Pobudniki kraške občine zahtevajo referendum Deželna komisija in ženske organizacije za enake možnosti Aleš Janežič z Uprave RS za jedrsko varnost o japonskih elektrarnah, radioaktivnih delcih in Krškem Primorski dnevnik SREDA, 16. MARCA 2011_ Št. 63 (20.078) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Martin Brecelj Okvare, ki jih je v jedrski elektrarni v Fukušimi na Japonskem povzročil potres oz. posledični cunami, so sprožile ponoven premislek o uporabi jedrske energije po vsem svetu. Po oceni nekaterih naj bi ta tragični test na terenu potrdil, da je jedrska energija v principu nevarna, zaradi česar bi se ji morali dokončno odpovedati. V tem smislu je celo evropski komisar za energijo, Nemec Günther Oettinger, na včerajšnjem izrednem zasedanju resornih ministrov EU dejal, da bi se morala Evropa resno zamisliti v možnost prihodnosti brez jedrske energije. Nekatere države, med njimi Italija, so v to smer zakorakale že po nesreči v Černobilu pred 25 leti. Veliko bolj verjetno pa je, da fu-kušimska tragedija podobno kot černobilska ne bo povsem zaustavila razvoja jedrske tehnologije, ampak ga bo marsikje celo pospešila in privedla do novih tehnoloških rešitev, ki naj bi omogočile večjo varnost jedrskih central. Za to strategijo se v Evropi slej ko prej zavzema zlasti Francija. Zelo verjetno se bo torej nadaljevala brezkončna razprava med zagovorniki in nasprotniki uporabe jedrske energije. V njej se poleg racionalnih argumentov vedno spet pojavljajo tudi iracionalni, pa naj bo to nekritična vera v napredek ali pa nekakšen prastrah, ki ga vzbujajo nevidni jedrski delci. Saj, nevidnega sovražnika se najbolj bojimo. Mogoče je zato jedrska kriza na Japonskem medijsko zasenčila celo sam potres s cunamijem vred, v katerem se je porodila, pa čeprav je potres zahteval 10 tisoč mrtvih, jedrska kriza pa (do včeraj) še nobene. japonska - Po vsem svetu pozivi k preverjanju varnosti jedrskih elektrarn Sevanje iz Fukušime včeraj nevarno naraslo Zaradi potresa in cunamija umrlo 3373 ljudi, 6746 pa je pogrešanih rim, trst - Okrožnica italijanskega ministrstva za šolstvo Števila učnega osebja na slovenskih šolah v Trstu in Gorici ne bodo zmanjšali RIM, BRUSELJ, TRST - Italijansko ministrstvo za šolstvo je izdalo okrožnico, v kateri zagotavlja 457 učnih moči v slovenskih vrtcih in šolah na Tržaškem in Goriškem, s čimer v teh dveh pokrajinah ne bo prišlo do krčenja števila učnega osebja, ne govori pa o osebju dvojezične šole v Špetru in neučnem osebju. Da se število mest osebja na slovenskih šolah ne bo krčilo, so funkcionarji ministrstva za šolstvo zago- tovili tudi slovenskemu evropskemu poslancu Lojzetu Peterletu, že 3. marca pa so to sporočili senatorki Ta-mari Blažina, na uradno potrditev pa je bilo treba počakati nekaj dni. Na 3. strani TOKIO - V poškodovani japonski nuklearki Fukušima 1 je včeraj zjutraj prišlo do nove eksplozije v drugem reaktorju, kasneje pa je japonska vlada sporočila, da je količina radioaktivnega sevanja v okolici elektrarne nevarno narasla. Popoldne pa je Mednarodna agencije za jedrsko energijo (IAEA) sporočila, da se stopnja radioaktivnosti spet znižuje. Zaradi nesreče v Fu-kušimi so se v svetu nadaljevali pozivi k preverjanju varnosti jedrskih elektrarn. Po uradnih podatkih je zaradi petkovega potresa in cunamija umrlo 3373 ljudi, 6746 pa je pogrešanih. Na 6. strani Skrivnostni primeri smrti konj v Lipici Na 2. strani Še dva dni do odprtja sejma Olio Capitale Na 4. strani Pri Fernetičih avto v betonsko ograjo Na 10. strani Prosilci za azil ostajajo v centru CARA Gradišču Na 14. strani Goriški rajoni ostajajo neznanka Na 14. strani Inkvizicija, usmrčena tudi dva Slovenca Na 16. strani italija - 150-letnica združitve Ligaški svetniki bojkotirali himno RIM - »Ustava omogoča sobi-vanje zgodovinske in kulturne identitete nacije s priznanjem in razvojem avtonomij v federalističnem smislu, ki nacijo v resnici obogatijo in poživljajo ter na tak način potrjujejo enotnost in nedeljivost Republike.« Tako je poudaril predsednik republike Giorgio Napolitano v pozdravni poslanici predsednikom skupščin italijanskih dežel in avtonomnih pokrajin, ki so se včeraj zbrali na izrednem zasedanju ob skorajšnji 150-letnici združitve Italije. Državni poglavar je očitno hotel na tak način priti naproti Sever- ni ligi in drugim avtonomističnim silam. Severna liga pa nadaljuje s svojim bojkotiranjem praznovanja italijanske državnosti. Tako so včeraj njeni predstavniki v deželnem svetu Lombardije zapustili sejno dvorano in demonstrativno šli na kavo, ko so ob začetku seje zaigrali italijansko himno. Podobno so Bossije-vi somišljeniki ravnali na včerajšnji seji milanskega pokrajinskega sveta. Tako se Italija pripravlja na jutrišnji 17. marec, 150-letnico kronanja prvega italijanskega kralja. Na 19. strani fjk-istra Tondo še verjame v evroregijo TRST - Furlanija-Julijska krajina in Istrska županija sta včeraj podpisali listino o sodelovanju. Predsednik FJK Renzo Tondo je rekel, da še upa v ustanovitev evroregije skupaj z Istro, avstrijsko Koroško, Venetom in Slovenijo. »Slednja se mora enkrat za vselej odločiti, kaj namerava z evroregijo,« je rezko dejal istrski predsednik Ivan Ja-kovčič. Furlanija-Julijska krajina podpira čimprejšnji vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Na 2. strani gropada - Predstavitev študije o izvedljivosti Prenova bivšega begunskega naselja na Padričah BfflH 2 Četrtek, 17. marca 2011 ALPE-JADRAN / trst - Tondo in Jakovčic podpisala listino o sodelovanju Furlanija-Julijska krajina krepi vezi z Istrsko županijo Predsednik vlade FJKše vedno računa na evroregijo s Slovenijo TRST - Predsednika Renzo Tondo in Ivan Jakovčic sta včeraj podpisala listino o sodelovanju med Furlanijo-Julijsko krajino in Istrsko županijo. Dokument govori o pripadnosti skupnemu prostoru in o velikih razvojnih možnostih sodelovanja med našo deželo in županijo, ki je dejansko deželna enota v hrvaški upravno-politični stvarnosti. Tondo in Jakovčic sta se dogovorila, da se bosta delovni skupini obeh dežel sestali vsaj dvakrat v letu, sodelovanje pa bodo koordinirala razna tematska omizja. Slednja se bodo sestajala bolj pogostoma. Predsednik vlade FJK še ni izgubil vseh upanj za oblikovanje evroregije skupaj z avstrijsko Koroško, Venetom, Istro in Slovenijo. O tem načrtu, ki preživlja hudo krizo, se bo v naslednjih dneh znova pogovoril s predsednikom deželne vlade Veneta Luco Zaio ter s predstavniki koroške deželne vlade. Glede odnosov z Ljubljano je Tondo dejal, da je treba vedeti, da Slovenija ni dežela, temveč samostojna država, s katero je treba okrepiti dialog in sodelovanje. »Slovenija se mora odločiti,« je rezko pristavil Jakov-čič. Očitno je mislil na tukajšnjo evrore-gijo, ki se resnici na ljubo ne pojavlja več na srečanjih in uradnih italijansko-slo-venskih pogovorih, na katerih je vse bolj pogostoma govor o jonsko-jadranskem regionalnem združevanju. Na včerajšnjem sestanku niso obravnavali le listine o sodelovanju, temveč tudi konkretna področja, na katerih bi to sodelovanje uresničili. Izpostavljeni so bili zdravstvo, kultura, šolstvo, gospodarstvo in skupni evropski projekti, ki jih je na relaciji FJK-Istra še vedno premalo. Naša dežela od vedno zagovarja vstop Zagreba v Evropsko unijo, kar je tudi uradno stališče rimske vlade. Tonda so spremljali odborniki Claudio Violino (kmetijstvo), Federica Se-ganti (produktivne dejavnosti), Elio De Anna (mednarodna politica), Angela Brandi (delo in zaposlovanje) ter Vladimir Kosic (zdravstvo). Z Jakovčicem sta prišla v Trst podpredsednika Istrske žu-panije Vedran Grubšic in Viviana Benussi. Sestanka sta se udeležila tudi italijanski generalni konzul na Reki Renato Cianfa-rani in hrvaška generalna konzulka v Trstu Nevenka Grdinic. prej do novice Od leve Elio De Anna, Ivan Jakovčic, Renzo Tondo, Federica Seganti in Angela Brandi dežela fjk www.primorski.eu] zimski turizem - Zimska sezona se bliža h koncu Smuka še dober teden dni Sezono pa bodo Na Žlebeh podaljšali do 1. maja - Prvi vikend v aprilu odprta tudi Trbiž in Zoncolan TRBIŽ - Prihodnji teden bodo ljubitelji smučanja v Furlaniji-Julijski krajini lahko vse dni smučali samo na nekaterih smučiščih, pri Promoturju pa zagotavljajo, da bo 26. in 27. marca odprta smučišča v vseh deželnih smučarskih centrih. Od ponedeljka do petka (od 21. do 25. marca) bodo naprave pognali samo na glavnih smučiščih (Višarje, Zoncolan. Salomon na Piancavallu), medtem ko bodo ostala smučišča zaprta. Izjemo predstavljajo proge Na Žlebeh (Nevejsko sedlo), kjer bo mo- goče smučati vse dni v tednu in bo delovala tudi povezava s smučišči na slovenski strani (na posnetku gondola, ki vodi do sedla Prevala), medtem ko bodo v Forni di Sopra od ponedeljka do petka zaprte vse proge. Na Žlebeh bo nato mogoče do 1. maja smučati vse vikende v aprilu, medtem ko načrtujejo, da bi 2. in 3. aprila, seveda če bo dovolj snega, odprli tudi najpomembnejša smučišča na Trbižu in Zoncolanu. Kot sporočajo pri Promoturju bo zadnje sneženje v višjih legah omogočilo dobro smuka za zaključek sezone. Promotur tudi vabi ljubitelje turnega smučanja, da izkoristijo zaprtje prog v prvih petih dneh naslednjega tedna, pri tem pa tudi poziva vse k previdnosti. Vsekakor pa lahko vsi, ki jih to zanima, dobijo točne informacije o delovanju smučarskih naprav in snežnih razmerah na spletni strani www.promotur.org. Od včeraj zimska oprema na vozilih ni več obvezna LJUBLJANA - Včeraj se je v Sloveniji končalo štirimesečno obdobje, v katerem morajo biti vsa vozila opremljena z zimsko opremo. Tako bodo lahko vozniki oz. lastniki motornih in priklopnih vozil nanje lahko ponovno namestili letne pnevmatike, snežnih verig pa ne bo več treba imeti v prtljažniku. Zimska oprema je v Sloveniji obvezna od 15. novembra do 15. marca. Predpisano zimsko opremo pa morajo vozila imeti tudi izven omenjenega obdobja, če pride do zimskih razmer. Te nastopijo, ko se sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo ali poledenelo. Vozniku, ki nima ustrezne opreme, grozi denarna kazen v višini 120 evrov, če onemogoča promet, pa kazen znaša 500 evrov in pet kazenskih točk. Jutri v Sežani literani večer Zlatega čolna SEŽANA - Literarno društvo Zlati čoln prireja na predvečer rojstnega dne Srečka Kosovela jutri ob 18.uri v Kosovelovi sobi (v stavbi Ljudske univerze na Bazoviški c. 9) v Sežani že 14. literarni večer. Na večeru bodo besedila brali člani društva Dora Bernetič, Aleksander Peršolja, Maja Razboršek in Magdalena Svetina Terčon. Z avtorsko glasbo bosta večer polepšali kantavtorka Lara Puntar iz Trsta in duet s kitaristom Da-riom Vivianijem. (O.K.) Nedeljska oddaja Na obisku namenjena Skupnosti Italijanov v Piranu LJUBLJANA - Nedeljska oddaja Na obisku (TV Slovenija1 ob 10.45) bo v celoti namenjena predstavitvi ljubiteljskih dejavnosti Skupnosti Italijanov v Piranu. 120 dejavnih članov vsak dan polni prostore v Tartinije- vi rojstni hiši, kjer imajo svoj sedež in se vrstijo različne delavnice, krožki, predavanja, nastopi in gostovanja. Najbolj je zastopana glasba, imajo pa tudi skupine za likovno ustvarjanje, literaturo, ročna dela in še kaj. Poleg odraslih v svet umetnosti uvajajo tudi mlade generacije, ki skrbijo, da se avtohtona italijanščina, to je piransko narečje, ne bi pozabila. kobilarna lipica - Po nenadni smrti štirih konj Storili bodo vse, da ugotovijo vzroke Že tretji nesrečni dogodek od leta 2003 - Tokrat zbolelo 12 od 28 konj - Vsi so kazali znake zastrupitve - V preiskavo vključeni tudi kriminalisti LIPICA - Vodstvo Kobilarne Lipica bo naredilo vse, da bo odkrilo vzroke za smrt štirih konj, je včeraj na novinarski konferenci povedal direktor Tomi Rumpf. Ob tem je pojasnil, da smrti lipicanca ob nastopu v Stožicah in treh konj iz turističnega hleva v kobilarni sami ne morejo enačiti, saj je bila klinična slika povsem različna in s tem tudi vzrok bolezni. Ker se je nesrečni dogodek ponovil že tretjič od leta 2003, v Kobilarni Lipica niso želeli izključiti nobenih možnih vzrokov za smrt konj. "Podobni dogodki se zgodijo tudi v drugih kobilarnah po svetu, vendar ne v tako kratkem časovnem obdobju," je pojasnil direktor Kobilarne Lipica. Vedno so zbolevali konji ob sobotah zjutraj po kakšnih od-mevnejših dogodkih, je še povedal Rumpf. Ker bi radi izključili vse možnosti, da se kaj takega v prihodnje ne bo več dogajalo, so v preiskavo vključili tudi kriminaliste. Ti so opravili tudi informativne razgovore z nekaterimi zaposlenimi v kobilarni. Rumf je še povedal, da je tokrat zbolelo 12 konj iz turističnega hleva, v katerem je bilo 28 konj. Trije med njimi so bili tako bolni, da so jih morali ev-tanazirati, ostali bolni konji so še vedno v intenzivni veterinarski oskrbi in že dobro okrevajo. Vsi oboleli konji so kazali bolezenske znake zastrupitve. Strokovni vodja Kobilarne Lipica Janez Rus je pojasnil, da so vsi konji v kobilarni hranjeni z neoporečno krmo. Vsaka bala sena je označena, da natanko vedo, s katerega posestva prihaja, in pregledana. Podobno velja tudi za oves in druge dodatke hrane. Kljub vsemu so že v soboto odvzeli vzorce hrane in stelje, ki jih bodo natančno pregledali v pristojnem laboratoriju. "Že v soboto smo se povezali tudi s strokovnjaki v tujini. Če vzroka sami ne bomo našli, bomo vzorce hrane in konj poslali tudi v tujino, saj želimo temu dogodku resnično priti do konca," je povedala predsednica strokovnega sveta Kobilarne Lipica in direktorica Veterinarske uprave RS Vida Čadonič Špelič. "V Kobilarni Lipica zagotavljamo popolno sledljivost vseh procesov, zato je ta izredni dogodek, ki nas je vse zelo prizadel, izven našega dosega in smo ga predali v obravnavo veterinarskim inšpektorjem in policiji. Nikakor ne bomo dopustili, da bi zaradi tega trpela Lipica, njen ugled doma in po svetu, njeni zaposleni in kdorkoli, ki je z njo povezan. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bomo ob sodelovanju strokovnjakov zadevi prišli do dna in preprečili nadaljnje pojavljanje teh nezaslišanih dogodkov," je še zagotovil Rumpf. (STA) V Lipici bodo storili vse, da ugotovijo, zakaj poginjajo lipčicanci arhiv / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 16. marca 2011 3 šolstvo - Italijansko ministrstvo za šolstvo izdalo okrožnico Na slovenskih šolah ne bodo ■ Vtlt •■ V I • krčili števila učnega osebja Ukrep se nanaša na Tržaško in Goriško - Besede evroposlanca Peterleta in kabineta senatorke Blažinove BRUSELJ, RIM, TRST - V prihodnjem šolskem letu 2011/2012 bo v otroških vrtcih in šolah vseh stopenj s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem poučevalo 457 vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev, kar pomeni, da na teh šolah ne bo prišlo do krčenja števila učnega osebja. Okrožnico italijanskega ministrstva za šolstvo s tem v zvezi je vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino Tomaž Simčič prejel včeraj, nanaša pa se, kot že rečeno, le na tržaško in goriško, ne pa tudi na videmsko pokrajino, poleg tega ostaja odprto vprašanje števila neu-čnega osebja, kjer ni ločenih seznamov. Vest o ohranitvi števila osebja na slovenskih šolah pa je - sicer brez pojasnila o tem, ali gre samo za učno ali tudi za neu-čno osebje oz. ali gre za vse slovenske šole v FJK - začela krožiti že od včerajšnjega dopoldneva, ko je slovenski evropski poslanec Lojze Peterle (Nova Slovenija oz. Evropska ljudska stranka) medijem sporočil zagotovila šefa tajništva italijanske ministrice za šolstvo Mariestelle Gelmini Pas-qualeja Capa in direktorja za kadrovske za- j n Število učnega osebja na slovenskih šolah vTrstu in Gorici bodo ohranili kroma deve na ministrstvu za šolstvo Gilda De Angelisa. Pri tem je slovenski evropski poslanec prepričan, da so neposredni stiki z dijaki, šolskim ministrstvom v Rimu, stranko Slovenske skupnosti in italijanskimi kolegi v evropskem parlamentu obrodili sadove. Peterle je namreč skupaj z južnotirolskim evropskim poslancem Herbertom Dorfmannom in stranko SSk julija lani v evropskem parlamentu pripravil izjavo o zaščiti slovenskih šol, jeseni pa je podprl protest slovenskih višje-šolcev v Italiji proti združevanju ravnateljstev in zmanjševanju števila osebja. Zagotovilo ministrstva je posledica januarskega srečanja ministrice Gel-minijeve s predstavniki slovenske narodne skupnosti, so prepričani v kabinetu senatorke Tamare Blažina (Demokratska stranka). Do srečanja med ministrico, senatorko ter predstavnikoma krovnih organizacij SKGZ in SSO (prvo je zastopal deželni tajnik Livio Se-molič, drugo pa predsednik Drago Što-ka) je prišlo 18. januarja letos, takrat pa so slovenski sogovorniki med drugim tudi poudarili, naj ne pride do krčenja na slovenskih šolah. Da do krčenj ne bo prišlo, je senatorka Blažinova prejela zagotovilo že 3. marca in o tem že naslednji dan obvestila vodjo Urada za slovenske šole Simčiča, so nam povedali v senatorki-nem kabinetu, kjer tudi pojasnjujejo, da novice takrat niso hoteli dati v javnost iz prepričanja, da dokler seznami osebja niso tudi formalno potrjeni, je potrebna določena previdnost. Zaradi ohranitve števila osebja na slovenskih šolah pa ne bo prišlo do dodatnega krčenja na italijanskih šolah v FJK. (iž) šolstvo - Maja volitve na Tržaškem, Goriškem in Videmskem Obnova komisije za slovenske šole Sedanji komisiji se izteka mandat - Ravnatelji bodo volili 4. maja, učno in neučno osebje 4. in 5. maja, starši in dijaki pa 9. maja TRST - Maja bodo na Tržaškem, Goriškem in Videmskem volitve za obnovo Deželne šolske komisije za šole s slovenskim učnim jezikom, ki ji bo v tistem mesecu zapadel mandat. To bodo že druge volitve po ustanovitvi komisije in po volitvah, ki so prvič potekale maja leta 2008 (na sliki KROMA posnetek z volišča na Liceju Franceta Prešerna v Trstu). Kot izhaja iz razpisa, ki ga je podpisal vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino Tomaž Simčič, bodo volitve predstavnikov ravnateljev potekale 4. maja od 8. do 18. ure pri Uradu za slovenske šole. Volitve predstavnikov učnega in neučnega osebja bodo 4. in 5. maja na vsakem sedežu ravnateljstva, kjer bodo volilni sedeži odprti od 8. do 14. ure. Volitve predstavnikov staršev ter dijakov na višjih srednjih šolah pa bodo potekale 9. maja na pokrajinskih volilnih sedežih: na Tržaškem bo to Li-cej Franceta Prešerna, na Goriškem Državni izobraževalni zavod Trubar-Gregorčič, na Videmskem pa Večstopenjska dvojezična šola v Špetru. Dijaki bodo lahko volili od 12. do 14. ure, starši pa od 18. do 20. ure. Na omenjenih šolah bodo 5. aprila potekala tudi zborovanja staršev (ob 18. uri) in dijakov (ob 12. uri). Kandidatne liste bo treba predložiti volilni komisiji pri Uradu za slovenske šole (Ul. SS. Mar-tiri 3 v Trstu) do 11. aprila ob 13. uri. Komisijo sestavljajo dva predstavnika ravnateljev, štirje predstavniki učnega osebja, en predstavnik neu-čnega osebja, trije predstavniki staršev in trije predstavniki dijakov, po zakonu pa je član komisije tudi izvoljeni predstavnik šol s slovenskim učnim jezikom v Vsedržavnem šolskem svetu. UNIVERZA NA PRIMORSKEM Častni doktorat profesorju iz Vidma Pietro Enrico di Prampero KOPER - Univerza na Primorskem ta teden z vrsto prireditev proslavlja osmo obletnico ustanovitve. Najbolj slovesno bo jutri, ko bodo v koprskem gledališču pripravili slavnostno akademijo. Že v ponedeljek so med drugim slovesno proglasili pet novih doktorjev znanosti, še dva pa bosta proglašena na naslednji letošnji promociji. Skupno ima Univerza na Primorskem tako že 43 doktorjev znanosti, v doktorski študij pa je vpisanih 180 doktorskih študentov. Od včeraj pa do petka bo po programu še 23 dogodkov, od zanimivih okroglih miz do nastopov študentov in študentk ter športne tekme, raznih razprav in razstav. Na jutrišnji slavnostni akademiji v Gledališču Koper bodo podelili 12 priznanj in 6 nagrad najboljšim na pedagoškem in znanstvenem področju, promovirana pa bosta tudi dva nova častna doktorja, in sicer prof. dr. Pietro Enrico di Prampero z Univerze v Vidmu in prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, priznana znanstvenica s področja biome-teorologije. Pietro Enrico di Prampero je svetovno znan fiziolog in eden od motorjev razvoja vi-demske medicinske fakultete. Ugledno priznanje mu je senat Univerze na Primorskem podelil za izredne dosežke na znanstvenem področju, za naziv častnega doktorja pa so ga predlagali fakulteta za pedagoške vede, fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo in Znanstveno raziskovalni center. tolmeč - V petek odprtje skupinske razstave Fotografije severo-vzhoda Do 8. maja bosta na ogled dva niza: Fotografirati svetlobo in Kako je bilo, kako je... TOLMEČ - Tržaška založba Comunicarte že več časa sodeluje z občinsko upravo iz Tolmeča. V tamkajšnji palači Frisacco bodo tako v petek odprli tudi skupinsko fotografsko razstavo, posvečeno Furlaniji in seve-ro-vzhodni Italiji. Posnetki bodo razdeljeni v dve sekciji, Fotografare la luce (Fotografirati svetlobo) in Com'era, com'e (Kako je bilo, kako je). Prvo je uredil Walter Criscuoli, ponuja pa izbor del trinajstih fotografov. Cecere, Criscuoli, Culot, Da Pozzo, Frullani, Genuzio, Giacuzzo, Indrigo, Kusterle, Perini, Scabar, Sillani in Tubaro so vsak na svoj način interpretirali svetlobo in jo ujeli v svoje objektive. Drugi del razstave je posvečen fotografu Adrianu Cadelu. Slednji je v prvi polovici 20. stoletja posnel serijo fotografij o Furlaniji, ki bodo zdaj na ogled v palači Frisacco. Ob njih bodo razstavljeni posnetki, ki jih je v svoj objektiv ujel tržaški fotograf Claudio Erne: slednji se je namreč vrnil v tiste kraje in dokumentiral urbanistične ter arhitektonske spremembe. novinarstvo - Anna Buttazzoni Z »afero Ballaman« si je prislužila nagrado Anna Buttazzoni, novinarka dnevnika Messaggero Veneto, in Marco Giovannel-li, novinar spletnega dnevnika Messaggero.it, sta dobitnika letošnjega novinarske nagrade Piero Passetti. 26. marca jima jo bodo podelili na slovesnosti v Viareggiu. Anna Buttazzoni bo nagrado, ki je namenjena italijanskim kronistom, prejela za niz člankov o nekdanjem predsedniku deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Eduar-du Ballamanu. Ravno na podlagi njenih prispevkov, ki jih je objavil Messaggero Veneto, je Ballaman odstopil, računsko sodišče Furlanije Julijske krajine pa je uvedlo preiskavo. Prva obravnava naj bi bila predvidoma 9. junija. Ballamanu očitajo, da je 57-krat neupravičeno uporabil službeno vozilo. Finančni stražniki ocenjujejo, da naj bi s tem, da se je v privatne namene peljal s tako imenovanim »modrim avtom«, deželnim blagajnam povzročil za 22.877 evrov škode. Pri tem so upoštevali stroške za gorivo, cestnino, vzdrževanje avtomobila in plačilo šoferja. Marco Giovannelli si je nagrado, ki je posvečena spominu na novinarja Piera Pas- settija, zaslužil z zgodbo o gospe Ginetti, 91-letni Rimljanki, ki ji je grozil stanovanjski izgon. Ključavnico so ji zamenjali ravno v dneh, ko je bila v bolnici: potem ko je njeno zgodbo opisal Gio-vannelli, ji je občinska uprava zagotovila novo bivališče. 4 Sreda, 16. marca 2011 GOSPODARSTVO sejmi - Od petka, 18. marca na tržaškem sejmišču peta izvedba Na Olio Capitale 2011 tudi vrsta kuharskih tekmovanj Predstavili se bodo mojstri Okusov Krasa in kuharji oz. gostinci iz Slovenije TRST - Čez dva dni bo staro tržaško sejmišče pri Montebellu po daljšem premoru zaradi ukinitve sejemske družbe spet zaživelo. Od petka do ponedeljka bo namreč gostilo najboljšo italijansko in tujo proizvodnjo ekstra deviškega oljčnega olja, v prvi vrsti pa bodo - kot že na dosedanjih štirih izvedbah tega specializiranega sejma - tudi domači oljkar-ji. Ti imajo največjo zaslugo, da oljkarstvo v Bregu in v drugih zavetnih predelih Krasa ni zamrlo, ampak se je znova razcvetelo na osnovi skrbi za pristnost in kakovost pridelave domačih oljčnih sort. Peti salon oljčnega olja bo tistim, ki se poklicno ukvarjajo z oljkarstvom, gostincem in trgovcem, predvsem pa širokemu občinstvu spet odprl vrata v svet žlahtnega oljčnega olja, ki je bistvena sestavina zdrave in v zadnjih letih tudi modne sredozemske kuhinje. Odkriti in po-kusiti bo mogoče več kot 200 vrst olja z zaščitnimi oznakami DOP in IGP, biološke pridelave, aromatizirana olja in tista s sadnimi priokusi, italijanske in tuje proizvodnje. Poleg razstavljalcev iz glavnih italijanskih dežel pridelovalk, začenši s Furlanijo-Julijsko krajino, se bodo namreč predstavili tudi oljkarji iz Slovenije, Hrvaške, Španije in letos prvič tudi iz Portugalske. Bogat pa bo tudi spremljevalni program s posveti, predstavitvami in seveda degustacijami, vodenimi ali prostimi v oljčnem baru. Posebno mesto bodo imele pokušnje tipičnih kraških proizvodov in kuharska šola s priznanimi mojstri, ki bodo obiskovalce poučili o skrivnostih povezave olja z najrazličnejšimi, tudi sladkimi krožniki. Za poklicne udeležence sejma pa bo poskrbljeno z vrsto posvetov o najnovejših trendih v sektorju in s priložnostmi za razstavljalce, da se srečajo z akreditiranimi odjemalci, ki prihajajo iz 15 različnih držav. Po besedah Antonia Paolettija, predsednika tržaške Trgovinske zbornice, ki je po zaprtju sejemske družbe prevzela organizacijo specializirane sejemske prireditve, bo letošnja peta izvedba dogodka v znamenju pomladitve in kakovosti. »Organizacijska vloga zbornice in njenega posebnega podjetja Aries je gotovo najpomembnejša novost, vendar smo delali tudi na novi grafični podobi in za bolj komercialno usmerjenost sejma, tako da se bodo podjetja še bolj približala odjemalcem,« je pojasnil Paoletti. Več informacij o letošnjem sejmu ekstra deviških oljčnih olj Olio Capitale 2011, o razstavljalcih in o bogatem spremljevalnem programu je na ogled na spletnih straneh www.oliocapitale.it. confindustria Sporazum s sindikati za nižje davke TRST - Tržaška Confindu-stria je s pokrajinskimi sindikalnimi organizacijami Cgil, Cisl in Uil podpisala ozemeljski sporazum za davčno razbremenitev-plačnega dodatka za produktivnost. Dogovor bo podjetjem, ki so včlanjena v Confindustrio, omogočil uporabo znižane 10-odstot-ne obdavčitve dodatkov k plači, ki jih zaposleni dobivajo za povečanje produktivnosti, kakovosti, do-hodkovnosti, inovativnosti in organizacijske učinkovitosti. Sporazum, ki je neke vrste kolektivna pogodba druge stopnje, zajema kolektivne pogodbe vseh sektorjev in je po razlagi v februarski ministrski okrožnici pogoj za odobritev davčnih olajšav. Pač pa olajšave ne bodo mogle biti aplicirane na tisti del plače, ki se nanaša na izboljšanje konkurenčnosti, kot so na primer nadure, delo v izmenah in nočno delo. Ekipa kuharjev na lanski izvedbi sejma ekstradeviškega oljčnega olja Olio Capitale arhiv Na sejmu se bodo predstavili tudi kuharji Okusov Krasa in iz Slovenije Kuharska šola Scuola di Cucina Olio Capitale, ki jo vodi tržaška federacija italijanskih kuharjev (FIC), bo v soboto, 19. marca ob 15. uri predstavila posebni krožnik Okusov Krasa, in sicer krožnik Pavle Zivic iz znane zgo-niške gostilne Guštin. Pavlo Zivic, ki je tudi predsednica gostinske sekcije SDGZ, bosta spremljala tajnica sekcije Katja Fabrizi in tajnik SDGZ Davorin Devetak. Navzoč bo tudi predsednik sekcije za gostinstvo in turizem na Obrtni zbornici Slovenije (OZS) Matjaž Mate, ki bo pozdravil v imenu gostincev in kuharjev iz Slovenije in še posebej primorskih, saj je lastnik priznane ribje restavracije Tomi v Portorožu. Zanimiv enogastronomski dogodek pa bo že v petek ob približno 13. uri, ko se bosta predstavila kuharja dveh znanih kraških gostiln z obeh koncev nekdanje meje: Satko Sardoč iz Prečnika in Andrej Muha iz Lokve, o jedeh, dediščini in sodobni kraški kulinariki pa bo govorila Vesna Guštin. Obe gostilni, ki sta sicer dokaj znani med Tržačani, bosta imeli priložnost, da se izkažeta še pred širšim občinstvom sejemskih operaterjev, razsta-vljalcev in seveda obiskovalcev. Zadružne banke FJK bodo podpirale kmetijstvo VIDEM - Deželna federacija zadružnih bank BCC - med katerimi sta tudi Zadružna kraška banka in Zadružna banka Doberdob Sovodnje - je z agronomsko fakulteto videmske univerze podpisala pismo o nameri, ki predvideva finančno podporo v višini 300 milijonov evrov za kmetijska podjetja.Dokument sta podpisala predsednik federacije BCC Giuseppe Graffi Brunoro in predstojnik agronomske fakultete Roberto Pinton. Kot je povedal Brunoro, bo sodelovanje potekalo po dveh tirih - s kreditiranjem, ki ne bo več odvisno predvsem od nepremičninskega premoženja kmetijskih podjetij, ampak od sposobnosti podjetja, da ustvarja dohodek, po drugi strani pa bo stekel specifični izobraževalni program za sodelavce zadružnih bank. Pinton je ob tem prepričan, da bo tovrstno sodelovanje zelo pomembno za ozemlje, kajti v treh letih, kolikor bo trajal dogovor, bodo gotovo razviti novi projekti, zlasti na področju usposabljanja, inovativnosti in raziskovanja. Banka FriulAdria odprla poslovalnico v Burlu Garofolo TRST - Banka FriulAdria iz bančne skupine Credit Agricole je od včeraj število svojih poslovalnic povečala na 215. Zadnjo filialko so včeraj odprli v kompleksu otroške bolnišnice Burlo Garofolo, kamor prihajajo bolniki iz vse države. Od omen jenih 215 poslovalnic jih je 194 za poslovanje s strankami, od tega 114 v Furlani-ji-Julijski krajini in 80 v Venetu. V tržaški občini je osem filialk, ena poslovalnica za podjetja in ena za finančne posle, skupaj s poslovalnico v Miljah pa jih je v tržaški pokrajini 11. Za Tonda se projekt Unicredit razvija naprej TRST - Po informacijah, ki jih ima predsednik deželne uprave FJK Renzo Ton-do, »gre projekt Unicredit naprej«. Pretekli teden se je izvedelo, da je banka o projektu za pristaniško logistično ploščad v Tržiču pisala rimski vladi in Deželi FJK, in sicer z namenom, da bi pospešili njegovo uresničevanje. Unicredit zdaj čaka na sporazum med državo in deželo, na osnovi katerega bo imenovan komisar. podjetništvo - V organizaciji Primorskih novic in Radia Koper V Novi Gorici podelili nagrade primorskim gospodarstvenikom NOVA GORICA - V Hitovem centru Perla v Novi Gorici so sinoči podelili nagrade za gospodarstvenika Primorske. Skupno akcijo sta letos že štirinajstič pripravili vodilni primorski medijski hiši Primorske novice in Radio Koper - Regionalni RTV center Koper-Capodistria. Gre za izbor najuspešnejših gospodarskih družb, zasebnikov in vodilnih osebnosti primorskega gospodarstva, ki ga medija opravljata na osnovi realnih kazalnikov gospodarske uspešnosti, končni izbor pa opravi komisija, ki jo sestavljajo novinarji uredništev za gospodarstvo. Vsebinska obogatitev tradicionalne prireditve je bil tokrat pogovor z ministrico za gospodarstvo Darjo Radič, z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Ivanom Svetlikom in ministrom za zunanje zadeve Samuelom Žbogarjem. Pogovor sta vodili novinarki Ingrid Kašca Bucik (Radio Koper) in Sonja Ribolica (Primorske novice). Poleg nagrad za izjemne dosežke na področju gospodarstva, Radio Koper in Primorske novice v sodelovanju z obema primorskima univerzama podeljujejo tudi nagrado primorski um, in sicer mlademu znanstveniku za uvajanje vrhunskega znanja v prakso. Sinočnjo slovesno podelitev nagrad so letos pripravili v sodelovanju z družbo Hit Nova Gorica. Poglejmo torej, kdo so nagrajenci. PRIMORSKI UM 2010 Nagrado sta prejela dr. Iztok Arčon, ki je v Sloveniji pionir uvajanja karakte-rizacije atomske in molekularne strukture materialov z rentgensko absorpcijsko spektroskopijo ob uporabi sinhrotronske svetlobe, in dr. Darko Darovec, doktor znanosti za področju zgodovinskih ved, ki od leta 2000 uspešno vodi Znanstve-no-raziskovalno središče Univerze na Primorskem. GOSPODARSTVENIK PRIMORSKE 2010 Janez Rebec - Pivka perutninar-stvo, je menedžer, ki dobro leto vodi obe pomembni primorski živilsko-predeloval-ni podjetji: Pivko perutninarstvo z 288 zaposlenim in Delamaris, kjer je 95 delavcev. EVRO 1,3884 $ -0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. marca 2011 valute evro (povprečni tečaj) 15.3. 14.3. ameriški dolar japonski jen 1,3884 112,39 91255 1,3948 114,16 9 1603 kitajski juan ruski rubel inHiicka nirui?» 40,1025 62 8200 39,8377 62,8501 MlUlJjlVa 1 ULJlja danska krona rvritancKi ti int 7,4587 0,86740 7,4584 0,86590 Lil 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona r\r-ir\¿i ^ krpin^ 8,9790 79140 8,8405 7,8290 1 1UI VCjIVa IVI Ul la češka krona 24,394 1 2756 24,331 1 2941 jviv.aijM 11 al lis, estonska krona tnan7ar<:Ki TArint 15,6466 274,04 15,6466 273,05 1 1 ICtULO liM ll_>l II 1 L poljski zlot 4,0584 1,3779 4,0315 1,3597 Ka 1 laUjlu UUICII avstralski dolar nAlnafCki IA\/ 1,4105 1,9558 1,3846 1 9558 UUIUai Ji\i icv romunski lev II1y\\/ck I ifac 4,180 3,4528 4,1838 3,4528 IILUVJM IILaO latvijski lats ICKI rpa 0,7069 2,3259 0,7066 2 3210 UIOLIMJM Itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,2034 290,00 2,2024 lui jm lila hrvaška kuna 7,3835 7,3885 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 15. marca 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25500 0,30950 0,46100 0,13833 0,18000 0,25500 0,893 1,173 1,489 ZLATO (999,99 %%) za kg 32.025,71 € -759,51 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 15. marca 2011 Miro Črv - Smarteh, vodi družbo iz Tolmina, ki jo odlikujejo lastno znanje, jasna razvojna vizija in predanost delu. Evgen Kete - Tekstilna tovarna Okroglica, vodi podjetje že 17 let in je z njim uspešno kljuboval krizi, saj je tovarna svoja nosilna programa, avtomobilski in kabelski, še okrepila. Lani je tekstilna tovarna Okroglica skupno prodajo, v primerjavi z letom poprej, povečala za več kot 40 odstotkov. Ana Sedej - Sec, je ilirskobistriško podjetje, ki izdeluje dvigala, kot direktorica skupaj z lastnikom Milanom Samso popeljala na mednarodne trge, saj prodaja v več kot 40 držav po vsem svetu. To jo ohranja v dobri kondiciji, krizi v gradbeništvu pa se zoperstavlja zlasti z novimi izdelki in prilagodljivostjo. Aljoša Žerjal - Harpha Sea je ustanovitelj in vodja edinega slovenskega podjetja, ki izvaja hidrografske meritve morja. Rast koprskega podjetja temelji na razvoju novih izdelkov in storitev, pri čemer se povezujejo z drugimi podjetji in uni- vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,85 INITEDIII IDr»DA 1 1 n -0,84 +0 00 KRKA 11IKA KOPER 59,50 1400 -1,65 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 161,10 -2,78 -0,56 -1 67 TELEKOM SLOVENIJE 236,00 80,00 -3,61 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 40,25 AERODROM LJUBLJANA 15,50 DELO PRODAJA 23,00 rrm on nn -6,40 -5,95 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 15,98 -- ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 5,40 10,08 -1,51 KOMPAS MTS NIKA 5,40 7,20 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI 1 IS III IRI IANA 14,01 7,50 24,29 301 05 +7,77 -0,66 SALUS, L_IUDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 62,50 184 00 -5,92 -5,30 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 106,00 16,30 +0,95 -2,98 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 15. marca 2011 -2,01 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,11 93,8 15 85 -0,45 -3,25 -1 43 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,3 -3,36 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,93 2,98 -0,05 -1,15 EDISON ENEL ENI 0,82 4,05 1687 -5,60 -0,54 -1 46 FIAT FINMECCANICA 5,96 -3,40 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,60 14,98 -2,22 -1,96 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,26 12 51 -4,40 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,76 -0,79 -3,59 -1 32 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,5 7,29 -2,21 +1 36 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,38 5,92 14 74 -1,91 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 34,5 +2,29 -2,54 -1 46 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,79 8,73 1 07 -4,28 TENARIS TERNA 15,95 -2,09 -0,44 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,24 0,07 -2,35 -2,84 UNICREDIT 7,05 1,78 -0,98 -2,77 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 97,42 $ -3,37 IZBRANI BORZNI INDEKSI 15. marca 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 798,86 -1,52 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.236,08 1.049,67 -0,73 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.900,43 +0,38 -0,54 -1 80 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 759,35 313,12 1.758,14 -2,34 -1 34 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.569,70 -2,48 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.886,14 2.265,27 -0,89 -1,11 S&P 500, New York 1.285,19 -0,86 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.301,31 6.647,66 5.695,28 -1,05 -3,19 -1,38 CAC 40, Pariz 3.780,85 -2,51 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.708,20 1.206,4 2.948,43 -1,63 -0,14 -0,70 Nikkei, Tokio 8.605,15 -10,55 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.043,49 2.897,06 -1,04 -1,38 Sensex, Mubaj 18.167,64 -1,47 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 16. marca 2011 5 O NAŠEM TRENUTKU Ko sinteze ubijajo vsebino sporočila Ace Mermolja Tema članka bo druga, vendar se je težko lotiti pisanja, ne da bi omenili katastrofo na Japonskem. Televizijske slike so povedale več od vseh člankov. Ob solidarnosti in žalosti pa lahko izrazimo občutek, da se je v naših dušah zamajalo prepričanje, da lahko človek s svojo znanostjo in tehniko do konca pre-igra in obvlada naravo. Toliko manj smo samozavestni, ko po potresu in cuna-miju grozi Japonski in svetu dodatna atomska katastrofa. Vsaj v eni izmed nu-kleark je uransko jedro, ki v "miru" proizvaja energijo, na robu fuzije, ki bi imela tragične posledice. Naj torej ponovim misel, ki sem jo zapisal v Novem Matajurju :"Za mrtvimi lahko žalujemo, z živimi lahko soli-dariziramo. Svetovna javnost in države bodo pomagale Japonski, največje breme si bodo naložili Japonci sami s svojo pridnostjo in treznostjo, ki jo ohranjajo v najhujših trenutkih. Nam, ki opazujemo, pa ostaja misel, da velika šahovska partija med človekom in naravo ni nikoli zaključena in da bo zadnja na potezi narava. To je poslednji prag, ki je postavljen človeku." Lahko dodam, da vernik po tem pragu pričakuje novo življenje. Kdor ne veruje, se pač znajde pred praznino in molkom. Neizpodbitno pa ostaja, da na tej naši Zemlji ne bo človek tisti, ki bo razpolagal z zadnjim "gumbom", z zadnjo besedo in z zadnjim poveljem. Uvod mi je narekoval občutek, saj sem si zamislil povsem drugačno temo, ki jo lahko razvijem v nadaljevanju in skrajšam misli po meri predvidenega članka, čeprav je tema "dolžina", ko gre za pisavo in "kratkost", ko gre za govor. Ko sem pisal Ogledala, sem nič-kolikokrat poslušal kritiko, da so predolga. V nekaterih bralcih se je zavest tako utrdila, da tudi novi seriji člankov očitajo "dolžino". V končnici bom pod naslovom zapisal podnapis brez slike. *w 55 W ¥3 Predolge so seje, predolgi so uvodi, predolga so predavanja, skratka, pisna ali ustna besedila naj bi bila vedno in povsod kratka. Če ostajamo pri besedilih, moram kot človek, ki se ukvarja z založništvom, zapisati, da se založniki držijo pravila. Kar je bila včeraj povest, je danes roman. Kar je bila včeraj študija, je danes esej. V knjigarnah najdete knjižice pomembnih avtorjev, ki nimajo več kot 50 strani z velikimi črkami. Pisal sem že, kako so me presenetila besedila za univerzitetne izpite na "humanističnih" vedah. Marsikje se je pomnožilo število izpitov, videl pa sem 30 tipkanih strani, ki naj bi povzele en izpit. Težnjo po strnjenih sporočilih in po sintezi razumem. E-mail generacija, ki se poslužuje interneta, komunicira z nekaj stavki. Televizijske novice trajajo minuto. Dolge oddaje kot so "Veliki brat" ali "L'isola dei famosi" delujejo povsem obratno. Trajajo ure, vendar so na otokih in stanovanjih televizijske kamere vedno odprte. Udeleženci so pod neprestano lučjo snemalcev. Gledalec pa se lahko vklopi v dogajanje v realnem času in v nekaj trenutkih razume, kaj se dogaja. Zgodba je namreč tako poenostavljena, da ne potrebuje naprezanja ter niti "prej" in "potem": takoj veš, če se dva prepirata ali poljubljata. Omenjen sistem uvaja misel, da nove možnosti komunikacije dejansko spreminjajo način mišljenja: oblikujejo možgane. Želiš novico in jo v skrčeni obliki najdeš na ekranu računalnika. Matematični računi so proces, ki vodi od nastavitve problema do zaključka. S tip-kalnico lahko preskočiš proces in prideš od vprašanja do odgovora brez vmesnih faz, le te so "servirane". Vse torej teče ekspeditivno. Za poglabljanje ni časa, poslušanje je površno, sporočilo je učinkovito, če je jedrnato. Sodobnikom, ki sledijo procesom vsesplošnega sintetiziranja pa grozi nevarna izguba. Kakšen bo npr. zdravnik, ki bo polagal izpit iz anatomije na osnovi 100 strani "debele" knjige s slikami. Kakšno bo znanje inženirja, ki mu bodo od prve do zadnje številke zmanjkale vmesne in procesi, ki vodijo od začetka do zaključka? Kako bo reagiral pred novim in nenapisanim? Arhitekti rišejo hiše z računalnikom, naša okolja pa postajajo vedno grša in hiše vedno bolj anonimne. Nekje med tipkami se izgubi fantazija. Ljubitelji "kratkega" bodo izgubili epe in dolge romane: Homerja, Dostojevskega, Tolstoja, Balzaca in številne druge. Prah bo legel na vse, kar je daljše od 50 strani... Vse to, kar "zahteva čas", se bo umaknilo sistemom, kjer lahko tudi iz daljših pripovedi po lastni volji izbiraš fragmente. Zgodbe bodo zamenjali stavki. Nekaj podobnega se dogaja v našem vsakodnevnem življenju. Zgodbe izginjajo, v družinah se pogovori krčijo, otroci skačejo od dejavnosti do dejavnosti, starši pa jim dnevno namenijo nekaj stavkov. Družina izginja med dolgimi oklepaji tišine in frenetičnem skakanju sem in tja ter kratkimi stavki in obedi skrčenimi na par minut. Lahko se strinjam, da morajo biti seje kratke in strnjene, vendar je tudi tu odvisno, kako in kaj. O konkretnem problemu se lahko zmeniš hitro. Ko pa sogovorniki potrebujejo informacije in pojasnila, se lahko seje zavlečejo. Konec koncev so prodajalci najbolj veseli klientov, ki se odločijo takoj in ne sprašujejo ali pa zahtevajo merjenja in poskušanja. Potem gredo kupci domov s čevlji, ki žulijo in z avtomobilom, ki jih razočara na prvi vzpetini... Naj zaključim z Japonsko. Ko bodo tam še ropotali buldožerji in odstranjevali ruševine, bomo mi brali fragmente nove zgodbe. Ni časa niti za usmiljenje in solidarnost, kaj šele za premislek, ki presega pol ure. PISMA UREDNIŠTVU O ukinitvi Ipodlistka Mnogi člani in prijatelji naših društev so me spraševali, zakaj smo ukinili prilogo i.podlistek v nedeljskem Primorskem dnevniku. Njim in vsem drugim, ki so telefonirali tako meni osebno kot na sedež, odgovarjam, da o ukinitvi priloge ni odločala Slovenska prosveta. Za izdajo priloge sta se dogovorila SSO in uredništvo Pd. Kot so mi sporočili, je prišlo do ukinitve priloge enostransko s strani uredništva Pd. Pred to odločitev smo bili žal nepričakovano postavljeni vsi, ki smo za to stran skrbeli. Toliko v pojasnilo. Za Slovensko prosveto Marij Maver POJASNILO: O ukinitvi nedeljske strani I. podlistek je bil govor lani in to ob več priložnostih, od občnega zbora zadruge dalje. Prav tako, kot je bil govor o ukinitvi strani Stiki, ki je izhajala v režiji ZSKD. Glavni razlog za ukinitev obeh strani je varčevanje, saj je bil dnevnik zaradi naraščanja režijskih stroškov, po-viškov cene papirja in krčenja javnih prispevkov prisiljen zmanjšati število strani. Obenem sta bili obe strani deležni pogostih pripomb, zlasti zaradi podvajanja vesti in člankov. V redakciji se bomo v skladu z možnostmi vsekakor potrudili, da bo informacija o delovanju naših društev tudi v prihodnosti čim popolnejša. Odgovorni urednik Dušan Udovič Mfi »Več kletvic znaš ...« Za šport se v glavnem ne zanimam preveč. Sem pa prebral na spletu (PD, 15.03.) del intervjuja s trenerjem g. Tomom Krašovcem. G. Krašo-vec ob tej priliki izjavi, da uporablja oba jezika, italijanskega in slovenskega, ko trenira ekipo Venezia Giulia. Ob tem, tako Krašovec, se italijanski športniki naučijo pozdraviti in šteti v slovenskem jeziku, pa »tudi slovenske kletvice. To je vsekakor nekaj pozitivnega, saj več jezikov poznaš, več veljaš.« Prvič bi me prav zanimalo, katere so te kletvice? Mene so namreč učili, da slovenskih kletvic ni, da so italijanskega ali srbsko-hrvaškega izvora, danes verjetno tudi nemškega ali angleškega. In drugič, kaj je pri tem tako pozitivnega, če se naučijo kletvic? In pri tem ostane... Ne vem in nočem ocenjevati, ker nisem strokovnjak, koliko je g. Krašo-vec sposoben kot trener. Kot »ambasador slovenske kulture« se v mojih očeh ne bo uveljavil. S spoštovanjem, Igor P. Merku SLOVENSKI PRIIMKI NA TRŽAŠKEM Kjadin Kjadin, danes tržaška predmestna rezidenčna cona, je bil včasih eden od dvanajstih samostojnih zaselkov, ki so ga naseljevali pretežno slovenski kmečki najemniki. Področje je bilo naseljeno že v 16.stoletju, kot priča oporoka nekega Ivana Hrovatina (Croua-tina) iz leta 1580. V naslednjem stoletju najdemo tu posestnika Borovino (ali Barovino, 1696), v 18. stoletju (med 1770 in 1790) pa je tu že cela vrsta najemnikov: med temi, ki se ustalijo vsaj do 19. stoletja, naj omenimo priimke Brandolin, Klun, Marc, Martinčič, Pečar, Pregarc, Pu-rič, Šušmelj in Višnjevec.Naseljevanje se nadaljuje še v naslednjem stoletju, ko je v župnijskih knjigah Novega sv.Antona pri nekaterih zabeležen tudi kraj, od koder so prišli: tako na primer Živec iz Skopega, Renner iz Gradišča pri Štjaku, Slamič iz Tomačevi-ce in gostilničar Adamo iz Trsta. Marko Oblak okolje - Pobude za omejitev nepremičninski trg na Krasu »Kras ne sme postati le naselitveni prostor« Opozorila upokojenega profesorja ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Antona Prosena - Pilotni projekt Kras ostal le še spomin KRAS - Prizadevanja civilne družbe, da bi trg nepremičnin na Krasu omejili z zaščitno klavzulo, je poleg Borisa Pahorja in Jožeta Pirjevca podprl tudi upokojeni profesor ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Anton Prosen, pred letom dni tudi kandidat Demokratične stranke upokojencev Slovenije za ministra za okolje in prostor. »Obmejni prostor je zelo zanimiv za priseljevanje ljudi, posebej, če je v bližini zgoščeno poselitveno območje. To pa se v našem primeru prične v Tržiču in zaključi v Portorožu,« je uvodoma povedal. »Gre za željo po bivanju v zelenju, imeti svojo hišo na Krasu. K temu precej pripomore dovolj gosta obstoječa prometna mreža, z gradnjo avtoceste pa smo prostor popolnoma odprli. Ne samo za Italijane, tudi za druge prebivalce iz notranjosti Slovenije. Poznam več primerov iz Ljubljane in okolice, ki so si kupili hišo na Krasu in se dnevno vozijo na delo v prestolnico. Dnevna migracija pa je za kraški prostor zelo negativna, ker prinaša zelo velike okoljske obremenitve. Če ne bomo vzpostavili regulativ, Kras ne bo več atraktiven zaradi svoje kulturne krajine in naravnih danosti, ampak bo postal zgolj naselitveni prostor.« Dejstvo je, opozarjajo v civilni družbi, da so v občinah Hrpelje-Kozina, Divača in Sežana na podeželju ohranili velike zazidalne površine, ki so ostanek planskih aktov iz osemdesetih let preteklega stoletja. V Civilni iniciativi Kras (CIK) so izračunali, da če bi vsa ta območja pozidali, bi imeli hiš in prebivalstva za tri današnje Krase. »V 70-ih letih smo v Sloveniji zelo kvalitetno razvijali prostorsko planiranje, tudi na regionalni ravni,« pojasni profesor Prosen. »To pomeni Anton Prosen mrežo močnih regionalnih središč, ki so privlačna za naložbe in nova delovna mesta, vmes pa postaviš manjše podeželske centre. Ta koncept so v tujini ne glede na velike pritiske po urbanizaciji obdržali oziroma niso dopustili, da bi trg narekoval prostorski razvoj. Posebej je zavest o tem prisotna med župani, saj nenačrtovana poselitev lahko prinese veliko nejevolje med volilce, ko je treba povečati šolo ali zdravstveni dom, zgraditi nov vrtec. Kdo bo plačal tako imenovane socialne stroške, če se neka vas naenkrat poveča za bistveno število prebivalcev? Bo to padlo na skupnost? In ravno to se dogaja pri nas, da stroški obremenijo občine, družbo.« Problem je tudi v tem, še opozarja Prosen, da lastniki po visokih cenah prodajajo kmetijska zemljišča, ne pa opremljenih gradbenih parcel. »Tudi tu je država zatajila. Lastniki nimajo nobenih zaslug za visoke cene. V tujini je to urejeno skozi davčne mehanizme. Predvsem pa - sam zelo dobro poznam nemške razmere (profesor Prosen je redni član Bavarske akademije za podeželski prostor -op.a.) - tega, kar mi dopuščamo po vaseh, oni ne dopuščajo. Prenova in razvoj vasi oziroma obnova vaških jeder je nadzorovana. V 90-ih letih so bili poskusi, da bi nam Bavarci pomagali narediti korak iz socialističnega planiranja rabe prostora, pa za to ni bilo zanimanja.« Profesor Prosen je pred leti sodeloval tudi v posebni strokovni skupini, imenovali so jo po sklenitvi "španskega kompromisa", ki je zadeval odpiranje trga nepremičnin ob procesu vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Posledično je Slovenija morala spremeniti 68. člen ustave, saj ta do leta 1997 ni dovoljevala, da bi bili tujci lastniki nepremičnin. »Rezultat našega dela je bila marca 1998 sprejeta Razvojna strategija varovanja državnega oziroma javnega interesa v zvezi z nepremičninami,« pravi Prosen. »To je bil predlog ukrepov za vzpostavitev aktivne prostorske politike. Spominjam se, da je bila podpora vlade šibka z izjemo takratnega podpredsednika Marjana Podobnika. Poznali smo primer Danske. Na podlagi raziskave Urada za prostorsko planiranje so bile že zaznane deformacije, saj je veljavna zakonodaja dopuščala celo kompleksne razlastitve. Posledica sta bila Zakon o urejanju prostora in Strategija prostorskega razvoja, ki sta nalagala vrsto ukrepov na področju zemljiške politike in s tem tudi regulacijo trga. Takrat smo tudi predlagali, da bi ustanovili Agencijo za nepremičnine, da bi z državne ravni urejali to področje.« Pa so šle stvari svojo pot. Zato je prav, da civilna družba opozarja na težave in anomalije. »Za slovensko identiteto je Kras zelo po- memben prostor, zato je potrebno dolgoročno razmišljati o njegovi rabi.« Vlada se je pred dnevi seznanila s poročilom medresorske delovne skupine, ki jo je imenovala, da preuči možnosti za uveljavitev splošne zaščitne klavzule. Poročilo smo v preteklih dneh pridobili in iz njega smo povzeli nekaj poudarkov. Skupina najprej ugotavlja, da omejitev nakupa nepremičnin pomeni oviro za prost pretok kapitala, eno od štirih svoboščin notranjega evropskega trga. Potem ugotovi, da se Slovenija sedem let po pristopu k Evropski uniji na podlagi 37. člena Akta o pristopu lahko sklicuje na splošno gospodarsko klavzulo v primeru, »da v katerem od sektorjev gospodarstva nastopijo resne in trajajoče težave ali težave, ki bi lahko znatno poslabšale gospodarske razmere na določenem območju.« Lahko pa država, še piše v poročilu, za določeno območje sprejme nacionalno zaščitno zakonodajo. Skupina ugotavlja, da po dostopnih informacijah do danes še nobena od starih ali novih članic Evropske unije (EU) ni skušala uveljaviti zaščitne klavzule. Za primerjavo navaja primera Danske in Malte. Danska je leta 1973 uveljavila določilo, da tako Danci kot ostali državljani Evropske unije ne morejo kupiti sekundarnih bivališč na Danskem. »Takšno ureditev je Danska v času svojega pristopa uvedla v zakonodajo EU. Gre za indirekt-no diskriminatorno pravilo, saj so tako Danci kot tudi ostali državljani EU izenačeni glede pogojev pridobivanja nepremičnin.« Na Malti pa drugi državljani EU lahko pridobijo le eno sekundarno bivališče, če pa v državi bivajo več kot pet let, lahko pridobijo tudi druge nepremičnine. V nadaljevanju bo skupina na ob- močjih upravnih enot Tolmin, Nova Gorica, Ajdovščina, Sežana, Koper, Izola in Piran med drugim pridobila podatke o cenah nepremičnin, lastniški strukturi, čez-mejnih projektih, gibanju prebivalstva, o uporabi slovenskega jezika, vključenih otrocih iz Italije v predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje. V zvezi z nacionalno zaščitno zakonodajo lahko spomnimo, da so v drugi polovici 90-ih let v kraških občinah izvajali Pilotni projekt Kras (PPK), ki ga je finančno podprl Svet Evrope. Projekt je trajal več let, sklepe so sprejeli občinski sveti vseh kraških občin (te so izvedbo tudi sofinancirale - op.a.) in vnesli so se v Strategijo prostorskega razvoja. »Temeljna ideja je bil francoski model regionalnih parkov, kjer država, lokalna skupnost in prebivalci določenega območja podpišejo medsebojni sporazum kot enakovredni partnerji,« je pojasnil Robert Ro-gič iz CIK. »Pomembno pri tem pa je, da uprava parka aktivno posega v prostorsko načrtovanje in to je bilo ravno tisto, kar kraškim županom ni bilo všeč. Seveda je bil eden od argumentov za zaščito tudi zavarovanje nacionalne identitete. Ta dokument imajo v predalih ministrstva za okolje in prostor, zato se čudim besedah premierja, da moramo ravnati previdno, subtilno, evropsko in multikulturno.« Če vlada ne bo ukrepala oziroma zaprosila Evropske komisije (EK) za uveljavitev zaščitne klavzule, kaj potem. »V civilni družbi bomo sami o tem obvestili EK in Urad za peticije, ki deluje pri evropskem parlamentu, sicer pa bomo delo nadaljevali v smeri vzpostavitve parka, ki je na obmejnem območju edino zagotovilo pravega razvoja,« je še povedal Rogič. Irena Cunja 6 Sreda, 16. marca 2011_POTRES NA JAPONSKEM_ japonska - Včeraj zjutraj prišlo do nove eksplozije v drugem reaktorju Sevanje iz jedrske elektrarne v Fukušimi je včeraj nevarno naraslo Po uradnih podatkih je zaradi petkovega potresa in cunamija umrlo 3373 ljudi, 6746 pa je pogrešanih Merjenje radioaktivne kontaminacije ansa TOKIO - V poškodovani japonski nuklearki Fukušima 1 je včeraj zjutraj prišlo do nove eksplozije v drugem reaktorju, kasneje pa je japonska vlada sporočila, da je količina radioaktivnega sevanja v okolici elektrarne nevarno narasla. Popoldne pa je Mednarodna agencije za jedrsko energijo (IAEA) sporočila, da se stopnja radioaktivnosti spet znižuje. Do novih zapletov v Fukušimi je prišlo zjutraj po lokalnem času, ko je na drugem reaktorju odjeknila nova eksplozija, kasneje pa je zagorelo tudi v četrtem reaktorju elektrarne. Iz tretjega reaktorja pa so opazili uhajanje belega dima, kar naj bi bila vodna para, pomešana z vodikom. Na IAEA so kasneje pojasnili, da bi eksplozija v drugem reaktorju elektrarne lahko poškodovala reaktorsko posodo. To bi bil lahko tudi vzrok za povečano radioaktivno sevanje, ki so ga zabeležili zjutraj v elektrarni. Ob vhodu v elektrarno so namreč ob enih zjutraj po srednjevropskem času namerili 11,9 milisiverta na uro, na območju med tretjim in četrtim reaktorjem pa je sevanje znašalo 400 milisivertov na uro. Zdaj se po podatkih IAEA sevanje že zmanjšuje; šest ur kasneje po prvem merjenju so ob vhodu v elektrarno namerili 0,6 milisiverta na uro. Kot so pojasnili na slovenski upravi za jedrsko varnost, z oddaljenostjo od elektrarne doza sevanja pada, in sicer naj bi bila po izračunih uprave hitrost doze pet kilometrov od elektrarne še 0,1 mi-lisiverta na uro, 25 kilometrov od elektrarne pa le še 0,036 milisiverta na uro. Na upravi so sicer še zagotovili, da glede na oddaljenost Japonske od Slovenije in vremenske razmere, ni možnosti za radiološke vplive nesreče na ozemlje Slovenije in celotne Evrope. Japonska vlada je sicer zaradi povečanega sevanja iz nuklearke odredila evakuacijo vseh, ki živijo v premeru 20 kilometrov od elektrarne, tistim, ki živijo v oddaljenosti do 30 kilometrov, pa so svetovali, naj ostanejo v zaprtih prostorih. Prav tako so iz elektrarne evakuirali vse osebje, ki ni bilo nujno potrebno. Okoli 150 ljudi iz okolice elektrarne so napotili na opazovanje in za 23 od njih so pristojni odredili dekon-taminacijo. Japonske oblasti so poleg tega v centre za evakuacijo dostavile tablete joda, vendar jih ljudem še niso začeli razdeljevati. Po podatkih slovenske agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) sicer iz naravnega okolja človek prejme letno dozo sevanja v višini 2,4 milisiverta. Letni prispevek umetnih virov, kot sta medicina in industrija, znaša od 0,4 do 1,5 mi-lisiverta, letni prispevek iz NE Krško pa je 0,01 milisiverta. Celoten prispevek černobilske nesreče je 0,72 milisiverta, celoten prispevek dosedanjih jedrskih po- skusov v svetu pa je 7,2 milisiverta. Na spletni strani ARAO še piše, da je zakonsko omejena letna doza za delavce v jedrski elektrarni 20 milisivertov, medtem ko v kratkem času po celem telesu prejeta doza 3000 milisivertov povzroči smrt. Ob enkratnem rentgenskem slikanju prsi pa človek na primer prejme dozo v višini 0,1 milisiverta. Vodja francoske uprave za jedrsko varnost Andre-Claude Lacoste je medtem ocenil, da je nesreča v Fukušimi že dosegla šesto na sedemstopenjski mednarodni lestvici jedrskih dogodkov. Doslej najhujša jedrska nesreča v Černobilu je bila sedme oziroma najvišje stopnje, medtem ko je nesreča na ameriškem oto- ku Treh milj dosegla peto stopnjo na lestvici za ocenjevanje jedrskih dogodkov. Japonske oblasti sicer še vedno ostajajo pri oceni, da je nesreča dosegla četrto stopnjo, kar naj bi pomenilo nesrečo, ki je brez pomembnejšega tveganja za okolico, medtem ko šesta stopnja predstavlja resno nesrečo z znatnimi izpusti v okolje. Zaradi povečanega sevanja nad območjem elektrarne je sicer prišlo tudi do sprememb v zračnem prometu na območju. Japonska vlada je zaprla predvsem zračni prostor v 30-kilome-trskem pasu nad elektrarno, a se je več letalskih prevoznikov zaradi sevanja odločilo za preusmeritve ali celo za od- povedi svojih letov proti Tokiu, ki je od Fukušime oddaljen kakih 250 kilometrov in kjer so sicer prav tako zabeležili rahlo povečano sevanje, a naj še ne bi bilo nevarno za zdravje. Poleg tega so se zaradi nesreče v Fu-kušimi v svetu nadaljevali pozivi k preverjanju varnosti jedrskih elektrarn. Evropski komisar za energijo Günther Oettinger je dejal, da je v EU vse večja podpora zamisli, da bi uvedli stresne teste za vse evropske nuklearke. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je medtem napovedala, da bodo začasno za najmanj tri mesece ustavili 7 od skupno 17 nemških jedrskih elektrarn, starejših od 30 let. Zahtevala je tudi poročilo v zvezi z varnostjo v nuklearkah do 15. junija. Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy je sicer zavrnil zahteve po spremembi francoske jedrske politike in zatrdil, da so francoske jedrske elektrarne desetkrat varnejše od ostalih, saj imajo dvojni zaščitni ovoj. Kljub temu je francoska okoljska ministrica Nathalie Ko-sciusko-Morizet napovedala, da bodo v Franciji izvedli varnostni nadzor v vseh 58 reaktorjih, saj je po njenih besedah pomembno, da se iz nesreče v japonski jedrski elektrarni Fukušima vsi nekaj naučimo. Francija ima sicer 58 jedrskih reaktorjev v 19 elektrarnah, z njimi pa pokrije skoraj 75 odstotkov svojih energetskih potreb. V Tokiu so medtem objavili nove podatke o številu žrtev petkovega potresa in cunamija, ki sta v petek prizadela severovzhod Japonske. Po uradnih podatkih je umrlo 3373 ljudi, 6746 pa je pogrešanih, je sporočila japonska policija. Poleg tega je bilo v naravni katastrofi ranjenih 1897 ljudi. Predstavnik policije v eni od najbolj prizadetih prefektur Mi-jagi je sicer že v nedeljo ocenil, da bo številno smrtnih žrtev le v njegovi regiji verjetno preseglo 10.000. Območje se sicer še vedno trese. Fukušimo je v torek stresel popotresni sunek z magnitudo 6,3. Območje Tokia pa je stresel potresni sunek z ma-gnitudo 6. Petkov potres je imel ma-gnitudo 9,0. Mihael Šuštaršič (STA) slovenija - Direktor inšpekcije Uprave RS za jedrsko varnost Aleš Janežič Pozorno spremljajo razvoj dogodkov Včeraj v Fukušimi poslabšanje situacije, v Evropi brez posledic - Elektrarna Krško zgrajena v skladu s protipotresnimi standardi, na Japonskem pa je elektrarne v resnici onesposobil cunami Pri Upravi RS zagotavljajo, da je Nuklearna elektrarna Krško varna pred potresi LJUBLJANA - Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV), ki deluje v okviru Ministrstva za okolje in prostor, vseskozi pozorno spremlja dogajanje v jedrskih elektrarnah na Japonskem. Novice so vsakodnevno posodobljene in obrazložene na spletni strani www.ursjv.gov.si. O posledicah potresa in cunamija ter o nevarnostih za prebivalce smo se včeraj pogovorili z mag. Alešem Janežičem, direktorjem inšpekcije URSJV. Direktor Janežič, kakšna je trenutna slika v poškodovanih elektrarnah, predvsem v Fukušimi? Naj poudarim, da so informacije, ki prihajajo iz Japonske, v zadnjem času nekoliko bolj skope. Zdi se, da se je situacija od včeraj (ponedeljka, op. nov.) poslabšala. Eksplozije vodika smo imeli v treh reaktorskih stavbah, nazadnje pa je prišlo do požara na bazenu izrabljenega goriva iz reaktorja številka 4. Požar so pogasili, pred tem pa je prišlo do uhajanja radioaktivnih snovi v okolje. Na nekih lokalnih mestih so za kratek čas zaznali zelo visoke hitrosti sevanja, ki so pa po par urah padle na bistveno nižje vrednosti, ki še niso normalne, a so tisočkrat manjše. Do kod sega radioaktivnost, ki se je v teh dneh že sprostila v okolje? Samo sevanje ima omejen doseg, problem pa predstavljajo radioaktivni delci, ki bi jih lahko vetrovi ponesli da- leč, kot v primeru Černobila. Tedaj je veter prinesel k nam delce cezija in joda ter njihove potomce. V Sloveniji smo tedaj izmerili trideset različnih snovi, a položaj ni zahteval jodne profilakse ali drugih ukrepov. Za eno sezono so prepovedali pašo živine in pobiranje poljščin, ampak v Sloveniji, Italiji in Avstriji naposled niso zaznali nobenih stoha-stičnih posledic sevanja. Doza, ki jo je tedaj povprečni prebivalec Slovenije v dveh do treh mesecih dobil iz Černobila, je bila približno enaka letni dozi, ki jo dobimo od naravnega sevanja. Kar se tiče Japonske, lahko z gotovostjo trdim, da posledic sevanja v Evropi ne bo, zaznali ga bodo samo najpreciznejši instrumenti. Izmerili bomo sevanje, statistični učinki (npr. povečano število opaženih rakov in zdravstvenih težav pri otrocih) pa ne bodo ugotovljivi. Danes smo prejeli izračun trajektorij, ki jih je pripravila Agencija RS za okolje. Gredo preko celega Tihega oceana, Amerike in Atlantskega oceana. Jasno je, da vplivov pri nas ne more biti. Kako pa se pred radioaktivnostjo ščitijo Japonci? Informacij ni veliko, do ponedeljka so vsekakor evakuirali prebivalce v premeru 20 kilometrov okrog elektrarne, po težavah na bazenu za izrabljeno gorivo pa so to območje povečali na 30 kilometrov. Kar mi je znano, tabletk kalijevega jodida niso razdelili, ali pa jih ljudje zaenkrat še niso zaužili. Ljudem pa priporočajo, naj se po nepotrebnem ne zadržujejo zunaj in seveda naj ne pobirajo sadja in zelenjave. Takoj se je razvila debata o jedrski varnosti v Evropi in Sloveniji. Takih potresov na naših tleh ne bomo doživeli (26. marca bo petstota obletnica najmočnejšega potresa v Sloveniji, leta 1511 v Idriji, ki pa je bil po ocenah strokovnjakov približno tisočkrat šibkejši od potresa v Sendaiju, tako piše med drugim Delo). Postavlja pa se vprašanje: je Nuklearna elektrarna Krško (NEK) zaščitena pred potresi? Verjetnost podobnega potresa je pri nas res nična. Zanimivo je, da so bile projektne osnove za japonske elektrarne, kar zadeva protipotresno gradnjo, enake projektnim osnovam za krško nuklearko. To se pravi, da je pri 0,15 zemeljskega pospeška možno nadaljnje obratovanje, pri 0,3 pospeška pa je možna varna zaustavitev elektrarne. Na to temo je bilo okrog Krškega narejenih nekaj študij, pripravile so jih razne komisije in vsi izračuni o geoloških ter seizmoloških značilnostih krške kotline so to dejstvo potrdile. Za »naše« potrese je elektrarna torej varna. Primerno je projektirana, da. Poleg tega pa je bil na Japonskem posebno katastrofalen cunami, kajne? Težave, ki so se pojavile na Japonskem, pravzaprav niso posledica potresa. Da bo slika jasna, naj povem, da so elektrarne varno prestale potres, problem je nastal ravno s cunamijem. Val je odplaknil stikališče in s tem onesposobil elektrarne. Na cunami niso bili tako dobro pripravljeni. Obravnavali so ga bolj na lahko, ali pa še niso imeli zadostnega znanja, tega ne vem. Sam potres pa so elektrarne prestale. Aljoša Fonda Ulica dei Montecchi 6 rr~d r^ tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sreda, 16. marca 2011 7 APrimorski ~ dnevnik m M « v lll^b I I J IU V I I. V». V J l U U IJ V- li. V\»VIIJI V VJII pi N-UI N^UIIVN,. I i\.I\VIUI MV.^ I JIVVV^U 1 IU JV- IJU Za domače proizvajalce, obrtnike, društva in šole LAS Kras je po nalogu tržaške pokrajine poskrbel za projekt valorizacije in prenove območja Nekdanje begunsko naselje na Padričah bo v prihodnje dobilo novo podobo energetsko učinkovitega večnamenskega centra, v katerem bi svoje mesto ohranili dosedanji uporabniki (združenja, organizacije in zbori), poskrbljeno pa bi bilo tudi za krajevne obrtnike in proizvajalce ter morda celo šolarje (didaktični pol). Po nalogu tržaške pokrajine je namreč Lokalno akcijska skupina LAS Kras (GAL Carso), mešana zasebno-javna ustanova v obliki konzorcija z omejeno odgovornostjo, poskrbela za preliminarno študijo o izvedljivosti preureditve in obnove tega območja. Na podlagi posvetovanja z občani in združenji, ki delujejo na teritoriju oz. na podlagi njihovih želja in potreb, so se pri LAS Kras lani jeseni lotili projekta čim smotrnejšega ovrednotenja območja. Izsledke posvetovanj in idejne oz. strateške predloge so sinoči predstavili v prostorih kulturnega društva Skala v Gropadi, kjer so se zbrali številni domačini in prebivalci sosednjih vasi, predstavniki društev ter tržaške pokrajine, ki jih je zanimala usoda domače zemlje. Za govorniško mizo sta lastnico območja - Pokrajino Trst zastopali predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in odbornica za finance Mariella De Francesco, v imenu LAS Kras pa sta posegla predsednik Franc Fa-bec in direktor Erik Švab. Kot rečeno, gre za idejni projekt, tako da je vsaka ideja ali ugovor dobrodošel, so potrdili sinoči. Projekt je dokaj zajeten in hkrati ambiciozen, v prvi vrsti pa spoštljiv do okolja in do ljudi. Za njegovo realizacijo sta poskrbela biro Zerbo oz. inženir Peter Sterni, ki je sinoči podal urbanistični pregled s posebnim ozirom na stari oz. novi občinski regulacijski načrt. Na 58.000 kvadratnih metrih površine stoji danes devet poslopij in nekaj manjših stavb; po začetni ureditvi vseh varnostnih ukrepov, temeljitemu očiščenju in sanaciji območja, naj bi preverili stanje stavb -nekatere so namreč dobro ohranjene, kakih pet (povečini so to neuporabna skladišča) pa bo treba porušiti. Potrebno bo nato urediti kanalizacijo, cesto, parkirišča in, kar je najpomembnejše, poskrbeti za trajnostne, obnovljive vire energije - z biomasami, geotermalno in eolsko energijo ter fotovoltaiko. Pokrajina je prvi korak že opravila in za obnovo ene izmed stavb namenila 1.150.000 evrov. Seveda pa je za uresničitev celotnega projekta potrebnih vsaj 20 milijonov evrov, ki jih bo treba skupno poiskati pri evropskih, deželnih ali drugih subjektih. (sas) Vhod v nekdanje begunsko naselje pri Padričah kroma mestna skupščina - Razgibano zasedanje Trst ohranil sedem rajonskih svetov Ukmar zelo kritičen do Camberja V nedeljo, 15. in v ponedeljek, 16. maja bodo v tržaški občini izvolili sedem rajonskih svetov, katerih število ostane torej neokrnjeno. Tako je z veliko večino glasov odločil občinski svet, proti so glasovali le predstavniki Severne lige in političnega gibanja županskega kandidata Franca Bandellija. Kraška rajonska sveta bosta po novem imela vsak po deset svetnikov. Predsedniki in rajonski svetniki bodo imeli nižje sejnine in to po »zaslugi« deželnega sveta, ki je hotel s tem zmanjšati stroške politične in upravne dejavnosti. Vse lepo in prav, škoda le, da je deželni parlament udaril po najnižji in tudi najšibkejši politično-upravni ustanovi, medtem ko je ohranil plače in razne bonitete za deželne poslance. Na to veliko nedoslednost so na občinski seji opozorili nekateri svetniki levosredinske opozicije, med njimi tudi demokrat Stefano Ukmar (na sliki). Slovenski predstavnik je predložil usnutek sklepa, s katerim bi Občina dodelila več pristojnosti rajonskim skupščinam, ki so danes zelo omejene. Ukmar-jev predlog je bil zavrnjen z glasovi desnosredinske večine. Zastopnik Demokratske stranke se je glede rajonskih svetov kritično obregnil ob stališča stranke Ljudstva svobode in posebno njenega političnega voditelja v občinskem svetu Piera Camberja. Prišlo je do prerekanja, po katerem je predsedujoči Sergio Pacor zagrozil Ukmarju z izgonom iz sejne dvorane. Ukmar ga je prehitel in presedel na klop, ki je namenjena občinstvu. Vrnil se je, da bi podprl svoj sklep. Antonione na cilju, Tononi pa ne popušča Roberto Antonione bo najbrž danes uradno izbran za tržaškega županskega kandidata stranke Ljudstva svobode. Odločitev naj bi padla v Rimu na seji državnega vodstva Berlusconi-jeve stranke. V Rimu sta se včeraj mudila deželni koordinator Ljudstva svobode Isidoro Got-tardo in njegov namestnik Sergio Dressi. Oba bosta skušala prepričati Ligo, da umakne župansko kandidaturo Massimi-Iiana Fedrige. »Županski kandidat tržaške stranke ostaja Piero Tononi,« je vesti iz Rima sinoči rezko komentirala Sandra Savi-no, tržaška koordinatorka Ljudstva svobode in tesna politična sopotnica senatorja Giulia Cam-berja. Na Devinskem gradu obeležitev 150-letnice združitve Italije V Občini Devin-Nabrežina bo uradna svečanost ob 150. obletnici združitve Italije jutri na Devinskem gradu. Praznovanje, ki ga prireja občinska uprava in katerega se bodo udeležili člani občinske mladinske konzulte ter predstavniki šol in društev, bo vrhunec doseglo ob 18. uri s koncertom zbora FVG Gospel Choir, ki bo nastopil v konferenčni dvorani gradu. Ker so mesta v dvorani že vsa oddana, bodo koncert ponovili 26. marca ob 20.30 v občinski telovadnici v Nabrežini. Jutri pa bo tudi prvi dan odprtja Devinskega gradu po zimskem premoru. Grad bo odprt od 9.30 do 17. ure, pri čemer bodo za mlade obiskovalce poskrbeli za vstopnice po znižani ceni. Mladi do 16. leta starosti bodo tako plačali dva evra, mladi do 29. leta pa tri evre. 150-letnica združitve: dvig zastave v Miljah Tudi v Občini Milje bodo jutri obhajali praznik 150. obletnice združitve Italije. Uradna slovesnost bo na Trgu Marconi sočasno z glavno svečanostjo pri rimskem Oltarju domovine. Ob 11. uri bo na trgu slovesen dvig zastave, sledil pa bo priložnostni nagovor župana Ne-ria Nesladka. pokrajina trst - Slovesna seja pokrajinskega sveta ob 150-letnici združitve Italije »Tudi Slovenci spoštujemo praznik« V dvorani okrašeni z italijanskimi zastavami je bil slavnostni govornik docent sodobne zgodovine Giuseppe Trebbi - Posegli so tudi nekateri svetniki Pomembno 150-letnico združitve Italije so v ponedeljek zvečer slovesno obeležili tudi v tržaškem pokrajinskem svetu s svečano sejo, na katero so povabili docenta sodobne zgodovine na tržaški univerzi Giuseppeja Treb-bija. Za to priložnost je bila dvorana okrašena z italijanskimi zastavami, ki so visele z odra nad svetniki in odborniki, ki so se jim ob tej priložnosti pridružili, pred samim začetkom seje pa je zadonela italijanska himna. Predsednik pokrajinskega sveta Boris Pangerc je v svojem nagovoru dejal, da je bilo preteklo poldrugo stoletje, dokaj razgibano in po svoje je bila takratna realnost v svoji kompleksnosti precej podobna današnji. »Italijanska družba se je v tem času razvila in v njej utripajo različne in raznolike realnosti in kulture, ki jo seveda bogatijo.« Ob tem se je spomnil ustave, ki zagotavlja enakost vseh državljanov. »Mednje spadamo tudi pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, ki smo kot italijanski državljani seveda soudeleženi pri prazniku in ga spoštujemo. Kot italijanski državljani je namreč to naša dolžnost, saj moramo tudi mi prispevati pri spodbujanju vrednot, na katerih sloni italijanska republika.« Profesor Trebbi je svoj govor začel z razglasitvijo kraljevine Italije leta 1861 oz. s posledičnimi novostmi, ki so se takrat pojavile - z državno osamosvojitvijo, z združitvijo vseh dežel in s svobodo oz. z liberalno usmerjenimi ustanovami. Zaustavil se je pri vse prej kot složnih odnosih med krono in cerkvijo, pri želji po demokraciji in pri širitvi De Tocquevillovih liberalnih idej, svoj poseg nadaljeval z že takratnimi razlikami med severom in jugom države, z zahtevami po krajevnih avtonomijah, »tako kot danes debatiramo o federalizmu« in ga naposled zaključil s Slata-perjem. Za njim so se oglasili nekateri svetniki. Prvi je bil Fa-bio Scoccimarro (Dom svoboščin), ki je med drugim opozoril na upanja mnogih, da bo padec meja pomenil ponoven razcvet Trsta in njegovega pristanišča, naposled pa iz vsega tega ni bilo nič; ambicioznih sanj danes namreč ni. Svetnik Fabio Vallon (Levica, ekologija in svoboda) se je zaustavil pri konceptu domovine in pri potrebi po ovrednotenju različnosti, spoštovanju vrednot in javne morale, medtem ko je Maria Monteleone (Demokratska stranka) potrdila, da kdor zanika praznovanja zanika svojo identiteto. »Benigni je na sanremskem festivalu dejal, da moramo biti ponosni na svojo državo, vendar slika, ki se nam ponuja je žalostna, saj dela ni, ni vlaganja v kulturo, v izobrazbo in raziskovanje. Morda je kdo svobodo zamenjal z liberalizmom ali razvratnostjo ... « Kot zadnja se je oglasila predsednica pokrajinske uprave Maria Teressa Bassa Poropat, ki je svojo misel usmerila v prihodnost in v našo nalogo - v vzgojo bodočih evropskih državljanov. Z eno-minutnim molkom so se spomnili žrtev na Japonskem. (sas) Praznično okrašena dvorana pokrajinskega sveta kroma 8 Sreda, 16. marca 2011 TRST / deželni svet - Tri tisoč podpisov za novo kraško občino Referendum bi bil v Zgoniku, Repnu in kraških sosvetih V obeh kraških občinah so pobudo že zavrnili - Dolg in zapleten postopek Pobudniki ustanovitve nove občine na Krasu so včeraj od deželnega parlamenta uradno zahtevali posvetovalni referendum za ustanovitev nove upravne enote. Slednja bi po mnenju predlagateljev obsegala območje zgoniške in repentabrske občine ter ozemlje vzhodnega in zahodnega Krasa. Zahtevo za razpis referenduma je podprlo tri tisoč prebivalcev območja od Križa do Bazovice, ki sodijo v tržaško občino. Kraško občino so zavrnili tako v zgoniški kot v re-pentabrski občini. Dario Vremec je v imenu pobudnikov referenduma pristojno komisijo deželnega sveta skušal prepričati, da bi nova občina prinesla Krasu in Krašev-cem vsesplošne koristi. Po njegovem je Kras kot okoljska, gospodarska in človeška tvorba pod velikim udarom, zato je čas, da prebivalci Krasi sami odločajo o svoji prihodnosti. Pri tem je navedel dolg seznam problemov in neizkoriščenih razvojnih možnosti, od tovornega postajališča pri Fernetičih do raziskovalnih ustanov, od odpuščenih vojašnic do slabo izkoriščenih prometnic, začenši z železnicami. Vremec je opozoril na načrtovano hitro železnico, ki je ne podpira, ter na načrt za širitev raziskovalnega centra na Padri-čah. »Kar nekaj zelo konkretnih razlogov za ustanovitev nove občine,« je poudaril Vremec tudi v imenu Giuseppeja Nabergoja in Wilme Campanialli. Predsednik deželne komisije Roberto Marin in njeni člani so v glavnem poslušali ter goste s Krasa povprašali za razna pojasnila in poglobitve. Problematika je namreč vsebinsko zelo razvejana, zapletena so tudi zakonska pravila, ki urejujejo deželne referendume in nastajanje novih občin. Če se ne motimo, bi šlo za prvi primer ustanovitve popolnoma nove občine v Furlaniji-Julijski krajini, saj se je doslej odločalo le o združevanju uprav, kar je itak pri nas še kar redek primer. In to kljub temu, da deželna uprava (tudi finančno) spodbuja združevanje občin, ustanovitev nove uprave pa je povsem druga in nova zgodba. Temu je treba še dodati nezane-marljivo »podrobnost«, da tako novi občini nasprotujejo tako v Zgoniku, kot v Repnu. Kraški občini sicer že nekaj let uspešno združujeta servise in storitve za občane, sploh pa ne razmišljata o upravno-politični združitvi. Kaj šele, da bi pristopili v novo kraško občino. S.T. Seja deželne komisije o predlogu nove kraške občine in spodaj Dario Vremec se pogovarja z deželnim odbornikom Andreo Garlattijem kroma kras - Zamisel o ustanovitvi nove občine Vremec: Na potezi sedaj deželni svetniki in politične stranke »Naš odbor je naredil svoje, sedaj so na potezi deželni svetniki in politične stranke,« pravi Dario Vremec, ki je skupaj z Giuseppejem Nabergo-jem in Wilmo Campanialli včeraj uradno zahteval ustanovitev kraške občine. Predlog za novo občino so trije Kraševci, poleg deželnemu svetu, izročili županom Trsta, Zgonika, Re-pentabra in Devina-Nabrežine. V vednost so svoja stališča poslali tudi generalnemu konzulatu republike Slovenije v Trstu. Prepričani so, da je zakonodaja na njihovi strani in da morajo pristojna deželna telesa v skladu z deželno, državno in evropsko zakonodajo razpisati posvetovalni referendum. Računali so, da bi lahko Dežela razpisala ljudsko glasovanje že 15. maja (skupaj z upravnimi volitvami), kar pa ne bo naredila, saj je referendumski postopek dolg in zelo zapleten. Gotovo bo trajal več mesecev, za pobudnike referenduma pa je lahko odgovor tudi negativen. Po Vremčevem prepričanju so razlogi za ustanovitev nove občine pravni in administrativni. Pravni se naslanjajo na obsežno zakonodajo na tem področju, upravni pa so vsem pred očmi, je prepričan Vremec, ki je predlog za posvetovalni referendum predstavil tudi pristojnemu deželnemu odborniku Andreii Garlattiju. Tudi pobudniki nove občine pa dobro vedo, da bo na koncu, kot vedno ali skoraj vedno, odločila politika. »Naš odbor je bil in bo še naprej popolnoma neodvisen od strank. Zavrnili smo vsakršno vmešavanje strank v naše delo in se po možnosti tudi izogibali neposredne polemike s strankarskimi predstavniki,« pojasnjuje Vre-mec. Kot velikega nasprotnika kraške občine sicer izrecno omenja tržaškega občinskega svetnika Demokratske stranke Stefana Ukmarja. Sedež krožka SKP Kras poimenovan po Goatu Tovarišice in tovariši komunistične prenove krožka Kras so odločili, da bodo poimenovali krožek po tovarišu delavcu, sindikalistu in nepozabnemu komunistu Giulianu Goatu. Slovesnost bo na sporedu danes ob 18.30 na Trgu sv. Roka v Nabrežini -pri sedežu Stranke komunistične prenove, nadaljevala pa se bo v t.i. dvorani »dopolavora« v Na-brežini Postaja, kjer bo nastopil tudi slovenski lovski pevski zbor Doberdob. Tu bodo o njem spregovorili nekateri njegovi kolegi iz štivanske papirnice in sodelavci pri različnih organizacijah. Od jutri spet Trst v cvetju Letošnji sedmi sejem Trst v cvetju in spomladanske slasti bodo na Drevoredu 20. septembra odprli že jutri v čast 150. obletnice zedinjenja Italije. Petdeset razstavljalcev iz FJK, Italije, Nizozemske in Avstrije bo predstavilo barvane in dišeče cvetlice ter tipične pridelke. Jutri v Ul. Muratti bo občinstvo lahko okusilo tipične lokalne sveže proizvode: vina, sire in druge specialitete. V soboto bodo odprli še prireditev Okusi in vonjave, zjutraj pa bo na vrsti nagrajevanje najlepših cvetličnih kompozicij. Sejem bo na voljo do 27. marca. Vabilo v igralni kotiček Palček Občine Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 16., 23. in 30. marca: Kartonaste maske, Kolaž s trganim papirjem; 18. in 25. marca: Deževna cev, Rokice mesejo. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na telit. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. Novinarska delavnica Pokrajine Trst V soboto bo v malem gledališču France in Franca Basaglie na območju bivše umobolnice pri Sv. Ivanu ob 10.45 nagrajevanje avtorjev najboljših besedil, ki so nastala v okviru novinarske delavnice, ki jo je Pokrajina Trst priredila v sodelovanju s tržaškim italijanskim dnevnikom Il Piccolo in pri kateri so sodelovali dijaki licejev Dante, Petrarca, Oberdan, Galilei, Carducci, Prešeren in Slomšek. Na sobotnem nagrajevanju bodo nastopili dijaki liceja Carducci, dekliški zbor liceja Slomšek in harmonikar Marko Manin. dežela fjk - Komisija za enake možnosti Predstavili program za leto 2011 Na zasedanju je bil govor o ustavnih ciljih, dokončanju starih projektov in izvedbi novih predlogov Ženska združenja iz Furlanije Julijske krajine so se tudi letos zbrala na zasedanju, ki ga je sklicala Deželna komisija za enake možnosti. Na včerajšnjem srečanju v dvorani deželnega sveta so med drugim predstavili program Komisije za leto 2011, ki ga želi uresničiti v sodelovanju z deželnimi institucijami in združenji, ki si prizadevajo za enake možnosti med moškim in nežnim spolom. Predstavljen program je dokaj bogat in je razdeljen na tri glavne točke. Na osnovi deželnega zakona št. 23 iz 21. maja 1990, ki predvideva ustanovitev deželne komisije za enake možnosti med moškim in žensko, ima Komisija v programu številne pobude. Najprej želijo pregledati in oceniti vse vladne zakonske predloge, ki so pomembni za položaj žensk, prav tako tudi prispevke za razne projekte. Poleg tega načrtujejo še vrsto srečanj, tako z združenji iz dežele FJK kot z ženskami iz sosednjih dežel, z Združenjem evropskih dežel in s Komisijo Intermediterranea. Komisija želi obenem olajšati medsebojno komuniciranje ter izmenjavo pobud in projektov med raznimi komisijami. Nazadnje si komisija prizadeva, da bi uskladili zakonska določila s sedanjim stanjem ter vključili vanj nove potrebe, ki so se v zadnjih letih pojavile v družbi. V lanskem letu je Komisija izpostavila stike z ženskimi in sindikalnimi organizacijami, gospodarskimi združenji, univerzami ipd., da bi skupaj definirali vsebine ter izvedljivost projekta o sestavi arhiva v spomin na ženske iz de- žele FJK. V letošnjem programu je zapisana tudi izpeljava tega projekta, saj je bil do sedaj le v načrtovalni fazi. Poleg ustavnih ciljev in dokončanja projektov Komisija načrtuje v letu 2011 tudi izvedbo nekaterih novih predlogov. Javne ustanove in združenja se v sodelovanju z moškimi, predvsem pa mlajše generacije, ukvarjajo s problemom nasilja nad ženskami. S tem v zvezi pa bo Komisija poskrbela za ponatis in prevod v vse jezike, ki jih govorijo ženske v deželi FJK, brošure »Il silenzio e il tuo nemico-uscire dalla violenza si puo - Molk je tvoj sovražnik, izhod iz nasilja je mogoč«. V programu sta še dva posveta, eden na temo »La salute a misura di donna - Zdravje po ženski meri« skupaj z znanstvenim inštitutom Burlo Garofolo, drugi o temi »Legislazioni a confronto-gli ammortizzatori sociali per le lavoratrici madri - Soočanje med zakonodajami, socialni blažilci za matere-delavke«, ter študijski dan z ženskimi prostovoljnimi združenji v okviru evropskega dne prostovoljne službe. Na zasedanju, ki je bilo usmerjeno v senzibilizaci-jo žensk glede naslednjih deželnih volitev, je občinstvo imelo možnost predlagati ideje ali prošnje v zvezi s programom Komisije. Po uradnih pozdravih pa so se z minuto molka poklonili žrtvam katastrofalnega potresa in cunamija na Japonskem. Andreja Farneti Včeraj so se spet zbrala ženska združenja in Komisija za enake možnosti kroma / TRST Četrtek, 17. marca 2011 9 dsi - Ponedeljkovo srečanje v Peterlinovi dvorani Umetniki za Karitas in predavanje o Libiji Najprej so odprli razstavo del, nastalih na Sinjem vrhu, nato pa je Bruno Križman govoril o Libiji »Človek ne živi samo od kruha, potrebuje tudi ljubezen in medčloveške odnose«. Tako je v Peterlinovi dvorani nagovorila občinstvo Jožica Ličen, organizatorka Karitasove pobude, ki se je avgusta 2010 odvijala že šestnajsto leto zapored na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. K dobrodelni pobudi je v teh letih pristopilo 1012 domačih in tujih slikarjev, kiparjev in likovnikov od vsepovsod, kar potrjuje razpoznavnost kolonije. Kot je razložila likovna kritičarka Anamari-ja Štibilj Šajn, Karitasova kolonija po namenu in načinu dela izstopa od vseh ostalih pobud v slovenskem prostoru. Poleg dobrodelnosti je namen razstave tudi ta, da ljudje spoznajo sodobne likovne umetnike. Pri tem je poudarila, da nista pomembni vera in narodnost, saj so umetniki »darovalci likovne umetnosti« in vsak dar je dobrodošel. Samo na Primorskem je tri tisoč šeststo družin potrebnih pomoči, je poudarila Jožica Ličen. Lanske kolonije se je udeležilo veliko ustvarjalcev, izbor njihovih del pa so že razstavili na dvorcu Zemono, v Gorici, Ljubljani in Mariboru, sedaj pa si jo lahko ogledamo v Peterlinovi dvorani v Trstu. V drugem delu večera je svetovni popotnik Bruno Križman spregovoril o družbenih nemirih, ki pretresajo Libijo, saj je bil ob izbruhu slednjih prav tam na potovanju in je moral zato skrajšati svoj obisk. Ob- Na desni sliki Sergij Pahor z Brunom Križmanom, pred Libijo pa je bil govor o Karitasu in likovnih delih, ki so na ogled v Peterlinovi dvorani kroma činstvu ponedeljkovega večera v Peterlinovi dvorani je predavatelj pokazal tako slikovno kot knjižno gradivo, in sicer od razglednic pa do knjig o zgodovini Libije in znamenito Zeleno knjigo, ki jo je Križman predstavil kot »evangelij« Gadafijeve ideologije. Državi, ki ne zna ceniti izjemnih spomenikov preteklosti in kateri primanjkuje domača delovna sila, že skoraj štirideset let namreč vlada Moamer Gadafi. Predavatelj ga je primerjal Titu, saj »je tudi on diktator, ki mu je všeč blišč, istočasno pa omalovažuje ljudi v kravati. Tudi Tito je živel v velikem razkošju, velika večina ljudi ga je imela rada in je vladal več kot trideset let«. Libija se razlikuje od ostalih arabskih držav, saj je na primer vojska zavzela različno stališče kot v Tuniziji ali Egiptu, pred izbruhi pa je bila Libija zelo urejena država. Križman je nadalje opisal napad Italije na Libijo leta 1911 in dejal, da je bila takrat ta severnoafriška država zelo zaostala. Italijanska vojska je pod-jarmljala s krvavimi čistkami, Libijce je kulturno zatirala in jih zapirala tudi v taborišča. Istočasno so tja izseljevali ljudi pretežno iz Veneta z namenom, da bi ustanovili prekomorsko italijansko kolonijo. Danes živi Libija od izvoza nafte, poleg tega so zgradili vodovod, s katerim iz podzemnih jezer s cevmi štirih metrov premera črpajo vodo. Večina slednje je namenjena kmetijstvu, dvajset odstotkov pa ljudem. Gadafi je zagotovil visok življenjski standard z nafto, cestami, letališčem, z disciplino v mestih, predvsem pa z vodo. Ob izteku ponedeljkovega večera je Bruno Križman predvajal odlomke iz filma Lev iz puščave, ki postavlja italijansko vojsko v slabo luč, zato so ga v Italiji cenzurirali. Ker je film v arabskem jeziku, je zanimivo dejstvo, da tudi Mussolini kriči po arabsko. (met) Danes zadnja iz letošnjega niza otroških uric Letošnji ciklus otroških uric v Narodni in študijski knjižnici se bliža koncu. Danes ob 17.00 se bodo obiskovalci uric v spremstvu Bi-serke Cesar zadnjič v tem šolskem letu ob zvoku afriškega bobna zbrali in odšli na domišlijsko potovanje v Ugando, kjer je nastala pravljica Šest sopotnikov. Ciklus pravljic, ki je bil posvečen ljudskemu slovstvu, je pri otrocih naletel na zelo lep sprejem, zato ga organizatorji nameravajo nadaljevati tudi v prihodnji sezoni, ki se bo začela v oktobru. Knjižničarke pa bodo ob zaključku povabile otroke in starše, naj še naprej zahajajo v knjižnico in segajo po dobrih otroških knjigah, ki čakajo mlade bralce na bogato založenih knjižnih policah. Novosti v prodaji muzejskih vstopnic Pred dnevi so v palači Gopčevic predstavili avtomatiziran sistem prodajanja vstopnic za tržaške mestne muzeje. Z razstavo Trieste Liberty, ki so jo konec tedna odprli v bivši ribarnici, je nov sistem začel delovati. Za začetek bo avtomatiziran sistem na voljo le v bivši ribarnici in na gradu sv. Justa, v prihodnjih mesecih pa ga bodo usposobili v vseh mestnih muzejih. Sistem bo poleg prodaje vstopnic in predstavitve kulturne ponudbe zbiral tudi podatke o obiskovalcih in turistih, ki prespijo v Trstu. Vsaka »elektronska blagajna« stane 2.600 evrov, celoten integrirani računalniški sistem pa velja 36 tisoč evrov. Sistem bo urejal prodajo vstopnic, abonmajev, katalogov razstav in knjižničnih storitev ter drugih ponudb mestnih muzejev. Vstopnice za določen muzej bo mogoče kupiti pri katerikoli elektronski blagajni ali v turistično informacijskih centrih. Tudi ponudbe vseh muzejev bo mogoče zaslediti pri vsaki blagajni. trebče V Ljudskem domu Tokratna Cici urica je bila pustno obarvana V petek, 4. marca, je bila v Ljudskem domu v Treb-čah na vrsti nova Cici urica v organizaciji SKD Primorec, ki so jo tudi tokrat vodile Francesca Antonini, Biserka Cesar in Katerina Kalc. Cici urica je bila pustno obarvana, saj so si otroci po poslušanju pravljice Kaj če? A. H. Benjamina in J. Chap-mana sami izdelali pustne maske in se z njimi poveselili. V pravljici so spoznali številne živali iz kmetije, ki so jih spodbudile k izdelovanju svojevrstnih mask iz kartona. Časa pa je bilo dovolj tudi za nekaj pustnih iger in plesov. Naslednja Cici urica bo v petek, 25. marca, ko bo na vrsti hudomušna pravljica Li-ska na preži Alexandra Steffensmeierja. dolina - Ob 68-obletnici Spomin na deportacijo v posebne delovne bataljone Tudi letos so se v Dolini ob 68. obletnici spomnili 9. marca 1943, ko so fašistične oblasti nasilno zajele mladoletne in za vojsko še negodne fante letnikov 1924, 1925 in 1926 ter jih odvedle v posebne kazenske delovne bataljone v osrčje Italije. Ta prisilni nabor je tisto zimo zajel vso tedanjo Julijsko krajino. V noči z 8. na 9. marec so bile na vrsti breške vasi, iz katerih so na dolinsko Gorico privedli zajete fante in jih v jutranjih urah odpeljali na zbirno mesto v Trst in nato dalje v l'Aquilo. Po razpadu fašizma in kapitulaciji Italije se je večina teh fantov napotila v jugoslovansko zavezniško bazo blizu Barija in se pridružila Prekomorskim brigadam NOVJ, nekateri so se vrnili domov in se vključili v slovenske partizanske enote, drugi pa so bili na poti domov zajeti in odpeljani na prisilno delo v Nemčijo. S polaganjem cvetja k spomeniku padlim v NOB so tedanji deportiranci počastili spomin na padle in preminule to- variše in se spomnili tistih tragičnih časov. Na sliki: Pepi Lovriha, Drago Slavec in Duilio Stranj ob spomenikupad-lim v Dolini. 10 Sreda, 16. marca 2011 TRST / ssg - Abonma Morski pes Navdušujoča in povsem nekonvencionalna junakinja SMG je nastopilo s predstavo o priljubljeni Piki Nogavički Astrid Lindgren Predstava Pika, ki jo je Slovensko mladinsko gledališče postavilo po priljubljeni Piki Nogavički švedske pisateljice Astrid Lindgren, je v torek, 15. marca, navdušilo tudi mlade gledalce abonmaja Morski pes, ki ga je za dijake nižjih srednjih šol Slovensko stalno gledališče priredilo v tržaškem Kulturnem domu. Pika Nogavička, osemletna deklica s pegami na licih in lasmi barve korenčka, spletenimi v tako tesni kitici, da veselo štrlita vsaka na svojo stran, se je s svojo samozavestjo in neodvisnostjo prikupila tako številnim bralcem, da je njena avtorica med najpogosteje prevedenimi pisatelji na svetu. Vsekakor je Pika lik, s katerim se je prijetno istovetiti, ker je izredno močna, in to ne samo fizično, saj z lahkoto dvigne celo svojega konja; močna je predvsem po značaju in z optimizmom veselo živi svoje življenje, čeprav dotlej z njo ni bilo prijazno. Ostala je namreč sama, ker so očeta kapitana valovi odplaknili z ladje in niso ga več našli, mame še prej ni bilo več. Vendar Pika ne obupuje, saj je prepričana, da je oče priplaval do samotnega otoka, kjer so ga domorodci oklicali za kralja, medtem ko jo mama ljubeznivo gleda z neba. Tako Pika zadovoljno živi v svoji vili Čira čara s konjem in opico, ki mu je ime gospod Ficko, in čaka na očetovo vrnitev. Medtem se igra s sosedovima otrokoma Tomažem in Anico, s katerima se izredno dobro razume, čeprav sta povsem drugačna od nje: hodita v šolo in se lepo vedeta, kot zahtevajo odrasli, v Piki pa občudujeta bujno domišljijo in se v njeni družbi čutita varna, kajti tudi to je ena velikih Pi-kinih odlik, saj je zelo brihtna, čeprav ji manjka konvencionalne vzgoje. V predstavi, ki jo je za Slovensko mladinsko gledališče režiral Vito Taufer besedilo pa priredil Andrej Rozman (ki si je Piki v čast dodal pridevek Douk- Pika Nogavička sodi med najbolj priljubljene otroške junakinje kroma štumf), je Pika Nogavička morda še bolj nekonvencionalna kot junakinja, ki si jo je zamislila Astrid Lindgren, in gotovo veliko bolj kot protagonistka svetovno uspešnega švedsko-nemškega televizijskega niza iz let 1969 in 1970. Pika iz Mladinskega gledališča govori ljubljansko narečje, nemarno opleta z rokami, se neolikano praska in odraslim stalno vpada v besedo, saj se jih nič ne boji. V veleblagovnici, v šoli, na čajanki in v gledališču s svojim nepoznaval-skim vedenjem, ki pa je polno zdrave pameti in dobronamernosti, takoj ustvari veliko zmedo. Roparja, ki ji ho- četa ukrasti kovček z zlatniki, z lahkoto premaga, saj si nihče ne misli, da je tako močna, in tudi s policaji, ki bi hoteli po navodilih dobro mislečih ljudi osamljeno deklico spraviti v otroško zavetišče, brez težav opravi. Mladi gledalci so predstavov Kulturnem domu spremljali z glasnim odobravanjem, saj jih je pritegnilo že odrsko dogajanje v živo. Vsekakor pa je zelo razgibana, skrbno postavljena predstava z množično šestnajstčlansko igralsko zasedbo, povrh preizkušena na številnih ponovitvah, v vseh pogledih resničen gledališki užitek. (bov) fernetiči - Včeraj okrog 18.40 dve poškodovani osebi Spet prometna nesreča, avto trčil v cementno pregrado Cementna pregrada, ki razmejuje vozišči pri nekdanjem mejnem prehodu Fernetiči (v smeri proti Sloveniji), je bila včeraj spet prizorišče hujše prometne nesreče. Okrog 18.40 se je z levim prednjim delom vanjo močno zaletel avto toyota romunske registracije, ki je privozil z avtocestnega priključka. V vozilu sta se sprožili varnostni zračni blazini, voznik (ki je med drugim invalid) in sopotnica pa sta se resneje poškodovala. Iz pločevinastega objema razbitin toyote so ju morali rešiti gasilci, nato ju je rešilec prepeljal v katinarsko bolnišnico. Vsekakor nista bila v smrtni nevarnosti. Drugih vpletenih vozil ni bilo, najverjetneje je voznik za-vozil v levo zaradi neprilagojene hitrosti na odseku, ki se tik pred mejo bistveno zoži (kljub temu, da je na drugi strani cementne pregrade pred Barom G nekaj več prostora na razpo- Dvojico so iz uničenega avtomobila znamke Toyota potegnili gasilci kroma lago). Na tem mestu je bilo v zadnjem letu že kar nekaj nesreč, krajani vztrajno protestirajo, družba Anas pa še ni spremenila ničesar. Upravnik Bara G Marko Gregoretti, ki je zaslišal hrup in pohitel na cesto, je dejal, da domačini vsak dan tvegajo življenje, ko prečkajo cesto, da je nesreč preveč in da jih pred postavitvijo cementnih pregrad ni bilo. Na kraju dogodka so bili dejavni prometni policisti, navzoč pa je bil tudi odgovorni družbe Anas. Zanimalo nas je, ali pri Anasu razmišljajo o uvedbi ponovnih sprememb na nevarnem odseku, odgovorni pa je takoj dal vedeti, da ni pristojen za dajanje izjav. Po nesreči so se gasilci ukvarjali z odstranjevanjem avtomobila in cementa, zaradi česar sta se ustvarila zastoja na avtocestnem izvozu in na cesti z Opčin proti meji. (af) Včeraj danes Danes, SREDA, 16. marca 2011 HILARIJ Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 18.11 - Dolžina dneva 11.54 - Luna vzide ob 14.18 in zatone ob 4.04 Jutri, ČETRTEK, 17. marca 2011 JERICA VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,6 stopinje C, zračni tlak 1019,4 mb ustaljen, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,1 stopinje C. [I] Lekarne Danes, 16., ter v petek in soboto, 18. in 19. marca 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306282), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). Četrtek, 17. marca 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Ferne-tiči. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306283), Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ■ v v Iscemo »prave« ženske! Ste naveličane in naveličani ženskih podob, s katerimi nas dnevno bombardirajo mediji? Ste prepričani, da živijo v vaši bližini dekleta in ženske, ki sicer ne hodijo na večerjo v Arcore, a bi si vseeno zaslužile »trenutek slave«? Primorski dnevnik išče »prave« ženske! Svoje bralke in bralce poziva, naj v svoje fotoaparate ulovijo delavne roke svojih mam in non, mladostniški nasmeh sester in sošolk, ženske med opravljanjem neštetih vlog in poklicev: mame, gospodinje, študentke, športnice, podjetnice, zdravnice, uradnice ... Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primorski.eu, ali na elektronski naslov tiskarna@pri-morski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! SI Šolske vesti GLASBENA MATICA obvešča, da bo šola 17. marca zaradi državnega praznika zaprta. 11. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod bo potekala 5., 7. in 8. aprila. Vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol iz tržaške pokrajine, ki nastopajo kot solisti ali v skupinah. Poslušala jih bo komisija glasbenih strokovnjakov, ki bo izbrala program posameznikov in skupin za zaključni nastop, ki bo 20. aprila v gledališču pri Sv. Ivanu. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (Ul. Caravaggio, tel. in fax 040567500), na www.guardiella.it ali glasbena.revija@libero.it. Prijave morajo biti oddane do 21. marca. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO na Opčinah prireja v torek, 22. marca, ob 17. uri predavanje na temo »Prepoznavanje in preprečevanje nasilja v šoli«, ki bo na sedežu osnovne šole F. Bevka na Opčinah (Nanoški trg, 2). Srečanje, ki je namenjeno staršem, bo vodila priznana strokovnjakinja iz Republike Slovenija Doroteja Lešnik Mu-gnaioni. Toplo vabljeni! Loterija 15. marca 2011 Bari 15 2 4 65 86 Cagliari 65 79 32 59 63 Firence 31 11 36 85 48 Genova 72 49 28 53 43 Milan 18 89 78 61 43 Neapelj 35 12 36 5 79 Palermo 66 30 41 87 84 Rim 73 28 8 76 6 Turin 2 16 78 33 84 Benetke 66 16 36 67 22 Nazionale 11 13 21 70 10 Super Enalotto Št. 32 6 25 62 80 85 i 16 jolly 57 Nagradni sklad 3.145.938,62 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 29.803.554,81 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 9 dobitnikov s 5 točkami 52.432,31 € 1.187 dobitnikov s 4 točkami 397,54 € 48.520 dobitnikov s 3 točkami 19,45 € Superstar 44 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami 39.754,00 € 245 dobitnikov s 3 točkami 1.945,00 € 3.845 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 27.220 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 61.155 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € WWW, '.primorski.eu1 / TRST Četrtek, 17. marca 2011 1 1 Čestitke U Kino Včeraj je na tržaški univerzi uspešno diplomirala iz tujih jezikov JASMINA GUŠTINČIČ. Ob tem važnem življenjskem cilju ji iz vsega srca uspešno čestitajo mama, oče, brat Jan in Robert. H Mali oglasi DARUJEM opremo stanovanja, od pomivalnega stroja do kavča. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 338-4288100. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. št. 335-5387249. GOSPA SREDNJIH LET išče dvakrat tedensko delo kot hišna pomočnica in pomaga tudi pri likanju. Tel. št.: 3279969360 (v večernih urah). IZKUŠENA GOSPA išče delo za nego starejšim osebam ali pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Tel. 0038651852892. IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče delo kot gospodinjska pomočnica, pomaga tudi pri oskrbi starejših in bolnih. Tel. št. 346-5838459. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi otrok in starejših ljudi išče delo. Tel. 335-6445419. IŠČEM DELO kot varuška otrok. Tel. št.: 345-3594409. KUPIM HIŠO ALI ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE na Opčinah ali Proseku-Kon-tovelu. Tel. št. 040-213385. NA PROSEKU ODDAJAMO V NAJEM opremljeno stanovanje s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 3201509155. NA REPENTABRU - na slovenski strani, prodam 655 kv. m. zazidljivega zemljišča. Tel. 339-5042252. PRODAJAMO jeep gaucho peg perego v dobrem stanju, primeren za otroke do 50 kg. Tel. št. 040-327053 ali 3469520796. PRODAJAMO tipično kraško hišo v Repnu s pogledom na vaški trg. Hiša je v zelo dobrem stanju, možnost ogleda, kličite na tel. št. 346-3385460 večernih urah (med 19.30 in 21. uro). PRODAM betonske kole za vinograd po simbolični ceni. Tel. št.: 3356322701. PRODAM v Škrbini na Krasu hišo in kmetijsko zemljišče. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-2024228. PRODAM 50 kv. m. strešnih opečnatih votlakov (tavelle), ročno delanih, mere 24 x 12 x 2 cm, v odličnem stanju. Tel. 040 - 576116. V SREDO, 9. marca, smo našli v zgodnjih jutranjih urah, v Dolini ob cesti, otroško kolo. Kdor ga pogreša, naj pokliče na tel. št. 040 - 232223 ali 040 -3758234 (urad). V TREBČAH PRODAJAMO zemljišče 2.349 km. m. s kletjo (24 kv. m.) in skladiščem za orodje. Odobren načrt za pokrito drvarnico. Tel št. 339-3666700. V TRSTU PRODAJAMO lepo prenovljeno stanovanje v bližini univerze. Tel. št. 348-5564643. M Izleti üü Osmice OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klaric. Toplo vabljeni!. Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Tel. št. 040 -299800. Vljudno vabljeni! V MEDJI VASI ŠT. 16 sta odprla osmi-co Nadja in Walter. Tel. 040-208451. V RICMANJIH PRI JADRANU je odprta osmica. Tel. št. 040 - 820223. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amici miei - Come tutto ebbe inizio«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »I ra-gazzi stanno bene«. CINECITY - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Rango«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Il rito«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Nessuno mi puo' giudicare«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Gnomeo e Giulietta 3D«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Ami-ci miei - Come tutto ebbe inizio«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Street dance 3D«; 16.10, 18.40, 21.10 »Ghost - Fantasma«. FELLINI - 16.45, 20.20, 22.15 »Il cigno nero«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Nessuno mi puo' giudicare«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Rango«. KOPER - KOLOSEJ - 17.10, 19.20, 21.30 »Jutranje veselje«; 19.00, 21.10 »Jutri, ko se je začela vojna«; 18.50, 21.00 »Divja vožnja 3D«; 16.50 »Zlatolaska 3D«; 17.00 »Gremo mi po svoje«. KOPER - PLANET TUŠ 16.10 »Zlatolaska 3D«; 15.50, 18.10, 20.30 »Jutranje veselje«; 16.15, 18.45, 21.15 »Moja neprava žena«; 15.30, 17.50, 20.10 »Rango - sinh.«; 18.20, 20.40, 21.30 »Divja vožnja 3D«; 16.05, 18.35, 21.00 »Pravi pogum«; 16.20, 18.40, 21.05 »Usodni«; 19.00 »Justin Bieber 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Dylan Dog - Il film«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.30 »Street dance 3D«; 18.30, 22.15 »La vita fa-cile«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Rango«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 19.00, 20.35, 22.15 »Gnomeo e Giulietta 3D. SUPER - 16.15, 20.00 »Il rito«; 18.00, 22.00 »The fighter«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.00 »Nessuno mi puo' giudi-care«; Dvorana 2: 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Street dance 3D«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.15 »Dylan Dog - Il film«; Dvorana 4: 20.45 »Il cigno nero«; 16.30, 18.40 »Rango«; Dvorana 5: 17.50, 20.10, 22.10 »Amici miei - Come tutto ebbe inizio«. □ Obvestila SPDT priredi v nedeljo, 27. marca, spominski pohod na Porezen (1630 m). Odhod ob 7. uri iz trga v Sesljanu. Potrebna je zimska oprema. Informacije na tel. št.: 040-220155 (Livio). PASIJONSKE IGRE v Ribnici na Dolenjskem, ki jih izvajajo mladi, in grob Magdalene Gornik, slovenske mistikinje, na Gori nad Sodražico nas vabijo, naj jih obiščemo na oljčno nedeljo, 17. aprila, v popoldanskih in večernih urah. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. KD KRAŠKI DOM organizira izlet v Sarajevo in Mostar od 23. do 25. aprila. Za vpis in ostale informacije pokličite na tel. št.: 040-327221. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem AUSER začetniški tečaj računalništva z uporabo lastnega računalnika (sistem Windows), enkrat tedensko ob četrtkih od 17. do 19. ure na šoli Gregorčič v Dolini za skupnih 20 ur (od polovice marca do konca maja). Za predvpis in informacije pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 040-8329231 (Urad za kulturo) ali pa od ponedeljka do četrtka od 10.00 do 11.30, 040-3478208 (tajništvo Auser). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »23. Pokal prijateljstva treh dežel«, veljavne za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 19. marca, v Forni di Sopra in tržaškega prvenstva 2011, ki bo v nedeljo, 20. marca, v Trbižu. Za obe tekmi je vpisovanje možno še danes, 16. marca, na tel. 348-8012454 (Sabina). BRANJE SVETEGA PISMA, poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu vsako sredo v postnem času, z začetkom danes, 16. marca. Naslednja srečanja: 23. in 30. marca, 6. in 13. aprila, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni! OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR ter Zadruga »L'Albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: danes, 16., 23. in 30. marca: »Kartonaste maske«, »Kolaž s trganim papirjem«; 18. in 25. marca: »Deževna cev«, »Rokice mesejo«. Informacije na tel. št.: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici - Afriške ljudske pravljice, pripoveduje Biserka Cesar: danes, 16. marca, ob 17. uri, zadnja otroška urica letošnjega ciklusa: Šest sopotnikov. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi danes, 16. marca, ob 18.30 v Nabrežino (sedež SKP) in nato v dvorano »Dopolavoro« v Nabrežini Postaja na poimenovalno slovesnost krožka SKP po tovarišu Giulianu Goatu. Sodeloval bo tudi slovenski lovski pevski zbor Doberdob. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v Tržaško knjigarno danes, 16. marca, ob 10. uri. Kavo bomo pili z Martino Repinc in s pisateljem Tonetom Frelihom, avtorjem krimi-nalke Usodna laž. AŠD MLADINA - smučarski odsek obvešča člane, ki bi se radi udeležili 23. pokala treh dežel zadnje smučarske tekme veljavne za Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 19. marca, v Forni di Sopra naj se javijo najkasneje do četrtka, 17. marca, do 14. ure odgovornim odseka ali na tel. št.: 040-213518, 348-7730389 (Ennio), ali 040-220718, 3386376575 (Sonja). KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo njeni uradi v četrtek, 17. in petek, 18. marca, zaprti. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 17. marca, ob 20.30 v društveni dvorani predavanje Sonje Gregori »Libija: od Tripolija do peščenega morja Sahare«. Vabljeni. FOTOVIDEO TS80 obvešča učence, učitelje, tekmovalce, prijatelje in ljubitelje videa, da je nagrajevanje video natečaja Ota Hrovatin v kategoriji šole v petek, 18. marca, ob 10.30 v dvorani ZKB na Opčinah. Informacije tel. št. 329-4128363. Vabimo tudi ljubitelje fotografije in video na zaključni večer 11. foto-video natečaja Ota Hrovatin v petek, 18. marca, ob 19. uri v Narodnem domu v Trstu. Na večeru bodo nagrajeni dokumentarni in igrani filmi. OBČINA DOLINA - do petka, 18. marca (vključno), izjemoma bo sprejemala prošnje za vpis v oddelek »malčkov« otroških jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - Naselje Sv. Sergija) z italijanskim pogovornim jezikom za kritje z mesecem aprilom tega š.l. (2010/11) enega mesta, ki se je sprostilo. Mesto je namenjeno otroku s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki se je rodil med 2.9.2009 in 31.5.2010. Informacije in vpisni obrazci so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it ali na občinski Urad za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 040-8329281. SDD JAKA ŠTOKA vabi na srečanje z Leo Pisani, avtorico knjige Obleka - kaj, kdaj, kako, ki bo v petek, 18. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Z njo se bo pogovarjala Marta Košuta. TPK SIRENA priredi v petek, 18. marca, ob 16. uri družabnost za svoje člane. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek. ASD CHEERDANCE MILLENIUM išče prostovoljce za pomoč in spremstvo ob priliki mednarodne tekme cheerleadinga Millenium cup, ki bo v soboto, 19. marca, v Palatrieste v Trstu. Info in prijave na: info@che-erdancemillenium.com ali na 3497597763 (Nastja). OBČINA REPENTABOR je preuredila didaktično naravoslovno kulturno pot poimenovano »Pot pesnikov na Krasu - Sentiero dei poeti sul Car-so«, ki se nahaja ob vznožju Tabra. Otvoritev bo v soboto, 19. marca, ob 17. uri. Zbrali se bomo na začetku poti na Poklonu (za restavracijo). PRAZNOVANJE SV. JOŽEFA v Ri-cmanjih: v soboto, 19. marca, ob 11.00 slovesna sv. maša, vodi g. škof Crepaldi, sodeluje župnijski ženski zbor; ob 15.30 sv. maša za italijanske vernike; ob 17.00 slovesna večerna maša, sodeluje združeni zbor ZCPZ. OB SVETOVNEM DNEVU POEZIJE prirejata Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev v nedeljo, 20. marca, ob 11.00 branje poezij z naslovom »Ta Trst« v tržaškem Ljudskem vrtu ob Kosovelovem kipu v sodelovanju z Glasbeno matico, združenjem Casa della letteratura in Tržaško knjigarno. V primeru slabega vremena bo prireditev v Tržaški knjigarni. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT in ravnatelji slovenskih šol v Italiji ter dvojezičnega šolskega centra v Špetru vabijo na srečanje »Slovenska šola v Italiji v številkah in ne...«, ki bo v četrtek, 24. marca, ob 16.30 v mali dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. Raziskovalka SLORI Norina Bogatec bo predstavila izsledke projekta Šo-la2010 o narodnostni in jezikovni strukturi predšolske in šolske populacije. Razpravo bo vodil ravnatelj Marijan Kravos. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 25. marca, na sedežu Pomorskega kluba (Miramarski drevored, 32) 35. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SLAŠČIČARSKI TEČAJ v organizaciji društva SKD Tabor: priznani francoski slaščičar Naser Gashi nas bo naučil pripravljati francoske rogljiče, mignon pecivo in torte. Tečaj je namenjen tako profesionalcem kot tudi amaterjem. Tečaj se bo vršil v prostorih na Brdini na Opčinah, 26. marca, od 9.00 do 14.00. Prijave na tel. št. 040-211997 (Olga) in 3283617232 (Silva). TELOVADBA ZA GOSPE V ZRELIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo odslej telovadba potekala le ob torkih in petkih od 9. do 10. ure. 5. NATEČAJ ZBOROVSKE SKLADBE za nagrado Ignacij Ota razpisuje Zveza slovenskih kulturnih društev. Razpis je na voljo na spletni strani www.zskd.eu. ACQUAFITNESS - tečaj za vse, ki želijo izboljšati psiho-fizično počutje in doseči optimalno telesno formo. Skupinska vadba v vodi je primerna za vse starosti in se odvija pod strokovnim vodstvom. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE -Šc Melanie Klein obvešča, da se bodo naslednji tečaji za dojenčke in otroke od 1. meseca do 3. leta starosti začeli v petek, 8. in v soboto, 9. aprila. Informacije in prijave: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. Število mest je omejeno. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v torek, 19. aprila, ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! 0 Prireditve KULTURNO DRUŠTVO IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, v okviru praznovanja dneva žena, vabi v malo dvorano »Devana Pizziga« na odprtje razstave likovne ustvarjalke Mi-relle Granduc »Izliv srca«. Odprtje bo popestril nastop kitarista Janoša Jurinčiča, gojenca tržaške Glasbene matice v petek, 18. marca, ob 20.30. RICMANJSKI TEDEN v Babni hiši v Ricmanjih: 18. marca ob 20.00 v galeriji Babna hiša »Mladinski večer«, sodelujeta: Ansambel U'pnska mu-larija pod vodstvom prof. Aljoše Saksida, Zbor Tončka Čok iz Lo-njerja, vodi Manuel Purger; 19. marca ob 20.30 v prireditveni dvorani Domači večer, nastopata ZMPZ Slavec - Slovenec, vodi Danjel Grbec, Zmaga in Vitorio z veseloigro v domačem narečju, »Sv. Jožef po domače«, tekst in režija Ingrid Verk in Peter Terčon. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Zvezo pevskih zborov Primorske, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst in Zvezo slovenske katoliške prosve-te Gorica vabi na koncerte v sklopu 42. revije Primorska poje: 18. marca ob 20.30 v cerkvi sv. Andreja v Štan-drežu (nastopa Dekliški zbor Kraški slavček iz Nabrežine); 19. marca ob 20. uri v OŠ v Idriji (MePZ Jacobus Gallus iz Trsta) ter ob 19. uri v dvorani HDK v Reki (MoPz Fran Ventu-rini od Domja); 20. marca ob 17. uri v KD v Hrvatinih (MePz Skala Slovan iz Gropade), ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (MePz Igo Gruden iz Nabrežine in MoVs Lipa iz Bazovice), ob 14.30 v KD v Ukvah (MePZ Naše vasi iz Tipane). ŽUPNIJA SV. JERNEGA AP., MeCPZ in MoPZ Sv. Jernej - Opčine v sodelovanju z ZCPZ - Trst vabijo na Koncert sakralnih pesmi v izvedbi Pevskega zbora Tomaža Tozona & Viribus Unitis, ki bo v soboto, 19. marca, ob 20. uri v župnijski cerkvi na Opčinah. Toplo vabljeni! BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 19. marca, ob 20.30 na odprtje likovne razstave »Odtisi narave« arh. Tatjane Capuder Vidmar. Predstavitev: mag. Jasna Merku. Razstava bo odprta do 13. aprila, od ponedeljka do petka, od 10. do 14. ure. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. SKD LIPA vabi na ogled razstave Janka in Walterja Kovačiča v soboto, 19. marca, od 19. do 20. ure in v nedeljo, 20. marca, od 11. do 12. ure v Bazovskem domu. 42. REVIJA PRIMORSKA POJE -Zveza slovenskih kulturnih društev, SKD Valentin Vodnik in MoPz Valentin Vodnik vabijo na koncert v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v cerkvi sv. Martina v Dolini. Predstavili se bodo z ljudskim programom Ljudske pevke FS Skala iz Kubeda, Skupina pevk ljudskih pesmi Mandrač iz Kopra, MoVs Kantadore iz Gračišča, ZePz Ivan Grbec iz Škednja, Oktet Pr'farci iz Spodnje Idrije, ZeVs Bistriške škuorke iz Ilirske Bistrice, MoVs Hrušiški fanti iz Hrušice ter Gruppo vocale Farra. SKD TABOR vabi ob mednarodnem dnevu žena in svetovnem dnevu poezije, v nedeljo, 20. marca, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčine, na glas-beno-gledališki večer »Obleci me v poljub«. Nastopa avtorica poezij Saša Pavček ob triu Aljoša Rijavec -klavir, Šemsudin-Dino Džopa - kitara, Jan Oršič - bas kitara. Ne zamudite temperamentnega večera ljubezenskih pesmi in čutne glasbe! ZADRUGA KULTURNI DOM PRO-SEK KONTOVEL prireja v nedeljo, 20. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku Viky show. Čarodej nam bo predstavil svoje najnovejše čarovnije. Sodelujeta Tanja in Eva. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, v sodelovanju s SSG vabi na ogled enodejanke »Poročilo«. Nastopata Lara Komar in Tatjana Turco, režija Franco Pero v sredo, 23. marca, ob 20.30. Vstopnice bodo na voljo na sedežu predstave. POJE VAM MLADOST - KD Fran Ven-turini Domjo v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in pod pokroviteljstvom Občine Dolina vabi na tretjo mednarodno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov v nedeljo, 27. marca, ob 17. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljun-cu. Nastopajo OPZ Fran Venturini Domjo (vodi Suzana Zerjal), Mini OPZ Fran Venturini Domjo (vodi Ne-da Sancin), OPZ Črešnjevec (vodi Franja Kmetec), OPZ Junior CS iz Maribora (vodi Manja Gošnik Vovk), MlPz Secunde CS iz Maribora (vodi Tadeja Vulc), OPZ Piccoli cantori della citta di Trieste (vodita Maria Susov-sky in Cristina Semeraro) ter Cicizbor Glasbene matice Ljubljana (vodi Valentina Ugovšek). Prispevki Namesto cvetja na grob Atilija Ma-verja daruje Marija Škabar (Repen 19) 30,00 evrov za COŠ Pinka To-mažiča iz Trebč. V spomin na Srečka Tretjaka darujejo: Bruna Knez 100,00 evrov, Luciano Milič 50,00 evrov in Marija Mi-lič 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na drago Grazio Zuccoli vd. Emili darujejo svaki in svakinje s svojimi družinami 140,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Grazio Zuccoli - Čuk vd. Emili darujeta Edi in Gina Kemper-le 15,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Nadota Ščuko daruje gospa Vida Rudež 30,00 evrov za cerkev v Nabrežini. V spomin na Vido Pertot daruje Meri Pertot 30,00 evrov za cerkev v Na-brežini. Ob poravnavi članarine daruje Sonja 40,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na strica Albina darujejo Nada, Edi, Nives, Fabio, Vlasta in Edvin z družinami 30,00 evrov za OPZ Slomšek, 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 30,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-D'Angelo-Hrovatin. V spomin na Marija Miliča daruje Ivan Budin 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. Ob obletnici smrti Sergija Canteja daruje družina 30,00 evrov za MePZ Igo Gruden. 12 Četrtek, 17. marca 2011 KULTURA / štajerska - Dvojezična publikacija Pavlove hiše in društva člen 7 Zbornik Signal pokazatelj utripa Slovencev v Avstriji Izid sta podprla Urad avstrijskega kanclerja in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu Obsežni letni zbornik Signal Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko in Pavlove hiše, ki tokrat premore skoraj 300 strani, je te dni znova ugledal luč sveta. Dosledno dvojezični zbornik Signal 2010/2011 sta uredili predsednica društva Susanne Weitlaner in poslovodkinja Elisabeth Arlt, izšel pa je v nakladi 700 izvodov. Prevode so opravili Barbara Predin, Katja Lenič Šalamun, Valentin Sima, Sebastian Walcher in Susanne Weitlaner. Izid publikacije sta podprla avstrijski Urad zveznega kanclerja in slovenski Urad za Slovence po svetu. Kot je povedala Weitlanerjeva, je novi Signal mogoče dobiti v različnih institucijah v Avstriji in Sloveniji, med drugim v knjižnicah, pokrajinskih muzejih, na univerzah, pa tudi pri slovenskih manjšinskih organizacijah v Italiji in na Madžarskem, po pošti so ga dobili vsi člani društva. Do zbornika je mogoče priti še na spletu pod naslovom www.pavelhaus.at, pod rubriko Publikacije. Za letošnji Signal je tekste prispevalo štirinajst avtorjev. Urednici sta v uvodni besedi zapisali: »Regije se spreminjajo in zraščajo skupaj. Nacionalne države izginjajo, dajejo prostor združeni Evropi. Nekoč ločevalno postaja povezovalno. To lahko letos še posebej jasno opazimo na primeru Bad Radkersburga in Gornje Radgone. Po več kot šestih letih po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in decembra 2007 v schengensko območje so končno tudi na avstrijski strani porušili bivšo obmejno in carinsko stavbo pri mostu čez Muro... V preteklih letih se je tu, v nekoč odmaknjenem obmejnem prostoru, pri odnosu prebivalstva do sosedov zgodila jasna sprememba v razmišljanju. Tukaj se začenja, kar je v osnovi že bilo prisotno, da se namreč raznolikost vidi kot pridobitev in prednost, se jo izkoristi v gospodarskem in kulturnem pogledu. Spominja se skupne kulture in ceni večjezičnost kot obogatitev.« Heinrich Pfandl je prispeval naslovno temo zbornika Kako je med Slovenci fletno, poglobil pa se je v slovenščino na topografskih razglednicah krono-vine Štajerske med leti 1880 do 1918. Pfandl omenja primere, ko je nekdo »zjutraj iz Maribora poslal dopisnico na Dunaj ali v Gradec s sporočilom, da bo še isti dan ali naslednje jutro prispel z vlakom in naj ga kdo pričaka.« Še bolj je izrednega profesorja slavisti-ke seveda zanimal jezik na razglednicah, ki je bil sprva ob pojavu medija nemški, nato pa, kot pravi avtor najbolj po zaslugi »katoliške cerkve, ki je nadaljevala dejavnost škofa Antona Martina Slomška in izdajala 'domoljubne' razglednice,« tudi slovenski. Avtor si tudi ne dela utvar, da je treba prevlado nemščine na razglednice iz sedanjih slovenskih štajerskih mest pripisati temu, da so jih največkrat pošiljali tujci oziroma ljudje iz drugih dežel Avstro-Ogrske in premožnejši ter da je bila seveda nemščina lingua franca monarhije: Zato je bilo razumljivo, da je za komercialni uspeh večina razglednic prvotno imela skoraj izključno nemške napise. Prvo razglednico s "slovanskim" imenom Maribor Pavlova hiša v okolici Gradca na avstrijskem Štajerskem je Pfandl našel iz leta 1901, na njej pa si pozornost zasluži tudi osebno sporočilo, v katerem odpošiljateljica prejemnico opozarja, »kako je med Slovenci fletno.« Članek je sicer opremljen s številnimi primeri slovenskih razglednic iz tistega časa. Zgodovinar dr. Ivan Rihtarič je obdelal časopis Šta-jerc, ki je v letih od 1900 do 1918 izhajal na Ptuju in je v obdobju prve svetovne vojne obveljal za "Nemcem prijazni" slovenski časnik. To zgodovinsko temo pod naslovom Brez meščanskega miru nadaljuje Martin Moll, germanist in zgodovinar, z analizo nemško-štajerskih časopisov, ki so v času, ko se je mednarodna publicistika ukvarjala z vpletenostjo Srbije v atentat avstroogrskega prestolonaslednika v Sarajevu, planili po nasprotnikih v lastni deželi in so se slovenski Štajerci tako na začetku prve svetovne vojne znašli brez zaščite oblasti pred nemškonacionalnimi hujskači. Psiholog in psihoterapevt Werner Steinhauser se je podal na zanimivo popotovanje, ki ga je vzpodbudilo iskanje njegovih družinskih sledi v Sloveniji. Po dveh "šolskih prispevkih" Susanne Weitlanner in Vere Sterže, učiteljice nemščine v osnovni šoli Muta, ter po prispevku pravnika Dejana Valen-tinčiča o Svetih Višarjih na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Italijo, je Življenje pri Mariji Snežni v tako imenovanem dialogu z Dragom Jančarjem popisala Sonja Bezjak, sociologinja in religiologinja. V zgodovino se zbornik spet vrne s tekstom Franza Josefa Schobra, ki je popisal grozljive spomine ujetnikov v gradu Hrasto-vec poleti leta 1945. Sin Marie Madleine, grofice Herberstein, Hans Chrisoph Herberstein je temu dodal še pričevanje svoje matere o njeni aretaciji julija 1945 na ptujskem gradu. Na zelo kritičen način do avstrijskega zgodovinopisja in do lokalne koroške politike se je Brigitte Entner, zgodovinarka iz Celovca, lotila vprašanja tako imenovanih odšlepanih oziroma odvlečenih Korošcev po partizanih. Kot pravi, da »čeprav ne moremo več ugotoviti ali so bile aretacije posameznih oseb upravičene ali neupravičene«, in dodaja, da so to maja 1945 počele vse zavezniške sile ne le jugoslovanski oziroma slovenski partizani, se prav »okoli teh vprašanj pojavlja nešteto špekulacij, in to ne le s strani politikov in novinarjev, temveč tudi s strani zgodovinarjev raziskovalcev. Vsi se pri tem niso izkazali za resne oziroma odgovorne.« Omenimo še, da je od 263 odpeljanih oseb za pogrešane obveljalo 96. Entnerjeva ob koncu članka reče: »Aretacije se zdijo na podlagi dejstev (namreč , da je v veliki večini šlo za osebe, ki so si med drugo svetovno vojno umazali roke s preganjanjem tujih in prislnih delavcev, pa z raznorodovalno politiko nacistov, z ova-duštvom, op. BJ)... razumljive, če ne celo legitimne, na drugi strani pa ta ista dejstva ne opravičujejo zu-najsodnih likvidacij, ki so v približno tretjini primerov sledile aretacijam.« O prekmurskih Judih v članku s podnaslovom Od cvetoče skupnosti do ostanka ostankov piše Marjan Toš, zgodovinar in višji kustos iz Maribora, o demilitarizirani coni med obema Korejama pa socialna antropologinja Elisabeth Schober. Kot zmeraj tudi najnovejši Signal na svojih zadnji straneh prinaša še obilico fotoutrinikov društvenega življenja iz Pavlove hiše v Potrni/Laafeldu. Boris Jaušovec ljubljana Calvinov roman v slovenskem prevodu Na Italijanskem inštitutu za kulturo so v četrtek, 10. marca predstavili slovenski prevod Calvinovega dela z naslovom Baron na drevesu. Dogodku sta prisostvovala prevajalka Nataša Kos in Mladen Dolar, avtor spremne besede. Prvi del trilogije Naši predniki avtorja Itala Calvina, na prvi pogled dojemljivo mladinsko delo, skriva v sebi veliko število skritih pomenov, je povedala Nataša Kos. Največji prevajalski izziv ji je bila avtentična predstavitev razsvetljenske dobe, saj je Calvino v romanu uporabil celo vrsto filozofskih in kulturnih referenc. Prevajalka je poudarila tudi izjemno natančnost in znanstveno terminologijo, ki ju je avtor uporabil za opisovanje dreves. Dodaten izziv je za prevajalko bil ironičen pridih, značilen za Calvina, ki ga je bilo treba seveda prenesti tudi v prevod. Prof. Mladen Dolar je dejal, da ima po njegovem mnenju znotraj Calvinovega opusa roman Baron na drevesu emblematično vrednost, saj predstavlja prelomno točko v avtorjevi produkciji. Nastal je namreč v obdobju, ko je avtor izstopil iz KPI in se s tem nekoliko oddaljil od političnega prizorišča. Kot je avtor sam zapisal v predgovoru k romanu, ga ni ključa, ki bi odprl vse ključavnice tako večplastnega dela. Cosimo, junak Barona na drevesu, pobegne na drevo in se odloči, da bo tam živel celo življenje. Ta pobeg je mogoče interpretirati kot pobeg od ancien regima in utesnjujočega sveta propadajoče aristokracije. Calvino je v svojem romanu pripeljal do virtuoznosti različne postmodernistične postopke, kot so intertekstualnost, simu-laker in fragmentarnost. Prevod je finančno podprlo italijansko Ministrstvo za zunanje zadeve, Baron na drevesu pa je izšel pri Študentski založbi. (maj) komen - Pihalni orkester ob 15-letnici delovanja Živahne priprave na berlinsko tekmovanje Godba se s tekmovalnim programom predstavlja na raznih koncertih po Sloveniji - Pod vodstvom dirigenta Simona Perčiča naštudirali več novosti Pihalni orkester Komen v letošnjem letu praznuje 15- letnico delovanja. Da je to eden izmed izstopajočih tovrstnih zasedb v Sloveniji, dokazuje s številnimi nagradami in to tudi najvišjimi, ki jih je prejel na mnogih domačih in tujih mednarodnih tekmovanjih. Na mednarodni ravni se pihalni orkester lahko pohvali z zavidljivimi dosežki na tekmovanjih v Rivi del Garda, Londonu, Schladmin-gu in Strasbourgu. Nedvomno pa vsem mladim glasbenicam in glasbenikom v orkestru še sedaj ogreje srce spomin na zmago izpred dveh let, ko so na mednarodnem tekmovanju SCL youth festival v prestižni dvorani Musikverein na Dunaju osvojili žirijo, ki jim je podelila prvo mesto. Nagrada je vsekakor spodbuda, ki mlade v orkestru motivira tudi za naslednje tekmovanje, ki se ga bodo udeležili junija in to v dvorani, v kateri nastop pomeni za vsakega glasbenika enega od viškov kariere - to je dvorana Berlinske filharmonije. Komenski pihalni orkester je program za nastop na berlinskem tekmovanju že pripravil in se ga naučil. S tem programom se bo orkester predstavil na turneji po Sloveniji. Izbor skladb je prilagojen težavnostni stopnji, ki jo predpisuje tekmovanje in je zato zanimiv, nekonvencionalen, izviren, celo akademski, a vendarle prijeten za poslušanje in atraktiven za poslušalce. Pihalni orkester se tako sprehaja od domačih novih stvaritev do del sodobnih uglednih tujih skladateljev. Med novostmi je tako zazvenela uvertura Slovenec sem Nejca Bečana na znano Ipavčevo pesem. Skladbo z naslovom Gota Pedra Karlssona v priredbi Simona Perčiča (dirigenta orkestra) je orkester izvedel sam brez dirigentskega vodstva. Od glasbenikov pa je zahtevala tudi petje. Za to priložnost je nastal cikel Tri primorske pripovedi mladega skladatelja Marka Mozetiča, ki sicer živi v Ljubljani, a izhaja iz Primorske. Stavki z naslovi Kras, Lady primorka in Čas trgatve so ponujali sodobne in očarljive glasbene zamisli, po značaju tem- peramentno delo pa je bilo ves čas prežeto s nalezljivo energijo. Pri tej skladbi je kot solist nastopil prvi flavtist Slovenske filharmonije Aleš Kacjan. Glasbeniki so z veliko odgovornostjo in spoštovanjem do priznanega umetnika pripravili vrhunsko interpretacijo dela. Tudi mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran se je predstavila s krstno izvedbo in to s priredbo Bernsteinove I am easily assimmila-ted, ki jo je pripravil Matteo Firmi. Karizmatična pevka je že s to skladbo povsem osvojila poslušalce, z Earth - Zemlja francoskega skladatelja Pierra Thilloya pa še enkrat potrdila svoj odličen nastop. Skladba Thilloyeva Earth in Fourth symphony ameriškega skladatelja Alfreda Reeda sta bili edini dve skladbi, ki nista bili krstno izvedeni. Sodita med zahtevne skladbe za pihalne orkestre, ki jih izvajajo najboljši ansambli po vsem svetu. Skladba Earth je za diatonično harmoniko, mezzosopran, tolkala, tubo in orkester, je vokaliza, v kateri se prepletata pevkin part z instrumentalno igro. Glasba postopno od nežnega začetka strastno narašča vse do klimaksa, kjer orkester zazveni z vso svojo mogočno zvočnostjo. Odlični pri tej skladbi so bili vsi solisti: mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran, harmonikar Zoran Lupinc, tolkalist Matija Tavčar in tubist Jernej Terčon. Koncert je navdušil tudi zaradi mladega dirigenta Simona Perčiča, ki s svojim znanjem, vizijo, šarmom, ljubeznijo do glasbe vodi mlade nadarjene glasbenice in glasbenike stare od 10 let navzgor že veliko let. Orkester je prevzel pred svojim 20. letom. Te nadobudne umetnike motivira ter jim na preprost in sproščen način krepi ambicioznost, ki je nujna pri razvoju vsakega odličnega glasbenika. Slavnostni koncert je poleg glasbene muze oblikovala tudi poezija in vizualna umetnost. Podobe Krasa, ki so nastale izpod rok slikarke Anamarije Samec, je osvetljeval, kot tudi celotno prireditev, Janko Oven, režijo pa je vodila Yulia Roschina. Metka Sulic / KULTURA Sreda, 16. marca 2011 13 in memoriam - Včeraj je v Trstu umrl pesnik, publicist, umetnostni kiritik ... Claudio H. Martelli je svojo zadnjo knjigo posvetil »tržaški bohemi« V knjigi so tudi slovenski ustvarjalci - Zbral je svoje spomine na tržaško obdobje 1955-1975 Včeraj je v Trstu umrl Claudio H. Martelli, tržaški književnik, publicist, umetnostni kritik, režiser, založnik in urednik revije Trieste Artecultu-ra ter eden izmed ustanoviteljev tržaškega Pen kluba. Star je bil sedemdeset let, podlegel je bolezni. Kot je na spletni strani tržaškega Pen kluba včeraj zapisal njegov predsednik Antonio Della Rocca, je bil Claudio H. Martelli izredno dinamičen in aktiven kulturni delavec, predvsem pa strasten zagovornik večkulturne-ga, večetničnega in večjezičnega Trsta. Claudio H. Martelli je v tržaški javnosti najbrž bolj znan kot likovni kritik in umetnostni zgodovinar, na svoji dolgi ustvarjalni poti pa je objavil tudi kar nekaj pesniških zbirk. Najstarejša je izšla že leta 1965 (Lamento per un cuore di pietra), zadnja pa lani spomladi, in sicer pod naslovom Il nemico dei sogni/Sovražnik sanj. Martellijeve pesmi je za priču- La boheme triestina (Tržaška bohema) je naslov najnovejši knjižni izdaji Claudia H. Martellija, ki je pred kratkim izšla pri založbi Hammerle Editori in Trieste. Avtor je na njene strani prelil lastne spomine na obdobje, ki je v Trstu teklo med letoma 1955 in 1975; to je bilo namreč iz kulturnega vidika zelo plodno in razvejano. Kot je Martelli zapisal v kratkem uvodu, knjige ne gre brati kot zgodovinski esej, ampak kot memoarsko zbirko. Spremno besedo je k njej pripisal profesor Fulvio Salimbe-ni, ki je zgodovinsko uokviril v knjigi zabeleženo dogajanje. Že sama oblika knjige je zelo zanimiva, saj je razdeljena na poglavja, ki pa niso razporejena časovno, temveč tematsko. Bralcu se bo tako ob njenem prebiranju počasi odstiral pogled na to zanimivo zgodovinsko obdobje in njegove tržaške protagoniste, med katerimi so seveda tudi Slovenci. Nekatere figure, ki jih Martelli opisuje, so širšemu občinstvu bolj znane, kot denimo slikarja Carlo Wostry in Nino Perizi, duet jočo zbirko v slovenščino prevedla Jolka Milič, daljšo spremno besedo pa je brošuri prispeval Miran Košuta. Ob pesniških zbirkah je objavil tudi nekatere esejistične knjige, ki jih je posvetil umetnosti (Artisti Triesti-ni Contemporanei, Artisti Triestini del Novecento, Dizionario degli Ar-tisti di Trieste, dell'Isontino, dell'lstria e della Dalmazia). Pisal je tudi izvirne gledališke igre in odrske priredbe književnih del. Njegova zadnja knjižna objava je La boheme triestina (Tržaška bohema), ki je izšla pred nekaj meseci. Carpinteri-Faraguna, ki je urejeval Pic-colovo prilogo La Cittadella, pisatelj Ful-vio Tomizza, političarka Aurelia Gruber Benco, pesnik Claudio Grisancich, pisatelj Stellio Mattioni, po katerem danes nosi ime knjižnica v Naselju sv. Sergija, in še bi lahko naštevali. Na nekatere druge, kot so denimo Dino Dardi in Guido Sambo, pa je spomin že dodobra zbledel, tako da je prav Martellijeva zasluga, da so njihovi liki v pričujoči publikaciji danes ponovno ovrednoteni. Veliko protagonistov, ki jih Mar-telli opisuje, je bilo res pravih bohemov, in sicer takih, ki so živeli od skromnih dohodkov in priložnostnih zaposlitev, ki so svoje dneve prebijali v tržaških gostilnah (ošterijah) in ki so svoje dolgove velikokrat poplačali prav s svojimi umetninami, predvsem likovnimi. Bil pa je to tudi čas, ko so se prefinjene družbe zbirale v salonu Anite Pittoni na Ulici Cassa di Risparmio, v katerega so imeli vstop le povabljeni gostje. Med desetimi poglavji se seveda najde tudi prostor za slovenski utrip me- S to publikacijo se je Claudio H. Martelli poslovil od svojih bralcev sta, ki so ga tedaj navdihovali predvsem Boris Pahor, Alojz Rebula in Pavle Merkù, pa tudi mlajši ustvarjalci, denimo Aleksij Pregarc, Miroslav Košuta in Marko Kravos, od likovnih umetnikov pa sta v tem času izstopala Lojze Spa-cal in Robert Hlavaty. V tem obdobju so se namreč v Trstu začele plesti vezi med italijanskimi protagonisti in slovensko kulturo, ki je bila še nekaj desetletij poprej izrinjena na rob in obsojena na smrt. Stiki pa niso bili vedno lahki, saj je italijanski mestni dnevnik Il Piccolo še vedno a priori zavračal vse, kar je bilo slovenskega. Zadnje poglavje oziroma razdelek svoje knjige, ki je izredno bogata s fotografskim materialom, je Claudio H. Martelli posvetil izboru proze in poezije tedanjih protagonistov. Tako lahko v njem preberemo črtico Assedio al bi-vacco (Obleganje bivaka) Oliviera Honoré Bianchija, Canto III (Tretji spev) Sergia Brossija, venec pesmi Luciana Budigne, narečne verze Adriane Cari-si, črtico Alba (Zora) Guida Devesco-vija, prozni sestavek Aurelie Gruber Benco, zapis Giorgia Voghere, če se seveda omejimo le na najpomembnejše. Martellijeva zapis in izbor hočeta biti seveda spodbuda, da bi se v prihodnje to izjemno plodno tržaško obdobje obravnavalo tudi in predvsem iz lite-rarno-zgodovinskega vidika ter da bi se iz tega časa opravilo ustrezen antolo-ški izbor del. Primož Sturman Gledališke produkcije FJK v Milanu Na pobudo Deželnega združenja gledališča in spektakla (ARTS) bodo goriško združenje a.ArtistiAssociati, vi-demski gledališči CSS in Giovanni da Udine, tržaško gledališče La Contra-da in Stalno gledališče FJK med marcem in majem predstavili šest produkcij v najprestižnejših milanskih gledališčih. Združenje aArtistiAsso-ciati bo od 8. do 27. marca v gledališču San Babila nastopilo s predstavo »Non c'e piu il futuro di una volta«, od 20. do 23. marca pa z »La Variante di Lüneburg« v gledališču Stre-hler. Gledališče La Contrada se bo predstavilo s predstavo »Daddy Blues. Un papa per tutti« v gledališču Nuo-vo od 15. do 27. marca. Od 24. do 26. marca bo v Areapergolesi za sezono Teatro 1 na vrsti produkcija »Perio-donero« videmskega gledališča CSS. Stalno gledališče FJK bo s svojo predstavo »Oblivion show« nastopilo v gledališču Ciak od 30. marca do 3. aprila. Nazadnje bo od 3. do 9. maja na odru gledališča Piccolo Teatro Grassi zaživela produkcija videmskih gledališč CSS ter Giovanni da Udine »Il vecchio e il cielo«. Beneški bienale Na letošnjem beneškem bienalu, ki bo potekal med 4. junijem in 27. novembrom na različnih prizoriščih po Benetkah, bo s svojimi predstavniki sodelovalo 87 držav, kar je največ držav doslej. Med njimi bodo letos prvič Andora, Saudska Arabija, Ba-hrajn, Bangladeš in Haiti.Osrednja razstava bienala z naslovom »ILLU-MInations« (ILLUMInacije) bo na ogled v paviljonih Vrtovi in Arsenale. Direktorica letošnjega bienala je švicarska umetnostna zgodovinarka in kustosinja z&iškega muzeja Kunsthaus Bice Curiger. Slovenijo bo v Galeriji A+A zastopal kipar Mirko Bra-tuša s projektom Grelci za vroča čustva. (STA) Na ves glas Tekočina Vulture and the Guru Pop-rock Kulturni dom Gorica, 2010 Vulture and the Guru: ime spominja nekoliko na super zasedbo Them Crooked Vultures, gre pa za čisto drugačen glasbeni projekt. Sestavljata ga dva »naša« glasbenika, ki že vrsto let uspe- šno nastopata na glasbeni sceni ob nekdanji meji. Andrej Kralj in Peter Gergolet sta se z novim glasbenim projektom začela ukvarjati pred dvema letoma, novembra lani pa je zagledal luč njun prvenec Tekočina. Ploščo, ki jo bodo v petek zvečer predstavili v kriški Biti, sestavlja enajst komadov za skoraj štirideset minut prijetne glasbe. Glasbo, besedila in glasbene aranžmaje sta opravila sama, kar je seveda zavidljivo, pri snemanju pa so jima prišli na pomoč nekateri znani in manj znani glasbeniki ter pevci. Ploščo zavrtim in že prvi komad me prijetno preseneti: nisem po pomoti zavrtel Depeche Mode? Revolucija je dober uvod, poseben miks med skupino Depeche Mode in Mobyjem, ki se nato spremeni v dokaj bolj miren komad Morska zvezda. Naslednja pesem Enaka (eden izmed treh singlov albuma) je bolj »easy« balada, ki ji pa dajeta poseben nivo vokal pevca skupine Dan D Tomislav Jovanovič Tokac in godalni orkester Can-zoni di Confine. Ploščo zaznamuje »skakanje« iz bolj poskočnih ritmov na milejše komade in obratno. Po tem kalupu je nato na vrsti dobra Nebo, s posrečenimi klaviaturami Alberta Bravina in takoj za njo eden boljših komadov albuma Včasih grem, pri katerem lahko ponosno prisluhnemo eni izmed najboljših slovenskih pevk daleč na okoli - Martini Feri, ki je izredna tudi v komadu Ne streljaj name. Ljubitelji roka pridejo na vrsto z naslednjo Brez kisika, medtem ko se v temačni Bova šla v divjino Danijel Malalan uspešno preobleče v Morgana. Čas je še za rokersko Zdaj ve (Aljoša Saksida na kitari!), že omenjeno Ne streljaj name, tipičen komad iz osemdesetih Izgubljam se v času in še zadnjo Loves Goes Where Love Goes, kjer se besedilo pretaka iz slovenščine v angleščino. Tekočina je plošča, v kateri večkrat preskočimo iz ene glasbene zvrsti v drugo in pri tem lahko morda izgubimo glasbeno nit ... v vseh enajstih komadih pa je stalno v ospredju Kraljev in Gergoletov izreden glasbeni talent in potencial! Kar tako naprej! Rajko Dolhar glasbena matica - V Mariboru Izreden uspeh na državnem tekmovanju Iz Maribora je prišla vest, ki upravičeno navdaja s ponosom Glasbeno matico, a tudi vse ljubitelje glasbe. V ponedeljek je namreč v veliki dvorani konservatorija v Mariboru potekalo 40. državno tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov TEMSIG, ki so se ga udeležili tudi nekateri mladi glasbeniki s Tržaškega. Nekateri med njimi so celo posegli po absolutni zmagi. V disciplini klavirski duo sta v 1. kategoriji, v kateri je nastopilo 25 parov iz cele Slovenije, tekmovala duo Simon Kravos in Max Zuliani, oba učenca Glasbene matice iz Trsta, ter duo Rok Dolenc in Eva Škibin, iz Glasbene matice iz Trsta ozrioma Glasbe- ne šole Sežana. Vsi štirje prihajajo iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli. Izreden uspeh sta dosegla mlada Simon Kravos in Max Zuliani, ki sta si za svoj nastop prislužila zlato priznanje in prvo absolutno nagrado s kar 97,67 točkami. Dvojico, na posnetku z mentorico Tamaro Ražem Locatel-li, s čaka ob priznanju še posebna čast, saj bosta čez nekaj dni kot zmagovalca nastopila v dvorani Slovenske filharmonije. Nastop je predviden v sredo, 30. marca. Duo Rok Dolenc in Eva Škibin pa sta za svoj nastop prejela srebrno priznanje z 92,67 točkami in s tem zasedla šesto mesto. O celotnem poteku tekmovanja bomo podrobneje še poročali. 1 4 Sreda, 16. marca 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu gorica - Na srečanju na županstvu »se je pokadil črn dim« Ureditev novih rajonov bo še naprej neznanka Na deželo bodo poslali pisno zahtevo po zagotovilih glede izvajanja zaščitnih zakonov Kocka še ni padla. Na ponedeljkovem srečanju predsednikov desetih rajonskih svetov iz Gorice s podžupanom Fabiom Gentilejem, na katerem je tekla beseda o novi razdelitvi občinskega teritorija na štiri rajone, ni bil sprejet noben sklep. Na zahtevo predstavnikov slovenskih rajonov je bilo namreč sklenjeno, da pred izdelavo katerega koli uradnega predloga bo morala dežela Furlanija-Julijska krajina pojasniti, kako se bosta po novi razmejitvi izvajala zaščitna zakona 38/2001 (za Slovence) in 482/1999 (za zgodovinske manjšine). Novi zakon, ki ga je deželni svet Fur-lanije-Julijske krajine odobril februarja, omogoča občinam, da ohranijo rajonske svete, obenem pa predvideva znižanje njihovega števila. V Gorici bi od sedanjih desetih krajevnih svetov po novem ohranili le štiri, kar pomeni, da bi se morali nekateri rajoni med sabo združiti. Novosti bodo stopile v veljavo po prihodnjih upravnih volitvah, torej leta 2012, o ohranitvi oz. ukinitvi rajonov pa bo dokončno sklepal goriški občinski svet, ki bo tudi odločil, kako bodo sestavljeni. Pred razpravo v občinskem svetu se bodo morali na pobudo podžupana Gentileja o novi razdelitvi izreči tudi politične sile in predsedniki rajonskih svetov, ki pa se na ponedeljkovem srečanju še niso dogovorili o nobenem predlogu. »S predsedniki rajonskih svetov se bomo morali še enkrat sestati. Pred tem bom na deželo FJK naslovil pisno zahtevo po tem, da se jasno izreče o vplivih nove razmejitve rajonov na izvajanje zaščitnih zakonov št. 38 in 482. Predsednikoma rajonskega sveta za Štandrež in Podgoro sem skušal dopovedati, da zakon o rajonih ne bo vplival na izvajanje zaščite, prepričal pa ju nisem. Zato bom kljub temu, da se mi zdi poteza odvečna, naslovil pismo na deželo,« je povedal Gentile in nadaljeval: »S tem, da niso še izdelali nobenega predloga, nisem zadovoljen. Menim, da bi morali pohiteti: če ne bomo na deželo in vlado poslali nobenega predloga, tvegamo, da nam bodo rajone preprosto ukinili.« Na ponedeljkovem srečanju so nekateri predsedniki rajonov predstavili predloge nove razdelitve goriške občine, ki so jih izdelali na zadnjih sejah rajonskih svetov. Predsednika rajonskih svetov za Štandrež in Podgoro, Marjan Brescia in Walter Bandelj, nista predstavila nikakrš- nega predloga. »Zahtevamo, da nam prej zagotovijo, da bo prišlo do izvajanja zaščitnega zakona,« je povedal Brescia, Ban-delj pa je v nedeljo tudi naslovil pismo na ministra Raffaeleja Fitta, predsednika dežele Renza Tonda, župana Ettoreja Ro-molija in predsednika pokrajine Enrica Gherghetto, v katerem opozarja na ne- precenljivo vlogo rajonskih svetov. »Mi predstavljamo volivce, smo njihova ušesa, oči in usta. Ukinjanje rajonskih svetov je protidemokratično,« piše v pismu, v katerem rajonski svetniki tudi zagotavljajo, da bi v primeru, ko bi jim kdo dokazal, da bo ukinitev rajonov pomenila pravi prihranek, sami odstopili in brezplačno nadaljevali s svojim delom za dobrobit skupnosti. Predlogov ni predstavil niti Lovrenc Persoglia, saj se rajonski svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje na to temo ni še sestal. Ostali rajoni so predlagali nekaj možnosti za novo razdelitev, na skupen sklep in konkretno razpravo o njih pa bo treba - kot rečeno -še malo počakati. (Ale) Dvojezična tabla pri Podgori bumbaca ... in v Štandrežu bumbaca gradišče - Sodišče Osem prosilcev azila ostaja v centru CARA Goriška prefektura jih je nameravala poslati drugam, postopek za priznanje statusa pribežnika pa ni bil še zaključen. Upravno sodišče je zato zamrznilo proceduro in sklenilo, da morajo zaenkrat ostati v centru za prosilce azila CARA v Gradišču. To je usoda osmih priseljencev različnih narodnosti, ki v centru CARA v Gradišču čakajo na priznanje statusa političnega pribežnika. Priseljenci, ki prihajajo iz Armenije, Iraka, Pakistana, Afganistana in Irana, so v strukturi v Gradišču že preživeli šest mesecev, nato pa so jim ustno sporočili, da bodo morali oditi drugam. »Problem je v tem, da so priseljenci, ki čakajo na priznanje statusa pribežnika, uradno nezakoniti priseljenci. Zato bi v naši državi ne mogli najti službe in se preživljati,« je povedal odvetnik Gianfranco Carbone, ki zagovarja skupino osmih priseljencev. »Do zahteve goriške prefekture je prišlo na podlagi državne zakonodaje, ki predvideva, da ostanejo priseljenci v centru za prosilce azila CARA največ šest mesecev. V tem slučaju pa je prišlo do problema pravne narave, zaradi katerega priseljencem še ni bil priznan status političnega pribežnika: Dublinski sporazum predvideva, da mora o tem, ali ima nezakonit priseljenec pravico do statusa pribežnika, odločati prva država Evropske unije, v katero je prosilec vstopil.« Upravno sodišče je zato sklenilo, da mora osem priseljencev ostati v Gradišču, dokler državna vlada ne presodi, kdo mora preučiti prošnjo po azilu. goriška - WWF pisal predsedniku deželne vlade Fukušima vas ni poučila? »Renzo Tondo ni izključil možnosti gradnje jedrske centrale v deželi FJK, morebiti v Tržiču, Gradežu ali Lignanu« »Katastrofa v jedrski centrali v Fuku-šimi, na Japonskem, je ves svet prisilila k razmisleku o nevarnostih "miroljubnega" izkoriščanja jedrske energije. Sicer skoraj ves svet, ker ob neodgovornih izjavah predstavnikov italijanske vlade izstopa tudi molk krajevnih politikov, s predsednikom deželne vlade Renzom Tondom na čelu.« Tako se začenja Tondu namenjeno odprto pismo okoljevarstvene organizacije WWF. »To je predsednik - opozarjajo -, ki je ob vsaki priložnosti izražal svojo naklonjenost jedrski energiji in propagandno navajal neosnovane podatke o njenih ekonom- skih koristih ..., ki že nekaj časa vztraja s predlogom, da bi dežela FJK in družba ENEL vstopili v projekt za podvojitev nuklearke v Krškem. Ta centrala stoji na potresnem območju, njen reaktor ameriške izdelave pa je podoben reaktorjem japonske nuklearke v Fukušimi, kjer je stopnja jedrskega sevanja danes dvajsetkrat višja od normalnega. Krško pa je le kakih sto kilometrov zračne razdalje od Trsta, torej na dosegu burje. Poleg tega dobro se še spominjamo posledic Černobila, 1.300 kilometrov od nas.« Spričo pomanjkljivega navdušenja Slovenije za predlog o podvojitvi Krškega - še pravijo pri WWF - »Tondo ni izključil možnosti gradnje jedrske centrale v deželi FJK, morebiti v Tržiču, Gradežu ali Lignanu. Kdo ve, če bi jo bil predsednik pripravljen zgraditi tudi v svoji Karniji, ki je potresno območje? ... Fu-kušima nas poučuje o nevarnostih zaradi posledic naravnih pojavov. Tega je dovolj za resen razmislek razumnih ljudi, kar pa niso tisti - med njimi so tudi lokalni politiki -, ki jih je preslepila neracionalna vera v jedrsko energijo (povezana z ekonomskimi interesi "gospodarjev energije"). Velja to tudi za Tonda ali pa njegov molk naznanja spremembo mnenja?« Eksplozija v nuklearki v Fukušimi gorica - Hitra železnica Riccardi: Brandolin naj se zmeni z Gherghetto Romoli za odobritev resolucije proti ukinitvi ronškega tira »Ne le, da se držim dogovorov, pač pa si tudi prizadevam za upoštevanje zahtev, ki mi jih postavljajo krajevne uprave.« Tako deželni odbornik FJK Riccardo Riccardi odgovarja na kritike goriške Demokratske stranke (DS), pri kateri nasprotujejo ukinitvi železniškega tira Ronke sever-Ronke jug, predvideni v načrtu hitre železnice Ronke-Trst. »Goriško stališče mi je že podrobno opisal župan Ettore Romoli. Zagotovil sem mu, da bo občina Gorica odslej sodelovala pri postopku načrtovanja železnice. Treba bo prej razčistiti, katero stališče upoštevati, Romolijevo ali Gherghettovo. Predsednik pokrajine namreč ocenjuje, da je železniški tir v Ron-kah nepotreben,« opozarja Riccardi: »Ne nasprotujem stališčem deželnega svetnika Giorgia Brandolina, prosim pa ga, naj raje prepriča svoje strankarske somišljenike na pokrajini, naj spremenijo svoje stališče. Ljudstvo svoboščin že ima enotno mnenje, čakamo, da se tudi predstavniki DS med sabo dogovorijo.« Romoli je včeraj izrazil zadovoljstvo nad tem, da goriški predstavniki DS nasprotujejo ukinitvi železniške povezave. Župan je pred enim mesecem na ta problem opozoril Riccardija s pismom, v katerem je pojasnil, da bi sedanji načrt hitre železnice v bistvu odrezal Gorico od sveta. »Upam, da se bodo za ohranitev železniškega tira izrekle vse politične sile v občinskem svetu. Na eni izmed prihodnjih sej bi lahko s tem v zvezi sprejeli resolucijo, s katero bomo pritisnili na deželo,« je zaključil župan. (Ale) pokrajina - Socialna bilanca gorica - 150-letnica zedinjenja Italije Pol milijona za manjšini Nekaj več kot pol milijona evrov. Toliko je goriška pokrajinska uprava v štirih letih vložila v projekte, ki so bili namenjeni ovrednotenju slovenske in furlanske jezikovne manjšine na Goriškem. Podatek izhaja iz socialne bilance, ki jo je pokrajina letos prvič pripravila ter naslovila na društva in občine. Publikacijo, ki so jo izdelali uradi pokrajine, sta včeraj predstavila predsednik Enrico Gherg-hetta in odbornica sara Vito, ki sta pojasnila, da služi pobuda k večji transparentnosti delovanja javne uprave. »Občani imajo pravico vedeti, kako pokrajina uporablja njihov denar,« je povedal predsednik Gherghetta, Vi-tova pa je dodala: »Socialna bilanca je zlahka berljiva in razumljiva. Vsakemu občanu omogoča, da ugotovi, kako je pokrajina uporabila javna sredstva.« Podatki v socialni bilanci goriške pokrajine segajo do leta 2009 in so razdeljeni po resorjih. Za jezikovne identitete (razne projekte, večjezične table in smerokaze, prevajanje, delovanje slo-vensko-furlanskega jezikovnega okenca in druge projekte) je pokrajina med leti 2006 in 2009 porabila 511.000 evrov. Najvišjo vsoto je za ovrednotenje slovenske in furlanske narodne skupnosti namenila leta 2006, ko je vložila 178.000 evrov, nato pa so se sredstva nekoliko znižala. V letu 2007 so jezikovnim identitetam namenili 152.000 evrov, leta 2008 97.000 evrov, leta 2009 pa 84.000 evrov (0,82 odstotkov tekočih stroškov). (Ale) Ob državnem prazniku tudi poimenovanje ulic Domovinsko obredje na Travniku - Trikolorne luči na pokrajini in občini Slovesen dvig zastave, poimenovanje nekaterih ulic in večerni koncert. To je program, s katerim bo Gorica proslavila jutrišnji državni praznik ob 150-letnici zedinjenja Italije. Niz dogodkov se bo začel ob 10. uri na Travniku, kjer bo prefektura z brigado Pozzuolo in 13. regimentom karabinjerjev priredila slovesen dvig zastave. Ob 11.45 bo občina priredila slovesnost ob poimenovanju oširka pred optikom v Ulici Trieste po italijanskem Risorgimentu, medtem ko bodo po umetnostnem zgodovinarju Antoniu Morassiju poimenovali cesto med ulicama Trieste in Terza Armata. Oširek pred trgovino Pittarello bo posvečen Cesare-ju Michieliju, nova cesta, ki je vzporedna Ulici Terza Armata, pa bo poimenovana po Giu-seppeju Antoniu Cordonu. Pred tem bo župan Romoli položil venec k kipu generala Scodnika v spominskem parku. Ob 17.30 bodo na Travniku spustili zastavo, med 18. in 20. uro pa bo v deželnem avditoriju potekal glas-beno-folklorni večer, pri katerem sodelujejo društva Coral de Lucinis, Danzerini di Luci-nico, zbor Monte Sabotino in Santa Gorizia. Palača pokrajine in goriški grad bosta razsvetljena s trikolornimi lučmi. GORISKA ZAVETNIKA Vrhunec praznovanja V palači De Bassa, ob Ulici De Gasperi v Gorici, bo danes ob 18.30 podelitev nagrade mestnih zavetnikov 83-letnemu novinarju Gianniju Bi-siachu, ki se bo ceremonije udeležil preko video-konference. Za to priložnost bo pripravil krajše predavanje o televiziji v preučevanju današnje družbe ter njenih zgodovinskih in kulturnih koreninah. Posebno priznanje bo izročeno ezulskemu združenju Associazione Nazionale Ve-nezia Giulia e Dalmazia. Sinočnje večernice so uvedle v današnji vrhunec praznovanja zavetnikov svetih Hilarija in Tacijana. V stolni cerkvi bo danes ob 10.30 slovesna maša z udeležbo nadškofa in oblasti, ob 11.45 pa še obredni blagoslov mesta z relikvijami zavetnikov; sledil bo praznik na trgu pred cerkvijo. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 16. marca 2011 1 5 ronke - Karabinjerji prijeli 32-letnega tatu Zasledovanje po njivah se je končalo z aretacijo Z dvema pajdašema je skušal vlomiti v stanovanje - Odgovoren naj bi bil tudi za druge tatvine Na vratih NEPRIJETNO PRESENEČENJE bumbaca Karabinjerji so včeraj ponoči po daljšem zasledovanju aretirali 32-let-nega moškega, ki je osumljen več tatvin in vlomov, do katerih je v zadnjih mesecih prišlo v Laškem in v drugih krajih dežele Furlanije-Julijske krajine. Albanskega državljana so sile javnega reda prijele v Ronkah, kjer je malo pred tem z dvema pajdašema skušal vlomiti v nekatera stanovanja. Moškemu, ki nima stalnega bivališča, so v preteklosti že sodili zaradi tatvin. Tatu so karabinjerji iz Tržiča v sodelovanju s kolegi iz bližnjih občin prijeli okrog enih ponoči na njivi v Ronkah. Sile javnega reda so poklicali lastniki nekaterih hiš v Ulici Bortolozze in v Ulici Vo-lontari della Liberta, ki so slišali sumljiv ropot in razumeli, da je nekdo skušal vlomiti v njihovo stanovanje. 32-letnik je skupaj z dvema drugima neznancema že razbil ključavnico in vstopil v eno izmed hiš, ni pa imel časa, da bi kaj ukradel. Stanovalci so namreč tatove hitro spodili, kmalu pa so se za trojico podali karabinjerji iz Tržiča. Patrulja operativne enote tržiškega poveljstva je okrog enih prijela 32-letnega Albanca, ki je bežal po njivah vzdolž železniške proge Trst-Benetke, zasledovanje ostalih dveh tatov, pri katerem so sodelovali karabinjerji iz Ronk, Štarancana in druge operativne enote tržiškega poveljstva, pa ni obrodilo sadov. Operacija, ki so jo otežile slabe vremenske razmere, se je nadaljevala do jutranjih ur, za tatovoma pa se je izgubila vsaka sled. Karabinjerji so 32-letnemu Albancu, ki je trenutno v goriškem zaporu, zasegli dva izvijača in žepno svetilko, odvzeli pa so mu tudi prstne odtise in vzorec DNK-ja. »V podatkovni bazi so bili njegovi prstni odtisi povezani z drugim imenom,« je povedal poveljnik tržiških karabinjerjev Sante Picchi in dodal, da preiskovalci preverjajo, ali je 32-letnik odgovoren tudi za druge vlome, do katerih je prišlo v zadnjih časih v občinah Ronke, Škocjan in drugje. Karabinjerji vabijo občane, naj bodo previdni in pozorni ter naj pokličejo sile javnega reda, če opazijo sumljive osebe. Dragocenih predmetov in gotovine je bolje ne hraniti doma, kdor ima alarmni sistem pa ga lahko brezplačno poveže s telefonsko linijo karabinjerjev. Tatovi običajno izbirajo hiše, ki so nekoliko bolj osamljene in ki ponujajo več možnosti za beg, pogosto pa se poslužujejo železniške proge, da se orientirajo v krajih, ki jih ne poznajo. (Ale) doblar - Sin se iz službe ni več vrnil Izginil v narasli reki Iskalna akcija je bila doslej neuspešna - Ni znano, če je bil ob 23-letniku še kdo v avtomobilu Ker se sin po službi v ponedeljek popoldan ni vrnil domov, sta njegova starša obvestila policijo. Na novogoriški policijski upravi so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je bil pogrešani 23-letni moški iz okolice Tolmina s sivim avtomobilom Opel astra udeležen v prometni nezgodi, ki se je zgodila ob 16.30 za naseljem Doblar pri kraju, imenovanem »Pri turškem križu.« Voznik je po dosedanjih ugotovitvah policije v ostrem desnem ovinku zdrsnil po bregu Soče, kjer je izginil v narasli reki. Avto so včeraj v sodelovanju z gasilci, gorskimi reševalci, potapljači in vodniki rafta potegnili na suho, pogrešanega pa niso našli. Že v ponedeljek je med 19.50 in 22.10 stekla iskalna akcija pogrešanega moškega in vozila, v kateri je sodelovalo 6 policistov postaje prometne policije Nova Gorica in policijske postaje Tolmin, 13 tolminskih gasilcev, 15 gorskih reševalcev in 5 reševalcev podvodne reševalne službe, a je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer in visokega vodostaja reke prekinjena in se je zato nadaljevala v torek od jutranjih ur dalje. Dopoldan so na jezu hidroelektrarne za kratek čas spustili zapornice, da se je gladina vode na tistem delu znižala, kar je reševalcem, še zlasti vodnikom rafta in potapljačem omogočilo iskalno akcijo. Zaradi motne vode je bila vidljivost nična, avtomobil so uspeli zaznati s sondami. »Ukrepati je bilo treba zelo hitro, ker smo imeli le 20 minut časa, preden so začeli skozi jez spet spuščati vodo. Ko smo avto uspeli privezati, se je voda že dvigovala,« je povedal vodnik rafta Simon Lapanja. Avtomobil so potem z gasilskim vozilom potegnili na suho, voznika pa v njem ni bilo. »Varnostni pasovi v avtomobilu so bili odpeti. Lahko, da se je voznik poskušal rešiti ali pa med vožnjo ni bil pripet,« dodaja Lapanja. »Z iskanjem voznika bomo nadaljevali, ko se bo vodostaj Soče znižal. Lahko, da ga je odneslo zelo daleč,« je dodal Milko Lesjak iz gorske reševalne službe. Glede na sledove na kraju dogodka -ob cesti so vidni kosi avtomobila, na strmem bregu, kjer je avto zdrsnil v strugo, pa polomljene veje dreves in grmičevja - policija sklepa, da je voznik najprej zapeljal na levo stran, po izpeljavi ostrega desnega ovinka pa je čez vozišče z avtom zdrsnil po strmem bregu v Sočo. »Po doslej znanih informacijah ne moremo potrditi, da bi bil poleg voznika še kdo v avtomobilu. Iskanje se bo še nadaljevalo. Bregove se je že pregledalo do Ajbe, še enkrat se jih bo pregledalo z raftom. Akcija bo še trajala danes in v naslednji dneh,« je včeraj povedal Drago Ozebek z novogoriške policijske uprave in dodal: » Ta ovinek je pred leti že terjal 5 smrtnih žrtev, ne popolnoma na istem kraju, nekaj nižje. Pred leti je bil cel odsek dokaj problematičen po številu prometnih nesreč, kar pa se je po prenovi asfaltne prevleke močno spremenilo, tako da v zadnjih nekaj letih bistveno težjih prometnih nesreč na tem odseku nismo obravnavali.« Policija naproša vse očividce prometne nesreče, naj pokličejo interventno številko 113 ali anonimni telefon policije 0801200 (iz Slovenije). (km) Na kraju, kjer je avtomobil zdrsnil v Sočo, so vidni ostanki razbitin na skalah in ob cesti (spodaj in zgoraj); mladeničev avto so dvignili iz reke, ga postavili na gasilski kamion in odpeljali v Kanal (desno), ob reševalni akciji je na cesti nastala dolga kolona vozil foto k. m. nova gorica V gledališču premiera za malo dvorano Priprave na premiero foto k. m. Novogoriško Slovensko narodno gledališče (SNG) je bogatejšo za malo dvorano s 120 sedeži. Novo pridobitev bodo krstili z uprizoritvijo premiere Milana Jesiha »Grenki sadeži pravice«. Otvoritvena premiera se bo v mali dvorani odvila trikrat, od četrtka do sobote. Še posebej slovesno bo v petek, ko se je bo udeležila ministrica za kulturo, Majda Širca, avtor Milan Jesih ter nekateri člani igralskega ansambla Glej, ki so, doslej sicer malokrat uprizorjeno delo, nastalo leta 1974, uprizorili prvič. Novo pridobitev, ki je veljala 2,8 milijona evrov, so začeli graditi pred slabim letom. Po besedah direktorja novogori-škega SNG, Jožka Čuka, jo odlikuje zelo dobro tehnično opremljen oder. Sicer pa se »prizidek« dobro loči od preostalega dela stavbe. »Novost je zavestno drugačna od preostalega dela Ravnikarjeve stavbe gledališča. Je železna konstrukcija, saj so ugotovili, da če bi uporabili klasične materiale, bi celotna stavba dobila videz težkega bunkerja. Mislim, da je to zelo razgibalo zunanjo arhitekturo in mislim, da je tudi s tega področja prijetna inovacija,« je prepričan Čuk, ki dodaja, da bo novost, financiralo jo je ministrstvo za kulturo, precej razbremenila veliko dvorano, z njo pa se bodo lažje prilagajali različnim skupinam in potrebam občinstva. Prvo delo, ki ga postavljajo na oder male dvorane, so Jesihovi »Grenki sadeži pravice«. »Gre za enega od fantastičnih slovenskih tekstov, ki še ni bil realiziran toliko, kot bi si zaslužil. Nastal je sicer v čisto drugem sistemu, vsebuje pa čez 70 različnih, med sabo nepovezanih prizorov. Izbral sem tiste, ki so večno aktualni in jih skušal predstaviti na igriv način,« je o delu povedal Režiser Andrej Jus. »Gre za kultni tekst z zelo premišljenim izborom besed. Veseli me, da ga je sedaj v roke vzela nova generacija, ki časov, v katerih je nastajal, pravzaprav ne pozna, je pa že doživljala različne, Monty Pythonske tipe humorja,« poudarja Ira Ratej, umetniški vodja v novogoriškem SNG. (km) Delavci pred sedežem industrialcev v Gorici bumbaca gorica-tržič - Usoda Eatona Dogovora še ni, pogajanja mučna Včerajšnje dogovarjanje o usodi tržiške tovarne Eaton in njenih uslužbencev je bilo dolgotrajno in mučno. Potekalo je na sedežu zveze indu-strialcev v Gorici; pred palačo je skupina delavcev manifestirala, da bi opozorila na svojo stisko, v obratu pa so stavkali dve uri za vsako izmeno. Sinoči, ko je bilo dogovarjanje še v teku, so nam predstavniki sindikatov povedali, da obeti niso spodbudni, da je negotovost velika, da pa ne bodo odstopili od nobene od zahtev, če bo lastništvo vztrajalo pri svojih stališčih. »Iščemo pot do dogovora oz. poskušamo vsaj pripraviti podlago za neki dogovor, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. To bo zahtevalo še čas,« nam je ob robu sinočnjih pogajanj povedal Gianpiero Turus (Fim-CISL). Tovarna Eaton in njeni delavci »plačujejo« za krizo na avtomobilskem trgu, ki se je začela leta 2008 in zaradi katere je dopolnilna blagajna doletela vse zaposlene. Sindikati zahtevajo od podjetja, da predstavi resen industrijski načrt, in jamstva za vseh 240 delavcev, ki bodo od petka spet v dopolnilni blagajni. V zadnjih mesecih je bilo dela za 170 oseb, za naprej pa imajo naročila, na podlagi katerih bi ohranili le še kakih sto delavcev. gorica - Imenovanje Dana Dragovic na čelu pediatrije Čaka jo reorganizacija porodniškega oddelka Dana Dragovic, srbskega rodu in rojena v Ohiu v ZDA, bo s prvim aprilom prevzela odgovornost za pediatrični oddelek bolnišnic v Gorici in Tržiču. Na to mesto jo je včeraj imenoval generalni direktor zdravstvenega podjetja, Gianni Cortiula. Dragoviceva je sicer od lanskega julija že bila vršilka dolžnosti na tem mestu, vodja oddelka pa bo za obdobje petih let. Rojena je v kraju East Liverpool v Ohiu, izobrazbo pa je pridobila v Trstu, kjer je leta 1990 diplomirala in leta 1996 dosegla specializacijo iz pediatrije. Pri goriškem zdravstvenem podjetju se je zaposlila leta 1999. »To imenovanje sodi v proces prilagajanja vodilnih kadrov ureditvi zdravstvenih služb. V tem primeru smo ovrednotili osebo, ki je vse svoje poklicno življenje posvetila po-soškemu oddelku za pediatrijo in bo odločilno prispevala k reorganizaciji porodniškega oddelka naše bolnišnice, ki je v teku,« je imenovanje komentiral Gianni Cortiula. 16 Četrtek, 17. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Inkvizicijska sodišča niso posegala na Goriško Inkvizicija: 4.089 preiskovanih, osem usmrčenih, dva Slovenca Podobnost z odstotki na smrt obsojenih Slovencev s strani Posebnega fašističnega sodišča V mali dvorani Kulturnega doma je bila v petek priložnost, da se udeleženci večera v priredbi Združenja Prijateljev časopisa Isonzo Soča povsem objektivno seznanijo z inkvizicijo in njenimi najrazličnejšimi prostorskimi in časovnimi inačicami. Nekaj več kot sedemdeset poslušalcev je najprej pozdravil predstavnik prirediteljev, nato je povezovalec posegov Andrea Bellavite predstavil glavna poročevalca in hkrati prebudil pozornost prisotnih z vprašanjem o veri v javnosti ter njenih poskusih homogeniziranja. Andrea Del Col, ki je tudi zasnoval razstavo - na ogled je v foyerju Kulturnega doma -, se je posvetil nazorni razlagi o inkviziciji katoliške Cerkve v evropskem prostoru v obdobju, ko je bila krščanska vera integra-listično zasnovana. Hkrati je opozoril na dve težnji, ki ju lahko opredelimo kot črna in bela legenda o delovanju inkvizitorskih sodišč. Prva slika inkvizicijo v temnih barvah s primesmi krutosti in spolne obsedenosti, druga poudarja le svetovalsko in vzgojno vlogo sodišč, ki naj bi nagovarjala le h kesanju. Inkvizicijska sodišča se sploh ne navezujejo zgolj na obdobje protireformacije, saj je prvo bilo ustanovljeno leta 1184, pa tudi zaključijo se ne formalno s hiranjem luteranstva v zahodni Evropi, temveč so dobivala drugačne vsebine do drugega Vatikanskega koncila leta 1965, ko so bila preimenovana v kon-gregacijo za vprašanja verskega nauka. Inkvizicija ni bila zgolj ena, saj se je delila na tedanja velika vplivna območja na Apeninskem in Iberskem polotoku. Na čelu celotne piramide je formalno bil vselej sam papež, glavni sodniki pa imenovani in-kvizitorji ali krajevni škofje. Sčasoma so prevladali prvi. Na našem širšem območju so sodišča bila v Vidmu, Tolmeču, Porto-gruaru, Huminu, Pordenonu, Palmanovi ... Najbolje ohranjen arhiv v Italiji je poleg tistega v Rimu prav v Vidmu. Iz njega izhaja, da je v celotnem obdobju delovanja bilo v preiskovalno kazenskem postopku 4.089 oseb. Osem, so jih obsodili na smrt in kazen tudi izvršili. Dva med njimi sta bila Slovenca, kar je ogromno glede na razmerja v številu prebivalstva, saj je večina slovenskega življa bila pod cesarjevo oblastjo, kamor inkvizicija ni smela posegati. Kar samodejno se postavlja podobnost z odstotki na smrt obsojenih Slovencev s strani Posebnega fašističnega sodišča. Silvano Cavazza je v svojem posegu obravnaval ožji goriško slovenski prostor in pojasnil, da ni smela Oglejska inkvizicija nikdar uradno poseči v goriško grofijo in Gra-diščanski kapitanat, kaj šele do Drave in Kolpe, kar je sicer veljalo tudi za ostale habsburške dežele in na splošno za celotno Sveto rimsko cesarstvo tudi v predelih, ki so ostali zvesti katolištvu. Takšno stanje je skrbelo videmski patriarhalni sedež, kjer so menili, da lahko postane goriško ozemlje zatočišče vseh vrst heretikov - to se je dejansko dogajalo - in nevarno središče prevra-tniške propagande v smeri bližnje Furlani- v Trentu, so vselej odsvetovali cesarju, da bi dopustil dejavnost inkvizicije na svojem ozemlju. Kako torej, da je Petra Kupljenika doletela najskrajnejša usoda s sežigom v Rimu po obsodbi v Vidmu, ko pa je bil doma na Gorenjskem, se pravi na cesarskem ozemlju? Razlago je potrebno iskati v pojavu različnih gospostev in neenovitosti tako katoliških kot protestantskih območij na Slovenskem. Kupljenik je bil z ozemlja, nad katerim so gospodovali Frizinški škofje in na tistem območju so ga dvakrat zajeli, ko pa je bil v Ljubljani, je bil na varnem pod okriljem tamkajšnjega luteranskega plemstva. V Rimu so ga pet let prepričevali, naj se odpove hereziji, pa ni popustil. Tudi sicer se gorica - Univerza v Ulici Alviano Knjižnica dobila udobnejše prostore Študenta v novih prostorih knjižnice Na goriškem sedežu Tržaške univerze v Ulici Alviano - v nekdanjem Malem semenišču -, kjer sobivajo arhitektura in diplomatske vede, so včeraj predali namenu nove prostore knjižnice goriškega univerzitetnega pola. Knjižnica ima po novem lepše in udobnejše prostore, kjer bo študentom na razpolago večji knjižni fond. V veliki dvorani bodo na policah hranili do 20.000 knjig, ob tem pa bo univerzitetnim študentom in drugim obiskovalcem na voljo tudi 120 stolov in miz. Ob večji dvorani so uredili še čitalnico, v kateri je 60 mest in 5.000 knjig. Dostop do interneta je zagotovljen preko brezžične mreže Tržaške univerze. Predaje novih prostorov sta se udeležila Giovanni Fraziano, dekan ar- bumbaca hitekturne fakultete iz Trsta, in direktor goriškega pola Tržaške univerze Piergiorgio Gabassi Piergiorgio Gabassi. Knjižnica bo odprta vsem, na posodo pa bodo preko medknjižničnega sistema tudi knjige, ki jih hranijo v tržaški knjižnici univerze. Med včerajšnjo slovesnostjo so tudi povedali, da bodo goriški knjižni fond kmalu okrepili s 6.000 knjigami, ki jih bodo prinesli iz knjižnice tržaške fakultete za arhitekturo. Na voljo so tudi štirje računalniki, ki omogočajo vpogled v seznam razpoložljivih knjig, eden izmed teh pa je opremljen tudi za slepe in slabovidne. Urnik delovanja knjižnice so v novih prostorih podaljšali: odprta bo od ponedeljka do četrtka med 9. uro in 18.30 ter ob petkih med 9. in 13. uro. je. Posebno po letu 1560 so člani pomembnih goriških plemiških družin (Della Torre, Attemsov, Dornbergov, Lanthierijev, Eckov, Orzonov) sprejeli luteranstvo hkrati z javnimi funkcionarji, trgovci in obrtniki. V okt-obru-novembru 1763 je Primož Trubar dva tedna pridigal v središču Gorice, v Rubijah in Vipavskem Križu. Povabila sta ga plemiča Giorgio Della Torre in Hanibal Eck. Oglejska kurija je zaporedoma zahtevala poseg nadvojvode Karla Habsburškega, ki je iz Gradca vladal nad Notranjo Avstrijo (Štajerska, Koroška, Kranjska, Gorica, Trst); pomembni predstavniki avstrijskega katoliškega sveta kot na primer Vid Dornberški, cesarski veleposlanik v Benetkah, in kardinal Ludovico Madruzzo, škof ne bi rešil, saj je bil glede na sojenje v Vidmu recidiven. Iz vprašanj in posegov iz publike je pro-nicnila zanimiva in koristna razlaga o vlogi sedanje vatikanske Kongregacije, ki je nadomestila Inkvizicijo. Nadzor nad ortodoks-nostjo je še sedaj zelo močan - pomislimo na zavračanje drugačnih srednje in južnoameriških gledanj Cerkve osvoboditve ali na odklanjanje podpore škofu Romeu in na uradna stališča o splavu, biološki oporoki, uporabi staminalnih celic in še čem. Seveda ni moč vpliva današnje Kongregacije sploh primerljiva z Inkvizicijo, njena stališča in smernice pa vsekakor močno vplivajo na civilne in politične odločitve zakonodajalcev. Aldo Rupel Slovo od Jožka Šavlija Zadnje slovo od Jožka Šavlija bo danes ob 15.30 na pokopališču v Tolminu, kjer bosta cerkveni obred in pokop, so včeraj sporočili svojci umrlega profesorja, raziskovalca in pisca z željo, da bi bili s tem seznanjeni tudi številni ljudje iz Goriške, ki so pokojnika poznali. Položili ga bodo torej v rodno zemljo, saj je bil rojen v Zatolminu pred 68 leti. Jožka Šavlija so našli mrtvega v petek minulega tedna v kletnih prostorih njegovega pevmskega doma. V Gorici prosto parkiranje Danes in jutri - ob prazniku zavetnikov, sv. Hilarija in Tacijana, ter državnem prazniku ob 150-letnici združitve Italije - bo parkiranje v modrih conah v goriškem središču brezplačno. Danes in jutri bodo zaprti tudi uradi goriške kvesture, ki bodo po običajnem urniku spet delovali od petka dalje. Ne bo odvažanja odpadkov Zaradi praznika 150-letnice Italije jutri ne bo običajnega četrtkovega odvažanja odpadkov, opozarjajo iz podjetja Ambiente Newco. Preneseno bo na petek, 18. marca. Zaprti bodo tudi uradi in okenca podjetja. Našli še en ukraden avto Potem ko je pred dnevi lastnica avtomobila Smart iz Štandreža na parkirišču ob Ulici Gradnikove brigade v Novi Gorici našla svojega jeklenega konjička, ki so ji ga neznanci ukradli izpred stanovanjske hiše v Ulici San Michele, v katero so tudi vlomili, so novo-goriški policisti na enem od novogori-ških parkirišč našli še en onkraj državne meje ukraden osebni avtomobil. Po preverjanju so ugotovili, da je bil Fiat uno italijanskih registrskih tablic pred mesecem dni ukraden pred železniško postajo v Gorici. Po opravljenem ogledu bo vrnjen lastniku. (nn) Knjige primorskega upora »Tri knjige primorskega upora« je naslov knjižnega srečanja, ki ga prirejajo Kulturni center Lojze Bratuž, Krožek Anton Gregorčič in Mladika. Potekal bo v petek, 18. marca, ob 18. uri v centru Bratuž v Gorici, kjer bodo predstavili knjigi »Pisma bratu v zaporu in drugi dopisi« Danice Tomažič, »Po domovih kraških vasi so zagorele svečke«, posvečeno Ferdu Bidov-cu, in publikacijo »Nenavadne zgodbe Li-peta Kosca«. Na večeru bodo sodelovali Boris Pahor, Stane Granda, Majda Co-lja, Vera Vetrih in Lida Turk. gorica - Razstava v Kulturnem centru Lojze Bratuž V iskanju skupnih kulturnih korenin fotografirali svetišča Ob praznovanju mestnih zavetnikov je krožek CiFI (Circolo Fotografico Isontino) v zadnjih mesecih pripravil pregledno fotografsko razstavo o cerkvah in svetiščih z oglejskega območja. Gre za fotografije bolj ali manj znanih sakralnih objektov iz dežele FJK, bližnjih krajev Slovenije in Koroške, še največ cerkva in svetišč pa je z Goriškega. V ponedeljek je na lepo obiskani prireditvi - udeležila se je je tudi prefektinja Maria Augusta Marrosu - odprla razstavo v atriju Kulturnega centra Lojze Bratuž njegova predsednica Franka Žgavec. Predsednik krožka Agostino Colla je tam povedal, da so člani CiFI-ja tokrat želeli razširiti svoja obzorja in so v fotografske aparate ujeli Marijina svetišča od Barbane pa vse do Koroške. V iskanju korenin skupne kulturne istovetnosti. Za pokroviteljstvo se je zahvalil pokrajinski in občinski upravi, za sodelovanje nadškofiji in Fundaciji Goriške hranilnice, za razpoložljivost pa Kulturnemu centru. Mestni dekan in župnik v stolni cerkvi Si-nuhe Marotta je pohvalil zamisel in postavitev razstave ter poudaril, da fotografije in objekti sami pripovedujejo o naših skupnih kulturnih in duhovnih koreninah. Fotograf Antonio Fabris se je v imenu prirediteljev zahvalil msgr. Oskarju Simčiču za nasvete glede svetišč na slovenski strani, Sergiu Tavanu za seznam in priznal, da »imamo okrog sebe veliko bogastvo, ki ga še sami ne poznamo«. Razstava fotografij (ob vsaki je tudi izčrpen zgodovinski povzetek) je na ogled do 24. marca. GORICA Knjižne predstavitve ob 18.03: študentje bodo izbirali knjige Na sedežu konzorcija za razvoj goriške univerze je včeraj potekalo srečanje med predstavnikom združenja »Il libro delle 18.03« Giorgiom Mo-settijem, ki prireja istoimenski niz knjižnih predstavitev, predsednikom konzorcija Rodolfom Ziberno, predsednikom podjetja APT Paolom Pollijem ter predstavnikoma študentov Tržaške in Videmske univerze Robertom Silvo in Valeriom Sor-bellom. V nizu knjižnih predstavitev, ki bo letos potekal že šestič, bodo prvič aktivno sodelovali tudi omenjeni konzorcij in študentje obeh univerz: mladi bodo lahko izbirali dela, ki jih bodo predstavili na raznih srečanjih. Mosetti je povedal, da namerava združenje razviti projekt »kulture v gibanju«, katerega cilj je okrepiti vezi med študenti in mestom. K sodelovanju želijo povabiti tudi študente Univerze v Novi Gorici. »V mislih imamo še literarni natečaj, ki bo namenjen mladim med 17. in 24. letom,« je zaključil Ziberna. Na odprtju razstave fotol.k. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 16. marca 2011 17 doberdob - Ženski zbor Jezero Na račun moških so se do solz nasmejale Ženski dar za »Tri gracije« in veselica s spremljavo harmonikarja foto z. d. V prostorih društva Jezero v Doberdobu je bilo spet živo ob dnevu žena. Po dolgoletnem premoru je ženski pevski zbor Jezero organiziral kulturno-družabni večer. Ob pogrnjenih mizah je skoraj petdeset žena in deklet prepevalo ob spremljavi harmonike, na katero je igral Vilko Frandolič. Gospa Marta je najprej zaigrala na citre slovenski ljudski pesmi in ob tem dejala: »... da ne boste mislili, da jih samo uganjamo, saj smo tudi kulturne.« Sledil je nastop »Treh gracij« z Bredo, Marto in Natašo iz štandreškega društva Oton Župančič v glavnih vlogah. Tarča zbadljivk so bili seveda moški, publika pa se je na njihov račun pošteno nasmejala. Za »sladko« nadaljevanje praznika so poskrbela dekleta ženskega zbora Jezero, ki so pripravila slaščice, postregla pa so tudi s torto, kot se za vsak pravi praznik spodobi. Sledil je srečelov, ki je marsikatero domačinko osrečil, prav vse udeleženke pa so v dar prejele papirnato vrtnico. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v petek, 25. marca, bo ob 21. uri iz niza »Sipario danza« nastopila skupina Balletto del Sud s »Carmen« (predstava nadomešča nastop Balletta de Cuba »Havana de Hoy«); informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek in petek, 17. in 18. marca, ob 20.45 »Aspettando Godot« Samuela Becketta; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA v četrtek, 17. marca, in v petek, 18. marca, ob 20. uri (Milan Jesih) »Grenki sadeži pravice«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 19. marca, ob 20.30 »Patty Angel Night Live Show«, nastopa gledališka skupina Andromeda iz Ivree; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v četrtek, 24. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Vrtiljak« (Arthur Schnitzler). KD SOVODNJE vabi v soboto, 19. marca, ob 20.30 v Kulturni dom v So-vodnjah na ogled gledališke komedije »Dueti« v izvedbi dramske skupine Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. KOMIGO 2011: v nedeljo, 20. marca, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici »Zala« (Teatr Trotamora); informacije v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20, tel 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v četrtek, 17. marca, gledališka predstava »Se no i xe mati non li volemo« Gina Rocce; informacije po tel. 0481383327 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. ui Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.45 -20.00 - 22.00 »Nessuno mi puo giu-dicare«. Dvorana 2: 14.30 - 16.20 - 18.20 - 20.20 - 22.20 »Street Dance« (digital 3D). Dvorana 3: 14.30 - 16.30 - 18.40 »Ran-go«; 21.00 »Il discorso del re«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Nessuno mi puo giudicare«. Dvorana 2: 16.20 - 18.20 - 20.20 -22.20 »Street Dance« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.15 »Dylan Dog - Il film«. Dvorana 4: 16.30 - 18.40 »Rango«; 20.45 »Il cigno nero«. Dvorana 5: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Amici miei - Come tutto ebbe inizio«. 0 Mali oglasi NUDIM lekcije in pomoč pri pisanju nalog in študiju iz slovenščine, zgodovine in angleščine za vse šolske stopnje ter poučujem sloveščino tujcem; tel. 346-6451171 ali 00386-31-782740. PRODAJAM seno in slamo; tel. 048178066. Ü Čestitke Iskreno čestitamo SILVANU PRIMOŽIČU za okrogli jubilej ter se njemu, njegovim sorodnikom in prijateljem zahvaljujemo za podporo prizadevanjem Sklada Mitja Čuk na Goriškem in Tržaškem. il Razstave V GALERIJI ANDREJ KOSIČ z vhodom skozi trgovino obutev Kosič v Rašte-lu 5/7 v Gorici v prvem nastropju bo danes, 16. marca, ob 18. uri odprtje razstave mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2010«, ki je potekal na Sinjem Vrhu pod naslovom »Draga narava«. Avtorje iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Poljske in njihova dela bosta predstavili umetnostni zgodovinarki Kristina Feresin in Anamarija Stibilj Šajn. Razstava bo na ogled do 2. aprila, od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. M Koncerti PRIMORSKA POJE 2011: v petek, 18. marca, ob 20.30 v cerkvi v Štandrežu nastopajo MPZ Janez Svetokriški, Vipavski križ, župnijski mešani pevski zbor Šempeter, dekliški zbor Kraški slavček, Nabrežina, MePZ F.B. Sedej , Števerjan, komorni zbor Ipavska, Vipava. Sopri-reditelj Prosvetno društvo Štandrež. V nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratužv Gorici nastopajo pevska skupina Društva kmečkih žena, Ilirska Bistrica, MPZ Vinograd, Vrtovin, MePZ Igo Gruden, Nabrežina, MePZ Encijan, Pulj, moška vokalna skupina Lipa, Bazovica, dekliški pevski zbor Mavrica, Postojna, MePZ Obala, Koper. Soprireditelj moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. DRUŠTVO KREMENJAK iz Jamelj prireja v soboto, 19. marca, ob 21. uri glasbeni večer z rokerjem Silverjem iz Doberdoba, ki bo predstavil svojo najnovejšo zgoščenko »Mondo Bomba«. Pred koncertom, od 19. ure dalje, bosta na sporedu pokušnja in tekmovanje za najboljšo salamo (prijave po tel. 338-6495722). KONCERT MIKI »THE BOSS« MARTINA & DOGANIRS bo v četrtek, 24. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici v okviru festivalov »St. Patrick's festival - Music in March« in »Across the border 2011« in se bo navezal na Bruca Springsteena; informacije v Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass, 20, tel. 0481-33288, email info@kulturnidom.it. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 25. marca, ob 20.45 koncert kvarteta Stradivarius; informacije in rezervacije na li-pizer@lipizer.it in www.lipizer.it. PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila enajsto Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo ponovitev koncerta vokalne skupine Perpetuum jazzile v sredo, 13. aprila, ob 20.30. Nakup vstopnic je možen zjutraj na tajništvu od 8.30 do 12.30 ali pri blagajni gledališča od 17. do 19. ure; informacije po tel. 0481-531445 ali po e-mailu info@kclbratuz.org. M Izleti 8-DNEVNO POTOVANJE Z NOVIM GLASOM v Berlin in Vzhodno Nemčijo bo od 14. do 21. junija; informacije in prijave po tel. 0481-533177 ali 040-365473, e-mail: mohorjeva@gmail.com. DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ SO-VODENJ v okviru kongresa organizira štiridnevni izlet v Parmo od 12. do 15. maja. Vpisovanje ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 na sedežu krvodajalcev v Gabrjah, informacije po tel. 340-3423087 (Paola). KRUT vabi na cvetlični sejem Euroflora, ki bo v Genovi od 25. do 26. aprila; informacije na sedežu Kruta, Ul.Ci-cerone 8/B v Trstu, tel. 040-360072. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja šestdnevni društveni izlet po Italiji in Črni gori od 9. do 14. aprila. Program: Štandrež - Loreto Monte SantAngelo (prvi dan), Monte SantAngelo - San Giovanni Rotondo - Alberobello (drugi dan), Alberobel-lo - Matera - Bari (tretji dan), Bar -Kotor - Lovčen - Cetinje - Bečiči (četrti dan), Dubrovnik - Medugorje -Čitluk (peti dan), Mostar - Štandrež (šesti dan); podrobnejše informacije po tel. 0481-20678 (Božo), tel. 3479748704 (Vanja). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo tridnevni avtobusni izlet od 2. do 4. junija v deželo Marke; informacije po tel. 0481-78398 (drogerija pri Mili), tel.0481-78000 (gostilna pri Ivici), tel. 380-4203829 (Miloš). VZPI-ANPI, sekcije Škocjan, Ronke, Turjak in San Pier organizirajo potovanje spomina v Auschwitz-Birkenau med 23. in 28. majem; informacije in rezervacije po tel. 338-5090906 (Sergio Cosolo), tel. 340-3378843 (Enrico Bullian), tel. 338-6108527 (Ilario Reg-gio), tel. 0481-774794 (VZPI-ANPI Ronke). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 18. do 22. maja izlet z avtobusom v Beograd ob 100-letnici smrti prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana. V programu je ogled zanimivih krajev, kot so Djakovo, Vukovar, Novi Sad, Beograd, Oplenac, Jesenovac. Vpisovanje bo le v Gorici na sedežu na korzu Verdi 51 samo danes, 16. marca, in v četrtek, 17. marca, od 10. do 12. ure. Potreben je veljavni dokument, na račun 150 evrov. □ Obvestila GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA UGO CASIRAGHI, Ul. Giorgio Bombi, 7 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro (tel. 0481-534604, www.mediateca.go.it, info@mediateca.go.it). KMEČKA ZVEZA obvešča, da so njeni uradi v okviru delovanja centra za fiskalno pomoč CAF-CIA na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Davčni zavezanci, ki so jim uradi Kmečke zveze lani izpolnili prijavo bodo dobili na dom vabilo z datumom in urnikom sestanka za izvršitev te obveznosti. Kdor pa letos namerava prvič koristiti to storitev, lahko pokliče na tel. 0481-82570 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure ali pa se v istih urnikih zglasi na sedežu Kmečke zveze v Gorici, Kor-zo Verdi 51, ali zaprosi za sestanek preko naslova kzgorica@tiscali.it. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da bo goriški urad začasno zaprt. Na razpolago je tržaški urad (tel. 040-360072). DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli 12 v Gorici bo danes, 16., in v četrtek, 17. marca, zaprta. V petek, 18. marca, bo odprta po običajnem urniku med 7.45 in 18.45, v soboto med 7.45 in 13.30. GORIŠKI URAD SSO bo zaprt danes, 16. marca, in v četrtek, 17. marca. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo danes, 16. marca, odprta samo v jutranjem času in sicer od 10. do 12. ure. PREVOZNO PODJETJE APT obvešča, da bodo v četrtek, 17. marca, ob praznovanju italijanskem združitve, avtobusi vozili po prazničnem urniku. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL -občinska zveza Doberdob vabi člane na zborovanje na temo socialnih in zdravstenih problematikah v petek, 18. marca, ob 15. uri v agriturizmu Kovač v Doberdobu. KD SOVODNJE prireja likovni tečaj okrasnih izdelkov na temo »Pomlad je tu« pod vodstvom Silvie Micheletti 23. in 30. marca ter 6. aprila od 20. ure do 22.30 v Kulturnem domu v So-vodnjah; vpisovanje do nedelje 20. marca, informacije po tel. 3493017831. »LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC« je naslov kuharskega tečaja v organizaciji ZSKD, ki ga bosta vodila kuhar Damjan Miklus in sommelier Adrija-na Korsič 22. in 29. marca med 17. in 20.30 v gostilni Korsič v Števerjanu, Sovenca 7, in je namenjen mladim med 17. in 28. letom starosti; informacije in vpisovanje na gori-ca@zskd.org, tel.0481-531495 ali 3270340677. 0 Prireditve OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH in Goriška Mohorjeva družba vabita na srečanje z zgodovinarjema Petrom Černicem in Renatom Pod-bersičem, ki bosta predstavila knjigo »Msgr. Rudolf Klinec. Dnevniški zapisi 1943-1945« v ponedeljek, 18. marca, ob 18. uri v prostorih občinske knjižnice v Sovodnjah. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA v sodelovanju s KD Oton Župančič iz Štandreža prireja ob 20-letnici razpada Jugoslavije drugi debatni večer z naslovom »Premisliti Jugoslavijo«, na katerem bosta sodelovala Franco Juri in Jože Šušmelj. Debatni večer bo v petek, 18. marca, v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. V SEJNI DVORANI OBČINE V RON-KAH, na Trgu Unita, bo v petek, 18. marca, ob 20.30 srečanje na temo hitre železnice, ki ga organizira posoški odbor proti hitri železnici. GLEDALIŠČE VERDI v Gorici prireja srečanja z avtorji ob 150-letnici italijanske države: v soboto 19. marca, bo ob 18. uri v deželnem avditoriju v Gorici srečanje z Luciom Caracciolom z naslovom »150 anni sono abbastan-za?«; vstop prost. KULTURNI KROŽEK ZDRAVŠČINE prireja bralno srečanje za otroke med 4. in 7. letom starosti v soboto, 19. marca, ob 10.30 na sedežu krožka v Ul. IV Novembre 44 v Zdravščinah. Brezplačno srečanje se bo zaključilo z laboratorijem; informacije po tel. 340-6435706 ali na naslov elektronske pošte circoloculturaledisdraussi-na@gmail.com in www.circolocultu-raledisdraussina.it. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na »Prauco z varšta«, ki bo v soboto, 19. marca, ob 16. uri na sedežu društva. Martina Šolc bo pripovedovala pravljico o Mucu, ki je iskal čarovnico. AVTOCESTA V SOVODNJAH - sovo-denjska občinska uprava vabi na informativno srečanje v torek, 22. marca, ob 18.30 v prostorih domače zadružne banke. V ospredju bo alternativna cestna povezava v obdobju prekinitve glavne pokrajinske ceste. »60 LET SAMOSTOJNOSTI IN SVOBODE« je naslov prireditve, ki jo Slovenska skupnost prijeja ob 60. obletnici Kmečko delavske zveze za Šte-verjan v soboto, 26. marca: ob 17. uri odkritje in blagoslov jubilejne plošče na Križišču, ob 18. uri v župnijskem domu Frančišek Borgia Sedej slavnostni govor Petra Černica in okrogla miza na temo upravljanja v svojem jeziku, ki jo bo vodila Erika Jazbar, sodelovali bodo županja občine Dolina Fulvia Premoli, župan občine Železna Kapla (Koroška) in svetnik Koroške kmetijske zbornice Franc Jožef Smrtnik, predsednik Izvršnega odbora Italijanske Unije Maurizio Tre-mul in predsednica Razvojne agencije Slovenska krajina (Monošter) Andreja Kovač; ob 19.30 bo nastop kvinteta Smrtnik iz Kort na Koroškem. Organizatorji prosijo za potrditev prisotnosti po tel. 328-2180155, mar-jandrufovka@gmail.com. ŠTANDREŠKA DEKANIJA, Kulturni center Lojze Bratuž in Skupnost družin Sončnica prirejajo v centru Bratuž v Gorici »predavanja za utrjevanje duha«: 14. aprila ob 20.30 o veri, kulturi in dialogu (Jože Kopeing) in 12. maja ob 20.30 na temo »Kristus da! - Cerkev ne!? (Oskar Simčič). Bil Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. Pogrebi DANES V TOLMINU: 15.30, Jožko Šav-li v kapeli pokopališča. DANES V KRMINU: 14.25, Antonietta Negrini, sestra Gesuanna v samostanu Rosa mistica in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Anna Pre-donzan vd. Radillo iz bolnišnice na pokopališče. 1 8 Sreda, 16. marca 2011 trst - Dve gledališči v sozvočju Jutri v gledališču Miela James Chance & Les Contortions Sodelovanje med zadrugo Bo-nawentura in Slovenskim stalnim gledališčem v okviru koncertne pobude Dve gledališči v sozvočju se bo nadaljevalo jutri s koncertom legendarnega ameriškega saksofonista Jamesa Chanceja. Vdan funk-punk glasbenik bo prvič v svoji bogati in slavni zgodovini prišel v naše kraje s skupino Les Contorsions, ki predstavlja duh newyorške no wave, z njim pa manifest združevanja socialnega rušenja bele punk glasbe s črnskim free-jazzom. Njihova glasba spada med najbolj eksperimentalne izraze osemdesetih let v alternativem pristopu k rock glasbi. Chance, znan tudi kot »James White«, kar seveda namiguje na umetniško sorodnost z Jamesom Brownom, je kontroverzen glasbenik, ki je v svoji karieri imel vedno zelo sporne odnose s svojimi kolegi, občinstvom in kritiki. Po dolgih letih in potem, ko se je James preselil v Francijo, je leta 2010 predstavil novo zgoščenko "The fix is in", v kateri se atmosfere omehčajo in se glasba nagiba k jazzu & r'n'b-ju (na katero je navezan od najstniških let). Vstopnice bodo na voljo na dan koncerta v gledališču Miela. Spletna predprodaja na HYPERLINK "http://www.vivaticket.it/" www.vivaticket.it. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Jutri, 17. marca, ob 16.00 / Franco Pero - O »Poročilu mešane zgodovinsko-kulturne italijansko-slovenske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena. / Ponovitev. v ponedeljek, 21. in v torek, 22. ,marca, ob 12.00. V petek, 18. marca, ob 20.30 / Arthur Schnitzler: »Vrtiljak«. (z italijanskimi nadnapisi) / Ponovitve: v nedeljo, 20. ob 16.00 ter v četrtek, 31. marca, ob 19.30. GORICA Kulturni dom V soboto, 19. marca. ob 20.30 / musical »Patty Angel Night Live Show«. Na-stopa:Teater Ivrea. V nedeljo, 20. marca ob 18.00 / v okviru Komigo 2011 - »ZALA« enkratni kulturni dogodek: prvič v Italiji troje-zična gledališka predstava v slovenščini, nemščini in turščini. Nastopa: Teater Trotamora iz Celovca. Režija: Marjan Štikar. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V petek, 18. marca, ob 20.00 / Bjarni Haukur Thorsson: »Fotr«. Prevajalka: Lija Pogačnik. Režiserka: Nataša Barbara Gračner Igralka v filmu: Katarina Čas. Igralec: Lado Bizovičar. Gostujeta SiTiTeater BTC in Kreker, Ljubljana. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 17. marca, ob 20.00 / Milan Jesih: »Grenki sadeži pravice«. / Ponovitev: v petek, 18. marca, ob 20.00. V petek, 18. marca, ob 11.00. / Carole Fréchette: »Sobica na vrhu stopnišča«. V ponedeljek, 21. marca, ob 11.00 / Henrik Ibsen: »Sovražnik ljudstva«. V sredo, 23. marca, ob 20.00 / Giovanni Boccaccio, Ira Ratej, Matej Krajnc, Milko Lazar: »Dekameron« .Koprodukci-ja z Mestnim gledališčem ljubljanskim. / Ponovitve: od četrteka, 24. do sobote, 26. marca, ob 20.00. LJUBLJANA Cankarjev dom V soboto, 19. marca, ob 17.00 Kosovelova dvorana / »Medvedek zleze vase«. Produkcija: Mini teater. Igrata: Nina Ivanišin, Primož Pirnat. V soboto, 19. marca, ob 17.00 Kosovelova dvorana / »Medvedek zleze vase«. Produkcija: Mini teater. Igrata: Nina Ivanišin, Primož Pirnat. V soboto, 19. marca, ob 17.00 Linhartova dvorana / »Bastien in Bastiena«. Produkcija: KD Anubis. SNG Veliki oder Danes, 16. marca, ob 11.00 in ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. / Ponovitve: v torek, 22 in v sredo, 23. ob 19.30 ter v četrtek, 24. marca. ob 17.00. Jutri, 17. marca, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. V petek, 18. marca, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. V ponedeljek, 21. marca, ob 19.30 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. V petek, 25. marca, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Ivanov«. V soboto, 26. marca, ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. Mala drama Danes, 16. marca, ob 20.00 / David Ma-met: »November«. / Ponovitve: v torek, 22. marca, ob 20.00. Jutri, 17. marca, ob 20.00 / Sam She-pard: »Lunine mene«. V soboto, 19. marca, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V sredo, 23. marca, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. V četrtek, 24. marca, ob 20.00 / Ulrike Syha: »Zasebno življenje«. V petek, 25. marca, ob 20.00 / Spiro Scipione: »Kuverta«. V soboto, 26. marca ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. MGL Veliki oder Danes, 16. marca, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. V petek, 18. marca, ob 19.30 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V sredo, 23. marca, ob 19.30 / Dušan Jovanovic: »Razodetja«. / Ponovitve: v četrtek, 24. ob 20.00, v petek, 25., v soboto, 26., v torek, 29. in v četrtek, 31. marca ob 19.30. PRIREDITVE V sredo, 30. marca, ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. V ponedeljek, 28. marca ob 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. Mala drama V soboto, 19. marca, ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«. / Ponovitve: v petek, 25. in v soboto, 26. marca, ob 20.00. V ponedeljek, 21. marca, ob 20.00 / Boris Kobal: »Nekropola«. V sredo, 23. marca, ob 16.00 in ob 20.00 / Karl Schönherr: »Hudič babji«. / Ponovitve: v četrtek, 31. marca, ob 20.00. V nedeljo, 27. marca, ob 18.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. / Ponovitve: v ponedeljek, 28. marca, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 16. marca, ob 20.30 / Richard Strauss: »Salome«. Dirigent: Stefan Anton Reck. Režija: Gabriele Lavia. Nastopajo: Robert Brubaker, Matthias Wohlbrecht, Marta Moretto, Monika Waeckerl, Ingela Brimberg, Anne Williams-King, Thomas Gazheli, Johannes Von Duisburg Jochanaan, Michael Heim, Gianluca Sorrentino, Elena Tra-versi, Federico Lepere, Alessandro De Angelis, Deavide Cicchetti, Pablo Ka-raman, Nicolo Ceriani, Francesco Pac-corini, Giuliano Pelizon, Alessandro Svab; Federico Benetti, Dax Vedlenich in Alessia Passari. / Ponovitve: v četrtek, 17. ob 20.30, v petek, 18. ob 18.00 in v soboto, 19. marca, ob 17.00. V četrtek, 28. marca, ob 20.30 / »I Solisti Veneti«. Dirigent: Claudio Scimo-ne. Nastopa: Uto Ughi - violina. Gledališče Miela Jutri, 17. marca ob 21.30 / Koncert legendarnega saksofonista »James Chance & Les Contortions«. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 20.marca, ob 18.00 / SKD Tabor vabi ob mednarodnem dnevu žena in svetovnem dnevu poezije, na glasbeno- gledališki večer »Obleci me v poljub«. Nastopa avtorica poezij Saša Pavček ob triu Aljoša Rijavec-klavir, Šem-sudin - Dino Džopa - kitara, Jan Or-šič- bas kitara. GORICA Štandrež, cerkev Sv. Andreja V petek, 18. marca, ob 20.30 / Zveza Slovenske Katoliške Prosvete - Gorica, Zveza Pevskih Zborov Primorske, Zveza Slovenskih Kulturnih društev v Italiji, Zveza Cerkvenih Pevskih Zborov -Trst, Javni Sklad RS za kulturne dejavnosti prirejajo: »Primorska poje 2011«. Nastopajo: Moški pevski zbor Janez Svetokriški, Vipavski križ, Župnijski mešani pevski zbor Šempeter, Dekliški zbor Kraški slavček, Nabrežina, Mešani pevski zbor F.B. Sedej, Števerjan, Komorni zbor Ipavska, Vipava. Sopriredi-telj Prosvetno društvo Štandrež. Kulturni center Lojze Bratuž V nedeljo, 20. marca, ob 17.00 / Koncert. Nastopajo: Pevska skupina Društva kmečkih žena, Ilirska Bistrica, Moški pevski zbor Vinograd, Vrtovin, Mešani pevski zbor Igo Gruden, Na-brežina, Mešani pevski zbor Encijan, Pulj, Moška vokalna skupina Lipa, Bazovica, Dekliški pevski zbor Mavrica, Postojna, Mešani pevski zbor Obala, Koper. Soprireditelj Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Kulturni dom V četrtek, 24. marca ob 20.30 / v okviru festivalov »St. Patrick's festival -Music in March« in »Across the border 201«, poseben glasbeni trenutek, ki se bo neposredno navezal na »The Boss«, oziroma na Bruca Springsteena. Na sporedu je namreč svojevrstni koncert Miki »TheBoss« Martina & Doga-nirs iz Trbiža (UD), s predstavitvijo njihove nove zgoščenke, ki nosi zgovoren in nadvse prikladen naslov »Across the border«. Za več informacij: tel.: 048133288, email: info@kulturnidom.it. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 22. marca, ob 21.00 Klub CD / Ante Upedanten Banda. Nastopajo: Simon Avsec, glas; Boštjan Požar, kitara; Peter Žnidaršič, bas; Marko Doles; bobni. V torek, 22. marca, ob 21.00 Klub CD / Charlie Hunter. Nastopata: Charlie Hunter, kitara; Scott Amendola, bobni. V torek, 22. marca ob 9.30. in 11.30 Gallusova dvorana / Simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije: »Čudoviti svet glasbil«. Nastopa: Orkester Slovenske filharmonije. Dirigentka: Živa Ploj Peršuh. Voditelj: Boštjan Gorenc Pižama. / Ponovitev: v sredo, 23. marca. V torek,, 22. marca, ob 19.30. Slovenska filharmonija / »Zvoki šestih strun«. Nastopa: Mak Grgic - kitara. Program: H. Kapsberger, J. S. Bach, A. José, N. Kuhar, J. Brahms, R. Sainz de la Maza, A. Lauro V sredo, 23. marca, ob 11.00 Linhartova dvorana / »Etno Jazz - Slovenske ljudske pesmi«. Nastopa: Big Band RTV Slovenija; dirigent: Tadej Tomšič; povezuje: Hugo Šekoranja V sodelovanju z Glasbeno mladino ljubljansko. Kino Šiška Danes, 16. marca, ob 20.00 Komuna / Nastopa skupina Tri zdrave Marije in en Oče naš. Jutri, 17. marca, ob 20.00 / Steven Sater, Duncan Sheik: »Pomladno Prebujenje (mjuzikel)«. Režiser: Sebastijan Horvat. Glasbeni vodja: Drago Ivanu-ša. Igrajo Iva Krajnc, Klemen Slakonja k. g., Jurij Drevenšek, Viktorija Bencik k. g., Ana Dolinar Horvat, Nika Rozman, Laura Zafred k. g., Matej Puc, Jaka Lah, Gregor Gruden, Domen Valič, Judita Zidar in Boris Ostan. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. NABREŽINA SKD Igo Gruden: vabi v društvene prostore na ogled dokumentarne razstave »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. Kulturni dom: do 21. marca, je možen ogled dokumentarne razstave »Inkvizicija v Furlaniji«, ki jo je pripravil prof. Andrea Del Col iz Casarse. Prof. Silvano Cavazza iz Trsta pa je dopolnil razstavo z usodo protestantskega pridigarja Petra Kupljenika, Slovenca po rodu, ki so mu sodili v Vidmu in obsodili na sežig v Rimu leta 1597. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »LAlbero della vita. L'evolu-zione attraverso gli occhi di Charles -/ Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Galerija Andrej Kosič (z vhodom skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7): v prvem nastropju bo v sredo, 16. marca, ob 18.00 odprtje razstave mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2010«, ki je potekal na Sinjem Vrhu pod naslovom »Draga narava«. Avtorje iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Poljske in njihova dela bosta predstavili umetnostni zgodovinarki Kristina Feresin in Anamarija Stibilj Šajn. Razstava bo na ogled do 2. aprila, od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi« bodo na gradu Krom-berk za javnost odprli v sredo, 23. marca, ob 20. uri.; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Goriški Muzej Nova Gorica: sporoča urnik brezplačnih strokovnih vodstev po zbirkah: v vili Bartolomei v Solkanu v nedeljo, 20. marca, ob 15. uri; v gradu Dobrovo v nedeljo, 27. marca, ob 15. uri. Strokovna vodstva so brezplačna, obiskovalci morajo poravnati le vstopnino (2 evra za odrasle in 1 evro za otroke, dijake in študente). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Cankarjav dom (Mala galerija): do 17. marca je na ogled razstava: »Andro Fini Skaleras: Prerez številka dve«. Vstop prost. Cankarjev dom (Prvo preddverje): v petek, 18. marca bo odprtje razstave: »Od ideje do realizacije: Muzej soli-narstva«. V sodelovanju s Pomorskim muzejem Piran. Na ogled bo do 29. marca. Prosti vstop. Cankarjev dom (Galerija CD): Od 17. marca do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse-Lautrec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. / DNEVNE NOVICE Sreda, 16. marca 2011 19 libija - ZN so pozvale, naj povečajo pritisk na Gadafija, da odstopi Države skupine G8 opustile načrte za prepoved preletov Medtem Gadafiju zveste sile uspešno vodijo protiofenzivo proti upornikom Po besedah ruskega zunanjega ministra Ser-geja Lavrova njegova država še vedno čaka na podrobnosti Arabske lige glede predloga te arabske organizacije o Libiji, preden bi odobrili kakršnokoli vojaško posredovanje. Tudi nemški zunanji minister Guido Westerwelle je dejal, da je njegova država "zelo skeptična" glede vojaškega posredovanja proti Gadafijevim silam. Ministri so v skupni izjavi sicer pozvali Gadafija k spoštovanju legitimnih zahtev libijskega naroda po temeljnih pravicah, svobodi izražanja in zastopanosti v vladi. Francija po besedah njenega zunanjega ministra upa, da bo Varnostni svet ZN "čimprej, še do konca tedna" sprejel resolucijo, s katero bi ustavili bombardiranja Gadafijevih sil na civiliste. Varnostni svet ZN je v ponedeljek razpravljal o zahtevi Arabske lige, da bi nad Libijo vzpostavili območje prepovedi poletov. Diplomati so se seznanili s poročilom podsekretarja ZN za politične zadeve Lynnom Pascoem, kdaj naj bi sprejemali resolucijo, pa še ni znano. Medtem pa v Libiji Gadafiju zveste sile ponovno osvajajo mesto za mestom in, če ne bo sprememb, bodo kmalu napadle še zadnje postojanke v rokah upornikov na vzhodu države. PARIZ - Zunanji ministri skupine G8 so včeraj Združene narode pozvali k sprejetju ukrepov, s katerimi bi povečali pritisk na libijskega voditelja Moamerja Gadafija, da ta odstopi s položaja, so pa opustili poziv k vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Libijo, je včeraj v Parizu sporočil francoski zunanji minister Alain Juppe. Ministri skupine osmih gospodarsko najrazvitejših držav so se ob zaključku srečanja v Parizu sporazumeli o tem, da mora Varnostni svet ZN povečati pritisk, vključno s sprejetjem gospodarskih ukrepov, da bi Gadafija prisilili k odstopu, je po srečanju povedal Juppe, čigar država trenutno predseduje G8. Zunanji ministri G8 so na srečanju v Parizu od ponedeljka razpravljali o položaju v Libiji s ciljem oblikovati skupno stališče o tem, kako ustaviti napade Ga-dafijevih sil na civiliste. So pa ministri v skupni izjavi opustili poziv, ki sta ga podpirala predvsem Francija in Velika Britanija, po vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Libijo, s katero bi ustavili bombardiranje položajev upornikov s strani Gadafijevih sil, je povedal Juppe. Juppe je ob tem priznal, da prizadevanja Francije in Velike Britanije za vzpostavitev območja prepovedi preletov niso dobila širše diplomatske podpore -ZDA, Rusije in drugih držav članic EU, ki so članice G8. eu - Zasedali finančni ministri Dogovor o javnofinančnih in ekonomskih reformah BRUSELJ - Finančni ministri EU so včeraj v Bruslju dosegli dogovor o šestih zakonodajnih predlogih za izboljšanje gospodarskega upravljanja, ki predvidevajo krepitev javnofinančne discipline in nadzora nad makroekonomskimi ne-ravnovesji. Štirje predlogi se nanašajo na reformo pakta za stabilnost in rast, ki določa pravila za javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Dva predloga pa se nanašata na odpravljanje makroekonomskih neravnovesij v EU. Z doseženim dogovorom je madžarsko predsedstvo dobilo mandat za začetek pogajanj o tem svežnju z Evropskim parlamentom. Cilj madžarskega predsedstva je, da je dogovor z Evropskim parlamentom dosežen pred junijskim vrhom EU. V madžarskem predsedstvu so ob tem poudarili, da je dogovor ključni prispevek k odločitvam voditeljev EU konec marca. Šest zakonodajnih predlogov namreč sodi v sklop celovitega odziva na krizo v območju evra, ki naj bi ga konec meseca potrdili voditelji. Dogovor, ki so ga včeraj dosegli fi- Francoski zunanji minister Alain Juppe ansa Herman Van Rompuy ansa nančni ministri temelji na predlogih Evropske komisije iz septembra lani in poročila delovne skupine, ki je delala pod vodstvom predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya. Dogovor v skrajnem primeru predvideva kazni za previsok jav-nofinančni primanjkljaj in javni dolg ter za makroekonomska neravnovesja, npr. padec konkurenčnosti. Najvišja kazen za previsok dolg je 0,5 odstotka BDP, za previsok primanjkljaj 0,2 odstotka BDP, za neravnove-sja pa 0,1 odstotka BDP. Pakt javnofinan-čni primanjkljaj omejuje pri treh odstotkih BDP, javni dolg pa pri 60 odstotkih BDP. egipt Razpustili osovraženo tajno policijo KAIRO - Egiptovske oblasti so včeraj razpustile med prebivalstvom osovraženo tajno policijo, kar so med več tednov trajajočimi demonstracijami zahtevali tudi protivladni protestniki. Tajno policijo bo nadomestila nacionalna varnostna agencija, ki bo pod nadzorom notranjega ministra Mansurija al Esavija. Podrobnejše informacije o razpustitvi tajne policije niso znane, naloge nove nacionalne varnostne agencije pa naj bi bile omejene na "varovanje domačega terena in boj proti terorizmu". Osebje nove ustanove bodo izbrali v prihodnjih dneh. Ukrep, ki je bil eden ključnih zahtev protestnikov, zaradi katerih je z oblasti odšel predsednik Hosni Mubarak, so sprejeli ob obisku ameriške zunanje ministrice Hillary Clinton v Kairu. Cilj njenega obiska je izraziti pripravljenost ZDA, da Egiptu pomagajo v prehodnem obdobju. (STA) italija Na Lampeduso v • • ■ včeraj prispelo 1500 beguncev RIM - Na otok Lampedusa je v zadnjih 24 urah prispelo okoli 1500 beguncev iz Tunizije, so sporočile otoške oblasti. Izvedli so tudi več reševalnih akcij, vendar pa nekaj priseljencev s čolna, ki se je potopil ob tunizijski obali, še vedno pogrešajo. Po navedbah pristaniških služb je na Lampeduso prispelo 21 ladij s skupno 1623 potniki, med katerimi je bilo po šest žensk in otrok. Pribežniki so povedali, da se je v bližini tunizijske obale prevrnilo plovilo s 40 ljudmi na krovu. Nekaj ljudi so rešili čolni, ki so bili v bližini. Tuni-zijske oblasti zaenkrat nesreče niso potrdile, so pa na območje napotile vojaško plovilo. Po navedbah italijanskih oblasti se je od začetka protivladnega upora v Tuniziji januarja letos na Lampeduso, ki leži bliže Tuniziji kot italijanskemu škornju, zateklo skoraj 10.000 ljudi, kar je več kot lani v celem letu. Številni se na nevarno pot odpravijo z majhnimi ribiškimi čolni. Kosovo naj se odpove severu v zameno za srbsko priznanje PRIŠTINA - Mednarodna krizna skupina (ICG) meni, da bi morala Priština in Beograd začetek neposrednega dialoga ob posredovanju Evropske unije izkoristiti za razmislek o "dodelitvi avtonomije severu Kosova v zameno za srbsko priznanje neodvisnosti Kosova". Tako v danes objavljenem poročilu meni ta think thank, ki poudarja, da sever Kosova ni pod učinkovitim nadzorom Prištine že dve desetletji, njeno redko poseljeno in pretežno kmečko srbsko prebivalstvo pa enotno zavrača vključitev v Kosovo. Toda uradna Priština je predlog že zavrnila. Predsednik kosovskega parlamenta Jakup Krasniqi je predlog think thanka o dodelitvi posebnega statusa severu Kosova že označil za nesprejemljivega. Kot je dodal, je Priština že s pristankom na načrt Marttija Ahtisaarija o nadzorovani neodvisnosti Kosova storila "največji, čeprav boleč kompromis". Poskus spremembe rojstnega lista Ruby RIM - Italijanski tožilci so začeli preiskavo o domnevnem poskusu spremembe rojstnega lista Maročanke Karime El Mahroug, znane pod imenom Ruby, s katero naj bi italijanski premier Silvio Berlusconi imel spolne odnose, ko je bila še mladoletna. V okviru preiskave bodo italijanski tožilci poskušali ugotoviti, ali držijo nedavne navedbe časnika Il Fatto Quotidiano, "da sta skrivnostna Italijana ponudila velike vsote denarja uslužbencu na uradu v mestu Fkih v Maroku", če spremenijo datum rojstva maroškega dekleta. Po navedbah časnika, je zaposleni prošnjo, naj Ruby postara za dve leti, zavrnil. Neapeljski camorri zaplenili 100 milijonov evrov RIM - Italijanske oblasti so v okolici Rima trem pripadnikom neapeljskega klana Casalesi iz mafijske družine Camorra zaplenile sto milijonov evrov. Gre za največjo zaplembo nezakonitega premoženja zunaj Neaplja, je povedal italijanski minister za pravosodje Angelino Al-fano. Zaseženo premoženje obsega zemljišča, tovarne, avtomobilske družbe, vile ob južni rimski obali, luksuzne avtomobile in bančne račune v celotni rimski regiji, kot tudi kapital iz Aquile, so pojasnili v Neaplju. Klan Casalesijev je poznan po svojem nasilju. Vidno vlogo je imel tudi v knjigi pisatelja Roberta Saviana Gomorra, ki opisuje mafijsko življenje v Neaplju. italija - 17. marca 1861 je prvi italijanski nacionalni parlament za kralja okronal Vittoria Emmanuela II. Jutri bo Italija praznovala svoj 150. rojstni dan sredi krize in z neenotnimi pogledi na pomen združitve RIM - Letos mineva 150 let od združitve italijanskih kraljestev in republik v skupno državo, sprva kraljevino, ki je nastala leta 1861. Nastanek enotne države Italija praznuje 17. marca. Na ta dan pred 150 leti je v Tu-rinu prvi italijanski nacionalni parlament za kralja okronal Vittoria Em-manuela II. Prav zato največje slavje in prireditve načrtujejo v Turinu, kjer bodo dogodki v počastitev okrogle obletnice potekali vse leto, odprli pa bodo tudi obnovljeni muzej preporoda oz. Ri-sorgimenta, kot Italijani imenujejo združitev. Slovesno bo tudi v Firencah, ki so bile glavno mesto Italije od leta 1864 do 1871, ter v Rimu. Ob dogodkih, ki so pospremili priprave na veliko praznovanje, se sicer zdi, da je Italija daleč od enotnosti. Tako je npr. predsednik avtonomne pokrajine Južna Tirolska Luis Durnwalder zavrnil sodelovanje pri proslavah, saj da za pokrajino zdru- žena Italija predstavlja vse prej kot razlog za veselje. "Leta 1919 nas nihče ni vprašal, ali si želimo postati del Italije," je dejal Durnwalder in s tem razburil predsednika republike Giorgia Napolitana, ki ga je okrcal, da je njegova dolžnost zastopati tudi etnične Italijane. Tudi iz Severne lige, stranke, ki je ob nastanku pred 20 leti svoj program utemeljila na odcepitvi sever-noitalijanskih pokrajin in oblikovanju lastne države Padanije, je bilo slišati napovedi o bojkotu praznovanja. "Enotnost Italije - kaj naj bi proslavili?" so se spraševali podporniki Severne lige. In čeprav stranka odcepitve od juga ne zahteva več s tolikšno strastjo kot ob ustanovitvi, se zdaj skuša nerazvitega juga znebiti s federali-zacijo države, kar pogosto navaja kot pogoj za vztrajanje v koaliciji premiera Silvia Berlusconija. Prepad med severom in jugom države izvira že iz samega nastanka skupne države. Severnjaki so na jug že takrat gledali zviška, medtem ko sta Sicilija in Neapelj na združitev pristala bolj zaradi nezadovoljstva z nadvlado Burbonov kot pa zaradi navdušenja nad kraljem iz Piemonta. Združitvi Italije je takrat nasprotovala Cerkev, proti priključitvi k enotnemu kraljestvu so bile tudi Benetke. "Naredili smo Italijo. Zdaj moramo narediti še Italijane," so slavne besede enega od protagonistov združitve, Massima dAzeglia. Danes, stoletje in pol od nastanka, po afriškem kolonializmu, dveh svetovnih vojnah, fašizmu Benita Mus-solinija, vsakoletni menjavi vlade v slabih 50 letih prve republike, popolnemu razpadu starih političnih strank po razplamteli korupcijski aferi v začetku 90. let (v odmevni operaciji Čiste roke so padali nekdanji premieri, ministri, poslanci, strankarski voditelji itd.), se druga italijanska republika sooča z gospodarsko stagnacijo. Hiter ekonomski razvoj, ki je državo s 60 milijoni prebivalcev po koncu druge svetovne vojne povzdignil med največja evropska gospodarstva, peša. V zadnjih desetih letih se je v Italiji po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca po pariteti kupne moči zmanjšal za dobre štiri odstotke, medtem ko je Evropska unija v povprečju zabeležila osemodstotno rast. To pomeni, da si danes Italijani ne morejo privoščiti toliko, kot so si lahko pred desetimi leti, poleg tega pa državo razjeda velika razlika v razvitosti severa in juga. Sever namreč dosega okoli 125 odstotkov povprečnega BDP na prebivalca v EU, medtem ko na jugu sežejo le do okoli 70 odstotkov povprečja. Italija je poleg tega druga najbolj zadolžena članica EU, s skoraj 120 odstotki BDP dolga. Vprašanje je, koliko h gospodarski stagnaciji države pripomorejo mafijske organizacije, zagotovo pa njihov vpliv ni majhen. Prav te dni je na krepitev organiziranega kriminala in zaviranje gospodarskega okrevanja opozoril guverner italijanske centralne banke Mario Draghi. Mafijske organizacije naj bi letno ustvarile 130 milijard evrov prihodkov, kar predstavlja kar sedem odstotkov BDP. Italija v zadnjih letih izgublja tudi politični vpliv v Evropski uniji, pa čeprav je tretje največje gospodarstvo unije, takoj za Nemčijo in Francijo. K ugledu države v svetu niso pripomogle niti številne afere, v katerih se je kot glavni protagonist znašel premier Silvio Berlusconi. Italija bo tako ob bogati kulturni dediščini 150 obletnico nastanka proslavila v senci premierovih afer, nestabilne koalicije, opešanega gospodarstva, strahu pred navalom beguncev iz severnoafriških držav in nenazadnje sredi poskusa decentralizacije države z uvajanjem federalizma. Barbara Hren 20 Sreda' i6- marca 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Po zmagi v Munchnu so se črno-modri uvrstili v četrtfinale lige prvakov Inter rešil čast italijanskega nogometa Bayern München - Inter 2:3 (2:1) Strelci: Eto'o v 4., Gomez v 21., Müller v 31., Sneijder v 63. in Pandev v 87. min. Bayern (4-2-3-1): Kraft, Lahm, Van Buyten (Badstuber), Breno (Kroos), Pranjic, Luiz Gustavo, Schweinsteiger, Robben (Al-tintop), Müller, Ribery, Gomez. Trener: Van Gaal. Inter (4-3-1-2): Julio Cesar, Maicon, Lucio, Ranocchia, Chivu, Stankovic, Mot-ta, Cambiasso, Sneijder, Pandev, Eto'o. Trener: Leonardo. MÜNCHEN - Inter je rešil čast ekip z Apeninskega polotoka in se z zmago na Bavarskem uvrstil v četrtfinale lige prvakov. Prvi polčas bi se lahko končal vsaj 5:1 za gostitelje, ki so zapravili najman tri stoodstotne priložnosti. Inter je začel tekmo na najboljši način. Leonardovi varovanci so po-vedli v 4. minuti z golom Eto'oja, ki je izkoristil lepo vertikalno podajo Pandeva v prostor in zadel v polno. Van Gaalovi varovanci so reagirali in izenačili že v 21. minuti. Najprej je Arjen Robben sprožil strel proti vratom, Julio Cesar je slabo posredoval in žogo odbil do Maria Gomeza, ki je spretno preusmeril žogo v mrežo. Deset minut pozneje so Bavarci povedli, ko je žoga tudi malce srečno prišla do Thomasa Müllerja, ki je žogo potisnil preko Cesarja. Slednji se je malce odkupil v 35. minuti, ko je bil sam pred njim Franck Ribery, v 40. minuti je Inter po novi napaki brazilskega vratarja rešila vratnica, tudi sicer pa so gostitelji zapravili še kar nekaj izvrstnih priložnosti. V drugem polčasu so imeli domačini v uvodu spet pobudo, toda v 63. minuti so Milančani izenačili, ko je Sneijder z 18 metrov natančno meril in gostom povrnil upe na preboj v četrtfinale. Popoln preobrat pa je Interju, ki je v drugem polčasu igral bolj prepričljivo, uspelo napraviti v 87. minuti, ko je po podaji Eto'oja z lepim strelom pod prečko Bavarce izločil Goran Pandev. MANCHESTER UTD-MARSEILLE -Domači so se hitro veselili vodstva, saj je že v peti minuti iz bližine zadel vedno boljši Javier Hernandez in tako poskrbel za prvi mehiški gol v izločilni fazi tega tekmovanja. V drugem polčasu je Ferguson hitro izkoristil Luiz Gustavo (Bayern) in Interjev zvezni igralec Dejan Stankovič ansa še preostali menjavi, vstopil je Valencia, namesto Rafaela pa je na zelenico prišel Fabio da Silva, sveže moči pa so pomagale k povišanju vodstva. V 75. minuti se je še drugič na tekmi med strelce vpisal Hernandez po akciji Valencie in Ryana Giggsa. V 82. minuti je Wesley Brown z avtogolom Francozom dal nekaj upanja za vrnitev, toda v končnici tekme so domačini znali zadržati prednost in se prebiti med najboljšo osmerico. Nocoj še zadnji dve tekmi Nocoj bosta na sporedu še zadnji dve povratni tekmi osmine finala lige prvakov. Chelsea, ki je na prvi tekmi zmagal 2:0, bo na londonskem Stamford Bridgeu gostil Kopenhagen, Real Madrid pa bo gostil Lyon. Prva tekma se je končala neodločeno 1:1. ABIDAL - Francoski nogometaš Eric Abidal, ki igra za Barcelono, bo moral na operacijo. 31-letnega branilca bodo operirali zaradi raka na jetrih. Abidala operacija čaka v petek v Barceloni. Podrobnosti na željo nogometaša niso razkrili. Abidal se je Barceloni pridružil leta 2007 iz Lyona. danes - Priznanje vodstva Uefe Na »vroči« tekmi med Real Madridom in Lyonom bo pravico delil Damir Skomina NYON - Evropska nogometna zveza Uefa je izrekla novo priznanje slovenskemu mednarodnemu sodniku Damirju Skomini in ga določila za glavnega sodnika odločilne tekme osmine finala lige prvakov Real Madrid - Olympique Lyon, ki bo danes, ob 20.45 na madridskem stadionu Santiago Bernabeu. Na prvi tkemi je bil izid 1:1. Pri španskem športnem dnevniku Marca so zapisali, da gre za izkušenega in cenjenega sodnika, ob tem pa dodali še, da do zdaj še nobena španska ekipa ni izgubila, kadar je pravico delil Skomina. Ob Skomini, ki je tudi to sezono Damir Skomina že sodil ligo prvakov, bodo pravico delili še Primož Arhar, Marko Stancin, Matej Jug ter dodatna sodnika Slavko Vinčič in Roberto Ponis. Danes bosta med sabo igrala tudi Chelsea in Koebenhavn. Angleži so v prvi tekmi na Danskem zmagali z 2:0. smučarski skoki V Planici • VB • • pričakujejo dolge polete LJUBLJANA - Konec tedna se bo v dolini pod Poncami na finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih končala sezona 2011. Na planiški velikanki bodo tri tekme, prireditelji pa so poskrbeli, da se bo nadaljevala tradicija dolgih poletov. Bistvenih sprememb na letalnici ni, a planiški delavci pričakujejo tudi več poletov, dolgih med 230 in 240 metri. »Sprememba na letalnici je letos v naklonu odskočne mize. Lani smo s homolo-gacijo dobili certifikat, da imamo naklon lahko med 11,2 in 11,5 stopinje. Letos smo šli na 11,5 in s tem bo letalec lahko letel nižje, ob tem pa bo tudi lažje pristajal pri velikih hitrostih in ob večjih dolžinah. V najvišji točki to pomeni tudi do dva metra nižje lete-nje,» je pojasnil vodja tekmovanja Jelko Gros. Novosti na samem prizorišču ne bo veliko, so poudarili prireditelji, saj obstoječa infrastruktura ne dopušča veliko improvizacije. «Ena od novosti v Planici je, da bomo skušali prispevati k bolj ekološkemu ravnanju, zato smo uvedli kavcijo ob nabavi pijače ali česar koli drugega. Vsak kupec bo plačal po en evro kavcije za plastičen kozarec, nato pa bo ob vrnitvi kozarca denar prejel nazaj. S tem želimo zmanjšati smeti po tleh in hkrati doseči selekcijo odpadkov na izvoru, s čimer bomo delno znižali tudi strošek odvoza odpadkov,» pa je eno od letošnjih novosti predstavil generalni sekretar Primož Finžgar. Vstopnina za planiški praznik bo na jutrišnjih kvalifikacijah deset evrov, za vse tri tekme pa po dvajset evrov. Otroci do šestega leta imajo v spremstvu staršev prost vstop, od sedmega do 15. leta pa bodo za vse štiri dni odšteli po tri evre vstopnine. KOLESARSTVO - Avstralec Cadel Evans je skupni zmagovalec kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja. Član ekipe BMC je dirko končal 11 sekund pred Nizozemcem Robertom Gesinkom in 15 pred Italijanom Michelejem Scarponijem. Zadnjo, sedmo etapo, 9,3 kilometra dolg kronometer v San Benedettu del Tronto, pa je dobil Švicar Fabian Cancellara. Cancella-ra je v vožnji na čas za devet sekund ugnal najbližjega zasledovalca, Nizozemca Larsa Booma, Italijan Adriano Malori je bil tretji (+0:18). Slovenca Borut Božič (Vacansoleil) in Gorazd Štangelj (Astana) sta v skupni razvrstitvi zasedla 74. (+43:01) oziroma 113. mesto (+1:02:23). šah - Knjižno in športno odkritje v ljubljanski bukvarni 100-letnica prvega slovenskega velemojstra Milan Vidmar si je naslov prislužil kar proti Capablanci - Več energij je posvečal elektrotehniki Odkritje v enemu tolikih ljubljanskih knjižnih antikvariatov (kjer se polnomo-čno izkaže, da slovenske knjige nikakor niso drage) je prineslo na dan važen mejnik: 100. obletnico prvega slovenskega šahovskega velemojstra. Naslov nekoliko zdelane knjižice se je glasil »Internationales Schach-Turnier zu San Sebastian 1911«, kar je dovolj razumljivo tudi brez prevoda. Odmevna je bila letnica izdaje: Leipzig 1919. Očitno je šla knjiga skozi veliko rok. Milan E. Breier iz Beograda je prilepil nanjo etiketo svoje »librairie«, nazadnje pa je strani dopolnil Stane Pristavec, ki je do knjige prišel 4. novembra 1937, kot je razvidno na zadnji strani. Ta lastnik knjige je po vsakem kolu šahovskega turnirja s čudovito lepo pisavo izdelal trenutno lestvico. Na eni zadnjih strani je razvidno, da je turnir osvojil veliki Kubanec Capablan-ca, tedaj 23 letnik, drugo mesto pa sta si delila Rubinstein in 25-letni slovenski ša-hist Milan Vidmar. Naključje je naneslo, da sta se Vidmar z belimi in Capablanca s črnimi figurami srečala v zadnjem kolu 16. marca 1911. Partija je bila za oba odločilna. Če bi Capablanca izgubil, bi znatno zdrknil na lestvici. Za prvo mesto mu je zadostoval remi. Zmaga Vidmarja bi zanj pomenila osvojitev turnirja, poraz pa mesto izven Milan Vidmar je drugi z desne stoje območja važnejših denarnih nagrad. V San Sebastianu, ki ga moramo kot »manjšin-ci« solidarnostno imeti za baskovsko Do-nostio, so igrali v Gran Casinoju in nagrade po 5000, 3000, 2000 in 1500 švicarskih frankov so morale biti izredno vabljive. Za najlepšo partijo je dal baron von Rothschild na razpolago osebno nagrado 500 frankov, ki je šla Kubancu Capablanci. Po oceni šahovskih analistov je bil turnir, tako po zasedbi, kot po kakovosti odigranih partij, najboljši v zadnjih petnajstih letih. V tistih časih ni še obstajala današnja kategorizacija šahistov, kasneje pa so dali izidom bolj uraden pečat in ga imeli za nekakšen maturitetni izpit. Milan Vidmar, ki je seveda označen kot predstavnik av-stro-ogrske države, je z delitvijo drugega mesta 16. marca 1911 postal prvi slovenski šahovski velemojster. Svojo pot v San Sebastian-Donostio je Vidmar začel z gripo, po nekajdnevnem postanku v Parizu in z nadaljevanjem potovanja v spalniku, pa se je pozdravil. O partiji s Capablanca je Vidmar napisal: »Capablanca je igral skrajno previdno, toda kmalu sem ga začel stiskati. Že so se v meni budile velike nade, ko je Kubanec s silno spretno kombinacijo razvozlal napetost in zavil v končnico. In nenadoma mi je bilo jasno, da bi pomenil vsak nasilni poskus smrt. Pogledala sva se. Potem pa sva si stisnila roke. Remi mi je pri- nesel sprejem v krog velemojstrov.« Ime Milana Vidmarja predstavlja v šahu neko skrivnost, saj je po lastnih izpovedih v avtobiografski knjigi »Pol stoletja ob šahovnici« večkrat poudaril, da ga je bolj od šaha privlačevalo delo elektrotehniškega inženirja. Po diplomi na dunajski univerzi ga je opravljal v elitnih tovarnah, ki so gradile električne stroje, nazadnje pa je svoje znanje posredoval študentom ljubljanske univerze. Večkrat so upravičeno napisali, da bi bili njegovi uspehi v šahu znatno boljši, če bi se posvetil izključno tej igri. Ob številnih zmagah in drugih priznanjih, ki jih je Vidmar dosegel, je bila zanj največja čast, da je 9. maja 1948 v Moskvi, kot glavni sodnik dvoboja za svetovni naslov med Euwejem in Botvinikom »v ste-brni dvorani doma sovjetov na trgu Sverd-lova ob 20 uri 15 minut razglasil Botvini-ka za svetovnega prvaka«. Botvinik je nasledil drugega Rusa Aljehina, ki je svojo šahovsko pot končal v emigraciji na neslaven način. Milan Vidmar je umrl 9. oktobra 1962. Ob njemu je tedaj stala izredno močna skupina jugoslovanskih šahistov. Prav Vidmar je leta 1945 na turnirju osvoboditve v Ljubljani pozdravil zmago mladega srbskega mojstra Gligorica. Bruno Križman / ŠPORT Sreda, 16. marca 2011 21 alpsko smučanje - Od danes finale svetovnega pokala v švicarskem Lenzerheideju Ivica Kostelic že slavi, med ženskami še vroče Vonnova lovi Rieschevo - Tina Maze za zgodovinsko 3. mesto - Oddajanje malih globusov topolino Katrin Don v veleslalomu na 33. mestu Prvi dan državne faze prestižne, že 50 let stare smučarske Trofeje Topolino v kraju Folgaria na Tridentinskem so bile na vrsti kvalifikacije. Mlada finalistka SK Brdina Katrin Don je v veleslalomu za kategorijo deklic pristala na zelo solidnem 33. mestu med 74 državnimi finalisti. Na zelo dobro pripravljeni progi je startala s številko 27 in opravila soliden nastop, ki pa bi bil lahko po mnenju trenerja Lovrenca Gregorca še boljši. »Padec, ki ga je Katrin doživela prejšnji petek na deželnem finalu v superve-leslalomu, je nekoliko porušil naše načrte. Še včeraj (v ponedeljek, op.ur.) je bila zaradi močnega udarca nad kolenom pri fizioterapevtu in med tekmo se je poznalo, da težje pritiska na smučko. Katrin je sicer smučala solidno od začetka do konca, ni naredila nobene večje napake, v normalnih okoliščinah pa bi lahko dosegla uvrstitev med dvajset najboljših«, je ocenil Gregorc, pri čemer velja poudariti, da bo prvih 20 jutri nastopilo še na mednarodni fazi te trofeje. Povedati je treba tudi, da so veleslalolmske proge na državni ravni nekoliko drugačne kot na deželni, saj razdalja med enimi in drugimi vratci nikoli ne presega 22 metrov, v naši deželi pa je najmanj za tri metre večja. Razveseljiva novica za deželno smučarsko gibanje je zmaga Lara Della Mea, ki nastopa za trbiški klub Monte Lussari. Zmagovalni oder je bil deželno obarvan tudi med naraščajnicami. Zmagala je Arianna Stocco pred Liso Sgnaolin. Tudi onidve tekmujeta za klub Monte Lussari. Katrin Don bo danes nastopila še v slalomu. Na Trofeji Topolino, ki ima po državni, kot rečeno, še mednarodno fazo, so v preteklih letih nastopili domala vsi smučarji, ki so kasneje krojili vrh svetovnega pokala. V zlato knjigo so se vpisali takšni kalibri kot so Christof Innerhofer, Lindsey Vonn, Julia Mancuso, Ivica Kostelic, Anna Fenninger, Tina Maze, Anja Paerson, Elisabeth Gorgl, Jean-Baptiste Grange, Manfred Molgg in Federica Brignone, če omenimo le nekatere od zdaj aktivnih šampionov. Brdinino smučarko je deželna zveza včeraj uvrstila tudi na seznam kandidatk za nastop na državnem prvenstvu od 22. do 27. marca v Bar-donecchii, a za zdaj le kot rezervo. ^ogumno/je/strni//M¿ueáa¿ KCn^HMí LENZERHEIDE - Tina Maze, najboljša slovenska športnica lanskega leta, je pred finalom svetovnega pokala v alpskem smučanju, ki bo od danes do nedelje v Lenzerheideju v Švici, na tretjem mestu v skupnem seštevku pokala. Edina slovenska predstavnica na finalu bo tekmovala v vseh štirih disciplinah, lahko pa postane prva Slovenka z odličjem v skupnem seštevku; med alpskimi smučarji je to doslej uspelo le Juretu Koširju leta 1995, ko sta bila pred njim Italijan Alberto Tomba in Avstrijec Günther Mader. Mazejeva ima pred zadnjimi štirimi tekmami sezone 71 točk prednosti pred Avstrijsko Elisabeth Görgl. V veleslalomu je trenutno šesta (208), za tretjeuvrščeno Finko Tanjo Po-utiainen (240) pa zaostaja za 32 točk. V dveh disciplinah je prav tako med deseterico. V smuku je sedma (225), tretja je Görglova (273), osma pa v slalomu (195); Riescheva na tretjem mestu ima 420 točk. Superveleslalom je najslabša disciplina Mazejeve v sezoni, saj je trenutno 18. (83). Američanka Lindsey Vonn in Nemka Maria Riesch se bosta, kot vedno v zadnjih sezonah, borili za veliki globus, več uspeha pa je doslej imela Američanka, ki je bila trikrat zapored prva. Na zadnje štiri tekme v Švico prihaja z zaostankom 23 točk. Glede na razplete v zadnjih sezonah in na zadnjih dveh tekmah v Špindleruvem Mly-nu, kjer je Nemka osvojila le dve točki, Vonnova pa je bila tretja in 16., pa ima Američanka očitno bolj trdne živce od svoje nemške prijateljice, obe pa sta sicer v vrhunski formi. Trije mali globusi so že oddani. Vonnova ima smukaškega in superve-leslalomskega, slalomski pa že pripada Maria Riesch (v ospredju) in Tina Maze med tekmovalnim koncem tedna na Trbižu ansa Avstrijki Marlies Schild. Veleslalom pa na vrhu še ni odličen, v precejšnji prednosti edinih dveh možnih zmagovalk pa je Nemka Viktoria Rebensburg, ki ima 77 točk naskoka pred Francozinjo Tesso Worley. Med moškimi bo hrvaški zvezdnik Ivica Kostelic v Lenzerheideju nastopal kot letošnji zmagovalec pokala. Veliki kristalni globus, prvega v karieri, si je praktično zagotovil januarja, ko je v 29 dnevih in na 14 tekmah osvojil rekordnih 999 točk. Kostelic je trenutno edini, ki je prešel mejo 1000 točk (1356), Švicar Didier Cuche na drugem mestu jih ima 906 in za 450 točk zaostaja za 31-letnim Hrvatom. Toda tudi srebro je praktično že oddano, za bron pa se potegujejo Švicar Carlo Janka (767), Norvežan Aksel Lund Svindal (729), Švicar Silvan Zurbriggen (723) ter Avstrijca Michael Walchhofer in Ro-med Baumann (po 703). Kostelic je tudi že osvojil kombi-nacijski globus. V slalomu ima 36 točk prednosti pred francoskim svetovnim prvakom Jeanom Baptistom Gran-geom, Šved Andre Myhrer pa bo pre-žal na veliki napaki obeh, saj za Koste-licem zaostaja že za 95 točk. V super-veleslalomu ima teoretične možnosti za prvo mesto še šesterica. Cuche (291) vodi pred Avstrijcem Georgom Streit-bergerjem (227), ki pa je zaradi poškodbe že končal sezono. V smuku je v najboljšem položaju v svoji zadnji sezoni pokala Walch-hofer (474), 14 točk zaostaja Cuche. Američan Ted Ligety ima veliko priložnost, da naslovu svetovnega prvaka doda tudi veleslalomski globus. Ima 77 točk naskoka pred Norvežanom Ak-slom Lundom Svindalom in 80 pred Francozom Cyprienom Richardom. DANES - 9.30 moški smuk; 11.00 ženski smuk sežana - 27. 3. Novosti na 11. Malem kraškem maratonu Enajsta izvedba Malega kraškega maratona, ki bo v Sežani 27. marca ob 11. uri, naj bi letos, kot lani, v Sežano privabila nad tri tisoč tekačic in tekačev. Organizatorji, Zavod za šport, turizem in prosti čas iz Sežane (pomaga jim tudi tržaški klub Amici del tram de Op-cina), so na včerajšnji predstavitvi v li-piškem casinoju napovedali novosti na letošnji izvedbi: novi časomerilci (lani je bilo nekaj težav s končnimi rezultati), nove majčke in novi logotip Malega kraškega maratona, ki ga je narisala študentka Nina Frank, pod mentorstvom profesorice Jane Pečečnik Zni-darčič. Župan Občine Sežana Davorin Terčon je poudaril pomen tovrstnih športnih manifestacij, ki združujejo ljudi iz cele Slovenije in z obmejnih držav. Tudi letos bo Mali kraški maraton prečkal nekdanjo mejo. 21.098 metrov dolga proga bo šla čez nekdanji mejni prehod pri Lipici mimo Bazovice, Padrič in Trebč (ali bodo letos organizatorji na italijanski strani proge poskrbeli za dvojezične napise?) do Or-leka nazaj v Sežano. Družinski tek (8.450 m) pa bo kot ponavadi na progi Seža-na-Orlek-Sežana. Pester program bodo dopolnili Cici hop maraton, pohod po poti Srečka Kosovela iz Sežane skozi Šmarje do Tomaja, od koder bo po-hodnike nazaj v Sežano pripeljal avtobus. Sežansko športni prireditev bo četrtič dopolnilo tudi tekmovanje v hitri hoji, ki ga je včeraj v Lipici predstavil tržaški hitrohodec Fabio Ruzzier. Tekmovanje bo hkrati veljalo kot etapa pokala Alpe Adria. Kdor se bo na polmaraton in družinski tek vpisal do jutri (17. marca), bo na startni številki imel zapisano tudi ime in priimek. Prijavite se lahko preko spletne strani www.kraskimaraton.org. Tudi letos je predvidena posebna nagrada na letečem cilju v Bazovici. Stoenaj-sti tekač bo prejel nagradni bon v višini 100 evrov, ki ga poklanja športna trgovina iz Bazovice. (jng) doberdob - Prijava predsednika Mladosti Ivana Pahorja se je obrestovala Slovencev ne smeš žaliti! Državna nogometna zveza za šest mesecev kaznovala odbornika goriške pokrajinske zveze FIGC, ki ga je motila slovenščina Satanu/ uvcl7La/M/ i&hteno/ česiiiafo/ Uv se/ z/ njima/ uesefafO' vsi/pri/ cKx)ša/ika/i&he*n/ kluAu/^ffioto Disciplinska komisija državne nogometne zveze je razsodila v dogodku, ki se je pripetil 18. aprila lanskega leta v Doberdobu, na nogometni tekmi 3. amaterske lige med Mladostjo in Poggiom. Kot piše v sporočilu disciplinske komisije, je Diego Bragato, ki je bil v lanski sezoni odbornik goriške pokrajinske nogometne zveze, kršil prvi in enajsti člen zveznega pravilnika (rasna, nacionalna in etnična diskriminacija), ker je žalil osebo, ki pripada slovenski jezikovni skupnosti. Disciplinska komisija je Bragata kaznovala s šestmesečno prepovedjo izvajanja vseh funkcij. Lanski dogodek ob igrišču v Doberdobu je vznemiril vodstvo Mladosti do take mere, da je predsednik Ivan Pahor lanskega 21. aprila pisal pismo državni nogometni zvezi v Rim. »Bragato si je tekmo ogledal ob vhodu na igrišče in ko je slišal, da je naša navi-jačica navijala v slovenskem jeziku, jo je žaljivo zmerjal. Reakcija našega odbornika je bila ostra in prišlo je do hudega prepira. Po koncu tekme so z igrišča pritekli tudi igralci obeh ekip, saj se je potem izkazalo, da si je Bragato ogledal tekmo sina, ki je igral pri Poggiu. Bilo je zelo napeto. Naslednji dan se je sestal naš odbor in odločili smo se, da Bra-gata prijavimo federaciji,« je dogodek opisal predsednik Pahor. Državno pravdništvo je junija poslalo svojega delegata v Doberdob, kjer je zaslišal kapetana Vitturellija in spremljevalca Šuligoja ter Bressana. »Na vprašanje, zakaj smo prijavil dogodek, sem mu preprosto odgovoril, da taki dogodki sodijo v zgodovinsko ropotarnico. Prepričan sem bil, da bodo zadevo arhivirali. Pa le ni bilo tako in Bragata, ki je sodniku priznal dejanje, so zasluženo kaznovali,« je še povedal Pahor. Državna nogometna zveza je tako prvič kaznovala osebo, ki je ob igrišču zmerjala pripadnico naše skupnosti samo zato, ker je govorila v slovenščini. (jng) tenis Zimski pokal: poraz Gaje v finalu V finalu deželnega zimskega ekipnega pokala Ca d'Oro v tenisu, ki je bil na teniških igriščih društva TCT na Padričah, je Gaja v ženski konkurenci 4. kategorije potegnila krajši konec proti ekipi gostitelja. Rezultat je presenetljiv, saj so ga-jevke veljale za velikega favorita. Že v prvem srečanju je zatajila Nico-letta Furlan, ki je klonila pred vrstnico Pampanin, to je igralko, ki jo sicer redno premaguje. Jessica Varljen je po pričakovanjih premagala svojo nasprotnico, v odločilni igri dvojic pa sta izgubili Furlanova in Petra Corbo. Slednje je igrala solidno, čeprav je več kot mesec dni mirovala zaradi poškodbe in je spet začela trenirati le pred nekaj dnevi. Do finala so se gajevke prebile po seriji lahkih zmag. V kvalifikacijski fazi so se pod vodstvom Cirile Devetti na igrišču zvrstile tudi Ginevra Velaschi, Martina Bellettini in sestri Ales-sia in Nicole Puggiotto. Furlanova in Corobova sta medtem prestopili med tretjeka-tegornice. TC Triestino - Gaja 2:1 Pampanin - Furlan 6:4, 7:6, Cressi - Varljen 3:6, 3:6, Pampa-nin/Pino - Furlan/Corbo 7:5, 6:2. šah - Za višje srednje šole na Tržaškem V deželni finale so se uvrstile štiri ekipe šol Žiga Zois in France Prešeren V organizaciji tehniškega zavoda Žige Zoisa s pomočjo Jadranskega zavoda združenega sveta in tržaškega šahovskega društva SST 1904 je bil v ponedeljek v Devinu šahovski pokrajinski ekipni turnir za višješolce. Udeležilo se ga je dvanajst ekip (osem v kategoriji starejših višješolcev, dve v kategoriji starejših višješolk, po ena pa v kategorijah mlajših višješolcev in višješolk). V naslednjo fazo so se tako avtomatično uvrstili mlajši višješolci in višješolke zavoda Žige Zoisa in starejše višješolke zavodov Žige Zoisa in Franceta Prešerna. Prešernovke, lanske državne podprvakinje, so seveda tudi zmagale v turnirju med temi štirimi ekipami. Nasprotnikom so po šestih krogih pustile samo dve individualni točki. Sledili so mlajši Zoisoivci pred starejšimi in mlajšimi tekmovalkami z iste šole. Ostrejša je bila konkurenca med starejšimi višješolci. Končni zmagovalec je bil znan šele po odigranem sedmem krogu, ko sta med seboj igrali ekipi Oberdana in Prešerna. Med seboj sta ekipi remizirali (2:2), zaradi večjega števila individualnih točk pa je naposled prvo mesto pripadlo Oberdanu. Na tretje mesto se je uvrstila prva ekipa gostujočega Zavoda združenega sveta. Zois je bil na koncu šesti. Od posameznikov je med našimi tekmovalci najboljši rezultat dosegel v drugi šahovnici Jan Zobec, ki je zmagal v vseh sedmih dvobojih. Posebno pohvalo pa zaslužijo najmlajše Zoisovke, ki so prvič nastopile na kakem turnirju in se dobro upirale bolj izkušenim tekmecem. Zaradi odpovedi videmskih organizatorjev bo deželni finale predvidoma v Trstu 7., 8. in 9.aprila. Izidi posameznikov: Prešeren (starejši višješolci): Jakob Vascotto (1/6), Jan Zobec (7/7), David Guštin (4/5), Nicola Pinzani (6/6), Vedran Guštin 4/4); Zois (starejši višješolci): Erik Moscati (3,5/7), Erik Solinas (2/7), Dominik Sod-ja (1,5/7), Alexander Sardoč (1/7); Prešeren (starejše višješolke): Roberta Chis-sich (5/6), Tjaša Oblak (5,5/6), Cristina Sustersich (5,5/6), Irena Cossutta (6/6); Zois (starejše višješolke): Sofija Guštin (3/6), Valentina Cibic (4/6), Sara Bu-kavec (2/6), Ivana Cossutta (1 / 4), Valentina Bisiacchi (0,5/2); Zois (mlajši višješolci): Carlo Porro (3/5), Luigi Porro (2,5/5), Rudi Kante 3,5/5), Rudi Fermo (2/4), Alessio Caselli (2/3), Jaro Milič (1 / 2); Zois (mlajše višješolke): Martina Zubalič (0/6), Martina Dobetti (0/6), Erika Legiša (0/6), Corina Preda (1,5/6). Marko Oblak 2 2 Sreda, 16. marca 2011 ŠPORT / naša društva za mlade (14) - Športna šola Polet Kontovel S košarkarsko žogo v svet športa Za najmlajše motorika, starejši dečki in deklice pa spoznavajo osnove košarke kroma Izkaznica Panoge: košarka (osnovna motorika, minibasket in košarka) Aktivni športniki do 19. leta: 78 Med njim je osnovnošolcev 64 Fantje in dekleta: 70 fantov in 8 deklet Vadbene skupine: motorika -'05,'06; mikrobasket -'02,'03,'04; minibasket 2001; minibasket 2000; U12 - '99 Kraj vadbe: telovadnica Ervatti pri Briščikih, občinska telovadnica v Repnu, v poletnih mesecih pa odprti igrišči v Prosvetnem domu na Opči-nah in na Kontovelu Ure vadbe: skupno 12 ur in tekme Trenerji: Andrej Vremec - profesor športne vzgoje, državni inštruktor za minibasket, državni košarkarski trener, učitelj »giocosport CONI«; Erik Piccini: inštruktor mi-nibakseta; pomočnika Damjan Košuta in Marko Gantar Budžet: / Ker sta se pred leti Polet in Kontovel znašla v težavah zaradi številčno majhnih skupin, so odborniki sklenili, da bodo združili moči in tako ponudili najmlajšim tudi kvalitetnejšo skupno ponudbo. Nastala je Športna šola Polet Kontovel, ki pod vodstvom Andreja Vremca in njegovih sodelavcev združuje zdaj približno 80 otrok. Če je bila sprva usmerjena predvsem v moto-riko in izpopolnjevanje gibalnih sposobnosti otrok, so po dveh letih ponudbo nekoliko spremenili: »Ker opažamo, da se v Italiji uvaja vse bolj zgodnja specializacija, smo s tem začeli tudi mi,« potrjuje vodja projekta Andrej Vremec: »Dokler smo bili usmerjeni pretežno v motoriko, ni bilo rezultatov. Med našimi ekipami in drugimi italijanskimi klubi je bila razlika očitna.« Zato ponujajo tačas pri športni šoli vadbo osnov košarke že od 8. leta dalje, vsaj 50 % vadbenih ur pa je še vedno namenjenih motoriki. Vadba je razdeljena v pet vadbenih skupin. Najmlajši štiri- in petletniki vadijo izključno motoriko, skupina otrok letnika 2003/04vadi motoriko in mikrobasket, kjer predvsem spoznavajo žogo. Starejše skupine pa že spoznajo tudi koš in se preizkušajo na prvih tekmovanjih. V športni šoli vadijo otroci - med njimi je tudi nekaj deklet - do 12. leta starosti, nato pa fantje prestopijo navadno v ekipe projekta Jadran, dekleta pa se odločajo za druge panoge ali pa prestopijo v italijanska društva, kjer gojijo žensko košarko. Ob nastanku projekta Športne šole so se v vadbo vključevali predvsem otroci iz vrtca, zdaj pa je večina osnovnošolcev. Vodijo jih domači trenerji: glavni trener je profesor in košarkarski strokovnjak Andrej Vre-mec, Erik Piccini je inštruktor minibasketa, Damjan Košuta pa bo letos začel z izobraževanjem: »K sreči nimamo težav s kadrom, saj se nam vsako leto kdo pridruži. Mlade navadno povabim na poletni košarkarski kamp, kjer vzljubijo delo z otroki in se mi potem pridružijo,« pojasnjuje Vremec, ki ima pri vadbi včasih tudi tri sodelavce, kar omogoča večjo kvalitetno in nadzor nad delom otrok. Med tradicionalnimi dejavnostmi športne šole je organizacija poletnega kampa zadnja dva tedna julija, vsako leto pa pripravljajo tudi božičnico in zaključno prireditev. Najmlajšim košarkarjem nudijo tudi poletne priprave, kjer otroci spoznavajo intenzivnejši način vadbe. Tudi letos načrtuje Vremec nastop s starejšimi igralci na mednarodnem turnirju na Dunaju, ki bo med 18. in 23. aprilom. Športna šola Polet Kontovel Kontaktne osebe: Andrej Vremec (338-5889958, marinandrej@alice.it), / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. marca 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka »Bela« - Rdeče pike 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde meteo verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 1.35 Aktualno: Appuntamento al cinema 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Centocinquanta 23.10 Dnevnik -kratke vesti 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.25 Aktualno: Sottovo- V^ Rai Due ^ Rai Tre (western, ZDA, '92, r.-i. C. Eastwood, i. M. Freeman) 2.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pome-riggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser mi-lionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Non smettere di so-gnare (It., i. K. Saunders, R. Farnesi) 23.30 Aktualno: Matrix 0.30 Aktualno: Nonsolo-moda - 25 e oltre... 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.50 Nan.: Squadra Med - Il coraggio delle donne V Italia 1 6.10 Nan.: 7 vite 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signo-ra in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Talk show: Maurizio Costanzo Talk 19.40 1.10 Resničnostni show: L'isola dei famosi (v. D. Battaglia) 20.30 Dnevnik 20.35 Nogomet: Real Madrid - Olympique Lione, Uefa Liga prvakov, osmine finala, prenos 22.45 Šport: 90° Minuto Champions 23.20 Dnevnik 23.40 Variete: Crazy parade 0.10 Aktualno: La storia siamo noi 1.00 Dnevnik - Parlament 1.45 Vremenska napoved 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Aktualno: Tg3 Minuti 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Scia-relli) 23.15 Variete: Parla con me 0.00 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 1.10 Aktualno: Rai Educational - Gate C u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 7 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Fikken cop-pia in giallo 16.15 Film: Splendore nell'er-ba (ZDA, '61, r. E. Kazan, i. W. Beatty, N. Wood) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Debito di sangue (triler, ZDA, '02, r.-i. C. Eastwood, i. J. Daniels) 23.40 Film: Gli spietati ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (15. marca 2011) Vodoravno: puritanec, Elizabeta, Tina, akt, E. V., kad, Al, Erik, koala, to, Eakins, trenirka, par, Ren, Mitrovica, Nicea, emporij, energija, Lido, K. A., Goran, Knin; na sliki: Erik Tence. ^ Tele 4 La l Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.15 Trikotnik (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 18.25 Risanke 16.05 Pod klobukom 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.20 Izobr. svet. odd.: Turbulenca 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Film: Pomlad v Bosni 21.40 Dok. odd.: Pogled na... Urbančevo palačo v Ljubljani 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Omizje 1.10 Dnevnik (pon.) 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.10 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.55 Skozi čas 9.20 Lenzerheide: finale SP v alpskem smučanju, smuk (m), prenos 6.55 Risanke 8.45 Reportaža: Mistero (v. R. Degan) 10.30 Film: Magia e amore (kom., Nem., '04, r. D. Zahavi, i. U. Bohm) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.00 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Naruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor Moon 16.40 Nan.: Merlin 17.30 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Nan.: CSI -Miami 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Variete: Le iene show (v. Luca e Paolo, I. Blasi) 0.15 Film: American Pie presents Beta House (kom., Kan./ZDA, '07, r. A. Waller, i. S. Talley, J. White) 2.10 Show: Poker1mania 3.00 Nočni dnevnik 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.00 Variete: Muk-ko Pallino 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: L'Italia da scoprire 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.20 Dok.: Finlandia d'inverno 11.10 Dok.: Ca-vallo... che passione 12.00 Aktualno: Ski Magazine 13.00 Dok.: Tethys - Le radici di una terra 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 15.35 Aktualno: Videomotori 15.50 Dok.: Italia magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: La Provincia ti informa 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.101.10 Aktualno: Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: La saga dei Mc Gregor 22.40 Rotocalco Adnkronos 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: Non sono mor-ta (triler, '94, r. R. Preuss, i. S. Doherty) LA 6.05 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah) Piroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispetto-re Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due po-loziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Il magnifico scherzo (kom., ZDA, '52, r. H. Hawks, i. C. Grant, G. Rogers) 15.55 Dok.: Atlantide 17.45 Nan.: Mac Gyver 18.45 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.40 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo (v. L. Gruber) 21.10 Aktualno: Exit - Uscita di sicurezza 0.00 Dnevnik 0.15 Nan.: N.Y.P.D. 1.05 Aktualno: Prossima fermata 1.20 Nan.: N.Y.P.D. 2.25 Nan.: Mac Gyver 10.30 Glasba: Mladi virtuozi (pon.) 11.20 Lenzerheide: finale SP v alpskem smučanju, smuk (ž), prenos 12.30 Spet doma (pon.) 14.00 Bleščica, oddaja o modi 14.30 Tranzistor (pon.) 15.10 Osmi dan (pon.) 15.40 Stockholm: SP v nordijskem smučanju, smučarski tek - sprint (m in ž), prenos 17.15 Babilon Tv 17.35 Črno beli časi 17.55 Dok. odd.: Morski sloni kot raziskovalci (pon.) 18.50 Peklenski izbor (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Dok. odd.: Doba nespameti 21.30 Film: Tuje v meni (pon.) 23.05 Slovenska jazz scena 23.50 Film: Zatočišče (pon.) 1.30 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Novice 10.00 Javna predstavitev mnenj, prenos 14.15 Dok. odd.: Dosje - Roška 15.30 Poročila Tvsl 16.00 Novice 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Dnevnik Tvsl 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Mednarodna obzorja: Ukrajina Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Ciak in junior - mladi in film 15.00 Backstage live 15.30 Dok. odd.: K2 16.00 SP v alpskem smučanju - finale 17.00 Biker explorer 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Slovenski magazin 20.30 City folk - dok. odd. 21.00 Folkest 2009 21.45 Vsedanes - Tv dnevnik 22.00 Srečanje z... 22.40 Artevisione - magazin 23.10 Effe's inferno 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 0.15 Čezmejna TV - TDD, dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 Tv prodajno okno 12.00 Novice in videostrani 12.05 Vedeževanje 13.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Mavrica 20.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 20.30 Pod drobnogledom 21.30 Objektiv 23.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 23.30 Tv prodajno okno in Videostrani Jr Slovenija 1 POP Pop TV 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00-9.00 Poročila in Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Ris. nan.: Kljukec s strehe 10.45 Zlatko Za-kladko (pon.) 11.00 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine (pon.) 11.25 Prisluhnimo tišini (pon.) 11.55 Mednarodna obzorja 13.00 7.10 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 8.05 14.55 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 9.0010.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.15 15.55 Prepovedana ljubezen (dram. serija) 10.40 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.05 16.50, 17.10 Zorro: Meč in vrtni- ca (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Ljubezenski recept (kom., ZDA, '07) 22.00 Na kraju zločina: CSI Miami (krim. serija) 22.55 24UR zvečer, Novice 23.15 Na robu znanosti (dramska serija) 0.05 Hum. serija: Kalifor-niciranje 0.40 24UR, ponovitev, Novice 1.40 Nočna panorama (reklame) Kanal A 7.50 10.10 Družina za umret (hum. serija) 8.15 Svet, ponovitev, Novice 9.15 11.05, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 10.10 Družina za umret (hum. nan.) 10.35 23.15 Pa me ustreli! (hum. nan.) 12.0016.15 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.50 TV prodaja (reklame) 13.20 Krim. serija: Colum-bo 15.10 Čarovnije Crissa Angela (dok. serija) 15.40 Vsi županovi možje (hum. serija) 17.05 Na kraju zločina: CSI (krim. nan.) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, novice 20.00 Nogomet: UEFA Liga prvakov, Real Madrid - Olympique Lyon 22.45 Nogomet: Liga prvakov - vrhunci dneva 23.45 Čez mejo (krim. drama) 1.50 Love TV (erotika) 3.50 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Obmejni pogovori, vodi Mitja Tretjak; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Mira Mihelič - Peter Zobec: Ure v aprilu, 1. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Maurice Ravel; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Na rešetu; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja:arhi-tekta in oblikovalka Evita Lukeš; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 20.00 Komentar; 9.35 Ballando con Casadei; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Gospodarstvo; 11.45-12.15, 21.30 Pogled na FJK; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz files; 14.00-14.30 Proza; 14.33, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Ba-bele; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Classicamente alternato; 23.00 Uomini e dei; 23.30 Nel paese delle donne (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Po- pevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Ar-sov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 16. marca 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona **antidldona vremenska slika 1000 1010 1020 TRBIŽ O _ 3/S 4/S 0 3/5 KRANJSKA G. ^ ČEDAD O VIDEM O 9/12 S/13 . 11/13 CELOVEC O 5/11 O TRŽIČ s/s O KRANJ o GRADEC S/10 ■S3 O 4/9 S. GRADEC MARIBOR O 6/11 M. SOBOTA Os/12 CELJE 6/10 O PTUJ O O N. GORICA 10/12 /v N. MESTO 7/11 O 6/8 PORTOROŽ O 11/14 O LJUBLJANA 7/9 KOČEVJE ^ O ^ ČRNOMELJ ' ZAGREB 6/10 O POREČ UMAG OPATIJA PAZIN O REKA 11/15 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo oblačno z obilnimi padavinami in tudi kakšno nevihto. Na zahodnem pasu, od obale do Predalp bodo krajevno možne intenzivne padavine. V Karnijskih Predalpah bo močno snežilo nad okoli 1500 m. V Alpah pa bo meja sneženja na okoli 1200 m. Oblačno bo, dež bo od zahoda zajel vso Slovenijo. Na območju Julijskih Alp se bo meja sneženja spustila do nadmorske nižine okoli 1000 m. V Vipavski dolini in na Krasu bo prehodno zapihala šibka do zmerna burja.Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 5 do 12, ob morju okoli 14 stopinj C. M. SOBOTA O 4/13 Zahodno od Portugalske se nahaja območje nizkega zračnega pritiska. Nad Italijo zato dotekajo močni in zelo vlažni tokovi afriškega izvora. Danes se bo cikolnsko območje pomaknilo nad . Sredozemljem in izrazita fronta bo vplivala tudi /■<">-£'*''na vreme pri nas. Nad zahodno in srednjo Evropo ter nad zahodnim in severnim Sredozemljem je ciklon z vremensko motnjo. K nam doteka vlažen in topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 18.11 Dolžina dneva 11.54 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.18 in zatone ob 4.04 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na četrtek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 8,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.23 najnižje -21 cm, ob 8.02 najvišje 42 cm, ob 14.33 najnižje -65 cm, ob 21.01 najvišje 49 cm. Jutri: ob 2.56 najnižje -32 cm, ob 8.43 najvišje 46 cm, ob 15.03 najnižje -66 cm, ob 21.29 najvišje 57 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .340 Vogel.................125 Kranjska Gora.........30 Krvavec..............100 Cerkno ................ 90 Rogla..................70 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta ............... 160 Piancavallo ............90 Forni di Sopra ........ 110 Zoncolan............120 Trbiž..................100 Osojščica..............80 Mokrine ...............45 Podklošter...........140 Bad Kleinkirchheim . . 70 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER študija - Demografske napovedi Na Kitajskem in v Indiji bo precej več moških kot žensk PEKING - V večjem delu Kitajske in Indije bo spričo selektivnih splavov deklic čez 20 let od 10 do 20 odstotkov več moških kot žensk, kaže študija, ki jo je objavila kanadska strokovna revija Canadian Medical Association Journal. Opozarja tudi na posledice tega pojava za družbo, saj zaradi pomanjkanja žensk velik del prebivalstva ne bo imel potomcev. "Obstaja bojazen, da bo nezmožnost poroke pri številnih botrovala psihološkim težavam in morda celo povečanju nasilja in zločinov," je skupaj z drugimi avtorji študije zapisala profesorica Therese Hesketh z londonskega centra za mednarodno zdravje in razvoj. Vzroki za neravnovesje med spoloma so tradicionalno dajanje prednosti moškim potomcem, preprosto ugotavljanje spola otroka pred rojstvom z ultrazvokom ter večja dostopnost splavov. Običajno se na 100 deklic rodi 105 dečkov, v nekaterih predelih na severu in jugu Kitajske pa je zaradi selektivne izbire spola otroka to razmerje 100 proti 130. Splošno povprečje za Kitajsko je bilo sicer leta 2008 100 proti 119, v Indiji pa 100 proti 113. V Indiji po presežku dečkov nad deklicami izstopajo prestolnica New Delhi ter zvezni državi Pandžab in Gudžarat, kjer je na 100 deklic okoli 125 dečkov. V Indiji je med razlogi, ki govorijo v prid rojstvu dečka, visoka dota, ki jo mora dekletu ob poroki dati njena družina. Na Kitajskem pa so moški potomci odgovorni za skrb za svoje starše, ko ti ostarijo. K večji selekciji je na Kitajskem veliko prispevala tudi t.i. politika enega otroka, ki pa je v zadnjem času vedno manj stroga. (STA) Janez Pavel II. pred beatifikacijo 1. maja že na Facebooku in YouTubeu VATIKAN - Vatikan je včeraj pred prihajajočo beatifika-cijo papeža Janeza Pavla II., ki bo 1. maja, oblikoval posebno stran na spletni socialni mreži Facebook. Na YouTu-beu pa so oblikovali tudi posebej beatifikaciji posvečen kanal in na njem objavili več posnetkov priljubljenega papeža, ki je papeževal od 16. oktobra 1978 do 2. aprila 2005. Na YouTubeu so objavili tudi prvi govor Karola Wojtile ob izvolitvi za papeža, ko je vernike prosil, naj ga popravijo, če bo naredil napake v italijanskem jeziku. Bil je namreč prvi papež po 455 letih, ki ni bil iz Italije. Papež Janez Pavel, po rodu s Poljske, je bil eden najbolj priljubljenih papežev v zgodovini Rimskokatoliške cerkve. Med svojim 27-letnim pontifikatom - drugim najdaljšim na čelu Cerkve - je obiskal kar 129 držav. Umrl je 2. aprila 2005. Postopek beatifikacije papežev je običajno dolg, vendar je sedanji papež Benedikt XVI. postopek beatifikacije Janeza Pavla II. sprožil že nekaj tednov po njegovi smrti 2. aprila leta 2005 in se tako odzval na pozive, naj ga takoj razglasi za svetnika ("Santo subito!"), ki jih je bilo slišati med njegovim pogrebom. (STA) vesolje - Po upokojitvi Discoveryja Ameriški astronavti odslej z ruskimi sojuzi WASHINGTON - Po upokojitvi ameriškega raketoplana Discovery bodo ameriški astronavti v vesolje poleteli z ruskimi sojuzi. Ameriška vesoljska agencija Nasa je v ruskih raketoplanih do leta 2016 zakupila mesta za svoje astronavte in opremo za 753 milijonov dolarjev (okoli 540 milijonov evrov). Ker nameravajo ZDA letos ustaviti polete s svojimi raketoplani, nimajo druge možnosti, kot da v prihodnjih letih za polete posadk in opreme na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) uporabijo sojuze. Kot so sporočili iz Washingtona, je Nasa z rusko vesoljsko agencijo Ro-skom podaljšala pogodbo za polete na ISS iz leta 2010 še za dve leti - do leta 2016, ki znaša 753 milijonov dolarjev. Na ISS naj bi tako leta 2014 poletelo šest ameriških astronavtov in še šest leta 2015. Raketoplan Discovery se je 9. marca vrnil z zadnje poti v vesolje, kjer je v zadnjih 27 letih opravil številne polete na ISS, aprila in junija pa bosta opravljena še zadnja poleta ameriških rake-toplanov Endeavor in Atlantis. Američani sicer računajo tudi na usluge dveh zasebnih podjetij, Space Exploration Technologies in Orbital Sciences, ki izdelujeta svoji vesoljski plovili. Do takrat pa se bo Nasa posvetila drugim projektom, kot je pot človeka na Mars. (STA)