Praznik občine Ljubljana 
Moste-Polje
27. april, začetek odpora proti okupatorju in umik članov rajonskega komiteja KPS Polje v ilegalo leta 1941 ter nastanek prvega osvobojenega ozemlja med Lipogla-vom in Zadvorom leta 1942
Občina Ljubljana Moste-Poije praznuje svoj občinski praznik 27. aprila. Praznuje ga v spomin na dogodke, ki so se aprila in maja leta 1941 zvr-stili v občini ter so pomembno vplivali na razvoj narodnoosvobodilnega boja. Ob tem pa se občani spominjajo tudi drugih dejanj iz teh težkih, a slav-nih dni naše zgodovine.
Sedemindvajseti april pomeni začetek organizi-ranega boja proti okupatorju. Tega dne se je ra-jonski komite KP Polje umaknil v ilegalo in ile-galno nadaljeval boj proti okupatorju. Le dva dni kasneje je okupatorjeva policija izdala nalog za aretacijo 32 komunistov, med njimi tudi Edvarda in Pepco Kardelj in Angelce Ocepkove. V prvi po-lovici maja pa je bil ustanovljen rajonski komite v Mostah kot prvi rajonski komite na tem območju Ljubljane. Rajonski komite v Polje je deloval že pred vojno.
Proti sovražniku pa so se prebivalci tega po-dročja bojevali že prej. Desetega aprila, po raz-
padu stare Jugoslavije, so člani KP, SKOJ in drugi domoljubi odnašali orožje iz municijskega skla-dišča v Zajčji dobravi terga poskrili v bunkerjih in gozdovih. Vedno več je bilo učinkovitih in različ-nih oblik odpora proti okupatorju. Vse več je bilo ljudi, ki so spoznavali, da le oborožen in odločen boj prinaša svobodo.
Aprila in maja leta 1942 je več sto aktivistov Osvobodilne tronte z območja današnje občine L jubljana Moste-Polje odšlo v partizane, največ v Il.grupo odredov. Konec istega leta so partizani osvobodili področje od Lipoglava do Zadvora. To je bilo prvo osvobojeno ozemlje, na katerem je dovoljevala gibanje le Osvobodilna tronta.
A padale so tudi žrtve. Prvi talec je bii ustreljen 7. maja 1. 1942, 526 padlih borcev, 288 umrlih v internacijah in zaporih, 59 ustreljenih talcev in več deset drugih žrtev fašističnega nasilja so neme priče v vseljudskem težkem in krvavem boju.
Tega dne si bomo tovariško stisniii roke. Spo-mnili se bomo tistih, ki niso dočakali svobode in niso mogli nadaljevati boja za izgradnjo naše so-cialisične samoupravne domovine. Ta boj tudi v njihovem imenu danes nadaljujejo vedno nove in nove generacije, cilj pa jim je skupen: zgraditi so-cialistično samoupravno družbo svobodnih, ustvarjalnih Ijudi.