. 1923 ZKAJZMAJZMA J Si AJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJ ZMAJZMAJ ZMAJ A JZUAJ ZMAJZMAJ7JI AJZJiAJZM' ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ aiAj ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ glci> zmcua Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Številka 6 JUNIJ 1984, leto XIX ■ Smo v celoti dojeli globino poslovne izgube v prvem polletju ?! Izteka se mesec junij, z njim pa tudi prvo polletje letošnjega poslovanja, ki bo zaradi že znanih vzrokov in razmer po svojih rezultatih obeleženo z oceno NEZADOVOLJIVO. Že pri obravnavi rezultatov za prvo tromesečje smo trdili, da delovna organizacija Zmaj prvič po 60 letih obstoja izkazuje izgubo. Isto bomo ponovili tudi čez mesec dni, ko bodo obdelani vsi podatki in posredovani na zborih za obravnavo. Tako bomo tokrat z dvigom rok, po samoupravni liniji sprejeli in po^ trdili "pridelano" izgubo nekaj starih milijard dinarjev. Brez dvoma bomo ob tej priliki iznesli tudi že pogrete ugotovitve o izkoriščanju notranjih rezerv, hitrejšim uresničevanjem že sprejetih dogovorov, akcij, o disciplini, povečani storilnosti in še kaj, kar pa tudi v resnici iz leta v leto dosegamo boljše rezultate. Kljub temu pa v sedanjem trenutku, čeprav idealni organiziranosti in skrajnih izkoristkih vseh možnih rezerv, bi komaj opazno ublažili brezno neskladij v cenovni politiki in veliko razliko med cerlami vhoda in izhoda materialov in naših izdelkov. Izguba je torej tu, obenem pa izdelan tudi PfiEDSANACIJSKI PHOBKAM za odstranitev vzrokov nastalih motenj v poslovanju v prvem tromesečju letošnjega leta. Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela namreč določa, da morajo tiste organizacije, ki so v obračunskem obdobju poslovale z motnjami najpozneje v^.. po roku za predložitejPperiodičnega obračuna 3gt-e6$g^y predsanacijski prostem, 0 katerem morajo ugoMjjiti vzro- ^ ke, zaradi katerih s^j&a^t' le motnje oziroma izguo^*»-2-^/ poslovanju in določiti ukrepe za njihovo odstranitev. Celoten predsanacijski program, ki je bil temeljito proučen v strokovnih krogih ter obravnavan na družbeno političnem aktivu in ki sta ga sprejela delavska sveta obeh temeljnih organizacij 13. oziroma 14-. ju- S seje delavskega sveta TOZD Baterije ob sprejemu predsanaci j ske ga programa nija, je v glavnem poleg uvoda in tabelarnih pregledov razdeljen na dvoje vsebinsko zaokroženih celot. Temeljito so obdelani vzroki za izgubo, kot drugo pa ukrepi za sanacijo ugotovljenega stanja. Nimamo namena in tudi preobširno bi bilo, da bi na tem mestu pisali podrobnosti o vzrokih za nastalo izgubo. Zato omenimo le štiri področja, ki so v gradivu obdelana. To so-J - nesorazmerje rasti nabavnih in prodajnih cen, - povečanje cen cinka, - vračanje zakonito odobrenega povečanja cen na raven 19.12.1984, - povečanje stroškov obresti. Brez dvoma si upamo trditi in tudi dokazati, da so z levjim deležem botrovali za nastalo izgubo zunanji činitelji, na katere delavci Zmaja nimamo nobenega vpliva. Istočasno pa je treba poudariti ugotovitev, da se vse družbeno politične in strokovne silnice v Zmaju usmerjajo v frontne akcije, katerim bo treba dodati nekoliko več navdušenega angažiranja. Že nekajkrat izrečena samokritika - tudi na samoupravnih organih o zakasnitvi osvajanja novih izdelkov, o počasnosti izvajanja dogovorjenih odločitev in slično, je osnova za začetek hitrejših, udarnejših prijemov. Da bi se v tem trenutku borili sEimo za preživetje in kar bi lahko bila parola, se z njo v Zmaju ne strinjamo. Bes je, da ne zanemarjamo kratkoročnih akcij in ukrepov, ki so nujni za ublažitev krize z namenom, da ustrezno zaključimo poslovno leto, pač pa polagamo znatno pozornost nada-ljnemu razvoju Zmaja v srednjem in dolgoročnem obdobju, v katerega bi sodila tudi mednarodna kooperacija, je poudaril direktor Zmaja Budi Vavpotič na zadnjem sestanku družbeno političnega aktiva 12. junija letos in dodal, da je treba opraviti vrsto opravil za nove usmeritve. Splošna ocena na tem sestanku je bila, da se nikakor ne moremo sprijazniti z negativno bilanco, zato je bil še toliko bolj razumljivo prisoten optimizem, ki ne dopušča klavrnega povečanja glav. To pa obenem pomeni, da smo doj eli globino sedanje poslovne izgube, sicer se ne bi tako angažirano vključevali v akcije. Da nimamo v rokah dovolj Škarij in platna za krojenje poslovne uspešnosti, se zavedamo. Imamo pa nadomestilo v sposobnosti strokovnih in drugih kadrov, ki bodo morali biti ofenzivno bitko z nastalimi problemi. Vsak in sleherni na svojem področju. Mayer z naslovne strani V proizvodni liniji ploščatih baterij 5R 12 je etiketiranje pred varjenjem v vrečke in vlaganjem v kartone zaključna delovna operacija vključno z dodatno kontrolo električne napetosti. Fotografijo na naslovnici bi tokrat lahko poimenovali kot zadnji delovni utrip Justine BENKO in zadnje minute njenega dela pred odhodom v pokoj po 31. letih v ZMAJU. Več na strani 18. Delavski svet delovne organizacije je imenoval Delavski svet delovne organizacije Iskra - Zmaj je na svoji 6. seji dne 1.6.1984 na predlog razpisne komisije in ob pozitivnem mnenju družbeno političnih organizacij v delovni organizaciji in ob podpori Koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Šiška, za VODJO TEHNIČNO RAZVOJNEGA PODBOČJA imenoval tov. SAVIČ Staneta, mag. kemijske tehnologije. Imenovan je za mandatno dobo štirih let, ki je začela teči od 4.6.1984. SAVIČ Stane vodja TRP od 4.6.84 dalje Savič Stane, nekdanji štipendist naše delovne organizacije se je v Zmaju zaposlil 4. novembra 1974. Dve leti kasneje je odšel v JLA in se po končani vojaščini Referendum Delavci v delovni skupnosti skupnih služb so na referendumu dne 21. junija 1984 z večino glasov vseh delavcev sprejeli: 1. Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovno skupnost 2. Pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev v delovni skupnosti. S sprejemom samoupravnega sporazuma o združevanju dela so podane osnove za nadaljnje urejanje samoupravnih odnosov oz. spremembe dosedanjih samoupravnih splošnih aktov v skladu z novosprejetimi zakoni. vrnil v Tehnično razvojno področje, kjer je opravljal naloge tehnologa, kasneje je bil samostojni raziskovalec za elektro-kemijske sisteme, znanstveni sodelavec, do sedanjega imenovanja pa krajši čas tudi vršilec dolžnosti vodje Tehnično razvojnega področja. Delavski svet delovne organizacije je na seji 1.6.1984 sprejel sklep o ponovnem razpisu del in nalog vodje komercialnega področja. Da pa se zagotovi nemoteno opravljanje del pri vodenju komercialnega področja, je za vršilca dolžnosti vodje komerciale imenovan Erik KURENT. Za novega zastopnika delane organizacije, ki poleg direktorja delovne organizacije predstavlja in zastopa DO z enakimi pooblastili in odgovornostmi, je delavski svet imenoval COFE Rada, vodjo plansko coganizacijske-ga področja (dosedanji zastopnik je bil Milan Vuka-šinovič). v////////////////////////////////m^^^ VISOKE CENE reprodukcijskih materialov O nevzdržni situaciji glede neskladja cenovne politike in ugotovitvi, da materialni stroški„ predstavljajo že blizu tri četrtine prodajne vrednosti, smo prejšnjikrat v našem glasilu izpostavili cink ob trditvi, da najbolj ogroža naše poslovanje. S tem pa nismo hoteli zanemariti nabavne visoke cene drugih materialov, sicer manjših po teži in količini, vendar zelo pomembne za posamezne sestavne dele. To so predvsem mesing, plastika in še kaj, ki poleg same cene predstavljajo tudi problem nepravočasne dobave in s tem tudi prekinjanje reprodukcijskih verjig. Z vsem tem se najprej sooča nabavna služba in vodja Francelj Rudi nas seznanja s tem problemom. Eden od bistvenih elementov pri sklepanju pravnih poslov so cene odnosno stroški pri nabavi reprodukcijskega materiala. Gledano iz stališča poslovanja ter v strukturi direktnih stroškov predstavlja material 80 % in več odstotkov vrednosti in ta vrednost se še povečuje v škodo stopnje pokritja v baterijski proizvodnji ter proizvodnji svetilk in zato ni slučaj, da se temu vprašanju stalno, še posebno pa v zadnjem času posveča večja pozornost in skrb v smislu zadrževanja cen, kolikor je mogoče v skladnosti ter v odnosu osnovnih surovin namenjenih za predelavo od dobaviteljev za potrebe naše proizvodnje. Vse do leta 1983 so se cene repromateriala gibale v okvirih zmernosti in planiranih predvidevam.j tako, da nismo imeli težav pri postavitvi planskih cen ter smo celo izkazovali pozitivne razlike v V zadnjih 4 letih je kilogram medenine poskočil od 62,00 na 570,00 din - indeks 919- materialnem poslovanju. Že v letu 1983 so se cene narahlo pričele dvigovati, ter dosegle v letu 1984 neverjeten skok še posebno ob odmrznitvi cen (plastična masa, MS trakovi, cink rondele) kar nas je že v I. kvartalu zaradi poznanega vzroka podražitve cinka privedlo do neugodnega finančnega položaja. Navajamo pregled spremembe cen nekaterih osnovnih materialov v obdobju 198o do 1984. Iz prikazanega pregleda je razvidno , da so indexi podražitve nerazumljivo visoki pa vendar je tako stanje, ter od maja in junija so omenjeni indexi še višji pri plastičnih izdelkih spričo zvišanja cen nafte in naftnih derivatov, kar še poslabšuje naš ekonomski položaj. Naziv materiala E M 198o 1981 1982 1983 April 1984 Ind. 6:2 1 3 ~T~ 5 5 6 7 Cink rondele R 6 kg 43,oo 63,oo lo6,6o 142,35 3oo,oo 697 Cink rondele R 25 kg 43,oo 63,oo loS^BO 142,35 3oo,oo 697 Stročnica papir 3R 12 kos o,4o o,86 o,92 1,12 1,40 35o Stročnica plastična R 2o kos o,74 o,92 1,85 2,o8 2,o8 281 Škatla plastična 4 R 25 kos 3,81 4,2o 5,29 15,3o 19,oo 498 Jekleno dno R 2o 0,11 o,16 d- OJ 0 0,5o o,5o 454 MS kapica R 6 o ,o34 o,o78 o,o97 o,153 o,14 411 MS trak kg 62,oo lo2,oo 155,oo 262,00 57o,oo 919 Polistiren 457 kg 38, o3 8o,oo 12o,00 160,00 32o,oo 842 Bitumen kg 9,o34 14,17 18,2o 23,55 38,73 426 Karton št. 9 kos 8,65 14,25 18,2o 28,67 36,12 417 Karton št. la kos 9,7o 16,8o 2o,72 33,9o 42,79 44o Žarnica 3,5 x3 kos 5,o5 14,44 49,35 Žarnica 4,8 xo,55 kos 24,75 32,72 59,21 7o,45 70,45 284 Svetilka Z 5o kos 46,3o 55,84 53,84 62,41 81,00 175 Svetilka Z 2o kos 15,3o 19,41 19,41 21,35 25,62 167 Akriti U forma kos 17.400,00 1885°,oo 245° 5joo 31B5<¥>° 4459^00 256 Vukašinovič Milan odhaja na novo delovno dolžnost Naslednje, nič manj pomembno vprašanje gledano s finančnega vidika so obrestne mere, ki se iz leta v leto zvišujejo in danes že dosegajo skoraj 5° % kar sigurno neugodno vpliva in dodatno bremeni stroške poslovanja. Naši finalni izdelki zahtevajo zelo drage strateško pomembne ter deficitarne surovine ter polizdelke, katere ni moč nabaviti v katerikoli trgovini, kar pomeni, da so to specifični materiali zelo drage predelave in dodelave zato kontinuirano iščemo nove dobavitelje ter alternativne možnosti dobave, ki se pa v glavnem v cenovnem smislu kaj dosti ne razlikujejo spričo tržnih cen osnovnih surovin. Zagotovitev poslovne varnosti je dostikrat negotova in vprašljiva. Dobavitelji ne le, da zahtevajo najrazličnejša dinarska sovlaganja, kritje izgube itd., temveč v večini primerov devizno participacijo ali skupni izvoz, katera devizna sredstva od rednih prilivom v izvozu pa že tako ne zadostujejo za uvoz repromateriala, ne da bi karkoli odvajali za nabavo domačih re-promaterialov. Vsa navedena problematika postavlja službo nabave v neugoden in težak položaj, zavedajoč se, da oskrba odnosno nabava repromateriala zahteva spričo čedalje težjih pogojev gospodarjenja, izredne napore tudi v smislu zadrževanja cen oziroma skupnih stroškov nabave. Cenovna nesorazmerja osnovnih surovin napram finalnim izdelkom so že dosegla tako razliko, da te ni mogoče preprosto razumeti in dokler ne bo postavljen avtomatizem reguliranja in vsklaj evanj a cen surovinam in finalnim izdelkom se bo gospodarstvo znašlo v še težjem ekonomskem položaju. Budi Francelj Milan Vukašinovič, diplomirani ekonomist, vodja komercialnega področja v Zmaju odhaja iz naše delovne organizacije na novo delovno dolžnost. Delegati skupščine občine Ljubljana- Kako poteka prodaja naših izdelkov in za katere tipe baterij je trenutno na tržišču največje zanimanje, smo postavili vprašanje vodji prodaje v Zmaju Kurent Eriku, ki je za glasilo povedal naslednje: Ne glede na povišane cene svetilkam in baterijam ter poletnemu, lahko bi rekli nesezonskemu času potrošnje naših izdelkov poteka prodaja normalno v okviru naših predvidevanj. Po sedanjih pokazateljih /na dan 19. junija/ Center so ga namreč v četrtek 31. maja na svojem zasedem.ju izvolili za predsednika komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo. V tem času (mandatu), ko bo opravljal to funkcijo in sicer od 1. julija letos dalje, mu pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja v Zmaju mirujejo. Vukašinovič Milan se je zaposlil v Zmaju 12. septembra 1979 kot vodja komercialnega sektorja, ki se je kasneje preimenovalo v komercialno področje. Od 1. oktobra 1983 do 4. marca letos pa je bil tudi vršilec dolžnosti glavnega direktorja Zmaja. Ob odhodu na pomembno družbeno funkcijo mu želimo obilo uspehov na osnovi izkušenj, ki si jih je pridobil z delom v neposredni gospodarski panogi. kaže, da bomo v tem mesecu plan prodaje celo nekoliko presegli. Največje povpraševanje na tržišču pa je po ploščatih baterijah 3R 12 za kar priča podatek, da smo v prvih devetih delovnih dnevih v juniju prodali celotno plansko količino za ta mesec. Nekoliko pa je upadlo zanimanje za naše svetilke, vendar pričakujemo, da bomo zaradi naše povečane prizadevnosti tudi pri teh proizvodih presegli junijski plan prodaje. 5 prodajo zadovoljni Razdeljena so stanovanjska posojila TOZD Bata?i,je Ljubljana Na razpis za dodelitev stanovanjskih posojil v TOZD Baterije se je prijavilo 7 delavcev. Stanovanjsko posojilo je po sklepu komisije za delovna razmerja z dne 1.6.1984 dodeljeno naslednjim prosilcem: 1. SIRNIK Alojzu - loo.ooo din za dograditev stanovanj ske hiše, 2. GLAVAN Joži - 3°o.ooo din za dograditev stanovanjske hiše 3. BIČANIN Vesni - 350.000 din za nakup stanovanja, 4. NASTIČ Ljubici - 43o.ooo din za nakup stanovanja 5. JURAS Milku - 22o.ooo din za urejanje mestnega zemljišča in komunalno ure- in MITROVIČ Djurdjiji, ker ne izpolnjujeta pogojev iz pravilnika (gradita v večji oddaljenosti od organizacije). TOZD Specialne baterije Šentvid Na razpis za pridobitev stanovanjskih posojil v tej temeljni organizaciji se je prijavilo 8 prosilcev. Stanovanjska posojila so bila dodeljena: a) za gradnjo ali dograditev stanovanjske hiše 1. PROSEN Stane O O O O O co din 2. SEVER Božidar <1 0 0 0 0 0 din 3. ZADEL Marija - 300.000 din 4. FORTUNA Stane 0 0 0 0 0 LA din b) za adaptacijo oz. rekonstrukcijo stanovanjske hiše odobreno zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Delavci bodo lahko sredstva koristili takoj po pravnomočnosti sklepov ter ko bodo v pravni službi sklenili posojilne pogodbe. Roki vračanja posojil in obrestna mera bodo določeni v skladu z veljavnim pravilnikom ob sklepanju posojilnih pogodb. ditev ter loo.ooo din za adaptacijo st anovanj ske hiše. Posojilo ni bilo odobreno prosilcema KRAŠEVEC Dominiku V neposredni bližini Zmajeve proizvodne hale je gradbišče za novo tovarno KERAMIKE 1. DROBNIČ Jože - 25o.ooo din 2. PLANINŠEK Joža - 5o.ooo din. Zadel Petru in Rus Mariji posojilo.ni bilo odobreno. Delovna skupnost skupnih služb V delovni skupnosti se j e na razpis prijavilo 5 prosilcev. Stanovanjsko posojilo je bilo po sklepu komisije za delovna razmerja z dne 6.6.1984 odobreno: 1. JUGOVIČ Rudiju - 300.000 din za dograditev stanovanjske hiše 2. JAMNIK Ljubu - 5oo.ooo din za nakup stanovanja 3. FRIŠEK Mirjani - 2oo.ooo din za dograditev stanovanjske hiše 4. OTRIN Mari - 15o.ooo din za adaptacijo stanovanja. VEHAR Snežani stanovanjsko posojilo za adaptacijo ni bilo Lepo urejen arhiv "Več pozornosti do našega arhiva" smo dali naslov sestavku točno pred dvemi leti v našem glasilu, ko smo sprejeli na delavskem svetu Pravilnik o arhivu, ki naj ureja predmet in način poslovanja. S tem pravilnikom smo končno razčistili mnoge nejasnosti glede arhiviranja posameznih dokumentov ter opredelili predmet poslovanja do takšne stopnje, kakršno bi Zmaj moral imeti že pred mnogimi leti, da bi se ohranile mnoge pomembne zgodovinske listine. Zdaj, po dveh letih ugotavljamo velik napredek. Kar zadeva prostora, smo že pisali in še bomo ugotavljali, da ni najbolj primeren ob upoštevanju prostorske stiske. Vendar pa zadnje čase uporabnike arhivskih materialov preseneča izredno dobra ureditev, red in preglednost posameznih dokumentov, za kar velja pohvala administratorki - arhivarki HRVAT Iris, ki je z mnogo dobre volje in lastne prizadevnosti vložila veliko napora, da je naš arhiv postal takšen, kot še nikoli doslej. »»»»»»»»>»»»>>». Kje delujemo v SOZD-u Iskra Že vrsto let posamezni delavci ZMAJA delujejo v raznih svetih, odborih in področnih kolegijih na ravni sestavljene organizacije združenega dela ISKRA. Ker pa bralce glasila prav gotovo zanima, kateri sodelavci nas predstavljajo in zastopajo v raznih organih, smo tokrat prvič pripravili za objavo poimenski seznam po abecednem vrstnem redu s stanjem JUNIJ 1984. ANTONČIČ Slavko - odbor samoupravne delavske kontrole interne banke Iskra ALIBEGOVIČ Fadil - arbitražni svet SOZD BAVDEŽ Matjaž - delavski svet SOZD BREZIGAR Bogdan - področni kolegij za finance in odbor za finance SOZD ČOPE Rado - področni kolegij za ekonomiko; projektni svet za uvajanje delitve OD; odbor za usklajevanje letnega programa SOZD FRANCELJ Rudi - nabavni kolegij SOZD GRČAR Borut - odbor za kvaliteto SOZD HOČEVAR Zvonka - področni kolegij za kadrovsko dejavnost in izobraževanje SOZD HOSTNIK Daria - arbitražni svet SOZD JAMNIK Ljubo - delavski svet SOZD; svet podpisnic AOP -Zorin; komisija za nagrade in priznanja SOZD JEŽ Zdravko - odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela SOZD KAJDIŽ Andrej - področni kolegij sekretarjev; odbor za kadrovsko socialne razmere in izobraževanje SOZD KURENT Erik - odbor samoupravne delavske kontrole SOZD; odbor za tržništvo LAVRIN Jože - odbor za množično inventivno dejavnost SOZD. MIHELČIČ Bogomir - področni kolegij za kakovost SOZD MRAVLJA Albina - odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose MATER Marijan - zbor interne banke Iskra; časopisni svet glasila Iskra OGRIN Tomaž - Odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost SOZD PETAČ Marij a - Zbor interne banke Iskra SAVIČ Stane - področni kolegij SOZD za program in razvoj STRMOLE Ignac - odbor samoupravne delavske kontrole SOZD SMRDEL Aleš - področni kolegij za organizacijo in informatiko; odbor za organizacijo in inf ormhr-tiko SOZD, VUKAŠINOVIČ Milan - marketing kolegij SOZD V juliju in avgustu pravimo, je čas poletnih počitnic. Zapuščali bomo delovna mesta posamezno in skupinsko, se za krajši čas oddahnili od vsakdanjih obveznosti, utečenega ritma in skrbi in bomo, vsakdo po svojih zmogljivostih in močeh preživeli nekaj sproščenih trenutkov. Bašanija se bo napolnila z gosti, odšli bomo na otok Krk, pa v Lanterao in Pulo, morda tudi na Uskovnico. Lepo bo in vsakdo bo prinesel takšne ali drugačne spomine, ki bodo vsem enako lepi. Ob vrnitvi na delo bomo poslušali navdušeno pripovedovanje o PPG - poslovno prodajni center ISKRA na Trgu revolucije v Ljubljani. ZRIMŠEK Veljko - področni kolegij za SIO in DSZ ZALETEL Peter - svet uprav-ljalcev na industrijskem kompleksu Stegne, ŽNIDARŠIČ Desanka - koordinacijski odbor sindikata SOZD. vtisih z letovanja in lepo bi bilo, če bi kdo prijel.za pero in nam opisal, kako je preživel dopust v naših počitniških domovih in prikolicah. Morda bi priložili še kakšno fotografijo, saj na primer z otoka Krka še nimamo nobenega posnetka. Ga lahko pričakujemo letos? Želimo veliko zasluženega oddiha, da se spočiti vrnemo na delo, v naš vsakdan, da se bomo lažje spoprijeli z napori, ki nas še čakajo. _ Veselo na dopust Koliko smo upravičeni POVEČATI CENE BATERIJAM V zadnjem glasilu smo pisali o novih r povečanih cenah baterijskih svetilk. Kakšna pa je trenutno "nova" raven cen samih baterij, nam pojasnjuje vodja prodajne službe Erik KURENT. Borba na cenovnem področju se sedaj odvija na drugem delu naše proizvodnje - baterijah. Menimo, da bo ta nepravična vojna med dragimi vhodnimi surovinami in premajhno prodajno ceno naših izdelkov, še nekaj časa izčrpavala moči strokovnim delavcem, ki se vojskujejo na cenovni fronti. Za dohajanje nivoja prodajnih cen baterij, ki bi pokrile stroške proizvodnje in ustvarile akumulacijo, smo predvideli tri etape. Prva je za nami, saj smo z 22. majem letos uveljavili 2o odstotno povprečno rast cen baterijam. To povprečje pa pomeni, da smo povečali cene od 0 do 40 odstotkov. S tehnologijo računanja povprečja pa smo uspeli cene v celotni masi zvišati^/za 3o odstotkov. Drugo etapo bomo uresničili koncem junija, ko bomo prešli na novo kvaliteto baterij. To povečanje nam bo dalo učinke šele v juliju. Uvedba nove kvalitete, nam bo prinesla dodatno 2o % povišanje prodajne cene baterij. Kljub temu povišanju pa še vedno ne bomo dohajali vseh podražitev našim repromaterialom. Tudi tako oblikovana prodajna cena nam še ne bo izravnala primanjkljaja, ki smo ga z "močno družbeno podporo pridelali" od lanskega decembra pa do letošnjega maja. To nam bo verjetno uspelo šele v tretji etapi oblikovanja cen. elektrolitskega cinka od 117,56 dinarjev iz V. Britanije do 16o,64 dinarjev iz Nemčije. Istočasno pa naši proizvajalci izvažajo cink po 98,14 dinarjev v Švico do 142,68 dinarjev na češko. Ob teh podatkih vidimo, da pri nas vlada cenovno neskladje, kar se odraža tudi pri naših cenah. Prav zaradi tega pa smo prisiljeni da v tretji etapi povečamo cene še za dodatnih 2o odstotkov. Ali bo to zadostovalo, je ta trenutek težko oceniti. Po dosedanji praksi, ko se cene strmoglavo dvigajo, smo mnenja, da tudi ta zadnja podražitev ne bo mogla biti zadnja. E.Kurent Tretja etapa bo gotovo najtežja. Vsem družbenopolitičnim dejavnikom bomo morali dokazati, da smo kljub boljšemu delu, racionalnejši porabi materiala in ne nazadnje večji proizvodnji in večji produktivnosti zašli v izgubo. Prepričati bo potrebno odgovorne dejavnike, da delavec v Zmaju ni kriv za slabe gospodarske učinke. Z argumenti bomo morali dokazovati, da so za tako stanje krive tako imenovane "sive" cene našemu repromaterialu. "Siva" cena, ki je za nas najbolj neugodna, je cena cinka. Elektrolitski cink je v Zvezni skupnosti za cene prijavljen po 165,oo dinarjev za kilogram, mi pa ga moramo plačevati okoli 32o,oo dinarjev za kilogram. Pri tem je zanimiv podatek, da se giblje cena uvoženega Ultrazvočno hermetično zapiranje baterij 4R 25 v TOZD Spec.baterije Predstavljamo vam... V naši delovni organizaciji smo dobili novega sodelavca. Dne 16. maja letos je bil sprejet na naloge varnostnega inženirja HVALE Milan, ki ga zaradi pomembnosti njegovih opravil in dolžnosti in tesnega sodelovanja s širšim krogom sodelavcev želimo predstaviti v našem glasilu. Ker je med nami že dober mesec dni, smo ga zaprosili za nekaj njegovih vtisov iz našega delovnega okolja, katere je opisal takole: V organizaciji združenega dela Zmaj je iz vidika varnostne tehnike veliko storjenega, zlasti na področju ekologije v smislu, da se pogoji dela izboljšajo predvsem na težavnejših delovnih procesih. Po pregledu evidence ter poročil o stanju in problemih varstva pri delu je razvidno, da je služba delovala predvsem operativno, skrbela je za tekoča varstvena vprašanja na delovnih mestih in proizvodnih prostorih TOZD Baterije in TOZD Specialne baterije. Pri ogledu proizvodnih prostorov Zmaj sem dobil velik vtis o skrbni in efektivni organizaciji dela, o delovni disciplini, urejenosti ter čistosti delovnih prostorov in sredstev za delo. V TOZD Specialne baterije Šentvid so delovna mesta zahtevnejših procesov dela popolnjena z mlajšimi delavkami in delavci. Pooblaščenec za varstvo pri delu v omenjenem TOZD me je opozoril, da nekateri delavci odklanjajo uporabo sredstev in opreme za osebno varnost, ker niso ustrezna in jih motijo pri opravljanju svojega dela. Mogoče je to tudi razlog, da je število nezgod pri njih večje v primerjavi z ostalimi delavci. Prav gotovo TOZD Specialne baterije si prizadeva za odpravo teh pomanjkljivosti. Storjenega je veliko, da se pogoji dela izboljšajo v proizvodnji, vsekakor pa bo pri teh delavcih potrebno doseči zmanjšanje poškodb pri delu z dosledno uporabo sredstev in opreme za osebno rabo. Osebno menim, da se verjetno daje premalo poudarka pri izobraževanju o koristnostih uporabe sredstev za osebno varnost ker drugače ni mogoče razumeti neuporabe teh sredstev. Tu predvsem mislim na uvajalno izobraževanje na novo sprejetih delavcev v organizacijo združenega dela Zmaj. Delovodje oziroma izmenovodje so zadolženi, da dajejo delavcem osnovna navodila tehnike varnosti v proizvodnem procesu dela. Kot vodja službe varstva pri delu bom nadaljeval z delom preventivnega varstva v smeri varovanja delavcev pred poškodbami. Na podlagi metodologije za periodične preglede in preizkuse delovnih priprav in naprav bomo dosegli v proizvodnji ne samo varnejše delo, temveč tudi povečanje produktivnosti. Seveda so za večjo produktivnost v prvi fazi potrebna kompleksna dela, tako npr. - pri varnejši ureditvi zahtevnejših in težavnejših procesov dela, - pri spremembi postopkov dela v proizvodnji, - pri odpravljanju prahu in par, - pri izboljšanju razsvetljave delovnih prostorov. To se pravi, širši bo nivo znanstveno raziskovalnih del za odpravo pomanjkljivosti in izvedenih sprememb iz področja ekologije, večje so možnosti za produktivnost dela. Varnostna služba bo tako predstavljala v svojem delovanju razmerje med varnim delom v proizvodnji in produktivnostjo. Da ne bi odvajali prevelikih finančnih sredstev za izvajanje ekoloških meritev pooblaščenim Zavodom za varstvo pri delu v zaostrenih pogojih gospodarjenja, bo naša organizacija združenega dela Zmaj komisijsko sama pregledovala stroje in naprave ter izvedla vse potrebne meritve na zahtevnejših procesih dela. V zvezi s tem je služba varstva pri delu izdelala metodologijo, ki jo potrdi Republiški inšpektorat dela. Z izpolnitvijo programa ekoloških meritev v naši organizaciji se bomo pri preventivnem varstvu,približali cilju in gospodarnemu namenu ekoloških preiskav. Milan Hvale Jeseni nova sejna soba Trenutno vam ne morem reči kako bomo prišli do prepotrebne opreme (stoli, mize in druge pritikline), saj smo v nezavidljivem finančnem položaju. Bržkone bomo prisiljeni improvizirati z obstoječo opremo . Sicer pa vaše vprašanje razumem tudi kot vzpodbudo, saj bi bil že res skrajni čas, da bomo jesenske "vroče seje" imeli že v za samoupravljalca dostojnejših pogojih. Torej jaz tudi upam. A.Kajdiž Med dopoldanskim odmorom tudi nekaj nogometa za razvedrilo V starem Zmaju smo kljub pomanjkanju prostorov imeli lepo in mirno sejno sobo, tu pa je nimamo, je bilo že neštetokrat slišati godrnjanje udeležencev sej in sestankov v obratu družbene prehrane, ko so glas poročevalca spremljali razni šumi, ropoti, žvenketanje kuhinjskega pribora ali pomivalnega korita. Kje dobiti mirnejši prostor za seje, je bilo vprašanje, ki nas je mučilo dolgo časa, dokler se ni izoblikovala možnost, da naše zaklonišče uporabimo dvonemensko, oziroma, da en prostor adaptiramo za sejno sobo. Sodeč po nekaterih že opravljenih delih bi lahko kaj kmalu potekale seje v ustreznem prostoru. Bo to že jeseni? 0 tem meni vodja splošno kadrovskega področja Kajdiž Andrej naslednje: Da bi bila dvonamembnost zaklonišča izvršena, so potrebni trije predpogoji: 1) da je zaklonišče res zaklo- nišče (torej uradni prevzem), 2) da ima uporabnik- zaklonišča, tj. delovna organizacija normativno urejen potek aktivnosti, da v dtiLočenem zakonskem roku ponovno preuredi dvonamembni prostor v zaklonišče, in 3) da imamo zagotovljena finančna sredstva za preureditev zaklonišča in za opremo. Ker ste nadpoprečno informiran, vam ne bo težko ugotoviti, da pravzaprav v celoti ne izpolnjujemo niti enega od pogojev, kaj šele vse tri. Sicer pa moram reči naslednje: Želja po preureditvi zaklonišča v sejno sobo je že kar stara, uresničevati pa smo jo začeli v lanskem letu. Spričo dejstva, da samo zaklonišče še ni prevzeto (izvajalci del pa so PAP Ljubljana, ki je v zadnjem obdobju posloval pod družb enim varstvom in smo zato posledice tega varstva čutili tudi mi v veliki počasnosti izvajal- skih del, IMF Ljubljana in Mizarstvo Kovač iz Ljubljane), se dotlej tudi ne morejo zaključiti vsa preureditvena dela, saj so si v medsebojni soodvisnosti. Ponovni rok za prevzem je kot veste september. Kar zadeva drugega pogoja bomo imeli z urejanjem zakonskih pogojev, da normativno določimo vse aktivnosti za postavitev preurejenih prostorov v prvotno stenje, v zaklonišč' najmanj težav. Ta "tehnologija" bo določena takoj po tem, ko bo zaklonišče nared. Močno pa se nam zatika pri razpoložljivih finančnih sredstvih. Dosedanja dela so bila finansirana delno iz rednega prispevka za SLO, delno pa iz sredstev investicij. Nekaj o likvidnosti Zadnje čase pogosteje slišimo, da je neka organizacija zelo likvidna, druga pa nelikvidna. V novih zaostrenih pogojih gospodarjenja se vloga likvidnosti neprestano povečuje. Finančna sredstva so omejena. Nova finančna sredstva se pojavijo samo z rastjo proizvodnje in s povečanjem blagovnih sredstev države, zato je vedno manj likvidnih sredstev. Najširše pomeni likvidnost plačilno zmožnost, izplačljivost, zapadlost oziroma dospelost plačil. Mnogo ožja razlaga pojma likvidnosti bi bila sposobnost plačila obveznosti v času zapadlosti. Takrat moramo imeti najmanj toliko finančnih sredstev, da poravnamo obveznosti. To lahko storimo, če imamo likvidna sredstva. 0 likvidnosti lahko govorimo že v navadnem gospodinjstvu, v organizacijah, v panogah, med panogami in v celotnem gospodarstvu neke države. Gospodarstva različnih držav imajo razvite različne oblike likvidnosti. Čimbolj je razvito gospodarstvo , tembolj ima razvite raznovrstne oblike likvidnosti. V tem sestavku se bomo omejili samo na likvidnost organizacij združenega dela. Organizacija je plačilno zmožna (likvidna), če ima večja ali vsaj enaka denarna sredstva kot so zapadle obveznosti. Organizacija ni plačilno zmožna, če nima dovolj sredstev. Na plačilno zmožnost organizacije torej vplivajo tako razpoložljiva denarna sredstva kot zapadle obveznosti. Sredstva se neprestano spreminjajo. Spreminjajo svojo obliko, preoblikujejo se iz denarne oblike preko različnih drugih oblik zopet v denarno obliko. .Razlikujemo različne stopnje likvidnosti. Stopnja likvidnosti se določa glede na oddaljenost sredstev od denarne oblike. Denarno obliko že imajo gotovina in druga denarna sredstva v banki. Med sredstva, ki so takoj vnovčljiva vštevamo še čeke in menice. Vsa druga sredstva so kasneje vnovčljiva. Načelno so terjatve do kupcev hitreje vnovčijive, kot zaloge izdelkov. Zaloge izdelkov so zopet hitreje vnovči jive, kot nedokončana proizvodnja, slednja zopet od re-promateriala itd. Najslabše vnovčljiva so strogo namenska osnovna sredstva. Imajo naj-slabšo stopnjo likvidnosti. To so predvsem nekurantne zaloge, zastareli materiali, izdelki itd. Hitreje, ko potekajo pretvorbe iz ene oblike sredstev v drugo obliko, manj je potrebnih likvidnih sredstev. Pravimo, da se hitreje obračajo sredstva. Vsaka motnja, ki nastane v času preobrazbe, lahko povzroči nelikvidnost organizacije. Med drugim lahko organizacija po- stane manj likvidna, če kupci ne poravnavajo pravočasno svoje obveznosti, če ne moremo prodati svojih izdelkov, če je prenizka proizvodnja, če izdelujemo izdelke s premajhnim dohodkom, če nabavimo preveč materiala, če imamo nesorti-rane zaloge ali celo nekurantne. Preveč imamo vezanih sredstev v nedenarni obliki. Organizacija je lahko plačilno nezmožna, če ima prenizko realizacijo. Dosežena plačana realizacija ne pokriva nastale obveznosti. Obveznosti so višje od likvidnosti organizacije. Take motnje so lahko stalne. Običajno pa imajo take motnje sezonski značaj. Pojavijo se v določenem obdobju poslovnega leta. Za našo organizacijo je to od marca do julija. Organizacija mora za manjkajoča sredstva najemati kredite. 0 kreditih, obrestnih merah, obrestih, pa kdaj drugič. Bogdan Brezigar "Kupček" denarja na fotografiji je pred dobrimi desetimi leti predstavljal velik kup denarja za izplačilo osebnih dohodkov za vse zaposlene v Zmaju. Letošnje športne igre v Zagrebu BATERIJADA '84 Letošnje že tradicionalno športno srečanje baterijcev je bilo v Zagrebu v organizaciji CBOATIE v soboto, 26. maja letos. Že nekaj dni pred tem smo v Zmaju med nastopajočimi čutili veliko pripravljalno mrzlico in dokajšnjo mero tekmovalne vneme. Končno je napočil dan, ko so bile vse priprave zaključene in ko naj bi bilo treba pokazati, koliko smo vredni ne samo pri delu, temveč tudi v športu z žogo, puško in sličnimi rekviziti. Kmalu po šesti uri zjutraj smo krenili izpred Zmaja skoraj točno po predvidenem voznem redu. V Šentvidu pri Stični smo "naložili" še nekaj korajžnih sodelavcev - športnikov in z njimi izpopolnili tekmovalne vrste. V gostilni "Na Klančku" smo se podprli s sendviči, rum s čajem pa je dvignil že prej vedro razpoloženje. Prizorišče tekmovanja v nogometu med ekipami Zmaja, Croatie in Tesle na letošnji BATERIJADI v Zagrebu Avtobus je veselo požiral kilometre ob naši'dobri volji in sproščenem razgovoru. V Zagreb bi prišli prezgodaj in presenetili gostitelje, če nas ne bi na poti ustavil "mož postave", ki je zahteval na avtobusu napis "posebna vožnja". Tega ni bilo in nekako smo ga prepričali, da nas je pustil naprej. V Croatii so nas lepo pogostili, omogočili pa so nam tudi ogled tovarne. Njihovi proizvodni prostori so črni ter ni mogoče potegniti primerjave z našimi, resnično imamo dobre delovne pogoje. Imajo pa nekaj rešitev na posameznih strojih, ki so zanimale predvsem naše strojnike. Po ogledu tovarne pa smo se že znašli na športnih igriščih. Naši tekmovalci so se v vseh panogah izredno dobro držali, tako na šahovskem, namiznoteniškem, strelskem, kegljaškem in nogometnem igrišču. Oči navijačev Croatie so bile najbolj uprte na no-goaet. Pu so se šaši fantje dobro držali, posebno v drugem polčasu, kjer smo bili popolnoma enakopravni, za kar so nam dali priznanje tudi sami nogometaši Croatie. Za tekmo s Teslo so bili naši fantje že uigrani in pokazali so kdo je gospodar na igrišču. V času tekmovanja je bil pre-cejšenj naliv ter je bila tekma za krajši čas prekinjena. V šahu smo bili boljši od Tesle in slabši od Croatie. Naša ekipa namreč ni bila popolna, ker so nekateri najboljši šahisti ostali doma. Na pomoč pa je priskočil kar šofer našega avtobusa, ki je solidno predstavil barve Zmaja. Tudi naši kegljači so se odlično odrezali, kljub nepopolni ekipi. Zmago je namesto na nogometnem igrišču nastopil na kegljišču, čeprav že več let ni kegljal. Naš najboljši in sploh najboljši na kegljaškem terenu je bil Bijec iz Šentvida. V kegljanju smo za Croatio zaostali le za nekaj kegljev in zasedli drugo mesto. Enako je bilo pri kegljanju pri ženskah. Naša dekleta so daleč za seboj pustile dekleta iz Tesle, Croatii so se približale, premagati pa jih niso mogle ker so za Croatio nastopili kar dve profesionalki, ki sta podrli toliko kegljev kot naši najboljši fantje, če že naša dekleta niso bila najboljša, pa so bila najlepša! V streljanju pri moških nam je prvo mesto ušlo za malenkost, dosegli so drugo mesto, dekleta pa so bila v streljanju tretja. Obe ekipi strelcev, pri moških in ženskah so sestavljali Šentvidčani. Najbolje nam je šlo v namiznem tenisu, komaj so se naši nasprotniki zavedli, že je bilo vsega konec. Posebno sta bila uspešna Vinko in Mare, prijetno je bilo slišati spontani aplavz in gledati zavistne poglede domačinov, ki so bili prepričani, da bodo osvojili kar vsa prva mesta v vseh panogah. Po zaključenih tekmovanjih je bilo malo predaha, saj je bila večerja planirana šele za 18. uro. Večina udeležencev ni vedela kam bi s časom po drugi uri pa do večerje. Potikali smo se po igriščih in bifejih, nato pa so nas odpeljali restavracijo kjer naj bi bila večerja - restavracija Zagrebškega velesejma. Tudi tu smo še čakali v avli v temi. Mize so bile sicer svečano pogrnjene, vendar pa je bil prostor prevelik in smo se porazgubili med drugimi obiskovalci ki jim je bil omogočen vstop. Večerjo smo kljub poštenemu kruljenju v želodcu dočakali vsi živi. Nehote smo se v času čakanja spomnili našega Rudija, pa kaj, če ni bilo prostora v avtobusu za sendviče, saj ga še za "sindikalno naročilnico" ni bilo. Po večerji je sledila razglasitev rezultatov. Gostitelji so podelili pokale za prva mesta ter priznanja za druga in tretja mesta. Priznanje so dobili tudi nekateri najboljši posamezniki (od naših Bijec za kegljanje in Srebrnjak v nogometu), pa tudi Stane Končina kot stalni udeleženec vseh Bateriad. To priznanje bi od naših zaslužila še Grošelj Oto in Primc Bogo. Kmalu po zaključku večerje in podelitvi priznanj smo se odpeljali proti domu. Nekaj pripomb je bilo na organizacijo, ker se športne igre niso zaključile tako kot smo vajeni, to je v veselem razpoloženju, pesmi in plesu. Vseeno pa so naši Eevo: Končina Stane je prejel posebno diplomo za 13. vsakoletno sodelovanje na BATERIJADI. Zgoraj desno: Trenutek igre v namiznem tenisu za prvo mesto ekipe Zmaj. Desno: Bavdež Matjaž sprejema priznanje za 2. mesto v streljanju (moški). Htt "dolenjci" pred restavracijo na stopnicah zapeli nekaj naših domačih napevov. Bateriada '84- je za nami. V bodoče bi bilo dobro razmisliti , kako jih poživiti še z drugimi panogami - s kakimi šaljivimi igrami. Drugo leto so organizatorji Ličani in so v razgovorih nakazali morebitno spremembo. V bodoče se moramo tudi bolje pripraviti, več treningov, saj se tudi tako ponese ime Zmaja po naši deželi. Vsekakor pa so športne igre baterijcev priložnost za utrjevanje sodelovanja, za sklepanje prijateljstev in krepitev bratstva in enotnosti. Jože Jelen Srečanje baterijcev -tokrat na strokovnem polju Mnogi se še spominjamo 3. Simpozija o kemijskih virih toka, ki je bil v Ljubljani, oktobra 1979 leta. Bili smo organizatorji tega srečanja, po katerem (v letu 1981) se je pričelo naše intenzivnejše sodelovanje z JLA. Minila so dobra štiri leta in pol do 4. simpozija, ki se je zaključil nedavno. V Sarajevu (Ilidža) je od 5. do 8. junija letos preko 18o udeležencev izmenjalo informacije o dogajanjih na baterijskem področju. Organizator je bil tokrat SOZD Energoinvest, ena najmočnejših združb delovnih kolektivov v Jugoslaviji. Odločitev o izboru organizatorja je bila povezana tudi z otvoritvijo nove tovarne srebro-cink akumulatorjev Srebrenica. Simpozij o kemijskih virih toka (oz. električne energije), katerega nosilec je Tehnična uprava Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo ob sodelovanju Vojnotehničnega instituta je edino specializirano strokovno srečanje baterij ašev v Jugoslaviji. Tako se teh srečanj udeležujejo proizvajalci primarnih in sekundarnih kemijskih virov električnega toka, proizvodov, ki jih poznamo pod enostavnejšima nazivoma: baterije in akumulatorji. Proizvajalci baterij Zmaj, Croatia in Tesla smo bili primerno zastopani, proizvajalci akumulatorjev Munja, Trepča in Krušik ter Energoinvest pa so pogrešali predstavnike drugih proizvajalcev v Jugoslaviji, ki jih ni malo. Iz Zmaja smo se Simpozija udeležili: Tkalec, Friedrich, Met-ljak, Panjtar in Ogrin. S sodelavci iz institutov: Kemijskega instituta Boris Kidrič (KIBK), Fakultete za naravoslovje in tehnologijo (FNT), Instituta Jožef Stefan (IJS), Tehnološko metalurške fakultete /TMF/ in Vojnotehničnega instituta (VTI) smo predstavljali celotno ekipo. Od uporabnikov se srečanj udeležujejo predvsem predstavniki vojaških ustanov, ki uporabljajo in potrebujejo tako širokopotrošne tipe baterij in akumulatorjev kot tudi specialne. Pri vseh zahtevajo seveda višjo stopnjo kvalitete oz. zanesljivosti v delovanju. Vojaške ustanove pa so tudi neredko sofinanser razvoja novih tipov ali baterijskih sistemov. Osrednji, strokovni del simpozija je namenjen predstavitvi dela raziskovalcev in razvi j sulcev na področju baterij in akumulatorjev kot tudi službam kontrole kvalitete in vzdrževanju (akumulatorjev). Predstavljeno je bilo 42 referatov, polovica s področja baterij. V času od 3* simpozija se je zgodilo marsikaj na baterijskem področju pri nas in v svetu, marsikateri problemi pa so os- ' HIS ’84 C tali, ali pa so postali še izrazitejši (npr. repromateriali). Nekaj od tega dogajanja je pokazalo tudi pravkar minulo srečanje, pokazalo pa je tudi na nekatere rešitve. Medtem, ko na besedilo zaključkov, ki jih je po simpoziju sprejel organizacijski odbor še čakamo, lahko pa vendarle ocenimo vlogo srečanja in strokovne prispevke. Ne bo neskromno, če pričnem z oceno predstavnikov JLA, izraženo na dobro obiskani razpravi (t.im. okrogli mizi) o problematiki razvoja, kvalitete in proizvodnje baterij in akumulatorjev: o kvaliteti dela, sodelovanja in proizvodov v celoti ni željenega napredka, pa vendar, to kar je predstavila skupina na litijevem programu (Zmaj z instituti: KIBK, FNT, IJS ter VTI in TMF (Bgd.), bi lahko služilo kot model za bodoče delo na baterijskem področju tudi za druge. Naša celotna ekipa na programu litijevih baterij je predstavila skoraj polovico referatov s področja primarnih baterij. Predvsem vsebina in rezultati domačega razvojnega dela, medsebojna povezanost raziskovalnih organizacij z našim proizvodnim kolektivom ter celovitost pristopa k osvajanju zahtevnih proizvodov in tehnologije je učinkovala na celotni avditorij , posebno na predstavnike JLA, da so sprejeli že omenjeno dobro oceno'našega dela in nas dali za zgled. Najobširnejši del litijevega programa je obsegal razvoj baterij v sistemu litij/ti-onilklorid. Ti referati so obsegali delo na batrriji Li R 14 in izvedenkah: raziskave katode, litijeve anode in elektrolita ter prikaz izdelave baterij v laboratoriju. Zajeto je bilo predvsem delo mag. Friedricha, Panjtarja, Perkona, Ogrina (Zmaj), prof. dr. Pejovnika (KIBK) ter mag. Čeha in Pavloviča /FNT/ Pri raziskavah smo uporabili metode infrardeče spektroskopije, rastrski elektronski mikroskop, ciklično voltametrijo in druge. Nadalje smo prikazali merilne metode v povezavi z našim računalnikom izdelane na domačem merilniku (predvsem delo Metljaka, Markiča in dr. Pejovnika (KIBK). Uspešnost razvoja prototipov ba- Poleg transformatorske postaje je v posebnem prostoru tudi naša kompresorska postaja. Stisnjen zrak za proizvodnjo baterij sicer dobivamo iz postaje Invest servisa. Kadar pa je ta v okvari ali da poteka naša proizvodnja izven skupnega plana delovnih sobot, pa vključimo svoj kompresor. Na sliki: Jerman Srečko in Rebernik Janez pri popravilu priključne cevi. terij je bila ilustrirana z rezultati testov, ki so bili opravljeni pri nas in na Vojno-tehničnem institutu. Na kratko, predstavili smo prve in edine domače litijeve baterije v Jugoslaviji: tip Li R 14 (3,6 V -5 Ah), tip Li R 14/3 (3,6 V -1,5 Ah), tip 2 Li R 14/3 (7,2 V - 1,5 Ah), tip 3 Li R 14/3 (lo,8 V - 1,5 Ah). Da nismo' pri razvoju baterij pozabili na problematiko uvoznega materiala smo dokazali s predstavitvijo pridobivanja litija v laboratorijskem merilu (IJS) kot tudi izdelave in uspešnega preizkusa domačih steklenih izolatorjev, ki predstavljajo enega najvažnejših delov baterije (KIBK). Delo na sistemu Li/SOClj /tio-nilklorid) smo dopolnili z raziskavami modela baterije z naknadnim aktiviranjem, ker je medrepubliško sodelovanje najbolj prišlo do izraza. Tudi druga skupina referatov bo služila Zmajevemu programu litijevih baterij, z usmeritvijo na širokopotrošno področje. Referati so vsebovali delo naših sodelavcev na TMF in VTI (Beograd) in IJS, Odsek za kemijo fluora. Raziskovali so litijeve sisteme z organskim elektrolitom in katodami iz bakrovega oksida (CuO), molibdenovega trioksida (M0O3), manganovega dioksida (Mn0£) in posebno ogljikovega fluorida (CFx). Kaže, da bi CFx lahko izdelovali doma. Baterije s to katodo se v svetu komercialno uspešno uveljavljajo. Mimogrede naj omenim, da je litijeva anoda v organskem elektror litu, po dosedanjih raziskavah v svetu, eno od izhodišč za razvoj litijevih akumulatorjev. Drugi baterijski sistemi so bili na simpoziju predstavljeni bolj skromno, čeprav kvaliteta klasičnih baterij v splošnem ne zadovoljuje. Na področju izboljšav Leclanche baterij je Croatia (hkrati njen edini prispevek) poročala o pozitivnih rezultatih dodajanja elektrolita (okrog 1 ril) v celice R 6, R 14, R 2o na proizvodnih strojih, po formiranju. Padec kapacitete na skladiščenju se je s tem zmanjšal za tretjino. Trije prispevki so obravnavali testiranja R 2o in R 2o C Leclanche baterij, proizvodnje Croatia, ki jih je izvedla skupina Mornariškega šolskega centra Split in Instituta za elektrokemijo, Beograd. Namen dela je bil s pomočjo računalnika in moderne opreme za merjenje impedance izdelati nove metode testiranja. V tem še niso uspeli, delno tudi zaradi slabih vzorcev baterij. 0 domačih repromaterialih za Leclanche baterije je poročala le skupina z IJS. Opisali so pridobivanje čiste raztopine cink-klorida iz odpadnega cinka, za pripravo elektrolita. Delo izvira iz sodelovanja Zmaja in IJS. 0 alkalnih mangandioksid/cink baterijah so poročali z Instituta za hemijske izvore struje (IHIS), Beograd in VTI. Prvi o specialnih prizmatičnih baterijah (loo Ah), ki se aktivirajo z nalivanjem. Ocenjujejo, da bodo dosegli 5 let skladiščne dobe v suhem stanju in 6 mesecev potem, ko se aktivirajo. Drugi referat je obravnaval gum-bne R 9 baterije (o katerih so poročali že 1979 leta). Za najboljši vzorec navajajo 5 % izgubo kapacitete v 6 letih. Preizkušali so tudi vpliv dodatka srebrovega oksida. 0 izboljšavah v sistemu živo-srebrov oksid/cink so poročali /naslednja stran/ /s prejšnje strani/ z IHIS-a, na primeru gumbne baterije večjih dimenzij MR 7o85 (lo Ah, za tokove okoli loo mA). Po analizah tujih baterij za vzpodbujevalnike srca, ki se vsadijo v človeško telo (s kapacitetami 1,2 Ah in 3,5 Ah) so prilagodili svojo recepturo in konstrukcijo. Na temo domačih materialov za baterije sistema živosrebrov oksid/cink so sodelavci IJS iz Odseka za kemijo fluora poročali o postopku pridobivanja baterijskega živosrebrovega oksida, ki so ga pred leti razvili (v dogovoru z Zmajem) in ga do-sedaj proizvedli že nekaj ton. Pregled del na klasičnih baterijah bi bil s tem zaključen. Omenim naj še prispevke IHIS-a o termalnih baterijah (z litijevimi zlitinami sodeluje tudi KIBK), o baterijah z naknadnim aktiviranjem v sistemu svinec/ svinčev oksid, s tetrafluorobo-rno kislino kot elektrolitom (o njeni sintezi so poročali sodelavci IJS) in v sistemu magnezij/bakrov klorid za meteorološke sonde. V hitrem preletu preko področja akumulatorjev naj omenim tudi delo sodelavcev KIBK (prof. dr. Pejovnik, M. Čeh, IJS in Zmrzlikar, FNT) o raziskavah novih akumulatorjev natrij/žveplo, ki jih v svetu preizkušajo v električnih avtomobilih. Delo je bilo opravljeno v dogovoru e sodelovanju z Zmajem. Razvojna dela na akumulatorjih so predstavili predvsem Munja, Zagreb, IHIS (Beograd) in TMF (Beograd). Slednji o zanimivi temi za JLA o hitrem polnjenju akumulatorj ev. Referati so tiskani v Zborniku, ki je vsakomur na razpolago za podrobnejše informacije. Nahaja se v tehnično razvojnem področju. V naslednjih številkah glasila bomo o novih Zmajevih baterijah napisali še kaj več. Še besedo, dve o skromni razstavi, ki je stalna spremljevalka Simpozija. Zmajevci smo v najbolj aktualnem dnevu razstavili litijeve baterije in pano s predstavitvijo raziskovalnega dela sodelavcev KIBK na steklenem izolatorju za litijeve baterije. Delo je bilo na panoju predstavljeno tudi na Tehnološkem dnevu Iskre letos spomladi. Croatia je razstavila program alkalnih baterij LR 6, LR 14, LR 2o, LR 1, LR o3, 9 V; baterije za foto tehniko in Ni-Cd cilindrične akumulatorje ter gumbne litijeve baterije -program, ki ga razstavlja skupaj z Varto tudi na Zagrebškem velesejmu. Tesla je prikazala program Leclanche specialnih baterij v kartonskem ohišju (BAJ), Alkoholizem je zelo resen socialni, medicinski in tudi gospodarski problem, ki žal prinaša nemalo skrbi in neprilik. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je kronični alkoholik tista oseba, ki nezmerno uživa alkoholne pijače in ki je zato že tako odvisna od alkohola, da kaže telesne ali duševne bolezenske motnje, pri čemer je v nevarnosti njegovo socialno in ekonomsko stanje ter odnos do okolja. ki jih jev preteklosti Zmaj že izdeloval ter S4, S 4 za nalivanje, 6 S 4 pastir, 13,5 V za železnico in 4R 25, vse v plastičnem ohišju. Preostali, večji del razstavnega prostora so v glavnem izpolnili programi Energoinvesta (polnjenje akumulatorjev, srebro-cink akumulatorji iz Srebrenice) ter Munja in Trepča. Organizator, Energoinvest je v program vključil tudi hiter (avtobusni) ogled olimpijskih prizorišč. čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, smo vendarle lahko pridobili vtis o izrednih možnostih Sarajeva za razvoj zimske rekreacije in športov. Veličasten in obenem srhljiv je bil ogled spomenika Vrača nad Sarajevom z desettisoč vklesanimi imeni žrtev okupatorja in domačih izdajalcev. Peto srečanje baterijcev bo čez dve ali tri leta, v organizaciji Trepče na Kosovu. Tomaž Ogrin Alkoholik je človek, ki iz kakršnegakoli razloga občuti strastno potrebo po alkoholu. Čustveno je vezan na uživanje alkohola, ker želi čim večkrat doživeti omamo, zastrtost zavesti. Alkohol deluje na možgansko skorjo in s tem povzroča mnoge škodljive spremembe v človekovi osebnosti. Predvsem zmanjšuje človekovo sposobnost za presojo objektivne resni- 0 alkoholizmu v delovni organizaciji čnoati, njegovo kritičnost in smisel za realnost, slabi njegovo moralno podobo (kot npr.občutek odgovornosti, obzirnost in taktnost do okolja), dviga zaupanje vase, potiska vstran neprijetne občutke. Hkrati pa dviga razpoloženje, ustvarja lažen občutek moči, dela človeka na videz podjetnega ter preganja potrtost in obup. V vsakodnevnem življenju, v delovni organizaciji, imamo večinoma opravka le z lažje opitimi delavci. Tak človek ima navidezen občutek večje energije in povečane delovne storilnosti. Ta subjektivni občutek pa je vsekakor varljiv. Gre bolj za zmanjšano kritičnost do sebe in nalog, za navidezni optimizem, ne pa za dejansko poečano delovno sposobnost. V resnici je opit človek manj sposoben za delo, tako telesno kot duševno. Telesna moč je manjša, ker je mišična moč zmanjšana, gibi so počasnejši in netočni. Takšna poškodovana motorika je zlasti nevarna, kadar gre za hitre, refleksne gibe, ki morajo biti natančni. To je posebno pomembno pri delu na nevarnejših strojih, z ostrim orodjem, zato so v takih primerih nesreče pri delu pogostejše. Pa tudi sicer, v manj nevarnih okoliščinah, lahko opažamo, da opit človek dela počasi in nerodno, da je njegov delovni učinek manjši in da trpi kakovost dela. Razen tega s svojim obnašanjem moti okolico. Noben alkoholik ne prizna, da je nagnjen k pijači, še manj pa, da je pijanec. On "ga samo včasih malo cukne, je rad vesel, ne zdrži doma, se rad malo razvedri", ipd. Delavce, ki so nagnjeni k pijači, precej zanesljivo odkri- jemo po nekaterih razpoznavnih znakih. Pogosto tožijo zaradi (pravih ali navideznih) bolezenskih težav v prebavnih organih, nad socialnimi, gospodarskimi ali družinskimi težavami in neopravičeno izostajajo od dela, posebno ob dnevih po praznikih. Pogosteje so na bolniški kot drugi, saj je njihova telesna odpornost v resnici manjša, doživljajo več nesreč pri delu. Pri delu dosegajo manj uspeha in storilnosti; s svojim obnašanjem do sodelavcev in vodij izzovejo motnje v medsebojnih odnosih, kar zmanjšuje produktivnost dela in varnost v delovni skupini; zelo radi skrivajo svoje slabosti. Alkoholizem v delovni organizaciji opažamo v dvojni obliki. Bolj ali manj kronični alkoholiki zaradi različne stopnje vdanosti pijači prihajajo včasih opiti na delo, se tudi med delom opijejo, najpogosteje pa sploh izostanejo z dela po dnevih pitja. Zelo pogosto je tudi občasno opijanje med delovnim časom ob posebnih priložnostih, kot so proslave, prireditve in praznovanja (osebna ali družinska), kar ustvarja ugodne razmere za razširjanje alkoholizma v delovni organizaciji. V teh primerih prav gotovo trpi delovna disciplina in seveda tudi delovni učinek. Medtem ko ostane v prvem primeru nedisciplina omejena le na enega delavca, ima v drugem primeru "kolektivni 'značaj, s čemer naj bi j dopisujte v j 1 GLAS ZMAJA ! 1_____________! bila že v naprej opravičena tudi opustitev normalnih delovnih dolžnosti, češ da gre zgolj za gojitev prijateljskih odnosov med člani kolektiva, za tesnejše medsebojne spoznavanje in ustvarjanje bolj sproščenega vzdušja. Pri tem je zanesljivo le to, da trpi delo v času take družabnosti med delovnim časom, medtem ko so pozitivni učinki v smeri večje povezanosti po navadi bolj kratkotrajni. Posebno vodilni in vodstveni delavci so odgovorni za to, da se delavci med delovnim časom ne opijejo. Opit človek ne sodi na delovno mesto in ga je treba odstraniti. Delovna organizacija mora ohraniti vzdušje resnega delovnega poleta, če hoče varovati interese proizvodnje. En sam vinjen človek prinese v skupino vzdušje neresnosti in ta se razleze kot epidemija po vsem obratu. Poleg doslednega prepovedovanja pitja alkoholnih pijač na delovnem mestu in vinjenosti pri delu je nujno tudi preventivno vzgojno izobraževalno delo o alkoholizmu in njegovih posledicah in o možnostih ter uspehih zdravljenja z medicinske in socialne plati. Delavce, pri katerih je bila opažena nagnjenost k popivanju, je treba pravočasno napotiti na svetovalne razgovore in zdravljenje. Iz glasila Saturnus Milan Pavliha Slovo ob upokojitvi Z iztekom meseca junija odhajata iz naše delovne sredine dve dolgoletni sodelavki Koprek Polda in Benko Justina. Ob odhodu v zasluženi pokoj jima izrekamo najboljše želje, obenem pa tudi, da ostaneta zvesti Zmajevi upokojenki, kateri bomo z veseljem pozdravili tudi na naših tradicionalnih letnih srečanjih koncem novembra v ZMAJU. KOPREK Polda Lahko zapišemo, da odhaja v starostno upokojitev "najstarejša" sodelavka, saj je njen prihod v Zmaja datiran sl. decembrom leta 1949. Ves ta čas, skoraj 35 let je delala v naši tovarni od kontrolorja z različnimi zadolžitvami do leta 1972, ko je bila razporejena na delovno mesto skladiščnika reprodukcijskih materialov. Pet let kasneje je odšla v Finančno računovodski sektor za inventarista in leto kasneje je prevzela dolžnosti knjigovodje osebnih dohodkov. Z odhodom Koprek Polde iz naše delovne organizacije odhaja tudi živa priča naše povojne zgodovine, o kateri bomo ob priliki še kaj pisali, omenili pa tudi njeno vlogo in dejavnost, ki jo je imela v obdobju petdesetih let na kulturno prosvetnem področju v Zmaju. BENKO Justina BENKO Justina se je zaposlila v Zmaju 21. januarja leta 1955. Vseh 31 let je opravljala delo na finalizaciji baterij, v glavnem in ves čas konkretno na etiketiranju ploščatih baterij. V prvi polovici njene delovne dobe je prevladovalo ročno delo, ročno etiketiranje, pri katerem je bilo treba mnogo spretnosti in pridnosti za doseganje norme in šele z nakupom stroja so se izboljšali delovni pogoji. Nič ! ni napačno, če trdimo, da je i Benko Justina poleg tega stroja j predstavljala simbol etiketira-| nja baterij. j Poleg dela v proizvodnji pa je | bila velikokrat angažirana v I raznih komisijah, sindikatu in organih upravljanja, kjer je vedno aktivno sodelovala. Njeno predčasno upokojitev pa beležimo S 30. junijem letos. Koprek Poldi s svojimi sodelavci za spomin ob odhodu v pokoj. Rojstni dan praznujejo... V mesecu MAJU sta bila sprejeta v delovno razmerje: ...v juliju avgustu septembru PESTOTNIK Mojca, administrator v TOZD Baterije (skladišče gotovih izdelkov) za nedoločen čas dne 16.5.1984 HVALE Milan, varnostni inženir v delovni skupnosti skupnih služb, za nedoločen čas dne 21.5.1984. Prenehalo delovno razmerje: PEPIČ Sulejman, najzahtevnejša posluževalna dela v proizvodnji TOZD Baterije dne 6.5.1984 DRAGIČ Violetka, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije dne 12.4.1984 SAVIČ Gordana, referent plačilnega prometa v DSSS za določen čas dne 31.5.1984 BOSNIČ Edvard, obratni elektrikar v TOZD Baterije dne 25.5.1984. Gabrijela DRAB Anton OROŽIM Marija HRANIČ Marta FELDI Cilka JERLAH Perunka KASAPOVIČ Anka HAJDAROVIČ Andrej KAJDIŽ Marija KERZNAR Anton ŽAGAR Sefik BOSNIČ Jožica PERME Anica KOLENC Rozalija VIDIC Rufada BOSNIČ Fanij a FILIPOSKA Dragan LEBAN Marija GRČA Viktor GROŠELJ Anica NOVAK Milena PETERLIN Ilija VARDIČ Majda RECEK Marjan SVETEK Vida ŠEME Ružiča PERKOVIČ Anton RUS Anton GROJZDEK Agata STRAH Ignac STRMOLE Desanka ŽNIDARŠIČ Matjaž BAVDEŽ Anica MAVRIN Suada LIVADIč Frančiška GORIŠEK Darinka KUŠARI Vojka ILIČ Marija VIDOVIČ Anica TRDIN Nevenka ZAKARIČ Justi MRAMOR Anton NERAT Jožica JERŠIN Mira GRBIČ Janja PAJK Ivo SMODIŠ Alojzija KUTNAR Avgust GRABLJEVEC Olga KOBETIČ Fadil ALIBEGOVIČ Franjo ŠTIGLEC Janja KELBIČ Zineta ČORDIČ Nada BURSAČ Aleš SMRDEL Anton KONČAR Alojz OMAHEN Iris HRVAT Bojan PRIMOŽIČ Dobrosav VOJSKIČ Franc ULČAR Mara OTRIN Anica BIVIC Jovanka MOIČEVIČ Ljiljana PETROVIČ Marija ŠTEFANČIČ Rozalija KLEMENČIČ Rasim MESIČ Milan VUKAŠINOVIČ Anton RUS Aleksander JAKOMIN Marija MEDVED Anica KASTELIC Fikreta SINANOVIČ Marija KOPAČ Genovefa ZOREC Anica PUC Rezka VINKLER Zoran ŠMIGIČ Obrenka STOJKOVIČ Jožica KALIŠEK Franc OBERČ Marija SITAR Anica FORTUNA Anton KASTELIC Cvetka ERZIN Vera SIRNIK Alojzija KLEMENČIČ Nada MOSTAR Stanka DIMITRIJEVIČ Jože DROBNIČ Stane KONČINA Rezka KENDA Avgust KASTELIC Emica GARDLA Fani PAVLIHA Ivanka SREBRNJAK Edvard BOMBEK Borut GRČAR Venčeslav MOHORKO Vidak MARINKOVIČ žarko BEGO Jelka LOKAR Nataša SIREC Rudi FRANCELJ Ljuba NANUT Slavica KOLAR Katarina SMREKAR čestitamo Število zaposlenih Kakšni so potni stroški ? TOZD Baterije Ljubljana moških 77 žensk 145 Skupaj 222 TOZD Specialne baterije moških 43 žensk loo Skupaj 143 Delovna skupnost moških 51 žensk 51 Skupaj lo2 Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije Zmaj je junija 1984 dalje v veljavi sprememba povračil stroškov opravljanje določenih del in nalog in sicer: - cela dnevnica - nad 12 ur - polovična dnevnica - 8 do 12 ur - stroški prenočevanja z računom hotel B kategorije - stroški prenočevanja brez računa - kilometrina od za 937,oo din 49o,oo din 65o,oo din 26o,oo din 14,oo din. Dne 31. maja 1984 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ 467 zaposlenih od tega 171 moških in 296 žensk. Kegljanje vsak četrtek od 17. do 19. ure na drugi stezi v "Domu borcev in invalidov"v Malenškov! ulici. oooooooooooooooooooooooooooooooo Nogomet Croatia : Zmaj 4:3 Zmaj : Tesla 7:3 Croatia : Tesla 5:0 1. CROATIA 4 točke 2. ZMAJ 2 točke 3. TESLA 0 točk Športni rezultati z letošnje BATERIJADE ŠPORTNI REZULTATI Streljanje (moški) 1. CROATIA 2. ZMAJ 3. TESLA Streljanje (ženske) 1. CROATIA 2. TESLA 3. ZMAJ Kegljanje (moški) 1. CROATIA 2. ZMAJ 3. TESLA Najboljši posameznik v kegljanju je BIJEC Janez iz TOZD Specialne baterije. Kegljanje (ženske) 1. CROATIA 2. ZMAJ 3. TESLA Namizni tenis SKUPNO: 1. CROATIA 2. ZMAJ 3. TESLA Objavljeni rezultati tekmovanj so letos dokaj nepopolni. Poleg uvrstitve posameznih ekip bi bilo zanimivo vedeti tudi število zadetih krogov ali število podrtih kegljev in še kaj, kar smo lani tudi storili. V prihodnje bi morali organizatorji, predvsem pa športni referenti zbrati popolne podatke o rezultatih in nas o njih izčrpneje informirati. Za kolesarje Ali nam bo uspelo organizirati kolesarsko sekcijo? Jelen Jože in Marušič Damir sta optimista, saj že nekaj časa trajajoča pobuda dobiva konkretne prijeme. Evidentiranih je že 14 ljubiteljev kolesarjenja, pričakujemo pa, da to ni zadnja številka. 0 cilju in namenu kolesarske sekcije pa več v prihodnjem glasilu. V dopustniških dneh vam želimo mnogo sonca, dobre volje in prijetnega počutja. 1. ZMAJ 2. CROATIA 3. TESLA Med posamezniki sta bila najboljša Srebrnjak Tone in kot drugi Kanc Mare. Šah 1. CROATIA 2. ZMAJ 3. TESLA Nasvidenje v septembru Z izidom junijske številke našega glasila se tudi za uredništvo pričnejo letne počitnice. Kot doslej, tudi letos predvidevamo dvomesečni premor in tako bo naslednje glasilo izšlo konec septembra. Takrat pa se bomo že spočiti in z zalogo novih moči vrnili k delu, uspešnemu sodelovanju pri oblikovanju vsebinske zasnove ter si prizadevali, da bo glasilo še dalje izhajalo Redakcijo glasila smo zaključili 20. junija redno proti koncu vsakega meseca. Urednik "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Dania Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/75 p«'«