}te». 15. Velja po poŠti: sa cclo leto naprej K 251— sa pol leta „ „ 15'— Četrt leta ,, „ 6 50 O LJubljani, n petek, flnž 19. januarja 1906. Leto fflIU. u ^HmtifA^^- i—g ■. s - --f. cm < i*. 4* en mesec „ 2 20 V upravnIStvu: ?.;a celo leto naprej K 20-pol leta „ „ 18 5"- aa ar mesec „ w M I* trn t* pošllj. na dom 2.0 to «i< mesec. Posamezne Stev. 10 h, Uredništvo 1< * Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez ,. _—- dvorlSile nad tiskarno). — Rokopisi se vračajo; nefranklrana pisma se n< sprejemajo. (JrcdnlSkcga telefona Stev. 74. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve< ko trikrat . 8 „ V reklamnih noikah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-[avljenju primeren popust. Izhaja Jsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Mitičen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ' Vsprejema naročnino, Inseratc In reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 183. KranjsKo-hrvatsko, dalmatinska železnica. Pred desetletji se je mislilo nato, da bi se železnična zveza osnovala iz Francoske na Turško in sicer preko svice, Tirolske, Koroške, Kranjske in Basne, ter da bi se tako vezalo mesto Pariz s Carigradom. A ker se vplivni faktorji niso dosti pobrinili za to zvezo, vozi zdaj orientni cx presni vlak preko Dunaja in Budimpešte; in Kranjska je od svetovnega prometa izključena. Pač pa kaže zdaj, da dobi Kranjska novo železnico, ki bo Avstrijo vezala z Dalmacijo. In sicer se bo gradila železnica od Novega mesta, oziroma Straže do Gra-daca; ondi se ima ena proga odcepiti, ki bo šla mimo Vinice do Ogulina, druga praga pa bo vez&la Gradac s Karlovcem. Na ta način bi Kranjska stop la v zvezo z Reko in morjem na eni strani, na drugi strani pa z Zagrebom. To bi bila za Kranjsko deželo neprecenljiva pridobitev. Za zvezo z Dalmacijo prideta dve progi v po-štev; in sicer bi šla prva iz Ogu>ina po hrvaškem Primorju preko Modruša, Otočca in Gosptfa do Knina. Ta proga bi bila 250 kilometrov dolga in bi stala 92 milijonov kron. Druga projektovana prsga pa bi se tudi ed Ogulina odcepila ter š'a mimo plit-viških jezer po hrvaški zemlji, potem pa ob rtiki Usta (Unec) po Bosni do Knina. Dolžina tej progi znaša 175 kilometrov, stroški pa so preliminirani nu 65 milijonov kron. Sčasom se utegne tudi graditi železnica iz Karlovca ob rekah Korana in Una do Knina. 01 Knina do prihodnje morske trdnjave Sibenika je pač dobrih 50 kilometrov daljave in tam že teče železnica. Potem bosta mesti O^ulin in Ljubljana postala jako vsžni križišči železnic, kakor je n. pr. Beljak. Ne da se popisati, kolike važnosti bi bila ta proga v vojaškem oziru, zlasti ke-dar bi bil vihar na morju in bi ne bila megode čet po ladjah spraviti v Dalmacijo, ali pa ko bi se sovrežnik bližal z morske strani. HrvaŠko Primorje in Dalmacija bi gmotno jako napredovala v vsakem oziru tako glede kupčije in obiti kakor na polje-deljstvu in vinoreji. Naši Dcknjski bi bila ta železnica tako v korist, kakor gori imenovanima deželama. Ljubljana bi imela veliko koristi od ptujcev, ki bi tu skozi potovali. Osebni in tovorni promet bi se na Rudolfovi in na Dolenjski železnici izdatno pomnožil. Kaj pa še le, ako bi se železnica od Knina dalje potegnila preko Metkoviča do Dubrovnika ? Od Dubrovnika do Kctora pa že itak teče železnica Potem bi Ljubljana imela direktno zvezo s Kotorcm. Poglejmo na zemljevid Italije! Na vzhodni strani dežele je železnica tik morja izpeljana od Ri-mini do Otrante, torej od severa do juga — v obrambo dežele. Zakaj bi torej Avstrija ne imela železnice, ki bi vezala Ljubljano s Kotorom preko hrvaškega Primerja in Dalmacije? Ali ni ta železnica potrebna v obrambo države, k* bi sovražnik izkušal izkrcati vojaške čtte na obali Hrvaškega Primerja ali pa Dalmacije? Kaka bi bila daljava tej pregi ? Iz Ljubljane do Struže zaaša daljava 84 kilometrov, od Straže do Ogulina približa® 60 kilometrov, »d Ogulina do Knina 250 kilometrov, od Knina do K«tora približa« 280 kilemet-rov, torej skupno 674 kilometrov. Dolenjska železnica vozi sedaj s hitrostjo 25 kilometrov v eni uri; gorenjska Rudoifova 34 kilometrov. Seveda bi tak direktni vlak moral voziti hitreje. Ako bi vlak voril s hitrostjo 1« 40 kilometrov v eni uri, bi potreboval 17 ur do Kotora. Ali ni to velike važnosti za transport vojnih čet, zlasti ob času vojske ? Seve, da bi bila taka železnična z?eza velikega pomena za razvoj trgovine, velike obrti, (ker bi nastale nove tovarne) poljedelstva in vinoreje i. t. d. Pa še nekaj drugega je treba tu eaglašati. Juia& Dalmacija leži skoraj pod isto stopinjo kakor Rim, ter ima jako milo obnebje, ki zelo ugaja onim, j ki na sopilih in na živcih b&lehajo. Gotovo i bi si oni krogi iz Nemčije, Rusije in severne ' Avstrije, ki zdaj potujejo prezimovat v Nico, v Opatijo in druge kraje, posifcmal izvolili južno Dalmacijo za zimsko bivališče, in ljudje bi ija potovali skozi Ljubljano. Gorenjska nc-j bi bila letovišče, Dalmacija pa prezimifiče. Redko kje se dobi tako blizu [ oboje skupaj. Ako se bede napravila zveza Ljubljane s Kotorom, boda utihnile tožbe Dalmatiiicev o zanemarjanju dežele od strani osrednje vlade in tedaj utegnemo šele na laž postaviti izrek Bisaiarckov, da je zgodovina Avstrije dolga vrsta zamud. A K. Notranje politični položaj. V listu „Zeit" je izjavil neki nemški politik, da vlada pravzaprav na namerava postati parlamentarca, marveč hoče pozvati v ministrstvo le zaupnike velikih strank, da bodo mogli nadzorovati razvoj stvari. Lehi so bili prvi, ki so želeli zaupnika v min strstvu. Baron Gautsch je bil voljan, da ustreže želji L,thov, a ker bi pa bilo čudno videti, da bi bili le Čehi zastopani v ministrstvu, je pozval Nemce in Poljake, naj nuznanijo one svoje voditelje, • katerih že!e, da bi postali zaupniki. Poljaki so odklonili ponudbo, dr. Derschatta je pa rekel, da prevzame mesto v ministrstvu, če so s tem zadovoljne vse nemške stranke. Te so zadovoljne z nemškim ministrom izvzemši Sctoaerjevih pustešev. Vlada jeza nemškega ministra, ker bi se na ta način lahko v zadevi volivne | izpremembo sklepal kompromis med veli-! kimi zborničnimi strankami. VUda upošteva vzroke, vsled katerih nasprotujejo Poljaki volivni izpremembi in bi rada ustrtgla Poljakom, a z neposrednimi volitvami v Gali c ji se ne more sprijazniti. Na sprava med Nemci in Čehi vlada resno misli. V ta namen bi pomnožili število nemških poslancev na 204. Cehi bi najbržo ne ugovarjali, ako jim zagotovijo drugo češko vseučil:šie. V predmestju Brna nameravajo ustanoviti češko juridično in fl-loztfično, v Oiomucu aH Brnu pa nemško juridično fakulteto. Vlada upa tudi, da pa zaupnih ministrih dobi trdno večino za n^godbo z Ogrsko. Nemci bi s svojim ministrom dobili vpliv tudi na volitve in bi se omejilo po neobveznem pogovoru število onih volivnih okra jev, v katerih bi se drugače borili Nemci in Cehi. Nemoi bi dobili tudi ps imenovanju svojega ministra zagotovilo, da bi vlada ne d2kla proti nemškim koristim pri imenovanju uradnikov, podržavljenju železnic in v drugih zadevah. Nadalje nsglaša nemški polHik, da bo moral biti nemški minister samostojen in tudi nastopiti preti mia, predsedniku, če bo zahtevala nemška korist. Končno pa pravi, da pogajanja z Gautschem še niso končana. Sporazumljenje med čehi in Nemci. Včeraj je zaslišal cesar ministi skega predsednika Gautscha, ki jc poročal o nameravani izpremembi sedanjega uradniškega ministrstva v parlamentso. Položaj je postal baje tako ugstdea da bosta postala v kratkem ministra dr. Derschatta in dr. Pacak. Posrečilo se je sporazumljenje med Nemci in Cehi glede volivne izpremembe notranjega uradnega jezika, češkega vseučilišča na Moravskem in podržavljenja železnic. Nemci dobe na Moravskem štiri poslano« več, kakor bi jih mogli zahtevati po številu prebivalstva, zato pa glasujejo za češko vseučilišče v KOnigsfddu pri Breu. Ob enem s češkim vseučiliščem pa ustanove nemško vseučilišče ali v Olcmucu ali pa v Brnu. Moravski deželni poslanci so govorili včeraj celo, da misli poveriti vlada tudi rcs«rtno ministrstvo parlamentarcem. Baje rostane železniški minister neki nemški, finančni minister neki mladočeški in pravosodai minister neki poljski poslanec. Danes zasliši Gautsch dr. Derschatto in dr. Pacaka. sodijo, da ob tej priliki ->ade odločitev o izpremembi ministrstva. Volivna izprememba. V soboto imajo nemški češki poslanci razgovor v dunajski zbornici. Sestanek sklicuje dr. Pergelt. Poslanci Pergelt in Pacher bo-ita poročala o pogajanjih, ki sta jih imela z Bylandl Rheidtom v zadevi volivne izpremembe. Včeraj je zaslišal Gautsch grofa S'iirgkba. Češki anarhisti. Iz Prage javljajo, da je prijet urednik novega anarhističnega lista ,0 m 1 a d i a a" Karel V o h r i ž e k ia uedaik lista „P r a c e", anarhist M. K a c h e. Prrega so prijeli zato, ker je bil obsojen radi žaljenja policije v Mostovu, pa je pobegnil, a drugega radi nekega članka. Proti Goluchowskemu. Ogrsko časopisje je začelo ostro pisati proti Go1uchowskemu. Pravijo, da je trpel ugled naše države na Balkanu, ker je odnehalo naše ministrstvo za zunanje stvari nasproti Srbiji, ki js vztrajala glede carinske zveze z Bolgarijo na svojem stališču. .Budapesti Hirlap" pravi, da je ta neuspeh naše diplomacije še večji, ker ni odnehala kaki velevlasti, marveč mali Srbiji. , Pesti Naplo" pravi, da pomenja vse, kar je naredil Goluchcwski v sporu s Srbijo, Ie fiasko Ud5e diplomacije. .Posti H rlap" očita Golucht wskemu popolno slabost in pravi, da se moramo zahvaliti voditelju našs zu- LISTEK. Na železniškem stroju. Ruski spisal Niemojevski. Vlak se jc odpeljal iz železniške postaje. Bila je temna noč in bril je mrzel veter. Stroj je pihal in se stresal, vozeč s seboj mnogobrojne vozove. Že so izginile luči na železniški postaji. Pazno sta motrila strojevodja in njegov pomočnik daljavo in pot pred seboj, katero je razsvetljeval odsev luči na stroju ra več sto metrov razdalje. A v daljavi ? V daljavi je bila temna noč in stroj jc drvil v nočno temo. Pomočnik je postrani pogledoval strojevodje. Niti besedice še nista izpregevorila. V jezi sta se bila sporekla, a od takrat sta bila v razporu. Vlak pa je neprenehoma drd-ral dalje in dalje. Podnevi in ponoči hodili so po železniškem tiru delavci v bližnje rudokope. Vlak vozil je ravno eb griču navzdol. Ustavili so mu paro, a železniški vozovi so vkljub temu drdrali vedno hitreje in hitreje. Pomočnik zrl nepremično skozi malo okence, skozi katero je bilo mogoče pregledati železniški tir. Kar se mu je zazdelo, da vidi v daljavi na tiru neko stvar, majhno kot črno piko. Zamižal je in zopet pogledal ter zrl v dalje. Da, gotovo! Tista stvar postala je vidno večja, a bila je še zelo daleč od prostora, kRterega je razsvetljevala luč svetilk. Ali jo je strojevodja opazil? L,s ne, ali ga naj opozori ? Pomočnik se je ozrl nanj z vprašajočim pogledom, toda ko je videl v pol temi njegov osoren obraz, opusti! je vsako opazko. .Naj se zgodi, kar se heče!" si je dejal. Saj je za vse odgovoren strojevodja, ne jaz! Morda sem se pa le varal ? V tem slučaju bi me strojevodja še zasmehoval. Pomočnik se je še enkrat ozrl na pot, a tiste temne pike ni ugledal. Ali sedaj sla-beje vidim ? Morda sem se pa res zmotiL — Vesel je bil, da ni strojevodji ničesar omenil Zr.pet se je ozrl na železniški tir pred seboj. A It a j je i®---- saj menda sire jevodja vendar ni slep! Tista temna stvar postala je že velikanska. Senca je bila, senca kakega človeka! Pomočnik ozrl se je zepet na strojevodjo. Ali ta v resnici ničesar ne vidi? Tam, prav sredi tira: videl je čisto razločno, ravno pred vlakom je ksrakala stara žena. . . Hodila je počasi, sključeno, oprta eb palico; gotovo je bila gluha. . . Nič več ni bilo časa premišljevati. Pomočnik je iztegnil roko, začul se je oster, zategnjen žvižg lokomotive in vozovi so zaškripali. Tedaj je še le opazil strojevodja ne srečno ženo. Naslonil se je na okno ter zmerjal in kričal na vse strani. Luč svetilk je že obsevala stark« Vlak pa je drvil venomer naprej. Nič več ni bilo mogoče ustaviti stroja; med žvižganjem in rspetom koles drvil je dalje, razdalja je bilo vedno manjša, starka je bila vedno bližje . . . Sedaj je šele zaslišala sopihanje in dr-dranje za seboj. Ozrla se je, povzdignila roki, palica ji je odpadla iz njih. Minuto še --Ie še pol minute--umakni se veadar, starka! Ah! — Kda naj pa pri tem vražjem ropotu kaj sliši! svetilke gere svetlo, vražji stroj drvi dalje, že je v neposredni bližini starke . . . Za Boga! Pomočnik na stroju je zamižal, vlak pa je drdral po bliskoma dalje — čez starkino telo, izpustil še oblake sopare in se nato ustavil. Potegnil jc ledenomrzel veter. Strojevodja skočil je raz stroja, pomočnik za njim. Ta pa ni mogel iti dalje, hodil je le krog stroja, postajal pri svetilkah in se strahoma oziral na zavore — — stresel se je groze: zapazil je bil kri! Starka je getovo hotela v zadnjem tre-notku skočiti čez tir, a bilo je prepozno. Vlak jo je zagrabil in vrgel pod kolesa. Strojevodja se je vrnil. Oba moža sta zrla drug na drugega s srepimi pogledi. Vlak se je začel zopet premikati in odpeljal v nočno temo. Ustavljal se je na postajah, izpuščal paro kot vedno, odpeljal kot po navadi ter drdral dalje in dalje . . . nanje politike, ker peša naš vpliv na Balkanu. .Alkotmany" pa trdi, da Goluchowski smeši naš politični ugled. Zmede na Ogrskem. Včeraj so bile razširjene po Budimpešti govorice, da bo prihodnji teden razpuščen •grški državni zbor. Vlada se boče na ta način ogniti 1. marca zbornični seji in skic niti trgovinske pogodbe ob času, ko ne bo državnega zbora. Vlada hoče z razpustom drž zbora prihraniti 700.000 kron, ki bi jih sicer morala plačati 1. februarja poslancem Baron Fcjervary je baje izjavil, da odstopi, če se razvijejo razmere ▼ smislu absolutizma. — Ministrski predsednik postane v tem slučaju Kristeffy, minister za notranje stvari pa baje Rudnay. V Scavnici je bil včeraj nameščen višji stoliški župan b z a b o. Stoliško pzslopje je zastraždo vojaštvo in orežništvo. Meščanstvo mu je odreklo stanovanje. Budimpeštanski župan in nadžupan sta izjavila, da nameravata odstopiti. Z a B u -dimpešto bo imenovan najbrže kraljev komisar, če odstopita navedena dostojanstvenika. Spor med Avstrijo in Srbijo. Včeraj je izročil avstro ogrski poslanik v Belgradu srbski vladi dopis, ki naglaša, da naša vlad« ni popolnoma zadovoljna z odgovorom srbske vlade iz dne 13. janu arja. Avstrijsko ogrska vlada ne bo nadaljevala prej trgovinskih pogajanj s Srbijo, dokler vlada ne izjavi, da ne predloži srb,-bolgarske pogodbe skupščini prej. dokler ne bo sklenjena med Avstrijo in Srbijo trgovinska pogodba. Bolgarija je obvestila Srbijo, če bo sila, lahko izvaža Srbija svoje blago čez Rumunijo skozi Varno ali Burgas. Vojaške konference. V kratkem se prično na Dunaju pod predsedstvom cesarjevim vojaške konference. Za slučaj francosko-nem-ške vojske izvede lahko Francoska vso mobilizacijo v 14 dneh. V tem času bi postavila na nemško mejo 700000 maž. Za prevažanje cele vojske je potrebno 1500 železniških voz. Vstaja v nemški vzhodni Afriki. Po poročilih guvernerja grofa Goetzena je pobil major pl. Schleinitz 31. dec. 1905 pri Mgodi, južno-zapcdno od Moeogoro, 400 s puikami oboroženih upornikov. Sovražniki so se potegnili v gore Lejunge ob Ruahi nazaj, ki so bile zasedene po tridnevnem boju Na sovražnikovi strani je 73 mrtvih, na nemški troje domačinov. Tamoš-nji prebivalci se žele v nasprotju s svojimi glavarji podvreči. Dogodki na Ruskem. V Varšavi so ustrelili pet anarhistov, ker so povzročili bombne napade. V Lodzu je preiskala policija banke. Nekaj oseb so zaprli. V Kijevu so našli v kmetijskem kemičnem preizkuševališču na tehniki nekega težko ranjenega častnika, ki je izginil med vojaškimi nemiri 18. novembra, zaprli so višjega železniškega uradnika Aleksandrov? skega v trenutku, ko je nameraval odpotovati v Peterburg. Prometni minister mu je hotel poveriti kot svojemu bivšemu tajniku jako visoko mesto. Število orožniških divizij pomnože od 3 na 15. Slabo zanimanje za volitve v Rusiji. V Moskvi se kaže za volitve v dumo zelo slabo zanimanje. Izmed 120.000 meščanov, ki imajo pravico za glasovanje, se jih je vpisalo v listine do zdaj samo 4000. Kmetje nima:o popolnoma nobenega zaai- Kmalu po tem dogodku je bil strojevodja premeščen drugam ter ni več vozil skupno s svojim dosedanjim pomočnikom. Cas je tekel kot popred, vse se je vršilo kot po navadi, izpremenil se jc le pomočnik. Postaral se je vidno; postal je suh in in molčeč ter se izogibal vsem znancem. Le enemu je nekoč povedal, da nima niti ene mirne noči. „Cestokrat," pravil je, „zdi se mi, kakor bi se vozil na stroju brzovlaka in gledal skozi okence. Pred vlakom v daljavi vidim sklučeno starko, ki oprta ob palico koraka po železn škem tiru; svetloba svetilk jo že obseva; sedaj, ta hip jo podere vlak--" „Zdi se mi. da se obrača starka proti meni, dviga roki in mi kliče s strašnim glasom; zdi se mi, da čujem med hrupom in ropotanjem stroja njen glas: „Ti si me umorili" „Vsakokrat se zbudim utrujen, obliva me znoj in vsled strahu ne morem več zaspati." manja do vsega. Mestni nadstojnik je izdal na meščanstvo oklic, kjer pozivlje na živahnejše udeleževanje pri volitvah Kandidati ustavnih demokratov so: Kokuškin, Voron-cev in Sutki. V Odesi se vrše priprave za volitve v dumo. Ustavni demokratje so do zdaj naj močnejši. Revolucionarci bojkotirajo dumo. Del socialistov se misli udeležiti volitev. Srbska armada. V Srbiji nameravajo zopet uvesti jeiin-stveno vojaško nadpoveijstvo. bvoj čas je ~<.fzemal to mesto kralj Milan sam, v zadnjem času pa so imeli najvišje vojaško poveljstvo vojni ministri. Vsled tega je prišlo večkrat do neprilik, zlasti še zato, ker so bili tuintam posamezni ministri, ki so za vzemali to mesto, civilisti. S povratkom princa Arzena je našla Srbija primernega moža, ki bo zastopal v bodoče to generalno poveljstvo srbske armade. Pooblaščen bo za to v najkrajšem času. Njegov sedež bo v N šu. Bavarski prestolonaslednik za splošno volivno pravico. Veliko senzacijo vzbujajo po Nemčiji besede bavarskega prestolonaslednika princa Ludvika, ki je dejal, da so volitve le tedaj znani izraz vsega prebivalstva, če se više po splošni in enaki volivni pravici. Volitve na Kreti, ki se sedaj vrše, so povoljne za opozicijo. Na raznih krajih so bili krvavi boji. Vzhodna Azija. ,Daily Telegraph" poroča iz Tokia, da jena Japonskem v skrajni beti i 958 875 oseb. — Lakoto je povzročila lanska slaba letina na severnem Japonskem. Iz Tokia poroča isti list, d a j e b i I o v 1 a d i v o s t ošk o pristanišče lani celo leto po rušilcih ledu odprto. Rusom se je posrečilo na ta način, da imajo na daljnem Vzhodu ledu prosto pristanišče. Ker izvira to poročilo iz uradnih japonskih virov, je gotovo resnično. Glavni namen Ji-poncev je bil, da po vojski preprečijo Rusom dohod do morja. Japonci torej svojega glavnega namena niso dosegli. Novi francoski predsednik Fallieres. Radikalno francosko časopisje slavi izvolitev Fall;č-esa kot nepričakovano slavno zmago Opozicionalno časopisje pa pravi, da je Falličres jetnik proticerkvenega bloka in framasonov, Kongres je postal ponižni sluga Comba, Pelletana in An d r e e j a. Barikade v Hamburgu. Hamburška socialna demokracija je priredila nenadoma veliko izgrede, ki so že bolj padobni vstaji, kakor pa resnemu delavskemu nastopu za svoja prava. Hambur-ško meščanstvo se je posvetoval® o volivni izpremembi. Opoldne so pa zapustili so-cialnodemokraški delavci svoje delavnice in izjavili, da ne bodo ta dan več delali. Tudi mali prevozni parniki so prenehali z vožnjo. V pristanišču so krožile male ladje z lepaki, naj delavstvo preneha delati in gre na shode. Kmalu je nastal praznični mir. Zveza kovinarjev je sicer izjavila, da ne sprejme nobenega delavca nazaj, ki bi samovoljno opustil delo, a je ostal opomin brezuspešen in je tako 6000 do 7000 delavcev brez dela. Na osmih sh«dih so govorniki ostro napadali predlogo o volivni izpremembi, ka kor jo je predlagal hamburški senat. Po shodih se nabirali za ruske revolucionarje. Zberovalci, med katerimi je bilo tudi jako veliko žensk, so korakali na trg pred mestno hišo, a policija je zaprla vse ceste, ki vodijo pred hamburško mestno hišo. Skozi trg je vozila le cestna železnica, ki pa ni smela ustaviti. Ker množica ni ubogala policije, je ta nastopila z orožjem. Ob devetih zvečer se se pričeli resni nemiri. Razbijati so začeli šipe in obmetavati policijo s kamni. Najhujši izgredi so pa bili proti poinoči. Delavci so zgradili tudi več barikad. Ranjenih je bilo 20 policistov, izmed katerih je eden vsled dobljenih ran umrl. Število ranjenih civilistov še ni znano. Ena barikada je zgorela Oplenjenih jc bilo tudi več prodajaln. H mburški senat je od-godil sklepanje o volivni izpremembi na prihodnji teden, vsled česar pričakujejo novih nemirov. Berolinsko socialnodcmokraško vodilno glasilo „Vorwarts" poživlja socialne demo krate, naj prihodnjo nedeljo, ko bodo sla vili obletnico pričetka ruske revolucije, ne prirede nobenih pouličnih izgredov in naj ubogajo oblasti. V Lipskem je prepovedala policija vse shode, ki so jih nameravali prirediti socialni demokratje, da slave obletnico pričetka ruske revolucije Maroška konferenca. (Včerajšnja seja.) Da se doseže prej sporazumljenje, ne pridejo komisijska posvetovanja v zapisnik maročanske konference. Vprašanje o uvozu orožja je sprožila Francoska. Od leta 1902. vtihotapljajo v Maroko mnogo orožja. Naj- brže ustanove mednarodni kazenski oddelek. — Danes opoldne smo dobili naslednje poročilo: Včeraj ob 3. uri popoldne je bla seja komisije. Seja je trajala dve uri. Odstavljena je bila z dnevnega reda točka o organizaciji proti vt hotaplje-nju orožja. Po ureditvi flaanoijelnega vprašanja se je razvila debata • od Španije stavljenem vprašanju, kaj je razumeti pod kon-trebando in ali se ta nanaša samo na Ma ročane ali tudi na tuje državljane. Belgija je predlagala, da je prosti uvoz pušk za love dovoljen. Maroški delegati so izjavili, da bodo zadevo o puškah za love predložili svoji vladi. Brezpravno stanja v Bosni. Po opoziciji se širi vrst, da bo nastopilo zdaj tudi v Bosni in Hercegovini brezpravno stanje, ker se mso odločili v delegaciji za skupni državni proračun. Posledica tega je, da niso dolžni prebivalci Bosne in Hercegovine plačevati davkov. Združeni vladni nasprotniki se bedo okoristili s to okolnostjo ia bodo opozorili prebivalce do-tičnih pokrajin na to, da jim ni treba plačati davkov. Japonska in Nemčija. „Daily Telegraph" poroča, da je novi japonski ministrski predsednik marki Sayo-ny poslal nemškemu drž. kanclerju sledeči brzojav. Potrudil se bom, da utrdim prijateljske razmere med Japonske in Nemčijo. Delavsko zavarovanje v francoski zbornici. Francoska zbornica je razoravljala včs-raj o delavskem zavarovanju. Razpravo nameravajo tako pospešiti, da bo zakon skle njen še pred koncem tega zasedanja. StGjersKe novice. š Dobrna pri Celju. Dobrnski nemčurji hočejo z vso silo, da se o niih govori. Po dnevu ali ponoči, vedno je Slovenec lahko pripravljen, da izza kakega vogla alt grma plane nanj pretepač. In kar je najzanimivejše, je to, da je prostor za take tolovajske napade deželna toplica na Dobrni. Tako daleč je sedaj prišlo na D ibrni, da človek ni varen svojega življenja, če gre skozi dobrnske toplice. Prvi dan po volitvi napadel je vrtnarjev hlapeo Tr-novšek, po domače Kolarek sin ki je plačan od dežele, slovenskega fanta pri belem dnevu v sredi toplice in ga poškodoval in ranil na obrazu. Celjsko sodišče je pripo-znalo hrabrosti Kolarekovi zasluženo plačilo, namreč 8 dni zapora in 7 kron denarne kazni. — To pa ni dalo spati še hrabrej-šemu Matevžu Marošeku, ki je nočni čuvaj v toplici. Napad 1 je v nedeljo ponoči drugega slovenskega fanta in mu pri-zadjal težke telesne poškodbe. Marošek je poizkusil sicer že lani enkrat, pa mu je spodletelo. Deželni odbor je o tem seveda vedel, a Marošek je vseeno ostal nočni čuvaj topliški, ker Pistošek in Auer ne moreta biti brez njega. Marošek opravlja tudi posle nemčurskega priganjača za — žganje. To bode sedaj lepo priporočilo za deželno toplico! Majnika se zopet odpre toplica, in sedaj vsakih štirinajst dni tolovajski napad na mirne ljudi od topliških uslužbencev in celo od nočnega čuvaja! To se bodo gostje lepo zahvalili za takega čuvaja nočnega miru v toplici! Jivna tajnost je seveda, da so ti ljudje podkupljeni od glavarjev dobrnske nemškutarije, in Slovenci že opazujejo, kolikokrat se bo Marošek za svoje „ju naštvo" zastonj napil. Da se Slovenci ne bodo dali na slovenskih tleh mirno pobijati, je naravno. V prvi vrsti bodo na odgovor poklicali topliškega blagajnika Auerja, ki je — mimogrede rečeno — upokojen avstrijski nadporočnik, deželni uradnik ter duševni oče dobrnskih nemčurjev Zato je od dežele bogato plačan. Ker mu občinske volitve niso izpadle po njegovi volji, je seveda sedaj sila jezen. Da je on naravnost povzročitelj surovih napadov, seveda ne trdimo, a njegovi privrženci so ljudje, ki so zmožni vsega. To je sedaj sad njegovega večnega hujskanja proti Slovencem za .nemški" značaj dobrnskih deželnih toplic Oba napadalca sta tudi nemška gasilca in Auer je njih načelnik. — Ali se takih reči učijo v takozvani „sani-tetni šoli"? Deželni odbor štajerski prosimo odgovora! Vse poštene ljudi pa opozarjamo, da naj ne hodijo sami in brez orož a skozi toplico, dokler se razmere v toplici ne iz-premenijo! Sicer pa pravijo ljudje, da je to — nemška omika! š Otrok zgorel. V Donavicu je zgorela 2 leti stara hčerka delavca Debelaka, katero so stariši pustili samo pri ognjišču. š Na zadnjem poučnem shodu v Jarenini ni govoril g. Valentin Božič, ampak Rožič, kar sc s tem popravi. fi 11 Jarenini je umrl dne 16. t. m. kmet Franc Schonherr v starosti 77 let. Bil je sosed 14. t. m. umrlega Franca J a n č i č Oba sta se velikokrat prej pogo varjala, kako bosta skupaj umrla. — Ko so Jančiča mimo hiše Scloaherrieve nesli, je ta že umiral. Bila sta tudi skupaj spovedana. Frano Scbčnherr je bil vedno pristal narodne naše stranke. Bil je tudi vrl katoličan. Niegov brat je flaančni računski svetnik v Gradcu. Vrlemu možu naj bo lahka zemlj cavrh, nimata niti enega Nemca. Nemštvo pri nas vzdržujejo le Eg-gerjeve tovarne, njru pri nas obrnilo na bolje. k Med poukom se je obstrelil na celovški realki neki učenec trttjega razreda. Pod klopjo se je igial s samokresom, ki je bil nabasan Naenkrat se samokres izproži in zadene dečka v nogo. Mestni zdravnik mu je obvezal rano. Zigo-varjati se bo pa še moral radi nedovoljene rabe ornžja. k Resignaoija velikovSkega kateheta. Župnik K a n d o 1 f je pismen« re^igniral na podeljeno mu mesto ve-likovškega kateheta. k Prestavljen je gosp. Anton T e u 1, mestni kaplan v Pliberku, kot provizor v Kokov; g. Franc Linassi, kaplan v St Mihelu, pa pride kot drugi mestni kaplan v Pliberk. k Dva dečka sta utonila včeraj v Knvivrbi. Pn&la sta preblizu odprtini na jezeru in sta izginila v vodi. Doslej trupel še niso dobili. k Pobegli sirar. Bivši sirar mlekarske zadruge Podkloštrom je pobegnil ter pobral seboj mnogo zadružnega denarja. Policija je izdala za njim tiralico. k Zločini na Koro&kem. Koroško «r«žaištvo je preteklo leto prijelo in izročilo sodišču 747 oseb. Zaradi zločina tatvine je bilo prijetih 148 oseb, naznanjenih pa 190. Na prvem mestu v tem oziru je Spital, potem Feidkirchen in Celovec. Prestopka proti varnosti tuje lastnine se je ukrivilo 1033 oseb. V tej rubriki prvačita Feidkirchen in Celovec. Radi prestopka proti telesni varnosti je bilo prijetih 15 oseb, naznanjenih 391. Tu so na prvem mestu Bo-rovlje, za katerim pride Celovec. Goljufov je bilo prijetih 23, naznanjenih 30, javnih nasilnežev prijetih 59, naznanjenih 55, ubijalcev je bilo 23, požigalcev 16, roparjev 8, pozilstev 18, umor 1, prestopkov proti javni nravnosti 100. Nemški listi se čudijo tem visokim številkam in pravijo, da to dokazuje, kako pridno je bilo orožništvo, ki zasluži zahvalo prnbivalstva. Mi pa pravimo, da to dokazuje nekaj drugega. Tu namreč vidimo, da so na prvem mestu • ni okraji, ki so popolnoma nemško-liberalni, in pa oni, kjer je nemška .kultura" že tako korumpirala Slovence, da se več ne zavedajo svoje narodnosti in so raditega otopeli tudi v drugih ozirih. Res je prebivalstvo lahko hvaležno pridnemu orožmštvu, a ne more pa biti hvaležno »kulturi", ki rodi take sadove. Dnevne novice. ■a atraiol Pod tem naslovom »Slov Gospodar": Na Štajerskem je po zadnjem ljudskem štetju 1,313 325 pre bivalcev. Vlada je določila za Štajersko v novem volilnem redu 28 poslancev: Na vsakih približno 47000 prebivalcev bi torej moral priti en poslanec, kajti min. predsednik je vendar obljubil, da bo splošna volilna pravica enaka. Na Spod. Stajer sko, kjer ima slovensko kmečko prebivalstvo pretežno večino in šteje z drugimi mnogoštevilnimi slovenskimi stanovi skupaj 409 531 prebivalcev, bi torej moralo priti 9 poslancev. Ti poslanci bi morali biti tako razdeljeni na slovenske kmečke občine, da je izvolitev vseh 9 poslancev zagotovljena. Zdaj pa izvemo z Dunaja, da hočejo po novi volilni pravici (') oropati slovensko kmečko ljudstvo kar za 3 mandate in jim dati samo šest poslancev. Slovenskim kmetom torej ponuja vlada volilno k r i v i o o , namesto volilne pravice! Ali je to enaka volilna pravica, da daje vlada Gornjim in Srednjim Štajercem primeroma več poslancev kakor Spodnjim Štajercem? »Slov. Gospodar" poživlja slovenske Sta jerce na stražo! Osebne vesti. Cesar je podelil generalnemu konzulu g. Alojziju Po-gačarju v Odesi red železne krone tretjega razreda. — Višji finančni komisar II. razr. gosp. Jurij Pfeifer je imenovan višjim fliančnim komisarjem I. raz, ad per iona m. 25letnioa škofovanja. Minulo nedeljo jc bilo 25 let, kar je dr. Josip S t a d 1 e r imenovan sarajevskim metropo-litom. Iz odbora družbe sv. IWo< Diorja. Vsled bolehnosti je iz odbora iz stopil blagor, gospod Simon J a n e ž i č, ravnatelj in blagajnik. Skozi 33 let je deloval neumorne v korist Mohorjeve družbe in si je zanjo pridobil neminljivih zaslug. Na njegovo mesto je bil v odbor izvoljen odvetnik g. dr. J a n k o B r e j c. Zi podpredsednika je bil izvoljen vč gosp. kance-lar Janez Vi d o v i c, za blagajnika g. prof. Josip A p i h. Tržaškim Slovencem pravica. Državno sodišče je odločilo, da mora tržaški mestni svet sprejemati slovenske ugovore. Reši jih pa lahko v poslovnem jeziku. P. n. naročnike, katerim je z decembrom potekla naročnina, prosimo, da jo obnove nemudoma, gotovo pa do 25. t. m., ker bomo sicer prisiljeni, ustaviti jim nadaljnje dopošiljanje lista. — Nenavadno gosta megla je obdajala 17. t. m vso vzhodno Dolenjsko skozi celi dan. Pri tem piše ledeni severo vzhodni k, soparji nad Krko se pretepajo zdaj po jugu, zdaj po severu. Včasih se tako besno razperševajo, da se ničesar ne vidi v obližju bregov. V ponedeljek in torek nas je pri najkrasnejem vremenu popoldne na-gloma izcenadila ter kakor danes popo!-noma zavila. Obakrat razredila se je od ogromnih meglenih skladov. Na jugozapadu in brzeč ob vzhodnem pogorju nas skokoma napala od severovzhoda. Ta pojav je bil tako čuden, a ga je celo priprosto ljudstvo z zanimanjem opaževalo. Dobrega ne prinese nič! — Potresno zibanje — tako se nam poroča iz Novega mesia — traja, če se natanko opazuje, še vedno dalje. Posebno močno se je občutilo v noči 16 t. m. od polnoči proti jutru. V noči od 16 — 17. se je to zibanje le do polnoči lahko tudi na trdih tleh čutilo. Ker je to zibanje brez sunkov in običajnega bobnenja se ga navadno splošno niti ne opazi. V včerajšnjem poročilu je pomota; n-mesto 13 naj se čita: v noči od 15—16. Danes t. j. 17. jan traja gibanje celi daa in se je občutilo ob 11. po noči celo na cesti ob Krki. Do sedaj je bilo to sicer mirno in samo na sebi nedolžno zibanje tal le predoznanjevalec večjim, dalj-nejim potresom. Z dne 18. t m se nam po roča: Včerajšnjemu meglenemu dnevu je sledil danes krasen topel dan. Popoldne pa so se hipoma pridrvile ogromne množice megle, po jugu in prevladajočemu severo vzhodniku. Hud boj med obema se je bojeval na Krki v bližini mosta. — Danes popoldne so se pojavili tako intenzivni potresni predznaki, da smemo v kratkem sklepati na večje potrese na severovzhodnih in južnih krajih. — Planincem I Piše se nam: Blagovolite sprejeti v svoj cenjeni list: Kako da »Slovensko plan. društvo« ne pozna kumljanskih hribov? In če bi jih poznalo, bi hribo-Uzci gotovo radi zahajali na naše gore Kako lep razgled je s Polšaika zlasti zdaj v lepem vremenu, po lepi poti! Dne 21. t. m. jena Kumu velikshod. Planinci in turisti dobrodošli. — Gostilna, ki ne potrebuje gostov, h Novega mesta se nam piše: Štiri leta so se obrtniki iz mesta in okolice shaiali na stanovskih sestankih in veselicah. Vsled želje nekaterih obrtnikov je bilo na zadnjem sestanku sklenjeno, naj se letos običajna veselica za onemogle obrtnike priredi v drugi gosti'ni, ki ima ugodnejše prostore in pogoje. Ko pa to izve prvi gostilničar, se razhudi ter odpove svoje prostore tudi za sestanke. Tako se mora naša »Obrtniška zveza" v 14 dneh izseliti s šili in kopiti iz njegovih prostorov. Istina pa je, da zveza kot taka ni prirejala veselic, marveč le posamezni člani. Ia zato mora omara, v kateri ima z /ezasvoje in tiskovine iz go stilne, dasi ni bila nikomur na potu. Seveda izostanejo ondi tudi sestanki, ki gotovo gostilničarju niso bili na škodo. „Obrtniška zveza" je brezplačno dobila drugod ugodnejše prostore, kjer se bodo vršili večji se Stanki. Zahvala. Kumica naši šolski zastavi. blagorodna gospa T e r e z i n a prof. dr. Tertnikeva, roj. Peterčeva, izkazala se je v minolem letu kot vrla prijateljica in dobrotnica naše šole, ozir. šol. mladine. Te dni pa mi je vročila znesek 20 K za revne šolarje in 10 K za nagrobai spomenik blegopokojnemu župniku Jan. Ko bilca, za kar vse se ji presrčno zahvaljujem — Črnuče pri Ljubljani, dne 17. jan. 1906. — Ivan Cerar, šolski vodja. — Razpis. V Kranjski gori bodo razširili m popravili poslopje za oddajo blaga na tamošnji želesvničai postaji. Ponudbe do 7 svečana ravnateljstvu državnih železnic v Bsljaku, kjer se izvedo tudi do-tični pogoji. — Laške intrige. Iz Gorice poročajo, da se je goriški župan z dvema svetovalcema odpeljal na Dunaj, da tam zastopa važne interese mesta. Morda so gospodje šli intrigirat po svoji stari navadi v zadevi imenovani* goriškega nadškofa? — Nov disciplinarni red je vpeljalo pravosodno ministrstvo za kaznilnico v Gradiški. Nedavno so ga uvedli tudi v Kopru, kjer so se pa proti njemu uprli kaznienci in je vojaštvo s silo napravilo red. Najbrž se mu bodo ustavljali tudi gra-diški kaznjenci. —_ Vsled preveč zavžitega žganja je nenadoma umrl 22 let stari posestnikov sin F r a n s Hribar. — Prijeti vojaški begun. Domobranca Andreja Vičiča iz Hotiča, ki je o Božiču dezertiral, so te dni prijeli. — Pristojbine na državnih železnicah se z dnem 1. marca tek. 1. zvišajo. — ain za očetom. Komaj se je zagrnila zem>ja nad pokojnim revizorjem avstrijskih državnih železnic, gospodom J o sipom Klauserjem v Trstu, že je zadel zopet nesrečne njegove ostale nov hud udarec: včeraj je preminol vsled kapi njegov 211etni sin. — Eržen, kje so naši denarji? Podpisani imam jako lepo dedščino po umrlem sorodniku v Ameriki. Da dobim to dedščino, porabil sem doslej skoraj dva tiseč kron za razne prošnje itd. Vložil sem bil prošnjo tudi po gospodu notarju v Kranju. Gospod lotar mi je za trd 1, da se potrudi do konca. Izročil pa je dotične moje dokumente svojemu pisarju Gašperju Erženu. Ta pa je, kakor znano, nedavno izginil v Ameriko. Kje je sedaj, kdo to ve? Kdo je sedaj odgovoren za moje dokumente ? Kje naj iščem odškodnino? Ako priprost človek išče svoje pravice, pa ga še neprijazno in odurno odslovč — Andrej Grošelj, posestnik na Jesenicah št. 47 — Konferenca za ribniško dekanijo bo prihodnjo sredo dne 24. januarja ob 10. uri v R bnici. — Poroka. V Trstu se bo jutri poročila hčerka gosp. Matka Krištofi č a , c. kr. učitelja na moškem učiteljišču v Kopru, gdč. Olga, za. E r n e -stom Evgenom baronom W e i s s e n -b a c h o m , c. kr. političnim komisarjem. — Umrl je dne 13. t. m. v Gorici v hiši očetov jezuitov P. Anton V o 11 o -lina v starosti 80 let, doma iz Chioggie na Italijanskem. Bil je goreč in delaven redovnik. — Predavanje v Medvodah bo v nedeljo ob 3. uri pop. v izobraževalnem društvu. — Upokojena je na lastno prošnjo učiteljica Mariia M a 1 e c. — 2000 steklenio šampanjca je ukradel na Dunaju kletar .Cd si na de Pariš" ter je šampanjca prodajal židovskim kavarnsrjem. Svojemu gospodarju je napravil škode 15000 K. — Koroški Slovenol in vo< livna reforma. „Mir" na podl«gi sta tističaih podatkov dokazuje, da mora vlada dati pri novi volivni reformi korošk m Slovencem najmaaj dva mandata, do tretjega pa imajo ravno tako pravico kakor Nemci. — Vseh mandatov na Koroškem bo 10 — Iz hrvaškega časopisja. .Agramer TagbUtt" por. ca, da bo .Hr.it stvo" prenehalo izhajati in se bo zedinilo z novim glasilom hrvaške stranke prava. Ko liko je ta vest verodostojna, nam ni znano. — Dr. Henrik Luckmann, taj mk češke montanske družbe stopi v sužbo h Kranjski industrijski družbi kot glavni tajnik. — Umrl je soustanovnik vevškega tovarniškega gasilnega društva g. Ivan R o s m a n , star 67 let — Zanimiva zbirka. Gospa M. Jenčičeva v Mengšu hrani vse slovenske pra-tike od I. 1813. naprej. Ali bi ne bilo do bro, ko bi si kako društvo to zanimivo zbirko pridobilo? — Ponočnjaki. Z. Gorenjskega se nam piše: Pri kevurju je vas, kjer je v neki gostilni veden krik in vik. O božičn;h praznikih se ponočnjaki v tej gostilni tulili cele noči. Neki večer okoli 9 ure je eden teh veselih gostov zlezel v zvonik sv. Neže ter začel zvoniti. Ljudje so v strahu bili vsi na nogah, misleč, da gori. Vprašamo torej merodajne kroge: Ali ima res ta gostilna pravico, da v njej ponoč jaki tulijo in pij6 cele noči? Ali ni nikogar, ki bi poskrbel za mir in red? — Drugi dopisnik nam poroča: V noči od 15. do 16 t. m je bila v Šenčurju pri Kranju »kmečka vojska" med fanti iz Voklega ia domačimi. Ljudje so se prestrašili in šli klicat orož-»ike. Fantje so se tepli pred orožniško postajo, a čuvajev reda niso mogii priklicati. Opozarjamo tudi, da vozi c. kr. pošta v Kranj brez luči, kar gotovo ni v redu. Prosimo, da se napravi red. — Čebelarske vesti. Podružnica v Gorjah pri Bledu ima dne 21. januarja ob 3. uri popoldne v prostorih bralnega društva občni zbor. Po zboru predava tajnik osrednjega društva, g. B u -kovic. —- Podružnica v Bohinj s k i Beli ima dne 21. januarja ob 10. uri dopoldne v ljudski šoli občni zbor. — Čebelarji, udeležite se mnogohrojno ! — Koliko ljudi prebiva v Trstu? Dne 31 decembra 1905. so našteti v Trstu 194 749 oseb. V petih letih se je pomnožilo tržaško prebivalstvo za 16622 oseb. Izobraževalno društvo lfič«Glince. Poročilo o letnem oočnem zboru, ki ga je imelo „K. s. izobraževalno društvo Vič Glince" dne 14. t m. — Predsednik pozdravi zborovaice ter omenja, da društvo, kakor spričuje današnja obilna udeležba, vzbuja vedno več zanimanja in ima vedno več prijateljev. Za h valuje vse člane in zlasti odbornika za njihov« trudaljubi-vost ter jih opominja k vstrajnemu delo vanju. — Iz poročil odbornikov povzamemo naslednje podatke : Društvo je imelo 1. 1905. 7 predavanj, 5 gledaliških predstav. Kniiž-nica šteje 180 knjig, prečitalo se jih je 72. Časnikov je imelo 8 (»Slovenca" 4 iztise). Predsednik obžaluje, da nimamo sredstev, da bi si omislili več koristnih knjig. Zadnji čas je on sicer nabral 22 K ter kupil društvu 6 lepih knjig, pa kaj je to ! — Dne 7. maja m. 1. se je v društvu ustanovila »Čebelica*, ki je za blagostanje na§e mla-d:ne res velikega pomena. Do 31. dec m I. je 32 društv. »čebelarjev" vložilo K 1096 80, dvignilo K 339 40. Tudi si je v minolem letu društvo nabavilo nov oder za gledališke predstave. Dohodkov smo imeli K 477 74, stroškov K 58562. - V odbor za 1. 1906. so bili izvoljeni: P. Salezij Vodošek, pred sednik; Ivan Robida, podpredsednik; Ivan Kralj, tajnik; Jan. Dobrovoljec, tajnika namestnik; Janko Lavrič, blagajnik; Fran Za-laznk, blagajnika namestnik; Fr. Sluga, knjižničar. K društvu je pristopilo 13 novih članov, med temi 6 mladeničev. — Vkljub temu, da ima društvo mnogo nasprotnikov, in da je v njem še marsikaj nedostatnega, moramo vendar priznati, da društvo napreduje in da veliko stori za prospeh naše mladine. Želimo in upamo, da nam di Bog v novem letu obilno blagoslova in nam nakloni mnogo dobrotnikov! Llobllanske novice. Ij Prva zdravnica v Ljubljani. Absolventinja peterburške univerze gospdč. Eleonora Jenko, hčerka tukajšnjega uglednega zdravnika g. dr. L Jenka, je kot hospitantinja vstopila v kirurgični oddelek tukajšnje dež bolnišnice. Ij Grof Kulmer, znani hrvaški rodoljub, je prišel v Ljubljano in stanuje v hotelu .Union". Ij Na oklioih so: Frano S a vin-še k, črkostavec z Marijo Kahne; Fr. Ogrizek, vinski agent s Terezijo Bežni k ; Alojzij B o r š t n a r, pleskar z Jožefu E r k 1 a u c ; Ervin Luke, arhitekt z Adelo L o o s. Ij Odkod ime Kolezija ? C. g. inpnik Vrnovni* pise v Izvestuh muzejskega društva za Kranjsko: Tam, kjer se začenja ob Gradašici mestni log, stoji vsem Ljub' Ijančanom znano kopališče Kolezija. Staiejši ljudje pomnijo, da so nekoč tamkaj ob precejšnjem vodnem strmcu klo-potala mlinska kolesa, a nihče Ljubljančanov ne pomni, odkod je ta kraj dobil ime Kolezija; saj bo že okoro 400 let, odkar je Peter Kollesia, mlinar ob Grada-ščici poleg mestnega loga, z dovoljenjem kranjskega vicedoma Erazma Braunwartba p oda I svoj mlin Abcu Petschacheriu za 24 ogrskih goldinarjev. To se je zgodilo dne 4. velikega travna 1518. Mlinarišče je pre-š'o na tuje, a ime Kolezija je ostalo. Izza 25 dne velikega travna 1. 1878 je Kolezija lastnina ljubljanskega mesta, ki je kupilo mlinišče in kopališče od Lovrenca Suho-dobnika. Poslednje je ohranilo in zboljšalo, a mlin je opustilo že čez par let. Ime Kolezija — eno najstarejših topografskih na-zivanj ljubljanskih — je ostalo do danes. Ij Panorama-Kosmorama ima tekoči teden razstavljeno vrio zanimivo in tudi v zgodovinskem oziru znamenito serijo. Z j iz tega vzroka je obisk kar najtopleje pr poročati. Marsikateremu, ki bi rad videl te kraje, kjer biva bratski narod Libuše, bo ustreženo ta teden v panorami, kjer je plastika natančna, kot v naravi sami, tako da lahko rečemo da je to ena izmed najlepših razstav, kolikor jih je prredilo to domače podjetje. Mogočni stari gradovi, njihove razvaline — te neme priče nekdanje mogočnosti češkega naroda, lepe pokrajine, prijazna mesta in bivališča, vse to se vrsti pred nami; ena sliki je lepša od druge. Mogočni skalnati skladi, med njimi naravne votline z umetno izklesanimi slikami vzbujajo našo posebno pozornost. Pripomnimo, da posamezne slike kažejo kraje, zlasti gradove iz 11. >n 12. stoletja, torej iz dobe, ko je češki narod bil še samostojen pod vlado svojih kraljev. Spodobi se, da spoznamo v prvi vrsti kraje svojih slovanskih bratov, zato naj nihče ne zamudi ta teden obiskati panorame kosmorame, ker ne bo nikomur žal, kajti videl bo res nekaj lepega. Ij C. kr. osrednja komisija za umetnostne in zgodovinske spomenike pa prcnovijenje ljubljanske stolnice. V seji te osrednje komisije dne 29 dec. 1905 je poročal vseučiliščni profesor D v o f a k v tem pogledu o izvršenih popravilih v prez-bitoriju ljubljanske stolnice in v svojem poročilu trdil, da so se edknla okna v apsidi, da je pozlačenje okvirov kričeče in da se je izvršilo dalekosežno prenovljenje stenskih slik. Nasproti temu v vsem obsegu resnici nasprotujočemu poročilu je treba sledeče poudariti. Kakor je znano, ljubljanska stolnica nima apside, ampak prezbiterij se za-vršuje z ravno steno Tega pač ne more prezreti nihče, ako je le enkrat vstopil v to cerkev. Ta ravna stena ima samo eno okno, ki ie bilo de zidanga in dovršenja kupole (I. 1841.) edkrito; šele pozneje so okno zakrili s sliko Zveličarjevo. To edino okno se je pretečeno leto res odkrilo, a se je zopet zagrnilo. Pozlačenje okvirjev se ne more imenovati kričeče, ker je zdaj pozla-čenja manj kakor poprej. Popolnoma n e -r e s n i č n o je, da bi se bilo na slikah izvršilo dalekosežno prenovljenje. Nasprotno, slike so skoro vse prav izvrstno ohranjene, razen skrbnega snaženja je bilo treba čisto malo popravljanja. Opomniti treba, da je prof. D v o f a k videl stolnico in vendar tako površno in napačno poroča. Torej ni čudno, da se c. kr. centralna komisija glede izvršenih del v stalnici precej moti, ako se ji tako poroča od njenih organov. Ij Nenavadno prenočišče je izsledila danes ponoči mestna policija. V jamo med protestantovskim pokopališčem in dovozno cesto, vozi južna železnica pepel iz parnih strojev, kateri obdrži gorkoto par dni. Policiji je pa prišlo na uho, da v ti jami večkrat prenočujejo postopači, zato je napravila danes ponoči pogon. — Po dolgem iskanju jc res zasačila pet mladih postopa-čev zavitih v stare vreče in cunje in zakopanih do glave v pepelu Prizor je moral biti vsekako romantičen, ko so postopači vstajali ob svitu treh stražniških svetilk, v bližini pokopališča iz svojih grobov. Vseh pet je dobilo potem prenočišče na policiji lj Trpinčenje živali. Včeraj je neki hlapec peljal po Jeranovih ulicah voz premoga. Ker je ulica posuta, se je konj ustavil in ni mogel nikamor naprej. To je pa hlapca tako razburilo, da je pričel ubogo žival tako pretepavati, da se je zasmilila trem delavcem, ki so prišli pomagat voz rinit. Toda hlapte je konja še naprej prete-paval tako dolgo, da je pričel pol stražnik, ki je napravil konec trpinčenju. Ij Žrebanje. Dne 19. februarja t. 1. vršilo se bo ob 9. uri dopoldne pri tukajšnjem magistratu, v pisarni vojaškega referenta, žiebanje mladeničev, ki pridejo letos prvič na nabor, t. j. vseh leta 18 85. ro-jenh. K temu ima vsakdo teh pristop. Dalje brao o d S. d o iS februarja ietos na ogled imeniki mladeničev ki pridejo letos k naboru. Kdor bi opazil r njih kak pogrešek, ga žamete ustno ali pismeno imenovanemu uradu naznaniti. Ravnetako bo v istem času razpoložen na ogled imenik domačih in tujih mlsdeničev rojenih leta 1887, ki stopijo letos v črn® vojno. Pogte&ki so isto-tako naznaniti navedenemu uradu. lj Nesrečno pismo. 20!etni hlapec Izidor Konde iz bmarja pri Gcnci, je pravi strokovnjak v zapeljevanju deklet. Ko mu je nekega dne slučajne izdal njegov sohlapec Sufan Erjavec naslov svoje v v Kranju bivajoče ljubice, ji je Kente takoj napisal ljubtznivo pismo, v katerem jo je tudi prosil, naj mu fakoj pošlje 10 K poste restante v Ljubljano, seveda ni pozabil podpisati Erjai&ka. Denar je takoj d#bil in ga tudi takoj zopet pognal. O tem je pa izve dela ljubljanska policija, ki je zaljubljenega Konteta, kateri je bil zaradi tatvine in goljufije kaznovan, aretovala in ga izročila sodišču lj Umrl je na Dolenjski oesti št. 41 posestnik Ivan J a r o. li Glavni dobitek zadet v Ljubljani ? Po Ljubljani se govori, da ji glavni dobitek »grške dobrodelne državne luterijc v znesku 150C00 K zadela soproga tukajšnjega krojaškega mojstra J. Rojire. Druge vesti pa trdijo, da je gospa Rejina zadela neki dobitek, a ne glavnega. li Iz deželne vinske kleti. Si-nočnjo vinsKo pokušajo v tukajšnji deželni vinski kleti je posetilo prav mnogo odličnega občiostva. Z veseljem priznavamo, da so novorazstavljena rdeča vina gg. državnega in deželnega poslanca V. Pfeiferja ter Archa, cenj. obiskovalcem jak« prijala. Iste-tako rizling g. J. Pfeiferja iz Leskovca ter Ulmovo in Lenarčičeve bele dolenjsko vino. Vipavski beli burgundec, rizling in rulandec so pa slav. obiskovalcem že tako dobro poznani. lj Tatvina. Kristini Knezovi in Viktoriji Pirčevi je bi! dne 13. t. m. ukraden na Radeckega cesti št. 28 ženski klobuk, dve višnjevi bluzi, baržunasto krilo in črna boa v skuoni vrednost 56 K. !j V župniji Marijinega Oznanjenja je bilo prttečeno leto: rojen.b 514, mrličev 313, poročenih 206, ed teh s pooblastilom 77 lj INask8rada pevskega dru> štva ,,Slavec" b* letos, kakor se nam poroča, v veliki dvoraai hotela „ U a i o n u. Ta predpustna zabava vrši se v nedeljo, 4. februarijat. 1. ter bo vočigled temu, da se vrši v »Uaionu", ki je sedaj središče vsega zabavnega živ-tjenja, gotovo dobro obiskana. — Dalje se nam poreč«, da bo „ S 1 a r č e v z a -k j u č n i venček v msli dvcraai ,,N a -rodnega doma dne 24. prihodnjega meseca. Razne stvari. Najnovejše* Nemški d ižavni tajnik baron Richthofenje sinoči umrl. Umor po poroki. Iz Kratovice poročajo, da je tam v bližini umorila žena L i c h e y a svojega soproga, dssi sta bila poročena šele 8 dni. Onemel. V Kassi je jurist Gabriel Egressi-Kalapos tako nesrečno padel, da je na mestu onemel. Venceslava Lužička, češka pisateljica in mati praškega župana dr. Srba, je umrla 70 let stara v Prsgi. Napisala je več romanov, osobito je zaslužna za žensko gibanje med C«hi, največja njena zasluga pa je izdajanje narodne knjižnice „L'.bušaa, ki še zdaj izhaja. Pravična obsodba. Na pritožbo petih otrok pleskarja Hedlunds v Ameriki, so obsojeni trije krčmarji na globo 1750 dolarjev, ki jo morajo izplačati otrokom, ker so dajali očetu preveč pijače, da je oče vsled tega umrl. Konec koburške afere. Poroča se da se je Luiza koburška na podlagi sklenjenih pogodb s svojim možem v posebnem pismu odpovedala koburški hiši in vsem z njo združenim pravicam. Iz Gote poročajo, da se je to sprejelo in odobrilo in s tem je menda vendar končno atera končana. Samoumor soc. demokra-škega agitatorja. V Stralsundu se je ustrelil neki 24 let stari soc. dem. agitator, kateremu se je vsled čiUnja soc. dem. brošur zmešalo. Oproščen p i s m o n o š a. N? Dunaju je pismonoša Karel Štefan Rii-c k c r poneveril več sto kron, da bi poravnal neko napako, katero je pri izplačevanju pomotoma napravil. Porotniki se ga oprostili. Čudni pojav. Nsd Zvornikom v Bosni se je na obnebju nakrat pojavilo kometu podobno ozvezdje, ki je daialo tako intenzivne svetlobo, da je bilo mesto za ne kaj minut kaker električno razsvetljeno. Celo svojo rodbino zaklal je v Perjamoru na Ogrskem knjigovez Jo- žef Hartman. Mrive so štiri osebe. Tudi sebe je zaklal. Strajk v gledališču. Tehnično pomežno osobje kraljevega gledališča v Budimpešti stavka. Včeraj je 150 stavkujočih prišlo k predstavi v gledališče in hrupno demonstriralo proti ravnateljstvu, ker opravlja dela tehniškega osebja s statisti in igralci. Umrlje v Budimpešti 77 let stari m&žsrski velikaš grof S. B a 11 h y ■ a n y , ki je znan iz bojev za mažarsko svobodo. Izpil kozarec bencina. Avstro ogrski poslanik v Buksrtštu, grof Ivan j Pailaficini, je težko obulel. Popil je koza- ! rec bencina, katerega mu je pomotoma dal j sluga. 102 leti stari trgovec Me - | sen je umrl v Ronnenvv.esu na Baden- i skeip. Novi norveški kralj je pro• j stozidar. Nov zrakoplov. BrariljanecSan- j tos Dumont je zopet sestavil cov leteči j stroj, s katerim bo tekmoval za nagrade j 50.000 frankov, ki je namenjeaa tistemu, ki bi rrogel s strojem, težjim od zraka, leteti v poljubni prej določeni smeri. Ce bo Dumontu stvar uspela, potem je vprašanje o zrakoplovu rešeno. 200 milijonov za italijanske 1 u k e. Posebna kemisija, ki jc imela nalog, proučavati vprašanje o italijanskih zalivih, je odločila, da je potrebno 200 milijonov za popravo in urejenje italijanskih luk. Upor proti zdravnikom. Na Madem v Funchalu je prišlo do upora vojakov proti zdravnikom. Silna množica vojakov je brez častnikov na celu napadla bolnico .Izabel" blizu Funchala in opro stila silema veliko množino vsled neke posebne taraošnje pljučne bolezni obolelih vojakov. Ljudstvo ni zadovoljno s svojimi de-mačimi in slabo izučenimi zdravniki. Spomenik Puškinu, „Novoie Vremja" piše, da bo postavil ruski narod svojemu največjemu pesniku Puškinu v Petrogradu ogromen spomenik. V ta namen je že nabranih 120.000 rubljev, stroškov pa bo nad milijon. Pripravljavni odbor so izvolili seveda drugače, kakor je bil to slučaj pri nas. Glavno mesto zasedajo v rjem književniki in umetniki in ne narobe. — Zanimivo je, da ne mara dati za spomenik Tolstoj niti kopejke, pač je daroval Gorkij 100 rubljev. Ameriška novost. Amerike gospe so si izm slile novo zabavo, ki j h bajg zelo razveseljuje. Prirejajo namreč takt zvane petujoči obede, ki sestoje v tem, da st več gospa dogovori ?a kosilo in sicer taks da se vsaka jed je v drugi hiši. Gospe s? toraj vodijo od hiše do hiše dalje do kraja, kjer se konča obed n. pr. s črno kavo. Tak obed traia prilično še^t ur. Nemška socialna demokracija. Nemški socialno demokraški list „Vorwarts" javlja, da ima letos 100000 na ročnikov, medtem ko jih je imel prešlo leto eb takem čssu samo 88000 in oziraje se na ta uspeh, je izšel list rdečs obrobljen. Be-rolinski dopisnik ^Matina" prinaša vestr da so tako visokemu številu največ poreegli napadi Bul« wa in konservativcev na stališče, ki ga je zavzemala socialna demokracija pri maroškem vprašanj« in borba proti omejeni volilni pravici na Pruskem. Ti Dunaj, 19. januarja. Vse tri .skupine gosposke zbornice bsdo imele v ponedeljek seje, v kateri bodo njihovi zastopniki, ki se se udeležili konference pri G tutschu, poročali o teh pegovorih. Dunaj, 19. jan. Parlamentariziranje ministrstva izjavlja ss iz krogov nemške ljudske stranke, da ni verjetno, da bi Derscbatta prevzel ulogo kakega nemškega ministra. Nemške stranke niso bile vprašane, skoro vsa nemško ljudska stranka je pa proti temu, da bi se v sedanjem položaju psrlsmentariziralo ministrstvo. Mliškolo, 19. januarja. Tu se je konstituirala neodvisna stranka. Grof Appony je imel govor, v katerem je povdarjal, da mir rod vsako ceno ni mogoč. Zader, 19. jan. V terek se prične tu obravnava radi umora v Polešaiku. Draždane, 19. januarja. V Bautznu so danes obglavili kmeta Linke, ki je umeril svojo ženo, njeno mater in svoje štiri otroke. Belgrad, 19. januarja. Listi javljajo, da je vest o vstopu kneza Arzena v srbsko vojske ncosnovana. Hamburg, 19. jan. Policija svari prebivalstvo, naj be mirno, ker bo vsako nasilstvo oblast zadušila z oboroženo silo. London, 19. januarja. Do pol 11. ure je bilo izvoljenih 195 liberalcev, 30 kandidatov delavske stranke, 83 unionistov in 60 nacicnalcev. Liberalci so pridobili 99 poslancev, delavska stranka 23, unionisti 3. Washington, 19. januarja. Ameriške Združene države bedo zgradile več velikih parobrodov za slučfj, da bi izbruhnila s kako zunanjo državo vojska in da bi se morale čete hitro prevažati. Iz tega sledi, da Amerika noče saostati za sumljivimi japonskimi pripravami Peterburg, 19. jan. Mesto Goldin gen, fii je bilo središče opera v baltiških pokrajineh so zasedle čete. Sedaj je endi zop t vse v redu. Tudi iz Taškenda in U f e se poročajo ugodne stvsri. Žalezniški promet je v redu, istotako brzojavni prorcet. V voroneskf.m okraju je reden železniški premet. Na Moskovski - kurski železnici so prijtli 6 oseb, pri katerih so našli b«mbe, levolvtrje, bodala i. t d. Iz R i g e poroča generalni konzul, da je 46 4 b č i n i z -javilo, da se brezpogojno uda-jo. Na L i v s k e m je mirneje, na K u r -s k e m pa še ni miru, vecdar je tudi tu boljši položaj. Oblasti so aretirale 20 voditeljev revolucijosarjev, od katerih so osem ustrelili. Begucci so prišli v Rigo, kjer sa izvršene varnostne naredbe. Varšava, 19 jaa. Tu se aretirani štirje anarhisti, ki so organizirali razne ateetate z bombami. Peterburg, 19. jan. „&!ova" poroča, da ju Witte bolehen. Peterburg, 19 jan. Ječe v trdajavi Sch'ii5selburg bedo odpravili. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mra Q Čai opt-iovid|i Stanj« barometra * ram Tampo-ratur? po Caklja V«*»ti tU 18 9. iveč. •391 16 sl. Jzah. Jasno 19 7. zjutr. 7334 38 nr. szah. obl. o-o 2. pop. 7331 34 | sl. svzh. obl. Srednja včerajšnja Semp. 11°, narm. —2 4'. kršč. gospodarskega društva v Idriji ki se bo vršil dnč 28. januarja 1906 v telovadnici c. kr. ljudske šole ob 4. uri popoldne. Dnevni red: 113 1-1 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvrženi reviziji. 4. Potrjenjc računa za leto 1905 in sklepanje o raz- delitvi čistega dobička. 5. Dopolnilna volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Razni predlogi. Načelstvo. 1164 51-34 kamnoseka ki sta zmožna izdelovati različne predmete iz marmorja, posebno nagrobne spomenike, se sprejmeta takoj v trajno delo. Želi se popolna zmožnost v delu in solidno obnašanje. Jakob Golobič, podobar, Ljutomer, Štajersko. m 6-1 Samo 6 dni Išče se spreten delavec ki bi bil zmožen za vodstvo prodajalne in delavnice srebrarja. Zahteva se posebna spretnost v izdelovanju cerkvenih predmetov in cizeliranju. 78 5-4 Naslov pove upravništvo. Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparaiki Francosko prekomorske družbe. Edina najkrajša črta Čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA % LJubljani, Dunajska cesta 18 v novi hiši »Kmetsk« posojilnice«, nasproti zuanp gostilne pri »Figovcu«. tad hOtel „Union" Ljubljana (Ravnateljstvo A. Kamposch.) 127 1—1 Vinska (rotovška) klet. V petek, dne 19. januarja 1906 fflP p e c i a I n i ONCERT Ljubljanske društvene sodbe. Kapelnlk Poula. čla ni prosti. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 v. Pojedina morskih in rečnih rib. .......Nove špecijalitete vin. - % % < < < Vabilo plesni veselici Vstopnina prosta. od dnč 21. januarja vsako nedeljo do konca predpusta v gostilni na Dunajski cesti (nasproti vojašnice). V nedeljo 21. januarja bo godba 129 1-1 ,,Društva tamburašev". Točila se bodo pristna vina, Gtfssovo marčno pivo ter se bo postreglo vsikdar z dobro jedjo, sploh bo dobro preskrbljeno v vsakem ozirii za plesalce in neplesalce. K obilni udeležbi vabi Antonija Koutny, gostilničarka. < K % % 15. žtev. »Slovenca" dne 19. Januarja 1906. Pismo iz Srbije. (Izvirno poročilo.) B e 1 g r a d , 14. jan. Na krmilu dežele je poštena, a jako slaba vlada, ki ni kos svoji nalogi v teh resnih časih. Navzlic dobri rolji nima dovolj znanja, da državni voz potegne skozi vse težkoče, ki se ji stavljajo na pet od vseh strani. Ponesrečilo se ji je državno posojilo, diplomatska zveza z Anglijo je pretrgpa, nerešeno je vojaško vprašanje; zmešnjava je na železnicah, in sedaj ima velike sitnosti zaradi carinske zveze z Bolgarija. Ko je dunajska vlada zaradi te zveze pokazala svojo nevoljo, hitro je bila srbska vlada pripravljena vstreči avstrijskim kregam in niti skupščini ni predložila dogovorjene zveze z Bolgarijo, da se ne pretrgaj* pogajanja o trgovinski pogedbi med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Ko se je srbska vlada iztreznila po prvem iznenadenju, uvidela je, da je bil njen kerak pogrešan. In pričeli so vrstiti znani dementiji eden za drugim, tako da se danes jasno ne vidi, kaj hoče vlada storiti. Načrt zakona o carinski zvezi z Bolgarijo mora vlada predložiti skupščini v prvi polovici svečana. Torej ima še dovolj časa, da razmišlja in se odloči, kaj stori in kako čuva srbske koristi. Vlada se zaveda resnosti položaja. Ker ima v skupščini le dva glasa večine, zato se ponavljajo glasovi, da morda odstopi. Pred kakimi tremi tedni mi je rekel načelnik narodne stranke S t e j a n R i -b a r a c , da najkasneje v dveh mesecih vlada odstopi in skupščiiio razpusti, ker nobena stranka nima zanesljive večine. Isto je trdil N i k o 1 i č, bivši minister in voditelj starih radikalcev. Te dni sem se razgovarjal z uglednim poslancem, ki pripada mladim radikalcem. Ta slika položaj svoje stranke še bolj črno, nego nasprotniki. Rekel mi je: »Težavna vprašanja so na dnevnem redu, a v naši stranki je malo izkušenih ljudi, zato je težke delati. Ta težava pa je tem večja, ker vlada v skupščini nima večine." »Kako da nima večine, ker ima dva glasova več, nego opozicija ?", ga vprašam. „Naša stranka je nedisciplinirana masa. Vsakde dela ca svojo roko in nihče se ne zmeni za disciplino, brez katere pa ni reda in dela. Kako hočete delati in vladati, ako se vam vsak trenotek upre svojeglaven seljak, ko je vlada odvisna od enega glasu. Z nedisciplinirane armado pa se ne gre v bej". Priznate torej težak položaj za stranko. Kake pa se bode stranka po vaši ssdbi izmotala iz tega položaja ? »Prevladala je med nami misel, naj vlada odstopi. In to se zgodi najdalje začetkom sušca po občinskih volitvah. Močaa struja pa je v stranki, da vse oblasti ne pusti iz rok do zadnjega trenotka. Ta struja želi, naj se sostavi nova vlada iz samostal nih radikalcev, da popravijo te, kar je zagrešila sedanja vlada. Jaz od tega ne pričakujem uspeha, ker v sedanji vladi so najboljši možje, ki jih imame v stranki. Sicer pa najboljša vlada ne more uspešno vladati s tako neznatno večino. Sedanji pravosodni minister Pcčič resno misli, da postane min. predsednik. On je eden najpopularnejših poslancev, a mladi radikalci ga sumničijo, da je prijatelj zarotnikov Star je kemaj 36 let, a bi bil resen kandidat za predsednika novi vladi mladih radikalcev. Skoraj gotove pa se uresničijo besede Ribarca in Nikollča, da pade sedanja vlada in ž njo režim mladih radikalcev. Nove voliive bi pokazale, na kateri strani se simpatije naroda. Te dni je napravila veliko senzacije vest, da je bilo ukradenih mnego pušk in muni-cije iz državne tovarne v Kragujecu. Nadzornik Jovan Serge in delavec Radivojevic sta krala materijal in dema sostavijala puške, katere sta predajala Arnavtom v Stari Srbiji. Zasačili so krivce in našli skladišče orožja ter materijala. zaprli so tudi nekatere ageute, ki so prodajali puške. Še nekaj. Dve mladi Turkinji, Zejnel in Nurije, hčeri Nuri paše v Carigradu, sta pobegnili ter prišli v Belgrad. Zejnel je stara 24 let in omožena, sestra Nurije je stara 20 let. Obe sta izobraženi dami ter govorita francoski in nemški jezik. Zejnel je zbolela na jetiki irr prosila moža, da si poišče zdravnika, ker v harem ne smeje moški. Mož pa ji tega ni dovolil, zato je sklenila, da pobegne iz harema. Njena sestra Nurije se ji pridruži in tako sta prišli v Belgrad, kjer sta v »Grand hotelu". Iz Carigrada je dobil turški zastopnik Feti paša brzo avno povelje, da s pomečje srbske policije pošlje Turkinji nazaj. Obe pa se odločno branite, ker ju dema čaka ostra kazen, ako ne smrt. Kolikor čujem, je srbska vlada edbila turško zahtevo, češ, naj gresta Turkinji prostovoljno, kamor hočeta. Dvajsetletnica j. Danilove. Dne 24. januarja 1886 je nastopiia v starem gledališču prvič v vlogi Ane v „Po-žigalčevi hčeri" gdč. Gusti Gostič. Ia takoj pri prvem nastopu se je pokazal njen sijajen talent. Da imamo gospo Danilovo sploh v vrsti naših umetnic, se imamo zahvaliti dr. Josipu Staretu, točasnemu vodji gledališča, ki je izpoznal njen talent o priliki nekega pevskega nastopa. Od tedaj je vidoma napredovala. Gledališka rutina in njen talent sta je povzdignila na višino, da se ji lahko reče, da je gospa Danilova najboljša slovenska dramska moč, ki je še danes ohranjena našemu odru. Sveje študije je nadaljevala poleg svojih režiserjev na lastne stroške ca Dunaju, dasi tedaj le za kratek čas. Pozneje se je je zavzel tedanji inten-dant slovenskega gledslišča, g. dr. Krisper, zanjo in deželni odbor ji je dal izdatno sub • vencijo, da je mogla bivati v svrho umetniških študij dalj časa na Dunaju. Počet -koma je bila naivka in je v tej vrsti vlog bila res dobra. Kot pa neben igralec ae ostane vedno pri mladostnih vlogah, tako tudi gospa Danilova »i estala naivka, ampak je; danes njega glavna moč v Ksanti-pab. Zs ko je bila stara 15 let, je pod te-ted3njim režiserjem g. Borštnikom morala nastopati tudi že v ženskih karakterističnih vlogah. Tudi s sentimentalko je imela opravka, Tako smelo trdime, da je gospa Danilova, kakor sploh vsak slovenski igralec, igrala vse slovenske vloga od komika do tragika; da se ji pri tem ogromnem številu najraz-novrstnejših vlog ni vsaka posrečila, je lahk® umevno, a kjer je bilo njeno pelje, tam je vsikdar ustvarila tipe, ki so bili po-nes slovenske umetnosti. V vlogah, ki ji niso .ležale", je včasih pretiravala; tega ji ne štejemo v zlo, saj vloge niso bile pisane zanj«, V gotovih vlogah je bila direktno umetnica, posebno je napredovala od časa, odkar se je emožila leta 1890 z gosp. Danilom. Najboljše njene vloge so: Ana »Peži-galčeva hči"), Valentina (»Oče so rekli, da le*), Leontina (.Ženska borba"), Milferd (.Kovarstvo in ljubezen"). Zora („Olek in struga"), Frouchard („Dve siroti"). Umetnica pa je kot Alving (Ibsen „Se že zopet tu"), Sappho: Katja („Trbli dom"), Eliza beta (.Marija Stuart"), JaneSa („Rdeči ta lar") in Arija („Arija in Mssalina). Ako pomislimo, kaj vse mora storiti slovenski igralec, tedaj bomo z veseljem pozdravili časten večar, ki ga priredi dae 21. t, m. .Slovensko dramatično društvo" gaspej Daniiovi. Izbrala si je za svoj častni večer Tolstojeve »Moš tesne". Gostovala ie gospa Daailova v Trstu, v Slavoniji, na Hrvaškem, v Dalmaciji ia v Bosni, vsikdar z velikim uspehom. Pokažimo gospej Danilovi ob priliki njene bene-fice, da znamo tudi mi ceniti njen teatrali-čen talent in pripoznaimo s tem, kaj je storila vse za na{; oder. G. Pire popravlja. Gosp. Pire, tajnik c. kr. kmet. družbe kranjske, nam je poslal naslednje pisanje: „Z ozirom na notico v »Slovencu" v št. 5, 6, 7, 9 in 10 t. 1., nanašajočih se na mojo osebo, prosim Vas uljudno sprejeti sle deči popravek: Jaz nisem v nikaki zyezi s člankom v »Slov. Narodu" z dne 23. dec. 1. 1., zadevajočega kmetijsko društvo v Trnovem, saj sem celo zadevo sam šele prvič izvedel iz tega članka. Že leta ia leta nisem spisal za „Slev. Narod" aebenega aepodpi-saaega člaaka. Odkar „Notraajec" izhaja, ni še dobil od meae aiti črke rokopisa ia tudi nobene ustne vesti. Ce sta bila pri c. kr. kmet. družbi odslovljena dva dijurnista, ni to v nikaki zvezi s kakimi neredi pri družbi. Eien je bil začasno nameščen zarad obolelega kancelista in ko je ta ozdravel, je namestnik moral iti. Drugi je bil odslovi jen zaradi zakrivljenega aereda pri „ s a m o -stalnem" koajerejskem odseku, od ko gar jc dobival remuaeracijo ia kateri odsek je upravno ia deaarao popolaoma ločea od družbe. Iz aapominjanega nereda izvirajočo neznatno škodo sem jaz iz svojega poravnal, da odpuščeni uradnik ni prišel še v kako drugo nepriliko. Da so poslopja družbe peJkevske šele od potresa sem in še celo od poprej v slabem stane je resnične. Družba se za vse to prav poštena briga, a žal se od merodajne strani nič ne stori dasi je družba že pred 4. leti z dotičnimi faktorji prav radikalno govorila. Zahtevani načrti so že mnogo let gotovi in sedaj že drugič počivajo na Du-naji, dočim sn enkrat več let ležali v neki ljubljanski pisarni, koder sem jih le z vt-likim trudom zasledil. V seji glavnega od-bara dne 2. t. m. je bila zadeva zopet na razgovoru. Jaz po deželi res agitiram in sicer za družbo, nikdar pa ne zase, ker sploh ne kandidiram. Vršeč svojo službo kot potovalni učitelj me še nihče ni slišal zabavljati čez katerikoli kmetijski zastop, ali stranko in nisem spisal že velike let nebenega nepodpisanega članka za katerikoli političen list. Jaz predavam najmanj toliko, kolikor mi je predpisano in za prihodnje tri nedelje so n. pr. določena predavanja v Mengšu, Kranjski gori in Komendi, ter Vam morejo predsedniki tamošnjih podružnic potrditi, da sem se glede teh predavanj že davno ž njimi domenil. Jaz desledao s veja predavanja ne-©bjavljam ia uredništvo „Slov. Naroda" Vam more potrditi, da sem je pred leti naprosil poročila o mojih predavanjih edklaajati, ker se mi poročila o takih predavaajih, katerih je na let® več sto na Kranjskem, vidijo kot smešna reklama." Za daaes pripomnimo le to le : Gosp. Pire naj še enkrat mirno in brez strasti, če mu je to sploh mogoče, prečita svoje .Poslano" v ,, Narodu" z dne 14, oktobra 1905 Oedi je klasično opisal svoj značaj, svoje delovanje in svoj nepritajeni srd proti našemu listu, naši stranki in duhovščini, menda v zahvalo, da ga je svoj čas povzdignila na svoj ščit. In sedaj se pere, kakor da je nedolžno jegnje, ki nikomer ne kali vode. Kenstalujemo, česar g. Pire ne u'aji z no benim popravkom, da deluje in ruje, kjer le more, proti »Zadružni zvezi" its vsem napravam, katerim niso kumovali on sam ali njegovi liberaliii somišljeniki. Ko je a. pr. mlekarska zadruga v Smihslu na Krasu prosila državne podpore, paročal jc kot tajnik c. kr. kmetijske družbe uradno, da je zadruga v Smihelu le konkurenčai zavod mlekarni v Novi Sušici, dasi je bila ta pozneje ustanovljena. Ali je g. Pircu znano, da je prišel gospodar iz ljubljanske okolice prosit, naj bi dotičai kraj dabil plemenjskega bika? „Kde pa ste Vi? Gotovo ste pri „Go spodarski zvezi" aii pri »Domoljubu", so nekdo ošabno zadere nad njim. In gospodar : „Da, na »Domoljuba" sem naročen". Odgover: »Potem naj Vam farji kupijo bika". G. Pire, ali Vam je znan ta razgovor? Ali se spominjate, kaj ste v enakem slučaju odgovorili posestnikom iz Horjula, gospodarju iz košanske občine v Postojni itd. itd. Mogoče, da pri javnih predavanjih ne zabavljate čez »klerikalce" in njihova podjetja, toda prilika se nudi povsod in vselej po predavanjih. Sicer pa željno priča kujemo Vašega pojasnila o »ponesrečeni mkčni borbi", s katerim ste javno obljubili pojasniti »vrhunec podlosti .Slovenče-vih" neznačajnih pisačev" in onih »svinj", ki Vas hočejo me.l »otrobi požreti". Gosp. Pire, bodite uverjeni, da Vas .svinje" ue bodo iskale, še manj požrle. Svoje „na- prednjaštvo" obesite na klin za vrata poleg klobuka, kjer in kadarkoli občujete s strankami kot tajnik c. kr. kmetijske družbe, Izvršujte svoje dolžnosti z isto uaeme, s katero zasledujete aeljubo Vam »Zadružno zvezo" ia kmetijska podjetja Baše stranke, pa ja mirna Bosna. Borzna poročila. Ljubljanska jKreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kutzi dunajske borze 18. janaurja 1906. Založbenl papirji. 4•/. majeva renta..... i"l, srebrna renta .... 4°/. avstrijska kronska renta 4"/, „ zlata renta. . i'l, ogrska kronska , . . i 7. , zlata „ . . 4"/a posojilo dežele Kranjske 4 V j*/, posojila mesta Spljet . "I, Zadev 41/j*/0 bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 4°/. češka dež. banka k. o. . . 47. . , „ ž. o. . . 4l/»7» zast. pisma gal. d. hip. b. . 4 V/, pešt. kom. k. o. z 10°/. pr. 4'/s"/„ zast. pisma Innerst. hr. . 4'/s7. » . ogr. cen. dež. hr. 4V«7. „ „ „ hip. banke. '/„ obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. '/, obl. češke ind. banke . . prior. Trst-Poreč lok. . . prior. dol. žel...... juž. žel. kup. '/,'/, It 4'/. 41/, -47. 47. 37. 4'/»7» avstr. pos. za žel. p. o. S r e S k e. Srečke od 1. 18601/, . . . . ......1864 „ tizsko....... , zem. kreditne I. emisije . n ' n » , ogr. hip. banke .... n srbske i frs. 100 — . . n turške.......... Basilika srečke . . . Kreditne , . . . Inomoške „ . . . Krakovske „ . . . Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa , . . . Ogr. „ , . . . Rudolfove „ . . . Salcburške „ . . . Dunajske kom. „ . . . D e 1 n I o e. Južne železnice....... Državne železnice...... Avstr. ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . . Ogrske „ „ . . . . Zivnostenske , . . . . Premogokop v Mostu (Br(ix) . Alpinske montan...... Praške žel. indr. družbe . . . Rima-Murdnyi....... Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . . Valuto. C. kr. cekin ..,.,,,. 20 franki......... 20 marke......... Severeigns........ Marke.......... Laški bankovci...... Rublji .... ..... Dolarji.......... Denar 99 95 99'90 100 05 117-80 90 25 114-40 99 50 100-65 100-100-55 99 75 99-90 100 45 106 46 100 50 100 — 100 — 9950 100-25 99-90 9950 316— 100-75 193 — 290 — 16110 297 -299 — 264 — 103'~ 147 95 25-50 477 — 78-— 93-61 — 5225 S3 25 57'— 71-~ 629 — 120-60 668 75 1634--674 — 792 — 246'— 658--528-25 2600-— 526 75 280 — 566--159 - 11-33 >911 23-50 2395 117-50 9550 250 75 484 Blago 100 15 100-10 100-25 118 - 96-45 114-60 101"— 101*65 101-55 10025 100-10 10140 10745 101 50 100 40 101-90 100 50 101-25 100-— 318-101-75 195---291 — 16310 307-— 309'— 26960 U2-— 148-95 2750 486 -83— 99'-67.-54 25 35-25 61' — 78 50 638-50 121 60 66975 1639-60 675 — 793— 247-— 663 -529-25 2616'— 527-75 281-50 572 — 160-50 11-37 19-14 23-54 24-03 117 70 95-70 251-50 5.- Delavnica srebrarja, združena s prodajalno, ustanovljena 1. 1834. na prav dobrem glasu, se | odda v Gorici pod ugodnimi po-S goji. Kdor bi jo nameraval prevzeti, i naj povpraša za naslov upravništvo. 79 5—3 Proda se dobro vpeljana ra ta pri novi železnici z vso pripravo vred. Naslov pove upravništvo »Slovenca". 115 3—1 priporoča rf.snorr.tn« tig&T v m 35 i t i i a e e ffffmff?!^^ 2291 50 ,,Ljubljanska kreditna banka w Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vso vrste rent. zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000 - Rezervni zaklad K 200.000'- Zamenjava in ekskomptaje Daje predujme na vrednostna papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovči^ja Zavaruje ore&ke proti kurzni zapale kupone. ia:gubi. Vinkuluje In dovlnkuluje vojaške ženitnlnsko kavcije. 3E»*ompt in lnfcnsso menlo. TkSI JtiC BorT.nn narofilln, Podružnica v SPLJET U. Denarne vloge sprejuma v tekočem računu ali na vložne knjižice proll ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do' dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami. B®" Nalsup ln prod&ja. "č** vsakovrstnih državnih papirjev, nraiis, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanji!^ pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — ?roxnesa za vsako žrebanje. Kulantna s v r a i t e v naročil na borzi. 99 Meaj&ridna nalniška družba JKktC (T 11" Wollzeile 10 in 13. Dunaj, I., Strebelgasse 2, Pojasnila v vseh gospodarskih m fluandnlh ntvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipskalaoljskih vrednostnih pivpi.-Jav in vestni nasveti za dosego kolikor jo mogočo visocoga obrestovala pri popolni varnosti naioienUi ffiftvaio. 67 160—7 ksJ £51 ks) Gj. orsnnistom, cerkvenim in društvenim zborom priporočamo: Mase za mešane glasove. Cenu s poštnino. Fajgel, Opf t>9. Missa „Jesu, Rex Gloriae", za 4 glasove, partitura.........K 1*30 Foerster, Op. 15. Missa St. Caeciliae, part. „ 1*70 4 glasovi............... I "30 Foerster, Op. 56. Missa St. Francisci Sera-; phici, part............... 2 i)0 4 glasovi po.............. 0*35 Foerster, Op. 82. Slovenska maša v čast sv. Cecilije, za mešan zbor in samospeve z orglami, part.............„ 1*10 Foerster, Op. 85. Missa B. M. V. Immacu- latae. Trium (vel quatuor) vocum, part. . . „ 2'10 glasovi po .............. 0*35 Goller, Op. 25. Missa B. M. V. de Loretto, part.................. 2*98 4 glasovi............... 1*06 Goller, Op. 34. Missa brevis St. Aloisii Gcnzagae, part............. 2*04 4 glasovi............... 1*30 Gruber, Op. 69 b. Missa S. Ignatii de Lo- yola, za 4 glasove, part.......... 1*54 Gruber, Op. 96. Missa Dominicalis, za sopran in alt (tenor in bas poljubno) ter orgle, part. , 2*50 Hladnik, Op. 19. Missa Sacratissimi Rosa r* i i B. M. V., part........... 2*10 4 glasovi po.............. 0*25 Hladnik, Op. 23. Missa pro defunctis, part. „ 0*90 Hladnik, Op. 34. Missa pro defunctis pro quatuor, tribus vel una voce, part....... 1*10 Hladnik, Op. 46. Latinska maša. Po motivih Oregorija Riharja, part. in 4 glasovi . . . . „ 3*2) Hladnik, Op. 50. Missa salve Regina, part. in 4 glasovi.............. 2*69 Hribar P. Angelik O. S. F. Missa pro defunctis, part.............. 1*10 Hribar P. Angelik O. S. F. Missa St. Antonii Paduani, part. iu 4 glasovi......, 2*20 Kaim, Op. 1. Missa Sancta Caecilia, part. „ 3*20 4 glasovi............... 1*16 Kimovec, Requiem. Voce media una cum organo concinendam.............. 1*10 Mitterer, Op. 98. Missa selemnis in laudem S. S. Salvatoris, part.......... 6*20 4 glasovi............... 2*60 Schweitser, Op. 27. Missa in honorem Ss. Angelorum Custodum, part...... 1*90 4 glasovi............... 0*82 Schweitser, Op. 26. Missa in honorem S. S. Infantis Jesu, part..........»1*30 4 glasovi.............. 0*58 Schweitser, Op. 18. Messe zu Ehren des hI. Johannes d. TSufers, part...... 2'50 t umik, Missa pro defunctis, part. . . . „ 1*10 Razno za mešan zbor. Bervar, Op. 6—5. Tantum ergo, (ad IV. voces), part.................. 0*80 Foerster, Op. 5. Lamentacije in očitanja ali žalostne pesmi Jeremija preroka, part. . . . „ 0*80 Foerster, Op. 54. Gradualia tractus et sequentiae pro dominicis et festis anni ecclesiastici cum vesperis in sabbato sancto (ad IV. voces), part. „ 3*30 Foerster, Op. 58. Te deum (ad IV. voces inae- qual. aut 1 voce cum organo), part...... 0*fi0 Foerster, Op. 60—60. Gradualia etc. De com-muni sanetorum, in festis B. M. V. et ex proprio sanetorum (ad IV. voces), part.......„ 4*30 Foerster, Op. 69. Ecce sacertos magnus (ad IV. voces), part...........„ 0-70 Foerster, Op. 73. Litanije v čast presve-temu Srcu Jezusovemu in 2 Tantumergo, part.................„ 0*50 Foerster, Op. 73. Cecilija, prvi del. Cerkvena pesmarica, broš.............„1*60 Foerster, Op. 73. Cecilija, drugi del. Cerkvena pesmarica, broš.............„ 1-80 Goller, Op. 5—12. Pange lingua (Tantum ergo), Part.................. 2*14 4 glasovi..............„1*10 Hladnik, Op. 15-16. Marijinih pesmi, part. , 1*10 Cena za sopran in alt (tenor in bas razprodano) „ 0*25 Hladnik, Op. 18. Čvetero božičnih pesmi za mešan zbor, part...........„ 0*90 Hladnik, Op. 24. Pange lingua et IV. himni ad processionem in festo S9. Corporis Christi, Part.................. 0*60 Hladnik, Op. 24. „Ave'a. 17 Marijinih pesmi, part. „ 2*10 Hladnik, Op. 27. Asperges me, Vidi aquam et 3 Ecce sacerdos magnus (ad IV. voces), part. „ 0*90 Hladnik, Op. 29. Gloria in excelsis Deo. Trije božični napevi ter Ofertorii za Sv. Dan, praznik sv. Štefana, Novo leto in za svete tri Kralje, part..............B mo Hladuik, Op. 39. O. Sacrum Convivium, 36 obhajilnih, presv. Rešnjega Telesa in Srca Jezusovega, pesmi, part..........„ 2*70 Tenor in bas (sopran in alt razprodan) . . . „ 0*50 Hladnik, Op. 44. Petero božičnih pesmi, Part.................. 1*30 Hladnik, Op. 43,—10. Velikonočnih pesmi in Regina coeli laetare, part.......... MO Hladnik, Op. 45. Češčena Kraljica, 15 Marijinih pesmi. Cena part. in 4 glasovom . , . „ 3*20 glasovi posebej po............ 0*35 Hladnik, Op. 47. Te deum laudemus, part. „ 1*10 Hladnik, Op. 48. Ofertorji za največje in večje praznike cerkvenega leta (Vnebohod, Binkoštna nedelja in pondeljek, Sv. Rešnje Telo, Sv. Peter in Pavel, Vel. Šmaren), I. zvezek, part. . . . „1*10 Cena s s poštnino. . K 1*10 Hladnik, Op. 49. Regina coeli, part. . . Hladnik. Op. 49. 5 Tantum ergo in pet mašnih pesmi, part..............„1*10 Hribar P. Angelik iu P. Hugolin Sattner, Slava Bogu, Cerkvene pesmi. I. zvezek: Dvajset mašnih, part..........., 1-70 Tenor in bas (sopran in alt razprodan) .... 0*35 Hribar P. Anqelik in P. Hugolin Sattner. Isto, II. zvezek 23 Marijinih, part....... 2*10 4 glasovi............... 1-40 Hribar P Angelik, Slava Brezmadežni ob petdesetletnici. Napevi za Marijino družbo . . „ 1*40 Kimovec, Tantum ergo, part........ 0*35 Kimovec, šmarnice. Marijine pesmi, part. . . „ 1*10 Mitterer, Op. 80. Laudes Ssmi Sacramenti, 12 Tantum ergo, part........... 1*90 4 glasovi............... 3*80 Ocvirk, Petero mašnih pesmi, part. in 4 glasovi ................„1*70 Ocvirk, Deset napevov k blagoslovu, 6 za mešanji in štirje za moški zbor, part. in 4 glasovi , 2*10 Ocvirk, Scstero velikonočnih pesmi, part. in glasovi............... 1-00 posamezni glasovi po .......... 0*15 Pogačnik, Op. 8-12. Marijinih pesmi, part. „ 1*10 4 glasovi............... 0*90 Sattner P. Hugolin O. S. F. Šmarnice. 12 pesmi za mešan zbor deloma z orglaini, part,. ,2*10 Sattner P, Hugolin O. S. F., Postne pesmi, part.................,1-60 glasovi................ 170 Sattner P. Hugolin O S. F., Slava Jezusu. Pesmi na čast božjemu Zveličarjn, part. . . . „ 3*3° 4 glasovi............... 1"30 Fresch, Op. X. Enchiridion fUr Pfarr-kirchenchore. 31 Offertorien und 19 andere oft treffende lateiuische Kirchengesšinge flir 4—6 gemisehte Stimmen. Part.........„1*88 4 glasovi..............„2*12 Maše za jednake glasove. Auer, Op. 2». Missa B. M. V. Immaculatae de Lourdes fiir 4stimmigen Frauenchor, part. „ 1*54 4 glasovi.............., 1*16 Fdenho/er, Hlesse in D.FiireineSingstimme, part. „ 1*30 glas................„ 0*30 Foerster, Op. 21. Missa Ss. Jacobi Apost. ad IV. voces aequales, part......... 1*30 4 glasovi..............,1*40 Foerster, Op. 67. Missa St. Aloysii Gon-zagae una cum Intruitu, Graduali, Offertorio, Conimtinione et Responsoriis, part. iu glasovi . „ 3*60 Kimovec, L. Belarja Slovenska maša. Za tri ženske glasove, part........... 0*70 Ritts, Op. 4. Missa Sti Thomae de VilCa-nova. Kurze und leichte Messe fiir vierstim- migen Mannerchor, part.........„ 2*14 4 glasovi............... 1*30 Schiveitser, Op. 11. Messe in C dur fiir vier Mannerstimmen, part..........,1*60 4 glasovi po.............. 0*27 IVeber, Leichte Messe fUr zwei gleiche Stimmen.............„1*30 2 glasa................ 0*40 Raznoterosti za jednake glasove. Arnfelser, Op. 80. FUnfzehn,,Tantum ergo" fiir eine, zwei und drei Oberstinimen (za orgle ali harmonij), part............ 1*90 sopran............... 0*41 alt..................„ 0*23 Foerster, Op. 63. Te Deum ad IV. voces aequales, part.................. 0*G0 Foerster, Op. 86. 3 Ave Maria ad 1, 2 et 3 voces, part............... 0*80 Foerster, Cantica saera. Cerkvena pesmarica za moški zbor, broš............ 2*20 Hladnik, Op. 21. 23 cerkvenih napevov za moški zbor. (4 mašne pesmi, 10 Marijinih, 7 obhajilnih in 2 Tantum ergo) part......„ 1*70 Jurkovič, Veselje angelsko. Napevi za dvo- glasno petje, part............„ 0*60 Mihelčič, Op. 3. Ecce sacerdos magnus. Ad IV. voces aequales, part........„ 0*60 Spindler, Spremljevanje k ,,Ljudski pesmarici" za nabožno petje v cerkvi, šoli in doma, vez..............„ 4*30 Spindler, Ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, šoli in doma, vez. v platno . . „1*20 vez. eleg. zlata obreza.........,1*60 Preludije (za orgle) za cerkv. porabo. 3*90 3-80 3*80 2*98 8'CO 1*30 1*30 3*90 1*10 3*90 3*90 5*70 5.70 6*70 Bach, Orgel-Album.......... Blied, 160 Orgelstiicke........ Brosig, Ausgew£hlie Orgel-Compositio- nen, 5 zvezkov po.......... Dachs, Op. 13. 50 Kadenzen und Priiludien Fischer-Album (Palme)......... Geissler, 16 Tonstiicke fUr die Orgel . . Hesse, Ausgeuiahlte Orgelstiicke . . . Hesse-Album (Zanger)......... Hladnik, Op. 4<\ Božične predigre . . . KSrner, Der praktische Organist . . . Kothe, Priiludienbuch fUr Orgel .... Kothe, Handbuch fUr Organisten: I. Teil: Fiir Mindergeiibte........ II. Teil: Fiir Oeiibtere t-iebig, Sechs Festspiele zvezek I. iu II. po Mendelssohn, Compositionen ^Volckmar). . Rinck-Album (Hanleln) . ....... Rinck, Vor- und Nachspiele (Zanger) . . Schumann-Compositionen (Fugen) . . . Tiipfer, 71 Kadenzen und kleine Vor-spiele............... Volckmar, Orgelmagazin (10 Abteilungen Tonstiicke fiir die Orgel mit und ohne Pedal, so\vie flir Harmonium)......... Volckmar, 4 Festspiele........ Volckmar, 10 Festspiele........ Op. 320. 6 FestprSludien . . . „ Orgel-Album, zvezek I. lahko, II. težje, 111. umetno po.......... Volckmar, Orgel-Archiv: 1. zvezek: Vor- und und Nachspiele......... . , , II. zvezek: Trios und Fugen ....,,, III. zvezek: Chorale . , . , ...... IV. zvezek: Orosse Tonstiicke...... IVol/ram, Pr£ludien»Album...... IVachs, La Chapelle Chatolique za harmonij in orgle, part............. IVestbrook. Praludien-Album fiir Harmonium oder Orgel, part. ........... I Vol f ram, Pr£ludien-Album...... Haydn, Harmonium-Album (L(5\v) , , . . Cena s poštnini.. K 1*30 2* -a a „ 2*60 „ 2*70 . 1*54 , 1*30 10*38 , 1*90 , 3*80 , 1*30 1*95 I '95 1*95 1*95 1*9;') 1*30 2'— 1*30 1*54 Raznoterosti za teoretično in praktično porabo. Birkle, Der Choral. Das Ideal der katholischen Kirchenmusik, broš........... Birkle, Katechismus des Choralgesan- ges, broš.............. Foerster, Teoretično - praktična pevska šola, broš.............. Foerster, Harmonija in kontrapunkt, broš. Kothe, Praktische Orgelschule, broš. . . Mettenleiter, Das Harmonium - Spiel in stufemveiser, griindlicher Anordnungzum Selbst- unterricht, I. in II. del, broš. po...... Mettenleiter, dtlo III. del......... Schildknecht, Harmoniumschule mit den allerersten Anfangen beginneud und progressiv fortschreitend, unter Beriicksichtignng des Spieles beim katholischen Gottesdienste, broš, . , . Singenberger, Theoretč&cli - praktische Harmonium »Schule fiir den kirchlichen Oebrauch mit ilber 300 leichten Vorspielen in allen Tonarten und den Begleitungen zu den Mess- und Vesper-Responsorien, Prafationen, Pater noster, Psalmtonen, Asperges, Vidi aquam, O salutaris, Tantum ergo und Veni Creator, broš. Razne koralne knjige. Officium majoris Hebdomadae a dominica in Palmis usque ad sabbatum in albis. Cum cantu, vez.............. Graduale de tempore et de Sanctis. Cum cantu, vez............... Vesperale Romanum, vez........ Psalmi officiorum, hebdomadae san- etae (Haberl), vez........... Psalmi officii in die Nativitatis D. N. I. C. (Haberl), vez............. Officium et missa defunetorum (ljudska izdaja).............. Ordinarium missae (ljudska izdajal . . . Psalterium vespertinum (Haberl), vez. . . Processionale Romanum, rudeč in črn tisek, vez................. Ordinarium missae, vez........ Officium defuntorum, vez........ Magister Choralis (Haberl), vez..... Conapedium Gradualis et Missalis Romani, vez.............. Epitome Gradualis Romani, vez..... Manuale Chorale (ljudska izdaja), vez. . . . IVitt, Op. XIII. Organum comitans ad Ordinarium missae ...... „ 3*20 , 2*20 , 1*70 » 3*40 » o*— „ 3*80 „ 4*52 „ 9>30 , 7*50 „ 5-32 „ 7*68 „ 5*28 » 1*20 . 0*72 „ 0*41 „ 0*41 „ 1*08 » 1*80 , 0*84 „ 1*08 , 1*68 „ 5*28 » 3*30 „ 2*40 „ 3*56 Za glasovir. III. Teil: Bah's Fugen und PrSIndien (Zalm) Gospodje organisti, ki nimajo pri nas odprtih računov, naj blagovolijo denar naj zahtevajo v svrho predplačila poštno-hranilnične položnice. Poštnina je v .tfoirc/e^Teoretično-praktična klavirska šola. Zvezek I. in II. po........ Isto, zvezek lil. po.......... , „ IV. po.......... Gerbid, Album slovenskih napevov. 50 slovenskih narodnih napevov za klavir. 3 zvezki, broš. po.............. KShler, Praktische Klavierschule, vezano Za društvene zbore. Aljaž, Slovi nska pesmarica, z notami zu moški in mešan zbor I. in II. del po ... . Bajuk, Slovenske narodne pesmi za čvetero- glasno petje............. Ferja tičič, Venček narodnih pesmi, I. in V. zvezek po............. Kimovec, Venček narodnih pesmi . . . Ocvirk, Nageljni. Pesmi za mešane in moške glasove............... Žirovuik, Narodne pesmi z napevi, I. del, vez. ■} v » » v II. del, vez. poslati naprej po nakaznici, ali pa navedenih zneskih že vračunjena. 1*90 2*40 2*80 3*10 T,•:',() 1*50 1*05 0*55 0*45 2*10 1-30 1*10 »Katoliška Bukvama" v Ljubljani. P m -ŠF m 1L