim oboroženim silam. ki so dosegle v zasedeni francoski i:oni ob Pirenejih njeno mejo, prost prehod do gibraltarske trdnjave. Tudi to se ni zgodilo in odtlej se je politi-tično ozračje nad Pirenejskim polotokom močno pomirilo.
Edini večji razburljivi dogodek v tem področju je bil nastop Španije v Tan-gerju, mednarodnem ozemlju, ki se je nahajalo pod skupno upravo Španije, Francije in Anglije, od 1. 1928 pa tudi Italije. Tanger je pomenil nekak preostanek starih borb za Maroko, je bil nekaka dediščina starih asp1racij, v katerih so tekmovale glavne evropske sile. zato je tamkaj vladal poseben, povsem izreden upravni režim. Tu si je poskusila Španija ojačiti svojo pozicijo s tem. da je proglasila svojo vrhovno upravo nad Tangeriem in izločitev sodelovanja ostalih sil. Sprva je trlo videl. kakor da bo ta korek ki je bil vsekakor v nasprotju z dotedanjim statutom. uvod v uporabo Tangerja za izhodišče pomorski akciji sil osi. Toda stvar ni segala tako daleč. Španija ie izkoristila ugodno priliko, ko je b la Francija oslabljena. Anglija pa temeljito angažirana z drugimi problemi. Vrh tega ii je hodilo v korist, da je Tanger še"' vedno pod vrhovno oblastjo maroškega sultana, nadalje pa dejstvo, da sta mesto in njegova okolica popolnoma obdana s špansko posestjo v Maroku ki prav tako formalno še spada pod nadoblast maro?kega sul+ana.
Zaninvvo je bilo pri tem zadržanje Vol:ke Britanije. O-načuie se kot posebno važno in značilno- da proti španskemu ukrepu ni izrekla formalnega protesta, marveč da se ie spustila v po-gaianja ter pokazala težnjo, urediti zadevo po nrrnem. kolikor mogoče kon-ciliantnem potu. Pogajania še niso zaključena in traiajo še vedno, toda določno se razvidi težnja Londona, da spravi tangersko afero na stranski tir. kier naj jo čas pomaga urediti Angleško stremlienje. ne odbijati španske vlade z močnimi gestami- se razvidi tudi v drug'h pogledih. Anglija je dovolila Španiji znatne olajšave glede blokade in pripustila zlasti uvoz živil Se par enakih gest je naredila Anglija napram Španiji, iz česar se more sklepati,
Države osi in Amerika
Tako v Berlinu kakor tudi v Rimu in Tokiu skrbno proučujejo položaj, ki je nastal, odkar Zedinjene države s svojo pomočjo Veliki Britaniji vedno bolj posegajo v vojno
na evropski celini
Washington. 17. jan. s. (Ass. Press.) Pred zunanjepolitičnim odborom reprezentančne zbormce ie danes ponovno odgovarja) vojni minister Stimson na nekaj vprašani v zvezi z Rooseveltovim zakonskim predlogom glede posditve voineea materiala Angliji. Stimson je med drugim sporoči da je Anglija že preteklo poletje podal? najsve^aneiše zagotovilo, da angleško voj j no brodovje ne bo nikdar kanitnHralo. pa« j pa bi se pod gotovimi pogoji celo pridru žilo ameriškemu Dalje je dal Stimcon za crotovHo. da ugodnost ra aneleške vo.jnt-ladje, da bodo smele biti popra vi iene v ameriških lad*ede'nioah. nMsaknr ne pomeni. da «e bodo angleške vojne I? dir lahko pes'uževale ameriških pristanišč kot oporišč za svoje vojne operacije, steni rdeo n rdeov n rdgov n rdgov v v
VVashington, 17. jan. AA (Reuter). Kakor se dajejo izjave pred zunanjepolitičnim odborom, tako se tudi jasno vidi da so vladni govorniki izdelali prepričljivo naziranje v korist zakonskemu predlogu o posojanju vojnega materiala Ciljev tega zakona sploh nihče ne kritizira. Kritizira se samo pooblastilo, ki ga ta zakon daje predsedniku.
Lahko se reče. da se vse te pripombe strinjajo v tem, da oomeni izjiva Cord^a Flulla konce ameriške nev4ra'npsM in da je Amerika ?e zav£e'a svoje sta^šče. dn«d še ni v vojni. To stališče pa ne dovoljuje nevtraTnosti in se ne siv'a da s prejšnj!mi zahtevami mednarodnega prava. Izjava Corde"a Hulla: »Mi ne bomo dopustili, da bi nas nevtralnost omrtvičila in da bi nas ovirala pri samoobrambi«, naitrč^eje označuje sedanji položaj, je izjavila neka znana osebnost. Morali bi biti v isti dvorani, da bi lahkn vsi čutili, s kaVšMm prepričanjem je govoril Ccrdel Hull. Ista osebnost je iziavila, da so nekateri navnči novinarji nred tremi leti nred istfm odborom slišali, da *e Hull napovedal vse to, bar se je zgodilo.
V t? j*«
New Vorfe. .17. jan. ? (ARV Vč-raj je bivši ameriški podanik v Londonu Kennc-dy posetil predsednika Ro^eve'ta ter nato še zunanjega nrn;sitra Ccrdella HuMa. Po razgovorih, ki jih je imel z nj:nia Ken-nedy, je podtajnik zunanjega min:sitrstva We"'es izjavil predstavnikom tiska, da &e bo Kennsdv prihodnii torek predstavil zunanjepolitičnemu odboru reprezentančne zborn!ce, kjer bo rm?l kratek govor. VV^es je nag'asr;il, da je obirk Kennedvja pri Roo-seveltu in Hullu in napovedani ob;sk pr? zunanjepolitičnem odboru najbrže ze'o iz-nenadil vse tiote, ki so ra podlagi raznih Kennedyjevih privatnih izjav in na podlagi pomotoma objavljenega njegovega in-tervjuva v Bc-sitonu zatrjevA'). da Kennedv ni pristaš Rorsevcltcve poHt k?. ir da se ne skrinja z ameriSko pomočjo Veliki Brita-
niji Dejstvo namreč ie da Kentedv sflej ko prei zagovarja <»rrtrišk< dobavo Veliki Bntaniji m Iv te osebno pouda- ' tudi v torek nred zunaniet*" it'čn m cxibiiTt»m reprezentančne zbornice.
tTa.shmgfon IT ian s (ColurrHa BS)
V	izolacionist!Čn'h kr- gib se & ven. da bo ime bivš amer ve t-po^ian V v Lon-'•mu Kenneiiv it»r	r p< radiu govor
V	katerem bo navfpi nrc*: R K^ve'tnve-rnu zakonu za p'i**xl'*ev vi jneea mateT"-da Angin' Dar.e* ie Vonfenra' Kennedv i vodjo izolaciomstc« senatonen Whee-lerjem
Kdo bo novi ameriški poslanih v Londonu
VCashTtgtcT) )7 's1* i (AR) K.kor do-znava dopisn k lista »\ew >'irk T-mes« iz kn.gov ki so v tesnil- it k h s predsednikom Roseveltom. je Roo^even 'zbra' za bwl česa ameriškega p<fs'an ka v L(>ndo-nu Johna G \Vmanta bivšcja direkmrja Modnanvdnega urada dt-la v Zen»".i
D rum m on d vvashngtonsk- d^.n^-nik bostonskega »Christian bcence M mt-^ria« podaja v svojem listu pojasnilo zakai Roo-sc vel t tako dolgo od'a<?a imen.»van'e n< ve-gi ameri kega pos'an ka v Lon '^nu Po njegovem mnenju bi Roosevelt rad Ken-ncdyja čim dalje vezal na njegovo svoj-fctvo kot diplomatskega zas-tepn-k« Zedinjenih držav, ker s<i obeta da hc na ta način preprečil, da bi se mo^ge' Kennedy udeleževati kampanje proti Rooseveitovi politiki, ki vodi v vojno krizo.
Ilsaosova zaupna okrožnica
New York, 17. jan. j. (AR.) Mornariški minister Kncx je vsem v Ameriki delujočim inozemskim kakor tudi domaeim založništvom listov in revij, naclalje radijskim družbam lastnikom kmogledališč ln poročevalskim agencijam dostavil zaupno okrožnico s katero jim s takojšnjo veljavnostjo prepoveduje objavljanje slehernih poiatkov o kietanju ajmeriške vojne mornarice kakor tudi mornariškega letalstva. Nadalje je pozval zvezno brzojavno komisijo, da morajo vse pod njeno nadzorstvo spadajcCe brzojavne agencije za ne-odrejen čas spravljati originale vseh brzojavk, ki gredo iz Zedinjenlli držav v inozemstvo, odnosno, ki se iz inezemstva sprejemajo v Zedinjenih državah.
Kuba ramo ob ranil z Zeilinj onimi državami
Havana, 17. jan. j. (DNB) Po dolgih
konferencah, na katerih je proučevala mednarodni poležaj, je kubanska vlada objavila izjavo, v kateri izjavlja, da stopa kubanska republika ramo ob rami z Zedinje-nimi državami in ca bo Kuba z Zedinjanl-mi d-žavami tudi sodelovala v vsakem mogočem obsegu, s ciljcm. da se očuvata civilizacija in dcmckracija.
vičil svojo lastno politično preteklost, ki se more označiti s tem. da je Hull od trenutka ko je bil leta 1920 izvoljen za člana predstavniškega doma. zastopal stališče o potrebi ratifikacije versajske pogodbe kar pomeni, da se je izjavil za red nasilja m da ie z vsemi sredstvi hotel ta red ohraniti To. kar je bilo dotedaj ustvarjeno v Versaju in kar so Anglosaksonci in njihov1 zavezniki s silo ustvarili to imenuje za red pravico in mednaroHno sodelovanje Beseda nasilie se pri Hullu za. čenia šele od trenutka ko so nekatere države odk'onile stanje stvari ki ie do mnenju vsake<ra razuirmeea človeka ne-sprei^mMivo. Poimi teh držav seveda niso v sk'adu s pojmi »reda in pravice Cor-ie"a Hulla«
Lis' nato poudarja da smatra Hull kot bistveno stvar da je treba ohraniti britansko gosp^dstve na morjih in dr»kazire ameriški javnosti, da hoče Nemčija uniči-
ti britansko gospodstvo nad morji samo zato, da bi sama postala gospodar morja in da bi potem ogrožala zapadno poloblo. Zanimivo je. da Hull ni našel niti ene besede za označitev surove kršitve pravic južnoameriških držav od strani Anglije, niti ne za obsodbo pravne strani vojne z blokado, za katere izvedbo izrablja Anglija svojo moč s tem. da posredno tira v vojni sistem in njegove posledice tudi države. ki ne sodelujejo v vojni
Kovo glasovanje
Gallupovega zavoda
New York. 17 jan s. (Ass. Press.) Najnovejše glasovanie Gallupovega zavoda kaže. da je 58"/r glasovalcev za to. da bi v orimeru potrebe ameriške ladje prevažal v angleške luke V septembru se je zrcilo za prevoz a me: i®k'h ladli v angleške luke polovico manj glasovalcev.
Japcitska reakdja
f;
rotukrep]
Nemčija bo skušala fiarallzlrati Rsosevelfcovo akcijo z apelom na Japonsko in ojačenjem vojne akcije proti
Aagliši
London, 17. jan. j. (AFI) O bližnji oja-čeni ameriški pomoči Veliki Britaniji raz-motrivajo na merodajnih mestih v Nemčiji v njenem polnem pomenu. V Berlinu se namreč zavedajo, da bo ta pomoč zahtevala v bodoče od Nemčije neprimerno večjih naporov kakor doslej, ako bo hotela ohraniti svoj današnji položaj ter tudi nadalje v sedanjem obsegu zasledovati svoje vojne cilje. Od dneva do dneva večja naklonjenost ameriškega javnega mnenja za neomejeno pomoč Veliki Britaniji bo nedvomno sprožila v Nemčiji zelo nagle protiukrepe. Kakšni utegnejo biti, o tem so mogoča vsakovrstna ugibanja. Malo pa je verjetno, da bi si mogla Nemčija izboljšati položaj samo z uspehi, ki jih bo morda dosegla z ojačenim pritiskom na Francijo, Španijo in Bolgarijo
V Londonu so mnenja, da že kažejo vsi znaki, da je Nemčija v svojo zaščito prvenstveno apelirala na Japonsko v duhu berlinskega pakta. Nastaja le še vprašanje, ali bo Japonska na strani Nemčije hotela poseči aktivno v reševanje sedanjega spora, ker bi se v tem primeru nedvomno znašla pred združenima silama Velike Britanije in Zedinjenih držav na Daljnem vzhodu
New York, 17. jan. j. (AR) »Evening Standard« v daljšem članku razčlenja položaj. ki je nastal zaradi skoraj že gotove
povečane ameriške pomoči Veliki Britaniji v razmerju sil med obema vojskujočima se, odnosno idejno povezanima taboroma List je mnenja, -da spravlja ameriška pomoč Angliji Nemčijo v dokaj neugodnejši položaj, kakor pa se je doslej v njem nahajala. Po mnenju lista bo Nemčija poizkušala paralizirati Roosevel-tovo akcijo na korist Veliki Britaniji na ta način, da bo v bodoče še ojači'a vsa svoja prizadevanja, da kar najhitreje An»"lo pritisne k t'om. Nadalje se bo Nemčija najbrže poslužila Japonske, da bo na ta način odvrnila pozornost Zndfnjnnlh držav od Afantskega oceana ter ,fo prvenstveno prik'enita na Tiho morje. Da hi snrožila inoidente med Janon«ko In Zodi-njen'mi državami, si bo Nemčija v bodoče najbrže še močneje nr?-adeva'a. dosef"! sporazum med Japonsko in SovM*ko unijo in likvidirati japonsko-kitajski spor.
Polslužhspi cdgotsr Hullu
Berlin. 17. jan. AA. (DNB) Nemška di-plomatsko-politična korespondenca označuje izjavo ameriškega zunanjega nr'nistra Hulla pred zunanjepolitičnim odborom predstavniškega doma kot drzen poskus ameriškega državnega tajnika, da bi opra-
rnkove iz]avQ
Ja^rosiski politiki smats-afo H"l!ove izjave za ojfkrlto grožnjo proti Japonski — Vojaški posveti v Tokiu S3
nadaljujejo
List »Tomluric se posebno ostro obrača proti načrtom Zedinjenih držav, da bi z gospodarskimi ukrepi prisilile Japonsko k popuščanju. Japonska je dovolj dolgo prožila roko k prijateljskemu poravnanju vseh nesoglasij, toda v Ameriki za svejo debro voljo ni našla razumevanja. Nasprotno, prišlo je tako daleč, da so Zedinjene države pričele z vojaškimi demonstracijami, kakor se povsem upravičeno lahko označu.e zbiranje ameriške vojne mornarice v havajskem vodovju. Nadalje so pričele Ze li-njene države proglašati nad Janonske cm-bargo za embargom in slednjič je vse to dovedlo odnošaje med obema državama v tako kočljiv položaj, da lahko vsaka nadaljnja akcija sproži katastrofo.
Odgovor vlade Hullu ne bo objavljen
Tokio, 17. jan. s. (Reuter). Zastopnik japonske vlade je danes sporočil, da bo japonska vlada izdala uraden odgovor na izjavo ameriškega zunanjega ministra Hulla o Japonski pred zunanjepolitičnim odborom poslanske zbornice. Pozneje pa ie uradna japonska agencija Domej sporočila, da japonska vlada uradnega odgovora HuRtj ne ho ob H vila, čeravno s skrbjo gleda na Hul-lovo Izjavo.
»Vsi japonski listi danes zelo ostro pijejo o Hullovl izjavi. »Asahi šimbun« pravi, da hočejo Zediniene države spraviti Novo Zelandlio, Avstralijo. SlnTanur in 1-Io'and-sko Vzhodno Indiio ped svo~'o kontrolo. »Niči Niči« očita Hullu demagožtvo.
Tokio, 17. jan. j. (Domei). Glede na rednost mednarodnega položaja se tudi danes nadaljujejo konference med člani vlade in predstavniki oborožene sile. Na vprašanjih se razmotrivajo vse tekoče zadeve, kakor jih trenotno narekuje položaj. .Na konferencah sodelujeta tudi ministrski predsednik princ Konoje in zunanji minister Ma-cuoka. Po konferencah, ki so se zadnja dva dneva vršile vzporedno tudi med člani vlade in obeh zbornic, vzajemno s predstavniki vojske, se je bil zunanji minister Ma-cuoka odločil, da bo glede na resnost položaja vlada s posebno poslanico, naslovljeno na japonski narod, odgovorila na zadnja Hullova izvajanja, v kolikor se tičejo Japonske.
V političnih krogih vidijo v Hullovlh izjavah odkrito grožnjo proti Japonski ln afront proti japonskim težnjam za ureditev razmer na Daljnem vzhodu. Porameznl listi označujejo Hullova izvaian-ia kot izraz čistega ameriškega Imperializma, ki skuša najti glavne objekte svoieea ude^stvo-vanja ravno na Daljnem vzhodu. Hullove besede so po mnenju tanonskesra tiska skoraj že Izzivalnega značka ln iih Japonska zaradi tega ne more več presegati. »Shu-sral« niše med drugim, da je pač novsem brezplodno delo. ako bi se Janonska še nadalje tnidi'a doseči, da bi Zediniene dr-? o ve	r^mripto ninrtp t«>*nie. Zara-
di tega je potrebno v bodeče odgovoriti na vsa	k1	**	-.v^-,,, T-T«iJ-
lovemu govoru, na bolj odločen način kakor sedaj.
Napad strmoglavcev
saa vojne ladje na Malti
Angleška matična ladja za letala „IUustrfous" je bila zopet ponovno zatfeta, po italijanskem poročilu pa tudi ena križarka in še neka druga ladja
da upa London s tem obdržati Španijo izven vojne.
Sicer pa je verjetno, da tudi Nemčija in Italija ne želita neposrednega posega Španije v vojno. Mnogi poznavalci razmer namreč trdijo, da bi udeležba Španije na vojnih dogodkih stvar osi bolj otežila kakor olajšala, na primer že s problemi prehrane, dasi se ne podcenjujejo koristi, ki bi jih bilo mogoče doseči v sferi Gibraltarja. Zraven je še ozir na Portugalsko katere vloga v konfliktih zadnjih let je vsekakor izredno kočljiva. Potrjujejo se vesti, da se je na Portugalskem zelo ojačil vpliv Veliki
Britanije, ki je tamkaj ena najtrdnejših osnov stare politične tradicije. Angleški ofenzivni sunki v Sredozemlju, koleba-nje razpoloženja v Franciji in zadržanje Amerike je še po svoje pripomoglo k stališču Portugalske, pa posredno in neposredno tudi na pomirienje Španije Tako tolmačiio poučeni krogi dejstvo, da so alarmantne vesti s Pirenejskega polotoka domala popolnoma utihnile Ali gre za deistvo trajne vrednosti, ali samo za odsev trenutne situacije, kdo bi si upal to napovedovati v tej presenečenj polni vojni?
Berlin, 7. jan. n. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo.
V zgodnjih popoldanskih urab so včeraj nemška bojna letala napadla angleške pomorske vojne sile v luki La Valetti na IMaHi. Posegla so nad vse dobre uspehe. Že 10. januarja močno poškodovana matična ladja za letala »Illustrious« je bila znova in ponovno hudo zadeta z bombami težkega in srednjega kalibra. Poleg tega je treščilo mnogo bomb na področje arze-nala. Neka bomba najtežjega kalibra je zadela neko tr^ov^rfko ladjo v sredo. Angleška križarka »Southampton« je bila o pril ki ira a do v ve; j h	n n^mšk h
in italijanskih bojnih letal tako hudo poškodovana, da se je med tem potopila.
Rim, 17. jan. n. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske poroča:
Skupina bombnikov nemškega letalskega zbora, ki jo je spremljalo večje število nemških in italijanskih lovskih letal, je v nekaj zaporednih valovih intenzivno bom-i bard rala pomorsko oporišče La Valetto i na Malti. Napad je dovršila z izredno j odločnostjo in pogumom. Matična ladja za ! letala »Illustrious«, ki se je zaradi poškodb o priliki prejšnjih napadov umaknila na Malto, je bila zadeta od bomb težkega in srednjega kalibra. Neka križarka in neka druga ladja sta bili prav tako hudo poškodovani. Učinkovito so bili bombardirani tudi arzenal in pristaniške naprave. Eno nemško letalo se ni vrnilo na svoje oporišče.
London, 17. jan. s. (Reuter) Poveljstvo ang'eškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja:
Včeraj popoldne so nemški strmoglavci tipa Junkers 88 v spremstvu italijanskih lovcev CR 42 izvedli zelo močan napad na Malto. Angleška lovska letala so takoj posegla vmes in sestrelila S sovražnih le-
tal, 5 pa jih je sestrelilo protiletalsko topništvo. Napad ni povzročil nobene škode na napravah angleškega vojnega letalstva, pač pa je bilo poškodovano zasebno imetje.
Rim, 17. januarja AA (Štefani) Li^ti prinašajo podrobne siti o sijajni akciji, ki se je odigraia v noči med 11. in 12. januarjem. ko je neka italijanska podmornica tornedirala nek<, lažjo angleško kn-žarko. Tega napada britanska admiraliteta št ne priznava Podmornica, ki je p'u'a pod vodo je nenad« ma zapazila dve lažji sovražnikovi križarki k- sta p'ui, na razdalji 9.000 m Podmornica se je takoi odločila za napad Poveljnik kapitan Mtio Spane, se je približal sovražnikovim lad-' jem in ukazal, da ?e na eno teh ladij sprožijo tri torpeda Šele kc je pcdmorn;ca spet smuknila pod vode. so hidrofoni zabeležili odmev sitrahovit<h eksplozij, kar je pomenilo, da sita dva torpeda zade<!a kri-žarko. Neko'iko kasneje je križarka uš'a napadu dveh torpeda v in vrg'a proti pod-m~.roici veliko število gTob n^kiH bomb, toda brez uspeha Uro kasneje sc aparati na podmornici zabe'ež li šum ki jc nastal ob priliki potapljanja križarkt
„Popolo di Rosna" o izgubah angleške mornarice
Rim, 17. januarja. AA. (Štefani). Po cenitvi pomorskega urednika »Popolo di Roma«, ki temelji na ang!eških, nemških in italijanrkih uradnih podatkih od začetka vojne pa dc bitke, k se je odigrala te dni pri Siciliji, jc Ve'ika Britxtn:ja izg.-.bila 427.387 ton vojnesa br^iovja Izgube obsegajo 2 bojni ladji, 10 križark, 39 ru il-ccv, 33 podmornic, 2 nosilki letal, 9 pomožnih križark, 3 torpedovke in 6 zbiralcev
Položaj na iugouzfaodn Evrope
Sestanek generala Antonesca na Bavarskem s predstavniki Nemčije Nemško posredovanje med Risnranijo in Madžarsko - Poslabšanje rusko-rumunskih odnosov — Poslanik Draganov o namena svojega
prihoda iz Berlina v
Bern, 17. jan. j. (Ass. Press). Iz zanesljivega vira na švicarsko-nemški meji se je zvedelo, da se je včeraj nekje na Bavarskem vodja rumunske države general Antonescu sestal z zastopniki nemškega rajha. Glede razgovorov med Antonescom in nemškimi predstavniki sicer ni bilo mogoče ničesar točnega izvedeti, toda po mnenju informatorjev so se tikali razgovori imenovanja novega rumunskega zunanjega ministra in morda tudi možnosti nemškega posredovanja v madžarsko-rumun-skih nesoglasjih, ki zavzemajo od dneva do dneva nevarnejši obseg zaradi neprestanih obmejnih, incidentov. Med osebnostmi, ki bi prišle v poštev za novega rumunskega zunanjega ministra, se imenujeta v prvi vrsti predstavnik tiska rumunske železne garde Cosmovici in pa sedanji rumunski poslanik v Berlinu Grecianu.
N^sogfesfa med Itesifo in RitnmnljKi?
Neiv York, 17. jan. s. (Columbia B. S.) ;
Po informacijah iz balkanskih prestolic se j zdi. da je ustavitev potniškega prometa na madžarskih železnicah v zvezi z novo na- j pe+ostjo, ki je nastala med Rusijo in Ru- i muniio Baje sta tako Rusija, kakor tudi Rumunite zbrali nove če+e na meii Besa- j rab^e. Zadnje čase se je primerila vrsta novih incidentov med obmejnimi stražami. Incidenti se baje ponavljajo skoro vsako noč. Domnevajo, da skušaio Rusi te inc:de^+e uporabiti kot preizkušnjo, kako d^teč bodo Nemci nanie reagirali.
V zvezi s takim stanjem rusko-rumun-sk'"h odnoš^iev se širijo tudi vesti, da na-mernvajo Nemci do konca mesca preko Madžarske prepeljati v Romunijo 300.000 vojakov s popolno motorizirano opremo.
Posveti v Ank&ri
Ženeva, 17. jan. j. I »La Suisse« se v daljšem članku bavi z z-.gonetko posvetovanj med angleškimi vojaškimi predstavniki ter člani turškega generalnega štaba v Ankari. List pravi, da o teh razgovorih ■ doslej niso prodrle v javnost nikake po- ' drobnosti, vendar pa je mogoče iz vseh drugih izjav raznih turških osebnosti in iz pisanja turškega tiska sklepati ,da Turčija ne mara puščati nikakega dvoma v svojo zvestobo do turško-angleške zveze, j Turčija že tudi nič več ne prikriva svojega upanja, da ji bo morda uspelo dobiti od Italije del Dodekaneškega otočja.
Nedvomno se sučejo razgovori v Ankari prvenstveno okrog načrta skupne akcije v prmeru, da bi se vojna -azširila tudi na Bližnji vzhod. Z odkritim prhodom angleških vojaških delegatov, pripadaiočih angleški vojni sili na Bližnjem vzhodu, v Ankaro, je dala Turčija vsemu svetu jasno razumeti, da ne namerava v organizaciji svoje obrambe proti vsakršnemu , morebitnemu napadu ničesar prepuščati ! zgolj igri slučaja. Gotovo je, da bi se prvi znaki realnosti angleško-turškega voia-škega sodelovania pokazali pod enakimi okoliščinami, kakor se je izkazala realnost anffteško-srršVega sodelovanja, ki ie dokazalo svoj obseg, čim so prve italijanske čete prestopile albansko-grško mejo.
Draganov na poti v SoSljo
Beograd, 17. jan. p. Na poti iz Berlina v Sofijo je prispel danes v Beograd bolgarski poslanik v Berlinu Draganov. V Beogradu se je zadržal od 8. do 13. V njegovem salonskem vozu ga je obiskal beograjski bolgarski poslapik Stojilov, ki je ostal pri njem dalje časa. Novinarjem je Draganov izjavil, da potuje v Sofijo na redno poročanje, kakršno je običajno vsak drugi mesec. Na vprašanje novinarjev, ali je njegovo tokratno potovanje v Sofijo združeno s kako posebno misijo in ali je to potovanje morda v zvezi s kakimi sporočili nemške vlade glede dokončne opredelitve Bolgarije, je Draganov izjavil, da se nanaša njegovo poročilo v glavnem na probleme gospodarskega sodelovanja med Nemčijo in Bolgarijo, da pa nima prav nikake posebne misije. Razumljivo je, da se bo njegovo poročilo dotikalo tudi političnih vprašanj, vendar pa o tem ne more ničesar izjaviti. Ponovno pa je poudaril, da je glavni smoter njegovega potovanja v bolgarsko prestolnico reševanje gospodarskih problemov, ki jih proučujeta obe vladi v cilju podaljšanja in poglobitve gospodarskih odnošajev.
Na vprašanje, kakšni so odnošaji Bolgarije do Sovjetske Rusije, je Draganov izjavil, da vzdržuje Bolgarija s Sovjetsko Rusijo zelo tesne in prijateljske zveze in je z Moskvo v neprekinjenih diplomatskih stikih. Ta politika Bolgarije .ie naletela na popolno razumevanje in odobravanje tudi v Nemčiji.
Francoski glasovi o bolgarski p3litiki
Clermont Ferrand, 17. jan. j. (Havas.) Današnji francoski listi obravnavajo na podlagi obvestil, ki jih imajo iz Berlina, stališče Bolgarije napram položaju na Balkanu. Listi se pri tem opirajo v svojih tolmačenjih bolgarskega stališča na zadnji govor predsednika bolgarske vlade Filova, ki je izjavil, da je Bolgarija v načelu za revizijo sedanjih mirovnih pogodb, toda proti vojni.
»L' Action francaise« piše v tej zvezi, da po informacijah iz Berlina stališče Fi-Jova v Berlinu ni napravilo ugodnega vti-ska. V merodajnih nemških krogih očitajo bolgarskemu ministrskemu predsedniku, da bi rad dosegel nemožne stvari, ko si prizadeva ustreči vsemu svetu. Na Wilhelm-strasse izražajo dvom. ali se bo mogel Fi-lov še dolgo obdržati na oblasti. Toda tudi če Filov res odide, ostane zelo negotovo, aH bi njegov odhod kaj dosti izpremenil izredno razsežni in zamotani problem bol-
garskega stališča do načrtov svojih sosed. Ostane predvsem zelo važno vprašanje, kaj bo rekla Rusija, ako se Bolgarija odloči za ta ali oni korak.
List »L* effort« piSe v zvezi z vprašanjem ruskega vpliva oa Bolgarijo, da je tu treba predvsem upoštevati stoletne ruske tradicije in interese, ki jih je Imela Moskva na zapadu. in predvsem na pomorskih izhodiščih. In ker je tudi sedanja ruska diplomacija stopila na pot bivše carske diplomacije, gotovo ne bo ostala desin-teresirana na nadaljnjem razvoju položaja na evropskem jugovzhodu, če se je Sovjetska Rusija že utrdila na Karpatih, potem pač ne more več ostati desinteresira-na na tem, kaj se godi v Bolgariii. kakoi tudi ne na tem, kako se bo nadalje razvi-jal položaj v Rumuniji Bolgarija predstavlja središče tistega koridorja, ki je potreben komurkoli za prehod preko Balkana. Razen tega je Bolgariia dežela povsem balkanskega naroda. Nadalie je treba upoštevati. da je bolgarski narod slovanski narod, voltan prenašati razne vnlive. ki jim je podvržen ter na miren način uglalevati niih neskladnosti. Bolgariia je skozi ln skozi miroliubna država in bo zaradi tega skušala vse sile, ki so ji na razpolago, r->. svetih temu. da se na miren način uresničijo niena narodna stremljenja v sožitju evropskih narodov. Lahko se trdi. da Bolgariia prav nič ne želi z vojnimi metodami doseči svojih ciljev.
Potovanje Horie Sune v Nemčijo
Bukarešta, 17. januarja. AA. (Štefani) Prihodnji teden bo odpotoval v Berlin šef legionarskega gibanja in podpredsednik rumunske vlade Horia Sima in sicer na povabilo nacionalno socialistične stranke v Nemčiji.
V nedeljo bodo v vseh rumunskih mestih velika zborovanja, na katerih bodo pooblaščeni predstavniki legionarskega gibanja govorili o nacionalnem socializmu in fašizmu v borbi za uvedbo novega reda v Evropi. Rumunija, ki je pristopila k osi, aktivno sodeluje pri obnovi Evrope. Globoki proces kristaliziranja rumunskega javnega mnenja, se izvaja po cii;lh držav osi, ki bodo ustvarile novo Evropo.
Italijanski poslanik pri Popovu
Sofija. 17 januarja. A A (Štefani) Zunanji minister Popo* je sprejel italijanskega poslanika v Sofiji in ostal z njim dolgo v prisrčnem razgovoru.
Trgovinski dogovori med Rnsijo in Bolgarijo
Sofija, 17 januarja AA Pi>godba o trgovini in plovbi med Sovjetsko zvezo "n Bolgarijo, ki je bila podpisana v Mcskvi 5 januarja 1940 je bila skieniena na tri leta. Ker je pogr-dba stopila v veliavo lani 3 februarja, bo veljala do 3 februarja 1943 Razen tega je bil med Bolgarijo in Rusijo sklenjen tudi sporazum k' določa način izmenjave blaga in plačevanja med obema državama Ta sp< razum velja do 21 decembra 1940 če ga dva mesca pred potekom nobena od pogodbenic ne bo odpovedala. Ker pa niti B.»garia nit' Sovjet ska zveza nisita odpovedal' te pogodbe v določenem roku, bc pog<Kiha veljala tud- še letos Po poročilu lista »Zora« pa so dani razlogi, da bo med Bolgari jo m Ruvjo dosežen nov sporazum o trgovinski izmenjavi za letošnje leto. ker so dosedanje trgovinske zveze pokazale možnost za razširitev medsebojne blagovne izmenjave.
Z afriških bojišč
Delovanje topništva in patruljne akcije
Rim, 17. jan. n. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi 224 službeno vojno poročilo, v katerem pravi o borbah v Afriki, letalskem napadu na Malto in italijanskih pomorskih operacijah:
V	Cirenajki delovanje topništva in pa-trol.
V	vzhodni Afriki normalno delovanje topništva na področju pri Galabatu. Sovražna letala so bombardirala nekaj krajev v Somaliji, ne da bi povzročila kako škodo.
Maršal Graziani nI odstopil
Rim, 17. januarja AA. (DNB) Na merodajnem italijanskem mestu zanikajo govorice, ki so se razširile v tujini, da bi maršal Graziani kot vrhovni p.oveljnik italijanskih sil v Libiji podal ostavko.
Nov hud napad na Catanijo
Kairo, 17. jan. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju: Na nobeni fronti nobene spremembe položaja.
Bombniki vojnega letalstva so izvedli v noči od 15. na 16. januarja nov močan napad na letališče v Cataniji na Siciliji Ze prva letala so povzročila močne eksplozije med hangarji v severozapadnem delu letališča. Nastal je požar, ki ga je bilo videti 50 milj daleč Ta požar je pomagal naslednjim letalom najti cilj. V teku poznejših napadov so bili povzročeni veliki požari med upravnimi zgradbami in hangarji na vzhodnem delu letališča. Več letal na letališču je zgorelo. Eksplozije so nastale tudi med letali na južnem delu letališča Vsa angleška letala, ki so se udeležila tega poleta, so se vrnila v svoja oporišča.
Isto noč so angleška letala napadla vojašnice v Derni v Libiji
Angleška lovska letala so r~ teljevala z izvidniškimi poleti nad Libijo, ne da bi naletela na sovražna letala.
„Ttmes" o nemški pomoči
London, 17. jan. s. (Reuter) Današnji londonski listi se še nadalje bavijo z nemško vojaško pomočjo Italiji »Timesov« diplomatski dopisnik pravi, da so skozi Rim zadnje dni ponovno šli nemški protiletalski oddelki, verjetno na Sicilijo. Prav tako se je peljalo skozi Rim mnogo oddelkov z nemškim vojnim materialom. Na Sicilijo je prispelo tudi mnogo več nemškega letalskega osebja, nego bi ga rabila nemška letala. Zato je upravičena domneva, da bo to osebje v primeru potrebe porabljeno za policijsko in vojaško upravno službo. »Dai-ly Telegraph« piše, da hoče Nemčija na vsak način preprečiti vojaški neuspeh Italije. Obenem pa si hoče Nemčija zagotoviti nadobtest nad nekaterimi sredozemskimi lukami
V Sredozemlju sestreljena italijanska letala
London, 17. jan. n. (Reuter) Nocoj je govoril po radiu angleški letalski minister Archibald Sinclair. Izjavil je med drugim, da so angleške letalske sile in protiletalsko topništvo v Grčiji, Albaniji, na Malti in v Libiji doslej sestrelili ali uničili že 303 italijanska letala Angleško letalstvo je v tem času in na tem področju izgubilo vsega 61 aparatov. Najhujša izguba je doletela italijansko letalstvo, ko se je moralo odreči velikemu modernemu letališču el Ademu, čim je padla Bardia. Angleži so našli na tem letališču 87 italijanskih letal razdejanih in pogorelih. Izkazalo se je, da so bila ta letala že prej onesposobljena in da so jih Italiiani sami še zažgali, ko so se morali umakniti. Letališče je sijajno opremljeno in bo Angležem nadvse dobro služilo za nadaljnje operacije.
Bristol - glavni cilj
NesnJOd bombniki to v noči na petek znova srdito napatfU Bristol ln povzročili znatno škodo
Vojna z Grčijo
Rim, 17. jan. n. (Štefani) O položaju v Albaniji je objavilo vrhovno poveljstvo italijanske vojske v svojem današnjem 224. službenem vojnem poročilu:
Na grški fronti smo v akcijah krajevnega značaja prizadejali nasprotniku občutne izgube.
Naknadno se je izkazalo, da je bila podmornica, ki je bila potopljena 29. decembra. kakor je bilo objavljeno v 216. službenem poročilu, grška podmornica »Pro-teus«. Bila je zgrajena v Franciji in je izpodrivala na morski površini 700, pod njo pa 930 ton vode. Oborožena je bila z 8 cevmi za torpede in topom kalibra 102 milimetra.
O priliki sovražnega letalskega napada na Catanio v noči od 12. na 13. januar je protiletalsko topništvo sestrelilo še eno sovražno letalo poleg onega, ki je bilo omenjeno že v 220. službenem poročilu.
Atene. 17. jan. n. (UP) Izvedelo se je, da je poveljnik italijanske vojske v Albaniji general Cavallero, izdal takoj po prevzemu poveljstva vrsto ukrepov, ki pomenijo veliko čiščenje v vrstah oficirjev, pa tudi v posameznih oddelkih vojaštva Med drugim so bili vsi Albanci, ki so bili doslej dodeljeni posameznim oddelkom italijanskih oboroženih sil, izločeni iz italijanskih čet. V bodoče bodo sestavljali samostojne čete.
Atene, 17. jan. n. (INS) Prodiranje Grkov v Albaniji je na vseh frontnih sektorjih nekoliko zastalo zaradi izredno neugodnih vremenskih prilik. Snežni zamet* so tolikšni, da se ni mogoče proti njim boriti z nobenim sredstvom.
Prav sedaj pa se razvija dobrih 20 mi severno od Klisure huda borba, v kateri so se Grki že ponovno na nož spopadli z Italijani. Na ostalih sektorjih fronte je v akciji grško topništvo, ki mu pa Italijani le slabo odgovarjajo.
| Zastopnik vojnega ministrstva je davi zanikal vesti, da bi bile italijanske čete zadnje dni kjerkoli prešle v protinapad, i Postojanke, ki so jih Italijani na posameznih sektorji izgubili, niso niti poskušali znova zavzeti
Davi je atenski radio objavil, da je v Valoni okrog 30.000 italijanskih ranjencev. Vojaški strokovnjak, ki je omenil to novico v svojem poročilu o položaju na fronti, je menil, da bodo Italijani le s težavo o pravem času prepeljali vse te ranjence skozi Otrantsko ožino v Italijo, ker je plovba po ožini trdno pod kontrolo grških podmornic in angleških letalskih sil in ker se vedno bolj bliža ura, ko bo Va-lona padla. Grki so na nekem mestu le še dobrih 30 km oddatieni od Valone.
Atene, 17. jan. AA. Uradno poročilo grškega vrhovnega poveljstva št 82. ki je bilo objavljeno dne 16. t m. zvečer, pravi:
Omeieno delovanje na boiišču, kjer so grške čete ujele nekaj sovražnih voiakov. Ministrstvo za javno varnost je snoči objavilo. da vlada v notranjosti države povsod mir.
Ameriški poslanik
pri grofu Cianu
Rim, 17. jan. s. (CBS) Ameriški veleposlanik Phillips je danes posetil italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Kakor izjavljajo v dobro poučenih krogih, je bil obisk samo vljudnostnega značaja.
Ob irski obali
potopljene ladje
Dublin, 17. jan. s. (CBS) Irski minister za prehrano je danes sporočil v parlamentu. da je bilo v bližini irske obala doslej potopljenih 9 trgovinskih ladij, ki so plule pod irsko zastava
London. 17. ian. J. (Ass. P e3S.) Preteklo noč ie vladalo nad Anglijo sicer neugodno mrzlo vreme za leta ske po eta ven a- ie izvršilo nemško letalstvo več d-kai m■ finih napadov na iužno in za-a dno Aigliio ter manjši napad na London, "»ofla i'ni cilj nemških nočnih na ad>v 1e bila iuka Bristol v zapadni Angliii. ki so :o no.nžka letala obiskala že zgodai zvečer ter nato v kratkih presledkih v vel sk pinah bombardirala luške naorave kakor tudi posamezne mestne okra:e ter industrij ka predmestia Nemška letate so met la no običaini taktiki naiorei 7a"iga'..ie b mbe. ki so iim nato stedlle rešilne bomb? srednjih kalibrov Rušilne bimbe so povzročile v luki preceišnio škodo d č m so :a-r ilne bombe 7-anet'le rf p'ar-v večinoma na privatnih co~loouh G^si' t<-o ie večino noterov na^lo om°i:lo 1o n^kai Mh ie zavzelo orece* velik ob e-» tako da so imeli fasilci z nlimi vso noč dovo i o-s'a Povzročena ie bila oreo°išoia gm t ^a škoda dočim število človeških žrtev rlde ' a silovitost napada ni veliko.
London so obiskale le ma hne skumbe nemških bombn-kov ki so se ime evale na bombardiran ie zrn~niih industrijskih okraiev Neugodno vreme nad Lo^do-<-rn ie nem*k!m letalom o^e^o^očilo ""rd-H do Lond-na ter so zanH: t°"Ta .>om- ar i-rala razne obtekte vdol5 f"žne in iu~o-zaoad-e obale ob Pok^vk m o'e ivu Bilo ie povzročene ne^ai emo'ne škode kai li"d' ie b"o ub:tih in ren1en'h t-di na splošno ie bi1 n^ma«* na obalne dale An-glHe le srednje iakos*i
Lond*n 17 ian s (R uter) Let-Isko :n notranje ministrstvo iav'i-ta v svoi^m no-coišniem poročilu- Sovražna lefa!ska aktivnost nad An^llio te ime1« ia-e* 'c-lo maihen ohseo	vivi^nn Vate
te vt«»1o neVai bomb na neko »očkn v v7hodnem Kentu Napad ni povročil liti MrrHp niti žrtev
Davi ie b'io v bMžin?. ce"°rne škotske obale sestrelieno nemške bombno letalo.
"Temško ^užbeno
vofnn prcUo
Berlin. 17 ian n. (DNB t V-hovno poveljstvo nemške voiske ooro*a:
V	okviru svo;ih izvidniških »kcH so nemška Ieta'a vč°rai zanadno od severne Škotske napadla in z bombami poškodovala tri trgovinske ladie s ck p-o to-a "o 13.000 ton Na^aMe so uspešno brm^a-di-rala va^e voia*ke objekte ob južnovzhod-ni an^le^ki itoali.
V	poslednii noči so skalne nemških bombnikov uči^k^vito b~mba -di a1-* oeko luko v zana^n' An«*i'1* kakor tudi druge obiekte v iužni Angliji.
V	noči na 17 ianuar <ao
odvrgla nekai 7aži"aln'b io e^^o ivvh bomb na nemško o^emiie Nek^ rto^or^ ie bilo neznatno poškodovanih So"'*a"nik ie izgubil 15 ianuaria in včera< skuo^o pet letal Od 15 ianuaHs, zvečer tri nemška letala niso vrnila na svoja letališča
Nov angleški napad na Wilhelmshaven
London, 17. jan. J. (Reuter). Angleško letalstvo je v minuli noči nadaljevalo svoje napadalne polete proti Nemčiji. Kakor naglaša poročilo letalskega ministrstva, so si britanski težki bombniki ž^ v drugič zaporedoma Izbrali kot poglavitni cilj napadov na Nemčijo važno pomorsko bazo Wil-helmshaven, kjer so merili v prvi vrsti na ladjedelnice in industrijske naprave, ki so v zvezi z gradnjo ladij. Nočni napad je bil že 41., kar jih je angleško letalstvo izvršilo na to veliko nemško pomorsko bazo in že četrti v teku tega tedna. V okviru vseh napadov, ki jih je angleško letalstvo izvršilo v zadnjih 24 urah, je bil nočni napad na Wilhelmshaven daleko najmočnejši. Na luške naprave ln na mesto je bilo vrženo veliko število težkih rušilnih in zažigalnih bomb. Na mnogih mestih so bili zaneteni požari, ki so nekateri med njimi zavzeli zelo velik obseg. V glavnem pa so angleška letala bombardirala tamkajšnjo železniško postajo ln teren, na katerem so postavljeni petrolejski in bencinski rezervoarji. Neugodno vreme, z veliko nevarnostjo zaledenenja, angleških letal ni moglo zadržati, da ne bi uspešno dokončala tega napada.
Druga letala so napadla doke v Emde-nu, Boulogneu ln Calaisu, železniško kri-žiSče v Ostendeu in neko letališče v zasedeni Franciji.
Pet angleških letal se ni vrnilo z vseh teh poletov.
London, 17. Jan. s. (Columbia BS). Angleški bombniki so Izvedli danes tudi podnevi zelo močan napad na nemške vojaške postojanke med Caiaisom in Boulog-neom. Eksplozije letalskih bomb je bilo slišati na angleško obalo.
Strašna služba
proti požarom
London, 17. Jan. j. (AFI). Kakor se do-znava z merodajnega mesta, bo jutri objavljen vladni odlok, s katerim bo mobiliziranih več milijonov angleškega civilnega prebivalstva — moških in žensk — za borbo proti požarom, povzročenim zaradi sovražnih letalskih napadov. Novi dekret odreja, da se vsaka zdrava oseba, prebivajoča na področju Velike Britanije, lahko pritegne izven svojega običajnega delovnega časa za eno ali dve nočni uri v stražno službo na določeni ulici ali v določeni skupini poslopij. Od te službe bodo Izvzeti edl-nole člani aktivne angleške armade. Služba se ne bo posebej plafievala. Civilisti bodo razdeljeni v stražne skupine po trije moški odnosno tri ženske ter bodo imeli za borbo proti požarom na razpolago vreče peska in ročno črpalko, tako da bodo lahko takoj nastopili proti zanetenim požarom, Se p redno bi ti mogli zavzeti nevaren obseg. Te trojke bodo vrfille službo deloma na podstrešjih, deloma na ulicah. V prvih skupinah bodo sodelovali v prvi vrsti mladeniči pod obvezno vojaSko starostjo in profeslonali v posameznih primerih poklicih.
Odlok vsebuje nadalje podrobna navodiln za stražno službo pri cerkvah ln drugih ' javnih al1 privatnih poslopjih » posebno j
dellkatnim ostrešjem. Izkušnje so pokazat le, da je tudi take stavbe mogoče očuvatl pred požari, ako je na razpolago izvežba/-no gasilsko osobje. Odlok določa tudi stražno službo zr poslopja, ki so ostala brez gospodarjev. Ta poslopja pridejo pod nadzorstvo stružnih edinic iz soseščine. Na koncu poziva odlok prebivalstvo, ki slučajno naleti na ulicah na zažigalne bombe, da iih takoj posuje s peskom, ki bo poslej v vrečah na razpolago po vseh londonskih ulicah, kakor tudi po ulicah drugih angleških mest.
Clrjrch'11 b
pre2sn®val vlado
London. 17. ian. j. (Ass Press.! Kakor doznava Reuteriev ca""amentarnl s tr d-nik. se pripravliaio v angleški vladi to e i7premembe. Od^a" ie bil bivši mini ter lord Halifiv imenovan za a-i^ške^i Poslanika v Washingtonu. se ie v°s čas ;r-čakovalo da bo naoredova1 niegov rv^d-tainik v zunamem min st^stvu B t'°r. Zdai s^ doznava. da bo B tler raib že že v kra'kem imenovan za p-^svetn^n : r-n:stra. s čemer bo p^stav^en v de'ok- 2. na ka*e~em ima nvo^o ''nter^^a Na "i is se 7. ve'i ko veriet^ostio lahko pri*a,~,'e, da ^o W K T,a-v. sin nekJa-i-<*i pr°«v°--ia B-naria Lawa. ki zavzema redoi mesto fina^čne^a tainika v voinem m:nist-st .'u. imenovan na Bufenevo mes*o v zu^-nnm ministrstvu. Na ta načm bo zooet vzoo~ rv-lje.no sodelovanje mei novim zu ani rn mi->i~trom Edenom in L wom. k^ st - že včasih uspemo sodelo'"a'a v ak<-'ii za intenziviranje vojne s strani Vel.ke BJ a-nije.
R~n?s važn? sc*"* Pet^inove vlade
Vichy, 17 jan. s (Ass. Press) Ju+r^ bo tu važ^a '•pia fr?no<-vcke v^ade. Iz nem*k!h virov se širijo vesti o popolni preosnovi vlade. Iz francoskih virov pa te vesti še niso notrjene.
Vichv. 17. jan. br (PDA.) BMžn-ia re-korstmkfiia francoske vlade bo, no trjevin-iu poučenih krogov predstavi'ala nadaljnji ln k-n*n* korak ni ootf h koncentracij franco^h nacio^Vnih sil. S ^o-či razširjene vesti o ostavki vlade, so tile <fan<»*! uradno dem iti^ane.
Vichv, 17. jan. a (Columbia BS^ Nemške ob^ti so do 1. februarja ustavite ^o-šiliante ž:veža in obtek francosk:m vo5--'m uiefnikom v Nemčlii in s'>er zato. V"* pošiljate!ii prekorači1! zadnje čase dovoljene količine v pošiljkah.
PapeSeva akcija za omlljeisje vspo
Berlin, 17. jan. p. Berlinski na.lškof g.of Gallen je na poziv Vatikana odpotoval v Rim- Kakor se zatrjuje, je njegovo pot3-vanje v zvezi s proučevanjem po'ožaja katoliške cerkve v Nemčiji in v deželah, ki jih je zasedla Nemčija. Doznava S3, bodo v kratkem pozvani v Rim tudi d:ugi nem V,-J škofje. V zvezi s tem se širijo tudi verti. da so ta posvetovanja Vatikana v zvezi s papeževo akcijo za omiljenje vojnih metod, zlasti pa z akcijo, ki gre za tem, da bi se opustilo bombardiranje civilnega prebivalstva.
Vojaški dog.3v:r med Mehiko in USA
VVashington, 17. jan. s. (Columbia B. S.) V poučenih krogih napovedujejo, da S2 bodo taJtoj po svečanem ustoličen ju predsednika Roosevelta pričela med Zodinjeniml državami in Mehiko pogajcirja za najožje gosprdarsko in vojaško sodelovanje. Naj-beže bo med obema državama po pisana slična vojaška pogodba kakor med Zedinjenimi državami in Kanado. Na ta načn bo ustvarjen enoten vojaški in gosp:darski blok, ki bo obsegal vso Severno Ameriko, že sedaj so se vršili preliminarni razgovori med podtajnikem za zunanje zadeve Sumner VVellesom in mehiškim poslanikom v \Vashingtonu.
Izredno huda zima v Franciji
Vlchy, 17. jan. br. V nezasedenem delu Francije ie zavladala zopet izredno huda zima- že tri dni neprestano sneži, najhujše težave pa povzročajo strahoviti snežni viharji. Zaradi silnih snežnih žametov, so postale vse ceste neprehodne, a tudi železniški promet je že skoraj docela ustavljen. Vozijo samo še vlaki na nekaterih lokalnih pregah, a še tod z velikanskimi zamudami Cele pokrajine so popolnoma odrezane od zunanjega sveta. Povsod vlada veliko pomanjkanje kuriva. Tudi dovoz živil je docela izostal, kar povzroča še večjo bedo in stisko.
Mešani IjudsM kruh v Zagrebu
Zagreb. 17. ian o. Po ralogu ban ske oblasti je mestno župarst o v Zag ebu izdalo naslednie nove odredbe o prodiii kruha. Od jutri naorei se mo a v Zagreba peči enoten kruh iz 53 o Istctkov en-tne pšenične in 50 odstotkov presejane k ruz-ne moke. Cena kruha bo cs a'a ne zp e-menjena 4.50 din za kg. Prekršitev te odredbe se bo kaznovala z zaoo-om do 6 mesecev in glrbo do 1C0 000 din. P o'i pr--kršiteliem ie zagroženo t"di iz-a a je predpisov naredbe o	š ~kulm-
tov na prisilno bivanje in delo.
Petrolejske karte
za Zagretčane
Zagreb. 17. ian. o. Mes'no žvpan~tvo ie izdalo letne nakaznice za o:tr lei za v e. ki ga rabijo. Družine s trami ali manj č*a-ni dobe 1.5 1 petroleja na mes2c. s 3 do 9 č'ani 2 i s 6 do 10 člani 2.5. družino z več ko 10 člani oa 3 1 oetrol:i3 na mesec.
Vremenska nao^
Zemunska: Oblačno in megleno. Tu pa tam dež in sneg. Nekoliko vedro bo v južnih krajih. Toplota se ne bo bistveno spremenila.
Nafci kraji ln ljudje
Zgled vofvode Mišica
Ob dvajsetletnici njegove smrti
Ob 20-letnici smrti vojvode Mišica bo pokojnikova vdova z družino priredila danes v Beogradu spominsko svečanost v Vaznesenski cerkvi. V tem povodu, a prav posebno v današnjih dneh — nag'ašuje k ternu »Politika« — se je treba z globoko pieteto in iskrenim narodnim ponosom spomniti velikega vojvode, ki je bil najsi-jajnejši predstavnik na;e vojne slave in najzaslužnejši pobom ik naše končne sreče in zmaae. Pomočnik vojvode Pučnika, poveljnik prve armije. načelnik "taba vrhovne komande, si jc vojvoda Mišic pridobil posebne zasluge skozi vojevanje za svobodo, posebno pa. ker je jeseni 1914 rešil Srbijo, pobili Potiorekovo vojsko in zadal prvi hud udarec habsburški monarhiji, sled njič na je s prebojem solunske fronte ove-kovečil svojo slavno vojaško ime in si prislužil skozi veke zahvalo svojega naroda.
Vojvoda Mišic je bi! tip srbskega intelektualca in vojščaka. Bi' je najizrazitejši predstavnik tistega pokolenja, ki je priborilo toliko zmag in ustvarilo današnjo državo. Kot kmečki sin iz Struganika je moral neumorno, delati, da je dosegel tuje vojskovodje. Ti so od početka imeli vse potrebno, redno so obiskovali šolo in so se v mladosti igraje naučili vsega, kar so potrebovali za vlogo prvakov in voditeljev svojih velikih kulturnih narodov. Medtem ko so oni mirno napredovali je moral kmečki sin trebiti silno voljo, da se je učil in napredovali. Po skromnem gričevju okrog Mionice, v bližini Medvednika in Su-vobora je črpal meč in voljo, ki mu je ustvarila možnost, da je potem proslavi! svoj narod in se postavil v prve vrste vojskovodij v svetovni vo i n t Po zaslugi velikega talenta in nenavadne prizadevnosti je kmečki sin postal eden izmed velikih strategov v dobi svetskega pokol ja.
Vojvoda Mišic je imel vse vrline veli-
kih vojskovodij. Poleg obširnega znanja in globoke inteligence je bil močno odločen, pri tem pa vedno hladen in priseben. Niti najbolj nevaren položaj ga ni zmedel. Nikoli ni izgubi! glave, njegov slovar ni po znal besede- obupavanje. Vedno je veroval v moralno in telesno silo svoje vojske. nikoli ni podvomil o uspehu in zmagi Jeseni 1914 pri Potiorekovi ofenzivi je bil med redkimi, ki so še verjeli v zmago. Potem je prevzel poveljstvo prve armije in je sovražnika razbil Velika zmaga na Rudniku. začetek konca habsburške monarhije, zmaga ki je proslav la srbsko ime po vsem svetu in ki je v vsem narodu učvrstila prepričanje v končno zmago, — je bila njegovo delo. Kadar so vsi dvomili, je on veroval, kadar so vsi drhteli, je on delal. Uspeh slava in vo j vodstvo so mu bili nagrada za tolikšno vero in delo.
Tudi ko je Srbija propadla, je veroval in je delal. In je učakal zmago in priznanje vsega naroda in vsega sveta. V tujini nihče izmed naših mož ni bil tako cenjen, kakor vojvoda Mišic. Pri nas, kjer so udarci padali že po vseh avtoritetah je bil vojvoda Mišic edini priznani veljak, edini, ki so mu vsi priznavali zasluge, edini, ki zloba in zavist nista mogli doseči. Vojvoda Mišic je živel vedno zelo skromno in je umri siromak. Kakor veliki možje starega Rima. ki so reševali domovin« in umirali revni — njihovo življenje se v čitankah opisuje mladini za vzgled — je tudi vojvoda Mišic poznal same delo in dolžnost Njegov vzor je bil' koristno služiti narodu in državi. Usoda mu je naklonila možnosti, da je izvršil, kar je želel: da je videl uspehe svojega dela. In usoda mn je bila še irailostljivejša: dobil je tudi priznanje za svoje zasluge. Danes in vekomaj slava vojvodi Mišiču!
Veličasten most nad reko Taro
je Ml te dni dovršen in je visok 155 metrov
Veliki most na Tari je zgrajen. Most preko reke Tare na cesti iz Nikšiča v 2ab-ljak. je eno najznamenitejših gradbenih del v naši državi. Sloves o tei mojstrovini sodobne tehnike je šel že daleč po Evropi. preden ie bil dokončan. Letošnjo pomlad bodo prve poizkusne obremenitve, nakar bo most s primerno narodno svečanostjo izrečen prometu.
Zgrajen ie iz armiranega betona, dolg je 350 metrov, njegov srednji lok nad reko Taro pa ie visok 155 metrov. Most veže bregova globoke soteske reke Tare. Po svojem položaju kakor po len o ti nima tekmeca v vsej Evropi. Načrt je izdelal inž. Mijat Trojanovič. zgradbo Pa je izvršilo Antonovičevo gradbeno podjetje iz Beograda. Po prvih računih so znašali stroški 11 in po1 milijona dinarjev. Toda ta kredit ie bilo treba povišati še za en milijon. Cesta ie z novim mostom skrajšana za 5 km in to na naiboli nevarnih krajih, kjer so se prei morali avtomobili in druga vozila spuščati in vzpenjati, vedno v nemarnosti. da zdrkneio v prepad. Na Tari je bil doslei šibek mestič. ki so se ga
vsi bali. Z novim mostom pa je poleg varnosti omogočen tudi krasen razgled po romantičnem predelu divje Tare. V gorski samoti stoji najnovejši dokaz napredka moderne tehnike.
Za novi most so porabili ogromno gradiva. ki so ga morali dovažati s tovornimi avtomobili. Treba je bilo storiti vse za varnost zidarjev in drugih delavcev, saj je biLo strašno gledati te ljudi, kako so se trudili v ogromni višini, vedno v nevarnosti. da omahnejo v grozotni prepad. Kakor beleži »Politika«, je bil most te dni z uradnim aktom izročen nadzorstvu tehničnega oddelka v Nikšiču. Šef oddelka inž. Radomir Lašič je pri tej priliki rekel: »Most naj bo v čast vsem. ki so sodelovali pri načrtu Ln zidavi. Vsi inženierji se ponašamo s tem delom. Most bo največja privlačnost tega kraja. Prihajal bo svet. da vidi pravcati čudež. Je pa tudi pravično, da smo ob vznožju Durmitorja ustvarili nekaj, čemur se bo svet čudiL Ne dvomim, da bo za otvoritev tega mosta prirejena velika svečanost.*
Streli tia kolodvora
Dramatična aretacija pobeglega arestanta
LJubljana, 17. januarja V četrtek zvečer je prispel zagrebški potniški vlak na ljubljanski kolodvor zaradi snežnih za metov, s precejšnjo zainu-» do, šele po 23. Množica potnikov se je vsula proti peronskemu izhodu, kjer mora vsak potnik oddati službujočemu vratarju vozno karto. Med drugimi je oddal svojo karto tudi mlad fant, a ko jo je vratar malce natančneje pogledal je zapazil, da je izdana na postaji Videm-Krško s končno postajo Litija. Vratar je po predpisih pozval mladeniča, na nemudoma doplača vožnjo od Litije do Ljubljane, do koder se je peljal zastonj, toda fant se je poizkusil izmuzniti ter zbežati. Tedaj je skočil za njim službujoči višji stražnik Zoreč, ga zadržal ter odpeljali v vratarjevo sobico, da ga zasliši. Že se je zdelo, da bo vsa stvar mirno ureiena, ko je mladeniču nenadoma padel iz žepa samokres. Straž-
nik se je sklonil, da bi ga pobral, pa ga jc fant prehitel, vzel samokres, ga naperil proti stražniku in sprožil Odjekniiln so ; trije streli, vendar niso stražnika zadeli, l ker se je v duhaprisotnosti bliskovito sklonil in tako ušel usodnim strelom. Stražnik s« je nato vrgel na nasilneža, da bi ga razorožil, pri čemer mu je pomagal kolodvorski vratar, ki je prijel napadalca zadaj okrog pasu, dočim mu je stražnik odvzel samokres.
Fanta so seveda takoj aretirali in odpeljali na stražnico, kjer so ga najprej preiskali ter našli v hlačnem žepu še en samokres. Samokres, s katerim je streljali, ie bil nabit s trinajstimi naboji, izmed katerih je bilo 7 slepih. Pri nadaljnjem zasliševanju se je izkazalo, da imajo opravka s pobeglim kaznencem že znanim kriminalcem, 24 letnim bivšim knjigoveškim vajencem Antonom Rodičem. Rodič je bil
lani pred okrožnim sodiščem v Novem mestu obsojen zaradi raznih tatvin na 8 mescev strogega zapora in na triletno prisilno delo. Kot kaznenec je potlej 12. avgusta preteklega leta pobegnil iz bolnice v Kan-diji. Dolge mesce so ga nato zaman zasledovali, dokler se ni zdaj po naključju sam ujel v past, naključju, ki bi kmalu terjalo nedolžno žrtev pri izpolnjevanju službene dolžnosti. Rodiča so odpeljal v policijske zapore, kjer čaka zdaj nadaljnje usode.
Jubilej dela
Tržič, 18. januarja 20. januarja 1901. leta je prestopil tovarniški prag tvrdke Edin. Glanzmann & And. Gassner, bombaževe predilnice in tkalnice v Tržiču, mlad železostrugarski pomočnik Hinko Snoj. V ponedeljek bo obhajal štiridesetletnico svojega dela pri istem podjetju.
Hinko Snoj se je rodil I. 1879. v Ljubljani kot sin železničarja. Izučil se je za strugarja železa. Po par pomočniških letih je dobili mesito v ključavničarski de-
lavnici tržiške predilnice in prav zgodaj napredoval za obratnega vodjo. Ped njegovim spretnim vodstvom se je tovarniška ključavničarska delavnica povzpela na izredno višino.
V Tržiču si je jubilant izbral svojo življenjsko družico ki mu je podarila hčerke Maro. Heleno in Mile, ki so vse poročene in v uglednih položajih.
Stremeč neprestano' sam pc izobrazbi, je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, tudi za izobrazbo drugih. Srečamo ga kot pevca, kot gasilca pri gasilskem društvu, ki se mora njemu in njegovi strokovni usposobljenosti zahvaliti za najboljšo gasilsko opremo v gorenjskem kotu. Srečamo ga kot zadrugarja pri konzumnem društvu, kjer opravlja dolžnosti načelnika, pri zadrugi rokodelskih obrti je že 17 let podpredsednik. je predsednik tovarniškega
Nova „CarmenM
Drevi bo v ljubljanski operi gostovala gdč. Ančioa Jelačičeva, prva altistka zagrebške opere, v vlogi Carmen. Don Josčja bo drevi prvič pel Jože Gostič
podpornega društva in povsod, kjer je treba pametne m resne besede za delo.
Z vnemo in uspehom se je uveljavljal tudi na političnem polju Že pred vojsko je bil izvoljen v tržiški občinski odbor, katerega član je še danes. Po vojni je bil dolgo časa tržišči podžupan m tudi ban-ski svetnik. Vsa leta je vodil tržiško gozdno gospodarstvo in je načeloval vodovodnemu odseku. Kot občinski odbornik si je pridobil veliko zaslug tudi za ustanovitev tržiške meščanske šole Ozko odmerjeni prostor ne dopušča, da bi našteli vse zasluge, ki si jih je pridobil za razvoj Tržiča.
Med svetovno vojno je moral prebresti nešteto težav, ki so se postavljale podjetju na pot, marsikoga je rešil, neštetim pomagal, pa je kljub vsemu še danes mladeni-ško veder in živahen. Za zasluge na gospodarskem in kulturnem polju je preje! dve visoki odlikovanji.
Pridružujemo se ob njege/vem izrednem jubileju iskrenim željam njegovih mnogo-brojnih prijateljev in znancev, da bi dočakal še kak jubilej pri najboljšem zdravju in največji zadovoljnosti!
— or —
,«■ i. II ..t M m. <93«.
Drzen roparski napad
Oplenjene rodbinske dragocenosti grofov Batianijev
Maribor, 17. januarja
Danes dopoldne je prispela v Maribor vest o drznem in uprav gangsterskem roparskem napadu, ki je bil izvršen v Tišini v Prekmurju. Po točnem načrtu so razbojniki obkolili grad grofice Batianv ter se zavarovali pred morebitnim presenečenjem 9 postavitvijo straže, nakar so vdrli v notranjost gradu Bili so zakrinkani in so najpreje zvezali služkinjo, potem pa še grofico Batiany. Obe sta tako zvezani morali gledati razbojniško početje zakrinkanih roparjev, ki so pretaknili vse kote, prebrskali vse cmare in miznice, dokler niso prišli do blagajne, v kateri je bilo gotovine za 30.000 dinarjev in razen tega ves rodbinski nakit. Vse skupaj so odnesli ter izginili neznano kam.
Oblastva so pričela takoj s temeljitimi
poizvedbami, da zajamejo drzne razbojnike. Zaslišani sta bili grofica in služkinja. Verjetno je služkinja prepoznala koga </d napadalcev. Na podlagi njenih izpovedb in njenega opisa nekega soudeleženega roparja se nadaljuje preiskava, ki naj pomaga razčistiti ta velik razbojnišiki napad, kakršnega v naših krajih že dolgo ne pomnimo. Vrednost odnesenega rodbinskega nakita, ki je bi! podedovan od roda do roda Batianijevih, gre v desettisoče. Tišina in vsa okolica sta pod vznemirljivim vtisom izpovedb, ki sta jih podali grofica Batia-nijeva in njena služkinja Sodeč po nekaterih značilnih okoliščinah pri razbojni-štvu je domnevati, da je bi! drzen razbojniški napad skrbno pripravljen in da so bile vsaj .nekaterim od roparjev razmere v gradu Batianijevih dobro znane.
Ptujska bolnišnica
v preteklem letu
Ptuj, 18. januarja
Kakor vse naše zdravstvene ustanove, zaznamuje tudi ptujska bolnišnica velik porast števila bolnikov v zadnjih dveh desetletjih. V letu 1940 je bilo oskrbovanih 2734 bolnikov, v letu 1920 le 806, v letu 1930 pa 1326. Torej je bilo v preteklem letu sprejetih 339% več bolnikov, kakor v letu 1920 in 206»/« več kakor v letu 1930. Kljub temu pa je bolnišnica pridobila v zadnjem desetletju na prostoru le 20 bolniških postelj in je bilo treba v preteklem letu odkloniti nad 500 bolnikov. Posebno pomanjkanje prostora se opaža pri jetičnih za katere je na razpolago le 13 postelj. Ambulantno se je zdravilo 516 bolnikov. Skupno š ilo oskrbovanih dni znaša 35.121, povprečna oskrbna doba na bolnika je 12.8 dneva, povprečni dnevni stalež pa 95 bolnikov.
Največ bolnikov se je zdravilo na kirur-gičnem oddelku, 1555, operacij je bilo 1113. Velik porast je bil v pogledu porodnic. Sprejetih je bilo 131, vsi ti porodi pa so bili povečini patološkega značaja. Porodov z dvojčki je bilo 8. Luč sveta je zagledalo 72 dečkov in 67 deklic. Pripomniti je treba, da zavod sprejema le taike, ko je porod v teku, ne pa nosečih. Skrajno potreben bi bil poseben prizidek za porodnice. Zdaj ima bolnišnica le eno sobo za porode ter eno sobo z 2 posteljama za otročnice. Ljudje pa se mnogo bolj poslužujejo bolnišnice cto porodih, kar pa je razumljivo, saj nimajo Haloze niti ene izkušene babice, Slovenske gorice pa le dve.
Na internem in infekcijskem oddelku so oskrbovali 1179 bolnikov, od teh 113 za raznimi nalezljivimi boleznimi, med temi 30 za davico, in 28 za vnetjem možganske mrene. Uspeh zdravljenja Je bil naslednji: ozdravljenih je bilo 1489 bolnikov aH 56.1 odst., zbaljšanih 961 ali 36.2«»/», neozdrav-1 jenih pa 126 ali 4.5%. Umrlo je 80 bolnikov ali 3®/t.
Kamnik brez kruha
Kamnik, 17. januarja Mnogo prej kakor v drugih krajih je v Kamniku zmanjkalo moke in smo dobili karte, s katerimi dobiš gotovo količino tega prepotrebnega živila, še so kraji, kjer ne poznajo kart za moko in celo v Ljubljani moreš kupiti kruh brez kart. r 'f < ' ,«' t »U -••» ,
Sicer je vseeno, če pride 14 dni prej ali 14 dni pozneje, kar je moralo priti, želimo le, da bi se moka res razdeljevala po dejanskih potrebah in po gotovem pravilu, ne pa eden več, drugi manj, ne glede na dejanske potrebe. V prvi vrsti bi morali sikrbeti, da bi dobili dovolj moke vsaj naši peki, na katere je navezan velik del meščanstva, predvsem pa vsi tisti najpotrebnejši, ki žive iz dneva v dan z roke v usta. Vsi ti so prizadeti, odkar so peki nehali peči kruh, ker ne morejo dobiti moke- Ce mislijo odgovorni, da imajo peki kake zaloge, naj napravijo preiskavo v pekarnah in skladiščih, nikar pa jih naj ne puste kar tebi nič meni nič brez moke, kar povzroča v mestu obilico nepotrebnega govorjenja in razburjanja.
Končno bi bili zelo hvaležni, če bi dobili pojasnilo, koliko moke prejema Kamnik v te svrhe, po kakšnem pravilu se moka razdeljuje in zakaj naši peki ne dobe moke.
Drevi bo v dramskem gledališču premiera Shakespearjevega »Othella«, ki bo brez Ivoma vzbudil še posebno pozornost zaradi delne nove zasedbe. Naslovno vlogo bo kreiral prvak naše Drame Levar, Desdemono Ukmar-Boltarjeva, kot Jago pa se nam bo predstavil najodličnejši predstavnik naše mlade igralske generacije Sever, ki je bil že z vsemi dosedanjimi nastopi deležen splošnega priznanja in občudovanja pri našem gledališkem občinstvu
Kulturni pregled
Slavlsfika v Italiji
Padova, sredi januarja.
Prve dni decembra je bila na padovansttl univerzi ustanovljena z odlokom prosvetnega ministra Bottaia nova stolica za srb-skohrvatski jezik in literaturo. Zasedel jo jo najboljši italijanski specialist v tej stroki — prof. Arturo Cronia iz Zadra. V palači filozofske fakultete (»Livianum« 12. dec.) je prof. Cronia bral pred akademskim senatom in mnogoštevilnim dija-štvom proluzijo o početkih in nalogah srbskobrvatske filologije v Italiji. V sledečih vrstah naj na kratko podam glavne govornikove misli:
Težko je danes razpravljati o nalogah slovanske filologije. ker vlada med slavisti neka idejna ločitev v dva tabora, ki se bolj ali manj zavestno oddaljujeta drug od drugega, namesto da bi se medsebojno podpirala in izpopolnjevala. Preden je poslednji veliki duh. ki je mogel objeti vsa širna slavistična polja in ovreti neizbežno razcepljenje — Jagič. izpustil vajeti iz rok, je vzkliknil: »Slavistika vapije za refor-niom!« Nasprotje med sintetičnim in analitičnim po.^movan-iem slavistike najlepše razvidimo med češko in poljsko šolo. Čehi spoštljivo hranijo svojo dediščino in so zvesti domačemu romantičnemu izročilu. Nasprotno pa na Poljskem prevladuje močna realistična struia: vzajemnost, skupna slovanska kultura in podobne besede so zanjo le privid, na katerega podlagi bi slavisti nič ne smeli graditi.
V Italiji je uradno življenje slavistike mlado, pač pa se da neizpodbitno dokazati,
da je v prejšnjih stoletjih Italija večkrat celo drugim narodom v Evropi posredovala vesti s slovanskega vzhoda. (Kdor bi se rad natančneje poučil, glej A. Cronia, »Per la storia della slavistica in Ita'ia«. Zara 1933.) Kar se tiče prej omenjenih načinov gledanja na slavistiko, so v Italiji že od nekdaj pripisovali manjšo važnost slovanski edinosti, češ da ne obstoji in da je le »postulata«; tembolj živo pa je bilo zanimanje za razne narodne veje: med temi pride vsekakor na prvo mesto srbsko-hrvatska. Več ko tisočletna soseščina italijanskega in srbskohrvatskega naroda je omogočila precej živahne kulturne stike. Mnogi dvojezični Dalmatine! so pisali v laščini ter s tem uspešno opozarjali italijansko občinstvo na razmere onstran Jadrana.
Stolica, ki se danes otvarja, je prva te vrste v Italiji, čeprav je že Tommaseo predlagal pouk srbohrvaščine v Benetkah in čeprav se srbohrvaščina predava v raznih visokošolskih središčih. V Padovi mislim skrbeti za jezik in literaturo v enak« meri, kar ni povsem običajno: Nemci se namreč radi poglobijo v jezik, Italijani pa se često oklenejo literature in puste jezik vnemar. Posebe je za nas privlačno in potrebno na novo pregledati italijanske vplive na srbohrvatske pisatelje, na srbsko-hrvatski jezik in narečja; a tudi Obratno smo dolžni poiskati srbskohrvatske sledove na naših tleh. Zlasti ni prav. da z razmeroma obilnim srbohrvat^kim materialom, ki leži neobjavljen po knjižnicah (Be-
Prof. Arturo Cronia
netke, Rim itd.), razpolagajo le tujci; tudi tu bi bilo treba nekoliko »avtarhije«.
Padova, ki se lahko ponaša s prvo redno stolico za slovansko filologijo v Italiji (1920), je še enkrat prehitela druga večja mesta; to predpravico ji daje njena srečna lega proti mejam. V Padovi se je že mudila dolga vrsta srbskohrvatskih kulturnih delavcev. Da omenim le dva, tri zglede:
M. Maruliča, osnovatelja dalmatinske literature v narodnem jeziku, so Padovancl tako čislali, da so njemu zaupali latinski pozdravni govor, ko je prišel obiskat mesto dož N. Marcello. D. Zlatarič, ki je prenovil dubrovniško liriko 16. stoletja, je bil v Padovi izvoljen za »rektorja umetnikov«. Ko mu je uspelo rešiti neki spor med nem-
škimi in francoskimi dijaki, ga je republika nagradila, tovariši pa so mu pred Aulo Magno vzidali spominsko ploščo. V nam bližjih časih se je na primer Medo Pucič bojeval na strani padovanske akademske mladine in tako deloma našel navdiha za svoje »Srbijanke«.
Prof. Cronia je zaključil proluzije z željo, da bi Padova postala prvo središče slovanskih študij v ItalijL Navzoči so ga nagradili z burnim ploskanjem in čestitkami. —
Arturo Cronia je široko razgledan slavist. Izpopolnjeval se je v Pragi in pozneje je bil docent v Pragi, Brnu in Bratislavi Precej se zanima za češka in bolgarska literarna vprašanja. Slovencem je dal temeljito monografijo o Župančiču (1928). Vendar je njegov trud v glavnem posvečen srbskohrvatskemu svetu. 2e dvajset let pozorno sledi tamkajšnjim literarnim razmeram in tudi sam posega vanje. Novoimenovanje ga je zateklo v cvetu moških let sredi neumornega dela, pri katerem mu želimo najboljših uspehov. O. B.
Dve publikaciji
Prešeren, „Dekletamu
Druga knjižica Ilustriranih del Franceta Prešerna, ki Jih izdaja Bibliofilska založba v opremi, ki je častna za založnico in za tiskarno (Narodna tiskarna), obravnava v likovno-umetnostnlh formah znano Prešernovo erotično pesem >Deklčtam«. Po izvirnosti ilustracij prekaša ta knjižica prvi zvezek izdaje, ki so jo vsi ljubitelji Prešerna pozdravili z iskrenimi simpatijami.
Knjižico »Deklčtam« začenja Langusov domnevni portret Prešerna, po reprodukciji besedila pesmi z Maleševo vinjeto pa je natisnjen Langusov portret Dolenčeve
Zalike, ki je inspirirala pesem -»Dekletam«, prvič objavljeno januarja 1827. Ta erotični izliv mladega Prešerna je bil prva njegr a natisnjena pesem.
R6ža, r6sa ino mina
V&ša je mladost, dekleta!
Svet jem, nš.j ne b6 zasp&rra,
Ki cveto ji zl&te leta.
Prvi, ki tu predstavlja svoje doživetje motiva, je Miha M a 1 e š. Gravura je izvedena v značilni Maleševi maniri; prikazuje moderno, športno dekle v vodi, z žogo v roki, kakor da premišlja, kateremu fantu bi jo dala. Zadrega, obotavljanje, želja po izbiri — temu osnovnemu motivu Prešernove pesmi je dal Maleš čisto moderno podobo. Maksim S e d e j se je v svoji rešitvi vživel v Prešernov bidermajerski čas in upodobil pesnikovo misel v zgovornem kontrastu med starko in dekletom. Je to reprodukcija lesoreza. Mira Pregljeva je motiv »Dekletam« zajela v linorez, ki prikazuje dvoje deklet v nedoločenem prostoru in v nekem zasanjanem ali pričakujočem nastroju. — France Gor-še je tudi to pot skušal plastično Izraziti Prešernovo misel. Njegov relief prevzetne deklice, ki sega po roži. rešuje pesnikov motiv z moderno simboliko. — Novo ime je Marica K u p f e r, Mariborčanka, učenka Ljube Babica (Zagreb). Tudi njeno doživetje Prešernovega motiva gre v simboliko, v stilizacijo (sonce) in pridružuje Prešernovi misli folklorni movi s šopkom, ki ga dekle vrže v vodo in ki bo dal fantu ob potoku pravico do dekleta, če bo šopek ujel. Razsvetljeni valovi in lik deklice, ki je ves ožarjen od sonca, izražajo mladost, svežost, veselje, voda sama pa tisto minljivost, o kateri govori Prešernova pesem. — Albert S 1 r k se je v svoji perorisbi omejil na čisto ilustrativni motiv z dvema deklicama In ga ni tesneje združil s Prešernovo
DomaČe vesti
Kruh naš vsakdanji
Citatelj z dežele nam Je poslal pismo o enem izmed najvažnejših vprašanj današnje dobe: o peki koruznega kruha. Pobudo njegovemu dopisu je dal eden izmed receptov za peko kruha, ki so bili objavljeni v nedeljskem »Jutru«. Tam je bilo med drugim zapisano, da se iz same koruzne moke ne more peči kruh. Citatelj zavrača to navedbo in pravi: »Ze stoletja se stotisoči slovenskih ljudi prehranjujejo v glavnem s koruznim kruhom.« V podkrepitev svoje navedbe, ki ji poslej ne bomo ugovarjali — nam je čitatelj poslal kos koruznega kruha, pečenega pretekli torek. V kruhu, ki je bil prav okusen, ni poleg koruzne moke, vode, soli in kvasca (ki se spet iz koruznega testa napravlja in pušča pokipeti od peke do peke) niti praška česa drugega.
»Pri nas«, pravi dopisnik z dolnjega Po-savja, »nikoli nihče ne meša pšenične moke med koruzni kruh. četudi ima take kaj na razpolago. Koruzni kruh se porablja za plošno prehranj, pšeničiii pa za priboljšek, a vsak sam zase. Mešanica koruzne in pšenične moke daje kruhu okus, kakršnega vsaj ljudje v naših krajih ne nr rajo. Sam koruzni kruh vzdrži tudi tedne dolgo, ne da bi se mnogo spremenil po okusu, samo nekaj trši postane Po izjavah zdravnikov, kolikor jih kmetje poznamo, je koruzni kruh tudi zelo lahko prebavljiv in spada med lahke hrane. Seveda: dobro prežvečen!«
Po teh navedbah našega dopisnika -kmetovalca se torej o peki koruznega kruha v »Jutru« ne bomo več prerekali. Kakor znano, je lakota najboljši mojster in tako ni dvoma, da bomo v največji potrebi hrane tudi iz koruzne moke pekli sladak vsakdanji kruh. Povzamemo samo še zaključni stavek iz pisma:
»Kmečko dekle, ki ne zna speči dobrega kruha — in tu imamo vedno v nrslih le koruzni ali zmesni. ne pa pšenfeni kruh — ta se ne bo mosrla omožiti. Tako torej vsako kmečko d^k'e mora zna+i prekašati strokovnjake vsakdanjega kri'h.a Tre^a bo počasi rev'd'rati mestno sodbo o briht-nosti slovenskega kmeta.«
•	Kraljev gcjenec iz Zagreba. V 7agre-
bu ie te dni kakor navala »Po itika«. vzbudil pozornost nek dečko, ki se je o-javil na ulici v uniformi ?:mnazije kralia Aleksandra I na Dedinju. Bi] ie v spremstvu svoje matere, skromne delavske "e-ne. ki stanuje na zagrebški oer f rriii. Mati pripoveduje: Ko je poko ni kralj Aleksander s kraljico Marijo 1 1931 obiskal v Zagrebu tudi otroško zavrt:šče. ie mali Zvonko Koprivniak čestital kraljici k rojstnemu dnevu in ji izročil šopek cvetja. Kralju in kraljici ie bil njegov nastop tako všeč. da sta fantka ljubkovala, mu podarila zlatnik in ga povabila k sebi na fotelj. Ko ie kralj zvedel, da Zvonko nima več očeta in da se mati kot delavka sama briga za 4 otroke, je vp ašal Zvorka, kaj bi rad postal, kadar odraste. Zvcnko je rekel: »Najrajši bi bil oficir, toda s takšnimi rdečimi hlačami, kakršne imate vi.« »Dobro,« se ie nasmehnil Viteški kralj, »ko dovršiš osnovno šolo. mi piši. pa boš postal oficir z rdečimi hlačami« — Mali Zvonko ie bil zelo p nosen Kraljev sklep je bil sporočen otrokovi materi Lidiji. Lani je prišel Zvonko na vrsta Dovršil je ljudsko šolo in mati je po daljšem oklevanju poslala na dvor prošnjo. Ni dolgo trajalo, in že ie prišlo sporočilo, nai pride Zvonko v gimnazijo kralja Aleksandra I. na Dedinju. kier bo nadaljeval šolanje na kraljeve stroške. Se srečnejša od malega kraljevskega gojenca ie njegova mati. ki se dan za dnem spominja Viteškega kralja.
*	Nov častni doktor beograjske univerze. Na seji sveta medicin 'ke fakultete v Beogradu je bil prof. dr Rihard Burdian, upravnik fiziološkega zavoda te fakultete, soglasno izvolien za častnssa dokto-ja beograjske univerze. Pred 20 leti je prišel dr Burdian kot že sloveč znanstvenik
HHBJKEF
GRENCICA
^t fcS^il ||B. ,22365^-18 r I *	S.
v iseograu. ajei ie vložil ves trud za napredek medicinske fakultete. Dasi tujec se je v Beogradu izkazal z zgledi največjega domoljubja in požrtvovalnosti Pridobil si ie ugled kot vzgojitelj in organizator. Priznanje si ie v polni meri prislužil
*	Na Zagrebški gori bodo zgradili novo zdravilišče za pljučne bolezni. V sredo je bila na banovini v Zagrebu anketa o gradnji banovinskega zdravilišča za tuberkulozne na Zagrebški gori. ker je zdravilišče na Brestovcu že doslužilo Sprejet ie bil predlog, da se takoj začne z gradnjo zdravilišča na Snopi j a ku. v katerem bo prostora za 300 bolnikov.
*	V kratkem dobimo ministrstvo za prehran0. v Beogradu se že delj časa posvetujejo o ustanovitvi ministrstva za prehrano, čigar naloga bi bila, da bi organiziralo po vsej naši državi redno dobavo živil. Kakor smo obveščeni, so priprave za osnovanje tega ministrstva že končane in bodo te dni končno odločili to vprašanje Naj-resnejši kandidat za novo ministrstvo je dr. Miča Protic, bivši generalni ravnatelj Narodne banke.
*	Karte za živila imajo tudi v Sarajevu in Mostarju. Od danes naprej bodo v Sarajevu delili živila na karte. Izdane so 4 vrste kart, in sicer za moko. sladkor, riž in olje. Moke bo dobil vsak potrošnik 2 kg sladkorja in riža po pol kg, in četrt litra olja Tudd v Mostarju so dobili poleg kart za moko in riž še karte za sladkor Mesečne bo dobil vsak potrošnik 1 kg sladkorja in 1 kg riža.
*	C®z milijon din so plačal) Zagrebčan)
na davku za nočni obisk lonalov v dveh mesecih in pol. Lani oktobra, je zagrebška mestna občina uvedla davek na nočni obisk gostinskih lokalov. Spočetka so se Zagrebčani hudovali s časom pa so se privadili tudi temu. Tako je v kratkem času dveh mescev in pol bilo nabranega čez milijon din, in sicer v boljših lokalih 701.813. v drugovrstnih lokalih 158.542 din in po malih gostilnicah in krčmah 51.900 din. Novi davek, ki so ga začeli nedavno pobirati na obisk lokalov že od 9. zvečer pa bo. kakor vse kaže, davčni dohodek prej zmanjšal, kakor zvišal Kavarnarji ln restavraterji pravijo, da so od uvedbe novega davka lokali vsak večer skoraj prazni.
*	Posledica podražitve sladkorja. Z Dolenjskega nam pišejo: Odkar se je sladkor podražil in ga mali trgovci sploh težko dobe, so se pojavili v večjem številu tihotapci saharina, ki so postali zlasti na deželi tako predrzni, da ga prodajajo po hišah precej očitno. V svesti so si pač, da jih ne bo nihče ovadil. Kdo more malemu človeku, kateremu je edina dobrota ln pri vsakdanji hrani priboljšek oslajena kava, če se mu ponuja priložnost, da poceni pride do sladila. Saj je v sedanjih razmerah mnogo ljudi, ki sladkorja, tudi če bi se dobil v zadostni množini, ne morejo privoščiti, ker je postal za nje vendarle predrag. Podražitev sladkorja bo torej pospešila tihotapstvo saharina.
*	Na progi Novo mesto—Straža—Toplice vozi sedem vlakov, kar je popolnoma dovolj in je zadoščeno vsem ljudskim potrebam. Toliko vlakov gotovo ni zaradi osebnega prometa, pač pa je tovorni promet zelo velik in ga železnica komaj zmaguje Zato so tu-oi vsi ti vlaki mešani. Prebivalstvo ne nasprotuje, če se ukine kak vlak, vendar je lavno z vlakom, ki je bil 15. t. m ukinjen, najbolj prizadete. Ta vlak je pripeljal jutrajo poŠto, tako da so Jo dobili že pred deveto uro, zdaj pa šele po 11- uri Ker je Straža trgovski kraj. kjer se sklepajo mnoge lesne kupčije je tudi poštni promet precejšen. Zato ni vse eno, kdaj poslovni ljudje prejmejo svojo pošto. Zato prrsijo po vseh možnostih upoštevanja pri žoVznr.ki upravi.
*	Dubrovnik brez pitne v«de. Ze večkrat se ie ra pravljalo o tem. da bi dobil Dubrovnik -dravo pitno vodo. ker se vedno ob jugovini in močnejšom deževju voda v dubrovniškem vodovodu tako skali, da ie neužitna. Tudi po zadnjem deževju je bila voda tako motna, da io je bilo skoraj nemogoče uživati.
*	»Bokeljska mornarica u je izvolila admirala. V ponede jek, na obletnico prenosa sv. Trfuna v Ko o o naša najstarejša pomorska ustanova imela letno skupščino, na kateri vsako leto vo'ijo častnike »bokeljske mornarice« za bližnjo proslavo sv. Trifuna. Ker ie dosedanji admiral kapitan Matovič obvestil skup*čino. da zaradi stalne odsotnosti ne more ponovno
sprejeti izvolitve za admirala, je domačin | g. Tripo Rafaeli predlagal za admirala g Giunija. direktorja Zetske olovidbe in dosedanjega DOdadmirala. Skupščina ie predlog sprejela in zvonovi s katedrale sv Trifuna so javili meščanstva da ie njihova mornarica dobila novega admirala
*	Gradnje nove carinarnice. V Diklu pri Ninu bodo zgradili obmejno carinarnico. Proračunska vsota znaša 955.000 din in bo licitacija 10. februarja na sreskem načel-stvu v Sibeniku.
•	Slab ribolov v jezero Palič. Na seji mestnega sveta v Subotici so sklepali o znižanju zakupnine za ribolov, ker ie zaradi lanske hude zime bilo uničenih 90 odstotkov rib.
»D06IRI<IA
•	Proti kaši ju Vam priporočamo odličen REMEDIA SIRUP. Dobiva se v vseh lekarnah. Zahtevajte izrečno samo ta domači preparat »REMEDIA« sirup, ki je v kvaliteti enak dragim inozemskim preparatom Za Slovenijo je poverjeno zastopstvo znani lekarni Bahovec, Ljubljana. (—)
•	Smučarji, jutri vsi na'Polževo. Smuka idealna. (—)
« Smeh je zelo koristen zdravju. Ce se hočete v teh resnih časih res lz srca nasmejati, berite Haškove »Pustolovščine dobrega vojaka Svejka v svetovni vojni«. Haško-vo vojnosatlrično delo o vrlem vojaku Svej-ku Je zaslovelo po vsej Evropi Pisec se bridko posmehuje nekdanji Avstro-ogrski in njenemu militarizmu, življenje avstrijskega vojaka med vojno je tu podano s humorjem ki v povestih o vojni nima primere. Vrli vojak švejk je nekak češki don Quijote. Knjiga obsega dva dela ln staneta broširana 92 din, vezana v platno pa 112 din. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. <—)
*	Pri kuhanju kosila je rodila. V neki gostilni v Kar lovcu je služilo mlado dekle Gospodinja ii ie naročila, nai skuha kosilo. Nenadno pa je dekletu postalo slabo, vsedla se je na stol in kmalu nato rodila zdravo deklica Mlada mati je zaklenila vrata, da je ne bi nihče iznenadil in hotela novorojenko okopati. Pri tem pa ji je ponovno postalo slabo in se ie zrušila poleg kadi z novorojenčkom. Ko so hišni stanovalci vdrli vrata, so bili vsi presenečeni, ko so našli nezavestno dekle in zraven nje utopljeno novorojenko. Nihče namreč ni vedel, da je dekle blagoslovljeno.
POZOR
prireditelji predpustnih zabav!
Novo došlo nad 300 najnovejših vzorcev mask — konfeti, serpentine, bombice, balončki, kotiljonl, lampijončki, klobučki, čepice, nosovi v vseh oblikah in velikostih, v veliki izbiri; tudi v komisijo! Uhogrelcl dospeli! — Se priporoča:
BAZAR FOTO TOURIST, Lojze Smuc,
Ljubljana, Prešernova ul. 9,
poleg glavne pošte.
*	Za prerokov anje z roke 3000 din nagrade. V sredo popoldne je v Zagrebu potrkal na vrata nekega stanovanja neznan »gospod«. Slu"kinia Kristina Vrhovšek mu je odprla in takoi pristala, da ii prerokuje z roke. Potem ko ii je razložil križe in težave. ki 1o še čakajo v življenju, je neznanec zahteval nagrado. Služkinja ie šla v sobo in iz omare vzela hranilno knjižico, v kateri je 'mela ves svoi prihranek v znesku 8000 din. Ko se ie obrnila, je bil prerokovalee že za nio in ji zapreti! n^i ne vpiie. Vzel ji ie iz roke ves denar 3000 din spravil v žep. ostanek pa ti je vrnil. Presenečena služkinja ni mogla niti /niti. ko ie neznanec odhajal. Šele nozneie ie svoj doživljaj povedala svojemu delodajalcu in narnanila stvar ^oliciji Pr 7?<^i-šaniu so ii pokazali neka^ fotografij, med katerimi ie spoznala moža. ki io ie oropal Policija ie sleparju že na sledu
Danes VI« elitni skaienssM ples v Kranju
Adamič — Broadvvay jazz.
Pričetek točno cb 20. uri.
idejo. — Zelo mnogo življenja razodeva Joža G o r j u p a ujedanka, ki kaže skupino nagih deklet, ena izmed nj;h igra na instrument in druge morda potlhoma pojo kakšno hrepenečo pesem. — Fr. P a v -lovca risba izraža v podobi dveh ostarelih devic, kaj č=ka pre zstna, čeprav zala dekleta. — Slovaka Mikulaša Ga-1 a n d e litografija nima s svojo podobo deklilke glave v Piešernom nič skuon^ga, razen elegični ton. ki označu e d k etov obraz, in v daljo zasanjane boječe oči. — Serijo ilustracij zaključuje M a 1 e š e v a litograf ja prevzetne deklice, ki je nasta'a že 1. 1926. objesten in samozavesten obnz prehaja v lirični ton ostalega telesa ki daje vtisk mladosti in nepremagljivega Č3ra.
O koncu knjižice so opombe iz peresa umetnostnega kritika M. B e n č i n e.
VVester, Kazalo Planinskega Vestnika
Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva je izdal 11 in 12. številko lanskega letnika »Planinskega Vestnika« kot splošno kazalo štiridesetih letnikov tega priznanega Ln zas'užnega glasila slovenskih planincev. »Planinski Vestnik« je začel izhajati leta 1895. vendar je šele lansko leto dosegel 40 letnik. Nedvomno je bila dobra ideja, da se cb tej priliki izda kazalo vseh dosedanjih letnikov Sestavo splošnega kazala je odbor poveril g insp. Josipu W e s t r u. ki je izvršil to nikakor ne lahko nalogo z znanjem in z vestnostjo, ki odlikujeta prav vse kar prihaja iz njegovega peresa Kazalo je razdeljeno v tri glavne skupine- A. vsebinsko kazalo. B avtorsko kazalo in C. seznam slik in zemljevidov. Vsebinsko kazalo se deli najprej v splošne članke, nato v potopise in opise dalje v slovstvene ocene in prikaze, v društvene zadeve ln slednjič v razne vesti in beležke. Poglavje Splošni članki je potem
razdeljeno še v posamezne skupine, kakor so: planinstvo in alpinistika, priroda in njeni pojavi, planinska zgodovina in narodopisje, leposlovje, jezikoslovje in imen-stvo, pa tudi te skupine so ločene po posameznih panogah in zvrsteh.
Vse te ločitve so tudi grafično diovolj označene (različne črke). Tako je dobilo kazalo raznotere in pisane vsetine kar največjo p.eglednost. ki je mogoča. Posamezni Č.anki so razvrščeni krono; ošk-označeni s tekočimi številkami, z avtorjevim priimkom in imen-m. z glavnim n". slovom z letnico in stranjo letaka. 3c stavljalec kazale, je tako registriral in gledno razvrsti] 1581 člankov kar že samr po sebi priča o dolgem in teži vnem delu ki je zahtevalo mnrgo potrpežljivosti ir. tudi znatno mero ljubezni do takega dela Avtorsko kazalo je potrebna izpopolnitev vsebinskega kazala in nam kaže koliko sr se posamezni avtorji udejstvovab v »Planinskem Vestniku« Največje število prispevkov izkazujejo Arnošt Brilej. Debela-kova Mila Fran Kocbek Pave' Kunaver. Marjan Lipovšek, Janko Mlakar Ciril Josip Oblak, Fran Ogrim, Fran Orožen. Jakob Prešeren, Brunon Roter, Ant^n švi-gelj. Gizela Tarczay. Fran Tominšek fo-sip Tominšek, Vladimif Topne1 ovec Henrik Turna, Josip Wester, Jožef Zazula in Uroš Zupančič. Pri tem je bilo treba dognati tudi imenske kratice psevdonime in ano-nomne pisce. Prav tako so z imeni označeni vsi, ki so prispevali ilustracije: dalje so navedene vse osebne slike in ves ostali ilustrativni material
Bibliografsko vzorno sestavljeno »Splošno kazalo« nam bolj kakor vsi jub!lejni članki predočuje pomen »Planinskega Vestnika« za slovensko planinsko literaturo Za pozornega p*e<rIedovalca tega kazala te to največja pohvala ki je mogla biti sp^na o »Planinskem Vestniku« Hvala za to štiridesetletno delo gre seveda Izdajatelju »Slovenskemu planinskemu društvu«, pa
tudi dr. Josipu Tominšku, o katerem sodi insp. Josip V/ester v uvcau svoiega kazala, da se je pod njegovim v,- retnim i3 letnim uredništvom »Planinski Vestrdk« dvignil na viSek mednarodnega pomena. Sicer pa nam Westerjevo Stvarno kazalo vzbuja željo, da bi tudi c.ruge naše starejše revije izdale ob svojih jubilejih podobna kazala. Predvsem fci bilo potrebno splošno Itazalo 60. letnikov »Ljubljanskega zvona«, ci je bil dc^a leto osrednje glasilo slovenske literatuce in je še danes na vodilnem
estu slovenskih književnih revij.
ZAPISKI
S5ovrn«k; prevod romana o V.iha:l;i ■". Lerin°ntovu. Založba »Hram« v Lmb-i.iani je pravkar izdala v prevodu pesniki M Klop r i č a roman 4 rthura ! u t h t r-i a -Demm Roman opisuje živi-en >e velikega ruskega pesnika M J Lermontovu, čig- r st llet-iire s nrti sp bo Ru~" ja in z njo es kulturni svet sponvni"la letos, i Tako nam prihaja prevod teg' biograf- | skeg >. i->r mkot jubi'ejna i daja in kot i nalp ik'ipne-7-i pripomoček i*> slovenski I čititelj s,.' r.' življenj" in de'o velikega ! ruske- -, po.-jra. Dr Ar"".ur L thar je nai-oiKčnejš; ^e?r«k: strokovnjak Z3 ru~ko književnost ln njesrov pred dvema letoma izišl lepeslovno-blografk: spis o Lermontovu »Demon je vzbudil takoj po izidu pozornost in priznanj" nemško kakor ruske kritike Prevod M Klopčiča, ki pripravlja tudi samostojni izbor Le r m on to v-ljeve poeziie je pomenljiv tudi zato ker je prevajalec trden pozniva'ec ruske l'te--ature in je lahko številne citate v vezani he^edi prevedel iz izvirnika. K tej knjigi ki jo za sedat samo priporočamo pozornosti čltijočega ohč'nstva. se bomo še vrnili z obširne-S'™ prikazom Knjiga šteje 45? ?trani jn stane -ezana v platno 80 din. Dobiva se tudi v knjigarni »Tiskovne zadruge«.
Iz LfnMfane
¥ » * .
t »
Smr1 vrlega narodnjaka Danes popoldne bodo pokopali pri Sv. Križu revizoi -ja drž. železnic v pokoju Ignacija Eržena. Z njim odhaja eden tistih nacionalnih starih železničarjev, ki so ie v dobi robstva javno in možato izpovedovali svoje narodno in jugoslovensko prepričanje Rojen v Idriji je po končanem študiju vstopil v železniško službo, ki ga je zanesla pred vojno v nemške kraje. Bil je nekaj let tudi v Gradcu, kjer je imel zaradi svojega jugo-slovenskega prepričanja težke ure in vrsto preiskav. Po vojni je služil svobodni domovini do upokojitve Bil član mnogih narodnih društev in naročnik našega lista vse od početka izhajanja. Naj mu bo lahka domača zemlja!
o— Vprašalne pole za podatke, ki bodo služili za primer prodaje živil na živilske nakaznice, so bile dostavljene že vsem mš-nim posestnikom. Nekateri jih pa še vedno niso izpolnili in vrnili mestnemu preskrbo-valnemu uradu. Zato opozarjamo, naj vsi zamudniki vprašalne pole takoj izpolnijo in vrnejo pr esk r boval nem u uradu. Mestni dom, H. nadstropje, vhod s Streliške ulice ker je rok za oddajo že potekel Edino zamudniki imajo odgovornost za z^*''-ačeva-nje poslovanja preskrbovalnega urada tei tudi oegovornost za nezadovoljnost med prebivalstvom Kdor ne bo izpolnil svoje dolžnosti in takoj oddal vprašalne pole, seveda ne bo mogel dobiti karte za živila in tudi ne živil
o— Mestni preskrbovalnl urad je bil doslej ves v Mahrovi hiši, zdaj se je pa del tega urada preselil v n. nadstropje Mestnega doma ter ima vhod s Streliške ulice Vse pisarne, ki razdeljujejo nakaznice za petrolej ln popisujejo prebivalstvo v zvezi z živilskimi kartami sc zdaj v Mestnem domu. kamor je treba takoj oddati tudi vse vprašalne in popisne pole Edino načelstvo in vložišče preskrbovalnega urada je še v Mahrovi hiši
Smutarii
Dospela je nova pošiljka 250 kom. veternih jopičev v raznih barvah in najnovejših modelih iz prave prvovrstne svile.
Kolb & Predali*, Ljubljana,
Kongresni trg 4.
u— Nova tramvajska čakalnica pred glavnim kolodvorom je že prve dni prišla do svoje veljave, ker o slabem vremenu lahko ljudje čakajo na tramvaj pod streho in v zavetju. Na žalost pa še ni mogoče odpreti velikega javnega stranišča pod čakalnico, ker zaradi izrednih razmer obrtniki še niso iz inozemstva dobili potrebnega blaga. Zato bo gradbeno podjetje dotlej dokler ne bo st.anišče popolnoma dodelano, zaprlo stopn^če, da se ljudje ne bodo motili in zastonj hodili po stopnicah navzdol
u— Naprava prometnega otočja na Zaloški cesti tik tvrdke A. Sarabon bi bila zelo na mestu. Odkar je s konca Hrvatskega trga stekla po Jegličevi cesti na eni strani dvotirna krožna tramvajska oroga proti kolodvoru, na drugi stran, oa proti Sv. Križu do pokopališča, dnevno opazujemo. kako neznansko se gnetejo in prerivajo številni potniki, ki vsiopaio in izstopajo s tramvajskih vozov, prihajajočih kar s treh smeri. Vprav zdaj cb zimskem času. ko moraš po spolzkem terenu in poledenelih tračnicah skakati preko na široko izpeljanega tramvajskega tirišča in si nekajkrat celo v smrtni nevarnosti, se taki primeri dogajajo pogostokrat na dan. Cim so podaljšali električno cestno železnico po Zaloški cesti tja do karmeličank in je vedno večji naval na bližnjo splošno m žensko bolnišnico, na Leonišče in na Slaj-merjev sanatorij. pa s temi zavodi v zvezi mnogobrojni obiski bolnikovih svoj ev nastaja živa potreba da se kar najbolj obvarujejo glede preteče nevarnosti tako mimoidoči pešci kakor tudi izstopajoči in vstopajoči potniki Skoda ie le. da se pereče vprašanje prometnega otočia že ni načelo, ko so pričeli lansko jesen z obnovitvenimi deli na Zaloški cesti Upravičeno smemo zategadelj pričakovati, da bodo odločujoči činitelii v najkrajšem času posvetili tei aktualni cestno prometni napravi največjo pozornost in preskrbeli potujočemu občinstvu potrebno osebno varnost in zaščito
u— Modernizacija ljubljanskega tramvajskega prometa Na ljubljanski tramvaj vsi zelo radi zabavljajo, zdai Da ga ie treba enkrat pohvaliti Zdai ie namreč uprava električne cestne železnice dala montirati na nesrečnem ovinku Gradišča in Ceste 29 oktobra najmodernejše signalne naprave Kakor znano, so bile tukaj stalne zamude. ki so bile še posebno neprijetne zaradi tega ker vozi tramvaj št 4 na kolodvor in ie marsikdo zamudil vlak Zamude povzroča enotirna Droga na ovmku, ker je tam še stara enonadstroona Irša. ki sega daleč v regulacijsko črto Odkar so prestavili izogibališče na Viču pred mi-larno so postale zamude kar običaine Tramvaj z Viča mora vedno ustaviti malo ored postajališčem kier ie še dvot rna prona nakar se mora sprevodnik prepričati ali prihaja nasprotni voz ali ne. V zadnjem primeru se vožnia nadaljuje. Zdaj bodo vse te nevšečnosti končno od-straniene Nova električna signalna naprava ie nai modernejše vrste in zaenkrat edinstvena v našem mestu Ima io n ur Beograd in druga velika mesta Evrope Ma'o ored koncem Gradišča in pričetkom Ceste 29 oktobra sta na vi~okih drogovih pritrjena dva reflektorja rdeče in zelene barve Vse deluje avtomatično. Ce n. nr. vidi sprevodnik tramvaja, ki vozi z Viča proti središču mesta, rdečo luč oom?ni. da že prihaja nasprotni voz in mora počakati Ce oa ie rdeča luč ugašena. zagori zelena ki opozori nasprotni voz da mora Dočakati, dokler ni proga prosta. Zelena luč služi torei samo za dokaz da naprava deluie Zanimivo ie. da so podobno signalno napravo, ki je bila sestavljena samo iz rdeče luči. moantirali že takrat. ko so zgradili viško progo a so io potem odstranili vsled stalnih pritožb strank v neposredni bl;žini. ker rm ie signalizacija povzroča a motnje pri radiu. Vsa moderna signalna naprava ie domače delo. kakor tudi iz domačega materiala Napravili so io naši delavci v tramvajskih delavnicah v remizi.
Spet podirajo kostanje. Zdaj podirajo vrsto visokih dreves, ki stojijo od te-lf niške ga prelaza od velesejmu do drsali« šca Ilirije. Velesejemske prostore bodo namreč obnovili in so nasadi pii tem delu v napoto. Razumljivo, oa v zamrzljeni zemlji ni tako lahko podirati močna drevesa in gre delo bolj počasi od rok. Zdaj, ko že podirajo kostanje na Celovški cesti, bi bilo dobro, da bi jih podrli, kar jih je tudi pred blokom novih trinadstropnih stanovanjskih hiš na prostoru, kjer je bilo včasih nogometno igiišče Ilinje, in tako omogočili sončnim žarkom prosto pot do stanovanj. Toplega in blagodejnega sonca je Ljubljana še posebno potrebna, zato bi to ne bilo napak Gole ceste pa niso lepe, zato upravičeno pričakujemo, da bode namesto padlih kostanjev nasadili bolj koristnih dreves.
u— Meseno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. ure mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ulica 29. oktobra štev 7, telefon 41-52
u— Stane Kregar in Karel Putrich, dva
slovenska umetnika, ki sta dobro znana z razstave Neodvisnih, priredita v Galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti v dneb od 19. do 31. t. m razstavo risb, gouachev in miniaturne plastike Na nove zanimvo razstavo opozarjamo prijatelje ume n sM in tudi širše občinstvo
u— Drevi in jutri zvečer ob 20.15 bodo ponovili v Šentjakobskem gledališču zabavno in duhovito Nušičevo veseloigro »Gospa ministrica«. Igra je skrbno pripravljena in je imela velik uspeh, tako da so bile vse dosedanje predstave razprodane. Ker je za predstavi veliko zanimanje kupite vstopnice že v naprej Jutri popoldne ob 15.15 pa bo brezplačna predstava mladinske igre »Princ ^jka in pastirček« za revno šolsko deco.
Z, reprezentančni ples gra£-bemhcv drevi na Taboru
Zs današnjo prireditev sc skoraj vse lože zasedene Opozaijamo vse cenjene goste, ki še reflektirajo na rezerviranje miz spodaj v dvorani, da to nemudoma oskrbe, ker je na razpolago le še majhno šte\ ilo miz Ker bomo zaradi znane odredbe gospoda bana pričeli z oficielnim sprejemom ob polosmih in ker iz istega vzroka ne bo nikakega programa, ponovno opozarjamo cenjene goste, da se v lastnem interesu drže točnosti Za rezervirane mize odgovarjamo le do četrt na devet Rezerviranje miz bo dopoldne na tehnični fakulteti, Aškerčeva 11, tel 47—41, popoldne pa od treh do polsedmih na Taboru, tel 41—78, predprodaja vstopnic pa dopoldne in popoldne do petih na tehniški fakulteti I. nadstr., ter dopoldne na Univerzi.
u— Sl°vito SchubertOvo »Simfonijo v
h-molu« bo izvajal v ponedeljek cb 18.15 v veliki filharmonični dvorani orkester Glasbene akademije na svoji simfonični produkciji v korist zimske pomoči. Rr.zen tega bomo na istem konceitu skšali še Schu-bertovo uverturo »Rozamundo« in Mozartov koncert za violino in orkester z violinskim selom slušatelja Jurija Gregorca. V s spored bo dirigiral slušatelj Samo Hubad. Vstop je dovoljen s programom po 6 (za dijake) odnosno 10 dinarjev.
u— V »Filozofskemu društvu« v Ljubljani bo predaval drevi g. doc. St. Gogala o logiki mišljenja in logiki čustvovanja, in sicer v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstop prost.
u— V nedeljo dva Putnikova izleta, Pasja ravan in Kurešček. Prijave do sobote- (—)
u— Smučarji, jutri vsi na Polževo. Smuka idealna. (—)
Objave
— Legija koroških borcev v Kočevju vabi članstvo na svoj občni zbor 26. t. m. ob 10. (po prihodu vlaka lz Ljubljane) v Beljanovi gostilni v Kočevju. Udeležba je tovariška dolžnost Izvedeli boste mnogo novega. Odbor.
Zahvala Protituberkuiozni zvezi v Ljubljani. Oddelek za zdravstveno zaščito učencev (šolska poliklinika) v Ljubljani se iskreno zahvaljuje mladinskemu odseku protituberkulozne zveze in proti tuberkulozni zvezi v Ljubljani, ki sta omogočila nabavo rentgen aparata za naš zavod. S tem je storjen nov, važen korak v proti tuberkulozni borbi. Zdaj bo dana možnost, izslediti tuberkulozo pri mladini v prvih začetkih, ko je še lahko ozdravljiva brez večjih materialnih žrtev. — Vodstvo oddelka za zdravstveno zaščito učencev.
Kinematografi
Bled. Zvočni kino bo predvajal drevi in jutri popoldne in zvečer velefilm »Zaljubljenca«. V glavnih vlogah pojeta Jeanette Macdonaldova in E~"dy Nelson.
Ptuj. Zvočni kino bo predvajal drevi ob 20. in jutri ob pol 16., pol 19. ki pol 21. velefilm »Ljubim te«. Za dodatek zvočni tednik.
Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvaja] drevi in jutri popoldne ter zvečer ob običajnih urah krasen češki film »Vražji študentje«. Za dodatek Foxov zvočni tednik in domač kulturni filim »Žale«.
R
D
Sobota. 18. januarja
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila —7.15: Veseli zvoki — 12- Plošče za zabavo. — 12.30: Porvčila, objave, napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila, objave — 17: Otro ka um (vodi gdč. SI. Vencajzova). — 17.30: O tičicah plošče po-jo. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za deloptist igra Radijski orkester. — 18.40: Koliko je resnice na ljudskih vremensikih pregovorih (g Janko Sicherl). — 19- Napovedi, poročila. — 19.25. Mac ura. — 19.40: Nekaj lahke glasbe (plošče). — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: Jože Vombergar. Boj draginji. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Beograd 19.40: Noč na Avaih — 21: Vesela muzika — 22.50 Ples — Zagreb 17.15: Koncert orkestra - 20 Operetna muzika. — 20.30: Koncert solistov — 21: Lahka in plesna muzika - Prag* 18.15: Pester glasbeni spored iz Brna — Sofija 19.50: Mali orkester — 20 Petje — 20 30: F'av-ta. — 22: Bo'gar«Jca glasba — Berlin 19.15: Zabaven spored - 21 15: Orkester in solista. — 23.15- Nočna oddaja — Rim 19J0: Zvočna igra. — 21: Klavirski koncert.
nn. KEPPEZENTAINCNI
PLES GRADBENIKOV
DREVI NA TABORU
Iz Celja
e— Iz pisalne pod°dbora UROIR v Celju. V zvezi z razposlano okrožnico obveščamo rezervne oficirje ki so se prijavili v večerni tečaj da bo ta tečaj od 21. t. m. do 20. marca in sicer ob torkih in četrtkih od 20. do 22 v Oficirskem domu v vojašnici kralja Petra v Celju. V tečaj so vabljeni tudi oni tovariši, ki se doslej še niso prija-vi'i P: nosite s seboj pisalne potrebščine.
e— Opozo-ilo obrtništvu. Združenje ob.t-ni]"ov za mesto in srez Celje opozarja obrtništvo, da je zadnji čas za napovedi p: i 'cbnine do konca tega mnso"a Tu i p.""' a'isti mo--a'o pri.ja- iti koliko pomočni-ko- zaposlujejo ako nečej;- da ostanejo tudi dalje pavšflirani. Str~kovnjaške nasvete dobite v pisarni zurrženja od 8. do 12 dopoldne
e— ZdravHško dežurno shižbn za č!ane OT"vT> in svojce bo imel jutri zdravnik dr Jc čerin v Prešernovi u":ci. Zavarovan-ci n ■ iščejo zdravniško pomoč pri držur-ner-r zd*r- iku s?, m o v nco "lož-jivih p.i-ni"-' in kadar je pristojni lečeči zdravnik odsoten
e— Drevi v Narodnem domu zabavni veče; CPD »Pesem in ples«. Zbori, samospevi, balet, ples. Jazz celjske vojaške godbe. Obleka poljubna. Vstopnina 10 odn. Začetek to'"no ob 20.
e— Na Bogopvljenje bo jutri ob 9. v pravoslavni cerkvi sv. Save v Celju služba bož a. ob 10. pa blag-s^vitev vede. Blago-skritev vode bo tudi danes na Krstov dan, v cerkvi Danes in jutri popoldne bo blagoslovitev stanovanj pravoslavnih vernikov.
a— Ostavko na banovinsko službo je podal uradniški pripravnik pri bolnišnici v Mariboru g. dr. Otmar Potrč.
a— Novo šolsko poslopje °b meji. Znano je obupno stanje obmejne šole v Ko-privni, ki so jo za silo popravili, tako da se v njej spet lahko vrši pouk. Sedaj je posebna komisija odobrila načrte banske uprave za zgradnjo novega šolskega poslopja v obmejni Koprivni. Prizadeto obmejno prebivalstvo upa. da se izvedba načrtov ne bo preveč zavlekla.
a — Mraz popušča. Včerajšnja minimalna temperatura je bila 8.4 pod ničlo, dočim je bila predvčerajšnja maksimalna 7.6 pod ničlo. Novega snega je zapadlo za 10 cm, tako da je višina snega v ravnini 31 cm. Tezenska postaja napoveduje zi mariborski okoliš oblačno, megleno in nestanovitno vreme.
a — Za vsako mariborsko družino, najemnika in hlapca posebna prehranjevalna kartoteka. Na vsako mariborsko družno pride kartoteka s točnimi navedbami Jiede števila,-družinskih članov in oskrbe, razen tes?a dobi svojo posebno kartoteko 7sak podnajemnik, sluga, hlapec itd. Če bi se te priprave ne mogle dovršiti do 1. februarja, se bo uvedba živilskih nakaznic morala najbrže odgoditi do 1. marca tega leta.
a — Sokoiski smnearski zlet v Guštanju. Načelstvo mariborske sokolske župe poziva sokolske smučarj« ,da v čim večjem številu prisostvujejo zletu in tekmam v Guštanju v nedeljo 19. I. Odhodi vlakov iz Maribora so v soboto ob 13.37 ali 18.45, v nedeljo zjutraj ob 5.35, prihod v Gu-štanj ob 7.40. Povratek v nedeljo iz Gu-štanja ob 18.45, prihod v Maribor ob 20.35. Ze v soboto veljajo nedeljske povratne vozovnice (cena 38 din), polovična voznina tja in nazaj je 31.50 din. — Za prenočišče v Guštanju je preskrbljeno. Zapadel je nov pršič, snežne razmere na zelo pregledni tekmovalni progi so odlične. Oglejte si borbo najboljših sokolskih smučarjev in lepa smučišča pod Urško v Kotljah in Rimskem vrelcu! Sokoli - smučarji, na zlet! Zdravo!
a— Lutkovno gledališče matičnega Sokola priredi v nedeljo ob 15. uri lutkovno igr »Vragov svak«.
a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika jutri v nedeljo 19. t. m. dr. H. Velker, Koroška cesta 10, telefon 25-75.
a— Mariborski kanarčki so prejeli prvo nagrado. Znani, preizkušeni gojitelj kanarčkov v Mariboru narednik vodnik g. L. Rakovec se je udeležil s svojimi kanarčki ljubljanske razstave kanarčkov. Njegovi štirje razstavljeni kanarčki so prejeli v skupini C prvo nagrado s 345 točkami od 360. G. Rakovec goji kanarčke vrvivčke že 40 let.
a— Iz gledališke pisarne. Ker mora
gledališče vrniti orkestrski material za Verdijevo opero »Ples v maskah«, bo drevi nepreklicno zadnja predstava te opere. Zadnjič bosta topot gostovala gdč. Vera Majdičeva in tenorist g. 2an Franci.
a— Omiljenje strogega pasjega zapora. Z današnjim dnem se v smislu razglasa mestnega poglavarstva omili strogi pasji zapor tako. da morajo nositi vsi psi nagobčnik brez vrvi ali pa vrv brez nagobčnika.
Iz Kamnika
ka— Obi^jno predpustno zabavo bodo drevi v svojem domu priredili naši gasilcu Igral bo prvovrstni kamniški jazz »Danica«. preskrbljeno bo pa tudi za razna okrepčila. Kdor se želi res domače zabavati, naj pride drevi v Gasilski dom.
ka— Z;mska pOm°č. V ponedeljek je bdi na občini sestanek zastopnikov našega gospodarstva ter predstavnikov dobrodelnih in kulturnih društev in organizacij. Izvoljen je bil ožji odbor, ki naj tudi v Kamniku najde najprimernejšo pot za pomoč in podporo najpotrebnejšim in to ne samo pozimi,' marveč toliko časia, dokler bo trajala ta stiska.
ka— Koncert na harmoniKe smo imeli v Krmriku preteklo soboto. Gg. Ivo Podob" i kar in Ježe Jurman, k' sta nam znana tu A iz radia. sta si na mah pridobila s . •prti'" vs"ga sicer maloštevilnega občinstva Ker sta v finančnem pogledu slabo odrezala, meščanom pa je žal da jih niso čuli, bosta koncert spomladi najbrž ponovila.
Gospodarstvo
%
Pred konferenco o reorganizaciji zunanje
trgovine
Prvi ukrepi za dirigir nie naše zunanje trgovine so naleteli, čeprav je obstajal namen organizirati nov režim v duhu sodobnih potreb na kritiko gospodarskih krogov in organizacij Ta kritika novega re:";ma zunanie trgovine je bila prvotno načelnega značaja dokler niso bile izdane posamezne naredbe na osnovi uredbe o kontroli izvoza lesa in gozdnih proizvodov. Pokazalo se je da ni dobro zamišljena tehnična organizacija novega zunanje rgov-nskega organ'zma Tudi na merodajnih mestih so spoznali da ie kritika posameznih ukrepov unravičena in so obljubili spremembo predpisov, ki se nanašajo na kontrolo izvoza in uvoza Naredb? o kontroli izvoza lesa. kafere uveliavlje-nie ie bilo ponovno odloženo, je bila pozneje razveljavi i en a ter ob enem 'zdana nova naredba ki pa je pustila še vedno odprto vprašanje registracije lesnih izvoz-n;kov. Tudi neka+ere druge naredbe. ki so bile izdane za kontrolo izvoza in uvoza, so naletele na kritiko gospodarskih organizacij. Ustanov tev uvozn<ških in 'zvozni-ških central in za^ednic ie sedaj odložena dokler se vsa vprašanja načelno ne razčistijo v sodelovanju z gospodarskimi zbor-n;cami in ustanovami.
Na merodajn;h mestih so že pred časom obljubili sklicanje konference vseh gospodarskih zbornic in ustanov zaradi obravnave vprašanj, ki se tičejo novega režima zunanje trgovine in reorganizacije tega režima. Sklicanje te konference pa so na merodajnih mestih zadnje tedne ponovno odložili. Sedaj poročajo iz Beograda da bo ta konferenca vendar sklicana in bo 7. februarja v Beogradu. Konferenci bodo prisostvovali predstavniki vseh gospodarskih zbornic in ustanov.
Dnevni red konference je naslednji: 1) razvoj in režim zunanje trgovine, 2) organizacije izvoznikov in uvoznikov, 3) želje in predlogi gospodarstva glede reorganizacije zunanje trgovine. Pozvane gospo-
darske ustanove morajo svoje predloge dostaviti direkciji za zunanjo trgovino do 1 februarja Konferenci bosta smela prisostvovati po največ dva predstavnika od vsake gospodarske ustanove.
Prva seja uvoznega odbora pri direkciji za zunanjo trgovino
Poročali smo že. da sta ustanovljena izvozni in uvozn- odbor pri direkciji za zunanjo trgovino in da sta istočasno prenehala delovati izvozni in uvozni odbor pri Narodni banki. V sredo je bila pri direkciji prva seia novo ustanovlieneea odbora za uvoz na kameri so razpravljali o važn;h načelnih vpr-^niih Po dobljenih informacijah je bilo med drugim v načelu sklenieno. da se olajšajo predpisi slede dajanja uvoznih dovoljeni za gotove vrste blaga (surovine), ki nam je nujno potrebno. Pri izdajanju uvoznih dovoljenj se ne bo več v toliki meri kakor doslei upoštevalo, koliko ie znašal uvoz do*''čne tvrdke v prešniih letih, temveč bo odbor 'zdajal dovoljenja za zahtevane koVčine. da bi mogle posamezne *vrdke uvoziti potrebnega blaga kolikor morejo Pri tem pa bo stavljen pogoj, da se uvoženo blago v celoti ali po večini stavi na razpolago uradnim ustanovam, ki ga bodo razdelile na zainteresirane tvrdke. odnosno na podjetja. ki trošijo dotično blago. Odbor je razpravljal tudi o drugih vprašanjih, o katerih pa ni še končno sklepaL
Včeraj smo poročali o naredbi o uvozu premoga, ki jo je izdal trgovinski minister na osnovi uredbe o kontroli zunanje trgovine. Zdaj poročajo iz Beograda, da je bila na seji sveta za zunanjo trgovino sprejeta tudi naredba o kontroli izvoza premoga. Na isti seji so razpravljali tudi o načrtu uredbe o organizaciji uvoznih za-jednic. Na koncu seje pa je načelnik izvoznega oddelka dr. Mihajlovič poročal o doseženih rezultatih pri zadnjih pogajanjih v Berlinu.
Naše vinogradništvo pred važnimi nalogami
Maribor, 17. januarja
Težke čase preživlja naše vinogradništvo v Sloveniji že več let. Le z največjimi težavami vzdržujejo svoje vinograde vinogradniki iz Haloz, Slov. goric, Dolenjske itd. 2e davno bi opustili vinsko trto, ako bd jim bilo mogoče. Valoviti, prijazni griči bi se pretvorili v puste goličave, ako bi se vinogradniki odločili, da opustijo gojitve vinske trte. Prav zaradi tega pa je treba naše pasivno vinogradništvo zaščititi tudi pred davčno preobremenitvijo. Naraščajoče režijske stroške bi moral kriti vinski pridelek. Pravijo, da je vimo luksus. V današnjih prilikah je to morda res. Toda za prebivalstvo vinorodnih krajev ni to noben luksus, ampak zelo trd kruh- Te resnice žal na nekaterih merodajnih mestih ne upoštevajo. Zaradi zvišanja visokih cen ni vinogradnik prav nič na boljšem zarada tega, ker je bil lanski vinski pridelek zaradi hude zime in obilnega deževja uprav neznaten. Namesto 30 hI vina na 1 ha so vinogradniki pridelali komaj 10 hI ponekod niti toliko ne. Kaj potmaga tudi dvojna cena če je pridelek padel na 1/3. Glede na ta dejstva je biil v soboto 11. t. m. skai-can posvet glavnega odibora Vinarskega društva za Slovenijo v Mariboru. Zastopniki našega vinogradništva, predstavniki oblastev in tudi vinarski strokovnjaki so soglasno ugotovili, da je treba vinogradniški problem postaviti na povsem nove temelje.
Takoj je treba med drugim revidirati veljavni trsni sortiment. Po mnenju strokovnjakov se bo moralo število vinskih sort omejiti na minimum. Na ta način se
bo vinogradniška produkcijska tehnika močno poenostavila in hkrati intenzivirala. Podoba je, da bo postal laški rizling, četudi ne daje prvovrstnega kvalitetnega vina, naša vodilna vinska sorta. Ker naše trte premaJo in neredno rodijo, jih je treba od-brati. Zaradi tega bodo vinogradniki ▼ smislu sklepov pričeli z odbiro ali selekcijo posameznih vinskih sort, predvidenih po novem trsnem sortimentu. V ta namen se bodo ustanovili po posameznih vinorodnih okoliših selekcijski krožki, obenem pa bo Vinarski in sadjarski zavod v Mariboru začel z vzgojo tako zvanih klonov. Potrebno je namreč vzgojiti zarod trsja, izvira jočega iz poecinih trsov, ki so se skozi daljšo dobo in po večkratni razmnožitvt na različnih krajih izkazali v vsakem oziru kot najboljši
Naše slovensko vinogradništvo je v začetkih splošne obnove- Vinska trta zaključuje po 40 letih svojo življenjsko dobo, ki jo je treba zamenjati z drugo. Tej obnovi primerno se bo moralo prilagoditi obstoječe trsničarstvo. Tudi dosedanje podeljevanje brezobrestnih posojil za obnovo vinogradov bo po izjavi merodajnih činiteljev izpopolnjeno.
Vinarsko društvo bo skupno s Kmetijsko zbornico posvetilo vso pozornost vprašanju preskrbe vinogradnikov z modro galico. Praktični vinogradniki in vsi tisti, ki imajo kakršne koli zveze z vinogradništvom, bodo lahko sledili novemu razvoju, če bodo sledili navodilom v glasilu Vinarskega društva v »Naših goricah«. Nadalje je bilo sklenjeno, da se nadaljuje z organiziranjem vinogradnikov v vinarskih ter kletarskih zadrugah.
Rekordni dobiček Državne hipotekarne banke
Iz Beograda poročajo, da zaznamuje pravkar sestavljena bilanca Državne hipo-tekarne banke za preteklo leto rekordni dobiček v višini 159 milijonov din. Od tega čistega dobička prejme država 120 milijonov din, ostanek pa se dodeli posameznim bančnim fondom. V zadnjih letih se je čisti dobiček Državne hipotekarne banke stalno dvigal, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave:
1936.	42.4 milijona din
1937.	44.1 « «
1938.	49 4 « «
1939.	69.3 « «
1940.	159.0 « «
V primeri z lanskim letom se je čisti dobiček Državne hipotekarne banke več nego podvojil, v primeri s prejšnjimi leti pa je bil lanski dobiček skoro štirikrat večji.
Gospodarske vesti
= Uvedba davka na zemljišča v hrvatskih mestih je odložena. Kakor smo poročali, je s finančnim zakonom banovine Hrvatske za proračunsko leto 1941 vzeta mestom pravica pobiranja doklade na neposredne davke in je kot nadomestilo uvedeno pobiranje davka na zemljišča v mestih. Na nedavni seji zveze mest banovine Hrvatske, pa je bilo ugotovljeno, da je zaenkrat tehnično nemogoče uvesti ta novi davek, ker mesta povečini nimajo katastra zemljišč. Zaradi tega je zveza mest banovine Hrvatske predlagala, da bi se uvedba tega davka odložila za eno leto in da bi mesta v tekočem letu še nadalje pobirala doklade na neposredne davke, j kar je nujno potrebno, da se zajamči me-j stom neprekinjen dotok denarnih sredstev. Kakor zdaj poročajo iz Zagreba, je tej zahtevi ugodeno in se bo novi davek na zemljišča pričel pobirati 1. januarja 1942 i v tekočem letu pa bodo mestne občine • še pobirale doklado na nekatere davkp,
= Dobava paraflna za industrijska podjetja. Po nalogu ministrstva trgovine in industrije vabi Zbornica za TOI v Ljubljani vsa industrijska podjetja, ki potrebujejo parafin kot glavno surovino, pomožno sredstvo ali sicer, da sporočijo zbornici najkasneje do 25. t. m povprečno letno potrošnjo parafina v letih 1938. 1939 in 1940 Podatki morajo biti točni in se ne sme količin navesti samo približno. Ministrstvo izrecno opozarja na ta da se bo v letu 1941 razdelil parafin industrijskim podjetjem izključno samo po seznamu, ki ga bo predložila zbornica in da se ne bo upoštevala nobena kasneiša iznrememba glede povprečne letne potrešnie. Podatke moraio predložiti zbornici vsa podjetja torej tudi ona. ki so iih morebiti že enkrat prei predložna Vloge orecPo*ene oo gori navedenem terminu se ne bodo mogle upoštevati.
= Preskrba prebivalstva s premogom.
Združenje trgovcev ie zaprosilo Zbornico za TOI za intervencijo zaradi kritičnega stanja preskrbe ljubljanskega prebiva'stva s premogom V svoii vlogi ie navedlo podatke. ki jih ie podal na nedavni seji uprave združenja načelnik sekcije trgovcev s kurivom g. Cebin. Iz njegovega izčrpnega poročila ie bilo navedeno: Ker je vladalo pomanjkanje premoga že od prejšnje zime nepretrgoma niso mogli trgovci oskrbeti svojih naročnikov z zadostnimi količinami premoga niti med poletjem, še mani pa pozneje, ko ie tako zgodai nas o-pila zima. S premogom so se mogli založiti samo premožnejši sloji, d "čim so socialno šibkejši, ki iih le v Ljubljani do 80 odstotkov, itak navezani samo na naročila sproti. Socialno šibkejše prebivalstvo 'e moralo odlagati nakupe na čas. ko ie zaradi ostrega mraza nastopila že sknina potreba. V kolikor ie bil meseca decembra za privatni konzum še na razoolaeo premog v zelo omeienem ob-esu. le od sredine decembra dalje za rad' orenrtnih težav nastal zastoj v dobavah in ljubljanski tre je že od takrat dejansko brez
premoga. Od za mesec januar dodeljene kvote, ki ne dosegajo niti tretjine za vsakega trgovca nujno potrebnih količin na ni mogla TPD doslei dobaviti niti 25 odstotkov obljubljene kvote. Ker mraz ni popuščal in se ie še stoDnieval. to p^av nič ne pomeni, naročniki rek am raio zaostaja naročila ter zahteva io nove ko iči-ne ore..;o2a in tako 'e strni? preskrbe lii bl:anskega orebvvst a s p-emogom oo-=talo kritično Pri *em ie na^boli orizadeto ono prebivalstvo ki itak že na tež e občuti in prenaša bremen* dana'^i?b ir-rednih razmer Trgovci s kurivom imajo največ takih naroč 'ik^v ki nujno P"'t e bu^eio vsai ool tone Dre-noca oa ;im ea trgovec ne more dafi Nastal že «olr š-no oomar kanie kuri a ker s^hib drv ni več. sveža na za kuriavo niso ormarna in so tudi mnoen predraga Liubl;ana 4e navezana i^kliučno na t^hcvpl^sk' orem p in TPD bi mora'0 biti omo o"eno d- bi imela tudi 7a Drivatn' konzum dovoli oremoga na razpolago.
= Promet zagrebške b°r7.e. Tu < zagrebška berza je v lanskem letu zahpiož;la Povečani? deviznega prometa ki sp te oovzoel na 1815 milroiov na=nroti 15G3 'n milijonom v nrei^niih dveb letih Občutno je nazadoval p-omet z držaunimi pap'rH. in sicer na 23 m!M ionov din nasproti 67 milijonov v prejšnjem letu. medt^r1 ko se je dvigni) oromet z delnicam: od " milijona din v letu 1939 na 14.5 milijona v lanskem letn Promet 7 vabitami ie nadel od ' 4.8 na 08 m Mi ion a din biasrovnl tvnmet n" se te dvignil od 18 6 na 41.4 milijona din.
= V likvidacijo so prišle: Hotelska družba z o. z. v Ljubljani, Hranilnica in posojilnica v Ivanjčni gorici, »Koča pod Kopo« r. z. z o. z. v Slovenjskem gradcu in Gospodarsko društvo kot zadruga v šafar-skem pri Ljutomeru.
Borze
17. januarja
Na ljubljanski borzi je bilo tudi danes povpraševanje po grških bonih po nespremenjenih tečajih 39, v Zagrebu pa je bil promet po istem tečaju. Tečaji na svobodnem trgu so ostali prav tako nespremenjen L
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri prijazni tendenci trgovala po 455.50 (v Beogradu po 468). Promet je bil še v delnicah Trboveljske po 375.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174.57—177.77. New York 4425—4-185, Curih 1028.64—1038.64. Tečaji na svoLodnem trgn: London 215.90—21910, New York 5480—5520. Curih 1271.10—1281.10. Privat- j ni kliring: Berlin 1772—1792. Solun 39 j den.
Curih. Beograd 10. Pariz 8.45. London 16.1250, New York 431. Bruselj 63. Milan 21.75. Madrid 40. Amsterdam 229. Berlin 172.50, Stockholm 102.7750. Oslo 98.50. Ko-benhavn 83.50. Sofija 4.25. Lisabona 17.24, Budimpešta 85. Atene 3.00. Carigrad 3.3750, Bukarešta 2.15.
EFEKT)
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 466 — 467 (466.50), 4% agrarne 55 den., 4% severne agrarne 54 den., 6% beglu-ške 84 — 86, 6% dalm. agrarne 81 bi., 6% šumske 80 bi., 7% stabiliz., 93 den., 7% invest. 100 den., 7% Seligman 104 den., ] 7% Blair 98, 8% Blair 106 den.; delnice: PAB 200 den., Trboveljska 372 — 375 (375).
Beograd. Vojna škoda 467.50 — 468 (468), 4% agrarne 54 — 54.50, 6% begluške 84.50, 6% šumske 77.50 — 78.25, 7% invest 100.50 — 101 (100.75), 7% Seligman 102 — 103, 7% Blair 99.50 — 101. Narodna banka 7050 bi., PAB 203 — 205 (204).
pasje bolezni, saj ljudje sami niao vedeli, da imajo v vasi nevarnega stekliča. Pre-bivalsto naj se zaveda, da se pasja steklina zelo težko omeji, če se slični pojavi takoj ne naznanijo varnostnim oblastem, in naj se točno erži navodil, ki jih je izdal ekrajni živinozaravnik že pri prvem pojavu bolezni.
Iz Krškega
k— Koruzo smo dobili. Oboimka 1 P a-va ie te dni prejela spet vagon koru ki jo bo prodaiala po 3.20 din vsak ponedeljek sredo in petek dokler bo za'o a trajala Kdor io želi nabaviti, nai se prijavi v bifeiu T ma.
k— Odslej bodo trgovine ob nedeljah zaprte. Na otčnem zboru trgovcev krškega sreza ie bilo sklenjeno da bodo trgovine pečenši s 1 februariem ob ned liah in pra7nkih zaprte, na kar zlast opozarjamo okoli ko orebiva^tvo ki ie doslei pri a-jalo ob nedeljah nakupovat v Kr. ko.
Iz Tržiča
č— Bralno fruštvo je v sredo 8. t. m. priredilo čet: to piedavanje pod okriljem ZKD v tej sezoni. Piedaval je g. proferor Josip Jeras o »Petindvajsetletni« albanske Golgote«. Predavatelj je v izbranih besedah p red oči 1 vse strahote in nadčloveške napore srbske vojake pri umiku čez Albc.n; o. Med predavanjem je prikazal tudi nekaj skioptičnih slik Pos^šalci 90 bili zadovoljni in hvaležni predavatelju za iskrene in lepe besede. — Na zadnji seji Bralnega o:-u štva so bili sprejeti važni in koristni sklepi o izpopolnitvi in modernizaciji d^udtvene knjižnice. Naročili se bomo tu i na vse važnejše slov revije in knjiž. zbirke. Kupili smo tudi večje število mladinskih kr."g. Krog čitateljev se od tedna do tedna veča. Bralno društvo priredi v soboto 1. februarja svoj I. družabni večer z najraznovrstnej-šim sporedom- Na sporedu bo petje zbora in solistov, orkestralne točke, kratka zabavna igra in končno ples. Ze sedaj vabimo Tržičane na prijetni, pestri in izb. on družabni večer.
Blagovna tržišča
SITO
r+" Novosadska blagovna borza (17. t. m) Tendenca nespremenjena. Oves; baški, sremski in slavonski 340 — 345. Ječmen; baški, sremski 400 — 410. Moka: (franko mlin odn. vagon, brez prom-davka in vreč): »Ogg« in »Og« 723; enotna pšenična moka 382.25; presejana koruzna moka iz koruze, ki ima največ 14*/. vlage, 321, iz času primerno suhe koruze 250. Otrobi (franko mlin ali vagon, brez prom. davka in vreč): pšenični 200, koruzni 150, brez kali 70 Fižol; baški in sremski brez vreč 550 — 560.
Iz življenja na deželi
Iz Brežic
br— Drag kruh. Vsled pomanjkanja enotne moke so nekateri peki začeli peči kruh iz 75% koruzne in 25fi/» bele moke. štruce, ki ne tehtajo niti en kg, prodajajo po 8 din. Po našem mnenju bi poklicani morali poleg cen maksimirati tudi težo nekaterih jedil.
br— Spet se Je p°javila pasja steklin*. Kljub odredbam lokalnih oblasti glede pasje stekline se prebivalstvo ne drži točno določil. Že par mesecev je proglašen strogi pasji kontumac, vendar vse ukrepe za ev. ponoven pojav stekline je prebivalstvo omalovaževalo. Mnogo psov je brez vsakega nadzorstva tekalo po okoliških vaseh. Policijske oblasti so venomer prejemale ovadbe zaradi prekrška zakona in je kršitelje tudi kaznovalo. Bili smo uverjeni, da je vsak sum pasje stekline že v kali zatrt, pa smo v soboto čuli, da je stekel pes ugrniznii Jcžefo Podgorškovo, ženo pismo-noše v Artičah, ravno v trenotku, ko je pod peč, kjer je ležal stekllč, segla po brisači. Pes jo je usekal v desno zapestje. Nič hudega sluteč, ji je soseda rano izprala z žganjem. Ker pa jo je rana začela skeleti, je Podgorškova odšla k zdravniku v Brežice, kjer so ugotovili, da je ugriznjena od steklega psa. Bolnico so odpeljali v Past eurjev zavod- Steklega psa. ki že par dni ni nič jedel, so domačini pobili in mrhovino zakopali v greznico. Pes je ugriznil tudi enega otroka. Pojav stekline najbrže ne bi i prišel 5e pravočasno na dan in bi verjetno bolezen zavzela še večji krog, če se ne bi bila Podgorškova javila pri uradnemu živi-nozdravnlku, ld je takoj pod vzel potrebne j mere m preprečitev nadaljnjega širjenja '
Naše gled^rš&e
DRAMA
Sobota, 18.- Othello. Red piemierski. Nedelja, 19. ob 15.: Princeska in pastir:-ek. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek 20.: zaprto.
Letošnja uprizoritev Shakespearovega »Othella« obeta v marsikaterem pogledu zanimivo predstavo. Poleg že znanih oor' ič-nih kreacij, ncsilcev glavnih vlog, Leva.ja in Boltarjeve ter Gabrijelčičeve, Levojr/e-ve, Jana, Lipaha in Skrbinška, bomo spoznali v novi prezasedbd vlog nekaj mlajtih moči. Predvsem bo zanimiv Sever prvič v vlogi Jaga, ki ga stavlja pred težka 'n odgovorno igralsko nal-ogo. Nadalje Ti.an kot Roderigo ter Gale in Milčinslu kot p vi in tretji plemič. Nova bosta od starejših članov Potokar kot Montano Ko.uk'cr kot Lodovico. Od stare zasedbe so ostali v svojih vlogah Gregorin, Bratina kot senatorja, Presetnik kot plemič in Brezigar kot sel. Režija je prof. šesta.
»Cigani« je naslov veseloigre, ki jo je napisal Fr. Milčinskl V zabavnem dejanju nastopajo poleg Nablocke in Gabrijelčičeve, Dre novca in Pečka ter treh dramskih komikov, Daneša, Cesarja in Lipaha, še priljubljena člana radijske družine J o-žek in Ježek, ki žanjeta velik uspeh s petjem aktualnih kupletov.
Maksim G^rki »Na dnu«. S to štirlde-jansko dramo bogostovalo maribor. sko gledališče v četrtek 2 3. t. m. v naši drami. Drama Gorkega spada med največkrat uprizorjena dela iz ruske dramatike. Odlikuje se po pretresljivem orisu usod bednikov in učink vitih igralskih nalogah, ki dajejo izvaja.acm možnosti, da razvijejo vse svoje igralske registre. Gostovanje mariborskega ansambla je za slovensko javnost dogodek, ki bo zbudil odmev v najširših krogih občinstva.
O P E B A Sobota, 18-: Carmen. Gostovanje Ančice Jelačičeve, članice zagrebške opere in tenorista Josipa Gostiča. Nedelja, 19. ob 15.: Angel z avtom. Mladinska opereta. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20.: Traviata, Izven. Gostovanje bolgarske soprani-stinje Vanje Levemtove. Ponedeljek, 20.: zaprto
Prvič bo nastopila na nagem odru al tis ka zagrebške opere Ančica JelačiSeVa v partiji Carmen. Don Joseja bo pel tokrat Josip Gosti č. Z gostovanjem teh dveh odličnih članov zagrebške opere bomo dobili zanimivo uprizoritev Bizetove opere, ki spada med najbolj uspele uprizoritve letošnje sezone. V partiji Micaele bomo slišali Vidalijevo, kot tereador bo nastopil Janko- Sodelovali bodo še Polajnarjeva, Poličeva, Lupša, M. in B. Sancin in Anžlo-var. Dirigent dr. švara, režiser C. Debevec, inscenator inž. arh. E. Franz.
V	mladinski opereti »Angel z avtom« bo nastopil pevski zbor otrok (40). ki bo predstavljal angele pred nebeškimi vrati. Pel bo razne ljubke in melodiozne pesmi, ki si jih bodo tudi otroci poslušalci hitro zapomnili. 12 otrok bo predstavljalo šolarje ter pelo in plesalo kolo. V igri pa bo nastopil tudi medvedar s svojim plešočim medvedom in plešočo in pojočo ciganko. Razni zabavni in resni prizori bodo nudili mladini mnogo lepega. Opozarjamo na globoko znižane cene!
V	nedeljo zvečer bo pela Verdijevo »TTa_ viato« Vanja LeventOva, ki si je po nekaj nastopih v lanski in letošnji sezoni z lahkoto pridobila priznanje kritike in občinstva. Njena Traviata je muzikalno dognana in do potankosti izoblikovana partija, ki nudi poslušalcem izreden muzi kalni užitek. Alfreda bo pel Franci, očeta Popov.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 18.: Gospa ministrica. Nedelja. 19. ob 15 15.: Princeska ln pastirček. Brezplačna predstava za revno deco Ob 20.15 * Gospa ministrica.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota. 18.: Ples v maskah. Red A. Zadnjič. Gostovanje Vere Majdičeve in 2a-na Franci a. Nedelja, 18. ob 15.: Cigan baron. Ob 20.: Na dnu. Zadnjič. Globoko znižane cene.
Gore čutijo snežno breme
Ugotovitve s horizontalnim nihalo m - Pojavi ob času oseke in plime
Na svetu ni nič več stalnega in trdnega
Znanost je izumila horizontalno nihalo, 8 katerim m -i "ore. S to pripravo so odkrili malo nepričakovano dejstvo, da se gore pod težo snežne odeje
za malenkost znižujejo.
Ob času, ko se sneg tali, se spet dvigajo. Te spremembe so v razmerju z višino gora seveda zelo majhne, na oko in z običajnimi aparaturami bi jih nikoli ne opazili, toda horicontalno nihalo jih beleži z »eovrgljivo točnostjo. Razlike med zasneženim in kopnim gorskim vrhom znašajo po
nekoliko centimetrov.
To dviganje in nazadovanje zbuja skoraj vtis, kakor da gora diha.
A ne samo gore kažejo takšne spremembe, temveč vsa naša zemlja. Tako mesec ne povzroča samo na morjih plime in oseke. temveč tudi na kopninah. Plime pri-l«skiio s svo-iim več-lim vodnim bremenom ob temelje cehn in jih potiskajo nižje, za ča«"i oseke se celine spet dvigajo. Te premike so
ugotovili zvezdoslovci
B sekundnim nihalom. Zavoljo privlačnosti mesca na nihala, gredo ure dvakrat na dan malo naprej in dvakrat na dan se ta posnošitev izenačuje s tem, da ostajajo ure za nravim časom. Da ere tu za razlike, ki zn-rša/io komaj 135-miUjontinko sekunde, kar nraktično sploh ne prihaja v poštev. vse eno ne more zmanjšati
znanstvene vrednosti
tega dognanja.
Čim bolj znanost meri, tem bolj ugotavlja. da ni na svetu nič stalnega in trdnega Tako so odprave na Himalajo, ki velja za eno najmlajših gorskih verig na zemlji, ugotovile, da se to gorovje še vedno dviga, in sicer vsako leto za nekoliko centimetrov. S tem so podali tudi nov dokaz
za pravilnost teorije prof. Alfreda Wegenerja o plavajočih ze-
Iz Sicilije
Do nedavno zanemarjeni Siciliji je posvetila rimska vlada v zadnjem času posebno pozornost. V deželi nameravajo zgraditi v teku desetih let 20.000 družinskih hišic za eiovo naseljence. Vsaka takšna hišica z gospodarskim poslopjem bo stala približno 40.000 lir
meljskih celinah, kajti posledica tega plavanja celin je tudi dviganje gorovij. V ostalem so natančne meritve že prej ugotovile, da se razdalja med Evropo in Grenlandijo stalno veča in isto tako tudi razdalja med Evropo in Severno Ameriko. Amerika se od Evrope vsako leto oddalji
za 30 cm do 4 m.
Kakor se na zemlji vse stalno spreminja, tako je tudi v vesoljstvu. Rimska cesta, zvezdni sistemi in tudi naš planetni sistem se stalno širijo. Od začetka geoloških dob se je vesoljstvo razširilo na dvojni iznos, kajti po ugotovitvah astronomov se
vsakih 20 milijonov let poveča za kakšno stotlnko svoje velikosti.
Napad na „Illustrlous"
Hladnokrvna obramba matične ladje v bitki pri Siciliji
Poročevalci, ki so prisostvovali napadu nemških strmoglavcev na britansko matično ladjo »Illustrieus« med bitko v Sicil-skem kanalu, opisujejo borbo kot primer hrabrosti in vzornega reda v času najhujšega bombardiranja.
Bitka v Sicilskem zalivu je trajala s presledki celih sedem ur. To je bil doslej najhujši napad na kakšno ladjo s strmoglave!. Protiletalska obramba na matični ladji ni niti za trenutek odpovedala. Mornarji so se borih z izredno hladnokrvnostjo in disciplino.
Angleška vojna mornarica je pred napadom spremljala skozi srednji del Sredozemskega morja ladje, ki so vozile vojaštvo in vojni material. Kmalu sta se nad konvojem pojavili dve torpedni letali. Nato je prišel glavni napad. Trije nemški strmoglave! tipa Junkers 87 so planili Izza oblakov. Topovi na ladjah so otvorili proti njim strahovit zaporni ogenj. Prvim trem strmoglavcem so se pridružila zdaj še štiri enaka letala. Nebo so pokrili oblaki izstrelkov. Letala so švigala na vse strani.
Vodja nemških letal se je spustil proti britski matični ladji v strmem poletu 'er je vrgel 1000 funtov težko bombo. Padla je v morje blizu krme. Prva nemška bomba je zadela ladjo šele v trenutku, ko se je zadnje letalo dvignilo s palube. Brod je pretresla silna eksplozija. 500 kg težka bomba se je razpočila tik pod mostom, k sreči pa ni povzročila posebne škode. Takoj zatem je padlo v morje poleg ladje krilo nekega nemškega letala. Zrak je bil nasičen od dima eksplozij. Topovi na matični ladji niso niti za trenutek nehali streljati proti letalom, strmoglavci pa so se spuščali tako nizko, kakor da hočejo pristati na ladijski palubi. Bombe so treskale neprestano.
Nemški piloti so bili zelo drzni, štedili so bombe ter jih odmetavali v zadnjem trenutku. Toda tudi obramba ladje je bila vzorna.
Po končanem napadu so se vsi oddahnili. Nekaterim dopisnikom se Je zdelo, da je trajal napad celo večnost, pomirila pa jih je izdava poveljujočega admirala, ko je obšel palubo, da ugotovi poškodbe na ladji. Dejal je. da je bilo to najdaljših pet minut v njegnvvm življenju. Na krovu je bilo polno naj' -''"čnejših predmetov. Iz razbitih cevi je sikala voda kakor iz vodometov. Najprej so obvezali ranjence. Medtem pa se je enajst nemških strmoglavcev vedno znova trudilo, da bi ponovno napadli ladio. Protiletalski topovi pa so bruhali v zrak
Amerika plava v zlatu
Dotok zlata v Ameriko je bil lansko leto v resnici ogromen. V Zedinjene države je prišlo za 4 milijarde in 749 milijonov zlata v palicah. Največji je bil dotok zlata iz britanskega imperija. Statistični podatki kažejo, da je bil lanski dotok zlata za 1 milijardo in 200 milijonov dolarjev večji od dotoka v 1. 1939.
Zemlje" Sicilije,
cele salve, tako da se letala niso mogla približati matičnemu brodu. šele proti mraku se je treskanje zares končalo in »niustrious« je odplul v pristanišče, kjer so izkrcali ranjence.
Angleški letalski maršal Dowding
mm-
wvV.......
se mudi trenutno v Ameriki, kjer obravnava s prezidentom Rooseveltom in finančnim ministrom Morgenthauom vprašanje ameriške letalske pomoči Veliki Britaniji
kjer imajo Nemci svoja oporišča za napade na postojanke britskega j imperija	j
NAMESTO ANEKDOTE
Predvajali so opero. Tenorist ie bil strašen. Navzlic temu so ga l.iudie obsipavali z odebravaniem neko ariio ie moral oot-krat ponoviti. Nekemu tuicu se je to čudno zdelo in ie vprašal: »Ali vam ta nemogoči pevec res tako ugaia. da mu tako besno aolavdirate?« »Nikakor ne,« so mu odgovorili, »zahtevali smo. da pora lia svoje arije tolikokrat samo zaradi tega. I da bi bil v nasledniih tednih popolnoma hripav in bi ne mogel nastopati!«	1
VSAK DAN ENA
.jilP
»Gospod natakar! Oštrige so prvič zelo majhne, drugič pa niso niti sveže!«
»Oprostite, če niso sveže, ker imajo vsaj to dobro lastnost, da so majhne . .«.
(»Passing Show«)
na afriškem bojišča
Bombe na podzemsko
železnico v Londonu
Razdejanje — človeške žrtve — Ukrepi za uspešnejše
gašenje požarov
Pri zadnjem velikem nemškem napadu na London je udarila, kakor smo poročali, težka bomba v enega Izmed hodnikov podzemske železnice, kjer je povzročila veliko razdejanje in zahtevala mnogo človeških žrtev. Londonski poročevalec švedskega Usta »Svenska Dagbladet« po roča o tem strašne podrobnosti. Po vsej priliki je bomba zadela na eno največjih cestnih križišč v Londonu, v Piccadilly Circus, mogoče pa tudi na Trafalgar Squa-re ali na Charing Cross. Iz poročila to ni razvidno, švedski novinar piše:
Bombe, ki so vdrle do hodnika za pešce pod enim najživahnejših londonskih trgov so povzročili eno najtežjih nesreč bombne vojne. Padle so naravnost na vozišče, pri čemer se je sesula vsa cesta in se je mnogo ton betonskih ter jeklenih konstrukcij zrušilo na ljudi, ki so bili v podzemnem hodniku. Koliko jih je bilo ubitih, ni znano, toda število mora biti gotovo prav veliko. Zrelo, ki se je tu odprlo, je eno največjih v Londonu, štiri velikanske žerjave
so postavili ob njegove robove In ti dvigajo neprestano mogočne betonske klade na tovorne avtomobile. Uporabili so varilne aparate, da bi prerezali jeklene bloke in dospeli do ponesrečencev.
Tudi druge švedske priče poročajo o strašnih učinkih zadnjih velikih napadov na London. Oblasti so mobilizirale ogromno število gasilcev, ob bregovih Temze so nastali novi ogromni požari. Oblasti so pod-vzele nove ukrepe, da bi zmanjšale nevarnost požarov. Tako so v vseh mestnih delih nakopičili vreče s peskom okrog pouličnih svetilk in izdale so navodilo, naj bi s tem peskom vsak mimoidoči pomagal gasiti zažigalne bombe. Vozačem so naročili, naj vozijo vreče s peskom s seboj, da bi mogli v primeru potrebe pomagati. Kazenske odredbe za pomanjkljivo požarno službo v praznih hišah ali trgovinah so poostrili, ker nastaja velik del požarov še vedno zavoljo takšne pomanjkljivosti. Izšel bo menda zakon, po katerem v takšnih primerih lastniki pogorelih poslopij ne bodo imeli pravice do državne odškodnine.
Nova zračna proga čez Atlantik
Lizbona—Portugalska Gvineja—Trinidad~New York
Družba Panamerican Airways pripravlja novo zračno progo za polete čez Atlantski ocean. Ta pot pojde iz Lizbone preko Portugalske Gvineje in Trinidada naravnost v New York. Družba pričakuje samo še odobritve ameriških oblasti, potem se
Smrt francoskega kardiologa
V Nantesu je umrl svetovno znani francoski specialist za zdravljenje bolezni srca profesor Laubry. Pokojnik je bil član In stituta za medicinski študij in je napisal niz uvaževanih razprav o svoji stroki.
Če še ne veš, zdtai izvr"
da je letos zamrznil Oeresund, po katerem je zdaj mogoče priti peš iz švedske na Dansko.
da je na otočju Vivari v Italiji umrl neki 731etni starec, ki je pojedel vsak dan samo 70 g mesa in je zapustil 8 milijonov lir gotovine;
da so v Joneviereju blizu Quebeca v Kanadi zgoreli štirje otroci v starosti od 4 do 7 let, medtem ko sta se roditelja rešila s skokom skozi okno;
da je švedska kraljeva rodbina podpisala 205.000 kron vojnega posojila;
da bodo morali v Franciji še bohj skrčiti potniški promet, ker imajo samo še za dva tedna premogovne rezerve.
da je bivši avtroogrski general Danki, ki je umrl te dni v Inomostu, rojen v Vidmu;
da čaka odstoplvši rumunski kralj Ca-rol še vedno v Španiji na dovoljenje za od-potovanje v Ameriko, kamor je že prispel del njegovega spremstva;
da je umrl nekdanji poveljnik 3. armad-nega zbora avstrijske vojske v svetovni vojni, general Bruderman, v 91 letu svoje dobe;
da so imeli v Rumuniji prošle dni 36 stopinj mraza.
bo na tej progi začel redni promet po zraku.
Računajo, da bodo novo pot začeli uporabljati še v januarju. Vozili^, bodo znani Vankee-Clipperji. Najsi je nova pot dvakrat daljša kakor vožnja na progi Lizbona—Bermudi—New York, vendar pravijo v Ameriki, da je sigurnejša, ker na nji ne vladajo tako močni viharji v zimski dobi kakor na drugih atlantskih progah za pre-komorske polete.
Pred zemljevidom Afrike
Otroka v neki ljudski šoli Italije motrita zemljevid črnega kontinenta, kjer se vpr»v zdaj odigravajo pomembni vojaški dogodki
Bulbert Footner:
37
IZGINULI RADZA
Kriminalni roman
»Nikar mi ne pravite, kje,« je hitro odvrnil.
Zastrmela je vanj. »Kaj vam pa je?«
»Pri tem vam ne morem pomagati.«
Prebledela je pod ličilom. »A morate! Morate! Nikogar drugega nimam, ki bi ga lahko prosila za to. Če ga policija naide. je bil ves trud zaman.«
»Ali Diana kaj ve o tem?«
»Ve, kam sem spravila kovčeg prvi dan.«
»Ali tudi ve. da me prositp. naj vam pomagam?«
»ATn « ip mrs^no odgovorila
Luku je spet nekoliko odleglo. Počasi se ie zbral »Ne, te^a ne morem storiti.« ie kra+ko dejal
»Morate, slišite? To ie Dianina dota. Č° gre ta po vodi, ne bosta imela ničesar. To je vendar vp-jino edino upanje, da se lahko vzameta.«
Luke je začutil bolečino, kakor da bi mu nekdn porinil bodalo v srce. »Za Boga! To ne more biti nikoli podlaga najini ženitvi!«
»Torej je vendar ne ljubite?«
»Pustite to vprašanje!« io je posvari »Tu-li ko bi vam pomagal, stvar ne bi ostala skrita 'n kako sumljivo bi se šele zdelo, če bi naiu policija zalotila!«
»Z vztrajnostjo zmoreva vse. Dva dni sem delala to čisto sama, čeprav so pazili name Vi pa ste prosti — nihče vas nima na sumu! Vi lahko
vzamete kovčeg iz shrambe in ga spravite nekan. kjer ga ne bodo našli.«
»S to stvarjo nočem imeti noben~-gn op avle.« »Bojite se,« je porogljivo d iala »Da ste ^ra^i mož, bi tvegali za žensko, ki jo ljubite, še s e kaj drugega!«
Luke jo je mrzlo pogledal »P-z te.« je r k ' ostro, čeprav komaj slišno »Zdajle '^-us^m :huč na posteljno odejo med nama Polož te rrko ran . ako nočete, da ga ženska ooazi «
Gospa Morvenova ie vzela kMu* in Lu'-^ naglo vstal Nenadoma ip silovito za:MeK bo i i7 +oprvte kakor iz žalos+i T>STTvca i*3 nrpnq-»w no cjpdovala zdai	zdai ni"« in	al1
ali i<= b^lo prav da pa ip «rr>vpt'tf» v reli~o »Kai ra i*
Luke ni odgovori ^o	r.-	iv i-
bila v nieeovi notranjo*-*- 'tu n~* N ^o" 1 otrpstj suma. da bot-l" TV^po z njim. da bi ustregel materini ž°li; N j-aisj bi bil odšel in se vobče ne bi bil več zmenil «-tvar. A tedaj bi ostali takoj zasumili. da nek-«i ni v redu. in Lee bi s spretnim vpraševanjem ka^ kmalu vse dognal Ni mu torei os+a'0 ^ru"~ga kakor vrniti se v pisarno pol?ciisk«ga ravna Qlia in navzven kazati, kakor da s® ni n;č z^rdil^
Luke in nodr^lkovrv'1' *ta ^e ra	" o^-
^orn razvili stvari W«>M-W i« ft-vi*-"1 * • bur4eno in oba sfa bila tako ?a--e-' v-na d- nvta vprašala, ali ie zve^e1 Luke kaj n^v ga
Ko ju je Luke nekaj časa poslušal je iz raz govora posnel, da je angleški poslanik zahteva1 od polkovnika, naj dami izpusti. Diplomat je rekel,
da nikakor ne more privoliti v to, da bi bili dve
n-lež n]i bi v.? sodnega postopka oropam svobode. Wa]':!ey je bil besen.
»Ti dve ž^nsk- n'rr>ata orav n;kakih posebnih pravic Naj bosta Angležinji ali ne — nad njima ie naš z-ikon!«
»Seveda seveda.« ga je izkušal Lee pomirti.
»Ne izpustim ju. zaporno povelje izdam prot: niir^a «
»V tem primeru bo poslanik naročil svoiemu od-vefn'vu nai zah'eva izpustitev proti kavciji «
»Vz^ti 'ii hoč" na poslaništvo da iima jaz n° bi ,-nnn-i	Tr.'-o noid^ vsa preiskava p° zlu!«
ct-t.-^" 7^1o nr>r>riie+nr>.« i** Lep odvrn i „<- t-Vpini ro^žairm n;sem imel ooavka.«
„Vro -ry i-,	:v-, ^~Kro Vi tuH: n'ma+p odgo-
vora ~ ti EO;a dol"nost pa je, da rezjasnim ta ur/)- Oč.i vs ga sveta sQ upirajo vame!«
»To je res!« je rekel Lee. »Da^va. premi liva, kai moremo storiti. Kakšne dejanske dokaze imamo "rsv za prav proti ženskama?«
»Bili sta zadnji, ki sta videli radžo živega.«
»To iu sicer obremeniuje, a dokaz še ni.«
»Gospa Mortonova mu je prinesla whiskv-«
»Tzv^rna nalepka je bila na steklenki. ko mu jo io d^a «
»Dva č.na nesuča sta izpovedala da s4a od es a z parad t g vozu pet k^ <?^~ov Z n^k imata zdai ■nmo še š'iri V o?tem so b'l i-ad e/ 'ragulji.«
»IIajbr"e « je Lee priznal
Ko je Luke to poslušal, ga je pekla vest Misel, da vara polkovnika, mu ni bila kdo ve kako težka, a bolelo ga je, da proti prijatelju ni odkrit. Po
drugi strani je bilo pa docela nemogoče, da bi jima povedal, kar je vedel, in s tem obsodil ženski. »Saj nisem policijski uradnik,« je menil sam pri sebi. »Naj sami doženejo, če hočejo!«
»To doicazilno gradivo ne bi zadostoval za sodno obravnavo,« je Lee nadaljeval »Niti šofer taksija niti uslužbenci hotela .Pilgrim' ne potrjujejo izpovedb nosačev, in lastnica penzije pravi, da sta imeli Morvenovi, ko sta prišli k nji, samo štiri kovčege.«
»Kaj mi torej svetujete?« je zagodrnjal podpolkovnik.
»Ker ju boste najbrže vendar prisiljeni izpustiti, nredlapam. da storite to kar moč; širokodušno in takoj. Potem se bomo kasneje z angleš dm posladkom dobro razumeli.«
Ko sta še razpravljala o tem vprišaniu. ie vstopil uradnik in javil, da je šofer, ki je prepeljal "o-spo Morvenovo iz hotela v penzijo. najden in čaka zunaj.
»Ha!« je vzkliknil podpolkovnik »Morda nam ta potrdi njuno krivdo. Pri vedi te ga.«
Čil mlad človek je stopil v sobo. Njegovo ime, njegov naslov, številko njegove vozniške izkaznice in druge podrobnosti so vzeli na zapisnik Po r.e-kaj vprašanrh je bilo ugotovljeno d^ ie res tisti, ki so ga iskali.
»Koliko kovčegov sta imeli dam: s s'b j ko sta se odpeljali iz hotela Pilgdm' v penzijo?«
»Štiri. V penziji ni bilo vratarja, zato sem jih moral znositi gor. Dvakrat sem šel na vrb in nazaj.«
»Ste se med hotelom in penzijo kje ustavili?«
f*
BELEŽKE
Odgodena rekonstrukcija vlade
Kakor smo že poročali, se od torka mudita v Beogradu prvaka Samostojne demokratske stranke Večeslav Vilder in Sava Kosanovič. Imela sta v teh dneh več konferenc s strankinim predsednikom ministrom dr. Budisavljevičem in drugimi vodilnimi činitelji. Včeraj sta skupno obiskala dr. Mačka ter ostala ž njim v daljšem razgovoru. V Beogradu se mudi tudi politični naslednik dr. Korošca senator dr. Kulovec, ki je imel prav tako vrsto konferenc z vodilnimi člani vlade ln drugimi političnimi prvaki.
Vsa ta posvetovanja so v zvezi rekonstrukcijo vlade, ki bi morala biti po prvotnih napovedih izvedena že ta teden. Zvečer pa nam poročajo iz Beograda, da se dr. Maček ponoči, kakor vsak petek, vrača zopet v Zagreb. Iz njegovega odhoda sklepajo, da je rekonstrukcija vlade od-go lena na prihodnji teden. Razlogi za od-goditev širši javnosti niso znani, prav tako kakor čuvajo poučeni krogi tajnost tudi glede okvira napovedane rekonstrukcije, pa se zato še vedno ne ve zanesljivo, ali bo rekonstrukcija izvedena samo na seda-nii rež'-^ski osnovi, ali pa bo z njo ta osnova razširjena.
„Hrvatski dnevnik" c «5Voru ministra dr. šuteja
»Hrvatski dnevnik« komentira v uvodniku radijski govoT finančnega min;sitra dr Juraja Šuteja Glasilo dr. Mačka pravi, da je bilo »zeio potrebno že enkrat z odgovornega mesta zavrniti zlonamerne vesti, ki jih razširjajo gotovi krogi v javnosti želeč škodovati vladi narodnega sporazuma in še posebej Hrvatom. Dr. Šutej je neposredno odgovoril na dve spomenici, ki sta mu bili izročeni tako, da je javnost zvedela za njihovo vsebino proko letakov prej. kakor pa on sam. Po svoji osnovni not' sita obe spomenici enaki. Gotova gospoda si nadevi je masko »zaskrbljenih patriotov«, ki se edini brigajo za javne zadeve in smatiajo v naprej za poklicane vladati. Ta gospoda prične tolči takoj na veliki boben, čim sede na mesto, ki ga stmatrajo rezerviranega za sebe, kak drug čir,vek ali celo Hrvat.«
Nato napada »Hrvatski dnevnik bivšega finančnega ministra dr. MiicTada Djordje-viča kateremu očita, da je v času največ- j je gospodarske krize dosledno izvajal po-ilitiko deflacije in stednje Se bclj ontro pa napada Stojadinovičcvega finančnega ministra Dušana Letico
Ježe Gosfistcar bolan
KakcT poroča »Delavska pravica« glasilo krščanskih socialistov je že dalje časa hudo b&!an starata krščanskih socialistov g Jože Gratinčar. Najprej ga je pri-k'cn!*a na postelj*" hripa, kater se je pozneje pridružila še pljučnica Kc ie prebolel obe, je naotop k hudo trganje pr udih, ki "c traja Zdravniki upajo, da se bo bole "n kmalu obrnila na bolje.
Starosti sJovensk h krščanskih socialistov g Gootinearju želim< tud' mi skorajšnjega. okrevanja, ker vemo, da naše delavsko brez razlike nazora potrebuje v dana nj h težkih čas-h ravno takih mci. kakor je g. Gostinčar.
G Nošene fcSavs&e vsKtve asa Hrvatskem
Iz Zagreba poročajo: Z odlokom banske oblrsti so bile volitve delavskih zaupnikov, ki so običajno mesca januarja, preložene na mesec maj.
UB3 ne tr^i ns&i3slpl*3ira-časti v svojih vrstah
Pcročoli smo že, da je osrednja mestna organizacija H:vatske seljačke stranke v Zcgrehu razpustila 16. okra;'no organizacij v Zagrebu- Predsednik razpuščene organizacije mestni svetnik Josip Vidoni je namreč na nekem zborovanju ostro napadel vodstvo HSS za mesto Zagreb in mu očital, da je v celoti pod vplivom svojega predse: nika dr. Josipa Reberskega. Po razpustu 16. krajevne organizacije HSS so bili njeni člani prideljeni drugim zagrebškim organizacijam, predsednik Vidoni pa postavljen pred častno razsodišče.
Sedaj poročajo zagrebški listi, da je ban-ska oblast razrešila g. Vidonija funkcije mestnega svetnika v zagrebškem občinskem zastopstvu.
Junak in Ssliol
na Hrvatskem
Nedavno ie bila v Zagrebu prva skupščina osrednie zveze hrvat kih telovadnih društev »Hrvatski junak«. G'avni govornik je bil ideolog tega društva dr Ivo Proti-
lipac. ki ie med dru»'m de al. da bi irrel^ organizacija danes že svo;e kroje in docela urejeno poslovanje, če ne bi izbruhnila vojna. Poudaril je tudi. da ie najres-nejša ovira pri de'u za ra7širianie »Hrvatskega junaka« pomanjkanja 1j- d;. ki bi hoteli in zna'i v društvih delati. P vsod ori-mankuje ideaMptov.« K"nč^o ie pivedal. da ie na ozemliu banovine He- atske organiziranih v »Hrvatskem iu-aku« vse^a skupai 20.000 os°b. Pri čemer so poleg č'a^ov in članic šteti tuii orioadn ki na-ra?čTia in dece. Zve^a d -u^tev »Hrvatski jup~k« štete 141 organ:7acij.
»Sokolski ela^nik« oriD-mi^ia k do^o^-ln dr ProtuliDca. da ie danes jugo 'oven-sko sokotetvo na ozemliu banovine Hrvatske kljub vsem težavam s katerimi s° mora stalno boriti še vedno mnogo močoeiše tako no številu člaT>sfvi ^a^or do številu 0r-an'7acM La^ko rečemo p-avi glavno g*a-rl-> ^aš'£?a =-k~lst'-a r'a ie števi-1o Hr" va^ov članov Sokola k"a'i~vine Jug^ia-vMe ^a o^-mlni Fr"ft~ke b'1nn":n° še ved-pn k^'*or r>a članov »Hrvat^-e^a 1"-nak'1« pkoriv^o	ta vs~ p^o^o in
privil^Mie ban?ke oblasti v Zagrebu.
11?"*^rr" ^^"•'»•^Ici
M	fl	- »» fl
V Z 2-e^u ie b'1 «e*tm~V o-xivtav"iVov H-' a"ffke do'*vckc zveze in Z'eze hrvat sk'h z<r-»un h nm	Riz-M' 'jn'i
so r rrVr:i: k' vi if n-vla* m sn-eicli h" °ts.k'h	.-lar^tve";kov
pre:' ta - n
na
Icori^erere* '. peb o^^vdir kih zb rn-t v biivn-n n-vn^ki. Za«ti^pniki hrvatskih dulavcev m zasebnih nameičen-
cev so ostro protestirali proti mišljenju, izraženemu v tej resrlucij« da st legitimni predstavniki hrvatskega gospodarstva samo gospodarstvenik- Oni pravijo, da predstavljajo hrvatsko gospodarstvo poleg delodajalcev v enaki mer' tudi delojemalci. Izrekli sc se rud za nadaljevan ukrepov za dirigirano gospodarstvo in označili za neosnovane prvteste hrvatskih gospodarskih krogov prot-' temu Hrvatski delojemalci zahtevajo cd banske oblasti, da poostri svoje nadzorstvo nad vsemi skupinami hrvatskega gospoda rs+va Potrebo dirigiranega gospodarst\a s*. -»ovzročiJe sedanje vojne prilike. Z njim pa bo treba računati tudi po vt jn .
Hrvatski delojemalci dalje zavračajo očitke hrvatskih gospodarskih krogov, da banska oblast v Zagrebu n' sposobna izvajati dirigirano gospodarstvo in da je njena gospodarska soca.na polit ka slaba Konferenco delegatov hrvatskih gospodarskih zbornic sc nekattr deiegati na konferenci delojemalcev proglasi'- kar za »pro-tinarodno početje in streljanje v hrbet lanski oblast v Zagrebu.«
Železničarji niso krivi
železniških nesreč
železniške nesreče postajajo pri nas na žalost vedno bolj pogoste. S tem pojavom, ki mora resno skrbeti vse, se bavi beograjska »Narodna odbrana«, ki uvodoma našteva rezultate raznih preiskav o vzrokih nesreč. Vzrokov je cela vrsta, od zastarelosti preg in progovnega materiala pa do izrahljenosti voznega parka. Nato list. ki je glasilo istoimenske organizacije, nadaljuje:
»Posebno poglavje tvori izmučenost naših železničarjev, ki doprinašajo danes med vsemi državnimi nameščenci največ žrtev na račun prilik, povzročenih po vojni okoli nas. Naši nižji železničarji delajo prave čudeže in je 3koraj nepojmljivo, da funkcionira kljub vsem težavam, s katerimi se morajo boriti premraženi in lačni, naš železniški promet še toliko. Požrtvovalnost in zvestoba naših železničarjev pa imata tuci svoje meje, ker so železničarji na kraju tudi samo ljudje in nikaki stroji. Odgovorni upravniki naših železnic bodo morali računati s pojavi vedno večje izmučenosti našega prometnega in progovnega esebja in iskati sredstev, da se preprečijo v bodoče še večje nesreče.«
»Cim se zgodi kje kaka železniška nesreča — nadaljuje »Narodna odbrana — takoj sestavijo posebno komisijo, ki raziskuje vzroke nesreče. Vse te komisije iščejo samo neposredne krivce nesreče, ne store pa ničesar, da bi se odplavili pravi in glebji vzroki nesreč.
i nujni korak pa je ureditev materialnega položaja železniškega osebja. Gladen in premražen človek pri najboljši volji ne mere opravljati svoje težke in odgovorne službe tako kakor sit in toplo oblečen, In da so naši železničarji s svojimi družinami večkrat lačni, kakor siti, mora priznati vsakdo, kdor ve. kako mizerno so plačani za svojo t službo.«
Vprašaš® je Delavski zbaraisi
Prejeli smo:
»Iz časopisnih not:c smo i7vedeli. da Priredi Delavska zbornica 19. t. m. dela ka socia'ne tečaje v Kranju, Tržiču in na Jesenicah.
Delavska zbornica o teh "tečnih ni obvestila nobene strokovne organizacije važen ZZD (Zveze združenih de avcev) Javnosti ni znano, če so namenieni te "a'i le delavcem, organi?! a-im v ZZD. ali tudi ostalemu delavstvu. k; nlačuie enke prispevke za Delavsko zbornico.«
Anglosaški svet o nemSko-ruskih pogošbah
Pogodbe, ki jih je Sovjet ka zve^a nedavno sklenila z Nemčijo, so seveJa tudi v Londonu vzbudile veliko pozornost. Iz dejstva, da so v dogovor h posebno na-glašene baltiške države, sklepajo londonski politični krogi, da sta v.lesili osi 'or-malno priznali pripojitev t.h držav k Sovjetski Rusiji. Da se v po or.bah nia z e to besedo ne omenja Balkan, pa tolma ijo v Londonu tako. da se ni dal do eči sporazum glede razmejitve vplivnih področij na Balkanskem polotoku. Kar se tiče gospodarske strani pogodb, so v Londonu mnenja, da ie Rusija pooolnoma zadovoljna s pogodbo, ki ji omogoča izvoz surovin v Nemčijo, ko drugih trgov nima. Rusija nujno potrebuje strojev in orodja in je rada pristala na protidiiatve v volni. lesu. nafti, rudi in v raznih drugih s"rovin~h.
Tudi Amerika je z največj m zanimanjem spremljala riukc-nemška Dogajanja, predvsem s stališča, da bi za Rrsiio določeno ameriško blago utegnilo it: v Nemčijo. »Sunday Times« zahtava. naj ZeJi-njene države uvedejo izvestne omejitve izvoza, da se tako zamaša razne vrzeli v blokadi. Kot značilno okoliščino oouda"5a-jo ameriški listi tudi to. da ie oo coročil:h iz Turčije Sovjetska zve^a dobivila Grški večje količine žita in petroleja ter obljubila. da bo tudi v bodoče krila grške potrebe po tem blagu.
Lavalove izjave
Ameriška poročevalka agencija »United Press« objavlja razgovor svojega poročevalca z bivšim francoskim zunanjim ministrom in Petainovim names*n;kom Lava-lom. Laval je v svoji izjavi med drugim izrazil svoje prepričanje, da bo Anglija vojno izgubila, nakar je pripomnil:
»Moja vera v Francijo in v njeno bodočnost pa je nespremenjena. Franciji je sedaj potrebno 'le preudarno in močno vodstvo. Kar se mene tiče, lahko rečem, da je moje zdravstveno in spfloh fizično stanje zadovoljivo, kakor lahko to tudi sami ugotovite.« , Glede dogodkov preteklih tednov je b?! i Laval nekoliko rezerviran, češ da ne more za javnost ničesar povedati, misli pa, da bo najbrže »že v nekaj dneh« imel nekaj povedati. Poročevalec pripominja, da ga je Laval sprejel v svojem stanovanju ki ga straži osem orožnikov. Laval izgleda neko'iko utrujen vendaj pa je bil pri razgovoru zelo dobre volje.
i
Visok sneg v Bosni
Banialuka 17. 1an. o. V Bosanski Krajl-
• ni je zapadel sneg do 4 m visoko.
Nafi parniki v službi mednarodnega Rdečega križa
Spli*, 17, jan. o. Snoči je odplul lz splitske luke parnik »Una« na Portugalsko kjer bo stopil v službo mednarodnega Rče-čega križa. V tej službi sta ie parnika »Hercegovina« ln »Pavla«. Parnik »Ijjetar« je nocoj odplul na Sušak, kjer bo vkrcal tobak za Ameriko, nakar bo stopil v službo ameriškega Rdečega križa, v kateri sta že parnika »Ivan« in »Antun«, last Baburiče-ve družbe. Parnik »Dubac«, last »Dubro-vačke plovidbe«, in parnik »Sud«, last »Oceanie«. bosta odplula iz Splita v službo mednarodnega Rdečega križa pojutrišnjem ko bosta ukrcala novo posadko.
Jugoslovenski parnik srečno ušel nevarnosti
Dubrovnik, 17. Jan. o- Parnik »Bosanka«, last »Dubrovniške plovidbe« Je odplul pred tremi dnevi v Turčijo, da bi natovoril rude, ki naj bi jih prepeljal v Ameriko. Včeraj. ko je plul v bližini Krfa, 5 milj daleč od obale, je manjša vojna lodja izstrelila proti njemu torpedo, ki pa ni zadel svojega cilja. Parnik je iahko nadaljeval svojo pot. Pripadnost vojne ladje se ni mogla ugotoviti. Parnik »Bosanka ima 6.200 ton ter je pod poveljstvom kapitana Borozana.
Silni valovi v Splitu
Split, 17. jan. o. Snoči okrog 17. je nenadoma zavel močan južnozapadni veter, ki je tako silno pognal valove preko splitske obale, da je morje vdrlo v trgovine. Okrog 22. je veter postal še močnejši in so valovi preplavili Novo obalo. Voda je vdrla v poslopje »Putnika« kakor tudi v kavarno na obali. V luki so morali biti vsi parniki pod paro. parnik »Vis« pa se Je zatekel na otok Brač. Nekateri parniki zaradi viharja niso mogli pristati.
I 4 • -
* ■ . J K -*	*	,
u A. *	. A P- jI t , f
r - —	M ' ' V*	---— •
V	'— ■ » « ■»—	'-y	t '
i a	a \ ~ a. . k
X > ' - » ' ^ ' *
> • \ v r » "* "
) i, A fi f o A ~	-n ,Vh « m
Snežna nadloga v Zagrebu
Zagreb, 17. jan. o. Preteklo noč in danes so na Zagreb padle ogromne količine snega. Z odstranjevanjem snega je zaposleno rekordno število 1.200 delavcev in bo zapadli sneg veljal mestno občino poldrugi milijon dinarjev. Odstranjevanje snega se razvija precej počasi ker so ga zapadle ogromne količine. Zaradi novega snega je imel precej škode tramvaj, ki je moral reducirati promet.
Iz državne službe
Beograd. 17. jan. o. Z odlokom finančnega ministra ie up-kojena A,v,al:ja 2i-vič, računovodkinia podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani-
Sokolstvo
Uspela letna skupščina
domžalskega Sokola
Domžalski Sokol se zaveda svoje dolžnosti. Zato je v preteklem letu uspešno deloval na tem, da čim bolj strne svoje vrste, da jih okrepi po Tyrševi misli z vztrajno voljo plemenitega žrtvovanja za ves narod. V tem pogledu sta bila predvsem delovna tehnični in prosvetni odsek. Zaostajal pa tudi ni strelski odsek, v katerem so sodelovali številni člani in naraščaj. Na strelskih tekmah v oktobru so skoro vsi pokazali lepe uspehe.
Eden važnih momentov v naši društveni letni kroniki je bil obrambni zbor, ki je pokazal discipliniran<-«st našega članstva in pripravljenost žrtvovanja za svobodo naroda in veličino slovanske ter sokolske misli. Lepo so uspele tudi naslednje prireditve- proslava Vidovega dne, proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., spominska svečanost za kraljem Mučeni-kom in proslava Zedinjenja. Za Miklavža smo obdarovali revno deco. Prejela je praktična darila v skupni vrednosti nad 6000 din. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem darovalcem za njihove darove in podpore.
Novo pristopivše članstvo je obiskovalo idejno šolo, ki je bila njemu namenjena. Idejno-prednjačko šolo poseča 18 mladih pripadnikov našega društva. Trajala bo skozi 4 mesce vsako nedeljo dopoldne. Vodijo jo samo domači bratje. Duhovnemu preporodu članstva je bilo posvečenih v teku 6 mescev 86 govorov in predavanj.
Vse to kaže, da se naše članstvo zaveda dolžnosti, ki mu jih nalaga sokolska ideja v teh negotovih časih. Izpričalo je popolno solidarnost in ob koncu občnega zbora je navdušeno zadonela pesem sokolskih legij: Le naprej brez miru...
—ost.
★
Sokol LJubljana 11. bo imel redni občni zbor drevi ob pol 20. v domu v Trnovem. Točna udeležba dolžnost!
Godbeni odsek Sokola I. v Ljubljani je
zaključil z letom 1940. svoje 32. delovno leto. Navzlic težkočam v preteklem letu. ko je moral tudi marsikateri brat izmed sokolskih godbenikov na vaje. se je vendar delavnost vzdržala na zadovoljujoči višini in je sokolska godba v Ljubljani
storila svojo dolžnost Godbeni odsek ima svoj salonski orkester s 16 člani in pihalni zbor, ki ima 34 godbenikov.
»Sokolska volja« javlja v 192. Številki ki je Izšla 15. januarja na prvi strani sliko novega staroste ljubljanske župe, dr. Murnika. Opozarjamo na uvodnik mladega brata Ivana Pfajfarja in mod »Pregledom« na izvleček iz novoletnega pozdravnega članka, ki ga je za glasilo bolgarskih »Junakov« napisal sofijski metropolit Štefan. Prečitajte si tudi članek župnega starešine župe Kranj in razmišljajte o njegovi vsebini. Tudi ostala vsebina tega našega, lista je Izredno zanimiva in prinaša razne vesti iz delovanja vsega našega in češkega sokolstva..
Sokoisko društvo St. J®raei. St. Jemej-£iki Sokoli smo kljub težkim časom pridno na delu- V zadnjih 6 tednih minulega leta smo zabeležili kar 6 prireditev! Marljiva igralska družina je uprizorila špicarjevo »Na Poljani«, ki je v režiji br. škerla dosegla prav lep uspeh tako doma. kakor tudi z gostovanjem v Kostanjevici. Vse vloge so bile prav dobro zasedene in so bili igralci za svoja predvajanja deležni nedeljenega priznanja, kar jim je najlepfe plačilo za trud, obenem pa vzpodbuda k nadaljnjemu delu. Za 1. december sta naon s. Tavčarjeva ln br. Kovačlč s sodelovanjem ostalih bratov ln sester pripravila nadvse uspelo akademijo. Deca je predvajala nekaj prav ljubkih prlzortrv, spored pa je dopolnjevalo petje, govor in dekla-macije z zaključno učinkovito zborno de-klamacijo dece, naraščaja in članstva. — Dvorana je bila polna Sokolstva in prijateljev. na katere je proslava napravila prav svečan vtis. Učinkovitost je povečala tudi okusna scenerija. Za Miklavža ho prijatelj otrok poskrbeli naši deci urico prisrčnega veselja, čeprav je bil letos priljubljeni otroški svetnik v svojih darovih skromnejši. Od starega leta smo se poslovili z veselim Silvestrovanjem. Za dobro voljo ao poskrbeli naši preizkušeni igraJci, ki so v režiji s. Tavčarjeve ter br. šviglja in Reclja uprizorili dve prav uspeli burki. Ostali spored večera je bil v spretnih rokah brata Valeta in naših marljivih sester. Za predpust pripravlja igralska družina novo burko v režiji br. Kovačiča. Obračun dela v preteklem letu bomo podali na občnemu zboru na svečnico.	—-r
Tisoči na drsališču Ilirije
Eno uro pr! Schaierju...
... in GillarcTovi) dveh mojstrih na ledu> ki sta osvojila
občinstvo
Ljubljana, 17. januarja.
Uprava drsališča SK Ilirije je za nocoj kar na hitro roko in brez bučnih napovedi poskrbela za športni dogodek, kakršnih doživlja Ljubljana zelo malo. Na enkratno gostovanje je povabila bivšega svetovnega prvaka in večkratnega olimpijskega mojstra v umetnem drsanju Karla Schaferja in njegovo sedanjo partnerico Fritzi Gil-lardovo, ki sta se v teh dnevih mudila v
Ljubljana pod težko belo odejo
Sneg ki nas je zasul, je v prometu prizadejal nekaj nevšečnosti* na spomlad pa grozi nevarnost poplav
Ljubljana, 17. januaria
Po dolgem obotavljanju je včeraj zapadlo v Ljubljani okrog pol m snega. Močno je snežilo do večera Prijatelji rimskega športa so končno prišli v polni meri do svojega veselja Dobr h terenom za smuko je zdaj dovolj. Po ljubljanskih ulicah in cestah je vse po'no snega. Drevesa se kar šibijo pod nepričakovano težo, mnogo vej je polomljenih. Strehe so pokrite z debelo plastjo, nekateri dimniki pa so se kar skrili v snegu. Noč od četrtka na petek je bila s:cer močno ob'ačna, snežilo pa le ni, kar je vsekakor dobro, ker bi sicer imeli danes najmanj meter snega. Davi je le malo snežiHo. Nebo je še vedno ob'ačno. Okrog po'dneva je skušalo sonce prodreti skozi sive ob'ake, toda zaman. Nekaj časa je bilo vidno samo kakor medla krog'a, potem pa se je kmalu umaknilo pred še go>-stejvimi oblaki. Žive srebro je v zgodnjih jutranjih urah padlo na —6.2 v središču mesta. Bilo je torej nekoliko mrzlejše od četrtka. Tudi barometer se je začel malo dvigati. Vreme je sicer negotovo, mogoče pa bo ostalo pri dosedanjem stanju. Sneg čeprav ga je tokrat tofliko zapadlo, ni prizadel revnejših slojev, ker pač ni prinesel hudega mraza, kakor ie to običajno, temveč je kar pustil za zadnji čas dokaj zmerno temperaturo
Prccej"nje nevšečnosti pa je povzročil novi sneg v prometu, v prvi vršiti tramvaju in motornim vozilom V četrtek zvečer so bili že tramvaji in avtomobili povsem zasneženi Sneg je bil že t»:ik*en. da so si komaj ut'rali pot naprej in je bilo po sebno avtomobile lepo videti, ki sc rezali sneg kakor ladja valove Motorni p'ugi mestne občine 90 bil' že zgodaj na delu in so pridno ora'i široke brazde po zametenih ulicah, vendar niso mog!; v po ni meri opraviti svoie dolžnosti. Novi sneg je prinesel nekaj zaslužka tud; brezpose'n m ki čistijo ljubljanske ulice, vendar pa v razmeroma zelo majhnem številu Vsi očiščevalni ukrepi niso zadostovali, tako da je mars;kateri avtomobil oblica' v kupu snega. da je moral lastnik — hoče*, nočeš — izsitoplti in i pomočjo uslužnih mimoido-
čih skoraj prenesti »veje vozilo na primernejše mesto. Motocikli in kolesa so skoraj povsem izostala, prav tako vozila na konjsko vprego, ki so jih zamenjale lahke sanke. ki pevsom neslišno drsijo po belo tlakovanih utlic in prijetno cingliajo s svojimi zvončki Največ nep^ilik pa je imel s snegom seveda tramvaj. Uprava je sicer poslala nekaj plugov po vseh progah, da so sproti čistili komaj zapadli sneg, toda zamude niso izostale Najbolj težavno je s kretnicami, ki jih snes ka; rad zatrpa. Na g'avnih križiščih so delavci tramvajske uprave sta'no odmetavali sneg in čistili kretnice. Vseeno pa je ta ali oni voz od časa do časa obtičal Zaradi snega so morali tramvaji voziti znatno počasneje, ker je obstajala nevarnost posebno na ovinkih, da se voz iztiri. Zaradi tega je trajala vožnja v četrtek zvečer če ni §1o vse po sreči, od St. Vida do Rakovnika tako nekako dve uri. skoraj eno ure pa od bolnišnice do Viča Okrog 18 pa je zastal promet pred Figovcem. S težkim' sodi ob-bložene sani, ki so bile vprežene v snežno be'o kobilo so obtičale v tramvajskih tirnicah. Belka je čvrsto vlekla svojo vprego in se vzpcnja'a, toda vse zaman. Tudi prijazni pozivi in besno priganja nje vozndeov hi ničesar pomagalo Prelepo zimsko idilo sredi Ljubljane je pokvari prvi tramvajski voz. ki je obtičal za sankami. Kaj kmalu se j:h je nahra'a cela vrsta, kar dokazuje , da ima na'e mesto že dokaj razvit tramvajski promet. Na intervencijo prometnega stražnika, k' je pozval mimoidoče na pomoč in je pomaga1 tudi sam, so ■^ini izvlck'i iz tirnic in kobila je vese'o odbrze'a. Za njo so odbrzeli še yamvaji. Večjih ncprilik v prometu doklej ni bilo.
Letošnja nenavadna zima nam je terej šele v drugi polovici januarja nasula dovolj sne^a. Reveži pa se ga niso ustrašili, ker je bil prav za prav znanilec toplejših dni. D -kier je vreme ^uho kakor zdaj, lažje preživijo zime tudi tisti, ki imajo slabe-obutev. Obstoji pa nevarnost hudih poplav, ker utegne nastopit' močna odjuga.
' Lefo"nje vreme je sposobno še tako nenavadnih in naglih sprememb, da nas nikakor ne more več presenetiti.
Razpust gssMe župe v Kranju
Iz Kranja nam pišejo:
Gasilska zajcdnica za dravnko banevino je na seji osrednjega odbora 28. dec. lani na podlagi revizijskega porodila razrešilo celotno upravo gasilske župe v Kranju ln istočasno imen: val a novo začasno upravo, v kateri je ves prejšnji župni odbor razen bivšega starešine g. Pavla Ja,plja. ki je odložil svoje funkcije na seji, ko ae je sklepalo o razpustu.
Utemeljitev razrešitve pravi, da Je gasilska zaje "niča na osnovi Izvršene revizije, raznih pritožb in opazovanj poslovanja gasilske župe prišla do prepričanja da Je v interesu gasilstva razrešitev potrebna, do-čim konkretnih dejstev ali podrobnosti o
le razne vesti o slabem gospodarstvu v žu-pi, o velikih nepotrebnih izdatkih, toda te vesti niso mogle biti vzrok za razpust že zaradi dejstva, da je bil bivši blagajnik g. Jernej Legat lz Nakla imenovan zopet za blagajnika začasne uprave Gasilske župe v Kranju, kar najbolje izpričuje, da ni ničesar zakrivil. Ed'ni razlog za razpust se zdita torej bivši starešina razpuščene župe in njen tajnik, ki nista bila ponovno imenovana. Ne ve pa se tudi o teh dveh ničesar, kar bi meglo biti povod za tak ukrep.
Gorenjska javnost, ki ve*no in rade volje
po plra človekoljubna stremljenja naših prostovoljnih gardlsltih čet ln njihovih ustanov, uprovičorbo pričplnijc in zahteva, dn se
■ cun KOnKTCinm aejsiev aii puuiwuusu v	t——-j----y
| uspehu revizije ne navaja. Res so se širi- vzrok razpusta razjasni do potankosti,
Milanu in se mimo Ljubljane vračata v domovino.
Drsalni šport je pri nas v zadnjih nekaj letih po zaslugi drsalne sekcije SK Ilirije, ki vzdržuje krasne ledne ploskve pod Cekinovim gradom, močno pridobil na zanimanju in nocojšnji večer je pokazal, da bodo Ljubljančani še obiskovali drsalne tekme, brž ko bodo vedeli, da bodo res nudile dober šport O tem so bili za ta večer prepričani in zato se je zbralo okrog bleščeče in razkošno razsvetljene arene, ki so jo nalašč za prireditev vse-naokrog opremili še s pomožnimi tribunami, na tisoče poznavalcev in vseh takih, ki so vedeli, da je umetno drsanje, kadar dosežejo njegovi izvajalci znanje, kakor sta ga obetala današnja dva gosta, velik estetski in športni užitek. Gotovo ne pretiravamo, če cenimo, da je bilo tamkaj zbranih do 3000 gledalcev. Prireditev se je začela z neznatno zamudo, za katero pa so bili hvaležni vsi, ki zaradi gneče niso m^gli o pravem času do svojih prostorov.
Uprava je poskrbela, da je bila publika sproti obveščena o vsebini vsake točke, predvsem obeh gostov, prav tako pa tudi nekaterih vmesnih točk, ki so bile tudi v sporedu zaradi odmorov glavnih dveh izvajalcev. Karli Schafer in Fritzi Gillardo-va sta nastopila vsak po dvakrat v solo točkah in nazadnje še skupaj. Prvo točko je absolvirala gostja s tangom na ledu, ki ie že osvojil množico gledalcev. Po končani točki je odlični drsalki domača drsalna dvoiica poklonila šopek cvetja. Za njo ie prišel na led burno pozdravljen vitki Schafer. ki je predvajal plesno variacijo raznožk — dovršeno in v nič manjše navdušenje občinstva kakor Gillardova. V drugi solo točki je nato temperamentna drsalka pokazala eno izmed revialnih točk »Ameriške norosti«, ki je spet dvignila vihar ravdušenia med navzočimi. Za drugo solo točko Je Schafer izbral dunajski valček, ples svojega rojstnega kraja, v kateri je pokazal vse veliko znanje in rutino na ledu. V zaključni tečki sta se potem skupno pojavila oba gosta, še enkrat s tangom na ledu, ki sta ga prav tako predr-sala v splošno zadovolistvo. Morala sta še in še dodajati in publika se kar ni hotela razi ti.
Gostovanje SchSferja in Gillardove pomeni veMk propagandni u?peh za to športno panogo, obenem pa ie združilo na sp-rt-nem terenu spet enkrat toliko gledalce-.-, kolikor jih tako redko štejemo na domaČi prireditvah. Upravi dr"ališča gre .se priznanje, da se ni bala truda m stroškov za ta aranžma, veseli nas oa tudi. da se ta prireditev za aranžer^e b~žkone ni končala s skrbio. kako io bodo krili. B'l ie večer, o katerem bodo še doleo ffovo-rili v Ljubljani. (Nekai strokrvne krinke o noooišniem nastoou obeh p-ofedonal^ih mojstrov na ledu bomo še objavilL. Op. ur.)
Poraz naših hokejistov v Rumuniji
Bukarešta : Jugoslavija 4:2
Bukarešta, 17. jan. p. Snoči je reprezentanca Jugoslavije v mednarodnem hokejskem turnirju podlegla reprezentanci Bukarešte v razmerju 2:4. Ta tekma je bila izredno živahna in napeta. Jugoslovenski igralci so publiko iznenadili s svojo hitro in nenavadno ofenzivno igro. Po priznanju rumiunskih igralcev in sodnika bi neodločen rezultat boli ustrezal poteku i re. Jugos'oveni so često ustvarjali nevarne situacije ored vrati Rumunov, toda v streljanju so bili nesieurni. Rumuni so inmli mnogo več sreče. Četrti gol so dosegli tik pred zaključkom tekme. Dna "i gol ie bil neubranljiv. Tekmi ie prisostvoval tudi jugoslovenski noslanik K. Avakumovič z oreMem poslaništva.
, Tekma med SlnvaSk* ltumtm^Je J* končala s 3:0 v Ver'«t Romunije. (Glej ta-I di športno rubttfco.)
ŠPORT
V Mostecu bodo skakali
Revija mlade skakalne garde, 10 minut od tramvaja
Jutri popoldne bo smučarjev in prijateljev belega športa mrgolelo na terenu. Na vseh koncih in krajih se bodo znojili po novi snežni odeji, marsikje bodo tudi zares zasadili palice in se pognali v boj za naslove in nagrade.
Med vso to množico bodo nastopili čisto zase, številni pristaši najbolj drzne smučarske discipline — skakalci — v neposredni bližini mesta — na skakalnici v Mostecu. Kje je ta skakalnica, vedo že mnogi od lanske prireditve. Kdor še ni bil tamkaj, naj se popelje s tramvajem do stare šišenske cerkve, potem pa stopi 10 minut v breg in kmalu za »Bellevueom« bo videl napravo, kjer bodo jutri spet pokazali svoje znanje mnogi, ki mislijo in hočejo kdaj postati nasledniki šramia, Novšaka. Priboška in takih.
Prireditev se začne ob pol 15. Pridite jo pogledat; videli bcste, da požrtvovalno delo rodi lepe sadove, obenem pa z nekaj dinarji podprli prazne blagajne naših smučarskih delavcev.
vanja se lahko udeležijo tudi teKinovaici ostalih klubov Izven konkurence proti pri javnini po din 5.-- Prvi trije plasiran, prejmejo lične diplome.
Tekme tudi na Golovcu
SK Korotan izvede jutri v nedeljo tekme za svoje klubsko prvenstvo v alpski kombinaciji. Start za smuk točno ob pol 10. v bližini vile na Golovcu in s ciljem pri prvem rakovniškem ribniku. Start za slalom ob pol 15. deloma na isti pro^i- Obe progi bo treba presmučati dvakrat. Tekmo-
Smučarji v Sodražico!
Agilni Smučarski ki ud Ljubljana bo poskrbel za prijetno presenečenje, in sicer tokrat v smučarskem športu često zapostavljeni Dolenjski. Jutn v nedeljo bo namreč organiziral v Sodražici večje propagandne tekme za domačine ln okoličane.
Pohvalno je, da se je našel klub. ki si je nadel nalogo organizirati in čimbolj razširiti smučarstvo tudi v tem lepem delu Dolenjske. 2e za božič je isti klub priredil tekmovalni tečaj za svoje tekmovalce v teku ln slalomu v Sodražici ter s tem poudaril. da je teren okoli Sodražice nadvse primeren tudi za treninge.
Udeležba na nedeljskih tekmah obeta biti zelo številna, ker je zanimanje domačinov veliko, prav tako pa se obeta tudi velik obisk Iz Kočevja, Ribnice. Velikih Lašč m Loškega potoka. SmK Ljubljana se bo lahko prepričal, da Do'enjci cenho njegov trud za povzdiero smučarstva v teh lepih dosedaj še vse premalo znanih krajih.
Ta nedeHa nai bo za vse Dolenice praznik obnovitve in začetek organiziranega smučarstva. za vse ostale pa zanimanja ter posnemanja vredna prireditev.
Bližajo se celjski praznli na snegu
Vse se pripravlja za I. zlet slovenskih smučarjev, ki bo zadnje dni prihodnjega
tedna
Niti teden dni nas ne loči več od I. zleta slovenskih smučarjev, ki bo od 24. do 26. t. m. v Celju. Zavedajoč se važnosti te velike manifestacije za smučarstvo v Jugoslaviji, se pripravlja vse, da bo ta smučarska prireditev res dostojna sile in rasti slovenske mladine. Mesto Celje se pripravlja, da sprejme v teh dnevih pestro množico smučarjev iz vseh krajev, kjer se goji smučarstvo. Razen zastopnikov belega športa iz vse Slovenije bodo zelo verjetno prišli na zlet tudi hrvatski smučarji, saj je bilo baš Celie čestokrat zatočišče številnih zagrebških smučarjev in so njihove zveze s celjskimi še vedno najboljše.
Priprave za zlet so v polnem teku. Po vseh krajih Slovenije so se pojavili številni lepaki, ki vabijo v Celje. Te dni izide ličen prospekt z vsemi navodili za tekmovalce in ostale udeležence. Zaprošena je čctrtirska vožnja in upanje je, da bo prošnja glede na obseg te prireditve ugodno rešena. Vse spremembe glede sporeda in drugega, kolikor o njih klubi ne bi bili obveščeni z okrožnicami, bodo objavljene v dnevnih listih. Naprošajo se vsi, ki se pripravljajo za pot v Celje, naj se strogo ravnajo po navodilih ter tako olajšajo zlet-nemu odboru delo.
Slovenski smučarji, pripravljajte se za vaš letošnji nraznik v Celju in pohitite v čim večiem številu v staro, slovensko Celje. ki vas bo sprejelo s priznano gostoljubnostjo.
Kaj morajo vedeti udeleženci I. zl-sta slovenskih
sstmsarjev?
Slovenska zimskosportna zveza na Jesenicah je izdala glede udeležbe na I. zletu slovenskih smučarjev v dnevih od 24. do 26. t. m. v Celju razna podrobna navodila, iz katerih posnemamo za naše čitatelje naslednja najvažnejša: Udeležba na zletu je za člane SZSZ obvezna in naj klubi po možnosti pošljejo na zlet vse svoje tekmo-du v Cel;'e brezpogojno javiti v zletni pi-valce. Vsak tekmovalec se mora po priho-sarni v Dravski zbornici v Razlagovi ulici (telefon 1F9). Vsi tekmovalci morajo biti v Celju najkasneje 24. t. m. do 16. odnosno
V nekaj vrstah
O gostovanju hokejske reprezentance v Rumuniji
prihajajo vesti zaradi slabih zvez, ki so v teh dnevih še posebej trpele zaradi vremenskega preobrata, zelo počasi in tudi v skrčenem obsegu. Tako smo mogli včeraj samo med brzojavnimi vestmi na kratko poročati, da je naša hokejska reprezentanca v prvi tekmi na mednarodnem turnirju v Bukarešti nastopila proti reprezentanci Rumunije in dosegla nad vse časten remis brez gola 0:0.
O tej tekmi so zdaj znane še nekatere podrobnosti: Srečanje je bilo izredno zanimivo in razburljivo in se od začetka do konca ni vedelo, kdo bo zmagal. Naši, ki so bili močno utrujeni od dolge vožnje, so se v prvih dveh tretjinah Igre pokazali enakovredne Rumunom. v zadnjem delu tekme pa so se potem umaknili v obrambo In res tudi obdržali nad vse častni, neodločeni izid. Med našimi, ki so bili vsi dobri in so iih mnoge že imenoma omenjala prva poročila, se je posebno odlikoval Ri-har v golu, ki ie na mah osvojil simpatije številnih gledalcev. Tekmo je sodil slovaški sodnik.
Isti večer (v sredo) je bila v okviru turnirja odigrana še drura tekma, v kateri je reprezentanca Slovaške zmacala nad reprezentanco Bukarešte z 2:0 (0:0, 0:0, 2:0). *
Iz Guštanja poročajo: V nedeljo smo tudi pri nas otvorili tekmovalno smučarsko sezono. Domači smučarski klub je izvedel svoj klubski dan s tekmami v alpski kombinaciji, pri katerih so nastopili tudi obvezniki tečaja v telesni vzgoji, tako da je bilo vseh tekmovalcev 26. Slalom je bil dopoldne na 400 m dolgi progi, ki je Imela 32 vratic in so bili na njej najboljši: 1. Dolinšek Ivan 1:02, 2. Dolinšek Maks 1:04.5, 3. Kolar Franc 1:05. Med tečajniki je bil vrstni red naslednji: 1. Losch Maks 1:16, 2. Cič Leopold 1:17, 3. Perklič Edvard 1:24. Proga za smuk je bila dolga 3.5 km in je Imela 450 m višinske razlike. Ob krasnem vremenu in idealnih snežnih razmerah je bil vrstni red tekmovalcev na cilju naslednji: 1. Kolar Franc 6:21, 2. Do-UnSek Maks 6:40, 3. Kotalo Franc 7:29.
18. ure, mladina pa v soboto 25. t. m. ob 18. Zbor vseh tekmovalcev m zastopnikov klubov bo v petek, 24. t. m. ob 19. preo postajo v Celju. Pri bakladi, ki bo v petek 24. t. m., je udeležba vseh v Celju navzočih tekmovalcev obvezna. Prav tako obvezna je tudi nabava zletnega znaka, ki bc stal din 6.—.
Za brezhibno organizacijo Izleta bodo skrbeli razni odseki, med njimi rediteljski, stanovanjski, prehranjevalni in še drugi, ki bodo vsi podrejeni vodstvu izleta ln bodo pravočasno prejeli vsa potrebna navodila. Cene prehrane bodo v zletnih dnevih maksimirane za vse udeležence, in sicer za tekmovalce po din 5.— za zajtrk, po din 14.— odn. 16.— za kosilo in po din 12,— za večerjo. Za mladino bo preskrbljena skupna prehrana in prenočišče, zadnje brezplačno. Za tekmovalce bodo prenočišča, kolikor ne bodo hoteli imeti skupnih ležišč, po din 15. Glede stanovanj naj se ostali udeleženci razen tekmovalcev zgla-sijo pri stanovanjskem odseku ali na naslov g. Mirka Mimika v Celju.
Prireditelji I. zleta slovenskih smučarjev v Celju prosijo vse udeležence, naj se v vsakem pogledu pokoravajo navodilom funkcionarjev in rediteljev. Fotografiranje bo v izletnih dnevih dovoljeno samo določenemu številu fotografov s posebnim dovoljenjem vodstva. Startne liste in seznami izidov se bodo prodajali v zletni pisarni po 2 din. Izletna pisarna bo poslovala od 20. t. m. dalje vsak dan od 7. do 12. in od 15. do 21. ure. Vse informacije do vključno 19. t. m. daje še vodstvo zleta na Jesenicah, od 20. t. m. dalje pa bo začela poslovati
zletna pisarna v Celju.
*
Dajte na razpolago prenočišča! V dneh 24., 25. in 26. t. m. bo v Celju I. zlet slovenskih smučarjev. Takrat se bodo zbrali v Celju številni gostje iz vse Slovenije in tudi iz Hrvatske. Ker se je bati primanj-kovanja prenočišč, prosi stanovanjski odsek zletnega odbora vse, ki imajo na razpolago opremljene sobe za prenočišča, da da bi jih za omenjene dni dali odseku na razpolago. Blagovolite prijaviti sobe čimprej v zletni pisarni SPD v Celju na Kr. Petra c., hotel »Beli vol«, I. nadstr.
Tečajniki: 1. Cič Leopold 6:42, 2. Losch Maks 6:52, 3. Hovnik Ivan 6:59. — Organizacija prireditve je bila brezhibna, za kar gre glavna zasluga neumornemu Maksu Doliniku, ki je uredil novo progo za smuk ter sploh pripravil vse tekme in žrtvoval mnogo dragocenega časa za napredek tukajšnjega smučarstva. žal, da je ie malo enakih!
»JUGOSLOVANSKI BISERI« fariborska propaganda za zimski šport v Sloveniji
S pestro vsebino in v okusni opremi je ob novem letu izšla zimskosportna številka znane mariborske ilustrirane tujskopro-metne revije »Jugoslovanski biseri«, ki jo urejuje prof. dr. Fr. Mišič. Ta številka je po člankih in po slikah povsem namenjena propagandi za zimo, zimski šport ln zimsko bivanje ter zdravljenje v Sloveniji; tudi sicer so »Jugoslovanski biseri« edina slovenska mistrlrana revija, ki posveča vse svoje propagandno delo izključno le Sloveniji.
Gorenjsko, Dolenjsko; Zasavje, Jezersko, Podravje, Savinjske Alpe Itd. nam prikazuje ta številka revije s posebnim ozirom na zimski šport in daljše zimsko bivanje, razen tega pa še okoli 25 zimskosportnih krajev s propagandno — Informativnimi podatki. Poleg Ljubljane ln Maribora so upoštevani v člankih in slikah zlasti še Rogaška Slatina, Laško, Prekmurje in Murska Sobota, poroča pa ta številka tudi o publikaciji »Putnika« (Novi Sad), o zimski poročevalni službi Tujsko prometnih zvez Iz Ljubljane ln Maribora, natečaju ministrstva trgovine za osnutke reklamno — propagandnih plakatov.
Zimskosportna številka »Jugoslovanskih biserov« je s svojimi članki in slikami lep prispevek k propagandi zime in zimskega športa v Sloveniji trajne vrednosti, ker poglablja in Siri obenem tudi domovinsko ljubezen.
Revija se naroča pri Upravi »Jugoslovanskih biserov« v Mariboru. Naročnina znaša le din 10.— za številko. Zaradi nepo-voljnih razmer izhaja sedaj le tri- do štirikrat na leto pomladna, poletna, jesenska ln zimska številka). Revijo toplo priporočamo!
NOVA SMUŠKA TEHNIKA IN OPREMA
To je naslov smucaisKega predavanja, ki ga pi-iredi Jmučarski klub Ljubljana v torek dne 21. t. m. ob 20. v frančiškanski dvorani. Predavatelj,	smučarski uči-
telj ln pisatelj g. Robert Kump. nas bo na podlagi lastnih dolgoletnih Izkušenj in študija najnovejše smučarske literature tei pomenkov z znanimi mednarodnimi smučarskimi tekmovalci in učitelji seznanil z moderno smučarsko tehniko ln opremo Pripravil je okrog 100 aktualnih slik — diapozitivov ter bo predavanje nudilo za slehernega športnika mnogo zanimivega. Da bo prireditev dostopna vsakomur, je klub določil vstopnino na din 3 ozir din 5.—, ki se te dobe v prodaji pri tv. Goreč. Tyrševa c. 1.
Smučarski tečaji SMK Ljubljane se bodo nadaljevali v ponedeljek 20 t. m. na prostorih pri Čadu pod Rožnikom. Zbirališče udeležencev vsak dan ob 15 Tečaj vodita zvezna učiteljica gdč. Virens Olga odn. e: Vučnik Lado Tečal priporočamo začetnikom in izvežbanim smučarjem!
STTZ (službeno) Seia upravnega odbora bo drevi ob 18 v prostorih SK Mladike-
SK Ljubi lana vabi vse ieralce 1 rezervnega in lunlnrskep-a mn^va na sestanek ki bo v ponedeHek ob 20 v postllnt pr1 Tvanu (Aleksandrova 5). Zaradi važnosti je potrebna nolnoštevPnn udeležba Podroh no*H na običalnem mestu!
»Ilustrovane snrtske novosti« St 5 sc izšle Vsebina: Prvenstvo Jueoslavlle v umetnem drsanju — III zimskosportne i$rre KT> na Jesenicah — Zvllača. sluča1 ln noskus <*o mnoec vplivali na atletsk: kariero nafieea najboMSeea metalca kor:n Darka Mausarja - Kljub snegu »o kolesari aktivni v dvorani In za zeleno mizo — Zakai sta Joža Jpknnlč in Ro«"«lan Oival napovedala svoi odhod Iz športa. — Pod pisana je banova naredba o višji Soli telesne vzp^e v Zeorehu — Plavalno nrven stvo banovine Hrvatske bo v dveh skupinah rtd Vmep 1e fte mnoero pestrega drobiža Iz vseh srv>rtnih panog. Posamezne številke so po 1 din.
Sportska revija štev. 3 z dne 16. t. m objavlja spet kopico lepih posnetkov in zanimivih reportaž o zadnjih športnih dogodkih. Razen nogometa, ki zavzema glav ni del gradiva, je to pot posvečenega nekaj prostora tudi zimskim športom, da celo na naslovni strani je posnetek »ene« simpatične smučarke na Kopaoniku. Posamezne številke so po din 3.—
Iz življenja na deželi
DOMŽALE. Podružnica Naiodne strokovne zveze v Domžalah priredi v nedeljo 19. t- m. ob 20 v Sokolski dvorani akademijo, na katero vaU vse tižane in okoličane. Na sporedu so slovenske naroune pesmi, ki jih igra tamburaskl orkester NSZ iz Ljubljane pod vodstvom kapelnika Alojza Karmelja. Nato se bc izvajala spevoigra »Kovačev študent« s sodelovanjem tambu-raškega orkestra In pevskega okteta NSZ iz Ljubljane. Vstopnina je nizka.
RADEČE. Razburjenje, ki ga je povzročil požar v papirnici, se je poseglo. Tvor-nica redno obratuje. Delavki Marija šuii-goj in Kiistina Knee sta še pravočasno opazili cgenj, da ni bilo večje nesreče. Gasilci iz Radeč, Hrastnika, Dola pri Hrastniku, Laškega, Celja, Loke, Zidanega mosta ln Vrhov ega so z veliko spretnostjo udušili ogenj. Povzročeno škedo cenijo na 250.000 din. Stavba pa je bila zavarovana. — Letošnja huda zima zadaje našiim šolarjem iz oddaljenih krajev costi trpljenja. Zaradi visokega snega je bilo mnogo izostankov- Za okrepčilo šolarjem je bila ustanovljena ltuhinja, kjer dobe revni učenci vsak dan skodelico toplega mleka. Priporočljivo bi bilo, da se z novo nabiralno akcijo ali na kak drug način drbe sredstva tudi za kruh. Naše prizadevne učiteljice bodo gotovo našle primeren način za izvedbo tega načrta.
PODČETRTEK. Po dokaj brezdelni preteklosti se je v Podčetrtku življenje po zaslugi nekaterih prizadevnih in požrtvovalnih tržanov in tižank poživilo zlasti v dobro najpotrebnejših. Z njihovim prizadevanjem je bilo zlasti poživljemo delo Rdečega križa, ki ima zdaj tudi tu dokaj pristašev, ki so si v svesti potreb sedanjega časa. Tako je pod okriljem RK pred božičnimi prazniki bila božičnica prirejena revnim otrokom, pa tudd odraslim revežem. Nesebično požrtvovalne trške gospe so zbrale raznih koristnih daril v skupni vrednosti okrog 1800 din, s katerimi so bili obdarovani najpotrebnejši. Pri tej akciji velja posebej naglasiti delo gospe Kerinove in Zavčeve, ki sta poleg drugega ob priliki razdelitve pripravili obdarovancem tudi čajanko z dobrim prigrizkom, kakršnih so revni na našem podeželju komaj le za praznike deležni. Za trud. skrb in stroške, ki sta jih vložili v to delo pa sta bili tudi primerno nagrajeni s hvaležnostjo obdaro-vancev. Pri tej priliki ne smemo pozabiti izreči najtoplejšo zahvalo vsem. ki so kakorkoli, z delom ali pa z gmotnimi prispevki. pomagali uspešno Izvesti to človekoljubno akcijo. — Istega dne pa je tudi strelska tcvarišija podčetrtških tržanov preskusila strelsko spretnost svojih članov. Uspeh je bil nadvse zadovoljiv. Kakor vse dosedanje podobne tekme, je tudi to vodil g. Verfec, za najboljšega strelskega »mojstra« pa se 1e opetovano izkazal tamošnii žandarmerijski komandir, narednik Josip Kerin
M AL' POLOŽI DAH DOMU NA OLTAR!
VSAKOVRSTNO
ZLATO
SREBRO - PLRTINO
BRIL3PMTE
smoobcde snfi«js punnc
BISERE ITD STARINSKI HRKITE TER UMETNINE PO NQJVliJiH CEMRH STARA TVRDKA
Jos EBERLE
LJUBLJANO TYR4EVA 2
w
HOTEL	SLON
d®®QQQQ(
Laalonj (uvujetk
><«UU<>V*8b u>a!t>iue*>
a* anRuAn.tr> ; snet« or onri ur* >rmr> <->*» rttram it •stan* M*ta sat* v* vet« id Ttiadk m .jl, JI mtpdci aecuuioT
•brazs iZKinei«> P-«41 m.
<tr«6ek 4 dinar* .aimUt Kemuuir« moti sad 14« v eui ■ah dmnenjan msina 11 Karton din <8 _ao-3-
Otomane
imamo zopet v velik, 'zbtn na zalogi pc elo konkurenčni ceni tapetniAtvo
E. ZakrajSek.
MlkloAfeva M
Seiem ka ha v Leipzigu
se vrši spomladi 1941* od 2. do 7. marca
60% popusta na a e m S K i h državnih železnicah. — 25% popusta na jugoslovanskih državnih železnicah.
■.emški vizum se podel: brezplačno Prijave naj se izvrše čimpreje. najpozneje do 5 februarja 194 1 pn pristojnem častnemu zastopniku
V	Ljubljani: Ing. O. loumes, i yrseva 33. Telefon 27-62
V	Mariboru: Jos. Bezjak. Gosposka 25. Telefon 25-97
V	Beogradu: /.vanični oiro sajnia rajha u Lajpcigu
Knez Mihaiiova 33
BHBB
Gotovo knjiga
ob vsaki priliki najlepše in najcenejše darilo.
Kupujte knjige za darila v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani,
Selenburgova nllca št. 3.
MUL! OGLAS
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za Oeaeau Uiu 6. — JuvKti za v&aK oglas m ezuuauio yiw< it oj bi no Din 3.— za šifro ah dajan j«? naslovov plačajo uui ki ifičej službo Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15. . Dopi.s ui Zenit ve se zaračunajo po Din 2. za vsako besed«. Din 3. - davk. ea vsak ogla« in enkratno pristojbino Din 5.— &a šifro ali dajanj« naslovov Najmanjši ineaek za enkratno objavo oglasa Din 20 Vsi ostali oglasi tw zaračunajo po Din 1,— za besedo Din 3. davk; za vsak oglas ui enkratno pristojbino Din 5 — za šifro ali dajanji ulovov rTaiman?ši zne?"k za enkratno objavo ogiass Din 20 —

i T :A
t/saka neserta 50 pat rek 3 din 2a Mfrr ti iajanjt- o&sinva S aiL aajmani4i «npsek n 1n
Tehnična moč
tradbene stroke izvršuje tairte. detajle prora čune ln obračune pri vatno Na°lov v vseh poslov Jutra.	1045 2
Uradnik
dobro verziran v Knjigo vodstvu ln vseh pie de lih, sprejme zaooslltev » popoldanske ure Ponudbe poo »Vesten n3 ogl. odd. Jutra«. 955-2
Beseda l din davek 3 dtn. 2« Sllro ali dajaujt-oaslnv din Najmanl£-znesek 20 dtn
Nemški jezik
od za.etnih po.mo:. do popolnega obvladanja, nemško korespondenco, stenografijo Itd. pouču Je strokovnjak po u-p S nI metodi. Vprašati Cesta 29. okt 18 I. levo.
1027 4
Ugodno prodamo
mizni štedilnik, 2 pe,;l. šivalni stroj in cinkasto kopalno banjo. »Metaiia. Go .poeveteka c, 16. telefon 3288	1056-6

Brivskega vajenca
ali tajenko i'lem Pred aon 1-ra kdor se fe že u«! Vsa oskrba v hiSi Nožarlč. brivski monter Bled I.	977-44
Krojaško vajenko
ali vajenca, ki ima ara-no in stanovanje pri t&rrih. sprejmerr takoj. Modni salon Lom bar \lolztJ Celovška c 43. Mubllana vn 1042-4J
^JJZiJjjJ
ieseda i din daveB . lin za Sim an daianjt iimiov •> din Nmmnn!' Mjesefc 2C din
Akra kajiš
Z3 ostreme britve nadorae kamen in lermeo. do biva se » trgovinah i briv skimi potr<Hščinami Pro izvodi Sti Schnor, Zagreb. Blažekova 8.
941 e
vrmESKSBBBP
beseda 1 din davf« j Jin ^8 šlire ali daianje iasln\ i din Naimanlšl ane^ek 20 din
IŠČEM
štirl-sobno komfortno stanovanje v centru-mu mesta Celja za takoj ali kasneje — Ponudbe na podružnico ».Tutra-r v 0'iu pod šifro- >/Komfort«.
' 7. j J

'JL!.J4
i din lav** i -fin 7.s Mtr<- hm
Tf "11T
Beseda I din. davek 3 -lin za Slfro ali dajanje aaslov š din NaJmantS; snes»k 20 din
Posojilo
.ajemc uasim lanom in ar*evalrem Oaodn: or> ioji Vlog* »brestu lem.
& >dstotko» Vm val Sevalci brezDiafnr 'jva -ovani Zadruss iMo' )nm« Liubijna Ovor akova 8 tfičemc oovei -^nike
199-It
Kupim
knjižico Kiijeicke posojilnice ljubljanske z vsoto 60 do 70.000 din Po nudbe na J. Oranem, Moste.	1036 16
Beseda 1 din davek 3 din, za šifro ali dajani' naslov 5d*n Nalmanf^i znesek 20 din
Kupim trocevko
ali )Bokeroo« Duškn ku pim. Cenj ponu&be na o^l odd Jutra z na vedbo kalibra pod »Pu-Ska«.	995 7
Sobo
v centr-inv- cd^am olto-11 60 'o*, -taremu rosno-du. Lahko z vsi o^-t-Nj. --■-'ov v vseh posl Jutra.	105" °3
V=aka bespdn 50 oar -1a vek T din za Mlrr n da ian le naslova 5 di'J naimanlšl	17 din
Beseda l din. davek i
din, za šllrc ali dajanji aaslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Kompletna spalnica in jedilnica
ter stenska ura skupin ali posamezno, ugodno naprodaj Poizve se Me-sesnel Kolodvorska 35.
1004 12
f
Cdruženje elektrotehničnih obrti dravske banovine v Ljubljani naznanja, da je umrl dne 16. t. m. ob pol 12. uri dopoldne v Mariboru soustanovitelj udruženja, dolgoletni član in zaslužni odbornik, gospod
Franc Saks
Pogreb uglednega pokojnika elektrotehnika se bo vršil jutri, dne 18. januarja ob %4. uro, iz kapelice
na Pobrežje.
UPRAVA UDRUŽENJA
S:vilja
iš^e sobo z uporab >-u-hlnie za 1. februar To-nudb" na oti. o''i .ii'*-a pod »Stalno« 1032-23a
Beseda 1 din davpl' 3 din za šifre ali isim e naslov dtn Nr. <mamM J!n«"=ek 20 din
Vsakovrstno
zlato briljante
•n ^rebro k puje t»c ia.;-viqih "!enah A t t.jubhana Franci Ka ul 3.
95 34
V?aka eeseda 2 dn davek 3 din za da'anie naslova 5 din. naj r.anj-4) znesek 20 din
Smučarko
samostojno, simpatično, izobraženo, iščem za 10 dni za Dlanine Stroškov r.e bo' Prosim naslov ■ fotografijo pod »Snee« na ogl oda. Jutra.
971 24
Nevenka
arevl na svidenje na plesu gradbenikov I Mihe.
103824
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlšl znesek 20 din
Originalno staro srbsko
SLIVOVKO
28—48% v zdravih hrastovih sodih od 400-600 i prodaja
P. BEKIC, BEOGRAD, - Terazije 28.
Jakec Skok In Skakec
Poskoki d\eh navihancev v treh ooclavjih. TRETJE POGLAVJE
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 30 din
Rok
45.
So v kleti sodi prazni, vino do kolen. 2andar pristopi k oknu na zaboj lesen. Visi ko strmogJavec v zraku birt Anže: »Oh, oh, žandar, to pa zares ne gre!«
Iščemo
Industrijska in obrtniška zastoostva ker pose-dulemo dobro organiziran prodajni aparat. Po-nuobe na Obrtnlčko Industrijska Prodalna Za druga so 1. u Zagrebu. Frankopanska 5a.
1023 5
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajan.-t nas);>v 5 din Najmaniš; znesek 20 din
Hiša v Krškem
enonaostr jpna, tristano vanjska, z lepim dvori ščem, zidano earažo. teraso. verando, kopalni co. vinsko kletjo, zele njadnlm in sadnim vrtom se preda Pojasnila se dobe Kriko 166
974-20
Vsaka beseda 2 aln. da vek 3 din; za dajanj* naslova s din, naimani «1 znesek 20 din
Na hrano in
stanovanje
se vzame samo bolj a gospodi na k dobri družini Naslov v vseh rosi. Jutra.	102825
Opozarjamo!
Dospeli so edinstveni
amplifonično tn ero-dinamično dovršeni najnovejši modeli
»soprani«
»Miniatur« klavirska harmonike. Luccioia, Midget-Grand. Rialto, Petite in Lido.
i Oglejte si jih !
ALFONZ BREZNIK Ljubljena, Aleksandrova c. 7.
Moderne kauče
tn fotelje nudi solidno tn po nlzk) ceni
R. RADOVAN
tapetnih Mestm trg IS.
oeeeee-r
INSEHIRAJ V „JUTRU"!
Urejuje Davorin Ravijen. — izdaja n konzorcij »Jutra« Stanko Virant- — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeraa. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. —
Vsi v Ljubljani