PPIMOISKI DNEVNIK PAhhIla PIaCana V gotovini /"1 np ]•' ^no^ie i gruppo - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 30 (4804) TRST, sobota 4. februarja 1961 Po včerajšnji oblastno tolerirani protislovenski revanšistični demonstraciji ODIt zve Protislovenske, revanšistič-©, fašistične demonstra-oije mladincev so včeraj vedana ^/nale’ da se je "ap°- *°vini2ma v‘Va lta.*'janslie8a Potek resnici zacela- nje za ™onstracije in ravna- Pa nam ! ,Cdsovornih obIasti ,a biti azuie’ da je mora-lastven demons‘racija kar ob- SamidriJena z vsemi nih. kazenšk rn‘h’ mednarod-nih zakn w ln ce(0 Promet- kr, nai ?n Predpisov. Ka- rmen v« SI°er razlasamo, da 0r8ani rj*13 v dve P°sloPji. intervenirali "‘J0 n1ti naJmanj Primeri*, v P0dobnih fe narav,mn0?0’ mnogo mile->- »o storijo’ zftn° 'ak0 °dl°Č' Pio uhra«**+- o se ne more- eni str anitl v‘isa' da vlada po drugi crA„" j ob|jublja, po roko« pa takele upod Trstu naVaJif svoje organe v sPretnik,?J (tepustijo na-s° vsai Hm ,n^enib ohijub, ki Jasn° in St°rili povsem hoteli, L *'tVn° vse- kar so °a tako nadaljujejo. lie Mtrdik d0godki So nada-da ofen7i naso ugotovitev, MSI kaZ1Vo ,vodijo fašisti od tPisovske na,ibo|ie dQkazujejo r*anov h i haznice nekaterih tov ki e egac‘te demonstran- n° ' spreieije tak° Zel° usIuz' komisjr generalni vladni tem°dHan^flut*e Je PH vsem stični dni* včeraišnji šovini-faijevani Vn'k "apovertal našim pravier«°Ienzive proti na_ ohrambn a ~~ 'ogično — v rasrafov Ia*jstif:nih pa' famerav« poudarja, da je ukinitvT3"' vJadpi ukrep o takoj zri«, •, veh Paragrafov b° načei V skuPno obram-nih tn nii^6ds^avnike kultur-krogov » ltlin'h krogov ter skega gospodarskega in šol- devi)i Drn” 1“ da je bil za' že v četr* i lnarni sestanek fekater« * ko so »določili Cijo čv 6 *ocke za konkretiza-vajanti, HSa stali^a proti iz- bi hkrati °tečnosti in da Protestni prlpravili organični že daneš n^gram’ ki ga bodo Med točk robno obrazložili. katerih^”!1 Programa, glede Mast. Je ze pokazalo so-ka> so tun- udelezenči sestan-Dllnitestari!e,!'jaVne Protestne ter venci! .In <,neposredne Pih,» Je prt vladnih orga- *° bo/i°R,?mu so torej mno-d*mons « 6bsirne šovinistične vi*ra"šniaciJe.k°t Pa je bila b° zajel«’ sat obljubljajo, da dveh r~--vedno v °bram-t°v Wn.tas|stičnih paragra-sPodarsw» ’ Politične, go- sake ba}-m Gotske kroge! ,Daze so ti krogi, ki dvoma ponovno de- Danes bodo sprejeli podroben program «kulturnih, političnih, gospodarskih in šolskih krogov» za «protestne manifestacije» - Včerajšnjo demonstracijo so dejansko vodili fašisti - Javni organi so dopuščali tudi žaljenje in sramotenje poglavarja sosedne države - Vdor v prostore slovenske banke m°d0 brez’ ?onstriirai- -------------------- — ličnim 1 P°d delanskim fa-Potrebno šg0dstvom; pač ni *»conn čo ’ 1,1 nati- Prav tnTebej P0jasnie- 0udarjati 1° ni potrebno n°rn°st oblast- postaja 0d80-n*Povedi “;a tl sPričo takih S d'« n,I dn° večja in P°- C* 1)0 PorinKga ravnania — "J* Cda voerajšnjemu ž^»r se nedogledne. ?°Vsem mi.?as . »»e. vnovič H mire, ’ IIVVIV h* nas noh»° *abko trdimo, I*0 ttioei«"3 .demonstracija ^ boij a-.n!kdar odvrniti ki “»še ^^ue borbe, da ^ k°nčno nam pra-n utore H.. uresničijo. Saj deniV‘aVa!a dV°ma’ da bo uiokracii', razsodnost - Včerajšnja prva protislovenska izrazito fašistična in re-vanšistična, javno napovedana in v naprej organizirana, demonstracija proti pravicam Slovencev v Italiji je potekala zares skoraj docela tako, kot smo v našem dnevniku včeraj napovedali na podlagi izkušenj iz prejšnjih demonstracij in na podlagi vsega, kar je bilo objavljeno predvčerajšnjim v »Messaggero Veneto. in včeraj zjutraj v «Piccolo». Poleg tega pa je »Messaggero Veneto« objavil prigodni hujskaški članek in odkrit poziv preko treh stolpcev "Danes stavka dijakovo in z mastnimi črkami zapisano, da so tako sklenili večer pred tem na sedežu «Združenja Julijska krajina in Dalmacija» «ob sodelovanju številnih mladinskih in dijaških organizacij«. 2e pred osmo uro zjutraj so se pred vhodi v šolska po- mesta pojavile običajne škva-dre fašističnih mladincev, ki so se že dan prei na podlagi poziva revanšistsične «Associa-zione Nazionale Venezia Giu-lia e Dalmazia» in njenih «Mladinskih jadranskih skupino potanko dogovorile o organizaciji demonstracije. Škvadre so preprečevale u-čencem vstop v šolska poslopja, kar jim je v precejšnji meri tudi uspelo. Nato so učence, ki so ostali izven poslopja, napotili v središče mesta k Portici di Chiozza, kjer je v takih primerih običajno zbirališče. Najaktivnejši aktivisti so nosili napisne table z gesli: «Ne dvojezičnosti», .Dvojezičnost ni potreba, temveč provokacija», «Dvojezič- nost je izdajstvo», «Pred dvojezičnostjo, človeške. pravice v cono Bo, «Pravica za Istro«, «Spomnite se fojbo. Aktivisti so poleg italijanskih državnih slopja srednjih šol v središču I zastav nosili še dve zastavi * •«" in Na Hossettijev spomenik so demonstranti svečano privezali napis ((Dvojezičnost je izdajstvon ,,,,,,,,iiiiiu,iil|IIII,III||Ii|||IM|1|11||(|||1|||i||1|1||1||||11M11||ll|II|||mil,lllI,llimiI|lll|III,uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiim»» ^Ivao je formalno izročil ladjo Rilskemu kontraadmiralu Diazu ftEe dadaje dovolila njemu in njegovim tovarišem politično zatočišče ?bJ215 Wib .GalVaoPSktem £asa je ^ilst dJo »Sam °rmalno iz-t'»hd„niu kom«« j aria» bra-Uijo „Su Diazn miralu Fer-^ if g,ivntmTd ceremo-«dir,i-P,retJaji la^i '?vu lad-ie- Shc- raI *nj' .Iadie je kontra- sPr-T0čaJ%Ie ,k°ntra 2i -ii ki vcasni.«ar3 se 2 ?b JlVo®' ki »I« eiVLi' >. L,a «, , . -.-.jem ih ki rit,h11 sklenjen O admira- ha“a brazi,^' ladle b° ''“(iut.Podlaei ka,z.v.ezna vla- dal°aala uodlaEi v; v,ezna vla-Uiego5a Prava ? t medna-tr’Htiz1'n i°variS Galvau in «Mvan° zatoč S/m se d°voU SO iVa« in nff v. Braziliji. dai eZatem izkr80,^1 tovariši Poli^stje v in so se- Pr«spa6ii v RecifeSn'u' vojaške UPal1- lte- kjer bodo ladi0 i Sji «5. bnJutr:*'1 i>!*relcev teri s Ve član*! Je nadzoro. , , skih mornari- uanov Je nadzc Se imeli PQsadke, ka-- Urii- reči, ali o-OnZkrcati 'tj ab Pa se Prtriadke se i1uV?eh čla’ J‘‘čin idružil0 r llb Je samo ■'! Gal J 0ataloGaIv,au- Na ta P.'en:«1VaoviK . na ladji okoli rišev, om»-Posadke in z'Užili -PPUtikov vT u> * ,»5S,k» ”a“,5 V h. 5wu*SUi Danes je na ladjo prišel nov odred brazilskih mornariških strelcev oboroženih z brzostrelkami. Ladja se je močno nagnila. Baje je nastala razpoka v bližini vijaka, ker se je okoli njega zapletla veriga sidra. Na ladji je bil tudi brazilski diplomat Alvaro Lins, ki je bil svoj čas poslanik v Lizboni. Lins je javno izrekel solidarnost z Galvaom. Ponudil mu je svojo pomoč z nasveti in da ga morebitno zastopa pred, sodiščem v Re-cife. Zvedelo se je, da je predsednik Quadros pisal zunanjemu ministru svoje vlade Ari-nesu in mu čestital »zaradi taktičnosti, previdnosti in odločnosti«, s katero je obravnaval zadevo ladje »Santa Mana«. »Potniki so rešeni in isto se lahko reče o ladji, katere morebitno uničenje bi pomenile izgubo za mednarodno plovbo«, pravi Quadros in nadaljuje: «Po?ivam vas, da nujno stopite v stik s pravosodnim ministrom, da se zagotovi kapitanu Galvau _ in diugim upornikom, ki to želijo, tisto obliko zatočišča, ki, ga Brazilija daje ob spoštovanju svojih plemenitih tradicij. V tem smislu sporočite potrebna pi poročila oblastem kjer koli, da z uporniki ravnajo v skla- z istrskim grbom in zastavo z grbi istrskih mest. Z običajnega zbirališča so odšli na Ul. XXX Ottobre, kamor so jih do Trga Ober-dan vodili že omenjeni aktivisti z napisi in zastavami; o-brnili so se nato zopet do Portici di Chiozza in nato ob vzklikanju gesel proti dvojezičnosti ter revanšističnih gesel za Istro in s prepevanjem Mamellijeve himne dosegli Rossettijev spomenik pred javnim vrtom. Kaka posamezna skupina je v povorki skandirala tudi svojo priljubljeno besedo «duce, duceo. Neki škvadrist je nato obesil Ros-settijevemu spomeniku okrog vratu italijansko trobojnico, drugi pa so z vrvjo privezali napis «11 bilinguismo e un tra-dimentoo, tako kot se jasno vidi na sliki. Ko so vse to opravili, so se napotili v Drevored XX. septembra pred poslopje znanstvenega liceja »Petrarca«, kjer sta dva «ul-trasa« poskušala ob kričanju ostalih «fora!» vdreti skozi glavna vrata. Nato se je skupina demonstrantov spomnila vhoda z dvoriščne strani in vdrla na dvorišče, kar je poizkušala policija preprečiti. Kričanje je trajalo precej časa, tako da se je del prisilno mobiliziranih dijakov izmuznil izpod kontrole škvadristov. Značilno za ves potem demonstracije do tega trenutka je bilo vzklikanje gesel proti dvojezičnosti in niti natančni opazovalec ni mogel čuti nobenega vzklika proti terorizmu na Južnem Tirolskem. Le z e- iiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiimnmimiiimiiii Spopad v Kongu NEW YORK, 3. — Varnostni svet je včeraj nadaljeval razpravo o Kongu na nočni seji. Marošiki delegat je zahteval, naj se iz Konga umak. ne vse belgijsko osebje, ter akcijo OZN proti secesioni-stom. Sovjetski delegat Zorin je obtožil Hammarskjoelda in poveljstvo OZN, da dopušča obsojanja vreden razvoj. Obsodil je belgijski napad na Kongo in je poudaril, da sta se Hammarskjoeld in poveljstvo OZN oddaljila od sklepov Združenih narodov in s tem povzročila veliko izgubo ugle. da tej organizaciji. S tem da OZN ne kaznuje belgijskega napada, nosi pri tem svojo krivdo. Zatem je Zorin izjavil, da je premestitev Lumumbe in njegovih tovarišev v Kalango ter njihova izročitev belgijskim kolonialistom zločinsko dejanje. Poudaril je, da je edina mogoča rešitev v Kongu v odločni preprečitvi nadaljevanja belgijske intervencije, v vzpostavitvi demokratičnih u-stanov, izpustitvi Lumumbe in drugih kongoških političnih voditeljev. Omenil je zatem napoved nove ameriške vlade, da bo znova proučila položaj v Kon. gu v kritičnem duhu, ter je izrekel upanje, da te izjave ameriške vlade odražajo iskre, no željo, da se stvari gledajo bolj realno. Po kratkih Izjavah belgijskega delegata, ki je pobijal obtožbe Zorina, je angleški delegat zaključil sejo in določil njeno nadaljevanje za to. rek popoldne. Predstavnik OZN v Leopold, villu je izjavil, da je bil danes srdit spopad med nigerijskimi vojaki, ki pripadajo kon. tingentu OZN, in kongoškimi vojaki. En nigerijski častnik je bil ubit, štiri vojake pa po. grešajo. Današnji spopad je baje posledica včerajšnjega spopada, pri katerem so nigerijski vojaki ubili šest Kon-gožanov. Pravi vzrok spopada pa ni še znan, ker agencije tega niso javile. Combe in predsednik vlade v pokrajini Kasaj, Kalondži. sta podpisala sporazum o gospodarskem in vojaškem sodelovanju. Besedilo sporazuma ni bilo objavljeno. nim napisom na nekem avtomobilu «1100» so zaman poskušali vsaj nekoliko zakrinkati to izključno protislovensko demonstracijo. Ves čas so trosili tudi letake v tem smislu, in njihovo fotografijo objavljamo na drugem mestu. Na tem protislovenskem letaku so podpisane naslednje organizacije: IASAN Giovane I-talia, Circolo Študenti Medi, Comitati Studenteschi: Carli- Petrarca-Dante, ASI Associa-zione Študenti Italiani, Grup-pi Giovanili Adriatici ANVGD, Goliardia Nazionale Tradizio-nalista, FUAN - Fronte Uni-versitario d’Azione Nazionale, AGI Liberi Goliardi. Od liceja «Petrarca» dalje se je začel drugi del demonstracije, med katerim so demonstranti skoraj popolnoma pozabili ne le na Južno Tirolsko, temveč tudi na dvojezičnost in parafrazirali Mamelijevo himno s sramotilnim refrenom «Giuriam, giuriam che Tito se rufiana in temu refrenu se je pridružilo skandiranje gesla v istem smislu na račun poglavarja sosedne države, zlasti ko je za skoraj polovico zmanjšana povorka dosegla poslopje Tržaške kreditne banke v Ul. Fabio Filzi. Tu so se šovinistični in fašistični mladinci, ali bolje rečeno naščuvani pobalini, precej dolgo zadržali. Eden njihovih aktivistov je celo vstopil — kljub kordonu orožnikov — v bančni prostor in s pulta prevrnil ter poškodoval pisalni stroj. Ravno ko je začel prejemati zasluženo plačilo, kajti mlad, nameščenci banke so ga takoj zagrabili, je vstopil neki oiožnik in ga odpeljal na ulico. Ni znano, ali ga je tudi legitimiral, čeprav so uslužbenci banke to takoj zahtevali. Dejstvo pa je, da so isti uslužbenci opazili, da ga oiožnik ni pridržal. Ko smo se pozneje zanimali, kdo je bil ta pobalin, so nam na policiji odgovorili, da o tem še ni nobenega uradnega poročila in da je v teku preiskava za i-dentifikaciju krivca. Iz tega sledi, da policija tokrat na samem kraju prekrška ni ravnala tako, da bi ugotovila identiteto napadalca, čeprav je pred tem sam izjavil pred u-službenci banke, da se je pripravljen legitimirati, a orožnik je nato dejal, da bo to opravil na ulici. Malo pozneje je neki policijski organ sestavil o napadu in poškodbi zapisnik na podlagi izjav prisotnih bančnih uslužbencev. Kljub kordonu je med kričanjem eden od demonstrantov poskušal z drogom razbiti šipo velikega okna banke, kar se na šipi prav dobro pozna. Demonstranti so nato odšli v smeri Trga Ponterosso in spotoma kričali — vedno na povelje posameznih vodilnih pajdašev — «A morte Tito». Huronsko vpitje pa so zagnali zlasti, ko so prišli v Ulico Ro. ma štev. 15, kjer je imela svoj sedež Slovenska prosvetna zveza. Sele ko so dospeli do Korza in zagledali neki turo, je odšla k vladnemu generalnemu komisarju posebna delegacija. Ko so se člani te delegacije legitimirali, smo opazili, da so nekateri izmed njih pokazali člansko izkazni- (Nadaljevanje na 2. strani) Pismo odvetniški zbornici Slovenski odvetniki, prokuratorji in praktikanti, vpisani v sezname in profesionalne registre pri civilnem in kazenskem sodišču v Trstu, so Zbornici odvetnikov in prokuratorjev poslali pismo, v katerem izjavljajo, da ne morejo privoliti v vsebino resolucije proti dvojezičnosti, ki jo je Zbornica odvetnikov in prokuratorjev sprejela na svoji skupščini 26. januarja t.l.. V pismu izražajo željo po nujni spremembi vsebine členov 122 in 137 zakona o civilnem oziroma kazenskem pravdnem postopniku, katerih izvajanje predstavlja hudo diskriminacijo na škodo slovenske manjšine, in ugotavljajo, da se z njunim izvajanjem kršijo določbe ustave in obveznosti, ki jih je sprejela vlada glede slovenske narodnostne manjšine. ŠTUDENTI CITTADINI Gli študenti loro sdegno, PROTESTANO triestini, compatti nel VIVAMENTE del Godi fronte sorgono contro le assurde pretese verno, totalmente insensibile ai problemi nazionali che ai confini della Patria. L’Alto Adige ci insegna ch mincia col bilinguismo e si finisce con gli attentati dinamitardi. No al bilinguismo! e si co- A.S.A.N. Giovane Italia Circolo Študenti Medi Comitati Studenteschi: Carli - Petrarca - Dante A. S. I. Assoc. Študenti Italiani Gruppi Giovanili Adriatici - ANVGD Goliardia Nazionale Tradizionalista F.U.A.N. - Fronte Universitario d’Azione Nazionale A.G.I. Liberi Goliardi V odgovoru na številne resolucije in interpelacije v poslanski zbornici Segni je potrdiI dosedanje stališče italijanske vlade o Južni Tirolski Nedotakljivost meja na Brennerju; avtonomija bocenske pokrajine v okviru deželne uprave; priziv na mednarodno razsodišče v Haagu - Italija je pripravljena nadaljevati s pogajanji (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Medtem ko se po rimskih ulicah tudi danes nadaljujejo manifestacije študentov v zvezi s sporom glede Južne Tirolske, so v poslanski zbornici začeli z razpravo o resolucijah in interpolacijah o tem vprašanju. Resolucijo MSI je obrazložil Almirante. Fašisti predlagajo, da se spor predloži mednarodnemu razsodišču v Haagu, ker neposredna pogajanja «nimajo več nobenega smisla*; vlaai je zameril, da je pristala na razpravo o tem vprašan ju pred ZN. Na koncu je še branil včerajšnjo demonstracijo študentov in zatrjeval, da ni šlo za fašistično manifestacijo, ampak za manifestacijo «italijanstva» avstrijski avto, so se spomnili in zahteval, da ima policija na Južno Tirolsko in nekateri posamezniki so zavpili «Adige, Adige«, nakar so odšli na Trg Unitži, kamor jih je dospelo okrog 300, Ko so aospeii pred prefek- v takih primerih «večje razumevanje za patriotičns razloge, ki navdihujejo te mladeniče*. Edoardo Martino (KD) je du z zakoni. Kar se tiče ladje, jo bodo zaščitile mornariške sne v pričakovanju odločitve st ene oblasti«. Kapitan Galvao je na tiskovni konfeernci sinoči izjavil da ni mogoče odpotovati z ladjo ker je premalo mo-tva na' razpolago. Pripomnil je- »Neumno bi bilo, odpotovati s to neoboroženo ladjo proti pomorskim enotam, ki so se sedaj zbrale proti nam«. Izven brazilskih teritorialnih veda križarijo namreč štiri portugalske vojne ladje in ena španska ter štiri brazilske fregate Kapitan Galvao je dalje izjavil, da so bili po zavzetju skega poslanika Menšikova in ladje prisiljeni menjat^nacr-1 Se z njim razgovarjal 35 mi- nut, zatem je sprejel zahodno. Menšikov pri BowIesu WASHINGTON, 3. — Ameriški državni podtajnik Bow-les je sprejel včeraj sovjet- :e, zato da so izkrcali ranjen-ce. Bili so prisiljeni menjati prvotni načrt, ki je bil vojaškega značaja, in obrniti se v smeri Brazilije, da se resi ž-vljenje nekega moškega, ki je bil hudo bolan. Nadaljeval -e- »Naš namen je bil zasedi ladjo »Santa Maria« brez pielivanja krvi. Toda en elan posadke, ki se je postavil proti mojim možem, je umrl, icer ni bilo druge rešitve«. Dodal je, da je bila zasedba ladje samo prva faza načrta »za osvoboditev nesrečnega in zatiranega ljudstva Iberijskega polotoka«. Pripomnil je, da so iibrali ladjo »Santa Maria«, ker je bila njena hitrost vazna za pripravljeni načrt. nemškega poslanika, s katerim se je razgovarjal 40 minut. Menšikov je po razgovoru izjavil, da bo imel v prihodnjih 411 urah razgovor z državnim tajnikom Ruskom in da ne ve, ali namerava Hru-ščev priti v ZDA. Izrekel je tudi upanje, da se bo lahko sestal s Kennedyjem. Zahodnonemški poslanik Gre. we pa je izjavil, da bi moral Kennedy eventualno povabiti Adenauerja, naj pride v Wa-shington. Za sedaj pa ni načrtov za tak Adenauerjev obisk. S časom pa se ne bi moglo izključiti kanclerjevo potovanje v Washington. iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiir Tiskovna konferenca Draga Kunca PASIVNOST POVELJSTVA OZN KRIVA ZA STANJE V KONGU Velike sile morajo pokazati pripravljenost na konstruktivno sodelovanje (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — «Položaj v Kongu se ne more popraviti brez zagotovitve normalnega delovanja ustavnih ustanov, o-svoboditve Lumumbe, ostalih kongoških voditeljev in pre nehanja kolonialistične intervencije,« je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve v zvezi z zasedanjem Varnostnega sveta o vprašanju Konga. Kunc je za sedanje stanje v Kongu ob-aolžil pasivnost poveljstva Združenih narodov, ki ne izvaja resolucij Varnostnega sveta in generalne skupščine. Drago Kunc je odločno obsodil napade bombnikov Combe-ja na mesta in vasi v Katan-gi in izjavil, da je pogoj za normalizacijo odnosov v Kongu, da Združeni narodi preprečijo belgijsko intervencijo. V zvezi z vestmi o sestanku Kennedyja in Hruščeva je Kunc izjavil, da je za rešitev perečih mednarodnih vprašanj neobhodno -mtrebna, da posebno velike sile pokažejo pripravljenost na konstruktivno reševanje vprašanj, in da bi sestanek med Hruščevom , in Kennedyjem lahko prispeva! k temu smotru. obrazložil resolucijo demo-kristjanskih poslancev in zlasti poudaril, da bi morali vs: inteipelanti upoštevati, da je vlada angažirana v resni diplomatski akciji; v ostalem je branil stališče vlade, ki po njegovih besedah vztraja na naslednjih točkah: 1) meja na Brennerju je nedotakljiva; 2) Južna Tirolska je italijanska dežela in bocenski pokrajini ni moč dati drugačne avtonomije od one, ki jo že ima. Na- to je Covelli obrazložil monarhistično resolucijo, v kateri zahtevajo, da viada pozove Avstrijo pred mednarodno razsodišče v Haagu zaradi točnega tolmačenja sporazuma De Gasperi-Gruber; da sporoči tajništvu ZN ((nesmiselnost in jalovost nadaljnjega pogajanja z Avstrijo«; poišče «z najbolj energičnimi sredstvi« vse na-c.-ste, ki so se kakor koli vtihotapili v bocensko pokrajino in jim prepreči, da bi mogli škodovati; da prijavi Varnostnemu svetu napade, ki jih Av-čilu o gospodarskih razgovo- strija «vrši na naših mejah rih, je po mnenju Kunca do- i na različne načine, z govori, — r- hujskanjem, izzivanjem, časo- kaz, da je gonja proti Jugo. slaviji skupni cilj albanske in kitajske državne politike. »S tem se je, je poudaril Kunc, napadlo vse, kar je napredno v mednarodnem delavskem gibanju«. V zvezi s prekinitvijo av-strijsko-italijanskih razgovorov o Južni Tirolski je Kunc poudaril, da so načela m piaksa Jugoslavije za reševanje manjšinskih vprašanj dobro znani, in da je nadaljevanje pogajanj najugodnejša pot za rešitev vprašanja Južne Tirolske. Kune je obvestil časnikarje, da so bila pogajanja o sklenitvi dolgoročnega trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki bi se morala začeti danes, na zahtevo Sovjetske zveze odložena na 25. februar. Dalje ie sporočil, da je danes odpotovala v Indijo in Pakistan prva skupina jugoslovanskih g( spodarstvenikov na razgovore, da se konkretno sporazumejo o sodelovanju o upo-rabljenju kreditov, ki jih je ■Ti goslavija odobrila Indiji in Pakistanu. Konferenco zunanjih ministrov arabskih držav ie Kunc Napad, ki je bil izvršen na ocenil kot važen korak na po. Jugoslavijo v skupnem alban-1 ti solidarnosti arabskih držav, j sko-kitajskem uradnem sporo-i pisnimi članki, posegi znotraj naših meja in s podžiganjem k nasilju«. Nato je sledila obrazložitev interpelacij. V imenu republikancev je spregovoril Macrel-11 in vprašal vlado, kaj namerava storiti po neuspehu pogajanj v Milanu in po atentatih v bocensk' pokrajini. Mac-relli je poudaril, da so republikanci naklonjeni »najširšemu in bistvenemu uveljavljenju sporazuma De Gasperi Gruber«, v okviru «širše mednarodne solidarnosti, in prizivu na mednarodno razsodišče v Haagu«. Zadnji govornik na dopoldanskem zasedanju, neodvisni monarhist Cuttitta, je le dejal, da je sporazum De Gasperi-Gruber »preveč velikodušen« do Južnih Tirolcev; da je bila napaka ponovno sprejeti Južnp Tirolce po opciji leta 1339; dr je treba preklicati sporazum in revidirat; položaj optantov. Mitterdorfer (SVP) se je v glavnem zadržal na preiskavi na sedežu njegove stranke in zahteval dosledno uveljavljenje sporazuma De Gasperi-Gruber. Gaetano Martino (P LI) je v glavnem branil zadržanje vlade do tega vpraša- avstrijsko zahtevo po avtono-, da«. In tako govori mož, ki miji bocenske pokrajine. Za je bil notranji minister in ce-njim je Giuliano pajetta (Kilo predsednik vlade, in mu Pl) kritiziral vso italijansko torej ne more biti neznano, zunanjo politiko in politiko da — vsaj kar se tiče slo- do Južne Tirolske. Zadnji poslanec, ki je obrazložil interpelacijo svoje stranke, je bil sotžalistični poslanec Ballardi. r,i. Ballardini je kritiziral zlasti nekatere plati uveljavljenja pariškega sporazuma, pred. vsem na področju .javnega šol. stva, izostalo uveljavljenje čl. 10 deželnega statuta, ki predvideva odškodnino za izkoriščanje krajevnih vodnih rezerv, ki oskrbujejo 20 odsi. celotne državne hidroelektrič-ne industrije. Opozoril je vlado, naj ne posluša nasvetov, ki prihajajo z desnice, ampak naj se raje odloči za novo po. litiko do južnih Tirolcev, na temelju doslednega spoštovanja prevzetih obveznosti in ustavnih določb. V splošni diskusiji na resolucije in interpelacije se je prvi oglasil južnotirolski poslanec Ebner in dejal, da sta ga zlasti prizadeli dve trditvi, namreč, da so južni Tirolci «masa kriminalcev in naci-slov«, in da naj bi bili (allo-geni« (t. j. rojeni drugje, nedomačim); tako je govoril pred 25 leti Mussolini, je dodal Ebner. Zavrnil je odgovornost krajevnega prebivalstva za atentate in poudaril, da je bila SVP vedno mnenja, da se z nasiljem ne da rešiti vprašanj. Tudi krivcev drugih atentatov niso izsledili, ker policijski organi vrše pre. iskave ie med nemško govorečim elementom, je zaključil Ebner, ki se je skliceval tudi na besede poslanca Bellardi-nija in dejal, da SVP zahteva to že deset let. Zavrnil je obtožbo, da so proti industria. lizaciji, da pa nasprotujejo in. dustrializaciji s političnimi in raznarodovalnimi cilji. Avtonomija bocenske pokrajine ne nasprotuje pariškemu sporazu. mu niti deželnemu statutu niti ustavi. Izrazil je željo, da bi dosegli sporazum, hkrati pa postavil zahtevo po odstra. nitvi spomenikov fašističnega režima. Po zaključku splošne diskusije se je oglasil še Tambro-ni, ki ni prispeval k razpravi nič pametnega, da celo nekaj povsem neumnega je izustil, ko je deal: »Ce so bile storjene napake, jih je treba popraviti; če je treba nekaj storiti, naj se stori; to-da vprašanje je treba postaviti jasno in točno. Ne bi hotel, če se ne bi ravnalo tako, da bi druge manjšine, ki so sedaj mirne, utegnile postavljati zahteve, računajoč s po- B. B. i nja 'in označil za «absurdn6» ] puščanjem italijahskega naro- venske manjšine — ta prav gotovo ni «mirna», t.j. ne molči, ampak vztrajno postavlja zahteve, ki niso nič drugega kot še vedno neizpolnjene obveznosti italijanske vlade! V odgovoru interpelantom je Segni zagovarjal zadržanje italijanske vlade; poudaril je nedotakljivost meje na Brennerju in odklonil vsakršno obliko avtonomije bocenske pokrajine, ki bi to pokrajino ločila od sedanje dežele Tren-tinske-Gornjega Poadižja. Segni je tudi poudaril, da je Italija vedno pripravljena nadaljevati s pogajanji v o-kviru določenih meja, glede atentatov pa je dejal, da bodo poskrbeli za red in varnost prebivalstva. Po govoru zunanjega ministra Segnija sc poslanci glasovali o demokustjanski resoluciji. Prisotnih je bilo komaj 213 poslancev, za resolucijo je glasovalo 211 poslancev, proti 100. Za resolucijo so glasovali poslanci KD, PLI, PSD! in PRI, proti pa poslanci MSI, PDI in KPI; vzdržali so se poslanci PSI in tuje južnotirolski poslanci. Avstrijski zunanji minister Kreisky je imel danes tiskovno konferenco v krožku »Con-cordia« na Dunaju, na kateri je ponovno poudaril nujnost nadaljevanja pogajanj z Italijo o vprašanju Južne Tirolske; le ob dokončnem ne-uspehu teh pogajanj, bo Avstrija predlagala posebno komisijo ZN, ki naj bi to vprašanje proučila na kraju samem. Na konferenci, ki jo je imel danes v Društvu za mednarodno organizacijo, je Martino govoril o sporu z Avstrijo glede Južne Tirolske, poudaril pravni značaj tega spora in s tem pristojnost mednarodnega razsodišča v Haagu, odklonil pa je možnost posredovanja ali preiskovalne komisije ZN. Na področju krajevnih u-prav, imamo trenutni zastoj v pogajanjih v Firencah, vendar pa se tako s strani KD (La Pira), kakor tudi s strani PSDI in PSI (Pieraccini in Corona, ki sta govorila z La Piro) poudarja, da bodo skušali premagati nastale tež-koče. V Genovi pa smo baje pred zaključkom pogajanj: v občinskem odboru bodo socialisti sodelovali, pokrajinski odbor pa bodo podprli z vzdr» žanjem. A. P. '•'Wn»e rnmm Društvo «Pravnik» ob resoluciji tržaške odvetniške zbornice Stališče tržaške odvetniške zbornice je očiten zgodovinski anahronizem Šovinistična ofenziva «Pravnik» še ni prejel odgovora na pismo, ki ga je novembra poslal ministrskemu predsedniku Fanfaniju, zunanjemu ministru Segniju ter pravosodnemu ministru Gonelli V zvezi z resolucijo, ki jo je sprejela dne 26. januarja 1961 odvetniška in prokura-torska zbornica v Trstu in s katero izraža svoj protest proti baje nameravani izpremem-bi čl. 122 civ. p. p. in 137 kaz. p. p., ki v svojem sedaj veljavnem besedilu predpisujeta pred sodiščem izključno uporabo italijanskega jezika, ugotavlja društvo «Pravnik» v Trstu, da se ta resolucija, izglasovana na občnem, zboru gornje ustanove, ne da bi bila diskusija o njej sploh napovedana na dnevnem redu občnega zbora, ne more smatrati kot izraz vseh članov zbornice, zlasti ne kot izraz slovenskih pravnikov, za katere je — kot sicer za vse pravnike — vpis v to zbornico v smislu zakona le pogoj za izvrševanje odvetniškega poklica. Društvo -Pravnik* v Trstu nima po svojem značaju in po svoji funkciji z zgornjo odvetniško in prokuratorsko zbornico nič skupnega. Njegovi člani so poleg poklicnih slovenskih odvetnikov tudi o-stali slovenski pravniki na Tržaškem, ki ne izvršujejo odvetniškega poklica. V imenu vseh teh svojih članov in tudi ob tolmačenju slovenskega javnega mnenja na Tržaškem je društvo -Pravnik* ponovno posredovalo pri najrazličnejših instancah in tudi pri samem predsedniku republike z zahtevo, naj se končno začne uveljavljati londonska Spomenica o soglasju v smislu njenega 4. člena in še zlasti v smislu 5. člena Posebnega statuta glede uporabe slovenskega jezika v odnosih članov slovenske manjšine z upravnimi in sodnimi oblastmi na Tržaškem. Ker uporabi slovenskega jezika v smislu člena 5 Posebnega statuta stojita formalno na poti zlasti omenjena še vedno veljavna člena civilnega in kazenskega pravdnega postopnika, društvo -Pravnik* seveda še vedno vztraja predvsem na zahtevi po izpremem-bi teh dveh zakonskih določb. Saj je njuno uporabljanje v navzkrižju s ponovnimi in tudi nedavnimi uradnimi zagotovili, da se bodo sprejete obveze tudi dejansko izpolnile. V nasprotju s protipostav-nim stališčem, na katero se z gornjo resolucijo postavlja tržaška odvetniška in proku-ratorska zbornica, vztraja društvo -Pravnik* na zakoniti poti in vkljub vsemu ne dvomi, da bo vlada v Rimu znala in hotela najti način, da zadosti svoji dolžnosti, ki je ne samo v skladu z republiško ustavo, katera jo zadolžuje na spoštovanje mednarodno sprejetih obvez in na posebno zaščito narodnih manjšin, temveč je tudi v soglasju z nezadržanim zgodovinskim razvojem v svetu, spričo katerega je gornje stališče tržaške odvetniške in pro-kuratorske zbornice zgodovinski anahronizem. Ta anahronizem bi prišel še bolj o-čitno do izraza, če bi hoteli besedilo omenjene resolucije tržaške odvetniške zbornice analizirati v luči načela, ki si ga je osvojil tudi zunanji minister Segni v mednarodnih razgovorih s svojim jugoslovanskim kolegom: da je namreč treba gledati na narodne manjšine kot na dobrodošli činitelj sporazumevanja in zbliževanja in ne kot sredstvo razdvajanja ter nasprotovanja med narodi, ki jim pripadajo. Ker se nujno vsiljuje misel na nekako povezanost med resolucije tržaške odvetniške in prokuratorske zbornice in koraki, ki jih je sprejelo društvo -Pravnik* v zvezi z londonsko Spomenico o soglasju, bo prav, če se slovenska javnost seznani z vsebine njegovih zadnjih viog na pravosodnega ministra v Rimu in pozneje nanj, ministrskega predsednika ter mim-s.vi zunanjih zadev ob priliki nedavnih italijansko - jugoslovanskih razgovorov. Društvo -Pravnik* je poslalo novembra 1960 pravosodnemu ministru sledečo resolucijo, sprejeto dne 19. novembra 1959: Trst, 19. novembra 1959 Društvo «Pravnik», ki združuje slovenske pravnike na Tržaškem ozemlju, je na svojem plenarnem zasedanju 17 novembra 1959 proučilo poročila svojih predstavnikov o razgovorih s predsednikom prizivnega sodišča v Trstu in glavnim pravdnikom pri istem sodišču o vprašanjih izvajanja pred krajevnimi pravosodnimi oblastmi čl. 5 Posebnega statuta kot sestavnega dela Spomenice o soglasju, podpisane v Londonu 5. oktobra 1954. Ker se je med omenjenimi razgovori pokazalo, da so nasprotju z dejanskim tn pravnim položajem, ki je na stal na tem ozemlju zarudi uveljavitve glavnih določb Spomenice o soglasju, vodmn predstavniki pravosodne upra ve mnenja, da se že omenjeni Statut, ki sicer obvezuje italijansko državo, ne more smatrati za obveznega za italijansko sodstvo, ker ni bil ob javljen v zakonski obliki, je društvo «Pravnik» sklenilo poveriti svojemu reprezentativnemu organu nalogo da: 1. opozori pristojne oblasti na nevzdržno st sedanjega položaja v nasprotju z dejansko in pravno stvarnostjo, ki je nastala zaradi uveljavljenja glavnih političnih in ozemeljskih določb ofnenjene Spomenice, in na nujnost, da se v obvezni obliki za sodne organe poskrbi tudi za uveljavljenje določb Posebnega statuta z istočasno primerno organizacijo sodne uprave Tržaškega ozemlja; 2. opozori iste oblasti, da bi se z nadaljevanjem takega nemogočega položaja slovenski pravniki tržaškega sodišča ne mogli več dolgo izmikati splošni zahtevi, ki jo smatrajo za zakonito in ki jo nanje naslavlja slovensko javno mnenje, da namreč začno vlagati akte pri krajevnih sodnih oblasteh v slovenskem jeziku. Po ponovnih pospešitvah je društvu -Pravnik* šele dne 20. junija 1960 dal pravosodni minister sporočiti sledeče: Vzel sem v vednost, kar ste mi sporočili glede želja združenja slovenskih pravnikov. Ker pa gre za profesioniste vpisane v odvetniške zbornice pri sodiščih Julijske krajine, bi smatral za umestno, da se njihove zahteve predložijo preko sveta zbornice, kateri pripadajo in katerim je glede na veljavno zakonodajo e-dinim mogoče priznati poleg vloge zastopanja v zbornice vpisanih profesionistov tudi vlogo opozarjanja javnih obla sti na posebne zahteve krajevnega značaja v zvezi z izvrševanjem poklica in izvajanjem pravosodne dejavnosti. Brž ko se bo odvetniška zbornica dežele izrekla o izraženih željah, bom rade volje sprejel zainteresirane in na pristojnem mestu tolmačil njihove zahteve. Na to pismo je društvo -Pravnik* odgovorilo pravosodnemu ministru dne 10. julija 1960 takole: Trst, 19. julija 1960 Natančna proučitev odgovora Vaše Ekscelence nas je prepričala, da je treba ta odgovor verjetno pripisati nesporazumu. Med člani našega društva so namreč slovenski juristi sploh od katerih mnogi niso vpisani v kako profesionalno zbornico, ker ne izvajajo dejavnosti odvetnika ali prokuratorja. Tisti pa, ki opravljajo ta poklic, niso vpisani v odvetniških zbornicah pri sodiščih Julijske krajine temveč zgolj v zbornici odvetnikov in prokuratorjev v Trstu. Razen tega so vsi člani našega društva italijanski državljani slovenske narodnosti. Po tem takem smo mnenja da nobeni strokovni zbornici ne pripada naloga, da bi predstavljala naše društvo, in še manj pa naloga, da bi javnim oblastem prikazovala zahteve, o katerih govori priložena resolucija, bodisi zaradi tega, ker je predmet naše resolucije izven nalog odvetniških zbornic, bodisi zaradi tega, ker nas pretekle izkušnje uče, da, kadar se je n. pr. kljub temu strokovna zbornica v Trstu s stvarjo u-kvarjala, tega ni pač storila zato, da bi podprla zahteve slovenskega prebivalstva na Tržaškem ozemlju, ki so sankcionirane v omenjeni londonski Spomenici. Ce pa po drugi strani u-stava jamči vsakemu posamezniku pravico, da se z vlogami obrne na zbornico in zahteva zakonske ukrepe ali da obrazloži splošne potrebe (čl. 50), potem smo mnenja da ni mogoče odrekati pravice in dolžnosti, obrniti se z njimi do vladajočih, in sicer v našem pr-neru, kot je določeno — in razen tega dejansko potrebno — po čl. 5 Posebnega statuta, prav našemu društvu, ki je že po sestavu svojega članstva nedvomno med najbolj kvalificiranimi in poklicanimi, da tolmači zahteve slovenskega prebivalstva tega ozemlja iz pravne stroke in področja. In zaradi tega ne dvomimo da bo Vaša Ekscelenca še enkrat proučila predloženo vprašanje ter našim predstavnikom dovolila osebni razgovor Ob priliki nedavnih razgovorov v Rimu med ministrom za zunanje zadeve g. Segnijem in tajnikom sekretariata za zunanje zadeve g. Popovičem se je društvo -Pravnik* obrnilo na ministrskega predsednika prof. g. Fanfanija, na ministra za zunanje zadeve prof. g. Segnija in na pravosodnega ministra dr. g. Gonel-lo s temle pismom: Trst, 26. novembra 1969 Pred bližnjim prihodom zunanjega ministra vlade jugoslovanske republike v Rim ter razgovori, katerih predmet bo gotovo nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov med italijansko in jugoslovansko republiko, ki so se srečno pričeli s Spomenico o soglasju, podpisano v Londonu 5. oktobra 1954, si društvo * Pravnik* v Trstu, ki združuje slovenske pravnike Tržaškega ozemlja in v katerem so včlanjeni tudi vsi slovenski odvetniki in prokuratorji tržaškega sodišča, usoja opozoriti Vašo Ekscelenco, da, medtem ko so bile izvedene v korist vzajemnih odnosov med obema sosednima državama in prizadetega prebivalstva glavne politične in ozemeljske klavzule omenjene Spomenice, pa doslej ni prišlo -- in to kljub obvezi obeh vlad s čl. 4 Memoranduma — med drugim čl. 5 priloženega Posebnega statuta kar povzroča veliko škodo prirojenemu čutu zakonitosti slovenskega prebivalstva. Z e pred časom je društvo -Pravnik», izpolnjujoč svojo dolžnost, da tolmači zakonite zahteve slovenskega prebivalstva Tržaškega ozemlja v pravni stroki in zahteve, ki se nanašajo na upravo sodstva, ter z namenom, da tako do- prinese svoj čeprav skromen prispevek k naporom obeh vlad pri odstranjevanju ovir za utrditev medsebojnega zaupanja in odnosov iskrenega prijateljstva med obema sosednima državama, opozorilo zadevne oblasti na nujnost u-mestnih ukrepov, da bi se mogel čl. 5 Posebnega statuta konkretno izvajati, s čimer bi bil podal slovenski manjšini dokaz za odločitev, da se hoče izvesti tudi to določilo Posebnega statuta, ki pa je sicer predvideno že v republiški ustavi. V številnih vlogah na vsakokrat nega ministrskega predsednika, pravosodnega ministra, zunanjega ministra, predsednika senata, na italijansko-jugoslovanski mešani odbor, ki ga določa čl. 8 Posebnega statuta, in na samega predsednika republike je društvo «Pravnik» prikazalo anormal-nost stanja, ko je — ker Spomenica o soglasju s priloženim Posebnim statutom za slovensko manjšino še ni bila objavljena kot zakon z učinki v notranjem pravu —- čl. 5 Posebnega statuta zaradi tega še kar naprej ignorira in ga — v nasprotju z navodili, ki jih je svoj čas izdal sam vladni generalni komisar za Tržaško ozemlje — tukajšnje sodne oblasti ne izvajajo. Po navedbi kratke vsebine zgoraj navedene korespondence s pravosodnim ministrom se pismo tako zaključuje : Mogoče je torej predvidevati, da bo med drugimi argumenti lahko tudi ta, o katerem razpravlja naše društvo predmet bližnjih razgovorov s predstavnikom jugoslovanske vlade in prav zaradi tega menimo, da je naša dolžnost ponovno predložiti vprašanje v proučitev Vaši Ekscelenci o čemer obveščamo tudi zunanjega ministra FLRJ, ki je skupaj z Italijo podpisnica Spomenice o soglasju. Na to pismo, kateremu so bili priloženi prepisi gornjih in nekaterih drugih vlog (svoj čas že objavljenih v časopisju) društvo -Pravnik* ni doslej prejelo odgovora, razen, seveda, če se naj za odgovor smatra — zadnja resolucija tržaške odvetniške in prokuratorske zbornice. (Nadaljevanje s 1. strani) co fašistične MSI. To je nov dokaz, da so bili v vodstvu včerajšnje demonstracije fašisti. Dr. Palamara je delegacijo brez kakršnih koli drugih for. malnosti takoj sprejel in tako dokazal, kako zelo je priprav, ljen ugoditi željam teh in takih voditeljev na včerajšnjih demonstracijah. Iz včerajšnjega popoldanskega tiska povze. mamo, da jim je »zajamčil, da bo sporočil vladi njihovo stališče«. Isti list poroča, da je delegacija ((izrazila zaskrbljenost mesta glede dvojezičnosti in poudarila v tem pogledu pomanjkanje izvajanja načela recipročnosti v Istri«. Gre Levo spredaj: trije znani vodilnj funkcionarji tržaške kvesture, ki so poleg vicekvestorja torej za nov dokaz, na kako spremljali demonstrante in dopuščali, da je protislovenska revsmšistična demonstracija ne- zlagani osnovi sloni vsa ta moteno potekala najmovejša šovinistična ofen- Hude nesreče v slabem vremenu v gorah in na morju Potopila se z 9člani Na klic ^Potapljamo se» sredi noči ni mogla v viharnem morju nobena ladja priti pravočasno na pomoč Pred prostori Tržaške kreditne banke so demonstranti dolgo časa skandirali sramotilno geslo proti poglavarju sosedne države, kar Je po italijanskem kazenskem zakonu kaznivo in kričali «Sčavi». Eden izmed demonstrantov je vstopil v banko in razbil pisalni stroj GENOVA, 3. — Preteklo noč je radio Genova ob 3,20 prejel klic ((Potapljamo se«. Obupno sporočilo je oddajala malleška ladja «De Vilhena« (339 t). Tudi radio Livorno je prejel isto sporočilo in nekatere ladje so se takoj napotile na kraj, ki ga je potapljajoča še ladja sama navedla. 2e včeraj zvečer je ladja «De Vilhena« javila, da se ji je pokvarilo krmilo, pozneje pa je sporočila, da so okvaro odstranili in da ladja nadalju. je vožnjo. Potem ni bilo nobenega sporočila do 3,20. Nesreča se je morala zgoditi zelo hitro. Očitno se je morje poslabšalo in slabo krmilo najbrž ni vzdržalo ob močnih valovih. Sele davi ob 7,18 se je javila motoma ladja «Torres» s področja, kjer se je dogodila nesreča, vendar tam ni bilo mogoče nič videti zaradi viharja. Tam se je zbralo še več ladij; poleg italijanskih še ne. ka japonska, švicarska in fran. coska. Po sporočilu s potapljajoče se ladje je prišlo do nesreče blizu Korzike. Danes popoldne pa so našli neki rešilni čoln ladje «De Vilhena« precej bolj južnovzhodno od mesta, kjer se je ladja potopila. Na ladji, ki se je potopila, je bilo devet članov posadke. «»----------------- Plaz odpadkov zasul šest hiš LIEGE, 3. — Danes zvečer po sončnem zahodu se je v Moulin-sous-Fleron sesedel o-gromen kup odpadkov pri neki električni termocentrali ter zasul pod seboj šest hiš. Poleg tega je nastal še požar; ker so se pretrgale e-lektrične napeljave, je vse področje brez luči. Plaz, ki je najbrž nastal zaradi zadnjega deževja, in se je utrgal z okrog 100 m visokega kupa, je dolg približno kilometer, širok 100 in visok 10— 12 metrov. Ob poldevetih so izpod plazu izvlekli dve trupli in več ranjencev. Po mnenju policije se pod plazom nahaja tudi neki avtobus, ki je prav v tistem času vozil tam mimo. Na kraj nesreče sta prispela tudi notranji minister ter prefekt iz Liegea. Hruščev v Tiflisu MOSKVA, 3. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev je prišel v Tiflis med svojim poto- vanjem po kmetijskih področjih SZ. Agencija TASS sporoča, da je Hruščev prišel v Tiflis na konferenco kmetijskih voditeljev. Se prej je obiskal Rostov in Kiiev, kjer se je u-deležil zborovanja kmetijskih predstavnikov in kongresa KP Ukrajine. Modernizacija pristanišč v FLRJ BEOGRAD, 3. — Jugoslavija bo v prihodnjih petih letih uporabila 17 milijard dinarjev za modernizacijo svojih morskih pristanišč. Največje investicije bodo vložene v modernizacijo pristanišča na Reki, dokončanje novega pristanišča Bar v Črni gor; in pristanišča Ploče. BEOGRAD, 3. — Jugoslovansko podjetje INGRA iz Zagreba je sklenilo z Indijo pogodbo o zgraditvi tovarne cementa v držav; Asam. Graditev tovarne, katere opremo bo dobavila Jugoslavija, bo stala okrog 1 milijon dolarjev. REKA, 3. — Indijska paro-plovna družba 'z Kalkute je odprla danes redno paroplov- no progo Reka - Indija - Pakistan. Do sedaj so na tej progi Štirje alpinci mrtvi pod snežnim plazom Dva druga sta našla smrt v hudem snežnem viharju MERAN, 3. — Snežni plaz je zasul vod alpincev, pripadajočih gorski artileriji. Vod je šel davi iz kraja Covile v Val di Roja ter je bil namenjen na Piz Lad (2200 m). Okrog poldneva, ko je bil vod blizu vrha, se je utrgal snežni plaz, ki je vojake odnesel s seboj. Tedaj je nad vsem področjem ležala gosta megla. Nekatere vojake je odneslo več sto metrov daleč. Štiri od njih pa je zasulo, tako da se niso mogli sr mi rešiti. Kolikor hitro so mogli, so prispeli na pomoč drugi vojaki, financarji in karabinjerji s psi, ki so navajeni na iskanje zasutih v plazovih. Ko so nesrečne vojake cc-kopali, so bili tako poškodovani, da so med prenosom v bolnišnico v Resio umrli. BOČEN, 3. — V prvih po-poldanskih urah so našli trupli dveh alpincev, ki sta zmrz. nila med pohodom. Iskanje je bilo težko zaradi slabega vremena. Trupli sta bili pokriti s tanko plastjo snega. Alpinca sta pripadala skupini, ki je pred dvema dnevoma pričela pohod iz Val di Mazia v gornjo Val Senales. JVIed pohodom v višinah od 2000 do 3300 m je nastal hud snežni vihar, med katerim vozile samo jugoslovanske lad- s*a ^va vojaka umrla kljub je z Reke. I naporom tovarišev, da bi ji- niiiiiiiMiiiiiiminimiimiiiimiiiiiiimiiimiminiiiiiiiimiiimiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiimniiii Dragocen «dar» za Kennedyja WASHINGTO\N, 3. — Proce. primeru sporazuma med ev- Tržaškem ozemljut Prednja vrsta, ki je vso demonstracijo vodila, je nosila protislovenska iredentistična gesla in zastave duralna komisija v senatu je sklenila, da bo dala predsedniku Kennedyju v dar — če ga bo hotel sprejeti — usnjen naslanjač, v katerem se sedel 14 let, ko je bil senator, tlsnje naslanjača pa je zelo zguljeno, Osrednji kongres baptistov-skih cerkva južnega Texasa je kritiziral Kennedyja, iker je na nekem sprejemu nudil alkoholne pijače. Vzhod-Zahod VARŠAVA, 3. — Davi se je začela v Varšavi konferenca ♦ pri okrogli mizi* o razorožitvi ter o sodelovanju med Vzhodom in Zahodom. Konferenca je neuradna. Na njej sodelujejo politične osebnosti iii parlamentarci iz več evropskih držav. Med temi so Noel Baker (Anglija), lija Ehren-burg in Aleksander Kornejčuk (SZ), Ferruccio Parri (Italija), Jules Moch (Francija), Finn Moe t Norveška), Mladen Ivekovič (Jugoslavija), George Branting (Švedska), Oskar Lange (Poljska), Henry Fclin (Belgija). Na konferenci sodeluje skupno 54 delegatov. ------«»--- Konferenca v Bagdadu BAGDAD, 3. — Predsednik iraške vlade general Kasem je na kosilu na čast arabskim zunanjim ministrom izjavil, da je arabska konferenca na vrhu sedaj mogoča in da jo bo mogoče sklicati relativno kmalu. Predvidevajo, da se bo konferenca zunanjih ministrov Arabske hge končala jutri, in večina delegacij bo zapustila Bagdad v nedeljo. Zdi se, da konferenca ne bo utegnila izčrpati svojega dnevnega reda in verjetno bodo sklicali novo zasedanje marca. «»-------------- Gospodarski razgovori Italija-Anglija LONDON, 3. — Razgovori med britanskimi in italijanskimi gospodarskimi strokovnjaki, ki so se bili začeli včeraj v Foreign Officeu, so še končali danes. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da so bili razgovori neuradni in so se tikali tehničnih vprašanj ki bi se lahko postavila v ropsko gospodarsko skupnostjo in EFTA. HOLLYWOOD, 3. — Igralec Arthur 0’Connell je v ponedeljek izginil. Stvar je toliko bolj čudna, ker igralec v svoji tridesetletni karieri nikoli ni zamudil dela. 0’Con-nell je prejel *Oscarja» za najboljšo drugo vlogo v filmih *Anatomija zločina* 'in ♦ Piknik*. «» CARIGRAD, 3. — Včeraj se je v Jaši-Adi začela razprava v zvezi z dogodki na carigrajski univerzi. S tem v zvezi je na zatožni klopi 117 ljudi, od katerih trinajstim grozi smrtna kazen. Med temi sta Bajar in Menderes. ma pomagali. Druge patrulje so morale njim samim pomagati, da so jih spravile najprej do koče in nato v bolnišnice. Stanje teh se je znatno izboljšalo. «»-------- šc dveh gorskih vodnikov BORMIO, 3. — Niso še našli dveh gorskih vodnikov, Severina Compagnonija in Fritza Reinstadlerja, ki sta odšla v torek s tovorom živeža v kočo Casati, ki bi se morala kmalu spet odpreti. Sum, da se jima je. ikaj pripetilo, je nastal, kc se je zvedelo za plaz na poti, ki vodi proti koči Casati. Ker se vodnika tudi nista več javila, kakor je bilo dogovorjeno, so ju začel; iskati, a ju doslej še niso r.ašli. Obmejni promet Avstrija-FIRJ BELJAK. 3. — Zastopnik okrajev Beljaka in Kranja so se danes na skupnem sestanku v Beljaku razgovarjali o malem obmejnem prometu, Ohe strani sta sklenili predlagati pristojnim organom obeh držav, da se uvede lokalni vlak na progi Jesenice - Beljak in da se liberalizirajo predpisi o obmejnih prehodih. živa proti pravicam Slovt***?! na Tržaškem! Medtem ko se je delegacija na prefekturi, ostali demonstranti na bližji visoki drog dvignili? leg italijanske zastave tttflj vanšistično zastavo z istrs®j grbom ter se nato razšli F tem ko jim je — najbrž 8 ^ ni — kolovodja sporocri, bo tudi danes tako imeno* stavka v istih šolah, karR meni, da se bo ofenziva K; nam nadaljevala in zffMt vala. Kako se bo to Z£°L pa poročamo na uvodnem stu' a* Popoldne so se v mawB obsegu demonstracije najl vale. Okrog 14.30 je Pr*slaj> Borznega trga po KorzU ^ pina kakih 50 dijakov. , lu so nosili trobojnico ln "L, mali napis. Prepevali, s0 jj sem «Fratelli dTtalia* 1, ključnimi stramotilniml, - , dami zoper Tita. Skup1* » šla skozi Trg Goldoni, *a * po Ulici Carducci in nato , te? Ulici Cesare Battisti K Rcssettijevemu sp°men Dva dijaka sta nosila s_s j tudi debelo vrv. Ves VaS j|. spremljala skupina kak«1 civilnih policistov. .. a Okrog 14.45 je privozi1 obrežju od postaje proti r> niči avtomobil Fiat 1900 z j denčno tablico iz Vid®8;.; r.iem je bilo nekaj mlfr cev, ki so mahali z i talij3 zastavo. Isti avtomobil Jegj;. kaj pred 16. uro šel skozi kcvlje proti Tržiču. J Posebej moramo omen^Lt so rajvišji funkcionarji *v ji re z vicekvesforjem na jj, ves čas spremljali demon51..) te, poleg številnih nava% agentov in orožnikov. Nukjpt mogei pri najboljši volj* a žiti, da bi skušali protis*®^! sko revanšisfično in las*5 demonstracijo kakor kon\ prečiti, še manj pa, da p menstrante opozorili, da J'1( litsv poglavaija sosedne 9' p kazniva na podlagi doloc** zenskega zakona. . H Zaradi kronike dodaj3 , da je sinoči tržaški ra° j< italijanščini sporočil, Jr-Jtt pokrajinsko tajništvo rJ ( ske demokracije spreje J, zadnjem času pobudo v ^ z nekaterimi platmi 0 ljavljenju londonske sp01 p c ■ o soglasju. Poročim, ščanske demokracije praV -fjE so še posebno zainter«- & predsednika vlade Fant kateremu so na podroben J cm orisali položaj ter ^ predočili občutljivost m j, rov za probleme, ki se. 0 $ saje na tržaško zgodovin. ^ na tradicijo. O istih P b(e vprašanja so podrobno ,ji siili podtajnika Delle in političnega tajnika r tt Tajnik PLI Malagodi F p gctovil tržaški PLI, da koj storil korak pri Pre stvu vlade glede zadeve jezičnosti. O istem vpra jjjt je zavzela stališče tud* ška federacija PDI. ,s j* Ansa pa je sporočila, generalno tajništvo PLI cjt znalo utemeljenost — r.alno in pravno — trzaS j stališča*. Bivši tržaški nacistični župan Pagnini z zadovoljstvom zuje razsajanje fašističnih demonstrantov na Ulici Ca'^ Kot se vidi na sliki, Je bilo ravnanje policije pri demonstracijah v Rimu za drugačno kot pa v Trstu ^italijanski genii» z Mussolinijevim likom mm m. Tak je bil spomenik jezdeca na konju v Ponte Gardeni na Južnem Tirolskem, preden so ga razstrelili avstrijski »skrajneži«. Ko je bil pred vojno spomenik postavljen, so ga posvetili »fašističnemu geniju«. L. 1945 so ga prekrstili in posvetili »Italijanskemu geniju«, sedaj pa ga baje nameravajo posvetiti »Geniju italijanskega dela«, prj čemer naj bi še naprej obdržal isti lik jezdeca katerega podobnost z Mussolinijevo fizionomijo je kot je razvidno s posnetka — več kot očitna. Ob tem dejanju južnotirol-skih prenapetežev pa moramo ugotoviti, da so njihovi nacistični rojaki na Koroškem razstrelili tudi že marsikateri spomenik padiim slovenskih partizanskim borcem, kakor so se s podobnimi terorističnimi podvigi postavili tudi njihovi idejni fašistični bratci na Tržaškem in da so take metode enih in drugih samo odraz nacistične in fašistične mentalitete, ne pa argumenti za obrambo namišljeno ali resnično ogroženih lastnih pravic. Razmišljanje zaskrbljenega kmetovalca Zakaj kmetije na podeželju zaostajajo in ne napredujejo? Zaradi hlastanja za lahkim življenjem vedno bolj primanjkuje delovnih rok Ali veš, dSLasa Redno čitam vaš list in i mnenje. Moram najprej re-, da, da se kmečkega dela «e, kot kmet, ki bi rad čim či, da je kmetovanje vsak čimprej otrese. Tako nasta-bolje gospodaril, zanimam | dan težja zadeva. To je splo-za kmetijske članke. S po-! šen pojav in to bo priznal sebno pozornostjo Čitam 1 vsak gospodar, ki zaskrbljen članke, ki se tičejo uredit-j toži: kako naj gospodarim, ve, oziroma preusmeritve j če pa sem sam?! Nikomur našega gospodarstva, pome- i se ne ljubi obračati zemljo. na izboljšanja travnih površin za živinorejo in vse druge kmetijske stroke itd. Taki članki so nam zelo potrebni, saj itak nimamo drugega pouka in ne vemo kaj naj bi bilo v današnjih razmerah pravilno in gospodarstvu ne le trenutno, ampak tudi za daljšo dobo. u-mestno in koristno. Vse to češ da mu od tega ne ostane drugo kot žuljave roke. Jaz pa Vem, da smo s pridnostjo v kratkih letih dosti dosegli in če bi še nadaljevali, bi dosegli še več. A otroci le računajo, kako si bodo premoženje delili, niti eden pa, kako bi ga zboljšal. Tako in podobno čujete od leve in desne. Najtežje n......................... je na mestu. A jaz vidim i pa so tožbe o mladih ženah-vmes veliko zapreko. Dovo- i snahah. Ce se sploh katera lite, da povem o tem svoje 1 priženi v kmečko hišo, gle- ne v hiši razkol. Naj navedem samo ta-le primer: Kmečka hiša je po vojni gospodarsko dobro napredovala. Vsi družinski člani so skrbno delali po navodilih naprednega gospodarja. Ko pa sta se hčeri omožili in je sin pripeljal v hišo nevesto, je ta kmalu skalila družinski mir, ker se je uprla «temu umazanemu* delu in priganjala moža, da gresta iz hiše. Kam in kakšno bo življenje — to nje z gosposkimi sanjami ni zanimalo. Končno je zmagala in sedaj živita z možem — težakom pod tujo streho v večni materialni stiski in v "lnl,l|iiiiiiitniiitiliimiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii llllilllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUnillflllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlIUIIIlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIllllIllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllUJIllll p Ustvarjalna koeksistenca in manjšine oložaj slovenske Narodnostne skupine v Italij i 2. d 'ned temi nazo. ?,aPredinim.° t r---omenienimi „j.! stališči, ki so pri_ t° lahkližanja, «most, manj. turip z Beogra- dnska t0 posplošila slenW„ --- »e trenutne raz- encf^ztth ne Skupi' Ni v ~» V bi, ove *« - v območjih. teta ,°bdobju nH®,8ki P°kraj‘- ti Ll!Hs prakti ‘eta JB6S do i-P akticno niso ime- • U »c 1— * k\P° fe®aptamskih pra. lA Pa iirjne' U- juIi- t m le takratna I t>o[ Hiii tC)l0 tf^da obljubila -?te.hnSčProsto fted drugnu do- teb*iO . ne občevanje samo v ro^.odn, in - *yno °inn°H!h s Politično *niih na javnih zlo. tlsku, temveč ‘eri s°dno . oblastjo, u- ra- jeahCaudi Pouk v ma- bi Zuvedba kra- t>>ea'^laracijML“vf- Tet sPlo se je ‘dentskega S‘edlfla ok: iSno^va^ 5re kta, lo- vila utavo Prav okrož. ki na to Pjavi(. «PopoiT1® vpcmc zago- a«r0(1cn.9tede hi spoštovanje - ki,n ‘'•'•"■ovunie zat-°st» v Z ? ,slovenske 6Vala halije«, fodiu,,‘Zdal,’ “da °do v tem Pa je ■ ustavoLBo‘re!)na «o- enala lat0. (junii3"3, atupad.- dežel0 hSrna1iL1347) pri- Pri, in aaTThc?v hjea^1 v Mri«. to Slov vai ko: Julijska udi zaradi Unesco, 'Pariš 1953, str. BO). In njihova sklepna ugotovitev? «Sistem, ki onemogoča posameznikom in etnični skupini osnovno vzgojo v materinščini, pomeni diskriminacijo s psihološkega, sociološkega in pedagoškegu vidika.» Strokovnjaki pa so razpravljali še o enem (tudi za sedanje razmere v Beneški Sloveniji) važnem vidiku: «Ce nekatere osebe ne razumejo dobrodelnosti uporabe materinega jezika pri pouku«, tako pravi poročilo ekspertov, «in so prepričane, da je tak pouk njim. v škodo, potem si morajo učitelji in oblasti prizadevati, da si pridobe zaupanje prebivalstva, in ga prepričati, da uporaba tega ali onega jezika ne daje prednosti nobeni skupini prebivalstva na škodo druge. Prizadevati si morajo, da prebivalstvo vsaj poskusno prejme pouk v materinščini, ker bo potem, ko bo celotno prebivalstvo ugotovilo rezultate pouka v materinem jeziku, prišlo zanesljivo do prepričanja o upravičenosti takega ravnanja.« Sicer pa se ne-vzdržnositi sedanjega stanja na šolskem področju v videm. ski pokrajini zavedajo tudi obiektivnejši italijanski rečen, zetiti. C. Cappucio opozarja v firenškem časniku »LA NA-ZIONE« (21. julija 1959), «da imajo tudi slovenske manjšine, kakor vsi državljani, pravico in dolžnost, da se izobražujejo. Toda po principih zaščite, o katerih govori ustava, je potrebno, da to dosežejo v lastnem jeziku. Jasno je, da bi bito to nemogoče, če bi bili slovenski otroci prisiljeni obiskovati šole, kjer bi se poučevalo v italijanščini.}) In dalje: »Slednjič je vendarle treba ukreniti nekaj glede jezikovnih manjšin na vzhodni meji. pri čemer dejstvo, da gre za majhne skupine, še toliko bolj govori v prid tem ukrepom, če že ne zaradi drugega, vsaj za to, da jasno pokažemo, da nas vodi moralno načelo in ne zgolj volilni račun.d Italijanske oblasti so v glav. nem ohranile slovenske šole, ki so jih našle na goriškem območju po uveljavitvi mirovne pogodbe, čeprav so jih kasneje okrnile s tem, ko so leta 1949 (ukaz prosvetnega ministra št. 5113 L) prepovedale otrokom slovenskih optantov obisk šol s »lovenskim l>h , pravit; v«/ Slouen- lt0rn fašZV'Ce- ki Urn tje« i?pa*>je if ter Urn c‘. če' ahes Da pravičnost Nsrpj fcloven- Vidt3'®^ 'e na ta ha.m^hem jek', b^z šol v V . (cel° Vero. P°U, t>raV."uii učnim jezikom. Seveda so te šole, kakor vsi slovenski učni zavodi v Italiji sploh, še vedno provizoričnega značaja, ker je njihov obstoj samo dejansko priznan, ni pa uzakonjen z ustreznimi pravnimi normami (na to vprašanje se bomo še vrnili, ko se bomo dotaknili šolskih razmer na Tržaškem). Šolstvo pa je tudi edino, kar so oblasti priznale slovenski etnični skupini kot celoti, medtem ko za sedaj dosledno zavračajo njihove zahteve glede priznanja drugih manjšinskih pravic. Ce se omejimo na dva najnovejša dogodka. Goriški prefekt dr. Nitri je 15. novembra 1960 razveljavil sklep o dvojezičnih napisih doberdob-ske občine, ki je docela naseljena s Slovenci. S poti po Kanalski dolini Stara slovensk odraz propadajočega - Žahnic kmetijstva Med imeni na grobovih le še nekaj čistih slovenskih, ostala so ponemčena kot so v Benečiji poitalijančena Moj zadnji članek govori o i cu vasi sta pokopališče in JANKO JERI DRAGO DHUSKOVIC (Nadaljevanje sledi) turističnih 2abnicah na obeh straneh glavne ceste, ki pa same po sebi niso zanimive, ker imajo mednarodni značaj, kakor sploh vsa turistična središča. Mnogo zanimivejše, posebno za primorske Slovence, so domače Zabnice, ki se razprostirajo od glavne ceste v navpični smeri do podnožja visoke gore, njih pri-rodnega zavetja. Vrhovi gor v zaledju Zabnic se dvigajo vedno više in više, od 625 m do 932, 1002 in slednjič na Ojstrnik na današnji italijan-sko-avstrijski meji, 1241 metrov nad dolino, ki leži pri Zabnicah 811 metrov nad mor. jem. Prav na zgornjem kon- •iiiiiKiiimiiiiiiiiiimiiiitiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiniiaiiitiiiiiiitiiiimiiiiiiiitiiitiiiHflitiiiiiiiiiiiii 1 IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Livio Rosignano Livio Rosignano je eden izmed onih slikarjev povojne dobe, ki jih vedno pogosteje srečujemo na raznih razstavah. Ob vsakem takem srečanju pa bo oni, ki pazno zasleduje njegov razvoj, opazil kako se postopoma dviga njegova umetniška raven. Na sedanji razstavi, ki jo je priredil v občinski galeriji, je ta raven dosegla že tako višino, ki zadovoljuje tudi bolj zahtevne ljubitelje impresionističnih podob. Izraznemu stilu bolj zmernega impresionizma ostaje namreč R osignano zvest skozi vse obdodje svojega raz. noja, izpopolnjuje ga vsestran. sko v tehničnem kot barvnem oziru za podajanje svojih močno lirično občutenih pokrajin, zamišljenih portretov in drugih slik s figuralno zasnovo. Četudi močan v pokrajinah, se Rosignano ne omejuje samo na to zvrst slikanja, temveč ga zanima tudi prikazovanje preprostih ljudi pri njih delu in počitku. Posebno dobro sta podana pivca in zadimljeno gostinsko ozračje v sliki »Ose. be v krčmi«. nPortret v rdečem« in «Deklica v modrem« očrtujeta dobre slikarske kakovosti brez lepotnega laskanja, ki se ga poslužujejo tako radi povprečni portretisti. V pokrajinah je Rosignano bolj nevtralen, ne daje posebne prednosti določenemu tipu po. krajine. Kras, kamniti Kras ali sočnejše nižine obmorske brežine in tudi predmestna slikovitost. Vse ga zanima, kar je pač lepo. Posebno mojstrsko je obdelan vtis uKrajine v megli«. Iz Rosignanovih slik pronica v splošnem neka poštenost u-metniškega hotenja in dela ter stremljenje k višji popolnosti slikarskega izraza. Rosignano ne ljudi prcpestro barv. no lestvico. Njegova paleta je bolj umerjena, polna zasanjanih tonov s pravilno razmešče. nimi poudarki svetlob. Filatelija Znamke FLRJ v letu 1961 Emisijski načrt za lem 1961 Jugoslovanske direkcije pošt je naslednji, v kolikor ne bo usko-čila kakšna dodatna izredna emisija: 1. Dvajsetletnica vstaje (1941-61) bo obsegala 5 vrednost na katerih bodo upodobljeni obstoječi spomeniki v lažnih krajih Jugoslavije. Osnutki slikarja M. Zlama-lika; tiskala bo znamke švicarska tiskarna Courvoisier. 2. Jugoslovanska flora (verjetno 1. maja) bo oosegala, kakor ostale, 9 vrednot. Osnutek ln tisk kakor pod 1. 3. Jugoslovanska folklora bo obsegala 6 vrednot kolikor jih je IrneJa prva emisija. Znamke bo v treh ali štirih barv«., tiskala Beograjska tiskarna bankovcev. Osnutki Zdenke Sertč. 4. Serija 9 vrednot »Turistični kraji« bo v formatu kakor je bila prva. Osnutke Je izdelal D Gorbunov. Tiskane bodo kakor pod 3 5. Prvi teden v maju običajni letni R. K., obvezna in Porto po 2 din. 6. Teden otroka kakor vsako leto v prvem tednu oktobra z obvezno in porto po 2 din Tudi emisije pod 2, 3, 4 in eventualne izredne bodo nosile na vsaki znamki v počastitev vstaje letnici 1941-1961. Naj dodamo k tem vestem 5e to, da prinašajo letošnji svetovni katalogi boli občuten porast cen Jugoslovanskih znamk, kakor v prejšnjih letih In temu je vzrok večje zanimanje za Jugoslovanske znamke v sivetu filatelistov. S. M cerkev, od koder se uživa prekrasen razgled na vas in tukaj najbolj odprto in zračno Kanalsko dolino ter, južno od nje, pa gorske velikane v skoraj pravilnem četvero-kotu med Kanalsko dolino in dolinami Bele, na zapadu, Reklanice na jugu ter Žilice na jugovzhodu in vzhodu, z njih kraljem, 2754 m visokim Montažem po katerem je pred prvo svetovno, vojno tekla meja med Italijo ih Avstrijo. Ko sem že prišel dp pokopališča, sem stopil noter, ker so me zanimali napisi na gro-, bovih. Vsa pokopališča na naši zapadni jezikovni meji imajo nekaj skupnega; napisi na gro. bovih so skoraj izključno v tujem jeziku, v Beneški Sloveniji so italijanski, v Kanalski dolini pa nemški, tukaj v 2abnicah moraš dobro pregledati vse pokopališče, da stakneš tudi nekaj slovenskih napisov. Slovenski priimki so seveda v Beneški Sloveniji po. italijančeni, v Kanalski dolini ponemčeni, nekateri pa kar enostavno prevedeni na tuj jezik. Zelo sem radoveden kako bi na pr. spačili kongoškega Lumumba ako bi ga slučajno pokopali v Zabnicah. Se neko drugo skupno značilnost imajo pokopališča na naši zapadni meji, in sicer mnogo zapuščenih in popolnoma zanemarjenih grobov, na kar pa nisem poprej obračal posebne pozornosti; na žabniškem pokopališču pa sem se spomnil, da sem videl mno. go takih grobov tudi v Beneški Sloveniji, kjer sem videl tudi mnogo zapuščenih hiš po vaseh. Zanemarjeni grobovi, pomenijo, da ni od dotičnih rodbin več nikogar v vasi, ki bi se brigal za grobove, kar potrjujejo zapuščene hiše in da so tam pokopani za nas dvakrat mrtvi, ker so razen njih izumrle tudi njih družine, ki so se izselile v tujino. Obupni gospodarski položaj kmetov skušajo zdraviti z raz. nimi tešilnimi sredstvi, kot so podpore za moderna gnojišča in hleve za izbrane bike, ter za nove trtne nasade itd. Kaj pa naj pomaga vse to, ko se morajo danes kmečki pridelki in surovine, ako jih primerjamo z industrijskimi izdelki, prodajati 40 odstotno bolj poceni, kot pred osemdesetimi leti. Poseben urad Zveze narodov je namreč ugotovil, da se je pred 80 leti z isto množino pridelkov ali surovin'mo. glo kupiti 40 odstotkov 'več industrijskih izdelkov kot danes, kar pomeni, da morejo za itfte dohodke kmetje, ribiči, rudarji, gozdni delavci in sploh delavci, ki so zaposleni pri pridobivanju surovin, sko. raj polovico več delati kot nekdaj. Kmet na pr., ki je pred 80 leti z izkupičkom ene. ga hektolitra vina lahko kupil obleko, mera danes, ako si hoče kupiti obleko, prodati 140 litrov vina. Cena pridelkov in surovin padajo torej v primeri s cenami industrijskih izdelkov, in to ne samo v nekaterih deželah, temveč po vsem svetu. Posledica tega je, da postaja nekdaj 'ežki položaj kmetov vedno bolj obupen. Nič čudnega ni torej, da kakor povsod dru. god,, tudi v Kanalski dolini za. puščajo kmetje svojo zemljo in domačijo. Z gospodarskega gledišča ni to sicer nobena nesreča, ker kakor trdi znana pesem, «Povsod se da živeti, kdor poguma kaj ima, ali — samo v domači zemlji sveti sreča je doma«. Iz teh nekaj besed odseva vsa tragika današnjega kmeta, še več, vsa tragika sodobnega človeštva, ki beži iz svoje prirodne zelene domovine v peklenska velemesta, ■ kjer ne živi več v pravem pomenu besede, am. pak le životari in polagoma izumira. Nekdaj so skrbele na. lezljive bolezni in druge katastrofe, da se človeštvo ni preveč razmnožilo, danes pa kaže, da so to nalogo prevzela velemesta. Vasi izvažajo svojo človeško »nadprodukcijo« v mesta, kjer jo višja kultura omehkuži in izloča. V take misli sem bil zatopljen, ko sem iskal slovenske napise na pokopališču v Zabnicah. Vendar ne mislite, da so me te misli žalostile, videl sem le kako se priroda porogljivo smehlja človeški modrosti, ki, bi jo hotela pre-petnajstiti. «Jaz sicer že skrbim za to :— nam pravi priroda —- da izgine vse, kar ,je staro in da se nobeno živo bit- toda novo tudi je preveč ne razmnozi, skrbim tudi za vedno življenje.« Jaz sem to življenje seveda našel na žabniškem pokopališču. Grobovi so in spomeniki tudi, le smrti nisem videl nikjer, novo življenje klije povsod, rastlinsko in živalsko, na milijarde in milijarde živih bitij. Življenja ni mogoče uničiti; pridejo kobilice in požrejo vse do zadnje bilke, nakar seveda tudi one same poginejo. Potem pa začne trava na novo in še bujnejše rasli, kjer so trupla kobilic pognojila zemljo, in življenje gre naprej; vedno in povsod, tudi za narode, tudi v 2abnicah in po vsej Kanalski dolini. Kobilice naj le žrejo dokler se ne nažrejo. Ni daleč čas, ko bo ljudstvo izvojevalo svojo večtisočletno borbo proti izkoriščanju in tiranstvu in tedaj bo tudi naša njiva na novo zazelenela. In do tedaj? Do tedaj se bomo borili, saj je vendar zmaga le pretveza za borbo, ki je naš element, brez katerega ni pravega življenja. DRAGO GODINA stalnih družinskih trzavicah. Takšna je trenutno naša stvarnost, ki je za mnoge naše kmečke hiše usodna. Kaže kot, da bi te razmere potisnile naše kmetijstvo v slepo ulico. Kmetija, pa naj je še tako sodobno urejena, brez delovnih moči ne vzdrži. še najmanj pa more napredovati, če nima primerne mlade gospodinje, če pa gospodarstvo ne napreduje, pronada. Naši kmečki sinovi, ki nameravajo prevzeti gospodarstvo, si skušajo izbrati primerno nevesto, sposobno za kmečko življenje. Pomeni, da želijo naslediti očetu in se posvetiti kmetovanju. S tem pa je posredno povedano, da se moška mladina še ni odpovedala zemlji in je nanjo bolj navezana kot ženska mladina. Zakaj prav ta mladina odklanja kmetijsko dejavnost? Mnogo je vzrokov in jih je tisk, čeprav le v odlomkih in površno, že navajal. Glavni vzrok je nedvomno želja po udobnem, lahkem in bolj «finem» življenju. Je res, da se mladi ženski rod ne vpraša, če je to mogoče, kdaj pod kakšnimi pogoji. Razen kratkovidnosti je v tem tudi dobršna mera otroškosti. V njej je poleg smešnosti še več tragike. To nam potrjujejo prej navedeni in drugi primeri. Seveda je to dušev- novo I nost izzvala današnja clvi- Prejeli smo RULLETIN. What’s new ln Cze-chaslovak Science. November-December 1960. praha. Hohuniil Erben - Jaromir Marlk. L’ASSICURAZ!ONE SOCIALE Cecoslovaeehia i. Orbis. Praga 1960. Dott. Karel Sourek, L’ASS1-STENZA SAN1TAR1A. Ceco-siovacohia 3. Orbis. Praga 1960. lizacija z vsemi svojimi vabami, ki naivne ljudi tako lahko zvabijo v svoje mreže. A mnogo je kriva tudi vzgoja. hišna in šolska. Predvsem hišna, bolje rečeno: materina, če bi naše matere znale svoje otroke pravilno vzgajati in jim njihovemu razvoju primerno prikazovati pomen in vrednost vsakega družbeno koristnega dela, strokovno usposabljanje kot ga današnja stopnja zahteva, nesmiselnost v pretiranih zahtevah, ki ne odgovarjajo stanu in hišnim gospodarskim razmeram; če bi matere z možem vred znale vzbujati v otrocih ljubezen do prirode in dela v njej, mislimo, da bi le bila mladina malo drugačna. Takšna mladina bi imela vsaj malo smisla za zemljo in bi se skušala — če bi se ji nudila prilika — v tem (zemljedelstvu) spopolniti. žal vzgajajo naše matere svoje otroke prav obratno in to se kasneje maščuje. Seveda so v tem izjeme, a preveč redke. KMET — da je tudi Argentina spustila v zrak svoj prvi raketni izstrelek, ki je dosegel višino 25.000 m. Poskus je bil izveden v Pampa D’Accala v pokrajini Cordoba; * * * — da se je v Indoneziji pojavila epidemija koz, ki pa jo je k sreči bilo mogoče omejiti na manjša področja. Zadnji primeri so bili zabeleženi na področju Vonogin na centralni Javi, kjer je za to težko kužno boleznijo o-bolelo okrog 1000 ljudi od katerih jih -je 70 -umrlo; * * * — da je švicarsko reakcijsko letalo vrste aDc-S» postavilo nov rekord v hitrostnem poletu od Ženeve od Nem Yorka. Letalo je preletelo to razdaljo v 6 urah in 11 minutah; ZADRUGE V JUGOSLAVIJI Lani je v Jugoslaviji delovalo naslednje število kmetijskih organizacij: 557 družbenih posestev, 221 posestev kmetijskih ustanov, 192 kmečkih delovnih zadrug in 4603 Kmetijske zadruge. Lani so kmetijske zadruge sodelovale v raznih oblikah že z okrog 700.000 kmečkimi gospodarstvi. Vseh družin, ki so živele po vaseh, je bilo 2,629.000. Sobota, 4. tebruurju l!)tii Radio Trst A iinimii ntimi mn m m ............o*1""............................................................................. im....i mmmiimmi lahko storite danes. Nakazuje se vam zelo plodno delo. Nek. do se vam bo kar vsiljeval. KOZOROG (od 21. 12. do 20. »te: manjSinske *°Ca Pzadite"vv OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Naporen dan in poln skrbi. Ce morate kaj resnega sklepati, preložite to raje na jutrišnji dan Ne bodite ljubosumni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Čeprav boste imeli danes dela čez glavo, bodo materialni uspehi tega zelo majhni. V strahu boste za neko osebo, ki vam je zelo pri srcu. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne razmetavajte energije v delu, ki vam ne bo dalo kdo ve kukšnega zadoščenja. Oseba, s katero ste se skregali, si želi p-omirjenja. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nepričakovane priložnosti bodo prinesle izboljšanje v vaših gospodarskih razmerah. M Tudi v čustvenih zadevah nepričakovano izboljšanje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Malo počitka vam ne bo škodovalo. Preveč ste ifneli te dni opravkov in marsikaj vam bi lahko šlo narobe zaradi živčne napetosti. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9 ) Odložite za poznejši čas vsako delo, ki bi ga trenutno ne zmogli. Bolje bo, fe se boste težjega dela lotili z bolj mirnimi živci. TEHTNICA (od 23, 9. do 23 10.) Stike, ki ste jih z nekom nekoč izgubili, spet obnovite, ker bi vam sedaj mo-gli odlično pomagati. Nekdo od vaših bo moral na pot. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Bodite previdni in se ne zaletavajte. Zvezde vam ne kažejo najbolje. Ne zanemarjajte družinskih odnosov. Gla. vobol STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne odlašajte na jutri, kar 1.) Možno zelo plodno sodelovanje. Bodite potrpežljivi. Ze. lo veliko uspehov boste imeli v novi ljubezni. Prijetno pijmo. VODNAR (od 21. l. do 19. 2.) V vsakdanjem delu majhna novost, ki bo pa blagodejno vplivala na vaše razpoloženje. V čustvenih zadevah boste doživeli razočaranje RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Potrebovali boste pomoči. Ne vztrajajte na isti poti, ker je zaman. Neka oseba se zelo zanima za vas. Pazite, da je ne razočarate. 7.30: Jutranja glasba; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dnu; 12.30' Za vsakogar nekaj; 13.30: Dobrodošle! Plošče prvič v-oduaji; 14.45: Mali ansambli; 15.30; »Trije smehljaji nadangela Mihaela«, po povesti Leva Nikolajeviča Tolstoja; 16.25: Kavarniški koncert; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Radijska u-niverza: Ivan Artač: Razvoj Evrope; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Brai ms: Rapsodija za alt, o-pus 53 koncert violinista Petroviča; 19 20: Italijanski akvarel. 20 00; Šport; 20.40: Zbor »Slava Klavora«; 21.00: «V hribih«, radijska igra, ki jo je napisal Edvard M-artinuzzi, nato Orkester Alberto Casamas-sima; 22.00: V ritmu in melodiji. Trst 12.25: »Tretja stran«; 14.20: Simfonični koncert p. v. Ot-matia Feuerm-utza; 15.10: Biagio Marin: «Ogiejska bazilika in njeni mozaiki«; 15.25; Zborovsko petje. dijska šola; 11.30: Pojo . Christian, Latilla, Lojacono itd.; 12.00: Moderne neapeljske pes-smi; 13.30: Mali klub; 15.15: Haumpton ln njegov orkester; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Oddaja za bolnike; 17.20: Italijanska folklorna glasba; 17.40: Jutrišnje športne prireditve; 17.55: Knjige tedna; 18.10: Nastanek umotvora; 18.25: Izžrebanje loterije; 18.30: • Tedeiiokj literarni pregled; 20.00: Vesele pesmi; 21.00; Magična flavta; 21.25: Radijska igra Johna Mortimera: «Reci mi lažnik«; 22.45: Radijska pošta; 23.15: Kolesarske dirke v Milanu. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: «Rešeto»; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.45: Moda; 14.00: Kavbojska In ciganska glasba; 15.00; Baletne skladbe; 15.40: Italijanske narodne pesmi; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Audltorium; 17.30: Eno uro s pesmijo; 18.35: Plešite z nami; 20.30: Verdijeva opera »Otello«. pesmice«; 12.00: A ča ča kažu moh/ka dva; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Zabaven ojaol- danski sporrd; 13.15: Obvestila in zabavna glasba: 13.30: Odmevi z naših planin; 13.50: Od arije do arije; 14.20: Šport Ir športniki; 15.40; S knjižnega trga; 16.OC: Zvoki iz daljnih dežel; 16.25: Iz najnovejšega repertoana Jugotona; 16.40: Moskl komorni zbor iz Celja; 17.15: po kinu se dobimo; 17.45: Češki plesni orkester; 18.00: Jezikovni pogovori; 18.15: Joseph Haydu: Koncert za trobento in orkester; 18.30: Pozdrav z gora, 18.45: Okno v svet; 20.00; Trobenta, bas in klarinet; 20 20: Michael Brett; Georgeu se zmerom kaj primeri: 21.00: Poslušaj ln povej nami; 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23.05: V plesu do polnoči. Ital. televizija III. program Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 13.40: Popevke in riitmi; 14.30: Primorski tednik; 14 45: Gershwynove me- lodije; 15.30: Domače popevke; 15.55: Lahka glasba; 16.00: Dunajske melodije; 16.30: Dogodki in njih odmevi; 16.45: Oho-pln-reci tal; 17.00: Izbrali ste...; 17.40: Jazz cocktail; 18.00: Prenos RL; 19.00; Poje Fausto Oi-gliano; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. 17,00: Skladbe za klavir in orkester R. Schumanna in M. Ravella; 18.00: od kolonije do samostojnosti: »Etiopija«: 19.30: Skladbe A. Berga in A. Schoen-berga; 19.15: Kriminalnost v Italiji; 19.30; Skladbe J. P. Svveellncfca; 20.00: Vsakovečer-ni koncert; 21.30: Koncert p. v. E. Kurtza, na programu Haydn, Leclair ln Soštakovič. 13.00: TV šola; 17.00: TV za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.50: Človek in knjiga; 19 55: Teden v svetu; 20.08: Sedem dni v parlamentu; 20.30: TV dnevnik; 21.15: »Zimski vrt« ali pevsko-glasbemi program; 22.30; Kolesarske dirke v Milanu; 23.15: TV dnevnik Slovenija Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 9,00: Operetna glasba; 9.30: Dopoldan'ki koncert; 11.00: Ra- 8.05: Glasba ob delu; 8,30: Virtuozne skladbe za violino; 8.55: Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.25: Melodije za vse; 10.15: 2k>ltan Kodaly: Hary Jancs simfonično suita; 10.40: Angleščina za mladino; 10.55: Glasiena medigra; 11.00: Po svetu jazza; 11.30: Pionirski tedi 'k: 11.50: ((Otroci izbirajo Jug. televizija Graz 13.55: Mednarouiio smučarsko tekmovanje — Evrovizijski prenos iz Badgasieina. Italija 17.00: TV za otroke. Zagreb 18.00: Oddaja za otro-ke — Heidi — prenos dela J. Sp.vrija iz Zagrebškega dramskega gledališča. Beograd 18.45: Nevarnost je moj poklic — serijski film; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Sanremo 1961 v interpretaciji naših pevcev — glasbena oddaja. Zagreb 21.30: Serijski film. Italija približno ob 22.00: Zimski vrt — drugi del glasbene oddaje; 22.30: Prenos športnega dogodka (do 23 15). — da so v 800 poljskih podjetjih in ustanovah uvedli na pobudo Centralnega sveta Zveze sindikatov akcijo za »kolektivno telovadbo«, ki traja 10 minut in za katero vsalk dan prekinejo delo; * * * — da so v Londonu odprli razstavo najbolj znanih ponarejenih umetnin s področja literature, klasične antike, naravoslovja in filatelije. Pri razstavi so sodelovale umetnostne galerije in muzeji iz raznih dežel; * * * — da je neko podjetje v News Orleansu takoj odpustilo svojega nameščenca Thompsona ker sta njegovi dve hčerki šli v šolo skupno s tre.ni črnimi deklicami in da se je morala nato izseliti iz mesta vsa njegova družina; * * * — da je policija na Ceglo-nu odkrila v džungli tajne nasade kjer so gojili ((parijo«, neke vrste mamilo, ki se kadi kot tobak in ki ima podobne narkotične učinke kot opij. Rastlina, ki zrasle visoka od enega do dveh metrov, je rastla na površini 7 hektarov; — da so odvokati «bandita z rdečo lučko« Caryla Chess-mand, ki je bil usmrčen v plinski celici, začeli dostavljati njegovim dedičem mastne račune. Zagovornica Rosa-lie Asher iz Sacramenta je predložila račun za 35.060 dolarjev (okrog 25 milijonov lir), zagovornik A, L. Wi-rin iz Los Angelesa pa za okrog 1 milijon 500.000 lir. Denar naj bi bil izplačan iz avtorsk.h pravic za Chess-manove knjige; * * * — da so ukrajinski arheologi odkrili na bregovih Dnjepra južno od Kijeva n-Stanke starega ruskega mesta iz časov Ivana, ki je cvetelo v prvi polovici 13. stoletja. Za obstoj tega mesta se je vedelo iz kronik o de-javnosti Ivana, nikjer pa ni bila označena njegova lega; * * * — da je poltajna ameriška rasistična organizacija Ku-Klux-Klan organizirala v A* labanr veliki demonstracijo proti rasni integraciji in u-prizjria neke vrste »baleta«, ki je nazoijeval »nevarnost« integracije pri čemer so se nekateri nastopajoči premazali s črno barvo, da so lahko predstavljali črnce?; * * * — da je imela Albanija ob zadnjem popisu prebivalstva 2. o.-tobia 1560 1.625.000.0,0 prebivalcev in da računajo, du jih bo leta 1965 imela približno 2.000.000; * * * — da je nedavna neuspešna zarota proti abesinskemu cesarju haile Selasiju verjetno pospešla izvedbo novih voliiev v parlament, ki naj bi uile že junija letos. Baje bodo v volilne sezname vpisalo vse državljane Etiopije, ki so stari 21 let ne-giede na rasno pripadnost, vero, socialni položaj in spol; * * * — da je bilo po statističnih podatkih 31. dec. v Sloveniji prijavljenih 280.3H1 ra-dioaparatov in 4453 televizorjev. To pomeni, da pride v Sloieniji na 5,7 prebivalcev po en radioaparat, nad 3000 naročnikov ima po dva ra-dioaparata; * * * — da je japonski slikar Taizo Fukuci sklenil risati odslej samo z likerji namesto z barvami. Zatrjuje da re z likerji doseže večja mehkoba in nežnost barv; » » * —- da je bivša albanska princezinja Ten, nečakinja bivšega kralja Žo pa, prišla pred sodišče v Londonu, ker je v neki trgovini ukradla pulover; * » * — da so sovjetski znanstveniki, ki se z znanstveno ladjo «Sokalski» mudijo na študijskem križarjenju na Severno tropskem področju Fa-cifika, lahko 5. jan. t. 1. opazovali doslej sploh nepoznan pojav nočne mavrice? To novico je sporočil vodja ekspedicije prof. A. Muromcev. * * * — da je Castrova vlada zaplenila v Havani dragocenosti neke bogate španske grofice, ki je zapustila Kubo in ki Je v svoji palači v Havani pred časom imela v gosteh belgijskega kralja Leopolda; * * * — da izdelujejo v Sovjetski zvezi — po izjavah kap. Gregorija Jarotskega, glavnega predstavnika Aeroflota v V. Britaniji — letalo na atomski pogon. Letalo naj bi bi.o opremljeno s sličnim reaktorjem kot ga ima ledolomilec »Lenin«; * * « — da iz Andore prav gotovo ne prihaja nevarnost vojaškega napada, saj predvideva njen proračun za o-brambo samo 300 pese t oz okrog 3(00 lir, kolikor stanejo naboji za vežbanje v streljanju enajstih policistov Vreme včeraj: naj višja temperatura 8.8, najnižja 6, ob 19. uri 7.8 stopinje, zračni tlak 1000.5 se dviga, veter l km zahodnik, vlage 80 odst., nebo 6 desetin po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 9.2 stopinje. graara 'v -m @ Trza§ki dnevni Danes, SOBOTA, 4. februarja j Bojana Sonce vzide ob 7.24 in zatone <>j> 17.15. Dolžina dneva 9.51. Lu» vzide ob 21.03 in zatone ob 9.1* Jutri, NEDELJA, 5. februarja Agata Sestanek odbora trgovinske zbornice UCinhovlto ib vzaiemno sodelovanie ne Trgovinska zbornica je že imenovala posebne odbore za proučevanje vprašanj, o katerih so razpravljali v Ljubljani - Dr. Caidassi o svojem nedavnem potovanju v Rim Včeraj je predsednik tržaške trgovinske zbornice doktor Caidassi obvestil odbor o delovanju raznih njegovih čla. nov. Se posebno je obravnaval zadnji sestanek na trgovinski zbornici Slovenije v Ljubljani, kjer sta sprejem in pozitivnost predloženih argumentov potrdila duh učinkovitega vzajemnega sodelovanja. Dr. Vatta je sporočil, da so po ljubljanskih razgovorih že storili korake, da bosth tržaška delegacija italijansko-ju-goslovanske zbornice iz Milana in ljubljanska delegacija jugoslovansko-italijanske zbor. nice iz Beograda skupno proučevali možnosti za razširjenje in novo ureditev kontingentov izmenjave. Predsednik je dodal, da so imenovali tudi za vprašanje izmenjave e-lektričnega toka poseben odbor strokovnjakov, izbranih med proizvajalci in potrošniki. Podobno so poskrbeli tudi za važno vprašanje cestnih zvez. Dr. Rustia Traine je nato p< ročal o letalskih zvezah med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo, o čemer so tudi govorili v Ljubljani. Med pokrajinsko turistično ustanovo in tržaškem velesejmom so bili navezani stiki za sodelovanje z ljubljanskim velesejmom in za olajšave v gibanju oseb na obmejnih področjih z zaželenimi razširitvami na važnejša turistična področja. Predsednik Caidassi je nato poročal o svojem nedavnem potovanju v Rim, kjer se je rczgovarjal s Piccionijem m Delle Fave o znanih splošnih tržaških vprašanjih, o katerih so pozneje podrobneje razpravljali pri predsedniku IRI inž. Petrilliju in predsedniku Fincantieri Tupiniju. Glavni predmet razgovorov so bile ladjedelnice CRDA, naročila ladjedelnicam in načrt za obnovo Ilve. Odbor trgovinske zbornice je nato konkretiziral nekatere načrte za bcdoče delo. stališče poslanca KD V Rimu je tridentinski poslanec Krščanske demokracije Eerloffa realistično govoril rimskemu univerzitetnemu predstavniškemu organu o položaju v Južni Tirolski in študenti so sprejeli njegove u-rr.irjene besede s ploskanjem razen običajne skupine fašistov. Berloffa je študentom dejal, da se je treba odreči oguljenim geslom ter obravnavati vprašanje Južne Tirolske v znamenju solidarnosti in demokracije. Poslanec je dejal, da je tes. r.o povezan s tridentinskim prebivalstvom, ter da zato tudi sam živo doživlja dogodke ter je pri tem izrekel besede, ki lahko veljajo po analogiji tudi za nekatere seveda manj pomembne plati tržaškega položaja. Opozoril je študente, naj ne govore o mejah ker tega vprašanja sploh nihče, ne načenja. Le tisti, ki vedno o-menjajo meje, prispevajo k temu, da se končno to vprašanje tudi postavi. Demokratični krogi, prav.i a-gencija «Giulia», pripominjajo, da se nekatere besede poslanca lahko primerjajo na nekatere notranje zadeve v tržaškem položaju, katerih kočlji- va narava res skrbi vse tiste, ki so na odgovornih mestih. Isti krogi tudi pripominjajo, da je strah o »smrtnih nevar-stih» dandanes brez vsake podlage. jni promet v januarju V januarju je šlo čez tržaške bloke na sosedna jugoslovanska področja in prišlo z njih 388.000 oseb, od katerih 180.000 Tržačanov in 208.000 Jugoslovanov. Cez škofijski blok je šlo 187.000 oseb, skozi Fernetiče 130.000. V primerjavi z lanskim januarjem se je zvišalo število prehodov za 20 tisoč. Na petih mednarodnih prehodih je prešlo mejo s potnimi listi 49.000 oseb. Evropska vzajemnost tudi v slovenščini Kakor smo že pred dnevi poročali, bodo v ponedeljek u-čenci in dijaki na vseh šolah pisali nalogo o evropski vzajemnosti. Prvotno so vodstva slovenskih šol dobila navodilo, da morajo tudi na sloven• skih šolah učenci in dijaki pisati nalogo v italijanščini, kar bi bilo nesmiselno in ne vzgojno. Včeraj dopoldne pa so na nekaterih šolah sporočili dijakom, da je prišla okrožnica, ki pravi, da dijaki lahko pišejo nalogo v slovenščini ali ita. lijanščini, kakor pač hočejo. Po tej okrožnici bi slovenske naloge tekmovale le za nagrado v krajevnem merilu, medtem ko bodo naloge v i-talijanščini poslali v Rim, kjer bodo prišle v poštev skupno z nalogami iz vseh italijanskih šol. Slišali smo tudi, da bodo baje najboljše naloge v slovenščini prevedli v italijanščino in jih poslali v Rim. Pristojne šolske oblasti so torej uvidele, da ne bi bilo pravično siliti slovenske učence in dijake, naj pišejo nalogo o evropski vzajemnosti v italijanščini. Pripomniti pa moramo, da imajo slovenski u-čenci in dijaki, kakor tudi slovenski šolniki, pravico, da naloge v slovenščini tekmujejo v vsedržavnem okviru. Kaj pravijo statistični podatki j SE ENKRAT MACARIO I V Bazovici vedno manj domačega prebivaIstva Za kmeta je bilo lansko leto vse prej kot ugodno Uspel roditeljski sestanek in dva občna zbora Preteklo leto ni bilo dobro ne za kmeta ne za meščana. Vreme nam ni bilo naklonjeno saj smo imeli 136 grdih deževnih dni, ki niso dopuščali kmetu delati na polju in niti meščanu, da bi se sprehodil in naužil svežega zraku. Poleg teh deževnih dni je bilo še 28 dni burje, 61 oblačnih dni, 9 dni močne megle in samo 132 sončnih dni. Tako mokro in vlažno vreme je povzročilo marsikatero nezgodo. Pri nas je bil najbolj prizadet kmet, ker je tako vreme vplivalo na razvoj glivic, ki so povzročile močno gnitje krompirja. Nekateri kmetje so pustili krompir kar na njivi, da je tam segnil. Za tekoče leto bo treba dobiti zdrav in dober semenski krompir in po možnosti menjati njivo. Torej ne saditi v njivo, kjer je lansko leto rastel in gnil krompir. Tudi sena je bilo zelo malo. Ljudje so se že bali, da bo treba prodati živino, ker bo zmanjkala krma. Kmeta je rešila otava, ki jo je bilo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiriiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiliiiiiiiliiiiiiniu Vprašanja v občinskem svetu Prenočišča ECA se Slabe plače uslužbencev šolsbib kubinj Nezadovoljstvo staršev z izmenami pouka v osnovnih šolah Družinske doklade uslužbencev krajevnih ustanov Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta so bila na vrsti tudi številna vprašanja občinskih svetovalcev. Svetovalec PSI dr. Pincherle je ponovno opozoril občinski svet na vprašanje štirinajstih dnevnih izmen pouka v osnovnih šolah, to je zjutraj in popoldne, Kar je povzročilo veliko nezadovoljstvo staršev. Ko je prvič postavil to vprašanje v občinskem svetu, je dr. Pincherle dejal, da so ob uvedbi takih izmen zagotovili staršem, da bodo le začasne ter da se bo šolski skrbnik dokončno odločil, ko se bo o tem izrekla tudi posebna komisija učiteljev in pediatrov. Poskus traja že štiri mesece in prebivalstvo mu odločno nasprotuje. Vendar so stvari ostale pri starem. V zadnjih dneh se je zaradi tega razširila vest, da namerava šolsko skrbništvo spremeniti te izmene v tedenske, kar bi seveda ne izboljšalo položaja. Dr. Pincherle je vprašal odbornika Gridellija, •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiHimiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiitiimiiimimiiiiit V kratkem odpot gospodarska delegacija Trsta Razpravljali bodo o obnovitvi pogodbe glede tranzita CSR skozi tržaško pristanišče in se pričakuje, da se bo promet povečal V kratkem, ko bodo opravljene formalnosti glede potnih listov, bo odpotovala v Prago tržaška gospodarska delegacija, ki ji bo načeloval predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi. V Pragi bodo razpravljali o obnovitvi pogodbe med tamkajšnjim izvoznim podjetjem in med Tržaškimi javnimi skladišči glede prometa CSSR skozi tržaško pristanišče. Do teh pogajanj bi moralo priti že v začetku januarja, vendar so nastopile nepredvidene zapreke, tako da se je odhod delegacije zavlekel. Prva pogodba, ki je bila podpisana lanj spomladi, je rodila ugodne rezultate, saj je lani dosege) češkoslovaški tranzitni promet skozi tržaško pristanišče skoro dve sto tisoč ton blaga, medtem ko je pogodba predvidevala 150.000 ton pro- r—“— PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. r-Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 meta. Pričalkujejo, da bodo med razgovori v Pragi razpravljali o novih nadaljnjih ugodnostih in zlasti o povečanju prometa, saj je desegel češkoslovaški tranzit pred drugo svetovno vojno skozi Trst skoro 400 tisoč ton in je bil torej znatno višji kot je sedaj. Sinoči se je na trgovinski zbornici sestala komisija za promet, danes pa se bo sestal izvršni odbor zbornice. Nepreviden deček zadel ob avto Ko je včeraj popoldne 12-letni Marino Dazzara iz Ulice Torrebianca 4 brezskrbno preč. kal ulico blizu svojega doma, je zadel ob avto, ki ga je vozil 22-letni Giacomo Mizzan iz Ulice Dei Porta 4. Dečko je padel in se pobil ter opraskal po desni roki, po čelu in desni nogi. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. kaj je ukrenila doslej omenjena komisija. Odbornik Grldelli je odgovoril, da je šolski skrbnik že sk ical omenjeno komisijo, ki je izrazila svoje mnenje. Komisija se bo ponovno sestaia, kc se bo vrnil šolski skrbnik, ki je sedaj odsoten. Isti svetovalec je vprašal župana in pristojnega odbornika, kaj namerava storiti občina v najbelj mrzlih dneh za tiste brezdomce, ki prenočujejo v prenočiščih ECA in ki morajo zjutraj takoj na cesto ter se lahko vrnejo v prenočišča šele zvečer. Pii tem je dr. Pincherle omenil, da je mea javnimi deli v finančnem ietu 1960-1961 občinski svet izglasoval tudi 50 milijonov za izboljšanje omenjenih prenočišč, tako aa bi jih opremili tudi z dnevnimi sobami, kjer bi se lahko zadrževali podnevi brezdomci. Izrazil je upanje, da ne c stane vsota le na papirju. Na vsak način naj se omenjenim brezdomcem že sedaj v najbolj mrzlih dneh dovoli, da ostanejo podnevi na hodnikih prenočišč. Gre za kakih 800 ljudi, k. so slabo hranjeni, slabo oblečeni ii. često ‘udi bolehni, tako da niso odporni proti mrazu in j'i"ji. O-uei.iena prenočišča spadajo res pod ustanovo ECA, toda občina se mora tudi zan.mati zanie, zlasti ker je dol milj izmerjeno vsoto za njihovo preureditev, saj gre za najbolj ■cin: sloj tržaškega pr-bival-sivn. Dve važni vprašanji je postavil tudi svetovalec KPI Ca-labria, in sicer o zvišanju družinske doklade uslužbencem Krajevnih ustanov in o nizkih prejemkih osebja šolskih kuninj. Glede prvega vprašanja je dejal, da so državnim uslužbencem, ki imajo manj ket 50.000 lir osnovne plače :,a mesec, zvišali za vsakega družinskega člana, ki je v njihovo breme, družinsko doklado zn 1000 lir. Ker veljajo za u-službence krajevnih ustanov (občin, pokrajin itd.) enake normativne določbe, bi morali tudi njim priznati omenjeno zvišanje. Calabria je vprašal, kaj namerava ukreniti občina glede tega. Glede uslužbencev občirskih kuhinj je Calabria delal, da jim niso zvišali plač vse od leta 1948 ter da so jim samo enkrat izplačali 2.000 lir «una tantum«. Njihove plače bi se NAROČNINA Mesečna 650 li' — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 350C lir, celoletna 6400 lir — FLRJ-v tednu 20 din, nedeljska 40 din — Nedeljska: letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritar; jeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst k__________________________J -■ morale ravnati po plačah u-službe icev menz in gostincev, toda doslej so jih vedno zapostavljali. Odbornik za računovodstvo dr. Rocco je dejal, da se občinski odbor strinja, da je treba tem uslužbencem priznati sindikalne plače. Toda ti uslužbenci niso v neposrednem službenem odnosu z občino, katera le upravlja šolske kuhinje na račun prefekture. Ta je dajala v ta namen 66 milijonov lir na leto, sedaj pa je skrčila ta prispevek na 63 milijonov. Zato ni bilo mogoče ugoditi zahtevam uslužbencev. Na zahtevo sindikatov se je občinska uprava o-'ornila na prefekturo in zahtevala 2,5 milijona za povišek o-sebju. toda prefektura je to zahtevo gladko odbila. Oglasil se je tuui župan, ki je dejal, da ne bo stvar urejena, dokler nc bo rešeno vpašanje občinske ustanove ENCO, ki bo prevzela v upravljanje tudi šolske kuhinje. Zato je glavno vprašanje- odobritev sklepa o ENCO, česar pa pre-fekturni nadzorni organ še ni storil. Svetovalec Calabria je seveda odgovoril, da ni zadovoljen z odgovorom. Svetovalec Rariich je opozoril občinsko upiavo na nevarnost, Kateri so izpostavljeni prebivale; hiše št. 74 v Ulici Molino a vento, katere Zidovi sc razpokani, tako da se mnogo stanovalcev ruti ne upa spati v niši. Isti svetovalec je v zvezi z županovim nedeljskim poročilom pri Sv. Jakobu dejal, da Sentjakobčam niso vadf voljni z žuoanov m odgovorom, da prip",i ji j jo za tržnico na Trgu Gi liiani nove načrte, tako da bi in zgradili ped i'’i:,,jO. PrebivJfvo ima občutek, da ga vlečejo za nos. Ze mnogo let vključuje občinski odbor to delo v seznam del gospodarskih načrtov, toda nikoli se stvar ne uresniči. Branjevise so izpostavljene burji in mrazu in ob mrzlih dneh sploh ne morejo prodajati. Odbornik Geppi se je izgovarjal, da r.i kriva občina, ker so višje ,.b avti vsako leto rezale to pos’£vko iz seznama javnih del. Za posojila pa je zelo dclgct.-a4en postop-.k. Da ne bi zmanjšali trga, so se sedaj premislili in se od.očili, da zgradijo tržnico pod zemljo, tako da spremenijo trg v nekak javni vrt. Seveda bodo odstranili tudi tisti groi «a-rabski« stolp, ki kvari sedaj lice trga. Sestanek sindikatov ter delavcev AFA in SAIFAC Danes se bodo sestaia tajništva petih sindikatov kovinarjev iz Trsta in Tržiča. Na sestanku bodo nadaljevali proučevanje položaja ter sklepali glede nadaljevanja borbe v ladjedelnicah CRDA. Delavci podjetij AFA in SAIFAC so nadaljevali svoje obiske pri raznih oblasteh ter jim orisali vzrok sporov z delodajalci. Danes se bodo delavci AFA ponovno zbrali na sedežu stare Delavske zbornice v Ulici Duca d’Aosta ob 9. uri, delavci SAIFAC pa ob 10. uri. živine proti slinavki Po Drevoredu XX. septembra se je včeraj dopoldne peljal z vespo 17-letni vajenec Gianfranco Giorgin iz Ul. Ta-rabocchia 5. Namenjen je bil v središče mesta, ko pa je dospel do križišča z Ul. Zoven-zoni, je povozil 48-letnega Giordana Ipavica iz Ul. Zoven-zoni 3. Nato se je še sam prevrnil s svojim vozilom. Z rešilnim avtom so kmalu nato odpeljali v bolnišnico pešca in motorista. Ipavic je zgubil spomin, pobil in opraskal se je po čelu in nogah ter dobil živčni pretres. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti deset dni. Giorgin pa se je pobil in opraskal po rekah in levi nogi ter po čelu Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. Smrt starega zadrugarja Pot, ki vodi s pokrajinske ceste v Ricmanje, že nekaj mesecev urejujejo. Ko bodo dela končana — in to ne bo tako kmalu — bo dostop v Ricmanje mnogo boljši. Potem pa bo treba seveda pomisliti na ureditev druge poti, namreč one, ki vodi v Ricmanje izpod Ključa Včeraj so pokopali 86-letne-ga Luigija Gaiarda. Pokojnik je bil član Delavskih zadrug od leta 1903 in je aktivno sodeloval pri ustanovitvi te velike zadružne ustanove. Pogreba so se udeležili tudi upravitelji in voditelji ter zastopniki članov Delavskih zadrug. Prekop grobov Občina sporoča, da bodo v najkrajšem času prekopali kripte in žare na polju XI pokopališča pri Sv. Ani, in sicer od štev. 5473 do 5616, kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih in tam pokopanih oseb od 18. decembra 1951 do 6. januarja 1952. Vsi tisti, ki bi hoteli še naprej ohraniti posmrtne ostanke svojih dragih in jih postaviti v nove žare, naj se zglasijo na oddelku za pokopališča — urad za javna dela — Ul del Teatro 5-II, soba 36, ali pa v čuvajnici pokopališča, i-.i sicer od 13. marca do 1 ap rila. Ministrstvo za zdravstvo je poslalo pokrajinskemu veterinarskemu uradu 1.600 doz cepiva, s katerim bodo v prihodnjih dneh cepili govejo živino obmejnih področij proti slinavki. Posebno pozornost bodo posvetili tisti živini, ki gre na pašo ali pa iz drugih vzrokov večkrat čez mejo. Sedanje cepljenje goveje živine spada v okvir stalnega načrta za borbo proti tej nevarni bolezni, ki se je sedaj precej razširila v sosednih pokrajinah. Vespist v pešca oba v bolnišnico Z vespo v žensko V Ulici Oriani je včeraj pozno popoldne 30-letni Giu-liano Zorzet iz Zgornje Car-bole 464 povozil z vespo 59-letno Aliče Strisch s Trga O-spedale 3. Zenska se je pobila in ranila po čelu ter levi nogi. Sprejeli so jo na opazovalni oddelek in se bo morala zdraviti 8 dni. v lanskem letu na pretek. Zelo tragična pa je gibanje prebivalstva v vasi. Menda je po vseh naših vaseh enako. Povsod se opaža močno upadanje domačinov. Lani je bilo v Bazovici 756 prebivalcev v 196 družinah (od teh 714 domačinov). Od leta 1959 nas je 32 manj. Rojstev je bilo 8, smrti 12, porok pa 10. Tu je bolje, da ne govorimo o šolskih otrocih, pri katerih so številke kar katastrofalne in je bolje, da o tem molčimo. Omeniti pa moramo, da je bil preteklo nedeljo zelo uspel roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo 32 mater. Na sestanku so reševali vzgojne probleme, ki jih je razvijala učiteljica Ne-rina Švab. Učiteljica je skušala prikazati, kako se da usmeriti otroka v današnje moderno življenje, ko se od njega veliko izahteva, čeprav je malo pouka. Sestanek je imel polno .pozitivnih strani, čeprav se ga ni udeležil niti en sam oče ,in čeprav 'dobivajo otroci doma vzgojo tako od matere kot od očeta. Dve najmočnejši organizaciji v vasi sta imeli svoja občna zbora: Zavarovalnica goveje živine in Pogrebno podporno društvo. O zavarovalnici je dnevnik obšjrno poročal in nam natanko povedal vse o več kot polstoletnem delovanju. O 52. občnem zboru Pogrebnega društva pa bi rekli sledeče: v odsotnosti obolelega predsednika je zbor vodil podpredsednik Miro Križ-mančič. Iz tajniškega poročila smo povzeli, da je odbor imel 5 rednih sej, da ima u-stanova 264 članov, ki so bili v preteklem letu vsi zelo a-gilni, ker so dogradili s prostovoljnim delom svoje lastno skladišče in društveno pisarno. ■Ti ubogi bogataši » «Ti ubogi bogataši», trode-janka Giacinta Galline in En-za Duseja, močno zaostaja za «Okni na Pad«, s katerimi se je Macario najprej predstavil tržaškemu občinstvu z gledališko vlogo. In tako je bila tudi igra samega Macaria nekoliko prisiljena, to se pravi, da je bilo treba komičnost loviti v bolj ali manj posrečenih dovtipih. S tem je postal Macariov Gigi kar preveč karikiran in manj verjeten, med. tem ko je bil don Felice Ca-vagna istega igralca v prvi komediji, (s katero se namerava Macario tudi v nedeljo posloviti), zares pravi tip. Da je delo živahno teklo, je mno. go pripomogel tudi Carlo Cam. panini (Bernardo Bernardi) z (Vilmo Casagrande, ki je bila to pot spet njegova žena (Cia. ra). Njuna hčerka in Gigi jeva žena je bila še dovolj prepričljiva Angelo Angela Cavo, medtem ko je drugo hčer igra. la Isabella de Yodi (nepozabna Teresina v aOknih na Pad»)_ Podobno vlogo kot zad. njic je imela Maria Teresa Vianello. Nastopili pa so še Cesare Bettarini, Leo Gavero, Giulio Platone, Rosetta Pedra. ni in Nuccia Galimberti. Nezgoda na ladji «lris» Med delom na palubi ladje «Iris» v Novem pristanišču se je včeraj popoldne ponesrečil 41-letni Mario Bressanutfi iz Ulice San Nicolo 8. Padel je s skladovnice lesa in si verjetno zlomil gleženj desne no. ge. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni. KINOPROSEK-KONIOVEl predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 19.30 in jutri 5. t. m. z začetkom ob 16. uri film Roman revnega mladeniča (II romanzo di un giovane povero) iiiiiiiiiiiiiiinuiiiimmiiiiiimuiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimmiiiiiiiiiiinuii Po hudi železniški nesreči pri Cassanu d’fldda Danes pripeljejo z vlakom posmrtne ostanke žrtev iz Trsta, Tržiča in Gorice Danes dopoldne bodo z brlet ---- zim vlakom, ki pridfe ni tržaško postajo ob 9.22, pripeljali posmrtne ostanke nesrečnih potnikov iz Trsta, Tržiča in Gorice, ki so zgubili življenje pri železniški nesreči pri Cassanu D’Adda/ K brzemu vla- ku bodo priklopili, ptit železniških vozov, v katere bodo položili posamezne krste. V zadnjem vozu bo krsta s posmrtnimi ostanki pokojne Marie Migotto D'Andrea. Ta voz bodo odklopili v San Dona di Piave, od koder bodo nato krsto odpeljali v San Stino. V Tržiču bodo odklopili ■ voz, v katerem bo krsta s posmrtnimi ostanki 72-letne Terese Le-rardpn vd. Pin iz Tržiča. V Trst pa bodo prispeli trije vozovi, v katerih' bodo krste s posmrtnimi ■. ostanki -gopiškega trgovca Oresta Zilterja 1n 22-letne študentke Astrid Severi ter 60-letne Sante Maluta por. De Piero, obeave iz Trsta. «»---------- Da bi plačali glasbene instrumente so hoteli okrasti gostilno Predsinočnjim je zbudil pozornost karabinjerjev, ki so bili na izvidnici v Ul. F. Filzi, žvenket razbitih šip v Ulici Torrebianca. pohiteli so in za. pazili tri mladoletnike, ki so imeli opravka pred gostilno Friuli, pa so naglo zbežali, ko so jih zagledali. Karabinjerji so zapazili, da je bilo okno gostilne razbito, na tleh pa je ležal vitrih. Medtem ko je prvi karabinjer obvestil svoje poveljstvo, je drugi tekel za mladoletniki in dohitel enega na Korzu, dva pa sta zbežala. Mladoletnika so odpeljali na poveljstvo karabinjerjev, kjer so ga zaslišali. Tako je povedal imena svojih dveh pajda- tiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitimiiiiiiiiiiiitiiitHiiiMiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiia OD VČERAJ DO DANES VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče :«; • • limone *•«••»» mandarini........... jabolka I........... jabolka II.......... hruške I............ hruške II........... pesa................ artičoke............ zelje cvetača . . . . , ohrovt cikorija . . . . , čebula ...... koromač . . . , razna solata . krompir .... rdečj radič . . zeleni radič II zelena.......... špinača . . . 53 176 65 129 147 141 59 235 83 39 135 118 32 94 83 106 176 129 29 94 36 65 94 88 32 40 35 53 65 59 41 71 53 41 94 71 12 41 29 94 118 100 47 83 65 25 150 106 21 66 39 213 438 238 150 250 175 71 235 94 138 175 163 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 3. februarja 1961 so se v Tretu rodili 4 otroci, umrlo pa je 6 oseb. RODILI SO SE: Giorgio Perot-tl, Paolo Ferluga, Liliana Braico. vich, Stefano Battistella. UMRLI SO: 76-letni Carlo Gia-comini, 84-letna Marija Bizjak por. Kaizel, 86-letna Maria Furlan vd. Daris, 81-letna Augusta Bratos por. Lauri, 78-letna Maria Ghersaoich-Hartmann vd. Perocco, 81-leCni Amoruo Mattel. NOČNA SLUŽBA LEKARN »asoleuo, Ul. Roma 15; Manami, Ul. Settefont*ne 2; De Col-le, Ul. Revoltella 42; itovis, Trg Goldoni 8; dr. RSšščtfi, Ul Com-bi 19. Valute Trst dolar 626.25 švicarski frank 145.45 funt šterling 1755,— fiancoski frank 126.50 marka 150.50 šiling 24.02 i d« nar —.70 I marengo 4900,— zlato 710,- šev. Povedal je tudi, zakaj so nameravali vdreti v gostilno. Pred dnevi so namreč kupili nekaj glasbenih instrumentov, dali pa so nekaj na račun. Da bi prišli do denarja, so si izbrali omenjeno gostilno, pa se jim je podvig ponesrečil. Zdaj jih bodo prijavili sodišču zaradi nameravane tatvine. Neznanci so ponoči s ponarejenimi ključi prišli v stanovanje Amelie Fantinel por. Abran v Ulici Gambini 25 in odnesli 50.000 lir v gotovini ter zlatnino v vrednosti 180 tisoč lir. Izkoristili so ugodno priložnost, ko sta bila mož in žena odsotna. Zenska je prija, vila tatvino na komisariatu javne varnosti v Ulici Caprin. Koristni naslovi in tel. številke Občinski davčni urad: Ulica Nordio 11 — Urnik: od 8,10 do 12. V februarj", aprilu, juniju, avgustu, oktobru in decembru ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10, do 18. tudi popoldne, in sicer od 15.30 do 17.30 Anagralski urad: Ul, A. Diaz št. 25-27 - tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12 Občinski trošarinski urad: Ul. del Teatru 4 — tel. 35-520. # * # Gasilci — 22-22 Rdeči križ — Trg V. ci7eneto - 24-924 Prometna policija — 3V-777 Glavna bolnišnica — 93-743 AUFGAT (za okvare); 24-151 LEPŠI OD OSTALIH PLESOV BO TRETJI Lila ples ki bo danes 4. febr. v dvorani na stadionu «Prvi maj» ob 21.30 in bo ostal starim in mladim v prijetnem spominu 1 Igral bo orkester Nardin Vstop izključno z vabilom Rezerviranje miz od 19. do 21. ure na sedežu PD «Ivan Cankar«, Ulica Montecchi štev. 6/III. Slovensko gledališče v Trstu V soboto, 18. t. m. ob 18. uri v Avditoriju v Trstu premiera PAVEL GOLIA SNEGULJČICA V nedeljo, 5. februarja ob 19.30 v Drami v Mariboru in v ponedeljek, 6. februarja ob 19.30 v Drami v Ljubljani EUGENE JONESCO STOLI Slovensko gledališče v Trstu Sneguljčica in sedem škratov vabi na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo 12. februarja v dvorani na stadionu »Prvi maju Pričetek ob 15.30! W.5’AV.W.V.WAW RAZNA OBVESTILA Prosvetno društvo «Igo Gruden« v Nabrežini vabi Nabrežin-ce in okoličane na predpustno zabavo s plesom, ki bo danes 4. februarja t.l. ob 21. uri v dvorani prosvetnega društva v Nabrežini. Igral bo orkester. Za prigrizek in pijačo poskrbljeno. IZLETI Smučarski izlet SPD v Trstu v Crni vrh Slovensko planinsko društvo priredi jutri, dne 5. februarja, smučarski izlet v Crni vrh. Informacije i-n vpisovanje v Ulici Geppa 9-II. nadstropje v dnevnih urah. Snežne razmere so u-godne, 40 cm snega pršiča, 2 stopinji pod ničlo. [ OLEPAHSČ*. VERDI Komična skupina priredi danes ob 21. un «Ti ubogi bogatini« GaU10' novi priredbi Enza Duše*«-5: i-l ..-i o bo »’ Jutri ob 17. uri se bo . pina poslovila od tržasldu ] blike s ponovitvijo pre®1* 1 «Okna na Pad«. ,s I Prihodnji torek pa b0S!L. I Stopila Gino Cervi in ; mo Girotti z novim a ]( . Jeana Anouilha «Becket i» j . go v kralj«. J , Danes zvečer prodaja nic pri gledališki blaga)01 : ) TEATRO NUOVO ‘ Drevi ob 21. uri šesto'^ j predstava Shakespearova^ ) «Dvanajsta noč« brez j ja. Cene 650, 450 in 250 ' Jutri ob 21. uri bodo t ^ vajali za univerzitetni matografski center fil® j r zorje slave« S. Kubrics - v o K » S. Kuoriv*" j 1_NO> Femce 15.00 «Zivela mancolor, Renzo Ric0‘>, [( , Stoppa, Giovanna R*v' Louise. ExceIslor 15.00 «Veliki dl*, Charles Chaplinov ve! Zgodba navadnega zemLj ij Filodrammatico 16.00 «b° j doto«, Lauretta Masiero ^ berto Lionellc. Film, l°i m I povedan nikomur. m nor. hj|M Arcobaleno 16.00 «Strern.,ij 1*1 Marisa Merlini in Ai™00 J ri. Prepovedano HiladinJ* J Grattacielo 16.0u «PresenrfJlVJI voj«, Yul Bry-nner, M®1 Supercinema 16.00 «Mand°^|||i| p Tea«, VValter Chiari, 10l Mondain-i, eastmancolor. Alabarda 15.30 »Prehod * pi „ Nagrajen v Benetkah. , g vedano mladini. Zadnji ^ Aurora 16.30 «Veliki Plen*7/ibi Capitol 16.00 «Pisma sanio^ip novinke«, Pascale *>et jjj(d ti; k. di ti Sl H; P: N in Pjal Paul Belmondo, Massi®? ti. Prepovedano mladini, j Garibaldi 16.30 «Popoln ‘ ji! technicolor, Grace KeM' Milland. I> Cristallo 16.00 «Po prst«1*' thony Perkios. J Impero 16.00 18.30 21.30 ‘ ribič«. Itaiia 15.30 «Prehod Rer,"L(«m grajen v Benetkah. PrdF ’V( no mladini. Zadnji dan- iz Massimo 16.00 «Operacija * dosov«, technicolor, j garde, Akim Tamiroff. - Moderno 16.30 Filmski iS(a. (jf berto Sorrentino v reriJ1 (|[, sossessione«. Na platnu dobne, toda lepe«. .. Astra 16.30 «Pod desetimi |V( vami«. tJjh Astoria 16.00 »Portret v 01 technicolor, Lana Turn®’ i;c dr a Dee. „,<.> Ci Vittorio Veneto 16.00 «Pf< (|1se in junaki«, John Ford°v g. film, F. Hunter. jCtij Marconj 16.00 «Vihariti fi st technicolor, Carroll Ba^e' d; torio Gassman. . (id sl Ideale 16.00 «Tokio ponoči*' fhj mascope, technicolor. f h Savona 16.00 »Pohujšanj* či soncem«, technicolor, y o; Dee in Richard Egart. ‘ Vi dano mladini, V*iz Odeon 16.00 «11 Mattator** pz3 torio Gassman, An-nam*0" ■ rero. jla — ~ - ’ ^ijl ri Slike, ki jih je rio Magajna 28. janu*™«**; v; h plesu v dvorani na it "Prvi maj« so danes na "V ‘J.1 v Tr/aški knjigarni, P1 Frančiška 20. TUSSET&SIN KORZO IT ALI A 1 EXTRA R. TUSSET TRG STARE MITNICE 2 z velikim., se nadaljuje do 2^ obič# priložnostna prodaj1 ob koncu sc^«1 POPUST na vse artikle NAVADNI IN LUKSUZNI KOVČKI ZENSKE USNJENE TORBICE TKANINE IN ZAMETI V VSEH BARVAH NAJLONOV1 IN SVILENI DEŽNIKI DENARNICE ZENSKI IN MOŠKI PASOVI ijr' GOSPODJE Med obnavljanjem lokala, ki je v teku, se nadaljuje velika razprodaja vseh moških oblač* v podružnici Largo Barriera Vecchia, 1 popust od 50 do 80 odstotkov GOSPE ob tej priložnosti izredni popusti tudi za ženska in otroška oblačila CaualceiujL Dograditev nove občinske palače Uradi se bodo vselili A j v poslopje v mesecu marcu m Palača «Costanzi» pa bo dokončana šele v aprilu - Vzroki velike zamude pri gradnji tih bo po dolS'ih le' Palača °ncana nova občinska bili « J 'Katero se bodo vse-ki ,nekdter‘ občinski oddelit naS“ S6dai Zel° od rok' Ta nai ? mer matični urad. zidana morala biti do' jeseni 1959 ™R°eo preb toda čjj 'Jr Je napovedalo ste- J'4lo ki-P“djetie' ki »° Ivanin ' ^ 3ub temu zavla- «*»»*!!£ V?,a zadeva bolt Palače i °matij okoli bo nova i ?nzi)>’ s katero lača r palaoa povezana. Pa- lami* T* je namreb nied u»ietni?,r’-» so zaščitene iz pa eISklh razlogov, vendar vprašan^kak3' NaSta'° je °branili V ^ ko nat bi 3° docela a . so jo skoraj čelje : 1 in ohranili pro- da j. v,n anske stene, tako k°za epi nekak° volk sit in koielmp \ Palačo so torej o obnovili in jo pove- PISMA *®EDNIŠTVU ^arkirni prostor 2a invalide i !* n,Predovala .®ot°rizacija tako čl°vekol “ uvrst>la med 4 ta ar b°do clvii?°trebo' bolje: ,«l n°Se kmal SVe' w »ii n/, kmalu . a G noge km»i iranemu sve. ",Jl «di snalu odvečni zuna-' i Wnih in strDnei ?draža le na A^ozih aJ*nS}nb cestah ter • • are *■»*. UTI °0lj v ’ «mi ' P°glejto st’b ka.niegovem,?rV naše mesto in S,Ce.trakoeVeUltce na te te-slf^H• ■ ^er si drugo /.a Z]a! Clovekn0 raz.novrstna vo-S**. SrečoJf “kar zavrti v n delni"0 predvsem na ie vo2i0,re invalide- Pnav zdr °lajšanje n;lunj potrebno. #ci avnimi in tfv- ja- Med J/ « velika Pohabljen- X\4a ni tiniJ Vka- Čudimo .anji Ptašani. eiiska oblast te- ».'»o ni nnui.a , • Cudimc Bib Prašanja r, f oblast te- f« ' da M tePmetvoeSlVn ukve‘ 4a i“le v m«!? voznikom pri- TSakdo Unfela'JMen: 4 »ikrai0 vsakdo 01a^sala- Men-Si Jno krivil Pmznal, da je 'vValid, ki "S; da mora voj-JčevaVt, mestu raznpS^?.l? dn Pla' Vol * Pot. parkinI?°ra’ da Si 5Jzjemeetn znestu pij na, ?.ed<> Czabat-' zdrav aii globi r‘! cSLrputeS,ne'posU a“ Past res>to hi J,. . . ,, Clov-,. Plačaj! ' ' ^>neri?a parMrnih*°' da bi ob- HtSideP,?P«no Ppro°S °" « Primerno pros‘-ih ou-i ne i de- trEovao površino za 5cU dalo nadm a bi se ,0 wizkn^-.nj'm nHr°Vati’ oziroma V lienanSvali raj»fn„ B imenu obiska. ?'*• Na T «Neurejeni 'e hP.°nesrečp„a pTedrzen m °QSrn k?‘ž- uice7, l«cii „ • 11-KK.uj nod5t , z°zstaup inxenu obiska. Eopr a Okr„j j” Pzizadetepa *J7* ter Xeaa muzeja v v-^tCrainor.z, --- . Vohp, te' O? muzej a v n >d in pros,ra3nepa ^etl 8ani*i?M' Ei jeetraH druHev •ir ®i.» Je razstavo or- -*•» ■ »«4»uvo or- p«do prvern i IJS. iePl.?ac v^J}onka na- ■ ie ec van* olonka na-Pi!° r„ “Opremi«!110 muzeja, I )e,n a?0,stanni !Zeno odsto-I *tn0 eb bai, PTOStor «slikar- i !>nS:Uiejraz>l,enl a eksp°- Pr” ■. ??top 2a »“mo- li .,r'redi, ,sfop . za sarno-1^‘m _eliž so „ javnostjo. S 2t?prli *~iskreniJPOk.rovi.teli' llzIH"1 n^z-eni J0kTOV\tel)- 'l i. leu >’ ■ ? s ;rainn“Lf,n kraju.» ^ ie j kat°iStoval bab° 'nfor-I r Itlfn ®Ioo i • b‘ mu I letirais>evl/ari ?iSe- aa raz- I *:°n'ca le'-e „ l°'ka, spozna b;i.°bis/-„‘ Prost,,, °^b> od- I b:’o°h‘sl'oi ,pr°su7r"J nD1, oCp lcem r' Brulcem I r\i. etpv, razstavni Sr"j koml> niSbftiSr in r"'- 5 Bul ot,?Pleten L azstavni I SK ker se tik V “ *• ■ ,, Boljku zi-I javist, 1; Tazoaljena ‘n .‘ "»oni JQBPost 7Vsfkakor in “• fosluži le P°dof>nim avlorlu n ---' »na tJOze' sajn« ' Vstikova 22 toA-^isti j^Pno, da ^ Sail 'n r,:.da Se s sodbo l°»i a . n°’ da albor^ ^iru , rr“ »e stri. • Joze' sir'niamo. redništuo Zavod «Prim'orske prireditve« je pred dnevi sklical v Kopru zanimivo posvetovanje. Namen in vsebino tega posveta je narekovala prihajajoča poletna sezona, z njo v zvezi pa tudi II. festival jugoslovanske folklore kot največja manifestacija — in atrakcija —- letošnjih letnih iger. Posvetovanja so se udeležili predstavniki opaiijske aLjetne pozornice«, danes že slavne puljske Arene, »Ljubljanskega festivala« in načelnik Doma Jugoslovanske ljuVske armade iz Ljubljane. 1 okazalo se je namreč, da pomen' o trije severnojadranski centri, t. j. Opatija, Pulj Koper (z zaledjem v Portorožu, Piranu in Ankaranu) precej zanimiv in doslej še neizkoriščen ((turistični trikot«, mimo katerega se stekajo reke tujih turistov, ki se v vseh teh krajih zaustavljajo in so več ali manj željni spoznati kulturne dosežke Jugoslavije. Ker pa so vse institucije, ki posredujejo kulturno-zabavne prireditve, doslej delovale ločeno druga od druge in se omejevale le na svoj ozek teren, je bila tudi programska politika le-teh odvisna od gmotnih možnosti svojih rednih subvencij. Tokrat je prišlo do prvega skupnega sestanka predstavnikov teh u-stanov in tudi do prvih konkretnejših predlogov za bodoče programsko sodelovanje. Opatijska «Ljetna pozornica« bo na podlagi sklepa tega koprskega posvetovanja sklicala marca letos širše posvetovanje. ki naj bi se ga udeležili predstavniki Jugokoncer. ta, vseh republiških turističnih zvez, radia in televizije in vseh ustanov in organizacij, ki so usmerjene v dejavnost posredovanja kulturnih in zabavnih prireditev, zlasti v poletnih sezonah. Tako bo na pr. «Ljetna pozornica« v Opatiji in velikanska Arena v Pulju letos že prevzela nekatere folklorno, plesne ansamble II. festivala jugoslovanske folklore, ki bo od 31. julija do 5. avgusta letos in na katerem bo poleg najboljših jugoslovanskih poklicnih in amaterskih plesnih ansamblov predvidoma sodelo. val tudi eden najboljših sovjetskih folklorno-plesnih ansamblov z zborom, in sicer Uralski narodni zbor. To skup. no sodelovanje treh največjih turističnih centrov severnega Jadrana bo, upajmo, zagotovilo domačim in zlasti tujim gostom pester in kvaliteten program skozi vso sezono. MiLi vu pri Fevmi. Kakor se naši čitatelji prav dobro spominjajo, so imeli te njive v zakupu pevmski in oslavski kmetje, potem pa jim jih je ustanova s tožbo odvzela, češ da bo s primernimi izboljšavami zvišala njihovo donosnost. V res. nici ni težila ta akcija za ničimer drugim kot za tem, da se zemlja odvzame slovenskim najemnikom. Najprej je kazalo, da bo ustanova izvršila razne" izboljšave, kot so na primer vinogradi, vzorne mle. karne, ureditev površin za vrt', narstvo itd. Vse lepe obljube pa so se kmalu razblinile in ustanova Tre Venezie je vso površino uporabila za pšenico in koruzo. Zaprla je dohode k Soči, ki so jih domačini uporabljali desetletja in desetletja, prav tako pa so zaprli tudi dohod z «nove ceste« k studencu, kjer izvira tako dobra voda. da jo v poletnih mesecih prihajajo iskat tudi meščani. Čestokrat je predstavnik te ustanove posegal v zasebno lastnino pevmskih zemljiških lastnikov, da je pri. šlo tudi do sporov, ki se samo zaradi razsodnosti domačinov niso zaključili pred sodiščem. S svojim obnašanjem si je ustanova Tre Venezie nakopala hudo jezo vseh tamkajšnjih prebivalcev. Potem je prišlo na vrsto vprašanje parceliranja vse te zemlje. V načrtu imajo postavitev 6 do 8 kolonskih hiš, katerim bodo dodelili zadostno površino njiv in gozda. Po. sestva bodo dali v odkup s posojilom, vendar bodo prišle v poštev takšne družine, ki bodo dovolj krepke in mlade, jo največjo pravico do tega bivši zakupniki, ki so bili s sodnijskim odlokom vrženi z zemlje. Njim pripada ta pravica tudi zaradi tega, ker je bila ta zemlja slovenska in so jo naši ljudje vedno obdelovali. Kateri koli poskus, da bi .se ta zemlja dala v roke drugim ljudem, zlasti pa beguncem, bo ne le v nasprotju s pisanimi in moralnimi pravi, cami naših ljudi, ampak bo predstavljal tudi napad na na. še narodno ozemlje z očitnim namenom, da se kolonizira in potujči. Dosedanji primarij v goriški bolnišnici in specialist za o-česne bolezni dr. Jšttore D’G-svaldo je te dni zaradi visoke starosti stopil v pokoj. Na njegovo mesto za očesnega primarija v goriški civilni bol. nišnici je prišel dr. prof. Pao. lo Miani ki prihaja z univerzitetne klinike v Firencah. Novi primarij je znan po številnih znanstvenih publikacijah in prav tako številnih uspelih operacijah Že takoj ob nastopu službe v Gorici pa se je lotil obnove opreme in instrumentov očesnega oddelka, ki se bo v kratkem preselil iz bolnišnice pri Rdeči hiši v glavno bolnišni-I co v Ul. Veneto. Seznam kmečkih delavcev v Gorici Od 3. do na vpogled 17. februarja so na protokolnem uradu na goriškem županstvu seznami kmečkih delavcev s stalnim bivališčem v Gorici; na vpogled je letni seznam za 1960, dodatni seznam za 1960 in dodatni seznam za 1961. Ti seznami so veljavni za socialno zavarovanje in za družinske doklade. Prizadeti si jih lahko ogledajo v uradnih urah dopoldne. Proti vpisu ali drugim nepravilnostim v seznamih se prizadeti lahko pritožijo na kc.lkovanem papirju za 100 lir na prefekta v roku treh dni od zadnjega dneva ko so seznami na vpogled. PLAČAJTE NAROČNINO ZA ((TRGOVINSKI VESTNIK« Trgovinska zbornica sporoča vsem naročnikom «Trgovinske-ga vestnika* in priloženih seznamov meničnih protestov v naši pokrajini, da naročnina zapade konec leta in jo je treba obnoviti do 5. februarja. Ce bi se naročnina do tega dne ne poravnala, bo trgovinska zbornica ukinila dostavljanje mesečnika. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO ! MlliinliliiiiiiiliiimmiiimiiiilttlliiliiiiiiiiiimtiiiiiliiiuiiiiliilliiMtiiiillliiiiiiiMiitlintmMMliimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Iz Beneške Slovenije Občinski svet v Sv. Lenartu zahteva ustanovitev strokovne šole Na izrednji seji so svetovalci sprejeli še vrsto važnih sklepov - Senator Pelizzo obljubil posredovanje glede škode, ki jo vojska povzroča kmetom Te dni je bila sklicana izredna občinska seja v Sv. Lenartu. Na dnevnem redu so bile tako važne stvari, da so povabili na sejo tudi čedad-skega župana, senatorja Gu-glielma Pelizza. Med drugim je občinski svet odobril prošnjo za ustanovitev strokovne šole v Sv. Lenartu. Ta novica je naletela na ugoden odmev celotnega našega prebivalstva. Sprejeli smo jo vsi z velikim zadovoljstvom. Naše vasi so imele do sedaj najmanjši od- v Italiji, zato je bilo težko najti zaposlitev doma. Tudi v tujini so se zaposlili le v najtežjih in nevarnih delih; v rudnikih, kamnolomih in po gozdovih. Ta negativni pojav bo odstranjen, če bomo imeli takšno šolo, ki bo usposabljala našo mladino v dobre kvalificirane delavce. Občinski svet je sklenil tudi, da bodo poleg omenjene šole zgradili še športno igrišče. Pooblastili so župana E-gidija Skavnika naj napravi Sfotek kvalificiranih delavcev | potrebno prošnjo na ((INA-Ca-S seje pokrajinskega svela Povezavo Tržiča z Gorico je treba še bolj okrepiti Priporočilo, naj bi pristojni ministri povečali pomoč oškodovancem zaradi loče - Prihodnja seja bo v novi dvorani pokrajinske uprave Kot smo omenili že v našem včerajšnjem poročilu s seje pokrajinskega sveta, so svetovalci v drugem delu seje razpravljali o resolucijah, ki so jih že pred časom predložili levičarski svetovalci Ber-gomas, Cipriani in Selli. Najprej je bilo govora o resoluciji glede prehoda tržiške-ga okraja pod tržaško pokrajino. Kot znano je občinski vance omenjenega področja in naj bi to pomoč raztegnili tudi na kmetijska posestva naše pokrajine v tistem okviru, kot ga predvideva zgoraj omenjeni zakon za oškodovance po vremenskih nezgodah. Občinski svet je sprejel Se nekaj drugih sklepov upravnega značaja, končno pa je biio določeno, da bo prihodnja seja v soboto 11. februar- svet Tržiču na svoji seji i ja, in sicer v novi sejni dvo- ane 27. julija lani obravnavali eventualni povratek tega o-kraja pod Trst, pod pretvezo, da bi imel Tržič od tega večje gospodarske koristi. Po daljši debati o tej zadevi sc se pokrajinski svetovalci zedinili za posebno resolucijo, v kateri ugotavljajo, da ima Tržič v okviru goriške pokrajine, pod katero je spadal okrog 100 let že pred fašizmom, ki ga je za krajšo dobo priključil k Trstu, vse možnosti gospodarskega razvo. ja in celo več kot pod Trstom, ker Gorica za Tržič ne predstavlja nobene konkurence. Zato bi bilo treba v bodoče še bolj povečati odnose med Tržičem in Gorico in v ta namen se pozivajo politični zastopniki, upravni, sindikalni in ekonomski predstavniki, inj vztrajajo pri vladi z zahtevami v korist gospodarstva v Tržiču; predvsem bi bilo treba še bolj okrepiti podjetja IRI, ki že obstajajo in ustvarit! tudi nova, izboljšati pro-n.itne zveze, urediti pristanišče in doseči davčne olajšave, da bi tako čim bolj okrepili obstoječe naprave in industrijo v okviru goriške pokrajine. Po odobritvi te resolucije, ki je bila sprejeta soglasno, So svetovalci obravnavali tudi resolucijo o škodi, ki je bila lansko poletje povzročena po toči na krminsko-gradiščan-skem področju. K tem v zvezi se je razvila ž:vahna debata med predstavnikom resolucije Bergomasom in svetovalcema DC Cocianni. jem in Fabriziom, ki sta vztrajala, da ni mogoče raztegniti na ta primer tiste olajšave, ki jih predvideva zakon št. 739 od 21.7.1960. Končno pa so tudi v tem primeru soglasno sprejeli priporočilo, v katerem se izraža želja, rfaj bi pr.stojna ministrstva določila še novo pomoč za poškodo- ran; pokrajinske uprave na Korzu Italija. Izpred okrajnega sodišča Za devet jeklenk plina tri mesece zapora Ker smo pač v zimskem času in je potrošnja kuriva precej velika, si je 19-letni Angelo Luzzati iz Gorice, Ul. Ba. iamonti 22, skušal na lahek način prislužiti nekaj denarja. Iz skladišča Bonaventure Sac-comanija, Ul. Pascoli 24, je 16. oktobra izginilo devet jeklenk tekočega plina v skupni vrednosti 71.400 lir. Gospodar skladišča je takoj osumil Luz. zatija, ker je bil ta nekaj časa prej uslužben pri njem in ker so ga prav tisti dan videli, da je na triciklu peljal jeklenko. Obtoženec je med zasliševanjem na okrajnem so. dišču vso stvar tajil, priznal je pa, da si je izposodil tricikel ter naložil nanj vrečo cementa, da ne bi vozilo preveč poskakovalo. Vsi njegovi izgovori pa niso nič veljali, ker je Olga Kranjšček, ki ga je bila tisti dan videla, potrdila pred sodiščem svojo prejš. njo izjavo, da je bila na triciklu nameščena prav jeklenka. Isto pričevanje je potrdila tudi njena hči, Margherita Cortese, ki je bila tudi priča dogodku. Sodišče je zato Luz-zatija spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 3 mesece zapora, 4.500 lir kazni in na poravnavo sodnih stroškov. Branil ga je odv. Sfiligoj. Sodnik dr. Fabiani, zapisnikar Smet. Juventina-Panzano jutri v Štandrežu Jutri, 5. februarja, se bo štandreška Juventina na domačem igrišču srečala v prija. teljski tekmi z ekipo Panza-na iz Tržiča, ki je na prvem Bstu na lestvici tržaškega pivenstva diletantov prve divizije. Tekma se bo začela ob 14.30. Ker sta si obe moštvi približno enakovredni, bo tekma prav gotovo zelo zanimiva m bedo tudi gledalci prišli na svoj račun. Vsi ljubitelji Ju-ventine se vabijo, da v čim večjem številu pridejo na igrišče, da bi podprli svojo ekipo. Ta tekma bo tudi dobra priprava za nadaljnja srečanja Juventine, ki je sedaj na prvem mestu lestvice z 21 točkami pred Italo iz Gradiške, ki jih ima 18. sa», da bi ta zgradila v Sv. Lenartu vsaj še dve stanovanj, ski hiši z najmanj desetimi stanovanji. Druga važna točka dnevnega reda je bila diskusija o «vojaških uslugah«. O tem vprašanju so razpravljali na dolgo in široko. V diskusijo so posegli skoraj vsi svetovalci. Povedali so, da se širi med ljudstvom veliko nezadovoljstvo. Kmetje ne morejo zidati stanovanj, saditi trt in drugih dreves ter sekati gozdov, ki dajejo največ dohodkov tukajšnjemu prebivalstvu. Od teh vojaških uslug je Sv. Lenart ena izmed najbolj prizadetih občin v videmski pokrajini. «Mi, lastniki naših zemljišč, zaradi katerih plačujemo slane davke, nismo gospodarji sekati gozdov, izboljšati travnike in njive,« pravi-je kmetje v Sv. Lenartu. Vsi občinski svetovalci (manjšina in večina), so priporočili županu in prisotnemu senatorju Pelizzu, naj napravita vse potrebne korake, da bi rešili kmete iz tega neznosnega položaja. Nato je posegel v diskusijo tudi senator Pelizzo in obljubil prisotnim, da bo predložil v rimskem parlamentu za- 1 konski osnutek, s katerim, če bo sprejet, bo vlada dolžna poravnati škodo lastnikom tistih zemljišč ali parcel, ki so podvržena vojaškim uslugam. Občinski svetovalci in veliko število občinstva, ki je skrbno in z velikim zanimanjem sledilo poteku seje, so sprejeli z zadovoljstvom Pe-lizzove besede in upajo, da te besede ne bodo le navadne prazne obljube. I. P. Izvolitev sveta kmečke bolniške blagajne Zahteve kandidatov «Alleanza democratica» Manjšinsko zastopstvo, zdravila zastonj, svobodna izbira zdravnika in povečanje državnega prispevka Jutri bodo tudi v goriški občini volitve sveta kmečke bolniške blagajne. Pričele se bodo ob 7., zaključile pa ob 20. uri. Volišče bo v manjši dvorani v Ul. Crispi (vhod med barom D’Atri in poslopjem TELVE). Volitev se bo udeležilo okoli 500 družinskih poglavarjev, ki stanujejo predvsem v Štandrežu, v Podturnu, na Livali in v Ločniku. Vsaki upravičenec ima pravico, da poleg svojega glasu odda še en glas, če je za to prejel pooblastilo. Za zaupanje volivcev se bosta potegovali dve listi: prva predstavlja organizacijo «Col-tivatori diretti*, druga pa «A1. lcanza democratica», ki je skupna lista Vsedržavne kmečke zveze in UIL-terra. Na listi štev. 2 so naslednji kandidati: Giuseppe Bressan, A.nton Figelj, Alojz Tabaj, Dorič Klavčič, Giovanni Car-gnel, Karel Drufovka, Alojz Fen in Robert Uršič. Stalna p:tglednika računov sta dr. Nereo Battello in Miladin Černe, njuna namestnika pa R( dolfo Batti in Rihard Krist, jarčič. Ker v dosedanjem delovanju kmečkih bolniških blagajn dosti stvari ni bilo v re. , kar je pokazala tudi prak. sa, ,se Vsedržavna kmečka zveza zavzema, da bi se dosegle nekatere spremembe, ki bi dovoljevale boljše delovanje te važne kmečke ustanove. Predvsem je potrebno spremeniti zakon, da se do-ofi predstavnikom manjšine izvolitev v bolniške svete, kot j je to urejeno za ostale predstavniške organe oblasti. Da bi se bolniška oskrba izboljšala, se morajo bolnikom, katerim je zdravnik ugotovil bo. lezen, brezplačno nakazati zdravila kot velja to za delavce ali uradnike. Zelo važna je svobodna izbira zdravnika. Samo v treh občinskih blagajnah se uresničuje ta princip, in sicer v Gradiški, Turjaku in v Doberdobu. Ker je velik primanjkljaj, naj država poviša svoj prispevek, kar edi- no lahko prepreči, da se nalo. žijo kmetom nova bremena. Slabost mladega Števerjanca Ob 18. uri so poklicali rešilni avtomobil Zelenega križa v Ulico Matioli, kjer je postalo slabo 14-letnemu Ma-rianu Škorjancu iz Števerja-na. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu u-gotovili rano na želodcu in ga takoj operirali. ummiiifiiiiiimimiiimimmmiiiimimiimmiiiiiimmiimimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimiimiii V zaporu si je nakopal še štiri mesec Pred okrožnim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati 26-letni Franco Valtolina, stanujoč v Benetkah, Ul. Canareg-gio 1199, ki je trenutno zaprt v goriških sodnih zaporih zaradi drugih prestopkov. Obtožen je bil, da se je uprl paznikom ter jim grozil, ko so ga hoteli peljati iz nadzornikove pisarne nazaj v celico. Dogodek se je pripetil v goriških zaporih 23. oktobra 1960, ko je bil prepeljan pred nadzornika, da mu ta najavi kazen, kate ro mu je bil ravnatelj zaporov namenil, zaradi njegove ga slabega obnašanja in ker je imel pri sebi v celici nedovoljene predmete, med drugim tudi brivsko britvico ter žlico, katero je bil izbrusil, da bi jo bil lahko uporabljal kot nož. Ko je v pisarni izvedel za kazen, je Valtolina začel IIITlIllllllltlllllMIllIllllIIMMIIIIIIMIlIIIMIIMIIIIHUlllMllllllininillllMIlIMMIHIIIIIlllMIHMIlllllll Zapiski ob slikarski razstavi Cej, Doliach, V Galeriji trgovinske zbornice razstavljajo te dni svoja dela trije domači umetniki, od katerih sta dva, ,Cej in Doliach, že dokaj znana gori-tkemu občinstvu, tretji, Zor-enon, pa to pot prvič razstavlja svoja dela. G Ceju, ki ima na tej razstavi devet olj, sem imel pri-liko govoriti ob njegovi zadnji osebni razstavi, ki jo je imel v kavarni «Teatro» decembra meseca lanskega leta. Naj velja zanj, kar sem rekel že takrat; potrebna pa je vseeno nadaljnja ugotovitev njegovega zadnjega razvoja. Vidi se, da je to izredno delaven umetnik, saj je od zadnje razstave potekel komaj mesec, in da se vrednost njegove 11-metnosti iz dneva v dan stopnjuje. Snovno obdeluje se vedno iste urbanistične motive, izrazno pa je postal bogatejši; prejšnji nedostatki, ki so bili marsikje še precej opazni, so v teh zadnjih delih pcipolnoma izginili. Prej skoraj izključno vertikalna razčlenitev mas se je obogatila z vodoravnimi oporami, ki s svetlobnimi efekti omečijo težo konstrukcij. Postal je u-mirjenejši in marsikatera kompozicija, ki je bila morda prej nekoliko prenatrpana, je .................................................................................. minimumu Opozorilo živinorejcem na Goriškem V K r m i n ii se je p«ja v i I a Miinavka med govejo živino Bolezen je nevarna in je eno govedo že poginilo - Nad 250 hlevov okuženih v Furlaniji in Trevisu - Prvi ukrepi pokrajinskega veterinarskega urada Kakor smo že nekajkrat poročali, se je v nekaterih občinah videmske pokrajine že lansko leto pojavila slinavka med govejo živino. Tako so našteli v zadnjih dneh kar 52 okuženih hlevov samo v Furlaniji, poleg tega pa je bolezen razširjena tudi v sosedni pokrajini Treviso, kjer je sedaj čez 200 okuženih hlevov. Sedaj se je bolezen začela širiti tudi na področje goriške pokrajine in prvi primer, ali bolje prve tri primere, so zabeležili v nekem hlevu v Kr-minu. Neki živinorejec iz tega kraja je namreč pred krat. kim kupil dve glavi goveje živine v Codroipu. Ti dve govedi sta bili že okuženi in po njih je dobilo bolezen še tret. je živinče, ki je bilo že prej v hlevu. Kot smo zvedeli od pokrajinskega živinozdravnika, je včeraj eno izmed treh bolnih govedi že poginilo, ostali dve pa sta v kritičnem stanju in ne vedo, ali ju bodo lahko ohranili žive. V uradu pokrajinskega živinozdravnika so takoj poskrbeli za potrebne ukrepe, da se ta nevarna bolezen ne bi razširila še na druge hleve v Krminu in na druge bližnje kraje. V okuženem hlevu so vzeli nekaj okuženega materiala in ga poslali v pregled veterinarskemu zavodu v Padovo, da bi tam ugotovili, za katero vrsto bacila gre. V nekaterih krajih v Furlaniji so namreč ugotovili, da gre za bacil vrste C, ki je smrtno nevaren in so imeli že več smrtnih primerov. Ker je tudi v Krminu poginilo že eno govedo, je možno, da gre tudi v tem primeru za ta nevaren bacil. Pokrajinski živinozdravnik je zato odredil, da je za bodoče predpisan obvezen pregled goveje živine, prašičev in ovac preden gredo iz hleva in je za njihov prevoz iz enega kraja v drugega treba ime. ti »dovoljenje roza«. Poleg tega poziva vse prizadete živinorejce, naj takoj podvzamejo potrebne varnostne in zaščitne ukrepe, da ne bi prišla okužba tudi do njihove živine. Predvsem je potrebno izogniti se za sedaj vsakemu nakupu nove živine, zlasti ka. dar ni zdravniško pregledana in kontrolirana; prav tako ni pametno puščati v hlev tuje ljudi, ki lahko prihajajo iz okuženih hlevov; preprečiti je treba tudi zbiranje mleka za prodajo od enega hleva do drugega, ker se tudi na ta način lahko razširi bacil Le s sodelovanjem vseh živinorejcev in ob upoštevanju zaščitnih predpisov bo omogo. čeno najprej omejiti okužena področja in nato tudi zatreti bolezen brez večje škode. Omenimo naj še, da se je okužba s slinavko raztegnila še na drugi hlev v Krminu, za tretjega pa tudi sumijo, da je okužen. Umrla je tudi se ena od obolelih živali. Medtem je prišel tudi odgovor z veterinarskega zavoda v Padovi, ki je potrdil, da gre v primeru obolele živine v Krminu za bacil tipa C, ki je smrtonosen. Zato priporoča pokrajinski živinozdravnik dr. Germinetti, naj živinorejci poskrbijo za cepljenje svoje živine s posebnim cepivom, ki velja proti temu bacilu. To cepivo je drugačno od onega, tipa AO, s katerim so doslej cepili živino na Gori: kem, je Pa tudi za približno polovico cenejše. sedaj lahkotnejša, čistejša. Temu pripomore večje ravnotežje v razporejanju mas in temnejša ozadja, na katerih močneje zaživijo posamezni' e-lementi. Naj velja to posebno za «Papirnico» in za «Mestne luči 2». Mehkejša in poetično bolj doživeta je manjša kompozicija, ki je ni na katalogu. Vsekakor tvorijo vsa razstavljena dela zaključeno celoto in nam izpričujejo Cejeno u-metniško poštenost. Drugi, goriškemu občinstvu tudi že znan slikar, je Ignacij Doliach iz Krmina. Ker pač razstavlja večje štenilo del, ki so si časovno precej oddaljena, je logično, da dajo gledalcu vtis neenotnosti, vendar pa nam služijo kot dokument njegovega razvoja. Mislim, da če bi se bil omejil samo na zadnja dela, bi bil učinek mnogo boljši. Eno izmed najboljših del se mi zdi «Kamnolom št. 1», ki nam z veliko občutljivostjo podaja v čr-rw-rumenih ploskvah mirujočo “javor. Isto naj velja tudi za “Krast, kjer se umetnik ne spušča v enostavno opisovanje, marveč s precejšnjo siriti lično silo ustvari zrelo kompozicijo. Večje odmišljenje o-pazimo v *Predmestju», kjer nam samo barvne ploskve še poustvarjajo realnost, ki -e bila oplodila umetnika. Vidi se, da umetnik zaenkrat še ni našel svoje prave poti in je še nekoliko neodločen, vendar nam pa to, kar nam je pokazal na tej zadnji razstavi, daj,- gotovo jamstvo za uspeš ni nadaljnji razvoj. Zaenkrat še malo znan, zaradi tega pa nič manj zanimiv je Sergio Zorzenon iz Krmina, ki razstavlja deset olj. Njegova umetnost je še nekoliko nezrela, precej občutni so še vjlivi večjih furlanskih mojstrov, na katere je verjetno Zorzenon gledal pri oblikovanju svojih stvaritev, vendar pa v njem opazimo močno osebno poetično nit, ki bo umetniku dala še mnoga zadoščenja. Najbolj prepričevalne se mi zdijo njegove pokrajine, skrajno enostavne, saj v njih vidimo komaj par hiš ali vrsto kop sena, ki se zdijo kot izraz časa v katerem posamezni elementi zaživijo. O-zračje je nepremično, rekel bi skoraj brez življenja, zunanjega življenja sicer, vendar ni mrtvo, ker v njem prej kot otožnost najdemo i kr. vedrega optimizma. Zelo prijetna sta tudi dva por-tieta, od katerih je št. 2 tehnično boljši, ker je materija obdelana z večjo doslednostjoj dt.čim je št. 1 v spodnjem delu nekoliko ponesrečen, čeprav obraz bolje tolmači zasanjano otožnost mlade duše. Cii kuški prizori ter podobe Pii rrotov, se mi zdijo še nekoliko neprebavljeni in izzve-nijo deloma neprepričevalno. SLAVKO REBEC besneti in zmerjati paznike, ki so ga le s težavo pripeljali nazaj v celico. Zaradi tega njegovega dejanja ga je sodišče včeraj obsodilo še na nadaljnje štiri mesece zapora. Ce je človek imel že marsikdaj opraviti s sodiščem in je bil tudi že večkrat obsojen, kot se je to dogodilo 38-letnemu Aureliu Leopardiju iz Bologne, ki je sedaj priprt v goriških zaporih, je kaj lahko, aa ga sodišče ponovno obsodi, čeprav nima za to prav trdnih dokazov. Nekaj podobnega se je pripetilo Leopardiju 10. 3. 1960, ko ga je okrajno sodišče obsodilo zaradi kraje na eno leto zapora in 9000 lir kazni. Obtožen je bil takrat, da je iz torbice Giuseppine Mazzolini, ki stanuje v Gorici. Ul. Manzano 9, izmaknil 8000 lir. Tatvina naj bi se bila izvršila v kuhinji, v katero se lahko pride tudi iz gostilniških prostorov, ki so tik nje. V kuhinji je bilo taki at več oseb; dva družinska člana ter neki prijatelj, ki so skupno gledali album s slikami. V kuhinjo je tedaj vstopi! tudi obtoženi Leopardi, ki sc je v njej pomudil samo malo časa in se pozanimal po 2dravju prisotnih ter nato odšel. Kmalu nato je g. Mazzolini opazila izginotje denarja ter je takoj osumila Leopardi-ja. vendar je pa ta, bodisi pri policijskem zasliševanju, kakor pred sodiščem vso stvar vztrajno zanikal. Okrajno sodišče ga je pa kljub temu obsodilo na zgoraj omenjeno kazen. Proti tej kazni je Leopardi vložil priziv, o katerem je danes razpravljalo okrožno sodišče, ki ni potrdilo prejšnje kazni, temveč oprostilo obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Aurelio Leopardi je vložil tudi priziv proti razsodbi z dne 29. sept. 1960, s katero je til obsojen na 2 meseca in 20 dni zapora ter na plačilo 7200 lir kazni. Obtožen je bil. da je iz stanovanja Giuliana Zan-oomenija, kamor je večkrat zahajal, odnesel hranilnik goriške hranilnice, v katerem je bilo 2000 lir. Proti tej sod* bi je vjožil priziv, o katerem jp včeraj razpravljalo okrožno sedišče. Obtoženec je bil spo-zr an za krivega in sodišče mu je potrdilo prejšnjo obsodbo. Uradno ga je branil odv. Sfiligoj. OD VČERAJ DO DANES CORSO. 16.30: «S ploščadi«, P. Newmann in J. Booward. Ci-nemascope v barvah. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.00: «živela Italia«, R. Ricci, P. Stoppa, G. Ralli; barvni film o italijanskem preporodu. Zadnja predstava ob 22. uri. VITTORIA. 17.30: «Upor sužnjev«, Lang Jeffreys in E. Manni. Cinemascope v barvah. CENTRALE. 17.15: «Herkuleso- ve ljubezni«, M. Harditay \n J. Mansfield. Italijanski barvni film. MODERNO. 17.00: «Dan maščevanja«. Jakovi i\ ricisri vuij Za Dijaški dom so darovali: Magda Stanič iz Steverjana 22 kg jabolk, Avgust Stekar z Valerišča 57 kg jabolk tn en kg medu; Jože Pahor iz Jamelj 1.000 lir. Vsem darovalcem najlepša hvala. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 12,8 sto. pinje nad ničlo ob 14.50 in najnižjo 0,4 stopinje nad ničlo o polnoči. Vlage je bilo 70 odst. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Alesani, Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68, Začel se je povratni del prvenstva A-lige Nedeljsko 18. kolo brez presenetljivih zavrtljajev? Mer, Roma in Juventus pred lastnim občinstvom Gostovanje Milana v Bariju Nogometno prvenstvo. A lige se bo v nedeljo nadaljevalo s prvim kolom povratnega dela. Drugo dejanje prvenstva bo precej težko za vodilno moštvo Inter, ki bo moralo obdržati vodilno vlago če bo hotelo do naslova državnega prvaka. Herrerova enajstorica je začela prvenstvo prav s tem namenom in kot kaže je na dobri poti. Nedeljske tekme ne bodo verjetno delale preglavic ve- likanom v tej skupini in še najmanj Interju, ki se bo pred domačimi navijači spoprijel z Atalanlo. Ne smemo misliti, da se bo Atalanta predala brez boja, vendar zelo verjetno ne bo našla uspešnega o-rožja, da bi se protivila vigra. nim zimskim prvakom. Lepo priložnost za zmago bo imela tudi Roma. Nedeljski gostje iz Barija, ki so se znašli skoraj na dnu lestvice, bodo prišli v prestolnico verjetno z namenom, da si izsilijo častni rezultat. Rimljani pa jim tega pe bodo dovolili, ker so še : vedno v borbi za prvo mesto. Vsaka zapravljena prilika bi jim zelo škodila in prav zaradi tega se bo Manfredini potrudil, da bo pripeljal moštvo do določenega cilja. Tudi Juventus bo igral na lastnem igrišču. Tokrat bo imel za gosta Udine-se, ki se je v zadnjih dveh srečanjih neverjetno popravila in povzpela na tako tehnično višino, da je postala strah in trepet' nasprotnikov. Naj omenimo samo sedem golov Sampdorii, kar jasno dokazuje, da se je napad končno le zbudil in da zna biti tudi iiiimiiiimiiiitiMiiitiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiii Nedeljske nogometne tekme A LIGA lnter-Atalanta Roma-Bari Lecco-Fiorentina Napoli-LR Vicenza Bologna-Lazio Catania-Milan Padova-Spal Sampdoria-Torino Juventus-Udinese B LIGA Triestina-Pro Patria Catanzaro-Como Marzotto-Genoa OZO Mantova-Messina Reggiana-Novara Prato-Parma Brescia-Sambenedettese Alesstndria-Simmenthal Foggia-Venezia Palermo-Verona Totocalcio št . 20 Bologna-Lazio i Catania-Milan 2 X Inter-Atalanta 1 Juventus-Udinese 1 X Lecco-Fiorentina 2 X Napoli-LR Vicenza 1 Padova-Spal 1 Roma-Bari 1 Sampdori r,-Torino X 1 2 Catanzarc-Como I X 2 OZO Mantova-Messina 1 S. Ravenna-Lucchese X Trapani-Cosenza 1 2 Foggia-Venezia 1 X Casale-Modena X T0T1P št. 7 1. prvj 11 drugi 1 X 2. prvi I drugi 1 3. prvi 2 IX drugi X IX 4. prvi 1 drugi 2 5. prvi 1 1 drugi 1 X 6. prvi 1 X drugi X 2 nevaren. Drugo vprašanje pa je seveda, če bodo znali Vi-demčani ponoviti te igre tudi v Turinu. Milan pa se bo moral odpraviti na daljni Jug, kjer bo igral proti Cataniji. Južnja-ki so preteklo nedeljo doživeli na igrišču vodilnega moš. tva v tej ligi pekoč poraz. Ni izključeno torej, da se bodo skušali maščevati, vendar je malo verjetno, da se jim bo to tudi posrečilo. Milančani so namreč trenutno na drugem stolčku razpredelnice in potrpežljivo čakajo na kak spodrsljaj direktnega tekmeca za naslov. Prav zaradi tega morajo paziti, da se njim ne spodrsne. Od velikih bo imela verjetno prav Fiorentina najtežjo nalogo. Nastopila bo v Leccu in čeprav je domače moštvo precej nizko v lestvici, je zna. no po borbenosti in presenetljivi itigri napadalcev, ki so večkrat spravili v zadrego tudi moštva z najboljšo obrambo. V vrstah Fiorentine prevladuje v zadnjih časih veselo vzdušje, ki je doseglo višek prav v nedeljo, ko so Fiorentinci odpravili na rimskem olimpijskem stadionu u-trujeno Romo. Ce si bo znala Fiorentina tudi tokrat zagotoviti obe točki, bo najboljši dokaz, da jo je novi trener Hidegkuti spravil na pravo vzpona proti boljšem pozicijam v lestvici. Ostale tekme ne bodo prišle v poštev za vrh lestvice. Neapeljčani se bodo morali izkazati če ne zaradi drugega pa zato, da ugodijo novemu trenerju, proti predstavnikom volnene industrije iz Vicenze, Bologna pa bo sprejela v goste zadnje plasirano moštvo v tej kategoriji Lazio. Precej borbe bo med Padovo in Spa- lom, še posebno, ker se obe enajstorici poslužujeta taktike verižne obrambe. Zato se ne bomo čudili če se bo srečanje končalo brez golov, pa čeprav danes predvidevamo, da bo zmaga vendarle pripadla domačinom. Rezultat srečanja med Sampdorio in Torinom danes ni mogoče predvidevati: obe enajstorici sta si precej enakovredni, pa čeprav sta na lestvici precej narazen. Dejstvo pa je, da so Turinčani v zadnjih kolih zaigrali kot prerojeni s posledicami, da povoljni rezultati niso izostali. Ce se jim bo tudi v nedeljo posrečilo, pa ne vemo, ker so domačini pripravljeni drago prodati kožo in ker jim vodstvo grozi tudi s kolektivno globo, bodo verjetno napeli vse sile, da se vsaj pred lastnim občinstvom ZA TEKMO S PRO PATRIO Trevisan določil postavo Triestine Moštvo, ki zmaguje je nedotakljivo. Tako misli Trevisan, ki je po včerajšnjem treningu že določil enajstorico Triestine za nastop proti moštvu iz Busta Arsizia. Danes zjutraj bo trener še enkrat preizkusil nekatere igralce in če ne bo kakih sprememb, bo Triestina igrala v naslednji postavi: De Min; Bernard, Braeh; Larini, Marangon, De-grassi; Fogar, Trevisan, Sec-chi, Cazzaniga, Fortunato. Triestina je bila pohvaljena s strani istruktorja mladinskega odseka Stellia Malabottija za skrb, ki jo je posvetila mladim igralcem, ki trenirajo na stadionu »Prvi maj». V nedeljo 5. t. m. bo ob 15.30 v prostorih PD Bar-kovlje moško in žensko povratno srečanje v namiznem tenisu PD BARKOVLJE — PD ŠKAMPERLE Tekmovanje v spustu za trofejo «3-Tre» Zmagoslavje avstrijske ekipe z Zimmermanom in Nenningom Padci izločili številne tekmovalce, med katerimi je tudi eden od favoritov, Francoz Gaiddon CANAZEI, 3. — Avstrijec Egon Zimmermann II. je postal danes najresnejši kandidat za zmago v kombinaciji smučarskega tekmovanja «3-Tre». V prvi tekmi dneva je zasedel v spustu prvo mesto z odličnim časom 2’40”8. Zimmermann je danes poka. zal precejšnjo dozo drznosti ko se je pognal po izredno strmi 3.600 m dolgi progi z 810 m višinske razlike. Povedati je treba, da je samo polovica od 84 prijavljenih tekmovalcev izpeljala progo v omembe vrednem času, medlem ko so nekateri, ki so se drzno pognali, bili žrtve raznih padcev. Med temi je treba omeniti predvsem enega izmed favoritov za zmago Fran. coza Georgea Gaiddona, ki je padel in si zlomil nogo. Podobno se je zgodilo tudi Fincu Kaleviju Hakkinenu, ki je zgubil ravnotežje prav na ciljni črti. Najnevarnejši Zimmerman- nov tekmec je bil njegov rojak Gerhard Nenning, kateremu je prvo mesto ušlo le za nekaj desetink sekunde. Avstrijci so tako zasedli prvi dve mesti in so se že v prvem dnevu zavarovali pred ne osmesijo. Italijansko smučarsko prvenstvo v nordijskih disciplinah Smučarkam iz Doline Aosta našlo v v štafet V skokih za kombinacijo zmaga A'da Fcdrana ASIAGO, 3. — Ženska ekipa iz Doline Aosta si je danes ponovno osvodjla naslov državne prvakinje v štafetnem teku 3x5 km. Ta naslov pripada Dolini Aosta že pet let. Na start se je prijavilo osem ekip, vendar je A-ekipa s Tridentinskega odstopila še pred startom. Najboljši čas v svojem odseku je dosegla Alina Reboulaz, ki se je tako maščevala za včerajšnji poraz v teku na 10 km, ki sta ji ga zadali ne samo državna prvakinja Astegianova temveč tudi «drugokategornica» Lorenzina Guala. Ekipe so bile sestavljene, po deželnih odborih' tako. Mednarodni mladinski nogometni turnir V prvem Torino-Wiener Danes na sporedu šest izločilnih tekem VIAREGGIO, 3. — Danes zjutraj se je uradno začel mednarodni mladinski nogometni turnir z udeležbo 16 enaj-storic, od katerih je 7. tujih, 9 pa italijanskih. Jugoslavija je zastopana s tremi predstavniki in sicer z moštvi beograjskega Partizana, zagrebškega Dinama in Rijeke. Ostala tuja moštva so: Ba- yern iz Muenchena, PAOK iz Soluna, Wiener z Dunaja m Dukla iz Prage, medtem ko predstavljajo Italijo Milan, ki je zmagal v zadnjih dveh turnirjih, Torino* Lanerossi Vicenza, Sampdoria, Bologna, Fiorentina, Inter, Juventus in Udi-nese. V jutranjih urah so bili udeleženci povabljeni na zakusko, med katero je župan prof. Ca-telli pozdravil prisotne v imenu meščanov, medtem ko je podpredsednik italijanske nogometne zveze spregovoril nekaj pozdravnih besed v imenu organa, ki ga zastopa na tem turnirju. Otvoritvena svečanost je bila popoldne ob prisotnosti številnih gledalcev in predstavnikov oblasti na stadionu «Dei Pini«. Vse enajstorice so prišle na stadion za zastavonošo in so se nato zbrale na središču igrišča. Istočasno je pristal na travnatih tleh stadiona helikopter. katerega pilot je prinesel žogo za otvoritveno tekmo turnirja med dunajskim Wie-nerjem in Torinom. 30 dijakinj je izročilo igralcem cvetje, spominske značke in nogometašem. ki so se udeležili olimpijskih iger tudi zlate kolajne. Po tej svečanosti se je začela prva tekma v kateri je Torino nadmočno premagal Wiener s 3:0. Turinsko moštvo je bilo dobro organizirano v vseh delih in je s hitrostjo prevladovalo prešibko moštvo iz Avstrije. V 11’ je Costanzo prvič pretresel mrežo gostov, 3’ kasneje pa je Gualtieri povečal rezultat na 2:0. V drugem polčasu so domačini spočetka popustili, kasneje pa so ponovno prešli v napad in so v 17’ z Russom dosegli iz enajstmetrovke tretji in zadnji dosežek dneva. Povratna tekma med enajstorica-ma bo 16. t. m. v Pisi. Za jutri, sobota 4. t. m., so na sporedu naslednja izločilna srečanja: Viareggio: Milan - Sampdoria Carrara: Juventus - Bayern Poggibonsi: Inter-Rijeka Pisa: Partizan - Lanerossi Pesoia: Fiorentina - Solun Ponsacco: Dinamo-Udinesg da so nastopile tudi predstavnice zahodnih Aip ter karnijsko-julijskega odbora. Vse predaje so bile izvršene brez napak m pri teh ni nobena izgubila niti sekunde. Borbe pa so bile na progi in ker so smučarke iz Aoste najhitrejše, so si ponovno priborile naslov. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. Dolina Aosta (Reboulaz, Barrel, Guala) 1.04’24”1; 2. Zahodne Alpe, ekipa «A» (Silvana Pizzi, Rita in Elisa-betta Astegiano) 1.05’30”5; 3. Karnjiska-julijska ekipa «B» (Mennis, Margherita, Pil-ler Hoffer, Romanin) 1.10’23”2; 4. Zahodne Alpe, ekipa «C» (Giacobino, Rosangela Pizzi, Tirozzo) 1.16’33”4, 5. Karnjisko - julijska ekipa «A» (Daniela Piller Hoffer, De Paoli, De Grinis) 1.20’45”; 6. Tridentinska ekipa «A» (De Giampietro, Zorzi, Braito) 1.22’36"7. Popoldne pa so bili smučarski skoki, ki pridejo v poštev za sestavo lestvice nordijske kombinacije. V odsotnosti En-za Perina, ki je že štiri leta prvak v tej panogi, je zmaga pripadla 26-letnemu Aldu Pe-drani. Jutri zjutraj bodo isti tekmovalci nastopili tudi v teku na 10 km. Z vsoto obeh točkovanj bodo dobili končni rezultat za podelitev naslova državnega prvaka za 1961. leto v nordijski kombinaciji. Rezultati tekmovanja v skokih so naslednji: 1. PEDRANA ALDO (G3 Fiamme d’oro Moena) (41,50, 44) 209,8 točke; 2. Ferrari Lino (GS Fiamme gialle Predazzo) (41, 44) 206,6; 3. Steffe Renato (GS Fiamme d’oro Moena) (42, 39,5) 202,03; 4. Silvagni Giancarlo (GS Fiamme gialle Predazzo) (41, 43) 193,07. TUDI V BADGASTEINU Nemka Bieblova na drugem mestu BADGASTEIN, 3. — Kljub odsotnosti Avstrijke Traudl He-cherjeve ni Nemka Bieblova niti v Badgasteinu prišla do zmage v tekmovanju po pobočjih Graulkogla za «srebrni pokal«. Poraz ji je zadala Av- strijka Erika Netzer, ki pa zaradi svežega snega ni mogla doseči rekorda proge kot se je splošno pričakovalo. Rezultati tekmovanja so naslednji: 1. Erika Netzer (Avst.) 2’17”2 2. Heidi Biebl (Zah. Nem.) 2'18”5 3. Arlette Rosso (Fr.) in Christl Haas (Avst.) 2’20” 5. Madeleine Bochatay (Fr.) 2’2C”2, 6. Aranne Jahn (Avst.) 2’21”3, 7. Anne Marie Leduc (Fr.) 2’21”5, 8. Marit Harald-sen (Nor.) 2’21”8, 9. Edith Zimmermann (Avst.) 2’22”2, 10. Pia Riva (It.) 2’22’’5 itd. Opozorilo športni mladini Za vpis v atletski odsek in tudi za pojasnila kakor tudi za sprejem novih članov bo član vodstva Bora uradoval vsak ponedeljek od 19.30 do 21. tire na sedežu športnega združenja, Ul. Mon-tecchi 6, III. nadstr. EGON ZIMMERMAN morebitnimi presenečenji s strani Francozov in tudi Italijanov. Največje zanimanje je vladalo za spust Francoza Gaiddona, toda padec ga je izločil iz nadaljnjega tekmovanja prav v trenutku, ko so kronometri kazali, da bo dosegel presenetljiv čas. Gaiddon je zaradi hitrosti zletel s proge in je po strahovitem letu padel na zaledenelo ploščo, pri čemer si je povzročil dvojni zlom noge. Odgovornost za obrambo prestiža fran. coskih barv je padla tako na ramena Perrota, ki je v današnjem tekmovanju zasedel peto mesto. Od Italijanov je najbolj zadovoljil Alberti, ki je zasedel častno tretje mesto. Tudi mlaj. še sile »plave reprezentance« so se izkazale, posebno Felice De Nicolo, ki je zasedel četrto mesto. Uspeh Italijanov so izpopolnili Martino Fill s sedmim, Helmut Gartner z devetim, Aldo Giulian z desetim mestom itd. Tudi princ Karim Aga Khan, ki je odlično speljal prvi del proge, je padel v zadnjem delu, vendar si ni napravil ničesar. Lestvica posameznikov je naslednja: 1. Zimmerman Egon (Av.) 2'40”8 2. Nenning Gerard (Av 2’41"6 3. Albert; Bruno (It.) 2’43’’5 4. De Nicolo Felice (It.) 2’ in 45'T, 5. Perrot Gaston (Fr.) 2’45”4, 6. Beranger Jean (Fr.) 2’46”6, 7. Fill Martino (It.) 2’ 47”9, 8. Burstcher Peter 2’49”2, 9. Gartner Helmut (It.) 2’51”7, 10. Giulian Aldo (It.) 2’52”5, 11. Mannineg Reimo (Finska) 2’52”8, 12. Seghi Luciano (It.) 2’53”, 13. Abreiter Edoardo(IL) 2’53”2, 14, Vouillamoz Guy (Fr.) 2’53”5, 15. Grahn Torek (Šved.) 2’54”, 16. Schafflinger Gottr-fried (Av.) 2’54”5, 17. Brunet Jean Guy (Kan.) 2’54”8, 18. Se-noner Carlo (It.) 2’55”3, 19. Osterried Gunther (Nem.) 2’ in 55”9, 20. Siorpaes Roberto (It.) 2’55”9 itd. Lestvica za trofejo kMARMO-LADA»: 1. Avstrija 3 točke 2. Italija 7 3. Francija 11 4. Finska 43, 5. Kanada 43, 6. Zah. Nemčija 46. Ekipna lestvica po državah za trofejo «3-TRE»: 1. Avstrija A (Zimmerman Egon II, Nenning Gerard, Schafflinger Gotfried) 0 točk (skupni čas 8’16”9); 2. Italija A (Alberti Bruno, De Nicolo Felice, Gartner Helmut) 0,64 točke (skupni čas b’ 20”3); 3. Francija (Perrot Gaston, Beranger Jean, Vouillamoz Guy) 1,68 točke (skupni čas 8’ 25”5); 4. Italija C (Segni Luciano, Agreiter Edoardo, Zulian Aldo) 4,22 (8’38”7); 5. Italija B (Filj Martino, Siorpaes Roberto, De Florian Francesco) 4,45 (8’40”); 6. Jugoslavija (Lakota Peter, Stritič Lado, Dornik Ludvik) 11,63 (skupni čas 9’35”3) 7. Zah. Nemčija (Osterrieder Gunter, Osvald Konrad, Osterrieder Adi) 22,21 (10T1 "9); 8. Finska (Ekstam Ulf, Man-nirrem Raimo, Kakkinen Kale-vi) 31,05 (10’58”); Spori na filmskem platnu « Velika olimpiadi 9. Italija E (Poloni Giuseppe, Talmon Giuliano, Platter Car- velike osebne drame (kajpak V Trstu so več časa predvajali film «Velika olimpia-da». Razumljivo je, da je bilo zanimanje za ta film nekoliko manjše kot za slične pred leti. Lanske igre so v veliki meri prenašali po televiziji in sledili so jim milijoni gledalcev po vsej Evropi. Lahko celo rečemo, da so gledalci ob televizijskih sprejemnikih v celoti videli več kot pa neposredni obiskovalci olimpijskih dogodkov v Rimu, saj so lahko videli na ekranu po več pomembnejših tekmovanj v času, ko je bilo v Rimu mogoče videti le eno. Naloga filma torej ni bila v prikazovanju poteka o-limpijskih dogodkov, temveč predvsem obnoviti in osvežiti spomin na njih ter jih prikazovati v zgoščeni obliki in iz novega zornega kota. Je režiserju Romolu Mar-celliniju to uspelo? Da in ne. Za one, ki so sledili rimskim igram le po tisku, radiu ali televiziji je .največja predstava sveta» (kot pravi podnaslov) majhno odkritje predvsem zaradi pestrih barv, v katerih je sneman (East-mancolor). Kdor pa je bil lani poleti v Rimu, tega seveda film marsikje ne more zadovoljiti. Jasno je, da Mar-cellini ni mogel prenesti na platno vseh vtisov, ki so se prepletali med obiskovalci i-ger, toda v vsakem primeru je v filmu premalo olimpijskega vzdušja in občutka slovesnosti ter obrednosti, kar je prevevalo lanske olimpijske igre in večino drugih Dogodki na stadionih se vrste v uglašeni povezavi drug za drugim. Enoličnost onemogočajo skoki z ene discipline na drugo: atletiki sledi plavanje, nato telovadba konjski šport, ponovno atletika itd. Pred gledalcem se zvrste napeti trenutki velikih športnih borb, male in lo) 81,36 (15’36”9). je nekoliko preveč P ji na italijanska udelete (^ grah, kar pa ne Sre j ( vedno v športnem merilu), tiravanje. Črni Davis niti sam * jame v svojo olimpiP". go, njegov brat po V°[. mas ostane sam s SVOF* izmernim obupom, “J bojcem migota pred. j mo ena misel: vzdržett je opravil le forn>^Lj pravo nemško l°čn0SP\i ruti je kot veter dolphova je nedoseglfi, znani Bikila privlačni ske snemalce s sOT* simi petami in se f® urah znajde sam lokom — zmagovalec JM Več kot 120 minut ™ godki mimo gledalci-očmi se odvija film p sti, moči, hitrosti **,■ nosti. In o lepoti. telovadnega sporeda ^ no učinkoviti. Tehnike tem delu filma sicef virna. Med drugimi ■;» lo uspešno pokazal Disney. Toda tudi “J je imel srečno roko, mel škarje v rokah. 11 nu je pustil samo no, samo vrhunske dot človek dobi vtis, da s° j ki telovadcev skoz* zj le proizvod domišljilpja ga animatorja in n®;"|j alnega, nekaj kar ]e..^ resnici sposobno čloi>es ^ Film je kot celote in težko delo. Snet1 morali . prežati na že tedne pred igrami na igrah samih na •, mestih. Na ta način > nabranega ogromno katerega je bilo treba f dati in urediti. Treh ogledati film, da člov*_ttf, me, kako težko je bd dati vso to tvarino 11 z traku. Bre2 lojdnem lahko rečemo, da skupno s filmsko dra j svoje delo dovršd ti zadovoljivo. Edini ^ stran filma je v defifjfi Danes v «SUPERCINEMA PRINCIPE* 41111M1111111111111 i 11111111111111 < 1111111111111111II111111■ 11111 ■ 111.111111111111111111111111111111111 M 11 M 1111111 r VESTI IZ LONDON, 3. — «European boxing union« je določila, da bo uradni izzivač za naslov evropskega prvaka v mušji kategoriji izšel iz dvoboja med Angležem Johnom Cald-wellom in Francozom Renejem Libeerjem. Zmagovalec dvoboja se bo spoprijel za naslov s prvakom Fincem Ri-stom Luukkonenom. #*# LOS ANGELES, 3. — Bivši prvak v kategoriji welter ju-ni or Carlos Ortiz je izboljšal položaj v svetovni lestvici in izzivača za svetovni naslov v lahki kategoriji. Preteklo noč je namreč premagal po točkah Američanu Bebbgja Ci-sca Andradeja. * * # KOPENHAGEN, 3. — Uradni izzivač za naslov evropske- ga prvaka v srednjelahki kategoriji, ki pripada Italijanu Duiliu Loiu, Danec Christen Christensen je sinoči premagal v dvoboju, ki je trajal 10 rund po točkah Francoza Ahmeda Sebaneja. * # * MADRID, 3. — Španska boksarska zveza je izrekla strogo kazen proti Fredu Galiani. ki so ga obtožili, da je brez upravičenega razloga predčasno zapustil ring med borbo s svetovnim prvakom v peresni kategoriji Daveyem Moo-rejem. Galiani so odvzeli naslov državnega prvaka in tudi za nedoločen čas boksarsko dovoljenje. Denarno vsoto zadnjega srečanja so mu zaplenili in jo bodo izročili blagajni revnih iberijskih boksarjev. m za € astmamcolor. Itotalscope] RICCARDOBIllI^Sf REZIJA: /tAARIOMATTOLI j FILM COLUMBUS FLORA FILM • VARJETV FILAA /NS \S\S S/N/ , BORIS PAHOR: 64. Onkraj pekla so ljudje Roman Tako mehko bi bilo.« «P. S. Lepo se sprehajaj. Moral bi si ogledati Louvre (jaz se še nisem drznila vstopiti vanj sama), potem Citč z njenimi uličicami, Luxembourg (razpotegnjen in pust vrt, vodomet, železni sedeži, ki so nek-daj bili zeleni, zaljubljenci, ki so razkuštrani kakor vodomet).« Postopoma ga prevzema kakor naraščanje bleščečega morja ob urah plime. Zgoščen, svetel nemir, ki ga sili, da bi nekam šel in nekaj izrednega naredil; a se ga brani, ga sprejema od strani, ko da se boji zasede. Hkrati ga veže zadrega pb njeni prošnji. In zaveda se, da je skromen in skoraj zmeden ob takšni predanosti, vendar obenem burka njegove misli čudežna zavest moči. Jih teši in burka hkrati. Ta hotel v ulici Richer pa je 'njen’ hotel, kakor je rekla; prenočila je dvakrat v njem, ko je odhajala na dopust. Visok in ozek, a čist in umit. Pa ne daleč od postaje; skoraj celo deveto okrožje ga ločuje od trga Pigalle, vendar je čutiti v ozračju njegovo bližino kakor razločen, čeprav rahel odsev Toulouse-Lautrecovih barv. Njegovo okno ne gleda na ulico, ampak na notranje dvorišče. A ker je poslopje vitko, je z okna pogled na strehe in mansarde morda še bolj razburljiv. In spomni se pesnika, ki z brado na dlaneh opazuje z mansarde zvonike, te jambore velikega mesta. In medtem ko se brije v ranem jutru, si misli, da sta Baudelaire in njegov čar oddaljeno zvonjenje, ki komaj slišno prodira skozi vodne plasti potopljenega mesta. Imela je neprespane oči, a njen smehljaj se je zaupljivo svetil v pariškem jutru. Odvzel ji je mali kovček. «To bom nesla sama«. In pogledala je v droben cekar, se namuznila in vzdignila brado in obrvi. «Minette,» je rekla. «S sabo si jo vzela.« «Srce mi ne da, da bi jo držala vse dni zaprto v ozkem in mračnem prostoru. Doma se bo z Alogonom dobro razumela.« Tedaj je zamijavkalo z oddaljenim glascm. «Pridna, Minette, zdaj smo kmalu.« In se zarotniško nasmehne, ko da se ji je posrečilo imeti za norca mogočno silo in se veseli mračnemu obrazu usode v brk. Podzemeljski vlak je pridrvel in vstopila sta, a morala sta stati. «Trudna?» In podprl ji je z dlanjo podlaket. «Iz nočne službe sem šla naravnost na avtobus.« «2daj se boš lahko naspala.« «0 ne. Takoj pojdeva kolovratit po mestu!« «Gotovo, takoj takoj.« Nasmehnila se je. V njenih očeh, ki so zameglene od nespanja, je mehak sporazum, ki ju združuje v samosvoj otok sredi gneče. Izstopila sta in šla mimo trgovin z zelenjavo, mimo mesnic in mimo trgovine z mlečnimi izdelki. «Kakor da se vračava z dolgega potovanja.« «Da,» je pritrdila ko sama sebi. V sobi pa se je nagajivo oddahnila, vzela Minette iz cekarja in jo položila na tla. «Zdaj je konec ujetništva, ubožica.« A hitro se je zavedela. «Mleka sem ji pozabila kupiti.« «Ce ji je prav tisto v prahu iz paketa ameriškega Rdečega križa.« «Imenitno!» A zdaj je čas, da preneha z otročarijami, si misli, in tudi njegov pogled ji pravi tako, ker zdaj je snela površnik in stoji pred njim v tailleurju, ki tesno oblikuje njeno telo. Nekaj detinsko nerodnega je v načinu, kako se to usloči v objem. Ko da ni še vajeno dotika moških bokov, a ta okornost ni znamenje plahosti, ampak še neznana komponenta njene narave, kakor docela novo presenečenje. Potem se je oglasila mačka in je skrajšala poljub. »Najprej moram potolažiti njo.« Nejevoljen je, da je zaradi mačke pretrgala objem, a ne more kaj, da se ne bi nasmehnil. «Jaz ji pripravim menažo.« Natresel je bele moke v kozarec, nalil nanjo tople vode in sedel na rob postelje. «Naj denem še sladkorja zraven?« «Misliš?» Vzdignila je glavo iznad kovčka. Potem je mače srebalo ameriški prah, raztopljen na topli vodi iz hotelske pipe, in Arlette je bila srečna. «Zdaj lezi in me ne glej,« je rekla. In je legel in podprl glavo z dlanjo. Opazoval je okno. Da ni železnih palic spodaj, bi bila skoraj steklena vrata. Najbrž so nekoč bila. Voda pa štropota in kliče v spomin njeno sobo v paviljonu za bolničarke. «Pri tebi naju obkroža domačnost znanih predmetov,« je rekel. «A tu je ozračje samosvoje in neodvisno.« «Pa še razgled na strehe in na mansardna okna.« ((Mislil sem na Baudelairovo pesem. Ušli so mi naslov in stihi, vem samo, da se mu zdijo, ko jih gleda z mansarde, zvoniki kakor jambori.« Tedaj so njene besede preglasile tekočo vodo. Et quand viendra Vhiver aux neiges monotones, Je fermerai partout portieres et volets Pour batir dans la n uit mes feorigues palais. Alors je reverai des horizons bleuatres, Des jardins, des jets d’eau pleurant dans les albatres, Des baisers, des oiseaux chantant soir et matin, Et tout ce que ldylle a de plus enfantin, «Zavidam ti.» «Ko sem bila knjižničarka, sem se naučila. Saj sem ti pravila.« Car je serai plonge dans cette voluptč, D’evoquer le Printemps avec ma volentč, De tirer un soleil de men coeur, et de faire Da mes pensers brfilants une tičde atmosphčre. On pa si želi njene bližine, a mu je obeneif p ne ostane ločena, zaželjena pred njim. Ker je vs» po mehkih oblinah in vijugi v kolku, a tudi “ pravkar zdrgnjeno kožo, skoraj deška v kvleni*1 j.; Čeh, tako da se njen dekliški mik pričenja s P ji' vitkih stegen h gladki, previsni trebušni sten1' resnična in zdajle pričakana, a spet vzeta 12 svet>v alabastrom, vodometi in vsem kastimi obrisi idiličnim ozračjem, ki ga slika pesnik. Nič v škega hotela, nič v določenem, nepesmškem P podnebju, ampak komaj izšla iz morja. In ko leže;h mu in kakor iz spomina občuti ob sebi dotik hlB1* f( nih plasti, mu je, da bi varoval njeno izvirnost P S ko spremembo. «Zdaj bi ga moral spet vzeti v roke,« je re ki9' «Koga?» ((Baudelaira vendar.« In se je nasmehnila. 11 vorila o njem? Tisti opis obešenca in trupla bre na primer.« ^ ((Vendar bi nas danes takšno pripovedovanj® treslo več.« ((Prebogato je, preživo, ne?« j* «Naša sedanja groza je bolj zavest velik® ’ kakor določena podoba uničenja.« In ko bo zima prinesla monotoni sneg Bom zapahnil vsa vrata in vse oknice, Da bi v noči zidal svoj čarobni grad. Tedaj bom sanjal o modrikastih obzoD'^/ «Vse to je precej tebi podobno.« «Ni čudovito?« «Nekoč so me bolj pretresle njegove grozljive pesmi.« ((Večkrat smo krivični nekemu pesniku; preveč poudarjamo eno njegovo lastnost na škodo drugih.« Njeni brezpetniki so se približali «V naglici sem pozabila pižamo.« In njen glas ima odtenek poredne zadrege. O vrtovih, o vodometih, jokajočih v O poljubih, o petju ptičev zjutraj in ^jl« Pa o vsem, kar je najbolj otroškega D Kajti ves bom potopljen v ti slasti, Da prebujam s svojo voljo pomtad, ^gjt Da si jemljem sonce iz srca in du m vroča misel greje ozračje. Se nh1