446
Obrtnija.
Predavanje dvornega svetnika dr. W. Ex-nerja o Pariški svetovni razstavi v letu
1900.
V prostorni, z zgodovinskim orožjem in slikami lepo okrašeni telovadnici tukajšnje L mest.jli. šole je imel 27. septembra t. 1. avstrijski generalni komisar za bodočo Pariško svetovno razstavo v letu 1900. g. dvorni svetnik dr. W. Exner daljše, zanimivo predavanje, kterega so se udeležili g. deželni predsednik baron Hein z gospo soprogo, vladni svetnik pl. Rtiling, trgovske zbornice predsednik L Perdan, župan I. Hribar, cesarski svetnik I. Murnik, dež. posl. P. Grasselli. stavb, svetnik Svitil, ravnatelji in profesorji tukajšnjih sredniih in ljudskih šol, udje trgov, in obrtniške zbornice, trgovskega in obrtnega stanu in mnogobrojno odlično občinstvo.
Gospod dvorni svetnik je — začenši predavanje — spomnil, da obiskuje v sporazumljenji z generalnimi komisarji drugih  držav   posamezne  kraje  Avstrije iz tega
447
vzroka, da bi ljudi razvnel za velikansko podvzetje Pariške svetovne razstave 1. 1900 in občno zanimanje vzbudil, ne pa z namenom, razstavnike za to razstavo nabirati in jih k zapravljanju denarja zapeljavati. To veliko podjetje bo lahko samo iz sebe in za sebe propagando delalo. Naša naloga je temveč nepoklicane, o namenu in težnji te razstave napačno poučene razstavnike poučiti, ne udeležiti se te razstave, nasprotno pa prebivalstvo posameznih držav na njo opozoriti, t. j. je k obisku razstave pripravljati in sicer že zdaj, ker je uprav že zdaj priprava za to namenu primerna in koristna. Uže zdaj se na Francoskem in v sosednjih deželah ustanavljajo hranilna društva, kterih namen je omogočiti svojim udom potovanje na Pariško razstavo, ktere pač noben omikanec ne bi smel prezreti, tudi nobena omikana žena ne!
Vpoštevaje pa, da ni nobena uredba teku časa tako na veljavi izgubila, kakor ravno razstave, moralo se je v obrambo njih časti kaj storiti. Za 1. 1900 nameravana razstava v Parizu je prva, ktere se bo ofi-eijelno udeležilo vseh 54 držav naše zemlje, ona bode tedaj prva prava svetovna razstava, med tem ko n. pr. pri zadnji Pariški razstavi 1. 1889. Avstrija, Rusija in Nemčija oficijelno niso bile zastopane; tudi privatna udeležba, ki je n. pr. na zadnji Bruseljski razstavi bila zelo žalostna, 1. 1900. v Parizu ne bo dovoljena.
V tem pa, da so vsi suvereni Evropski in tudi predsednik zedirvjenih držav Ameriških oficijelno udeležbo obljubili, — Avstrijsko-Ogerska je bila med prvimi, ki je sprejela povabilo k Pariški svetovni razstavi — je važnost tudi v tem oziru, da je do 1. 1900 zagotovljen svetovni mir, torej te razstave tudi ni primerjati z navadnimi razstavami.
Vsaka beseda vsporeda, kakor je označen, dokazuje resnost in važnost podjetja Po tem vsporedu gre se pri tej razstavi za pregled vsega, kar je človeški rod izumil in storil v preteklem 19 stoletji, grč se takorekoč za natančno preiskavanje na duševnem in materijelnem polju, kar n. pr. ne bi bilo mogoče pri razstavah začetkom tega stoletja, celo pri veliki razstavi v Londonu 1. 1851, že samo zaradi nedostajanja današnjih občil ne.
Vspored razstave 1. 1900 se razdeli na dva dela: v sodoben in v zgodovinski del, zadnji se bo oziral na vse dogodke 19. stoletja, ki so kaj vplivali na razvoj človeštva. Ureditelj razstave g. Picard imenuje ta del filozofijo razvoja človeškega rodu.
Na tej razstavi se bode na pr. prvič v večjem okviru videl posnetek o vzgoji in pouku, kakor tudi o pomočnih sredstvih za umetnosti in vede.
Skupina 16 bode n. pr. po večjem pokazala, kaj da premožnejši store za manj premožnejše, toda ne samo v razmerji bogatega k ubogemu, podjetnika k delavcu, ampak pred vsem v razmerji telesno razvitega proti telesno manj razvitemu.
Zelo velikega zanimanja vredna točka vsporeda je nadalje nameravana uredba Pariške razstave, ki bo popolnoma različna od prejšnje, že dolgo ne več ugajajoče
uredbe drugih razstav. Dočim so se nam drugače vse smeri dela človeškega uma ob jednem pokazovale, bode zdaj n. pr. ona palača zase obsegala tekstilno industrijo vseh udeležencev te skupine, od tvarine do obleke, in tega se bo mogla udeležiti le ona država, ki bo lahko popolnoma ustrezala  za to postavljenim zahtevam.
Avstrijska-Ogerska se bode udeležila v 16 skupinah, torej se bode morala 16krat umestiti! V prejšnjih razstavah so se razstavili vselej le izdelki n. pr. sladkor, sukno i t. d., to bode zdaj drugače; program namreč zahteva, da se mora pri vsaki skupini (umetnost izvzeta) pri vsakem izdelku pokazati, kako nastane; tako se bo nj pr. pri pivu predočilo z ječmenom in hmeljem začenši celo izdelovanje do dobrega piva, videle so bodo torej delajoče tvornice piva, pri sladkorju sladkorne tvornice i t. d., tedaj bode v vsaki skupini ne samo tehnolog kaj zanimivega videl, ampak se bode tudi neveščak poučil v tehnologiji in dobil pojem, kako nastajajo izdelki. Ker tedaj vsporel toliko važnost na to polaga, da se v posameznih skupinah funkcija gibanja izpoznava, se bode vsakemu razstavniku dalo na razpolago toliko parne moči, kolikor je potrebuje pri izvršitvi svojega dela za razlaganje, o čemur se kajpada 1. 1889. še govoriti ni moglo, ker so bili motorji še nedostatni.
Dalje predavajoč je g poročevalec posebno povdarjal, kako privlačno silo bode lahko skupina 2 (umetnost) imela na obiskovalce; gotovo bode vsakega jako zanimalo v občnem pregledu zasledovati borbo klasicizma z realizmom, ki se pri vseh narodih bojuje od zastopnikov starih tradicij s secesijonisti in nasprotno, torej bo gotovo nebrojno ljudij tja romalo!
In če se je tudi oddelek »zgodovina umetnosti" omejil na Francijo, tako da v tem oddelku le Francija sama razstavi, bode vendar tudi ta palača v tem jako zanimiva, ker je bil, kakor znano, vpliv francoske umetnosti   drugih   narodov jako velik in opetovano dokazan.
Vtis razstave 1. 1900 na človeštvo bode na vsak način znaten in sama na sebi bode zmožna povsod in na vseh poljih ljudi izpodbujati, če se pomisli, da Francozje, v primeri z obiski prejšnjih razstav v Parizu, od 25 milijonov ljudij, katerih se za 1. 1900. v teku 7—8 mesecev in pri vspešnem obiskovanji nadejajo, na 10 milijonov Ne-Francozov računajo, ki bodo obiskali svetovno razstavo 1. 1900!
„Da pa v tej množini posamezni kraji Avstrije ne bi bili nezastopani, to je — rekel je dvorni svetnik Exner — povod, da sem tukaj! Upam, da me bo deželna komisija za Kranjsko, kateri bo predsedoval g. deželni predsednik, v tem prizadevanji najvspešnjše podpirala.u
Potem ko je g. dvorni svetnik v tako jasnem, preglednem govoru karakterizoval glavni smoter Pariške svetovne razstave 1. 1900, začel je s pomočjo jako razumljivega načrta njeno situvacijo razlagati.
Načrt je kazal, da bode cela razstava v središči Pariza, pot v razstavo polje iz Plače de la Concorde, privzet
448
so Champes Elisees, trg pred invalidnim domom in razstavni prostor leta 1889. Prostor za razstavo meri torej 108 hektarjev, — vidi se, da razstava ne bode z obsežnostjo imponovala — na vsako državo odpadeta tedaj 2 hektarja; nasipi ob Seni so določeni za Japonsko, Kino, Brazilijo in druge države, ki ne pridejo v skupine, tukaj bodo potem kavarne, restavracije in druge naprave (gledališča) z orijentaličnim in eksotičnim bliščem nudile obiskovalcem jako čarobno sliko.
Kar se tiče že dozdaj razvidne udeležbe Avstrije na tej svetovni razstavi, je poročevalec prepričan, da bode naša domovina jako častno zastopana, zlasti v skupinah; stroji, promet, notranja hišna oprava. Nameravane so tudi jako dobre skupne (kolektivne) razstave n. pr. vinoreja,, žganjarija, železna iudustrija. V „svilnatem dvoru" bode industrija avstrijske svile pozornost vzbujala od kokona do gotove svile ; na jednak način se bode razstavila najbrž tudi industrija platenine. V skupni izložb bode n. pr. Thonet iz Dunaja razstavil v družbi z vsemi tabrikanti pohištva z zakrivljenega lesa to industrijsko stroko itd. itd. Vendar pa v Avstriji od strani razstavnikov še ni čutiti one navdušenosti za razstave 1. 1900, kakor se kaže n. pr. v Švici in Ogerski; vendar pa naj se — to se ne more dovolj dostikrat povdarjati — oni izdelovalec, ki nima veselja kaj razstaviti, rajši ne udeleži te razstave, kajti ta razstava bode le najboljše, najodličnejše na vseh poljih v sebi združevala!
Naloga bodočih deželnih komisij, kakor tudi trgovskih in obrtniških zbornic pa je: veselje in požrtvovalnost za to razstavo vzbujati in to zanimanje vedno živo ohraniti, za muzeje, strokovne šole, srednje šole, za vsakega posameznika bode njen vpliv velikansk. Vsak posamezen obiskovalec in cele korporacije si bodo pri obisku v Parizu 1. 1900 to pridobil, kar se bode dobiti moglo od neizcrpenega bogatstva vsega, ki bode tam nakopičeno, kakor nam ta velikansk od najodličnejših mož francoskih sestavljen program tako jasno, natanko in prepričevalno zagotavlja.
Mnogobrojno občinstvo, ki je lepemu, več ko uro trajajočemu in zanimivemu predavanju g. dvornega svetnika z največjo pazljivostjo sledilo, mu je na koncu svoje popolno odobravanje izrazilo.