61. številka.
Ljubljana, v torek 16. marca 1897.
XXX. leto.
Imbaja vsak dan cve*«*r, izim*.i nedelje in praznike ter velja po post i prejeroan za avstro-ogerske dežele ca vso leto 15 gld., z.i pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., za jeden Beaeo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto i;i gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljauje na dom računa se po 10 kr.
na meBec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t njo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznani la plačuje Be od fitiristopne petit-vrste po <> kr., če se oznaniio jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. » ..t *'. >«ai naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni&tvo in npravnifttvo je na Kongresnem trgu at. 12. """ovi, Up ravniatva naj se blago%olijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
„Ga že imamo, je že naš!'
Že pojutrišnjem, v četrtek, bil se bede na ljubljanskem magistrata odločlni boj mej kandidatom narodne stranke, Kočarjem, in mej kand datom brezimne, iz najraznovrstnejših elementov sestavljene stranke g. Vencajzom, a ljubljanski vol lei še vedno ne vedo, pri čem da so prav za prav z g< sp. svetnikom Vencajzom.
Strastni in usiljivi agitaciji za gosp Vencajza še vedno ni konec, volilcem se obttajo zlati gra dovi, ako izvolijo g. Vencajza, alt vsi Vencajzovi agitatorji in pristaši molče glede narodnega, gospodarskega in političnega programa, po katerem se hoče v slučaja izvolitve ravnati gospo 1 svetnik Venca j z
Dokler de ni bilo gotovo, koga preglasi na rodna stranka kandidatom za ljubljanski dtžavno-zborski mandat, držal se je gospod svetnik Vencajz narodne stranke in zagotavljal, da hoče kandidovati le na podlagi programa narodne stranke, in tudi podporniki njegove kandidature so vedno zatrjevali, da nasprotujejo kandidaturi gosp. Kušarja zgolj iz osebnih ozirov in da žele bk( tuka Vencajza spraviti na površje le „v okviru narodu) stranke".
Ta situvacija pa so je, kakor smo že minoli teden dokazali, takoj premen d i, čim so se bili zaupni možje narodne stranke izr. kli zoper svet. Vencajzain proglasili kot kandidata g Kučaja. Kakor hitro je bilo gotovo, da ae Vencajzovi pristaši noče je držati discipline, da hocVjo kandidov.<ti svetnika Vencajza tudi proti narodni stranki, zbralo ee je okrog gesp. Vencajza v.s , kar bi i d■> razdrlo narodno stranko, zbralo so je krdelce pristašev dr. Krisperja, zbrala se je vtdro glasnu m vedno žejna tolpa somišljenikov fcmoznega Turka, naposled pa je pritisnila še četa dr. Gregoriča in izdal sa je bojni klic: narodna stranka sa morn razbiti 1
Svetnik Vencajz postopa v tem položaju Se dosti previduo ; skrbno namreč prikriva, kar je najvažnejše : svoj program. To je jedino sredstvo, da ne odbije nobenega svej h pristašev od sebe. Na svoji strani ima razen nekaj klerikalcev, katoliško-narednih in Gregoričevih, tudi nekaj odločno proti
klerikalnih elementov, kateri perhorescirajo vsako zvezo h klerikalno stranko in vsako koncesijo klerikalnim zalite vam in katere je že to pncej razburilo, da je svetnik Vencajz hodil okrog klerikanrh voditeljev in jih prosil, n i j ga podpirajo v boju zoper narodno stranko, in da ni bottl jasno povedati, kako stališče zavzema napram šolskemu vprašanju Na drugi strani pričakujejo seveda tudi klerikalci, da jim naredi svftoik Vencajz raznih koncesij, in v takih razmerah je povsem naravno, da g. Vencajz ne pokaŽs prave svoe barve.
Če pregledamo  vrs'e  Vencajzovih pristašev, vidimo  taknj   na   prvi   pogled,    da   pripadajo z malimi   izjemami   raznim   klerikalnim frakc;jam, največ stranki dr. Gregoriča, in že to obuja dvome, da je Bvetuik Vencajz še zvest tistim programskim točkam, po katerih se narodna stranka razliknje od klerikalno, da se sploh Še drži nač»l, na katerih je zasnovana narodna stranka.   Kdo more verjeti, da bi se združili sovražniki narodne stranke samo za tegadelj  okrog  svetnika Vencajz*,  da bi strmogln vili g. Kuharja,  ne  da hi zndeli   narodno stranko kdo je tako naiven, da varuje, da so razni reakci-jonarji in nezanesljivi elementi se navdušili za Ven c ijza, ne da bi  jim  napravil   načelnih, pregrama-tičnih koncesij? Nihi*el
Boj zdkužsuib reakcionarnih elementov je svetnika Vnneajza že davao potisnil iz „okvira nn rodne stranke14, in svetnik Vaucnjz s-s tudi sam več ne štejo mej pri - ta' ■ narodne stranke; a vprašanja je, kum pripada sedij, jeli samo kandidat zdru ženib, narodni strank* nuHprotujočih elementov, a'i pa je naravnost pris'opil jedni teh f-akeij.
V tem oziru je svetnik Vencajz varoval najpopolnejšo d skrecijo, ali drugi je n"po varovali tako skrbno, knk( r on, in tako je prišlo na dan, da je svetnik Vencajz se odpovedal načelom narodna stranke, na katera je prilegal še pred 14 dnevi, da ne je izneveril narodnemu programu, na podlagi katerega je izvršev^lnemu odboru oglasil s^ojo kan didatnro in kateri so mu je ša na znanem shodu .pri Maliču" zdel jedino primerni, in da je pre stopil v drog tabor.
Župnik Peter B ihinjec iz  Horjula je popol-
noma verodostojnemu gispodu povedal, kar mu je je z '.upal sam dr. Gregorič, da je svetnik Vencajz podpisal program Gregoričeve stranke in Peter Bohinjec j* pri tem veselo vzkliknil: aGa že imamo, je že naši"
Nimamo uzroka dvomiti, da j« župnik Peter Bohinec govoril resnico, saj ko bi se Vencajz ne bil zapisal dru. Gregoriču, bilo bi popolaoma ne-umevno, kako da se prav Gregorič in znani klerikalni agitatorji zanj tako pehajo, kako da prav ti zastavljajo vse svoje sile, da bi bil Vencajz izvoljen. Javno se seveda ne upajo proglasiti Vencajza kot svojega kandidata, ker vedo, da bi mu s tem pri vneh narodnih volilcih največ škodovali in mu s tem najsiguruejše pripomogli do porazi.
Gospod Vencajz je torej kandidat era. Gregoriča in voliicem ljubljanskim zdaj ne bo težko odločiti se, ali naj volijo moža, kateri sa je z lahkim Brcem odpovedal svobodomiselnim načelom narodne stranke in preskoč I v tibor klerikalizma, namo da bi dobil mandat, ali pa značajnega kandidata narodne stranke.
Državnozborske volitve.
Iz Idrije se nam piSe 14. t. m.: Včeraj pri-relil je gospod dr. Andrej Ferjan'jič pri nas volilci shod. Z nepopisnim zanimanjem pričakovali so volilci in ne*olilci, kaj bode njih dosedanji zagovornik, Če trdi ne poslanec povoda1. Ob napovedani uri bila ja prontorn* dvorana g. M Strausu že tako napolnjena, da je moralo veliko ljudstva oditi, ker ni bilo več prostora Gotovo no pretiravamo, ako trdimo, d* jo bilo nad 400 oaeb zbranih. Gospod dr. Fer;ai«čič pozdravi vse navzoča, ter prosi, da se izvoli predsednik zborovanju. Nato je bil izvoljen jednoglasno g žepan Drago ti n Lapajne, ki te dal besedo g. kandidatu. Ko je ta razvil svoj program, ter povedal, da ga je narodna stranka postavila kandidatom na podlagi programov iz leta 1890. in 1894., ter da so hoče vedno tega programa držati, zraven pa v prvi vrsti del.vari tudi i\ izboljšanje gmotnega stanja idrijskih delavcev, pozval jo navzoče, da n*j i?.rečejo svojo žtdje i a pojasnijo, k \\ da bi od njega zahtevali, ako  bi b'l izvoljen pos'ancem.
LISTEK.
„S m r t".
V številu najproduktivnejših pisateljev naših Stoji Anton Funte k v prvih vrs'ah. Početek njegovega književnega dtlovana sega daleč nazaj. Začel je z liriko. Vsi nadi leposlovni listi hrnnjo v svojih letnikih obilico Funtkovih pesmij, katerih večino jo pred dvema letoma zbral v posebni zbirki Gabrščkove „Slovnu, knjižnice". Spisal je daljšo epako pesem „Godec", napisal več povest'j in novel, spisal nekaj šolskih knjig ter se naposled pokazal tudi na dramatskom po)m. Napisal je libreto »Teharski plemiči" in dramo „lz osvete". Poleg tega je prevel Baumbaebovega .Zlatoroga", več slovenskih penmij v nemški jezik in malone vse opere, katere se pojo v našem gledališču. V prevajanju je Fuutek pravi mojster; takisto je mojster v verzih'Kaciji, v ustvarjanju lepe oblike, zvenečih, p J . ti stihov: jezik mu teče gladko, zunanjost njegovih proizvodov je najpravil-nejša ter prikupna še tako razvajenemu ušesu. V tej obilici Funtkovih dd je skrit mnogoteri biser, ki je na Čast pesniku in književnosti naši, ki nam priča, da hrani Fantek v sebi pesniškega duha, in
porok,  da  mu še dolgo  ne presahne vir njegove poezije!
V tretjem zvezku letošnje „Koerove knjižnice" i pa nam je podal Fantek dov plod svojega peresa, epsko lirske slike .Smrt".*)
I'.bral si je torej pesnik iepo snov: opevati smrt, ki vlada mej človeštvom s strašno svojo sifo od prvih časov, ki ostane mej čFovefitvom do konca i!n»j. Jako mnogo prizorov je v tej dolgi dobi njenega v a ' i a, ki ho hvaležen predmet mislečemu pesniku! Će si pa izbore pesnik predmet, katerega hoče v svojih pesm-h naslikati čitatelja od vseh stranij, mora paziti, da ga ne opoje preobsežno, da ne išče malfnkostij, ki vzamejo čitatelju zanimanje in ki ga utrudijo. Poišče naj si momentov, ki napuo čitatelju vse misli, vre čute, da se zatopi v živo poezijo, ki je vzkipela iz pesnikovega duha. D/e, tri markantne poteae, izbrana, odločne besede, jaBno označena situvacija — to uklene čitateljev duh, da ve, kaj je hotel povedati pesnik, da odloži z zadovoljstvom knjigo iz rok, pa da seže zopet in zopet po nji.
Kako opevaj pravi pesnik take predmete, je pokazal Jaroslav Vrchlick£ v po mi „Me-seco". Kaj vse vidi ta ponočni vladar na svojem
*) V „Knezovi knjižnici", 111. zv., 183 str. Cena 40 kr.
potu! — Koliko bede in nesreče, koliko t reha in strast', knhko sreče in radosti ! A pesnik nam podaje samo 6 prizoro 1 iz te brezšteviloosti, in vender čitatelju šine mraz v morog in va za vso brezmejno bedo in nesrečo, ve sa uren in strast, za srečo in n dost.
Kaj hočemo reči s tem? To, da je Funtek preobsežen, da je obdelal .svojo onov Oo ?adnje pičice, da je odložil po'o, ko ni v* dol več, kje bi našel ša kaj. Tak se na^n zdi peanik tudi v ovojih „Lučih", zatorej pa opeva celo v obeh ciklih jeden in isti predmet na večin mestih (n pr.: ,LuČi" : V. in „Smrt": Okradeo, „LučY' : Vili. in BSmrtu: Pod zemljo. Itd)
Toda s tem ne grajamo pesnika in lepe,* dela njegovega povsem, paj nam je očrtal v „Smrti" pretresujo'ih prizorov, ki nau brg'to poplačajo, če smo sa morda tu in tam dolgofiasili, on kateri prisiljeni pesmi. Vemo p» tudi, da je cmogo čitateljev Fuutkove   .Smrti", ki jih zadovoljuje popolnoma.
Pa oglejmo si najznačilnejšo p-^pc-ši te «b;rke !
.Prolog". Duh človeštva, mež blok in mršai", kamen.tega obraza, upognjenega stasa, očij grozui-čavega svita — stopa po potu življenja. Utrujen in upehan sreča smrt. A neče ga rediti, saj nemir« nemu Ju' u človeštva ni dan pokoj, ukaz ga dro vi
Oglasil sa je prvi k besedi gosp. Dragotin Lapajne. Stavil mu je celo vrsto vprašan), mej temi, kako Bt&lišče zavzema glede splošne, direktne in tajne volilne pravo3, kako glede pogodbe z Ogersko, kako misli delovati za izboljšanje idrijskih razmer itd. Na vsa ta vprašanja odgovoril je g. kandidat tako, kakor so volilci od njega pričakovali. Nastopil ja jo'ena tudi g. H. kot interpelant, in tudi na nje-gove interpelacije odgovoril je g. dr. Ferjančič v splcšnjo zadovoljnost. Gospod žapan preglasil je potem g. F«rjanči*a kot kandidata za mesto Idrijo in gromoviti živio in slava našemu bodočemu poslancu zaključil je zborovanje. Zvečer napravilo je .Delavsko bralno društvo" zabavni večerna čast g. dr. Ferjančiču, ki je častni član tega društva. Pri koncertu, ki so ga napravili tamburaši in pevci tega društva, zabavali smo se še pozno v noč ter se slednjič ločili z željo, da bi na dan volitve pokazali g. dr. FerjanČiČu naše zaupanje 8 tem, da dobi v Idriji cgromno veČino glasov. O žalostnem izidu Koblarjevega shoda nočem nič druzega omenit', kakor da je naše ljudstvo pokazalo, da noče od klerikalne stranke nobenih voditeljev, da bode tudi brez nj h deseglo svoj cilj, če tudi je gosp. Eoblar
rekel, „še žal v m bede, ker me nočete poslušati.' » *
V Gradca je pri ožji volit vi zmagal s 21 047 glasovi socijalni demokrat Ivan K -et-1. Klerikalni kandidat dr. France Gutjahr je dobil 18.134 glasov.
Na Koroškem je nemškonaredna stranka zmagala razen jednega v veeh volilnih okrajih. Omeniti je, da je v šptal-šmohorikem ekrajn voljen Ambrož vVemisch a 83 glasovi. Dosedanji klerikalni poslanec
Peitler je. dobil 63, seveda največ slovenskih glasov.
* *
Napačne legitimacije so neki pripomogle ia Dunaju vsij v dveh oVrajih krščanskim socijalistom do zmage. Na podlagi tacih legitimacij je oddanih boje najmanj deset tisoč glasov Če je to resnica, se pa na Dunaju slepanl > pri volitvah zares kar na debelo
Tudi državna pravdniSbva bodo imela opraviti z dunajskimi volitvami. Neki Z;mel m ni btl v.prejel v volilni imenik in svoje volilne pravico ni rekla-moval v posavnem n ku do 20 dne febmvarja. Ker je \ a krščanski stcijalist, je pa zanj odbor krščanskih socijaliste v za peti okraj uložil rekla iracijo in to co prtd 2(> februvarjem, kerjeZimel m le 25. febmvarja dob.I dokumente, kar se da 8 pri an i dokazati. l)u-\ jski aagistrat je pa v svojem poročilu na r.a mestnih vo poročal, da ce je ta rekla-u » .a poslala mu že 19. Mnuvarja. Socijalisti so zatorej tri državnem  prav.i.-., hI »u  naredili ova bo
zaiacii zlorabe urf.une oblasti.
* *
Gališkexn n ,i:.. st u M ■ u je jako n^povoljno) da s'a v Krakovu n v I. v z veliko večino voljena .socijalista Z tto si tudi š sedaj gospodje v Levoiu ubjijo glave, kako hi se iznebili katerega te'i dv h poslancev. Gitd-i v Ls-'cvu isvoljeaega K zakievvirzi eo izu šli, d« ni gotovo, če je av stri,ski državljan. Z tčela so se satorej poizvedovanja. Seveda bodo oblast va vse storila, da dokažejo, da ni., a avstrijskega državljanstva.   Socijalisti mislijo
po svetu na neznan, brezkončen pot. Kam gre, zna Je Bog. Poslednji dan mu vzide š-le takrat, ko se zagrne po^ednji grob n^.d poslednjim človekom.
.Oda starti". Pcomk nam poje o grezuem vladarstvu trde, i ^usmiljene smrti. S prvim grehom porojena živi mej čtoeeškim redom; ne ustavi ji pota li stan, ri ime, 11 bogastvo, ii solze, ti tožbe: vse človeštvo je pred njo prah v prahu.
„V areni". Snov jo z jrta iz žalostne zgodovine krut'ga vladjois-.va rimskih carjev. Gladijator um<ra . . . Oh koncu življenja pa mu vsplava duh daleč v rodni svet, k;er je moral ugrabljen ostavili d m ženo m de.co. Misli Že, da je sam mej svojimi, toda
Zažari pogled, ugasne . . . Smeh po lici jo prostrt — Da, na taksen prizor tudi Sužnja se prebije suirt!
.Žive plamenice"". Neron etdi na zlatem st »lu, tam doli pa gore živo plamenice: kristjani obliti s smolo! In ko se Neron naslaja ob tem groznem prizoru, priplazi ho do njega smrt, ki mu kliče prokletstvo za zversko početje njegovo. Ona je rešila trpeče ljudi, uničda robstvo, da sedaj Slobode, krščanstva gori l'o zemlji tisoi plamenici        i,Dalje prih.)
tudi za mestno kurijo v Livovu postaviti srojega kandidata.
* # *
Rusinski deželni volilni odbor ?e je obrnil na cesarja e prošnjo, v kateri prosi za najvišje varstvo pri sedanjih deželnozborskih volitvah in najzvestejši rusinski narod. Prikrajšani ža po vo lilnem redu, se Rusinom še z zvijačo ia silo za branja voliti poslance po svoji volji. Po svoji krjt-kosti in potrpežljivosti znan cesarju zvest rutnunski kmet je nastopil prati d issdanjim poilancen in se hotel poslužiti ustave, a zato ga preganjajo žandarji, okrajni uradniki, davčni orgaai iti. v nasprotju z lanskimi obljubami našega veleč inat va. Volitve volilnih m )ž vrša bb skrivaj, vsčkrat ponoći, ne da bi kmetje za to kij ved d i, ali sj pa rusinski volilci puste stati ves dan ob slabem vremenu, ali pa jih še k volitvi ne puste. S svetno in dubovsko rusinsko inteligenco žandarji in volilne komisije razžaljivo pestjpajo. Čj pa mine ljudstva potrpežljivost, pa poseže vojaščina vmes, ki se je razposlala na vse strani. Vač miraih državljanov je bilo ub tih, mingo oseb ranjenih, na stotine so jih zaprli, mej drugim vač spoštovanih duhovnikov, ki so prebirali šktfijski list avstrijskih škofov z lec in so zatorej se razglasili za rovarje. Otijijoani kore-spondenčni biio in vladni listi razširjajo tendenci-jozno pobarvana in zavita poročila, ša celo sedanji vladi udani Poljaki priznavajo, da sa je pri volitvah nezakonito pestopalo. N ,ui i it aištvo se dovolj ne ozira na mnogobrojne došla pritožba. Z rali toga so kmetje in meščani silno razburjeni. Ta razburjenost se no da zatreti s silo, temveč le s pravičnostjo in človekoljubnostjo. Končno se prosi v prošnji še jedenkrat za varstvi in pravico.
V I Jlallljaill, 16. marca. Kakšna bo nova zbornica poslancev. Neki ogeriki list je izvedel cd odličnega avstrijskega politika, da je pričakovat1, di bil- v novi zbornici poslancev kacih 70 Poljakov, 80 Čehov in veleposestnikov, 45 Članov katoliške stranke, 30 Jugoalo • vanov, 10 bivših članov C irouinijovsga kluba, 8 južnih Tirolcjv, 8 Bukovincjv, 20 divjakov in 50 levičarjev. — Na socijaliste in krščanske socijaliste je ti znameniti politik popolnoma poz bil. Sploh se kaž«, da dotičsik avstrijskih razmer dosti ne pozna. Njjbiž so dotični račun napravih v uredništvu ogerskeg i lista samegt po tem, kakor poznajo avstrijske razmere. Lm to ima og raki list prav, da se Bideniju nove zooruice ne hode bati. Vladnih kimevcev bode v njej dovolj.
Velevlas i in Grška. Kakor se kate, ee h, do velevlasti naposled le odločile za blokado Krete in grških pristanišč. Ni.-es v pa niso gotovega sklenile, kako naj potem narede red na Kreti. Sprva se je priporočalo, naj slednja vlast podije 2000 mož ua Kreto, da bodo naredile r> d Ta predlog se je pa razbil radi tega, kbr Avstrija m Nemčija nočeta odposlati vojakov v notranje traje Krote. Toliko je gotovo, da se grška vojaka n■» porabi za napravo reda na Krti, ker velevlasti m.slijo, da za to ni sposobna. Govori se, da Italija in Franc ja cdpoi-ljeta vojake na i v .it o, a gotovo to ni. Vidi .mi, da velevlasti hoč j ) s Krete Grško opraviti, pre ino same vedo, kaj je petem sfonti.
Arton je za el ovajati. On jo namreč podkupoval ponlance v panamski zadevi. 0/adil j) neki že č«.z 30 pcsUucev, proti katerim se začno kazensko postopanj". Mej njimi je v C: politikov, o katerih še dos daj ni bilo nič znanega, da bi bili v zvezi s panamskimi sljparijami. Seveda sa ne ve, če bodo obsojeni, k«jti samo ua podlagi izpovedeb takega človeka, kot je Arton, je težko koga gobo« diti. Vsekako pa uUgnejo biti politično uničeni. To je tudi glavni numon vse etvari. Kdo ve, v katerem interesu sedaj dilujoAtton? Zaslonj svojih tajnostij tudi ni razkril.
Pomorske zahteve odklonjena. Nemškega državnega zbora proračunski odses ni hotel dovo-1 ti zahtevanega kredita za grajenje dveh križaric, jednega aviznega parnika in torpednih ladij. Dovolil jo samo, da se naprav ta dve topnjači. To je dalo povod, da je d.-U ostavko tajnik za pomorstvo Ho-mann. Na željo cesarjevo hoteli so v Nemčiji na-krat poveksati mornarico, da bi prekosila francosko. Državni tijnik H mana je že bil naznanil poslancem, da vlada misli zahtevati, kar na stotine milijonov To je pa poslance oplašilo in sklenili so se t. k o j z začetka ustaviti. Cesarju seveda ni po volji, pa se državni zbor tako malo ozira na njegove Želje.
Cesar bi rad videl, da bi bila Nemčija najmočnejša vlast v Evropi, a zastopniki naroda se pa po pravici boje, da Nemčija v narodano - gospodarskem c žiro popolnoma propade, če bi d stregla vsem že-Ijara vojne in pomorske uprave.
Gostovanje slovenske opere v Celji.
Sredi .nemškega" Cilja, na najlepšem mestu, dvig« ee naonu taeatalna zgradba, ponos ti »Nirodai dom", kateri je nekak prerjstavitelj moči in p imena slovenskega življa v t-m mestu. Spodaještajeraki Slovenci gledajo na to svojo palačo z opravičenim ponosom, a največji pomen »Narodnega doma" tiči slasti v tem, da je v njega prostorih središče vsega narodnega življenja na Spodnjem Štajerskem in še p08ebs narodnega Bocijslaega življenja v Cdji.
V .Naroinem dotnu", z d »nem po na'rtih in-ženor ju g. J. V. H r a s k e g^e , ie tudi velika, jako elegantna in primerna dvorana, v kateri se je v nedeljo priredila slovenska operna predstava, v kateri se je ta dan prvič na Štajerskem pela velika opara v slovenskem jeziku.
O velikem uplivu gledališča na vse narjdno življenje pač ni treba posebe govoriti. Celjski Slovenci so ga tudi v poštev jemali, kajti uredili so svoj .Narodni dom" tako, da je v njega veliki dvorani urejeno vse, kar treba za gledališče, če tu li v manjši meri. Oder je pripraven, mašinerija je dobro urejena ia veleti tega je lahko mogoče, prirejati tudt take predstave, kakeršns so na diletantskih gledališčih nemogoče, ker nedostaje potrebnih priprav.
Komaj je bil „Narodni dom" dograjen in otvorjen, že bo celjski Slovenci m slili na priredbo gledaliških predstav ter se obrnili na ljubljansko .Dramatično društvo" bi li bilo mogoča, da gnstoje v (Mji slovenska opera. Intendanta, gg. ravnatelj Pire in dr. Tekavčič odpotovala sta koj v Celje in sa tam dogovorila z merodajnimi možmi glede V8 h pos»mičnosti, in dne 14 t. m. je priš'a slovenska opera ter v .Narodnem domu" pela .Hi goletta*.
Tega podjetja ni bilo lahko izviš ti, ker v Cilji še ni bilo vse prirejeno za uprizoritev tako velike opere in ker so btroški za tako gostovanje uprav ogromn', sisebno ker je bilo treba celo orkester pripeljati iz Liibljane. Ali vse to ni nikogar cp'adilo, mti celjskih Slovencev, niti „Dramatičnoga drnštva", a in peh je nadkrilil tudi najsmelejše nadeje.
Komaj se je raznesla po Slovenskem Štajerskem vest, da pride s'o.•••nopira gostovat v Celje, zavladalo je po vseh krajih napopisno navdušenje in oglas d i so se rdeiežoiki is najoddaljenejših ru< st, trgov in vasij. Vse mnogovrstne priprave za pred stavo so z vzgledno p jžrtvovalnostjo in največjo u nemo za lepo podjetje vodili gg. dr. Šnklje, dr. Vrečko in I)..,-. Hribar, in njim gre v prvi vrsti zahvala ia priznanje, da je bilo vse vzorno pripravljeno in da se je mogla predstava gladko uprizoriti iu izvršiti.
š - pred določeno uro napolnjoni so bili vsi prostori do zadnjega kotička. V.ii sedeži v dvorani in na lepi galeriji eo bili razprodani, spL h se je pa oglasilo toliko obiskovalcev, da vsi niti vstopu c niso ir.oii dobiti. B.lo je veselje pogledati na to elegantno, ii o in nauduš no občinstvo, bilo je veseliš gledati, kako se je razgrelo in razunelo ter s frenetičnim ploskanjem izražalo našim umetnikom in izborno., u. iz nujbol/i h moč j oestavljemu orkestru svoje priznanje.
O predstavi sami ne bodemo ohširne:e govorili, dovolj je, ako povemo, da je bila izborna in aploh jedna najboljših, kar jih je v tekoči sezoni priredila našu opera iu so si naše prve moči gospč. Ševčikova in gg. Raskovič in Nolli, kakor d.di \h> druge moči in vrli zbor pridobili največje simpatije. Gcspč. Š^včikovi je bil vročen lep šopek, gg. Baškovč in Nolli pa sta dobila vsak lovorjev venec z narodnimi trakovi. Kakšen urin je naredila opera in pndstava, o tem bodemo poročali po .Domovini".
Po ; r d davi zbrali so se udeležniki in osebje slovenske opere v restavracijskih prostorih in v u. al; dvorani, kjer se je razvila živahna zabava, pri kateri je svirala tudi vojaška godba. Predsednik o-ljeki čitalnici g dr. Sernec je z naudušenimi besedami napil „Dram. društvu" in vsem umetnikom in umetnicam izrekši željo, da bode slovenska opera še dostikat nastopila na odru v celjskem .Narodnem domu". Za to napitnico se je zahvalil ravnatelj g. Pire in napil štajerskim Slovencem. Gosp, dr. Rudolf iz Konjic je napi gosp. Jos. Nolliju, kateri se je za napitnico primerno zahvalil. Gosp. dr Vrečko je napil kapelniku gosp. Beniškn, vojaški godbi in vrlemu .Slavcu", gospa dr. Rudolf ova pa primadoni gosp. Ševčikovi iti vsem umetnicam, za katere napitnice sta se zahvalila gospč. Ševčikova in g. Dražil, predsednik društva .Slavec". K-me*no je nazdravil g. J. Nolli rodoljnbnim damam štajerskim.
Prvo gostovanje slovenske opere v Ce ji ni bila navadna narodna slavnost, to je bil pomenljiv dan za knltnrno in socijalno napredovanje slovenskega življa v Celji in sploh ca Štajerskem. Kako znamenit upliv ima gledališče v narodnem ozira, to se vidi zlasti v Ljubljani, in zato žele vsi resnični rodoljubi, naj bi bilo to gostovanje začetek rednim gledališkim predstavam v Celji.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 16. marca
— (Nesramna laž.) Agitatorji g. sodnega svetnika Vencajza trosijo po mestu vest, da je g. dr. Tavčar obljubil ljubljanskim Nemcem nekaj mandatov za občinski svet, ako glasujejo za g. Kuharja. Pooblaščeni smo od i z v r S e v a 1 n e g a odbora narodne stranke in od g. dr. Tavčarja, i a i a v i t i , daje to nearamua laž, katero so si izmislili Vencajzovi
r i h t a š i , da bi ž njo begali narodne voli'C0*   Prosimo vse pristaše narodne stranke, aj nam naznanijo imena tistih, kateri to 1 a ž razširjajo, da bode mogoče proti dotičnikom nastopiti pa primeraem mestu.
— (Slove ski akademiki in dr. Gregori-ceva strančica.j Pred kratkim smo objavili v svo jem listu jasen in točen odgovor akademika na ne liano bahareuje .Slovenskega Lista0, da stoji nam efi v vrsti njegovih, oziroma dr. Gregoričevih somišljenikov  tudi  akademična  mlad.ua, in prinesli loio izjavo, da se ne strinja večina sloven-ikih akademikov, zlasti pa ne večina članov odlične pSlovenije" s prikrito klerikahko igro „SlovenBkega Lista*.  Dotični dopis z Dunaja je strasno razkačil rednika »Slov Lista".  Ker si pa g. Trstenjak ne nore pomagati drugače, zatekel se je v 11. štev. vojega, z vsakim novim le to ni naeramnejšega iu v
ojih končnih smotrih idkritejSe nastopajočega gla-ifa s — psovkami ia z — lažjo. Nsšega dopisnika Dunaja zmerja z „izdaj&Ic-tm našega naroda", pa ovoriči, da je „$lov. Nartd" za<el Žn „kleti in roklinjati slogo" . . . da „k o 1 n e na (?.') nr.rod" ... Ia sa „u o r d n j e iz rdovecske sloge" itd Dolga rsta cenenih in smešnih fraz o slogi, ki morejo iplivati k večjemu na uevedneže. (Nii g. Trstenjak tjora že poznati svoje čitatelje 1) Končno pa postane .stvarni" in „objektivnia g. T-k oseben ter se togotno zaletava v utedništvo »Slov. Naroda" z bž,o, da je dotični, dr. Gregoričevo herostratsko »očenj »nje obsojajoči dopis izšel iz našega uredni -it v.4. Tudi tu pokaže g. T\steujak, da pozna — voje ljudi, kajti: kakorfVn je pcredoež asm, za taka smatra i druge. Kur ho ku ejo namreč v uredbi • u .Slov. L'sta" nuč iu d»n različni javkajoči anki m dupiski .iz tužuega Korotan-i", »:z zete-ega štajerja" in od povsod drugod, misli g. T, da prakticira tudi drugod takisto. Toda iznova 86 vrrzal. Na t a k način more delati „javno rane-je" samo .Slov. Lst*. — Dotični depi« a Du-aja nam je došel iz peresa starejšega slovenskega akademika, kaktr nam je došlo cd drugih če in.ocgo ojših in šo obsuje »alnejš h dopisov e Daoaja, ka fonh pa radi nedostatka prostom mamo objavili, ako pa Želi g T. »a vjak način novih dokazov, iako krepko onroja o ukid.^iki fip'ttkaren.o .Slov. jinta", lehko mu postrežemo v najizdatn^i ^eri. čerAJšaja brzojavka akademikov v .Slov. Naiodu" a naslov g. I/. H obar j", pa tudi jasno govori.
— (Repertoir   slovenskega gledališča.) )»nes se bo, Crugio v tj te^oni, pela opera ,P ro ■
!ana nevesta". Sezonu ee bl>ža sicer že koicu, vzlic temu namerava in tendanca tekom tega me-tca spraviti še nekaj novitet na oder m mej njimi adi opero .Fra Diavoio". ,      — (Dr. Viktor Supan f ) Včeraj popolndna Duri je nkgloma odvetnik g. dr. Viktor Supan, irednik  .Slovenskega Pravnika",   Bvoječasni clau ctt ndance slovenskega gledališča, jnko ljubezniv, impatičen in občečistan mož,  v  starosti  33 h>t. odi vrlemu možu čaeten epomin!
— (Ljubljanska učiteljska društva) sNa-lodna šola*, .Vdovsko učiteljBke društvo" in „Slo lensko učiteljsko društvo" prirede nvojeaiu pred Nniku, oziroma članu gosp. Sr. Stegnarju za Nhcdnico v četrtek, 18. t. m , v klubovi sobi „Nar. Poma" društveni večer. Začetek ob 8. nri. Gostje obro došli !
— (Odbor kluba bIov h cikli tov) poživlja '1:1 pttom vse izstopi* še ljubljanske in zunanje Pane , da vrnejo klubovemu blagajniku — proti Irimerni odškodnini seveda — najkasneje v teku >4 dnij klubove z»ake, ker nikakor ne more dopu tati, da bi nečlani ž njimi nautopali, oziroma jih ^ko drugače porabljali.
— (Ubegel norec.) Včeraj pripeljal ja Anton '•r*:»r. posestnik na Bledu v norišnico umobolnoga |ana Pretnarja, kateri pa jo v mestu ulel. Stražo* k
Tor* lli prijel ^a je v Florijanskih ulicah, ko \ Precepaval otroke, ter ga privedel na magistrat, l*c pa je tako razbijal, da so ga komaj s edu ukro-1 »n odpravili v norišnico.
— (Pazite na otroke !) Ivan Pavlin, 3letni 1 Ace Pavlin v Cerkvenih ulicah, igra! se je z DB'rui otroci ob Gradašci in pri tem padel v vodo.
Delavec Jožef Baerendorfe; potegnil ga je z vode in rešil gotove smrti.
— (Otročji voziček) ukradla je včeraj po-poludne na Pogačarjevem trgu izpred 11 ne a <. nova prodajalnice A. E. pleskarjeva zrna v Vodmatn, češ, da bo otroka .lože vozila, kakor nosila*. Voziček je peljala takoj na kolodvor sn ga hotela ođ^osiati. Ker pa je b Ia tatvina takoj naznanjena, se je tatica zasledovala in na kolodvoru prijela.
— (Pokojni župnik Simon Robič) je mej drugimi volili zapusti tudi 1500 gld. za napravo dijaške ustanove, svojo bogato zbirko kniig pa je volil deloma mnzeiu. deloma gimnaziji v Kranju.
— (Tamburaški zbor Škofjeloške čitalnice) priredi v nedeljo, dne 21. sošca t. I. v svojih prt) štorih Hvoj prvi koncert z jako odbranim zanimivim vsporedom. Zičetek ob 8 uri zvečer. U>topnina:za neude 40 kr.: za ude 20 kr.
— (Iz Zagorja ob Savi) sa nam piše 14. t. m.: Včeraj p:> o u ine jena S/. G ri padala toča kakor po leti. Nekoliko pred litanijami pa je strela dvakrat udarda v zvonik in nicor prvikrat blizu nre, cd tam je poskočila na uro jtdnega zvona. Tri fante, ki ao stali pod zvonikom, je puh vrgel par metrov daleč, ter jim obleko in obuvalo na drobne kosce raztrgal, na životu so pa, kar je čudno, ostali nepoškodovani. Komaj so te tri spravili pod streho, je strela zopet udarila. Vrgla je jednega mladega fanta, toda poškodoval) ga ni, cerkovniku pa odtrgala kos čevlja Da je bilo ljudstvo prestrašeno, si pač veakdo labk n misli.
— (Odbor akad tehn društva .Triglav") javlja, da se bode »ršdo VIII. javno redno zborovanje v Hob. to dna 20 t. m 8 sledečim dnevnim redom: 1 C tanje zipmiika. 2. Poročilo odborovo. 3. Volitev: a) predsednika b) podpredsednika, tajnika in g spodarja. 4 Slučajnosti. Lokal : Rs Bource"; začtt^k ob 8. uri zvečer. Gostje dobro d. šli!__
* (Propala mladina) .Hrvat. Braniku" pi šejo: Znaco j«, kako se p i^adnvajo Madjari, da bi po ielssn'Cab na hrvatski zemlji zasnovali madjar« sk h Bo). Te šo'e so jedro nj h ko'onij, v ka^er^ l.-.vo i.t mamfjo domačine, da jih nzuatode. Tu navajam istinit slučaj, ki more v srce zboiti slehernega Slovana: Dno 13 m. m. nem potoval na železn oi ia Broda v Vmfcoice. V i-iteia ku^ejti je bilo p; r drugih po*n kov ia več malih dolarjev, ki so so z raznih postaj in stražnic vozMi z vlakom v Vinkovce v madjorsko šolo. Hkratu so pričeli otroci popovati hrvatsko pesem po ariji „Još Hrvatska ni;, propala". Toda strmite, s kako popačenim tekstom ! — Ta izgubljena dečarija je pela: .Još Hrvatsko nij' propada, — Al čj na e,koro! — Visoko se oni stala, — Al će bogme past" itd. Tako se na teti nesrečnih .'Vdati otroci re>z larodujejo, da celo svoji domovini ž?!a r,lo ;n propast ter ji pljujo v lice! Ni mo-oce, da so si otroci kaj tacega uami izmis lili Ta ialoatni s!učhj dokazuje jagno, da imajo međjarske šole na Hi-vatskem popolnoma isto uk'rho, kakor mej S.ovenci v Iatri in po Goriškem BLege nazioonle"!
* (Njuhalci (snofači) tobaka (burmuta) izumirajo.) D-čim postaja porabasnodk ia oigaret d tn za dnem večja, je trošak njuhana vedno noa"ji, da se more reči, da Baofa5i * b »ki izumirnjo. V A vstnji, kjer se je ia pred leti pctrošdo na leto 2G.0O0 m«-tričnih centov njuhana. rabi se danes še samo 20 000 matričnih centov. Pied 25 leti hi ja trosMo na leto 60 000 do 80 000 metrčnih centov. Nu, dandanes Šnof*jo v Avstriji naj veo gališki in bnko-
.n <!• i kmetje, redovniki, zlasti frančiškani in kapu cini, pa naposled — krojači.
* (Odstavljena kraljica poslana v pregnanstvo) Meseca svečana so odstavili na otoku Madagaskarju dosedanjo kraljico Rana val o ter jo poslali s spremstvom vred na otok La Remnion v pregnanstvo. M#sto nje so postavili Francozi guvernerja. Ljudstvo je s to izpremembD vlado zadovoljno, ker npa, da bo poslej konec neprestanim 7arotam in domačim bojem. Govori se pa tudi, da po vsega krivi franceski jezuiti, katerim je bil protestantski dvor tri v peti in da bo koL.fl kti z Angleško vnled te«a r neogibni.
* (Kaj je maček?) Predpust, ta čas presneti, ž njim pa vei vr*-e!iini dopisi in mKsksradm dodatki no minili, in post., čas pokore in slanikov je napočil. In v tej dobi se jo poavil modrijan, ki jo meihcinsk«* razlež 1 pojem minol'h „mačkov", ki re glasi: »Maček ie veled s jperlativn^g i absorbo vauja ubuniujočih flojiduoskih kvantitet procedo-vano ebnormalno interimistično prehodno stunje po generalno korpore'.ni kalamiteti aflikovanega in-d<vidnn-ia, d čun ne iskuša po normalnem stanju hrepeneča naturalno institucijska spes >bnost stoma-lialnib in cerebralnih težav osvoboditi." — V39-kakor jako temeljita drfiuicijal
Davila i
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
so v zadnjih 14. do.evh poslali : Slavno pevsko društvo „Siavec" v Lubljatii 18 gli 98 kr. kot Čisti d houek za prodane šopke itd. na Slavca vi maskaradi — Wsy!a družba v M;renbergu 6 gld. 55 kr. — O prl'ki g. d rvanja preč. goen. župnika M .t. Keleraico v St Il^u, na sk-ajni meji Slovenjtva,
v bratski ljubezni združeni duhovni in svetni gospodje in kmetje darovali 16 gld — Is nabiralnika v gostilni g. And. črmta v L ubijani 3 gl. — Goapa Marija Črne v Ljabljani 3 gold. — Mohorjani v Dražgošah 1 gld. 50 kr. — Volilo pok. Katarin« PovŠe v Ljnbljaui 45 gld. — Slatneraka družba v Gradcu 13 gld. 12 kr. — Slavna posojilnica v St. Jerneju 5 gld. — GA. Tclminec v Gradcu mesečni prhpevek za sutec 5 gld. — Gdč. E Tbuma nabrala na Sokolski maskaradi v P^stojini 5 gld. 50 kr. — Iz nabiralniki v trnovskem župnišču v Ljubljani 2 gld. — Graška izvenakad. podružnica dohodek veselice 30 gld. — Ženska podružnica v Št. Vida nad Ljnb'jauo 12 gld. 50 kr. — Slavni klub slovenskih tehnikov na Dunaju 3 gld. 25 kr. — Begunjetki M lurjatii 4 gld — Gospića Fani Kobilca v Ljubljani 1 gl letnine. — Vesela družba v Deklevovi gostilni v Postojini zvrgla v nabiralnik 3 gold. — Živeli blsgodu^ni darovalci. — Živeli Slovenci !
Blagajništvo družba sv. Cirilain Metoda v Ljubljani. Zahvala Gjsp Fran Slane, nadučitelj v Litiji, je oabral ob priliki odhodnice g. pl. Andriolija pri odličnih prijateljih sedanje šole z* „učiteljski konvikt" GOK20H Goipoiu nabiratsl.a in vsem p. u. darovateljem se imenu .Društva za zgradbo Q&teljak*ga konvikta" najtopleje zahvaljujeta: Andre.j Žunier, t. č. predsednik; Jakob Dimnik, t. č. blagaj enk.
Književnost.
— „Hrvatska misao". God. 1. Broj 3. ima sledečo vsebino: N. Kareu v o samostajuom naebra-žavar>ju, St Radić O indolenciji i pesimizmu n hrvat, rolndeži, St^. Kor por i d Seljački pokreta Galiciji, Fr. H lava ;ek. O brvat književnim pri-Ikaini. Ivanov. O I. r vaf s>.o slovensVim odnošajima u novijo dob1, K S M« ž nar i o*. Is novijo poh-tifike povjesti čvškega naroda, M. Heuntl; Slo bodan «lns, V. Hj.Grbošič. Bilješke. — Ta tainik i'i-vi.t •» h .''k.idom^kov ae popolnuje z vsako novo Števi ko. Slovtuskim vidikušolc^m ga toplo priporočamo.
Dunaj 16 marca. Ožji ministerski komite pripravlja prestolui govor, kateri se ko-nečno uredi, ko se povrne prihodnji teden ces»r na Dunaj.
Dunaj 10. marca. Župan ^trobach je naznanil na nekem volilnem shodu, d\ mu Lueger kmalu prevzame breme županstva.
Ounaj 16. marca. OHcijozno se napovedujejo zakoni o urejanju izseljevanja.
Atene 1 6. marca. Mejnarodma okupacija Krete izostane, ker se branita Nemčija in Avstrija udfležiti se je. Mirna blokada Grške in Krete se kmalu začne.
Atene 16. nnrea. Tri streljanju za po-Bkušnjo na ogromni ruski vojni ladiji se je pripetila grozni eksplozija. Deset častnikov in petnajst nmž je mrtvih, petnajst mož pa teško ranjenih.
Poslano.
Kot agitaoiiflko sredstvo proti kandidatu na-redue stranke g. J. Kušarju s« rabi laž, Jasmin jas, k< t pri-1 š nar. dno etrjnka rekel, da so uradniki „1 a o e n be r g a r j i". Da s? oieui kot uradniku podtika taka huda los t, je preoenmno, saj je znano, da HGUG se jaz pri posvetovanju zaupnih mož potegnil sa uradnike, vsed česar meje i ueki gtsood cbitni^ zavrnil in mi celo pretil. Ker mi je pa na tem ležeče, da izvem, kdo je to agitacijsl&o r,red>tvo iznatol, prosim, da se mi objavi s;.mo jedno osebo, ki to raznaša, da morem pioti njej naBtipiti
V Ljubljani, IG. marca 1897.
0--u.stsu^r FIrc.
Državnozborskim volilcem mesta Kranja!
Podpisani cdbir Vas prosi, da se mnogobrojno udeležite državnozborske volitve dnć 18. marca 1897. 1. in oddaste svoje glasove gospodu
dr. Andreju Ferjančič - u«
Meščanski volilni odbor.
Volilcem volilnega okraja Kočevje, Trebnje, Radeče, Mokronog in Žužemberk.
Vsem čestitim gOHpodem volilcem, kateri so nre pri današnji državnosb irski volitvi počastili s svrj-jimi glaenvi, izrekam svojo najtoplejšo zahvalo.
V Ribnici, ■! •• 15. marca 1897.
lr. Vlšnlkar,
doželni j" sla ice.
Iz u radne*? a lista.
lavrftilne tali ekt.cliuthnt- druibf: Alojzija K a p 1 e r j a zein jifcce v Ardr-m, cenjeno BO gld., dne So. marca in ti. aprila v KrSkem.
Matevža S t ■ r 1 e t a zemljišča v Kozarftčah, cenjena 852f> gld., dne 20. aprila in 2i. aprila v Lota,
Janeza Kralja posestvo v Kapli&<*i, cenjeno W7fi gld., dne SO. man-a in        aprila v Metliki.
Marije De rman t j a posestvo v Zadvoru, | reasumando) dne 2*). mitrca in *A  aprila v Ljubljani.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 806*2 m.
1 91	('"as opazovanja	Stanje barometra v mm.	lumrjB-ratura v C	Vetrovi	i Mokrina Nebo    j v mm. v 24 nrah	
16, 16.	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	734-5 735 6 784	74 24 147	ar. jzah. sr. svzh. sr. jzah.	jasno megla Bkoro obl.	00
Srednja včerajšnja temperatnra 7*7°, za 4'2' nad nor-malnro
JD-cinGijslca, "borza
dno lfj marca 1897.
Ukupni državni do«-^ v notah 101 ftid 10 %t.
Blinpni državni dol^ v srebrn 101   . 15
Avstrijska zlata renta ,    1*42   , 65 ,
Avstrijska kronska rsnt* 4° , .   .    K:0   , 86 ,
Dgonka zlata reDta 4" „.   .   . 181   , 8J
Ogorska kronska r uta 4" <, F9   , M 4
eVvBtro-ogcraie bančne dolutoe !*54 —
Kredit*:*- delrioe    ... ...   xr>8 25
London v ista.   .   .       .... :iy   , 75 .
Rtm#ki drž. bankovci %n 100 icurt 'M   , 67',
80 mark...... ! »   , 73
80 frank.v   .   . i; 2' f
Italijanaki bankovci 5 15
C kr. cekini ... 85
Zahvala.
Za mnogobrojne tolafcilne dokaze pismenega in nstnega najiskrenejsega sožalja in srčnega sočutja, kateri so mi doiili od bliztt in daleč ob priliki neizmerne izgube mojega preljubijenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, sina, brata, svaka in strica, g;-.poda
Frana Kastelic-a
trgovca in posestnika
iz krogov prijateljev in znan< ev izrekam teta potom najtoplejšo in najiskrenejSo zahvalo.
Posebno se So najtoplejše zahvaljujem preča-stiti duhovščini, gospodom uradnikom c. kr okrožne in ro. del. sodnije, okrajnega glavarstva in druzih uradov gospodom profesorjem, občinskima zasto-poma Čmihel-Stopič in Novo tnebto, okrajnemu i estnemu odboru, Kandijancem, gospodom novomeškim trgovcem za svetenje, meščanski gardi, slavnim društvom: čitalnici, .Sokolu", dolonjskemu pevskemu društvu za ganljivo petje in polarni branobt. Nadalje vodstvu in mladini deško in samostanske šole v Šmihelu, vodstvu in gojencem viuo-rejske in kmetijske sole v Grmu za posebno ude ležlio, prijaznim darovateljem prekrasnih Vencev in vsem mnogobrojnim udeležencem, ki so došli ml blizu in daleč, da izkažejo rajnceinu poslednjo čast.
Vsem skupaj in vsakemu posebej  Se enkrat: „Bog povrni'""
V Kandiji pri Nuvem u.estu, 18, marca 18''7.
(399) Sofija Kastelic roj. Vidic,
aSSSLS
V globoki žalosti dajemo vsem sorodnikom, prjateljeni in znancem najtužnejso vest. da je nas iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, odn;sno sin, gospod
dr. Viktor Supan
od ve in i k
po kratki, a jako mučni bole.ni, v 33. letu svoje starosti, dne 15 marca 181j7, popoludne ob b. uri mirno v Gospodu zaspal
Zemski ostanki blagega zamrlega prepeljali se bodo v sredo, dne 17. t. m , popoludne ob 5. uri od hiše žalosti, Franc Jožefa cesta št. 3, po slovesnem blagoslovljenu na pokopališče k sv. Krištofu in se bodo tu k večnemu pokoju pristavili ▼ rodbinsko rakev.
Sv. maše zadužnice brale ae bodo v rneliCnih cerkvah.
V Ljubljani, due lf>. marca 1897.
Roza Supan roj. Luckmann
soprogu.
Jakobina Supan roj. )M»yer
mati.
(409)
llCH DIENl
Za varstvo občinstva proti vsem ponarejanjem brez vrednosti imam odslej to oblastveno re^'.strovano varstveno znamko.
Jedino pristen
BALZAM
(Tinctura balsimica) iz  angelja   varuha lekarne in tovarne furnmcevtičnih izdelkov
A. Thierry v Pregradi
pri Rogatcu Slatini.
l'o zdravstvenem  ohla«tvu pre-
Nkušeno in ocenjeno. Najstarejše, naj repi nej še in najcenejše ijuil-tko domače zdravilo, tolažeče prnne in pljučne bitli, krč v želodcu itd. za notraujo ia \ nanjo vporabn.
V znak pristnosti je vsaka steklen ičica ssprts s srebrnim tobolcem, v katerem je vtisnjena moja lirma : ,wk«Ii»lf 'Ihlcrrv,   lei urana   pri   Htigflju \n-
ruliu*. Vsak balzam, ki nima cofi stoječe ■•tono tlNl.tkite vui*Mtvcne znamke, naj ve zavrne kot tini manj vredno čim cenejše ponarejenje. I*«»t naj tore) vedno u« tetino vurettvciio ruaiHko »-.»n»j t*io|ečo! Pniiurejalci in iiosiieninviilci mojega jediio prlitneca balzama, kakor tmli prodajale! bre7.vrednostuih ponarejenih, občinstvo Hlepečili druzih balzuinskili znamk, se bodo na pmllagi zakona za varstvo znamk strogo sodno preganjati in kaznovali. Kjer ni nobene zaloge mojega l>ulz»uia, naj se i:;* rocu n»ruvui)^t iu nurt*Hii|e : A ny ulju inruliH ledarna ( SihuUcisui i - v >■■?).<-i«.«-) A. Tlil«-rr>-|a v I're-grMdi pri It«, uat *-ci - SI.. -tini. Cena franko za vs*ko poštno postajo na avstro-Ogerskem je za 19 malih ali G dvojnih steklenic 4 K, v liosno in Hercegovino 12 malih ali ti dvojnih steklenic 4 K i.O vin Manj nego 12 malih ali 6 dvojnih steklenic se ne pošilja RazpoSilja se samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska,      (67 — l •)
jjjg?r~ 1'itJil naj ne \e<lno nutauku im gorn»«» Ki-lftio vn-ii i-t>n znauiHU) katero umru Inseti v znuk  i» r.«.«. u<> - i»  vnaka h;.:Ji uiru.
Acl«»ltr ril'li3ei*ry, li-iiiiriaar
v Pregradi pri Rogatcu-Slatini.
Ces. kr. avstrijske $3% državne železnica
Izvod iz voznega reda
v«Harm.«grek od 1. olctotjra. 1s9s,
Ttutopno  omonjanl pr1h»J»lnl  In  odh.j&lnl   cul  on-.i. „, ,
Odbod U l.|»l*l|H.iie (jnž. kol.). 4 ProKu 6oz Trbli.
Ob IS. rtrl t mm.  po aool oaobal rlah ▼ Trhli, Boljak, e^,. FmiuanaftitP, Ljubno ; 60» Snlmth»l t Auiue, Ifahl, Omuixlen, HolnomJ ttm Klnln K.-mIiiik t St.'jr. Lino, n» Dunt) AmaUttnn. — (,n
10 min. iJ»tr»J oaobni »lak t Trhl*, Pontabcl, R<ljak, Cnlovec, Pran^j fMt«, LijTibuo, MuTiij , od« HolarthKl t Solnoflriii, osi Amatotlon n, r>qut — Ob 11. ari 50 min. dopoluilna o«obnl vlak t Trbli, Pontsbal, Unijah qT l0T«a, I.jiiivno, « -Uthul, I>unaJ. — Ob 4. uri popoludne) osobni Tlak t i'r/£ Beljak, (talnTSo, LJnbnO; css Sslrtlial ▼ SuliKiirrad, iKiniMlaateln, Z«u? Jeaejrn, Lnomoil, Brso;ono, Oiirlh, Osnovo, Paria; če* KUin-Hoitlm.. v Lino, BndojsTire, PlaenJ, Marijine »aro, Heb, Kranoove vam, li ai: . Pnktjo, Iiipako, I>unaJ vi« Amatstten.
Proga v Novo mesto In v Ko&evje.
Ob «. uri lb rola. ijukraj melani vlak. — Ob 19. nrl r>f. poludna me*an< »Ink   — Ob 6. uri 80 min. aveoer meianl rlak
Hrlbođ v lijabljnno (juž. kol.). Proga Is Trblia.
Ob 6, ari 69 min. sjutraj osobni Tlak a Dunaja vla AmsUH Lipakeaja, Prage, Praoeorili vaior, Karlovih raror, Haba, Manju., ,4, PLmnJa, Mudejerie, rioluoKrada., Linoa, fitejra, Omundena, Isolila, Anin LJnbna, Oelovoa, llaljika, Kravntenafest«. — Ob 11. ari 116 min. dopolg oaobni Tt»k a Dunaja ria Amttntisn, KarlovUl rarov, Ueba, MariJItiili Tl PlanJa, Iludrjerio, Holnosfrada, Linoa, Btejra, Parisa, Ooneve, Ourlha, ganoa, Inomoitav, Zalla na Jea«m, Ijend-Oaateina, LJubna, Celovca, 1.1 Pontabla — Ob (. ari 66 min. poiioludue osobni vlak a Dunaja, l,)a Belatliala, Beljaka, Olovoa, Franaeusfejsta, Pontabla. — Ob B. uri i sraOer osobni rlak a Dunaja via Amstatten, Ia Ljubua, Beljaka, (;<i|0 Pontabla.
Proffa ls Novega mosta ln is Koćovja
0b B. uri 10 min. ajntraj  meeant vlak. — Ob a. uri 8j mla.} potudue meseni vlak. — Ob 8. url 16 min. avečei meianl rlak.
»illiosl Im IJabljane (drž. kol.) v Kamnik.
Db 7. url 93 min. sjntrej, ob  a. ari 6 rala. popoludne, ob j. 60 min. sreoer, ub 10. tiri 26 min. svocer.   (Poilediiji rlak le r okle, ob nedeljah In praaulklh.)
Prihodi v 1.1 talil lan o (drž. kol.) ia Kamnika.
Ob 6. ari 68 min. sjutraj, ob II. uri 16 min. dopoludns, obl. •0 min. areoer, ob 9. ari 66 min. ivoosr.   (Poslednji rlak  le v oktoh ob natleljai: In praanlklh.)
Prodajalnica se da v najei
pod ugodnimi pogoji na dobrem  kraju poleg rudo kopa. — Kjo ? pove gosp. Fran *iJii<lcii, urar Ljubljani. (884-1
N 1. aprilom  piN-v/r im-ni
prodajainične prostori
n NtelHŽiuiil, popolnoma urejene za manufakturij blago v kakem mestu ali večjem trgu na Kranjski!
Ponudbe naj se blagovolijo poslali pod imsIJ vom: Fii^lnn OroNiav, Ribnica, Dolenjsko.
Ne temeljil • •«1 |»ra% I S  Ii rim - ;;|
Vsak kašelj Vsaka liripavost
katarnim uničevalce
(dobrookusnn lc<>nlitiii*o). (lil) Zavojčki po 2.r» kr. so dobivajo v IJiihlJant pri: .'vltluj liCii^ti-U-u. lekarna ,pri M*riji Pomagaj"; tlliHldii TrnliAirj-Jn, lekarna rpri enoroKii"; Oabr. Ploooll« lekarn* .priangelju" ; J. .lli»yr-jii, lekarna „pri sl.jelel
P^08traii8ki zasluž
150—'J0O {jld. r.icaočno M osobe vseh poklicni'' ki se hote  pefotl s prodajo zakonito dovoljenih Bri — Ponudbo na „Hauptatadtlaohe IrVoohaelatubenl Oeoellsohatt Adler & Comp., Budapost".
I   HllilimllHIll  I. 1874
iz najlioljfip^a valjanega jo-
Srtmlmjlr.' tovarna za vrtilna okna
rani    zaklepi    za   portale, *A?i<;;r?i   đm I ift B fP>
vrata  in  okna   priporoča \T .
kot specijalitete Praga-Liberl.
Solidni ln spretni za- (897)   Telefon 1809 a. (1) stopnlkl bo Iščejo.
^TJk,^ Z £< o
na
II. redni občni zbor
..Posojilnice v Cerknici"
registrovane aadrnge z neomejenim poroštvom ki ^e loile vrfil
v nedeljo dnć 4. malega travna ob 4. uri popoludne
v prostorih narodne čitalnice.
--
Dnevni red:
1. ) Porodilo nače siva.
2. ) PotrJFnje računa za I. 1806.
3. ^ Razdelitev čistega dobič-ka.
4) izvo'itev načelstva, računskega preghdovalca in njegovega na
meatnika 5.) Razni nasveti.
V Cerknici, dne" 13. sušca 1897. (398)
otilikovaMM y. u i* I v i i 11 m i i> < i m. •>> j> n|i
WW-W ¥ W WW WW
a fosfatna moka
iz češkili in nomškili tovarcu za Tomaževo moko je najuplivnej&e In najesneiše fosfornokislo gnojilo.
Jamči se, da ima v sebi 15 17 odstotno citratiio raztopljive fosforne kialine in 28   100 odstotkov
line moke.
vrt-ite |>t*(-itJ.
Za »boljsanje zemlje revne na fosforni kislini, za v«a lita, okopalne in oljno rastline, sa v i nog rado, hmelno in zelcnjavsko nasade in posebno za gnojenje travnikov.
Prekata glede n« poznejši vpliv vkc suprrfosfato.
Jedva nedostajoč.a množina citratiio raztopljive fonforne kisline se povrne, ceniki, strokovni upisi in druga pojasnilu so na razpolago.
VpruSanja in narocbo »aj no pošiljajo (42 o)
prodaj ališču fosfatne moke
čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi
IVIari&iigertsse 1 1-
lzdujatblj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne'